NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE
UREDNIŠTVO:
Ulica Montecchi št. 6 • III nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808
UPRAV4
se o uha ja začasno v ulici S. Francesco št. 20
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
TRST petek 23. julija 1948
Marša! Tito tsa petem kongresu KPJ
osno
francoskih ljudskih množic
Včeraj smo objavili prvi del poročila maršala Tita, danes objavljamo njegov drugi del.
Maršal Tito je nato goyoril o vlogi komunistične partije pri graditvi nove federativne ljudske republike Jugoslavije. Poudaril je, da je ustava, ki jo je potrdila ljud. ska skupščina, uzakonila uspehe osvobodilne vojne, uzakonila narodnostne prayice vseh narodov Jugoslavije in njihove demokratične pravice. Začela se je nato obnova države. Te naloge so se lotili z velikim poletom pod vodstvom komunistične partije, brez katere ne bi bilo mogoče izvesti načrtnega razvoja Jugoslavije. S tein je bilo možno že za časa obnove začeti z izvajanjem petletnega načrta za industrializacijo države.
Ob zaključku tega dela poročila je maršal Tito izjavil: «Zelim samo poudariti, da v naši državi nimamo vzroka biti pesimisti glede izvedbe naše petletke. Poudariti hočem, da nismo napravili nobene napake, ko smo sklenili, da zgradimo socializem v naši državi, kajti to je mogoče, kar potrjujejo do sedaj doseženi uspehi na vseh po-priščih. To je naša najvažnejša naloga, katere izvedba naj odreči jugoslovanske narode, naj dvigne njihovo kulturno raven.«
darsko politiko (NEP) tudi zaradi težkoč, ki so nastale pri oskrbovanju prebivalstva in da so v Sovjetski zvezi do leta 1929 obstajale tež-koče te vrste. Cernu torej ne priznavajo težkoč, ki jih moramo premostiti? Z druge strani ni morda in-ternacionalistična težnja pomoč, ki smo jim jo pravočasno dali, ko je bil položaj težak tudi za nas? Tisti, ki nas danes krivično napadajo, ne pomislijo, da bodo morali zardeti, ko se bo njihovo ljudstvo zavedlo, da niso govorili resnice?
Zato se mora ohraniti enotnost partije proti vsem napadom, ker to je jamstvo za zmago socializma v naši državi. Enotnost naše partije je neločljiva od enotnosti in bratstva naših narodov
Končno hočem poudariti, da bomo delali z vsemi našimi silami, da obnovimo najboljše odnose med našo partijo in sovjetsko komunistično partijo. Upamo, da nam bodo tovariši voditelji sovjetske komunistične partije dali možnost, da na mestu dokažemo, kar je netočnega v resoluciji.
Končno moram poudariti, da je naša partija častno izvršila svojo zgodovinsko nalogo in sem prepričan, da jo bo nk isti način izvedla tudi v bodočnosti z zmago in zgraditvijo socializma v naši državi in da bo s svojim delom, svojo odločnostjo in svojo enotnostjo in s svojo zvestobo v nauke Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina dokazala, da ni krenila s poti teh naukov.
* *
Sledilo je poročilo ministra Milovana Djilasa o agitaciji in propagandi.
Resnica mora zmagati
/iii naj se odpovemo vsemu in rečemo, da’ je res, da smo nacionalisti samo zato, ker to pravi resolucija informacijskega urada? Ne moremo priznati, da je res, kar piše resolucija Informacijskega urada, samo zato, ker je to v njej pisano in podpisano. Podpisniki resolucije niso upoštevali objektivne resnice in oni dobro vedo, kaj pomeni objektivna, kaj subjektivna resnica. Vsakdo v naši državi ve, da v Jugoslaviji ne nastaja kapitalizem, pač pa »e gradi socializem v naglem tempu. Vsakdo tudi v inozemstvu ye, da smo v povojni dobi dosegli ogromne uspehe pri graditvi naše države.
Nikomur ni bilo težko opaziti protislovja v resoluciji Informacijskega urada. Z ene strani nas obtožujejo, da smo oportunisti, da dovoljujemo razvoj kapitalizma v vaseh, da smatramo skupnost kmetov kot glavni činitelj pri gradnji socializma, da sledimo liniji ob. nove kapitalizma, da pretvarjamo novo Jugoslavijo v buržujsko državo, z druge strani pa nas obtožujejo, da izvajamo pritisk na kmete, kakor pišejo sedaj nekateri od teh velikih marksistov. Razen tega zatrjujejo, da gradimo socializem prenaglo, da izdajamo zakone in uredbe od danes do jutri itd. Torej očitajo nam tudi to, kar smo mi že enkrat očitali Milanu Grolu ter vsej naši in inozemski reakciji. Očitajo nam, da smo prikrili našim množicam kritiko sovjetske komunistične partije našemu vodstvu. Ne bojimo se tega objaviti, pač pa smo zaskrbljeni, da ne bi to povzročilo še večje nerazpolo-ženje do tistih, ki so nas krivično obsodili. Podpisniki resolucije tudi dobro vedo. da nismo mogli objaviti pisma Centralnega komiteta sovjetske komunistične partije, ki je imelo označbo »rezervirano«, in vendar nam sedaj to očitajo.
Resnica mora zmagati, ker jo tvorijo neizpodbitna dejstva, ki jih ne bo mogoče dolgo prikrivati proletariatu drugih držav. Z druge strani pa večina tistih, ki so sodelovali pri sestavi resolucije, predstavljajo države, v katerih je povojni razvoj mnogo zaostal za Jugoslavijo. Mnogo bolj pametno bi bilo, če bi tisti, ki nas kritizirajo, kritizirali sami sebe in svoje delo, ker napake in pomanjkljivosti zavzemajo v njihovih državah vse mogoče oblike. Očitajo nam, tla nismo markststi-leninisli. Na podlagi katere znanosti pa bi mi, to je naša partija, lahko dosegli tako velike uspehe.
Nato je tov. Tito poudaril, da je bilo možno voditi osvobodilno borbo in povojno gradnjo socializma samo pod vodstvom partije, ki pozna zakone socialnega razvoja in se opira na nauke marksistov-leni-nistov.
Maršal Tito je dalje poudaril, da se nihče v partiji ni nikoli sramoval priznati napak in da se vodstvo vedno trudi in se bo trudilo napake popraviti. Toda te napake so vse drugačnega značaja kakor one, ki jih pripisuje resolucija Informacijskega urada. Katera partija pa ni podvržena napakam? Ni partije in ni človeka, ki bi delal, ne da bi bil podvržen napakam. Glede očitka o pomanjkanju kritike in avtokritike je maršal Tito pripomnil, da vsak govor in vsak članek priča ravno o nasprotnem.
VARŠAVA, 22 — Danes proslavljajo na Poljskem četrto obletnico osvoboditve.
Ob poljskem narodnem prazniku je maršal Tito poslal sledečo brzojavko poljskemu vladnemu predsedniku Cyrankiewiczu:	Ob
narodnem prazniku poljskega ljudstva pošiljam v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu najboljša voščila vam in bratskemu poljskemu ljudstvu za njegove u-spehe in bodočo srečo.
VOJNIM HUJSKAČEM
ZMANJKUJEJO TLA POD NOGAMI
O resoluciji Informbiroja
nostim do ljudskih demokracij. Z druge strani pa smo poudarili potrebo sodelovati z drugimi državami, ker smo to smatrali kot doprinos za utrditev miru v svetu. Vendar to ni nikoli dovedlo do tega, da bi zašli v stran od linije naših načel lojalnosti do marxizma in do naših prijateljev Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Poudariti moramo, da smo bili ravno mi Jugoslovani predmet najbolj zagrizenih klevet in največjih napadov mednarodne reakcije zaradi našega odločnega stališča v zunanji politiki, ki je bila v skladu s politiko Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije.
V zaključnem delu svojega po-J°?aa Je maržal Tito govoril o revoluciji Informacijskega urada ko-™Rlističnih partij in dejal: Sma-~’*rn za potrebno govoriti o tej re-™‘Wcjji in njenih obtožbah proti ®*«i partiji in njenim voditeljem, ® divji kampanji in klevetah, ki Prihajajo proti naši državi z raz-strani, in sicer prav ■ s tistih J~*ni> od koder je to dejanje manj Pravičeno kot drugod.
A»j so naša partija in njeni vo-'e'Ji nenadoma napravili, da so ^stali predmet takih obtožb, o kurzih neresničnosti ni prepričan sa-71 ® vsak član naše partije pač pa hui sleherni državljan; kaj je nalovila naša država, da se je nena-.orna proti njej sprožila tako dra-v|fPa kampanja? Ali obstoji /?rok, ki naj opraviči tako stali-teh **° na^e partiie in njenih vodi-‘l*v, do naše države in njenih na-. dov? Ali je mogoče, da zaradi ob-*“ X resoluciji Informacijskega Ma, tudi če bi bile upravičene, ^vno tiste države, s katerimi smo 1 ne samo v normalnih pač pa h ^5^a^e^shih in zavezniških od-. s*h, začenjajo z vračati na našo zavo in naše narode tako strašne
klevete?
RmT 01 salno na,)ad proti voditeljem *oj	tudl	"aP*d	Prot'	*not'
j,. li aaS* partije, proti enotnosti ua-1,1 Bar°dov, ki se je dosegla s toliki«* kvarni, Je poziv vsem razdlral-elementom, naj uničijo vse, kar # ® **° sedaj uresničili za dobrobit sito narodov: Je poziv na Uržavljan-*>■* V0J“o v naši državi, poziv na **««Je naše države.
Ali je to nacionalizem ?
Ali je morda odpoved 22 milijonov dolarjev za reparacije v korist bolgarske republike, odpoved na večji dei našega imetja, ki so ga uničili bolgarski fašisti v Jugoslaviji, ip. dejstvo, da smo bratsko nudili roko bolgarskemu ljudstvu in pozabili na vse, kar je bilo v preteklosti, ali je vse to nacionalizem? To Je vse nekaj drugega, nekaj globoko internaclonaiističncga, človečanskega, altruističnega do negacije samih sebe, to je izraz želje, da bi ta materialna žrtev v vojni opusto-šene Jugoslavije služila kot otipljiv dokaz, da smo pozabili na vse zlo v preteklosti in da nudimo Bolgarom ne samo bratsko roko, pač pa tudi stvarno pomoč.
Razen tega je dobro znano, da je bila leta 1946 pri nas velika suša in pridelek slab. Kljub temu smo odgovorili na poziv tovarišev Romunov in jim poslali 2660 vagonov žita, ko je ljudstvo umiralo od gladu in ko je bilo v naši državi te vedno težko zagotovili zadostno prebrano prebivalstvu. Nismo postavili pogojev ali klavzul, enostavno smo žito izročili in čakali dve leti, da se’ pridelek lam izboljša iu da nam začno žito vračati. Vodstvo naše partije to j£ nasa vlada Je izročila- to žito v breme našega delovnega ljudstva. Toda delavci so ga rade volje dali tistim, ki so ga bili potrebni, Ali je morda to nacionalizem? NE, TO JE 1NTERNACIO-NALIZEM V PRAKSI IN NE SAMO V BESEDAH.
Enako smo ravnali do Poljske leta 1947 fh do CSR, kateri smo dali nad lS.ooo vagonov žita, čeprav Je tinše ljudstvo tudi letos v težkem položaju. Dali smo jim žito, ker so ga prosili in ker so oni bili v težjem položaju od nas.
Danes pa predstavniki teh držav podpisujejo resolucijo, s katero nam očitajo, da vodimo nepravilno politiko glede preskrbe prebivalstva. Govorijo o davku na žito in o drugih stvareh, čeprav vsakdo pri nas dobro ve, da taki davki ne obstajajo v naši državi. Razne težkoče. ki so posledica opustošenja naše države med vojno izrabljajo za klevetanje naše partije in njenega centralnega komiteta. Podpisniki resolucije nočejo razumeti, da v tako kratkem času, to je po treh letih od konca vojne nismo mogli premostiti vseh težkoč. Oni so svoje zadeve rešili še v manjši meri. čeprav so njihove težkoče mnogo manjše od naših. Pozabljajo dejstvo, da je vodstvo Sovjetske zveze leta 1921-1922 pod vodstvom Lenina moralo uvesti tako imenovano novo gospo-
Ostai/ha finsko ilacli:
HELSINKI, 22 — Danes se je sestal finski parlament prvikrat po volitvah. Clan agrarne stranke Kekkonen je bil izvoljen za predsednika parlamenta. Danes popoldne pa je Pekkalova vlada podala ostavko predsedniku republike Paaskiviju. ,
Kljub ustrahovanju
nadaljujejo italijanski delavci korko
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na kaiero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika.
Luša Viktor 30«, Mara Samsa 1090; Skedenj: Flego A. 111(1, Conestabo A. M, Battlsti M 59, Ferrinl C. 50, Sca-gnetti A. 30, kisič L. 50, Flego D. 30, Božič M. 50, Hiosa A. 20, Pipan E. 50, Riccbiero M. 58, Kocjančič M. 20, Stepančič A. 100, Bembl E. 50, Makovec A 58, Škamperle R. 50, Škrinjar M. 50| Rutar A. 108, Sančln V. 50, Makor A. 100, Sancin Fr. 100, Fonda G. 200, Fonda M. 100, Fonda S. 109, Santln Z. 590, Eertok T. 30, Fonda G. 50, Sever E. 30; Kolonkovec: De-francesco E. 200, Bradač Josip 200, Bradač Pino 100, Zorini L. 20, VI-slntini G. 30, Cok E. 100, POlli M. 50, Sancin L. 40, Savi Pierina 200, Slavec J. 50, Macor G. 30, Bursič M. 50, Kuret M. 30, Cermaz S. 25, Mar-kežič M. 50, Slakar S. 40, Bertok Fr. 100, Franza M, 200, Zafred S. 200, Kerševan T. 30, Kermol G. 50, Kruš-var S. 40, Antler A. 30, Frauiin G. 20, Parovel A. 50, B. G. 40, Lavrenčič I. 50, Fanelli M. 20, Kocjančič O. 50, Hrušvar A. 30, Bradač A. 100,
Za najboljše odnose s sovjetsko KV
Dalje je poudaril, da je s krivičnimi obtožbami Informacijskega urada in s kampanjo klevet, ki se le v inozemstvu sprožila proti jugoslovanski partiji in državi, KPJ podvržena težki preizkušnji, najtežji v njeni zgodovini. Nobena druga komunistična partija razen boljševiške ne bi mogla vzdržati takih udarcev. Na koncu je maršal Tito poudaril, da je bila enotnost v komunistični partiji jamstvo za vse dosedanje zmage, ki imajo zgodovinsko važnost tudi izven meja. Ta revolucionarna enotnost revolu-ciornane stranke, je nadaljeval maršal Tito. daje možnost delavskemu razredu, da do kraja izvede svojo re.voluciornarno poslanstvo.
PRIMORSKI DNEVNIK
23. Julija 1948
S petega kongresa KPJ
POROČILO ALEKSfUlDHA MHIKOVIČA
O organizaciji KPJ je imel včeraj poročilo na petem kongresu KPJ član politbiroja centralnega komiteja, tovarii Aleksander Ran-kovič, ki so ga delegati pozdravili z navdušenim ploskanjem.
Rankovič je podal analizo konsolidacije in krepitve partijske organizacije od leta 1937 dalje, ko je stopil na čelo partije tov. Tito, ki je izvršil takoj čistko partije od sovražnih elementov, frakcionistov in partijskih nasprotnikov, obnovo partijskih organizacij v vseh pokrajinah, mestih in podjetjih ter vključepje v partijo novih članov, predvsem iz vrst delavstva in siromašnih kmetov Govoril je dalje o naporih partije, da bi povzdignila raven funkcije člana partije in ustvarila prave komunistične borce in sledila pravilni kadrovski politiki ter ustvarila vodilni kader partije, na katerega se je partija mogla popolnoma nasloniti. V tem razdobju od leta 1938 dalje so bili skoro vsi vodilni kadri izvoljeni na partijskih konferencah. Leta 1940 so se vršile okrajne in pokrajinske konference kakor tudi mestne in sekcijske, katerih se je udeležilo čez 1900 de. Iegatov in na katerih so bila izvoljena vodstva partije. Na peti deželni konferenci v Zagrebu v oktobru 1940. katere se je udeležilo 101 izvoljenih delegatov iz vseh pokrajin Jugoslavije, je bil soglasno izvoljen centralni komitet KPJ, ki ga je sestavljalo 29 članov. Posebej pa je bil izvoljen politbiro sedmih članov.
Partija je posvečala posebno pozornost množičnim organizacijam izven partije, predvsem pa sindikatom. Veliko pažnjo pa je obračala tudi na delo z mladino in z ženami. Tako st je v letu 1939 do 1940 sindikalna aktivnost povečala in partija je uspela ustvariti enoten svoboden delavski sindikat. Stavke, katerih itevilo se je večalo v tistem času, so imele vedno bolj političen značaj in, ko je partija poklicala ljudstvo pod orožje, so najprej odgovorili najborbenejši delavci in napredni izobraženci. Med njimi sr bili v prvi vrsti člani Delavskih združenih sindikatov.
Prav tako je tedaj partija posvečala veliko pažnjcf mladini in organizirala Zvezo komunistične mladine SKOJ.
To gibanje je bilo v resno oporo v borbi za dosego političnih in gospodarskih zmag jugoslovanskega delavstva, za demokratizacijo drža ve in za povezavo s Sovjetsko zve zo. Udeležba tisočev članov SKOJ-a in drugih naprednih mladincev na poziv KPJ za borbo v najtežjih dneh v aprilu 1941 dokazuje ogromno moč gibanja jugoslovanske mladine.
Nato je govoril Rankovič o organizacijah žen in poudaril, da je partija posvetila posebno pažnjo delavkam in kmeticam ter dosegla velike uspehe. Poudaril je dalje, da ie izvršitev sklepov pete partijske konference podvojilo članstvo partije, ki si je pridobilo zaupanje množic, tako da je bilo med okupacijo Jugoslavije mogoče dvigniti in voditi množice v oboroženi borbi. Partija je štela ob začetku oborožene borbe čez 12.00 članov, od katerih je med borbo padlo 9000, in okrog 30.000 članov Zveze jugoslovanske komunistične mladine. Čeprav je bilo to število majhno, je omogočilo zaradi kakovosti njenih članov in njihove izkušnje, njihovega požrtvovalnega duha, njihove predanosti žrtvovati se do kraja za domovino in ljudstvo in izvršiti do kraja vse naloge, ki jih je med najbolj odločilnimi dnevi zahtevala naša država. Člani partije so doka zali zvestobo partiji in ljudstvu ter prvi zgrabili za orožje v borbi proti zavojevalcu, ki je bil daleč močnejši od njih. Dokazali so te svoje sposobnosti neizmernega po-žrtvovanja prav v prvih dneh osvobodilne vojne. Bili so vzgled, kako se mora boriti in umirati brez strahu za svobodo, neodvisnost in za lepšo bodočnost domovine.
Takšne komuniste pa je lahko zgradila samo slavna komunistična partija, katera je črpala svojo moč v globoki enotnosti z ljudskimi množicami in ki je imela točno za. črtano svojo politično
Nato je tov. Rankovič analiziral napake partijskih organizacij za časa vojne, kakor tudi formiranje partijskih organizacij v partizan skih enotah in narodnoosvobodilni vojski. Govoril je o ogromnih žrtvah KPJ med okupacijo, med oboroženo borbo in za časa njene aktivnosti na okupiranih ozemljih Med vojno je padlo deset članov centralnega komiteta KPJ, a po ne popolnih podatkih ie padlo 43 članov centralnih komitejev pokrajin in čez 190 članov okrožnih in okraj nih komitetov.
Vse to je dokaz, da je naša oar tija v trenutku, ko je Rdeča armada vodila nadčloveško borbo proti fašističnim zavojevalcem, dobro ra zumela svojo nalogo. Junaštvo čla nov naše partije padlih na bojnih poljanah je nepozaben primer vda nosti in požrtvovalnosti. Te ogromne Izgube je nadomestil priliv no/in moči v času oborožene borbe. Tako Je naša partija izšla i” naroda.v osvobodilne borbe številčno okreD-ljena, enotna, bogata z novimi iz kušnjami.
KPJ je uporabila wse izkušnje s; vjetske komunistične partije boljJ* vikov in upoštevala posebne por je razvoja naše države. Zaradi ve likega vpliva partije na vseh vodilnih mestih države so bili imeni vani člani partije, 'oda ne z de kreti, temveč s svobodnimi volitva mi ljudstva, ki je imelo vanje nei* merno "zaupanje. Od 524 poslancev zvezne skupščine in domu narod *v so 404 poslanci člani KPJ, od 1062 poslancev ljudskih skupščin posa meznih republik je sami 170 po slnncev, ki niso člani komunistične partije. V ljudskih krajevnih .vtrvv rih mest in okrajev je bilo izvoij nih 42.527 članov komunistične partije.
Naša partija, je nadaljeval tov.
Rankovič, je formirana na načelih demokratičnega centralizma; to pomeni, da se je v naši partiji izvajalo in se še izvaja načelo volivnosti partijskih voditeljev od spodaj nazgor in pa odgovornost partijskih organov pred svojimi organizacijami; načelo upravljanja iz enega centra in popolna poslušnost nižjih organov odločbam višjih organov; načelo poslušnosti odločbam večine; načelo najstrožje partijske discipline itd.
Tov. Rankovič je govoril nadalje o ustanovitvi komunistične partije Srbije, ki je bila .ustanovljena 8. maja 1945, ko je bil izvoljen centralni komitet KP Srbije. Govoril je o volitvah v partijskilT organizacijah Hrvatske, Makedonije in Crne gore ter poudaril, da so se vršile volitve takoj po vojni tudi v drugih republikah ter vojaških enotah poleg partijskih konferenc. Dejal je:
«Ti primeri volitev številnih organov partije tudi med predvojno ilegalnostjo kakor tudi za časa voj-
ne ter primeri številnih partijskih konferenc po vojni, na katerih so bili izvoljeni vodilni organi partije, pričajo jasno, da je nasa partija uporabljala princip volitev tudi v najtežjih pogojih svoje delavnosti in da je po osvoboditvi v še nenormalnih razmerah bilo izvoljeno ogromno število vodilnih organov partije. Zaradi tega so vse pripombe resolucije Informbiroja, da se v KPJ organi partije ne volijo, neosnovane in ne odgovarjajo stvarnosti*.
Nato je govoril tov. Rankovič o socialni sestavi partije in dejal, da je imela partija ob koncu vojne 141.066 članov, medtem ko jih je bilo 1. julija letos. 468.175 članov, 51.612 kandidatov in 331.940 članov Zveze komunistične mladine V povojnem času ni bilo množičnega pristopanja y partijo zaradi tega, ker moč partije ni samo v številu njenih članov, in zaradi tega, ker je osnovna naloga z vidika povečanja članov partije prav tista, ki io je postavil tov. Stalin na 18 kongresu VKP (b), in zaradi tega, ker je bilo znano, da bi število karieristov in prikritih sovražnikov moglo vplivati na partijo glede njene kakovosti kot vladne partije. Izkušnja pa je dokazala, da je bil ta kriterij ne samo pravilen, temveč tudi potreben. Zaradi tega so vse pripombe nekaterih oseb izven naše države, ki pravijo, da je naša partija sektaška, birokratična in tudi proti-marksistična, ker nismo na široko odprli vrat za vstop v partijo, neopravičene, neosnovane in nasprotujejo osnovnim načelom boljševi ške izgradnje partije, partije novega tipa.
Dalje je Rankovič poudaril, da je v KPJ bila kritika in avtokri-tika vedno njeno najmočnejše o-rožje, ki je izvršilo ogromne naloge v graditvi partije, v uresničenju njene enotnosti, v čiščenju oportunističnih elementov partije. Zaradi tega so kritika in avtokri tika sestavni del dela in življenja naše partije in vseh njenih organizacij. Lahko rečemo, da naše osnovne organizacije živijo danes in so vedno živele partijsko življenje in imele redne sestanke. Kljub temu pa so v resoluciji Informbiroja glede tega opazke,* ki pravijo, da se naie celice redko kdaj sestajajo na partijskih sestankih. Da so te pripombe netočne, izmišljene in za vso našo partijo Žaljive, lahko potrdijo tovariši, ki so bili čestokrat kritizirani zaradi tega, da so organizirali prepogoste sestanke.
Glede pripombe, da je naša partija ilegalna, pa lahko rečemo sledeče: naša partija je bila ilegalna v nekem razdobju do vojne za časa vladanja protiljudskih režimov in med okupacijo na okupiranem ozemlju, ko so bili člani partije ubiti v zaporih, v koncentracijskih taboriičih in v borbi proti sovražniku. Po osvoboditvi države pa, ko je delovno ljudstvo vzelo v svoje roke oblast, je po stala komunistična partija Jugoslavije, ki je organizirala in vodila borbo, vladajoča sila nove države.
Rankovič je dalje govoril o partijski organizaciji v vojski, o pro blemih SKOJ-a in Ljudske mla dine, o vprašanju financ partije in o marksistično-leninistični gradnji partijskih kadrov.
Na kraju svojega govora je govoril še o razdiralnem in proti partijskem delovanju Zujoviča Hebranga in dejal, da je bil sklep centralnega komiteja o izključitvi teh izdajalcev partije pravočasno sporočen vsem članom partije in da so se o tem vršile diskusije vseh partijskih organizacijah. Vse partijske organizacije in vsi njen člani so soglasno odobrili sklep centralnega komiteja in v svojih resolucijah obsodili razdiralno in izdajalsko delavnost 2ujoviča in Hebranga.
«KPJ je zgrajena na znanstvenih temeljih marksizma-leninizma. pre izkušena in prekaljena v teku ilegalnosti. poslužuje se izkušen boliševiške partije Sovjetske zveze in je zaradi tega uspela dvigniti in voditi vse narode Jugoslavije zmagoviti oboroženi borbi proti fašističnim zavojevalcem in izda jalcem; uspela je s pomočjo slavne Rdeče armade osvoboditvi državo in vzpostaviti oblast oelavcev kmetov. Dejstvo pa, da je naš partija doživela prvo zmago teda ko je pod vodstvom tovariša Titi izključila iz svojih vrst vse vohune in razkrinkala trockiste, kakor tu di fracioniste in oportuniste ter za čela graditi s povečanim tempom po boljševiških načelih, je naj boljše jamstvo za vse bodoče zma ge. Vsi dosedanji uspehi dokazuje jo, da je KPJ tesno povezana milijonskimi množicami našega ljudstva, ki jih vodi v borbi za uresničenje petletnega plana, zp zgraditev socializma v naši državi Ob zaključku so navzoči tovarišu Rankoviču priredili dolgotrajne ovacije, vzklikali Titu, Stalinu in komunistični partiji Jugoslavije
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pozdravni pismi
dalegatov okrožne skupščine ES Istrskega okrožja
Pozdravno pismo, katerega so poslali delegati izredne skupščine Enotnih sindikatov za Istro tov. Vo|-miro.
Dragi tovariš!
Ko smo zvedeli za vzrok Tvoje odstranitve iz glavnega odbora Enotnih sindikatov, Ti z današnje skupščine pošiljamo izraze solidarnosti in se pridružujemo Tvojemu stališču, ki si ga zavzel proti Tvojim nasprotnikom v GO Enotnih sindikatov.
Delegati današnje okrožne skupščine ES za Istro so prepričani, da boš, kot si obljubil, nadaljeval borao za sindikalno enotnost in Ti s tern voščijo kar največ uspeha.
Smrt fašizmu! Svoboda narodu! DELEGATI OKROŽNE SKUPSCINE ES ISTRSKEGA OKROŽJA
Glavnemu odboru Enotnih sindikatov in nameščencev Jugoslavije Beograd
Z okrožne skupščine Enotnih sindikatov, ki je bila It. t. m. pošiljamo Enotnim sindikatom delavcev in nameščencev Jugoslavije vroče pozdiave ln Vam izražamo vso svojo solidarnost.
Napori delavskega razreda Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije in tov. Tita ter priborjeni uspehi pri zgradnji socializma dokazujejo njeno skupnost volje in dela.
Po Vašem vzgledu bomo tudi mi na našem okrožju zbrali vse svoje sile na delu pri novem naprednem gospodarskem načrtu.
Nezavestna ženska na ulici
Predsinočnim okrog 23 ure je krožila pri Sv. Jakobu izvidnica civilne policije. Precf hišo št. 4 v ulici Belli pa je nenadoma zadela na žensko truplo, ki je ležalo povprek na cesti. Sprva so mislili, da gre za umor. Pri natančnejšem pregledu pa so videli, da je ženska živa in da ima le manjšo rano na desni obrvi in udarec na levem očesu.
Ranjeno le-,o, ki se imenuje Mosca Antonija ter stanuje v ul. Molino a vento 11, so odpeljali na K. kjer so ji nudili prvo pomoč. Mosca je izjavila, da je padla in je pri padcu dobila navedene poškodbe.
DOŽIVLJAJI PIJANEGA KOPALCA
Predvčerajšnjim popoldne je čutil 24-letni Zoranda Ivan, doma iz Roča v Istri, zelo hudo žejo. Da se bi utešil, se je zatekel v več barov na obrežju: vendar to ni mnogo zaleglo. Zato je sklenil, ko je bil že precej okrogel, da bo poizkusil še s kopanjem..
Počasi se je prizibal na obalo v bližini pristanišča Ausonia, se sle kel na Balah in šel v vodo. Tudi mokrem elementu ni vzdržal dolgo, ker je naenkrat začutil veliko trudnost in le s težavo se je zavlekel na obrežje, kjer je takoj zaspal. Nemalo je bil presenečen, ko se je čez nekaj ur zbudil in opazil, da mu je neznan tat med tem odnesel obleko.
Ker se mu ni zdelo primemo, da bi v kopalnih hlačkah defiliral po Trstu, je šel v bližnji ameriški avtopark in tam zopet zaspal. Včeraj zjutraj kmalu po 5 uri pa ga je zbudila CP in ga odpeljala s seboj v malo ne Adamovi obleki. Ko je razjasnil svojo pustolovščino, so ga za silo oblekli in poslali domov.
Mirovna pogodila določa
da je naše pristanišče prosto carinskih in fiskalnih davkov ter da uživa svobodo tranzita
Razveljavljenje zakona štev. 2 od
februarja 1940 v zvezi z dohodninskim davkom na blago v tranzitu in na blago ležeče v skladiščih svobodnega pristanišča, je povzročilo veliko nezadovoljstvo ne samo med trgovci, temveč tudi med lastniki majhne in srednje industrije. Ce pogledamo na kratko prve učinka razveljavljenja tega zakona, smo lahko že sedaj trdno prepričani, da bo to povzročilo velik zastoj v našem trgovskem prometu, in sicer v uvoznem in izvoznem prometu Prav gotovo bo zelo trpela naša izvozna trgovina, ker bodo morali trgovci povišati cene svojemu blagu v takšni meri, kot bo znašalo zvišanje davčnega pritiska.
To bi seveda onemogočilo naše blago na tujih trgih, ker ne bi moglo konkurirati s tujimi produkti. Prav posebno pa bi bili z novo uredbo prizadeti lastniki majhne in srednje industrije, ki se ne morejo obračati, bodisi zaradi tehničnih ali količinskih razlogov za nakup direktno na tuje tvrdke. Zato bodo pač prisiljeni obrniti se samo na za to specializirana uvozna podjetja, kot so se obračali do sedaj, le s to razliko, da niso plačevali do sedaj nobenega davka.
Navedli bomo samo en primer: Majhno industrijsko mizarsko podjetje se ne more v teh prilikah obrniti direktno na producenta, v tem primeru bi bila recimo Jugoslavija, temveč na večje tržaško uvozno podjetje, ki ima svoje mizarsko skladišče v svobodnem pristanišču, in bo moralo torej plačati dohodninski davek. Jasno je, da bi na že izgotovljenem produktu bil prisiljen plačati kupec dohodninski davek. Zanimivo je še pojasniti, da bi ta zakon olajšal trgovinski promet tujim eksport-nim podjetjem, ki bi lahko tako postavili mnogo laže na naš trg svoje produkte, ker jim ne bi bilo treba plačati dohodninskega davka niti pri odhodu blaga niti pri prihodu. Iz raznih vidikov je ta nova uredba precej podobna v nekaterih točkah politiki, ki bi hotela pustiti odprta vrata Ameriki, katera bi si na ta način zagotovila možnost spraviti svoje produkte na razna svetovna tržišča. In to danes potrebuje Amerika, ker mora nujno izprazniti svoja prepolna skladišča. To je samo naša domneva,
Z druge strani pa ta ukrep prav nič ne odgovarja uredbam mirovne pogodbe, ki ne predvidevajo uvajanje močnejšega davčnega pritiska na blago v tranzitu ali pa ležeče v skladiščih našega prista nišča. Člena 34 in 35 priloge 6 in 7 mirovne pogodbe z Italijo določata, da je naše pristanišče prosto carinskih in fiskalnih davkov ter uživa popolno svobodo tran
Uvoz in izvoz cigaret
Tobačna trgovina se vsak dan lepše razvija in policija ima stalno lepo zalogo zaplenjenih cigaret bodisi pri uvozu iz cone B v cono A ali pri izvozu v Italijo.
Tako so v sredo ustavili na pomolu pri ribarnici Jožefa Codillio iz ulice dei Portici 11, ki je imel pri sebi 800 jugoslovanskih cigaret. Prav tam so zaplenili tudi Edvardu Francesconiju iz ulice Industria 1, 1100 jugoslovanskih cigaret.
žita. Se več, ker je naše pristanišče mednarodno, ni mogoče, da bi se za ta problem zanimala italijanska vlada. Za to stvar se morajo zanimati preko vojaške uprave. le Varnostni svet ali Združeni narodi.
Seja izviliisga odbora SIAU
V soboto 24. t. m. bo v prostorih na trgu Ponterosso štev. G seja izvršilnega odbora Slovansko-italijan-ske antifašistične unije. Zasedanje bo ob 15 uri (Cona B), ob 16 uri (Cona A) s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedništva.
2. Odobritev spomenice Organizaciji zdruzenih narodov.
3. Slačajnosti.
V nedeljo ljudsko slavje
v Repentaboru
V nedeljo 25. t. m. za četrto obletnico padca lašizma priredi Zveza bivših antifašističnih političnih preganjancev za STO na Repentaboru veliko ljudsko slavje v proslavo tega dogodka.
Slavje bo na prostem, na zelo lepem kraju. Openci, Repentaborci, ljudje iz drugih vasi ter celo iz Trsta so že na delu, da ne bi gostom kaj manjkalo. Spored bo trajal od 9 zjutraj do polnoči. Poleg slovenskih in italijanskih pevskih zgorov bo sodelovala tudi godba Rinaldi iz Trsta. Številni paviljoni bodo poskrbeli za žejne in lačne in seveda ne bo manjkalo tudi plesa.
Pri tej priliki bodo razdeljevali udeležencem posebne znake, kakor so Jih nosili interniranci v Nemčiji. Ob IS uri bosta nagovorila zbrane 2 govornika v slovenščini in italijanščini. Poskrbljeno bo tudi za prevoz iz Trsta, o katerem bomo javili podrobnosti v naši nedeljski številki.
Prireditev je ob oblasti dovoljena.
SONČNI JULIJ
mimm
Petek 23. julija
Apolonarij, Karnica Sonce vzhaja ob 4.35, zahaja ob 19.44. Dolžina dneva 15.09. Luna vzhaja ob 21.26, zahaja ob 6.32
Jutri 24. julija
Kristina, Ina
Spominski dnevi
1941 se je pričela ljudska vstaja v Baniji.
1919 je bila ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza.
PRESKRBA
Izredna delitev konserviranega mesa na nakaznice AVISS. Sepral javlja lastnikom nakaznic AVISS, ki imajo pravico na izredno delitev konserviranega mesa, da je delitev podaljšana do 31. t. m.
Razdeljevanje masti. Danes bodo začeli deliti v mestu in podeželju po 400 gr masti na odrezka I in II - maščobe živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 80, v deželju 82 lir za kg.
ENOTNI SINDIKATI
Vsi tovarniški zaupniki in tovarniški odbori naj se udeležijo seje, ki bo danes dne 23 t. m. ob 18.30.
Zveza za uslužbence hotelov, menz in kavarn. Obveščamo vse, ki so organizirani v tej kategoriji, da si pre-čitajo članek, ki Je ta teden izšel v časopisu «Unita operaia«, ki piše o pogajanjih za novo delovno popodbo.
PROSVETNA DRUŠTVA
Žrebanje loterije. Prireditveni odbor opozarja vse lastnike listkov loterije, katere žrebanje bi moralo biti v nedeljo 18. t. m. pri vrtni veselici na Kolonkovcu, da bo žrebanje 25. t. m. na vrtni veselici K K Cebulec. Izžrebani listki bodo objavljeni v po-nedeljskih časopisih,
Prosv. društvo «K. Ravbar« na Greti. Jutri 24 t. m. ob 20,30 gostuje kulturni krožek'iz Izole z igro v italijanščini: «1 recini de festa» (Praznični uhani), ki jo je spisal Selvatici.
Festival dela v Ižoli
Vsi demokratični prebivalci Trsta se bodo prav gotovo udeležili velikega festivala dela, ki bo v nedeljo v Ižoli.
Naša udeležba bo ponoven dokaz enotnosti in bratstva, ki vežeta istrsko ljudstvo s tržaškim.
Zato pa vsi v nedeljo na festival dela v ižolol
.VABI V VEČNO LEPE SLOVENSKE RLANINEl
Tatvina bencina na Proseku
pred s <1 d ni ki
2 člana PC rta zatožni klopi
‘KjuitahCL
KNJI5E-GLEDALIŠČE - KONCERTI RAZSTAVE -FlLMl-KRITIKE-DROBTINE
VERDIJEV
PLES V MASKAH
na odru letnega gledališča
Premiera Verdijeve opere «Ples v maskah» v sredo zvečer je pritegnila ogromno število občinstva, ki jc do zadnjega kotička napolnilo obširno dvorišče tržaškega gradu. Nedvomno je k temu pripomoglo tudi lepo poletno vreme, ki je nastopilo te dni, tako da smo imeli vtis, da se je poletna operna sezona šele sedaj pričela.
*Ple* v maskahv ni ena izmed tistih oper, ki so pogostoma na sporedu gledališč; vendar pa je zaradi tega m prištevamo med manj po-.. ;nbivi Verdijeva dela, nasprotno,
> tej overi, ki spada nekako v drugo ustvarjalno obdobje velikega italijanskega mojstra, je glasbeni izraz mnogo bolj izčiščen in kompozicijski način je dokaj tehtnejši. K temu deloma pripomore tudi (ira-matsko močan libreto, povzet po Scribejevem zgodovinskem romanu "Gustav III. Švedski«. Dramatskl momenti: ljubosumnost, maščevanje, čarovništvo itd.), ki so Verdiju že pop^eje, zlasti pri Trubadur ju služili zv. sv)iselno glasbeno oblikov i-nje, ima;o tudi v tej operi pomembno vlogo. Zanimivo je, da je primie-ro te opere, ki bi se morala vršiti v Neaplju, cenzura prepovedala zaradi vsebine (zarota ljudstva proti guvernerju), ki bi po mnenju tedanjih neapeljskih vlastodricev lahko kvarw> vplivala na itak že revolucionarno razpoloženje ljudtivu. Verdi, užaljen zaradi tega napada policijskega režima na umetnost, je odklonil spremembo vsebine ter se je odločil za premiero v Rimu, Kjer je opere publika sprejela z velikanskim navdušenjem.
Izvedba opere je pod vodstvom dirigenta Umberta Berrettonija dosegla lepo umetniško višino. Izmed ,.isto» so izstopili s svojim muzi kalni in tehnično dovršenim podajanjem zlasti nositelji glavnih vi op: sopranistka Adrianna Guerrinl o vlogi Amelije, tenorist Gianni Pog-
gi km bostonski guverner, baritonist Ugo Savarese kot kreolec Renato in altistka Miriam Pirazzini kot vedeževalka. Pa tudi ostali solisti, orkester in zbor so pripomogli k uspehu. Režija in scena so bile tokrat sicer boljše kakor pri uBori-su Godunovu» kar je sicer razumljivo radi lažje in ustaljenejše interpretacije Verdijevih del, vendar pa bi moral režiser nekatere ara-matsko močne prizore smiselno bolje pripraviti, ker je sicer nevarnost, da učinkujejo plehko in nedognano.
Modema avto - delavnica in garaža v Tolminu
V Tolminu je bila dograjena na pobudo okrajnega ljudskega odbora moderna avtodelavnica in garaža za tovorne avtomobile. V novih delavnicah se bo nastanilo okrajno avtopodjetje. Delavnice in garaže so nastale iz obsežnih vojaških stavb, ki so jih Italijani zgradili pred vojno, a so bile v vojski več ali manj porušene. Sedaj je okraj no gradbeno podjetje adaptiralo ogrodje teh stavb za nove potrebe lokalnega gospodarstva ter jih pre teklo nedeljo svečano odprlo. V delavnicah so urejene tudi kopal nice, prostori za menzo, garderobo in drugo. To bo znatno pripomoglo k zboljšanju delovnih pogojev za poslenega osebja. Ta objekt je že drugi te vrste, zgrajen letos na Tolminskem po načrtih za pospeši-teh krajevnega gospodarstva.
Prodaja tirolske semenske ajde
Kmetovalce na Krasu, ki so pri iti ob seme ajde zaradi silne suše v zadnjih letih, obveščamo, da je po dolgem iskanju dobila dobro semensko ajdo iz Tirolske KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU.
Semensko ajdo in vse kmetijske potrebščine ima zadruga na prodaj v svojih prodajalnah .v Trstu, ul. S. Mercadante, 4 — tel. 8819 (poleg knjigarne Stoka) in v Miljah, ulica Mazzini, 1.
Razen majorja Haupta je včeraj sodil tudi major Mc Colm. Na zatožni klopi pa so štirje obtoženci. Od teh sta dva člana civilne policije: Renato Biecher in Alfredo Bensa. P.oleg teh pa so še civilisti Romano Madirazza, Albino Schutz, Emilio Lukša, Marija Majordi poročena Luksa. Vsi ti obtoženci se morajo zagovarjati, ker so obtoženi, da so ukradli deset centov žganega olja in 60 litrov bencina. Vse to s° pokradli na ameriškem vojaškem letališču na Proseku. Tatvino so izvršili ponoči 22. junija t. 1. Tedaj so nekateri agenti, ki sc* bili dodeljeni straži na letališču, opazili, da se njihova dva tovariša Biecher in Bensa, ki naj bi tudi vršila stražo okrog letališča, nekam sumljivo smukata okrog borovega gozdička v bližini letališča. Tako so prišli na sled tatvini in re-ili če nekaj vrčev ukradenega bencina in olja, ki so bili skriti v gozdičku.
Na včerajšnji razpravi so bile zaslišane prve obtožilne priče. Te so potrdile izjave, ki so jih dale na zasliševanju. Medtem ko sta oba obtožena policijska agenta zaprta, so ostali obtoženci na začasni svobodi. Predsednik sodičča je major Mc Colm, tožilec kap. Dye, žago-* vorniki odvetniki Poilucci, Gara-velli in Ferluga Mario.
23 obtožencev in 9 odvetnikov
pred vojaškim sodiščem
Medtem ko redna sodišča počivajo zaradi sodnih počitnic, se pa potijo v sodnih dvoranah odvet niki, ker morajo braniti svoje kliente pred vojaškim sodiščem, ki ne pozna nobenih počitnic. Sedaj se vršita kar dve razpravi pred dvema višjima zavezniškima sodiščema. Prvi predseduje major Mc Colm, drugi pa major Haupt. Zaenkrat pustimo ob strani prvo raz pravo in se vrnimo k oni, kateri predseduje major Haupt. Na zatožni klopi je 23 obtožencev, od teh je 11 zaprtih, ostali'pa so na začasni svobodi. Odvetnikov pa je kar devet in sta jim na razpolago dve mizi. 23 obtožencev je razdeljenih v dve skupini. V p^-vi skupini so oni, ki so zaprti, v drugi pa oni. ki so na začasni svobodi. Na vprašanje predsednika sodišča, ali se čutijo krive, zanikajo vsi. Vsi obtoženci se morajo namreč zagovarjati, ker so kupovali in kradli blago angloameriškega vojaškega izvora. Skoda, ki so jo s tem povzročili ameriški vojski, zna. ša 12 tisoč dolarjev.
Na sled so pa prišli tolpi letos aprila meseca. Policija je tedaj ulovila v trgovskem delu svobodnega pristanišča obtožence Marsiia, (ki je sedaj odsoten), Zippona, VI-tiella, Petruccija in Sandrina. Vsi ti so bili oblečeni z blagom, ki je
izhajalo iz vojaških skladišč. Na policijska vprašanja so odgovorili, da so blago kupili od neznancev. Ko je pa policija nato preiskala skladišča štev. 1 in 24 v pristanišču, je ugotovila, da manjkajo ogromne količine blaga, ki so bile last ameriške vojske. Perilo in deli oblek, ki so jih ukradli iz skladišč, so prodajali težakom in delavcem, ki so delali v pristanišču. Ti pa so ukradeno blago nosili v stanovanja treh žensk, Kovačičeve iz ul. Milano, Dalije Furlanove iz ul. Sv. Anastazija in neke Caserse. Vse tri ženske so znane policijskim oblastem, ker rade kupujejo blago sumljivega izvora. Ko je policija napravila preiskavo pri teh ženskah in pri ostalih obtožencih, je predala dokazno gradivo sodišču ki je včeraj začelo razpravo. Razprava bo trajala precej časa.
OF Stare mitnice vabi člane OF na konferenco, ki bo nocoj ob 20.30 v krožku Tomažič.
Pri prosvetnem društvu Škamperle
bo danes ob 20.30 konferenca OF. Vabljeni vsi aktivisti.
RAZNO
Razdeljevanje birovega drožja. Danes od št. 1 do 29 ter za Gropado, v soboto od 30 do 65 ter Gec, v nedeljo za Boljunec, Boršt in Piščanci, v ponedeljek od. 66 do 100, v torek od 101 do 140 ter Bazovica, v sredo od 141 do 190 ter Domjo, v četrtek od 191 do 270 ter Padriče; v Skoljetu delijo od 13 do 17, po vaseh pa od 9 do 11.
URADNE OBJAVE
Povračilo med vojno zaplenjene roma blokirane imovine s strani vl»* ZDA osebam ali ustanovam s pravit* bivanja na Tržaškem ozemlju - anj^ ameriška cona. Po naročilu ZVU spe roča krajevna finančna intendanca, 4> je v teku procedura za povrnitev iW vine zaplenjene s strani ZDA on® osebam in ustanovam, ki imajo stalBL' pravico bivanja v anglo-ameriški con; Tržaškega ozemlja. Ustanove in oset-delimo v ta namen v dve vrsti: a) * pravico bivanja v tej coni in ki *° bili italijanski državljani med vojn' in b) vsi ostali prizadeti, ki bivajo tem ozemlju.
Prošnje morajo biti napisane na P0, sebnih obrazcih, ki jih je izdala vlad1 ZDA in ki so na razpolago prizadet® pri tržaški finančni intendanci v Wr' go Panfili 2, II., soba 69 od 10 do 1' dnevno. Imenovana intendanca daj' tudi vse potrebna pojasnila. Zadnf rok za predložitev prošnje je 8. avgust. Kasneje se prošnje ne bodo v» sprejemale.
Ustanovitev zadruge za melioracij* na Tržaškem ozemlju, z ukazom " 234 z dne 17. t. m. je bila ustanovljen1 zadruga za melioracijo na Tržaške* ozemlju, ki jo bo finansirala vojašK’ uprava. Za komisarja omenjene zadrti' ge je bil imenovan dr. Armando L°VI-sato, ki bo uradoval pod nadzorstvo^ urada zo poljedelstvo in ribolov Z V"' Zadruga za melioracijo Oreha, ki J* bila ustanovljena z ukazom št. 603, i1 ukinjena in njene posle prevzame ^ vo ustanovljena zadruga.
Prodaja rib. Vse ribe nalovljene * čolni, ki so registrirani na TržašKeK ozemlju, mora biti na razpolago j8'!' nim trgom na debelo v Trstu in ljah, kjer bodo prodane na dražbi. ¥[ omenjenih prodajah imajo prednMjj a) preprodajalci za krajevno potn» njo, b) industrije za konserviralUf rib, c) trgovci na debelo in izvozni*" prepovedana je prodaja rib in ribiS^ čolnov iz območja pristanov. Kršil? teh ukrepov bodo denarno kaznovaj1 oziroma jim bo zaplenjen tovor 11 čoln.	.	,>	*	i
Za promet zaprta ulica. Mestna ^ čina javlja, da je zaradi razširjeni enega dela ulice F. Severo (med *“■ Marconi in Cologna), dovoljen san® enosmerni promet v smeri navzgor izjemo filobusa, ki lahko kroži v ot>en smereh.
Vozila, v smeri proti mestu, morsF voziti po ul. Cologna.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. julija 1948 se je rodilo, v Trstu 6 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 8.
Civilne poroke: agent civilne policije Lucijan Gregori in zasebnica Marija Gehrsini, major angleške vojske A. Herbert Crawder in uradnica Elodia Aichinger.
Cerkvene poroke: uradnik Stelio Stagni in uradnica Novella Marcon, delavec Anton Fratte in zasebnica Marija Quaino, pomorščak Livij Acerbi in prodajalka Ester Kerse-van, uradnik Varnero Bruseschi in prodajalka Alma Bieker, elektro-varilec Marij Satti in zasebnica Na-talina Pisani, mirodilničar Bruno Vaccari in zasebnica Bianca Visen-tin.
Umrli: 57-letna Gema Zelenka vd. Makale, 75-letni Ivan Paulica, 65-letna Viljelmina Corinaldesi vd. Tu-rella, 51-letni Angel Solda, 69-letna Jožica Bettis vd. Mistron.
Billi I RADIO \\\\m
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glas^ 7.45. Napoved časa in poročila. IV' Reproducirana glasba. 12.00. Sodobfl1 Anglija. 12.10. Znane skladbe slova^ skih skladateljev. 12.45. Napoved j!*? in poročila. 13.00. Glasba po želi1 13.40. Iz Chopin-ovih del. 14.00. Dnev ni pregled tiska. 14.15. Pestra glas®*
17.30. Operetna glasba. 18.UO. Naša r vest: Janez Jalen:	«Ovčar	Mark°»'
18.15. De Falla: El amor brujo. 18-*J Samospevi za glas in klavir. 19.00. AJ. gleščina po radiu. 19.30. Komor® zbor - dirigent Ubald Vrabec. 1®:. ' Napoved časa in poročila. 20.00. "L linski koncert Karla Sancin-a. ‘ Mojstri besede. 21.00. Simfonična
ba. 21.45. Pravljice za odrasle. M-Plesna glasba. 22.45. Lahka večerj glasba. 23.15. Napoved časa in poročj>
23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spor?. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. ZaKlr ček.
KINO
DAROVI IN PRISPEVKI
Za fond solidarnosti aretiranih tovarišev do darovale žene iz Padrič 705 lir, 23 kg testenin, 6 kg riža, 1 1/2 kg moke, 1 1/2 kg fižola, 15 dkg masti in 2 jajci.
Za zgraditev novih zidov darujejo Štempiharji 7.500 lir namesto cvetja na grob pokojnega tov. Franca Pertota iz Barkovelj.
ROSSETTI: «Zito je zeleno«, B. D**", SUPERCINEMA: «Upornik», G Gr2" FENICE: «Jetnik strahuj), J. W. Gre"
wood.
FILODRAMMATICO: «Temine», H" ward.	.
ITALIA: «Strast», O. De Havilla110, ALABARDA: «Alaska», M. Lindsa^ MASSIMO: Vohun iz Damaska«, Bruce.	.
KINO OB MORJU: «Krvava	arena'
mehikanski film.	£»
ARMONIA: «Mali velikan«, Gianm Pinotto.	j
SAVONA: «Duše v zrcalu«, Francn Tone.	-
IDEALE: ((Izdelovalec strašil«, R.
gan.	.
MARCONI: «Morski sokol«,	E.	TlvZ
RADIO:	«Iščemo	gospodarja«,
Prešle.
VITTORIA: »Zena je izdala«.	c
BELVEDERE:	«Demonsko	zlato«,	!
Simone.	*
NOVO CINE: »Pustolovska noč«, " Conway.	a
IMPERO: «Agent K 7», W.	Mc Gt\
VIALE: ((Otoški vampir«, B. Karl0 GARIBALDI: «Bambi».	(j,
VENEZIA: ((Tajnosti Shanghaja«,. Tiernej.
rrm\
M
Turnir za svetovno šahovsko prvenstvo
Po tretjem kolu vodi Vasja Pirc (Jugoslavija) z 2 in 112 točkama
STOCHOLM, 21. julija. — V tretjem kolu internacionalnega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati: Najdorf - Steiner 1:0, Bon-aarevski - Flohr 1:0, Lundin - Pirc remi. Lilienthal - Bronstajn remi in Szabo - Stahlberg remi. Ostale partije so bile prekinjene.
V tem kolu je Gligorič kot črni prekinil s Pachmanom, Trifunovič pa prav tako kot črni z Boleslav-skim.
2 nova državna rekorda v Jugoslaviji
Lahkoatletski miting v Celju
V nedeljo je bil v Celju atletski miting, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi člani državne atletske reprezentance in dva madžarska tekmovalca. Na tekmovanju so bili doseženi prav dobri rezultati, med drugim dva nova državna rekorda, in sicer v teku na 3000 m ter v teku na 300 m. Stefanovič je za 7 sekund popravil svoj nedavni rekord, Račič pa je izboljšal dosedanji rekord za 0.2 sekunde. Najboljši rezultati z nedeljskega mitinga so naslednji: <
Moški: 100 m: Rebula (Partizan) 11.1, Pecelj (Crvena zvezda) 11.2. Belec (P) 11,3; 200 m:	Zupančič
(Kladivar) in Kraljevič (Mladost) 23.3, Tot (Spartak) 23.4; 300 m: Račič (P) 35.4, Bulič (Zagreb) 36.6, Kraljevič (M) 36.7; 800 m: Hires (Madžarska 1:56.2, Hanc (K) 1:57,8 Ilič (CZ) 1:69,6; 3000 metrov: Hires
8:38.4, Segedin (P) 8.41; 400 m zapreke: Ferluga (K) 59.8, Novak (Enotnost) 59,9, Kopitar (K) 60.9: krola: Žerjal (P) 13.23 m, Marčelja (M) 12.62, Kis (M) 11.56; troskok: Serčič (P) 13.64 m, iZagorc (K) 13.62. Samardžič (P) 12.53; skok v daljino: Crepinšek (K) 6.54 m, Le-nert (P) 6.44, Zagorc (IC) 6.24; skok v višino: Zgalin (E) 1.75 m. Vukovič (P) 1.75 Kis (M) 1.70‘; disk: Žerjal (P) 48.91 m (najboljši letošnji rezultat), Mueller (E) 42.10, Marčelja (M) 41.09; kopje: Mirko Vujačič (P) 63.10 m, Dušan Vujačič (P) 61.40, Kis (Madžarska) 52.65; kladivo: Galin (M) 46.73 m. Lacko-vič (M) 44.69, Žerjal (P) 39.34.
Zenske: 100 m: Šumak (M) 13.1, Rehar (K) 13,2, Koledin (Sloga) 13.4; 200 m: Rehar 27.4, Repovž 28.4, Gradišar (vse K) 29.5; skok v daljino: Koledin (S) 5.17 m, Šumak (M) 5.06, Gradišar (K) 4.88; krogla: Radosavljevič (Budučnost, Valjevo) 12.23 m Marinček (E) 10.72, Majcen (K) 8.78; disk: Matej (S) 36.79 metrov, Kofol (Gorica) 33.59.
Prireditev je bila dobro organizirana in tudi naprave so ustrezale tekmovanju, le prostor za skok v višino je onemogočal dosego boljših rezultatov.
Odhod jugoslovanskih športnikov na
Športniki FLRJ bodo sodelovali na 14. olimpijskih igrah v Londonu v naslednjih športnih panogah: v lahki atletiki, plavanju, waterpolu,
(Madžarska) 8:38,2, Stefanovič (P) nogometu, kolesarjenju, vajah na
orodju in v veslanju. Lahkoatie. plavalci, kolesarji in telovadci J, bodo tekmovali v vseh discipl' teh športnih panog, ki jih cbs« olimpijski program.
Na čelu športne delegacije Fk.jJ na 14. olimpijskih igrah so Vuk^ Mičur.ovič, Miro Kreačič in J1 a Cubrič. — Poleg teh so v sploš^ij, vodstvu dr. Danilo Dougan, N® J Krmpotič, dr. Ratko Viličič,
Rus, Jovo Sčenič in voditelji P°> meznih moštev. JugoslovanskiŠP^ niki bodo potovali v London v v skupinah v razdobju od 21. d° J. julija 1948. V sredo dopoldne je ^ potovala iz Beograda nogometna 1 j prezentanca
Drobne zanimivosti jt
Fizkulturna zveza Hrvatske . vpisala poldrugi milijon ljudsKet posojila. Poleg zneska, ki so : vpisali doslej člani, je glavni Fizkulturne zveze Hrvatske vp' 1.500.000 din ljudskega posojil3 ,^'
Hrvatski kolesarji nosijo PoZ -mI ve V. kongresu KPJ. S Trga r®j,l blike v Zagrebu so odpeljali boljši hrvatski kolesarji proti v t) gradu, kamor bodo v petek prinesli pozdrave hrvatskih Pfopt turnikov V. kongresu Komunis*1^ partije Jugoslavije. Spotoma se ji do dirkačem pridružili še koles iz drugih krajev.
MALI OGLA
s!
PRODAM HISO na Oslavju, DorsO Bosniaco št. B Za pojasnila se ot>r v Pevmo št. 16.
REN^
zav°d
Odg. urednik STANISLAV Tiska Tržaški tiskarski
iv)'
Ob prvi oOletnici smrti šega nepozabnega
Antona Križmančiča
iz Gropade 34. se ga sp°’n>' n ja jo sorodniki
Družina KRIZMANCl^' Gropada 34