Razne novice. * SIoTenska kmečka zveza. Noroizvoljeni odbor je imel dne 21. t. m. takoj po nstanovnem zbora evojo pryo sojo. Izvolili so se podpredsedniki, blagajnik (Fr. Pišek, žnpan Orehova vas, p. Hoče.), tajnik. Določilo se je, kako izvesdati organizacijo ter se je poverila zadeva trem odbornikom. Nazadnje se je tudi storil važen sklep zaradi pri hodnjih državnozborskih volitev. * S Šole. Dvorazrednica v Legnu se razširi y trirazrednico. — Učiteljica ženskih ročaih del pri Sv. Antonu v Slov. gor. gdč. Ivana Knaflič bo poačevala tndi pri Sv. Trojici v Sloy. gor. * Nevamo oboleli g. kanonik A. Hajšek že nekaj dni prebije izven postelje. Bog naj blagemn gospodn Se da popolno okrevati! * Na Danaju je 18. t. m. umrl č. g. župnik Jožef Šket, ki je pretečeno poletje obhajal pri Sv. Petru v Med. Selu, svoji rojstni žapniji, petdasetletnico svojega mašništva. Pokojnik je sporočil y evoji oporoki 300 K drožbi sv. Cirila in Mftoda kot zvest sin svojega naroda. — N. v. m. p. * Mraz. Zadnje dni je pritisnil pošten mra^, tako da res drevje poka. V Mariboru smo imeli dne 22. t. m. zjutraj ob 7. uri 30° mraza. Če bo ta mraz trajal naprej, bo napravil mnogo skoda na drevju in trtah. — Sileumraz je bil v Galiciji. Dne 21. t. m. je bil tam tako silen mraz, da so na javnih cestah mncgim osebam zmrznili nosovi in ušesa. V šolah šolah so skoro vsem šolskim otrokom zmrznile noge in roke. Zdravniki so morali pomagati po šolah. Rešilna družba v Lvovu je bila vsled mraza poklieana na pomoč v 171 slnčajih. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p n. dobrotniki in dobrotnice: Schlosser Marija iz podporne nstanovo Kočeyarjeve 8 K; gospa R. 50 K; dr. J. Klasinc v Gradcn 10 K; dr. Weingerl na Dnnaju 20 K; Watt, c. k. davkar, 2 K., Gert Fr., medičar 10 K; Čede Fr., župnik, 4 K; Slivniški mohorjani 40 K; dr. Kovačič Fr., prof., 20 K; nabralo v veseli družbi na Ptujski gori (posl. Mart. Šegala) 10 K 30 v.; gospa Presker Fani 10 K; dr. Schmirmaul 10 K; za krnh sy. Antona 2 K; Koser Franc (JurSinci) 2 K; posojilnica v Mokolah 50 K; Lendovšek, župnik, 5 K; Hirti Fr., žnpnik, 3 vrede krompirja, 2 vreči repe in sodček jesiha. Vsem dobrotnicam stotero Bog plati! * Sejmi V febrnarjn pond. pred svečnico y Vojniku, soboto pred svečnico v Mariborn; Blaža dan v Jaren ni in v Trbovljah; pond. po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v Št. Jakobn pri Kolbiji in v Vidmu; 5. pri Sv. Petin pod Sv. gorami; 6. v Gornjem Gradn; 9. v Pilštanju; 10. v St. Jurju ob južni žel., sv. Valent. dan v Brežicah, Ponkvi, Središčn in Žalcu; 14. v Sevnici ob Savi; četrtek pred puetao ned. v Šoštanjn za živino; pustni poned. v Vidmn; kvat. torek v Ljotomera; sy. Jnlijane dan v Bnčahin Vrenskigorci; v četrtek po pepelnici živinski sejem v Velenju; 22. pri sv. Filipu v Veračah nlimske fare, na Tebarjh; pond. pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnnža, Bistrici, Rogatcn, Vildonu in ca Laškem ; sv. Marka dan v Lavbeku; 2. sob. v postu v Slov. Gradca. * Kapujte pri narodnih trgovcih in obrtnikih. Jako težko stališde zavzemejo sloy. trgovci in obrtniki v Mariborn, ker imajo premalo, aU pa sploh nobene podpore od strani Slovencev. Ceravno je marsikateremu knpovalcu znano, da se tudi v Maribora nahajajo narodni trgovci in obrtniki, vendar knpujejo svoji potrebščine rajši pri naeprotnikn. če jih pa vprašaš, zakaj da ti to storijo, slišal bodeš, da mn naš trgovec oziroma obrtnik premalo nudi izbere i. t. d. ali pa da pploh ne ve, da 80 nahajo tndi oarodne tvrdke. Dokler toraj te trgovine ne bodo bolj podpirane od svojih, tako dolgo tndi tem ne bode moči drngače nastopiti. Ker imamo v Mariborn kakor tudi v okolici že skoro v vsaki stroki dovolj naših trgovcev in obrti, bode gotovo tudi vsakemn zavednemu Slovencu mogoče, dobiti pri teh, kar mu srce poželi, samo da hoče. Ne bode mn treba raznih izgoyorov. Slovenski trgovski klnb preskrbel je, da se v našem listn za bodoče samo narodne tvrdke in obrti javijo, katere se slavnemu občinstvu priporočajo. Opozarjamo toraj samo na inserate, ki se nahajajo v tem listn. Slorenska Šolska Matica ravnokar razpošilja svoj knjižni dar za leto 1906 in sicer 1. Pedagoški Letopis; 2. Zgodovinska učna snov, sestavil dr. Matevž Potodnik; 3. Nazorni nauk, spisal Gabrijel Majcen; 4. Obče in posebno ukoslavje, spisal dr. J. Bezjak; 5. Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli, spisal H. Druzovič. * Romanje v Lurd. Na Dunaju se je sestavil odbor, ki priredi za dne 29. aprila 1907 romarski vlak v Lurd. Vožnja in hrana stane tja .n nazaj za II. razred 380 kron, za III. razred 240 kron. Pojasnila in vzporede razpošilja: 6. g. dr. Karol Vecierzik pl. Pianhe'm, adm-nistrator am Hof, Dunaj. * 0 priliki podražitve poštnih vrednotnic omenjair/>, da se poškodovane poštne vreilnotnicr) pri poštnih uradih lahko zamenjajo in sicer dopisnice, zalepke, nakaznice, poštne spremnice, denarne kuverte idt. in to tudi če so že popisane, pomazane ali natrgane, samo da niso še s poštnim petetom udarjene. Doplača se 1 vinar k vsakemu poškodovanenia kosu in dobi se pri po?tnem uradu ali prodajalcu poštnih yrednotnic entko novo. * Proti pravdam. Državni zbor je sklenil, naj se v vsaki občini osnuje mirovno razsodišče, ki bo razsojalo prepire med sosedi, da se na ta način omejijo številne pravde. Ta razscdišča bodo le pomirjevalna. Ako sc poravnava iztrši, bo imela enako vrednost ko pred sodnijo. Zanimivo je, da so zopet bili slovenski liberalci proti tej postavi, ki bo tudi koristna, posebno za kmeta. Koliko posestey požro ponepotrebnem ravno pravde. sNarodni list" govori v svoji zadnji številki o 8 duhovnikih. Vprašali bi gg. okrog ?Narodnega lista": Je-li list zoper duhovnike ali za dnhovnike? To ga bo ^Štajerc" vesel! Pa pravijo, da je ustanovljen bojda zoper nStajerca" in zoper celjsko nemškutarijo! Ornig in Jabornegg tega gotovo ne verjaiueta. Mariborski okraj. m fflariborska frančiškanska cerkev prejela je od sr. Očeta vse pravice bazilike. To je prra cerkev na Štajerskem, ki se bazilika imenuje. V spomin tega izrednega odlikovanja se bo od petka do nedelje v novi baziliki obhajala slovesna tridnevnica. m SIot. trgovski klub v Mariborn pristopil je kot podražnica sloy. trgovskema društvu y Ce!ju. m Roko si je zlomila v Mariboru žena izvošdeka Zurana ko je padla dne 22. t. m. na cesti. m Iz mariborske okolice. Nemci že pridno agitirajo za bodoče državnozborske volitve. Pri tem pa segajo po vseh lepih in nelepih sredstvih. Tako hodi po nekod neki agent ^Sttdmarke'' in pravi. da bo ista dala tistim kmetom, ki volijo z Nemci, posojila za 1 %• To nires! Opozarjamo kmete naj ne verjamejo takim obljnbam. m Slivnica pri Mariborn. Bridka zgnba je doletela velezaelažnega žnpana Orehove vasi, Franca Pišek. Na Nežino je dolg sprevod b« žalnjodih spremil k zadnjemn počitku njegovo skrbno 771etno mater Magdaleno, vzorno gospodiojo in značajno Sloyenko. Ker je mož y javnem nastopu za vernost in narodnost, za pravico in resnico, za izobrazbo in resnični napredek ljudetva dobro znan in upošteyan in ker je smrt matere zanj zelo ob5ntljiy udarec, je sožalje ž njim občno; želimo mu tolaibe, rajDi pa zasluženi počitek po dolgoktnem, obilnem trudn in delu za blagor otrokom in vnnkom, katerim je bila po prezgodnji smrti sinahe dfusra, »krbna, ne le babica, naravnost mamica. ni Slabo pivo je točil natakar Konrad Sarnitz pri Baumanu v Pekln pri Poljčanah. Zaradi tega je bil ohsojen na ea tedea strogega zapora. m Sv. Krlž nad Mariborom. Občni zbor tukajšnjega ,,Kme6kega bralnega društva", ki se je vršil preteklo nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah, je bil prav dobro obiskan. Iz poročila odbora posnamemo sledeče: Društvo stopi z letošnjim letom v dvajseto leto svojega obstanka, je torej eno izmed najstarejših kmečkih bralnih društev na Spodnjem Stajerskem. Lansko leto je priredilo tri podučne shode in lepo slavnostno akademijo v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Prebralo se je 160 knjig in tudi časnike, katere je društvu 6. g. župnik brezplačno prepuščal, so si udje pridno izposojevali, zlasti z velikim zanimanjem se čita vrli naš vseslovenski dnevnik ,,SlovenecM in — samo ob sebi umevno — izborni naš kmečki list ^Slovenski Gospodar", ki šteje tudi v naši sicer majhni župniji 19 naročnikov. Naročeno je bilo društvo na 11 iztisov MKmetovalca", 3 iztise ,,Naš Dom", ,,Dom in Svet" in ,,Glasnik najsv. Src." — Posebno pohvalo in priznanje pri tem zborovanju zaslužita dve deklamacijirmladeniča Jurija Seršen Gregorčičeva ,,Km&6ki hiši" in deklice Antonije Gradišnik ,,,Iezusovo rojstvo" iz Marijinega življenja M. Zemljiča, ki sta bili obe prav lepo s pravim naglasom in čutom prednašani. Z veseljem smo tudi poslušali petje društvenega zbora, ki nam je zapel dve mični pesmici iz A. Kosijeve zbirke in Gruberjevo »Sveta noč." Z vztrajno pridnostjo in mariiivosljo pri vaiah sp bo gotovo tudi še v tem oziru spopolnilo, kar je morda še doslej pomanjklivega. Torej le pogum in nekoliko dobre volje! V novi odbor so izvoljeni sledeči možje in mladeniči: predsednik Jakob Pajtler, podpredsednik J. Zunko, tajnik g. Ant. Kocbek, blagajnik Filip Galunder, knjižničar Anton Klampfer in odbornikaAlojz Hauptmann in Matevž Elznik. Pregledovalcema raftunov sta bila izvoljena Anton Hauptmann in Frano Gaube. K sklepu je še g. župnik navzoče v vzneSenih besedah vzpodbujal, da se svojega bralnega drufitva vedno prav tesno oklepajo in držijo, se marljivo vdeležujejo vseh njegovih prireditev in ga vsestranski podpirajo, ker le tako z združenim sodelovanjem vseh članov bo društvo moglo svojo vzvišeno nalogo v polnem obsegu izvrševati. Zlasti mladina naj posveti našemu društvu svoje duševne moči in tako upamo, da vidimo v teku tega leta enkrat naše mladeniče in mladenke tudi na gledališkem odru. Z navdušenim trikratnim ,,živijo"-klicem sv. Očetu in presvitlemu vladarju se je zaključilo to lepo zborovanje. m Podružnica štaj. kmetijske drnžbe pri Št. Ilja je vborovala v nedeljo 20. jan. v kobači ^Sudmarkhof". Ravnatelj Stiegler je govorit skoraj praznim stenam. Značajni slovenski kmetje ne prestopijo praga hiše, ki 80 jo sezidali najhujšt narodni in kmeiki rasprotniki z narnenom nničiti v-e, kar je slovenskega, vse, kar je krščansko — torej tudi nas kmete. m Kmetijska podrnžnica v Studenicah. Pred dobrim letom dni je iz takajšnjega bralnega drnštva vzrasla naša podružnica s prizadevaajem g. potovalnpga nžitelja Fr. Goričana in dne 13. jan. t. m. jo obhaj«la svoj pryi občni zbor, kojega poročilo nam priča, da ni zaitorg stopila y žiy!jenje. Ker so se še 1e zadnja leta plovenske podražnice z»čele prav gibati in lahko niarakaj dosežejo, ako se vodijo ia gibljejo v pravem duhn, naj tu povemo, kako je delovala naša podrnžnica v svojem prvem leta in kateri so bili njeni nspebi. I. Kakor smo poročali y lanskem BSloy. Gospodarju" in BGospodarskem Glasniku", priredili smo celotedenski poučen tečaj prvi teden po sv. treh Kraljih. Predavalo se je o živinoreji, Tinarstvn, sadjarstvu in domačem nmnem gospodarstvu. Za imenovanim tečajem pa je bilo devet pou<iuih ehodov y Studenicah in dva v Makolah. Predaval je trikrat g. profesor dr. Leopold Poljanec; enkrat o lngih, enkrat o nmetnih gn\jilih, enkrat o vrenju mošta, Dvakrat je govoril načelnik podružnice, da bi navdušil nde za umno gospodarstvo ter je poročal o izidn občnega zr»ora v Gradcn. Trikrat je govoril g. GoriSan namreč o perutninarstvu, kot porožilo o tečaju v Schardingn, o umnem pripravljanju sadjevca in o gnojenju z domačim in utDetnim gnojem. Enkrat pa je govoril tajnik g. nadučitelj 0. Vabid o drevesnih škodljivcih in o skrbi za sadno drevje v jeseni. Vseh predavanj je bilo y prvem letu podružničnem od ustanovitve do 31. decembra 1906 17. Koliko vspeha da so ta predavanja imela, kažejo nekoliko naslednji vspehi, drugo se bo videlo še le pozneje. II. Med vspehe posredBO in neposredne naštejemo naslednje. l.Pri poljedelstvu: Udje i?o naročili 4 q semenske pšenice, 5]/j q rži, okrog 25 kg lucerne, 42 kg štajerske detelje, 24 kg ruskega lanenega semena in nekaj rnnklja. 2. Umetnih gnojil fosfatnih, dnš čnih in kalijevih okrog 100 q. Deloma smo jih kupili, deloma pa jih dobili od kalijevega sindikata za poizknse zastODJ. — 3. Jabolčnih lepih sadežev smo prejeli iz Ptuja 650, hruškovih 95 iz Gleisdorfa. — 4. Vrbja smo naročili iz deželnega nasada v FHrsterfeldu 441 kg, iz Gleisdorfa 93 kg. Dal Bog, da bi ga kmaln doma imeli dosti. 5. Raznih knjižic o vkiOgradništvu in o nmnem gnojenju se je skoro med vse ude razdelilo. — 6. Živinorejo smo izknšali vsaj toliko povzdigniti, da srao dobili od kmetijske drnžbe za polovično ceno dva junca in enega mrjasca. — 7. Vspeh g Jelovška in Zupanea je, da je dal takajšnji samostan čč. sester narediti nzorno gnojišče z gaojnično jamo in da je take jame naredilo žo tudi nekaj drugih gospodarjev, ki zdaj vozijo gnojnico na travnike in jih gnojijo tndi z domačim gnojem. Eden gospodarjev, Jakob Kitek r Brezjn, zida en vzorea goveji in svinjski hler. Naročilo se je tadi 21/,, klajnega apna. — 8. Petero gospodarjev se je vdeležilo pončnega izleta v ^VaMegg. — 9. Za 10 K se je naročilo jajec kokoSi štajerskega plemena ia postavil se ja eden vzoren kurnjek za okoli 30 kokoši. — 10. Dya mladeniča cta dostala devetmesečui, eden tritedenski viničarski — in eden pettedenski sadjar-ki tečaj. — 11. Od kmetijske dnižbe v Gradcu smo dobili zastonj pet trsnih in dve drevesnij škropilnici in eno travuiško brano za poloyico cene. Tudi «mo naročili štiri dreve^ne krtače. — Udov je bilo 75. Kar smo dosegli, se imamo zahvaliti v pm vrsti ljabemu Bogu, da je naše delo hlagoslovil; dragič pa temn, da nas lastna potreba in pa želja po napredku priganja pomagati sebi samemn — pa tndi kot dobri sosedi drng drugemu kakor samemu sebi. Prihodnjič pa bomo porcčali, ako dobimo v list« prostora, o naSem drngem — letošnjem pončnem tečaju m Laporje. V seji odbora k. s. izobraževalnega dručtva dne 20. prosinca je bil izvoljen za predsednika Pivec Jožef, podpred-ednika Onič Jožef, tajnika Sagaj Alojzij, blagajnika Kavkler Karl, kDjižn'čarja Mastinšek Janez. Izobraževalno društyo v Laporja začne svoje delovanje na svečnico, dne 2. svečana po večernicah 8 poučnim govorom, petjem, deklamacijami. Udelež.te se otvoritve polnoštevilao vsi 6lani in prijatelji drnštva, sploh vsi, ki jim je mar sreča, obstanek in pravi napredtk nafega ljndstva. m 2abjek. Naš o^ka iupan Robar. ki so nam aa papirju po tavili nemško šolo in kolodvor, imajo nesrečo. Že zdavnej bi moral novi odbor voliti novega župana, pa joj! Očka žnpan eo sedli na županski stol, ki je bil s emolo namazan, zdaj pa ce morejo dol! Kje se bo našel zdravnik, da župana operira in mn županski stol odreže! Operacija bo baje imela slabe nasledke ? Prosimo c. kr., od nas plačane nraduike okr. glavarstva, da pomagajo žapann in nam pošljejo dobrega zdravnika. m Slov. Bistrica. Izyedeli smo, da je okrajna branilnica — dnjte in strmite — Stigerju odpovedala kredit! Nočc več Stigerju niti helerja posoditi! Ubogi Stiger! Ia hranilnico imaj.) y rokah Stigerjevi prijalelji! iu Bolniška blagajna v Slov. Bistrici ima načelnika Grila, mesarja. Grila je rodila pošteua slovenska mati io oče njegov ni znal hajlati! A Gril je postal veliki Nemec in si domišljuje, da je najmanj tolik kot Štiger. Tako ponosno jo meri po mestu, da ne ve več, na kateri strani bi nosil klobuk. Nečnveno je, kako ta človek ravna t nradu 8 strankami. Neki delodajalec je naznaail blagajoi delavce po pismu. Dekle, ki mu slovensko pismo prineBe, aabrnli, da se vsa prestraši in jo prisili, da mn inora nemfiki priglas napisati! Ali je že kdo videl bujšega n«a- akega vročekmieža? S torbico je priromal, zdaj se pa repenči in misli, da se mu bo vse pokorilo. Delodajalci, se bote li dali zaničevati od človeka, ki je pozabil, da ga je rodila slovenska mati, ki ima vzrokov dovolj, da je lepo miren in doma za pecjo premišljuje svoje pretekle dni? Gril, le boij ponižno, drugače govorimo prihodnjič bolj jasno. Delodajalci, delavce priglašajte slovensko in ako se Gril obnaša po nemški knltari, objavite in pritožite se takoj. Grilu še že najdemo gospoda! m Občina Zamarkova z Lormanjem je sklenila v groji odboron seji dna 15. prosinca t. 1. na predlog ob. svetovalca J. 6. slovensko uradovati. Samo uradni pečat še ostane dyojezičen, čeravno seje predlagalo 6amo slovenskega, to pa zato, ker ni bilo celemu odboru povolji; mogoče 8e še spremeni. m Sv. Lenart V Slov. gor. Naše »Bralno in gospodarsko draštvo" je iinelo dne 14. prosinca t. 1. ob šestih zvečer svoje zborovanje in tudi volitev novega odbora. A priprosto ljudstvo se tega ni udeležilo, kajti gospodje pri brainem društvu ne doyolijo priprostemu ljndstvu izobrazbe, in tadi so tam samo slal)i časopisi na razpolago kakor ,Slovenski Narod", BNarodni list" in tndi ^MIadoslovenec". Ti listi splob ne spadajo v BBralno društvo". Zato bi bilo najboljše, da bise ustanovilo novo ^Bralno drastvo" za okolico in priprosto ljudstvo ZDabiti bi se zato kateri oglasiJ. m Pobrežje pri Mariboru. Smo pač nevredni nasledaiki svojih prednikov, ki so dali našemu kraju tako naravno in lepo ime ih katerega so nam prekrstili naaprotciki tako polovičarsko v baš ne prelepi rPoberš". Kaj neki si misHjo ti nNemci", od kod tako čndno ime kraja. Pa kdo vpraša sedaj za tem; samo da stoji nemška šola, za katero se brigajo celo Nemoi v Berolinu, torej ^zunaj" avstrijskik mej. Zakaj le neki ? Trobi se nara pač na ušesa, da nam poniagajo podpirati revšdino naših otrok, c!a nam hočcjo le koristiti z takozvanim nemškim šulferajnom. A ne zavedamo se, da nam s tem jemljejo našo narodnost, — to je čnt, ki kraai po božji podobi ustvarjeno in z vero na Boga obdarovano bitje in ga različoje od neumae živine; da nas pojaničarijo in pripravijo do tega, da bomo bfli kedaj z mimo vestje svojo rodno mater v obraz s tem, da zatajiino jezik, kojega nas je nčila mati, kojega smo podedovali od onih, ki so prestali od krutega nasprotnika že toliko krivic; že sedaj se vidi, da bo temu tako. Nekaj rea strašnega je slepota. Mi spimo — duševno — a oni nam kradejo, če ne gre, pa ropajo ljubav našo do lastne na5e matere. To je korist, ki nam jo daje nemški šulferajn (morda ste že duli kaj o nemškem mostu do Adrije!?) Toda pes si kost poprej oblizne, da jo potem bolj ugrizne. Vs&k Nemec 86 nam mora sniejati, da se damo zapeljati lako daleč, da podpiramo in redimo še sami to pijavko. Ali je dal že Nemec sam rad kak vinar za našo Ciril in Metodovo dražbo; po dnevn in še z lučjo ga ne najdemo! Toliko za danes. Dobro bi bilo, da zvedo za to tadi še drngi naši vaščani, 8 katerimi si upamo govoriti še slovenski. Pa še bomo kaj slišali, preden začne peti kukavica! Pridite, pridite nas budit!! m Sv. Bopert v Slov. gor. Citam že dalje časa vse naše liste, a pred letom dnij zasledil sem ime Sv. Ropert še prav malo kedaj, in še takrat sem vselej čital: ponesrečil se je ta in ta, pogorelo je tam in tam itd., a o društvenem gibanju — popolnoma nič. No, in sedaj? — Boljše je, boljše. Vsaj se tolikokrat bere: bralno društvo pri Sv. Ropertu priredi itd. Kaj ni to dokaz, da ,,mi mladi pri Sv. Ropertu gremo naprej?" — Da, in vsa čast onim, kateri so ti mladi — ponosno, ne oziraje se na desno, ne na levo, naprej za naš narod s krščanskim delom. In zopet sem pogledal za kulise našega lepega odra. Sicer ne govorim rad in ne izdajam tajnosti — vsaj prava klepetulja po poklicu nisem — a vendar vam povem: ta marljiva možka in ženska mladež nam pripravlja zopet neko presenečenje. — Predpustni čas je, vse je veselo, prešerno, in tako nam hoče ta zavedna mladež pripraviti vesele, radostne uricp. Toda ker nisem klepetulja, kakor sem že omenil, ne povem ni6 več. Samo to še rečem: Bog daj povsod take mladine, kakor jo imamo mi, in ni se nam treba bati ne liberalnih, ne nemčurskih vetrov. Pa ravnokar mi prinese prijatelj vesele vrstice, ki jih naj dodenem k svojemu spisu za MSlov. Gosp." In kaj je zapisal? Dne 3. iebr. 1907 je preselitev ,,Braln. društva" ali prav povedano omare za knjige v staro šolo v I. nadstr. na desno. Tam bo odslej naša bralna soba, kjer se lahko berilaželjni ob čakanju na službo božjo kratkočasi pri branju časnikov in knjig. V h o d v „6 i t a 1 n i c o" ne smevam nihče zabraniti, 6e ste udje društva, saj smo najemniki, ki imamo iste pravice, kakor že nastanjeni — samo olika in spodobno obnašanje je povsod običajno, tedaj tudi p r i n a s. — Tudi bo isti dan občni zbor ,,Braln. društva". Naj se pri tej priliki vsak prepriča o njega delovanju in pripoznati bo moral delavnost dmStva, ko ob enem tudi stopi na oder moška in ženska, fivrsta, dobra, slovenska mladina. Ob takih prizorih ne bo nobenemu žal, da je ud ,,Bralnega in tndi izobraževalnega društva". Torej na veselo svidenje na dan 3. febr. po večernioah k igrama: ,,Pri gospodi" in ,,Crevljar" in občnem zboru Braln. društva pri Sv. Ropertu v Slov. gor.! m Pri Sv. Lenartn v Slov. goricah je imela čitalnica dne 14. jannarja 1907 svoj redni občni zbor in si je ge^tavila °ledeči odbor: predsednik g. dr. Fran Tiplič, tajnik g. Josip Zemljič. blagajnik g. dr. Milan Gorifiek. knjižničar g. Ivan Tlrek, 6. g. J. AU, g Fran Bre^nik in g. Jakob Kopii?, odborniki. Zborovanje je bilo zelo živahno in se je sklenilo marsikaj koristnega kakor Tistanoviti BLjndsko knjižnico" in dr. Že iz poročila hlagajnikovega smo nvideli, da je druStvo naročilo v pretečenem letn lepo čtevilo dobrih knjig in se vedno trudi, kolikor mos;oče knjižnico izpopoluiti. Da pa ai bo mogla čitalnica y bodočc nabavitv še yefi knjig, se jo sklenilo, prirediti yečkrat veselice, katerih čisti dobiček bi se naj vporabil ravno y navedeno svrho. Jedno tako veeelico priredi BČitalnica prj Sv. Lenarta" dne 3. febr. 1907 y novoprizidaai dvorani BNarodnega doma", katerega je dala tukajšnja posojilnica popolnoma prenarediti. Veselica bode nekoliko v večjem obsegu. Z ozirom na dober namen yse prireditve se Dadejamo šentlenarčki Slovenci, da bodemo labko pozdravili na večer 3. febrnarja nebroj gostov od bliza in daleč. m Klavern shod slovenske liberalne stranke pri D. M. v Brezju pri Mariboru v nedeljo, dne 20. jannarja. Navzočih je bilo 12 kmetoy in deiavcev, 4 ženske, 2 uditelja (oče in sin), 1 kaplan in dva govornika iz Celja: advokatski koncipient dr. Vekosiav Kukovec in urednik Vekoslav Spindler in v prvi sobi šest neukrotljivih fantov in dva kodijaža. Še en govornik je namenil priti: doktor A. Božič. okoda, da ga ni bilo. Bil bi še potreben. Ko dr. Kukovec še parkrat vpraSa sklicatelja Maksa Zemljiča, ali ne bo prišlo več ljudij, ta ob tri četrt ua tri vendar otvori že ob pol dveh napovedani shod ter kliče rbo?jega blago6lo?a iz nebes, brez katerega je vsako delo zastonj." (Kaj ne, kako je bil danes veren! Nekateri kmetje znanci so se mu muzali, ker vejo, da on na Boga in blagoslov nič kaj ne drži.) Predsednikom je bil izvoljen učitelj Maks Zemljič ter da najprej besedo dr. Kukovcu. BZakaj smo prišli k vam?" vpraša poalušalce. nRazgovarjat se! Prinesli vam nismo nič, kakor besede." In bilo je tako: Samo besede in še te slabo vezane. Načrt je imel, govoriti o kmečkem stanu in njegovih potrebah, o šoli, o zatiranju Slovencev, o posojilnicah, o naših dosedanjih poslancih in še o drugem. Iu res, povedal je marsikaj novega, n. pr. da so na svetu razni stanovi, da je kmečko vprašanje kočljivo (posebno za take voditelje, ki bi radi pred volitvami vsem stanovom ugodili!); nadalje da kmet ne sme obupati, da se brez dela ia truda ne da vse takoj doseči itd. 0 doscdanjih poslancih pravi: vMi nismo njihovi prijafelji, ker niso toliko storili, kolikor bi morali." In o novih poslancih pravi, naj bodo stann kateregakoli, da so le prijatelji kmetijstva. Torej bodo gotovo najboljši tisti, ki bo si jih postavila BSlo?enska kmečka zveza", četudi bi morda bil med njiroi kak duhovnik, saj je o duhovnikih rekel g. dr. Kukovec pri tej priliki dobesedno: BDuhovniki so bili vedno prijatelji kmetov." Zažene se tudi v BSlov. kmečko zvezo", ker stoji odločno na verskem in narodnem staliSču, in niti noče povedati, da je sklicatelj te zve o kmet, nenmorno delavni deželni poslanec Roškar. Kako nŠtajerc" in »Slovenski Narod" hndo napada narodne duhovnike, ki so pred leti, ko je bilo v naših trgih in vaseh vse polno nemčunikih trgovcev a!i pa strašnih oderuhov, ustanavljali konsumna društva, češ, da so v tem 8trašno dosti kmetov spravili na nič. Trdi splošno, da so bili konzumi samo iz nasprotstva proti trgovcem. Bili pa so ustanovljeni samo zoper nemčurske trgovce in zoper oderahe, ki so delali dostikrat v svojih trgovinah z 200 procenti in še več. Namen so imele dober, namreč kmetom in nbogim pomagati, in konsumna drnštva bi se bila obnesla, kakor imamo vzgledov posebno v fevici, ako bi ne bilo nepoštenih trgovskib uslužbencev . . . Ne silite ljudi na solnce, ki imajo maslo na glavi. Narodnim in pošte.nim trgovcem pa ni nikdar nikdo delal 9 konzumi konkurence. Potem preide go-ipod govornik aa šolo in mladino ter pravi, daje ravno v tej okolici mladina tako razposajena, da ne pnstijo iti tujega človeka skozi vas —. Kmetje in mladeniči DigoSki in Zrkovski, tekšne poklone vam delajo govorniki iz Celja! — Med razniroi časniki priporoda kmetom, naj pridno berejo »Slovenskega Gospodarja". Vabil in snubil je seveda tudi za narodno stranko, naj si izvolijo zastopnika in naj k njej pristopijo. Vrhunec pa je doseglo njegovo pogubonosno nerodno Bnarodno" de o v drugem govoru: „0 Slovencih in Nemcih". Z vso svojo zgovornostjo je namreč priporočal pouk nemškega jezika v slovenskih šolah. In to v okolici mariborski, kjer otroci strašno dosti časa potratijo za nemščino in se je ne nančijo, potrcbne predmete pa vsled tega zanemarjajo. Vrh tega pa se naši nemškutarji povsod preveč zabtevajo nemški pouk. Najprej dosti nemŠki poleg slovenskega učnega jezika, potem pa postane učni jezik nemški in slovenski je pastorka, nazadnje pa se reče. Mi hočemo čisto nemško šolo! G. dr., ali žeiite vzgkdov? Človek bi mislil, da govori kak urednik ,Vabtarce" ali BŠtajerca". BNaj učitelji le Demški učijo," pravi govornik. Prizna sicer y nasprotja s svojimi printaši, z narodno liberalnimi učitelji, da se otruk ne more v šoli popolnoma nanditi nemški, če pa vi kmetje želite, naj učitelj le nemški učijo!" Lepe cvetke! In g. Maksimilijan Zemljič, učitelj pri D. M. v Brezji pri Mar boru, se mu je še lepo zahvalil glede nemškega poaka ter rekel: BGospod doktor je govoril nam učiteljem vsem iz srca!" Narod slovenski, kaj pa ti rečeš k temu? Ljndi, ki tako govorijo, moraš črtati iz svojih vrst in jih prišteyati — svojim izdajalcem. To spet kaže, da naši ^narodni1" liberalci hodijo res Bpo ovinkih". G. doktor Kukovec, taka pot ni slovensko narodna! Drugi govornik je bil nrednik g. Vek. Spindler ali goapod doktor Spindlcr, kakor ga je nazival predsednik Zemljič. Govoril je o volilni ref.jrmi Omenjal je pri tem zopet stare kvante, da je poslarec dr. všnsteršič prcdal koroške Slovenoe. Ob pol peti uri zakliud g. predsednik tako Bmnogobrojno" obiskan shod liberalne htrankc. In komai, komaj konča svoje sklepne best do, že se oglasijo harmonike in gosli in šlo se je po tako vspašnem ndelovaDJu" — na ples .... Didl, didl, — didl, didl. . . Ptujski okraj. p Ptulske novice. V nedeljo, dne 20. t. m. je razsajal po Ptuju in okolici hud vihar s silnim snežnim zametom, v pondeljek je močno snežilo, od torka naprej pa pritiska nenavadno hud mraz; v torek zjutraj je bilo 18 stop. R pod ničlo. — Sedaj, ko so se vrli slovenski kmetje zganili in minoli po- nedeljek v Mariboru ustanovili slovensko kmedko zvezo, napovedujejo tudi Stajercijan(;i shod svojih ljudij na Ptuju proti koncu januarja. Predsedovali mu bodo seveda sarai ptujski Nemci in tudinemci, backi bodo kimali, prolit peu bodo imeli zopet le Hutterji, Straschilli itd. Govori se, da bode te zborovaloe poznati na šnopsnih steklenicah v žepu, z&~ vitih v ptujsko živalico! — Pač čudno se je marsikomu zdelo, ko je slišal, da se poteguje ptujski okrajni sodnik dr. G1 a s za mestni mandat v dpžavnem zboru; a še bolj 6udno je, kar je ta mož zinil, ko je zadnjič na volilnem shodu v Lipnici odkriJ, da hoče biti ne le ultra Nemec, ampak se pridružiti vsenemški stranki in hoditi za Wastianotn. V Ptuju prospevajo sarao nadljudje! p Na Gorn|em Hajdinu so pretekle noči tatje vlomili v več hiš in odnesli mnogo mesa, slanine in žita. Poglavarja te družbe imajo že pod ključem. p Sv. Bolfank y Slov. gor. Prostovoljno gaailno društvo s sedežem v Bišu je imelo v nedeljo dne 13. prosinca svoj redni letni občoi zbor. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imelo draštvo pretečeno leto 25126 K dohodkov, 11361K stroškov. Za prihodnje leto sejeizvolil sledeči odbor: Iguac Gomzi, načelnik, Vinko Šalamun, namestnik, Janez Lubec, tajnik, Franc Kocmut, blagajnik, Franc Roškar, pregledovalec orodja, Franc Kranjc in Ferdinand Kurbos, prcgledovalca račanov. p Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo BNaprej* je priredilo v nedeljo 13. t. m. v sobi 6. razreda občni zbor. Pred začetkom so niladi tamburaši skašali z brenkanjem izvabiti kolikor mogoče mnogo kronic iz žepa došlih gostov, ki bi naj brenčale v društveno blagajno. Da teh ni bilo ravno bogve koliko, posnamemo iz tega, ker se je občnega zbora udeležilo samo 31 novih udov, a pristopilo jih je dosedaj vseh skupaj reci 43. — G. predsednik se spominja v začetku v pretečenem leta umrlih ndoy, kakor Korenjaka star. in mlaj., gospe Viktorije Šeroua, vrlc tamburašinje, in 6. g. župnika Fr. Mnrkovič. Nadalje omenja sovražnike in protivnike našega društva. G. tajnik nam je podal sliko o društvenem delovanju, o prireditvi veaelic, njih dnševnem in gmotnem nspehn. G. blagajničar ouaenja med drugim, da je blagajnica jako trpela vsled tega, ker so se morale dati tamburiee v popravilo. G. knjižničar poroča o stanju knjižnice, o marljivem izposojevanjn knjig in časnikov od strani udov. Želi le, da bi se na knjige bolj pazilo, se o pravem času vračale, se ne izposojevale neudom, kar največ škoduje društvu, in h koncu, naj se potradi vsak ud še pridobiti vsaj enega novega. Izvolil se je sledeči odbor: Josip Stumberger, predsednik, Ivan Arbajtar, podpredsednik, Vinko Šerona, tajnik in pevovodja, Rudolf Kotzmuth, blagajničar, Miroslav Kosi, knjižničar; 6 g. provizor Franc S. Gomilšak, Franc Jurgec, Martin Jurgec, Ivan Jurgec, odborniki; Radko čeh in Anton Stumberger, namestnika. p Ptujska gora. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju.Na Ptujski gori nimamo že šest let od občinskih odbornikov voljenega župana. Leta 1901. je prevzel občinsko predstojništvo prvi svetovalec Jakob Horvat. Leta 1902. so bile občinske volitve. Stajercijanci so popolnoma pogoreli. Radi tega so rekuriraii. Rekurzu se je ustreglo. Druge volitve so bile 1904. leta. Stajercijanci so zopet pogoreli. Njihovemu vloženemu rekurzu se je zopet vstreglo. Meseca septembra 1905 se je v tretjič volilo. Stajercijanci so v tretjič imenitno pogoreli. Vložili so zopet rekurz. Sreča pa jim tokrat ni bila mila. Rekurzu se ni vstreglo! Vprašamo sedaj slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, ali je že kaj ukrenilo, da se postavno voli župan. Po dveh letih bil bi že čas. Naše gg. poslance pa prosimo, naj napravijo takemu početju vendar enkrat konec. Naš občinski predstojnik nofie razpisati volitve novega župana, ker ga ščiti slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju. Kako postopa slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju napram nam Slovencem, vidi se tudi iz sledečega slučaja. Najhujši Stajercijanec in agitator za ptujskega župana Ornig-a je Alojz Repa. Ta je bil pri Ornig-u za peka. Tma pa hišo na Ptujski gori, kjer da toftiti vino in pivo brez koncesije že par mesecev. Njegov najemnik Nerat je imel koncesijo, ker jo je prenesel iz svoje hiše na Repa-tovo. Nerat je odšel. Repa pa še da dalje točiti. Vprašamo, ali je to znano slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju. To vemo gotovo, da še Repa nima koncesije. Ako se mu podeli, govorili bomo občani, akoravno Ornig prosjaCi za njega. Tudi občina je bila proti Repa-tovi koncesiji. Okrajno glavarstvo seveda g. Repa lahko podeli koncesijo brez občine. Vemo pa, zakaj! Gospod Repa je bil tudi urednik ,,Štajerca." Obfiani. p Sv. Križ prl Slatinl. Dne 20. januarja po večernicah smo pri nas slovesno otvorili društveno sobo ,,Bralnega društva." Gospod nadžupnik Franc Korošec so najprej blagoslovili razpelo v bralni sobi, nato pa so v lepem govoru razložili, kako je sv. cerkev vedno v znamenju sv. križa razširjala pravo izobrazbo med ljudstvom in jo Se sedaj razširja. Sv. cerkev ni nasprotnica izobrazhe, kakor nekatere puhle glave trdijo, ampak jo z vsemi mo&mi goji in povspešuje. Ena izmed domaCih deklic, Matilda Novak, je deklamirala lepo Gregorčičevo pesem: ,,Naš narodni dom." Pevci pa so zapeli ye6 lepih narodnih pesmi. Vsem, ki so kakorkoli pripo*mogli, da se je siovesnost tako lepo obnesla, prav prisrčna hvala! — Te dni je umrl v Gradcu Jože V e r b o š e k, rojak iz naše nadžupnije. Zapustil je veliko premoženje 50.000 K in ga je v svoji oporoki odločil za 4 štipendije, ki l>odo znašale po 400 kroa na leto. Pravico do teh štipendij bodo imeli, kakrr je pisano v oporoki, samo pridni slovenski dijaki, najprej iz doma6e Hadžupnije, potera iz Sv. Eme, in potem iz celega Spodnjega Stajerskega, k a t e r i bodoimeli izvrstni red iz slovenš„ i n e. Stariši. vi pa še hočete svoje otroke pošiljati v nemško šolo, v šolo, kjer se ne učijo nobene slovenske besede, kjer se še ne naučijo slovenskih 5rk! ? Kako bo mogel naš otrok, Ce ga iz nemške Sole pošljete dalje štndirati, imeti izvrstni red iz slovenščine, ki se je še nikoli ni ufiil! ? Kako bo mogel dosefii lepo podporo? Stariši, dobro si premtslite, v katero šolo bo zanaprej bolje pošiljati otroke! — V uedeljo, 27. t. m. po večernicah bo v ˇ ,,Citalnici" i oučni govor o socijalni demok r a c i j i. p Zakošak. Ptnjski nŠtajerc" priaaša v St. 1. 1.1. poročilo, da je izpJačal okrajni zastop za občinsko cesto y Zakošskn 113 kron. Kakor ee cain pa poroča, ni dobila občina nič drttgega za eento, kakor tri ceraentne cevi, ki 80 pa k yečjema vredne 30 K. Kje je ostali denar in kedaj ga dobimo?. Ljutomerski okraj. 1 Konjerejci. Vsem konjerejcem iz ljutomerskega okraja je že znana vladna nakana, da želi domobransko ministrstvo med nekaj zanesljivih kmetov tega okraja porazdeliti breje vojaške plemenske kobile, v svrho reje reraont pri kmetih. Tudi pogoje, pod katerimi se bo to zgodilo, ste v pretefieni jeseni o priliki konjskega pregledovanja v glavnih potezah že slišali. Sedaj mi naroča c. kr. konjerejska družba, sklicati na nedeljo 27. jan. 2. uro popoldan konjerejce v Kukovčevo gostilno pri kolodvoru, kamor bode prišel g. A. Korošec, živinozdravnik iz Gradca, da bo govoril podučno o tem načinu reje remont. Pri tej priliki se bodo tudi sprejemala oglasila za sprejem takih kobil v rejo. Jos. Murza. 1 Iz fflnre so potegnili dne 14. t m. v občini HrastieMota trnplo 161etne deklice. Doidaj še ne vedo, kdodaje. 1 Štajerčev pristaš — bratomorilec. V Seliščih pri Sy. Jnrijn ob Ščavcici je zabodel 14. t. m. neki fant svojega lastnpga brata z nožem. Dotični fant je že fttiri leta naročnik ^&tajerca". Tak strašen sad obrodi BŠtajerčeva" politika. Slovenjegraški okraj. s Iz slovenjgraškega okraja. Dne 13. t. m. je bilo tajno predavanje ,,Narodne stranke" za slovenjgraški okraj v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Kakor poroča ,,Narodni list" z dne 10. t. m., je bilo prvo zborovanje teh mladih liberalcev Spodnje Stajerske na dan sv. Treh kraljev v Celju. Udeležili so se ga predsedniki oziroma podpredsedniki okrajnih odborov te stranke, tako tudi za Slovenjgradec. Kdaj se pa je volil okrajni odbor narodne stranke za slovenjgraški okraj? In zakaj ni okrajni odbor Narodne stranke javno razglasil, da bode dne 13. t. m. predavanje? Ali ste se ravnali tudi pri nas Kukovčevega pravila: Po ovinkih! Prihodnič več! s Slovenjgradec. Dne 13. t. m. se je vršila v gostilni gospoda Merzel-a v Pamečah lovska veselica. Zbranega je bilo obilo občinstva, ki se je prav dobro zabavalo. V poznejši večerni uri pa prideta naenkrat dva nemška kulturonosca, namreč dva sina tovarnarja Siegl-a v Legnu, in ta dva fanta sta si ubila v svoje nemške glave, da morata na vsak način kaliti veselo zabavo s tem, da uprizorita prepir. Priložnost se jima je hitro podala. Ko je neki vrl narodnjak potegnil iz žepa škatljico Ciril in Met. užigalic, sta takoj začela napadati dotifinega narodnjaka in druge navzoče Slovence, kakor slovensko narodnost sploh. Nastal je vsled tega prav nevaren položaj za ta dva junaka in ko bi ne bilo navzočih tudi več starejših, trezno mislečih mož, bi bili domači fantje tema dvema vročekrvnežema že pokazali. Ako vam teče po žilah že tako vroča nemali vsaj v kak nemški kraj. Mi razgrajačev ne raška kri, zakaj se mudita tukaj v popolno slovenakem kraju ? Idita vendar z vašimi vred kam v rajh bimo med nami, najmanj pa še takih kakor sta vidva. Tudi imata jako malo vzroka, nositi greben tako visoko, ker ste vendar pridobili kruh, katerega imata, iz slovenskih rok. Hranilnica, katere last je vaša tovarna, je vendar denarni zavod popolnoma slovenskega okrja in dobili ste morda tovarno le iz usmiljenja nad vašo mnogoštevilno družino. Sicor pa glejta, da se drugokrat v slovenski gostilni dostojno zadržita. s ,,Stajerc" laže. Iz Slo^enigradca se nsm piše: Ptnj«ki »Štajerc" trdi v prilogi Stevilke z dne 13. t m., da je napovedalo kmetijsko društvo v Slovenigradcu 15. nov. 1903 konkurz. Mi prosimo, da radi te nesramne laži BŠtajerca" prav pošteno okrtačite v Vašern cenjenem listn in pri tem uporabits dejatvo, da naše tVmetijsko drnštvo še vedno obstoji na prav zdravi podlagi in da ima S« vedno izborao trgovino ter najboljSo gostilno v Slovenjgradcn. Do sedaj ni imel še nikdo povoda, draštvenih podjetij se izogibati, tedaj tndi častita duhovščina ne (kakor trdi nŠtajerou) in tudi gospod Jakob Vrečko je še vedno naš vrli drnStveni poslovodja. ^Štajerc", ki bode sam še najbržp kmaln ,fač", naj bi raje poročal, koliko njegovih »naprednjačkih" prista8ev kakor Kajzer itd., je nnpovedalo v zadnjih lctih konkarze, — ne pa da tako nesramno Iaže. — .Štajerčevim" bralcem naj bi se vendar odprle oči, kako lažnjivo »zgodovino" ,,Štajerc" objavlja in kako s>i samo z lažmi polni svoje časniSko predale. Korvjiški okraj. k Vitanje. Vedno bolj se slišijo pritožbe zopcr tukajšnjega zdravnika. Sklical je g. žnpan obč. predstojnike pri8tojnih občin v ^Gemeindeamt", da enoglasno izvolijo za distriktnega zdravnika Kokoschinegg a, čtš, noben drugi se ni oglaail. Zastonj se je trudil za njega prvi svttovalec in laskavo razlagal njegovo Bpričevaio, vsi obč. prtdstojniki 80 enoglasno odklonili tega zagrizenca ter zahtevali, n»ij se to mesto zopet razpiše, toda ne samo v rDtutscbe Wacht", kakor se je prvikrat zgodilo. Vprašain Vas toraj, g. župan, ali ste že potrebno ukrenili, da vendal enkrat vlobiiuo zdravnika, h kateremu se bodemo lahko z zanpanjem podajali? k Zreče. Tu je umrl posestnik J. Kovaft pd. Pintar, star 75 let. Imenovanec je bil vzgled kristjana in kot iskrenega rodoljuba so ga poznali tudi čez meie domačega kraja. Nekoliko dnij pred njim pa nas je zapustil posestnik Ant. H 1 a s t e c pd. Gačnik, star 82 let. Tudi njegovo domoljubno srce zasluži, da se ga spominjamo pohvalno. Naši gospodarji so v narodnem obziru sploh hvalevredni, in le želeti bi bilo, da bi si za izpolnjevanje svojih dolžnostij v javnem življenju vsaki posameznik za vzgled vzel Kovača in Hlasteca. Njima pa svetila večna luč! Celjski okraj. e Strašna nesreča je pijaačeyanje, posebno nezmerno pitje žganja. Kdor se hoče o tem prepričati, naj pride v nedeljo, dne 27. januarja v veliko dvorano Narodnega doma v Celjn. Tam bodo govorili dopoldne od pol devete do enajste nre dr. Krek o pijančevanju in gospodarstvu, Iyan Podlesnik o pijančevanja in nravnosti; popoldne od tretje do pete are dr. Schwab: Pijančevanje škodnje zdravju; Lnka Smolnikar: Kaj mora gosposka storiti proti pijančevanju; dr. Krek: Abstinenca. Na shod sme priti veakdo. Vstop je prost. Izobraževalno drnštvo t Celju je priredilo y nedeljo 20. t. m. predavanje v veliki dyorani Narodnega doma. K predavanju je imel vsakdo prost ystop in se ga je udeležilo okoli 125 poslušalcev. Predaval je g. učitelj Levstik i Celja o kmetijstvn, kje tičijo vzroki današnjega slabega stanja kmeta in na kak način naj si opomore. Nato nam je tudi dandanea zelo razširjeno pijančevanje od praye strani razkazal in priporočal drngo, sicer zanidevano pijačo — sadjevec. Obljubil nam je, da nam pri enem prihodnjih predavanj pokaže, kako se pripravi prav dober sadjevec. Na koncu govora je žel splošno priznanje. c Celjska okolica. Celjski nemški dimnikarski pomočniki g. Foksa so razpošiljali po celjski okolici za novoletna darila tudi stare koledarje od leta 1904. Letno številko 1907 60 8ami naredili yrh starega. Nemci znajo! c Vagon prediva je zgorel 20 t. m&s. na železniški postaji pri Sv. Juriju ob jnž. žel. c Vransko. Dne 12. t. m. smo spremili k večnemu počitkn pridnega madeniča Mihaela Grabner, nda Marijine družhe, ki je nmrl v najlepših letih, 21 let star. Sveti mu večna iuč! c Okrajni zastop vranski. Pri plenami seji dne 17. prosinca se je brez ngovora sfclenilo tudi v 1. 1907 pobirati 45% okrajne doklade. Občinske doklade se bodo pobirale na neposredni davek takole: Št. Jurij ob Taboru 5O%5 trg Vransko 55, Gomilska 60, Grajska vas 60, Jeronim 70, Prekopa 80, Braslovče 85, Polzela 99 in Reka 99 odatotkov. V odbor za jažno štaj, hranilnico so bili izvoljeni gg. dr. Juro Hrašovec, notar Baš, notar Mih. Jezovšek. Franc Zdolšek in Flor. Rak, namestnika Fr. Oset in Jak. Brinove. Novo nstanovljeni požarni brambi v Prekopi in Letušu ste dobile podpore po 50 K. c Nazarje. Ker žeiite, naj se poroča kratko, evo vam kratkega poročila o delovanju našega k. s. izobraževalnega dru5tya y preteklem letu. Igri: BZamujeni vlak" in nLurška pastarica" sta vspeli izborno. Vse je bilo zadovoljno, najbolj pa drnštveni blagajničar. Predavalo se je 1) o pari in njeni vporabi; 2) o prsnih boleznih ia o domačih zdravilih; 3) o zemlji in njenera razmerju s solncem in luno, ter o Njanzenovem potovanju na Severni tečaj. Slednja je predaval g. V. Turnšek, tehnik, s pomočjo skioptikona — v občno zadovoljnost. Bog plačaj ! Novemu odboru predsednje preč. p. Salezij Vodostk, naš novi župnik; ž njim se je pričelo v. draštvu živahneje življenje. Bivšemu g. župnika preč. o. Viktorjn Jerančič, kateri je bil skoro 30 let župnik v Nazarjah in si je pridobil za župnijo in cerkev neprecenljiTih zaslug, je društveni pevski zbor o priliki, ko je radi bolehnosti šel y pokoj ^priredil" podo^nico. Drnštveni predsednik pa mn je izročil v imenu drnštva lep križ in žnpIjaai so mu izročili krasno spomenico. Društvo priredi 27. jan. igro: ,Boj za doto" ; 10. febr. pa BKrčmar pri zvitem rogn" in rKmet in fotrgraf. Imamo krasen nov oder. Les nam je dala grajščina — sažagala nam ga pa je tvrdka Feltrinelli, — vee zaBtonj. Obema izreka društvo najprisrčnejšo zahvalo. Če pomislite g. nrednik — da to sem poročal kar o celem letn, mi morate pripoznati, da sem kratek. Zato pa vas prot-im, do tud. objavite, da vabimo na 27. jan. in 10. febr. vse bljižnje in daljne domačine in sosede nazarške k društven ma predstavama. Smejali se bodo zastonj, če bodo prej plačali vstopnino. c Umrla je v BudapeSti nsmiljena sestra Alojzija Fabijana Kranjo 18. t. m. y 34. letu s?oje starosti. Rojena je bila v Vrbnem št. 3. pri št. Jarijn ob juž. žel. leta 1873 in kot 17 letna deklica podala se je v teiavni stia opravljat samaritanfika dela ubogirn bolnikora. Naj v mira počiva od težavnega poklica! Labka ji tuja zemlja, kjer že tndi nočiva sestnca Antonija! c Sv. Jedert. Pretečeno nedeljo se je vršil tnkaj ebod, je bil sijajno obiBkan. Prvi poročevalee je navedel vzroke, zakaj blagostauje med kmeČkim Ijndstvoni nazaduje in po- kazal, kako se je treba brigati, da se izvolijo poslanci, ki 80 trdnc volje, se za kmečki stan potegniti. Drugi govoraik je odgovoril na vprašanje: BAli se sme duhovaik mešati y politiko?" Navdnšeni so se poslnšalci razišli. Sprejele so se sledeče rezolucije: 1. Pozdrav novoustanovljeni kmečki zvezi. 2. Naj se nstanovi slov. kmetijska šola. 3. Voliti pri volitvah može, ki prispgajo na program: BVse za vero, dom, cesarja!" 4. Naj se uredijo BZayarovalnice" tako, da bodo kmefikemn Ijudstvo breme polajšale. 5. Naj poslanci zabranjnjejo nvoz tuje živine. s Težko obložen VOZ se je zvrnil na kmeta Bl. Kotnika v Št. Iljn pod Tnrjakom. Zraven sta bila le mala dečka, ki nista mogla pomagati. Nesrečni mož je še nekaj časa klical najsv. imeni, potem pa hudo pomečkan izdihnil dušo. če se je v tej sili spomnil na verske nanke, gotovo je obndil popolni kes ter tako rešil svojo dušo c Polzela. Tako imenovana »narodna" stranka iz Celja je shod, napovedan za 27. januarja, zoper katerega je zavladalo občno ogorčenje, posebno v sosednih narodno zavednik Braslovčah — odpovedala. Moder sklep! V naSi lepi okolici smo ysi zavedni Slovenci ene misli in istih načel: katoliški smo in narodni. Stranke ne potrebujemo nobene. Kjer so stranke, tam so prepiri. In kdo se teh veseli? Nemčurska oholost, ki že steguje poželjive roke po slovenski zemlji. Berite BVahtarco". Tistih par Lberalcey, kar vas je med nami — niti učiteljev nimate veeh za seboj — bodite pametni! Vidite, da nimate Ijndstva v vašem tabora. Stopite v naše domačo vrste, ramo ob rami in roko v roki z nami delujte za pravi blagor uuroda in po starem sloveaskem gestu. S tem foodete siajlepše pokazali, da ete res — narodni. c Dol prl Hrastniku. Dragi ,,Slov. Gospodar", oprosti nam, da te zopet nadlegujemo! Saj smo stari znanci in prijatelji, ker prihajaš k nam že dolgo vrsto let. V našem Bralnem društvu si bil med prvimi listi do danes, in tako, upamo, bo tudi v prihodnje, akoravno te hoče izpodriniti tvoj nepovabljeni tekmec ,,Narodni Jist." Pošilja se nazaj, a ne pomaga nič. Ljudstvo se zgraža nad tako usiljivostjo ter se huduje nad pošto, ki pa tega ni kriva. Nekateri se celo boje, da jih bo tožil za tisto kronico. Sicer pa bo pravih naročnikov med nami bore malo imel, ker poznamo tega strica in vemo, kam škili s s\ojimi naraeni. Kmetom se laska in prilizuje, toda v resnici mu je za kmečki blagor toliko, kot nam kmetom za lanski sneg. Njemu so le pred ofimi bližnje državnozborske volitve, da bi ljudstvo pridobil za svoje kandidate, potem bi nas pa uhal in lasal, kakor je to dr. Kukovec že na ustanovnem shodu izjavil. Zdaj posebno poslanca dr. Korošca ne more trpeti, ker je duhovnik in ker brani in zagovarja katoliško stvar; istotako sovraži kranjskega poslanca dr. Sušteršiča, ki je sicer posvetnega stanu, a ,,narodni stranki" ni po volji; pa zakaj? Zato ker je mož katoličan in se zaveda svojih dolžnosti kot zastopnik katoliško-slovenskega ljudstva. Ali ni to jasen dokaz, kam vodi narodna stranka? Pro6 s takimi ljudmi in z njihovimi časopisi! Ljudstvo slovensko, zdrami se in pri bližnjih volitvaK napravi s temi ljudmi pošten obračun! Združi se ter s krepkim glasom povej, da se zavedaš svojih' pravic in da tudi veš, kdo in kje so tvoji pravi prijatelji in kje niso! c Ročlca. Cetrti zvon dobi farna cerkev sv. Kancija na Rečici. Dragi rojaki! To nedeljo dne 27. jan. ob 9. uri dopoldne dvignil bode spretni tesarski mojster Anton Deleja novega, četrtega oznanjevalca Božje slave kvišku. ,,Zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan!" Novi zvon tehta 7 starih tientov. Umetniško cizelirani napis na zvonu se glasi: Velikodušni so dobrotniki, med njimi Franc Kolenc v Juvanjih, pustili me izliti prosinca leta 1907 za časa provizure Alojza Musi, župnika Andrej Podhostnik, dekana Franca Dovnik, da oznanjam Božjo 6ast soglasno s tremi. Vladike posvečenja teh, dne 28. vinotoka 1906 tudi mene spremi! Razločka ne poznamo, vsakomur glas svoj damo. Rojake prek morja pozdravljamo, na rodnih tleh Boga proslavlamo! c Sv. Martln v Rožni dollnl. V petek 18. t. m. je govoril potovalni učitelj g. Jelošek v precejšnjem številu zbranim z znano vnemo o živinoreji, sicer zdaj še bolj splošno, kot za podlago. Ker je bil njegov govor važen tudi za druge, podamo glavre njegove točke. Vnemal je kmete k samozavesti, slogi in medsobojni pomoči. priporo^al vzgojitev 6istega doma^ega plemena, za govedo sivopšenično domače pleme, za svinje pa domače belo pleme z doigo glavo, dolgimi ušesi, dolgim telesom in kratkimi nogami, češ, tuja plemena se pri nas ne držijo. Zato pa je trfiba, liikorejskih zadrug. frovidnosti je treba pri izbiranju piemenjakov in piemenic. Pri govedu prvo dvoje telet mesarju, za pleme 3.-6. ali do 8. tele, pri svinjh prasci še le od drugega gnjezda; varovati se je tudi sorodstva. Tako se bo živina izbol.jšala, ne bo tako boleznim podvržena, pa bo našla tudi boljšega kupca. — Poslušalci so govornika poslušali z vidnim zaniman.jem in se prece] zavzeli za bikorejsko zadrugo. Do živine jim je še; pa potreba bo kmetu sploh se z znanjem in vnemo poprijeti vseh mnogih panog kmetijstva in v vseh biti kolikor toliko strokovnjak. Zato pa več kmetijskih šol, več kmetijstva v ljndske Sole. doma pa v roke kmetijske knjige in časopise! c Dobrna pri Celjn. Zanimiva občinska seja je bila zopet enkrat dne 20. januarja. Nemci pošiljajo že zadnjo rezervo. Staro moft je znmenjala miada. Odstopil je zopet enkrat Orosel Franc in njegovo mesto je zasedel Peter Okrožnik, znana oseba na Dohrni. Prišel je v haveloku z žametnim ovratnikom. Videlo se je pa, da imajo Slovenci rav- Stran 6. SLOVENSKI GOSPODAR. 24. jannarja 1907. Llsinloa urednlatva. Slivnica: Prisrčna hvala! Prosimo že Tečkratl — Rogatec: Nevarnol Pozdravel -- Strigova: Prihodnjič! — Ljutomer: Istotakol — Mislinje: Mi si cele zadeve ne moremo razlagati, zato se bojimo, da bi kje prišli s kakim § v dotiko. In teh se straSno bojimo 1 — Št Jnrij ob jnž žel.: Nam se zdi, da pač m vredno o teh osebab toliko pisati. Oprostite 1 — »v. Križ na Murskem polju: Prihodnjifc! Pa krajš&li bom* malo, ker stvar je vendar predolga. — Loka pri Zidaoemmostu: Zakaj nisruo sprcjeli Va^ega dopisa, izreste ali ste morda že izvedeli astmeno. Pozdravel — Dornova. Kozje, Ljutomer: Prihodijjič, nam je zmaajkalo prostora I Listnica upravnistva. Nove aaročnike opozarjamo, da caj napišejo k narofilu. da s* novi uaročoiki, ker se sicer labko spregleda vsled obilega dela. Prihaja nam toliko novih naročnikor, da komaj zmagujemo delo. 50.000 kron se razposodi v okraju marnberskem in raariborskem pupilaruo varno na prvo mesto zemljišč proti 4 Va^/o- Naslov se izve pri upravništvu. a^ TRST . LINC . Lote . 89 . 77 rijske I 19 jannarja 38 83 tetil.ke. 1907. 11 64 3 84 M W 24.januarja 1907. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 7. ALAOZNANILA. Vsaka be«eda sta.no 2 vln, Ti iu-erati se sprejmejo aamo proti predplačilu. — Pri vpraSanjih ^=;.-^= na upravnjžtvo se mora priložiti znanika za odgovor. == Sluiba organlsta ln cerkTeaika T Artitah be Ukoj odda. Prosuje ¦e naj vpožljejo na iupni urad t Ariitah pri Breticah do >6. fehr,,»ri» 30 2—2 bruarja. PVavo kmi6ko allvovfco In a>o*»nfcof za ktenh pristaost » jam&L, pr d»ja gospa Jerič » KarooTini SteT. 126 pn Maribora ob graid glavni cesti. 2 (26-4) Elapsc, potten, četudi bolj prileten, 8e gprejme takoj za gorejo iival proti letnemu plafcilu od 40 io tO gld. poleg obuvala in nekaj perila. Franc Plateis, posestnik pri Sv. Jakobu » SIot. gor. 88 2—2 Lepa hl&a * 4 stanoTanji, z lepo klttjo, hier za tivino, 5 svinjakov, ervarnice itd , rse z opeko krito, poleg biše sta dva vrta za zele¦javo, sadoDOsnik, veliko brajd in flve vel ki njiri, kateri se lahko sx ttavbintke proatore prodata, ker je ts« ob 4 cestah in blizo eerkve in šole t oajlepiem kraju t Studencih pri Mariboru ležefce, M zaradi gtaroati prar po ceni proda. NmIot pove upravnistvo tega lista. 36 5 2 Dt« težka konja, rujava, pet let itara, 16 m p(>l pesti visoka, jako KOčua ia pridna proda zaradi ponarjjkaDJa hlapcer po ceni Hinko Dobnik t Zrečah pri Konjicah. 45 8—2 Blužbo mežnarjt Mi nastopiti Aloj^ij R.J8. k. Šennanski hrib. Litija. Kranjbko. 26 4—2 Dekla, vajeno vsacega di-la, gospodinjbtra ter zna kuhati, iifce iluibe, ¦ajraje kje blizu mesta. Naslov pove upravnUtvo. 3i 2—2 Oženjen moi išče slnibe za mežnarja tudi orglati zna. 6e treba; Ubko takoj naatopi. NisIot pove ¦praTništvo. 84 8—2 Teč tiaoč trt na suho ceplenih je na pr daj. Silvanec, laški rizlink in druge; ceoa nizka 100 komadof 12 kron. Imam tudi fina bela in čma vina na prodaj od 40 do 60 kron 00 litrov; priporo('am se za nakup. Josip Cotič, vinogradmk t Vrbpolji, p. Vipava, Kranjsko. 28 4-2 Hajer, oženjen, kateri mora okoli 80 g av goveje živine od tega šest krav, iviije za doinačo potrebo oekrbeti, kuhati in prati za sebe in tri blapce. Plafilo: 50 kron na mesec za sebe iu ženo. Selitva se ui leto dni p vrne. Vstop takoj. Pročnje s spritevali in navedenost ¦Uroisti družine se naj pošljejo na oskrbništvo grajšči^e Neukloster. Posta St. Peter t S»wnjski dolini. 32 2—2 Kovaahega u6«nca, prid- nega in mofcuega, v ».tarniti 1 <¦ do 17 let, sprejme Anton Ferenfcak, kovaski mojster t Brežicah ob Savi 13 (4-4) Dčenec se sprejme pri Matiji Hui evar, kljm avnifarski mojster na Rogoznici pri Ptuju. 85 a—2 Vaaka vrata dobla ud 4 m dolz*ne knnrm za najviijo ceno na mestu kanega skladiSfea ali kolodvora » Mariborn Na to opozaram poBestaike, ki ne morejo dobiti daljSih debal iz STojlb gozdov. Jatiez Špes, lastnik iage, Maribor 18-15 Znano po oanl se kupi tm rezno blago agotovljene obleke in perilo t >saki velikosti pri Adolfu Wesiak, Manbor, Dravske nlic« 4. 608 i3 Mlad moi se iSfce za veleposestvo na DulfDJs-kem kot gohpodarski pristav. Mora biti zanesljiv, trezen in izvežban t gospodarstvu, slov. in nemškega jezika zmožen Nastop takoj. Nemško pisaue prognje s spri6evali naj se pošljejo na upravništvo pod BZanesljivu. 29 a-2 Posestvo, blizu 1 oral zemlje, lep vrt, novi hram, z opeko krito, trgovino in gostilno 8 pripravo, dve hiii s pchištvom, klet, blev, blevček, lepa I' ga ob veliki cesti na spodnji k»j Ptuja, ge pruda ali da t najem zaradi preselitve, Ponudbe na: N. 0., Velika Nedelja, poste restante. 46 2—1 Norozidaua hiša švicarskega sloga g 4 sta lOtauji, drvarnicii, kletjo, Tflikim sadonosnim vrtom in stavbenim prosturom, lOminutodcerkve 8v. Južefa v Stndencih pri Manboru, Oberrothweinerstrasse 32, se zaradi preiehtve po nizki ceni proda. Natanfcneja pojasoila tam. 27 3-1 Hiša v Studencih Werkstatenstrasse it .-2 pri M»ribo:u, 7 staaovanj, vrt, klet, stndeoec je po nizki ceni na prodaj. 47 1 — 1 Slnžbo želim kot hlapec, sem že vojagčme prost, ker sem tri leta pri vojakib odslužil. Naslor pri upravništvu. 54 1—l ViHO, ceno in prit>ti o istrijaosko, od prve roke prodaja Sebast an Luk, trgoec v Kringi, pošta Tirjjan (Aatignaoa) pri Pazinu v Iatri Vino pošilja v sodih od ne m«DJe ko 56 litrov za g >tov denar ali 8 povzetjem franko železiišk* poitaja S\r. Petar u Šumi (S. Pietro in Selve) Pošlje tudi rad uzorce. 5« 26-1 Knpim cepiče, na subo cepljene j in sicer vrste Ranfol, Zelenfcič in Laški rizling. Naslov: Auton Sirk, Sv Jakob v SIot. gor. 51 2 — 1 Pekarija, prodaja vina, fganja in I iva. se prod« ali pa da v naiem. Naslov v npravništvu. 55 4 — l Koraškega nčenca sprejme Andraž Weixl, kivac iu živinozdravnik v Hotiniixa<i Požta Hofce. 56 3 1 Hizarski učenec se sprejme v Andncu St. ju5 pri Gradcu. 1—1 Milostiva gospa. ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati Ime »Kathreiner«? ^ Ker se Vam siccr utegnc primer/tf, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi sc od/ikuje Kathrcincrjcv* kava. ZakaJ U Kathreinerjeva Knelppova slaefna kava ima »pričo posebnega načma svojega prolzvajanja vonj an okus zrnata kav«. Zaaoaurif «1 tor«J »Uako, mll»»tlTfc eoapa, d» doblTaf priatna Kahrotnerjero karo Ego^j t »fcprtfli tzTirnih «>yojih » n*pl«oi: »Ktthr«!M>rj«Tfc KJfippora »Udaa kaT>« tM a »liko inpnlka ra^ippa kot TtJftT»»o auUu. Učenca sprejmem takoj, krepkfga, od poštenib starišev, v mizarsko obrt za pohistvo io stavbe Ign. Novak, mizar v Vojniku pri Celju. 49 1—1 Cerkovniško slnžbo lšfte mlad izucen cevljar, tudi zanesljiv v drugih opraTkih, pri kaki podružni ali župni cerkvi. Ponudne se blagovoli posUti pod š-fro nH. B " Zibika-Pristova. Štajersko. 52 8—1 Vinlčar se spre,me, kateri mnme delo amerikaDskega trss, labko si redi 4 glave goveje živine svoje, ako pa svoje nima, dobi tudi od g >8podarja. Blaž Urbas na Slemenu. Selnica ob Dravi. 53 2—1 Učenec, ne irez 14 let star se v 3 ali 4 letni uk takoj Bprejme. Dobro, če je že malo izknšen. — Janez Partlič, krojaški mojster t Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta št. 3. 59 2—1 ¦<¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦ Trgovino in gostilno, jako lepo urejeno s kuhinjo, sobami, klet, hlev, vrt, da takoj pod ugodnimi pogoji v najem Hinko Dobnik 44 3—1 t Zretah pri Koujicah. ¦¦»¦•¦¦•»¦¦¦»¦»»¦¦¦¦ ¦¦¦¦>•¦¦»»»¦¦¦¦¦¦¦»» Trgovina, obstoječa iz manufaktnrnega ia specerijskega blaga v najboijiem prometu, tik farne cerkve t velikem okraju na Spodnjem Štajerskem, se takoj iz proste roke po zelo nizki ceni, namrefc za 3000 kron proda. Najemnina je zelo nizka in je trgovina, magacin, dve sobi, kuhioja in vrt. Resn« ponudbe naj se pošljejo pod N. L. 43 na upravništvo ,S1ot. Gosp.' 43 2-1 Izjava. Podpisana Mar. Polifi, posestnica v Zavrhu, obžalujem, da sem naprej pr povedovala za Jakoba Stipec žaljive vesti ter ga prosim tem potom odpnščanja. 60 l—l Marija Polič. Kuverte priporoča tisk&rna iv. Cirilau t Marihom. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Vlnorejsko diusl»o v Ormožu priredi v četrtek, dne 31. januarja 1OO7 v dvorani gostilne g Antona Skorčiča prvi viiiski sejem« Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka; kakor tudi yina starejših letnikov iz yaeh vinorodnib krajev ormoško-ljutomerskih goric. Začetek ob 11. ur>i ppedpoldne. Železniike zveze z Ormoiom: Iz Haribora odhod poštnega Tlaka ob 8 15 predpoldne. „ Ljubljane „ „ , , 5 09 „ Piihod v Ormož ob 10 24 predpoldne. Odhod iz Onnoža: Ob 1°23 pop. brzovlak na Pragersko-Maribor-Ljubljtno. . 4-23 . požtmvlak , ^ Ormož, y januarju 1907. Za odbor ,Vinorejakega društva". 39 2-2 Načclaik: dr. Oeršak. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Zalivala. Za vsestransko mi podane tolažilne dokaze srčnega sočutja že med boleznijo in ob smrti ljnbljenega mi soproga Mart. Staniča veleposestnika na Hardekn, okrajnega odbornika, načelnika okoliške požarne brambe, bivšega večletnega žnpana na Hardeku in načelnika krajnega šolskega sveta za ormoško okolico, cerkvenega ključarja itd. se najtopleje zahvaljujem. Posebno moji moja najvdaneja zahvala za prekrasne darovane vence slavni okoliški požarni brambi, sl. okrajnemn zastopu, cenj. obit. dr. Omulec, dr. Mohorič, Gomzi, Bauer i. d. in vaem za mnogošteyilno častno spremstvo od blizu in daleč, osobito častiti duhovščini ormoški in miklavževski, cenj. učiteljstvu okoliške šole, ki je spremljalo ranjkega s šolarji in šolarsko zastavo, sl. domači požarni brambi z godbo za veličasten nastop in pretresljive žaiostinke, sl požarni brambi iz Trgoviš7a za mnogobrojno udeležbo in istotako cenj. zastopnikom požarne brambe iz Središča, dež. sod. svetniku g. dr. Preskerju, načelnika okrajnega zastopa g. dr. Omulecu, dež. poslancu g. Kočevarju in ysem gg. županom in vsem obč. svetovalcem, ki so se udeležili pogreba. Dalje bodi izrečena posebej najsrčnejša zahvala vsein ljubim sosedom in občanom, ki 80 nas na katerikoli način tolažili in lajšali ranjkernu zadnje ure, teu ga slednjič tako častno apremili k večnemu počitku. 48 l-l Hardek priOrmožu, 21. januarja 1907. Marija Stanič y lastnem imonu ter v imenu sorodnikov. Ozuauilo* Pos »jllillca V Framu naznanja, da bo obrestovala 8 1. prosincem 1907  >lo«e po 4V4%  kakor dosedaj, |>osojila pa bo dajala po 5V»%- proti vknjižbi na prvi stavek tudi po 5°/0. 779 (3-3) Ravnateljstvo. Olijavji. s V vinarski in sadjarski soli v Mariboru bode ae vršil v dobi od 4. pa do vštetega 9* februarja Ł&&T tt-^aj za liletorstvo. "T^CS Poufevalo se bode, kako uaj se vino pripravi ter kako se naj ž njim ravna. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti viuoaradnikom. Ob tej priliki obdelovala se bodo v nemškem jeziku teoretično in praktično vsa tuzadevna vprašanja. Število udeležencev omejeno je za sedaj na 20 08eb. Prijaviti se treba do 2. februarja podpisanemu ravnateljstvu. Vsak sprejet udeleženec plačati mora pri vstopu 10 kroo za pokritje tozadevnib stroskov v blagajuo tega zavoda. as 3-2 RarnateljstTo nnorejste in saUaisie sole t Hariliorii. Očitno zahvalo izrekajo podpisani sorodniki dč. gg. duhovnikoma, ysem sosedom, znancem in prijateljem, kateri so dne 15. t. m. našo ljubo mater, oziroma babico, spremljali na pokopabšče k Malinedelji. Ob enem izražamo tudi tem potom vsem tistim, ki so nam bodiai pismenim, bodisi astmenim potom izrazili svoje sožalje: Bog plati! 68 1—1 Radoslavci, dne 17. prosinca 1907, Anton Božič, soprog. Hatjaž Kraajc, »nk. Alojz. Božič, omož. Kranjc, Alojz. Božič, roj. Hariaič, hči. sinaba. Anton Božič, siu, Vladimir Božlč, vnuk. Hilica Krajac, Tnnkinja. Priporočam releč. dubovšcini BTuje voščene sveče najboljle kakotroitl po na.iniž Ih oenah • franotrano dv poilij&tvo. Zaioga oerk*enlb. MUy «ve6, savltek 84 vla. Kupujem fcebelni Tosek » kg 2 K 90 vin. Franc Gert lecetar in svnčar v Mariboru ob Dravi. I Tl^rijliH" kapljiee« l Te k.i[i'jic« r« r*bijo za ts» notranje in mnan e bolezni — to je do stdij najbolje hisno sdravilo, ki uvrstao deluje in i«>ni»ga Ą mnogih bolezn h. Osfbito de'nje izTrstno proti protion (gihtn), reumstizmu, bodenjn, trganjn, glsTobola zobobolu prsjb-lu. hašlja, prehlajenja, sušici, jetrni ia bubrezni boiezm, želodčni ia črevesni bclemi, < • n^pihsvanjo, grčn, zgugi, proti blju- ^ vanju itd. Ktepi zi»ce w tel >, tnrej ue- . > 1 bb dno »lotrcbno z» vs*';o hif>:>. —— Imam tisoče aahvalnih i& primalnih pisem —— Delujejo izvrstno in zaoeiiji?o. — Dobiega in ogodnega oknsa so, tako, da jih Yitak rad v^ame ln tudi otroci. Cena je franko na ?sako pošto: 765 (10-5) 12 steklemčic (l tncat) 5 K, 2t stekleničic (2 tacata) 8*60 K 86 gtektenicic (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleniiic se ne razpošilja. Pi-osim, da se narotqje samo od mene pod n*slorom: Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija. < V V Vosccnc svece za svečnico, voščene zvitke, sveče za krst ia obhajilo priporoča veleč. duhovščini •ložef Dufek svečar v Mariboru. Viktringhofgasse 30. Oddaja tudi na letne račune. — Kapljajoči vosek za polovično ceno. 1 (&—*) Slovenci! Podpirajte Ciril-MetodOTO dmlbo! Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAR. 24. jannarja 1907. Burgplafz 2. Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom *nm«± M.E. ŠEPEC Maribor • (v lastni hiši) priporoea za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Razliene vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in deeke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste. Postpežba toona. in stpogo solidna! 1 M. Berdajs' marlbor : Sofijin frŁ priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga in vse vrste semena. Nova trgovina Mahorič & Š81 g» • Ptuj • nasproti pošte in gostilne Vračko priporiVara slav. ob^mst u s>ojo n.jno'ij-0 laloffn mannfa tiir- licga bl gtk ter vaditi k obih eaiu obiska T cHlojz Sket \ pozlatar JHnribor, Stolni trg 5 ae priporoču častiti duhovUini tn sluvnemu obeinsicu v isvrievanje vteh v to siroko spadajočih del »n popravil i> Restavracija .Narodoi dom' v Mariboru priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti tnulkat v steklenicah, Zadravčev Ijutomeržan. dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budijeviško in ob vebelicah tudi akuj9ko lasko. =^ Kuhinja samo s svežimi jedili. tf',1 Trgovina z železnino Jos» Prstec 31aribor, Tržaška cesta 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega (irndjt za rttMidt1 <e, yse Trsteželt-ziiin«. traverze, kosc, ppfi, *"di»v<idnf napraveitd. Portland in lt<>m»n (•¦mciit. ajmo itd. Vbc po najnižji eeni 1 *a»;WOTra".a»a"a".a".a".a".a"A»'jfltt"^^^ RazpoSitjanje blaga la vse kraje sveta! Najcenejša, največja tksportoa tvrdka! Prosim, zahtevajte veliKi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto! H. Suffner urar, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža prej r Kranju priporoča stoJo rellko, Isborno calogo finih švicapskih ux», briljantov, zlatnine in srebrnine t Teliki izberi po najnlzjlh eenmh. Y dokaz, da je moje blago res fino in Ut dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotme pohvalmh pisem je Tsakomur prostovoljno na ogled, da se lihko sam preprioa. ^^^^^^^^tj^t^t^rtgt^rt^r^rl^tjv^ifja't^tritv'1ja. Pozor, kupovalcl! Jožef Ulaga v Mapibopu, Tegethofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfakturnpga blaga, kakor: flne volnene ohlrke za nere^te vgake barve. velikansko izbiro lepih HTilenih robcev in prrdpasnikiT. Dalje priporoča tudi jako dobro modno sakno za moške obleke. Vsakovrstne pre|>rogt, otlejp in nnlie, |latDO za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po aajnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. Tovarna za glinske izdelke  v Račju  izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: (lalfniovaiiM z ¦i-eznit in vsakovrstno drugo strvsiio oiieuo npekit zn zid ?a iib ke, Kiimtike, rrkontra opeko, plo-če zu tlah, lnnčeiie e*-vi itd. po n.ijniiji erni. 0 Zaloga tudi v Uariboru, Cesarska eetta, pri kamenarju A. Oaisar-ju. • t ,,prl sv. Jožefu' 3 i Nova trgovlna z lesom In premogom i IYAN L^PRECHT | MARIBOR, Karčovina 138 . obsl vniiesti.ia? .»tilDoTafenif. i ,  ] Prodaja vašhviat leaa, drv : in premoga. Cene zmerne, postrežba točna. *4»********3fe******f« Špecerijska trgovina Jt. Vertnik JKLaribor, Koroška oesta št. 9 priporoža avojo veliko zalogo Ipetrijskega blaga ter razlicnega vina tn piva, iganja itd. Velika zaloga premoga.in drv. Delniška družba združenih pivovarn Zalec in Laški trg ,r Jb~ v Ljubljani «-^ priporoča 8?oje 1 izborno pivo v sodcih in steklenicah. Franc PleterSek Maribor, Koroška cesta 2i ?tl<ka zalnga raiDeg* pohistva, oglpdal in poilob. CeBf ja^o d ak«-. Ši Prouai > tudi ni obroke. Perutninarjll P A TiM A Jam('eno sredstvo, ¦*¦ -C*-Mii>* r* ozdravi vsako p»rutnii.o, ki obeša perutnice, ,je drislja », ima Kapcftene z»dke in vam včasih zalrga do ssadDJeg* komada pogine. — PoSljite «16, P5 ali pa 100 vin. naprej in narofcit^ Palme z navodilom poštninc prosto. I E. W e i x 1, ti 6 j fklaj ni preparati, Maribor, Sofijin trg S. mmmmm^^m^&mSmm^km^km POSOJILNICA V MARIBORU Q> ustanovljena 1. 1882. (s šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplaBanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri tnilijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325 000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% iQ 4'/»%>• — Obrestna mera za posojila: 5°/u, 5'/jo/o za h potekarni, 6°/0 za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v ,,Narodnem domu". Uraduje se v torklh, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, Izvzemš! praznike. *a^ ^j^ ^Ą° ^r^ &*& &r® **1^ ^r'^ &&0 ^I^ ^l* ^i1* *a^0 ^** ^i^ ^l* *1^-' ^I^ ^l^ ^a^ FELIKS ROP manufakturna trgovina v Mariboru Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moike In ženske obleke, vsakovrstnega flnega peHh. predpasnikuv, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! ******************** i Alojsij Pinter j trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica n« Gor. Bstrici) pnporota raznovrstno blago, kakor: manofaktarn, Specprijo, žflczo, »teklo, poxndo, barve itd. ua de- belo in drubno. ANTON VIHER «t jt». v 1><pn i i « « m • ¦• t«• : 1 zn.i* Hengasse i Mai^iboi* Ueugasse 4 (v lastni hiSi) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrSi v uajkrajšem času po konkurenčnih | cenah. i Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarni^kega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohišt- a: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. To je novo r B Svoji k svojim! i bd f ffl O2 ^i h. O ^^•^| *••! 0 <n Z<3 03 JS s CO 0 s° 2 -s •1^1 *« "*< -5 •2 "S 1 ¦a o c <D O I qBueo m>l8!U jbao) od esA gld. 1 prt (rjnha) brez šiva - '76 1 odeja 7, dobro volno napolnjena 2 • — 1 zglavnik 8 čistim pprjem napolnjtfu ! 1 kg čistegi perj» brez praha 1 8lamiijav^a (Strohsack) z lane:iega cviliha 1 odeja iz himalaja-volne 1 obnsača '/i ducata kubinjskib obrisaž 1 Damizni beli laneui prt '/» ducata kavinih servietov '/« „ belib servietov (veliki) 1 pisani namizni prt >/i dncata žepnih robcev (beli ali pisani) 1 predpasnik iz liccerskega druka, na obeb straneh za uošo 1 batist prfdpasnik (beli) 1 p&s iz žkmeta ali svile 1 dežnik, močen 1 Sifon srajca (fiaa) 1 oksford srajca 1 J»grova srajca 1 ženska arajca 20 m močui ga belega platna 20 m vojaškegm platna 1 cajgaste blače (najboljse) 1 snkueae hla6e (močr.e) 2 "60 1 par ženskih čevljev 8 85 1 „ nioških čevljev 4 ¦ 45 — •85 i 'bO 110 — •19 — •65 -•45 — •24 145 — -iti — •86 — •49 — •19 — 17 180 125 — •85 — •84 — •48 8-0 890 1-68 2 o cx 5 N O (5. o. co o or S N o« 3 o ¦o o w< Ł! o" Tovarniška zalo^a manufakturnega bla^a Alojzij Gniušek Majr»it>or», glavni tr>gr št. 1. TrpTina z železnino P. Hlajdič aai Celje. aai priporoča rsznovrstnc poljedelske stroje, posebno pa a«*F* slamoceznice ~*Wi vsakovrstno jet-lo, železaino in pločevruo, železno po- Mštvo, peči •/.& 80!e in zasebnf porabo, pei za kiirjavo z žaganjem, štedilnikt-', kuhinjsko posodo, vodnjake in vodovotlne naprave, ždezn^ in svimene co i. Oi?saa,II<e<e v vseh vjr»st;ah». Nepremočljive vozne in komatne plahte. Najboljša umetna gnojila so: Tomateva žlindra, kalijeva sol, kajnif. Vse stavbene potrebščine: fraverze, cement, cevl iz kamenščine In frsfina. Proti ognju in vlomu varne blagajne. tmsm? NrtrOtflnu g'»»til*M jF^r** i>osti' Manbor,TeSethofovacesta*9 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vlna ter mrzle in tople jedl. Mar. Aleden. Barfhelnovo = apno = za poklajo, najboljšeMovosti priporoča iKl.Berilajs)Marilior)somintrg7 ledajatelj in založnik: nKatol. tiskovno društro". Odgovorni urednik: Fjerdo Leskovar. Tisk tiskarne bt. Cirila v Maribora. no tako malo strahu pred žametom, kakor pred — biksom. Dnevni red se je razvijal še dokaj mirno, le pri točki, da naj občina strožje izvršuje nravno policijo, nismo razumeli, zakaj sta se dva nemška odbornika tako razgrevala zoper to. Bilo je malo dudno, ker občni blagor mora iti nad osebne ko risti. Tega tudi Semerl in Blažič ne smeta tajiti, čeravno je eden oštir, drugi pa kupuje posestva. — Pri predlogih so nasprotja trčila drugo ob drugo. Predloga zastran poštnega urada in zastran žandarmerije razodela sta stvari, katere je nemška stranka sicer težko poslušala, a pobijati jih ni imela z ničemur. Smešno se nam je zdelo, da je nekdo izmed nemške manjšine priporočal ,,mir" v tistem trenutku, ko se je govorilo o tem, kako so ,,nemški" pobalini s pestmi in noži napadli slovenske fante, ki niso storili drugega, kakor da so peli po cesti. In dobrnska žandarraerija je iz krčme prišla oštevat — slovenske fante! In žandarmerija ni bila niti v službi! In najdejo se ljudje, ki si dojnišljujejo, da so pametni, pa pravijo, da delajo Slovenci ,,nemir." Bi že bilo, ko bi se pisalo sedaj leta 1807, a piše se 1907 in Slovenci bodo vedeli braniti svoje pravice in postave tudi — proti žandarmeriji. Predlog o postopanju dobrnske žandarmerije, ki se bo poslal na okrajno glavarstvo, na žandarmerijsko komando v Gradec in v Celju, na ministrstvo notranjih stvari in za domobranstvo, priobčimo prihodnjič. Bil je sprejet z veliko večino in med splošno nevoljo nad ravnanjem žandarmerije. Tudi Slovenci smemo misliti, da nas varuje cesarska postava. Ce se celo sodnija v Celju čudi nad postopanjem dobrnske žandarmerije, mora biti 2e nekaj, kar ni v redu. Mi pa hočemo, da bo tudi tukaj red. In občina je vendar za to tudi, da brani svoje občane. Skoda je bila, da Gol zopet ni bil navzoč. Sicer se brez njega tudi opravi, a vsekako je armada slabejša ali pa za nič, 6e ni poveljnika. Saj vendar ne moremo misliti, da je Peter prevzel vodstvo nemške stranke. Nam je vse eno, ali je Peter ali Pavel, pomena ima itak samo toliko, kolikor ji ga dajo — Slovenci! b Vsenemec, tvoje ime je laž. Dopisnik BTw.a y BVahtarci" zgnbil je vsako pravico do spoštovanja, in to radi tega, ker se zateka v svoji polemiki proti BSlov. GoBpodarjn" k najostudnejši laži. Trdi namreč, da pišejo slovenski liati, naj se celjski Nemci spravijo izCelja, če jim aloveneka gimnazija ni po volji. Vpraiam g. BTw.tf, kateri alovenski list je to pisal ? Mi čitamo natančno vbo slovenske liste in dobro vemo, da tega ni nobedea piaal, kajti mi smo bili vedno zato, da živite v celjskem mesta obe narodnoati mirno druga poleg drage in da se pravice nobeni ne prikrajšajo. Najodločneje pa ugovarjamo proti temn, da se mi Slovenci primerjamo z nebvaležnim ježem, ki je avojo dobrotnico liaico pregnal, potem ko ga je usmiljeno v avoje stanovanje sprejela. Ne, gospod BTw.a, slovensko prebivalstvo v Celja je ravno tako staro, če ne starejše, kot nemško in z Vodnikom lahko rečemo: BOd nekdaj tukaj prebiva moj rod". Zato si hočemo tudi yse pravice, katere gredo državljanom, postavnim potom priboriti in mirno bomo prešli na dnevni red črez glave taiatih, ki žiye le od politične gonje. Z zadovoljstvom pa konstatiram, da g. BTw.u ni niti ene mojih trditev v zadnjem BSlov. Gosp." ovrgel in tudi ni skusil le eno ovreči. Dokaz, da sem pisal le resnico. rVahtarca1< se eklicuje sicer na to, da je naatal radi 8lovenske celjske gimnazije velikanaki prepir med alovemkimi in nemškimi listi, a to ni tako žalostno. Ta boj bi bil nastal tndi brez elovenske gimnazije in bi se nadaljeval, ko bi Slovenci tudi od te opravičene zahteve odnehali. Če pa hočejo BVahtarčni" Nemci doseči, da postane Celje popolnoma nemško mesto brez vsake slovenske primesi, morajo dosledno zahtevati, da pridejo vsi uradi, sodnija, okr. glavarstvo, davkarija i. t. d., kjer se strankami slovenski občuje, iz mesta; zahtevati morajo nadalje, da tudi nemški trgovci ne nastavijo nobenih slovenščine zmožnih pomočnikov, zahtevati morajo, da se v njih prodajalnicfih sploh ne sme slovenski govoriti, ali dragače povedano, da celjski Nemci sploh pretrgajo 8 Slovenci vaako tudi knpdijsko zvezo. če bodo celjski Nemci yse to storili in če bo konečno g. nTw.a ves svoj kapitel mobiliziral, da pokupi slovensko posest v Celjn, potem se nganemo s svojo gimnazijo, občudnjoč železno doslednost ^Vahtarčnih'' Nemcev. Sedaj pa imamo za onemogle izbruhe nemške netrpnoBti v celjskem listu, ki si ne upa svojim braloem gorej omenjene doalednosti nasvetovati, le pomilovanje. Brežiški okraj. b Brežice. Hud posilinemec je kramar Oernoga iz Zdol. Mož govori v uradih dosledno le nemSki, njega zalaga z blagom hud nasprotnik Slovencey, Maiheis iz Brežic. A ta mož je našel milost pri rNarodni etranki", vzela ga je y odbor za sevniško brežiški okraj. Čestitamo! b Umrl je v Zakotu pri Brežicah Janez Poček. Učakal je visoko staroat 84 let; bil je eden izmed redkih nekdanjih Radeckijevih vojakov. N. v m. p.! b Spoštnj OČeta . ..! Znani Štajercijanec Janez Zemljak iz Dovškega in ljubfiek rajhenburških liberalcev je tejpel svojega lastnega očota. Kako veli četrta božja zapoved ? b 40 letnice svoje poroke obhaja dne 2 syeŁana Martin Medyesek y Pokleku pri Blanci. Bog mu daj uČakati se biserno poroko! b Obrtniki: kolar, urar, Btcklar, kovač 86 iščejo za za Brežice. Pričakovati iriajo dober zaslnžek. b Rajhenburg. Dne 13. t. m. je imela tukajšna liberalna ditalnica svoj občni zbor. Da bi Tona iz Stolo?nika ne izgubil ene svojih „8 a r ž", konštituiral se je 8e noy odbor in ei torej izvolil njega za predsednika. V resnici paje s to čitalnico pri koncu, ker društyo, ki nima ne sobe, ne časopisov ne — udoy, pač nima pra- vice, da se imenuje nČitalnica". Toda pred svetom B6 moramo malo pobahati, in če nimamo 8 čim drugim, pa s ,čitalnico v zrakn". — Dne 15. t. m. so se peljali Rajheaburžani na velikem yozu požarne brambe na loy. Vstrelili so več kozlov in dva zajca. — Tukajšni pismonoSa sza deželo" odgovarja ljudstvo od naročitve na Sl. GoBpodar"ja. Se )i godi to na poveJje gospoda poštarja Kacijana ali ne, nam ni znano? Svarimo pa pray resno pred tem početjem, imeti bi vtegnilo precej slabe posledice. C. kr. pošta je tudi v Rajhenburgu, kakor znano, pod kontrolo. b Senovo pri Rajhenbnrgu. (J a n k o v i 6 Peter se pere.) Dopisnik iz Gorice ¦ je krtačil malo našega Petra v ,,Slov. Gosp." in sicer po vsej pravici. Kajti tako napetega liberalca ne šteje naš Rajhenburg, kakor je ravno učitelj Peter Jankovič. Pa Jankovič se je takoj oglasil s popravkom v ,,S1. Gosp." iri s posebno izjavo v ,,Narodnem listu", češ, da je postavno ravnal vsikdar glede goriških otrok in pa posebno glede zadnje deželnozborske volitve kot c. kr. komisar. Za danes si oglejmo Petra samo kot volilnega komisarja in njegovo postavno postopanje pri volitvali. Evo gospod Peter: 1. nepostavno je bilo, da ste že dan pred volitvijo agitirali za Kuneja v občini, v kateri ste bili volilni komisar. 2. nepostavno je, da ste začeli z volitvijo, predno je došel na volišče župan kot predsednik volilne komisije, 6e tudi je slednji prišel še pred 9. uro. 3. nepostavno je bilo, da ste hoteli razgrniti županovo glasovnico, a ko Vas je župan zavrnil in to prepovedal, mu dejali: ,,Hotel sem samo pogledati, 6e ste prav zapisali ali prav notri djali." 4. nepostavno je bilo, da ste več nezloženih glasovnic Vi sami sprejeli v roke in torej takoj lahko čitali ime kandidata. 5. nepostavno je bilo, da ste zapustili za nekaj časa med 9—10 uro, torej med volilno dobo, volišče ter jo mahnili proti Rajhenburgu in se je v tem 5asu v Vaši odsotnosti volilo. 6. nepostavno je bilo, da ste pri Zemljaku s tem, da ste povedali dva kandidata, povzročili, da je Zemljak glasnp povedal, da voli Kuneja in še le potem se je ime kandidata zapisalo na glasovnico. Zato je bila tu tajnost volitve izdana. Najnovejše novice. Politično drnštvo .Straža" v Šoštanju si je izvolilo sledeči odbor: Piedsednik Fr. Rajšter, odborniki: žnpnik Cizej, župnik Andrej Fischer, odvetnik dr. Mayer, obrtnik Avgust Giinther, Lovro Vaupot, velepoaestnik Turnšek in poseatnik Janez Ovčjak. Za sevniški okraj. Ker se je v aevniškem okraju pokazalo pomanjkaDJe, stavil je državni poalanec dr. Korošec v seji dne 23. t. mes. nnjni predlog za držayno podporo. Nečnveno! Poroča se nam, da je sodni p/istav P etrovič v Št. Lenartu v S\(\v. gor. kaznoval neko dekle, ki mu je poalalo nazaj nerazumljivo nemško vabilo, zaradi tega na 24 ur zapora. Kaj takega je nezaslišano. Zadeva se mora do jasnega dognati in če se vest izkaže kot re8nidna, bomo poskrbeli, da ee temn vsenemškemu pravosodnemn nradnikn pošteno posveti! d Potres na Jamajki. Nekemu ameriškemu listu se poroča o potresu v mestu Kingston sledeče: Potres je nastal naenkrat. Sunki so se ponavljali 36 ur. Mesto se je zibalo kakor ladja na razburkanih valovih. Že pri prvih sunkih so se zrušila poslopja in celo mesto je bilo zavito v prah. Prebivalci so kričaje in jokajoč zbežali na prosto, marsikateri ranjen od padajočega kamenja. Mnogi pa so ležali pokopani pod razvalinami. Ko je razgnal veter nastali prah, vzdigoval se je iz mesta črn dim, iz katerega je visoko proti nebu plapolal ogenj. V par trenutkih gorelo je celo mesto. — Kapitan ameriške ladjc, ki je šia na pomoč na Jamajko, poroča, da je celo obrežje otoka Jamajka izpremenjeno in da je v bližini Kingstona velik del zemlje pod vodo. Mesto Kingston se glasom brzojavnih porofiil polagoma, toda vidno pogreza v morje. Trgovski del mesta je že popolnoma preplavljen. d Volkovi SO raztrgali in snedli poštnega sela mesta Kelemer na Ograkem Jožefa Peto. Pnstili bo na mestu samo toliko nog, kolikor jih je tičalo y škornjih. Žena Petojeva je šla iskat svojega moža, a tudi njo so požrli volkovi. d Bljuvanje ognjenika. Na havajskem otočju v Ameriki je začel bljuvati vulkan Nanna Loa tako strahovito, da je daleč naokoli ponoči tako svetlo, kakor po dnevi. Ta prizor je veličasten v svoji grozovitosti Plamen iz žrela je videti na več sto milj daleč. Iz neštevilnik votlin in razpok šviga plamen, ki se spaja v ogromeu plamenski stolp. Cela reka lave se vali proti morjn. Pri tem ee sliši neprestano gromenje, ker se robovi žrela podirajo v žrelo. Društvena naznanila. Bralno la pevsko drnštvo ,,Maribor". Prihodnjo nedeUo, dne 27. jannarja t. 1. predaval bode v druSt euih prostohh t Narodnem domn g dr. Londevit Pivko o naselitvi alpakih dežel. Za6etek ob pol 9. uri dopoldDe. — Mariborski Slovenci, udeleži^jte se koristnih in zanimiTih predavani! Čebelarska podmžnlca pri Sv. Bonediktn t Slov. gorlcah priredi v nedeljo doe 3. svefcana v bralni sobi obcni zbor s sledečim sporedom: 1 Poro^ilo tajnikovo. 2. Kratek pouk. Braslovče. Brasloviki tamburaSi prirede na Svefnico, dne 2. febroa-ja ob 7. uri ivefer gledališko predatavo z igrama: ,Ne kliii vraga" in .Krčmar pri zvitem rogu". Po predstavi sltdi tamburanje. Cisti dohodek se obrne v prid tamburaškcmu drnStvn. Posamezna vabil« se ne raEpošiliftio. Mnogobrojne ud letbe »riiaknjtjo tamburaSi. Podrnžnica čebelarskega drnitra za Spodnji Stajer pri Mall Hedelji ima v nedeljo dne 27. t. m. rtd ii o!nsni zbor po pr?i maši t gustilnuJkih prostorih g. Seočarja. K moogi ndeležbi T»bi odbor. V Šmartnem ob Paki priredi prostoToijna požarna bramba na SretDico dne 2. febrnarja 1.1. v prostorih znane Btare gostilne gospo4a Jan Goričnika t Eetici ob Paki veselico. Srirala bode drnitven« godb*. Zaietek ob 4. nri popoldne. Vatopnina prosta. K obilni ndeležbi vabi uijndno odbor;; Kmetijsko bralno drnštro t Rogoznici pri Ptnju priredi t uedeljo dne 27 jannarja po večernicah t BNarodnem domu" v Ptuju Teuelico 8 sledečim vsporedom: Gledališka predstava BPot do srea", tamboraški koncert slav. tamburaškega zbora »Narodae čitalnice" in prosia zabava g Saijivo pošto in tamburanjem. Vstopnina: sedeži I. vrste 60 v, II. vr»te 40 ?in., III. vrste 30 vin., stojišče 20 vin. Ker se posebna rabila ue bodo razpošiJjala, se tem potom vsi ndje in pnjatelji bralnega društTa v Rogoznici najuljndneje vabijo, da ee te veaeliee v obilnem števila udeležjjo. Odbor. Bralno dmštvo pri St. Antonn t Slov. gor. ima v nedeljo, dna 27. t. m. v kaplaniji svoj obtni zbor. Stari odbor poroča o druStTenea delovanjn y pretečenem letn; nato sledi sprejem r.ovih ndov, vplaee?anje udnine (1 K) in volitev novega odbora. — Voj. Teteransko droštro priredi dne 3. februarja veselico. Petrovče. Društvo ,,Go8podar" priredi dne 2". t. m. ob B. pop. zabavni vefcer v prostorih g. Ježovnika. a) Pozdrav, b) Veseloigra: „ Jeza nad petelinom in kes" (igrajo dekleta), ter BKmet in fotograf (igrajo fantje). Kat. slov izobraževalno drnštvo v Lokl pri Zidanemmosta ima t nedeijo dne 3. februarja popoldue po večeroicah svoj obftni tbot pri g. Merzfln. St. Bolfank v Slov. gor. Takajdno ,Eat. slov. izob. drnžtvo" bode imelo v nedeljo dne 27. proe. ob 6. uri zvečer v prostorih gosp. Franca Horvat zabavni ye6er s petjem, raznimi šaljivimi prizori, s Saljivo pošto in srečolovom. Udje so vstopnine prosti. K obilni ndeleibi vabi nljndno odbor. Gospodarsko bralno drnštro v Kozjem bode 27. prosiaca popoldne pntfclo redna mesečna predaranja, h katerim vabimo vse nla fante in može. bliž»li bodete marsikaj. Predavanje se vrži v čiralnici. Sy. Jnrlj ob jnž. žel. Peti občni zbor BKat. bral. društva" pri Sv. Joriju ob jnž. žel. ne bo, kakor je bilo Daznarjjeno v zadnji šter. BSloy. Gosp.", v drnštveDih prostorih, temveč v novi hiši na ,Kakovičevem". Spored ostane isti. Bralno drnštvo pri Sv. Marjeti niže Ptnja priredi svoj redni letni občm zbor. Vse, ki se zanimajo za napredek naiega drnštra, rabi k obilni udeležbi odbor. Bralno drnštro v Ribnici na Pohorju ima dne 2. febrnaija t prostorih g. Ptačnika zborovanje in veaelico: gled. predstava: v LjnbJljano jo dajmo! in šaljiva pošta. Začetek ob 4. popoldne. Kmetijsko bralno drnštro v Št Iljn v Slov. gor. ima t nedelj« 27. jan. pop. po večernic»h v navadaih prostorih svoj občni zbor, h katereinu 80 vsi dobromisleči Šentiljčani, fantje in Jekleta, prijazno poTabljeni. Bralno draštvo pri Sv. Aadražn t SIot. gor. ima t nede^o 27. t. m. ob 3. ori oopoldan v Soli I. razreda občm zbor z obiiajnia vsporrdom, gospodarskim predavarjjem in petjem. Kato prosta labava t gostilni gospe Neže Rola. E obilni ndekžbi vabi uljadno odbor. Polzela. V nedeljo dne 27. t. m. priredi takajSaa podružnica ndružbe sv. Cirila in Metoda" veselico v dvorani gosp. Al. Cimpermana. Vspored: nBrat Sokol", Saloigra v enem dejanjrj, BEno uro doktor*, veseloigra v enem dejanju. Žive podobe iz nKrsta pri Savici", godba, petje itd K obilni udeležbi vabi odbor. Zahvala. G. dr. J. Povalej, c kr. fin. komisar t Mariborn, daroval je ,K»t. bral društvu pri Sv. Juriju ob juž. žel." 10 K. V imenu drnštr* bodi mu izrečena iskrena zabvala.