Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ |TEVILKA 43. — LETO XI. 18. NOVEMBRA 197Z 37. seja predsedstva ZKJ V Beogradu je bila 13. t. m. 37. seja predsedstva ZKJ, na kateri so obravnavali osnutke dokumentov in potek priprav na 3. sejo konference ZKJ, ki bo 6. in 7. decembra 1.1. Uvodno poročilo pred tehtno razpravo je imel član izvršnega biroja Krsta Avramovič, ki je med drugim zlasti poudaril pomembno dejstvo, da se je po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja močno razmahnila celotna aktivnost zveze komunistov, v okviru priprav na bližnjo 3. konferenco ZKJ. O tem priča še posebno povečana aktivnost mladine v mnogih delovnih organizacijah, šolah in na podeželju. Med drugim je Krsta Avramovič menil: »Okrepljena dejavnost ZK v vseh republikah in pokrajinah, ki so ju spodbudili govori tovariša Tita in pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja je pripomogla, da se priprave na 3. konferenco vklopijo v splošni potek razprav o povečani odgovornosti organizacij in vodstev ZK za ureditev problemov, povezanih z delom ZK med mladino. Le tu in tam ter občasno so bile te razprave potisnjene ob stran. Ponovna utrditev revolucionarne vloge ZK in pobude članstva, to, da sc ZK posveča bistvenim vprašanjem afirmacije delavskega razreda v samoupravni socialistični preobrazbi družbe, vse to je po Avramovičevem mnenju v precejšnji meri pripomoglo, da bomo do konference, na sami konferenci in v akcijah, ki bodo sledile, pravilno zastavljali in reševali vprašanja, kar zadeva odnos našega revolucionarnega gibanja do problematike mladega rodu, njegove opredeljenosti, socialistične usmerjenosti in stremljenj. V razpravah pred 3. konferenco so posebno pozornost posvetili problematiki šolanja in zaposlovanja mladine. V tem okviru so bile v mladinskih in partijskih organizacijah tehtne razprave o socialni diferenciaciji in o dostopnosti šolanja mladine, ne glede na premoženjsko stanje staršev, o sistemu štipendiranja in kreditiranja, nastanitvi in prehrani dijakov in študentov. Močno so podčrtali tudi odgovornost vseh vzgojno-izobražcvalnih dejavnikov za večjo učinkovitost šolanja. (Dalje na 2. strani) »Elektromehanika« Kranj Delovni kolektiv podjetja EMO Celje bo 24. t. m. glasoval za združitev z ZP ISKRA. Pred tem za obe podjetji pomembnim in odločilnim dogodkom tudi naš list namenja pol današnjega obsega gradivom,, ki naj vzpodbudi slehernega v EMO Celje k zavestni odločitvi. Na sliki: pogled na del tekočega traku v emajlirnici celjsk ega podjetja »Aparati« Ljubljana Ugodni poslovni rezultati Iz zaključkov devetmesečnega poslovnega poročila moramo podčrtati dejstvo, da je delovni kolektiv tovarne Aparati dobro gospodaril in dosegel zadovoljive delovne rezultate, čeprav se je moral v tem času še bolj kot prej spoprijemati s težkimi pogoji poslovanja v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Še vedno ni dosežena načrtovana in proklamirana stabilnost, niso vsklajena razmerja med proizvodnjo in potroš- Proizvodnja v oktobru Z 51,674.166 dinarji smo Imeli za mesec oktober postavljen najvišji plan v letošnjem letu. Presegli smo ga za 2,135.885 dinarjev, oz. za 4,1 odstotka. V kumulativi presegamo plansko obveznost za prvih deset mesecev za 4%, torej enako kot v septembru. Z oktobrom smo izpolnili 85,5% eksternega letnega plana, pri tem smo porabili 83,7 odstotka delovnega časa. Za 100% izpolnitev letnega plana moramo do konca leta proizvesti še za 82,254.710 dinarjev. Na osnovi dosedanjih rezultatov predvidevamo, da se bo to zgodilo okrog 15. decembra. PROIZVODNJA V Mesecih Mesec DESETIH Januar Februar Marec 102,2 112,5 104,3 April 89,5 Maj 105,4 Junij 101,0 Julij 112,5 Avgust 101,3 September 110,2 Oktober v 104,1 SKUPAJ 104,0 Poprečna dnevna proizvodnja je sicer manjša kot v sep- tembru, vendar je z 2,445.911 dinarji po velikosti druga le- tos, ko je poprečna dnevna proizvodnja večja od lanske za 27%. PROIZVODNJA V OKTOBRU Obrati . % El. ročn. or. 103,7 števci 110,5 Stikala 108,5 Telefonija 98,1 Mehanizmi 107,0 Skupna prod. delov 116,6 SKUPAJ Obrat električnega ročnega orodjale mesečni plan presegel za 3,7%, vendar je tudi tokrat asortiman slabo izpolnjen. Vsi izpadi pa so bili vrednostno pokriti s prodajo domačih in uvoženih rezervnih delov. Obrat števcev je mesečno zadolžitev presegel za 10,5 %; pri enofaznem števcu celo za nekaj več kot 15 %. Planirani asortirrran pa je bil dosežen s 100%. Po obsegu je bila tudi pri trifaznem števcu proizvodnja večja od planirane. Tudi plan pri stikalnih urah je bil malenkostno presežen. Obrat stikal je plan presegel za 8,5 %. Pri izpolnjevanju plana asortimana za domače proizvode se srečujejo z vedno večjimi težavami. Težave nastopajo predvsem pri' preskrbi z repro-materialom in sestavnimi deli od ostalih obratov. Opaža (Dalje na 7. strani) njo, nismo uspeli zaustaviti prekomerna inflacijska gibanja, zalo je ugotovljeni uspeh tovarne v devetih mesecih še toliko, bolj pomemben, saj pomeni korak v pozitivno smer. S tem je delovni kolektiv v naj večji možni meri gospodaril po načelih in smernicah, katere si je začrtal s svojim gospodarskim načrtom za tekoče loto. OBSEG PROIZVODNJE NEKOLIKO NIŽJI OD NAČRTOVANE DINAMIKE V tretjem trimesečju smo dosegli načrtovano vrednost proizvodnje, vendar pri tem nismo uspeli nadoknaditi zaostanita iz prvega polletja. Zato je 9-mesečni dinamični načrt izpolnjen le s 96,5%, kar pomeni 70,4 % letnega načrta. Ob tem moramo upoštevati dokajšen porast nedokončane proizvodnje z ene strani in manjši vrednostni rezultat, ker presegamo načrtovani izvoz na račun domačega trga, z druge strani, kar oboje vpliva na prikazano iz-poMttev. Tako je lanskoletna devetmesečna proizvodnja v istem obdobju letos po vrednosti višja za 16,6 %-. po fizičnem pa kar za. 183 %. Po proizvodnih enotah ie izpolnjevanje načrta v PE 600 neprimerno boljše kot v PF. 500. Enota SVN je devetmesečni dinamični načrt presegla za 1,6% in s tem dosegla 75,4% letnega proizvodnega načrta. Nasproti istemu obdobju lani je s tem povečala pfoizvodnjo za 18,4%. Proizvodna enota »releji* pa je 5,8 % pod devetmesečnim dinamičnim načrtom, kar pomeni le 68,2% izpolnitve letnega načrta, oz. nasproti enakemu obdobju lani za 15,8 % več. Po skupinah izdelkov smo o izpolnjevanju proizvodnega načrta poročali že v članku o proizvodnji v septembru, zato bi se podrobneje dotaknili le izvoza in njegove strukture. Tovarna je izvozila, izraženo v dolarjih za 1% manj, kot je predvideval dinamični načrt in s tem dosegla 66,2% letnega izvoznega načrta. Zaradi devalvacije dinarja pa je bil isti načrt v devetih mesecih presežen za 11%, kar pomeni, 74,3% načrtovanega obsega, (Dalje , na 7. strani) DVA OBISKA IZ EMO CELJE Orodjarji EMO Celje so 13. t. m. obiskali tovarno orodja na* Stegnah in Jrodjarno kranjske tovarne, Tu so si nadalje ogledali proizvodnjo števcev in električnega orodja. Po razgovorih so si ogledali še film o ISKRI Naslednji dan je skupila delavcev iz vseh obra tih EMO obiskala tovarno Aparati in kranjsko tovarno, kjer so se*pogovori!i s predstavniki Iskre In ogledali film o ISKRI. Ob obeh obiskih so gostje iz Celja pokazali ve-iko zanimanje za proizvodnjo v naših tovarnah. 37. seja predsedstva ZKJ (Nadaljevanje s 1. str.) številne razprave so sc sukale okoli problemov, ki se tičejo zaposlovanja mladih ljudi, zlasti kvalificiranih in šolanih, kakor tudi položaja delavske mladine v delu in samoupravljanju, in lahko rečemo, da so bili ti problemi po pravici deležni precejšnje pozornosti. Pri vsem realizmu, ki je prišel do izraza v teh razpravah, pa izstopa splošna zahteva, da morajo zveza komunistov, vse samoupravne organizirane sile in ustanove posvetiti tem vprašanjem vso potrebno skrb, in sicer ne tako, da jih občasno in sporadično postavljajo na dnevni red, ampak da ta vprašanja postanejo sestavni del samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbenih načrtov in programov, predmet rednega obravnavanja in učinkovitejšega urejanja. Po uvodnih besedah Krsta Avramoviča se je razvila široka razprava, v katero so posegli: Hisan Ramadani, Niko Mihaljevič, Franc Popit Dragan Kalinič, Veljko Vlahovič, Munir Mesihovič, Ivan Dolničar, Stane Kranjc, Slavka Georgijeva, Stane Dolanc, Miloš Radojčič in Milka Planinc. Po objavi tez je bila po besedah Franceta POPITA v Sloveniji sprožena precejšnja dejavnost, tako v vrstah ZK kot tildi med mladino in v družbi na sploh, da se razčistijo nekatera vprašanja in dajo odgovori na problematiko, in to konkretni in praktični. Po njegovem mnenju bi bila lahko razprava produktivnejša, če bi bile teze jasnejše in če bi odsevale podobo sedanjega idejnega in političnega stanja in gibanja med mladino. Moramo jih organizirati tako, da bo ZK v stanju boriti se za vpliv na zavest mlade generacije, in to ne le prek šolskega sistema, ampak z mobilizacijo samih mladih ljudi za napredne cilje, za katere sc bori tudi ZK, je poudaril Popit. Mislim, da moramo hkrati oceniti, kakšne so metode in način antisamoupravnih sil, s katerimi se le-te borijo za vpliv med mladino. Tudi tukaj bi ZK morala proučiti, česa naj se loti, da se postavi po robu manipulacijam z mlado generacijo, tako v ideološkem kot v političnem smislu. »Kar zadeva mladinsko organizacijo menim, da bi morali med komunisti razčistiti, kakšno organizacijo mladine moramo ustvariti, čeprav je to tudi vprašanje same mladine in njene organizacije. Takšna, kakršna je zdaj, zlasti kakršne so bile težnje v mladinski organizaciji, zavestno ali podzavestno, se je pokazala težnja, da mladinska organizacija participira v oblasti. Spomnil je na razprave o ustavnih spremembah, ko je bilo govora o tem, da bi bili socialistična zveza, sindikat in ZK sestavni deli političnega sistema. Tu se že čuti težnja, da tudi mladina mora na nek način participirati v oblasti. To je samo ena oblika te težnje o organizaciji, ki bi kot kamostojna družbena grupacija sebi ustvarjala in oblikovala svojo zavest in svojo vizijo socialističnega napredka. Mislim, da v to ne smemo privoliti, moramo se boriti za to, da je prevladujoča sila v naši dražbi delavski razred, njegova pozicija, povezana seveda z znanostjo. Mislim, da bi to morali jasno povedati.« Komisija za razpis in imenovanje glavnega direktorja ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA - V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA Iskra — Zavod za avtomatizacijo Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje: — da ima visoko šolsko izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne stroke ter deset let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu; — da ima poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar dokaže z referencami o rezultatih svojega dosedanjega dela; — da ima ustrezne družbeno politične kvalifikacije, kar dokaže z referencami o svojem tovrstnem udejstvovanju. Rok za rjjijavo na razpis poteče 1. decembra 1972. Morebitne potrebne informacije lahko kondidati dobijo pri generalnem direktorju ZP ISKRA ali v vodstvu Zavoda. Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi, in dosedanjem delu na naslov: ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Komisija za razpis in imenovanje gl. direktorja, 61000 Ljubljana, Tržaška cesta 2. Proizvodnja v oktobru (Nadaljevanje s L strani) se, da imajo posamezni obrati zaradi povečanja lastne proizvodnje vedno manj kapacitet, ki bi jih lahko koristili ostali obrati. Zaradi tega so se dobavni roki za posamezna naročila podaljšali od 2 na 6 mesecev in celo več. Ker je obrat stikal močno vezan na ostale obrate je razumljivo, da pri tako dolgih dobavnih rokih ne more delati po naprej začrtanem planu, temveč delajo samo artikle, za katere imajo sestavne dele na zalogi. Obrat telefonije je imel za oktober precej visoko postavljen plan in ga kljub vsestranskim prizadevanjem niso uspeli doseči več kot 98,1 odstotka. Se vedno imajo problem s pomanjkanjem delovne sile. V zadnjem času je telefonija dobila precej novih delavcev, toda vsi novi delav- ci se lahko s polno storilnostjo vključijo v proizvodni proces šele po priučevalni dobi, ki traja v obratu telefonije od 6 do 9 mesecev. Obrat mehanizmov je planirano vrednost eksterne proizvodnje presegel za 16,6%. Zaradi nujnih naročil predvsem za izvoz v Brazilijo so tudi ta mesec izdelali nekaj več števcev pogovorov, kot so jih imeli v planu. Iz plana je izpadel časovni števec HO-4, ker je IC zaradi zalog zaustavil dobavo in kot že nekaj mesecev nazaj električna ura zaradi nove izvedbe ohišja. Asortiman je še vedno slabo izpolnjen, ker obrati sestavljajo artikle, za katere imajo sestavne dele na zalogi in ne planiranih artiklov. Tudi tokrat je to najobčutneje v ERO, kjer so asortiman izpolnila le s 43,8%. V kumulativi smo za 18,798.994 dinarjev nad planirano vrednostjo. Telefonija je za 19,500.147 dinarjev pod planom, ostali obrati pa plariira-ne vrednosti presegajo. V primerjavi z lanskoletno proizvodnjo prvih desetih mesecev, delani s stalnimi planskimi cenami, vidimo, da se je v istem obdobju letos povečal fizični obseg proizvodnje za 21,1 %. Se vedno beležimo največje povečanje v ERO in števcih. Glkde na 21 delovni dni v novembra, je plan s 50,038.148 dinarji precej visoko postavljen. Da ga bomo dosegli, moramo obratom pravočasno zagotoviti ves potreben material za nemoten potek proizvodnje, hkrati pa morajo vsi obrati med seboj močno sodelovati pri izpolnjevanju medobratnih uslug. Naloge novinarjev ob pismu V Sarajevu se je 4. novembra 1.1. sestalo predsedništvo Zveze novinarjev Jugoslavije. Na tej seji sc razpravljali o nalogah novinarske organizacije v zvezi z izvajanjem stališč pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ. Novinarji, posebno predstavniki republiški združenj, so poudarili, da smatrajo pismo za zelo resen dokument. Poudarili so odgovornost novinarjev do izdajateljske politike v nekaterih uredništvih, ki so vodila politiko v nasprotju s stališči ZKJ. Sodeč po razpravi še sedaj v vseh uredništvih vodi akcija, da se dejavnost uredništev uskladi z zahtevami družbene akcije, poudarjene s pismom. S tem v zvezi je izrečena zahteva, da se širše odpro strani časnikov vsem tistim, ki imajo pozitiven odnos do naše družbe. Prevladalo je stališče, da morajo novinarji podpreti družbeno akcijo s konkretnim delom. V tej zve---zi je bilo precej pripomb na del tiska, ki je prikazoval stvari preveč črno, poročal le o ekscesih. Novinarji pa so na sestanku kritizirali tudi pisanje tistih listov, ki so stvari prikazovali »lakirano«. Milorad Medič, član zveze novinarjev Srbije, je kritiziral del beograjskega tiska, ki se je odkrito spopadel s stališči Zveze komunistov in je to poskušal tudi po Titovem pismu; kritiziral je tudi premajhno odločnost v bitki proti nacionalizmu, liberalizmu in sličnim pojavom. Odgovorne naloge, ki so sedaj pred novinarji, je moč izvršiti samo tako, da so novinarji obrnjeni proti delavskemu razredu, delovnim ljudem nasploh, proti-njihovim problemom in hotenjem. Sredstva javnega obveščanja morajo biti glavna opora vsem naprednim silam, močno orožje teh sil, ne pa transmisija posebnih vzporednih politik. Brez vračanja časnikarstva v družbeni proces, brez samo- stojnosti in svobode novinarske dejavnosti, to je osvobajanja od pritisko in manipulacij skupin ter poedincev, a v ¿kviru družbene odgovornosti, ki ni nikakršno zanikanje svobode, se ne more afirmirati moč žurnalistične besede in povečati ugled novinarskega poklica. Poslovni odbor je na 8. seji sprejel okvirne smernice poslovne politike za sestavo programa dejavnosti in razvoja Zavoda za leto 1973 in potrdil program zadolžitev za sestavo ocene poslovanja v tekočem letu ter ponovno postavil rok za sestavo srednjeročnega programa dela. Na isti seji je sprejel tudi poročilo o delu elektro-opti-ke in zadolžil vodstvo Zavo-. da, da v oktobru razčisti pogodbene odnose z JNA ter v sodelovanju z vodjem oddelka za elektro-optiko-in izdela osnutek pogodbe o sodelovanju na področju laserske tehnike z Elektromehaniko. Nadalje je poslovni odbor sprejel na znanje poročilo o pregledu nalog RSAI in zadolžil vodstvo sektorja, da poskrbi za izvrševanje nalog, ki so Sporočilo s sestanka pred-sedništva Zveze novinarjev Jugoslavije poudarja, da lahko spremljajo in vzpodbujajo razvoj samoupravne socialistične družbe le tisti novinarji, ki jim marksistična ideologija hi tuja, ki sprejemajo program zveze komunistov Jugoslavije in ki se tudi v praksi bore za uresničevanje ciljev ZKJ. Vsi tisti, ki tega ne zmorejo, se bodo izgubili iz novinarskih vrst v ognju vsakodnevnih bitk. nakazane v poročilu. Poslovni odbor je na isti seji potrdil vskladitev štipendij za fakultete in srednje Šole, za poklicne šole pa potrdil višino dosedanjih štipendij v Zavodu. Poslovni odbor je ob pregledu sklepov 7. seje ugotovil, da so le-ti izvršeni oz. so v izvrševanju, razen sklepa o pripravah za kolektivni dopust, zato je poročilo sprejel' na znanje. Na 9. seji je bil poslovni odbor informiran, da se bo odelek za elektro-optiko preselili v nove poslovne prostore, ki jih bo Zavod najel v poslovni stavbi Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani, Teslova ul. 30, ki bodo vseljivi takrat, ko se bo Fakulteta za (Dalje na 7. strani) S seje poslovnega odbora ZŽA NAJEM NOVIH PROSTOROV — PODELJEVANJE NAZIVOV RAZISKOVALCEM IN STROKOVNIM DELAVCEM - PROGRAMIRANJE STANOVANJSKIH GRADENJ - IZPLAČILO OD PREK HRANILNIH KNJIŽIC PREDSTAVLJAMO DEJAVNOST PODJETJA EMO CELJE • Notranji del današnje številke Iskre posvečamo pomembnemu dogodku — zadnja je namreč pred referendumom v podjetju EMO Celje, na katerem se bodo 24. novembra 1.1. delavci tega celjskega podjetja izrekli za ali proti priključitvi k ZP Iskra. Našim bralcem to pot podrobneje predstavljamo podjetje EMO Celje, medtem 'ko je glasilo »Emajlirec« podjetja EMO Celje za svoje bralce to že storilo o ZP Iskra. Današnjo številko »Iskre« bodo prejeli tudi vsi člani delovnega kolektiva EMO Celje, zato razen sestavka o njem in izjav o pričakovanjih od predvidene združitve, predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij obeh podjetij, objavljamo tudi še članek o nezadržni rasti Iskre, ki se je zlasti začela po letu 1961, ko se je pod njenim okriljem začela združevati vrsta sorodnih podjetij v močno slovensko elektronsko grupacijo, sposobno za uspešen boj tako na domačem, kot tudi na tujih, konkurenčnih trgih. Ta zapis naj bo vzpodbud^ članom delovnega kolektiva EMO Celje, da bodo laže pretehtali in se na referendumu prav odločili. • 3.500-članski delovni kolektiv bo letos izdelal 35.000 ton svojih izdelkov v vrednosti 45 milijard S din • V letu 1976 predvidevajo vrednost proizvodnje prek 100 mili- Dolga vrsta naprav v lužilnici tovarne EMO jard starih dinarjev ® Podjetje jebilo osnovano leta 1894 in je že v začetku proizvajalo emajlirano posodo. Pred drugo svetovno vojno (leta 1939) je bilo to eno največjih podjetij v Jugoslaviji z 2300 zaposlenimi in 51001 proizvodnje — emajlirane in pocinkane posode, radiatorjev in kotlov. Po drugi svetovni vojni je bilo leta 1954 v podjetju 1700 zaposlenih, ki so letno proizvedli 75001 izdelkov istega asortimana. V letu 1972 — proizvaja 3500 delavcev letno 35.0001 izdelkov: frit, posode, naprav za gretje, koles in odpreskov za TAM. Brutto vrednost proizvodnje bo v letu 1972 dosegla 45 mld S din. Po svojih zmogljivostih šteje EMO med največje proizvajalce emajlirane posode v Evropi. V zahodnih državah sta dve podjetji, ki po svojih kapacitetah dosegata EMO. V asortimentu lahke posode je EMO poleg Italije največji proizvajalec, močnejši proizvajalci lahke emajlirane posode so le , v državah Vzhodne Evrope. Pomembnejšo vlogo kot izvoznik lahke posode ima EMO v Italiji, Vel. Britaniji in Avstriji. Za artkle posebnih oblik so najpomembnejša tržišča Levante, kamor izvozijo 900/0 teh artiklov, za težko sodobno posodo modernih oblik in izvedb pa postaja EMO v zadnjem času pomemben izvoznik v Skandinavske države, Zah. Nemčijo in Veliko Britanijo. V letu 1966 se je EMO priključil obrat v Kruševcu v SR Srbiji, 1.1968 pa še obrat TOBI v Bistrici pri Mariboru. Tako ima EMO sedaj 12 delovnih enot: 1. kemični obrat 2. obrat kovinske predelave in obrat pocinkovalnice 3. obrat emajlirnice 4. obrat emajlirnice Krušc-vac 5. obrat emajlirnice Bistrica 6. obrat radiatorjev 7. obrat kotlov 8. obrat odpreskov in avto-koles - 9. obrat orodjarne in vzdrževanja 10. režijske enote in dve posebni enoti to je: 11. mehanografski center in 12. stanovanjska enota, ki imata, status organizacij združenega dela, ki samostojno pridobivajo in delijo dohodek, nimajo pa svojstva pravne osebe. EMO ima svoja predstavništva v Beogradu, Zagrebu in Skopju. Pred realizacijo sta dva nova programa razširitve proizvodnje: obrat novega tipa radiatorjev (ki je že v poskusnem obratovanju) in tovarna kontejnerjev, ki bo pričela obratovati leta 1973. Zaposlovala bo 400 delavcev pri polni proizvodnji 10.000 kom. malih kontejnerjev letno. Vrednost te proizvodnje bo znašala 2,400.000 dinarjev in bo pretežno namenjena za izvoz. Podjetje je registrirano za poslovanje na področju SFRJ, njegov poslovni predmet pa zajema: I. Izdelovanje na industrijski način: a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilska kolesa ter drugih za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo; b) pločevinastih radiatorjev-, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo ter elektroindustrijo; c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvet- ljavo, kovinske transportne embalaže in pripomočkov vključno butanke, cestno-pro-metnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje; d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode; e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih podjetje izdeluje v lastnem proizvodnem programu in drugih proizvajalnih podjetij, s katerimi ima tozadevne pogodbe o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju; f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emaj-Iirnico in pocinkovalnice ter drugo kovinsko predelovalno industrijo; g) kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. II. Izvrševanje uslug v kovinsko etnajlirski stroki: Emajliranje, pocinkanje in strojna obdelava raznih kovinskih predmetov III. Izvrševanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski in emajlirski stroki. IV. Nudenje rekreacije ter penzionskih uslug in gostinskih uslug, vključno točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač tako za člane delovne skupnosti kot za tretje osebe. V. Opravljanje uslug in storitev članom delovne skupnosti in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pod upravo podjetja. VI. Prirejanje stalnih razstav za lastne proizvode ia opravljanje servisnih storitev za izdelke kovinske predelovalne industrije ter prodaja (Dalje na 5. strani) EMO, Celje: tod montirajo pomivalne omarice Kaj pričakujemo od združitve EMO : VLADIMIR LOGAR GENERALNI DIREKTOR ZP ISKRA Naša dolgoletna poslovna politika omogoča vključevanje novih podjetij elektro in kovinske industrije v Iskro, če jih k temu vodijo ekonomski interesi. Za združitev EMO Celje v ZP Iskra govore številni, utemeljeni razlogi. Njegov proizvodni program je tržno zanimiv, pa tudi soroden delu Iskrinega. Združitev dveh, doma in v tujini že dobro znanih partnerjev, dveh gospodarskih potencialov prav gotovo lahko zagotovi nadaljnjo ekspanzijo; kar mora biti cilj vsakršnega gospodarskega združevanja. Trdno sem prepričan v umestnost, predvidene združitve EMO Celje in ZP Iskra, saj lahko računamo s tem, da bodo sposobni strokovni kadri EMO Celje v sodelovanju s strokovnjaki Iskre in ob pomoči bančnih hiš, hitro izvršili modernizacijo obstoječega proizvodnega programa, kakor tudi našli morebitni dopolnilni program, zlasti s področja jakega toka. Vse to bi ustvarilo nove ekonomske kvalitete in zagotovilo nadaljnji vzpon združene Iskre doma in v svetu, kjer naj bi si že pridobljeno ime in ugled Iskra le še utrdila. MIRO JANČIGAJ V. d. GLAVNI DIREKTOR EMO CELJE Odgovor je potrebno deliti na dve osnovni izhodišči, kar na eni strani predstavlja EMO, na drugi pa gospodarjenje v slovenskem prostora. Za EMO pričakujemo, da bo lahko v okvira priprav za združitev in po sami združitvi uveljavil vse svoje potencialne možnosti z intenzivno razvojno ekspanzijo. S tem bi bila zagotovljena stabilna eksistenca vseh zaposlenih v EMO. Uvodno akivno dolo na pripravah za združevanje je pokazalo, da so pričakovanja utemeljena, da so možnosti za dejansko uveljavitev vseh pričakovanj velike. Morda je aktualno vprašanje ali bo EMO uspel izkoristiti vse možnosti. Trend aktivnosti in konsolidacije razpoložljivih sil v EMO zagotavlja, da bodo tudi pogoji ugodnejši in, da bomo znali v optimalni meri izkoristiti možnosti. S stališča gospodarjenja v slovenskem prostoru pomeni združitev nov prispevek k uveljavitvi koncepta združevanja proizvajalnih sil v Sloveniji. JOŽE KOČEVAR PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA ZP ISKRA Z dobro pripravljeno pripojitvijo »EMO« k ZP »ISKRA« in pravilno programsko usmerjenostjo lahko obe podjetji dosežeta samo napredek, ki bo tem večji in hitrejši, čim prej podjetji začneta skupno načrtovati in uresničevati skupne akcije. Zrelost obeh kolektivov sedaj ob združenju, pa tudi v prihodnje nam je porok za to. MILAN KAVČIČ SEKRETAR ZK EMO V podjetju, kjer nas je zaposlenih '3500 menim, da mo- ramo imeti sigurnost jutrišnjega in daljšega obdobja, šd več, boriti se moramo, da ponovno, kot pred leti zavzamemo vodilno vlogo v naši stroki na jugoslovanskem ti> žišču ter da z vso odgovornostjo stopnjujemo zelo smelo izvoz na zahtevna tržišča. Zavedati se moramo, da imamo delovno tradicijo v delovnih ljudeh, zaupanje moramo mi vsi člani ZK našega podjetja z vsemi naprednimi v podjetju tudi zasigurati in uresničiti. Združitev z ZP Iskro nam omogoča samostojnost pravne osebe — samostojen žiro račun, to je zelo pomembna in jasna naša samostojnost. Banke so, če se podjetji združita, s čemer ZP ISKRA prevzema garancijo, pripravljene deblokirati naš žiro račun, kateri je že precej časa blokiran, nadalje so nam banke pripravljene tudi pomagati tako, da se rešimo te zelo težke situacije. Pomoč nam je v obliki kredita za ureditev izdelovanja težke emajlirane posode, v višini 3,15 milijonov dinarjev že odobrena. Nadalje pomembno je to, da z združitvijo podjetje ni več v nevarnosti, da bi s 1. L. 1973 izplačevalo zaposlenim 90 ■% osebne dohodke. Pomemben je naš nadaljnji razvoj. Že za leto 1973 predvidevamo, da se bo realizacija povečala na 200 milijonov din, do leta 1976 pa naj bi se dvignila na 1 milijardo din, zaposlenost pa od današnjih 3500 na 6000 zaposlenih. Z združitvijo z ZP ISKRA — EMO postaja večji, po-, membnejši. METOD ROTAR GLAVNI DIREKTOR ISKRA COMMERCE V združitvi EMO Celje in ZP Iskra vidim razširitev Iskre na področje Štajerske. Smatram, da je to zelo pomemben pogoj za nadaljnjo rast Iskre. Celje, z vsemi svojimi tradicijami in potenciali, bo zanesljivo imelo v prihodnjem razvoju Iskre pomembno vlogo. Gre za najpomembnejši integracijski proces po letu 1961, ko je nastala sedanja združena Iskra. JOŽE ČEBELA PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA ZP ISKRA Za kovinsko in elektro in- vamost zaposlenih, če sera bolj konkreten, nam daje ZI ISKRA na razpolago svoje iz sledke na področju marke tinga, industrijskega obliko vanja, izobraževanja, organi zacije dela itd. Menim, da bo tudi manj težav v oskrbi z repromate riali. Bolj pa se bojim, da ne bomo znali izkoristiti vseh možnosti, ki se nam v združenem podjetju ponujajo. Zaključujem z ugotovitvijc — kdor je videl ZP ISKRO, njen razvoj na vseh področjih, od organizacije dela do razvoja samoupravljanja, od začetka Pa do danes, ta tudi ne dvomi v koristnost predvidene združitve ISKRE in EMO. dustrijo v naši republiki sta značilni njena razdrobljenost ter majhnost njunih podjetij. V Iskri smo že leta 196i podali tako oceno in se zavzeli za integracijske procese. Z združevanjem svojih sil smo kljub spremljajočim težavam dosegli velike ekonomske učinke in nadaljno rast podjetja in vseh njegovih delovnih organizacij. Danes je ZP Iskra ena izmed največjih in najmočnejših integracijskih tvorb. Predvidena združitev ZP Iskra in EMO Celje bo omogočila še boljšo usmerjenost v naših nadaljnjih poslovnih odločitvah in okrepila našo gospodarsko zmogljivost. Laže bomo 22.000 zaposlenim delavcem zagotovili dolgoročno socialno varnost in ustrezno življenjsko raven. Ti cilji pa bodo ustvarljivi, če bodo naša hotenja tudi v prihodnje izhajala iz spoštovanja naših dogovorov, utemeljenih na samoupravnih osnovah. ANTON BORNŠEK PREDSEDNIK SINDIKATA EMO Mislim, da je prav, da' se že od začetka zavedamo, da nam sama administrativna združitev z ZP ISKRA ne prinaša višjih osebnih dohodkov v EMO, vsaj ne v začetni fazi, ampak so ledi odvisni od vloženega dela nas samih v združenem podjetju. Pričakujem pa v združenem podjetju večjo socialno MARJAN VRABEC SEKRETAR ZK ZP ISKRA Razvijajoči se gospodarski odnosi in vedno večjar mednarodna odprtost našega gospodarstva zahteva poslovno močne, gospodarsko učinkovite organizme, sposobne prilagajanju mednarodnim gospodarskim tokovom. Nujna je vedno tesnejša medsebojna povezanost v raznih integracijskih oblikah, ki orno gočajo večjo učinkovitost in boljše poslovne rezultate. Združeno podjetje Iskra ima v svojih programskih izhodiščih jasno postavljene integracijske cjljc: smo odprta industrijska skupnost, v kateri vsaka organizacija ob svoji polni samostojnosti sprejema skupne programe in v skupnih ciljih realizira svojo ekspanzijo. Vsaka nova integracija — ekonomsko in, organizacijsko upravičena, samoupravno pretehtana, predstavlja krepitev potenciala ZP Iskra, za novega člana pa predstavlja sodelovanje v močni'gospodarski organizaciji, z vsemi prednostmi, ki jih lc-ta lahko nudi. Pridružitev EMO Celje, kolektiva z eno najstarejših industrijskih in delavskih tradicij v naši državi, tako za Iskro, kakor za EMO pomeni pomemben dogodek. Največjemu slovenskemu podjetju, z razvito organizacijo in močnimi potenciali se pridružuje podjetje s tradicijo in renomejem, kar sc mora zliti v novo, višje ustvarjalno sožitje. Celje in ZP ISKRA? JOŽE PODLINŠEK PREDSEDNIK AKTIVA ZB NOV EMO Na vprašanje, ki je postavljeno sta možna dva odgovora in sicer: — ali sc bo ta združitev odrazila kot pomoč pri sanaciji našega podjetja — ali so to skupna hotenja obeh podjetij t. j. ZP ISKRA in EMO, ki so tehnološkega oz. proizvodno-raz-vojnega značaja. Osebno menim, da moramo sanacijski program opraviti sami, z lastnimi močmi in ustrezno kadrovsko in finančno politiko, predvsem pa s povečano in kvalitetno proizvodnjo, oz. angažiranjem vseh razpoložljivih lastnih dejavnikov, tako osebnih, kakor delovnih zmogljivosti. Povrnil se bom na vprašanje, ki pa temelji lahko že na izdelanih načrtih, za katere pa še nismo popolnoma obveščeni in bom nanj odgovoril na osnovi lastnih gledanj na združitev. Veliko podjetij — malo tržnih uspehov, kar pa je še dodatno pogojeno z nelojalno konkurenco in mahinacijami deviznega poslovanja. Kot član ZB vem, kako so bile naše partizanske enote, t. j. brigade udarne, ker je le v številu in enotnosti moč vsakega naroda in zagotovilo za uspeh. Menim, da bo združitev ZP Iskre in EMO dokaj hitro Pokazala tehnološke in tržne dosežke, oz. uspehe, ker sta obe podjetji tako v tujini kakor doma renomirani in cenjeni po svojih kvalitetnih izdelkih.^Upam na najboljše in to iz razloga, da že končno začnemo proizvajati kot velika tovarna v združenem podjetju. Prepričan sem, da imajo v današnji gospodarski situaciji na svetovnem tržišču možnost uveljavitve le velika in renomirana podjetja, ki so sposobna dejansko realizirati načelo: »poceni, kvalitetno in hitro«, kar pa obenem zagotavlja tudi osebno zadovoljstvo zaposlenih, ker tržni uspehi zagotavljajo nemoteno Proizvodnjo in istočasno boljši osebni dohodek. Navedeno pa zagotavlja tudi hitrejše obračanje sredstev ter s tejn tudi možnost investicijskih vlaganj v tehnološki proces in razvoj ter v kadre. Skratka: upam na najboljše pod pogojem, da združeni podjetji živita in se razvijata enakopravno, kot poštena in solidna partnerja v slabem in dobrem. FRANC KRIŽNAR PREDSEDNIK KOMISIJE ZB ZP ISKRA Splošno znano je dejstvo, da združevanje v gospodarstvu prinaša ekonomske koristi, zato menim, da si lahko tudi od združitve EMO Celje in ZP Iskra obetamo veliko, če bomo to združitev skrbno pripravili in dosledno ter obojestransko izpolnili vse za to potrebne pogoje.- Pomembno se mi zdi zlasti to, da bo Iskra s to združitvijo segla tudi na novo področje Slovenije — na štajersko in s proizvodnim progra- -mom EMO tudi na področje tako imenovane bele tehnike. Po združitvi bo Iskra postala največje slovensko podjetje, po številu zaposlenih in vrednosti proizvodnje. In v takšni družini enakopravnih delovnih organizacij bo nedvomno tudi EMO Celje našlo svoje pravo mesto in zanesljive pogoje za svojo nadaljnjo rast. FRIC KOTNIK PREDSEDNIK ZMS EMO V sedanjem času so take pripojitve odraz večje sigur- nosti in gospodarske moči tako velikega podjetja. Zato ob tem mislim, da prinaša nam kot EMO prcej bolj siguren jutrišnji dam Ne masi im s tem samo denar za sanacijo, ampak vrsto drugih stvari, ki jih bomo s to združitvijo pridobili in jih lahko uporabili pri našem delu in razvoju, kar pa se mora končno poznati tudi pri naših zaslužkih. STANE DRAKSLER PREDSEDNIK ZM ZP ISKRA Vsaka tehnološko in ekonomsko utemeljena združitev v gospodarstvu nam prinaša nove koristi. Večji obseg proizvodnje, večja akumulacija sredstev in združevanje skupnih služb ter s tem zmanjšanje poslovnih stroškov — to so prednosti takega združevanja. Strokovno pripravljen elaborat o združitvi EMO Celje z ZP Iskra to tudi zagotavlja. Prednost je nadalje tudi v tem, da se proizvodna programa obeh podjetij ne pokrivata. Za take združitve se mladina Iskre zavzema že vrsto let in zato podpira tudi predvideno združitev. _ ALBIN LESJAK OBRATOVODJA EMO Pričakujem, da bo šel razvoj tovarne hitreje naprej. V združenem podjetju bomo laže reševala pereče gospodarske probleme, kot pa bi jih reševali vsak zase. ; ******* Tu nastajajo kvalitetni radiatorji za vse vrste centralnega ogrevanja (Nadaljevanje s 3. strani) nadomestnih delov proizvodov, za katere opravlja servisne storitve na veliko in malo. Podjetje je registrirano za zunanje trgovinsko poslovanje. V srednjeročnem programu predvidevajo v EMO z lastnim razvojem bistveno povečati proizvodnjo frit in emajlov, kar temelji na tržnih potrebah. Pri proizvodnji emajlirane posode sc bo po. večala proizvodnja predvsem težke in pol težke posode, medtem ko bodo lahko posodo proizvajali v enakem obsegu. Modernizirali naj bi surovinsko izdelavo posode, me hanizraili nanašanje emajlov in modernizirala notranji transport. Pri ostali posodi želijo asortiman razširiti na nove izdelke aluminijaste in nerjaveče posode. Bistveno bodo x povečali proizvodnjo peči za lokalno ogrevanje na--vse vrste gori- va oz. energije in proizvod* njo kotlov za centralno ogrevanje, z lastnim razvojem ter nakupom licenc. Proizvodnja radiatorjev bo povečana - s prestavitvijo in modernizacijo stare proge v nove prostore in zagonom proizvodnje nove radiatorske proge. Pri kuhinjskih elementih bomo razširili asortiman na nove kombinacije teh izdelkov. Proizvodnjo kopalnih kadi bodo modernizirali z mehanskim nanašanjem emajla. V perspektivi predvidevajo uvajanje proizvodov višje stopnje predelave kot so klima naprave ipd. kar predstavlja višji tehnični razvoj in zaokroženje sedanje ogrevalne tehnike. S kooperantsko proizvodnjo odpreskov in avtomobilskih koles pa sledijo naglemu razvoju avtomobilske industrije (TAM — Maribor). Rast proizvodnega programa EMO: Količina v tonah in kom. V: '..ost v 000 din 1971 1972 1976 1971 1972 1976 Frite in emajli-. Emajlirana 2.318 3.000- 12.000 9.676 14.160 65.136 posoda Kuh. in sanitarni 6.542 7.480 9.000 122.558 175.679 244.975 elementi 286.655 261.510 350.000 57.944 62.090 143.000 ostala posoda 2.730 2.562 3.550 24.675 32.641 57.344 Kotli 1.472 1.590 5.100 19.545 20.164 75.084 Radiatorji Odpreski in 5.344 6.450 10.000 35.955 45.165 79.880 kolesa TAM Kovinska predelava na višji 2.952 3.030 6.300 23.746 29.501 60.288 stopnji Ostali izdelki —- 17.864 22.648 150.000 Skuiiaj 369.835 453.979 L009.040 Elektromehanika Kranj — se je v zadnjem času močno razmahnila Dosedanji rezultati Iskre izpričujejo koristi integracije • Iz pet tovarn ob združitvi zdaj že 28 tovarn in obratov • Lani smo praznovali deset letnico združenega podjetja Iskra, v katerega so se v letu 1961 združile tovarna Iskra Kranj ter ljubljanske tovarne IEV, Telekomunikacije in TELA, nekaj pozneje pa še tovarna NIKO v Železnikih. Tako je nastalo močno podjetje, takrat največja integrirana industrijska tvorba znotraj katere so se kmalu začele porajati specializirane tovarne, iz nekdanjih matičnih tovarn. Korak v lotu 1961 k združitvi navedenih tovarn prav gotovo ni bil lahek, saj je bilo treba medsebojno uskladiti vrsto vprašanj, od same organizacije, do enotne in učinkovite poslovne politike, če naj bi, kot pozitivna posledica te integracije, Iskra po združitvi hitreje rasla in se razvijala v podjetje, sposobno za konkurenčni boj doma in v svetu, sposobno premagovati številne in ne majhne probleme, ki so jih vsa ta leta nazaj. prinašala gospodar- ska gibanja, najsi bo jugoslovanska, ali svetovna. Ob združitvi pred enajstimi leti je bilo marsikje in marsikdaj slišati črnoglede pripombe, češ združena Iskra v svojih težnjah ne bo uspela in kaj kmalu bodo njene organizacije spet šle vsaka sebi. Pa vendar se to ni zgodilo, kljub nekaterim kritičnim obdobjem in na videz skoraj nepremostljivim težavam. Nasprotno, rezultati, ki smo jih dosegali leto za letom so potrjevali pravilnost odločitve 1. 1961 o integraciji in pravilnost Iskrine poslovne politike. Premagovali smo težave in se prilagajali gospodarskim tokovom, predvsem pa smo naše gospodarjenje iz ekstenzivnega preusmerili v intenzivno, kar je le še pospešilo vsakoletni porast obsega naše proizvodnje; izvoza, izpopolnjevanje in modernizacijo proizvodnega programa in vseh drugih pokazateljev. Skratka — pot združene Iskre se je jela strmo dvigati. V potrditev teh navedb le nekaj podatkov, ki pa verno prikazujejo, kako so se obrestovala prizadevanja delovnih kolektivov Iskrinih tovarn v obdobju po združitvi. Medtem ko je celotna vrednost naše proizvodnje v letu 1961 znašala 197,710.000 (novih) dinarjev, se je v naslednjih petih letih skoraj potrojila, lani pa dosegla že 1.782.571 dinarjev, torej se je v desetih letih povečala za več kot osemkrat. Za letos pričakujemo vrednost proizvodnje v višini okrog 2.500,000.000 dinarjev, le-ta pa naj bi že 1. 1976 dosegla -7.000,000.000 dinarjev. Iz pičlih 527.097 dolarjev izvoza pred desetimi leti (kar pa je tudi takrat pomenilo lep dosežek, predvsem kot začetek uveljavljanja Iskrinih izdelkov na tujih tržiščih), se je naš izvoz liani dvignil že na skoraj 20 milijonov dolarjev, a letošnja predvidevanja kažejo, da bomo dosegli 25 milijonov • dolarjev, medtem ko pa naj bi ga leta 1976 povečali celo na 90 — 100 milijonov dolarjev. Porast vred-, nosti izvoza govori o Iskrinem odločnem prodoru v svet, kjer si je s kakovostjo svojih izdelkov, ob izredno hudi konkurenci priborila že zelo pomembno mesto. nih, v letu 1966 je število naraslo na 12.817, lani nas je bilo že 16.918, ob predvidevanjih za leto 1976 pa kaže, da bo tedaj v Iskri zaposlenih že blizu 30.000 delavcev- in se bo tako povzpela med vodilne delovne organizacije v državi. Iskra ima danes 28 tovarn in obratov, ki so locirani na področju petnajstih občin. Nekatere izmed tovarn in obratov so tudi na nerazvitih področjih Slovenije, zlasti na Dolenjskem in Primorskem, s čimer Iskra svoj delež prispeva tudi k družbeno-cko-nomskemu napredku teh predelov. Prav zaradi tega, ker je združena Iskra vodila pravilno notranjo politiko v svoji organizaciji dn medsebojnih odnosih med svojimi delovnimi organizacijami, je bila kos vsem dosedanjim težavam in, ker je iz leta v leto krepila svojo ekonomsko moč, ji tudi občasne tržne depresije niso pustile hujših posledic. Delovni kolektivi Iskrinih organizacij so pokazali v tem obdobju vso svojo zrelost in pripravljenost žrtvovati vse svoje napore, da bi Iskra vzdržala najtrši konkurenčni boj, se nadalje uveljavila v okviru domačega gospodarstva in vse bolj uspešno po- Prijeten je pogled v tovarniško halo, kjer delo na tekočih trakovih govori o velikoserijski proizvodnji Elektromehanika Kranj — kontrola števcev Pomemben je tudi podatek o doseženem ostanku dohodka. Le-ta je znašal v letu, ko je združena Iskra nastala 10.340.000 dinarjev, v letu 1966 že štiri krat več — 45.120.000 dinarjev, lani pa 161.873.000 dinarjev, medtem ko pa letos, kljub porastu cen reprodukcijskega materiala in povečanim stroškom poslovanja že računamo z ostankom dohodka nad 200 milijonov dinarjev. Razumljivo je s tem vzporedno raslo tudi število zaposlenih v Iskrinih tovarnah in organizacijah, vendar po veliko nižji letni stopnji kot proizvodnja. Tako so leta 1961 šteii Iskrini delovni kolektivi v celoti 7.751 zaposle- segala tudi na inozemska tržišča, saj je povsem jasno, da je za dobršen del naše proizvodnje domači trg, ob domači in tuji konkurenci pretesen in je zato več kot nujno, da se še bolj intenzivno usmerjamo na svetovna tržišča. To je naša nadaljnja pot, to je prihodnost Iskre, talcš-ne, kakršna danes je, ah okrepljene še z novimi delovnimi organizacijami, ki utegnejo v prihodnje še razširiti krog njenih tovarn. Ob takšnih načrtih in čilijih Iskre pa bo svoje ustrezno mesto lahko našlo tudi podjetje EMO Celje, čigar delavci bodo s svojim glasovanjem na referendumu odločili, da so za združitev z Iskro, da so za vstop v že številno Iskrino družino. Ugodni poslovni rezultati (Nadaljevanje s I. strani) ! Lanskoletni izvoz za isto ; obdobje je bil v letošnjih devetih mesecih visoko presežen, izraženo v dolarjih — j « 69,4%, izraženo v dinarjih pa kar za 89,0 %. Poslednji podatek dokazuje, da smo ■ področju izvoza dali potrebni j poudarek, čeprav regionalno | odstopamo od načrta in smo izpolnili le 72,1 % .planirane vrednosti na konvertibilna področja, medtem ko smo na področju kliiringa izvoz presegli za 42.8%. ' Zaloge gotovih izdelkov pri Iskra Commerce, ki opravlja prodajo v imenu tovarne, so se znižale in so za 16,1 % nižje od stanja na začetku leta. Ob upoštevanju povečane proizvodnje pa so tudi poprečne zaloge za 8,5% nižje od lanskih. To dokazuje, da proizvajamo tržno sposobne izdelke, katere lahko prodajamo in so zato te zaloge predvsem zaradi potrebnega izbora in zaradi kompletira-nja dobav kupcem. ZAPOSLENOST NARAŠČA POČASNEJE kot proizvodnja Število zaposlenih v tem obdobju je za 2,5 % nižje od predvidenega načrta, presega pa lanskdletno poprečje v tem obdobju za 6,9 %. Ker smo ob tem povečanju naredili v letošnjih d vetih mesecih za 16,6 % večji obseg proizvodnje, to pomeni, da se je produktivnost od lani povečala. Vendar po načrtu v porastu produktivnosti nekoliko zaostajamo, mesečni porast pa ima celo negativno smer. Vzrokov za takšno gibanje je več, od ostrejših kriterijev kakovosti, zastojev v pro-trodnji, kot posledice nezadovoljive oskrbe z reprodukcijskimi materiali in lastnimi Polizdelki, počasnejši rasti organizacije in usmerjevalnih Vnosov v primerjavi z rast-lo proizvodnje in proizvodni-®i zahtevami in drugimi podobnimi vzroki. V tem po-Klavju pa bi zato ždel poudariti le dva od njih, ki sta J zaposlovanjem in izrabo de-bvnega časa v neposredni n'ezi. To sta povečana fluk-tuaciia jn povečane boleznine. Oba pojava bistveno vpli-rata na dvig produktivnosti ln zato zahtevata podrobnej- šo Strokovno analizo in ukrepe — hitre in odločne. V primeru fluktuacije bomo morali pregledati sistem in načine kadrovanja, uvajalno dobo in njeno vzgojno-oce-njevalno nalogo, medsebojne odnose in končno tudi sistem nagrajevanja. Pri bolezninah pa bomo morali dobro pre-analizirati uspešnost HTV, delovne pogoje in predvsem zdravstveno preventivo, ki je preveč prepuščena individualni pobudi posameznikov, premalo pa jo družbeno in kolektivno usmerjamo. SKUPNI STROŠKI POSLOVANJA ODSTOPAJO LE ZA MALENKOST OD NAČRTOVANIH Osnovni stroški za reprodukcijsko gradivo in pomožno gradivo izdelave so v skladu z doseženo izpolnitvijo proizvodnega načrta in so bili tudi načrtovani zelo dobro. Večje odstopanje nastopa pri električni energiji, drobnem gradivu, prevozih, PTT stroških in najemninah, kjer so nastale nepredvidene podražitve. . Zaradi Direct costing meto-tode so se čez načrt povečali stroški odpisa drobnega inventarja in industrijskega orodja. Tudi stroški gradiva za vzdrževanje in popravila so občutno nad načrtom, vendar so po svoji strukturi-skoraj nepomembni. Zelo občutno pa so se povečali stroški za obresti od kreditov za občasna obratna sredstva, kar nam narekuje povečanje lastnih obratnih sredstev čim bo to mogoče. V velikem porastu so tudi stroški za dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, kar je posledica prekomernih boleznin, o čemer smo spregovorili že prej. Ker je v takem položaju število produktivnih ur nižje od načrtovanega, režijski stroški pa so se povečali, ima to za posledico občuten dvig režijskih stroškov na produktivno uro. Ta element sicer ne vpliva na uspešnost poslovanja, vendar ga je nujno treba upoštevati pri sestavljanju predkalkulacij in analiz, če žalimo pravilno ovrednotiti lastne cene polizdelkov in gotovih izdelkov. Posebno pomembna je kalkulacija v SVN, kjer mnogim izdelkom sproti določamo prodajne cene. ZNIŽANJE ZALOG JE ZELO UGODNO VPLIVALO NA GOSPODARJENJE S SREDSTVI V 1.1971 začeta akcija za znižanje zalog se je v prvih devetih mesecih letos uspešno nadaljevala. Skupne zaloge so za 7,1 % nižje kot na začetku leta. Pri tem je v porastu samo nedokončana proizvodnja, kar je posledica manjše finalizacije v dopustniških mesecih in večje priprave proizvodnje za zadnje trimesečje. Poprečne zaloge predstavljajo le 73,7 % lanskoletnih oz. 73,6% planiranih. Čeprav pa je pri tem nedokončana proizvodnja skupaj s polizdelki za 12,8 % večja kot lani, je še vedno za 6,4% pod letošnjim načrtom. Zelo so se popravili koeficienti obračanja oz. skrajšali dnevi vezave. V skupnih zalogah smo dosegli koeficient obračanja 4,6 (vezava 79 dni) nasproti načrtu 3,6 (96) dni) in dosegu lani 3,3 (111 dni). Pri razredu 3 je do- (Nadaljevanje z 2. strani) elektrotehniko preselila v novi prizidek, kar bo verjetno nekako v novembru 1972. Lokacija je za Zavod ugodna, poleg tega pa je bila to edina možnost pridobitve novih prostorov posebno za to dejavnost. Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije je poslala ZZA besedilo samoupravnega sporazuma o podeljevanju nazivov raziskovalcem in strokovnim delavcem (SSRO-N). O tem je v Zavodu najprej razpravljal svet raziskovalcev in priporoča svetu Zavoda, da ga sprejme v predloženi obliiki. Bistvo samoupravnega sporazuma o podeljevanju nazivov raziskovalcem in strokovnim delavcem je v tem, da so raziskovalni in strokovni nazivi pridobljeni po tem sporazumu veljavni v vseh raziskovalnih organizacijah Slovenije, ki - so podpisale SSRO o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pogoji za pridobitev raziskovalnih in. strokovnih nazivov po ZZA predloženem sporazumu so isti kot doslej v pravilniku ZZA o delitvi OD in pravilniku o sistematizaciji delovnih mest s to razliko, da je za delavce, ki imajo srednješolsko ali višješolsko izobrazbo sežerai koeficient obračanja 3,5 (104 dni) nasproti načrtu 2,7 (135 dni), oz. nasproti lanskemu dosegu 2,3 (159 dni). V razredu 6 smo letos dosegli 16,2 (22 dni), nasproti načrtu 15,9 (23 dni), oz. proti lanskemu dosegu 15,8 (23 dni), še ugodnejši pa so ti uspehi v primerjavi s povečano realizacijo, kjer smo dosegli v skupnih zalogah koeficient obračanja 5,7 nasproti načrtovanemu 4,7 oz. lanskem 4,0. Naše poprečne terjatve do Iskra Commerce so skoraj enake kot ob polletju, skupni koeficient obračanja prav tako, dočim je koeficient obračanja pri IC nekoliko slabši in se je od 3,3 znižal na 3,2. Izredno pa so nizke naše obveznosti do dobaviteljev, ki so v poprečju za 46,8 nižje od lanskih in predstavljajo le • še 21 % naših terjatev do kupcev. Na tako ugoden rezultat je vplivalo predvsem sprotno plačevanje reprodukcijskega materiala iz uvoza. KLJUB STALNEMU NARAŠČANJU STROŠKOV JE TOVARNA DOSEGLA NAČRTOVANI DOHODEK Čeprav je bil obseg proizvodnje v tretjem trimesečju že po načrtu nižji zaradi upoštevanja dopustov v juliju in avgustu, je raven poslovnosti tovarne za devetmesečno obdobje na primerni višini. potrebna ttfdi določena doba delovnih izkušenj po zaključeni šoli in, da raziskovalne nazive podeljuje svet raziskovalcev Zavoda, strokovne nazive pa svet Zavoda. Zaradi teh določb SSRO-N bo potrebno spremeniti in dopolniti nekatere določbe pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Poslovni odbor je dal SSRO-N v krajšo javno obravnavo svetom OZD oz. zborom OZD, v javno obravnavo pa tudi spremembe pravilnika o delitvi OD in pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ki bodo nastale v zvezi s sprejetjem samoupravnega sporazuma o podeljevanju nazivov raziskovalcem in strokovnim delavcem. • PO je bil informiran, da so vse delovne organizacije dolžne programirati stanovanjsko graditev za obdobje do leta 1976 ter da bo treba odstotek, ki je namenjen \za stanovanjsko izgradnjo povečati na 6 %, od katerega bo treba določen odstotek odvajati v solidarnostni sklad za reševanje tistih stanovanjskih problemov, ki jih posamezne delovne organizacije ne bodo mogle rešiti. Strokovna služ- Uspešnost tega poslovanja sa giblje v mejah vredmjsti, ki so predvidene z gospodarskim načrtom. Načrtovani dohodek je enak doseženemu, delitev dohodka na OD in sklade pa je nekoliko ugodnejša v korist slednjih. Zato nekoliko zaostajajo osebni dohodki, katerih izplačilo urejuje samoupravni sporazum. Izplačani poprečni neto OD na enega zaposlenega je za 5,8 % nižji od načrtovanega. Z izplačilom po delilnem razmerju bi /ta OD lahko za malenkost popravili in s tem dosegli 8,7 večji neto OD od lanskoletnega. Pri povečanih življenjskih stroških, katerih porast ocenjujemo letos za 17'%,’ pomenijo takšni osebni dohodki nazadovanje. Vpliv OD na osebno potroši njo'in inflacijska gibanja na eni strani, ha drugi strani pa vpliv na stimulacijo proizvodnosti bomo morali temeljiteje kot doslej razčleniti in sprejeti s tem v zvezi- ustrezno družbenopolitično akcijo v tovarni sami in v družbi kot celoti. Ob koncu tega poročila lahko ponosno poudarimo, da je dosegel kolektiv lepe uspehe in, da si je postavil dovolj dobrp osnovo, da tudi celoletno poslovanje uspešno zaključi. ba Zavoda pripravlja zadevni predlog za PO in bo nato PO dal v javno obravnavo predlog ustreznega samoupravnega sporazuma in predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve oz. pomoči delavcem v Zavodu. V zvezi z vprašanjem in s predlogom na seji sveta Zavoda, da bi se tudi v Zavodu izplačevalo OD na hranilne knjižice preko banke, je kolegij glavnega direktorja sklenil, da pomočnik gl. direktorja za gospodarsko področje ugotovi, če bi bila banka pripravljena imeti v Zavodu ekspozituro in prevzeti garancijo, da bi bilo izplačilo OD vedno na določen dan v mesecu, kajti to bi bila glavna prednost izplačil OD na hranilne knjižice. Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333 © DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO • VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE © ALI. JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? • ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ® -L— S seje poslovnega odbora ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ želi zaposliti 15 DELAVK za delo v montaži ali obdelovalnici 10 DELAVCEV za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah 4 ČUVAJE-VRATARJE za nov obrat na Laborah (Stražišče) Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 1. decembra 1972 na naslov: Iskra, Elektrome-hanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Problemska konferenca mladinskega aktiva Elektromehanike Dopolnilno izobraževanje in stanovanjska problematika sodita med osnovni še nerešeni vprašanji v naši tovarni; posebno zanimivi sta za mlade ljudi. Zato pripravlja predsedstvo TK ZMS ELEKTROMEHANIKA v novembru problemsko konferenco, ki bo poleg nekaterih kadrovskih sprememb govorila o že omenjenih temah. Priprave na konferenco že tečejo, zato je potrebno, da delovni Izleti — vez tovarištva v »Elektromotorjih « V tovarni Elektromotorji smo letos precej hodili na izlete. Začeli smo zgodaj spomladi; najprej z dvema avtobusoma v Idrijo. Ogledali smo si naš obrat, mesto in rudarski muzej. Edinstveno doživetje je ogledovati stoletja stare naprave. Marsikdo je ugotovil, da je človek ne le pogumen, ampak tudi zelo pameten. Nazaj grede smo se ustavili tudi v bolnici Franji nad Cerknim. Umolknili smo pred pričo hero zma, človečnosti in zvestobe svojemu narodu. Razživeli smo se spet šele na avtobusu, kjer so sledile pesmi in salve smeha ob neprisiljenih šalah. Potem pa izleti po oddelkih. To je že kar tradicija, da se vsak oddelek enkrat letno skupaj sprosti. Sprostitev pa je res popolna. Ni urejevalcev ne delavcev ne šefov. Vse je vesela druščina, ki je vez tovarištva na delovnem mestu. Zanimivo je bilo opazovati vodje oddelkov in njihovo duhovitost. Zares so pokazali v posvetu s sodolavci dobršno mero iznajdljivosti. Tako so šli iz montaže po Dolenj- ski. Ogledali so si Jurčičevo rojstno hišo in seveda Krjav-ljevo kočo. Nato pa nadaljevali pot ob biseru Dolenjske— Krki do Dolenjskih Toplic. Tu so se fizično in moralno-pripravili na piknik, ki so ga imeli ob Krki. Za zaključek pa so zaplesali na Polževem. Obdelovalnica pa je šla po štajerski. Njen vodja Rafko Eržen je že tedne prej napravil natančen načrt in rezerviral vse do zadnje malenkosti. Pripravil je celo presenečenje — kos potice po kosilu Seveda pa so hodili z zares odprtimi očmi. Ogledali so si rimsko grobišče v šenlpe-tru, Gorenje in Celje. Najlepše na tem izletu pa je bila dobra volja. Tudi drugi oddelki niso zaostajali._Razvoj je šel preko Jamnika in Krope po Gorenjski, eni v Rakov Škocjan na Notranjskem, pa še in še. Lep je bil tudi sobotni izlet v Mirensko dolino. Nabralo se je 40 večinoma mladih. Pesem se je oglasila že zjutraj. Takoj za Ljubljano se nam je nasmehnilo sonce in po avtocesti je bilo tako živo, da nas je šofer prosil, naj mu ne razbijemo avtobusa. Na Mirni smo si ogledali DANO, seveda z vso natančnostjo. Ena od deklet je vzdihnila pred 10.000 litrskim sodom hruškovega likerja: »Joj, ko bi mi ga dali za spomin.« Nato pa smo odšli v Šentrupert, pravzaprav v Kovačev hrib v zidanico. To je bilo .za Gorenjce edinstveno doživetje. Vsenaokoli vinogradi, grozdje je že zorelo, da smo ga lahko pokušali. Nato pa smo »zastavili«-. Dekleta so pomagala gospodinji pripraviti narezek, eden od fantov se je »specializiral« ,za peko čevapčičev, drugi pa je bil -vseskozi zaposlen s prinašanjem pol če v na mizo. Pesem in ples! Harmonlkaš je igral tako poskočne, da se je kar zidanica tresla. Pa spet šala in pesem. Seveda smo plesali tudi obvezni »beksl in pou-štertanc«. Smeha kar ni hotelo biti konec. Ob zaključku smo se prijeli za roke v krogu, se zahvalili gospodarjem za gostoljubje in odrinili proti Gorenjski. Kar neradi- smo se razšli, tako lepo je bilo. K. F. kolektiv, posebno pa mladino seznanimo s tem problemom, rešitve pa bo (morda) nakazala konferenca. Vsi vemo, da so strokovni kadri v industriji, ki se v glavnem ukvarja z elektroniko nujno potrebni, če hočemo v korak s tehnološkim razvojem v svetu. Poglejmo, kako je s kadrovsko strukturo v ELEKTROMEIIANI-KI (Podatki za leto 1972 so le približni): Izobrazba % od zaposlenih 6961 S Visoka 1,7 2 Višja 1,2 ■ 3 Srednja 7,8 8 Poklicna 26,2 26 Končana osn. š. 20,6 19 Nedokonč. osn. š. 42,5 42 Iz navedenih podatkov je odkup stanovanj, ki nam zagotavlja določena sredstva za reševanje stanovanjskega vprašanja zaposlenih. Kaj pa Pravilnik obota mladim? ! Pravzaprav jim ne daje nobenih možnosti. Merila, ki jih ! Pravilnik vsebuje, postavlja- . jo mlade prav na rep prion- j totne lestvice za delitev sta-itovanja. Tudi tu je potrebno najti ustrezne rešitve. Kaj mladina pravzaprav hoče doseči s .to konferenco, ali bolje, kaj bo dosegla? Predvsem poskušajo opozoriti odgovorne službe v tovarni, da je skoraj polovica vseh zaposlenih v tovarni mladih, ki začenjajo svojo življenjsko pot prav v tqya£ ni. In normalno je, da imajo svoje probleme, ki jih je potrebno tudi reševati z vso resnostjo in zavzetostjo. Jože Pogldjjen razvidno, da je kadrovska Struktura nezadovoljiva in da se iz leta v leto celo slabša. Slaba polovica vseh zaposlenih nima niti dokončane osnovne šole! Mislim, da se lahko, upravičeno vprašamo: »Zakaj je tako? Kje so vzroki? Ali tovarna res nima interesa, da se stanje izboljša? Alj delavci niso zainteresirani nadaljevati Šolanja? In če niso, zakaj niso?« Na vsa ta vprašanja bo konferenca morala odgovoriti in najti ustrezne rešitve. Alternative so že poznane: spremeniti kriterije za dodelitev štipendij in šolnin, urediti delovni čas kandidatov (jim omogočiti obisk predavanj) in z ustrezno sistematizacijo delovnih mest prisiliti tiste, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo ustreznih kvalifikacij, da si te kvalifikacije v najkrajšem času pridobijo. V tem letu sprejemamo nov Pravilnik o pogojih in' postopku za pridobitev stanovanjske pravice, za dodelitev posojila za gradnjo in za Z A II V A L A Ob nenadni bridki izgubi nepozabnega moža in brala PAVLA UMNIKA se zahvaljujeva Iskrašem kranjske tovarne, ki so ga spremili k preranemu grobu, poklonili vence in se v težkih dneh spomnili nanj. Posebno se zahvaljujeva njegovim sodelavcem iz orodjarne, lov, Francu Pintarju za poslovilne besede ter najinim sodelavcem iz obrata »števci« in finančnih služ.b tovarne. Žena Ivana in sestra Nežka Jančar ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgft vorm urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4 telefon 22 221. mi 3.H - Tisk m klišeji: »CP Goreniskj tisk« Kraoj KRATKE VESTI »ČAJAVEC« — AVTOELEKTRIKA »Rudi čajavec« ima v svojem proizvodnem programu avtoelektrike: avtomobilske hupe, razdelilce za vžig, brisalce stekla, različne vrste relejev, smerne kazalce in instrumente (ampermetre, manometre, termostate ipd). »Čajavec« je sklenil, da bo na področju avtoelektrike pri’ čel uvajati transistorsko tehniko. »SLOBODA« - ČAČAK IZVAŽA Kovinsko predelovalno podjetje »Sloboda« iz Čačka bo v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečalo izvoz M 50 °/o. Največji kupec »Slobodinih« štedilnikov je Sovjetska zveza, kamor bodo izvozili 50.000 kosov. Tovarna elektromotorjev v Železnikih prispeta k razvoju Selške doline ŽEPNI RAČUNALNIK IZ BUJ V Digitronu v Bujah je stekla proizvodnja elektronskih računskih strojev, ki so le malo večji od cigaretne škatle-To je tretji tip mini računskega stroja, ki so ga pričeli sestavljati v »Digitronu«. Proizvajajo jih po licenci ameriške firme »Texas Instruments« in je dobra polovica scsta(l; nih delov uvožena. V sodelovanju z domačimi kooperant1 pa bodo ta uvoz v prihodnje zmanjšali na četrtino.