kr II
Vtorek, četrtek in «o-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vae   leto 8 g. — k,
,, pol   leta 4 „ — „
M četrt   „   « m M h
|»o pošti: za vae   leto 10 g. —k
_   pol   leta   5 „ — „
\   četrt  B     2 „ 60 ,
Vrednistvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hia. it.
5. februarja.
III. tečaj. 1870.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto ae plačuje : B kr. če se tiska Ikrat, m   m   m     „ 1'krat, 4        ,, i. Škrat,
veće  pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (Btempelj) za 30 kr.
179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno tankojejo.
Najnovejša era.
Zopet jo imamo eno novo ero. najnovejšo ero. Ko so si naši otroci igrali s svečničnimi lučicami, dobili smo na Dunajt nove ministre in ž njimi najnovejšo ero. Zakaj jo tako imenujejo, nam ni prav jasno, bržkone zato, Bda stadoste živo čutjeni potrebi." Seveda je tudi zadnja era ne le parlamentarna, ampak tudi avobodouraoa: menda najparlamentarnejsa in najsvobo-doumnejša. Samo s tem razločkom, da je naš parlamentarizem in naša svoboda različna od drugih, in ravno taka kakor jo potrebujejo njeni očetje in varuhi, njeni lastniki. Tu ho bili pred dvema letoma napravili novo ustavo, decembersko. Imenovali so jo cvet vsega parlamentarizma, novo podlago novi državi ali tako nekaj. Po naših parlamentarnih nazorih bi se bil vsled te nove podlage že takrat moral razpustiti ves državni zbor; Če bi ne bilo drugače, moral bi bil sam skleniti, da se razide; ljudstvom bi se bila morala dati prilika vzeti ustavo in svobodo v posestvo ali pa pohlevno a določno zahvaliti se zanjo. Saj se v vsakem „krah-vvinkelnu" arenjski odbor sam razpusti, nko si je napravil novo srenjsko postavo in zadobil zanjo oblastnij-sko potrjenje. Srenjčani tako zadobe priliko v zadnji vrsti izreči svojo zadovoljnost ali nezadovoljnost z novim pridobitkom. Kar bi bil po naravnem nagonu zadel vsak župan kteregakoli mestica z lastnim statutom, o tem se hranilcem velikega ustavnega pečatnika avstrijskega še sanjalo ni : ostali so slej ko prej okrog pokrite mize in slastno so zajemali iz verwaltungsratskih. ministerialratskih in druzih skled. In ko ljudstvo ni hotelo vriskati in prepevati pri gostariji, kjer so se mastili drugi, in je smelo ljudstvo samo tepsti se za ostanke, pritoževali so se, da je ljudstvo otrpno, da se noče navdušati za ustavo, da se ustava med ljudstvom noče udomačiti. „Tu T as volu Dandin!" Ljudstvu niso dovolili, da bi se smelo po toliki spremembi v državni osnovi posluževati svoje največe, volilne pravice, ljudstvo je obrnilo parlamentu svoj hrbet, in gotov je bil: parlamentarizem brez ljudstva!
Brez ljudske glasbe so torej obsedeli okolo parla-
mentarne mize, ki je še zmerom ostala prijetna in je nesla. Toda „ničesar ni teže prenašati nego dolgo vrsto srečnih dni!" Ministri sami so si prišli do strasti navskriž. Nastala je ninisterska kriza. Od ustavne strani se jo posebno povdarjalo, da so mora kriza rešiti parlamentarno. Ali se je V Mislimo, da ue. Proti pailamentarnim običajem, je bila ministerska večina zapustila prestolni govor. Manjšina jo hotela piestol-neinu govoru ustrezati: dobila je odpust. Kakor ustavna stranka sama trdi, zmagal je v adresni debati program nekdanjo ministerske manjšine, a temu programu sovražna ministerska večina je ostala v službi. Koliko parlamentarizma je v vsem tem — pokopanega !
Izpraznjeni ministerski sedeži ho zdaj zopet dobili lastnike. Ali parlamentarni V Tudi to ne I Večina poslanske zbornice si je v roko segla, da hoče Giskra — Herbsta obdržati in podpreti. Njena volja je zmagala, a proti parlamentarnim običajem ni hotel nobeden voditeljev stopiti v ministerstvo in sijajno in kričeče se je pokazalo: parlamentarna lupina brez parlamentarnega jedra, parlamentarna oblika brez o-življajočega d u hal In še parlamentarni obliki se je slabo godilo pri izbiranji vladarjevih svetovalcev. Fml. Wagner ni ud nobenega parlamenta, Banhans je sicer znan kot velik nasprotnik cehov, v parlamentu zlasti odkar je bil postal ministersk svetovalec, je bil to, kar je še mnogo drugih: kader je bilo treba je „verfassungstreu" glasoval. Dr. Stremavr je sicer državen poslanec, a do zdaj še v tem zboru ni govoril druge besede nego svoj: „Ja!M pri imenskem glasovanji za adreso. Sicer sta slednja dva nova ministru bila do zdaj uradnika in sta bolj v tej lastnosti stopila v ministerstvo, nogo kot ljudska zastopnika. Slavni „okvir" decemberske ustavo je ostal za zdaj še cel, a v okviru je od dne do dno menj.
Ministerstvo jo polnoštevilno , manjka samo še programa. Tudi tega so že izdelali. Komaj Be je posušila tinta tistega programa , ktereg.i je ministerstvo razvilo v svoji slaboslavni spomenici, že se mora delati nov program: Pri nas se programi in ere zamenjujejo kakor umazano  perilo,  samo  nekoliko   drugače. Od
progrma do zdaj še ni mnogo znano, *) a zadostujejo nam žo osebe. Vse stranke, cesar sam priznava potrebo sprave in porazumljenjo z narodi : na čelu vlade pa stoje stari boritelji proti narodnostim, v novi pomnoženi izdaji. Banhansovo ime se na Češkem toliko spoštuje kakor Giskrino ali Herbstovo, Wagner je znan iz Dalmacije kot pacifikator z vešali in ognjem ; Streh-mnyer jo v štirskem zboru pobijal slovenske tirjatve, kader je že Waserju zmanjkalo „galimatiasa," Rech-bauerju sofizem, Kaiserfeldu nemškega svinca. Streh-mayr je pisal Lenčeku in Lipoldu popotnico „mit ge-bundener nmrscliroute" v državni zbor. Program, ki ga bodo izdelali glede narodnosti ti možje . . . .!
O programu samem jo do zdaj še premalo znano, da bi se dalo o njem govoriti. Glede najnovejše ere pa je svojo aodbo izrekla stara „Presse," kteri se niti nomštvo niti ustavovernost ne more odrekati; izrekla je sodbo, ktero si popolnoma prilastujemo : „Stara dogod-bica je, da nesroćnež nima prijateljev. Če pa trium-fatorju (Giskra etc.) lastna stranka zakličo: Bogovi hočejo, da pogineš, bežati hočem, s taboj umreti nočem ! potem mora biti Pyrrhu3ova narava dobljeno zmage očividna. Kdor denes ne pozna, da jo naša ustava brez rešitvo zgubljena, in da z vsemi vetrovi jadramo v zmešnjavo, kjer bo mogla samo še sablja pomagati, ako no bomo umeli po volilnih reformah Široke podlage dobiti v vsem prebivalstvu, ta naj bi se za denar kazal. Kdor pa hoče to podlago s tem pridobiti, da se meni nič tebi nič neposredne volitve dekretirajo in da se tako Poljakom in Slovencem dade znamenje, naj jo iz državnega zbora odkurijo , v njegovi glavi se sodbe drugače delajo kakor pri navadnih človeških otrocih." Pristavili bi le šo željo , da bi se Slovenci brž ko brž odpravili na pot, ktero jim je prvo pokazala spomenica bivše manjšine, potem konservativno društvo graško, še kasneje Tirolci, zdaj tudi že vnovič „Presse" , da molčimo o slabem svojem in — narodovem glasu. —
*) Med tem soje nokaj razglasilo. Vido„ dop. iz Dunaja." „Presse* pravi o tem programu [ V ]: S kratka, kakor malo smo tudi pričakovali, ministerstvo je celo nas raznen&dilo, kar jo bila težka nuloga.-* Vredn.
Naravoslovne 6 r 11 o e.
V.
Mravlja.
To božjo stvarco imam najrajše. Kolikokrat stojim pred mravljiščem in gledam marljivost in delavnost teh pridnih živalic. Modri kralj Salomon je enkrat potovaje po svoji državi zadel na mravljišče in gledal, kako v mravljevi deželi vso pridno dela, kako je vse v lepem redu. Osramočen gre domu, pozove svojo ministre, rekši, da ga je v srce zbolelo, ko je našel v bvoji državi toliko nereda in lenobe — nasproti v mravljevi toliko pridnosti. In vendar je Salomon bil najmodrejši kralj. Ko bi so kralji denašnjega sveta večkrat postavili pred mravljišče in primerjali mravljovo državo in pa svoje t Kako bi spodili Bvoje reicbskanclere in ministre, in toliko nepotrebnih svetovalcev, kteri imajo privilegij le nhalbbriichigw pisati, ali pa druzega posla ne, nego samo svoje ime podpisati. Pojdite k mravljišču vi poslanci parlamentov, ki dosti govorite, pa malo storite, glejte kako brez hruša si mravlje v lepi
složnosti zidajo svoje državno poslopje brez vseh adresnih debat. Pojdite k mravljišču narodni vikači, kteri mislite, da ste za svoj narod Bog ve kaj storili, ako ste pri besedah kvndrile aranžirali.
Pojdi k mravljišču slovenski narod in bodi priden, kakor je mravlja, ako hočeš biti sam svoj. Grof Anton Auersperg je rekel očitno Slovencem, posebno pa jih vodjem v državnem zboru : delajte, da pri delih kulture za nami pridete, ako pa tega ue morete — „dann fiigt euch in's grossere Culturgebicth, stelll eure Nation unter die Fiihrung dieses (to je: nemškega) Cultusvolkos." Ko bi jaz bil mogočen kot Zeus, kteri jo iz mravelj stvaril Mvrmidono, iz vsake mravlje bi stvaril delavnega Slovenca in vsakega lenega Slovenca bi spremenil v mravljo. Eto ga! že zopet ''Em%ttQ§MQ moralizujo — daj rajši v roko Sloveucem knjigo J. Nidera: „Forrni-carius", ali pa Gevlerovo : „Das Buch von der Emeis", — tam stojijo same lepe reči o mravljevi morali — bodo nekteri bralci gondrali, — ali potolažite se. Plu-tarch jo bil zelo učen, Salomon neskončno moder, in vendar sta oba premišljevala življenje mravlje, ker v njej sta našla zrcalo vseh kreposti.
IV.
Opica ali merkovica.
Ti slavljena žival, ktera dr. Vogtu toliko lepega denarja daješ! Tudi jaz ubošček brez denarja kakor žaba brez perja sera si prizadeval, da bi neovrgljive dokaze našel, ka si ti res praotec človeškega roda, ali nisem jih mogel najti. Bazrezal in razparal sem j o in je ga, to je samico in samca, in res sem našel, da opičnjakovi možgani imajo podobo naših, tudi obličje jegovo je podobno marsikteremu licu dvorskih svetovalcev, buča podobna človečji buči, srce, pluČa, jetra, sklezen, drobovina vse je takšno, kakor pri človeku — opravila bedastoće, pregrehe, celo periodična bolezen ga storijo človeku podobnega; zato je mirni mislec Herder že menil, da mora biti tudi v njegovem notranjem, v delovanjih njegove duše nekaj človeku podobnega, vendar ni mu upal ta ljudomili modrijan pripisovati človečjega uma, nego je rekel : „des Affen Den-kungsart steht dicht am Ran de der Vernunft", toda še vendar nima človečjega uma — ker nič ne i.-najde, temoč le vse posnema.
Vendar ne tajim, da je sedanji svet zelo opične nature, če v Mariboru sklenejo peticijo za ustavo ali zoper koukordat, in se ta sklep bere v kakšnem čas-
61
1518
Dopisi.
Is Sa vinske doline, 2. februarja. [Izv. dop.] C. k. okrajni glavar v Celji gospod Vratič, kteri kakor znano, svoje mesto zapusti, bil je eden tistih redkih značajnih uradnikov, kteri je po&teuo spoštoval narodno ravnopravnost po osnovnih državnih postavah zagotovljeno, pridobil si je spoštovanje ljudstva v tako obili meri, da si občine za dolžnost štejejo njemu za slovo s tega političnega okraja javno priznavanje izreči. Odbor Vranskega trga mu je sledečo zaupnico poslal: Blagorodni gospod!
Z otožnim srcem je podpisani srcnjski odbor Vranskega trga Vašo ločitev od vodstva tega političnega okraja po dopisu dno 26. januarja 1870, štev. 6, prse*, sprejel, in si ne more kaj, da no bi Vaši blagorodnosti presrčno sočutje hvaležnosti za Vašo ne samo očetov-Bko, ampak tudi v resnici značajno in nepristransko, modro in blagonosno oskrbijevanje tako obširnega u-radnega okraja izrekel.
Akoravno srenja Vranska častno udeleževanje pri upravi javnih zadev rada priznava, vendar zamoro na-predovalno gibanjo našega časa le nndaj tako srečen in pravi vspeh imeti, kader je na krmilu okrajnega glavarstva taka modra roka kakor je bila Vaša.
Blagorodni gospod! bodite prepričani, da ste si v srcih lojalnih in pravicoljubnih prebivalcev vranske srenje neizbrisljiv spomin zagotovili.
Blagovolite zagotovilo nespremenljivega spoštovanja in neoskrunljive udanosti sprejeti.
V odborovi seji Vranskega trga, dne 31. januarju
1870.
L. Šventner 1. r., župan. Franc Šentak 1. r., obč. svet-Pajk 1. r., obč. svet. L. Kladnik 1. r., odbornik. L.Gradišnik, 1. r. odbornik. Jožef Muzi 1. r., odbornik. Titu*« Pajk 1. r., odbornik. Jakob Supan 1. r., odbornik. Martin Lichteneger 1. r., odbornik. Georg Waida 1. r., odbornik.
Is Trsta 2. febr. * [Izv. dop.] V našem okrožji ni nič posebno novega. Pust nadvladuje, vse ee hoče veseliti, zlasti živi Lahi. Šale, ki jih uganjajo, pa so često ne le zoperne ampak celo nič originalne. Star cilinder, kteremu je Lah izbil dno in ga potem tako na glavo posadil, da mu krajevci po koncu stoje, to je vsakdanja šala , kteri se Lahi nikdar ne morejo dovolj nasmejati.
Vendar imam tudi zdaj še nektero novice, ktere bi utegnile zanimati vaše bralce. Ako ste zadnjič naznanjali, da je moral list „Pod lipo" nehati, naznanite ie to, da se je naš vrli „Juri j s pušo" čisto omladil in zlepšal. Na čelo si je omislil tako lepo in originalno sliko, da naj si je vsakdo ogleda, svojo prostore pa je napolnil s tako šaljivim in izvrstnim berilom, da naj
*  Obljubljene črtice iz Dalmacijo za listek prosimo.
Vredn.
bi nihče,  ki noče v  sedanjih žalostnih časih dolzega
časa umreti, ne zamudil omisliti si šaljivi list, čegar cena (za vse leto l f. 20) je tako nizka, da jo zmore tudi najubožneji Slovenec. G. izdatelj in vrednik Martelanec zasluži res vse podpore in po pravici. Ali jo tudi dobiva, tega no vem. Gotovo pa bi bilo jako škodljivo in žalostno, ko bi moral edini vseslovenski šaljivi list nehati zarad pomanjkanja materijalne podpore.
Te dni sem govoril z mladeničem iz Bok, ki je doma v vasi Mokrine nad Novim gradom. On mi je pripovedoval od bitek, kterih se je tudi on kot upornik udeleževal. Zdaj ko je storjeno pomirjenje, vrnil se je zopet na morje. Omenjeni mladenič je komaj kakih 16 let star. a čvrst dečko, kakor sploh Dalmatinci. Med drugimi mi jo pravil, da je bil v bitki pri Hauu, kjer se je v hudem boji tolklo okolo 200 upornikov. Vsi so bili obljubili, da se bodo bojevali do zadnje moči. Vojakov jo mnogo padlo, upornikov ne toliko. Pogodbe, ki so jih Dalmatinci stavili za pomirjenje in kakor jim jih je potem Rodič tudi dovolil, bodo se moralo natanko in vestno izvrševati, sicer je nov upor gotov. S strelivom in drugimi potrebščinami so bili uporniki še za več mesecev preskrbljeni, prostovoljcev jim ni manjkalo. Prostovoljci so se zdaj umaknili črez turško mejo in bodo na spomlad bržkone dali turškemu strijcu nekoliko opraviti. Od surovosti upornikov mi moj poročnik ni vedel ničesar povedati, pač pa o grozo vitosti vojakov, zlati Magjarov in o stalnem spominu, v kterem bodo ostala med Dalmatiuci sedanjega ministra Wagnerja sijajna vešala.
Is Dunaja 4. febr. [Izv. dop.] Menda ga ni bilo še v Avstriji ministerstva, ki bi tako kislo lice iz lupine svojega rojstva prišedši na svet prineslo, nego je to, ki ga denes imamo. Niti enega časopisa ni, ki bi z iskrenim veseljem pozdravljal nesveto trojico, ki je na-mestu Taffe-Berger-Potocki stopila pod krilo Giskrove zastave. Celo podajulka petorice „Neuo freieu, ki se trudi jasen obraz napraviti, ne more si kaj, da ne bi tohižila iskala; vest jej govori, da je iz gore majhna miš prilezla, zato pravi, da bi tudi druga stranka ne bila ministrov dobila, ki bi evropski glas imeli.
Slovenci, t. j. slov. poslanci, so še tu in bodo menda ostali. Čujem, da so med njimi nekteri za izstop, a vodnika se ne zmenita še. Ker je zdanje ministerstvo zavoljo lepšega napisalo na svojo zastavo tudi še „spravo", bati se je, da se bodo Slovenci, ki vselej radi na vladen lim hodijo, in verjetno praznim obljubam,  dali pridržati v leseni hiši. Bomo videli.
Novo ministerstvo se je dalo po svojem prvosed-niku Ilasnerji, kteri je bil, da bi bolj slovesen izgled imel, svoj zlati križec na ckscelcntne prsi obesil, v državnem zboru pokazati. Hasner je pri tej priliki govoril. Povedal nam je, da bo vsi ministri enega prepričanja. Hasner misli, da je njih stališče resnično, da
niku — hajd! storimo mi to tudi v Brežicah, na Laškem, v Slovenji Bistrici, v Slovenjem Gradcu, v Maren-bergu itd., povsod enake kvante, nič originalnega. O politični modrijani, ali niste že pri modrih Grkih brali: rtov m&Tjxmv tvfionqoTaTo<; ćtv<jfio(>q,ot; mtt/V, kar se vjema z latinskimi: „Simiarum pulcherriiua deformis estu. Rimljanom, Grkom in Arabljanom jo opica bila podoba grdobe in ničvrednega žlabranja. Posebno Arabljani z opico psujejo brbrače, in pesnik Ibn-nor-Rumi je že politične govornike svojega časa imenoval : opičje be-eedovalce. Modri in praktični A.ngličan ima prislovico, ki se tako glasi:
an ape is an ape,
a varlet's — varlet
thou they be clad in silk or scarlet, kar se vjema z latinsko: sirnica simia est, etiam si aurea gestet insignia. Nemškim modrijanom še je le v v glavo padlo od mesta do mesta potovati in za drago vstopnino dokazovati, ka je opičnjak naš praotec. Gospod Vogt sedaj pride v Gradec, kjer se rado zbira blato nemške inteligencije, gotovo bo tudi osrečil — Ljubljano, saj tudi tam se vse posnema „fratzenniaessig11 v zboru Mamelukov, kar se zgaja na Durmji ali v Gradcu. Ko bi vstopnina za Vogtove prelekcijo ne kila
tako draga, bi ga gotovo tudi poklicali Mrhovčani, ali 5 ti. za osebe je draga reč, in mrhovska inteligencija hi mogla potem pot dni stradati. Egipčani so mislili, ka opica skriva svojo vodo, zato so to žival vzeli med bieroglyphiko in so skoz opico vodo spuščajočo predstavljali človeka, kteri si prizadeva svoje zmote in blodnje poskrivati. Bila bi ta hyrogliefa prikladen grb za naša konstitucijonalna društva. Prebivalci otoka Borneo (glej Bohben, das alte Indien I. 41) verjejo, da je opičnjak: „o r a n g - u t a ntt, po našem: hostni človek, za voljo bogapreklinjanja bil v to žival spremenjen, tudi v Koranu (Sure II. V. VII. ed. Ullmann.) se Allah grozi, da bodo tisti, kteri Boga preklinjajo, v op'čnjako spremenjeni. Premišlujto to vsi Vogtovci — sicer še imate človečjo podobo, ali že opičje lastnosti — nespametnega žlabranfa. Ker meni naravoslovne prelekcije ne nesejo toliko, kolikor prof. Vogtu, bom jih sklenil, in namestu peresa zopet vzel motiko v roke, ker o meni ne velja latinska prislovica : „piscis eget sale. Utegneva so, čestiti ji v i bralec, kedajsniti na dru gem polji. Do onih mal mi skazuj, dasiravno ne: „amorem simiee", vendar: „amorem ainici". —
se soglaša s pravico. Razklada to resnično stališče, ktero je ustava. Prejšnja manjšina miuisterstva je pač formelno pot ustave hotela varovati, pa zadrŽaja ustave ne. V tem pa ima zdanje ministerstvo zopet to-Ie stališče. Ona je prepričana, da po zdanji ustavi nimamo niti centralizma niti ne federalizma (torej ne ptič ne miš). Ona pa si domišlja, da je ne bo nihče dolžil sovraštva do avtonomističoih teženj. Sicer pak je ustava človeško delo, dasiravno ima polno(!) mero pravic v narodnih in vseh zadevah. Vlada obeta, da bode poprave delala, samo nasprotniki ustave naj .žrtvujejo neizpe-Ijiva stališča." V verskem vprašanji bode vlada s tem večo odločnostjo delala dalje, čem veča nevarnost jej morda proti. Naposled prosi Hasner drž. zborn pomoči.
To je tedaj „program" novega ministerstva ; medel, doktrinaren in vse, samo jasen ne bi bil, ko bi za seboj in pred seboj ne imel toliko ilustracij. Jasno je za nas, da so vse besede o spravi in avtonomiji le vaba za opozicijo posebno za Poljake in Slovence. Saj „N. fr. Pr." naravnost pove, da je Wagner v ministerstvo poklican, da mu je nemška stranka dala satisfakcijo zato, kar se mu je v Dalmaciji zgodilo. Tam je namreč Slovan Rodič opravil, kar on ni mogel. Torej Wagnor minister — pomenja demanstracijo proti Slovanom ! Res, treba je je.
Politični razgled.
Državni zbor je sklenil v zadnji seji, da imajo in plačajo cislajtanske dežele same opravništvo državnega dolga. Ogers'<a se pa lebko prepriča, da se c. k. finančnemu opravništvu letni zneski postavno odrajtujejo. O Hasnerjevem govoru in „programu" novega miuisterstva poročamo v dopisu iz Dunaja.
V ogerskom drž. zboru je sklenono dovoliti 22,910.700 gld. za zidanje železnic.
Na Ruskem so po večini sodnjih okrajev vpeljane mirovne in porotne sodnije. Letos jih hoče vlada vpeljati tudi v baltiških provincijali. A tamošnji nemški baroni, ki Be boje svoj vpljiv izgubiti, se z vso silo vpirajo vpeljanju porot in mirovnih sodnij. Ker pa spre vid a jo, da ne bodo zmagali, hote vsaj to doseči, da bi vrhovno sodišče v svojih rokah obdržali.
Iz Petrogada se brzojavlja, da „Journ. de St. Petersburg" oporeka poročilo, po kterem bi najnovejše državno posojilo bilo v zvezi z vzhodnim vprašanjem. V tem vprašanji imajo vse velevlasti željo po miru. Tej želji nasproti, naj Turčija ne spravi brez potrebe krize na dan, ki bi njeni in koristi Evrope nasprotna bila. — To zagotovilo pač ni druzega, kakor da se Rusija še ne čuti pripravljeno dovolj, da bi svoje osnove izpeljala že koj zdaj.
V Varšavi jo nekdo ustrelil na policijskega glavarja, generala Vlasova. Niti on niti nobeden njegovih spremljevalcev ni bil ranjen. Poljski in nemški časniki vohajo v tem le eno polijcijsko zvijačo.
Na Bavarskem se izredno stanje parlamentarnega življenja čedalje bolj poostruje. Kralj bavarski Ljudovik II. se odločno vpira večini poslancev obeh zbornic, in vpira svoji lastni rodovini. Deputacije, ktera mu je prinesla adreso poslanske zbornice, ni hotel pred se pustiti ter jej jo dal ta pismeni odgovor: Adresa državnih poslancev naravnost napada celoten obstanek ministerstva; ker nobenega dejanskega, postavno vidnega razloga ne razodene, ni po duhu spra-vedljivosti, s ktero sem jaz v svojem prestolnem govoru pred deželno poslanstvo stopil. Zato adrese ne morem sprejeti. Sicer pa zarad tega ne bom nehal, deželi zopet dati mir, ki je kaljen po prevelicih gibanjih med strankami." To postopanje kaže, da kralj, ki na vsak način hoče prusoljubega Hohenlohe ohraniti na prvem mestu svojih svetovalcev, sicer nima posebnega spoštovanja do parlamentarizma, da pa je jako odločen in možat značaj. Kam bo ta kraljevska trdovratnost pripeljala, to se ne da preračuniti. Najbrž bo zbornica zopet razpuščona,
Iz mačkinje žalosti leta 1870.
Razne stvari.
* (Čudna manija.) V Mariboru se že nekoliko časa o ponosnih časih okna pobijajo. Razen nek-terih zasebnikov in enega urada zlasti se obrača jeza proti učiteljskemu stanu. Gimnazijskega vodja je zdaj ie tretjič doletela neprijetna osoda pobitih okenj; te noči so se bili nezadovoljneži spravili tudi nad gimna-lijsko poslopje.
I * (Konfiskacija.) Eden mariborskih trgovcev je prodajal kadilni papir, ki je bil v svoji obliki precej podoben naSim zelenkastim petakom. Nekteri malovredneži so to enakoličnost porabili in spečavali kadilni papir kakor prave petake. Menda imajo že pet takih podvzetnih mož zaprtih. Pri kupcu so hoteli vso zaloga tega papirja konfiscirati, a našlo se je, da je bil že vse popradal, ker so ljudje to za blago po 30 kr. ponujali, za papir, ki je kupca stal komaj 2 kr. Novo naročeni kadilni papir te baŽe je potem kupec odpovedal.
* (Liberalen klic po policiji.) Da se nemški liberalizem ne more ločiti od absolutistične, svobodo v lice bijoče policije, to smo imeli že večkrat priliko z dejanskimi stvarmi dokazovati. Nov dokaz nam daje zadnja .liberalna«* „Marburger Ztg." Ta listič prinaša en voden uvoden članček in na koncu upa, da bo novo ministerstvo energično nasproti stopilo ali prepovedalo vso slovenske tabore. Nove metlje dobro pometajo. Tudi nam se verjetno zdi, da bode tako ministerstvo po svoje znalo rabiti „ustavne pravice."
* (StroBmajerju) so več švajcarskih mest, in vsi v Genevi bivajoči Slovani, poslali adrese. Tako se .Zatočniku" brzojavlja iz Genevo.
* (Iz Celja) se nekdo repenči v nekem poslanem, kterega še „Tagesp."  ni hotela vzeti v vredniški predelek, nad „Slov. Nar.", da   ni res, kar  smo poročali glede g. Vratičeve preselitve.   Dokler se celjski „Tagespostler" ne nauči nemški pisati in človeško misliti, toliko časa naj ne pričakuje od nas natančnega odgovora.   Za zdaj  se popolnoma držimo vsega, kar smo pisali o tej stvari.   Kdor ne veruje, kako se je g Vratič za časa celjskega „verfassungstaga" po časnikih denunciral, naj bere „Tagespost," „Marburger Zeitung* „Laib. Tagblatt."   Kar se je glede g. Vratičeve prese litve godilo intra muros , nam je dobro znano, a ne bomo proglašali, da ne spravimo koga v uradne zadre ge.   Kako se vede Nekermanovi in Lasnikovi tovariši v enakih prilikah, bode pojasnilo, ako povemo, da je po slanec Lohninger pri Giskri protestiral proti g. Vraliču in da je Giskra menda tudi od tega poštenjaka zvedel Vratičevo pamfletsko   pošiljanje.   Kako   zaničljivi so „nemškutarji", kaže po mislih, besedah in slogu vsaka vrsta  noslanega poslauega celjskega.   Ko bi se nam poljubilo puliti se s celjskim Tagespoštlerjem, vedeli b
posebne zasluge, ker so tako marljivo trudilvoditi finance in t lovanje naših  kamnitnih neobrastenih krajev iTeniu očitanju pri
raj eliko čast
v spomin za pogozdovanje
To javno počastenje iu hvala služi gotovo v v gosp. županu, pa tudi Srpenici, ki se zamore ponašati s takim skrbnim in delavnim županom. To pa naj bo tudi v posnemanje i u v izgled drugim občinam. Slava našim občinskim zastopnikom — vrlim slovenskim možakom !
* (Imamo pa vendar že tudi mi slovenske gospode.) Iz murskega polja se piše „Go-spodarju:" Ko smo zdaj občno popisovanje ljudi in živali imeli, so nam poslali iz Ljutomera nekega prav političnega gospodeka, ki ni razumel nas, in mi ne njega. Navadno jo vprašal vsakega, ali je oženjen? — Po svojem je gospodič vsikdar rekel: „Ali ste ž e-noni? Večidel smo mu odgovarjali: „da!" Pride tudi na vrsto mlad kmetic, komaj k-todan oženjen, in ko ta napove svojega tri tedne starega otroka, ga gospodič tudi hitro vpraša, ali je otrok „ženeui V" — Šaljiv kmetic mu tudi hitro odgovori : „Hm! saj ga vsak dan gonim v snuboko, pa le noče iti lu Smijali so se prav glasno vsi, ki so bili v sobi pri županu, in na to za Čne naš gospodek široko gledati ne vedoč, kaj ta smeh pomeni. Naš župan bi mu bil morebiti rad povedal vzrok smeha, pa po slovensko ni hotel, nemški pa ni znal.
*(„Laibacher  Zeitung"   organ dežel nega odbora kranjskega.)   V  „Novicah" be remo: „0 podpori z 1600 gld.,  ki jo je deželni zbor naklonil iz gledišČinega  zaklada v podporo slovenske dramatike, je deželni odbor sklenil, da se v podporo slovenske dramatične šole odločenih  500 gld. izplača dramatičnemu društvu,  in sicer vsako četrtletje četrti del tega zneska;  za ostalih 1100 gld.  pa se razpišejo in  po  „Novicah"   in po „Laib. Ztg." grade za slovenske igre in spevoigre, telji in skladatelji do konca leta 1870 nemu odboru, in sicer tako, da poslani pišejo kako prislovico, v priloženem dobro zapečatenem listu pa naj tej prislovici dostavijo svoje ime." Rado vedni  smo,   koliko  slovenskih  pisateljev ju tako „srečnih", da jim Bploh v roke pride   vladni organ kranjski!   Sicer počasi, a stanovitno napredujemo mi Slovenci, to je res.
* („Triglav,") my*.hologično raziskovanje, spo dobo Triglav-Trojana na alovensko-rimskem spomeniku v Mariboru — to je naslov novi knjižici, ktero je spi sal in založil g. Davorin Trstenjak, čegar ime sluje med učenjaki po vsem slovanskem svetu. Vele učeni pisatelj v predgovoru pripoveduje , kaj ga nagnilo, samostojnostno to delo dati na svetlo, rekoč „Do sedaj so moji razni mythologični članki — in še le v zlomcih — bili samo natisueni v nekterib na šib časopisih. Ker pa me je več literarnih mojih pri jateljev,  posebno  severno-slovanskih,  nagovarjalo, naj
trgovino. .Politik" na to odgovarja: trdimo glede na to,  da so Slovanje selej vladi denar izročali, kterega bi bili sami prak-tičneje iu f veči dobiček rabili.
*  (Hrvaški   ban   in   š t i r s k i kapuni). Nagornjaki  iz Loča na dolenjem Štirskem imajo Še iz prejšnjih časov   baronu Rauchu kot posestniku graščine Lttiic* vsako loto  dajati določeno število štirskih ka-unov.   Enemu  teh slovenskih   tributarjev so menda etos kapuni slabo obrodili  ali  pa jih je mislil koristneje spe<~ati, s kratka  naš nagornjak je sklenil obrniti se do milosti  barona  Raucha.   Poišče  ga torej v Lu-ici, in ga poprosi, naj   bi mu letošnji kapunski deputat odpustil;  svojo  prošnjo je Slovenec posebno Še s tem podpiral, da se Rauch zdaj , ko je tudi ban, tem ažo skaže milostivega,   ker ima že kot ban dohodkov, kteri h prej samo  kot posestnik ni imel.   A Rauchovo srce ne poznn milosti. Hrvaški mogotec so zadere nad kmetom :  „Ti norec! poprej bi ti bil laže odpustil ka-pune, ker sem bil sam ;  zdaj  pa ko moram zagrebške uradnike traktirati, zdaj bi se spodobilo,  da mi ti pri-neseš še enkrat  toliko kapunov , kakor  poprej." Je rekel  in kmetu z  razumljivim migljajem pokazal, kje zidar luknjo naredil.
razglasijo n a ki naj jih pisa
pošljejo dežel igri na čelo na-
mu povedati pravlico o drugem celjskem uradniku,1 vsaj edno veče raziskavanje, ki pretresa božanstvo p kteremu so hotele više oblastnije vsled nemškutarskih vsem njegovem bistvu in različnih njegovih delavnostih
denuncijacij napraviti novo službo v nemškem Lietzen.dam v posebni knjigi in tirjati v konkursu znanje slovenskega (11) jezika, samo da bi omenjenega uradnika spravili iz slovenskih tal.   Nemškutarji ! najbolje če molčite in pohlevno pogoltnete nauk, ki ga tu pa tam dobite!
* (Iz Ž a v c a) se nam piše: 30. januarja je napravila naša čitalnica velik ples, h kteremu se je sešlo mnogo domorodcev od vseh strani, največ pa iz Celja, tudi iz narodnega Vranjskega so je pripeljalo obilo ljubih gostov. Vladal je skoz in skoz naroden duh tudi v besedi, kar se sicer po čitalnicah tako rado opušča. Združeni pevci domači in celjski in drugi so nas razveseljevali s krasnim slovenskim petjem, in tudi v govorih se je razodela marsiktera navdušujoča in spodbu-dujoča beseda — gromska pištola!
* (I z S r p e n i c e) na Goriškem se nam piše. Vsako dobro delo, ki se v prid bližnemu ali celi so-sedščini stori, je gotovo hvale vredno, kajti s tem se pokaže ljubezen do domovine, za ktero naj bi vsako občutljivo srce gorelo. Koliko hvale vredno jo priza-vanje našega vrlega gosp. župana An t. Logarja, se je zopet zadnji čas pokazalo. C. k. kmetijska družba v Gorici je v seji občnega zbora 29. novembra 1869 občini Srpenici podelila častno srebrno svetinjo
natisniti , zato  ustrežem s tem spisom njihovi   volji . . .   Dokazi  bi res dobili bo prepričalno moč, ako bi mogoče bilo vse slike, na ktere napotujem po raznih  knjigah, ali ktere še hruuim svoji mapi, knjižiČki pridajati, kar pa se ni moglo sto riti, ker to stane mnogo stroškov.   Ako bolje okolišči ne, nego sedaj mi osojeue ,  bodo  mi dale več časa i pokoja, da sestavim nabrano  gradivo  za prazgodovin Slovencev, bodo vse sliko priložene ; za sedanji našen mlademu slovstvu prenemili čas sem rad,  da že tolik pride na svitlo."   —   Bloveuoi!  s temi besedami p< šilja na beli dan  knjižico,  po  kteri  bode  rad segel vsak više omikan rodoljub že za tega del, da ima sp< miuček ljubljenca  našega v rokah.   Pokažimo pa tud da vemo ceniti  učenost in  zaslugo  svojega učenjaka podpirajmo ga v njegovem prizadevanji s tem,  da po kupimo vse  iztiso, kajti  to jo  vsacemu pisatelju de jansko znamenje ,  da  narod ceni dela njegova,  in ga gotovo spodbudi, da  nas kmalu spet razveseli z novo knjižico, ki bode na čast  ne le njemu, ampak vsemu slovenskemu  narodu.   —   Knjižica  se  prodaja  v Ot. Klerr-ovi bukvarnici v Ljubljani po 30 soldov. („Nov.") * (Naš  talent za   finance). Severonemšk list trdi, da  Čehi,  Poljaki in Slovenci  nimajo talenta
Tiskovna pravila „SI. Nar."
prod  porotno s o d n i j o  celjsko 13. decem.
1869. (Dalje.)
Gospod  zagovornik dr.  Razlag še dokazuje na posameznih stavkih in izrazih, kako kriva je dotična avtentična" prestava, potem pa nadaljuje:   „Ako vse to premislim, moram sklepati, da se niso vršili predpisi postave o porotnih sodnijah, vsled ktere sme tožnik one tri dni po izročeni  tožbi ali pa v dobi zaznamovani v §. 8 nasvetovati, naj se preUkavanje nadopolni. Moj branjenec  pa je bil meseca avgusta tako koneČno zaslišan, kakor tir ju §. 190. k. p.   Ali §. 10 porotne postave določuje dobo, v kteri in kdaj mora državni pravilnik svojo tožbo izročiti tiskovni sodniji in ta doba je dni po dokončanem preiskavanji. Pregledal sem akta in sprevidel, da bo je predpreiskavanje nadopolnovalo brez dvombe na nasvet državnega pravdnika, vsled tega se je preskrbela „avtentična" prestava. Zdaj pa nastaja jundično vprašanje , ali je bilo prestave treba ali ne? Ako je ni bilo treba in državni pradnik jo je tirjal, ko so se mu bila dostavila pisma končane preiskave, od ktere dobe bi bil on moral v osmih dneh tiskovni sodniji  zatožno   pismo isročiti, potem je zatožno pismo prekasno izročeno in po §. 10. porotne postave bi bila morala tiskovna sodnija tožbo zavreči in o tem poročiti tožniku in zatožencu. Da pa te prestave ni bilo treba, vidimo iz denašnjega obravnavanja, ko je slavna sodnija, državni pravilnik ,  porotniki  in zatoženec slovenskega jezika jako dobro zmožen.   Radoveden sem, kdo bo plačal stroške te prestavo ,  in za slučaj, da bi se moj branjenec  denes  obsodil,  moral bi jaz že naprej protestirati   proti temu , da bi se med stroške kazenskega izvrševanja vštevali tudi stroški te prestave. Ako pa je bila  ta  prestava potrebna,  potem mora veljati kot nadopolnjevanje  predpreiskave.   V tej  zadevi pa imamo jasne postavne predpise.   §. 1. porotne postave se glasi :   Pristojnost in obravnavanje v tiskovnih pravdah se ravna, v kolikor predstojeća postava kaj druze-ga ne predpisuje, po postavi 17. dec. 1862."  §. 17. te tiskovne novelo  pa so  glasi :   „V   kolikor ta postava drugače ne predpisuje,  veljajo tudi za tiskovne pravde predpisi občnega kazenskega postopnika."   §. 190. obč. k. postopnika pak — ker v obeh  omenjenih postavah ui najti najmanje izjeme — se glasi : „Vsak obtoženec se mora pred koncem preiskavanja  Še enkrat zaslišati, kaj ima še povedati v svoj zagovor.   Pred to koneČno zaslišbo se  mora obtoženec na to opomniti, da se mu sme, ako on želi, 3 dni odloga za premišljevanje dovoliti."   Zdaj pa moram konstatirati, da se moj branjenec po nadopolnjenem predpreiskavanji,  ko se je bila namreč izročila avtentična prestava,  ni  več zasliševal, torej sklepam,  da predstoječe zatožno pismo ne more služiti kot podlaga  denašnjemu  sodnijskemu obravnavanju pred porotniki. KoneČno zaslišavanje mojega bran-jenca zarad nadopolnjeno predpreiskave pa bi bilo tem
bolj potrebno ,  ker 80 obtoženi stavki samo v tej pre stavi   natančneje  zaznamovani.   Vse  to so tako važne okoliščine, da moram na korist mojega branjenca nasve tovati :   Slavna  sodnija naj v  smislu §. 10 in U po rotne postave vse dalcnje obravnavanje OStavi." —
Državni pravdnik (nemški 1: Držat no pravd ništvo se hoče,  da  ne bi izgubljalo   časa in lltrnjalo poslušalcev, sklicati samo na latoibo, ker misli, dadc našnje obravnavanje  in  zagovarjanje  stališča  ni pre drugačilo.   Mora ee torej držati  svoje tožbe in nasv • tovati, naj se obtoženi g. Anton Tomšič,   ker  noče pi satelja imenovati,  vsled  §§. 7, 65, 239,  300 k. z. in §. 28, potem §. 2 in 3 postave 17. der. 1862, §. 1, 10 & 11 porotno postave  krivega spozna  hudodelstva kaljenega javnega miru in reda, in pregreška proti javnemt; miru in redu,  ker je objavil   imenovane  spise.   Ko bi se proti vsaki nadi zatožonec teh hudodelstev in pre-greškov krivega ne spoznal,  stavim  eventualni nasvet, naj se obsodi zarad zanemarjene dolžne skrbnosti. (Slovenski):  Jaz sem  zdaj   „ ponudbo storil*,  kajti je po denašnjem  zagovoru   nič drugega novega nvuu prišlo" in zato mora državna pravdnija pri  tožbi „ostaniti" in „ponudbo sturiti\ kaj bi g. Tomšiča vrednika „Slov. Naroda" „mogli" za krivega spoznati.  Če bi pa toženi hudodelstva in pregreškov   nekriv  spoznan bil,   tak se ponudba sturi,  jega   zavolj zanetnarjpnja dužne pazljivosti in skrbi po postavi dne 3, oktobra 1868 krivega Spoznati.   Gospodje   porotniki I   jaz  Vara   tedaj samo povem, premislite zavolj tega na tanko,   kaj ste slišali in sodite po Vašej vesti in dužnosti.
Predsednik:  Prosim g. državni pravdnik, dn odgovorite na predlog g. zagovornika.      (Dalje prih.)
IjhlaU-a vretlnl^tva.
G. J. K ... 6 v R. Vašo prijazno ponudbo z veseljem »prejemamo. Prosimo tudi iz Vnših krojev novic za „razne ■tvari." Kar §e tiče zadnje strani, bila je od začetka odmerjena inseratu, kterega pa ni bilo. Zdaj ko si je list pridobil zaupanju med svetom, in so nam pošiljajo oznanila, prepustili srno zadnjo ■tran prvotnemu namenu. Zato pa žo prihodnjo soboto prinesemo doklado. Zdravo!
Dunajska borsa od 4. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   CO fl. 60 kr 5% mctalike z obresti v maji in nov. — Enotni drž. dolg v srebru    .... 70
1860 drž, posojilo.......07
Akcije narod, banke......7 81
Kreditne akcije........2G1
London...........188
Srebro...........120
Cekini...........&
45 10
80 40 85 80
novejega časa
»o izvrstno regulirano ure, ki so s poroštvenim pismom za sledečo prenizko ceno prodajajo, samo da bi so dosegel veći konsum. Torej naj bi nihče ne zgrešil dobre prilike in naj se vsakdo preskrbi s tem za vsako hišo potrebnim iu koristnim predmetom.
Za vsako uro se daje garantija.
1 prav čedna  ura z lepo nkinčnnim brousastim
ščitom  in postcklenjenim kazalom   ....   H. 1.40
1 ravno taka z lepo posteklenjenim porcelanastim
ščitom..............1 1.60
1 iste vrsto z bilom ..........., 2.80
Z budilnikom jropotcem] za 20 kr. dražja.
b porcelanastim  ščitom ......fl. 2.80 do 3.20
1 ravno taka, najlepšo okinčaua, krasno
dekorirana, z bilom    .   .....   fl. :i.!>0 do 4..r»0
1 ura z najlepšo nmlanim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom ali lepo rezlanim švicarskim podobarskim dolom, vse z bilom.......fl. a, 1!, 7, s.—
Salonske uro iz bronsa s steklenim pokrivalom in stnjalom, prav lepe, vsaka   fl, 2 do il. 2.00
1 ura srednjo velikosti..........fl. 8.20
1 ura velika ........... fl. 4.50
1 najbolje izdelana angležka popotna ura z bilom, ki gotovo o pravem času zbudi, velja z vti-kom vred.............II. G.—
Dobro regulirane švicarsko žepne ure z dveletno gara nt i j o, prav čedna oblika z lepo  novo zlato verižico   .   fl. 4.80
Vsakovrstno ure, tudi take ki tu niso omenjene, prodajajo Be ceneje nego kje drugje.
Dobro regulirana soliicna lira a kompo*om, v žepniobliki,
po kteri so more vrediti vsaka mehanična ura, velja samo 35 kr. Dobiva se edino v novem velikem
kraso-bazarji A. Friedmanna na Dunaji.
P rat o rs tras ae Nr. 26. (l)
i
i
Samo enkrat poskusite
prepričali te  b odeto o čudovito nizki ceni niže  zaznamovanih predmetov. Garantira se, da se prodaja le blago najbolje aorte.
Zaloga irna tako bogato izbirko najnovejših, praktičnih in luksurioznih stvari, kakor nikjer več ne na Dunaji; ■ skrbljeno je za mlade in stare, da se moro za male denarje kupiti lepo primerno darilo za gospoje in gospode, za otroke A vsake starosti in stanu v tisočerni i/bitki. Zapisek eene se brezplačno frankovano pošlje vsakemu, ako naznani natančen % n;ipis; torej je za prebivalce v provincijali jako koristno, ako si naroče tak zapisnik, v kterem je zabilježena eena in na -tanka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti poštnemu povzetju, ali za gotov denar.
i/.pi-eii liijriiih stvari najiiovej^oga lzdelanja: Dunajska usnjma, znana kot najbolji fabrikat: krepčilo, kr. 20, 30, 40. — Pomada za lase, najbolja, kr. 20,
f' Gospojske ročne torbice z jeklenim oklepom,  po G5, 75,
m 90 kr., gl. f, 1.30; iz najboljega šagrenskega usnja, s pozlačeno
H poskočno zaporico,    a gld.:   2, 2.50, ».20, 3.,10, 4;   taki? s
JJ prednjo mošnjico o»60, 4 ;';0, 5.
j, Najnovejši praktični portmoneji za gospoje ali gospode,
0 a 50, G0, &0, 91) kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1,20, 1.50 , 2, 2.50. j Praktične mošnje, a G0, 80 kr., 1, 1.50; najlepše a gld.:
& 2, 2.50, 8. 4, 5
' Mošnjiči za cigare, u 40, 60, «0 kr., gld. :  I, 1.50 ; naj-
H lepši jild.: 2, 2.50, 3, 3.50.
Listnice, po 10, 15, 20, 25 kr. ; najlepše v usnji po 30, 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnje za tabak, po 40, «0, 80 kr., 1, 1.20, 1.50 gld.
Popotne torbe iz močnega usnja, s ključavnico, a gld.: 2.20, 2.50, 2 80, 3.20, 3 80, 4.DO, 5
25, 80, 40, BO, 60. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, 60, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge toaletske potrebščine po najnižji ceni.
flSsT* V hrambo osebe in premoženjaje neobhodno potrebno branilo orožje;  to so novoizboljšani Lefaueheux-revolvorji z ..varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za G stre-
i      annm     u ' i t r \ . i tu      nnhltn    « r t
ljajev, da je mogoče po enem samem nabitji v eni minuti Gkrat ustreliti. To je non plus ultra vsega orožja
1 revolver 7 mili, 16 gld. | 100 patron gld. 3.50. 1       „       9   „     18   „   I 100     „        , 4.-. 1     . it      12   „    20   „   I 100     „        „ 4.50. Pestni revolverji za 6 Btreljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.80.
Najbolji glavniki iz kavčuka, l^glavnik za česanje, 18, 20, 2\ 30 kr.,   1 glavnik za prah,
Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 85,
kega
Najveća izbirka najkrnsnejših albumov
jH za 25 slik, lepo okinčan, kr. G0, 80, gld. 1 ; za 25 slik, z naj- 45, 60 kr. Najmodernejše Bvilnate rutice, a 6*0 kr., 1 1 50 gl |J lepšim kinčem, gld.:  1.50,9,8:   za 50 slik,  lepo z zlatom,        Najbolji  htačniki,  trdni in praktični, par iz angleškegt
m kr.: 90, gld. 1.60, 2;   za 50 »lik z najlepšim kinčem, gld.: nitja 45, 80. 80 kr., Bvilnati 90 kr, gl. 1.20, 1.50.
S     -'5f)' ?» 3"r,°' 4' 5: za 10IJ i[1 *00 slik k Kld,: 4> 5» 6» 8- Najbolji angležki noži, peresni, po 25, 35, 45, 60, 80 kr .
\ Najlepši eksemplari a gld.: 10, 12, 15, ld, 20. gl. 1, 1.20.
i
Album /a tnu/iko: Vsak album svira, ko so odpre, dve najnovejši in najpri-ljubnejši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v osmimi obliki 10.50, 12.50 gld. 1      „     „ veliki četvorki 15.—, 16.— „ Najbolji optični dalnogledi natančno
Zapit
vso potrebščino
Gospnjski neseserji
Za gospoje neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, zapirljiva, s zrcalom in tem-le zadržajem :   1 kos toaletnega mljiva, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomade, 1 malo zrcalo, 2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 flac. kolonjske vode,
Jako rahljivo za gospode.
1 glavna kaseta za brivanje,   lepa s zaporico in zrcalom, , in sledečim zadržajem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-
f)  z vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo zunajno opravo, J" kr. 50, 80, gl. 1, 1.50.   Nojkrosneje opravljeni, gl. 2, 2.50, 8, i
4, 5. — 1 etui s 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 16; 1 etui čevine, 1 k. Windzor-mljiva,  1 metalna skodeTa," jeiroenTn s 9 ali 4 platili igla, kr. 10 in 20;   1 etui a 100 izbranimi brus, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 šivankami, kr.  20. — 1 izgludna  knjiga  za znamovanje in t k. ročnega mljiva,    1 piskerc   dobre pomade, 1 flac. olja. pletenje z 20 izgledi, 5 kr. Vse vkup gl. 2.80.
|jay* Pipe in lulice iz prave morBke pene, najlepše baze, lepo rezljane, po 50 kr., 1, 1.50, 2, S, 4, 6 gld. Čisto sestav-
Pol niža cena nego poprej : l par vaz, najnovejše oblike, iranc. porcelan, kr. 40, GO, ,. ,   , ,
80 gl  1 50 • veće po 9 3, 4, 5 gl. 'Jene g<"*™ture za kadenje iz prave morske pene m jantarja,
' Praktično in dober kup dariio je nova pisna garnitura v *WrP fa rV JeP utakniti, različno po veličini in aadriaji,
iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč: tintnik, peresuik, poza, P° K   , '   V,      u±. ,____
2 pisna svečnika, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za uro, taktična žepna netila z ali brez lunte po 20,80, 40, 50,60 kr. netilo,  peresni  obrisar.    Vse prav   lepo in okusno izdelano,: Kinesko srebro
velja samo 3 gld. z debelo srebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garantijo pri
Najveća i/.birka pahljač za gledišče, ples in sprehod : vsakdanji rabi: ducend zlic 16 gld., zličic za kavo 9 gld., no-1 pahljača, priprosta pa čedna,  80, 40, 00 kr. ;   1 pah- žev in zlic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, 6; 1 žlica za so-
»** Ijačazlepo malarijo, 40, 8i> kr., 1, 1.20 gld.; krasno izdelana, čivJe gld. 4, 4.80,  1 ducend nožićev za desert 10—50 gld., gld, 1.50, 2.50, 8, 4, 5, 6. 1 solnica najlepše oblike gld. 2.50, 8; 1 popernica gld. 1.50,
,T ., .     , . _,. |2; sladkornica gld. 2, 3;  1 zajemnica za mleko gld. 3, 8.80,
Najboljše toaletske potrebščino : |za jubo gld. 5.50, 6.50.   Druge stvari iz kineškega srebra po
Francosko mljivo z razno vonjavo, kr 10, 15, 20, .10, 35, ■ fabriški ceni.   Ta fabrikat je glede barve in oblike natanko 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 20, 25 kr. — Najboljadi- ponarejen pravemu srebru,
šava, različna, 00, 40, G0, 80 kr., I, 1.20 gld. — Olje za Ibbo, HaV"*   Prave sekane koravde, najbolje baze, cela rešta 15 kr.
Ob enem čestite prebivalce v provincijali pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrste? kajti oskrbuje vsako naročilo, ktere koli kupčijo, na drobno in na debelo, kar najhitreje in zanesljiveje. Torej se priporočam za mnogoštevilna naročila.
Prva avstr. komisijska kupčija .V. Friedmanna na Dunaji,
■Vifttoi'MifiNi*.««' Ir. 9ft
(3)
<:
BO Redlinger-jevi svalki /e sto let znani po vsem svetu. 159.045 spričeval zdravniških avtoritet, kakor tudi zasebnikov dovolj dokazuje njih dobro dej ni učinek iu torej ni temu zdravilu, kterega naj bi v nobeni hiši ne manjkalo, treba nobenega druzega priporočila.
Lastnost in korist liedlin^er-jcvih svalkov
Ti svalki bo sestavljeni iz utapljajočih se, razmokajočih in odpeljajočih zdravil, tilavni upljiv imajo na tre-bušje ; škodljivo snovi, nečistosti, pokvurjeni žolč preganjajo, trde, zastale šoke ožive, in odpravijo stekline in trdobe v trebušjem drobovji; poleg tega pa še zbude tek, zboljšujo žolč, čistijo kri in druge soke. Torej so VBled stokratne sku-nje koristne v sledečih slučajih :
1. Dn odpeljejo škodljive snovi, nečistosti, pokvarjeni žolč itd:
2. po ueprebavub, ako je kdo zavžil trde. mastno, težko prebavljivo stvari, kteri h želodec ne more prekuhati, torej pri napenjanji, napiliuvanji trebušja, koliki in fiiukih bolestih ;
3. pri napihavanji sploh, ako to izhaja iz neprebavlja-nih jetlil, ledečegn  življa, hipohondrije ali obstrukoij;
4. pri perpiei ali ziiprtuniu želodcu, aku to izhaja i/, obstrukcij drobovja;
5. pri zlatenici izvirajoči iz trdi»b ali enakih jetrinili bolesti;
G. pri oteklinah iu trdobuli trebušjega drobovja, t. j. : jeter,.vranice, obisti, ložesen, pečice, žleze itd
7. pri trebušni vodenici, čo izvira i/, trdobe tega ali onega drobovja;
8. da so odpravijo gliste in glistni sliz ;
9. pri debelih otročjih trebuhih, če jih večkrat napenja m grižo ali če se jim zapira.
10. pri nekterih boleznih na prsih: zaslizanji slizaati jetike, notranjem nemirji, pri glavobolu, omotici, če to izvira iz obstrukoij trebušjega drobovja.
11. na spomlad v čiščenje, oživljenje in odpravljenje ti-čečih snovi, poBebno pri ljudeh s sedečimi opravili.
12. tudi pri vladajočih kugih, kajti ako se odpravijo škodljive snovi, ako se ožive tičeči noki, ako se leno drobovje oživi in tako telo postane čvrsteje in zdraveje, tem laže se izogiblje, da se ga kužni strup no prime.
Pisma najnovejših časov potrjujejo, da so tudi preservativno sredstvo proti koleri.
J. C ltt'«IIiiig*<>■* v Aiigaburgru. Za avstrijsko-ogersko monarhijo  naročila sprejema edino  in sama komisijska kupčija \. l'Bli: 1) II II X -\ na Dunaji, Praterstrassc Nr. 36. {jS^ Hteklloa s poilukom V2."V kr.
(2)
Izd at ulj in vrednik Anton Tomšič.
Lnetuiki: Dr. Jot«- Vodnjak In drugi.
Tiskar Eduard Janttć.
7266