140. številka Ljubljana, v soboto 21. junija. XXIII. leto, 1890. Ithaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., «a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., Iza jeden mesec 1 glđ. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ee po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje ho od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce Be dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Zadnji mož — zadnji groš. Če kedaj, kaže se v sedanjosti, kako resničen je nemškega pesnika izrek „das eben ist der Fluch der tjbsen That, dass sie forfzeugend Boaes muss gebaren" ali na kratkp po domače rečeno „iz zla roditi more se le zlo". In res, ni bila srečna ona roka, ki je s kruto silo odtrgula krvaveči Francoski cvetoči dve provinciji, ter ju vtelesila novemu cesarstvu nemškemu Sam železni razkan-celar, kojega gotovo nikdar ni navdihovala sentimentalnost, poudarjul je pri raznih prilikah, da on ni bil za to, da on je hotel mnogo manj, da bi se bil zadovoljil z goinjerensko Črto. Sprevidel je, da Nemčija po izreku samega Moltke-ja bode morala petdeset let stati s puško v roki ter Btražiti ta svoj plen, a preprečiti ni mogel mogočne volje od nepričakovanih zmag upija njene vojaške stranke; sprevidel je, da Francoska tega ne bode nikdar pozabila, da bode čakala le ugodne prilike, ter skušala z orožjem pridobiti si nazaj, kar je izgubila, ker je bila slabeje oborožena kakor Nemčija. Prva skib Francoske bila je, da je preustrojila svojo vojsko, da jo je začela pomnoževati, ter skušala spraviti do onega vrhunca popolnosti, na katerem bi se ji ne bilo več bati da jo porazi in pogazi£nasprotnik tako lahko, kakor se je to zgodilo 1.'1870. A Nemčija, videč te napore Francoske, sledila je paznim očesom temu gibanju, vsacemu pomnoženj'i vojne sile Francoske sledila je pomno* žitev v Nemčiji, katera je imela na svoje dobro to, da je iz vsega početka začela svoje pomnoževanje z mnogo bolj ugodnega stališča. V tem tekmovanji bila je tora j Nemčija Francoskej dolgo časa naprej, a slaba vest ni jej dala nikdar mirti Ko so pa začenjale Francoske sile nekako dosezati nemške, ko je nadalje vedno bolj vidno začelo postajati približevanje Rusije in Francoske, začela je Nemčija delati z uprav groznično silo, da se ohrani na vrhunci vojniškega diktatorstva, katero si je priborila po krvavih zmagah v francoski vojni. Akoravno se je obdala na dve strani z zaveznicama, katerima to njeno tekmovanje prizadaje neprimernih bremen, ker morata skušati, da ostaneta vsaj približno jed- nako oboroženi in ne zaostajata preveč z* njo, ven-der jej tudi to ne zadostuje. Glasoviti septenat, ki je ob rojstvu svojem vzbudil toliko hrupa, ker se je mislilo, da Francoska hoče kar udariti na Nemčijo, niti on ne za-doSčuje več. Načrti nemškega vojnega ministra, o katerih je bilo že večkrat govoijeno v našem listu, segajo tako daleč, da so oplašili cel6 velik del nemškega naroda, akoravno je baŠ v Nemčiji militarizem že sedaj tako globoko ukoreninjen, kakor nikjer drugej. Cela Nemčija postala naj bi velika vojašuica, pod senco velikanske pruske „pickelhaube" naj c ve Le nova sreča ne t. amo nemškemu, nego i drugim evropskim narodom. Kje pa bodo narodi jemali ogromne svote, ki jih leto za letom požirajo vedno raBtoče vojaške zahteve? Ko je I. 1886. nemški državni zbor dovolil na sedem let gotovo ne majhen vojaški budget, mislil je vsakdo, da vsaj za to dobo ne bodejo prišle na dan nove zahteve, ako ne bode tega zahtevala skrajna sila A kako so motili oni, ki so to mislili, kažejo nam obravnave o vojaških predlogah v nem škein državnem zboiu, katere predloge so bile vspre jete v odboru, in bodo bržkone prodrle v zboru brez znatnih sprememb. Kako vse to upliva na sosedne države in posebno na „zaveznice", to smo imeli priliko videti nedavno, ko je tudi naš vojni minister stopil na dan z novimi zahtevami. Akoravno se je preklicala ona ogromna svota, o kateri so v prvem hipu govorili časopisi, akoravno se nam po besedah vojnega ministra ni bati, da bode že s ed a j zahteval 80 ali 100 ali pa celo 120 milijonov, vender se na drugi strani ne da tajiti, da vojni naš budget narašča od leta do leta, počasi sicer a dosledno, kakor nam to kažejo jasno številke, vedno množeče se. Ogromna so že bremena, ki jih nalaga železni naš vek davkoplačevalcem, a žal niti upanja nam ni, da se to utegne zboljšati, — vse kaže ravno nasprotno. Nikdo ni nam porok, da vojni minister ne bode zahteval že jutri — kar nam je zaprinesel še danes. Mesto splošne vojne do lžnosti nastopiti ima po nemških načrtih splošna vojna s I u ž ba , a niti toliko se neče priznavati, da se prezenčna doba zniža na d v e leti. Vsak le količkaj za orožje sposoben možak, moral bode tri leta istinito biti pod orožjem t Militarizem dotira naj se na vrhunec, vsa Evropa postane naj velik vojni tabor. A zakaj vso to? Za to, ker ima Nemčija slabo vest, a potolažiti jo hoče z žvenketmjem vojnega orožja. Vsak dan prinaša nam kaj novega, apetit nemških vojnih krogov narašča mej jedjo, kakor pravi Francoz. Od 19 milijonov zahtevanih za povekšanje plač, dober del odpada na plače vojaških dostojanstvenikov, in vedno zahtevajo se še dodatni krediti za vojne potrebe. Za blizu 60 milijonov naraslo bode vsako leto vojuo breme nemškemu zveznemu sovetu, a s tem še niso končani načrti. Nemčija hoče na vsak način do dna izrabiti numerično svojo prevlado nad Francosko ter pod orožje postaviti vse, kar bode puško zmagovati moglo To je vzgled, ki nam ga kažejo nemški načrti, a žalostno je to, da bodo vse druge države manj ali več morale slediti jej na tem polji, v prvi vrsti seveda zaveznice njene, mej katere spadati imamo dvomljivo srečo tudi mi. Iti tako se utegnemo kmalu približati dobi, ko bode stal pod puško zadnji mož, iz, davke plačujočih žepov pa izginol zadnji groš! Y \ l.jnl»ljani, 21. junija. Iz Sofije prihajajo poročila, ki kažejo, da se Stambulovu zmikajo tla pod nogami. Nezadovoljnost po deželi s sedanjim stanjem je občna. Narod zahteva, da naj se tako ali tako naredi konec sedanjim nenaravnim razmeram, zaradi katerih trpi močno tudi narodnogospodarski razvoj. S samimi simpatijami zapadnih evropskih vlaHtij Bolgarom ni pomagano. Zavele so jih h pravega pota, a sedaj se nobena ne upa niti koraka storiti za priznanje kneza. V vsakem zasedanji sebranja je vlada tolažila narodne zastopnike, da bodo velevlasti nazadnje že priznale kneza. Bolgari so pa zaman čakali priznanja. Letos je pa dal grof Kalnokv celo razumeti, da še kmalu priznanja nema pričakovati. Kaže se, da so se v Bolgariji naveličali čakanja. Zarota majorja Panice to jasno dokazuje. Narod bode v krat- LISTEK. Samo za pravnike. Z „generalštabno" karto v rokah pripeljali smo se do Grosupljega. Da se konji oddahnejo in kočijaži okrepčajo, ustavili smo tik bistrega studenca. Sprehajali smo se po lepih livadah, pred nami gospod, ki je imel omenjeno karto v rokah Ustavi se in pravi: Ne daleč od tod mora biti dobra gostilna, kajti znak njen vidim na karti in pokaže nam črke: G L. Š\ Ker smo čutili, da bi tudi nam zaleglo kaj okrepčevalnega, ga naprosimo, da nas pelje še dalje in šli smo za njim. Ko se zopet ustavi, iskaje daljne stezice, spregovori mlajših gospodov jeden, ki se pripravlja za odvetnika: Le za menoj, zndišal sem okus dobrega golaša, ne treba več karte, jaz vas popeljem tja. — Čudili smo se finemu nosu tega gospoda, posebno oni mej nami, ki neso vedeli, da je bil ta gospod nekoliko časa v taistem zavodu, v katerem se pripravlja mladina za ta in oni svet. Za ta svet, da stakne vse, kar služi telesu in mirnemu življenju, da se ue jadi in ne sovraži in torej tudi ne pogreša in tako postane na tem svetu okrogla in gladka in pripravna za večno dobro življenje. Ta gospod pa, da ni kazal vseh potrebnih lastnostij, zatorej da so mu zamazali tolarček z Migerji-jevim mazilom in poslali ga mej drugi svet, rekoč mu: ti ne boš nikdar debel. Dober nos mu je pa vender ostal, dokaz temu, da nas je v malo hipih pripeljal do zaželjene gostilne. Mislili smo, da smo mi prvi na tem dobrem mestu, ali varali smo Be, kakor Kolumb, stopivši po dolgi plovbi v Ameriki na suho, zazdevajoč si, da je on prvi Evropec, ki je zagledal Ameriko, a ga je ondu pozdravil Kočevec, mešajoč vrečico in ga ogovoril: „Herr Kolumbus geraer amal hoch oder nider?" Nasproti sta nam namreč stopila že dva praktična doktorja, katerima je bil golaš in kar zraven spada že deveta briga in vse to brez karte. Ker ja je nekdo Kočevcu Američanu primerjal, pričel se je razgovor o Kočevcih in o velikih krivicah, ki se temu ljudstvu gode. Ne samo to, da se jim je vzela Čast, da so oni prvi v Ameriko zašli, zatirajo jih tudi dandanes na vsak mogočen način. Kar je človeku najbolj potrebno, to je omika, niti ta da se jim ne privošči in zatorej so jim privolili jedno Harno gimnazijo in Še pri tej so omejili število na k večjemu 80 učencev, za vodjo pa nastavili Ti rolca in to tacega, ki še po 40. letu ni boljši, nego je bil pred to dobo. Pravni naš čut se je uprl zoper tako zati- ranje in malo da nesmo zašli v milovanje iu prišli ob dobro voljo, kateri je bil ta dan tudi namenjen iu le srečna misel je bila, da je jeden gospodov pozval naše muzikante in jib opozoril, kako prav bi bilo, ko bi še prodno pridemo na lice mesta, po« skusili, so li inštrumenti prav u orani. Naredili bo seno domačo" in osigurani smo bili, da muzikanti ne bodo krivi, ko bi se program prav ne obnesel. Posebno klarinetist je Že zjutraj pokazal, da ima dober instrument in ga zna dobro rabiti. Za-torei m u-1 ga tudi pohvalili in smo mu še sedaj hvaležni. Odpeljali smo se okrepčani in od prvega do zadnjega prepričani, da se bomo nazaj grede tudi ustavili na tej geografični postaji, na kateri se človeku tako dobro godi. Ne bom opisoval potovanja do Zatičine; nečem nikogar žaliti in torej ne praviti, da smo se peljali skozi Višojogoro; že veste, zakaj da ne. Na holmci nad Zatiškiui samostanom bi ne bilo lepo in prijazno, ko bi tega holmca tudi ne zaljšala prekrasna domača lipa. Ako si pa predstavljaš lep dan, dosti znancev in prijateljev krog miz, v senci priljubljenega domačega drevesa, vsacega s kipečo čašo svežega piva v rokah, pozdravijajoČega vnuk hip še druge došle somišljenike, si lahko tudi misliš, kem jel zahtevati od Stambulova, da naj spolni, kar je obetal, ali naj se pa umakne. Mogotci v Sofiji sami čutijo, da se jim stališče maje. Posebno se boje volitev, ki bodo v avgustu. Res da bode deloval ves vladni aparat, da pripomore vladni stranki do zmage, toda nevolja mej narodom je tolika, da Sofijski mogotci sami prav nič ne upajo, da bi zmagali. Stambulov bil je že parkrat v podobnem položaji, kakor )e sedaj. Vselej si je pomagal s tem iz zadrege, da je sprožil agitacije za prisvojenje Makedonije ali pa agitacije za proglašenje nezavisnosti. Vladni listi so pisali o teh vprašanjih, a s časom je pa stvur utihnila. Sedaj bi pa taka zvijača javaljne pomagala, Stambulov je že moral storiti korak dalje. Bolgarska vlada je spisala noto na Turčijo, katero je te dni izročil bolgarski zastopnik Vulko-vič. S to noto pa menda uesta bila posebno zadovoljna ministra Stranskv in Salabašev in sta zaradi tega dala ostavko, misleč si, da z ognjem igrati ni varno. V tej noti bolgarska vlada opozarja na neznosni položaj bolgarskega eksarhata nasproti kri-stijanskim prebivalcem v Makedoniji. Bolgarskim svečenikom delajo se velike ovire pri zvrševauji cerkvenih opravil, dočim vlada skrbi, da se moha-medaucem ne dela uikaka krivica. Potem nota omenja sedanjih neznosnih razmer v Bolgariji, kakšne težave v deželi uapravlja to, da Porta ničesar ne stori, da bi se uravnale razmere v Makedoniji. Nota apeluje na legitimno suzerenno vlado, da naj naredi konec sedanjemu neznosnemu stauju v Bolgariji s tem, da prizna kneza, in da da Bolgarom v Makedoniji iste verske svobodščine, kakar jih imajo druge narodnosti turške države. Koncem pravi nota, da ako ue Turčija ne bode ozirala na izražene želje, bode Bolgarija v tem videla dokaz, da jo je suze-renni dvor popolnoma zapustil in se bode s svojimi silami poskušala pomagati iz sedanjega položaja. Poslednji odstavek si le tako moremo tolmačiti, da bolgarska vlada preti s proglašenjem nezavisnosti. Kakšen utis je napravila nota v Carigradu, ne vemo. Posebno Turki ne bodo posebno hiteli z odgovorom. Turški državniki se ne prebite v nobeni stvari in se tudi v tej ne bodo. Najbrž pa na to noto uiti odgovorili ue bodo, nadejajoč se, da se bolgarska vlada itak ne bode upala dalje storiti nobenega koraku, ker bode gotovo evropska diplomacija najtela vse sile, da bolgarsko vlado odvrne od nevarnega koraka. Sicer pa Stambulov najbrž tudi sam ui resno mislil, da bode nota imela kaj uspeha. Hotel je le s tem pomiriti razburjene duhove, zlasti pa pripra viti tla za bodoče volitve. Na ta način se mu morda posreči, da se bode še nekaj časa obdržil. Vender mu ta zvijača ue bode dolgo pomagala. Čez nekaj mesecev bode se nevolja zopt povrnila. Tedaj si pa Stambulov ne bode mogel več pomagati s kako tako noto iz zadrege. Prisiljen bode umakuiti se, ali pa zares proglasiti nezavisnost, kar bode vse-kako nevaren eksperiment. Sedanji prijatelji Bolgarske bodo pa tedaj morali pokazati svojo barvo. Izreči se bodo morali za Koburžana ali ga pa po kako hitro je minolo predpoludne tudi taistim, ki so že poznali velikansko samostansko poslopje in prijazno sosedno vas Šeut Vid. Ni nam bilo težavno navreči se prvo popolu-dnevno uro na tem prijazuem mestu, potem smo se pa podali „iu eorpore" v samostan, prepričani, da se nam bo tam po volji godilo, kjer gospodarijo isti gospodje, ki so nas pod lipo tako srčuo vsprejeli. Ustopili smo skozi glavna vrata. Na desno je cerkev, mi smo pa šli na levo in gor po stopnicah. V prvem nadstropji nas je prijazno dirnol slovenski napis: „K. k. B-zirksgericht" in uehotoma so nam zopet na misel prišli zatirani Kočevci. Du-spevši v drugo nadstropje peljali so nas v stanovanje našega kučigazde. Takoj smo opazili, da tukaj neso imele opraviti samo roke njegove in njegovih pomočnikov, ampak da je prevladala uežii' jša roka. Posedli smo ob dolzih mizah in kamor si se djal, ti je bilo prav. Nihče se ni mogel čutiti tujca, tudi ne samosvojega na neutralnih tleh, kar mahoma nas je objela misel, da smo vsi stari znanci in prijatelji, ki ae zopet snidejo ua že davuo priljubljenem mestu. Še župana Ljubljanskega smo imeli v svoji sredi in on sam nam je kasneje pravil, da akoravno Še svoj živ dan ni bil toliko počaščen, da bi imel na jedni strani „svetca" na drugi Htrani pa polnoma zatajiti, kar bodo najbrž storili, ker zaradi Bolgarije se pač nobena evropska velevlast ne bole hotela spreti z Rusijo. Stvari v Bolgariji bližajo se torej svojej odločitvi, to tembolj, ker nasprotniki sedanje vlade pridno delajo. One osobe, ki so bile oproščene v Paničevej pravdi, pozneje pa iitirane, osnovale so v Belenigradu odbor, ki bode deloval, da se osvobodi Bolgarija Koburžanovega vladanja. Ta odbor bode gotovo deloval v sporazumljenji z vladnimi nasprotniki v Bolgariji. Ojmzicija bode nalašč Stambulova silila, da izvrši korak, s katerim preti Porti, dobro vedoč, da brez pomoči Rusije na proglašenje ni misliti, še manj pa na kako umešavanje v makedonske zadeve. Gotovo niti pol leta ne mine, pa bode Stambulov zopet v jednacih zadregah, kakor je sedaj in tedaj bode moral odstopiti ali se pa poslužiti poslednjega tako obupnega sredstva, da proglasi nezavisnost. S tem Evropo prisili, da se bode zopet bavila z.bolgarskim vprašanjem. Ker Rusija samostalnosti Bolgarske ne misli priznati, kakor sedaj Koburžana ne prizna, pa s tem korakom položaj bolgarske se nič ne spremeni, ker na ljubo Koburžanu tudi druge velevlasti ne bodo nezavisne Bolgarije priznale. Narod pa naposled 1z-previdi, da iz sedanjega položaja ni druzega pota, nego da poženo Koburžana in se približajo Rusiji. Ko pa ves bolgarski narod to spozna, bode pa tudi napočila zadnja ura Stambulova mogočnosti. Narod sam pa bolgarsko politiko zavrue na pravi pot, s katerega so jo spravili Sofijski mogotci ua prigovarjanje nekaterih zapadnih držav. Politični razgled. Ittotraiije dežele. V Ljubljani, 21. junija. Deželnozborsfce volitve. V Olumuci bil je dne 17. t. m. shod volilnih mož, da so se posvetovali koga bi volili. Staročeški kandidat je videč, da je tudi nekaj Nemcev pri shodu, govoril v nemščini. To je pa veliko nevoljo vzbudilo mej češkimi volilnimi možmi. 01 80 volilnih mož, se jih je potem 56 izreklo za kandidata kmetske stranke, Vvslaužila, in namo 44 za Jestrabeka, ki je več let zastopal ta okraj. Za poslednjega so se Sevedtt izjavili vsi navzočni Nemci. Stolica ma .slovansko zgodovino in slovstvo na Dunaj i. Poljsko dijaško društvo „Ognisko" je sprožilo misel, da bi se na Dunajskem vseučilšiči osnovala stolica za slovansko zgodovino iu slovstvo iu povabilo druga slovanska dijaška društva, da naznačijo svoje zastopnike za odbor, kateri si bode prizadeval uresničiti to m:sel. Slovanska dijaška društva izimši rusinska, hočejo podpirati „Ognisko" v tej zadevi. Rusinski dijaki so pa sklenili, da ne bodo podpirali nobene stvari, katero bi sprožili Poljaki, ki v vsem le zasledujejo sebične koristi. Mi vse-kako obžalujemo tako nasprotstvo mej dvema slovanskima narodnostima. f%i) milijonov. To je ona vsota, ki jo potrebuje vojni minister, da mu ne bode treba dodatnih kreditov. Pred-včeraj so v avstrijskej delegaciji hoteli delegati kaj več zvedeti od vojnega ministra o njegovih namerah, pa „papežatt, ki si je mesto svojih kardinalov gorenjskega škofa izbral za adlatuaa, se vender ni čutil nikakor ne vznemirjenega, ampak tako prav in na svojem mestu, kakor vselej, kadar se mu je po volji godilo. Dobri ta občutek se je še povišal, ko nam je kučigazda nazdravil in nam povedal, da smo mu dobro došli gosti, in nas popolnoma prevzel, ko nam je drug govornik jel razlagati, da se za nas slo venske pravnike celo na Dunaji zanimajo in da jim je tam: ugoditi slovenščini in zatorej tudi slovenskim pravnikom ravno tako skrb, kakor pomagati Mladočehoui, da bi predvladali nad ,Starimi" in potem ukrotili tudi peinske Nemce. Odobravanje je sledilo temu govoru, potem se je pa vzdignil doktor Ferjaučič in pri odprtih oknih govoril blizo tako-le: Kar me posebno veseli in kar mi je najbolji dokaz za prospeh našega društva, naše mladine je obilna današnja udeležba. Posebno Ljubljanski, še »poslušalci" imenovani gospodje so s svojo obilno navzočnostjo pravi dokaz, da je naše društvo imelo zdravo seme, katero je lepe kali pognalo. Niti jeden se ni umaknil, vse jib vidimo tukaj, kar jih Bmemo svoje imenovati. Le tako naprej mladina, naj vam ne zadostujejo „obrazei"! Kakor danes, tako tudi za naprej poprimite se vsako prilike, pri kateri Be naša misel goji. „Exempla tiahunt", zmirom več izogibal se je pravemu odgovoru Rekel je, da vseh vprašanj še ni proučil, a dal je zopet razumeti, da bode trebalo 100 milijonov gld. Gotovo je torej, da se bode ta vsota zahtevala, bodi že v tej ali onej obliki. Namestnik tirolski, baron Widmaun, je upokojen. Cesar mu je pri tej priliki podelil priznajoč njegove zasluge, komturski križ Fran Josipovega reda. Konservativci so jako zadovoljni, da je šel v pokoj, ker je pri volitvah vidno podpiral liberalce. Vaii«iiJe (Jr/ate. ICalnoky-jev govor in, Srbi. Srbski listi se Še vedno bavijo s Kalnoky-jevim govorom. „Male Noviue" priporočajo Avstriji, da odstopi Bosno in Hercegovino Srbom, kajti s tem si bode zagotovila večno hvaležnost Srbije. „Velika Srbija" pa pravi, da zaradi Bosne in Slivnice Srbija nikdar ne morebiti odkritosrčna prijateljica Avstrije. Nekateri listi pa tudi svetujejo zmernost, ker ni dobro zameriti se mogočui sosedi Avstriji. ,,Wovld4' in »Glas Crnogorca**. V „Glasu Crnogorca" čitamo nastopno notico: „Po angleškem listu „World" pozuatera po svojih bezposlicali, douašajo nemški, pa tudi drugi inozemski listi, zlasti Dunajska stara „Presse" neosnovano vest, da je njegovo visočanstvo naš knez in gospodar pal v nemilost pri njegovem carskem ve-lečastvu, ruskem carji, zaradi česur car Aleksander III ni hotel darovati našemu gospodarju kraljevske krone Srbije. — Ta čudni glas moral se je vsacemu umnemu stvoru zdeti neverojeten in kot takšen se dozdeva tudi Dunajski „Pressi"; no ve-rojetuo je, da bi mnogim milo bilo, ko bi se to v istini dogodilo. To bi utegnilo odvrniti Črnogoro od Rusije iu privesti jo v zaželjeno objetje vserešilne trojne zveze. No, do duše, ta zveza je tako silna, da ne potrebuje nikogar več; a Črnagora je tako mala, bi jo niti ne opazili v tako veliki družbi. Pa vender, superflua non nocent: „maleno je zrno biserovo, al1 se nosi o junačku grlu"; a drugo: exempla trahunt, utegnila bi za malo Črnogoro tudi katera večja balkanska posestrima. Zal, da se tako lepi načrti brezposlenih politikov ue morejo vzdržati!" Bolgarsko vprašanje. Bivši ruski diplomat TatišČev priobčil je v „Ruskom Vjestniku" o bolgarskem vprašanji članek, v katerem zahteva, da Rusija premeui sedanjo bolgarsko politiko, s katero se ne doseže nikacih uspehov. Red v Bolgariji, katerega ne prizna Rusija, se je utrdil v deželi. Bolgarija skoro ne čuti raz-pora z Rusijo. Priznati se mora, da Stambulov vlada deželo z nenavadno 8])retnostjo, in energijo. Dežela procvita in red se ne moti. Rusija bi tudi ne imela nobenega dobička, če bi Stambulova zamenil Can-kov. Sedanja politika ruska ne bode imela nobenih uspehov. Nesporazutnljenja mej Rusi in Bolgari morajo se pojasniti in Rusija energično poseči v bolgarsko politiko. Treba Bolgarom pokazati, da mora Bolgarija biti v prijaznosti z Rusijo ali je pa ne bode. — Ta članek ima pač le akademično vrednoBt. Tatiščev je že priobčil več tacih člankov, ali ruska vlada se na naBvete njegove ne ozira. Nemskoanglešlco sporazumi jen je. Pogodba, katero sta sklenili Anglija in Nemčija zastran afriških zadev in Helgolanda, utegne zadeti še na veliko ovire Ne le, da se bode v angleškem parlamentu opozicija upirala, temveč tudi Francija utegne ugovarjati. V francoski zbornici je Dolonele interpeloval zaradi te pogodbe vlado, opo- iPŠff' Dalje v prilogi. " ®& nas bode in nikdar več ne pridemo v nevarnost, da bi slovenščine zmožnih pravnikov zinankalo. Minoli so čaBi, katere nam je slikal naš navzočni starosta, časi, v katerih je bil mladenič narodne zavesti še tako redka prikazen, da se je vse zanj pulilo. Ogromni odzdrav je sledil tem besedam in krepko je zadouela pesem: „Hej rojaki opasujmo uma svitle meče." Rekel bi, da je bil to vrhunec radosti tega dne, ko bi ga ne bil prekosil trenotek, ko so se prikazale in natopile blage gospe, ki so naB mej cvetje posadile in nas pogostile. Bodi jim zahvala izrečena še jedenkrat. Ko bi prostor, tem črticam odmerjen, dopuščal, postal bi še le sedaj prav obširen in obširnosti bi bilo tudi treba, da bi naslikal toliko zanimivih posamezuostij, ki vse skupaj ustvarjajo ono nepozabuo radost, ki se vcepi v spumin na našega življenja najlepše treuotke. Želim, da bi se slika, ki nas je vse še jedenkrat zbrala na holmci pod lipo, prav dobro posrečila. Da bi nam bila ne samo blag, ampak tudi živi in pravi spomin našega prvega izleta po dobro izražen.h podobah vseh udeležencev. Naš geo£, r.,, 4i ob jednem arheolog naj mi dopušča, da bom njegove studije in popotovanje nazaj proti Ljubljani pri drugi priliki omenil. Lat i n u s. Priloga »Slovenskemu Naroda" št. 140 21. junija 1890. zarjajoč jo, da bo 1862. leta Anglija in Francija sklenili pogodbo, katerej je Nemčija pristopila par let pozneje in po katerej ima sultanat Šansihar ostati popolnem nezavisen. Ta pogodba je še sedaj veljavna Dopisi. Iz Kibniee 18. junija, [lzv. dnp.j V številki z dne 3. t m pisalo se je v Vašem cenjenem listu, kako potrebno bi bilo, rboljšati stanje trgovskim pomočnikom. A ker je bil takrat le govor o trgovskih pomočnikih v mestu, bodi mi dovoljeno, da spregovorim tudi par besed glede trgovskih pomočnikov na deželi, katerim se še tesneje godi, nego onim v mestih. V mestih bo prodajalnice ob nedeljah vsaj opoladue zaprte, manufakturske celo ves dan, na deželi pa tega ni. Na deželi se dela v nedeljo, kakor ob delavnikih. Vem, da so razmere na deželi drugačue, nego v mestu, zato pa tudi ne mislim predlagati kaj neizpeljivega, marveč samo to: da bi se prodajalnice po deželi vsaj ob 3. uri popoludue zapirale. Sicer pa ni povsod jednako, tu je bolje, ondu slabše. V nas zapira se ob 4 uri popoludne, a to je zavbuo le od dobre volje naših gospodarjev. Pri naših sosedih v Sodrašici pa še tega ni in to menda samo zaradi jednega trgovca, ki je lakom na vsak liter žganja. Dobro bi bilo, da bi se v tem oziru ukrenilo kaj stalnega tudi za trgovske pomočnike na deželi. Naj blagovole go-spodarji in odločilni krogi uvažati te vrstice in zmisliti se tudi nas trgovskih pomočnikov na deželi, ki smo itak v marsikaterem oziru na slabejem, nego uaši kolege v mestih. Iz Ši. Petru na Notranjskem 19. ju nija. [I/.v. dop ] V „Slovenci" od 15. junija ti. št. 136. je neki dopisnik modroval o deželnem gledališči v Ljubljani in o strehi na cerkvenem zvoniku v Šf. Petru. Dopisnik pravi: „Žc tri mesece imamo vsled viharja odkrit zvonik, pa nam ne prihaja na misel, da bi mu dali nov klobuk." Nadalje piše dopisnik, da se boji, da bodo sitnosti spraviti denar skupaj ter nasvetuje, tla bi se obrnili ua razne dobrotnike, da bi vrgli skupaj za to popravo itd. Iz dopisa je razvidno, da dopisnik v svojem dopisu namerava za to popravo poklicane može pred svetom smešiti in jim oč>tati malomarnost iu zani-karnost v njihovem delovanji. Jako čudno se nam zdi, da je dopisnik tako kratkoviden, da ne vidi na cerkvenem zvoniku delavcev in da le njemu ni na misel prišlo, da bi dal zvoniku nov klobuk. Za to delo poklicaui možje so se tudi že kdaj posvetovali in sklonili, kako naj se zvonik pokrije in ako se bode z ozirom na lansko slabo letino denar za to popravo skupaj spravil Tukajšnji župljani pa tudi neso tako malomarni, ako se pomisli, da so v malo letih velike naprave in poprave pri cerkvi imeli. Zidali so nov farovž in tudi razširili šolsko poslopje. Vse to je stalo veliko denarja, torej bodemo tudi zvoniku dali brez dvojbe nov klobuk Dopisniku pa nasvetujem«, da naj se v stvari, v katerih iii poučen, ne utika in naj ne sramoti tukajšnjih župlja-nov brez vse potrebe. Domače stvari. — (Iz Krakova) poslalo nam je uredništvo ,Ne ve Reforme" vabilo, v katerem nam naznanja, da bode povodom Mickievviezeve ulavnosti nje gov lokal vsem zastopnikom slovanskega časopisja v porabo, uredništvo samo pa bode rado postreglo z informacijami iu pojasnili. Zahvaljujemo se na tem preprijaznem vabilu, kateremu se pa, žal, ne mo remo odzvati. — (V Ko Cev j i) dae 17. junija: Surovi napad na prof. Šukljeja v zadnji „Deutsche \Vacht" je vse trezno in pravično misleče Kočevce neprijetno razburil. Naj kdo o Šukljeju misli kakor hoče, toliko vsaj se mu mora priznati, da si je za Dolenjsko železnico bistvenih zaslug pridobil. Zaničljiv ton omenjene korespondence, ki tako živo pričuje o nizkem mišljenji njenega provzročitelja, mora se toliko bolj obsojati, ker žali prof. Šukljeja brez vsakega povoda. Korespondenca polna odurnega cinizma, je v celem Kočevji vzbudila živo nejevoljo. — (Gospod Ivan Murni k,) ces. svetnik, deželni poslanec in odbi. «, itd. v Ljubljani, podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce ua Dunaji" 10 gld. Iskrena bodi hvala istinitomu prijatelju revnih slovenskih viaokošolcev! — (Prepovedan list.) Uradni list Dunajski objavil je, da so „Izvestja slovanskega blugotvori- teljneea občinstva" prepovedana zaradi hujskajorih dopisov iz Avstrije, mej njimi tudi dopisi o južni Štajerski. — (Dvajsetletnico) svojega' obstanka praznuje letos prostovoljno gasilno društvo Ljubljansko iu ž njim njegov stotnik g. Fr. Dober let, ki je bil ves čas društvu na čelu. — (Nav rta vanje vodovodnih cevi j) začele bodo v ponedeljek tvrdke, za to po magistratu pooblaščene. Vsled sklepa meBtnega zbora, da se izroči delo več podjetnikom, bodo opravljale navrtavanja sledeče tvrdke: Tdnies, plinova fabrika, konsorcij Ahčin-Nolli-Stadler in pa Eker-SeŠič. Nadejati se je torej, da bode pri otvorenji vodovoda že primerno število hiš imelo priliko poslužiti se ga. — (Muzejsko društvo) ima v torek, dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer svoj občni zbor. Na dnevnem redu so izvestje odborovo, blagajnikovo, dopolnilne volitve v odbor in posvetovanje ob even-tuvalni premembi pravil. Želeti bi bilo obilno udeležbe. — („Brusa") izšla je 12. štev. Vsebina: Glasi iz našega pesniškega gaja. — V koši v Pariz. (Konec.) — Ko nastane vojna. — Izidorja Muzlo-viča premišljevanja. — V toplicah. — Skoro, kakor sv. Martin. — Dopisa iz Gorice in od sv. Jurija ob Taboru. — Nagla sprememba političnih uazorov. — Smešnice. — Iz Tomaža Kempčana. — Telegrami. — Z Dolenjskega itd. — (K shodu) vsth avstrijskih zavez prostovoljnih gasilnih društev, kateri Be bode vršil v nedeljo in ponedeljek v slavnostni dvorani novega mestnega rotovža na Duuaji, odpoBlala je zaveza kranjskih prostovoljnih gasilnih društev gospoda Albina Ahčina iz Ljubljane in Adolfa Gustina iz Novegamesta, in Bta včeraj odpotovala na Dunaj. — (Državni telefon v Ljubljani.) Po trgovinskega ministerstva naredbi z dne 28 maja t I. št. 22.746 namerava se v Ljubljani uvesti državni telefon, ako se najpozneje do 1 5. avgusta t. I. zglasl dovolj strank. Po telefonu bi se potem s poštnim in brzojavnim uradom zvezale vsa-korane pisarne, uradi, tovarne, kolodvori, hoteli iu po-amičua stanovanja Za uporabljanja telefonu plačevale se bodo določene pristojbine, ki se bodo za državne urade znižale za polovico, za kolodvore, hotele i. t. d. pa podvojile. Za napeljavo telefona, za aparate i. t. d določene so gotove pristojbine, ki se čitajo na dotičnih lazglasih. Ker je Ljubljana glede telefona dolgo zaostajala za drugimi mesti, bi bilo pač toplo želeti, da bi se mnogo strank zglasilo, da bi potem tudi naše mesto bilo deležno ugodnostij tega novodobnega izuma. — (S t a v h i d s k o delovaje) je zadnje leto posebno živo na obeh straneh ob cesti v Mestni Log. Kdor že dolgo ni bil v tem kraji, se bode kar čudil. Blizu 30 novih hiš se je tu zgradilo. Hiše bo sicer male, a čedne. Vsaka ima pred hišo vrt ali pa na strani, s cvetlicami in soči'.em nasajen. Letos dozidali sta se že dve hiši, tretjo pa zida blizu vojaške kopeli g. Fr. Breskvar, gostilničar „Pri Lozarji". Sme se reči, da bodo ondu v krat kem nov del mesta in to ua zdravem prijaznem kraji. — (Novo pot) odprla je kranjska stavbin ska družba ua „Vrtačo". Ta pot je le začasna, a prikladna za VBacega, kdor .si hoče skrajšati pot na Rožnik in Btrelišče. Nova pot drži čez vrt, ki gaje kranjska stavbinska družba od Seunigovih dedičev za 30.000 gld. kupila in na katerem je Bedaj na stotine cvetlic, posebno raznih rož v najlepšem cvetji. — (Strelovode) napravili bodo vsled zadnje nezgode na obeh zvonikih sv. Miklavža c rkve v Ljubljani, morda tudi ua kupoli. Delo izročilo Be je gospodu kjučavničarskemu mojstru g. Rebku v Ljubljani. — ( Na m e s t n i š t v o v Trstu) razpustilo je zadnje, dni brzojavnim potoni mestni zastop v Ro vinji, znano gnezdo irredentovcev. — (Gosp. Anton Pouikvar,) župnik v Knežaku, dobil je župnijo Stari Trg. — (Iz Idrije) se nam piše: V četrtek popoludne poročil se je tukaj gosp. Kar l Svoboda, c kr. 8tavbinski in mašinski inžener z gospodično Leopoldino Šuntarjevo iz Idrije. — (Velik požar.) V Dragovanji vasi pri Črnomlji nastal je dne 17. t. ni. dopoludne ob 11. uri, ko so bili ljudje vsi na polji, velik požar. Vsa vas bila je kmalu v ognji in še le proti večeru po- srečilo se je udušiti požar. Vrlo gasilno društvo iz Črnomlja je pri tej priliki pokazalo svojo izborno izvežbanost in delalo z vztrajnostjo, vsega priznanja vredno. Pogorelo je 14 hiš z gospodarskimi poslopji, zgorelo ju tudi nekaj Živine in vsa krma. Zažgali bo zopet otroci, ki bo se igrali z žveplenkami. Škode je nekda do fiO.000 gld. Beda je velika. Izmej po-gorelcev jih je bilo le pet zavarovanih, — (Lokalna železnica iz Radgone v Ljutomer) je že toliko gotova, da po njej Že vlaki gramoz vozijo. — (V Kopru) popadel je v sredo stekel pes štiri osebe: malo deklico, finančnega stražnika, nekega paznika in malega dečka. Steklega psa so ubdi, ogrizuene osebe &e strogo opazujejo. — (V Radečah pri Zidane m mostu) čutili so v četrtek zjutraj ob 5. uri potres. Razni predmeti so se malo zmajali in čulo se je podzemeljsko bobnenje. Mer potresu bila je od severovzhoda proti jugozahodu. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi dne 25. rožnika bvojo peto redno zborovo sejo se sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odseka za premembo poslovnika. 4. Član Vladimir Foerster čita: „Podolje in Klanec", povest. 5. Član Anton Furlan čita kratek životopis in nekatere pesni Mihajila Jurjeviča Lermontova. 6. Slučajnosti. Lokal: F. Kastners Bierhalle „Zum Magistrat" ; I. Lichtenfelsgas8e, 3. Začetek ob 8. zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 20. junija. Kasacijsko sodišče potrdilo po pol tretjo uro trajajočem posvetovanji vojnega sodišča sodbo v pravdi Paničevi glede vseh obsojencev. Berolin 20. junija. Zveznemu svetu predložili so se danes dodatni krediti v skup nem znesku 73,GOO.OOo mark, mej njimi 65,200.000 mark jednokratnih, 8,400.000 trajnih izdatkov porabilo se bode 42 milijonov za vojaške namene 10l/a milijona za zgradbe strategičnih železnic. Berolin 20. junija. Po zasebnih poročilih iz Londona je Stanley na banketu njemu na čast prirejenem, rekel, da je Anglija Salis-burvju za angleško nemško poravnavo hvalo dolžna. Angleške kolonije razširile so se s tem za pol milijona štirjaških milj. Mesto jadiko-vanj po brezvrednem otoku, morali bi ministru le slavo peti. Carigrad 21. junija. „Agence de Con-stantinopel" izvedela iz najboljšega vira: Kot odgovor na Porte zadnjo noto, naj bi Rusija na plačilo vojne odškodnine čakala do pozne jeseni in da bode, ko bi zastavljena desetina izostala, zaklad sam plačal, izročil je Nelikov novo noto. V njej se pravi, da odgovor ni povoljen. Zahteva se brzo plačilo ter izjavlja, da se morajo sicer pridržati vsa potrebna sredstva. „Agence" je od pristojne strani pooblaščena izjaviti, da so vse vesti iz Bukurešta, po katerih bi bila v Makedoniji nastala anarhija, ničeve. Druzega ni bilo, nego navadni zločini s katerimi se pa sodišča že bavijo. Hazne vesti. * (Dvajset dni brez hrane.) Zadorski „Narodni List" objavlja nastopni dogodek: Dne 18. m. m. pasla je blizu Lastve v južnej Dalmaciji trinajstletna Vida Medigović ovce in koze iu se jej nek kozliček zgubi. Drugi pastirji so dekletu pretili, da doma povedo, da je kozlička izgubila. Dekle je iz strahu, da bi je ne tepli, pustilo čedo in zbežalo v gore Pastroviei. Dvajset dnij nihče ni ničesar zvedel o dekletu. Dne 7. t m. je našel neki Sava Gjutov dekle v zapuščenem taniaru zadruge Medi-govič v gorah. Dekle je bilo popolnoma onemoglo in že blizu smrti. Gjurov je poklical pomoč in prinesli so dekle v Lastno, k njenemu strijcu Miti Me-digovieu, kjer so jej hitro postregli Četudi je dekle slabo in jo trese mrzlica, vender je upanje, da okreva. Ne8rečnica pripoveduje, da ves čas ni druzega umivala, uego vodo. Prve tri ali štiri dni mučil jo je glad, pozueje je pa popolnoma izgubila Čut za glad, samo noge so se jej jele tresti in polagoma jej odpovedovati, tako da že več dnij poprej, kot so jo našli, ni mogla niti po vodo. * (Redek jubilej.) V Nemškej Stamari v Bii mitu praznoval je te dni učitelj Jai-ez Bačk petdesetletnico učiteljevanja in zlato poroko hkratu. Služil je jubilant vseh 50 tet v tej občini in mu je zatorej občina dala ob jubileji 800 ^Fid. m darilo. * (Ženski orkester.) V ameriških gledališčih uvajajo «e orkestri katerih člani so same ženske. Listi trdijo, tla ženske muogo bolje svirajo nego moški, in kar je glavno, da so mnogo bolj vestne iu točne. Američani, kot praktični ljudje, sodijo, da bodo ženske v orkestrih, koketno oblečene, nase obračale pozornost moških gleda'cev v mejaktih, ter ne bodo odhajale, kakor moški godci, vsak hip na čašico vina ali piva. *(Volkovi v Galiciji.) V Galicijo preteple so f-e iz ogerskih gozdov velike tolpe volkov, ki delajo po vaseh škodo. Okrajna glavarstva so za varstvo pred volkovi že naredila nekatere potrebne naredbe. * (Hišo podrli.) V vasi Geveu;ch blizu Aachena je nekdo na javni dražbi kupil hišo. Kupec je hitro in s silo pregnal iz hiše prejšnjega last utka. To je pa v vasi vzbudilo veliko nevoljo. Več ljudij je po noči se zbravši odneslo streho, okna vrata, zidovje pa tako razbilo, da je polcija iz varnostnih ozitov potem morala znukazati, da se hiša podere. * (Papirnica pogorela.) V Montrealu v Ameriki pogorela je dne 18. t m. velika papirnica. Petnajst ljuti i i je rgorelo, nad 60 pa se jih je teško poškodovalo, ker so poskakali z visočine na cesto. * (Štrajk p i smo no sce v.) V Londonu je mnogo pismouoscev ustavilo službo in sedaj razna-šajo dečki pisma po mestu. Pismonosci zahtevajo povišanje plače, skrajšanje delavskega časa in odpravo sedanje neugodnosti, da vsakega lahko odpuste, ne da bi mu odpovedali in povedali uzrok. * (Ženske v Novem Jorku) so nezado voljne. V tem mestu bode letos ljudsko številjenjo in po novem zakonu morajo moški in ženske povedati ne le starost, temveč tudi bolezni ali telesne hibe, katere imajo. S kaznijo 100 dolarjev se preti onim, ki bi pri popisovanji ne povedali popolne resnice. * ^ M o 8 t se je podrl.) V Hobakenu v Severni Ameriki podrl se je most, ki drži čez Hudson. 40 osob je palo v vodo, a so jih 35 rešili. * (Orjaška birmanka.) Dne IG. t. m. je bila v Sterzingu birma. K birmi je prišla 11 letno dekle, ki pa je prava orjakinja, kajti visoka je 6 čevljev. Poslano.*) Gospod uredniki Ker je g. Derdajs na potovanji, odgovarjal bodem sam si. bolnišnični upravi na „Poslano" v fit. Klfi SI. N. od 17. t. m., ter prosim, da izvolite objaviti sledeče; Vse kar je tiskano v „ Poslanem" v .št. 135. „S1. N.," je do pieice resnično, kar se bode, ako treba, dokazalo S svedoki. Zdaj že umrli Martm Močilar dospel je v Ljubljano ob 9. uri 48 m. zvečer. Spremljevalec mu, Ivan Rapovš iz Koprivnika br. 18, videč, da ni te-legrafično naročenega nosila, niti nosačev na kolodvoru, prosil je v prvo pomoči službujočega žel. uradnika, ki pa ni zamogel ugoditi želji njegovi. Najel si je nato kažipota, ki ga je peljal v bolnico. Tam se mu je reklo, da jim prevažanje nič ni mari, da sem jaz, podpisanec, osel, ter da nič ne vem; da sem jaz brzojavi! samo, da pride teško ranjenec z mešaneem, druzega nič. Pristavilo se je, ko bi se bilo brzojavno zahtevalo nosačev in nosila, potem bi bila uprava prišla po Močilarja; zdaj jim pa vse nič mari. — In vender se je prosilo v telegramu izrecno, naj se gre znosilom po teško ranjenca. Rapovš povedal je potem, da ranjenec sam brez pomoči leži na železnici, da je sila slab, da je prosilec, osobito ker je noč, nevešč, kam obrniti se, ter prosil konečno, da vsaj zdaj pošljejo po- bolnika Reklo se mu je opetovano: To nam nič mari! — Zakaj niste, gospoda pri upravi, tedaj sami Rapovša napotili na magistrat? Iz opisanega sledi, da Vasi ljudje sami ne vedo, do koga se je obrniti, in potem trdita, da to ve vsakdo, samo mi na Savi ne! Rapovš vrnil se je potem na kolodvor, in najel tam izvošČeka; uvidelo se je pa takoj, da se ga bolnik z zdrobljeno nogo ne bode poslužiti mogel. Izprosil je nato nosila pri službujočem žel. uradniku, begal potem po ulicah, iskajoč nosačev, in ko jih je dobil po mnogem naporu, odnesli so ga ti, a ne Žel delavci, za plačo 1 gold. 00 kr. v bolnico, kamor so dospeli stoprv po polu-noči!! Rajni Močilar ležal je torej debeli dve uri brez pomoči sam na kolodvoru!! Da je g. c. kr. vladni svetnik dr. Valenta sam bil ta čas na kolodvoru, ter vide, da ni nosačev, sam šel v bolnico, ter zaukazal, naj izjemoma precej dva strežnika gresta na kolodvor*po Močilarja, je vse mogoče, a to je moralo biti prokleto kasno! Ob 11. uri so se bili še branili Vaši ljudje v bolnici tega, ter niso hoteli uslišati prošnje Rapovševe! Kakor rečeno, prinesli so Močilarja stoprv o polu-noči, ali še kasneje v bolnico. In še nekaj! Pot s kolodvora do bolnice je ista, kakor iz bolnice na kolodvor. Saj bi se bili Vaši strežaji morali srečati s transportom, pa se niso nikjer. Da bi so spotoma ne moglo opaziti kake 3 m dolzega nosila, ki ima •) Za vsebino im vapi ujema odgovornosti no uredništvo no upravniatvo. poleg še ' j m visok pokrov, in kar tako zgrešilo je, to je istinito čudno' Tista fraza o „ Olika nem Slovenci*1 pa je že strašansko stara, obrabljena in preperela. Poleg tega imam jaz trdo glavo, ki ima povrhu to čudno lastnost, da ne vsprejema jednacih svetov, naj prihajajo tudi od si. uprave kake bolnice! Hvala na pojasnilu, da samo pol. oblasti pre-skrbljujejo prevažanje bolnikov. Ali oprostite ! Ko sem jaz I. 1880. ali 81. brzojavil Vam iz Piestianka proseč, da se pride z nosilom na kolodvor po bolnika, vstregli ste koj kulantno mojej prošnji. Poslali ste nemudoma svoja nosača in svoje nosilo gori, meni pa dotični konto v iznosu 1 gold. za stroške, in jaz sem nakaznico istotako adresoval na Vas ! Kaka je ta konsekvenca! Jedenkrat greste, drugi pot ne! Samo na Savi smo taki glupci, da ne vemo kam obračati se v jednakih prilikah? Motite se, si. gospoda! Dr. Mahr, praktični zdravnik v Radečah, brzojavil je tudi Vam, a ne magistratu, ko je trebalo prenesti obolelega. Ergo ne vedo tega tudi drugi! To veste pa najbolje sami Vi iz jednacih telegramov, ki se večinoma, skoro bi dejal izključno, od povsodi adresujejo na Vas! Da kanite naperiti tožbo radi razžaljenja javnega urada, oj, to me pa skrbi čudovito! Za tako grožnjo se jaz za svojo osebo menim toliko, kakor za lanski sneg! Žaliti Vas ni nameraval nihče, nego tendenca dopisu bila jo: Opozoriti merodajne fak toije na nedostatno skrb glede prevažanja bolnikov in ranjencev, ker navedeni slučaj ni pojedin! Verujem tudi, da Vas je neljubo dimilo, čitajoče „Poslano!" Kritika tam bila je sicer ostra, ali povsem opravičena iu resnična, — in resnica oči kolje! Ako pa smatrate opis lažnjiv, potem tožite tudi radi obrekovanja! Kritikovati, in resnična dejstva objavljati pravo je vsacemu, in jaz ne zmatram si. uprave bolnišnične sacrosanetam, da bi se morda kacega njenega tacega čina ne smelo djati na rešeto ! Na Savi 20. junija 1890. Fran Podkrajšek. Mnogoletni! ope vaujn. Proti slabosti želodcu in pomanjkanj u slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei dl 111 - p r a š ki u zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim probavljanje pospe-Sujociui in želodec okrepčujoćim ter kri čistečim uplivom. Cena škateljici 1 gici. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o v o preparate % njega varstveno znamko in podpisom. 1 (55-8) Rnlnim na *7iurih "o priporoča, da so seznanijo i polnim na zivcin ftdtJvl;^Jeui< kAiat0 >ju le%6e let uvedeno in .so je vodno bolj poslužujejo profesorji, praktični zdravniki in občinstvo v vedno It .'jih krogih, katero obstoji v samo vnanjih umivanjih, je neškodljivo in po celil ter ('in I ovitega učinka. Zahteva naj se 21. natis izšle brošure Kiuiiaim Wei*Hinunu-a: ,,l'«»ber Ner-. en Um uhJtcitcn mu! Nuhlngllut*t*'% ki se dobiva zastonj v Ivknrul JoNlptt Mvobuil« v LjubiJani, (4b4j 33H EJ- 3 Ig 1 JJIMJAKIi ZTOr n * <»j i /a vno Ido gld. I.4»0: n% pol letu gfld. 9,30; /a eeirl leta K Id. 1.15. I 'ta ;-i• i : 20. junija. Pri Slonu: KUnger, Poppur, LiiRtig, liart /. Dunaja. Stoiner i/. Luuasič. — KroHchl iz Gradca. Kosszegl) iz Zagrebu, — Keich U Darestelopa. — Ilarih iz Linea. — Pri Mali*! : C. in G. Adier, Eishr, Rsutenberg z Dunaja. — Moro li Trata. — Soiineaperg 1» Čakovca. — Ileuherger iz Knittellulda. — Podgornik iz Gorice. — llot haner u Gorenjogagrada. Pri avstrijakeiu <•<'*>» rji : Gmel iz Ljiibinakega. Pri intuirNUtin dvoru: Dr. Noe iz Gorice. Pri jucnein kolodvoru: Materagio ll Trsta. — Landauer iz Wiirzburga. -■ Lanserman i/, Liiuava. — Arn-teld, Huard, Fiirber z Dunaja. Pri V i run »m: Močnik /. Zidanegamostu. — Klim, Mercher, Flesch iz Ribnice, — Petorlin, Nebel iz Gradca. Meteorologično poročilo. Cfti opazovanja Stanje barometra v in m. | Tem- Ve-peratura trovi 1 Nebo Mo-kiina v mm. o 1 7. zjutraj 2, popol, 'J. zvečer 7M7 2 nnti. 7.'5li 8 mm. 738 6 min. 16*0*0 si. vzh. 23-0g C si. svz. 17f» — „ !i'M'|, NuuiAku murke..... „ &7 SU'/i — ■ W#0 *•/, državne srečke i/. I. I8.r»4 250 pM. 1*J3 sjld. Drf.jivtie srečke iz I. 1864 K)0 17t; OgernkR zlata renta 4%....... ie;{ _ Ogeraka papirna renta Ft°/0......<*9 Dunava reg, sreeke 5U „ . . . loO gM. 121 '„ ZcdjI j. obć. avstr. 41', '„ zlati zast. listi . . 117 Kreditne srečke......100> glA 186 . Kudolhr a srečke..... IO „ i«* Akcije ruglo-avstr. banke . . 130 . if.3 Trami:iway.drnSt. velj. 170 ^-Id. a. v. ♦ . ggi — kr. f.0 n 30 , r.o f|0 I Zahvala. Za milo sočutje inej boleznijo in oh smrti naše nepozabne matere, oziroma stare matere, K'»spi* Marije Žvokelj roj. Grabrijan izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa p. n. Vipavskim tfOtpe« zm obilo spremstvo in poklonjene krasne vence, isto tako slavnej čitalnici, koja se je s svojo zastavo sprevoda udeležila, svojo najtoplejšo zahvalo. V Vipavi, dne 20. rožnika 1890. (609, Žalujoči ostaJi. GLAVNO SKLADIŠTE nejoistije InJne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let, na dobrem glasu v vseh boleznih diliul in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(.15-9) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša ilijelelitna iti osrežcvalna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Duna). t vsemi državnimi izpiti, želi natopiti v bilježnlško nli odvetniNko pimurno. — Odgovor pod črko 1*. na upravniStvo „Slovenskega Naroda". (filO-l) Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se veiluo vekša in mnogo lel, traje, uioejo dobiti Npretne iu /.»uoHlji \ e osobe (dosluženi zandanni imajo prednosti, katere pridejo mnogo v (toliko z oheinstvom. — Vprašanja pod: X. 1H1M> Urmlec, poMte reNtnnte.6* (312—10j Metliškega vina se proda. Kaj več pove g. .1. j. Haiil% v Ljubljani, Rimska cesta št. 12. (488-5) Stanovanje za tujce kateri nameravajo v poletnem času v kakeui prijetnem in zdravem kraji na deželi prebiti, ima podpisani na razpolaganje za primemo ceno, in sicer: 3 do 4 Holie* kuhinjo in sluaiatio. s potrebno hišno opravo zn jedno uli dve družini. — Dve sobi izmej teli nahajati se v novozidanem poslopji, od koder je kaj lep razgled v okolico. Vae tO nahaja se v prijetnem, polog držuvne (Tr-žaške) eente t«-r" blizu želeaničn© poNtaJe ležeeetn kr»ji. V neposrednem »ib.ižji so senčnata gozdna sprehajališča, sadni vrtovi in dr. — Lastnik: Mllinel <«ONtlAn v Gorenjem l.o«nlei. (4H8—3) 65 let star, zdrav in trden, posestnik, mesar in krčmar v okraji Kosje na Ntujerakeiu, želi ne oženiti s solidnim dekletom ali vdovo brez otrok, ka- g tera ima 3f) do 50 let in je varčna ter razume go- Ž spodinjstvo ter ima gotovine najmanj 2000 glcl. — & Ponudbe vsprejema, da jih dalje odpošilja, Frana JP Mttller-ja Annoaceabureau v Ljubljani. (4H9—2) % Zobozdravnik doktor vsega zdravilstva, specijalist za ustne in zobne bolezni sta ii u je sedaj (f)08—1) Pred škofijo h. št. 20, L nadstropje, nasproti poštnej podružnici št. 1. Dflf Zobne operacije z unrkoio »11 brea nje, ali h coc;ain-ixvle*kom' lu l»re/. boleMn. V«H.kovr»tiio tra|nc plomlM . — l.iimiitiivaiie, j»ko trpežne lu doigol rujne plomlie v kaveuKu, eeincntu ali Mrrliru zn zoli I gld.; ravno lako po »cul vkiiIio-vrHtae zobno opernoije- *Jp| Priloga „Slovenskemu Narodu" sr. 140 21.,junija IK'IO. V najem se daje na 5 let: 1. Prod a) nI niča z vso pripravo in dvema mrtgacinoma; 2 peku riju z orodjem in magaci-nom; 3. stanovanje v prvem nadstropji s petimi sobami in kuhinjo. Vse je v novi hiši, torej v najboljšem stanji, na obljudenem ter za kupčijo ugodnem kraji. Pogoji se izvedo pri lastniku ZE3Z©nrIl3:"a. KCS-U. TT Id-rijI- (494-8) V najem se odda takoj zaradi družinskih razmer gosfilna„na pošti" v Litiji z vso pripravo in sobami za tujce. Kdor želi pojasnila, naj ae oglasi pismeno ali ustno pri lastniku L. Troo-tu v I .i« »ji. (506) J^ETES OGRIS puškar (341—i v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne ♦♦♦♦♦♦♦'«» ♦ 4 Na najnovejši in najboljši način 1» t»l«-l in- (1083—48) I iel® In zobovja | :ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- + Tanja in vse sobne opera«! j«*, — odstranuje ♦ ♦ sobne bolečine z usmrtenjem živcu * l zobozdravnik A. Paichel, j ♦ poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ J. ANDEL-a novolznajdenl prekomorski prah umori stenico, bolhe, ščurko. mole, muhe, mravljince, prešlčko, ptlčno ćrvičo, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od zuželkiue zalege ne ostane nobenega Hlodu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri J. Aj% IjTEL-ii, ,,jpx-i eriiem jpsii." 13, Husova (Dominikanska) ullcn 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajske j cesti št. U. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (612—11) Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica RNHARD TICHO, BRNO, X&U\y ti-li »si. 18 razpošilja po poštnem povzetji (2ti7—12) Raje Crepe Čista volna, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—. Domače platno 1 kos 30 vati. «/* g>- -1.50. 1 kos 30 vati. »/4 ffl. 5.50. Garnitura iz ripsa obstojema iz 2 posteljnih pregrinjal in z namiznega prta s svili resami, gl. 4.—. Ženske srajce iz sifona in platna, s lino vezenim*, 8 kom. tfld. 2.50. Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križaste, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—. Pisano praktično blago za domačo obleko, 10 metrov gld. 4.—. Gladkobarvasto 233.oćLn.o "blatgr© King tkanina boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov 4/4 gld. «.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia.gl. ~.50, najboljše baže gld. 0.5O. 1 anevas 1 kos 30 vati. lila gl.l.SO. 1 k. 30 vati. rudeč gl. 5.S«. Prejnat canevas 1 kos 30 vatlov, lila in rudeč, gld. O.—. Tuniske portieres za jedno okno, kompletno, dva dela, gld. ».50. Ženske srajce iz močnega platna, z zob-lastim obš!votn, • n' komadov tfld. :t. Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 m i/.m pi t /. resami, : 1 :t..»o. Zastor iz jute turški u/.orec. kompletni zastor gld. 2.HO. Holandakl ostanki posobnih preprog 10—12 metro*'dolgi, ostanek gld. a.no. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, 1 kos 1». gld. l.so. Ha. gld. I.20. Delavske srajce iz Kumburškega o\l'orda, kompletno velike, .'{ komadi ltM 2. —. v vseh novih barvali, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—. Oxford ki se sme prati, dobre baže, 1 kos 30 vatlov gld. 4.00. Zephir za srajce najboljše in najpriporočlji-vejšo,'l k.80vati.gl.6.00* Normalne srajce kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Chevron novovrstno, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.50. Novejši francoski TD O X ZE-i S ki se Huie prati, prekrasen počrk, 10 metrov gl. :t. .*»o. Normalne hlače kompletne, velike, l kom. gld. l.SO. Letno ogrinjalo Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld. 2.80. Raje Rips v vseli barvah, lo metrov gld. S.50. Platnene rjuhe brez siva, dobro domače platno, 3 kom. gld. :t.ftO. *f4 dolgo. gld. 1.20. Šuliratkit najboljši izdelek, 190 cm. dolga, 180 cm. Ilr., gl.1.50. t i-Harskorninena tljakarska šabraka l kom. cld. 2.50. Črni temo saksonski fabrikat, dvojno širok, 10 metrov gld. 4.50. Boston ki se sme prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. 9.—. Platnene Java-brisače z vozlanimi resami, 0 komadov gld. 2.10. Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER NEUHEITEN" zastonj in franko. 9999991 ZAKUPNI RAZGLAS zaradi zagotovljenja predmetov kruha, ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in svec za leto 1891. Zakupna obravnava bode C 'S O d) Tj (u H 0 H O •rl H (J •o O (D l> O rH (D 0 4-» 01 H ti o .H H O (!) P a 1 > o Ja OD • f-t O« t> .S m o P- za zakupno postajo j Za čas od do Za nastopne približne preskrbo valne potrebščine posadkinih čet, zavodov in deželnobrambovskih oddelkov na dan Vzletno kruha ovsa a a o o CD I O sena a 840 , co i S 3400 i 4500 ! 5600 I co I "» j__j_I gramov slame za Skopo i steljo I postelje 850 !1700 por c i j 'Je na mesec po leti drv o S to -J* d O 282 j 423 kg 1 kg kubičnih metersk. metrov i centov kg po zimi drv a 282!423 kg I kg kubičnih metrov rt O a metersk, centov Približna tekoča letna potrebščina znaša c8 P kg porcij slani*- za o o o ž* o meterskih centov -a -2 C« t L O S a> =—. ^4 e« O ^5 drv kubičnih metrov meterskih centov > as T _c "$3 J C/2 kg § p e e I j a 1 n i pogoji: T. CD co 0 Ž (D 525 TJ i os i 0 I Gradec Schatt-leiten Bruk ob IVI. Ljubno Marein Judcnburg Strass Radgona 5 Si T" o ^1 rQ o a •H -K i te z? Maribor Ptuj Celje rt •i—> rH i" P •O Ljubljana Toplice O i> o rH (D 0 Celovec Št. Vid ob a. Beljak Trbi± Malboret Predil (zapor soteske) Jcicrnica (zapor doline pri Raiblu) Bovec z zaporom Bovške doline Wolfsbcrg Št. Peter Jezernica «1 S" H s u o i •HO H ^ S 8 Trst Koper Gorica Gradiška (4 Pulj O O OD OS U a -M H (X) flg •M ► H 392 3— — —1 151 281 72 72 745 — —; 53 7 — 2 — 3|- 5 — 4 — 88,- 7 2 3 5 155 136 514 35 7 Vi 42 20 33 65 402 i — j 10 38 18 — 10 — 265 — ! 29 5 — — 4 — l 6 2 — — 30 1870 — 30 140 65 — 10802 85 24 37 61 114 32 49 81 1914 1994 221 4660 2042 43 12 19 31 948 833 105 21 17 126 G0 99 48 24 1980|13632 21 222 30 45 240 240 1068 498 5 10 500J 100 6 5 — 10 600 10 10 200 90 60 38 80 18j — 2 i 40 — u (g - I m* ti > — 55 133 — — 188 220 12 30 135 — 3 38 100 65 10 300 200 154 123 7740 144 164 3672 62 62 600 270 180 15 170 550 3000 1200J 660 — 12 456 630 498 72 2280 1440 115 1210 4100 225 120 — — 345 220 153 8 — 161 459 32 — — I 491 5 — — 20 100 45 10 159 — — — — — I — ! 153 8 — — 16l! 20 25! — 3 2 — j 10 30' — 15 10— —i — 2 2 — —! - 80 9 6 — I — 22 140 - 50 33' — 13! 9; — 6 4 — — 91 6 15 10, — .—,— — [ 4763 — I 2030 i— 6222 — ! 61 82 '2140 660 999, 60 13046 300 31 135 — I 30 — 6 19080 — 50 — I — i 50 250 2030 — 6 09 9 60 — — 630 72j 48| — — 192| 1020, 390! 258 — ; — 132 90 — — 48 72 — ,— t I "* '•- 48 72 — — 48 72 — 126 84 — — 821 — 310 750 15 2400 1000 450 — — 18 — ! — 250 1500 2700 1500 36n i 36 — 660 ;ii — 3600 1. Za postajo «ra«lcc morejo se alternativno staviti tudi ponudbe za eventuelno zalaganje letne potrebščine vseh predmetov, izvzemši drva in premog. Pri zalagalnih ponudbah imajo se ustaviti cene, uštevšj užitaino in druge davščine, za meterski cent. Za oddajo so določeni nastopni oddajni obroki: za predmet seno po 1500 q v mesecih avgust do konca novembra 1890, koncem mesecev decembra 1890 in januvarja do 1891 po 1000 q in koncem mesecev februarja do maja 1891 po 7O0 2; za slamo za steljo 500 q v meseci avgust, v mesecih september 1890 do aprila 1891 po 400 q in v rnaji 1891 860 q\ Za slamo za, postelje v mesecih avgitst, december 1890 in april 1891 po 672 7; za slamo za skopo po 60 q v mesecih avgust, november 1890, januvar 1891 in 41 q v meseci marci 1891. Pošiljatve za avgust 1890 morajo se vsekakor do 15. t. m. odpraviti. V ostalem pa veljajo za take ponudbe določbe, ki se nahajajo v na ogled razloženem zvezku pogojev za, pogodbeni kup. 2. V Gradci se izgovarja oddaja Wieserskega svetlega premoga za c, in kr. garnizjsko bolnico št. 7, in sicer mesečno po letu po 17 in mesečno po zimi po 122 q, potem za e. in kr. infanterijsko kadetno šolo v Liebenau-u in sicer mesečno po letu po 40 in mesečno po zimi po 125 q. * 3. V Gradci se more zakupniku v porabo prepustiti erarično sbranišče za seno in slamo proti letni najemnini 360 gold., in proti zavarovanju za čas najema in soporaba erarične centesimalne mostne tehtnice proti plačilu odškodnine za obrabo, katere visokost se pogodi. 1. Za postajo Ifluribor se vsprejemajo tudi alternativne ponudbe na eventuelno zalaganje letne potrebščine predmetov seno, slama in drva, pri čemer so določeni sledeči oddajni obroki: za predmet HtMio v avgustu 1890 1400 3, od septembra 1890 do konca aprila 1891 mesečno po 700 q in v maji 1891 ostanek 740 17; za predmet slama za steljo v avgustu 1890 000 g, od septembra 18i)0 do konca aprila 1801 mesečno po 300 gin v maji 1891 ostanek 672 q\ za predmet slama za postelje v avgustu 1890 300 a.zlESL: Razen poprej navedenih <»skrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncetrovanja v zakupnej postaji, z morebitno 25°/0 večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih cenah. Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev. Splošni pogoji. 1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne doiti pri dotičnih vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII zvezka pogojev), na poznejše ali v brzojavnoj obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kakej ponudbi cenina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 9. do 4. ure popoludne pri dotičnih preskrbovalnih magacinih ogledajo, kjer leže" nalašč za to obravnavo v dveh jednako se gTasečih listinah napravljeni zvezki pogojev z dne 18. junija 1890 na ogled. Zvezki pogoiev dobe se proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. 3. Vsak ponudnik, izvzem.ši podjetnike v pogodbeni zaveznosti stoječe, popolnem preverjene in obravnavalnej komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditotno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnog i političnega oblastva, katero spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem [oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika, 4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5°/0 varščino od vrednosti, vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi speciflkovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin. Ti imajo prednost pri jednacih ponudbah pred drugimi podjetniki. Producentom se more oproščenje ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za spolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo. 5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame preskrbovanje kakega predmeta le, če s9 hkratu dobi oddaja jed-nega ali več drugih predmetov ali oddaja predmetov za več postaj, dopuščajo se le : a) za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj, b) za vse predmete krme v postajah, v katerih ni več, nego le jedna baterija ali jeden ekskadron, c) za predmeta seno in slamo v vseh postajah in d) za drva in premog v vseh postajah. Pa tudi te skupne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkurečnimi kraji. V Gradci, dne 18. junija 1890. 6. Oddajati ima se predmete neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Slama za postelje in kurivo morajo ; akupniki četam do-važati v njihova bivališča. Za prevažanje predmetov v konkurečne kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obse/eno že v ponujenih cenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost. 7. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vsprejetji ponudbe morala držati v § 862 občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vsprejme ponudba. 8. Oddaja preskrbovalnih potrebščin ima se praviloma vršiti v nastopnih obrokih. Kruh in krma od 5 do 5 dnij, slama za postelje v ja-nuvariji, maji in septembru vsacega leta, kurivo vsacega 1. in 15. dne vsa-cega meseca. Ce krajevne razmere in interes čete brez večjih stroškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni obroki za krmo raztegniti na 10 do 15 dnij. 9. Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke. Le v postajah Trst in Gorica se v mesecih juniji do septembra kruh peče a 1 9 ržene, Vs pšenične moke v družili osmih mesecih pa iz 2/3 ržene in 1 3 pšenične moke, v postaji Pulj vse leto iz l/a ržene in 1/a pšenične moke, z dodajo 140 gr kumene na 9 moke. Poleg ponudbe za zakup kruha, bodo se vsprejemale tudi ponudbe za izdelovanje kruha iz erarične moke po civilnih pekih in se morajo v poslednjem slučaji glasiti ponudbe na plačilo za peko od meterskega centa popečene moke uštevši sol, drva, svečavo in oziroma tudi kumeno. 10. Cene za zakup staviti se imajo uštevši užitnino in druge davščine: od porcije kruha iz 840 gr, od^ porcije ovsa a 3360 gr, od porcije sena a 5600 gr, od porcije slame za skopo a 850 gr, od porcije slame za steljo a 1700 gr, od meterskega centa slame za postelje, od kubičnega metra trdih ali mehkih drv z izrecnim označenjem vrste, od meterskega centa premoga, pri čemer se ima povedati iz kakega premogovnika in kake lege da je. Kjer premog glede gorivne sile ni znan, mora podjetnik pred obravnavo prositi, da se odredi kemična analiza. Ponudniki, ki stavijo svoje ponudbe za seno, morejo jih alternativno staviti tudi za otavo. V tem slučaji morajo za vsak teh predmetov posebej povedati ceno v svoji ponudbi. Namesto mehkih drv morejo se ponuditi tudi trda. Ponudbe za mešana drva so izjemno dovoljene le tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavno preskrbeti le jedno vrsto drv, in ponudnik ima določno povedati odstotek pri mešanih vrstah drv. V slami za steljo biti mora, če mogoče, 1L otepne slame, in se lahko ponudi kot celota po jednej ceni ali po obe vrsti zase (kot otepna in kot strojna [zmedena] slama) in po posebnih cenah. 11. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. 12. Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitno razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo. Zakupnik mora rezervne zaloge sam, katere mora imeti, hraniti v stlačenem stanji. 13. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da se podvrže določbam za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev dto...... z dne 18. junija 1890. Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se odklonijo. 14. V postajah, kjer oddaja predmetov za krmo ne presega potrebščine za 15 konj, se mora nje oddaje v sporazumljenji s c. in kr. četami se zagotoviti akordnim potom. Upravna komisija vojaškega preskrbovalnega magacina. Ponudbeni formular, Formular za kuvert ponudbe. s a :S» I H a* -i—i > C. in kr njukun preskrbovalnemu magacinu Ponudba vsled razglasa za zakupno obravnavo z dne ......................... I. Jaz podpisanec izjavim s tem vsled razglasa št. 100 Gradec z dne 18. junija 1890, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo ...................................—...................................................._ s konkurenčnimi kraji porcijo kruha a, 860 gr po ........................ reci: „ ovsa a 3360 gr po ._...................... kr. reci: sena a 5G00 gr po....................... kr. reci: slame za krmo (nepoškodovane ječmenove in ovsene slame) a 8400 gr po ........................ kr. reci: slame za skopo (ječmenove, ovsene, pšenične, sorščine ali kopne slame) a 850 gr po ......................... kr. reci: slame za steljo (strojne ali zmešane slame, četrtina stepm- slame) a 1700 pr po ........_________ kr. reci: meterski cent l slame za postelje (otepne slame v celih bilkah) po................. kr. reci: 1 kubični meter trdih bukovih (mehkih) drv, neplavljenih po -------------------- gld. .......................... kr. reci: 1 meterski cent premoga iz premogovnika ........---------..............------ premogove jame ...........................—........— ▼ -----..............P° 2 kr. recl : za čas od ____________________ -......................... do _......................._..................................... 1890, preskrbovanje prehodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo ________............................. varščino _........._.....— gld. ---------------- kr. obstoječe iz ..... ..................................... • Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14. dneh po uradnej objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaškej upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo dto. ................................................................... z dne 18. junija 1890. Kakor vidno iz priloženega odloka........................_________________ v .........................________......... se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno oddalo vojaškemu pre- skrbovalnemu magacinu. I. dne 1800. L j stanujoč v I. v Ljubljani estni trg §t. 11 L. Grecel-na lekarja prva in najstarejša alopatična in homeopatična lekarna na Krunjsli <>m, zaloga vseh van nit umorili k niti i j>u i 1, rnzutavab. — l*riznaiija jokey-l< lubov. Korneubursva živinska redilna štupa M konje, io^uIo živino in ovire, ' škatljica 70 kr., skalljice 35 kr. ces. in kr. priv. restitlicijskl fluid (iiniivnluti vođa v.il lconj«-) 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Kvvizde silna krma /.ii konj«' In govejo živino. — V zahojekih po (i fjld. in 3 in v Skatljicah po 30 kr. Kwizde vaseiina za konjska kopita (sredstvo za obranr- nje kopit). — PUllca 1 xU\. 25 kr. Kvvizde kit za kopita (miK'liio kopito). — 1'alčica 80 kr. Kvvizde svinjska štupa zu i»OMpcNevun)o »I«Im'I«iiju in hitra odpomod za »liiijšaiic živali. — Velika škatljica 1 ^ld. *2{> kr., mala ski tljioa f>3 kr. Kvvizde umivaino milo m e iu spalnice; dekorac.j;; za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhitino, kur gotovo priča moja razstava V Kml nI limunu, in stojim i oziram na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilnstrovani cenik in uzorce blaga, kar ra/.posiljaui zastonj in franko. Brzi stroj za pinjenje (metilnica) c Icr. najnovejše prikril, patent ki drži 5 do 50 litrov. S tem strojem se najdalje v 4 do 5 minutah iz smetane napravi najfinejše in najokusnejše surovo maslo. g Pralni in ovijala! stroji n.ajn.oTrejši patent s katerimi se perilo neznanski varuje in hitro jako belo in čisto opere, torej veliko manj trpi nego pri navadnem ročnem pranji. Več nego polovico se privaruje drv iu mila. V je Inej uri se s strojem toliko obdela, kakor sicer v jednem dnevu. Proti ognju iu iiloiiiu varne blagajnice, kasete, potem papirne stiskalnice, kmetijski stroji vsake vrste zlasti iiiluttliiie«' in reailnlce /it krmo, ki se gonijo z roko. geploni. rodo ali parom, trijeri, »istiluice za £U«», mlini aa trgaoo moko iu rjM-ni mlini za moko, vintike in Mttduc »tiuknlnicc, grozilne robkalnice, »troji za mečkanje tiauja, robkaliilce za turšleo, ««•-tmlnice za gnojnico i. t. ti. za domačo rabo ia obrtne namene, otročji vozički, »trojne igle sa »vilo, sukanec« ovčjo voluo, pavolo In olfe za »troje in vsi drugI deli za Mivalue ia kmetijske stroje i. t. d. Vite v največje) Izberi« iz najboljšega materijala Ia po na|-nlzjib tovaruiškib cenah. Pri tej priložnosti se zahvaljujem najiskrenejše za dosedaj skozi 20 let, mi skazil' o zaupanje ter si bodem prizadeval je tudi nadalje obraniti z reeluo in točno postrežbo. — Za zunaj Jemljota naroČila potovalca moja, gospoda Janez Kosmatltsoh in Janez Grebeno ter dajeta, kjer se zahteva, (tudi na pralne stroje) potreben pouk. Clepll in mlatilnlce postavljajo na zahtevanje tudi moji ljudje tako, kakor stvar zahteva, in jih prirejajo za vodno v rabo. Prosim za jako mnogobrojna naročila in se znamujem (431—2j z velespoStovanjem fRA¥ DETTER v Ljubljani, nasproti železnemu mostu na Starem trgu št. 1, I x Glavna zaloga % ruđninstih yofl in stiidenčiiili proizvodov t,ri (408—6) A PETRU LASSNIK-u v Ljubljani. W Tlakoviue o t*ttiiiioiili iu l>t-o&ur*u zuh to nj. ■b 1 linjske Razstave Srečke a I oli Vsaka srečka veli a za °*> oljnate barve. — Cenik, prospekt in atesti zastonj in franko Zabojček za poskušajo gld. 1.60. . it Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".