75. številka
Ljubljana, v torek 3. aprila
XVI. leto, 1883.
lxhaja vsak dan ireder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 1« f»ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j.Nirn mesec 1 gld. 40 kr. — Za    jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra-'un i se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati.   -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravo ist v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hi6i »Gledališka stolba". Upravnifitvu naj sc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vee administrativno stvari.
V I-lubijani, 3. aprila.
Program sedanje vlade: ravnopravnost in mir in sprava mej vsemi narodi, se je že tolikrat p<> udarjal in navajal z zagotovilom, da je vladi resno mar, če ne sedaj, pu vsaj v kratkem izvesti in uresničiti ga, da Jsmo se mu že privadili in dt>. bi naposled skoro prav trdno verovali vanj.
A v našej l»stnej, kakor v sosednjih zemljah ponavljajo se le prečesto dogodki, ki temeljito podrti našo lahkovernost, a pomnože naše dvome, da je vladi resna volja, izvesti svoj program in zadostiti pravičnim zahtevam raznih narodov, da, množe se dogodki, tako čudni, lako neveseli, da si nazaj že limo čase razupitega meščanskega ministerstva, za katerega vlade se nam je boljše in pravičnejše go dilo, nego dan danes pod vlado, katero sami podpiramo in krmimo.
Kratek pogled po našej ožjej domovini kaže nam, kako se povsod oficijelno in oficijozno podpira, pospešuje in Siri germanizacija, vsaktj Bloveuskej besedi pa stavijo kakor abotne tako sitne zapreke, kako se uriva nemščina pri oknih in vratih v naše ljudske in srednje šole in to celo v krajih, kjer do sedaj nemški jezik ni bil posebno v čislih, kjer sploh Nemcev ni. A živemu človeku se vse primeri. Istinitosti te prislovice prepričujejo He dan danes naši Dalmatinci. Kdo nn vsem krščanskem svetu bil bi kedaj mislil, da se bode v Dalmaciji, v tej narodno probujenej krouovini, začelo germanizovati ? V Dalmaciji, kjer ni tako rekoč niti jednega Nemca ? Nihče; a danes je germanizacija že fuktum, ki se več zanikavati in tajiti ne da.
Odkar je izšla znana naredba namestnika Jo-vanoviča, od tedaj pričela se je germanizacija, od tedaj datirajo pa tudi konfiskacije vrlega „Naroduega
Lista", katerim ne odide niti jedna številka, in imenovani list dohaja nam često prav močno v barvi, nedolžnosti. Da je baron Jovanović omenjeno naredbo zares izdal, to se sedaj niti tajiti ne more, kajti razni „dementi" v vladnih glasilih, ki n*j bi oprali Jovanoviča, bili so tako nesrečni in nerodni, da se takoj spozna prisiljena laž. Reklo se je: „Birou Jovanović je jedenkrat slučajno razgovarjal se z dvornim svetnikom in v pogovoru o uradnem jeziku v Dalmuciji opomnil, da bi dobro bilo, ko bi politični uradniki posluževali se nemškega jezika. Dvorni svetnik pa se je pobrinil in izdal formalni ukaz, zaradi katerega je nastalo v deželi nečuveoo vzburjenje, zastopniki in časniki začeli so se protiviti in pretiti, sam namestnik pa je bil tako iinenadeu vsled postopanja dvornega svetnika, da gaje dal v pokoj". Vsakdo, ki ima le količkaj razumu in pozna politično uradovanje, uvidi takoj, daje tnlitev praznu, da bi bil dvorni svetnik na svojo roko in v navzočnosti Jovanovića izdal tak ukaz. A da bi bilo temu tako, kdo je imenoval gospode Pa vi će pl. Pfauentliale, Latoure, Ilohen-lohe in Fekete in sploh uradnike, katerih velika, v Zadru bivajoča večine, ne zna druzega, nego nemški V Vse natneatniStvo v Zadru postalo je v kratkem času po polnem nemško. Čitamo sicer, da je ta ali oni novo došlih svetovalcev naročil si učitelja za hrvatski jezik, a mi dobro znamo, kako so se nekdaj pri nas namestniki in drugi gospodje skozi leta in leta učili slovenščine, a niti jeden je ni niti za silo lomil. To je le pesek v oči.
V dobrem poznanji položaja napisal je tedaj „Narodni L'stu članek z naslovom: „Barun Jovanović radi za Ris m arka", članek bil je sicer „po običaji" zaplenjen, a iz nhdpisa bilo je že razvidno, o čem se je bavil. Dalmatinski zastopniki tudi jako resno motrijo to stvar in v 29. dan p. m. sešel se
je v S pije tU narodni klub in jednoglasno sklenil, da se izrazi zastopnikom na Dunaji želja, naj z vsemi sredstvi, po zakonu in po ustavi možnimi, odločno delajo n:» to, da se liermanizacija dežele ustavi/ da se ministerska naredba zaradi znanja narodnega jezika glede uradnikov strogo izvršuje in da se uvede hrvatski kot uradni jezik v javno državno upravo. Od odločnosti dalmatinskih zastopnikov sinemo pričakovati, da se jim posreči zatreti germanizacijo in domačemu glasu priboriti prvo — vaakako mu dostojno mesto.
Politični razgled.
Notri« nj«* dežele.
V L j u bij a n i 8. aprila.
Iz Lvova se poro-a, da sta bila riialnvka poslanca Kovvalski in K u 1 a c z k o w s ki ua čelu rusnske deputacije pri škofijskem oskrbniku Sem-h r a to v i cz-u, proseč ga, da naj odredi naredbe proti nameravanemu spojenju Julijanskega in Gregorijanskoga ka len dr a, s katerim ne bi le odpadli rusinski prazniki, temveč bi se po mislih prosilcev Rusini sploh latini/iraii. Poslanec Kovvalski predložil je dokumente dokazuioč, da pripravljajo agitatorji ljudstvo in šolske otroke po deželi na to, da podpisujejo dotične petieije češ, da sam svetli cesar želi jednoto kalendra. Poslanec Kula cz k ow s ki omenil je izjave, ki jo je dal naučni minister Con rad v državnoj zbornici, da vlada v tej zadevi ne more ničesa storiti, ker smatra to zadevo za čisto cerkveno. Skof Sem bratov i cz obljubil je deputaciji, da se bode zavzel za to zadevo ter dal po vseh rusinskih cerkvah iz lece Čitati okrožnico, svarečo ljudstvo pred jcdiiaciuii sleparijami.
V oi; r«H«'iii državnem zboru predložil je komunikacijski minister načrte postave o gradnji pristanišča za petrolej v Rek i in sekundarne železnice R e k e s F o I d v a r. Na to so prične speci-
LISTEK.
As j a.
(Povest. Ruski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) IV. (Dalje.)
Ko sem šel domov, nesem mislil ničesar, neko čudno čuvstvo težilo mi je srce, kar me iznenadi rnani, a v Nemčiji redki duh. Obstal sem in zagledal poleg poti malo gredico konopelj. Ta duh spomnil me je moje domovine in vzbudil v meni strašno hrepenenje po njej. „Kaj delam tukaj, Čemu se potikam po tujej zemlji, mej tujimi ljudmi?" vzkliknil sem in žalost, ki je težila moje srce, spremenila se je hipoma v grenko in pekočo razburjenost. Prišel sem domov v čisto drugačnem razpoloženji duha, kakor prejšnji večer. Ril sem silno razburjen in dolgo se nesem mogel pomiriti. Nazadnje sem se usel in spomnil se svoje nezveste udove (z oficijal-nim sporninanjem na to damo sklepal sem vsak večer), uzel sem v roko jedno izmej njenih p'sem. A še razgrnil je nesem, kaiti prišle so mi druge misli v glavo: začel sem misliti . . . misliti na Asjo. Domislil sem se, da je Gagin govoril o nekej za-
preki njego vej vrnitvi v Rusijo . . . „Dobro, ali je mari ona  sestra njegova V*  zaklical sem glasno.
Slekel sem se in ulegel se v postelj, a nesem mogel zaspati; več kakor jedno uro sedel sem na postelji in opiral s komolcem glavo na zglavje in znova mislil sem o tem muhastem dekletu s posiljenim smehljanjem . . . „Podobna je malej Rafaelove j Galateji v Farnesini", šepetal sem sam seboj: — „da; ona nikakor ni njegova sestra . . ."
Pismo udovino ležalo je mirno na tleh in mesec je je obseval.
V.
Drugo jutro sel sem zopet v L. Skušal sem se prepričati, da bi rad videl Gaginu, a v resnici sem pa želel videti samo, kaj dela Asja? ali se bo še tako čudno obnašala, kakor prešnji večer V Dobil sem oba v obednici, in čudo ! — morda zato, ker sem po noči mnogo mislil o Rusiji — zdela se mi je Asja čisto ruska deklica, da prosta deklica, skoraj hišna. Oblečena je bila v starinsko obleko, lase imela je počesane na ušesa, mirno je sedela pri oknu in šivala tako tiho in skromno, kakor bi nikdar ne bila se pečala s čim drugim. Skoraj nič ni govorila, vsa je bila zamišljena v svoje delo, njen obraz bil je tako vsakdanji, da sem se nehote spomnil naših Katric in Marije. Da jim je bila še podobnejša,
pela je polglasno „Matušku goluhušku". Gledal sem njeni rujavi in mirni obraz, spomnil sem se svojega včerajšnjega sanjarjenja, in žnlosttMi sem bil. Vreme bilo je prekrasno in Gagin mi je objavil, da pojde danes risat po naravi, jaz sem ga poprosil, če ga smem spremljati, če ga ue bom motil.
— Kaj še, rekel je: — še dali mi boste lahko kak dober »vet.
Pokril je črn klobuk a la Van Dick, oblekel jopič, stisnil papir za risanje pol pazduho, in odpravila sva se. Asja ostala je doma. (Jagin jej je naročil paziti, da bo dobra juha, in ona obetala mu je biti v kuhinji. Prišla sva v meni dobro znano dolino, (iagin se je usel na kamen in jel risati otel hrast s širokimi vejami. Ulegel sem se v travo in izvlekel majhno knjižico, a jaz nesem pričital še jedne strani, Gagin je pa le malo prečrtal papir; samo razsojevala sva, kako mora in kako ne sme delati umetnik, česar se je treba držati, kakšen je pomen umetnika v našem stoletji. Gagin odloČil se je nazadnje, da danes ni pri volji in legel je poleg mene, in svobodno tekli so najini pogovori, zdaj zamišljeni, zdaj veseli, a skoraj vselej nejasni, v katerih tako rad izliva svoja čuvstva ruski človek. Ko sva se do sita nagovorila, vrnila sva se domov zadovoljna, kakor bi bila res kaj obdelala. Asjo našla
jalna debata o postavi za srednje Sole. Minister naukov in bogoćastja Tref o rt priporoma, da Be naj bi §. 1. V prvotnoj obliki nespremenjen vzpri jel. V njem se razpravljajo razlogi za obdr/anje dvo-strokih srednjih šol ter je proti jeduoti naukov. Po-1 slanec  Oton   Hermanu   pa   zagovarja separatni! predlog, trdeč,  da nema namena odpraviti realk, nego samo v ožje soglasje jih spraviti z gimnaziji.] — V političnih krogih se ugiba, da bole dosedanji i podpredsednik stola  magnatov,   Ladislav Sz<igye-nyi Maricb, imenovan predsednikom višje zbornice! ter Judesom curiae na mesto Mtjlatha;  potem pa bi postal grof Cziraky podpredsednik. S tem ime-j novanjem Szogyer.yi-ja  pomagala bi si vlada le začasno iz zadrege,  ker  namerava Svbgyenyi zavoljo Bvoje starosti   po  potnem odtegniti se političnemu življenju.
V tem, ko vsi ogrski Srbi živo želijo skoro uresničenje cerkvenega Konjar«-«.-* ter imajo opravičeno upanje, da se ima to kmalu zgoditi, prinaša „Nemzet." jako pomenljiv Članek, v katerem se splošno zaletava v »rbsko cerkveno avtonomijo 111 govori za njeno utesnenje; nadalje izraza „Nemzet" željo, da bi se naj v Budapesti ustanovila srbska pravoslavna theologija, ter da bi se naj patrijarh tjakaj preselil, ker da bi bil ondu manje razpostavljen vsakeršnemu natolcevanju ter bi bil sploh „bolje shranjen".
%itćt»ij<* «lrž«iTt*.
V BelgPadll vi<i!a se je v nedeljo volitev metropolita, ne da bi se je bdi udeležili škotje. Izvoljen je bil arhimandrit T heod oz i j Mraovid in kralj ga je že potrdil metropolitom. Pripoveduje se, da so biii uhodi k voltlnej dvorani vsi /astra-ženi z vojaki. Po tem takem bi bila torej srbska vlada storila že najskrajnejši korak v svoiem razponi s cerkvijo. S tem je seveda dobila avojega metropolita, :. zelo je neverjetno, da h' se bila s tem tudi že končala sitna ta afera srbskega cerkvenega razdora.
Glede na tako zamotano podonavsko vprašanj«* doha|a iz Bukurešta jako zanimljiva novica. „Romanul" priob<uje namreč in priporoča načrt angleškega inženirja za izkoptnje donavskega kanala mej Czrnovodo in Kiistendže, s katerim bi 86 vodena cesta do Carigrada skrajšala skoro za 500 kilometrov. Ta kanal ne bi le v obče jako po-Bpeševal promet, nego hi vse odncfoje v prometu po Donavi in nje pnustiih na noge postavil. Priustje Suline bi postalo Čisto zapuščeno in tudi nameravano ure jen ;e kilijskega rokava zadobilo bi samo lokalen pomen za samo rusko kabotažo. Rumunija bi zares vsej zjedinjeni Evropi nasproti ne mogla radikalneje postopati, kakor če res izvrši nameravan prekop.
Vest, da bi bila londonska vlada predložla vta Bbingtonskemu kabinetu ustanovitev uiejnarodue policij«' proti anarhistom, /aznamenujejo vsi novo-yorški listi kot neresnično. Zatrjuje se celo, da se o tej zadevi sploh nikdar ni nič dopisovalo mej Britanijo in Zjedinjenimi Državami. „Standard" pravi le, daje angleški poslanik SackviHe VVest povsem prijateljski opozoril ameriško vlado na irske agitatorje in njihovo počenjanie, na kar je želel prezident Arthur izvedeti mnenje svojega kabineta o tej /adevi. (članovi poslednjega pa so baje soglasno izrekli, da ne vidijo povodu nadlegovati one, ki imajo sočutje z Irci; jeden iz ministrov je celo
v dalj Sej razpravi obravnaval politiko angleške vlade glede ravnanja s političnimi begunci v Angl ji. Predsednik Arthur se je strinjal z nazori svojih ministrov ter priobčil jih poslaniku VVest-u zatrjevaje, da si bode vlada Zjedin jenih Držav na vso moč prizadevala izpolniti svoje naiodnostne in internacijo nalnti dolžnosti.
Doji
HSI.
1% Kamnika 2. aprila. [Izviren dopis.] Tretja letošnja veselica v narodnej našej Čitalnici združila nas je sinoči v lepem številu in to veselico — njihovo drugo — priredili so naši vrli pevci „Lireu. Veselje je videti, kako to društvo lepo in mirno cvete, tem bolj, ker smo prepričani, koliko društvenih podjetij je mej nami kar čez noč propalo. Naši slavčeki «e lepih pesnij slovenskih redno vadijo in, kadar pride ura, pokažejo svojo zmožnost javno, v zadovoljnost poslušajočega občinstva in sebi v zadostitev.
Tako sinoči. Izpeljali so svoj program, ki je bil tačas po vsebini svoji jako zanimljiv, posebno glede na smešni „Kurji trojespev" — izvrstno, znak uspešnega truda!
Igra ».Damoklejev meč" odlikovala se je na našem odru prav umestno; igralci, katere poznamo iz „Cvrčka", kratkočasili so nas tudi v tej igrici izborno. Hvalo jim!
A v tern hipu, ko pade zagrinjalo, že zadone godbe veseli glasi, srca mladostna poskočijo od hrepenenja po vrtenji na gladkem plesišči, in že se vije radostni vrtinec po godbinem taktu. Koga bi držale noge v mirni poziciji pri tem pogledu!
Le v ples bo vibarni vrzimo — Plesalci, plesalke na hrup!
To je prava radost! kakor bi godel Mefistofe-
les na svoje gosli!   Kuj je znakovitejega glede na
svet  in  življenje kakor  baš — ples? Saj pesnik I dopis iz Šmarija pri Jelšah in nekaka tišina zavla-
mogrede bodi rečeno: oni viharji, ki so bruhali na našo Čitalnico prvi čas njenega nastanka, ne hrume več po Kamniku — da! nekaj časa smo bili gojili celo iluzije: Kamnik je za vselej rešen nemčurskega nasiistva, — kar se prikaže nova hidra s strupenimi glavami, na katere nam je obračati svojo pozornost in, ako jih že ne moremo brž zatreti, da se njihovega strupa ognemo, ki nas preti navdati vsaki čas. Ako smo pred 15 — 20 leti imeli mej domačini samimi agente iz nasprotnega tabora, je bil to po naj • več dokaz nezavednosti narodne, — a sedaj imamo tujce, prinesene od Bog ve kodi, ki hočejo sejati v nas nem'.Uo luliko in delati propagando za nemško stvar mej nami. Le-ti se p t iza de vaj o zvoniti z velikim zvonom pri nas in so celo nervozni, ako se nas kdo predrzno jim približati na njim neugodni način.
Da se je vsled tacega početja strankarstvo zopet bolj ukoreninilo in stopilo v razločneje meje, je ob sebi razumno; a nas to ne straši, mi ostanimo zvesti svoji sveti stvari in mej njimi in nami vzdigne naj se visoka trdna stena. Oni, ki so se pustili zavoditi, prištevati so bili že od nekdaj odpadnim ; za nje nam nema biti žal, postali so nam vsled tega odpadništva tudi tujci, katere moramo kot ljudje pač trpeti pri sebi in jih srečavati kot naseljence „iz — druzih krajev".
To je pač bridko, a motiti nas ne sme; osts-nimo tesno združeni pod svojo zastavo „kot pravi domačini," vredni bivati na slovenskej zemlji, ako tega nesrečnega strankarstva ne sme biti konec, Čitalnica pa nam bodi ko doslej, a odslej še močnejši zaščit in zavetje, kjer se pogosto združujmo in utrjujmo napadovano narodnost svojo. Na svidenje l lz Šmarja pri Jelšah 1. aprila. [Izv. dop ] Le redkokedaj čita se v „Slovenskem Narodu"
pravi
dala je v našem nekdaj tako živahnem in narodno
„Ta Hvet je ogromno plesišče, »
«. ,.  .  u    T . .    ,        " odločnem trgu.
Življenje begotni je ples, — °
Kjer vse se popušča in išče kttj Je temu uz™k?
In — ljubi in — laže se vmeB." V prvi vrsti je temu kriva nezaslišana malo-Se ve da v teh vrstah tiči nekaj tamnega, kar inarnost tukajšnjih merodajnih Slovencev — seveda utegne po nazorih pesnikovih biti resnično, — a na ' brez male izjeme — do svojega materinega jezika ter našej veselici ni bilo nič tamnega vse svitlo. I nekako smešno potezanje za blaženo svabščino. Prevladala je kakor skoro pri vs^b veselicah v cej ko ustopiš v naš slovenski trg, vidiš napis pri našej Čitalnici ista živahnost, ona varna veselost, ki občinski pisarui napisan v nemškem jeziku; nemški navdaja družbo v trdnem zavetji v tem, ko vije zu napisi pri trgovcih naznanjajo ti, da se tu ne le nai huda nevihta. Pa, ali ni to varno zavetje, naša samo nemški (?) izdelki, ampak tudi preblažena ljubjena Čitalnica? Da, ona nam je še vedno to, nemška kultura slovenskemu občinstvu prodaja za kar nam je bila preti petnajstimi leti! V njej se drag denar. Naj si bo mizar ali kovač, čevljar, pek zbiramo, kakor smo se tačas: pravi domačini svojega ali mesar, vsak razobesi samosvestoo svoj nemški naroda, da se za trenutek oddahnemo utisneni po napis, češ, saj sem pa tudi uemške korenine, ako-neljubem tujstvu, katerega se še vedno ne moremo ravno živim mej inferioruimi Slovenci ter se mastim po polnem iznebiti doli v vsakdanjosti naši in s ka- od z žulievimi rokami pridobljenih novcev ponižnih terim v dotiko se moramo — žal! zopet vrniti, ko slovenskih helotov.
zapustimo drag; prostore narodnega zavetja. — Mi- Da bi se vsaj tej malomarnosti  in budalosti
sva ravno tako, kakoršno sva bila pustila, — ne sence koketnosti, nič posiljenega in ponarejenega nesem zapazil na njej; ta trenutek ue bil bi jej mogel očitati nenaravnosti.
-— Oh! rekel je Gagin: post in pokoro si je naložila.
Zvečer je nekatenkrat zaze ala in zgodaj odšla v svojo sobo. Zgodaj poslovil sem se od Gagina in odšel domov, mislil nesem  ničesar:  ta  dan minul mi je v treznih občutkih. Ulegel sem se spat in ne jevoljno govoril sam seboj:
— Kakšen kameleon je to dekle! — in po-mislivši nemoogo pristavil sem: — in v« nder ni njegova sestra.
VI.
Minulo je štirnajst dnij. Vsak dan šel sem k Gaginu. Asja se me je ogibala, ni več uganjala tistih šal, katerim sem se čudil prve dni našega znanstva. Trla jo je skrivna žalost in ni se več toliko smejala. Radoveden s* m jo opazoval.
Ona je dobro govorila Irancoski in nemški; po vsem se je videlo, da ni bila od otročjih let v ženskih rokah, da je dobivala čudno odgojo, ki nema nič občega z odgojo Gaginovo. V njem se je videl kijubu njegovega klobuka a la Van Dick mehki, razvajeni velikoruski pleinenitus, ona pa ni bila čisto
nič podobna kukej gospodičiui; v njenem gibanji bilo je nekaj nemirnega: ni davno, ko je bil cepljen ta divjak, to viuo je še vrelo. Po prirodi boječa in sramežljiva prizadevala se je biti zgovorna in pogumna, po se jej ni posrečilo vselej. Parkrat govoril sem ž ujo o njenem življenji v Rusiji, o njenej prošlosti; ona mi je pa le nerada in kratko odgovarjala, vender sem zvedel, da je pred svojim odhodom v inostranstvo dolgo bivala na deželi. Jedenkrat dobil sem samo, ko je čitala neko knjigo. Podpirajoč glavo z obema rokama in držeč prste v laseh je kar požirala vrste.
— Dobro! rekel sem stopivši k njej: — kako ste pridni!
Povzdignila je glavo, ter me ponosno in strogo pogledala.
— Vi mislite, da se jaz znam samo smejati, rekla je, in hotela je bežati.
Pogledal sem naslov knjige, bil je neki francoski roman.
— Vender vas ne morem pohvaliti, da bi bili dobro izbrali svoje berilo, opomnil sem.
— Kaj pa čem citati ? zaklicala je ter vrgla knjigo na mizo: — tedaj bodem pa rajši malo poskočila, in pobegnila je na vrt.
Še ta  večer čital sem Gaginu HHermana in
Dorotejo". Asja je sprva samo švigala mimo naju, potem pa hipoma obstala in nastavila uho, tiho sedla je k meni in poslušala branje do konca. Drugo jutro je zopet nesem spoznal, dokler nesem uganil, da jej je šinila v glavo želja biti skrbna za dom in plemenita kakor Doroteja. Z jedno besedo, zdela se mi je ona skrivno bitje. Bila je samoljubiva do skrajnosti, a jaz sem jo imel rad, če bi se bil tudi jezil ua njo. Vedno bolj sem bil prepričan, da ona ni Gaginova sestra. On ni ravnal ž njo kakor brat; preveč laskovo in prizauesljivo, iu ob jednem nekaj prisiljeno.
Čuden slučaj potrdil je na videz to, kar se mi je dozdevalo.
Nekega večera šel sem k vinogradu, kjer sta bivala Gagin in Asja, in našel sem vratica zaprta; na jednem mestu bila je pa ograja podrta, in skočil sem čez. Ne daleč proč ua strani stala je majhna vrtna koča iz akacij; ko sem šel mimo, sliSim Asjo z ihtenjem in razburjenostjo govoriti sledeče besede:
— Ne, nikogar druzega nečem ljubiti kakor tebe, samo tebe bom ljubila in na vselej.
— Dobro, Asja! le pomiri se, rekel je Gagin: — ti veš, jaz tebi verjamem.
To govorjenje prihajalo je ie vrtne hišice. Za-
prišlo v okom, hotelo je nekoliko narodnjakov usti- Jabornigg je dan danes c. kr. okr. glavarstva ooviti bralno društvo, kojemu bi bila naloga po tajnik v pokoji — in hud nemčur. Nekdaj bilo je razširjanji slovenskih časnikov, po poučevanji kmet- [ drugače. L. 1848. bil je gosp. Jahornigg sodelavec pk«ga ljudstva in po unemanji za stvar slovensko v Novem Mestu kakih šest mesecv izhajajočemu razširjati narodno idejo. Toda zaman! Ničevi ugo- narodnemu listu „S lov eni en s Blat t", nosil je vori in rezprtija mej seboj preprečili so še prej, ko surko, bil posebno marljiv aranžer pri vseh narod-Be je kaj pozitivnega za to storilo, ustanovitev brul- nib veselicah, da poskusil se je celo na odru ter nega društva. nastopil v igri „Matiček se ženi**. Se v.-, takrat še
Še žalostneje bilo bi opisovati razmere glede' ni  bilo  slovenskih   plakatov in bili   smo nekoliko jezikovne ravnopravnosti pri tukajšnjih c. kr. in drugih mlajši, kaj ne gosp. JaborniggV Sicer pa Vam bodi javnih uradih.   Na slovensko ulogo dobiš česlokrat \ v tolažbo povedano,   da  utegnete v kratkem dobiti nemški odlok „mit Rlicksicht auf die landesiibliche kolego, katerega Vas ne bode treba biti sram. deutsche Sprache", ne oziraje se na pomen §. 13 — (Ljubljanski dopisnik) v „Deutsche
o. s. r., ne na premnoge ukaze pravosodnega mini- Zeitung" bi naše mesto rad prav v nič spravil, ker sterstva iz prejšnjih časov, še menj pa na ukaz primerja Ljubljano s bosniškimi vasicami. Dopis je sedanjega justičnega ministerstva od 18. aprila 1882 ])0\n iažjj ,n zttvijanj  in kdor ima toliko potrpe/lji-
br. 20513. In čuda! Ljudstvo slovensko zapeljano in zbegano po zagrizeuih renegatih-kruhoborcih mora biti zadovoljno, da Be mu v vsacem oziru blažena nemščine po uradih uriva, da se mu materni jezik javno zasmehuje!
Da se pa renegatstvo razširja in se ideje fakcijozne opozicije trosijo mej nepokvarjeno Ijud-Btvo slovensko, zato skrbi graška tetka, celjski zakotni listič, čruo-žolto-rudeča „Wachtu, posebno pa zadnje kruljavo otroče „Kmetski prijatelj" vulgo lisjak. Kakor se je v zadnjem Času slišalo, unvu se ta v slabi slovenščini pisana nesnaga po vseh dovoljenih in nedovoljenih potih slovenskemu ljudstvu. Tudi v slovenskem Šmarji ustanovila se je poddružnica ali agentura, od koder naj bi se po razširjanji kužnih idej „Kmetskega prijatelja44 mej priprosto l;udstvo gladila pot nakanom celjskih urger-m&nskih Abderitov. In kdo bi mislil, da tu na čeiu temu podjetju stoji možicelj, kateremu se to naj -menj upodobi, ki po svojih zloglasnih kreaturah, ki živijo ob dninar&kib grosih, pospeAuie kolportažo tega vladi sovražnega lističa.
Te in jednake razmere ne smejo dalje trajati. Krepko na noge, narodnjaki ŠmarijČani! Ustanovite Bi narodno oguišče, krog katerega se boste zbirali, drug druzega navduševali za sveto narodno stvar in priprosto ljudstvo poučevali — in kakor pred močnim vetrom kužna sapa, izginili bodo šmarijski netopirji!
vosti, da čita vse do konca, mora se na zadnje vender čuditi, da imajo take biro pisači gorostasno nesramnost in predrznost prisvajati si častni pridevek „Schriftsteller".
— (Vodnikov epigram.) 15. avgusta 1810 se je v Ljubljani sijajno slavi! Napoleonov dan; o priliki razsvetljave se je lesketu! na deželni hiši transparent z napisom :
„0d liljaka do Budno llirzi pojOJ Nafli vajvod jo Marmont, posdravljcn naj bo.14
Besede  so  Vodnikove ter poleg „Ilirije oživljene" u/.rok žalostne usode njegove po reokupaciji avstrijski. Njega in škofa Kavčiča je preganjala avstrijska vlada kot francoska privrženca,  ne uvažuje,  da se je Kranjska po polnem odstopila Francoski v dunaj skem miru 1. 1809. in zvestobo prisegla Napoleonu I ter da se je lože zanašati na zveste ljudi nego na prelomnike prisege.   Ko bi bil Vodnik pozneje po vrnitvi avstrijske vlade gojil tako mišljenje,   to bi bilo pač kažnjivo. — Tako  poroča   in  sodi  o ne srečnem pesniku učenec njegov 1. 1862 umrli župnik Nakelski Blaž Blatnik v svojih nemških memoarih. Omenjenega napisa nesem Čital v nobenej slovenski knjigi;   morda   utegne  koga zanimati ta drobtiua;! zato jo objavljam.
Ivan Vrhovnik v „Lj. Z."
— (Č i t a 1 n i 3 k i pevci) se opozarjajo na svoje redne vaje vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer.
— („Jadranska Zarja".) Pod tem naslovom osnovalo se je v Trstu društvo, ki je imelo 29 dan p. m. svoj prvi redni občni, od več nego 100 družabnikov obiskovani zbor, pod predsedstvom g. F. Jeršek-a. Pri volitvi bili so izvoljeni: Fran JerSek, predsednik. Gg. Josip Seloi, Anton Lulek, Dragotin Dobčnik, Anton Vončina, Anton Kralj, odborniki.
— (Vozni red) na državni istrski žele/.nici Divača-Pulj se je s 1. t. m. premeni!, ker se je uvel poletni vozni red in bo odslej v Divači neposredna zveza s ponočnimi kurirnimi vlaki mej Dunajem in Trstom in z brzo vlaki mej Dunajem in Trstom.
— (Volk) klati se, kakor poroča „Sočau, že nekaj mesecev po Trnovskem gozdu in strpno gospodari mej divjačino. Do seda) našli so ostanke 40 raztrganih srn, a kdo ve, koliko jih do sedaj še ni najdenih. Od Čepovana pa do Vojskeg.* ojiaza se kvarno delovanje krvoločnega gosta in ljudje se bo;e, da bode začel tudi mej domačo ž vino delati škodo, ako ga ne prestreže o pravem času srečnega lovca kroglia.
— (Razpisana je služba) pristava pri c. kr. okrajni j sodniji na Vrlnpki s plačo po IX. neredu. Prošnje do 15. t. m. na c. kr. deželne sod-nije predsedstvo v Ljubljani.
— (Razpisa u a je služba) paznika 2. razreda v posilnej delavnici v Ljubljani. Letna plača 300 gld , 1 Va funta kruha na dan, stanovanje in opravo.  Prošnje do 24. t. m.
— (Razpisana je s lu žba) občinskega tajniku v Črni, v Pliberškem okraji na Koroškem. Plača 300 gld. iu prosto stanovanje. Zahteva se razen uradniške sposobnosti znanje nemškega in slovenskega jezika v govoru in v pisavi.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Idrija 3. aprila. Narodni meščani v drugem razredu sijajno zmagali. Narodnih 25 g;la-- (Restavracija V ČUaUUii^bo 0>v' nasprotnih 3. sv. Juri,i zopet otvorila.   Da bo.le to v.sekako mo-i        Budimpešta 2. aprila.  Govor, so, da gote, kupilo je društvo ikoro vao gostilniško opr»v„ bode minister Ivallay v kratkom, naj-
od „Gorcarieve" konkursne mase. ter bo do dne l,oz,,eJe ,do ko,lca aPnla> »"potoval v Horcogo-20. t. m. gostilnico oddalo ali v najem, ali pa
na račun.   Sedaj, ko so gostilniški prostori z vso
.   . ....      .     i ,„l. nistrov dobile so pred kratkim po posti pakete
iiotrebno ojiravo  oskrbljeni,  bo  društvo leuko do-       .  „ .,  F .   . r . 1, ... ' . ,..
'., .   ' ,     . „   ,   .   .  nA  »„ z okuženim perilom na osepmcah obolelih ljudi),
bilo pripravnega  najemnika,  ker odpade dosedniije 1 1 ■'
glavno plačilo: stroški za opravo.   — Do 2 0 t. m l*OSl«IIIO.
v z p r e j e ni a   oglase čitalnični odbor,  oziroma g. Ker „Ljudski (»laa11 v avojej zadnjej številki luž njivo
M. Pakič.   Prav želeti je, da dnbo.no kmalu do- trdi. *f > PoroSUo v .Slovanskem Narodu« o volilnem
» i»» jv, ubodu tako BVane Jj udane stranke", katero reprezontirnU
mačo gostilno in  prepričani smo,   da bo gostilničar gg. Bnbadobnik aon. & jun., neresnlono, objavim resnici na
vino nadzorovat.
London 2. aprila.   Soproge raznih mi-
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Dvorni svetnik Marko V. Lipold v Idr ji dobil je red železne krone tretje vrste.
— (Deželno hišo na Turjaškem trgu) obdali bo na prednjej fasadi z visocimi odri, da se primerno obnovi in olepša.
— (Tempora miltantur!) Poročali smo aadnjič,  da  neki  c  br. penzijonist Jabornigg trga
slovenske plakate na voglih.   Od več stranij vpra-lprav dobro tabrnal, ako bo skrbel za dobro pijačo ČUHt- ker 8em hil »>rl i8t"c,n 8,lodu   1 1      "' 1
šani,  kdo je ta Jabornigg,   odgovarjamo ohslednje:1 in postrežbo.
čilo po polnem istinito in da jo g. Suhadobnik v resnici izrekel se,  da so bode od nomčurBko stranke za vo-
.gledal sem ju skozi gosto prepletene veje. Ona dva me pa nesta opazila.
— Tebe, tebe samega, ponavljala je, in oklenila se ga okrog vratu, in ihteč začela ga pol ub>-vati in pritiskati se mu na prsi.
— Dobro, dobro, rekel je on, in gladil jej lase z rokami.
Nekaj trenutkov sem bil miren ... H krati eem se pa stresel. — Ali grem k njima? Nikakor ne! S hitrimi koraki vrnil sem se k ograji, presko čil jo, in v hitrem begu tekel sem domov. Smejal sem se, mel roke in čudil se slučaju, ki je tako nepričakovano potrdil moje misli (niti jeden trenutek nesem dvomil, da je res) in to je jako bridko zadelo moje srce. Nesem mislil, da se znata tako potaje vati. In čemu to? Kaj ju neki tako veseli slepiti mene V Kaj tacega bi od njiju ne bil pričakoval . . . In kako občutljivo objasnenje je to?
VII.
Spal sem prav slabo, drugo jutro ustal sem zgodaj, navezal sem popotno culico na brbet in povedal svojej gospodinji, da me ni treba čakati zve čer; odpravil sem Be peš v gore ob reki, na katerej stoji mestece Z. To gore so odrastki gorskega brbta, ki se imenuje Pasji Hrbet, in je jako znamenit v geologičnem oziru po pravilnih bazaltovih skla-
dih, a meni neso bile mari geologična opazovanja. Sam ne vem, kaj sem vse čutil, samo to čuvstvo bdo je jasno, da nesem maral videti Gagina in njegove sestre. Skušal sem prepričati se, da je njijina hmavščiua jedini uzrok, da ju videti ne morem. Kdo ju je silil, da ste se izdala za sorodnike? Naj rajši bi ne bil nič mislil na njiju, počasi klatil sem se po gorah in dolinah iu posedoval v vaških krčmah, in prijazno razgovarjal se s krčmarji in gosti, ali sem se pa usel na kak ra/.gret kamen in gledal v zrak, kako plavajo oblaki. Tri dni sem se tako po tikal okrog, in ne brez veselja — četrti dan mi je pa bilo nekako težko pri srci. Mirna priroda upi i -vala je blagodejno na moje misli.
Prepustil sem se vsega tihej igri slučajnosti in menjajočim se utisom, ki so se polagoma pretakali po mojej dusi, na zadnje pa zapustili jedno občno čuvstvo, v katere se je zlilo vse, kar sem videl, slišal, čutil te tri dni — vse: prijetni duh smole po gozdih, krik in dleskanje detljev, šumenje potokov s pisanimi postrvmi na dnu, jasni obrisi gora, temue skale, čiste vasi z lepimi starimi cer kvarni in drevjem, štorklje po travnikih, pripravni mlini s hitro se vrtečimi kolesi, veseli obrazi vašča-nov, njih višnjevi jopiči in sive nogovice, škripajoči in počasni vozovi, v katere so bili uprezeni debeli ko-
nji, sem ter tja pa tudi le krave, mladi dolgolasi potniki na čistih potih, obsajenih z jablani in hruškami.
de sedaj se rad «pominam teli prijetnih utisov. Pozdravljam tebe, skromni ogel nemške zemlje s tvojo zadovoljnostjo in s tvojimi sledovi pridnih rok, vztrajnega, če tudi ne hitrega ilela . . . Pozdravljam tebe nemški svet!
Še le tretji dan zvečer prišel sem »Iomiot. Pozabil sem povedati, da sem iz jeze na Gagina in Asjo poskušal v sebi vzbuditi zopet podobo trdosri ne udove, — pa se mi ni posrečilo. Ko sem začel misliti na njo, zagledal sem pred sabo kmetsko deklico, kakih petih let, z okroglim obrazom in z nedolžnimi očmi. Ona me je tako po otročje prostodušno gledala . . . Sramoval sem se tega (istega pogleda, iu v njenej navzočnosti nesem hotel lagati snm sebi, poslovil sem se za zmirom s svojim predmetom.
Doma čukalo me je pismo od Gagina. Čudil se je mojemu naglemu sklepu, očital mi je, zakaj ga nesem vzel seboj, in prosil me, da naj pridem nemudoma k njemu, ko se vrnem. Nejevoljen pre-Čital sem to pismo, drugi dan sem se pa odpravil v L.
i Dalje prih.)
lilno agitacijo dobilo denarja  dovolj,  ako postavi „ljudska stranka41 narodnim nasprotne kandidate. V Ljubljani, li. aprila 188«).
.ToHip Hlciiljn.
Poslano.
Kot c. kr. uradnik iu ne aktiv. e. kr. častnik branil), baon. 78. objavim, da so neseni udeleževal veselice v Zati-čini, katera je bila popisana v dopisu z Dolenjskega v fir. (36 „Slovenskega Naroda" in pri kaierej so je — žal povi dati — istinito svirala pri sprejemu in v čast došlega ljubljanskega gosta — privatne osebe — moža poštenjaka — cesarska himna.
Zatičina, 80. marca 1883.
(201) Toni. Einspieler.
Umrli so v LJubljani:
1. aprila: Katarina Jančar, pekovskega pomočnika udova, 7.r> let, Rimska cesta št. 19, za otrpnenjem pluč. — Marija Bil leti, delavka, f>0 let, Kolodvorske ulice št. 20, za Breno napako.
2. aprila: Katarina Breeelnik, poštnega sprevodi ika žena, 42 let, Sv. Petra cesta št. 60, za mrtudom. — Primož Pristov, mokar, 46 let, Poljanska cesta št. 81, za delirium treuiens.
li. aprila: Fduanl Stolla, klobučar, 66 let, Poljanska cesta št. 153, za otrpnenjem pluč.
V deielnej bolnici:
30. marca: Marija (-erle,   kmetska liči,   39   let, za
jetiko.
31. marca: Ana Grafne-ter, rokovičarjeva udova, 70 let, za kroničnim plućnim oedemom.
1. april;,: Marjana Perko, gostija, 52 let, za oslab-ljenjem morij.
stoteri jai«* ^recite 81« marca.
V Linci:   68,     55,     12,     36, 37.
V Trstu:  67,     81,     09,     71, 39.
Vabilo Jia naročbo.
(jg. naročnike, katerim je potekla pr. mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske   naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
n  P°l leta........6   „   50 „
r  četrt leta .......3   „   30 „
„  jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........16 gld. — kr.
n  I>ol leta........8   „   — „
„   četrt leta .......4   „   — „
„   jeden mesec.......I   „   40 „
Upvctvni&tvo „Slot\ Naroda*'.
Mttteontlogićlio j»<» roči i u.
(Prokleti čez in«»m«»t? iuiii*<*tj.)
Barometer: Srednje stanje baionictrovn je bilo v pretočenem meseci zelo nizko, in sploh za 4*46 min. nižje, kot norm. Ino srednje stanje celega leta; znašaio je namreč 730*84 nun. in je bilo le Itkiat nad , 22krat pa poduor-inalno. Najvišje srednje stanje, za 11*79 mm. nad nor.iuluin, je bile t., naj i izje, za 17 Ki nun. pod uoriiialom, 11. marcija. Tudi stanje sploh je biU> 21'krat nad-, tilkrat pa podnor-inaluo, in sicer najvišje, za 12*67 nun. nad normalen), 4. marcija BJU ruj; najnižje, za 18-30 mm. pod normalom, 2. inar-cija ODOludne. Največji razloček mej srednjim stanjem je tedaj znašal 28*96 mm : največji v stanji sploh 80*07 min. Največji razloček v stanji i cdnega dne, za 7*40 umi., je imel (i. unireij, najmanjši, za O 34 mm , 9. oziroma 2."». inareij.
Thermometer:   Srednje stanje thermometrovo je
bilo V uiaiviji zelo nizko; znašalo je namreč -\- 1.3° C, to je sa 2'5° C. pod normalom, ter Je bilo 8krat nadnormalno. Najvišjo, za 2-it0 C. nad normalom, je bilo srednje stanje
27., najni/j«-, sa 9*4° C. pod iiormaloni. 23. marcija: razloček mej maksimom in niitiiumm srednjega stanja je tedaj znašal 12*3" c. Tudi stanje sploh jp bio le 28krat nadnor« mabio, Škrat normalno, 68krat pa podnormalno, in sicer najvišje, za 7*2' C, nad normalom, 18. marcija opoludne; najnižje, za 17*2°C pod normalom, 14. marcija zjutraj; raz loček mej maksimom in miniinom sploh je znašal tedaj 24*4° 0. Največji razloček v stanji jednega dne, za 14*2° C, je imel 14. maroij, najmanjši, sa 1-3U 0., 20. inareij.
Vetrovi pretočenega meseca so bili precej spremenljivi; bili so razun juga zastupani vsi. Prevladoval je „v/, hodni" veter, katerega smo imeli 38krat, Jugovzhod" 16krat, „burjo- Mkrat, „zahoda 13krat. „sever" in „brezvetrije" po 4krat „gorenjca" Škrat, ^jugovzhod" lkrat.
Nebo je bilo največkrat, SOkrat, .popolnoma oblačno", 22krat .jasno", 21 krat pa „dttloma jasno".
Vreme je bilo v marci j i zelo nestanovitno; mesce je imel lf> deževnih, oziroma sneženih dnij, v katerih je palo 119*50 mm. mukrine, tedaj 24*20 mm. manj, kot lani v nunciji Največ, za 37*HO mm., je dal mokrine 26. marcij.
ZD-a.3nLa«3sl^:si "borz*
dne 3. aprila.
1'apirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta .... ..... 78 „
Ziata renta........                                          . 97 ,
f>°/„ marčna renta......... 93 „
Ak'-ijc narodne banke           .   . 833 ,
Kreditne akcije...... 327 ,
London   . .....                              . 119 F
Napol. .......... v „
('. kr. cekini . ......                                   .   . S „
Nemške marke         ...       . f>8 „
4% državne srećke iz I. 18f>4   250 gld. 119 ,
Državne srečke iz 1. 1864.         100   „ 167 „
4"/„ avstr. zlatii renta, davka prosta.   . 98 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „
n     4°/0...... 90 „
„     papirna renta r>"/0..... 87 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „
Dunava reg. srečke f>°/0    .   .   100 gld. 113 „
Zemlj. obč. avst'-. 4*/a70 zlati zast. listi .117 „
Prior, ohlig. Klizabetino zapad, železnice 101' „
Pr or. oblig. Ferdinandovo sev. železnice 10f) „
Kreditni; srečke......100 gld. 17i> ,
Kudolfnvo srečke.....10   n — „
Akt i je anglo avstr. banko .       120   „ 118 „
Tiamm\vay-društ. volj. 170 gld. a. v. 226 „
50 75 90 15
do 48 H4 50 25
45 50 ■ O 85
75 50 50
50
75
95
k?.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so Bu v sredo 28. marca t. 1. udeležili pogreba nam premile, ljubeznjivo in nepozabljive sestre, gospodične
Marije Valenčić,
posebno pa vsem darovateljem prekrasnih vencev in gg pevcem izreka iiajiskrenejšo zahvalo
žaluioča rodbina
(198-2) Valenčić.
Ilirska Pistrica, dne 80. marca 1883.
Rogaška
Slatina.
Spodnje Štajersko.
Južno žel. postaja:
Poljčane.
Glasovite kisline z glavber-Jevo soljo, gorko podalpinsko obnebje, slatina, železne kopeli, zdravllnloa z mrzlo vodo. Glavno označenje : bolezni prebavljilnih organov. Krasni izleti, topliiki salon, godba, koncerti, tombola itd. itd. Prospekti g-rati-. Stanovanje in voda naj se naroča pri vodstvu.
(110—1)
V najem
se dajo za več let zavoljo bolezni strojarja Jarneja Flll-pičn v Idriji li. nI. 124. njegova, v dobrem stanu se nahajajoča
prostovoljno in z Ugodnimi pogoji. Ta strojnica obsega: delavnico z vso potrebno opravo, orodjem in v njo napeljano vodo; potem prostorno sobo za priravnanje usnja s tremi mizami od trdega lesa iu jedno kamenito, velik uzidan kotel ird. itd v pritličji je velik prostor za osušivanje kož, ravno tako tudi pod krovom, zraven tega pa še jedna soba, v katerej lahko stanujejo tri osobe.
Najeti hoteći naj se obrnejo do strojarja Jariieja Filipiča* ali pa do oskrbnika njega zapuščine, gospoda ItHiuiiiiMlM Karllngei -ju v Idriji. (194 — 1)
\m\ Za zdravljenje v — jeseni in po zimi. |«|
Proti
protinu.
-ov
l*r  I i
trganju.
antiarthritični, antirheumatičiii
kri čistilni čaj
Skazan kot siguren.
HUčinek   T T izreden. I ( • • • •■
Vspeh izboren.
I'oshino.
7)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas I zkusan llek proti trajnom kašlju pločevine I itludoa bolesti grkljana 1 proti mehurnitn katara,
ta,,p;rr" (PASTILLEN)
Hinke Mattonija (Karlovi vari u Ceskoj).
naJjtris« kod
Na etikoto in /ainali, kakor kaže podoba, iia^~ lrc'«a ONlro |»w»iti.
MATTONU GIESSHUBLEP
Mej na rod na svetovna razstava 1870. Sidncv Hors concurs. Mejiiantdna svetovna razstava INs'o. Mel-bourn ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem.
Frana Wiljaelm-a,
leknriiarjtft v NVoiikircInMi-u (N.-Or>Nt.),
rabil se je nže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarane dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolne in kožne bo leziu, »»tjrce po životu ah licu, hraste, sifilitične otekline, nabasanje jeter in vrance, heinorojide, zlatico, luule živčne bolečine, mišične ali členske boli, ž lodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polueMet slabosti, b6lo ]>ri i«« -kah, škrolelje, bezgavke in druge bolesti.
Knjižica o zdravilskih vspehih zadnjih 12 let franco in gratis.
Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se p-i Iran \\ illirliii-u. lekarnarji v Neunkirclienu (N.-Oestt
Osiguraj se, da nc kupiš ponarejatve, ter glej na znane znamke, ki so v več državah postavno varovane.
Ta čaj prodajajo:
V Hiiiililjuni: Peter Lii«wi»ilc;
v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofjcj Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kvanji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Me.sfu: Dom. Kizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos Močnik, lekarnar. (656-17)
>|     Za zdravljenje v spomladi in po leti. [j)
__ &
'S1 *11. I? P*I -ile
S ■
r
i g
i c
1
3 a «5 5" £
£•2. L   » S, • ad
a. o s - .v = :. a
II viaIs i S
-*11^ F a* i I • m*
n n —
S.
M [33
o- ^
T>__-i
Bi
S iN
p H —i
I F?
t.
Z «
Z.
' PO
JDt. Sclimidt-o-v
pr ilep  a kurja ecesa
uporablja se že več desetletij  kot gotovo uspešno in brez bolečine delujoče sredstvo za odpravo kurjih očes.
Uspeh' tega po dr. Schniidt-u izumljenega prilepa za ^     Wrhlmia inanika. kurja iičesa je skoro nepričakovan, ker se "more po večkratnej uporabi vsako kurje Oko odstraniti breB kake operacije. CenajedneJ škateljei s 15 prllepki in roženim dletceui za izpulitev kurjih očes je
Glavna zaloga v QIotf|rnltz-l na Nižeavstrijskem v •fuiija is stuci'.ja leUai*m<
NB. Pri nakupovanji tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na to, da ima vsaka Skateljca ua zunanjem zavoji tu natisnjeno znamko.
Dr. Behr-ov izleček za živce,
izdeluje se i/, zdrav ilnih zelišč po posebnem navodu in se je ob-nesol i/./.t mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trganji, migreni, ishiadi, bolečinam v križi *1n hrbtu, božjasti, otrpnenju, oslabljenju in polucijam. Niolalje se dr. lUhr-ov izvleček ta živce osobito uspešno uporablja proti protinu in rheumatizmu. Varstvom umu. otrdelim mišicam, trganju v členkih in kitah, nervoznemu glavobolju in šumenju po ušesih.
l>r. B«br*ov Hvftlli eksitrsrdCt uporablja se samo povrh života. — Lena jediuj steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v-
Glavna zaloga za razpošiljatev: Grloffffiilte, Nižeavstrijsko, v lekarni Julija ISitrJuor-Ja.
NB. Pri nakupovali i tega preparata naj p. n. občinstvo blagohotno pazi na to, da iiua vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko.
I>r. S< Iiinidt-ovi prilepi kur|a ofesa in dr. Hel»r-ov Uv^nl ckHlrakt dobivajo se v IJul»I|ani pri J. Svobodi, lekarnarji m J. iru-koesjr-JI, lekarnarji, kakor tudi DO mnozih lekarnah v Kranjskej. (,1'J-l)
■T;«fll
l/datelj in odgovorni urednik Mak«o Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*.