Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, it. 290 Liubljana, petek 9. decembra 1927 Cena 2 Din — Irhaja pb 4» ajatraj. « Stane mesečno Din as~—; sa inozemstvo Din 4er— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Liubljana, Knaflora ulica itev. 5/L Telefon it. 1071 in 2804, ponoči tndi it «034. Rokopisi oo oo vračajo. Upravaittvo: I+agaoa, ova ulica it. 54. — Telefon it. «036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko msccmtai oddelek; Ljubljana, Preiet-nova ulica it 4* — Telefon it. <499 Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račua pri pothum tek. zavoda s L|ob-lana it 11.84» - Praha «110-78.180. Wlen,Nr. *>sjui.: * Ljubljana, 8. decembra. Obljube in dejanja. Besede v Sloveniji in dejstva v Beogradu. Proslave Brezmadežne Device in politični ekscesi neiskrenosti, nepoštenosti ter nemorale. Kamorkoli pogledamo, odkar je SLS z blejskim paktom stopila v vlado, povsod nedoslednost, neiskrenost in demagogija klerikalne politike. Koliko grdih podtikanj in klevet je zagrešilo novinstvo SLS radi ljubljanske univerze. Tista SLS, ki je že v bivši Avstriji smatrala vprašanje slovenskega vseučilišča samo za neresen po-stulat ter to vprašanje v avstrijskem parlamentu zlorabljala kot sredstvo za obstrukcijo. v deželnem zboru in odboru kranjskem pa vseučiliščni fond porabila za svinjake, tista SLS se je leta in leta prikazovala Slovencem kot patentirana zaščitnica ljubljanske univerze. Prišel pa je čas, ko se je njena neiskrenost morala razgaliti in razkrinkati V tiskanem ekspozeju finančnega ministra, ki je bil te dni predložen finančnemu odboru, stoji črno na belem, da se je vlada z. Vukičeviča, katero vzdržuje tudi SLS in v kateri sedi njen zastoonik in zaupnik, pismeno obvezala izvršiti od finančnega ministra predlagane redukcije fakultet. To je prva realna in resnična ataka, ki jo vodijo v Beogradu proti ljubljanski univerzi baš kompanijoni blejskega pakta in to v isti sapi. ko njihova glasila v Sloveniji pišejo cele strani za neokrnjenost ljubljanske univerze. Večje dvoličnosti in politične komedije SLS v velikem slovenskem vprašanju še menda ni dokumentirala. Leta in leta je SLS udarjala na veliki boben proti davčni neenakosti in drugim krivicam, ki se gode Sloveniji in Slovencu. Neprestano je kazala na ogromne škode in prikrajšave, ki jih vsebuje državni proračun za Slovenijo. Danes drvi klerikalno parlamentarno zastopstvo slepo z vladno večino, glasuje kakor en mož nele za stare, marveč tudi za nove krivične obremenitve ter odklanja in energično pobija vse. še tako stvarne in prepotrebne predloge opozicije, ki so stavljeni v interesu prečanskih krajev. Doma mistificira klerikalno novinstvo istočasno slovensko javnost in piše, kako pripravljajo poslanci SLS eldorado za Slovence. Tudi v vseh ostalih vprašanjih sama dvoličnost in neodkritosrčnost klerikalne politike. Tako pri razpravi zakonskega predloga o sodnikih, za katerega je »Slovenec® razvijal krasne misli, poslanci SLS pa so v Beogradu z dejanji pokazali baš nasprotno. Ista igra v drugih vprašanjih, pri Trboveljskih rudarjih, pri zasebnih nameščencih, hišnih lastnikih. Še kmetu, ki ga radi jemljejo v zakup in na katerem sloni v glavnem njihova politična moč, klerikalci niso prizanesli s povišanjem zem-Ijarine in taks. Baš v času. ko prireja katoliško di-jaštvo v Ljubljani proslavo Brezmadežne Device in celo z lepaki po kioskih manifestira za svoje versko naziranje, vidimo, da ista mladina strnjeno sledi voditeljem klerikalne amoralne politike. Niti enega moža ni v SLS, ki bi imel pogum, da zakliče tem ljudem: Quo usque tandem? Nikogar ni, ki bi se opogumil začeti boj proti usodni dekadenci in izprijenosti SLS. Vse od mladine do starine se potaplja v močvirju. Za presojo morale klerikalne politike ni malo značilna akcija v slučaju Ijub-janskega župana dr. Puca. Po zatrdilih iz krogov SLS vodi akcijo sam posle vodeči predsednik dr. Natlačen. Nad leto dni so imeli zaupniki SLS v rokah mestni magistrat in Mestno hranilnico. Vse spise, ki so v zvezi s prodajo Filipovega dvorca, so temeljito preštudirali. a niso mogli ugotoviti ničesar nekorektnega kaj šele nepoštenega. Gospod dr. Natlačen ie kot predsednik oblastnega odbora imel še posebno pravico, da se zainteresira za zadevo. Tudi kot odvetnik je imel priliko, da kot kazenski zagovornik stavi pred sodiščem predloge za dokaz resnice, ki bi mogla dr. Pucu dognati to, kar so o njem po Ljubljani raztrosili zlobni klerikalni jeziki. Končno se je SLS zatekla za plot poslanske imunite-te,_da okleveta in ukrade čast možu na način, da si niti zadoščenja poiskati ne more.^ Od nedelje, ko je »Slovenec« priobčil pod zaščito poslanske imunitete infernalni napad na dr. Puca, je minulo že pet dni. Med tem je dr. Puc s polnim imerom krepko reagiral, a »Slovenec« molči, kakor grob. Onečastil je pod zaščito poslanske imunitete ime nedolžnega človeka, a nima kot glavno katoliško glasilo toliko politične dostojnosti. kaj šele krščanske morale v sebi. da bi mu dal vsaj formalno zadoščenje za storjeno krivico. Brezmadežna Devica bi danes morala plakati, bo bi videla, da jo proslavljajo pristaši take stranke kot je SLS. Druga avdijenca g. Davidoviča Koncentracija demokracije stopa na plan Politična situacija se je začela razvijati hitreje. — Skupna avdijenca gg. Vukičeviča in Marinkoviča. — Nočna seja ministrskega sveta. — Kdo bo sestavil koncentracijsko vlado Atentat na bivšega albanskega ministrskega predsednika Beograd, 8. dec. p. S še večjim zanimanjem, kakor prvo vest o avdi-jenci g. Ljube Davidoviča, je sprejela vsa beograjska politična javnost danes novico, da pojde g. Ljuba Davidovič jutri ponovno na dvor. Politični kiogi vidijo v tem dokaz, da stopa akcija Ljube Davidoviča v ospredje. Vse kaže na to, da gre razvoj političnega položaja v smeri koncentracije demokratskih sil in da bo sledila Vukičevi-čemu reakcionarnemu režimu koncentracijska vlada, v kateri bodo poleg Demokratske zajednice in Seljaško-demokratske koalicije zastopani tudi resnično demokratični elementi ostalih strank. Umevno je, da se polašča vladnih krogov vedno večja nervoznost. Mnogo komentarjev je vzbudila današnja opoldanska in večerna avdijenca ministrskega predsednika in dejstvo, da je bil zvečer istočasno z g. Vukičevičem sprejet v avdijenci tudi zunanji minister in glavni predstavnik Demokratske zajednice v vladi, dr. Voja Marinkovič. Takoj po avdijenci se je sestal ministrski svet, ki je imel nato skoraj štiriurno, pozno v noč trajajočo sejo. Dasiravno so ministri po seji novinarjem izjavili, da je razpravljal ministrski svet le o tekočih zadevah in o predloženih zakonskih načrtih, so vsi politični krogi prepričani, da je bila ta seja posvečena pred vsem novemu razvoju politične situacije. Tudi današnji nenadni prihod g. Ace Stanojeviča v Boegrad tolmačijo politični krogi kot dokaz, da je položaj skrajno napet in da je pričakovati v najkrajšem času velikih sprememb. G. Aca Stanojevič je danes ves dan kon-feriral z radikalskimi prvaki, zlasti s pašičevci in centrumaši. V radikalskem klubu vlada velika nervoznost in ogromna večina poslan- cev se je zedinila na ultimativno zahtevo g. Vukičeviča, naj nemudoma skliče sejo kluba, da poroča o političnem položaju. Iz krosov pašičevcev se zatrjuje, da bo ta seja odločilne važnosti za nadaljni razplet položaja. Tudi centrumaši zagotavljajo, da 4do ra-dikalski klub zahteval od Vukičeviča, da poda takoj demisijo, ker grozi drugače radikalni stranki nevarnost, da bo potisnjena v opozicijo. Ožji prijatelj in zvest sotrudnik g. Davidoviča je nocoj izjavil vašemu dopisniku, ko ga je vprašal za mnenje o situaciji, sledeče: »Že pred par dnevi sem vam povedal, da g. Davidovič zelo kritično presoja zunanjo in notranjo situacijo države in je povsem jasno, da je spričo takega položaija čutil potrebo, da nekaj podvzame, ker se zaveda, da nosi veliko odgovornost ne le pred svojimi volilci, marveč pred celokupno jugoslovensko demokracijo. Njegova predvčerajšnja avdijenca je dokaz, da se je g. Davidovič odločil za odločilne korake. Kdaj bo njegova akcija kronana z uspehom, je še težko reči. vsekakor pa priča razvoj dogodkov, da bo sprememba nastopila morda mnogo prej, kakor pa je nekaterim ljubo ic kakor se v gotovih krogih pričakuje.« Splošno vlada prepričanje, da bo vlada podala ostavko med božičnimi parlamentarnimi počitnicami, da bo imel drugi ustavni faktor priliko temeljito proučiti stališče raznih strank in nato izbrati primerno osebo za sestavo koncentracijske vlade. Ni še jasno, kdo bo prevzel to, pod danimi razmerami zelo težko in odgovorno vlogo. Po splošni sodbi je predestiniran za to mesto g. Ljuba Davidovič, vendar pa ni izključena možnost, da sestava vlade ne bo poverjena nobenem izmed' ekspo-niranih šefov parlamentarnih skupin, da bi se na ta način omogočila kar najširša koncentracija. Pojavljajo se celo verzije, da bi kralj poveril sestavo vlade neparlamentarcu. Novi uspehi Emečkodemokratske koalicije v davčnem odboru Pomembne oprostitve od plačevanja davka na podjetja in obrti. Povečanje kompetence davčnih odborov. — Odbitki od davku podvrženih dohodkov Beograd, 8. dec. p. Danes se je dopoldne in popoldne nadaljevala razprava o novem dav-Cnem zakonu. V razpravi so bili členi, ki govore o davku na podjetja, obrate in samostojne pokli e. Več členov ie bilo rezerviranih. Za člen 46. )e predložil generalni direktor neposrednih davkov g. Letica v smislu predloga kmečkodemokratske koalicije novo štilizacijo, po kateri prodala poljedelskih pridelkov, živine In lesa ne spada pod ta davek, ako se ne vrši obrtno in stalno. Ta nova štilizacija pomeni ogromno korist za naše kmete. Cl. 45. določa, da so oproščeni plačevanja davkov na podjetja in poklice intelektualni delavci izpod 16 let, dijaki, ki dajejo inštrukcije i. t. d. Ta določba je bila sedaj razširjena tako, da se nanaša tudi na samostojne novinarje, književnike in slične poklice, v kolikor to ni njihov glavni vir dohodkov. Po daljši debati je bil sprejet tudi predlog opozicije, da se oprostilo plačevanja tega davka vsi ročni delavci, stari nad (I let Opozicija Je sicer zahtevala, da se starostna doba zniža na 60 let, kar pa je vladna večina odklonila. Pri členu 48. je opozicija zahtevala, da se črta določba, po kateri lahko finančni minister oprosti plačevanje davkov tudi fizične osebe. Večina pa je ta predlog odklonila. Členi 49, 50 in 51 so bili sprejeti brez sprememb. Določbe v čl. 49, ki predvidevajo razne kazni za nepravilne prijave, so bile na zahtevo poslanca Demetroviča črtane. Člen 52. le bil sprejet z manjšimi stilističnimi popravki. Obširna debata se je razvila pri čl. 53 in 54, ki govorita o davčni osnovi. Po daljši razpravi je bila sprejeta zahteva opozicije, da davčne oblasti ne morejo same oceniti, ali so podatki In računi v knjigah in bilancah pravilni ali ne, kakor je to določal prvotni načrt. Ta pravica se priznava le davčnim odborom. V debati so govorniki zlasti poudarjali zahtevo, po kar najširši avtonomiji davčnih odborov. Podrobnejša debata o tem se bo vršila o priliki razprave o sestavi in funkcijah teh odborov. Dopoldanska seja je bila nato zaključena. Na popoldanski seji so bili sprejeti čl. 55—63. Člen 55 govori o stroških, ki se lahko odraču-najo od brutto - dohodkov. Na zahtevo opozicije je bila 4. točka tega člena spremenjena tako, da se sedaj glasi: ■ Odbijejo se kot stroški tudi dokazane obresti dolgov.. Tudi 5. točka je bila na zahtevo opozicije spremenjena tako, da occni davčni odbor vsoto, ki naj se odpiše na račna amortizacije poslopij, strolev ali Inventarja. Opozicij« le nadalle tndi zahtevala, da te računa med stroške plačani neposredni davek, kakor to določa sedanji finančni zakon. Ker zastopnik vlade ni pristal na to zahtevo, le bila ta točka razervirana. Pri čl. 56 Je poslanec Demetrovič zahteval, da se darovi humanitarnim, kulturnim in naci-fesftvom, ki Jtb dajejo razna podjetja. odbijejo kot režijski stroški, ker je udruženje denarnih zavodov napravilo sklep, da odkloni v bodoče nadaljno dejanje takih daril, če bo moralo od tiiih šc plačevati davke. S tem bi bila hudo udarjena vsa nacionalna in kulturna društva, ki si s samo članarino ne morejo kriti svojih stroškov. Vladna večina je to zahtevo odbila. Končno je opozicija zahtevala, da se izgube prejšnjega poslovnega leta odračunajo pri izra-čunanju davčne osnove. Generalni direktor neposrednih davkov g. Letica je nato podal na zapisnik daljšo izjavo, da že itak tolmači določbe zakona v tem zmislu in da bo to tolmačenje merodajno pri izvajanju zakona. Člen 57 Je bil sprejet brez spremembe. Člen 58 le bil spremenjen v toliko, da vzamejo davčni odbori v oceno vse podatke, ne glede na to, ali izvirajo od davčnega obvezanca ali pa od oblasti. Načrt je namreč prvotno določal, da so za davčne odbore merodajni izključno Ie uradni podatki, ki jih je smatrati v vsakem slučaju za dokazane. Člen 59 je bil sprejet brez spremembe, čl. 60 pa, ki govori o davčni stopnji, je bil rezerviran. Nato ie sledila debata v rentnem (obrestnem) davku. Členi 61, 62 in 63 so bili sprejeti brez spremembe, nakar je bila seja zaključena in se razprava nadaljuje jutri dopoldne. Skopljanski proces pred zaključkom Skoplje 8. decembra p. Danes se je nadaljevala razprava proti obtoženim dijakom Današnjo razpravo so izpolnili govori zagovornikov dr. Vojislava Djukiča, Ante Pandiča in dr. Ante Paveliča iz Zagreba. Vsi trije govorniki so ostro kritizirali režim ki vlada v Južni Srbiji in naglašali, da it želja po osamosvojitvi Makedonije le posledica skrajno slabe uprave. Posebno zanimanje je vladalo za govor dr. Paveliča, ker se ie smatralo, da bo proces politično eksploatiral. Dr. Pavelič pa je bil v svojem govoru predvsem branitelj in se je bavil izključno le z obtožnico, ki jo je pobijal točko za točko naglašujoč, da gre za običajno dijaško organizacijo, ki Je razpravljala važnejše zadeve v tajnih sejah. Končno je na-glaSal, da taki velelzdajniški procesi mnogo bolj škodujejo državi kot pa obtožencem ter je navedel kot primer zagrebški veleizdajniški proces iz leta 1909. Razprava je bila nato zaključena obsodba bo objavljena jtrtri aM v soboto dopokise. V sredo zvečer je bil poskusen atentat na Šefket bega Verlaz-zija znanega zagovornika italoiUske politike Ahmeda bega Zogu Rim, 8. dec. o. Iz Tirane poročajo preko Barija, da je bil snoči poskušen atentat na bivšega ministrskega predsednika, senator. ja Šefket bega Verlazzija, očeta žene Ah« meda Zoga, ki se je vračal domov z avto« mobilom. Z njim se je peljal senator Beo cia. Ko se je avto ustavil pred vhodom v vilo bivšega min. predsednika, je eden iz« med obeh služabnikov, ki sta ga tudi spremljala, skočil z voza, da bi odprl vra« ta. Tedaj sta z nekega vogala ulice padla dva strela. Sluga, zadet v koleno, se je zvr. nil na tla. Drugi služabnik je nato izvlekel revolver ter začel streljati v smer, odkoder so padli streli Tudi oa se je kmalu zvrnil mrtev. Senatorja, ki sta bila Se v vozu, sta začela nato sama streljati, toda atentatorji so med tem že zbežali ▼ temo. Atentat je v Tirani napravil globok vtis. V bližini me» sta, kjer je bil izvršen atentat, so naSH siv klobuk neke dunajske tvTdke, ki nosi v no» tranjosti znamenje neke beograjske tvrdke. «GiornaIe d' Italia« piše, da je atentator jugoslovenski državljan. Oboroževanje Zedinjenih držav Iz Coolidgeove poslanice kongresu je razvidno, da se Amerika pripravlja na novo oboroževanje Washington, 9. dec. d. Poslanica pred« sednika Coolidgea kongresu zahteva dovo» litev največjega proračuna v mirni dobi, ki ga je bilo kdaj zaznamovati v Ameriki. Gre za vsoto 4 in pol milijarde dolarjev, ki prekoračuje lanski proračun za 200 mi« lijonov dolarjev, in sicer v glavnem zaradi zahtev za obrambo države. Predsednik za. hteva 362 milijonov dolarjev za mornarico tn 398 milijonov dolarjev za armado. V svoji utemeljitvi naglasa, da se bo v letu 1929. gradilo med drugim osem križark in dve podmornici. V zahtevah za mornarico so všteti stroški za modernizacijo vojnih ladij «Oklahoma» in «Nevada» kakor tudi tretji obrok za program o gradnji morna« riških letal, ki ga je treba izvesti v petih letih in po katerem bo imela mornarica koncem t. L izmed predvidenih 1000 letal že 696 izgotovljenih. Program za armado predvideva stalno vojsko 118.750 mož in vsebuje obenem drugi obrok za gradnjo letal v armadi, ki bo imela leta 1932. preko 1800 letaL Dalje priporoča predsednik do« volitev novih kreditov za vodljive zrako« plove, zakar je kongres že določil 200.000-dolarjev. Koncem poslanice ceni predsed« nik prebitek iz državnih dohodkov v teko« čem letu na 454 milijonov dolarjev. Zunanje politični cilj Amerike je pospe* sevanje mirovne ideje. Predsednik pozdrav Ha, da je navzočnost ameriških vojnih la« dij na Kitajskem zadostovala za zaščito tamkajSnjih ameriških interesov in da ni prifilo do boja. Ravno tako z veseljem ugo« tavlja, da je posredovanje Amerike osvo« oodrlo prebivalce Nikarague dolgoletnih revolucij. Glede Mehike upa, da bo ener« gično vstraianje za pravice Amerike — pri čemer bo Amerika spoštovala mehikansko nedotakljivost — privedla do tega, da se Kodo nesporazumi jen j a obeh držav brez motenja prijateljskih odnošajev polegla. Dasi Amerika v mednarodnih vprašanjih večinoma nima interesa, bo vendar skrbno proučevala predloge za nadaljno zasigura« r.je svetovnega miru. Ameriški narod ne pripisuje pogodbam samim odločilnega po« mena in smatra poštenost, Faier Play in razpoloženje kakega naroda za boljše ga* rancije proti vojni kot velike oborožitve. Kljub temu se bo Amerika udeleževala mednarodnih dogovorov za zasiguranjo miru. London, 8. dec. d. Vtis Coolidgeove po. slanice ni ugoden. Po dolgem času so se konservativci, socijalisti in liberalci zedi« čili za kritiko poslanice, posebno glede mornariškega programa. Rim, 8. decembra (ri) Fašistični listi ostro napadajo Coolidgeovo poslanico ter povdarjajo, da ie govoril Coolidge popolnoma odkrito in da je poveličaval ameriški imperijalizem, ki je bil dosedaj maskiran z Wilsonovimi idejami. »Tevere« napada Zedinjene države zaradi hinavske vloge, ki so io igrale na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi, v resnici pa bi hotele postati imperijalistični zaščitnik Evrope, Balkana in drugih delov sveta. List označuje Coolidgea kot učitelja, ki poučuje uboge evropske učence. Amerika hoče odločevati o usodi Evrope in Coolidge hoče, da bi ameriške bojne ladje dominirale na oceanih. »Tribuna« očita Ameriki, da gazi mirovno idejo in da propagira vojno in imoe-rijalizem. Službena objava pariške pogodbe Beograd, 8. decembra p. Današnje »Službene Novine« objavljajo v smislu sporazuma med našo in francosko vlado besedilo prijateljske in arbitražne pogodbe. S tem so izvršene vse formalnosti in je pogodba definitivno sankcijonlrana. Važen sporazum med Francijo in Grčijo Ženeva. 8. dec. s. Francoski zunanji minister Briand in grški finančni minister Kafandaris sta včeraj pozno zvečer podpisala dogovor o ureditvi grških vojnih dolgov Franciji. Vprašanje dolgov za materijalne dobave bo predloženo posebnemu razsodišču, ki bo proučilo gospodarski in finančni položaj Grčije. Francija je vsled tega umaknila svoje pridržke zaradi razpisa grškega posojila pri Društvu narodov. Grški finančni minister je dopoldne odpotoval v Pariz in London. Eurov pri Briandu Ženeva, 8. dec. (že.). Danes je sprejel francoski zunanji minister Briand bolgarskega zunanjega ministra Burova, s katerim je konferiral o težavah, ki so se pojavile pri pogajanjih med finančnim odborom Društva narodov in bolgarskimi delegati glede posojila Bolgariji. Bolgarska vlada ne more iz ' načelnih in praktičnih razlogov dovoliti, da bi prišla bolgarska narodna banka v privatne roke. Mednarodna organizacija tiska Ženeva, 8. dec. d. Svet Društva narodov je sprejel sldep. ki vsebuje izjavo m več navodil za nadaljno obravnavanje načel in zahtev, ki jih je stavila svetovna konferen« ca tiska. Izjava naglaša, da odgovarjajo uspehi konference najvažnejšim smotrom Društva narodov za vzdrževanje miru in razvoj mednarodnega sodelovanja. Društvo narodov ima mnogo interesa, da bi odgo» vome organizacije in oblasti, posebno vla» de, tiskovni uradi in tiskovne zveze naires. nejše razpravljale o tem sklepu. Predlogi Sveta Društva narodov o svetovni konfe« renči tiska se nanašajo na abonement listov pri pošti, na zaščito časopisnih vesti, na smernice glede poklicnih olajšav za tu in inozemske novinarje in na smernice proti cenzuri v mirni dobi. Dr. Beneš v Parizu Pariz, 8. dec. s. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj iz Ženeve pri« spel semkaj. Tekom dneva je obiskal raz» n« politične osebnosti. Jutri bo dr. Beneš ropet odpotoval Pred odstopom kardinala Gasparrija Pariz, 8. dec. d. Kakor poroča neka agen« tura iz Rima, namerava državni tajnik kar« dinal Gasparri iz zdravstvenih ozirov v kratkem odstopiti. Njegov namestnik naj bi postal kardinal Ragonesi, ki bo nadalje« val Gasparrijevo politiko, ker sta oba do. stojanstvenika že dolgo prijatelja. Zaupnica Baldwinovi vladi London, 8. decembra (s-lo) V spodnji zbornici je bila nezaupnica delavske stranke, ki je bila predložena, ker Baldwin ni hote! odgovoriti na obtožbe v novembru, odklonjena s 347 proti 142 glasovom. V svojem govoru je ministrski predsednik Baldvin branil vladno premogovno politiko in je povdarjal, da je vlada prepustila tehnične probleme premogovnega vprašanja ministrom. Nato je trgovinski minister Cun-Iiffe Lister izjavil, da ie vlada sklenila usta noviti ožji odbor, katerega naloga bo podpirati brezposelne delavce in flh izseljevati v kraje, kier bi lahko našli zaslužka. Nato je podal trgovinski minister kratek pregled o stanju premogovne industrije. Minister je izjavil, da se je v letu 1925. produciralo manj premoga kot letos. Cena premogu je padla, kar je pomagalo angleSki industriji, ki si je zopet pridobila prejšnja tržišča. Kardinal za Mussolinija Rim, 8. decembra o. Kardinal Vannutelli, dekan sv. kolegija, se je v nekem razgovoru izrazil o fašizmu in o odnošajih med Kvirinalom in Vatikanom: Naš »duce» ie na čudovit način uredil in discipliniral življenje v Italiji. Izvršil je mnogo dobrih in velikih del In gotovo je, da bo še mnogo drugih izvršil s pomočjo Gospodovo. Z zadržanjem fašizma je storjenih že več korakov na poti do sprave med cerkvijo in državo. Mislim, da se bo na tej poti vztrajalo in da bo Mussolini prav gotovo dosegel cilj, ki si ga je stavil, ter tako pomagal rešiti probleme, ki mu bodo zagotovili odlično mesto v zgodovini. Seveda obstojajo še važne in hude ovire, vendar pa sem prepričan, da se bo spor med cerkvijo in državo dal praktično rešiti z nekoliko dobre volje na obeh straneh. Tudi Portugalska išče posojilo v Ženevi Ženeva, 8. decembra, (že.) Ftainčo-' od« bor Društva narodov je sklenil, da odpo« šlje v Lizbono več svojih članov, ki bodo proučevali finančne razmere Portugalske, 6 te prosila za pooojflo DraMra narodov. Načrt uredbe o delavskih zaupnikih Ministrstvo socijalne politike je izdelalo načrt uredbe o volitvah delavskih zaupnikov v industrijskih obrajjfe Beograd, 8. decembra, p. Da bi vsaj na zunaj ovrgel vesti o omajagem stališču vlade, je gosp. Vukičevič naprosil vse ministre, naj izdajajo kar največ naredb in predložijo tudi vse ie pod prejšnjim režimom pripravljene zakonske načrte. Zato se v zadnjih dneh z vso naglico izdelujejo razni zakonski načrti, poleg tega pa ministri pripravljajo ie Fazne uredbe. Tako je minister za poljedelstvo izdelal načrt uredbe o izkoriščanju vodnih sil v smislu ČL 117. vidov-danske ustave. Načrt uredbe bo te dni razposlan vsem gospodarskim korporacijam. da podajo o njem svoje mnenje. Nadalje je v poljedelskem ministrstvu izdelan načrt uredbe o ribolovih v sladkih vodah. Na obe uredbi morajo prizadete organizacije odgovoriti v roku dveh tednov, nakar bosta uredbi predloženi zakonodajnemu odbo'ru. V ministrstvu za socijalno politiko pe je bil izdelan te dpi načrt uredbe o volitvah delavskih zaupnikov v smislu zakona o zaščiti delavcev. Podjetja, ki zaposljujejo do 20 delavcev, volijo enega zaupnika. Podjetja z do 50 delavci tri, do 100 delavcev Miri, do 150 delavcev pet, do 450 Sest in ga vsakih nadaljnih 50 delavcev po enega zaupnika. a skupno največ 16. Pri podjetjih, ki imajo najmanj tri uradnike, volijo igdi U svojega zaupnika. Volitev se vrši na podlagi kandidatnih list, ki jih vlagajo strokovne organizacije, ali pa petkrat toliko delavcev kakor se voli zaupnikov. Volilno pravico imajo vsi moški in ženski delavci od 18. leta naprej, pasivno volilno pravico pe od 21. leta naprej. Glasovanje se vrši s glasovnicami raznih barv. Rezultat se zra-čuna po proporčnem sistemu, ki velja za volitve t Narodno skupščino. Volilna oblast je inšpekcija dela. Stroške volitev nosijo delavske zbornice. Zanimiva je določba, da ee volitve lahko izvedejo po sporazumu med podjetjem In delavci tudi na drug nafta. Za soboto dopoldne je sklicana konferenca zastopnikov delodajalcev, da podajo svoje mnenje. Sestanek med gg. Davidovičem in Jovanovičem Beograd, 8. decembra, p. Dan«« dopoldne je vodja zemljoradnikov gosp. Joca Jovano-viš ponovno posetil gosp. Ljubo Davidoviča in ostal pri njem nad eno uro. Po sestanku je izrazil novinarjem svojo nado, da bo dr. Spaho kot namestnik finančnaga ministra storil vse, kar je mogoče, da »e novi davčni zakon postavi na prave teme'je. Nujna državna potreba je. da se izvede pravična razdelitev ln resnično Izenačenje davkov. Nadalje je naglasil, da sta govorila z gosp. Davidovičem tudi o proračunu in soglašata r tem, da bi bilo treba proračun popolnoma spremeniti. Zlasti naj bi se popravil finančni zakon, ker je v sedanjem načrtu nesprejemljiv. . Tekom nadaljnega raagovora z novinarji je gosp. Jovanovič opozarjal na to, kako ie gosp. Vukičevič snedel vse obljube, ki jtb je dajal za časa volitev. Takrat se je postavljal z velikopoteznim delovnim programom in razvijal razne načrte, a sedaj ni ne dela in aiti ne več programa. Narodna skupščina je več na počitnicah kakor pa pri delu. Končno je omenil ie uredbo o komercijalizaciji železnic ter naglasil, da je konferenca gospodarskih krogov ugotovila, da ta stvar še ni zrela in da bo treba vse še do-hro premisliti. Tudi pri tem se je pokazalo, kako nepravilno je postopanje vlade, ki ignorira parlament in dela vse na svojo roko, Zakon o vrhovni državni upravi Beograd, 8. decembra, p. Ministrski odbor je danes definitivno izdelal načrt zakona o vrhovni državni upravi. Zakon bo jutri odobren na seji ministrskega sveta in bo takoj nato predložen Narodni skupščini. Novinarji pri kralja Beograd, 8. decembra p. Danes dopoldne j« kralj sprejel v avdijenci zastopnike Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so mu izročili izvod »Monografije kraljevine SHS«, ki jo je izdalo Udruženje. Kralj se je za pozornost novinarjev zahvalil in se zelo zanimal za razmere, ki vladajo v organizaciji, kakor tudi za splošni novinar ski položaj. Izrazil le svoje osoblto zadovoljstvo da je organizacija kljub težkim notranjim bojem ohranila edinstvo in se tako konsofldirala. Regulacija delovnega časa Beograd, 8. decembra, p. Sporazumno med ministrstvom socijalne politike in ministrstvom za trgovino je sklicana za jutri konferenca ministrov, da definitivno sestavi načrt uredbe o regulaciji delovnega časa v smislu zakona o zaščiti delavcev. V najkrajšem času bo nato sklicana širša konferenca zastopnikov vseh zainteresiranih organizacij, da podajo svoja mnenja, nakar bo uredba predložena Narodni skupščini. Veljala bo sa celo državo. Inženjer ji obnavljajo zagrebško premogovno afero Beograd, 8. decembra p. Zvečer se je vršila seja beograjske sekcije Jugoslovenskega inženjerskega udruženja. Na seji je poročal generalni direktor brodarskega sindikata inž. Jova Nikolič o delu ankete, ki je razpravljala o nepravilnostih pri uporabi premoga v znani zagrebški aferi. Anketa je bila sestavljena na zahtevo nekaterih članov Inženjerskega udruženja. ker je obstojal sum, da državna preiskovalna komisija, ki je v tej aferi podala svoje mnenje, nI postopala pravilno. Komisija je takrat ugotovila, da je bil državni erar oškodovan za 19 milijonov dinartev Na podlagi te ugotovitve ie bilo več višjih uradnikov zagrebške direkeiie svajčas odpuščenih lz državne službe. Anketa, ki lo je sedaj Izvedlo Udruženje inženjeriev. pa je po strokovni preiskavi ueretovila. da xnaša fa'«'čna škoda le 340898 Din. kar pa ni posledica ka poroča, da je g. posl. Puše-njak v davčnem odboru predlagal, da se za nove zgradbe v mestih preko 20.000 dovoli I51etna oprostitev hišnega davka. Istina je pač, da je posl. dr. Žerjav predlagal, da se v teh mestih dovoli 201etna davčna prostost, kakor tudi v vseh sedežih oblaBti, gosp. Pu šenjak pa oi stavil nobenega predloga in je pri obravnavi dotičnega paragrafa molčal ter glasoval t večina Vobče je celo «Sloven čevo> poročilo o poteku dotične seje izse-sano ic prsta in zlagano v prid posl. Puše-njaka. Kaj je demagogija in kaj brezbrižnost VčerajSnji »Slovenec« ie pod zaglavjem »Država, TPD in naše stališče« napisal, da »nasprotniki pri SDS smatrajo za ko'rlstno, da tudi to stvar izrabljajo za svojo demagogijo«. Verjamemo, da bi »Slovenec« najraje videl, da bi mi ničesar drugega ne delali, kakor delili same blagoslove nad dejanji in nehanji vlade, v kateri sedi tudi SLS. Tega seveda ne bomo storili Kadar vidimo ogrožene socijalne ia gospodarske interese celote, zlasti našega malega človeka, bomo ostro govorili, ker smo k temu dolžni, dolžni zlasti napram SLS, ki ima vedno polna usta samih dobrot in razumevanja za socijalne potrebe slasti našega delavstva, v resnici pa teh potreb ne vidi, ali jih ne zna ali noče ščititi. To se Je pokazalo zdaj poaovgo povodom krize v revirjih TPD, Na cejem sveta je tako, da se v času težkih ta zlasti nepričakovanih soeijalrih kriz pokličejo predvsem vlade aa pomoč h» da se stori vse, da se izzove politični interes vladajočih strank na ugodni reSitvl krlz«i le Dri Bas bi morali molčati In morda še hvaliti, da bo brezbrižnost vlade m SLS napram rudarjem še večla. Mi smo daleč od demagogije m političnih tendenc. Nam j* Hubo In pozdravljamo, ako SLS z ugodno in definitivno rešitvijo raznih kriz rudarskega delavstva, vse rudarsko delavstvo pridobi zase. Kajti le oni naj ima politično moč, ki si to moč s poštenim in koristnim delom ustvari Maše stališče Je iasno fai-ciJativno Je vlada poklicana, da gospodarstvo TPD preokrene v bolj zdravo in bolj socijalno smer. Če kdo misli, da bo to pri- čala HPD, bo dglgp čakal. Klerikalci so 4o>lgo izigravali rudarje ln iih huiskali proti vsemu i« vsem, le sebe so prikazovali v angelski obleki,# češ, mi bi že TPD poka^ zali. Sedaj Je SLS v vladi in ima vso moč in možnost, da svojim besedam da kri ia meso. Ako tega ne more doseči, le dokar zuje, da je življenje m zdravje tisočev ia tisočev rudarjev za njo manj vredno kakor en ministrski stolček. Sklepi moskovske internacijonale Moskva, 8. dec. s. Sklep, ki je bil soglasno sprejet na strankinem dnevu k poročilu osrednjega odbora ugotavlja, da le prava politika osred. odbora kljub težkim razmeram zagotovila atrditev mednarodne moči sovjetske unije in ojačila njeno vlogo in avtoriteto kot faktorja mednarodnega miru. Kongres stranke nalaga osrednjemu odboru, da tudi v bodoče vodi mirovno politiko sovjetske republike. Dalje naj utrdi zveze med delavci sovletske unije in delavci Evrope in zatiranimi ter uredi gospodarske odnošaje sovletske unile s kapitalističnimi drŽavami. Pri tem naj čuva gospodarsko samostojnost unije. Litvinov v Berlinu Berlin. 8. dec. d. Namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinov je prispel v Berlin, kjer bo ostal uekaj dni. Vest. da je soproga Litvinova spreieb p<.» nudbo za sodelovanje pri nekem filmu, se z ruske strani demontira. Nesreča v rudniku Madrid, 8. dec. s. V nekem rudniku v Asturiji ie nastala velika eksploziia. ki je zahtevala številne žrtve. 12 ruda«.jev je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Kandidati sa ameriške predsedniške volitve WashmgtQn, §; dec. d. Kakor poroča jot namerava trgovinski minister Hoower v kratkem odstopiti ter se posvetiti obširni propagandi za imenovanje v predsedniške volitve leta 1928. Hocrver im$ kot republi* kanski polit:k največ izgledov za kandida« turo. Razen njega pridejo v poštev po iz« ločitvi Coolidgea še senator Curti«. ki ga smatrajo za najmočnejšega tekmeca Hoo« verja, dalje guverner Lowden, bivši držav« ni tajnik Hughes in podpredsednik Davves, ki pa se še ni izjsvil, ali namerava kandS« dirati. Pravice podunavske komisije Pariz, 8. decembra, (pa.) Haaško med« narodno permanentno sodišče je izdalo da« nes nasvet glede spora med angleško, fran« cosko in italiansko ter rumunsko vlado, na drugi strani glede kompetence podunavske komisije. Sodišče je mnenja, da ima kami« sija glasom veljavnih zakonov v sektorju Galac.Braila, kakor v sektorju Avala.Brai« la vse pravice iij da se te pravice raztezajo tudi na luko Brailo. Originalna tatvina Halle, 8. dec. s. Davi ob 6.20 je neld uradnik na pošti štel denar. Pri tem je po« loži! sveženj 5000 mark na okno proti dvo» rišču. V okno je neznanec, ki je najbrže opazoval, vrgel kamen, ki je prebil šipo. V splošni zmedi se mu je posrečilo z de« nar jem uiti. Med potjo pa je izgubil 3200 mark. Oblasti -Jutru« in »Slev. Narodu«, ki posvečata temu pokretu vso pažnjo. Naglašal je, da dela izjemo le »Slovenec« iz doslej nepojasnjenih vzrokov Celoten zbor je napravil na prisotne kar najlepši utis, posebno še, ko so mladi gozdovniki in gozdavnice ztpeli več prav ljubkih gozdovniških pesmic ob spremljevanju viiolin. Našim gozdovnikom želimo po velikem zboru obilo uspeha. * Smrtna kosa. V sredo ie umrl v Ljubljani g Fran Jeraj, nadpaznik mestnega dohodarstvenega urada. Bolehal je dalje časa Pokojnik je bi! v Ljubljani dobro znana osebnost, vesten v službi, priljubljen pri svojih tovariših in nadrejenih. Pogreb se bo vršil danes ob 16. iz Emonske ceste št, ?, k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! OBLAČILA tvrdke 3. Maček LJUHl JANA. Aleksandrova 12 so najboljša ln naiceneiša. * Kazalo ta »Življenje ia »vet«, tedensko prilogo »Jutra« za t. knjigo (prvo polovico tekočega leta) je v tisku. Kazalo je zlasti potrebno za vse, ki hčeojo »Življenje in svet« vezati v knjigo- Naročniki »Jutra* dobe kazalo za »Življenje in svet« brezplačno, akq pošljejo za poštnino znamko za 1 Dja v pismu, v katerem ie seveda treba navegtj natančen Haslov, na katerega nai se kazalo pošlje. 4 Naši rojaki v iilmskera paradižu. Kolonija naših rojakov v filmskem paradižu HoUjnvoodu sc počasi stalno pomnožuje. Filmski igralci Mihajlo Vavič, Jon Miljan, Gloria Gray, Voja Žorž in Zala Zarana iz Kranja si polagoma osvajajo lovore na plat nu, njihova imena postajajo prav znamenita. Zdaj je kolonija pridobila gnanega akademskega slikarja Slavka Vorkapiča,-ki je precj par leti s celimi 120 franki kreni! iz Evrope v novi svet. V Ameriki si je s svojimi umotvori pridobil že lep renome in tudi precej dolanev. Te dni pa ie Vorkapiča angažiralo znano filmsko podjetje Metro-Goldwy, kler bo mladi umetnik imel široko polje za, ydejstvovanjn svojih inscena* torskih sposobnosti. * Novi pravilnik o gostilnah- Notranji minister je v sporazumu s finančnim ministrom podpisal nove izpremembe ig dopolnitve pravilnika o gostilnah, kavarnah in prodajalnah alkoholnih pijač. Pravilnik bo uveljavljen s 23. t, m. * Slovensko društvo na SuSaku. Slovenci k; žive na Šušaku so ustanovili društvo »Simon Gregorčič«, ki si ie nadelo nalogo medsebojnega spoznavanja, gojitve družab, nosti in skupnega dela. * Cerkven rop. Ljubljanska policija je bila včeraj brzojavno obveščena o drznem cerkvenem ropu v Orlovcu na Hrvatskem. V tamošnjo cerkev je v sredo ponoči vlomi! neki slikar, doslej še neznanega imena tet ukradel monstranco s hostijo, dva kfe-liha ter nekaj drugih cerkvenih predmetov v vrednosti 15.000 Din. Tat je po izvršeni tatvini pobegnil proti Zagrebu ni pa izključeno da se je obrni! od tam v Slovenijo Zasledovanje je v polnem teku. * Samomor znanega beograjskega kamno seka. Predvčerajšnjim se je v S"oji delavnic! v Grobljanski ulici v Beogradu ustrelil Angelo Bertotto, najstarejši član znane beograjske kamnoseške obitelji. Zapusti! je pismo v katerem navaja, da si ie končal življenje zaradi zastoja v obratu. Nenadteriljiva Eau de Cologne Chvpre Bourjois Pariš 2 4 Pri gripi, bronhitisu, vnetju bezgavk, katarju pljučnih konic, zasluzenju nosu in požiralnika, obolelosti ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« večkrat temeljito očistimo Odlični strokovnjaki za negovanje zdravja potrjujejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda »Franz-Josef« trpečemu čioveštvu izkazuje velike dobrote Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Deželna cesta Kamnik-Crna proti Gornjem gradu .ie zopet za silo odprta za promet ♦ Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobiieno perilo v nailepš" irvršitev. Ne mučite Vaše dece z ribjim oljem pravi vsakdo, ki je izkusil osobito prijeten preparat JEMALT, ki je prirejen iz ribje« ga olja. Dobite ga v vseh lekarnah in d«w garij ah. Iz Ljubljane u— Pod pokroviteljstvom div. gen. g. Danila Kalaiatovida se bo vrši! v ponedeljek 12 t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Uni-ona« koncert naših prvih opernih .umetnikov ge. Medvedove. Thierryieve g. Betetta ter prof. Janka Ravnika. Koncert obsega izbrane skladbe iz francoske, češke, slovaške ruske in slovenske glasbene literature Koncert se bo vrš!l v Prid olimpijskega fonda JZSS Vstopnice se dobe od danes popoldne dalje pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta 1. u_ Ruski odbor priredi jutri 10. t. m. v hotelu »Tivoli« ruski večer s koncertom. Začetek ob 20.30 uri. Vstopnice pri vhodu. u— Plesna vaja JNAD Jadran se bo vršila danes 9. t. m. točno ob 20. uri- 1912 u— Drobna policijska kronika. V četrtek ponoči je bi! aretiran zaradi vloma in tatvine v stanovanju Ivana Pipca neki Ivan Popek V zapor je morala še neka druga oseba zaradi javnega nasilstva. V splošnem je bila r.oe na praznik mirna, enako tudi praznik sam- Miklavž je vse nekam utrudi! in sledniič — vse hrani hrani in se hrani za praznike. Beležiti je samo 2 primera piiarfosti ter razsraiania 1 prestopek 3i0s080i0b0|0«QIP»P Čudovite uspehe dosetete z LIKER» ESENCI iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ru> ma. — Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova, Židovska ulica. D B CD a CD S CD B CD B CD • CD ■ CD ■ CD ■ CD Danes trtumfira charipston bi Mack-boHpm Hočete 4» *«iU »Zadnji valček" 7 dejanj o ljubavi, šampanjcu, dvoboja in prijateljstva. V glavnih vlogah Liane Hald, Wflly friiseh, S**y Venum, Samo Se ffcmos ob ppl 5, črtrt n* . a— Tudi v Studencih razveljavljena lista dekallstov. Za občinske volitve v delavski občini Studenci pri Mariboru, ki se bodo vršile v nedeljo 11. t. m. so bile vložene 4 kandidatne liste: soeiialistična, nemška lista pod firmo hišnih posestnikov, na kateri kandidirajo znani predvojni Nemci Ulrlh, dr. Jtjritsch in drugi studeniški nemški magnati, lista stanovanjskih najemnikov in lista dekalistov. Zaradi ovadbe klerikalcev pa je bila dekaiisHčna Usta razveljavljena, češ da je med kandidati eden v preiskavi zaradi tatvine. a— Dobiček pogrebnega zavoda. V poročilu o raznih mestnih podjetjih na zadnji občinski seji ie navajal občinski svetnik g. Pfrimer v zaključnih računih za leto 1926. da ie imel mestni pogrebni zavod lansko leto 29 000 Din čistega dobička. Med njim, socijalisti in dr. Jerovškom je nastala zaradi tega ostra debata o tarifih za nižje sjo-|e TRPEŽNI PLAŠČ 420.— 361).— 265 MODERNI VELOIJR 800.— 680.- 650 OTOMAN IN PLlŠ 1420,— 1210.- §80 Krila, bluze, kostumi, obleke in razni iumperii- £u/>8, 9. Najnovejši Ufa-velefilm, ki je bil po snet v Atriki Tajnosti grešne hiše v Alžiru Elitni Kino Matica. Tel. 2124. Kako sta bila v Beograda izžrebana oba milijona Interesantni prizori v dvorani Državne razredne loterije. Dva mlada simpatična obrtniška vajenca sta predvčerajšnjim odločevala srečo sre& karjev Državne razredne loterije, njih preko 100.000 po številu. Prvi je vlačil številke srečk, drugi dobitke. Njuna otročja lica so zasijala radosti, ako je kaka srečka dobila večji dobitek. In vse oči publike so bile uprte vanju. Vsi oni resni ljudje, zgneteni v mali dvorani Razredne loterije, so strmeli v oba fanta s pobožnostjo, s kakršno otroci v sanjah strme v angele. In zares, oba fanta sta tokrat imela božansko moč, da enim dodeljujeta srečo, drugim razočaranje. In zavedajoč se važnosti svoje funkcije, sta oba fanta s svojima drobnima rokama mešala po žarah, nedvomno prepričana, da bosta dodelila srečo samim najboljšim ljudem. Zanimanje občinstva za poslednje žrebanje 14. kola razredne loterije je bilo silno veliko. Posebno popoldne, ko je bila izžrebana premija. Dvorana je bila premala za naval vseh onih, ki so želeli prisostvovati. Občinstvo se je gnetlo, da si pribori prostor, kakor na kaki senzacijonalni porotni obravnavi ali dobro reklamirani filmski premi-jeri. In zanimivo je, da so žrebanju prisostvovali samo revnejši sloji, lorej oni, ki jim zares le razredna loterija lahko prinese srečo in bogastvo. Prišli so delavci, trgovski pomočniki, državni uradniki, orožniki in še kak častnik. Popoldansko žrebanje je pričelo ob pol 3. Izžrebanih je bilo samo 300 dobitkov, pretežno samo oni po 500 Din. Par jih je bilo po 2000 Dir in 1 za 10.000. A vse to je bila malenkost napram — premiji . . . Ko so prečitali številko neke srečke, ki je dobila 2000 Din, je prisotni dobitnik naravnost razočaran vzdihnil: v trgovini na debelo: domača 63 — 66, madžarska 61 — 64, rumunska 59 — 61 Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Večina bolezni nastane z ulazom klic skozi ustno duplino. Zato na svečanostih ali predavanjih uporabljajte okusne ki Vas očuvajo nevarnih bolezni ustne dup» ljine. Šport Katastrofalen poraz zagrebške Viktorb }e. V včerajšnji prijateljski tekmi je Vik« torija, ki je v zadnji prvenstveni tekmi nu« dila nenavadno odločen odpor, podlegla Gradjanskemu z 0 : 8 (0 : 6). Mednarodna avtorrjobilska dirka za Gardski pokal. Tradicijonalne diirke za Gardski pokal se je udeležilo 193 tekmo« valcev, izmed katerih je 180 prišlo na cilj, med temi 131 v maksimalnem času. Zrna« gal je Ottolini na Diattu, naslednja tri me« sta so zasedli vozovi Lancia. Seja upravnega odbora JZSS in odbo* ra za propagando IX. olimpijade v Slove' niji se vrši danes, v petek ob 20.30 v dam« ski sobi kavarne Emone. ASK Primorje. Danes ob 20.30 seja cen tralnega odbora v klubskem tajništvu. Taj« nik. ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. K seji vabim gg. Jesiha in Pengova. — Tajnik. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Dramski odsek Sokola se je zopet zdramil iz sna ter nas hoče v tej sezoni razveseliti z nekaterimi igrami. Zimsko sezono bo otvoril s »Kovačevim študentom«, ki ga vprizori jutri, 10. t. m., in v nedeljo, 11. t. m., v dvorani g. Pikla Na sporedu so tudi solospevi s spremljevanjem klavirja in nasto. 38873 Primerno za Božič Zelo dober gramofon, fine znamke, t ploščami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39387 Opozorilo. Podpisana tvrdka naznanja vsem p. n. odjemalcem, da naš potnik g. Gjuro (Oroslav) Črtalič ni več upravičen prejemati v imenu podpisane firme kakršnakoli plačila. C. Ftirst & sinovi, Ptuj. A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA. Urejuje Davorin Ravlj«o. Izdaja m Konzorcij (Jutru Adoli Ribnika/. Z* Narodno dskamo dd. kot riakarnarja Fran Jesesiek. Za hruratid dqi je odgovora Akmfr^topdc. Vji *