Katolški cerkveni list. jk Edina pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatol.ških ver. (V pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikam.) Spisal Peter llicinger. Peti pogovor. \auk od človeka in njegove nature pred gre liani in po grehu. D. Za natikam od Boga zadene nauk od božjih stvari. Se vam nič ne zdi, de od njih nekaj manjka v tistih bukvicah ? V. Pač, znala bi biti beseda od angelov; saj ko sim jih jaz omenil, niso oni nič dalje od njih povedali. D. De, ravno angele sim mislil. Od teh zveličanih duhov ondi ni nikjer spomina; še beseda Kristusova, ki jo bo sodni dan hudobnim govoril, je prikratena, de satan ni imenovan, (»Icjte, no-voverci so zdaj že zlo na to prišli, de nočejo ra-zun človeka nobenih imenitnejih duhovnih stvari, to je angelov , spoznati. V. To je pa čudno. Ako na s. evangeli kaj derže, sej vonder ondi veliko od angelov najdejo; Jezus sam večkrat govori od njih, sosebno Sadu-cejem nasprot, kteri niso angelov verovali. Iu v bukvah stare zaveze je velikokrat povedano, kako so se angeli ljudem prikazovali, ali kako oni Hoga v nebesih časte in mu hvalo pojo, ali kako so bili ljudem varili. D. Zatorej je tudi katolška vera vselej angele spoznala: pa tudi za hudobne angele in za njih poglavarja satana je ona vselej vedila. kakor jc najti v s. cvangelii in v bukvah prerokov in aposteljnov. Sej Luter je to resnico še obderžal s katolško cerkvijo vred; dobrih in hudih angelov ni tajil, celo je od satana in od svoje vojske z njim veliko vedil povedati, in celo rad jc vse, kteri so niu bili nasprot, satanu primerjal, zlasti papeža in škofe katolške cerkve. Nekdanji luterani so šc Lutra samiga angela imenovali, in sicer tistiga. od kteriga stoji v skrivnim razodenji, dc ga jc s. Janez vidil z večnim evangelijem skozi nebesa leteti. Tudi kal-vinijani so bil; vero v angele šc obdcržali, samo de so kakor luterani jih častiti in v nje klicati prepovedovali. Pa v tem so bili sami sebi nasprot, zakaj ako so angeli imenitneji od nas, sc jim ludi od naše strani čast spodobi, in jc ludi od njih pomoči in priprošnjc pri Bogu kaj upati. V. Kaj je vonder zdanje cvangcl jcc tako premotiti moglo, dc za angele nič vedil i nočejo? I). Kadar človek le svoji pameti in svojim očem verjeti hoče, in nikomur drugimu, bo rad vse to tajil, kar sam ne vidi in nc pregleda. Vonder pri tem se nam ni toliko muditi: govoriti jc več od stvari, ki so za angeli nar imenitneji, to jc od človeka. V. \isim v tistih bukvicah besede od človeka zapazil, ktera bi sc mi bila napačna zdela. Sloji v njih, dc moramo Bogu služiti, dc smo po Kristusu odrešeni, dc sc enkrat telo v prah spremeni, iu duša pride kamor si zasluži, jc tedaj iicumcr-joča. II. To ste prav vidili: vonder listo jc ravno zamolčano, kar novoverci od človeka drugač memo nas mislijo. Pa tudi Luter je od človeka in njegove nature veliko drugač učil, kakor pa je katolška vera vsak čas spoznala ; sej tukej jc bila Lutrova poglavitna zmota, in nič manj nc tudi Kalvi/iova. V. Tu bodo pa nove reči zame na dan prišle. II. Treba jc zdaj človeka in njegovo naturo globokeje razločiti, sej kar poglavitniga od tega katolška vera uči, vam jc znano. V. Kaj pa, de je namreč človek iz telesa in neumerjoče duše, de jc duša po božji podobi slvar-jena, dc je bil stan perviga človeka od začetka veliko bol jši in srečneji kakor pa potem, ko jc namreč po kači ali satanu zapeljan božjo zapoved prelomil, prepovedani sad jedel, in greli storil. Tisti greli smo tudi mi po Adamu, pervim človeku, po-crbali, ker smo vsi Adamovi otroci, in jc njegova skušnja za vse veljala; in jc tudi na nas prišla časna in večna smert, in veliko hudiga na duši in na telesu. V četertik 9. proseuca. II. Po vzemimo besedo še bolj na tanko: v čem obstoji podoba božja pri človeku? V. V trm, de je človekova duša tudi čist duh, kakor je Bog: de nikdar neumerje. ampak bo zmirej živela kakor Bog: de ima um. s kterim zamore Boga spoznali, in \oljo, s ktero zamore njega ljubiti in sir njegovi volji vdati in jo spolnovati. II. To gre k naturi človekovi, leto človeka povzdigne eez druge stvari na zemlji. Kaj je pa Hog človeku se več dal? V. .Mu je dni. de tudi telo ni bilo smerti ne bolečini podvcrzeno, postavil gaje v srrcin kraj, v raj ali paradiž: dodelil mu jc. dc je > svojim iiniam njega in njegove lastnosti >poznal. dc je bila njegova volja v dobro n ;njcna. vstavil ga je v pravičnosti in svclostj. II. Leto najdemo v s. pihnili iu v nauku katolške cerkve poterjeuo. Od pravičnosti in svetosti perviga človeka sveti učeniki posebno razlagajo besedo spodobnost**, krr je rečeno: -Bog je >tvaril človeka po svoji podobi in podobnosti**. Glejte tukej pa j«* dobro pomniti. dc leto niso bili navadni ali ualuriii darovi stvarnika, ampak so bili posebni ei zualurni darovi božje milosti ne de bi jih bil človek iz roke bo/je tirjali zamogel, kakor cerkveni očetje uee. in je poterdil Trideiitiliski zbor. V. To so res nekoliko bolj tanki razločki. M. Vonder jib je tukej potrebno .storili. Vidite. Luter je ludi le darove k človekov i naturi potrebne >lel. tako de bi jib bil Kog celo dali dolžan. kakor le je človeka stvaril: iz le zmote pa j«* prišla druga zmota v nauk od perviga greha iu od odri st nja. Z Liilram j<* Kalvin zlo potegnil, iu poziit je še neki katolski pisatelj Jaiiseni . kteri se je pa s tem od nauka katolške cerkve odločil, kakor je ludi razsodba apostolskiga sedeža spoznala. To de pri teli prenarejav cih vere je se vee zmot pomiri:. Kaj verujete vi. ali je človekova volja prosta, nlj kar dela. dela clov ek po prostim lastnim sklrpu brez sile od drugod ali ne? Ali ko Hog mu gnado da. človeku saiuimu kaj ostane delali, se trudili in si prizadevati, ali lic? Y. Jaz mislim, de gnada ho/.ja človeka ne žene s slo. tako de bi ne mogel nasprot storiti; pomoe božja mu tudi lastniga dela ne stori nepo-trebniga. ker se mora z gnado božjo sam ludi trudili iu si prizadevati. II. Prav ste razločili: sej lako nas uci katolika vera. lako priča s. pismo . ki tolikokrat clovi*ka priganja, dobro delati, pa ludi na ravnostpovc.de človek s prosto voljo dela. ..Smert in življenje, oginj in vodo je Gospod pred le postavil: kar hočeš, si izvoliš:-* lako govori Mojzes proti Izrael-ram. Glejte v tem sta pa Luter in Kalvin rcsnico zgrešila, ker sta terdila, de v človeku Hog sam vse dela, de človekova volja ni nič prosta, je le kakor kamen in les, ki se sam ne gane. Po takim modrovanji tako daleč pride . dc bi bil Hog šc človekov iga greha kriv, in sicer Adamoviga pred drugim. V. To izreči bi bilo vonder hudobno. I). I .liter iu Kalvin sla tudi to na ravnost izrekla. Iljala sla: Vse mora človek storiti, kar jc Hog pred vidil iu hotel; vse, kar se zgodi, se nikakor ne zgodi brez vesti in volje božje: lako de jc spreobernjeuje s. Pavla in izdajanje Judeževo enako božje delo. Ona ui»ta liotla spoznati, de božja vednost človeka nič ne mora in ne sili: nista hotla razločiti, de božja volja ne dela vsiga sama, kar se zgodi, ampak marsikaj le pripusti ali terpi. Zatorej sim rekel že popred , de sta ona nektere nauke na dan prinesla, ki so božji svetosti in pravičnosti .nasprot. Tridcntinski zbor je pa tudi vse te zmote očitno zavernil. V. Človek bi menil, de na eni besedi ni toliko ležeče, ako sc prav na tanko ne razloči: tukej pa vidim , de ena napačno izrečena ali vzeta lahko zmote napravi. I). Vzemimo zdaj človeka in njegovo naturo po grehu. Katolška vera uči, de po storjenim grehu so bili za Adama in njegove otroke zgubljeni posebni darovi božje milosti, kol neumerjoč-nost telesa s paradižem vred. pravičnost in svetost in z njo podobnost božja in tudi pravica do nebes; de pa naturni darovi, v kterih je podoba božja, niso bili zaterti ali vničeni ampak v slabji stan d jani: de je bil um otcmiijcii vender ne čisto oslepljen , in volja v hudo nagnjena, vonder ne sama na sebi hudobna in grešna, ne njena prostost v nič djana. Naznanjeni so ti nasledki perv iga greha v s. pismu, bolj razloženi pri cerkvenih učciiikih, in na tanko razločeni v sklepih Tridentinskiga zbora. Po Lutrov ini in Kalvinovim nauku pa. ker nista nalurniga in ccznatiirniga razločila, je človek po grelni zgol vse zgubil, razun de je duša še ncti-iiicrjoča ostala: je bil šc um človekov popolnama slep za božje reči. tako de bi človek sam čisto nič. Hoga spoznali ne mogel, in volja človekova toliko spacena in vse prostosti prazna, de bi druziga ne mogla kakor le hudo. še celo dobre dela bi le v greli bile. Ta strašni nauk ni samo s. pismu in nauku katolške cerkve nasprot, ampak tudi zdravi pameti. V. To je res: sej človek sani čuti. dc ni tako popolnama slep. drugac bi še božjih naukov poslušali ne mogel: tudi vest mu lic pove , dc bi nikakor nobene dobre misli ne mogel obuditi. — lic bi pa celo dobre dela v greh štete bile. to nikakor ni prenesti: tu bi bil Hog zares krivičin, kar bi bilo groza misliti. Sicer to, kar človek sam iz sebe spozna in stori, ni zadosti ga opravičiti in zveličali: tu vemo, de jc gnada božja potrebna. I). Ta zadnji razločik ste prav pridjali: pa bo še drugod več od tega govoriti. Pristaviti je šc, de seje tudi Janscnijcvi nauk nekakošno Lutrovimii in Kalvinovimii v tej reči bližal: ker jc govoril, kakor de bi človeka v njegovih delih nckakošna potrebnost gnala tako v dobrih kakor v budili. V. Kako pa zdanji evangeljci v teli resnicah mislijo ? II. Kaj niste nič našli v tistih bnkvicah? V. Ne vem , de bi bil kaj od perviga človeka ali od pocrbaniga greha zadel. 1). Zato sim rekel, de kar drugačniga novo-verci imajo o teh resnicah, je ondi zamolčano: ali prav za prav. kar nič ne verujejo, ni nič povedano. /c Socinijani, ki od posebne božje gnade nič niso hotli vedili, so terdili, de pervi stan človekov ni bil posehuiga drugač kakor po/.nejšni, razun de se je pozneje greh pokazal: drugi novoverci za njimi, ki so le po kratki pameti modrovali, so bili enake misli. Od pocrbaniga greha menijo, de la v drugim ne obstoji, kol v slabosti človeški, ki jo ima že vsak od nature, ali pa v shhi navadi, ki jo eden za drugim povzame. Zatorej tudi ne vedo nič povedati od velike nesreče, v ktero je človeški rod po grehu Adamovim prišel: mislijo tudi, de bi se dolg greha posebej ne mogel erbali. Kar pripoveduje s. pismo od skušnjave zapeljive kače, menijo, dc je le prilika od tega, kako seje slabo nagnjenje v človeku zbudilo, in se. je dobrima in hudiga zavcdil. Vonder to dobro imajo, de jim človekova volja ni tako sužnja kot Lutru ; pa lastno moč uma in volje preveč povzdignejo. Druge novoverske stranke so od Lutroviga uka več ali manj razločijo, kot Kvakarji, Menoniti itd. V. Sej vonder, ako človek ni učen, ali pa posebej na kaj napeljan, dostikrat nič ne najde. Meni so se tiste bukvice v tej reči celo nedolžne zdele : pa s i'j so res nedolžne, ker od greha, ki je cel človeški rod nesrečin storil. nič ne vedo. D. Kaj bi pa vi takimii novo veren odgovora dali. ako bi vam katolški nauk od poerbaniga greha grajal ? V. Kaj? rekel bi, dc vonder s. pismo zadosti od njega govori, ker razun veliko drugih krajev, postavim s. Pavel pra\i: ..Kakor je skoz eniga človeka greh na svet prišel, iu skozi greh smert, tako je smert tudi na vse ljudi prešla, ker so vsi v njem grešili*4. Znal bi mu tudi reči: Sej je zavoljo greha Kristus na svet prišel: ko bi greha Adamoviga ne bilo, ne bilo bi nam potreba Odrešeuika. D. Vernimu človeku to lahko poveste: tistima pa. kteri se s s. pismam sicer hvali, pa vse le po goli svoji pameti premodruje , samo s tem lic bote na konce prišli. Sam mora takošin spačenost človeške iiature globokeje presoditi, in dalje spoznati, de tako oslabljen človek ni mogel iz božje roke priti: in potem bo mogel kakor še med nevcriiiki marsikteri obstati, de je posebin uzrok, posebin greh namreč poerhani. mogel vmes priti. Se ve, tle mu mora tudi gnada božja naprot priti. Ilazjelcd |i» krr*tiii*kiiii svetu. Po oktdjnim prerajtanji je v raznih deželah toliko .lutlov: \a Kosovskim jih je 1.183000: na Avstri-janskim 031 000. na Morokauskim iri v severni Afriki £00 000: v azijatiški Turčii 500.000. v evropejski Turčii 250.000. na Priisovskim 214.000; v drugih de-žclah nemške zveze 175 4100. na Francozuvskim 104.000. v Nizkozeml jii 52.0110. na Angleškim 1 :i.000, IOOOO v Ameriki, liOOO na Danskim. 1594 v Belgii. 850 na Švedskim. Iz Lo n ti o na. 21. grudna je 30 imenitnih katoličanov, med kterimi so bili tudi gospodje Petre in Dor-mer, l.angdale in drugi plenienitniki. kardinalu \Visc-manii pismo podelilo, v kterim mu je veliko katoličanov srečo vošilo. Kardinal je med drugim odgovoril, de je pred ta dan iz Palerma otl gospod Shrevv sburvta pismo prejel, v kterim svoje veliko veselje zavoljo papeževe naredlie oznani. S tem sc tedej naznanjeno Shrevvsbu-rvtovo nasprotovanje vniči. kterimu novi prusovski dnevnik toliko važnost perpisujc. Terdijo, tle je plemeniti .1. Ilussel gospod Shrcvvsburv tu v Kini pisal, tle naj sve-t i tu u očetu pove. de ..prazuovernih skrivnost4*, ml kterih v svojim pismu govori, ni katoličanam očital. — Kardinal jc v nedeljo v cerkvi na španjolskim mestu mašnikovo posvetevanje delil; veliko radovednih sc je zbralo, ker so sc nadjali. de bo govor imel, kar sc pa ni zgodilo. Zvečer je per svetim .lurju zadnji govor od katoliškiga škofstva imel; cerkev je bila polna, in je bilo vunder vse mirno. Tudi neapolitan*ki kralj, in portugalska iu španjolska kraljica so kardinalu po pi-mu srečo vošili. Plemenita A. M. Mousell. žena ne davno spreobernjeniga uda narodniga zbora iu sestra irskiga plemenitnika Dunravna. in anglikanski duhoven Todel so se po Limcriškim dnevniku v katoliško cerkev ver-nili. — Ta dnevnik rLimerick Reporter** tudi naznani spreobernjenje nekiga zlo imenitniga plemenitnika iz Irskiga, brez iiaznaiijcnja njegoviga imena. - I/. tije se jc naznaniti, dc sc je mladi gospod Nijrcl Kenncdv . brat mejniga grofa Ailsata. i/, t anglikanske | vikši cerkve v katoliško cerkev vernil. — »Spcctator** govori od Pusev itoviga spisa ccz spoved, poktrrimima Pusev spovedcncc v stilih škofijah. ktere vetkiat ob-iše; v hitrim razširjanju te naprave očitno doka/.o t-pozna, tle je rbožje delo". — ..Moriiing 1'oM" perpove-duje . tle je kardinal \Viscman ml a v »tri jaiiskiga roana. od bavarskiga kralja in od predsednika fi anco«ke »ov lad<-z la-ino roko pisane vošila prejel. - Duhoven llennett. v cigar cerkvi svetiga Barnaba jc pred «lvema tediiama nepokoj poslal, jc pismo tlo plemenitniga .1 Ima Rn-^el-a ..od preganjanja nekiga tlela anglikanske cerkve** iia svitlo dal. v kterim >e nad nimi /.lo budni«*. pu/.c\it:»ke obnov Ijeiija pa opravičuje. Časnik -Tirne*" m- torej nad Bonitetam jezi iu £a sili pokatolicati se. ker ni vci-anglikauec. odkar kraljičino poglavarstvo tap inp»rtb-no>t nezmotljive cerkve terdi. -- Ncpoterpliivost \clik<» anglikancov se mnogo kaze. tiospod Clanricadu s.» prošnjo poslali, v kteri so odstavIjeiijc po«tuiga hlapca tirjali; on je pa odgovoril, tle i/, pro-me vidi. de zoper njega uic tlru/.iga nimajo, kakor to. de je kaiolit-an. dc mil pa samo zavoljo lesa slovesa ne more dati Velik« ir-kili po>lov mora službo popusiiu. < r s,i gva jrarskiga. rAllgemcine Ze tungu naznani no\e dokaze ..gosposkine smvosti" v cerkvenih zadevali. Per nekim gospod Foujalatu v llietu sc je nekaj pr« e.-tan»o\ zbralo, de bi z dutiovnikam Descombazam meio pi-ino lira li. Zasačili so jih pa zaudarmi ravno ko so »veto pismo brali. uli, kakor ne v sodnih spisih bere . ravno ko *o pregreho, sveto pismo brali. doper-•u-ali ren llagrant delit do lire la bible" ». l.avo«ka sodu iu jih ie ueka/iiivnc spoznala. Deržavuo sveto-vavslve je pa lirjalo. de naj oveižna sodnija sodbo »veiže. Vesoljni ».-»kcihnik Martin, leviimk. je slovo vzel. d« bi v tej reči nič opraviti ne imel. Njegov naslednik je peršel. iu Dcscombaz in Foujalat sta bila obsojena .jO frankov kazni plačati. — O lepa svoboda sveto pismo brali, ki jo imajo protestantje! I/. S i ene. 11». grudna so se učenci vikših šol v cerkvi -\etija Vig.lija tako nemarno zadtr/.ali, de je vsled tega vladija vseučclišc zapreti ukazala. Med pridigo so namreč klopi prestavljali in po njih tolkli tako, dc* je pridigar z miložalosinim glasam rogovileže ogovoril: Moji sinovi! Ti so mu pa odgovorili: Dragi očka! (<• babbino car o! | Zdaj so pa še le začeli prav razsajali. petelinovo petje posnemali iu še žvižgali. .Na zadnje se nekdo reče: Basta .' (^l)osti je). Pridigar je pa serčno odgovoril: „Xi še zadosti, to reči ima vsak pravico-. Pridiga se je do konca izpeljala, ko so bile pa cerkvene vrata odpertc. so se ti rogovilcži kot divjaki i/, cerkve zagnali iu so jih tako na tla vergli. ki so li«»(!■ ravno v cerkev iti molit. — Iz tega se vidi, koliko si ril peni ga semena je na l.aškim. kjer ga je Mazzini po satanovih pionagacib sejal in ga se seje I/. Ogerskiga. Sporočilo, de misli vlada cerkvi oskerbn sivo njeuiga premoženja prepustiti, se je ludi na Ogerskim z veseljem zaslišalo. Kdo se je pa zato na pervo \ tekel? Dva imenitna av>trijan>ka škofa, Zacugerie in Zierler. Ta dva gospoda sta še pod ranj-kim cesarjem Franram odkr.toseriiio cerkveni svobodi pot perprav Ijala: ona sta cesarju z apostolsko gorečnost« marsikaj razjasnila: pa per vsi tej takrat nenavadni -errno*ti ji je re»ar rad imel. lianjki oče .lob je perpovedoval. kaj sta la dva za cerkev storila .lob, ki je b.I v cesarjevi li i—i duhoven, je očitno povedal, dr sta vladii ver opraviti dala. kakor v»i ilrugi škofje v cesarstvu V kdaj je Zaengerle k cesarju peršel iu ga po navadi zdaj to. zdaj lo prosil; ce-ar pa mu od-govori ptrludiio: ..l jubi Zaengerle! kadarkoli k meni pridrir. vselej kaj prosite, iu še nc prašate . od kod?" - - Zarngerle pa hitro reee: ..Vaše veličanstvo naj rerkvi o*krrbiiištv o nieniga premoženja nazaj dajo. in nikoli ne bo m več kej prosil; cerkev bo po tem za vse, kar bo potrebovala, zadosti skerbe!au. Prav, prav, pj vladarsko na< elstvo tega ne pripusti, je cesar odgovoril. t^otovn sta oba škofa nar bolj perpomogla. «le jr ce-ar še na smertni postelji spremembo lega pravila tako zlo M' tt« i n cbu perpororil , ki je pomljive besede izrekel: rV \'aše roke zročim svoj pokoj v grobu". --llvala torej njima, ker njuna setev že zori! Iz Dunaja. Pravijo, dc so Dunajski nadškof zavoljo svoje .starosti in viharnega časa sklenili. si v K i 'n u maliga škofa (koadjutorja ) s pravico na-ledvanja sprožiti in na njegovo ramo težko butaro vikšiga pastirja položiti. To bi bilo zlo važno za nadškofijo, sosebno. ker ie ravno kar vesolmiga namestnika •{•bila. Perpovedujejo pa, dc bi ravno ta namestnik, gospod Zenner, mali škof postati utegnil. — V vsaki očitni Dunajski cerkvi se presveto rešuje Telo štiri dni zapo-redama, vsak dan od 10. dopoldan do (i. popoldan, torej 10 ur v potešenje izpostavi; in zvečer se vselej ta pobožnoit slovesno sklene. V tej slovesnosti se pa vse cerkve verste, tako de ima vsaka cerkev to pobožnost dvakrat v letu. Ta pobožnost, večno potešenje gotovo veliko pripomore , de se po nepreuehani molitvi pravičnih pred sedežem božjim zaslužena šiba od velikiga mesta tolikrat milostljivo odverne in de se toliko blago-dara sprosi. Se v kervavi prekucii 40urna molitev ni nehala . in uli ni ravno tukej molitev pravičnih oblakov prcderla in sprosila, de se je Avstrija od tako bližnjiga pogina rešila ? Spomnijo sc še z v elikim veseljem, kako je pobožni Dunajski nadškof grof Firmian vsako nedeljo tisto cerkev obiskal, kjer je bilo sveto rešuje Telo v ..lOurni molitvi" izpostavljeno, in tam v veliko spodbudovatije vernih daritev svete maše opravil. — Nekaj Dunajskih mestnjanov je prečastitiga nadškofa prosilo, dc so bile v svetim letu ob nedeljah zvečer pridige, ki vesel sad kažejo. t'c so se tudi pre-kucovavci posmehovati in jezili, so bile vunder cerkve in spovcdnice vedno bolj polne, v znamnje, de zaterto cerkveno življenje le spodbudka potrebuje, dc lepo cvetje zažene in lep sad obrodi. V resnici ginljiv pa je zgled našiga presvitliga, hrabriga in pobožniga cesarja, kakor kdo iz ljudstva — brez cesarskih znamenj ili brez vsiga kinea hodi tudi on, kot navaditi spokornik v odločene cerkve v zadobljcnje odpustkov, in daje tako s sedeža svojimu katolškimu ljudstvu ginljiv /gled ker-šanske ponižnosti in verne pohožnosti. I.jubljana. Gospod Anton Šafar. dozdej fajmošter na podfari v kopajnu je prestavljen na pndfaro v Grahovim. in 27. grudna so milosti, knezoškof novnizvo-Ijeniga fajmoštra za Selce Jožefa Fika poterdili. Gosp. Dr. Franc Močnik, dozdaj c. k. profesor na vseueilišu Olomuškim, jc za uda deželne šolske vrad-nije in za začasniga c. k. ogleda ljudskih šol za kraj tisk o, gosp. S. K ud maš. zdej vodja c. k. normalnih šol v Terstu, pa za Koroško kronovino izvoljen. Gosp. .1. Schlakcr, c. k. vodja normalnih šol v ljubljani. in g. k. Rushcim, c. k. učitelj v Celjovcu. sta pa c. k. šolska svetovavca zunej teh šolskih vradnij izvoljena. I.jubljana Pervo nedeljo v novim letu je začel gosp. |)r. klofutar v nunski cerkvi keršanske nauke v nemškim jeziku imeti. Zbralo se jc k Icpiniu in važ-iiimu poduku polno cerkev poslušavcov in upati sc sme, de bodo večidel zvesti ostali in se bali zametvati kruha življenja, ki se jim v zveličanje pedeluje. Darila za <*a*t« misijonarja Dr. Iffiiarja Hiioblclierja. Od poprej . . . Gosp. Andrej Aliančič, fajmošter v Š. kocianu na koroškim .... Iz Moravškc faie....... rPridi k nam tvoje kraljestvo" . . Gosp. Jožef Iteš , kaplan v Pliburku lz Mirue : Jera Srov...... Ana Lovrenčič .... Franca Vidmar .... Anton Rcbcrnik iz Scia Helena Metckel .... Meta „ .... Matija „ .... Marija N'. iz Grada . . Skupej . . . 1«6 gld. 5S kr. 1 n - o 1« » - r> 1 « 20 „ — „ 15 — * »» » - , - r r, - r ™ - - r 20 » - r 2« o 1 s — n 184 gld. 38 kr.