Jntranla trtlafa. 423. Stevlllio. V UbUIJobi t toreb. At 29. moba 1910. Cena 4 vinar)«. LetnlK XL1H. % Jntran}* izdaja v L|abl|aali vse leto...............K 12"— pol leta.................6— Cttrt leta................, 3 — ni mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoptei se ne vrafa)o. Uredništvo; Knaflov* alka št. 5, (v pritlićjn lev») telefo« it. S4. Izhaja vsak dan zjutraj. Ptsamtua Mevilka 4 vtaarl*. lasera ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni Inserdji po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve narofnine se ne ozira. J«tr*n|a Udala po posti ta Avstro-Ograko i vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— Četrt leta...............M 4 50 na mesec................, 160 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28- — Uiravniitvo: Knaflova otica 5, (spodij, dvorište levo), telefon st.8S. Najnovejže vesti. — Brzojavna In telefonska poročUa „Slov. Naroda". Iz seje »Slovenskega kluba«. Z. — Dunaj, 29. novembra. V nedeljo opoldne je imel »Slovenski klub« zborovanje, v katerem se je zo-pet debatiralo o vprašanju italijan-ske pravne fakultete, toda ni se sto-ril nikakšen definitivni sklep. Klerikalni Slovenci se poirajajo z vlado, pod kakimi pokoji bi bilo mogoee popustiti od obstrukeije. Znači Ino je, da slovenski klerikalni poslani-i sedaj dolže poslanea Hribarja, da je on s svojini intransingentnini stališcem naprani italijanskeinu fakultetnemu vprašanju kriv obstrukeije v prora-čunskem odseku. (Čujte, čujte, kak-hiie eudeže ilela vriijeni zakon o na-jetju kranjskega deželnega posojila! Klerikalci so že krotki in se po^aja-jo! In kako inieniten izgovor imajo klerikalci: Hribar je kriv, on je nas komandirah on je povzročil obstruk-cijo! Zares za — poeV! Opomba uredništva.) Kakor poroea večerna »Zeit«, bi bili Slovenci zadovoljni odnehati od obstrukeije, če bi jini vlada zagotovi-la v Krakovu ali Pragi slovensko pravno stolico in če bi dovolila nadalje reprociteto zagrebškega vseuči-lišča. Program državnozborskega zase-danja. A. — Dunaj, 29. novembra. Program za prihodnje seje državnega zbora je ta - le: Danes, v torek, bo končana — kakor se pričakuje — debata o draginji mesa. V sredo naj bi nato sledilo prvo branje proračun-skega provizorija, ki bi bilo v naj-ugodnejšem slučaju končano že v pe-tek zvečer, sicer pa v soboto dopol-dne. Proračunski provizorij bi po-tem prišel v proračunski odsek, med tem pa, bi se v plenumu državnega zbora obravnavala reforma poslovnika in znani bančni statut. — Odsek za reformo poslovnika ima v sredo pred plenarno sejo državnega zbora sestanek, v katerem se pričakuje, da bodo vse stranke dale soglasno dovo-ljenje za podaljsanje poslovniškega provizorija za eno leto. — V četrtek ima — kakor se zatrjuje — prvo sejo proračunski odsek, v katerem priđe predvsem na razpravo nadaljevanje generalne debate o italijanskem fa-kultetnem vprašanju. Državni železniški svet. S. — Dunaj, 29. novembra. Državni železniški svet je sk ličan za 8. decembra k jesenski sesiji. Peeal pa bene bo — kakor se je prej zatrjeva-lo — z reorganizacijo državnih že-leznic, ker tozadevni reformui pred-logi že nišo izdelani. Poljska demokratična napredna stranku in vodocestni zakoni. G. — Lvov, 29. novembra. V nedeljo se je vršila tu kaj deželna kon-ferenca poljske demokratične napredne stranke, na kateri je bila soglasno sprej«1 ta resolucija, da poljska demokratična napredna stranku vztraja neomajano na zahtevi, da naj se izvedejo vodne ceste, kakor so t tat n i rane v zakonu iz 1. 1901. Vodoeestni zakoni. G. — Lvov, 29. novembra. Za danes so brzojavno poklicani vsi elani »Poljskega klubaolitičen shod, na katerem jo poročal o političnem položaju. Po-vdarjal je v svojem govoru, da glede vprašanja predsedništva enotnega českega kluba stoji na stališčn, da je bila izvolitev bivšega ministra in se-danjega poslanea dr. Fiedlerja edino pravilni korak. Sicer pa za to vpra-sanje ni bili/ dosti časa, da bi se po-Famezne češke stranke temeljito po-svetovale o njem. Češki agrarci so do zadnjeg^ trenotka kandidirali za fredsednišk mesto poslanea Udrža-la. Zaradi n*'taktičnega ravnanja dr. Kramafeve okolice je prišel ta zaslužni češki parlameritaree v tako sitni položaj, v katerem se nahaja sedaj. Poslanec Klofač upa, da dr. Kramafev talent ne ostane izdubljen za češko politiko. Cesar in eežko - nemska spravna pokajanja. SL — Dunaj, 29. novembra. Cesar je v splošni avdijenci sprejel med drugimi tuđi člana gosposke zbornice Karla Adameka, ki je obenem tn-di član českega. deželnega zbora. Cesar se je jako prizna!no izrazil o sta-lišču, ki g"a zavzemajo Ćehi pri češko - nemških spravnih pogajanjih tor tuđi pohvalil češko časopisje, &ešf da se drži popolnoma objektivnoeti. Končno je cesar želei, da naj bi imela češko - nemška sprava, kakor hitro mogoee, popolen uspeh. Nadaljevanje češko - nemških spravnih pogajanj. G. — Praga, 29. novembra. Danes ali jutri se razpošljejo povabila k češko - nemfckhn spravnim konfe-rencam, ki se vr&e na Diinaju in si- cer najbrž se koncem tega ali pa začetkom prihodnjega Unlna. Ntdelj-ska izvajanja dr. Skarde na političnem shodu v l^ra^i so na pravi i:i obč»* dober vtisk ter se izraza zopet u pari je, da bodo sedanje konference imele |K>pi>lc:i usjhIi. Včenij so se zopet vršili innogiKŠtevilni privatni [»ogovori med voditelji obHi narcHlnost-nih taln>rov. Češko veleposestvo posredovalc-e pri češko - nemških spravnih pogajanjifc. B. — Praga, 29. novembra. Klub konservativnega veleposestva je imel v6eraj sejo. v kateri je sklenil po dol eri debati zopet z vso močjo ?e zastavi ti za posredova lca v češko-iiemških spravnih pogajanjih. Poljak i in draginja. F. — Dunaj, 29. novembra. »Poljski klub« je imel včeraj do 10. zvečer trajajoeo sejo, v kateri se je po dolgi debati sklenilo, dati posa-meznim članom kluba danes na prosto voljo, ali glasujejo za predloge draginjskega odseka glede vprasanja draginje mesa, ali proti predlogom. Pričakovati je danes jako interesant-nega glasovanja v državnem zboru. Z. — Dunaj, 29. novembra. Včeraj zvečer je imel »Poljski klub« sejo, v kateri se je bavil zlasti s stali-ščem, katerega naj danes zavzame v državnem zboru k debati o draginji mesa, v kateri zadevi vladajo med Člani kluba, namreč med zastopniki dežele diference. Nadalje se je klub tuđi pečal z vodstvenim vprašanjem. Ogrski državni zbor. A. — Budimpešta, 29. novembra. Ogrski državni zbor je pričel včeraj debato o indemnitetnem pred-logu. Poslanec Desy, Kosutovec, je napadal zlasti ogrskega trgov. ministra Hieronimyija.Po6ebno pozornost pa je vzbujal govor poslanea Teodora Batthyanyja, ki je kritikoval delova-nje ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala, ki da se vtika tuđi v posle avstrijskega in ogrskega trgo-vinskega ministra, kar pa da si Ogri odločno prepovedujejo. Batthyany se je nato obširno bavil s hrvaskim vprašanjem ter izjavil, da ban dr. Tomašić s ćelo svojo politiko stremi za tem, ustvariti jugoslovansko kra-ljestvo, v katerem bi igrali Hrvati vodilno vlogo. Zraven tega pa vidi poslanec Batthyany v banu dr. To-mašiću pospesevatelja klerikalizma na Hrvaškem. V nadaljnem svojem govoru se je pečal poslanec Batthya-ny tuđi z bosanskim vprašanjem ter pred vsem zahteval, da se mora državno - pravno razmerje novih dežel do monarhije kakor hitro mogoee ugotoviti, ter zlasti zakonito ugoto-viti, da spadajo k ogrski državni polovici. Hrvački ban in koalicija. A. — Zagreb, 29. novembra. 30. novembra poteče indemniteta, ki jo ima hrvaSka vlada. Ban dr. Tomašić je zaiorej pisal srbsko - hrvaški koaliciji pismo, v katerem ji stavi pred-log, da naj bi bila srbsko - hrvaftka koalicija zadovoljna s tem, da ban dr. Tomašić skliče hrvaški sabor k eno-ali večdnevni seji, v kateri naj bi se znova jKKlaljšala indemniteta. Srbsko - hrvaška koalicija o tem pismu še ni sklepala definitivno, zatrjuje se pa, da se ji ne zdi predlog bana dr. Tomašiča sprejemljiv. Srbsko - hrvašLa koalicija in indem- n i teta. A. — Budimpešta, 29. novembra. 19 članov srbsko - hrvaške koalicije je prišlo včeraj opoldne semkaj in so imeli konferenco, v kateri sicer ni prišlo do nobenega sklepa, vendar pa se pričakuje, da bodo sklenili, na-stopiti proti indemnitetnemu predlo-gu v ogrskem državnem zboru. Hrvaški jezik zabranjen v ogrskem državnem zboru. A. — Budimpešta, 29. novembra. V krogih ogrske opozicije se v najnovejšem času zopet živahno agitira za to, da naj bi se hrvaškim delegatom v ogrskem državnem zboru prepovedalo govoriti v hrvaškem jeziku. Člani stranke osemiuštiridesete-rih so tozadevno že intervenirali pri predsedniku ogrske zbornice, ki jim je obijubi 1, da se bo tozadevno posve-toval z ogr8kim ministrskim pred-sednikom grofom Khuen - Hederva-ryjem. Dementi o demisiji turškega kabineta. B. — Carigrad, 29. novembra. V inozemstvu razširjene vesti o demisiji sedanjega turskega kabineta so popolnoma izmišljene. Preganjani Srbi. B, — Solun, 29. novembra. V Monastirju so nasprotniki Srbov vdrli v lokal tamošnjega srbskega kluba, lokal opustošili in končno hi-šo, v kateri se je nahajal klub, za-žgali. Pacifikacija Albanije. B. — Solun, 29. novembra. Vo-jaško poveljništvo vilajeta Kosovo je pri vladi v Carigradu interveniralo, da naj ostanejo vojaška sodisča in komisije za zasledovanje Čet v vilajetu Kosovo v veljavi, ker bi sicer bila pacifikacija Albanije v nevaxno-sti. Portugalski jezuiti. G. — Rim, 29. novembra. Provincijal izgnanih portugalskih jezui-tov je včeraj izročil pnpežu spomenico, v kateri protestira proti izgnan ju jezu i tov iz Portugalske. V spomenici se povdarja, or kranjski glede najetja deželne-ga posvojila v zuesku 10 milijonov kron. Ta ukrop Bionerthove vlade jo klerikalno deželnozborsko većino sii-l'.o prt\senetil in spravi 1 v nemalo za-dregro. In temu se ni čuditi. Presenetii je klorikalce ta vi adu i ukrep zategadelj, ker so mislili, milijonov grabili ini posojila, s ka-terim so računali kot z gotovim faktom. Vzpričo to^a vsi pač lako mislimo, v kakšni veiikanski zadnji se mora sedaj nahajati klerikalna de-želnozborska večina, saj so vsaj za tedaj splavali i>o vodi vsi njeni »vi-sokoleteči nacrti.« Kako se bodo klerikalei skušali resiti iz te zaprate, ne vemo, vsekakor bodo delovali na to, da se čim najpreče skliče deželni zbor na izretlno za-sedanje. Ako pa vlada s tem ne bo zadovoljna, oziroma ako se izkaže, da je iz telmičnih razlogrov neniogoče v naj-krajsem ča*»u sklieati deželnegra zbora, kaj pa potemf Potem ]>a je gospodarski polom neizoffibcn in meseca maja lahko de-žela napove- tvoj konkurz ali pa mora deželne doklade zvišati do horend-ne visoeine. Ta nad vse tužna perspektiva za našo deželno upravo izpričuje jasno, kako prav je i mol pOvslanec >finančui ženi« za to, da se bo vse izteklo tako, kakor je on zasnoval i u izračunal. Doeh grau, Freund, ist jede Theorie! Sedaj pa tiče klerikalei z dr. Lampe tom vred globoko v tinti in si ne morejo iz nje pomagati, dasi ie deželni odbor v zadnjem času takore-koč v i>ermanenci. In prav se jim godi, bodo vsaj t lik rat prišli do prepricanja, da tuđi klerikalna drevesa ne rasto do neba. To je po dolgein času prvi slučaj, da se je dalo klerikaleem z Dunaju čut i ti, da vendarle se nišo vsegamo-gocni v AvatriiL Vladni ukrep pa je zanimiv še tuđi v drugein oziru. Znano je, da je bil zakon glede clesetmilijonskega posojila sklenjen že predlanskkn za eno z zakonom o najetju inestnega i>osojila Ijubljan-fekega. Zakon fflede Ijubljanskega mestnega posojila je že zdavna dobil najvišje potrjenje, dočim se vladu ni čisto nic požurila, da bi na ta ali oni način resila perece vprasanje o de-želnem posojilu. Deželni statut ljubljanski, s ka-terini se zoi>et daje zastopstvo Nem-eem v občinskem svetu, je bil brez dvoma zvarjen pod sodelovanjt-m in vplivom vlade. Dasi je bil sklenjun v deželnem zboru veliko kasneje, veudar je bil po nekaterib nebistvenib spremem-bah v nenavadno kratkem času sankcioniran, ker se je šio v prvi vrsti za interese Nemcev. Da je bil ta statut odobren, je pripisovati edino temu, d:i m> klerikalei ugodili vladni žalite-vi, da se da v občinskHm svetu pri-merno zastopstvo Nemeeiu. Cim je bila ta stvar spravljena jkhI strebo, si je vlada mislila tfled'3 klerikaleev: »Der Mohr bat seine Schuldigkeit getan, er kanu genu« ter je vrnila nepotrjeu zakon gledo najetja deželnega i>osojila. Stvar je močno podobna pove-sti o izžeti citroni. tNi pa izključeno, da bi vlado pri vsi stvari ne vodili taktični ra^logi in oziri. Znano je, da dr. Susteršič že prav glasno rožlja v parlamentu z orožjem in preti ter grozi z obstruk-eijo. In da se ubrani preil Šusterši-čem, si je izbrala vlada prav vspešno <>rožje. Vrnila je zakon o najetju dežel-nega de^etmilijonskega posojila. In s tem je brez dvoma napravila v svojo korist izborno taktično po-tezo, zakaj Šusteršiča in njegovo stranko ima sedaj pcpolnoma v svojih rokah: Ako bo miren in priden. na Duu a ju, ix)tem ob koncu konce v vendarle dobi deželno posojilo, itko pa bo na Dunaju vladi delal neprilike in nemara delal ćelo obstrukcije, bo osojilo kranjsko položeno ad aeta in poslediea tega bo, da ]>ride do poloma v deielnem gos}>o-danstvu na Kranjskem. Xi slab ta vladni nacrt in mi stavimo sto i)roti eni, da bonio v naj-krajsem času strme gledali prizor, ko se bo dr. Šusteršie tuđi na Dunaju prelevil iz rjovećega leva v j>onižn^-f^a medvedka, ki bo plesa 1 tako, kakor bo žvižg-al in gx>del f^. Bienerth. Povsod za denar. Moč klerikalnih idej ne moro biti prevelika, ker si morajo klerikalei povdodi kupovati pristaše. Kako .*> si.naai kleriH^lci ifupilj, R«4i^^ na Hrvuškem lani za 10.000 K, letos pa va 50.Q00 K, je znano. O zadnji nji-hpvi kupčiji z Radićem moramo pri-ponmiii še to, da je bil Štetan Biulie pri podpisu dolžnegra pi»nia za 50.000 kron tako previđen, da ^a ^am sploh ni podpi&al, marvee ga, je dal podpi-sati samo peterim svojim nevednim kmetskim pristaše]n. Previdnost je pač pov*K>di, zla^ti pa pri denarnih po^lil^ naj)^p4^ pednost! X^a naši klerikalei ne delijo političnih kup čij samo na Hrva^kein, marvee tuđi y Dalmaciji. Tu je nedavno te#a j i izba jat i v Splitu nov hrvaški lust jx)! imenom »Hrvatska Država«, ki dela samo ])roj>aj?ando za dr. ŠiKsteršičevo politiko. Kakor sjim> sedaj izvetleli iz i>ovsem zaneisljivt^a vira, je ta list doeela slovensko klerikalno nod-jetje. Slovnnski klerikalei ne finan-sirajosamotepralista, inarveč mu tucji pla5njejo urednika. Urednik »Hrvatske Države« Frano Ženko Donadini je namreč u radnik ljubljanske klerikalne »Zadružne zveze« in je eksponiran v Dalmacijo in plačan bamo v to, da dela med Dalmatinci dr. Šu-eteršičevo klerikalno politiko. Donadini funfrira si cer kot lastnik in \%-dajatelj »Hrvatske Države«, v resni-vi pa je samo slamorezec, zakaj [)r?»-vi lastnik i tepra lista «o slovenski klerikalei. Kakor se vidi, imajo klerikalei škrinje zlata in srebra, ki ira T>orabljajo za nakup mrtvih duš na Hrvaškem in v Dalmaciji, doma y>a w nbopo dez^lo kranjsko srečno }>ri-t i ral i na rob gr>spodarročajo, omi-njamo pa takoj, da je nam popolno-iiia vseeno, ako se Prodan in tovari-si tuđi pridružijo klerikahiemu klubu. Šusteršič bi to sedaj, ko so mu Ceh i pokazali hrbet, gotovo prav rad videl in bi z odprtimi roka mi spre-jel tuđi uskoke. Takšna uskoka sta na primer [Kxslanca Dulibič in Ivani-sević. Oba sta bila izvoljena na programu Hrvaške stranke, uskočila pa sta oba v franko-furtimaški tabor. Dulibić je bil eelo tajnik Hrvaške stranke in je tuđi samo kot tak pri volitvah zmag-al. Ker pa mu je l>olj^ kazalo, da vstopi v židovsko-klerikal-no službo — vrhovni vodja hrviiške J klerikalne stranke na Hrvaškem in v Dalmaciji je namreč Zid dr. Franl;, — je kar preko uoči postal franko-\oc. ivauibevie je fraiiko-furtimaii sele dobra dva meseca. M<\sex^a av^cn-bta je v lijubljani pošteno zabavijui na slovenske klerikalce ter jiin odr*'-kal vsako |>osteii(> narodno eustvo, danos pat kakor se zdi, že sili ob sebi, da niti Ivanišević, niti Dulibič ništa čutila i>otn*be, da bi se podvrgla novi volitvi, ker sta vtnlela, da bi pri novih voljtvah prav ^»tovo propatila. Zato sta tuđi ostala tfluhu na vse nezatipnice, ki so jih jima dah njiju volilei, dasi sta !ž]^remeni!a v tem ČU6U ne ^aino stranko« inarver; ludi .svoje politično j)rej>ričanje. t)a }•<) nam na to suho konstatiranje dej-stev />Sloven*Mv odgovorit z napadom na dr. Ploja, to vemo že vnaprej. Kar vnaj>rej torej že tuđi odprovori-mo, da je med Plojem ter H^hiiK-eTiui Ivaniševičem in Dulibičem bistveu razloček. Zadnja dva sta oba spreme-nila stranko, program in prejiriča-iije, Ploj pa je o«tal 2vest svojemu I-repričanju in svojemu programu, iia katerem j<^ kandidirah Kdina nj<-l^ova velika krivda v otVh kh rikaiće v je samo ta, da neče plesati tako, kakor bi mu žvižpral dr. Susteršič. Pokale so gore, a rodila se je miška! Kakor je znano, je državno pravdništvo po oblast veni razpustit-vi »Narodne delavske organizacije« uvedlo kazensko ])reiskavo ra*H proti vojaške propagande proti pri>»ližno 40 osebam. Preiskava se je vlekla te-dne in tedne, državni pravdnik je šel IX) instrukciji v Gradec, sedaj pa je dvig-nil obtožbo samo proti dvema osebama — proti Slavoju Skerlju in lg-naciju Sijardu. Škerlj je obtožen preteška ix> §^ 305 in 2G7 k. z. in §§ 15 in 16. zakona z dne 15. novembra 1867, Sijard pa §§ 305, 5 in 239 k. z. Točka 305 k. z. se glasi: »Kdor naprave ali ustanove zakona, rodbine ali pravne pojme v lasti v nič deva, ali omajati skuša, ali k nenravnim ali po zakonih prepovedanim deja-njem nagovarja, spodbada ali zape-ljati skuša, ali jih hvali ali upravičiti skuša, je kriv prej?re£ka in se kaznu-je z zaporom od 1 do 6 mesecev.« 0e se ta preprešek stori potom tiskovin, se kazen lahko zviša na zapor do ene-g"a leta. Z^rled idealne^a narodnoga dela. V nekem ugroženem obmejnein kraju so privatniki, na -zemljice so parcelirali in razproda-li ražen par na najlepčem ine&tu le-žečih pareel. Za prodano zemljLšce „«> dobili 20.000 K. vrhu te^a pa jim io ostalo še par part»el. Napravili so torej dohička G000 K. Toda ta denar ni to pobasali v svoj žep, marvee *k> do- LISTEK. Na robu prepada« Povest; spisal F. R. (Dalje.) Stari Sancin, ki je korakal zadaj z Grebenčeviin očetom, se ni mogel nagledati svoje hčere in njenega Kpremljevalca in v duhu je ug-ibal, da bi se eez kaka tri leta lahko vzela in da bi bila lahko jako srečna, tako, da bi on sam pri njiju v popolni sreči končal trudapolne dni svojega življenja. Po dolgi hoji je družba dospela cio vaši, kraj katere je stalo večje po-slopje. Liziki je bilo to poslopje znano. Bila je prejšnja leta že dostikrat tu-kaj. Poslopje je bilo namreč last El-virine bolne sestričine, ki je casih rada nekaj tednov preživeia na svojem vinogTadu in katero so tedaj Olgu, Elvira in Lizika pog-o&toma obisko-vale. A*.i »4 Hiša, lična, pritlična sUvba, je stala sredi razsežnega vinoKrada. Lizika se je ustavila pri vratih oprraje in se začudila, da so bila za-prta. Kaj to neki pomenil je dejala svojemu spremljevalcu, kateremu jo že prej natan^no razložila, kolikrat je bila v tej liiši in kaj je vse dozivala tu. Vrat«« so zaprta, ali okna so vsa odi>rta in vse kaže, e-l.ial z mlado lepo gt>spo in naselila sta se v hiši. Pravijo, da sta se vce-raj poročila. Gospod je bil vdovec in je prej s svojo rajnko ženo iivel kako uro od tu kaj. Caka j te, kako se že piše? Morda Svetlin? je vsa bleda in preplašena vprašala Lizika. Da, je že res, Svetlin, da Svetlin se piše, je vzfcliknila kmetica. Pa tuđi njegovo gospo sem že prej veckrat vi dela v tej hiši, prihajala je na obisk, ali kako se piše, tega ne vem. Kakšna pa jef je vprašala Lizika, dasi že ni vec dvomila, kdo da je Svetlinova žena. Lepa je, lepa, je dejala knietica. Pa tako nekaj poeebnega ima, tako «ie mi zdi, kakor kaka princesinja, ki stanuje v imenitnem gradu in ki se ji vse do zemlje priklanja . . . Kmetica je utihnila in prijela ■ Liziko, ki je vsa bleda in etiakajoć I ioko na srce omahnila in nadla žtjni na roke. Vsa družba je hitela skupaj in prestrašena stala okrogr Lizike, ki je med tem že zopet prišla k zavesti. Kaj ti ie, kaj se ti ;e zgodilo f jo vpraševal zbegani Sancin in stiskal hčerko k sebi. Kar brez vzroka te vendar ni naenkrat obšla taka slabost? Nič mi ni, nič, je odgovarjala Lizika. Saj veš,papa, da me časih napa-dejo slabosti... Le pojdimo naprej, do postaje itak ni več daleč. Ne pustim te nikamor, je odločil Sancin. Gospod dr. Grebene bo gotovo tako pri jazen in preskrbi voz, da se peljeva domov. Naši ljubi ^ostj? bodo že oprostili, da jih ne spremiva do kolodvora. Lizika je sicer nekaj ugovarjala, a ko jo je tuđi dr. Grebene lepo pro-sil, naj stori tako, kakor želi oće, sa je udala in se z očetom peljala domov, dočim so grostje gami nadaljeva-li pot na kolodvor. Med vožnjo ništa Sancin in Lizika nič govorila. Stari g*>spod je v sil-nem 49rtraliu za zdravje in življenje edineg'a še iivega svojega otroku, držal Liziko na rokah in samo razmi-šljeval, kaj da jo je tako razburilo, da se je onesvestila. Kmetica, s katero je Liaika govorila in od katere je izvedela; da se je Svetlin poročil, mu je pač povedala vsebino tegm pogovora, a staremu gospodu kf|r ni šio v K^avo, da bi mog-la Svetlinova poro ka njeprovo hčer v taki meri razbu-riti. Prišedši domov, je Liziko na-vzlio njenim ugovorom poslal v posteljo in tuđi brzojavno ]>oklical zdravnika iz Tr*;ta. A zdravnik ni mogvl ničesar drug*kga dognati, kakor da je imela Lizika «ilen živčni napad ter je odretlil, da mora reka.i dni ostati v jH>stelji. Lizika je veo dni trpela vilike muke. Ne telesnih muk, marveo du ^evne. Ko jo je tretji dan oče novie izpraseval, iz kakega vzroka jo je vest o Svetlinovi poroki tako hudo razburila,pa zopet ni hotela dati do-ločnega odgovora.Le eno je vprašala: Ali se je Svetlin poročil z Kl-viro! Da, je odgovoril stari Sancin, in sodim, da mu bo dobra žena. Zakaj mi nisi povedal, da se ho-ceta Svetlin in Elvira poročiti? je zopet vprašala Lizika. Ti si to gotovo vedel in si to meni nalaze prikrivah In kaj se je zgodilo, da Elvira in Svetlin meni ništa nieesar sporočila o svoji nameri. Ta vprašanja so spravila stare-ga gospoda v veliko zadrego, ki je postala še večja, ko je začela Lizika poizvedovati, zakaj sta Svetlin in Elvira tako nagloma zapustila Sancino-vo hišo. Resniee stari gospod ni hotel povedati, očitne neresnice pa tuđi ni mogel izreci loeili denar in preostale parcele za — zffradbo slovenske sole! To je plemenito, ulealuo rodoljub je! Kje &o najdemo emikegu? Pred takimi rodoljubi klobuk doli iu pripognite se kolona! Časopise na mejo! Mnogo Sloveueev je, ki so uaro-ireni na razne časopise. Ko iih pre-čitajo, jih navadno vržejo proč. Naj teg'a v bodove več ne store, marvee 11 aj pročitane časopise raje izroče trafikama pri Sešarku v Selenbur-govi ulici in pri 1. Dolenčevi v Pro šernovi ulici, kjer jih prevzame odsjek za razpošil janje easopiso v na inejt). Xaj bi se temu našemu pozivu odzval vsalv rodoljubni Slovence, kor stori s tem veliko narodno dobro de-lo. Zato prosimo vnovie, dajte časopise, ki ste jih prečitali na razpola^o, da se iHvsljejo obmejiiim bratom, da e^ utrde in ojačijo v narodni zaved-11 ost i! Slovensko narodno delo na Koro-skeni v luci koroškega duhovnika. Pred nedavnim časom se je ne-kegra koroškeg'a duhovnika vprašalo, kako bi se dalo najuspešneje organizirati narodno delo na Koroškeni. Na to vprašanje je dal dotični duhovnik ta - le naravnost klasičen odgovor: »Želimo, da naši kranjski brat-je ne zanašajo v našo sredino puhle-ga. liberalizma in tako eepijo naše ljudstvo v dva tabora; želimo, da kranjski Slovenci, kadar priiiajnjo na Koroško, se povsod kažejo kot pravi Slovenci in ne —■ kar se mnogokrat •zgodi — nemsko govorijo; želimo, da kranjski Slovenci, namesto, da si na-kupujejo v nemškem Gradcu, Puna ju itd., kupujejo slovenska posestva na Koroškem in putem tuđi tukaj osta-nejo in ne — potem, ko so slovensko poaestvo parcelirali med različne nemčurje — odidejo s polnim žepom, želimo, da Kranjci prihajajo bolj na Koroško in tukaj vnemajo naše ljudstvo s svojim narodnim nastopom. Namesto da Slovence-Korošce vabijo v Ljubljano in jih tam razkazujejo kot nekaj eksotičnega, naj Kranjci enkrat nosijo tuđi na Koroško denar in ne vedno Korošci na Kranjsko!« — Iz tega odgovora je razvidno, da mož pridno čita razne obrekljive slovenske in nemške klerikalne liste in da je v njem precejšnja porcija po-giibnegra koroškega separatizma. Kako naroden pa je mož, ki očita kranjskim Slovencem vse mogoče, kaže dejstvo, da je na vprašanje, če bi ne kazalo v njegovi občini ustanoviti slovenske sole, odgovoril s kategoričnim — ne! — češ, da bi zacetkoma pao slovenski otroei obiskovali to solo, kasneje pa bi vsi odpadli! Brez komentarja! Nov slovenski šolski zavod v Trstu. Pretekli teden je bila v Ljubljani iKxsebna deputacija iz Škednja pri Nekaj mi prikrivaš, papa, jo očitala starenm gosjKKlu. Med teboj in Sveti inom in Elviro se je moralo nekaj zgoditi. Gotovo si ti že prej ve-del, da se hoeeta poroci ti in si se zaradi tega ž njima sprl. O, zakaj ini nisi takrat ničesar povedal — marsi-kaj bi bilo zdaj drugače. Stari g"ospod ni prav imel smisla teh besed. Naposled se mu je zdelo, od njegovo streho intimno razmerje, ker je domneval, da .sta že za življenja njegove hčere Olj?e tako < bčevala in jo torej varala in ker Svetlin niti konca običajnega žalova-71 ja jm> svoji prvi ženi ni počakai, ne-tfo fie iKjročil z Elviro, kakor, da se mu kdo ve kako rnudi. Lizi ka pa je imela vse druge misli. Spominjala se je dneva, ko je Olga umrla. Spominjala se je čudnih hesed in namigavanj, ki jih je stišala od poslov. Nie natančnega, ćelo nič koliekaj doloenega ni vedela, ali uf?n-nila je, da je bilo med Svetlinom in med Elviro nekaj takega, kar so po-8li obsojali in kar se jim je zdelo ne-erja, priobčujemo Še ta kratek šesta vek. Pohvalimo, kar je hvale-vredno in resnici dajmo prednost. (u!č. Nadasova, kot Elizabeta, bila je takorekoč nositeljica ćele predstave. V vsaki gesti, v vsakem tonu, dala je čutiti sigurnost, s katero nas topa. Sk#er ima v nekaterih ležah nekako obtežen, neprost glas, ali dobra s.ola in skrbna vokalizacija to prečej zakrijeta. Za g. Bukšeka nam je res-nično žal, da ni ma bolj izšolanetra glasu, kaj vse več bi lako storil iz tega krasnepra materijala. Povstm .i^ u ga jal g. Križaj, ki se je skrbno pri-pravil na ta večer, ali slučaj je hotel, da ni bil ravno najbolje razpoložeu. Napredek pri njeni je očividen. Ća^t-no mesto gre g. Peršin. Arijo v III. aktu )x 1 je prav dovršeno. Zbor se to pot ni zavedal svoji* naloge, potrebo-\al bi še prečej skušenj. S(*enerija je bila prav okusna. Režijo je imel to ]*>t pr. kapelnik Reiner, a pokazalo se je, da kapelnistvo in režiserstvo ni združljivo. Sieer se je potrudil na vso moč, da hi nam nudil kaj odlične-^■a, a sledi 1 mu je samo orkestar v vsem obsegu. O g. t^noristih Wasz-inuthu in K.ulfabeku zi\ tokrat rajši mol cimo. b Razne stvari. * Vsi smo premožni. Nek fran-coski kemik dokazuje v enem pariških listov, da revežev sploh ni na svetu. Dognano je namreč, da vsebu-je vsako človeško telo, bodisi bogataša ali reveža, 1700 gramov kalcija. Kalcij pa je zelo dragocena prvina, ki se placuje za kilogTam po 50.000 kron. Ima torej vsak človek v sebi vrerlnosti za 75.000 K. Seveda bo treba čakati, da bo veda tako napredovala, da bo mogoče izločiti kalcij iz človeškega telesa ter ga spraviti v denar, ne da bi pri tem ljudje trpeli na zdravju. * Kraljevski princ in lepa Američanka. Po dolgem času so se vendar odstranile vse zapreke, vsled katerih se je zavlačevala poroka vojvodo Abruškega in go«podifen© Elkin-sove. O tem poroča »Secolo« sledeco* Kakih 14 dni že biva gdč. Elkuusova « «vojo materjo v Lugann. Vojvoda Abruški jih je obiskal t hotelu, kjcr sta stanovali. Pripeljal se je z avto-mobilom ter ostal pri njih 4 ure. Nar slednji dan dopoldne je naprosil lu-franskega 6kofa, naj obe dami obidoe, čemnr mt je Skot tnđi ođsv«L Istot« dne popoldne sta se pa dami sami od- piavili v Sfcofijsko palačo. Govori se, da je ta obisk v zvezi s presto-pom gdč. Elkinsove h katoliski veri. S tem je odpravljena zadnja ovira, ki je bila na poti zakonu med obema. Bodoča soproga vojvode Abruškegra dobi naslov »vojvodinja Tcramska«. Poroka se vrši v začetku januarja 1911. * Vojaška samoiavest« Med po-gajanji za takozvano veliko alianso v španskih nafiledstvenih zadevah (leta 1701) je povabil avstrijski vojsko-vodja princ Evgen Savojski angleš-kega poslanika Earla Cadogana na parado vojske, ki je bila določena za Italijo. Ko je jahalo mimo 10.000 konjenikov v oklepih, se je obrnil Evgen navdušen proti nekemu višjemu častniku iz spremstva angleškega poslanika z vpraŠanjem: »Mislite, da bi moglo preniagati 10.000 angleških konjenikov to konjenicol« »Ce bi mogli,« je odgovoril ponosno Anglež, »tega ne vein, vein pa da bi se jih lo-tilo ćelo samo petisoč.« »Dobro!« je vzklikuil princ, »rad bi videl sovraž-nika, ki bi se upal potem postaviti v bran našim združenim konjenikom!« * Ženijalen slepar. Iz Dovra se je pripeljal v Havre eleganten Anglež in se nastanil v naj bolj šem hotelu. Pri obedu se je seznanil z elegantnim gospodom, ki ga je bil že dolgo skrivaj opazoval. Med pogovorom mu je povedal ta gospod, da je šef velike banke v Havni. »To je jako dobro!« je vzkliknil Anglež, >mo-goče mi inorete zamenjati nekaj me-nicf« — »Gotovo, 6e so papirji od dobrih hiš,« mu je odgovoril Fran-coz; Anglež pa mu je izročil nato menice v vrednosti 20.000 angleških funtov. Te je vtaknil bankir v žep, Anglež pa mu nastavi revolver na prsi. »Lopov! Obveščen sem bil o vašem prihodu. Tvrdka Wesley in drug v Londonu mi piše, da ste ušli vi, njen blagajnik, z 20.000 funti, in da jih mislite zamenjati najbrže na Francoskem. Tuđi druge banke je obvestila tvrdka o vašem prihodu. Menice ostanejo tedaj pri meni, vas pa ustrelim, če hočete rabiti silo!« — »Izgubljen sem!« je vzdihnil Anglež s stoično mirnostjo. — »Onie-njena tvrdka pa ne mara, da bi se iz-vedelo o vaši nepoštenosti, ker imate pošteno ženo in tri male otroke.« — »Pet,« je malodušno ugovarjal Anglež. — »To me čisto nič ne briga,« mu je odrezal besedo bankir. »Wes-ley in drug mi naroča, da vam izpla-čam 3000 funtov, da si morete najti pošten kruh.« Izročil je pri teh be-sedah presenečenemu Angležu ome-njeno vsoto in ubežni bankir se je hitro poslovil. — Ko pa je pisal bankir ves dogodek tvrdki Wesley in drug, je dobil od te tvrdke zelo neprijazen odgovor. Blagajnik tvrdke je bil vsega spoštovanja vreden človek in ni bil nikdar pobegnil. — Bankir je sedel pretkanemu goljufu na limance, ki se je bil sam osumil kot ubežnega blagajnika in opeharil premalo pazljivega bankirja za 3000 funtov. Razume se, da so bile tuđi menice vse ponarejene. Za kratek čas. RazmUljeni profesor. »Gospod profesor, štorklja nam je nekaj pri-nesla.« »Dobro, dobro — dajte ji desetico j za pot.« Iwiajatelj !■ odgovorni urednik: ________BauttoPostoAlenišek. ZHn# c+n* w Budimpešti. Dne 28f novembra 191GL T • p m I n. Pšenk* m mpril 1911... za 50 kg 10-94 Ri za april 1911 . . . . aa 50 k| 785 Koruza aa maj 1911 . . . za 50 kg 5 59 Oircs za april 1911 ... za 50 kg 830 Iffaktlv. 10—15 vio. ceneie. Borzna poročila. DiomJ, 29. novembra. Tendenca na včerajinji borzi je bila prijazna. Promet pa je bil le v začetku precej žrvnhen ter je pozneje nekam jK>pu-»til. Vsekako pa so se vzdrzali kuni BaviAjemnivojn. Sente eo bile mirne, devize nespremenjene. »Kreditoa banka v LjaMjani«. UffMal karti 4aaajskt Unt 28. aoveaikra ItiO. Bal^t^gal pspipfi. tomni auf#?»l 4% majeva renU .... 9320 934G 4*2f/t trebnia renta .... 96 85 ' 97T5 4% avttr. kronska renta . . 93 !0 93*3Q 4-/. ogr. M .... 9175 91 95 4% kiMnftko deždno po»)(lo 96— 97 — 4% k.o. čdlke ćtL banke . 94— 95- Srcttc U L 1860 •/• • • • 217- 223- „ „ „1864..... 31925' 325-25 ft tlake...... 154-75 160-75 „ scmel)ske 1. ixđa)e . 298 25! 304 25 U. .. . 281-i 287- „ ogrtke hlpoteftie . . 248 — | 254 — „ đun. komunalne . . 536 50 M6-5C , avftr. kreditne . . . 528 50 538 5C M ljubljanske .... 89*75 9575 „ avttr. rde£. krila . . 75 50 79 5C „ ogr. „ „ . . 48 25 52 25 „ bulUka..... 3185 3585 „ tttrike...... 257-75 260 75 Ljubljanske kreditne banke . 447 50 4485C Avstr. kreditnega zavoda . . 668- 669*- Dunajske baaćnc družbe . . 5b3 75 I 554 75 Južne železnlce..... 116 117- Državne želeaiice .... 752 50 \ 753 5C AJpine-MonUu..... 77375! 774 7! Češke tladkorne družbe . . 252*— i 254' Živnottenake banke.... 275— 277-— Vahrt*. Cekini........ 1137 11 3* Marke........ 117*57*° lim* Franld........ 95 35| 95 5( Lire......... 95- 95 2! Rublfl......... 254*25 255- Anton Šare LjnlUana, iMmm olita ti. 5, u npli iMflm din (nspnli |lnoi priti) pristne švicarske vezenine n«Jcenej$i ukop 182 oprem za neveste. XXXXXXXXXXXXXM gMinag « Roman. Spisal A. P. Rušic, K X K X" Cena broi. K 1-20, vex. K 2--, EJ % poato 20 t već. n H N X X ^S Ta senzacijonalni roman iz Ijub- K JJ ljanskega delavskega in malome- V XŠČanskega življenja spada med u| m m najbolj zanimive leposlovne spise, ^S J{ kar iih je bilo letos obelodanjenih. M X X I narodna knjigama I SS v Ljubljani. £s 9340 97T5 93-30 9195 97-— 95- 223 — 325-25 160-75 304 25 287 — 254 — £46-50 538 50 95 75 79 50 52 25 35 85 260 75 448 50 669-— 554 75 117 — 753 50 774 75 254* 277 — 11 39 urnw 95 50 95 25 255- X X X X X X X X X X Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, brat in tast, gospod Josip Simončič rMltal al«0« ta latoonut predvčerajšnjim ob pol 9. zvečer v 60. letu starosti po kratki, mučni bolezni preminil. Pogreb preblagega pokojnika bo v torek, 29. novembra ob 4. uri popoldne iz hi Se Žalosti, v Gosposki ulici St. 5, na pokopaliSče pri Sv. Kh2u. 269 Sv. maše zadušnice se bodo si u- I žile v ŠenklavŠki cerkvi. I Ljubljana, 29. novembra 1910, I Utml*M MtalL MaaMsto tsakega Arafega •kvestila. I Pekarijo vzamem v najem sf ebruarjem 1911 v mestu ali boljšem trgu na deželi. Naslov pove upravništvo »Si. Naroda*. Mm se tikij ali i Nvii tttn potnlk za manufakturno trgovino. Pogoji jako ugodni. 570 VeČ pove upravništvo »Slov. Naroda«. Ustanovljena l»ta 1882. , 23 Kmetska Dosojilnua ljubljanske okolice regtstroTBnn isđrnga « aeomeieno mavezo y lastnem zaSmž&em Beao v LJnbllani sa Dunajski cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 8St116.121-11 upravnega premoženja.............., . H 20,?7&.5t0*59 obrestuje hranilne vloge po 4t|s°|o braz vsakega odbitka r«ntn«ga davka, kater«ga pla&uj* posojllnloa •ama ta vložnlke. Sprefenta tuđi vloge na tekoči račun ▼ zvezi a čekovnim prometom in Jih ©brestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad..............K 20,000.000 Posojuj* nm x«mljl*ča po 5*'/ 0 x 1> „0 0 na amortizacijo ali pa po 51 ,% broš amortizacije | na menice po 6d a. Posojilnict sprejema tad! vsak drugi nacrt glede araortizovanja doSga. GBAĐNE U HE: vsak dau od 8.—12. in od 3.-4. liven nedelf In prsznikov. Telefon it. I SS. Poštne hranilnftce račun st 82S.405. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel Q Amo Kn lm tat' fifljenske zavarovalslce, najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem Iralantno |a^ vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in meuične kredite Leo Franke, Ljnbljana, Kongresni trg 6,1. nađstr. Jpiko-otia Ua ir Liljaf registrovaJM udruga z ometenim Jamstvom Oradei prostori: tolmpa alka St. 7. oasproti glavne uoile. Sprejent vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vtoge do dne dviga po i'/V/oJ rentni davek plačuje zadruga sama. -- Sprcjcma vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovne knjižico. - Daje posojila na n^jrazliCnejše načine. -- Bavnotam meafalnlca: zamenja tu] denar, prodaja vsakovrsme vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eak«nsptir« trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentev Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bođisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Oradse ere vsak daa ioaoldne od 9. do 12.. popoliise Gd 3. đo 5. LJOBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljaiii. Stritarjeva ulioa štev. 2. Spreiema vloge na knjižice in na tekoči racnn ter iih obrestnje Delniška glavnica: K 5,000.000-— Rezervni zaklad: K 450*000-— od dne vloge po 41/.0,, cisto. — Kupuje in prodaja vrednostne njv. ci* i. /> i -r ^ • r _________ papirje vseh vrst po dnevnih kurzih.-------------- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ▼sakega Slovenca je, da skleae zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej i domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-šegu. | „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriju .a. Ogromni rezenml londl K 4S|812.70T-— Jamčlfo sa popolno varnoit .% BSUIKS ||SIlAV*JA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. Banirfl C£Y AVYY Ali ^azpolaga z najcenejSimi cenlki za preskrbljertje za starost, za &!u£aj DOlllid |j91MWMi« smrti roditeljev, za doto otrokom.-------------------------------------------- B2UMK31 ||SIlAVUA razdeljuje ves Cisti dobiček svojim Članom.---------------------------------- KflUKti ppSIlAVUA !• rmm aloraaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Ba«ifcs CBT AVTf AH gmotno podplra narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim Dttllftd p|aAiimwA«iim dobrodelnim namenom.------------------------------------------------------- Irflllfffl uSllAVUA stremi za izboljSanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" v IJablJanL Zaplenjeno! .*. Največji, najvarnejši slovenski denaroi zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica štev. 3. .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do SI. deoembra 1909 nad 518 milljonow kron. ObstojeAih vlog nad 38 milijonov kron. Rezorvni zaklad nad 1 mllljon kron. Za varnost vloženega denar ja jamči zraven rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoZonjem in z veo svojo moftjo. Izguba vloženega denarja je nemogo&t) ker je po pravi !ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, Isključena vsa ka spskulaoija i vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/4% brez odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema wloine knjižice drugih denarnih zavodoT kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 9% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4Q/Q na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične doaaaAe hranilnike9 v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 Lantnina im tl«k •Naroibie tiskau^e«