Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dorn po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul.l, pritličje.desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani Štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 25. novembra 1Q3S Štev« 4S. Ob dvajsetletnici zedinjenja Nj. Vel. kralj Peter I. Veliki Osvobo- ditelj je izrekel dne 2. oktobra 1917 v Solunu naslednje besede: »Na svo- ja stara leta imam kot kralj Srbije sa- mo še eno željo, ki bi io hotel videti uresničeno, željo namreč, da vidim v zadnjih trenutkih svojega življenja ves narod, vse Srbe, Hrvate in Slovence osvobojene iz suženjstva in zedinjenja v eno močno in veliko državo, ki sem si jo zamišljal v svojih mladih letih in za katero sem se boril do pozne svoje sta- rosti!« V teh besedah je izražen veliki program in cilj, za katerega se je bo- rilo nešteto najboljših Jugoslovenov in za katerega so dali nešteti junaški si- novi našega naroda med svetovno voj- no Svoje življenje. Dne 20. julija 1917 so se sestali na Krfu glavni predstavniki bivše kralje- vine Srbije in zastopniki Jugoslovenske- ga odbora v Londonu ter v znani krfski deklaraciji sprejeli 13 modernih in de- nrokratskih principov, na katerih naj bo zasnovana enotna, svobodna, narod- na in neodvisna država', kraljevina Sr- bov, Hrvatov in Slovencev z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. Njen teritorij naj obsega vse kraje, kjer živi naš na- rod v kompaktni in neprekinjeni masi. Jeseni 1918 je prišel polom osred- njih sil. Hrvatski sabor je na osnovi samoodločbe narodov sklenil 29. novem- bra 1918., da prekine vse državnoprav- ne vezi in odnošaje z Avstro - Ogrsko in proglasi na temelju narodnega edin- stva enot.no, samostojno, narodno dr- žavo Slovencev, Hrvatov in Srbov, Na- rodno viječe v Zagrebu pa je prevzelo vrhovno oblast nad vsem teriforijem bivše Avstro - Ogrske, koder prebivajo Jugosloveni. Njegova naloga je bila, da se sporazume z vlado kraljevine Srbije o vseh podrobnostih končnega zedinje- njenja. Dne 9. novembra 1918 je bila v Zenevi sklenjena in podpisana tako zvana ženevska deklaracija kot priča popolnega zedinjenja. Dne 1. decembra 1918 pa je bilo državno in narodno ze- dinjenje svečano izvedeno z izjavo ta- kratnega regenta Aleksandra, da »v ime- nu Nj. Vel. kralja Petra I. proglaša zedinjenje Srbije z zemljami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Večstoletni sen najboljših sinov naše- ga naroda je bil po neskončnem trplje- nju ustvarjen in ob nepopisnem navdu- šenju osvebojenega naroda je bila pro- glašena svobodna in velika država Ju- veličini lik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je žrtvoval vse svoje sile, vso svojo ljube- zen in končno tudi še svoje dragoceno življenje za svoj narod. Ob 20-letnici zedinjenja ni časa za rekriminacije. Ob tern velikem jubileju nas mora navda- jati neomajna vcra v našo državo, v njeno svetlo bodočnost in v nerazdruž- Zedinjenje 1. XII. 1918 goslovenov od Triglava do Bitolja, od Subotice do Skadra. V usodnih ca3ih praznujemo sedaj 20-letnico državnega in narodnega zedi- njenja. Dvajset let že živimo v svoji lastni državi. Dvajset let napcrov za konsolidacijo in napredek države jo za nami. Izteh 20 let blesti v vsej svoji ljivost vscga našega naroda. Trdna ve- ra in globoka ljubezen bosta zmögli vse in priborili končno zmago vsemu do- bremu, zdravemu in plemenitemu. V tern znamenju ponosno obhajamo 20-letnico našega državnega in narod- nega zedinjenja. Kralj Aleksander med dobrovoljci Opozicijske kandidature v Sloveniji INS in pristaši bivfie socialistiČne stranke so po medsebojnem dogovoru postavili kandidature v vseh srezih V okviru volilnega dogovora med Jugoslovensko nacionalno stranko, Kmečko demokratsko koalicijo, beo- grajsko združeno opozicijo in sociali- stično skupino, ki jo predstavlja dr. Zivko Topalovič, je bil med JNS in so- cialisti za Slovenijo sklenjen ožji volil- ni sporazum, po katerem sta si obe po- litični skupini, čuvajoč popolno samo- stojnost svojih programov, razdelili kandidature in se dogovorili, da se bo- sta medsebojno podpirali. Na drugi strani so ostale skupine opozicijskega bloka, ki so zastopane po tako zvanem kmečko delavskem giba- nju in po disidentih bivše SLS, skleni- le podobno sodelovanje. Kandidature JNS in bivših sociali- stov v srezih dravske banovine na dr- žavni listi dr. Vladimira Mačka so^ na- sledn je: MARIBORSKO VOLILNO OKRO2JE Brežice: Fran Trupej, pOsestnik in žu- pan v Sevnici; namestnik Alojz Soba, posestnik in trgovec v Zdolah pri Brežicah. Celje: Ivan Prekoršek, bivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec v Celju. Dolnja Lendava: Rudolf Muh vie, trgo- vec v Petešovcih; namestnik Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. Gornji grad: Anton Zehelj, posestnik in lesni trgovec; nam. Maks Podpe- čan, posestniški sin na Ljubnem. Konjice: Ciril Zagar, trgovec v Konji- cah; nam. Ignac Kovše, delavec v Paki, obč. Vitanje. Laško: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam. J. Murn, rudar v Trbovljah. Ljutomer: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih; nam. Joškoi Glaser, po- sestnik v Paričjaku. Maribor levi breg: 1. dr. Avgust Reis- man, odvetnik v Mariboru, 2. dr. Mi- loš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika: 1. Andrej Bahun, želez- ničar v p., 2. Franc Breznik, posest- nik in gostilničar pri Sv. Ani v Slo- venskih goricah. Maribor desni breg: 1. dr. Otmar Pirk- majer, pomočnik bana v p., Ljublja- na; nam.: Ivan Kirbiš, posestnik, Prepolje. V tern srezu je še paralel- na socialistična kandidatura: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru. Murska Sobota: Franc Talanyi, posest- nik v Gornji Radgoni; nam. Koloman Martinec, posestnik v Satahovcih. Dravograd": Viktor Eržen, novinar v Mariboru; nam. Rudolf Rošer, rudar v Crni pri Prevaljah. Ptuj: Anton Kolarič, župan in posest- nik v Središču; nam. Anton Kupčič ml., posestnik in ekonom, Ptujska gora. Slovenjgradec: Albert Puncer, trafi- kant v Slovenjgradcu; nam. Franc Krajnc, posestnik pri St. Ilju, občina Mislinje. Smarje pri Jelšah: Inž. Milan Jenčič, podpolkovnik v p., Smarje pri Jel- šah; nam. Josip Berglez, posestnik, Bobovo. LJUBLJANSKO VOLILNO OKROŽJE Crnomelj: Ivan Malešič, trgovec in žu- pan v Metliki; nam. Spiro Vrankovič, lekarnar v Crnomlju. Kamnik: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; nam. Ignac Tome, posest- nik in trgovec v Moravčah. Kočevje: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam. Franc Hočevar st., posestnik v Kolenči vasi. Kranj: Tomaž Križnar, posestnik, O- kroglo pri Kranju; nam. Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju. Krško: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam. Ivan Polovič, dimni- karski mojster in posestnik v Ko- stanjevici. Litija: Josip Strman, trgovec in posest- nik, Mala Kostrevnica, obč. Smartno pri Litiji; nam. Ivan Obreza, pos. sin, Doberljeva, občina Vače. Tudi v tern srezu je postavljena paralelna socialistična kandidatura: Ivan Arh, rudar v Zagorju. Logatec: Fran jo Tavčar, špediter na Rakeku; nam. Viktor Šenica, zasebni uradnik, Dolenji Logatec. Ljubljana okolica: 1. Jurij Stanko, re- ferent Delavske zbornice v Ljubljani, 2. Milan Mravlje, bivši narodni po- slanec; namestnika: 1. Franc Kržič, zidar v Borovnici, 2. Pavel Pavčič, te- sarski mojster in posestnik v Ljub- ljani. Novo mesto: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi; nam. Cvetko Zorko, posestniški sin v . Družinski vasi. Radovljica: Pavel Olip, posestnik in žu- pan v Lescah; nam. Ivan Celesnik, tovarniški delavec na Jesenicah. Škofja Loka: Albin Koman, bivši na- rodni poslanec, posestnik v Vižmar- jih; nam. Ivan Hafner, čevljarski mojster v Skofji Loki. Ljubljana mesto: 1. dr. Albert Kramer, senator, 2. dr. Celestin Jelenec, od- vetnik v Ljubljani; namestnika: 1. inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani, 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani. Volišča v Celju Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Za volitve narodnih poslancev v ne- deljo 11.^ XII. 1938 so določena v mest- ni občini celjski volišča: I. volišče v sobi štev. 6 v I. nadstrop- ju mestnega poglavarstva (dohod iz Prešernove ulice) za volilce z začetni- cami priimka A, B, C. II. volišče v sobi štev. 31 mestnega poglavarstva (dohod iz Gosposke ulice) za Volilce z začetnicami priimka C, D, E, F. III. volišče v telovadnici meščanske sole v Celju (dohod iz Strossmayerjeve ulice) za volilce z začetnicami priimka G, II, I, J. IV. volišče v telovadnici I. mestne narodne sole v Celju (dohod iz Gregor- čičeve ulice) za volilce z začetnico pri- imka K. V. volišče v Delavskem domu poleg poslopja mestne elektrarne v Celju (do- hod z Vrazovega trga) za volilce z za- četnicami priimka L, M, N, O. VI. volišče v telovadnici državne re- alne gimnazije (dohod iz Malgajeve ulice) za volilce z začetnicami priimka r, R. VII. volišče v rudarski šoli (dohod z Mariborske ceste) za volilce z začetni- cami priimka S, Š, T. VIII. volišče v telovadnici II. deške narodne sole (bivše okoliške sole z do- bodom iz Komenskega ulice) za volilce z začetnicami priimka U, V, Z, Z. Volitve trajajo ves dan neprestano od 7. zjutraj do 18. (6 zvečer). Pri volitvah smejo glasovati samo ti- sti, ki so vpisani v volilne imenike, in sicer samo po enkrat, osebno, na dolo- čenem volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste. Glasovanje je javno in ustno. Na volišče ne sme nihče stopiti z orožjem ali pa z orodjem, uporabljivim za boj, razen v primeru, kadar je po- zvana oborožena pomoč za vzdrževanje reda na volišču. Na dan pred volitvami, na dan voli- tev in dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. UHIONsPE svoji naravi konservativen, je gledal naš kmet z velikim nezaupa- njem na hmelj kot novotarijo in se ni mogel odločiti za to novo gospodarsko panogo. Najprej so sledili Hausenbich- ler jevemu vzgledu nekateri pogumnej- ši Zalčani in tako so nastali prvi hmelj- ski nasadi ravno v Zalcu in njegovi ne- posredni okolici. Le polagoma so se ši- rili nasadi izven žalske lokolice, pred- vsem ob državni cesti proti Celju in Vranskemu. Ze leta 1880. je ustanovil Hausen- bichler Hmeljarsko društvo v Zalcu, za razvoj savinjskega hmeljarstva najvaž- nejšo ustanovo, katere pravila so obla- sti potrdile leta 1881. K društvu, čigar namen je bil, dajati hmeljarjem - začet- j nikom potreben pouk v hmeljarstvu, je i pristopilo takoj v začetku že 38 hme- i ljarjem, število članov pa se je večalo j od leta do leta, ker je društvo razvi- j jalo po Hausenbichlerjevi zaslugi živah- no delavnost. Zvest sodelavec Janeza Hausenbich- lerja v tisti dobi je bil mlad žalski uči- telj, sedaj nadučitelj v pokoju, g. An- ton Petriček, ki se je z vso njemu last- no vztrajnostjo in ljubeznijo posvetil hmeljarstvu kot novi gospodarski pa- nogi, ki je obetala že v pocetku svojega razvoja lepše in srečnejše case tedaj še siromašni in obubožani Savinjski dolini. Gosp. Anton Petriček je prirejal že v onih časih po raznih krajih Savinjske doline poučna predavanja in tako pola- gal temelje našemu današnjemu umne- mu hmeljarstvu, bodreč in pozivajoč naše savinjske kmete, naj posvečajo umnemu hmeljarstvu vse svoje sile in pozornost. Janez Hausenbichler pa ni bil samo vnet propagator širjenja hmeljskih nasadov v Savinjski dolini, ampak je stremel tudi za tern, da bi seznanil svet z našim hmeljem in navezal kupčijske zveze z inozemstvom. Ze leta 1880. se je podal na Ceško ter v žateškem oko- lišu proučeval tamkajšnje hmeljske na- sade in pogoje za vnovčevanje hmelja. Iz njegovih lastnoročnih — še vedno dobro ohranjenih — zapiskov pa je na- dalje razvidno, da je imel že takrat zve- zo s hmeljsko tvrdko Chmeljakoff & Kapustin v Moskvi, nadalje s tvrdko Anton Kohn in delniško pivovarno Büchler v Nürnbergu ter francosko pi- vovarno Saint Etienne' v Franciji. Leta 1881. je dopisoval, kar je istotako raz- vidno iz teh zapiskov, s tajništvom Hopfen Exchange v Londonu. Tako je polagal Hausenbichler v svoji daleko- vidnosti že v prvih letih našega hme- j liarstva temelje naši današnji hmeljski trgovini. Hausenbichlerjevo prizadevanje, da bi privabil v naše kraje čim več tujih kupcev, ni bilo zaman in naš hmelj si je ravno po njegovi zaslugi v razmeroi- ma kratkem času utrl pot v svet, kjer je zaslovel kot prvovrstno blago. Kot gosodarski organizator, ki je gledal dan na dan vso bedo in siroma- štvo našega kmečkega človeka, in kot iskren slovenski rodoljub si je nadel Janez Hausenbichler težko nalogo, da iztrga našega kmeta na eni strani iz krempljev raznih vaških oderuhov, ki so mu posojevali denar proti stoodstot- nim in še višjim oderuškim obrestim, na drugi strani pa, da osvobodi našega kmeta od odvisnosti nemških denarnih zavodov — kot je bila n. pr. štajerska hranilnica v Gradcu — ki so s silo svo- jega nemškega kapitala vedno globlje prodirali na naše narodno ozemlje in najprej gospodarsko, pozneje pa tudi narodnostno zasužnjevali naš slovenski narod. ! Zato je dal Hausenbichferieta 1881. pobudo za ustanovitev prvega domače- ga denarnega zavoda v Savinjski dolini na zadružni podlagi in mu dal ime »Sa- vinjska posojilnica v Zalcu«. Kako veli- kanskega pomena za povzdigo in razvoj savinjskega gospodarstva je bila usta- novitev te domače denarne ustanove, so pokazala poznejša leta. S širjenjem savinjskega hmeljarstva je rastel tudi delokrog »Savinjske posojilnice v Zal- cu«, z njim pa se je obenem v največji meri in upravičeno utrdilo tudi splošno zaupanje naroda v ta najstarejši do- mac denarni zavod, cigar zasluge za na- rodno gospodarstvo in blagostanje Sa- vinjske doline so neprecenljive. Z usta- novitvijo »Savinjske posojilnice v Zal- cu« pa se je pričela poleg gospodarske tudi nacionalna osamosvojitev savinj- skega kmeta. Nemški kapital se je mo- ral umakniti iz Savinjske doline, ki je Štev. 48. »NOVA D O B A « Stran 3. Kraglja in se izvaja s petjem ali pa iudi brez petja. Obe skladbi, ki sta izšli skupno, sta pisani za klavir, a tudi prirejeni za salonski orkester in za god- bo na pihala. Celje in okolica Sokolska proslava 1. decembra v Celju Celjsko sokolstvo bo proslavilo praz- nik zedinjenja na svečan način, Na predvečer, v sredo 30. t. m. bo priredilo Sokolsko društvo Celje - ma- tica ob 20. slavnostnio akademijo v Mestnem gledališču. Akademija bo letos oli 20-letnici sestavljena iz posebno iz- branih točk. Sodeloval bo orkester celj- :;ke železničarske godbe. Vstopnice za akademijo se dobe v predprodaji v knji- garni K. Goričarja vdove na Kralja Pe- tra cesti. Dne 1. decembra ob 8. zjutraj se bo sokolstvo udeležilo slavnostne službe božje v župni cerkvi. Zbirališče za služ- bo božjo ob 7.45 pred župno cerkvijo. Ob j.olO. se bo sokolstvo udeležilo proslave pred mestnim poglavarstvom. Zbirališče vseh sokolskih pripadnikov bo ob 9.15 skupno s članstvom Sokola I na dvorišču Narodnega doma. Ob Mill, bo v veliki dvorani Narod- nega doma slavnostna scja Sokolskoga clruätva Celja - matice. Na sporedu bo godba, petje, deklamacije, zaobljuba novega članstva itd. Udeležba je za članstvo obvezna pri vseh prireditvah. Pri slavnostni seji ob J/.11. mora član- stvo oddati pri vhodu tiskovino, ki jo je prejelo za kraljev rojstni dan, ker je la seja strogo obvezen zbor, kakor dne 6. septembra. V nedeljo 4. decembra ob 15. bo po- novitev akademije v mestnem gledali- šču. Cene znižane: Sedeži po 5, stojišča po 2 din. c Clanstvo Sokolskega društva Celja- matice se poziva, da se udeleži slav- nostne akademije 30. t. m. v Mestnem gledališču, službe božje 1. decembra ob 8. v župni cerkvi, proslave ob K*K). pred mestnim poglavarstvom in slav- nostne seje ob K>H. v veliki dvorani Narodnega doma v slavnostnem kroju, ostali v civilu z znakom. c Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo v soboto 26. t. m. ob 20. v či- talnični sobi v Narodnem domu idejni tecaj za nove Clane in članice. Vse novo članstvo se poziva, da se idejnega te- čaja zanesljivo udeleži, ker sicer ne bo pripuščeno k slovesni zaobljubi dne 1. decembra in bi bil vsled tega sprejem v članstvo odložen. c Sokolsko društvo Celje I poziva članstvo, da sc udeleži polnoštevilno slavnostne akademije Sokolskega dru- šlva Celja-matice na predvečer prazni- ka zedinjenja ob 20. v Mestnem gleda- lišču. — Na praznik zedinjenja 1. de- cembra se bo udeležilo članstvo ob 8. službe božje v župni cerkvi. Zbirališče ob 7.45 pred župno cerkvijo. — Ob i ¦x; 10. se bo udeležilo clanstvo proslave j pred mestnim poglavarstvom. Zbirali- j šče ob 9. skupno s članstvom Sokola- ; matice na dvorišču Narodnega doma. Obleka za akademijo na predvečer, za službo božjo in proslavo pred mestnim '¦ poglavarstvom slavnostni kroj, ostali v civilu z znakom. . c Slavnostna seja Sokolskega drustva Celja I z zaobljubo članstva bo na praz- nik zedinjenja ob yill. v dvorani So- kolskega doma v Gaberju. Udeležba strogo obvezna. . c Na praznik /cdinjcnja v četrtek 1. ; decembra bo ob 8. slovesna služba bo- žja v .opatijski, nato v pravoslavni in ovangeljski cerkvi, ob pol 9. pa v sta- rokatoliški kapeli. Ob 9.30 dopoldne bo pred mestnim poglavarstvom svečana proslava 20-letnice zdinjenja. c Praznovanje 1. decembra. 1. decem- ber se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik zedinjenja troime- nega naroda Srbov, Hrvatov in Sloven- Fppezidave' PKODAlAŠECENCIŠE L ftenneM. l ¦¦ cev. Mestno poglavarstvo opozarja vse i hišne posestnike, da morajo biti ta dan j vsa poslopja okrašena samo z državni- i mi zastavami. c Slavnostni koncert. Celjsko pev- sko društvo, pevski društvi »Oljka« in Celjski Zvon«, Glasbena Matica in Celjsko godbeno društvo bodo priredili v četrtek 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču slavnosten koncert v prosla- vo 20-letnice zedinjenja. Na sporedu so orkestralne točke, samospevi s sprem- Ijevanjem orkestra, mešani in moški zbori a capella in dve vokalno-instru- mcntalni skladbi. Vstopnice so v pred- prodaji v knjigarni K. Goriearja vdove in v knjigarni Slomškove tiskovne za- druge. c StarokatolišUa služba božja bo v nedeljo 27. 1. m. odpadla. Na praznik zedinjenja 1. decembra bo zahvalna slu- žba božja ob K-9. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 28. t. m. o)i 20. bo predaval g. prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o temi »Priroda in clovok ob Sredozemskem morju«. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Vabimo občinstvo, da se tega lepega predavanja udeleži v čim večjem številu. c Dijaška kuhinja je imela v torek 22. t. m. v Celjskem domu svoj letošnji ledni občni zbor. Izmed podanih poro- čil je bilo razvidno, da dobiva letos obede 163 dijakov in da se potrebe vedno večajo. Blagajniška poročila so bila sicer še ugodna, vendar pa je bilo pričakovati ravno v zadnjem letu, da se bodo Dijaške kuliinje ob njeni petde- setletnici spomnili z izdatnimi zneski tudi bivši podpiranci, ki so že v dobrih KINO DOM CELJE 25. t. m.: »Buldog Drumond v nevar- no*sti« Od 26. do 28. t. m: »Jadwiga Janowska« Dne 29. in 30. t. m.: »Špijoni v orient ekspresn« položajih. To se pa ni zgodilo v priča- kovani meri. Tato je občni zbor sklenil poiskati njihova imena in sedanje biva- lišče tor jih pismeno opozoriti na njiho- vo moralno dolžnost. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. prof. Kožuhom in bla- gajnikom g. direktorjem Mravljakom. S pozivom, da se vsi člani potrudijo, da najde Dijaška kuhinja še v bodoče za- dostno podporo, je bil občni zbor za- ključen. c Ljubljanska opera je vprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču Go- tovčevo komično opero »Ero z onega sveta« v režiji g. inž. Golovina. Gotov- čevo, z narodno folkloro Dalmacije, Hercegovine in Crne gore prepleteno, harmonično izredno učinkovito, sočno in polnokrvno delo, na katerega smo lahko po vsej pravici ponosni, je doži- velo tudi v Celju popoln uspeh. Orke- ster je pod vodstvom g. ravnatelja Mir- ka Poliča zvenel polno in je z dovršeno intcrpretacijo odlieno rešil svojo ne baš lahko nalogo. Gdč. Valerija Heybalova se nam je v vlogi Djule predstavila kot izrazit talent z bogatim in zelo pri jet - nim sopranskim materialom. Pevsko in igralsko je tudi ugajal g. Francl (Ero), ki je svojo naporno partijo podal vse- skozi učinkovito. Pevsko in igralsko močne kreacije sc nudili g. Križaj (Marko), ga. Kogejeva (Doma) in g. Janko (Sima). Tudi zbor se je dobro uveljavil. Prijetno so ueinkovali lepi na- rodni kostumi in okusne scenerije. Zelo je ugajal stiliziran kolo, ki sta ga ob koncu zaplesäla gdč. Japljeva in g. Golovin. Občinstvo, ki je napolnilo gle- dališče do zadnjega kotička, je na od- prti sceni in med dejanji burno po- zdravljalo soliste in dirigenta. Zelo pri- jetno se je uveljavila nova centralna kurjava z dovajanjem toplega zraka iz sosednega novega mestnega kopališca. Vprizoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« bo ostala vsem obiskoval- cein v nailepšem spominu. c Iz postiie službe. Zvaničnik g. Jan- ko Cergol je premeščen iz Celja v Crno pri Prevaljah, zvaničnik g. Florijan Šancl pa iz Crne pri Prevaljah v Celje. Zvaničnik g. Martin Srot v Celju je upokojen. c Savinja jo zopet povzroeila veliko škodo. Vsled hudih nalivov je Savinja v gornji Savinjski dolini v torek izred- no močno narastla in na nekaterih me- stih med Ljubnim in Solčavo prestopi- la bregove. Voda je zelo poškodova- la cesto med Ljubnim in Solčavo in po- rušila tako zvani »stoglečki« most med Lučami in Solčavo. Vodovje je odneslo zelo mnogo lesa. V torek zvečer je Sa- vinja tudi v Celju močno narastla ter je prestopila pri izlivu Sušnice in pod dru- gim železniškim mostom levi breg. Voda pa je začela že v teku noči upa- dati. V sredo se je nebo zjasnilo. c Miklavžev nastop z igro bo priredi- la v ponedeljek 5. decembra ob treh popoldne v veliki dvorani Narodnega doma ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Darila se bodo sprejcmala istotam od 10. dopoldne da- lje. Ta naša mladinska prireditev uživa pri narodnih rodbinah že od nekdaj tc- likšno priljubljenost, da pričakujemo tudi letos ogromnega obiska. Predpro- daja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni K. Goričarja vdova. Cisti do- biček je določen za obdaritev revne dece Hubertus plasči nepremočljivi od 175 din naprej pri tv. Fff'aitG Dobovičnik, Celje. c »Pctorčkove poslednjc sanjo« v celjskem ^ledališču. Podmladka Jadran- ske straže na drž. deški in dekliški me- ščanski soli v Celju pripravljata za božič Pavla Golie božično igro »Peterč- kove poslednje sanje« v režiji g. nastav- nika Josipa Tomažiča. c Strelska družina v Celju sporoča, da se morajo po naredbi ministrstva vojske in mornarice vsi člani strelskih družin udeležiti streljanja po programu, ki ga ie izdelalo ministrstvo. Za člane celjske strelske družine bo streljanje samo še v nedeljo 27. t. m. in to ves dan na strelišču v Pečovniku. c Za Miklavžev obisk na domu se priporoča gasilska četa v Celju. Naro- čila naj se oddajo v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. postala pod vodstvom narodno napred- nega trga 2alca prva slovenska trd- njava, ob katero so zaman butali nem- j ški in nemškutarski valovi in ki je ! uspešno kljubovala v najtežjih in naj- j bolj ogorčenih narodnostnih borbah v ' predvojnih časih nadaljnjemu nemške- j mu prodiranju na naše narodno ozemljo. Kot clovek, ki ni znal nikdar mirovati i in je neprestano stremel za izboljša- I njem gospodarskih razmer, pa se Janez j Hausenbichler ni zadovoljil z doseženi- mi uspehi na hmeljarskem področju, ! ampak je že takrat, ko je pri nas še izborno uspeval nemški pozni hmelj, za- čel razmišljevati, kako bi naše hmeljar- stvo izboljšal in povzdignil. Iz Anglije je naročil sadeže golding hmelja in jih zasadil deloma sam, delo- ma pa razdelil mod druge hme]jarje, da so jih zasadili. Poskusi z goldingom so se dobro ob- nesli in savinjski golding je že po ne- kaj letih postal priljubljeno in iskano blago v trgovskih in pivovarniških kro- gih. Vedno bolj in bolj so izpodrivali nasadi goldinga nasade poznega hme- lja, dokler jih niso končno skoraj po- polnoma izpodrinili. Le tu in tarn se je ohranil še kak nasad nemškega pozne- ga hmelja. Kako velikega pomena in kako usodno1 važnosti za Savinjsko dolino je bilo, da nam je dal pokojni Janez Hau- senbichler golding hmelj, se je pokazalo v povojnih letih, ko je pričela v naših krajih rastlina poznega hmelja vsled napada peronospore naglo hirati in jo je peronospora v nekaj letih popolnoma uničila. S tern pa je propadel tudi Bil- gerjev nemški pozni hmelj in Savinjska dolina bi bila na mah ostala brez hme- lja, če bi ne bila svojčas sledila Hau- senbichlerjevemu vzgledu in se oprije- la goldinga, ki jc v prvih povojnih le- tih trdno kljuboval peronospori. Tako smo imeli Savinjčani po Hausenbichler- jevi zaslugi v najboljših konjukturnih letih povojne dobe — v času stodinar- skih hmeljskih cen — Hausenbichler- jev golding, brez katerega bi bila ostala Savinjska dolina, ko nam je uničila pe- ronospora Bilgerjev pozni hmelj, v naj- l>oljših hmeljskih letih brez hmeljskega pridelka, s tern pa tudi brez dohodkov in bi bila tako neizbcžno izročena go- spodarskemu propadu, savinjski kmet pa popolnemu obubožanju! Hvala Bogu, da smo imeli v najboljših hmeljskih le- tih Hausenbichlerjev golding, ki je po- stal pravi blagoslov za Savinjsko doli- no, za kar smo dolžni Savinjčani traj- no hvaležnost našemu nepozabnemu ro- jaku Janezu Hausenbichlerju, ki je oče savinjskega goldinga, s tern pa tudi vsega našega današnjega savinjskega hmeljarstva! ' (Dalje prih.) TOPLA ZASČITA PRED MRÄZOM IN VETROM JE POTREBNA TUDI VASI KO2l Hranilna Solea - krema, s fem da jo varuje, v resnici tudi greje kožo. ktma> Si rail 4. »NOVA DOBA« Stev. 48. c Poslopje Pokojninskega zavoda na prostoru stare -Krone« na Krekovi ce- sti bodo začeli graditi sredi decembra. Poslopje bo trinadstropno. V njem bo 9 dvosobnih in troje trisobnih sta- novanj in troje garsonijer. Stara »Kro- na« je že porušena, podrli pa bodo tudi scsedno mitničarsko hišico. c V prepiru ga je zaklal. Pred tri- članskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 42-letni posestnik Jože Zupanc iz Cerovca pri Šmarju, ker je 22. oktobra zvečer v Rakovcu pri St. Vidu pri Grobelnem v prepiru zabodel 27-letnega posestniko- vega sina Martina Kovačiča z nožem v levo prsno stran, nad levim kolkom, v levi podlaket in v levo stran hrbta ter mu prerezal prsno in trebušno votlino in črevo, zaradi Cesar je nastalo pozne- je vnetje trebušne mrene. Kovačič je drugi dan v celjski bolnici podlegel po- škodbam. Zupanc je izvršil dejanje v vinjenosti. Obsojen je bil na 3 leta robi- je in na izgubo častnih pravic za dobo treh let. Plačati mora tudi bolniške in pogrebne stroške za Martina Kovačiča. Kakor vsako leto dozdaj, se bo oglasil Miklavž tudi letos v veletrgovini K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7., da pošče med bogato izbiro nalivnih peres, pisemskega pa- pirja, albumov, knjig in drugih pred- metov najprimernejše za svoje vesike in male obdarovance. c Tragicna smrt. V soboto 19. t. m. okrog 6. zjutraj si je 43-letni hotelski vratar in hišni posestnik Avgust Lav- renčič v svoji nisi na Cesti na grad štev. 48 v hipni duševni zmedenosti končal življenje. V svoji postelji se je ustrelil s samokresom naravnost v srce in je takoj izdihnil. Pokojni je službo- val 14 let v hotelu »Unionu« v Celju. Bil je zelo vesten in ustrežljiv ter je vsa leta marljivo pomagal vsakokrat- nemu hotelirju pri njegovem gospodar- stvu. Imel je tudi v najemu bencinsko črpalko pred hotelom »Unionom«. Z agilnostjo in varčnostjo si je v teku let ustvaril lepo premoženje. Pokojni Lav- renčič je bil zaradi svojega blagega značaja, solidnosti in družabnosti med prebivalstvom splošno priljubljen. Dnc 14. t..m. je bil nepričakovano odpuščen iz službe. To ga je zelo potrlo. Postajal je zamišljen, nihče pa ni slutil, da bo prišlo do katastrofe. Zato je Lavrenči- čew številne prijatelje in znance še tembolj pretresla vest o njegovi tragič- ni smrti. Avgusta Lavrenčiča so v po- rcdeljek popoldne ob veliki udeležbi občinstva položili na mestnem pokopa- lišču v prezgodnji grob. Pokojnemu bo- cli ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Andrrjflv sejem. V Celju bo v sre- do 30. t. m. samo kramarski sejem. Sejma živine zaradi slinavke ne bo. c Delovni trft. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 416 brezpo- selnih (295 moških in 121 žensk) na- sproti 369 (254 moäkim in 115 žen- skam) dne 10. t. m. c Krajevna organizaeija Legije ko- roških borcev v Celju vabi svoje Clane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne v vrtni dvo- rani hotela »Evrope«. Ker je na dnev- nem redu sklepanje o priznanju dobro- voljstva, se pozivajo člani, da se udele- žijo občnega zbora v čim večjem števi- lu, da se tako podčrta nujnost naše zahteve po končni ureditvi tega važnega vprašanja. Zlasti se pozivajo poverje- ništva v Braslovčah, na Dobrni, Fran- kolovem, v Laškem, Petrovčah, Smarju pri Jelsah, Storah, St. Juriju ob juž. ž., St. Petru v Sav. dol., Vojniku, na Vran- skem in v Zalcu, da pošljejo vsaj svo- jega poverjenika, ki naj ima pooblastilo članov iz svojega okoliša, ki ga zastopa. c Zi'tev smrti. V ponedeljek je umrla na Slomškovem trgu št. 9 v visoki sta- rosti 90 let zasebnica ga. Elizabeta Ko- roščeva, roj. Sovretova, mati ravnate- lja Mestne hranilnice g. Mihe Korošca in cerkovnika celjske opatijske cerkve R. Valentina Korošca. V torek je umrl v Cretu pri Celju 49-letni vrtnar, hišni posestnik in bivši mestni grobar Rudolf Vodopivc, v sredo pa je umrl v Last- nem domu štev. 2 v Gaberju 54-letni ključavničar Ferdo Ločičnik. V celjski bolnici je umrla 18. t. m. 72-letna dni- narica Marija Oprešnikova iz Sedraža pri Laškem, v sredo pa 31-letna dnina- rica Marija Ojsterškova z Ojstrega pri Laškem. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Drž. krajevni /aščiti dece in mladi- ne v Celju so v tem poslovnem letu na- klonili denarno podporo naslednji do- brotniki: Mestna občina celjska 5000 din, Rdeči križ 1000 din, Delavska zbor- nica 650 din, Hranilno in posojilno dru- štvo v Celju 600 din, Hranilnica drav- ske banovine in Ljudska posojilnica po 500 din, Mestna hranilnica 250 din, ru- darska zadruga v Ljubljana 230 din, Stavbna zadruga drž. nameščencev v Celju 200 din, po 100 din pa Celjska posojilnica, Prva hrvatska štedionica in g. ravnatelj Franc Natek. Vsi ti dobrot- niki so s svojimi velikodušnimi podpo- rami omogočili, da je naklonila zaščita tukajšnjim štirim narodnim šolam po 3750 din, skupaj torej 15.000 din. S tem denarjem bodo sole pripravile najrev- nejšim učencem malo Miklavževega ve- selja. Odbor zaščite izreka vsem do- brotnikom prisrčno zahvalo. c Nočno lekarniško službo ima od 26. t. m. do 2. decembra kr., dvorna lekar- na »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska cVta Celje. Od 27. t. m. do o. decembra ima službo IV. vod, inspek- cijo v decembru namestnik poveljnika L,. A. Košir. Potreben odgovor Koncert CPD, ki je bil 12. t. m. v Celju, jc dobil tokrat novega ocenjeval- ca v št. 262 našega najmlajšega dnev- nika, v mariborskem »Večerniku«. Po- polnoma v redu je, ako ne najde javna prireditev priznanja, ki ga ni zaslužila in sprejemamo zaradi tega tudi neu- godno oceno. Slabo stvar je treba gra- jati, opozarjati na napake, dajati na- svetov in primerne izpodbude. Toda ocena bodi — vsaj kolikor je to mogo- če — objektivna in strokovnjaška. Ob- jektivna predvsem zato, da nikomur ne delamo krivice, strokovnjaška zato, da je tehtna in utemeljena. Nikakor pa ne bodi tendenciozna in otepanje z običaj- nimi frazami, češ, saj bi bilo dobro, če bi ne bilo slabo. Predvsem pa je potreb- no, da je glasbeni ocenjevalec primerno razgledan v pevski literaturi in kon- certnem življenju. Imamo pa dovolj razlogov, dvomiti v te vrline tajinstve- nega kritika '—g—. > Pesmice in popevke«, ki so obsegale koncertni spored, se mu zdijo stare, ne- tesne, vodene in celo romantične. Kri- tiku menda ni znano, da so nastale vse pesmi našega sporeda v zadnjih 20 le- tih, izvzemši Schwabovo »Rajanje« in Foersterjevo »Ljubico«, ki je zvenela njegovemu občutljivemu sluhu tako neprijetno«. (!) Zadeva osebnega ob- čutka je, kaj se komu zdi staro, toda trditev, da so Foerster, Adamič, Lajo- vic, Risto Savin, Schwab, Mirk, Pregelj, Jereb itd. skladatelji neresnih pesmi, jc le nekoliko drzna. Na ta način je ne- resna večina naše glasbene literature zadnjih 20 let in neresno vse delo ve- čine slovenskih pevskih društev. Da je Tajčevič, eden najbolj sodobnih hrvat- skih skladateljev, gojitelj jugosloven- ske glasbene folklore, glasbeni pedagog in dirigent, tudi prirejevalec kavarniš- kih popevk, tega res da nismo vedeli. Raca na vodi, kdo bi si to mislil? Vemo samo to, da je popeljal Tajčevic odlično in resno zagrebško pevsko društvo »Li- sinskega« pred nekaj leti na koncertno turnejo v Budimpešto, kjer so izvajali tudi njegove »Vesele popevke«. Samo tega ne vemo, ali je bil turnejski kon- cert v kakšni kavarni, Cesar pa si sko- raj ne moremo misliti. Posebno nepriljubljene so »Večerni- kovemu« kritiku romantične skladbe. Romantika g. ocenjevalca, ni tako vo- ; dena, kot se morda komu zdi. Prav bo- ; gate je oplodila evropske narode navseh j področjih umetnosti in tudi Slovenci ji j moramo biti za marsikaj hvaležni. Ro- j mantike se do današnjih dni nismo j mogli otresti in baš v zadnjem času opažamo skoraj pri vseh narodih Sred- nje in Zapadne Evrope, kako se zopet vračajo h koreninam svojih narodov, tem neizčrpnim virom nacionalnega živ- J ljenja in izživljanja. Zato le mirno po- | eivajte veliki romantiki vseh narodov, | kajti vaša dela bodo živela še dolgo, | ko ne bo o »Večernikovem« kritiku »ne kosti ne prsti«. Na vsak način hoče »Večernikova« kritika prepričati javnost, da je bil naš zadnji koncert jubilejni. Bil pa je to običajen koncert, na katerem je hotelo CPD le na vidnejši način počastiti svo- jega marljivega pevovodjo g. Peca Se- ! gulo, kar je menda zaslužil za svoje ( 10-letno požrtvovalno delo. Vso blago- j naklonjenost pa dokazuje g. ocenjeva- | lee s tem, da tega dogodka nifci kot kro- nist ne omenja, kar je končno stvar okusa in takta. Ko je končno g. kritik z veščim po- znavanjem ločil šolane od nešolanih so- listov in dveli, gdč. Pestevškove in g. Telča, sploh omenil ni, je čutil potrebo, da se loti 50-članskega pevskega zbora., teh zvestih, vztrajnih in idealnih ljudi, mu očital petje brez duše in mu črtal vse base. Ko bi vedel g. ocenjevalec, kako težko je delo v pevskih drustvih, ki poleg gojenja srčne kulture izvršu- jejo tudi druge za nas prepotrebne na- loge, bi moral biti tukaj previdnejši. CPD obstoja 45. leto, je najstarejše pevsko društvo na bivšem Stajerskem, ima za seboj burne case iz dobe naših nacionalnih bojev in je vzgojilo več pevskih generacij. Iz teh pa si je pri- dobilo svoje prijatelje in svoje zvesto koncertno občinstvo. Zato moramo na tem mestu odločno zavračati podcenje- vanje tega občinstva, češ da se ne zna za petje iskreno navdušiti. Zivahno odo- bravanje posameznih in ponavljanje dveh pesmi je dokazovalo nasprotno. Koneno je zakrivilo CPD tudi to, da ni privabilo dosti mladine, četudi ji je omogočilo vstop za borna 2 din. Tudi nam je resnično bilo že veckrat žal te pomanjkljivosti, toda zaradi tega ven- dar ne more pevski zbor na koncertnem odru brcati žoge! Mladine pa tudi ta- krat ni bilo na naše koncerte, ko so bili njih programi prevcč moderni. Kljub temu trdno upamo, da se bo tudi to izboljšalo brez modrih nasvetov. Tudi mi smo mnenja, da je kritika resnična, objektivna in strokovnjaška kritika — nekaj več, nego ono, kar nam je naklonil in posvetil »Večernik«. Zato pa tako ocenjevanjc odklanjamo, zla- sti ker vzbuja v nas vtis tendenčne animoznosti. Iz krogov CPD. Sokolstvo Zbor načelnikov in na- čelnic celjske sokolske župe V nedeljo 20. t. m. je bil v Narodncm domu v Celju zbor načelnikov in načel- nic celjske sokolske župe. Zbor je otvo- ril župni načelnik br. Tone Grobelnik. Takoj v začetku je izrekel iskren pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. Nato se je spominjal bratov in sester, ki jim je med letom smrt ustavila delo v naši organizaciji. V svojem govoru je ome- njal najznačilnejše dogodke in priredit- ve v župi, predvsem uspeli župni zlet v Celju in nepozabni vsesokolski zlet v Pragi. S tem v zvezi je iznesel tt>ple be- sede na naslov bratske češkoslovaške republike. Zbor si je z navdušenjem o- svojil njegov predlog, da se pošlje pre- k.o župne in savezne uprave bratski COS posebno pismo. Br. Grobelnik je nadalje govoril o nalogah, ki nas še ča- kajo in o panogah, ki jih bo sokolstvo prevzelo poleg redne telovadbe. Zahvalil se je bratom in sestram za trud in pod- poro in jih pozival, da tudi v bodoče ostanejo zvesto na svojih mestih in pridno nadaljujejo delo. Prihodnje leto bosta dva večja sokolska zleta, ki se jih bo župa gotovo udeležila. Leta 1940. bo proslava 50-letnice Sokolskega dru- štva Celja - matice, spojena z večjim zlctom. Ob polnoletnosti našega stare- sine Nj. Vel. kralja Petra II. bo leta 1941. v Beogradu vsesokolski zlet. Ta- krat bo zaključeno delo v sokolski Pe- trovi petletki in sicer tako, da bo naši župi v veselje in celokupni organizaciji v ponos. Z zagotovilom, da hočemo na- prej do novih ciljev in novih zmag, je zaključil svoj govor. V imenu župne uprave je pozdravil občni zbor župni podstarešina br. Fra- njo Cepin, ki je govoril o vlogi, ki jo zavzemata v naši organizaciji najvaž- nejša činitelja, načelnik in načelnica. Iz zgodovine župe, zlasti iz zadnjih let, je navedel primere, ki zgovorno dokazu- jejo, da sta obstoj in procvit društev in čet v prvi vrsti odvisna od načelni- štev edinic. V telovadnicah vežejo telo- vadeče enake dolžnosti do skupnih ci- ljev in med seboj z delom povezani pra- vilno pojmujejo sokolsko bratstvo. V telovadnicah izšolani bratje in sestre so največja opora naše organizacije. Delo v telovadnicah vodijo načelništva s prednjaškimi zbori in kdor sam ni po- sečal telovadnice, ne ve, koliko truda je treba s pripravami za javne nastope, akademije in slične prireditve, preden dozorijo. Zato ni neutemeljena trditev, da sta načelnik in načelnica, ki se za- vedata svojega poslanstva, srce sokol- kolskega žitja. V želji, da bi se telesno vzgojno delo v telovadnicah še bolj raz- širilo in da bi mogli sčasoma od svoje obilice nuditi podporo krajem, kjer še ni sokolskih edinic, je želel bratom in sestram najboljših uspehov na zboru. Poročila načelnika, načelnice in osta- lih činiteljev župnega strokovnega od- (^ora so bila že pred tednom poslana vsera edinicam, da so jih mogli dele- gatje doma proučiti. Poročilo župnega načelnika je se- znanjalo zborovalce s tehničnim delom v župi, ki je bilo jako živahno. O po- edinih prireditvah se je med letom žc pisalo, zato jih tudi ni treba navajati. Isto je s poročilom župne načelnice s. Mirke Grudnove, ki je opozorila, da za- htevajo sedanji časi od članic, da se pripravljajo na obrambnost. Ce bi bila domovina v nevarnosti, mora delo So- kolicc ustrezati poslanstvu žene in skr- beti za olajšanje posledic vojne. V tem pogledu so zamišljeni prihodnje leto župni ali okrožni tečaji. Poiočilo br. Franceta Kluna se jc bavilo 7. vzgojo naraščaja, poročilo br. Jura Toplaka pa z vzgojo dece. O de- lovanju v prostih panogah je poročal br. Adolf Urbančič, o uspehih v plava- nju br. Gojmir Gala. Zanimivo je bilo izčrpno poročilo brata Lojzeta Vidmar- ja o obrambnosti in kolesarstvu. Br. Lojze Vidmar je sestavil tudi spored pouka in urnik. Br. Karol Verk se je poglabljal v delo po okrožjih in izdelal tudi pravilnik za javne nastope, ki ga bodo društva še proučila. Br. Jakob Tkalčec je opisal delo v strelskih od- sekih v naših edinicah in imel ob tej priliki navdušujoč govor. Br. Jože Pre- sto r ie sestavil tabelo o telovadnem obisku v župi. Zupni prosvetar br. Drago Pahor sc je bavil s taborenjem; dotaknil se je tudi prosvetnega dela v župi in razpravljal o važnosti sokolske- ga tiska. Na zboru je bilo sprejetih veČ predlo- gov, med temi naslednji: Vsi župni prednjaški tečaji, razen izrazito obrambnega značaja, bodo v gozdni šoli meseca julija in avgusta. V januarju bodo nedeljski delovni se- stanki za članstvo. Splošne župne tek- me bodo 12. junija v Celju. Zupne tek- me v odbojki bodo 8. septembra v Ce- lju. Za članstvo in naraščaj letos ne bodo izdane diplome, pač pa se morajo uspehi poedinih tekmovalcev razglasiti na proslavi narodnega zedinjenja. Obrambni zbori bodo to leto po okrož- jih. Smučarske tekme bodo za moške oddelke samo v patrolnem teku, zdru- ženo s streljanjem, ostale discipline naj izvedejo okrožja. Poedini bratje in sestre so pridno po- segali v razpravo, ki je bila ves čas stvarna in za bodoče delo zelo uspešna. Za naslednje leto je bilo izvoljeno naslednje župno načelništvo: načelnik Tone Grobelnik (Celje) namestniki Lojze Vidmar (Celje), Karol Verk (Sevnica), France Klun (Zagorje ob Savi), načelnica Mirka Grudnova (Ce- lje), namestnice Darinka Klunova (Za- gorje ob Savi), Stana Juvančeva Sev- nica) in Milka Lojkova (Celje). x Rodnn glavna skupščina Sokolsko župe Celje bo v nedeljo 18. decembra ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. x Zbor drustvonih prosvetarjev celj- sko sokolske župo bo v nedeljo 4. de- cembra ob 9. dopoldne v Narodnem do- mu v Celju z naslednjim dnevnim re- dom: 1. Otvoritev zbora. 2. Naloge pro- svetarja; poroča savezni prosvetar br. Stanojevic. 3. Sokolski tisk; poroča župni prosvetar br. Pahor. 4. Upravno poslovanje; poroča s. Marta Plavšako- va. 5. Razprava o poročilu župnega pi-osvetnega odbora. 6. Razprava o na- daljnjem delu. Predlogi in nasveti. 7. Slučajnosti. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo, da bodo vse edinice brez izjeme, poslale na zbor svoje za- stopnike. — ZPO. Stev. 48. »NOVA DOBA« Stran 5. Iz naših krajev Store š Proslava 1. decembra. Sokolsko društvo Store - Teharje bo priredilo proslavo 20 letnice Jugoslavije na praz- nik zedinjenja dne 1. decembra ob 17. Udeležba za sokolske pripadnike obvez- na. Zaradi splošno narodnega značaja proslave je vabljeno tudi ostalo občin- stvo, da se udeleži proslave v čim več- jem številu. š Prosvetni večer »Bodočnosti«. De- lavsko pevsko društvo »Bodočnost« je priredilo v nedeljo 20. t. m. popoldne v Sokolskem domu v Štorah svoj prvi prosvetni večer z obširnim sporedom. Nastopil je moški in mešani zbor, tam- buraški odsek ločeno v dveh skupinah, najprej naraščaj, nato starejši in h koncu združeno. Sledilo je več recita- cij in šaljiva točka »Jurček Frnikula 50 letnik«, ki je povzročila mnogo ve- selosti. Na sporedu je bila tudi enode- janka »Ob zadnji uri«, ki pa je morala zaradi pomanjkanja časa izostati. Spo- red je bil zelo obširen. Ob bolj omeje- nem obsegu in večji koncentraciji re- žijskih moči bi bile nudile točke večji kulturni užitek. Ali spričo okolnosti, da je to bila prva taka prireditev delav- stva v Storah, mora zadevna kritika, pa najsi bo v nekaterih točkah tudi upravičena, izostati. Moralnega uspeha tega prosvetnega večera ni mogoče za- nikati. Kolikor so nekatere točke poka- zale očitne nedostatke, so druge po svo- ji posrečeni izvedbi in zadovoljivi har- monični skladnosti to bogato nadokna- dile, tako da zasluži trud prirediteljev in sodelujočih vse priznanje in pohva- lo. Dvorana je bila razprodana, tako da se je moralnemu pridružil tudi prime- j ren gmoten uspeh. To v interesu delav- ske prosvete iskreno pozdravljamo in želimo še^mnogo sličnih prireditev. š NoV'ferob. V nedeljo 20. t. m. je umrla po dolgotrajni bolezni Neža Gaj- škova, soproga uglednega posestnika g. Franca Gajška - Loškega v Prožin- ski vasi, predsednika kmečko delavske hranilnice in posojilnice na Teharju. Globoko spoštovanje do pokojne in nje- no pribljubljenost med ljudstvom je najlepše izpričalo zelo številno spremstvo na njeni zadnji poti. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sožalje! Št. Jurlj ob J. 1. j Proslavo praznika zedinjenja bodo priredila vsa tukajšnja društva skupno s šolo dne I. decembra v šolski telo- vadnici. j Anton Sivka f. Po daljšem trplje- nju je v ponedeljek 21. t. m. zvečer umrl dolgoletni šolski upravitelj v St. Juriju g. Anton Sivka v starosti 75 let. Bil je kremenit značaj, znan javen de- lavec ter odločen borec za pravico in resnico. Rodil se je v Spitaliču pri Ko- njicah, študiral pa je v Mariboru. Leta 1904. je bil imenovan za šolskega upra- vitclja v St. Juriju in opravljal to služ- bo do svoje upokojitve 1. 1926. Pokojni je bil vedno odločno naprednega mišlje- nja, odličen vzgojitelj in prijatelj mla- dine ter navdušen Sokol. Mnogo let je bil tudi predsednik celjskega učitelj- skega društva. Izredno težek udarec je zadel njega in njegovo blago pokojno ženo, ko jima je 1. 1921. umrl edini sin Tonček, jurist, odločen nacionalist in borec za koroško zemljo. Kako pri- ljubljen je bil g. Anton Sivka, je po- kazala njegova poslednja pot. Bil je pogreb, kakršnega St. Jurij že dolgo ni videl. Domači pevci in šolska mladina so pred hišo žalosti in ob odprtem gro- bu zapeli ganljive žalostinke. Stevilni govorniki so se med solzami poslavljali od nepozabnega pokojnika. Anonu Sivki bodi ohranjen časten spomin! j Samomor ali nesreea? V četrtek 17. t. m. so opazili solar ji pod voglajnskim mostom nekega utopljenca. Ko so ga ljudje pozneje potcgnili iz vode, so ugo- tovili, da je utopljenec 24-letni Alojz Koöir od Sv. Primoža. Košir je v sobo- to 12. t. m. v pijanosti pretepel svojega očeta in mu prizadel več hudih poškodb 7. nožem, nato pa je izginil. Zbal se je posledic svojega nepremišljenega deja- nja in je taval po okolici. Verjetno je, da je v obupu zaključil svoje življenje. j Smola. V noči od 15. na 16. t. m. se je splazil 25-letni, v Trbovlje pri- stojni Ivan Jevnikar, delavec brez stal- nega bivališča, na podstrešje posestni- ka Ivana Cuješa v Tratni. V zgodnji jutranji uri je šel Čuješ na podstrešje in opazil tarn Jevnikar ja. Poklical je še brata, da bi Jevnikarja ujela. Nepo- poklicani gost pa je predrl streho, sko- čil na prosto in si pri tem zlomil desno nogo. Odpeljali so ga k zdravniku dr. Svetini, ki mu je nudil prvo pomoč, na- to pa odpremili v celjsko bolnico. Ko bo ozdravel, bo imel še opravka s sodiščem KonJIce k Volitve. Poročilo o kandidaturah v konjiškem srezu, ki smo ga objavili v zadnji številki, dopolnjujemo v toliko, da kandidira g. Bruderman za starora- dikale. Za kandidata na listi dr. Mačka pa sta postavljena g. Ciril Zagar iz Ko- njic in g. Omerzo iz Slovenske Bistrice. Slednji kandidira tudi v varaždinskem srezu. G. Brudermana so slovenski pri- staši dr. Mačka odklonüi, nakar so ga sprejeli staroradikali. Št. Peter w S. d. št 1. december. Uprava Sokolskega društva opozarja celokupno članstvo na letošnjo proslavo državnega in sokol- skega praznika, ki naj bo letos poseb- no svečana, saj praznujemo 20-letnico našega narodnega osvobojenja in zedi- njenja. Članstvo naj se udeleži zjutraj svečane službe božje. Takoj po cerkve- nem opravilu bo v Sokolskem domu svečana seja, na kateri bo prečitana po- slanica sokolskega saveza in izvr- ešna zaobljuba novega članstva. Udeležba za vse Sokole strogo obvezna! Akademija v proslavo 20-letnice Jugo- slavije bo eno naslednjih nedelj. št Sokolsko gledališee bo otvorilo le- tošnjo sezono z »Gospo ministrovko«, komedijo v 4 dejanjih. Avtor igre Bra- nislav Nušič je dobro znan gledališke- mu občinstvu. Tudi podeželski ljubite- 1 ji dramske umetnosti so — posebno zadnja leta — spoznali in vzljubili nje- govo žgočo in drzno satiro, s katero je vedno visoko vihtel bič nad vsem gni- lim in to združil s prirodnim humor- jem. In ravno v tem je Nušičeva umet- niška sila. Sokolsko gledališče bo v le- tošnji sezoni vzrizarjalo po večini dela domačih avtorjev, katerim prednjači B. Nušič. Avtor »Gospe ministrovke« se je rodil 21. oktobra 1864. Umrl pa je letos 19. januarja. B. Nušič - človek je umrl. Zastor pa se bo vedno in vedno zopet dvigal in pred nami bo živel Nu- šič - umetnik. Predstava se bo pričela v nedeljo 27. t. m. ob 16. v Sokolskem domu. Opozarjamo, da bo pričetek toč- no ob napovedani uri. št Avtobus podjetja Jugovič bo vo- zil k sobotni večerni vprizoritvi »Matije Gubca« v St. Pavel v soboto ob 20. od Sokolskega doma v St. Petru. Voznina tja in nazaj 3 din za osebo. Polzela po Javna razsvetljava. Ze mesec dni opažamo, da je Polzela v temi. Prej, ko so bile noči kratke, so še gorele luči tu in tarn. Sedaj, ko so noči dolge, pa so skoraj vse luči ugasnile, ker se menda našim gospodom zdi škoda de- narja za razsvetljavo. Pri Tiršku je hud ovinek in ravno na ovinku tik za cesto so velike goste smreke, ki ovirajo pregled ceste. Zato prosimo našo go- spodo, da bi dala vsaj malo oklestiti smreke, da se bo videlo naprej po ce- sti, ker bi se sicer utegnila zgoditi tu- kaj kakšna težka prometna nesreča. po Požar. Pretekli teden je nekdo podtaknil ogenj pod kozolcem posestni- ka in župana g. Turnška. Kozolec je po- gorel do tal, ker ni bilo dovolj vode za gašenje. Laško 1 Proslava 1. decembra. Sokolsko dru- štvo bo tudi letos svečano proslavilo praznik zedinjenja. V sredo 30. t. m. ob 20. se bo zbralo v dvorani Sokolskega doma vse članstvo in drugo nacionalno občinstvo, da bo prisostvovalo izvaja- nju izredno lepega programa. Ta pro- gram vsebuje otvoritveni govor br. starešine, čitanje savezne poslanice, priložnostne deklamacije, godbene in pevske točke in celo vrsto izbranih te- lovadnih izvajanj članic, članov in na- raščaja. Pričakujemo, da ne bo prav nobeden pripadnik Sokola manjkal pri tej proslavi. — Pred to akademijo bo po mestu meddruštvena povorka, ki jo organizira županstvo. V ta namen je bil sklican sestanek društev na občino, da so določili spored in vrstni red. Te po- vorke se bodo udeležili člani Sokolskega društva po možnosti v civilu z znaki. Korakali bodo za godbo, predstavniki uradov in gasilsko četo. Pričetek po- vorke bo ob 19. Prebivalstvo se prosi, da za to priliko razsvetli okna, na praz- nik zedinjenja pa razobesi državne za- stave. 1 Pivovarna. Zivljenje v tovarni po- staja čedalje živahnejše, tako da se že na zunaj kaže, da se pripravlja nekaj velikega. Iz dimnika se vzpenja gost črn dim, v krasni varilnici se udejstvu- je pivovaritelj, cigar budno oko pazi na vse dogodke v pivovarni. V moderni hladilni napravi se hladi pivo in teče odtod v obsežne vrelne kadi, kjer se na njem zbirajo goste bele pene. Sedaj do- zoreva pivo v mogočnih vitkih tankih, posameznim zaupnikom pa že postreže- jo s easo najboljšega piva, o katerem trdijo, da bo vzdržalo konkurenco tudi rajboljših inozemskih pivovarniških iz- delkov. Izvedeli smo, da bo prišlo pivo v promet 7. decembra t. 1., na dan red- nega občnega zbora pivovarne. Ta dan bodo pivo tudi že razposlali širom do- movine. Drugi zopet pripovedujejo, da bo slovesna otvoritev in blagoslovitev ¦ pivovarne že na praznik zedinjenja dne 1. decembra. Sedaj bo menda konec raznih neupravičenih očitkov in pritožb. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 25. t. m. ob 20.30, v soboto 26. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 27. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm iz planinskega in lov- skega življenja »Orlovo gnezdo« (po ro- manu »Grad Hubertus«). Oglejte si ta zanimivi film! Tednik. Htrastnik h Proslava I. decembra. Sokolsko društvo bo priredilo v proslavo sokol- skega in državnega praznika zedinje- nja akademijo, združeno s proslavo 20- letnice Jugoslavije. Akademija se bo pričela 1. decembra ob 20. v Sokolskem domu. Na sporedu je telovadba, dra- matske točke, petje, deklamacije itd. Sodeloval bo pevski zbor Glasbenega društva. Dopoldne se bo udeležil So- kol službe božje s praporom. h Volilno gibanje. Cim bolj se bliža dan volitev, tem bolj se vladna in lopozi- cijska skupina pripravljata. Ta ko sta bila v nedeljo 20. t. m. volilna shoda pri Logarju na hribu in na Do- lu v društvenem domu. Na obeh je go- voril kandidat na listi dr. Stojadino- viča profesor Bitenc iz Celja. Volilna sestanka za kandidata opozicijske liste g. Petejana sta bila v nedeljo na Ple- skem in Praprotnem. Na sestankih je poročal predsednik občine g. Malovrh. Za nedeljo napovedani shod opozicij- skega kandidata g. Hochkrauta je bil zabranjen. h Verouk in sokolstvo, Od staršev otrok, ki obiskujejo osnovno solo in pripadajo sokolskemu naraščaju, smo naproseni za naslednjo objavo: Pred kratkim je veroučitelj v soli pri vero- uku napadel Sokole z grdimi izrazi. S tem se ne čutijo prizadete samo otroci, ampak tudi njih starši, ki so se izjavili, da bodo, če se bo kaj slienega še pono- vilo, odgovorili s primerno reakcijo, ki ne bo ravno prijetna. h Miklavževanje. V torek 6. decembra ob 20. bo priredil Sokol miklavževanje v Sokolskem domu. Na sporedu je spre- jem sv. Miklavža v primerno dekorirani dvorani, razdeljevanje daril, pies ob zvokih izvrstne godbe in veselica. Dari- la se sprejemajo pri g. Stromajerju. Za sokolsko deco pa bo prišel sv. Mi- klavž v ponedeljek 5. decembra ob 16.30 v Sokolski dom, kjer bo obdaro- val okrog 100 pridne dece. Zidani most z Priprave za sokolsko akademijo. Naše Sokolsko društvo se z vso vnemo pripravlja na akademijo, ki bo na praz- nik zedinjenja dne 1. decembra. Pod vodstvom svojih vaditeljev vežbajo sko- raj vsi oddelki, med njimi tudi starej- ši člani s prostimi vajami. Na sporedu pa bodo še razne druge zanimivosti, na kar že sedaj opozarjamo vso našo javnost. z Gradnja Sokolskega doma. Kakor znano, so naši vrli Sokoli začeli pred kratkim širiti poslopje Sokolskega do- ma. Delo je po večini napredovalo s prostovoljnim kulukom, ki se ga je pod vodstvom starešine lotilo vse dornace članstvo. Delo hitro napreduje. S ce- ste bo sedaj glavni vhod v dom. V to smer so dom tudi povečali. Kakor Ču- jemo, bo imel Sokolski dom v najkraj- šem času tudi svoj kino. z Brat predsednika JNS g. Petra Zivkovica v Sevnici. Kot gradbeni inže- njer je pri gradnji železniške proge St. Janž—Sevnica zaposlen med drugi- mi tudi g. inž. Zivkovič, brat predsed- nika JNS g. Petra Zivkovica. z Za novo železniško progo Št. Janž - SeATiica je vozni red že sestavljen. Iz Sevnice bodo dnevno vozili po trije vla- ki skozi Tržišče v Trebnje in dalje v Novo mesto, enako tudi v obratni smeri. Polovica vlakov bo vezala sever, polo- vica pa jug. Za nas bo najpripravnejši jutranji vlak, ki bo ob 8.39 v Tržišču, ob 10.06 pa že v Novem mestu. Ob 18.30 se bo že vrnil v Sevnico in imel zvezo z večernim vlakom, ki pripelje ob 19.50 na Zidani most. Otvoritev pro- ge St. Janž—Sevnica bo 8. decembra popoldne. Radeče Sokolski prosvetni večer v Radečah Radeče, 25. novembra. Ko so radeškega Sokola vrgli na ce- sto, so mnogi njegovi »prijatelji« mi- slili, da je sedaj vsako sokolsko delo- vanje, vsaj do dograditve doma, izklju- čeno. Do dograditve doma je bilo ta- krat še zelo daleč. Marsikatero sokol- sko oko se je orosilo ob pogledu na na- pol dograjeno sokolsko trdnjavo, ki še ni mogla dati zavetja svojim Sokolom. Toda s tem, da so nas vrgli no. cesto, so dosegli ravno nasproten učinek, ne- go so ga pričakovali in želeli. Misel, da smo brez ognjišča, brez te- lovadnice, da nas hočejo pritisniti ob tla, je izzvala v vsakem Sokolu odpor in na odločnih obrazih Sokolov si bral trden sklep: »Ne damo se!« In res, radeški Sokoli niso klonili. Starejži so „eS*a \ Stran 6. »NOVA DOBA« Stev. 48. - Jubilejno številko »Vestnika Sokol- ske žape Celje« bo izdala celjska sokol- ska župa ob 20-letnici zedinjenja. Vse- bina je izredno zanimiva in pestra. Ste- vilka je lepo ilustrirana. Prodajala jo bodo društva med svojimi pripadniki, ki naj pridno segajo po njej. se z vso vnemo lotili zbiranja kreditov za dograditev ponosnega doma, še od- ločnejša mladina pa si je osnovala na- raščajski odsek. Ta si je nadel nalogo, da s pomočjo raznih prireditev razloži ideologijo, naloge in cilje jugosloven- skega sokolstva. S takimi prireditvami naj prodira in se širi sokolska misel med vse sloje, vsem pripadnikom pa naj te prireditve mladine vlijejo pogu- ma in trdne vere v boljšo in lepšo bo- dočnost. Uspehi krepke sokolske volje so se že pokazali. Ponosni Sokolski dom nas bo v doglednem času sprejel pod svoje j okrilje. To je uspeh starejših. Odločna volja, delati in koristiti narodu in dr- žavi, je prišla do polnega izraza na I. sokolskem prosvetnem večeru, ki ga je priredil naraščajski odsek v soboto 19. t. m. skupno s člani v prostorih br. Hallerja s sodelovanjem sokolskega jazza, ki je lepo prireditev močno poživil. Br. Ferdo Müller je predaval o dr. Miroslavu Tyrsu, br. Lado Pohar pa o slovanstvu. S. Milka Tabrova je recitirala Aškerčevo »Mi vstajamo«. Obe predavanji in lepo podano recita- cijo so navzoči sprejeli z burnim plo- skanjem in navdušenim vzklikanjem. Pomembno sokolsko prireditev je za- ključila himna »Hej Slovani!«, ki jo je kakor ob pričetku »Pesem sokolskih legij«, pela vsa dvorana. Zelimo si še več takih prireditev! r Proslava praznika zedinjenja. Te dni so imela vsa tukajšnja društva se- jo, na kateri so sklepala o skupni pro- slavi narodnega in državnega praznika zedinjenja. Določili so, da bo na pred- večer baklada po mestu. Sodelovala bo- do društva po starostnem redu. Na čelu povorke bo korakala domača godba »Savski val«. Pred gasilskim domom bo govor, nato razhod. Sokolsko dru- štvo bo proslavilo narodni praznik v gostilniških prostorih br. Zaneta Hal- lerja. Na sporedu je govor, deklamaci- je, naraščajska igra itd. Sevnica Sin usmrtil očeta Planina pri Sevnici, 25. novembra V bližini Planine pri Sevnici je malo zaselje, kjer je stanoval posestnik Ra- pec s svojo družino. Med Rapcem in njegovim 27-letnim sinom Francetom je priSlo v zadnjem | času do hudih prepirov. Pred dnevi sta j S.1 oče in sin zopet sprla. Oče je v jezi ' napadel sina, ta pa je pograbil sekiro j in jo zagnal v očeta. S topim delom | sekire je zadel očeta v levo stran prsi in fflu prizadejal težke notranje poškod- be. Oee se je takoj zgrudil in je na me- j stu izdihnil. , 0 zločinu so bili obveščeni domači I orožniki, ki so Franceta Rapca takoj aretirali in po zaslišanju od- vedli v sevniške zapore, odkoder so ga preteklo soboto prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju. Ubijalec svojega očeta je nesel s seboj sekiro, s katero je usmrtil očeta. Podčetrtek č Resnica v oči bode. Nekega gospo- da je hudo zbodel naš odgovor v zadnji številki »Nove Dobe« na očitek, da srao neverni. Omenjenega gospoda prosimo, da natančneje pove, kateri časopisi so »protiverski«, kakor jih označuje sedaj v svojih napadih. Mnenja smo, da naši i ljudje gotovo ne bodo naročali tistega lista, ki bi bil omenjenemu gospodu všeč. Zopet smo se prepričali, da »No- va Doba« tudi pri nas zelo koristi, ker odkriva resnico, ki se je nekateri tako zelo bojijo. Imeno 1 Brezuspešno napadanje. Zahvalju- jem se onim gosodom, ki so me začeli napadati kot dopisnika »Nove Dobe«. Tern gospodom priporočam, da posto- pajo proti meni sodnijsko, če kak moj ' dopis ni bil v redu. Kolikor smo doslej pisali, se nismo nič zlagali, proti re- snici pa se ni mogoče boriti s trajnim uspehom. Omenjenim gospodom pa p;> vem, da bom kljub njihovim napadom še dalje pošiljal dopise v »Novo Dobo«. Polje ob Sotli o Slinavko smo imeli tudi v Sedlar- jevem. Okuženi so bili trije dvorci. Se- daj je vsa živina zopet zdrava, na ce- sti pa imamo še vedno stražo, ki raz- kužuje pešce, voznike, avtomobiliste in | kolesarje, samo do vran in drugih ptic, ki nas obiskujejo, ne more. Našemu žu- panu povzroča to velike skrbi, ki se bo- I do še povečale, ko se bo vreme izpre- menilo. Iz občinstva Mestna elektrarna v Celju in zaračunavanje toka ! za industrijo \ Električni tok, ki ga rabi industrija | v Celju, zaračunava celjska ' mestna j elektrarna po posebnem ključu. Po po- j datkih, dobljenih v elektrarni, je vzeta i za osnovo mesečna poraba toka 225 ki- j lovatnih ur, tako da se računa prvih } 225 kilovatnih ur po normalni ceni, na- j daljnih 225 ur po 1.50 din, kar je več, pa po 1 din. K tej ceni je treba prište- ti še razne dajatve. Vendar pa ne plačujejo vse industri- je porabljenega toka po tern ključu. Nekatera podjetja plačujejo tudi po 60 par za kilovatno uro. To se utemeljuje s tern, da ga rabijo le ponoči. Ce pa j človek opazuje ona dobro znana podjet- ja podnevi, vidi, da tudi podnevi rabi- jo električni tok. Ta izredna ugodnost — ki so je pa deležna večinoma podjet- ja tujerodcev —, da baje rabijo poceni tok samo po noči, ni povsem osnwana in tvori podlago, da si more tujerodni podjetnik zvišati svoj itak obilni za- služek. Zelimo, da bi tako favoriziranje iz- vestnih podjetij prenehalo in da bi se dala tudi našim domačim podjetnikom, ki nimajo tako velikih obratov, mož- nost, da bi se posluževali tako cenenega električnega toka. Da pa tujerodci svo- jih na ta način povišanih dobičkov ne porabijo za zvišanje dohodkov svojih I nameščencev, ampak za vedno večje in- i vesticije in razširitev svojega obrata, lahko vsakdo vidi, znano je pa tudi, s kakimi lastnimi sredstvi so začeli svoje tukajšnje obrate. —r Napravite končno red! Gospodarstvenik nam piše: Dobivam i po pošti razne dopise državnih odnosno banovinskih uradov, na katere označi odpošiljatelj, t. j. državni urad, ki do- , pis odpošlje, da je pošiljka »Uradna, poštnine prosta«. Kljub tej označbi pa mcram celJ3ki pošti redno plačevati poštnino. Imam na razpolago številno vrsto takih pisem- skih zavitkov, ko sem moral plačati j porto na dopise, ki so označeni toot i uradni in kot taki poštnine prosti. Se- daj bi pa končno le rad vedel, kdo ima prav: ali dotični državni ali banovin- ski urad, ki svoj uradni dopis označi kot poštnine prost, ker je uraden, ali celjska pošta, ki od takih dopisov kljub navedeni označbi pobira poštnino? Na vsak način je treba, da se v tej zadevi napravi red. Sem skromnega mnenja, da bi označba na dopisu, ki ga odpošlje ministrstvo ali katerakoli druga držav- na institucija, le morala zadoščati, da bi jo respektirali; ako pa temu ni tako, naj se izdajo uradna navodila, ki bodo držala vsestransko. Sedanje postopa- nje je vsekakor nevzdržno in ne vzbuja prevelikega respekta pred od- redbami nadrejenih instanc. Mogoče je pa tudi, da postopa pošta po navodilih ki niso poznana. Bodi kakorkoli, nare- dite v tej zadevi red! Sport Olimp : Amater Celje : Atlefiki V nedeljo 27. t. m. popoldne bosta na Glaziji v Celju dve podsavezni prven- stveni tekmi. Ob 12.30 se bo pričela tekma SK Olimp : SK Amater (Trbov- Ije), ob 14.15 pa tekma SK Celje :Atle- tiki. Tekmi bosta gctovo zelo živahni in napeti. Posebno veliko zanimanje vlada za srečanje starih celjskih riva- lov SK Celja in Atletikov. Pričakujemo, da bo moštvo SK Celja zaigralo mnogo bolje nego predzadnjo nedeljo in da se bo rehabilitiralo po porazu, ki so mu ga pripravili Atletiki. K prvi tekmi je delegiran sodnik g. Jančič iz Maribora, kot namestnik g. Konič, k drugi tekmi pa g. Lukežič iz Ljubljane, kot namest- nik g. Mrdjen. -¦ V tekmovanju za državno nogomet- no prvenstvo so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Ljubljani Ljubljana :Hašk 2:0 (1:0), v Zagrebu Gradjanski (Z) :Gradjanski (S) 2:1 (2:0), v Beogradu Jedinstvo:Sparta 3:0 (0:0) in BSK:Slavija (V) 9:0 (6:0), v Splitu Ha jduk: Jugoslavia 3:0 (2:0) in v Sarajevu Slavija (S): Bask 3:0 (2:0). S tern kolom je bil zaključen jesenski del tekmovanja v državni ligi. Jesenski prvak je BSK z 19 točkami pred Jugoslavijo, zagreb- škim Gradjanskim, Hajdukom in Haš- kom, Ljubljana pa je napredovala z 11. na 9. mesto in ima 8 točk. * Tekmovanjc za prvenstvo LNP je dalo preteklo nedeljo naslednje rezul- tate: v Mariboru Maribor:Slavija 2:2 I (1:1), v Murski Soboti Mura Zelezni- I car 1:1 (1:1), v Ljubljani Bratstvo: Reka 3:1, Hermes :Svoboda 4:1 in Ja- dran:Mars 4:1, na Jesenicah pa Kranj: Kovinar 9:1. V Celju sta Olimp in SK Celje odigrala ostalih 19 minut 23. oktobra prekinjene podsavezne prven- stvene tekme. Teh 19 minut je poteklo brez gola, tako da je ostal rezultat 2:0 za Celje neizpremenjen. V nadaljnjih 71 minutah prijateljske tekme je Celje zmagalo s 3:1 (1:1). * Noßometna sekcija SK Celja. Drevi ob osmih bo v posebni sobi gostilne »Pri angelu« obvezen sestanek prvega moštva. JABOLKA štajerska, zimska, najokusnejše plemenite fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma- če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg brutto za netto franko postaja kupca proti 1/3 prcdujma, ostanek po povzetju razpo- Silja: Eksport „Jabolka", Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56. POHIŠTVO, POSODA, OBLEKE itd. se zaradi smrtnega pri- mera ugodno prodajo. Matič, Celje, Na okopih 9. Proda se v večjem kraju sredi Savinjske doline, tik kolodvora večja hiša z gospodarskim poslopjem in obscžnim dvo- riščem pod zelo ugodnimi pogoji. V hiSi se vodi že dolga leta trgovska obrt. Hiša jepri- pravna tudi za vsako drugo obrt. Pojasniladaje Savinjska posojilnica v Žalcu. POZOR ! V nedeljo vs! k „Braniboru" na ri- ževe klobase in na pristno domačo kapljico! Se priporoča A. ROBEK 2 crni zimski suknji poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. „Tesla" žarnice svetijo čisto, so trpežne, porabijo malo toka in so poceni! Dobijo se pri tvrdki Karol Loibner, Celie, Kralja Petra cesta 17, »Pri zvoncu«. Telefon št. 120. Opremljena soba se odda. Celje, Cesta na grad 47. Enoclpužinska hisa se proda ali odda v najem. Celje, hrib sv Jožefa 20. Soba se odda gospodični. Vprašati: Celje, Kralja Petra c. št. 33/11 med 1. in 2. uro pop. Sam ska soba z uporabo kopalnice se odda. Vprašati v vili Natek, Celje, pri parku. | Naprodaj je | TRGOVSKA HIŠA tik železnice in banovinske ceste. Naslov v upravi lista. Stanovanje 1 soba in kuhinja, se išče za 1. januar. Na- slov v upravi lista. SIYALNE STROJE popravlja strokovno, hitro in poceni R. Perdan, mehanik, Celje, Mariborska c- ^- Telefon 116. 2.500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. PiSite : »ÄNOS«, Maribor, Orožnova ŽARNICE domačih in inozemskih znamk: Tungsram, Otram, Tesla itd. v vseh oblikah in iz- vedbah kakor: svetle, matirane, opal, dnevna svetloba, svečne, okrogle, žepne in avtomo- bilske od 5 200 vatov ter najnovejše KRYPTON žarnice ima stalno v zalogi elekinoteNniöna t^govina Karol Flovjančič Celje, Cankarieva c. 2 Nizke cene Solidna postrežba! Dospeli novi modeli RADIO aparatov Dobite jih zelo poceni pri tvrdki A. BREMEC - Celje, Miklo&ičeva ulica 2 in nadomestni deli Oglejte si zalogo Ši val nih strojev 1 Bozični okraski Božične in novoletne dopisnicc, albumi in kasete za darila v največji izbiri. Vclika zaloga prvovrstnih nalivulht peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montblanc i. t. d. Knjige, slikovnice I. t. d, Knjigarna in veletrgovina s papirjcm Franc Leskovšek, Celje, eiavni trg 16 Franjo Doižan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodovodne instatactje ¦trelovodne naprave Prevzema via * zgoral navedene stroke ipadajofa dels la popravlla — Cene zmerna — Postrežba totna in toUdna Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina -- Oba v Celju