s= l«haj» ob 4. ajutraj. =s Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulic« itrr. 5/L Teiefon štev. 7«, ponoči tu d" itev. 34. J TJ • ■ • V • HH mt \m L Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprarnlštra 1 LJubljana, PtetenoTi ulica it 54, — Telefon »t. lnseratni oddelek« Ljubljana, Preier-nora ulica it. 4. — Telefon kt «Q» Podružnici-. Maribor, Barrint* ulica it. 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Ra£nn pri poštnem ček. zavoda 1 L|ub-Jana it 11.841 • Praha «s!o 78.180 Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 24. Junija Iz Beograda prihajajo vesti, ki kažejo, da so razpoke v radikalni stranki postale tako velike in globoke, da se ne da.io več zalepiti. Za občinske volitve v Beogradu sta vloženi dve listi, ena pod vnruštvorn ministra notranjih del Bože Maksimoviča. druga pod zaščito bivšega ministra Krste Miletiča, ki je najbližji Nikoli Pašiču. Ker dobi po mestnem vol. redu relativna večina dve tretjini vseh mandatov, zna razcep vplivati odločilno tem bolj, ker je Bobičev protikandidat g. Karajovamovič ugledna oseba, ki je doslej veljala kot zvest prijatelj g. Pašiča. Beograd je od nekdaj pokazoval sliko obče situacije v državi in sicer v dobi, ko so še vlade postavljale predsednike občin, pa tudi kasneje. Tako se ima usodna kriza radikalne stranke. ki je žal obenem kriza državotvorne in ustavotvorne večine, izvoje-vati v Beoscadu. Radikalna stranka je oddavna imela dobro organizaciio. Skraja so jo družila demokratska načela, a že pod Aleksandrom Obrenovičent je stranka zašla v partijski oportunizem, sklepajoč težke kompromise z Aleksandrom Obrenovičem 111 celo z njegovim očetom Milanom, samo da pride na vlado. Pod kraljem Petrom je stranka storila in dostikrat žrtvovala vse, da je ostala »na vladi«, a je s tem rušila svojo notranjo silo. Vojna je zadržala dozorevanje situacije v radikalni stranki, v kateri se je končno nabralo zraven starih radikalov mnogo nezanesljivih čet, ljudi, ki so pristopili samo radi službe in dobička. Čim je ta naraščaj dospel na višino, je pokazal nehomogenost napram staremu vodstvu. Spretni politični minerji in dokaj tudi lastne po-greške Sn razpoko razširile v zijajoč prepad. Že večkrat smo na tem mestu pov-darjali, da se stare strankarske oblike, podedovane izpred vojnih dob, v novi državi niso mogle uspešno uveljaviti Radikalna stranka je poskusila, da postane stranka večine. A Hrvatov in Slovencev ni znala pridobiti in Pribičavič ii je omajal tudi prečansko srtistvo, ki mu ne imponira, da smeš pO radikalski moralki biti tudi lopov, ako imaš v žepu Pašičevo sliko Radikalna stranka pa ni samo v moralnem oziru odbijala vse boljše elemente, ona tudi napram problemu ju-goslovenstva ni znala zavzeti orijenta-cije, pa tudi centralistične mnogokrat otročje kompetenčne pohlepnosti ministrstev. pomočnikov in načelnikov se ni znala obvarovati. Centralizem nima večine, federalizem in avtonomizem tudi ne. Ima jo pa edino mogoča in v ustavi vokvirjena dekoncentracija uprave in decentralizacija s samoupravami. Radikali so se za izvedbo te ideje do sedaj izkazali nesposobne. Radikalna stranka se je deloma ze razdvojila, sedaj pa prihaja še glavni razcep. Stranka, ki ima močno zastopstvo v srbijanskih množicah, bo v državni politiki vedrih igrala vlogo. Ali to ne bo več stranka s 142 mandati. Njen padec z višine je neizbežen. Torej dobimo koalicijo treh ah celo štirih strank, da se more stvoriti vlada? Število kriz v tem slučaju se pomnoži najmanj v tretji potenci! Zato pa morajo vsi faktorji, ki nosi-io končno vrhovno odgovornost, pomisliti. kam vse to vodi. Politika izigravanja enega proti drugemu je za hip zabavna, a kmalu boli glava vse sku-pai Vsa javnost motri bližnji popohn razcep v radikalni stranki z resnobo in tista frakcija, ki se bo bolj temeljito otresla starih napak ter nečuvene partijske korupcije in znala zavzeti pravo stališče napram upravnemu problemu naše države, bo igrala važno vlogo v pregrupaciji strank v Jugoslayiji._Ti-sta pa. ki bo ostala kakor je današnja radikalna stranka, pojde neizogibno v politični grob.______ Protest Splita proti konvencijam z Italijo SpM 24. .junija, n. Občinski svet se je dopoldne sestal k nujni seji Po otvoritvi seje je predlagal župan dr. Tartagha reso. lucijo ki jo je občinski svet sprejel m ta. koj poslal Narodni skupščini. V tej reso, tuciji se naproša Narodna skupščina, naj odkloni ogromno škodo, ki grozi Splitu in vsemu Primorju in ki izhaja iz nekaterih obveznosti, ki jih hoče prevzeti vlada s konvencijami z Italijo. Parlament naj z od, klonitvijo teh konvencij reši Split in Primorje grozečega propadanja. Seja finančnega odbora Beograd, 24. junija, p. Danes je imel se. jo finančni odbor, ki je vzel ▼ pretres pra. vilnik o posebnih dokladah državnim na. meščencem po členu 40. uradniškega zako. na. Največ se je razpravljalo o posebnih dokladah rudarskim uradnikom, vseučili« škim profesorjem in velikim županom. Gle« de rudarskih uradnikov so bile doslej do. klade vezane na gotov minirmrm izkopane, ga premoga. Sedaj se ta minimum odprav. Ija in prejemajo rudarski uradniki stalno doklado, ki pa bo zato manjša. Debata ni bila končana in se jutri nadaljnje. Nervozni gospod Ninčič Vznemirjenost vladnih krogov radi protestnega gibanja proti konvencijam z Italijo. — Ninčičev odgovor ljubljanskemu dija- štvu. — Radičevci in konvencije. vezani jih skleniti po mirovni pogodbi, tako naglašajo vladni krogi. Ako nam ne konvenirajo, jih bomo odpovedali.. Dr. Ninčič je izjavil nocoj vašemu dopisniku, da se čudi ljubljanskim demonstracijam, in mislil, da izvirajo iz notra-nje-političnih spletk in da so jih pravzaprav izzvali klerikalci. (G. Ninčič se moti. »Demonstracije® so izzvali pre-vneti zaščitniki reda in miru. Op. ur.) Ti mladeniči niso poučeni. Nihče od njih ni prečital konvencij. V zvezi z nettunskimi konvencijami, tako mislijo politični krogi, je bil tudi današnji razgovor med ministrskim predsednikom Uzunovičem in Pavlom Radičem. Zagreb, 24. junija, n. Odličen član Radičeve stranke je danes odgovoril vašemu dopisniku na vprašanje, kaj je resnice na govoricah, da bodo radičevci glasovali v skupščini proti konvencijam z Italijo: «Radičeva stranka bo glasovala za konvencije. Zakaj pa ne bi? Sedaj ni časa, da se izzove kriza, ker tega ne dopuščajo niti strankarski niti narodni razlogi. Mi ostanemo v vladi, dokler bo sposobna, da dela v parlamentu. Ako se pokaže, da Narodna skupščina ni več sposobna za delo, se bo šlo seveda na volitve, ali ne brez Hrvatov.* Beograd, 24. junija, p. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine je stavila vlada na dnevni red takozvane beograjske konvencije, a govori se, da morda ne pride še do stvarne razprave. Stališče vlade in posebno zunanjega ministra dr. Ninčiča je precej omajano, zaradi energičnih protestov, ki so jih po vsej državi izzvale nettunske konvencije. Tiskovni oddelek zunanjega ministrstva je nocoj objavil tudi sledečo izjavo doktorja Ninčiča: ter londonsko komunistično stranko. To pismo je datirano s 15. julijem 1925 in veli med drugim: Drugo pismo govori o komunističnih krožkih, ki naj se ustanove v augleških tvornicah. Pritožuje se tudi, da še ni obljubljenega denarja. Pisma se ponovno poživljajo na razne socijalistične in delavsko voditelje na Angleškem. Italija, Locarno in Društvo narodov Južnotirolsko vprašanje — nevarnost za Italijo. Rini, 24. junija, d. Novi ravnatelj «Se-cola», senator Morello (Rastignac), je napisal uvodnik, v katerem pravi, da nalaga izstop Španije in Brazilije iz Društva narodov Italiji dolžnost, da si nekoliko pobliže ogleda svoje razmerje do Nemčije. Cim je Italija podpisala Iocarnsko pogodbo, je Nemčija načela južnotirolsko vprašanje in se je spravila z vsemi vojnimi sredstvi nad Italijo, čeprav živimo v miru. Mussoiini je zakli-cal s svojimi govori Nemčiji gmal:ka, v kolikor je v posled* njem hipu radikali niso pokvarili, delo ta* kratnega poslanca g. Josipa Reisnerja. Kle* rikalci pa, ki so 1. 1923. glasom zagrebške pogodbe (tkzv. Markov protokol) podpis rali radikalni homogeni režim, so s tem omogočili, da je vlada takrat zadnji hip vrinila zloglasni čl. 234. G. Vesenjak je pač mnenja, da je za uradništvo povoljno, če je sedaj v hrbet skočil oni stranki, ki je edina vodila borbo zoper podaljšanje člena 234. Rekel je: «Vaš tovariš Žerjav je s pod* pisom izjavil, da bo preganjal uradnike.* Ta medklic je ostal sicer brez efekta, ker je Vesenjak na mestu dobil zasluženi od* govor. Vendar ga moram tudi jaz prijeti za jezik. Jaz sem namreč pisal, da bom po* stopal proti vsakomur, ki bi v uradu pod* piral separatizem. Ta moj dodatek je ver* ni katolik Vesenjak prav po katoliško za* molčal. Kaj sem pisal v «Jutru», g. Vesc* r.jak dohro ve, a odkar je postal klerika« lec, se očividno poslužuje klerikalne mora* le. G. Vesenjak je v skupščini v moji od* sotnesti potvoril mojo izjavo. Sicer pa bi bil mež, nekdanji vneti protiklerikalni agi* tator in urednik, sedaj storil bolje, da je molčal. Kaj pa je on delal kot minister agrarne reforme? Direkcijo v Ljubljani ie izročil mlademu somišljeniku, ki je o agra* ru kaj vedel le iz novin, izvrstnega uradni* ka g. Matka Brnčiča, rodbinskega očeta, pa je preganjal kakor lovec zver. S svojo gr. dobijo me je spomnil g. Vesenjak vsega partizanstva, ki ga je uganjal kot minister, ko je na škodo kmetskega ljudstva v na* sprotju z zakonom podpiral škofa in sa. mostansko imetje. Ko se klerikalci hinav* ski zgražajo, da je bil mlad neoženjen kon* zularni uradnik (nobena pragmatika nc predvideva stalnosti za to stroko) na mo* jo zahtevo premeščen, mi prihajajo na mi* sel stotine slučajev nečuvanega preganjanja uradnikov po klerikalcih in skoro vsako* dnevna ščuvanja nekaterih poslancev SLS v ministrstvih proti uradnikom naprednega mišljenja. Dr. G Žerjav. Še v kamenju falziiicirajo ... Prav nič ni čudno, da se katoliški du. hovnik dr. Kulovec poslužuje v politič« nem boju falzificiranih pisem. V ljubljan. ski stolnici imajo tudi falzificiranega pol* svetnika in ker sta po klerikalnem zatrje« vanju vera in politika v najtesnejši zvezi, je povsem naravno, če se jc falzificirana svetniška glorijola prenesla iz ljubljanske škofije tudi v škofovo tiskarno. Zgledi vk* čejo... Se danes stoji na ljubljanski stol« niči kip ljubljanskega škofa Tomaža Hrc« na, slavnega predhodnika slovenskih k!c* rikalcev in prvega požigalca slovenskih knjig, o katerem je na podlagi vatikanskih dokumentov dokazano, da je kupčeval z zakramenti in živel v krvo&ramnem raz. merju z lastno sestTO. Povrh pa je ugotov* Ijeno, da ta soha lažno predstavlja T. I Irc« na in je dejansko podoba nekega drugega duhovnika... Če ima ljubljanski škof v svoji hišni kapelici ob oltarju sliko svojega znamenitega predhodnika, je to njegova zasebna stvar, nikakor pa ne gre, da bi fslzificirani polsvetniki javno na ljubljan* ski stolnici dajali slab zgled škofovi ti* skarni. Dr. Pernar demantira Pod naslovom ^Najnovejša Radičeva kombinacija® smo včeraj tudi mi zabeležili poročilo zagrebških «:Novosti», da je radi« devski državni podtajnik v notranjem mi. nistrstvu dr. Pernar na nedavnem ožjem sestanku HSS v Vukovaru razložil, kako ii radičevci zamišljajo razvoj politične siti* acije. Posebno pozornost je povsod vzbu* dila dr. Pernarjeva napoved, da se bliža koalicija Paši6Radid*Pribičevid. Dr. Pernar zdaj v «PoIitiki» demantira poročilo «N'o* vosti», izjavljajoč, da nikdar ni kaj takega govoril in da torej ne ve, čemu in komu je vobče bila ta vest potrebna. Dober pastir ne zapusti svoje črede *.. • »Slovenec« poroča na dolgo o evharistlč-nam kongresu v Chicagu, niti z besedico pa ne omenja onih žrtev svoje reklame za ta kongres, ki so jih ameriške oblasti pridržale kot lzseljenlške tihotapce na Ellis Islandu. Odgovornost za jngoslovenske romarje v Ameriko nosijo ljudje, ki so jih zvabili 5n odpeljali v Ameriko. Bilo Je teh romarjev okoli 70, kakor so poročali klerikalni listi, In čudno Je, da bi pripravljalni odbor za to romanje ne imel vseh podatkov o udeležencih. In vendar so ostali v Ameriki na cedilu . . . Dober pastir pa ne zapusti svoje črede, pravi sv. pismo. Pri takem pastirstvu, kjer ni izključeno, da je igrala veliko vlogo tudi provizija izseljeni-ških agentov pri parobrodinih družbah, ie prav lahko mogoče, da bodo tudi orlovski romarji v Rim doživeli neprijetna presenečenja, ako ne bodo pravočasno oskrbljeni z legitimacijami Italijanskih fašistov. Zanimive vesti iz poštne uprave Beograd, 24. junija, p. Poštni minister dr. Šuperina je imel nocoj daljši razgovor z novinarji, v katerem je izjavil, da začne s 1. julijem sprejemati Poštna hranilnica hranilne vloge. Prihodnji mesec bo tudi gotova telefonska proga Zagreb*Split. Do jeseni, najbrž do 1. oktobra bodo izročene prometu telefonske proge ZagrebsMaribor, ZagrebsSarajevo, Zagreb*Osijek in Zagreb* Koprivnica. Gradilo se bo še več medna« rodnih prog, ki nas bodo stale nad pol mi* lijarde dinarjev. S podaljšanjem telefonske proge Beograd*Zagreb preko Maribora se ustvarja zveza prestolice z Avstrijo in Ce« škoslovaško, s progo Bcog-rad*Subotica pa ravno tako na Dunaj in v Prago. Vprašan je telefonske proge Gjevgjelija*Solun se bo povoljno rešilo z novimi pogajanji z grško vlado. V najkrajšem času se ustanovi ju* goslovenska pošta v solunski coni. Danes se prične proces proti turškim zarotnikom Angora, 24. junija, s. Število aretiranih oseb, ki so zapletene v zaroto p^pti Kemalu paši, je vedno večje. Aretirani so bili vsi poslanci napredne stranke. Proces pred po» sebnim sodiščem se prične jutri. London, 24. junija. (Radio) «Tim£s» sva. rijo turško vlado pred strogo obsodbo za* rotnikov, češ da je velikodušnost prvi po* goj za dolgotrajen obstoj diktature. Važna določba za ameriške izseljence Washington, 24. junija, s. Državni depar-tement objavlja, da se bo preiskava izseljencev, ki se je dosedaj vršila na Ellis Islandu v newyorškem pristanišču, vršila v domovini izseljencev. Mnogo izseljencev je bilo po preiskavi poslanih nazaj v domovino, kar jim je povzročilo veliko škode. Novi sistem bo stopil v veljavo v Nemčiji in v Luksein-burgu dne 1. julija, v Danski in Norveški 15. julija, na Poljskem pa 1. eep, ki je ugotovil smrt, je nato došli po* licijski zdravnik dr. Zorjan odredil, da pre« peljejo truplo Plevnika v mrtvašnico na Pobreško pokopališče. Na mestu nesreče se je nabralo veliko število ljudi, med katerimi je vzbudila tra« gična smrt mladega delavca obče sočutje. Ponesrečeni Plevnik, star komaj 17 let, je šele prejšnji dan vstopil kot vajenec v služ bo pri mestnem električnem podjetju. Prej je bil dve leti vajenec pri električnem poda jetju Završnik & Sak9. Oče ponesrečenca, star železničar, ima na Koroški cesti 128 majhno hišico. Uradnik, ki je takoj sporočil žalostni do« godek doma, je pojasnil materi, da se je pripetila njenemu sinu velika nesreča. Ubo» ga mati ni slutila, kaj se je v resnici zgo« dilo in je obljubila, da ga bo obiskala v bolnici. Ko pa je kmalu nato zaznala za smrt svojega sina, je pohitela v mTtvašni« co na Pobreško pokopališče, kjer so se ob truplu pokojnega odigrali v srce segajoči prizori žalostne matere. Kasneje je bila sporočena smrt ostalim domačinom, ki jih je Izguba globoko potrla. Pred sodniki Delavec Jože je brez službe. Blizu Ljubljane, kjer domitrje, Je lep gozd In v njem Je posekal par Francetovih borovcev. Posestnik France ga je naznanil. Fant ee zdaj zelo jezi, ker mu je France prekrižal načrte. Čas je imel, pa je hotel napraviti Iz borovcev splav, saj je znan splavar ln mislil jo je odkurlti po svetu, in sicer kar po Savi. Privesljal pa je v dvadnevni zapor. • Marica ln Katra iz Fužin sta se rteplf. Obe sta bili opraskani. Marici je privoščila Katrica lonec in pomije, za kar se je Marica oškodovala s Šopom las svoje tovarišice. Ker je pa Katra bolj prebrisana, je šla lepo k zdravniku In mu pokazala svoje praske ter napravila ovadbo. Marica bo zdaj plačala 50 Din, čeprav je bila sama najbolj tepena. m Marička Iz Zirov ljubi vinsko kapljico, če ona taji, pa ne laže njen cvetoči nos. Baš to je njena nesreča. Že parkrat je sedela radi svojih predolgih prstov. Nihče bi jih ji na prisodil; tabo majhna postavica, pa talko dolge pretel Hodila je februarja po Logatcu, golcala po gostilnah vince in kradla. Nekje je vzela rjuho in škarje, drugje 4 kože in tudi double - uro. Ko je to prodajala, so jo orožniki pojasnili, da bi morala vse blago najprej sama kupiti. Pa si je izmislila zvita bučka in povedala, da kože in ura sploh niso njena last; da ji je vse izro- Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. uri »Častnik dunajske garde" Briljantna komedija slovitega Franc Moinarja v glavni vlogi Maria Corda in Alfred Abel Pride I Velefilm! Pride! Pazite na na&e oglase I Kino ,,Ljubljanski dvor" Telefon 730 5C0- čil neki neznanec in je zanj prodajala. Ker pa sodniJa neznanca ni dobila in je na svoj račun vseeno hotela priti, bo Marička ostala 2 meseca v JečL « Delavec Peter Iz Zagorja je bil zelo slabo vzgojen. Njegova mali je imela dva nezakonska fantička in hčerko ter je živela v največji revččini. Petrček je že majhen kradel ln velik nadalJevaL Radi tatvine je bil že kaznovan. Januarja Je delal s svojimi tovariSI, stanoval ž njimi v baraki in jim kradel kakor sraka. Vzel Je par sukenj, čevlje, 2 uri, hlače, 150 Din gotovine in delavsko knjižico. PoštenjakoviS je pač mislil, da bo s tujo knjižico lažje izhajal kakor 8 svojo, v kateri nI imel ravno preveč priporočil. Potem Je s celo robo odšel v Avstrijo, kjer je več stvari razpečal. Ko se je vrnil, se mu je dozdevalo najboljše, če se javi oiblastem. Vedel je, da ima tudi pravica dolge prste in ne samo tat in tatica. Orožniki so ga gostoljubno 6prejeli, prav tako tudi sodišče, ki mu je od kazalo za njegove zasluge na tatinskem polju štirimesečn« brezplačno stanovanje. Naši onstran granic p— Za izložbo na Reki bodo v Jugosla. viji dovoljene znatno znižane vozninc. Ta. ko je sporočil vodstvu izložbe poslanik Bodrero iz Beograda. Madžarska je dovo« lila za poset reške izložbe izredno znižane voznine. p— Kr. komisija za upravo kvarne rske pokrajine je bila pred kratkim imenovana. Predsednik je podprefekt G. Ortolani. član komisije je tudi g. inž. Fran Domla, diš iz Bistrice. p— Italijansko župnijo v Opatiji hočejo imeti fašisti. Ta župnija bi morala osredo. točiti nase vse versko življenje v Opatiji, ki sedaj gravitira na Volosko. Reška «Ve» aetta» pravi, da motivi za to niso saino verski, ampak še drugi, ki niso nič manj važni. Nezaslišano je, da se vrši maša za Hrvate v stari cerkvi sv. Pavla in da se pod romanskimi oboki poje v hrv. jeziku. To je strašno! Došli so neki menihi iz sta. rega toskanskega reda in ki naj bi menda prevzeli župnijo in pričeli italijanizacijo v cerkvi. p— Za Škofa na Reki je imenovan mons. Sain, dosedanji apostolski upravitelj te di« eceze. p— Nova občina Klana. Klana, Skalnica in Iskra so se ločile od Matulj in tvorijo sedaj lastno občino. Ustanovitev se pro> slavi v kratkem. Takrat se otvori v KJani azil dtalie Redeaten. p— Italijanskega konsumenta opominja reška «Vedetta d4 Italia*, da mora kupo. vati vse pri Italijanu. Proti komu je to naperjeno; vedo in čutijo na Reki dobro. Vprašamo za danes le, aH ni nevaren tak poziv tik pred otvoritvijo mednarodne iz. fožbe? Nesreča pri strelskih vajah Včeraj popoldne so se na vojaškem strelišču vršile civilne strelske vaje povodom nedeljske strelske tekme SUD. Po nesreči se je ena od izstreljenih krogel, ki je bila menda prenizko merjena, odbila na železni ograji, nakar so drobci krogle prileteli v gručo strelcev in gledalcev. Devet oseb je bilo lažje ranjenih, med njimi tudi dve dami. Strelec sam Je dobil drobec v glavo in Je moral oditi v bolnico. Po jnestu so se zvečer razširile tartarske vesti o veliki nesreči, ki pa so se izkazale kot neutemeljene. Gre za en izmed tistih nesrečnih slučajev, ki se tudi ob največji pozornosti ne morejo preprečiti. Danes zadnU dan zbran spoied najboljše zabave tako za odrasle kakor otroke. Mala BABY PEGGV je do sedaj v filmu »Dna vražička" vsakomur najbolje ugaiala Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera Petek. 25.: koncertu danes ob 8. zvečer v Uniomi se v drugem delu sporeda izvajajo le umetne pesmi. V prvi vrsti nastopi ženski zbor s tremi najlepšimi skladbami Dvofaka ( in -rPrstan> iz slavnih Moravskih dvospevov) ter Stika ({Skupni grob> s čveteroročnim klavirskim sprem-Ijevanjem). Kot zaključek izvaja mešani zbor Adamičevi: tVečer> in je kontrapunktičua skladba v obliki k&nona: sopran ta alt ter tenor in bas pojo vedno dvoglasno isto melodijo, ne nastopajo pa nikdar istočasno, tako da je sklad ba navzlic temu vedno četveroglasna. Ocvir-kova «Jabuka> ima posebno karakterističen srednji del. «Zrelo žito* je vesela pesem, polna življenja in prekipevajoče mladosti. Zadnja pesem je Ocvirkova, nekoliko daljša «Zimsko jutro> v štirih delih. Skladba je mestoma osmeroglasna, kar ji daje poseben masiven izraz. Na koncertu sodelujejo: operni tenorist crosp. Sv. Banovec, ki poje koncem prvega dela tri pesmi (S. Biničkl: Da su meni oči tvoje, J. Hatze: Majka ter Grečaninov: Ujetnik). Kot pianista nastopata gdč. M. Čopova, M ravno letos absol-vira naš konservatorij ter konservatorist gosp. M. Lipovšek. Koncert vodi zborovodja prof. J. Brnobič. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni (do 6. zvečer) in pred koncertom v v Ljubljani. Vsebina pete (zakasnele) številke: Risto S a v i n op. 28 št. 2. Stalan sam tvoj, mešani zbor. Knpevna priloga: f Anton Foerster. Skladbe Antona Foersterja. Karel Pahor: Dober pevovodja — dober zbor. Emil Adamič: Prirediteljem koncertov v premišljevanje II. Prva jugoslovenska glasbena izložba. Na naslov uredništev naših dnevnikov. Naši skladatelji. Pevska društva. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva in uprave, toplo priporočamo! Slavnostna predstava v ljubljanski operi. Nocoj, v petek, 25. junija, se pojeta v operi na čast udeležencem kongresa trgovskih in obrtnih zbornic naše kraljevine dve operi, in sicer Leoncavallovi »Glumači* ter Puccinijev cGianni Schicchi». Glavne uloge v . so v rokah ge. Lovšetove ter gg. Holodkova in Knittla. Poleg njih sodelujeta še gosp. Mitrovič in Mohorie. Naslovno ulogo v «Schicchiju> poje gosp. Janko, ostale uloge so v rokah ge. Poličeve, Potuč-kove, Ramšakove in Ribičeve ter gg. Banov-ca, Mitroviča, Mohoriča, Perka, Šubija in Zupana. Predstava se poje za red C. «Fra Diavolo» na mariborskem odru. Kot zaključno predstavo v tej sezoni uprizori mariborsko gledališče melodijozno komično opero cFra Diavolo> Dasi je del vojaške godbe odsoten, se je vendar gledališki upravi posrečilo kompletirati enakovreden orkester iz civilnih godbenikov. Državni uradniki in zlet v Pragi. Jugoslovenski Sokolski Savez je vložil že prp-l meseci na ministrski svet prošnjo, da dovoli vsem državnim uradnikom po službeni možnosti izreden dopust, da se lahko udeleže zleta v PragL Po ponovnih urgencah je dobil JSS iz kabineta ministrskega predsedstva odgovor pod P. M. br. 89.078/6 192S, da mora vsak uradnik prositi pri pristojnem šefu za dopust. Zavarovanje vsega članstva, ki se udeleži vsesokobkega zleta. Radi številnih nezgod na železnicah je zavaroval JSS vse članstvo, ki se udeleži vse9okolskega zleta v Pragi. Vsak član je zavarovan za nezgode med vožnjo v Prago in nazaj, in sicer za 10.000 Din za slučaj smrti in za 30.000 Din za slučaj stalne invalidnosti. Kdor hoče biti zavarovan, mora plačati pri svojem društvu 4 Din. Društva morajo ta denar poslati JSS do 28. t. m. Domače vesti Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane Schicht-ovo milo znamke Jelen." Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mile Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo mUo <» tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo »dobro milo", temveč nam je na tem, da proizvajamo najboljše milo! * Češkoslovaško odlikovanje Beograda. V nedeljo bo češkoslovaški poslanik Jan Šeba Izročil v Narodni skupščini zastopnikom mesta Beograda češkoslovaški voini križ. * Izpremembe v državni službi. Kakor jav liajo »Službene No vin e«, sta po službeni potrebi premeščena deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ptuju dr Anton Stuhec k deželnemu sodišču v Ljubljano, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Fi an Kovča pa k okrožnemu sodišču v Mariboru. — V poštni službi sta imenovana upokojeni kontrolor Matija Meden za poštnega uradnika v Beogradu v 3. skupini II. kategorije in upokojeni Fran Prah za poštnega uradnika v Ljubljani v 4. skupini II. kategorije. * Naše zdravniške zbornice proti zdrav-nikom-tujcem. Do nedavna je bilo v Jugoslaviji občutno pomanjkanje zdravnikov. Sedaj pa število zdravnikov narašča, zlasti v večjih centrih in za mlaše zdravnike se pričenja že borba za obstanek. Naravno je, da so vsled tega zdravniki-domačinl nastopili proti številnim zdravnikom-tujcem, ki še danes zavzemajo mesta na škodo naših domačih zdravnikov. Naše zdravniške zbor niče so v svrho zaščite domačih zdravnikov nedavno pri ministrstvu za narodno zdravje storile skupen korak ter zaprosile naj se napravi konec nadaljnemu nameščanju zdravnikov-tujcev; zlasti so še zahtevale, naj ne bodimo še nadalje preveč že-nerozni pri sprejemanju tujcev v naše državljanstvo, ker tudi naši zdravniki ne uživajo v tujini podobnih privilegijev. * Stanovanjski zakon v odboru. Predvčerajšnjim popoldne se je sestal na sejo odbor za stanovanjski zakon ter se konstituiral. Za predsednika ie bil izvoljen radikal Kosta Aieksič, za podpredsednika dr. Basariček, za tajnika pa Vinko Trnjar — oba člana hrvatskega seljačkega kluba. * Spominska plošča dvema Hrvatoma v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Prihodnjo nedeljo se bo na Dunaju v prvostolni cerkvi sv. Štefana na svečan način odkrila spomin ska plošča zgodovinarju in heraldiku Vite-zovičn in pesniku Marčeloviču. * Kongres poštnih uradnikov. V Splitu se vrši v dneh 27., 28. in 29. junija kongres poštnih uradnikov, katerega se udeleže delegati iz vse naše države. Delegati dobe do pust za kongres ter polovično železniško vožnjo. * Denarni zavodi na Vidovdan dne 28. junija t. 1. ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. * Angleška pisateljica o prirodnih lepotah Jadrana. Na Sušaku se je mudila te dni gospa Beatrice Marshall, znana angleška pisateljica, ki se intenzivno bavi s prouča-vanjem starin in s popularizacijo prirodnih lepot našega Jadrana, Gospa Marshall .ie v odlični angleški reviji »The Graphic« objavila simpatično pisano poročilo o našem Jadranu s krasnimi ilustracijami. Iz Sušaka je odpotovala zopet v Dalmacijo. * Koncesija za električno centralo pri Krškem ie glasom zagrebških novin izstavljena. Ministrski svet je dal svoj pristanek in je bila koncesija pismeno izročena zagreb škemu senatorju Kekiču, ki se je včeraj z njo vrnil iz Beograda v Zagreb. * Propaganda za Ljubljanski velesejem. Ravnatelj ljubljanske trgovske akademije dr. L. Bohm se mudi te dni kot delegat našega velesejma v Beogradu, kjer vabi zastopnike časopisja, raznih gospodarskih institucij in ugledne osebnosti na velesejem v Ljubljani. * Delavska bolnica na Palico. Minister za soeijalno politiko je odredil, da se delavsko okrevališče na Paliču pri Subotici preuredi v stalno delavsko bolnico. V to svrho se odkupi par poslopij v neposredni bližini parka in jezera na Paliču. * Sanitetne avto-kolone. Minister za narodno zdravje je podpisal odlok o razvrstitvi sanitet. avto-kolon, ki se bodo uporabljale ob priliki nalezljivih epidemij. Avto-kolone bodo urejene v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu. Novem Sadu, Skoplju, Nišu, Mo-starju, Tuzli, Šabcu, Bitolju in na Cetinju. * Federacija naših jugoslovenskih brodo-lasinikov na Sušaku se je preuredila na široki podlagi In izpremenila v zvezo brodo-lastnikov kraljevine SHS. Na glavni skupščini so bila sprejeta nova pravila, izvršena organizacija zveze in izvoljen nov uprav ni odbor. Za predsednika zveze brodolast-nikov je bil izvoljen brodolastnik F. Glavič v Dubrovniku. * Afera v novosadski trgovski zbornici. V aferi volitev za novosadsko trgovsko zbornico, o kateri smo že poročali, je nastal karakterističen preokret. Dosedanji zbornični tajnik univerzitetni profesor dr. Mirko Kostič, ki je bil zaradi svojega pravilnega stališča suspendiran, je o zadevi poslal poročilo ministru za trgovino, obrt in industrijo. Minister dr, Krajač je odredil, naj se izvrši preiskava, ki jo je poveril šefu kabineta Miloševiču. Notarju dr. Branku Nikoliču pa se je naročilo, da čuva volitve-ne žare ter jih izroči komisarju, ko dospe v Novi Sad. Gospodarski krogi so odredbo z zadovoljstvom sprejeli. * Vpisovanje na drž. dvorazrednl trgovski šoli v LJubljani za šolsko leto 1926-27 se vrši dne 30. junija in 1. julija vsakikrat od 9. do 12. ure dopoldne. * Pojasnilo staršem k vpisovanju dece v srednje šole. Starše srednješolcev opozarjamo, da je letos učni načrt v prvih štirih razredih na vseh realnih gimnazijah in e-alkah po vsej državi isti. Edino izjemo tvori humanistična gimnazija v Ljubljani (To-manova ulica). Za Ljubljančane je torej popolnoma vseeno, ako vpišejo prvošolca aH pa sploh učenca od 1. do 4. razreda na realno gimnazijo na Poljanski cesti ali na realko v Vegovi ulici ali pa na realno gimnazijo v Beethovnovi ulici. Starši bodo vpisali svojega sina zlasti prvošolca. najbolje v ono treh šol. ki mu Je najbližja aH sploh najprimernejša. Kajti učni načrt v prvih štirih razredih je na teh treh zavodih popolnoma isti. + Razstava Tehniške srednje šole v Ljubljani Kakor nam sporoča ravnateljstvo Tehnične srednje šole v Ljubljani, sta letos otvorjeni dve šolski razstavi. Na Ljubljanskem velesejmu (polodprti prostor paviljona H) je otvorjena šolska jubilejna razstava v proslavo 251etnice umetno obrtne strokovne šole in 15 letnice državne obrtne šole, ki se je lz njih razvil današnji zavod. Razstavijo vsi oddelki šole, vsak oddelek pa le nekaj najznačilnejših del, tako da razstava predočuje celotni ustroj zavoda. V poslopju Tehniške srednje šole (Aškerčeva ulica 9.) pa je za čas velesejma (t. j. od 26. junija do 5. julija) otvorjena vsakoletna razstava risb lz prostoročnega risanja vseh oddelkov, dalje risb ln ročnih del kiparske in rezbar-ske, keramične Jn ženske obrtne šole.' * Vajenci obrtno-nadaljevalne šole v Mengšu prirede v proslavo Vidovega dne razstavo svojih pismenih in risarskih izdelkov v šolskem poslopju v Mengšu. Razstava bo trajala tri dni, t. j. 27., 28. in 29. junija. Pri tej priliki se bo nagradilo 10 najboljših vajencev. * Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev se vrši dne I. julija t. 1. od 9. do 12. in od 15. do 17. v ravnateljski pisarni zavoda drž. gimnazija II. nadstropje levo. Ker je število za sprejem rednih učencev z ozirom na prostore v praktičnih delavnicah omejeno, bodo vsi pro silci podvrženi sprejemnemu izpitu, ki se bo v glavnem nanašal na risanje. Sprejemni izpit se vrši dne 2. julija t. 1. od 9. do 11. ure. * Zlet na Turjak. V nedeljo, 27. junija po-hitimo v prijazne turjaške višave, predvsem na goro sv. Ahacija. Ta dan je tamkaj cerkvena slavnost ali »žegnanje« ta ta dan praznujemo spomin bitke in zmage nad Tur ki pri Sisku. Leta 1593 dne 22. junija na sv. Ahacija da nso kranjski fantje pod vodstvom Andreja Turjaškega pogmali divje Turke v beg. V spomin na to zmago so Tur jačani s pomočjo ujetih Turkov zgradili današnjo cerkvico sv. Ahacija na prijaznem gričku istega imena. Iz plašča turškega paše Hasana so dali napraviti mašni plašč, v katerem je vsako leto na dan sv. Ahacija mašnik bral sv. mašo. Tega plašča siccr sedaj ni več v cerkvi »Turjačanov«, pač pa je sličen plašč, ki ga je darovala v zameno cesarica Marija Terezija. Cerkvica sama, še bolj pa altarji in svetniki v njej razpadajo, kar je naravnost škoda, ker je vsaka stvar na njej in v njej zgodovinske važnosti. Tn je vse polno starinskih napisnih plošč in na vseh koncih in krajih najdeš kako pomembno letnico. Veliko dragocenosti pa so odnesli različni lastniki in izletniki. Z gore je prijazen razgled na vse strani. Dokler je živel pokojni pesnik Anton Medved kot župni upravitelj na »Turjaškem gradu«, toliko časa se je redno vsako leto vršila na dan sv. Ahacija velika slavnost v spomin Andreja Turjaškega nad Turki, danes take siavnosti ni več. Kdor se zanima za ta izlet in hoče prebiti par veselih uric na prijaznih »Turjaških« holmih, ta naj se nam pridruži. Iz Ljubljane odidemo z jutranjim dolenjskim vlakom do Škofljice, nakar gremo po dve in polurni poti na goro sv. Ahacija, ki je 750 m visoka. Počivalo se bo na Turjaku pri kromarju Jožetu Ahcu. Vsak izletnik si lahko ogleda grad Turjak. Na gradu vidimo okna, prepreženo z vinsko trto, za katerim je Primož Trubar imel svojo luteran-sko kapelo. Na sredi grada .med cvetlicami je kamnita slika Turjaške Rozamunde, ki so jo Turki uklenili in odpeljali iz gradu leta 1528. * Drž. meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Vpisovanje v I. razred za šol. leto 1926-27 se vrši v ravnateljevi pisarni od 29. junija do 1. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci, učenke, ki žele vstopiti v I. razred, naj pridejo v spremstvu staršev in prinesejo seboj zadnje šolsko izpričevalo osnovne šole in krstni izpisek. Dokazati morajo, da so z dobrim uspehom dovršili vsaj četrto šolsko leto na osnovni šoli. Revni učenci dobijo vse učne potrebščine tudi med šolskim letom v šoli. * Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pod predsedstvom g- univ. prof. dr. Karla Osvalda vršili od 14. do 19. junija zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 48 absolventk IV. letnika. Od teh je napravilo izpit z odliko 9, z dobrim uspehom pa 33, in sicer: Ambrožič Angela, Ambrožič Bra-nislava, Arnejc Karolina, Bajič Milena (z odliko), Bajič Vera (z odliko), Bernot Angela, Blatnik Angela, Blejec Katarina, Bostele Marija, Drobnič Angela (z odliko), Fodrans-perg Olga (z odliko), Grim Gabrijela, Inglič Marija Klemenčič Julija, Klenha Anselma, Kobal Marija, Kocijančič Vida, Krištof Vera, Lilleg Vida, Matjažič Leopoldina, Merhar Cirila, Pajek Jožefa (z odliko), Paternoster Marija, Pavletič Erika, Podboj Ljudmila, Pucelj Angela, Pustotnik Marija, Schaur Lea, Sedej Pavla, Simik Frančiška, Ske-telj Albina (z odliko), Škulj Andreja, Svetel Elizabeta (z odliko), Škerlj Marija Eva (z odliko), Torelli Frančiška, Trtnik Veko-slava, Urek Frančiška, Vaidjan Vida, Zaje Angela, Zupan Marija, Zebre Rosanda (z odliko), Zmavc Marija. Ostalih 6 kandidatk jrora po počitnicah izpit iz enega predmeta ponoviti. * Sokolski velesejem v Pragi. Ob priliki VHI. vsesokolskega zleta se priredi v Pragi veliki sokolski sejem, na katerem bodo razstavljeni vsi predmeti, ki jih potrebujejo Sokoli za telovadbo, oziroma za njihovo prosvetno delavnost Ta sokolski sejem bo na svečan način otvorjen dne 27. junija ter bo trajal do 7. iulija. Vse posetnfke vsesokolskega zleta iz Jugoslavije opozarjamo na ta sokolski sejem. * Zboljšanje kvalitete cigaretnega tobaka. Uprava državnih monopolov ie. v zadnjem času prejela polno kopo pritožb zaradi slabe kvalitete tobaka v naših cigaretah. Ka- kor javljajo iz Beograda, je uparva potrebno ukrenila, da se zboljša kvaliteta naših cigaret. 4 Nov hangar na aerodromu v BežanlJL Vojno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 3,500.000 dinarjev za gradnjo železnega hangarja na novem aerodromu v BežaniJ! pri Zemunu. * Falzlflkatl endinarskih novcev. Poleg dvodinarskih falzifikatov krožijo po deželi že enodinarski. V okolišu žandarmerljske postaje Škocjan na Dolenjskem so orožniki zaplenili že več takih ponarejenih kovanih dinarjev. Razlika se opazi v tem, da je fal-zifikat nekoliko večji in tanjši od pristnega dinarja ter brez zarez na robu. * Vagoni za prevoz sadja. Sarajevska tovarna vagonov je izdelala novo vrsto va-gGnov za prevoz sadja ter jih izročila direkciji državnih železnic v Sarajevu. Novi vagoni so izdelani po sistemu stelaž, tako da se bo transportirano sadje lahko obdržalo sveže do določenega kraja. * Komunistični proces v Novem Sadu. V komunističnem procesu proti obtožencem, ki so širili komunistično propagando v južni Bački, je bila predvčerajšnjim Izrečena razsodba. Nikola Crvenčič, glavni obtoženec, je obsojen na dve leti in pol težke ječe, Vaso Pesermeni in Jovan Sipoš pa sta bila oproščena. Državni pravdnik, kakor tudi obtoženec sta prijavila pritožbo. * Samomor 15 letnega dečka. V Beogradu je prošlo sredo 15 letni MilivoJ Perič prišel na obalo Save ter se z neke skale vrgel v savske valove. Usodni skok so sicer opazili trije dečki, ki pa ne znajo plavati in mu vsled tega niso mogli priskočiti na pomoč. Mladi Perič je kmalu izginil v motnih valovih Save. * V Milan, Tur in, Pariz In London napravi avgusta poučno potovanje društvo »Probuda«, gospodarski odsek. Vrnitev preko Marseille, Nizze, Monte Carla in Ge-nue. Prijave sprejema do 10. julija imenovani odsek, Ljubljana Resljeva cesta 13(11. Tam se dobe tudi podrobnejše informacije. * Za dekoracijo velesejmskih prostorov priporoča svojo bogato in lepo zalogo tapetnega in krep papirja, žebljičkov in lepila po priznano solidnih cenah tvrdka Iv. Bonač, trgovina s papirjem. * V blaznosti streljal na pasante. V Virju v Slavoniji je prošlo nedeljo Martin Mol-varec v blaznosti iz svojega vrta začel streljati na ljudi, ki so se mimo njegove hiše iz cerkve vračali domov. Seljaku Petru Ormancu je prestrelil obe nogi. Ljudje so se razbežali na vse strani. Končno so orožniki zgrabili in razorožili blaznega moža. Ormanec je smrtnonevarno ranjen. Mol-varec se ni vrnil normalen iz vojne in je končno zapadel v popolno blaznost * Ogoljuianl Jugosloveni na Ellls Islandu. Iz Newyorka poročajo: Afera z zadržanimi jugoslovenskimi državljani, ki bi imeli potovati na evharistični kongres v Chicagu, postaja vedno bolj zapletena. Dognalo se je da so ti Jugosloveni, ki so dobili karte za Ameriko od neke beograjske parobrodarske agenture, hoteli obisk evharističnega kongresa izrabiti tako, da ostanejo v Ameriki. Ugotovilo se je nadalje, da nekateri teh potnikov sploh niso vedeli, da se v Ameriki vrši evharistični kongres, marveč so bili od agenture ogoljufani, ker jim je bilo samo rečeno, da gredo lahko v Ameriko. Od onih ki so bili zadržani na otoku Ellis Islar.d pred Newyorkom, se zahteva kavcija 500 dolarjev, ki zapade, ako v šestih mesecih ne odpotujejo iz Zedinjenih držav. Po poročilu iz Newyorka pji od teh potnikov nobeden ne more položiti zahtevano kavcijo, vsled česar bodo vsi zavrnjeni in poslani nazaj v Evropo. Osem dejani smehu!! Sv. Janez in kanarček predvaja Bar©M UojA Pride ELITNI KINO MATICA lz Ljubljane u— Vidov dan dne 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji' stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob enajstih dopoldne. u— Rezervnim oficirjem. Na Vidovdan dne 28. t. m. ob 8.30 se vrši svečana služba božja, revija in defiliranje vseh trup ljubljanske garnizije na velikem vežbališču. Ob 11 se vrši služba božja v stolnici sv. Nikolaja. Vsi rezervni oficirji naj se udeleže teh svečanosti. U— Poklonitev pok. predsedniku zbornice za trgovino, obrt Iti industrijo Ivanu Knezu. Včeraj ob 9. dopoldne se je na ljubljanskem pokopališču poklonila deputacija zastopnikov beograjskih zbornic in sicer gg. Stevo Popovič, M. Stojanovič, Sv. Marodič, S. Jankovič, Milutin Stanojevič in Aleksander .levremovič pokojnemu predsedniku Ivanu Knezu ter mu položila na grob krasen venec s srbskimi in slovenskimi trakovi in mu razsvetlila grobišče. Ci. Milutin Stanojevič se ga je spominjal s kratkim, lepim nagovorom. u— Genijalne kritike. Včeraj zjutraj ob 6. se je lahko že vsa Slovenija krohotala na moj račun. Ako sc ie, sem zelo zadovoljen: pripravil sem ji vesel trenotek. Mislim, da je vzbujati zdrav smeh, zlasti dandanes, zaslužneje, nego ljudi spravljati v iezo ali žalost. Včeraj opoldne pa je prilezel na dan neki IjublJ. listič in ponatisnil košček moje zmotne trditve iz kritike z dne 22. in po vrhu še košček mojega popravka z dne 24. t. m. Zmoto, ki sem jo zjutraj sam popravil, prepisuje ta listič in popravlja po mejem popravku šele popoldne. Zelo duhovito, še boli kolegijalno, a najbolj ge-niialno! Liudem. ki se utapljajo v polomijah od srca privoščim, da se zabavajo nad mojo polomijo. Jaz sam sem se zabaval nad mojo raztresenostjol Toda rečeni list bi me moral smešiti že včeraj, ako bi bil hotel biti originalen. Tako pa sem mu luč prižgal šele jaz in šele po mojem popravku je postal — genijalen dovtipnež. In to zabava zopet mene. Tako se torej zabavamo vsi in še bolj sem zadovoljen. Samo jeze in žalosti nikar! Vaš vedno dobrovoljni Fr. a u— Nedeljske avanture. Z ozirom na naš članek v torkovi številki pod tem naslovom ugotavljamo, da ne bo nepotrebnih snnroi-čenj, da je tam navedeni »junak dogodivščine« Ž. Š., obrtniški nastavljenec. u— Slavnostna akademija Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v pondeljek 28. t. m. ob pol 9. v šolskem poslopju. Z akademijo se proslavi Vidov dan in pa pomembne šolske obletnice. u— Splošno žensko društvo v Ljubljani vabi k razstavi Slovenske žene, ki jo priredi v proslavo svoje 25 letnice. Otvoritev se vrši v soboto 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v paviljonu »K« na ljubljanskem velesejmu. u— Vpisovanje mladine na IV. mestni deški osnovni šoli (Na Prulah) se vrši dne 30. junija in 1. iulija, obakrat od 9. do 12. ure dopoldne. u— IL deš. mešč. šola v Ljubljani, VIL, priredi razstavo risb in ročnih del v šolskih prostorih v II. nadstropju dne 27. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ter 28. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. u— Na drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v LJubljani, Turjaški trg 4-1. se vrši vpisovanje gojenk ta hospitank od 30. junija do 2. julija 1926 od 9. do 12. dopoldne in ne od 28. junija, kakor je bilo to pomotoma javljeno. u— Na šestrazrednl mest. dekliški osnovni šoli na liceju se bo vršilo ■vpisovanje v poslopju »Mladike« v Šubičevi ulici dne 30. junija, 1. in 2. Julija od 8. do 12. Za učenke, ki vstopijo na novo, je treba prinesti seboj krstni list in domovinski list ter potrdilo o cepljenju koz. u_ Vpisovanje šolskih otrok. Vpisovanje šolskih otrok na II. deški osnovni šoU v Ljubljani (Cojzova cesta-Graben) se vrši dne 30. junija ter 1. in 2. iulija v času od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 17. popoldne v telovadnici zgoraj omenjene šole. Novinci naj prineso s seboj: Krstni list, domovinski list in potrdilo o cepljenju koz. Ker se moramo pri vpisovanju šolskih otrok v smislu odloka mestnega šolskega zveta ljubljanskega z dne 25. maja t. 1. št. 1061 ozirati strogo na razdelitev po šolskih okoliših, opo zarjamo roditelje novincev in roditelje onih otrok, ki so že hodili v šolo, da obsega šolski okoliš II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani vse ulice, ceste, trge itd. ki leže v sledeči obmejni črti: Marmontova cesta. Ulica rimske legije (jugovzhodna stran), Jamska cesta (južna stran) Valvazorjev trg (južna stran). Vegova ulica (vzhodna stran) Petrnelova ulica (južna stran), Židovska steza (južna stran) Jurčičev trg, Hradecke-ga most, Cankarjevo nabrežje, Stritarjeva ulica (jugozahodna stran), Črta preko poslopja mestnega magistrata do Za ograjami, Razgledna steza, vsa Grajska planota/ So-darska steza, Ulica na grad (severna stran) Karlovška cesta do Hrenove ulice (jugozahodna stran), Hrenova ulica (severozahodna stran) Pred Prulami (od Hrenove ulice zahodna stran do mostu pri Sv. Jakobu), Most pri Sv. Jakobu, Krakovski nasip, Trnovski pristan do Opekarske ceste, Opekarska cesta (severozahodna stran) in od tu proti severu zaokroženo na Cesto v mestni log. — Upravitelj. u_ Prošnja mestnemu gospodarskemu odboru. Iz krogov večernih sprehajalcev proti Podrožniku nam pišejo: Ze enkrat je pokazal načelnik mestnega gospodarstva hvalevredno umevanje, da je dal napraviti "b mostičku na ovinku poti k Čadu Podmž-I tiiko.m javno električno svetilko. Ko je do-I bila viška občina električno razsvetljavo lz mesta in pogodbeno 60 brezplačnih žarni-za javne ceste, smo pričakovali, da dobimo eno teh svetilk tudi pri Cadovi gostilni. Toda žarnice so jedva zadostovale za drugod, kjer se vrši promet domačega prebivalstva, dočiim porabljajo izprehode mimo Čada večinoma le mestni prebivalci. Z ozi-rov na javno varnost bi bila na tem kraju celo močna razsvetljava nujno potrebna. Mestna občina bi ne Imela znatnih stroškov, ako z par drogi podaljša napeljavo od imenovanega mostička do Cadove gostilne ter tam instalira žarnico, ki bi vso noč gorela. Gotovo bi g. Cad tudi kal prispeval k stroškom n. pr. da bi dal potrebne droge. Prosimo! u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaii; 1 tatvina, 1 pretep, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek razgrajanja, 1 telesna poškodba, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 3 prestopki kaljenja nočnega miru. 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Are tacija je bila izvržena 1 in sicer radi tajne prostitucije. u— Tatinski tovariš. Delavec Ivan Birti? se je pred kratkim seznanil z nekim Božo Maračičem, ki pa se je kmalu izkazal kot jako slab tovariš. Predvčerajšnjim je Birtič nenadoma opazil, da je Maračič svoie stvari pobral, zmotil pa se je v toliko, da je vze! tudi njegovo listnico z 600 Din, zlato dvojno verižico in srebrno žepno uro. Marači*. ki je doma z otoka Krka jo ie popihal bržkone nazaj v Dalmacijo, izključno pa ni. da je odšel v Italijo, ker ima na vesti naihrž še več sličnlh tatvin. u_V vlaku okraden. Na glavnem kolodvoru oziroma pozneje v vagonu mariborskega vlaka je zasledoval pred par dnevi Janko Dolinarja Iz Slovenjgradca nezniti človek govoreč hrvatsko, ki se je spretno sukal okrog njega. Komaj je začel vlak voziti, je neznanega moškega zmanjkalo. Do-linar pa je hip nato pogrešil v svojem žep« rdečo listnico z okrog 1800 Din gotovine ter raznimi dokumenti. u— Kako prideš ob uro. Hlapec Štefan Švigelj, uslužben pri Jelačinu v Rudniku 58. je v sredo popoldne prišel z dela domov in pogrešil v svoji sobi srebrno uro 7. verižico. Kakor hitro je pogledal na okno se ie spomnil, da ga je pustil v odsotnosti odprtega, se je kmalu zavedel kje je vzrok tatvine. Radoveden lopov je opazil odprlo okno ter uro na mizi in brž smuknil v sobo. Preiskal je temeljito tudi omare, vendar se je zadovoljil zaenkrat samo z uro in verižico, nakar jo je s plenom pobrisal zopet na prosto. u— Surov napad. Ko sta se vračala v sredo zvečer mizarski pomočnik Andrci :->-tar iz Štepanje vasi ter invalid Anton Te-kavc skozi Streliško ulico domov se je nenadoma pred Ljudskim domom zaletel v oha neznan človek, ki ju je začel sprva obde-lavati s pestmi, nato pa še z nogami. Tekav ce. je pričel tako silno metati ob tla. da ie obležal nezavesten. Tisti hip je prijel mimo pekarski pomočnik Franc Roje iz Vodmata. ki je Tekavca dvignil pokonci. Napadalec se je zaletel tudi v njega in ga poškodoval. Pred Ljudskim domom se je nabralo več pa santov, ki so priklicali stražnike. Ta ie popolnoma pobesnelega napadalca komaj ukro til ter ga odvedel na stražnico. Bil ie bivši mesarski pomočnik In sedaj zidarski delavec Leopold Oven, stanujoč v Štepanji vasi št. 36. Surovež na stražnici sploh ni vede! navesti vzroka, zakaj je Izvršil nenadni napad. u— Koncert »Slavca« se vrši 25. junija v »Unionu«. 015 u— Zadruga brivcev vljudno naznanja, da bodo brivnice v pondeliek 28. in torek 29. t. m. odprte samo do 12. dopoldne. V nedeljo 27. t. m. pa so ves dan zaprte. Načelstva, 827 Iz Maribora »— Drž. gimnazije v Maribora. Sprejemni izpiti za I. razred bodo v sreJo 30. KnJfia točno od 10. dalje. a— Odhod najmlajši]] mariborskih Sokolov v Prago. Z včerajšnjim popoldanskim osebnim vlakom se Je odpeljala v Ljubljano delegacija mariborskega naraščaja. Iz LJub-liane nadaljuje danes pot skupno z ostalim jugoslovenskim naraščajem z brzovlakom ra vsesokolski zlet v Prago. Maribor zastopa 9 naraščajnikov in 9 naraščajnic pod vodstvom Frana Mačuša in prof. Gruntarja. Nastopili bodo tudi s posebnimi točkami na slavnostnih akademijah. Slovo na kolodvora od naših najmlajših je bilo nad vse prisrčno. Upamo, da se vrnejo z lepimi uspehi domov. a— Smrt mariborskega velelndustrijalca. Na Dunaju je včeraj umrl g. Edvard Doctor Pokojnik ie bil znan veleindustrijalec ta med drugim solastnik mariborske tekstilne industrije »Doctor in druge na Ruški cesti. a— Iz trgovskega sveta. Trgovec s pohištvom E. Zelenko v Ulici 10. oktobra Je razširil svojo trgovino v dosedanje prostore menjalnice Bizjak, ki se je preselila v Pelikanovo hišo v Gosposki ulici 25. a— Na dekl. meščanski šoli v Mariboru s? bo vršilo vpisovanje za šoL leto 1926-27 v sredo, dne 30. junija ta v četrtek dne 1. julija vselej od 8. do 12. ta od 15. do 17. ure. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. a. 5 razred osnov, šole z dobrim uspehom. Prinesejo naj seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ta potrdilo o ceplje-rjn koz. Vpiše se lahko tudi pismeno. a— Nabori v Mariboru, ki se že vrše več dni, so v marsičem zelo zanimivi. Značilno je. da pregledovanje ni več tako rigoroz-no in da je bilo od 500 nabornikov iz mestnega okoliša, med katerimi je bilo precej dijakov, potrjenih Ie okrog 70 nabornikov. Ostale pa je spoznala komisija večinoma za začasno nesposobne. a— Trgovine na Vldovdan. Trgovski gre-mij obvešča svoje člane, da Imajo na Vldovdan vse poslovne prostore zaprte in to le za čas službe božje t. J. od pol 11. do 12. a— Trgovine na Vidovdan. Mariborsko veliko županstvo je poslalo mariborskemu trgovskemu gremiju dopis, v katerem sporoča, da morajo biti trgovine v Mariboru na Vldovdan ves dopoldan zaprte. a— Načelstvo obrtne zadruge brivcev, lasničarjev in sorodnih strok v Mariboru naznanja, da so brivnlce in damski česalnl saloni na Vidovdan dne 28. junija lahko ves dan odprte, kakor ob navadnih delavnikih, samo med časom službe božje dopoldne od pol 11. do 12. morajo biti zaprte. Za nedeljo dne 27. junija ta za 29. junija ostanejo predpisi odpiralnega ta zapiralnega reda v polni veljavi. a_ Protestni shod stanovanjskih najemnikov. Na snočnji seji mariborskega društva stanovanjskih najemnikov, katere so se udeležili tudi delegati drugih strokovnih organizacij, Je bilo z ozirom na poziv Saveza soglasno sklenjeno, da sa skliče za nedeljo 27. t. m. dopoldne na Gambrinovem vrtu veliko protestno zborovanje proti novim določbam stanovanjskega zakona, ki predvidevajo visoko povišanje najemnine. Shod, katerega se udeležilo številne organizacije, obeta biti velika manifestacija za zahteve najemnikov. a— Socijalistlčnl shod, ki se Je vršil snoči ob 20. na Gambrinovem vrtu. Je bil ponoven dokaz, da Je socljalistična stranka med mariborskim delastvom daleč, daleč od onih svojih nekdanjih dni po prevratu. Shoda se Je udeležilo do 300 oseb, od katerih pa je bilo izredno veliko pristašev drugih strank, zlasti Orjunašev. Dokler Je govoril Eržen slovenski, Je shod potekel popolnoma mirno, vkljub temu, da Je bilo že opažati napeto razpoloženje. Ko pa Je pričel govoriti Pelikan nemški, je nastal med zboroval-ci velik hrušč in protest, tako da so morali sh"d predčasno zaključiti. a— Starešinska zveza jugoslov. akad. društva »Triglav« v Mariboru poziva vse starešine ,da se odzovejo okrožnici Jugosl. »kad. društva »Triglav« v Ljubljani vsak po svoji moči z denarnimi zneski za turnejo po Srbiji. Bosni in Dalmaciji, ki jo priredi ljubljanski aktivni »Triglav«. Turneja s koncerti se začne dne 4. Julija. Ker ie turneja zvezana z velikimi denarnimi žrtvami, je vsak znesek dobrodošel. Na železnici je vožnja znižana. Te turneje se lahko udeležijo pod istimi pogoji kakor Triglavanl tudi starešine, ki se naj javijo pri ljubljanskem »Triglavu«, kier dobe vse direktive. Najnižji potni trošek Je 1200 Din. Dne 3. julija zvečer je ob 20. uri v Ljubljani javna produkcija pred odhodom. Pred to produkcijo pa sestanek delegatov. a— Somišljenikom Jugoslovenske Matice v Mariboru! V smislu sklepa zadnjega obč. zbora bo priredila podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru izlete v okolico, zla sti pa v obmejno ogrožene kraje,, da širi na ciionalno misel in ljubezen do naroda. Prvi izlet se vrši v nedeljo, dne 4. julija v Ja-renino, kier priredi tamkajšnja agilna po- idražnica Jugoslov. Matice domači domovinski praznik z obširnim sporedom. Iz Maribora bo vozil ojačen vlak ob 13.15, ki se vrača v Maribor okoli 22. ure. Dne U. julija pa se vrši izlet v Šmarje ob Pesnici na veselico tamkajšnje podružnice Jugoslovenske Matice. e— Nabori so z včerajšnjim dnevom končani. Razen prepevanja se do zadnjega dneva ni zgodilo ničesar hudega. Oblasti so izdale strog ukaz radi točenja alkoholnih pijač nabornikom, kar Je imelo le dobre posledice. Vsi celjski gostilničarji razen enega so se držali tega navodila. Policija je na zahtevo vojaške oblasti aretirala tri fante, ker so v pijanosti pri naboru razgrajali. Na-pili so se v gostilni pri »Zvezdi« v Gosposki ulici, katere lastnik Je radikalni občinski svetnik gospod Žnnier. Radovedni smo, ali bo sledila temu prestopku kazen vzlic radikaliji. e— Sprejemni izpit v 1. razred na drž. realni gimnaziji v Celja se Je vršil v četrtek, dne 23. t. m. Prijavilo se Je 57 učencev, med njimi 7 deklic. Sprejeti so bili vsi. Število prijavljenih ta sprejetih učencev v letošnjem letnem roku Je znatno manjše od lanskega leta. Iz Celja e— Pomočnik ministrstva prosvete v Celju. V Celje se Je pripeljal v četrtek dne 24. t. m. pomočnik ministra prosvete g. Obra-dovič. Ogledal si Je staro poslopje okoliške šole ter staro gimnazijo, v kateri Je nastanje nih nekaj razredov okoliške šole. Prisostvo val Je tudi pouku. Na to se je podal v sprem stvu načelnika krajnega šolskega sveta za Celje-okolico g. dr. Hrašovca, srezkega po-glavaria g. vladnega svetnika dr. Žužka ta srezkega nadzornika g. Cerneta na prostor nove šole, da se osebno prepriča o legi poslopja in kako zgradba napreduje. S popoldanskim brzovlakom se ie g. pomočnik ministra prosvete vrnil v Beograd. e— Proti podaljšanju nestalnostl državnih uslužbencev. Na rednem sestanku krajevne organizacije SDS dne 23. t. m. v Celju se je ostro bičal najnovejši napad vladne večine na pravice javnih uslužbencev, po katerem se tem vzame stalnost za nadaljno dobo treh let. dasiravno Jim je zasigurana v smislu čl. 234 zak. o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih s 1. sept. 1926. Vidi se zopet v tem slučaju, kako malo upošteva RR vlada od kralja samega podpisane zakone in po zakonu zagotovljene pravice javnih nameščencev. Dasiravno radikali pri vsaki priliki vabijo zlasti nižje uslužbence v svoje vrste s tem, da jim obljubljajo vse mogoče udobnosti, jemljejo na drugi strani celo to, kar si Je uradništvo po hudih bojih s pomočjo SDS, zlasti pa bivšega narodnega poslanca dr. Reisnerja priborilo. Besede in dejanja! Kdaj se bo uradništvo streznilo in se ne bo dalo več vleči za nos. e— Protestno zborovanje najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje za nedeljo, dne 27. junija t. 1. ob devetih dopoldne v restavracijo Narodnega doma protestno zborovanje proti nameravanemu podaljšanju stanovanjskega zakona. Vsi najem niki si morajo biti svesti, da bodo vsled ne-socijalnega nepojmovanja izročeni v kratkem času najhujši bedi. Zatorej vsi na shod, da še pravočasno povzdignemo naš veto. Iz Trbovelj t— Udeležitev gasilske proslave v Zbj grebu. V smislu sklepa občnega zbora tr« boveljske gasilske župe bo gasilstvo obči* ne številno zastopano pri proslavi Hrvat« sko«slavonske gasilske zajednice v Zagre« bu. Proslava se bo vršila v dneh 27., 28. in 29. t. m. pod pokroviteljstvom kralja in kraljice. t— Občni zbor Zadružne elektrarne. Na načelstveni in nadzorstveni seji Zadružne elektrarne v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se bo vršil občni zbor 22. julija. t— Pravilnik bratovske skladnice. Vče« rajšnji «Slovenec» vztraja v članku iz Tr« bovelj pri svoji trditvi, da so pripravljeni delavci na višje dajatve v bratovsko sklad« nico. Mi se ponovno sklicujemo na zaključ« ke konference rudarskega delavstva, da se prispevki na noben način ne smejo poviša« ti, ker že te komaj zmorejo. Opozarjamo rudarje na veliko ljubezen klerikalcev do njih, ko hočejo, da bi plačevali od svojih povprečno 500 Din zaslužka na mesec še več kot dosedaj, ko plačujejo že okoli 65 Din. V ostalem opozarjamo na današnje poročilo o poteku seje glavnega odbora bratovske skladnice, na kateri se je ugo« tovilo, da je dr. Žerjavov pravilnik v mar« sikaterem oziru zelo dober, ker je število upokojencev po novem pravilniku tako na« rastlo, da ogroža pokojninsko blagajno. Vsem seveda nikoli ni mogoče ustreči, ka« bor n. pr. staroupokojencem. V zvezi z rešitvijo njihovega kočljivega vprašanja opozarjamo na znana milijonska posojila, s katernmi najbrž ne bo ničesar. Zato bo njih vprašanje ostalo po vsej priliki tudi po zaključku rudarske ankete v Beogradu še nadalje nerešeno. t— Število staroupokojencev v Trbovt Ijah. Število staroupokojencev bratovske skladnice znaša okoli 1100. Od teh je 500 upokojencev, 350 vdov in 250 sirot. Vsi skupaj prejemajo na tri mesece komaj okroglo 5000 Din. Vremensko rteteoroioški iovon » Ljubljani. 24 junija 1926 Višina barometra 0O8.8 111 Kraj Cas opazovanja Temper. 7. 758-0 15 8 8. 7585 16-6 14. 7570 22-2 21. 757-1 196 8. 7582 190 8. 758-3 20-0 8. 757-0 18-0 8. 758 2 15-0 7. 756-8 190 7. 7569 19-0 7. ! 759-9 15-0 Rei. vla- Smei vetra in Oblač- Vrsta padavine ga 1 % brzina v m nost 0—10 ob opazovanju / mm fo 1 ure 94 W 0.5 10 megla 4.7 92 S\V 0.5 10 65 S\V 1.5 7 75 NNE 0.5 10 67 SE 3 0 19.0 84 SE 15 4 91 mirno 7 2.0 90 mirno 10 66 NW 3 10 20 75 mirno 3 4.0 — N 3 5 0.3 Ljubljana . . \ (dvorec) 1 Maribor . . . Zagreb ... Beograd ... Sarajevo . . . Skoplje . . . Dubrovnik . . Praga .... V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za mm 1.1 m. Solnce vzhaja ob 413 zahaja ob 19-51. luna vzhaja ob 19-32, zahaja ob 05-46. Dunajska vremenska napoved za petek: Najbrže večinoma jasno, mogoče lokalne nevihte, temperatura podnevi precej visoka. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi, nebo spremenljivo, mestoma oblačno, temperatura od 20—26 stopinj, morje skoraj mirno. Spori Bazena Ilirija : Primorje 9 s 2 (4 J 1) Tekmi, ki se je odigrala predvčerajšnjim na igrišču Ilirije, jo prisostvovalo le pičlo število gledalcev kljub temu, da je to pr« vič po daljšem presledku, ko si merita svoje moči družini ljubljanskih rivalov. Še ne povsem znan faktor pri včerajšnjem na« stopu je družina Primorja, ki je dosedaj nastopala samo proti izvenljubljanskim klubom. Predvedena igra je bila odigrana v zelo živahnem tempu. Družina Primorja« šic je precej vigrana celota s slabimi toč« kami na levem krilu in desni krilki. Vrata« rica je tudi bila precej nesigurna. Velika njena hiba je odbijanje žoge, ker s tem samo povzročuje igranje pred svojimi vra« ti. Nizkih strelov sploh ne brani in to je v precejšnji meri hiba, ki je povzročila ta« ko visok poraz. Napad je pred vratmi do* cela odpovedal radi prepočasnosti ali pa ja tudi najsigurnejše šanse zastreljal z ne« sigurno plasiranimi ali mehkimi streli na goL Goli za Ilirijo so rezultirali skoraj iz samih solo akcij, po večini Bernikove, ki je bila na prostoru poleg vratarice So* nje najboljša igralka. Sodil je g. Doberlet v polju v splošnem dobro, napravil pa je dve kardinalni pogreški pri prisojanju go« lov; ko je prisodil družini Ilirije en out strel in slučaj, ko ni bila cela žoga prešla goal črto, od druge strani pa je družino Primorja prikrajšal za en regularni gol. Maloštevilno občinstvo, predvsem mladi« na, se je proti igralkam obnašala precej neolikano. Klubi in podsavez naj ukrenejo vse potrebno, da se igralke ne bodo zasme« hovale. Sicer bomo morali ostro nastopiti proti odgovornim činiteljem. Damski izbirni miting LLAP. Pred dnevi se je vršil na igrišču Primor« j a prvi del damskega izbirnega mitinga LLAP, za določitev reprezentance za mateh Češkoslovaška : Jugoslavija : Francija, pri katerem so startale atletinje Ilirije, Primor« ja in Atene. V vseh treh disciplinah so doseženi dobri rezultati, ki bodo z ozirom na zadostno število 6odnikov verificirani kot novi podsavezni rekordi. Tek 80 m: 1. Šantel Duša 11 sek., 2. Pre« Vec Silva, 1 m zadaj (obe Primorje), 3. Bernik Fanči (Ilirija) za prsa. Omanova iz« stopi na progi. Met krogle (3.628 kg) ob o« jeročno: 1. Krisch Babv (P.) 18.36 m (des« no 9.64 in levo 8.72), 2. Bernik Fanči (L) (desno 7.685 in levo 9.905).' 3. Jermol So* nja (I.) 15.005 m (desno 8.91 in levo 6.095). Skok v daljavo: 1. šantel Duša (P.) 4.795 m, 2. Tratnik Jelka (I.) 4.47 m, 3. Cimper« man Marica (Atena) 4.06 m. Nadaljevanje mitinga se je vršilo v to« rek v sledečih disciplinah: tek 200 m, skok v višino, met diska (1 kg) in met kopja (800 g) oboj ©ročno. Rezultati so: Tek 200 m: 1. Zanner Frida (Primorje) 29.7 sek, 10 m handc., 2. Bernik Fanči (L) za prsa, 3. Krisch Marija (P.) 14 m handc. Skok v višino z zaletom 1. Cimperman Ma« rica (A.) 1.30 m, 2. Gregorin Danica (P.) 120 cm. Met kopja (800 g) cbojeročno: 1. Bernik Fanči (I.) 34.95 m (22.30 in 12.61), 2. Cimperman Marica (A.) 30.62 m (22.48 ir. 8.14 m), 3. Krisch Marija 30.15 m (21.24 in 8.91). Ta disciplina je bila prvič pri nas na programu. Rezultat velja kot nov slov. rekord. Met diska (1 kg): 1. Krisch Marija (P.) 29.13 m (boljše od sedanjega iugoslov. in slov. rekorda), 2. Preveč Silva (P.) 27.35 m, 3. Cimperman Marica (A.) 26.22 m. Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 23. VI. 1926.) Za medmestno tekmo Ljub« Ijana : Zagreb, ki se vrši v nedeljo dne 27. t. m. v Zagrebu se določi sledeče mo* štvo: Erman J.«Pleš J., Jančigaj«Zemljak, Gabe Zupančič, Lado Zupančič»Cebohin, Erman A., Buljevič Zv., Uršič, Čamernik. Rezerve: Oman, Marchiotti II. Delegata LNP. sta gg. Dorčec in Kuret. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 9. z brzo* vlakom z glavnega kolodvora. Vsi navede« ni igralci morajo biti najkasneje ob 8.45 na glavnem kolodvoru ter morajo prinesti seboj dokolenice in čevlje. Drese dostavi SK Slovan, hlačke pa ASK Primorje. Even« tualne zadržke se ima javiti g. Kuretu do sobote 26- t m. do 13. ure. Onega, ki na« vede kot vzrok bolezen, bo pregledal po podsavezu določeni zdravnik. Neupravičen izostanek se bo strogo kaznoval. Vzame se na znanje dopis SK Ilirije z dne 16. t. m., v katerem javlja vzroke, naj se njeni igral« ci za tekmo Zagreb : Ljubljana ne bi vzeli v obzir, kar se je do možnosti upoštevalo. SD. Adrija (Trst) ; ASK. Primorje. Nedeljska tekma bo po dveh letih prva internacijonalna hazena tekma v Ljublja« ni. SD. Adrija, ki prednjači v Italiji v tem športu, goji nizko, toda zelo hitro in efekt« no igro. Njeni streli na gol so nizki, skoro prizemni — za vsako vratarico najbolj ne« varni. Mlada in nadvse simpatična družina Adrije nastopi v nedeljo ob 4.45 pop. pro* ti družini ASK Primorje. Pred in po tej tekmi se vršijo razne nogometne tekme. Dne 29. t. m. bo Adrija gost ISSK Mari« bora v Mariboru. Medklubska kolesarska štafetna dirka za , 1 vagon 530; «6», 1 vagon 340; <5>, 1 vagon 210. = Ljubljanski velesejem dobiva mednarodni značaj. Na letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma bodo inozemski razstavljala zastop-.ni v nnK"<7~> v •'•'• »1 kakor doslej. Zastopane bodo od tulih držav Zedinjene države, Anglija, Bolgarska, Češkoslovaška, Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Poljska, Švica in Francija, slednja s 14 tvrdkami. To pomenja, da se naš velesejem vedno bolj uvažuje v inozemstvu in da dobiva značaj mednarodnosti. Posebno zanimiva bo letos avtomobilska skupina; razstavilo bo 17 avtomobilskih tvrdk s 40 tipi. = Dohodki pri centralnih carinskih blagajnah so znašali v tretji dekadi maja t. 1. skupno 45,656.933 Din, in sicer: v Beogradu 11,267.526, v Zagrebu 9,447.573, v Novem Sadu 8,809.618, v Ljubljani 4,021.197, v Mariboru 3,192.706, v Splitu 2.068.982, v Skoplju 2,668.030, na Sušaku 1,011.205, v Dubrovniku 3,170.096 Din. Skupno od 1. aprila do 30. maja t. 1. so doeegli ti dohodki svoto 314,134.926 Din. = Položaj na tržišču jajec. Produkcija je v zadnjem času precejšnja, dočim povpraševanje ni nič kaj posebno. Izvoz naših jajc je razmeroma slab. Švica malo kupuje, ker je ta mošnji konzum manjši radi slabega po-seta letoviščarjev spričo neprestanega slabega vremena. Tudi London konzumira manj jajc zaradi rudarske stavke. Švica plača 130—132 švicarskih frankov za zaboj, Dunaj povprečno 11—13 grošev za komad, London 8 šilingov za 120 komadov. V Nemčiji 90 cene prilično nespremenjene že dalje časa. V naši državi je nakupna cena povprečno 0.70—0.75 Din komad. V Ljubljani in Mariboru se gibljejo cene med 0.75 do 1.25 Din za komad na drobno. = Redni občni zbori. , d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, 26. t. m. ob pol 2. popol. v Zadružni gospodarski banki: Ljudevit Mars, tovarna lakov, d. d. v Domžalah, 6. julija ob pol 3. pojx>ldne v lastnih poslovnih lokalih v Domžalah; Tiskarna v Kranju, d. d., 6. julija ob 6. zvečer v podružnici Slavenske tenke v Kranju; Internacionalna kopališna in hotelska d. d. v kraljevini SHS s sedežem na Bledu 9. julija ob 11. dopoldne v Ljubljani v prostorih Slovenske banke. = Tvornica vžigalio v Norem Vrbasu je prešla z nakupom večine delnic v last tDra-ve>, tvornice vžigalic, d. d. v Osijeku. = Podružnica Kmetijske družbe r Št. Pavlu v Savinjski dolini je priredila 15. t. m. premiranje domače goveje, živine murodol-ske pasme izključno le za občino Št. Pavel, ki je pokazala prav povoljen uspeh. Potrebna denarna sredstva so dali: domača občina (1800 Din), okrajni zastop celjski (1000 Din) ter domači dve posojilnici (skupno 800 Din); skupaj se je torej dobilo 3600 Din. Ocenjevalni odbor so tvorili gg.: dr. Sadu, inž. Koprivšek. Fran Goričan, Martin Zupane, Anton Kač in Franc Pavlič. Premira-n.ie se je vršilo na šentpavelskem sejmišču. Od 52 prignanih živali, to je 6 bikov, 11 te- lie in 35 krav, je bilo premiranih 23 glav. Najvišje darilo je bilo 1000 Din, najnižje 60 DJn. Trije najboljši živinorejci so dobili povrhu še tudi pohvalni ce od velikega župana mariborske oblasti v lepo izdelani obliki. o končanem delu Je izpregovoril živiilo-rejaki referent mariborske oblasti gosp. Martin Zupan shranim kmetom o pomenu živinskega pretniranja, čestital k lepeonu začetku ter vzpodbujal k vzira£iemu napredovanju, k še lepšemu rannahu in razcvttu domače govedoreje. = Skakanje delnic Donavsko-savsko-ja-dransko železnice. Z Dunaja poročajo: Delnice Dona vsko-saveko-Jadranske železnice (bivše Južne železnice) se že več dni dvigajo, baje zaradi nakupovanja neke budim-peštanske bančne tvrdke. S poučene strani se izjavlja, da so vesti glede nakupovanja brez podlage. = Težkočo budimpet tonskega koncema čin, zagrešen na javnem prostoru, ga je gosposka kaznovala z večjo globo. Montague se je kazni podvrgel. Da pa dokaže oblastem, da se zavoljo kazni ne srdi nanje, je povabil vse poglavit-nejše filadelfijske oblastnike na dinč, ki ga je priredil na ladji. Kapitan je skrbno pazil, da gostom ni primanjkovalo pijače, še več: silil jih je z vinom toliko časa, da so se upijanili. Koncem pojedine pa je vstal in izpregovoril: politični urad, ki ga je iz-pop i ln'.I s pravilnikom za mladinsko oskrba. Poleg urada naj bi sc pritegnilo k tc-t j de'u iudi širše obiLn^tvo in tako je povabil mcstcl magistrat na prvo sejo. mladinskega sveta 21. t. in. vse korporacije, ki dk:or.i;. Na morje se bodo po-?!a!i taki, k! morejo plačat! 30 Din dnevno, drugi bod > plačali vsaj delno in za nekatere sc bodo krili vsi stroški iz nabranih' sredstev. V vseh primerili pa se bodo poiskali najrevnejši in okrepčila najpotrebnej- . Zdravniška preiskava že vrši po šolah izbiri', vendar ne same med tistimi, ki so se priglasi l, temvel med vsemi, kajti najpotrebnejši se večinoma niso hoteli priglasiti. Kolonije so zamišljene na otoku Krku, v Novem in Senju. Začetkom julija le upati, da se odpošljejo prve kolonije. Za predsednika mladinskemu svetu je bil Irti-an račelnik socijalnega odseka g. Stabej, i.a tajnika pa vodja urada g. Brandt-ner: za okrajne mladinske predstojnike na: ra I. ekraj g. Slavko Dimnik, za II. okraj gdč. Je!a Levstikova, za III. g. dr. Vebie, za IV. nadučitelj g Vabič in V. g. uprav:-telj Lukmnn. O. učiteij Skaia in dr. Strmšek sta se zavzemala /a to, da se ustanovi še strokovni sosvet predvsem za varstvo dojenčkov, za f.skrbo v predšolski dobi, za nasvete pri duševno zaostali deci i. dr. Sklenilo se je, da se bo o zadevi razpravljalo na prihodnji seji mladinskega sveta in sc bodo ob tej pr':iki s .a vili tudi konkretni predlogi. S tem je podan temelj za mestno zaščito dece v MariDora in upati je, da vnema, ki so jo pokazali poklicani faktorji doslej, ne b izginila, marveč bo rodila najlepše uspehe v blagor nai oda, dnžave ;.n občine ter v korist najbedneiših izmed bednih, v korist zapuščenih in zanemarjenih otrok. P. St. Po došlih informacijah je pripravljeno sprejeti večje število dclavccv tudi poda jetje Dukič v Trbovljah. Izseljevanje rudarjev v Francijo Delavska zbornica nam poroča: V sredo, dne 23 t. m. je odšel v Frana ci jo drugi transport rudarjev. Prvi, ki se je odpravil sredi maja, je obsegal 46 delavcev r. družinami za železorudnik «Societe Me« tallurgique de Knutange« v Alzaciji, zdaj* šnji pa 120 rudarjev — samcev, od katerih jih odpade 15 na železorudnik «Societe des Acieries de Longwy», Tucquegnicux v Al« zaciji, ostali pa na premogokop «Societe des mineš courrieres«, «Billy Montingny», »Pas de Calais® v severni Franciji. Kar sc tiče rodbin, je ministrstvo socijal* ne noiitike na intervencijo Delavske zbor. niče dovolilo izselitev 44tim, ki bi jih bi» le pripravljene sprejeti francoske družbe takoj, ko bodo urejena primerna stanova, nja Priporoča pa se družinam, naj si za enkrat šc ne delajo stroškov z nabavo pot. nih listov, ker ni določeno, kdaj bi mogli oditi še nadaljnji transporti. Za samce in tudi poročene, ki bi mogoče hoteli oditi sami brez roditeljev, se vrši zdravniški pregled in podpis posiodb v soboto 26. t. m. ob 0. v Delavskem domu v Trbovljah. Vsi. ki že imajo potne liste — po novem je potrebnih 6 fotografij, ker jih potre, bujejo nekaj za oblasti v Franciji — naj lih prinesejo s seboj, ostali pa si jih naj čimprej preskrbe, da jih bo mogoče naj. hitreje odpraviti s prihodnjim transpor« tom. Delavstvo se opozarja, da je izseljeniška akcija namenjena le onim revežem, ki so brez dela, drugim pa ss svetuje, naj osta* nejo pri svojem delu ▼ domovini Cepljenje proti škrlatinki in serum Dve živeči tragični žrtvi smrtnih slučajev v družini Andrejka — oče umrlih in za. vod, ki jc vodil ccpljenje — debatirata v javnosti med drugim tudi o mojem razgo. voru, ki sem ga imel z g. podpolk. Andrej, ko na dan pred smrtjo njegove hčerke Mi. licc, t. j. takrat, ko sem bil pri Milici kot kcmzilijarij na infekcijskem oddelku splo. šne bolnicc . r sem prvič zvedel o smrti Marka ter o obolenju Milice. Nisem se hotel vtikati v brezplodno po. smrtno debato; razven tega sem mislil, da b-o večina poučene publike itak razvidela iz debate same, da gre za nesporazum; zato sem molčal. Neprestano povpraševanje od najrazličnejših strani oa mi razodevajo vsesplošno nanačno tolmačenje in radi te. rfa ie -noja dolžnost, da sledeče pojasnim: Naj se ne zamenjuje serum s cepivom! To sta dve čisto različni stvari. Cepi se proti škrlatinki s toksinom (strupom), ki se nahaja v juhi, za zdravljenje že obsto. ječe škrlaticc se pa uporablja serum, ki se pridobiva iz konjske krvi in vsebuje anti« toksin (protistrup). Z gospodom podpolkovnikom Andrejko sva govorila o serumu, kar tudi navaja, ne pa o ccpivu. Govorila sva o tem radi tega, ker so se na infekcijskem oddelku, pred katerim sva stala, baš vršile priprave za vbrizganje zdravilnega seruma njegovi bol« ni hčerki. Točneje bi moral reči, da sva govorila o serumih, kajti omenil sem go. spodu podpolkovniku, da se jih izdeluje po različnih velikih inozemskih institutih več vrst po različnih metodah, da je njihova učinkovitost jako različna, in da pokažejo dosedanji protiškrlatični serumi v gotovih primerih uprav čudovito učinkovitost, v drugih se pa izkažejo pogosto žal brez vsa. kega zdravilnega učinka. Govoril sem mu tudi o upanju, ki ga go. jimo zdravniki, da bodo v doglednem ča« su, ako bo medicinska znanost z dosedanjo brzino napredovala, že tudi naši domači instituti lahko proizvajali učinkovit pro. tiškrlatični serum, in o upanju, da bomo v bližnji bodočnosti, morda že v 1 do 2 letih, z zaščitnim cepljenjem in zdravilnim se. rumom problem škrlatice že do tiste stop« nje lahko rešili, kakor je danes rešen pro* blem difterije in problem koza. Razumljivo je, da se bistvo razgovora, ki ga tu podajam v ekscerptu, ne da točno izraziti v enem stavku, radi tega ni čudno, ako vzbuja formulacija, kakor jo je po. dal g. podpolkovnik Andrejka, čisto na. pačne misli. Popolnoma zgrešeno je pa, ako se iz raz. govora o serumu sklepa na ccpljenje, kajti cepivo ni serum. Tako sklepanje bi bilo zgrešeno tudi tedaj, ako bi zdravilni se. rum zares bil nevaren, kar pa ni, kajti protiškrlatični zdravilni serum jc iste na. rave, kakor zdravilni serum proti difteriji, ki se vsesplošno uporablja že desetletja z največjim uspehom. O ccplienju proti škrlatinki sem pa v javnosti že razložil glavno vsebino te fantastičnimi eapletljajl od za-četfca do fconf.3. ki prinašajo navdoSenemo Eitatolio z interesantnim razmotri-vanjem vpak hip preeene čenja, ki mu {e eledl razočaranje Ui konsternacija in zopet preseneienj« tako, d. so Sitatelji nestrpno priCa-kovali vpako nadaljevanje romana, je izšel ln se dobiva pri opravi »Jntra« v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezan, itase . ... 55 Din Broširan, ra .... 45 Din Gaston Leroux: 7i Prikazen v Operi In tisto, česar sem sc najbolj bal, se je pričelo av:Omatično... Naenkrat naju je poplavila svetloba!... Da, zdeio se je, da se je za steno vnel požar. Vikont de Chagny, ki se temu ni nadejal, je bil tako presenečen, da se je opotokel. In glas onstran zidu je zagrmel iznova. »Rekel sem ti, da je nekdo notri!... Ali vidiš sedaj okno, bleščeče okno? ... Cisto pod stropom!... Kdor je za tem zidom ga ne vidi!... Ti pa splezaj na lestvo! Zato je prislonjena k zidu ... Veli-krokrat si me vprašala, zakaj stoji tukaj... No, zdaj si izvedela!... Nanjo stopim, če hočem gledati skozi okno v mučilnico... mala ra-dovednica!...« »Kakšne muke... kakšne muke so tu notri V... Erik, Erik! Recite, da me hočete samo strašiti!... Recite mi, če me ljubite, Erik!... Kajne, da ni muk? To so bajke za otroke!..« »Pojdite gledat, srček moj, k okencu!...« Nc vem, če je vikont zraven mene še slišal onemogli glas mlade ženske, toliko ga je prevzel nečuveni prizor, ki se je odkril njegovim zbeganim očem... Jaz pa sem že prepogosto videl to igro za časa rožnih ur v Mazenderanu, zato sem se zanimal samo, kaj se govori onstran zidu. Iz besed, ki sem jih slišal, sem hotel najti kako misel, kak izhod iz obupnega položaja. »Popnite se, popnite k okencu!... Povedali mi boste potem, kakšen nos ima!« Zr.slišal sem premikanje lestve ... »Tako, zda; stoji prav!... Le stopite gori!... Nočete?... Poj-dem pa sam, golobička mojaT...« »No pa pcidem!... Videti hočem... pustite me!« »Seveua, seveda, srček moj!... Ti moje solnčece!... Kako ste dražestni... Lepo je od vas, da mi prihranite tak trud v mojih letih!... Povejte mi, kakšen nos ima!... Ce bi ljudje slutili, kolika sreča je imeti svoj lastni, zares lastni nos... nikoli ne bi hodili stikat po mučilnici!...« V tem trenutku sem razločno začul nad glavo tele besede: »Nikogar ni notri, prijatelj!...« »Nikogar?... Ali ste prepričani, da ni nikogar?...« »Res ni nikogar...« »Tem bolje, tem bolje!... Kaj vam je, Kristina? Vendar vam ni slabo? ... Saj pravite, da ni nikogar notri... Kako pa se vam zdi razgled?...» »O, lep, lep!...» »No, vidite!... Je že bolje, kajne?... Zakaj bi se človek razburjal! ... Čudna hiša to, kajneda, kjer je tak lep razgled? ...« »Da, človek bi mislil, da je v revinskem muzeju!... Toda recite mi, Erik, tu notri ni muk?... Veste, da ste me hudo prestrašili! ...« »Zakaj pa, če ni nikogar?...« »Ali ste sami sezidali to sobo, Erik?... Joj, kako lepa je! Resnično, velik umetnik ste, Erik.. .< »Da, da! Velik umetnik »svoje vr;te«. »Toda povejte mi, Erik, zakaj pravite tej sobi »mučilnica«? »O, to je čisto preprosto. Najprej pa mi povejte, kaj ste videli?« »Videla sem gozd!...« »In kaj je v tem gozdu?« »Drevje!... « »In kaj je na drevju?« »Ptički...« »Ali si videla ptičke?...« »Ne, nisem jih videla.« »No, kaj si torej videla! Išči!... Videla si veje! In kaj je na veji?« je dejal grozni glas ... »Na veji so vislice! Zato pravim svojemu gozdu »mučilnica«!... Vidiš, to je le besedna igra! Vse to je le za smeh!... Jaz se nikoli ne izražam tako kakor drugi ljudje! Ničesar ne napravim tako kakor drugi!... Toda truden sem, truden... Dovolj mi je tega, veš, da imam gozd v svoji hiši 1.1 mučiU nico!... In da stanujem kot šarlatan v zaboju z dvojnim dnom!... Sit sem tega, sit!... Imeti hočem dostojno stanovanje z navadnimi vrati in okni, v njem pa pošteno ženo kakor vsi drugi ljudje!... To bi morala razumeti, Kristina, ne da bi mi bilo treba neprestano ponavljati!... Zeno kakor vsi drugi ljudje!... Zeno, ki bi jo ljubil, ki bi se ob nedeljah izprehajal z njo, med tednom pa bi jo zabava i, da bi se zmerom smejala! O, z menoj se ne bi dolgočasila, imam jih dokaj za bregom... Kristinica, Kristinica, poslušaj me!... Saj me več ne odbijaš?... Povej! Ali me imaš kaj rada?... Ne, ne! Ne ljubiš me!... Toda nič ne de: me boš že še rada imela! Od začetka nisi mogla gledati moje maske, ker si vedela, kaj je pod njo... Zdaj pa jo že lahko gledaš in pozabljaš, kaj je zadaj, in nič več te ni groza!... Človek se vsemu privadi, če hoče... če ima dobro voljo!... Koliko parov se pred poroko ni ljubilo, pozneje pa so se obožavli! Oh, ne vem več, kaj govorim... Z menoj se boš izborno zabavala!... Na celem svetu ni takega ventriloka — to ti prisegam pred bogom, ki naju bo poročil, če boš pametna — ni ga pod solncem trebuhljača, kakor sem jaz! Jaz sem prvi ventrilok na svetu!... Smeješ se? ... Ali mi mar ne verjameš? ... Le poslušaj! Erik (ki je v resnici bil prvi trebuhljač sveta) je motil deklico (to sem takoj uvidel), samo da bi odvrnil njeno pozornost od mučilnice ... Glup račun!... Kristina je mislila samo na naju!.. Večkrat je ponovila z najslajšim glasom in milo proseč: »Ugasite okence!... Erik, ugasite vendar okence!...« Prepričana je namreč bila, da svetloba, ki se je nenadoma pojavila rfa okencu in ki je pošast o njej govorila tako grozilno, ni bila brez posebnega pomena... Trenutno jo je vsaj nekoliko pomirilo to, da naju ja videla pokoncu in zdrava sredi veličastnega požara ... Seveda je bila še bolj pomirjena, če bi luč ugasnila___ Erek pa je že začel razkazovati svojo ventriloško vedo. Rekel jc: Tiha sreča Dvignite pismo Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din <9*—% Boljša drž. uradnica Seli radi osamelosti dopisovati e starejšim, resnim, inteligentnim gospodom. — Prednost imajo samski drž. uradniki. Dopise pod šifro Drava 03» na upr. .Jutra« 17620 >pecij i roprav cijili.i mehanik strojev Ivan Legat, Maribor Vetriniska ulica 30. Tel. im. pisarn. 173 Jugo-Agencija ■Beograd, Skopljanska 8 išče žensko in moško r^obje za v;.e vrste dela in ažbo Imeti morajo izpričt /ala. i 1260 Za vodstvo trgovine z meš. blagor eprejm. ?a starejšo, popolnoma *mo--tojno sotrudnico ali so-trudnika, ki je že v isti Ustnosti v večjih trgovskih hišah sodelovala. Pismenim -onudbam je priložiti spričevala in sliko. — Norbert Zanicr & s.i, Sv Peter v Savinjski dolini. 17374 Kolo jugosl. sester v Ljubljani 1,0 Uuelo izredno odborovo tr.jo r petek 25. jumja^ob 17. uri. 17600 Vidovdanska proslava v Kamniku K vidovdaneki proslavi in veselici v nedeljo, 27. t. m. T Kanniku vozi poseben vlak iz Ljut'i«ne gl. kolodvor ob 11.1. «un?t>. Fin na gor. kolodvor ob 11.^0, Trzin 12.31, Domžale 12 , .larše 13.02, Kamnik UUJ. Vrača se ta vlak iz Kamnika v Ljubljano ob 22. uri. Poleg drugili društev se udeleži proslave tudi .Ljubljanski Zvon. a svojim mešanim zborom. Ljubljanča-r,i pTl.lite z ostalimi društvi in izletniki ta dan vsi v prijazen Kamnik — saj so i.romet.e /-veze na '• od-!i, He Vabi vse od blizu ™ daleč -- O^bor gasilnega društvu v Kamniku s sode-voinimi invalid. 17581 Učenca ali učenko \ dobrim šolskim spričevalom. sprejme krojaštvo v Mariboru, Slovenska ulica št. ii. 17618 Trgovski vajenec p.e pod 15 let star, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v manufakfjrno trgovino v mestu na Gorenjskem. Naslov pove uprava .Jutra«. 17490 Pridnega učenca poštenih .Voika«, trg. staršev, Ljubljana, t-prejme Krekov 17583 Služkinja z večletnimi spričevali, do-b-a in mirna, ki zna opravljati vsa hišna dela ter ljubi otroke, se išče k 2 osebama in 1 otroku. Pred nost imajo one. ki znajo nekoliko kuhati. Nastop! lahko 1. julija 1920. Naslov v upravi .Jutra«. 17567 * T. RABIČ v^o Ljubljana Delavnica suhomes. nega blaga z električnim pogonom, vso dobro urejeno, s stalnimi odjemalci, se pod zelo ugodnimi pogoji proda strokovnjaku. Prevzame se lahko 1. julija. Cena 25.000 Din. Vpogleda se lahko in informacije se dobe pri lastniku .Marinkovič in drug. Zagreb, Marovska ulica 13. 17552 700 hI novih sodov iz kalega hrastovega lesa. od 300—1000 1, ima naprodaj Franc Zoreč, sodar. Breg pri Ptuju. 17492 Indijan Skaut s priklopnim vozom, skoraj nov, se proda. Ogleda se v garaži Espres, Vegova nI., Goreč, Ljubljana. 17573 Mlade srnce ali srnačke, S—1 kupim. Ponudbe na upravo cjutra • pod «Srne». 17478 1—2 gospoda se sprejmeta 8 1. julijem na stanovanje, event. z zajtrkom, v lepo in zračno 6obo z elektr. razsvetljavo v bližini glavne pošte. Naslov pove uprava «Jutra». 17598 Platneno perilo staro, kakor tudi najmanjše platnene krpice, kupim. — Naslov pove uprava .Jutra* 17589 lnjocm •reza Kamnik. Seno sladko. polsladko iu deteljo letnika 1925. kupim. -Ponudbe a upravo •>J«tTa; ped .Seno«. 17561 (dobe) Vajenca tenih staršev, sprejme eletrguvina špecerijskega in kolonijalnega blaga H. gpreitzer v Ljubljani J* Brivski pomočnik mlad, se sprejmo takoj. — Hrana in stanovanje v hiši Srdar, Kamnik. Brivski pomočnik samo dober delavec, ki Striže tudi «Bubi», se sprejme takoj v stalno Erftrto. M Gjurin, Kamnik. 1io24 Blagajnik in odpremnik vrednostne poŠto dobi službo v Ljubljani proti kavciji 23.000 Pin v gotovini. Ponndbe jo poslati "pod .Mesečna pta^a 2000 Din» na upravo i Jutra. "392 Elektromonterje Izurjene, sprejmemo takoj. Naslov pove uprava .Jntra» 17502 Natakarico kot pomoč potrebuje „a čas velesejma restavracija -Pod skalc-o«, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 17558 Šivilja za belo perilo se išče za filijalo Oficirske zadruge v Ljubljani, kasarna Vojvode Mišica — Tabor 1. 17584 KOKS — CEBIN Wolfova 1/n. Telefon 56. 18/111 Morska trava (erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brezplačno! 147/III Registr. blagajni skoraj novi 99.99 in 699.99, po ugodni ceni prodam. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Blagajne*. 17449 Pri «Solncu» K. 7idmayer Pogačarjev trg (za vodo). Perilo, opreme za neveste novorojenčke, a b L a h i (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene. 1704O Parkete parketne deščice, rabljene, kupim. Ponudbe na upravo pod značko «A. B.» 17587 Trg. pomočnika mešane etroke, perfektnega manufakturista in računar-ja, mlajšo moč, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, plače in nastopa na trgovino P. Koren preje Sterk, Črnomelj. fiščejo' Prodajalka prid aa in sposobna, dobro izvežbana v mešani stroki, išče 6lužbe. — Dopise pod značko .Sposobna 68» na upravo «Jutra». 16837 Iščem takoj službo poljedelske ali industrijske stroke. — Sem obširno na-obražen. zmožen več jezikov, ter lahko posodim Din 50.000. Ponudbe na upravo .Jutra« pod «Agrarijo». 17586 Trgovski pomočnik mlajša, zanesljiva moč, išče primerno mesto. Naslov v upravi .Jutra*. 17563 Brivski pomočnik dober, dobi stalno službo Pri 1 M a r o u t n, Zaleo. 1 17491 Močan fant poštenih staršev, i dobrimi spričevali, ne pod 14 let star. »e sprejme kot učenec r trgovino z meS. bla^roi". Ponudbe na naslov: Vinko Pinterič, trg., SlovenJgrad»c 176 j S Mesarji, gostilničarji Omara za led (Eiskasten) proda na Starem trgu 19 17555 Osebni avtomobili sledečih znamk so naprodaj PRAGA Vm, 35 k. s., s 6 sedeži, močno tapeciran, na novo lakiran, s Boš elektr lučjo, v naibolj-Sem stanju, cena 45.000 D PUCH Vm, 38 k. s., s 6 sedeži, elektr. razsvetljava Boš, v prav dobrem stanju, cena 55.000 Din: DAI5ILER, 42 k. s., s 6 sedeži, pokrito karoserijo. v dobrem stanju, sposoben za prevažanje gostov v kopališče in pot-nikov iz postaje, s kar-bidno lučjo, 22.000 Din Avtomobili se lahko ogledajo v tovarni cementa Zidanem mostu. 17421 Restavracija na Sušaku s stanovanjem 5 sob. celim inventarjem in nekaj pohištva, se radi bolezni proda. Naslov pove uprava .Jutra«. 17346 Lončen štedilnik rabljen in polkrita kočija, ee proda. Naslov v npravi •Jutra«. 17517 Kuharico ki opravlja tudi s-jbna dola sprejme družina 3 oseb. — Naslov r>ove uprava «Jutra» 17454 Stenotipistka perfektna. vešča slovenščine, hrvaSčine, nemščine in tudi drugih pisarniških del, leU službe. OoJ. ponudbe pod značko .Stenotipistka* na upravo «Jntr.-,». 17575 Prodajalka izvežbana v manufakturni in mešani trgovini, bi rada premeni*.-! mesto — najraje na deželo. Nastop 1. avgusta. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Poštena 93». 17593 Dobra kuharica ki zna tudi nemški, z dobrim spričevalom, išče službe v boljši hiši. Gre tudi v inozemstvo. Naslov pove uprava «Jutra». 1*583 Pozor, peki! Proda se etiskalni stroj (25) dobro ohranjen, kot nov. Franc TTt-rgeršič. Liubjauft. Krakovski nasip štev. 6. 17595 Lokomobila z mlatllnico, dobro ohranjena. ki mlati in Elsti zrnje izvrstno ter temeljito, je naprodaj. — Pojasnili daje Jakob SmodiS, iupan Moti, poŠta Ljutomer. 17424 Proda se vsled smrti polkovnika Pu-teanvja v gradu Tivoli. 1 nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisanee\ iedflni servisi, stekleni servisi, razne ure in več -'rn-rii predmetov. Pogleda in kupi se istotam 17021 Dijak tehnične srednje 5o! j, išče s 1. septembrom zračno in solnčno stanovanje a hrano pri boljši obitelji t mestu, z uporabo klavirja. — Ponudbe na upravo .Jutra pod .Tehnika«. 17580 Soba lepo opremljena, se odda bližini vlade. Naslov pove uprava «Jutra». 17569 Vinograd, posestvo lepa lega, rodovitna zemlja, orali vinograda, velik sadonosnik, njive lil travniki, 3 hiše, 1 uro od Maribora oddaljeno, ee proda za -250.000 Din. Ponudbe pod .Dobro obreetovanje» podružnico «Jutra» v Mariboru. 17554 Majhno posestvo proda v bližini Celja. Vprašanja pod .Posestvo« podružnico .Jutra* v Celju. 17581 Stanovanje soba z uporabo kuhinje in pritiklin, se odda. Naslov pove uprava cjutra». 17622 Lokal prikladen za trgovino, * trgu Štajerske, ee odda i inventarjem, event. stanovanjem in pritiklinami. — Naslov pove uprava «Jutra» 17482 Opremljeno sobo električno razsvetljavo, Išče v sredini mesta mirna gospodična. Ponudbe pod Lepa* na upravo «Jutra». 17527 Soba se odda s 1. julijem enemu aH dvema gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra» 17616 Sobo išče gospod s 15. julijem. Ponudbe na upravo «Jutra pod značko cUradnik f>2>. 17562 Stanovanje in zajtrk dobi poštena ženska za mala hišna dela. Naslov pove uprava «Jutra Mariboru. 17619 Zastonj letovišče v gradu, kdor da za ta č sobo v Mariboru. Ponudbe na npr. «Jutra» pod šifro cPod Pohorjem». 17611 Kot sostanovalec se sprejme gospod. Naslov pove upr. «Jutra>. 17582 Krasna soba lepo opremljena, 8 iepari-ranim vhodom, električno razsvetljavo, zračna In čista, se v bližini kavarne «Evropa» takoj odda le boljšemu gospodu. Naslov v upravi .Jutra*. 17605 Mesečna soba v vili blizu Narodnega doma, se odda. Ponudbe upravo .Jutra* pod znamko .Prvi julij.. 17603 Prazna soba jako prostorna in lepa. 'v1 i::. Dopise pod .Zračna ua upravo «Jutra>. 176 Šivilja iiče priprosto. snažno sobico. če inoTOČ- s posebnim vhodom. Ponn-lbc na ■ Jutra* pod .Šivilja S- , 17392 l Trgovina manjšim lokalom v prometnem kraju, brez konkurence, ee radi selitve pod ugodnimi pogoji da t najem v Križovljanu pri Va-raždinu. Istotam ee sprejme družabnik. — Prednost imajo samostojne gospodič-Ivan Mogovec, gostilničar, Varaždin. 17615 Lokal z 2 sobama pritličju aH prvem nadstropju, v bližini glavnega kolodvora, vzamem takoj najem. Naslov pove upr, .Jutra*. 17601 Obcestni lokal (2 sobi v centru mesta) na najprometnejšem kraju, se talcoj odda. Naslov v upravi Jutra.. 17602 Zakonski par brez otrok, z osebno pravico in popolno gostilničar, sko prakso, ' i S 6 e večjo, dobro idočo gostilno v mestu ali na deželi s 1. okto brom v najem. Najemnina se plača tudi za 1 leto naprej. Naslov pove uprava .Jutra., 17577 Gostilna stara in dobro vpeljana, v kratkem odda v najem. Ponolnoma renovirani lokali. — Prijetno mestece Sloveniji. Uradi, žel. postaja. Poleg nekaj posestva. Ponudbe do 1. julija 1926 pod .Dobra obrt 26» upravo «Jutra». 17594 Vinotoč dalmatinskih vin ali manjšo gostilno vzamem v najem — Fonudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro .Gostilna 15». 17576 upravi. 17607 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Asteroida, A. P., B. 5, Beg 6, Brez otrok 91, Bodočnost 24, Citre 22, Cena postranska stvar, Dobro gospodinjstvo, Dolar 1501, Družabnik 22, Eksistenca 82, Fotoaparat 1926, Gorfzia 918, Garancija, Hrvaščina 65, Hiša ali vila, Harmoni-a, 15. junija, Inteligent, ilulij 717, Krompir, Kovač, K. J., Kompanjon 79, K, J., Krompir, Mirna 63, Mirno 89, Miren 92, M. P,.80, Mirna stranka 57, Mirno življenje, Mehanik 630, Mirno Osamljena 4, Othello 35, Poštenje 880, Pianino 18. Počitnice, Pridnost 20, Poštena 83, Pomlad 86, Poštena 13, Rejenček, Resnost 2550,-Sigurna eksisten-Svoboda, Separatni, Sobica 64, Stalno mesto 57, Triglav v Ljutomeru, Tovarnar, Takoj 9, TakoJSnja ženitev 333, Trgovec, Tri, Takoj 80. Ugodnost 12, Velesejem 66, Vreče 6, Vene-We1eome. Veletržec, Za čas velesejma, Zdravnik 1926, Značajnost in poštenost, Zanesljiva gospodinja Samostojna dama želi poročiti dobro situira-nega inteligenta. Ima stanovanje In opremo. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod šifro .Najlipša leta' 17604 B.S.A. Motocikli in prikolice najnovejši modeli 1.1926 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z. Ljubljana, Duna,ska cesta 36. Telef. 236 Ceniki na zahtevo brezplačno. 163 a ancannnnoncx!DonnnnnonnnononDL Trgovina perila HED. ŠARC, Liubliana Šelenburgova ulica 5. Prevzemanje oprem za neveste od priprosti do najiinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šlfon, kre-ton, cefir, namizni prti in servlete, brisalke, žepni robci, nogavice kopalne obleke, plažče. ios . Ugodni nakup šifona od Din 17-— dalje Pralnica in likalni PsrSe in pli. RAZPIS. Mestni magistrat linbljanski razpisuje oddalo težaških in zidarskih del za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od sobote 26. junija 1.1. naprej med uradnimi urami, v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 10. julija t. 1. do 11. ure dopoldan pri imenovanem uradu. Posredovalnica za ženitve «Sreča» glavno zastopstvo v Ljubljani, poštni predal Lt. 68 posl ije pismeno in ne lme-nuJj nobenega imena brez dovoljenja. — Pišite vsled tega i zaupanjem ia zahtevajte brezplačno dostavo prospektov. 17470 Mlade lovske pse nemško kratkodlake, z rodovnikom, od staršev, ki so dobili na tekmi prvo nagrado, bo prodajala koncem julija psaraa .Prtilska. v Ljubljani. 4989 Lovci, pozor! Lovska psica, stara 8 'leta (Vorsteher pasme), jako dobra za lov, t 4 mladiči, se proda. Mladiči se prodajo tudi posebej. Matija Sene-kar, pekovski mojster — Slatina-Radenci. 17574 šletna deklica čedna, zdrava in močna, se odda za svojo. Naslov v upr. .Jutra*. 17578 Trgovec ali kapitalist ki hoče rentabilno založiti nekaj blaga ali denarja brezkonk. damsko konfekcijo. naj pošlje pismeno ponudbo na upravo s- Bflssing 3'/2 tonski, I tovorni avto Stoewei 5 tonski. 4874 Vsa po]asniia_ se dobe pri Ivan Š i £ k a, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. i. HUBIBIBCBH7 Krasne dekoradiske pifent-dlueoe V plišu 4709 a , am nudi izredno ročen Hudo'! Sever. L ubljčna csposselska c 6 >ab;m na ogled! 1 Ljubljana, dne 23. junija 1926. 1912 P* naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela m od gg. Frece & Plahuta CELJE, Aleksandrova ulica 7. m i,: lii Postrežba s prvovrstnim vinom, pivom in delikatesami. vedno svežim 4996 a Za obilen obisk se priporoča Rozi Zamparutti. 3E □ EŠ3 E D0E DE + Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena mati in stara mat , gospa Josipina Česnik, roj. Ziherl danes v 84. letu starosti, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspa'a Pogreb nepozabne pokojnice se viši dne, 25. t m. ob 17. uri iz htše žalosti na domače pokopališče. Knežak, dne 23. junija 1926. Dragotin, MirkO; sinova. Drago, Milan, Ivan, Stanko, Boris, Vida, Milica, vnuki in vnukinje. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.