IZDAJA ZA GOBSIŠKO IN BENEČIJO PRIHDRSKI NEVHIK Leto Vlil Štev. 309 (2305) GLASfcLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon post. 1 er TRST, sreda 24. decembra 1952 Vse demokratične skupine na£ obsodijo obnovo iašizmai Z zamolčanjem poziva ER S na protestno stavko in z zamolčanjem nabrežinskega zborovanja je kominformovsko vodstvo ponovno dokazalo, da je v fašistovskem taboru Cena 20 lir ^ iroki odmev, ki ga ima ne-deljsko veliko zborovanje ' v Nabrežini proti oživija-"Ju fašističnih zakonov, za I Uresničenje narodne enakopravnosti in pri tem v prvi Vrsti za priznanje slovenščine j ^t uradnega jezika ter za *&mestitev Slovencev v vseh • lavnih službah, se ni omejil •amo na naše ozemlje, temveč j naletelo to zborovanje na ^splošno solidarnost in odo-■ avar>je predvsem v Slovenji in vsej Jugoslaviji, kjer 3e v prvi vrsti tisk obširno Poročal in komentiral sporne-Dlc°. ^ je bila z zborovanja Poslana Varnostnemu svetu rganizacije združenih naro-ov. pri tem se poudarja Predvsem dejstvo, da so spomenico predložili in zborovale organizirali predstavniki Vseh slovenskih političnih skupin — razen kominformi-stov — ki so bili izvoljeni na *adnjih volitvah v občinske svete vseh občin cone A. Nad vse važno pa je tudi dejstvo, da je bilo na sestanku omenjenih svetovalcev in kandidatov sklenjeno poslati Poziv tudi italijanskim demokratičnim in antifašističnim političnim skupinam, od katerih so se nekatere že takoj ob začetku spora zaradi Uveljavljanja fašističnega zakona štev. 800 iz leta 1923 Pridružile našim zahtevam in Protestom. Pa tudi sam do-todek. da so se prvič sestali V&i slovenski svetovalci — Ponavljamo: razen kominfor-^ističnih — da enotni dvignejo svoj glas v obrambo osnovnih človečanskih in narodnih pravic in za enako, pravnost, ki nam je z neštetimi mednarodnimi sporazumi in deklaracijami tako sve-»jggpaai. ie-jsaai .1; de godek je torej za borbo za Uaš obstoj važen datum v slovenski politični zgodovini tiašega ozemlja. Zato je izdajstvo kominfor-movskega vodstva v tej ostri borbi spričo tako ogromne Važnosti enotne fronte ne samo nas Slovencev, ki nam teptajo najnosnovnejše pravice, temveč vseh resničnih demokratov in antifašistov ne Slede na narodnost, tem 0-'ipljivejše in še v večji meri obsojanja vredno. Podlega izdajstva pa ne obsojajo samo nekominformistične skupine, temveč v ogromni večini tu. sami pristaši ter volivci *n volivke, ki so na zadnjih Molitvah oddali svoje glasove — čeprav v mnogo manj-' men kot pred tremi leti b. '■daliju, je prav v zadnjih ®neh še enkrat dokazal, da vse njegove in njegovih Pajdašev besede o borbi za ®ašo narodno enakopravnost, «einagogij0 najslabše vrste •'■ominformovski tis^ je tudi Včeraj dokazal, da se prav v ničemer ne razlikuje od de-■nokristjanskega in fašistične-a. saj je nabrežinsko zboro. ‘ nje njegovo protestno Pomenico Varnostnemu sve-tu Prav tako jo zamolčal kot sta !J|#°liala Alessijev «Gior . e Trieste« in škofovske Itime Notizie«. Se prej pa g "Onunformističm Enotni ndikati prav tako kot demo- "'ristjansko-CLN-ovska De- ®vska zbornica docela za-“Ičali tudi ‘poziv Enotnih azrednih sindikatov, naj se Proglasi medsindikalna sploš-n« stavka v protest proti u-eliavljanju fašističnega za kona glede slovenskih krajev n*o imen in proti obnavlja nju faiizma v naši coni sploh. ^ tem kominformovsko Vodstvo uokazuje, da se ne rži niti tistih svojih »načel. >h» ugotavljanj o enaki bor-1 proti italijanskemu nacio-alizmu na eni strani in slovanskemu «nacionalizmu» na rugi strani. Zgodovinska dejstva zadnjih štirih let pa am pričajo zelo zgovorno, a je kominformovskemu ’°dstvu v prvi vrsti in nad Vse važna borba proti Jugoslaviji, s katero se zavestno Postavlja v prve borbene vrste iredentizma. Omenimc naj samo podpo- r°> ki so jo dali kominfor-lovski Enotni sindikati fašistični marčni stavki, ki je pomagala izsiliti londonsko konferenco in njene mešetar-*ke sklepe, tiste sklepe, kadrih posledica so ravno izvajanje fašističnega zakona v nabreiinak, ob4jni povsod, kjerkoli so mogli, so Podprli zlasti v tržaškem ob-'Inskem svetu sleherno reso učijo - skupaj z demokristjani in fašisti, - ki je bila naperjena proti socialističnim Pridobitvam slaviji, resolucije, ki so po svojem vsebinskem bistvu prav tako korak naprej od londonskih sklepov, s katerimi je bilo izvršeno dejansko vključevanje cone A v Italijo, in ki so veano imele namen, da bi se takšno vključevanje izvršilo tudi s cono B. Kominformovsko vodstvo je še enkrat pred vsem svetom povedalo. da je odločno v taboru italijanskega iredentizma, ki pomenja na naših tleh rimski imperializem, ki mu se apetit ne neha pri Fernetičih in na Mirni, temveč bi poleg Dal-maciie želel zajeti v svojo interesno sfero ves Balkan in še več, kot je v svojem zadnjem govoru poudaril maršal Tito. Toda še en primer diametralne razlike med kominfor-movskim demagoškim vpitjem o potrebi borbe za enakopravnost in med tistim, kako to enakopravnost izvajajo kom-informisti. ko imajo oblast v rokah, da z dejanji dokažejo tisto, kar takn zgovorno govorijo in pisarijo, da bi prevarali zlasti slovenski del svojih pristašev. To je primer občine Milje, kjer je občinska uprava z županom vred v kominformistič-nih rokah. V miljski občini je več kot tretjina prebivalstva slovenske narodnosti: če pa upoštevamo površino vse občine, potem moramo ugotoviti, da je prav gotovo osem desetin površine mUj-ske občine naseljeno s Slovenci. da so v tej občini popolnoma slovenske vasi: Plavje, Škofije in druge. Bilo bi torej povsem naravno, da se kominformistična milj-ska občinska uprava ne bi držala fašističnega zakona, ki ga «Delo«, «l’Unita« in Lavo-ralor«?» rmviaezno ousujujo. Te slovenske vasi bi morale po vseh človečanskih pravicah nositi samo slovenska krajevna imena, bodisi na javnih napisnih deskah, bodisi v uradnih spisih in drugje. In če bi kdor koli imel pri tem pomisleke, češ da je vsa občina narodnostno mešana. potem bi moral kominformov-ski miljski župan Pacco postaviti povsod vsaj dvojezične napise, kot jih je postavila občinska uprava občine Devin - Nabrežina. Toda namesto tega vidimo, da so po vsen vaseh miljske občine samo italijanski napisi, kar pomeni, da miljski kominfor-movski župan Pacco zelo zvesto in dosledno izvaja prav tisti Mussolinijev fašistični zakon štev. 800 iz 1923, katerega sta tako grobo zapovedala izvajati Palutan in Winterton in proti čemur v zadnjih dneh tako hinavsko »protestirata« «l’Unita» in «Delo». Pozivamo torej miljskega župana Pacca in njegovo u- žeta, da sta v resnici proti fašističnemu zakonu! Pozivamo jih, naj na področju svoje občine postavijo vse napise v obeh jezikih, ki ju govorijo miljski občini! Da ne bomo več prisiljeni brati namesto Glinščica — «Torrente Rosan-dra» in podobno, da ne govorimo o drugih poitalijančenih spakedranih imenih. Vse italijanske demokratične in antifašistične stranke, ki svoj demokratizem in antifašizem zlasti v zadnjih tednih — spomnimo se samo fašističnih Borghesejevih provokacij v gledališču Rossetti — kaj rade poudarjajo, naj se pridružijo naši borbi proti uveljavljanju fašističnih zakonov pravo, naj z dejanjem dok&- | in obnavljanju fašizma ! Turška vojaški delegacija, ki je bila te dni v Jugoslaviji, na obisku pri generalnem polkovniku Ivanu Gošnjaku. ODGOVOR JUGOSLOVANSKA VLADE MA ITALIJANSKO NOTO O CONI B Jutrišnja božična številka bo obsegala osem strani Razen običajnega dnevnega gradiva bo nudila obilo zanimivega in prijetnega čtiva, med drugim zanimivo analizo vatikanske politike v Jugoslaviji pod naslovom «Zakaj Strossmayer ni postal kardinah, nadalje dokumentacijo o zločinih italijanskih okupatorjev pod naslovom ter še vrsto drugih tehničnih in bo žičnih zanimivosti, križank, ugank itd. Pearsonova izjava o indijskem načrtu Italija bi morala spremeniti stališče tako glede odnosov s FLRJ, kot glede STO Jugoslavija odklanja italijanski predlog, naj se lučeno vprašanje cone B predloži haškemu sndišču - Hajvečja ovira za spn razu m je italijanska politika priključevanja cone 4 Grčija iu Turčija za sodelovanje s FI.RJ kljub rimskim spletkam NEW YORK. 23. — Predsednik glavne skupščine OZN Le-ster Pearson je prepričan, da je bila osvojitev indijskega načrta za ureditev vprašanja o korejskih vojnih ujetnikih^ največji uspeh glavne skupščine v prvem obdobju njenega sedmega zasedanja. To misel je Pearson izrazil v poročilu, ki je bilo izdano v ponedeljek ob odgoditvi zasedanja skupščine na 24. februar. »Kljub temu. da so Sovjetska zveza in njene podložnice nasprotovale sprejemu indij-s ;e resolucije in kljub temu. j rejci zavrnili, pa je glavna I Italijanske rib ške ladje skupščina izpolnila svojo od- no imovino. Na energično izjavo jugoslovanskega delegata so odgovorili delegati večine na čelu s sovjetskim delegatom z izziva, njem in z žalitvami jugoslovanske delegacije. Tako se je današnja seja končala v težkem ozračju. Na jutrišnji seji bo jugoslovanska delegacija dala podroben odgovor na današnje trditve delegatov večine, da je Jugoslavija z eno. stranskim aktom onemogočila redno plovbo po Donavi. CARIGRAD, 23. — Danes je odpotoval z letalom iz Carigrada v Beograd turški minister za trgovino in gospodarstvo Enwer Gireli. (Od našega dopisnika) BEOGRAu, 23. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je poslalo danes italijanskemu od pravniku poslov v Beogradu Girolamu Vitelliju odgovor na italijansko noto od 24, oktobra v kateri je italijanska vlada trdila, da je Jugoslavija s svojo politiko v coni B prekršila določbe mirovne pogodbe •^rfcdU&sia. d?..se to v šanje predloži mednarodnemu haaskemu sodišču Jugoslovanska nota ugotavlja. da je jugoslovanska vlada vedno poudarjala željo, da se v duhu dobrih sosednih odnosov in v skladu z mirovno po tržaškega vprašanja ni bilo mogoče dosegi na način, k kor ga predvideva mirovni^^: pogodba, se rešitev tega vprašanja lahko doseže samo z neposrednim sporazumom m’ed Jugoslavijo in Italijo, ne pa ‘z mednarodnim sodiščem > Se manj pa se — poudarja nota — more doseči reši.tev i£pra na-podlagi ltalijai^egA ec!R se samo eri" .del spora, to je samo vprašanje cone B brez zveze s celoto, pretrese pred mednarodnim sodiščem Takega predloga italijanske vlade ni mogoče razumeti drugače kot izraz želje, da se prikrije stvarna in godbo reši tržaško vprašanje : postopna aneksija angloameri na način, ki ne bi prizadejal | ške cone STO. aneksija, ki jo škode tistim jugoslovanskim interesom, ki so zajamčeni v mirovni pogodbi. Ker rešitve izvaja Italija že od podpisa mirovne pogodbe, a še poseD-no po londonski konferenci, da Auriol išče program ki naj bo«po«l!ag;a novi veoini» Pmay i*/av//a, da ne misli sodelovali v nobeni novi vladi Letourneau •zstopil iz demoknstjanske patlamentaine skupine - Prvi komentarji PAiiiT., 23. — Predsednik re- pa pripominja: «Težko je ver- publike Auriol je danes sprejel ostavko ministrskega pred-sedniKa Hnaya. Predsedstvo repuDlilce je objavilo poročilo da je skušal Auriol preprečiti krizo, po posvetovanju s predstavniki s upin večine in s Pi-nayem «pa je ugotovil, da ni mogoče več obnoviti sedanje Večine«. Zato je ostavko sprejel in to sporočil narodni skupščini. Skupščina se je sestala popoldne pod predsedstvom Herriota, ki je sporočil, da je Auriol ostavko sprejel, in zaradi tega se zasedanje skupščine prekine dokler ga zopet ne skliče predsednik. Pinay je novinarjem danes izjavil med drugim; «Kar se mene 'tiče, je zadeva popolnoma urejena Ne samo, da sem odstopil kot ministrski predsednik. pač pa ne mislim sodelovati v nobeni vladi. Želim. na1 bi parlament razumel potrebo, da se sestavi vlada, ki naj ima zadostno oblast da načne vsa nujna trenutna vprašanja. Očitalo se mi je, da sem ravnal protiparlamentar-no. medtem i;o je bila moja edina skrb delati ob sodelovanju parlamenta za dobro države. Toda sedaj je moja o-stavka postala nujnost«. Kakor že javljeno, je Pinay napovedal svoj odstop, takoj ko je predstavnik demokristjanov sporočil, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja. Ob Pinayevi napovedi je v skupščini nastal velik hrup in večina poslancev je vztrajala, naj se razpravljanje nadaljuje. Socialist Lussy je o-stro napadel Pinaya. Nekateri socialistični in kominformistič-ni govorniki so zahtevali, naj bi predsednik kljub temu ukaza' glasovanje o zaupnici Zmeda je bila na vrhuncu ko je agrarni poslanec Jules Ra-marony predlagal odložitev se-je na popoldne. Njjgov pred- 8 sl’re,iet * 305 glasovi proti 287. Za ostavko vlade se je zve-del° prepozno, da bi jutranji listi lahko objavili komentar-Jfc Izjema so le nekateri listi ki so do zadnjega čakali 'na izid seje v skupščini. «Auro-re« obžaluje odstop Pina.vev« vlade in hvali njeno dosedanje delo. »Franc Tireur» piše di je Pinay. s tem da je .id-stopil še pred glasovanjem o zaupnici, zvalil odgovornost ,a krizo vlade na MRP. Sprašnie se nato, ali bo Pinayu uspelo prikriti neuspeh njegove po. litike za rešitev franka, v coni B in Jugo- | Degolistični list «Ce Matin» jeti, da so francoski poslanci pristali na začetek vladne krize v sedanjih okoliščinah. Država je pred velikimi odgovornostmi in špekulanti upajo, da bo frank padel s pomočjo sedanje vladne krize, medtem ko ima Francija na mednarodnem področju mnogo na ramenih zlasti v Severni Afriki in v Indokini. Predsednik RPF general De Goulle je nocoj izjavil, da je treba v Franciji menjati sistem in da je treba vsako kombinacijo, ki bi podaljšala sedanji sistem, obtožiti in jo pobijati. Dejal je dalje, da je treba državo ((zbuditi in ne kloroformirati jo», ter da je treba v zavezništvu z drugimi ohraniti neodvisnost. Po nastopu krize je položaj še mnogo bolj zapleten. Nihče ne more sedaj predvidevati, kakšna nova koalicija naj bi sestavljala novo vlado. Bi-dault je po razgovoru z Au. riolom izjavil, da skuša predsednik »najti program, ki bi lahko postal podlaga za novo večino«. Auriol bo jutri zjutraj nadaljeval posvetovanja z razni, mi političnimi voditelji. Medtem javljajo, da je minister za pridružene države in francoski visoki komisar v Indokini Jean Letourneau odstopil iz demokristjanske parlamentarne skupine v znak protesta proti sklepu te skupine, ki je povzročila padec vlade. Ne ve se še. ali bo Letourneau izstopil tudi iz stranke. V Kairu razpravljajo o Tuniziji in Maroku KAIRO, 23. — Danes se je začela v Kairu prva konferenca arabskih in azijskih držav. Na konferenci bodo raz. pravljali o ukrepih, ki naj jih podvzamejo proti Franciji za. radi njene politike v Tuniziji in Maroku Konferenca sledi razgovo rom v političnem odboru A-rabske lige, ki je pretekli te. den razpravljal o položaju v Severni Afriki. Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je izdala poročilo. v katerem pr^vi, da bo jutri prišla v Tunis delegacija te zveze, v kateri bosta tajnik holandske sindikalne zveze Vermeulen in predsednik bel- gijskega sindikata za transporte, da prinese tuniški splošni zvezi dela svobodno in u-činkovito podporo mednarodnega sindikalnega gibanja«. Poročilo pravi dalje, da je v Tuniziji po umoru sindikalnega voditelja Hašeda vse sindikalno življenje paralizirano, in nadaljuje, da bo v teh oko. liščinah težila misija za tem, da okrepi svobodno sindikalno gibanje v Tuniziji in vzpostavi demokratične svoboščine. V bližini pristanišča Bizerte ja danes prišlo do spopada med francosko policijo in skupino Tunizijcev, od katerih sta bila dva ubita ,eden pa ra. njen. Sestanki v Pentagonu VVASHiNGTON, 23. - Danes so se v Pentagonu sestali ministri vojaških resorjev skupno s podtajniki in z nasledniki, ki bodo prevzeli nova mesta 20. januarja. Na sestanku so bili navzoči tudi člani skupnega glavnega stana pod vodstvom generala Bradleya. Hoffmann zopet izvoljen za predsednika saarske vlade SAARBRUECKEN, 23. — Novi saarski parlament je danes znova izvolil za ministrskega predsednika Johannesa Hoffmana. Samo štirje kominfor-mistični poslanci so glasovali proti njegovi ponovni izvolitvi. Hoffman bo tudi minister za zunanje zadeve in za evropska vprašanja ter minister za javna dela in obnovo. Hoffman je danes obrazložil parlamentu svoj program in je ob tej priliki izjavil, da želi vlada naglo obnovitev franco-sko-nemških pogajanj za evropeizacijo Posarja. Pri teh pogajanjih bi morale sodelovati tudi saarska vlada, ki želi staviti svoje predloge, ki naj bi služili za podlago pogajanjem Hoffman je dodal, da so volitve 30. novembra pokazale da je večina saarskega ljudstva naklonjena evropski politiki vlade. ŽENEVA 23. - Charlie Chaplin je v spremstvu svoje žene prišel danes popoldne z letalom iz Rima v Ženevo. bi na ta način pripravila teren . za dokonino priključitev STO Italiji. Jugoslovanska vlada ponov-no_ poudarja, da je edina mo- '•a rešitev spora samo v spo- 'zumu med obema državama na podlagi spoštovanja medsebojnih interesov. Jugoslovanska vlada sodi, da je za dosego tega sporazuma potrebna sprememba stališča itali;anske vlade do celotnega problema italijansko-jugoslovanskih odnosov. a še posebno do vprašanja Trsta, o; .zaključku ugo- Idvljd > .O L(l. u je piav politika enostranskega reševanja tega vprašanja s postopno anensijo cone A k Italiji tisti činitelj, ki predstavlja največjo oviro za dosego sporazuma, za kar pade vsa odgovornost na italijansko vlado. V /.vezi l izročitvijo jugoslovanske note Italiji poudarjajo v Beogradu, da so dogodki zadnjih dveh mesecev v coni A pokazali, da je bil predlog italijanske vlade glede predložitve vprašanja cone B mednarodnemu sodišču cisto navaden manever. S katerim je hotela italijanska vlada prikriti svoje aspiracije za priključitev cone A k Italiji. Opozorilo jugoslovanske vlade, da Italija s poskusom enostranske rešitve tržaškega vprašanja otežuje normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, je prišlo pravočasno, ker se že širijo vesti, da bo Italija v kratkem zahtevala od zahodnih zaveznikov nove koncesije v coni A m to v zvezi z novimi parlamentarnimi volitvami. V diplomatskih krogih v Beogradu poudarjajo, da je za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja in drugih vprašanj potrebna sprememba italijanskega stališča do ltalijansko-jugoslovanskih odnosov zlasti pa se do problema STO Drugi dogodek, ki je izzval pozornost ne samo jugoslovanske javnosti, temveč tudi inozemskih krogov v Beogradu, je pisanje grških časopisov v zvezi z obiskom De Gasperija v Grčiji in z glasovi, da bo Italija skušala razbiti grško-jugoslovansko-turško sodelovanje. . Jugoslovanski politični krogi so z zadovoljstvom sprejeli pisanje grških časopisov, ki opozarjajo, da bo Italija prišla v konflikt z grškimi interesi, če bo skušala razbiti sodelovanje balkanskih narodov. Pisanje grških listov in izjava turškega zunanjega ministra Kepruluja v Parizu, da je sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki temelji na medsebojnem zaupanju, srečen dogodek ne samo za interesirane države, temveč za vse svobodoljubne in miroljubne države, obsoja že vnaprej na neuspeh vse prikrite želje italijanske diplomacije da s svojimi intrigami razbijejo enotnost balkanskih narodov. Newyorški dopisnik grškega lista «Atinaiki» piše o zadovoljstvu ameriških diplomatskih krogov zaradi razvoja dogodkov, ki bi utegnili privesti do sklenitve sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, List dodaja, da bi vsaka morebitna italijanska akcija za oviranje tega sporazuma doživela neuspeh Dodaja tudi, da so že propadli italijanski poskusi, da bi preprečili sklenitev sporazuma med omenjenimi tremi državami jugovzhodne Evrope, Nadalje poudarja, da v Washingtonu in Londonu pozdravljajo grško-turško stališče, po katerem ne sme spor Trsta vplivati na odnose teh dve i držav z Jugoslavijo Ce bi Italija nameravala razbiti te odnose in sodelovanje med oine. jenimi državami bi prišla v spi r 'tneresi Grčije ki bo zavrnila vsako italijansko akcijo v ten' smislu List «f’a-timerini« pa izraža mišljenje diplomatskih krogov da se ne sme dovoliti, da bi zaradi ita-lijansko-jugoslovanskega spora prišlo do poslabšanja obrambne fronte na Balkanu. Vodja turške vojaške delegacije, ki je prispela danes v Zagreb, general Tonaboilu je izjavil 'dopisniku Tanjuga, da je zelo navdušen nad tem, kar je videl v Jugoslaviji. Poudaril je odličriTf pripravljenost jugoslovanskih oboroženih sil ter vzorno disciplino v jugoslovanski vojski. Pripomnil je, da bosta jugoslovanska' ljudska armada in turška armada, če nosta sodelovali, dosegli najvažnejši cilj, to je ohrani* ‘cv _ miru v tem dolu sveta. Tako za Jugoslavijo kot za Turčijo je to sodelovanje v obojestransko korist. Vodja turške delegacije je nadalje poudaril velik razvoj in napredek jugoslovanske industrije. Na koncu je general Tonaboilu poudaril enotnost delov-pift ljudi v Jugoslaviji, ki jim je danes največji cilj obramba pred agresijo in izgradnja socializma. Turška vojaška delegacija bo na prijateljskem obisku v Jugoslaviji ostala tri dni več, kot je prvotno sklenila Delegati so namreč izrazili željo, da si ogledajo še nekatere vojaške enote in tovarne v Bosni in Hercegovini in v drugih krajih Jugoslavije Glasilo turške republikanske stranke «Uius» piše, da je razumljivo, da je Jugoslavija prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Jugoslavija — pravi list — ni mogla še nadalje prenašati vmešavanja Vatikana v njene notranje zadeve. Zlasti je jugoslovanske narode močno prizadelo imenovanje zagrebškega škofa Stepinca za kardinala Jugoslavija — nadaljuje ((Ulus» — želi vzpostaviti socialistične odnose v okviru svojih meja in zastopa načelo, da se država ne sme vmešavati v stvari vere List nato poudarja, da lahko v Jugoslaviji vsakdo svobodno izraža svoja verska čustva in zaključuje da predstavlja Vatikan za Jugoslavijo nevarnost zaradi tega, ker je sredstvo v rokah italijanske politike. Grški vladni list «Vima» je danes objavil članek o odnosih med Jugoslavijo in Vati. kanom, v katerem poudarja, da Vatikan intenzivno deluje proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. V zvezi z imenovanjem Stepinca za kardinala poudarja list, da to predstavlja najboljši dokaz, da so bili zločini nad pravoslavnim življem v Hrvatski med vojno izvedeni z blagoslovom Vati. kana. Glasilo ameriških protestantov «Zions Herald« objavlja članek pod naslovom «Tito in nadškof«, v katerem znani a-meriški novinar Sherwood Eddy prikazuje maršala Tita kot enega od najsposobnejših voditeljev zadnjih dveh desetletij, kot velikega državnika in vojaka. Imamo dokaze, poudarja Sherwood Eddy, da je v Jugoslaviji resnična demo. kracija. Ameriški novinarji so obiskali v tej državi tovarne, zavode, gospodarske ustanove in drugo in se razgovarjali z ljudstvom, ne da bi jih pri tem kdor koli oviral. Prav tako so obiskali cerkve in ugotovili, da ni v tej državi nobenega preganjanja vere. Nadalje govori o svojem obisku pri Stepincu in Krašiču in o zverstvih, ki so jih ustaški zlo. činci napravili pod njegovim blagoslovom v zadnji vojni. Ko govori o svojem srečanju s Stepincem, ugotavlja ameriški novinar, da je ta nadškof zagrizen fanatik in asket, ki bi bil v dobi inkvizicije idealni inkvizitor. ((Prepričan sem, pravi na koncu Sherwood Eddy. da bi Stepinac s popolnoma mirno vestjo zržgal Ivano Orleansko kot krivoverko*. Jugoslovanska vlada je danes sporočila bolgarskemu poslaniku v Beogradu, da mora njen uslužbenec Zdravko Sve-štarski zapustiti jugoslovansko ozemlje najkasneje do 24. decembra. Jugoslovanska nota pravi, da razpolaga jugoslovanska vlada s številnimi dokazi o vohunskem delovanju Sveštarskega. Nota poudajfja, da je jugoslovanska vlada' žc večkrat najodločneje prolj rala zaradi vohunske dej? sti članov bolgarskega ništva in zaključuje, da 3 ne samo nasprotno vseT plomatskim pravilom, temveč tuflis zločinsko in nedr-r-^no da se uslužbenci tujega poslaništva, ki uživajo gostoljubnost in diplomatsko imuniteto, pečajo z vohunstvom. Okrožno sodišče v Beogradu je danes obsodilo na 18 let strogega zapora sovjetsko dr. žavljanko Ljubo Bašič zaradi vohunstva v korist sovjetske politike. B. B. Jugoslovanska misija na obisku v Indiji NOVI DELHI, 23. — Jugoslovanska misija dobre volje pod vodstvom Rodoljuba Co-lakoviča je obiskala Trivan. drun, glavno mesto pokrajine Travankore v Indiji. Člane misije je sprejel predsednik pokrajinske vlade, nato pa so jugoslovanski gostje imeli daljši razgovor z ministrom za delo in promet. Misija je obiskala tudi pokrajino Mai-sor. V tej pokrajini si bodo jugoslovanski delegati ogledali številne tovarne in imeli več sestankov s poslanci pokrajinske skupščine, javnimi in kulturnimi delavci govornost s tem, da je postavila osnovo za premirje in morebiten mir na Koreji«, pravi v svoji izjavi Pearson «Največja dolžnost, pred katero so sedaj Združeni narodi, je pospešiti konec bojev na Koreji in stopiti v pozitivno obdobje dela za obnovo*. In Pearson je prepričan, da bodo Združeni narodi znali »vztrajat: in uspeti» tudi pri urejanju korejskega vprašanja, ki ostaja poglavitna naloga Združenih narodov. ((Združeni narodi so še vedno — zaključuje Pearson — naše najboljše upanje, da pridemo do miru in do metodičnega napredka«. uuuataftu itumbi biiviu BEOGRAD, 23. — Jugoslovanski delegat Djurič je na današnji seji donavske komisije ostro zavrnil trditve romunskega delegata, da je Jugoslavija s prevzemom loko. motivske službe na Sipskem kanalu prekršila določbe donavske konvencije in otežko-čila plovbo na tem sektorju Donave. Djurič je opozoril delegata večine, da je Jugoslavija že pred vojno z lastnimi sredstvi zgradila del železni, ške proge ob Sipskem kanalu. V oktobru leta 1945 je Jugo. slavija v sporazumu z Romu-1 nijo izročila upravo lokomo- • tivske službe mešanemu jugo- j slovansko-romunskemu začas- zajete ob istrski obali BEOGRAD, 23. — Agencija Tanjug je sporočila, da so jugoslovanski obmejni organi v noči med 21 in 22. decembrom zajeli v jugoslovanskih teritorialnih vodah 26 italijanskih ribiških ladij, ki so ribarile vzdolž zahodne istrske obale. Zajete ladje z 215 ribiči so pripeljali v Pui.i. Ben Gunon sesiava novo v ado JERUZALEM, 23. — Ben Gu-rion, ki pripada stranki Ma-pai, je včeraj sestavil novo vlado, v kateri so zastopane tri stranke: Mapai (laounUi), sionisti in napredna stranka. Nova vlada bo lahko računala v parlamentu na podporo 77 poslancev od skupnih 120. Devet ministrov pripada stranki Mapai, štirje splošnim sionistom in eden napredni stranki. V novi vadi bo še dalje zunanji minister'' Moše Saret, ki pripada stranki Mapai. Nocoj je parlament izrekel novi vladi zaupnico s 63 glasovi proti 24. Železniška nesreča v itanji VERONA. 23. V bližini nemu odboru pod pogojem, da Verone se je orzi vlak Milan - plača Romunija letno najemnino 70 tisoč švicarskih frankov, stroške za nabavo pogonskega materiala in stroške za vzdrževanje osebja. Jugoslovanski delegat je poudaril, da začasni odbor do danes še ni plačal niti enega franka. S takim stališčem je Romunija prekršila svojo obveznost in je Jugoslavija prevzela upravo lo. komotivske službe v svoje roke. Jugoslavija ne bo nikdar nikomur dovolila, je poudaril Benetke iztiril, ker so bile tračnice v popravilu. Pri nesreči je zguoilo življenje o oseb. Sprevodnik je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. NEVV YORK, 23. — Sovjetski namestnik zunanjega ministra in sedanji poslanik v Londonu Andrej Gromiko, ki je sodeloval v sovjetski delegaciji pri sedanjem zasedanju glavne skupščine OZN. je danes odpo-_. ... . . .- - , . toval z ladjo «Queen Mary» iz Djurič, da bi eksploatiral nje- New Yorka. NOV RAZCEP V PSDI Vodstvo stranke je izkiiučno voditelja lemce Codigooic - Poslanec Caiamoodrei izstopil iz stranke - Florentinska lederaciia FSDl prog.asila neodvisnost od vodstva Novi volilni zakon in popuščanje vodstva demo Krist anom je raziog za krizo (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Medtem ko je danes italijanska poslanska zbornica odšla na štiridnevne počitnice, je nenadoma izbruhnila kriza, ki se je že dalj časa pripravljala v PSDI. Zdi se. da bo prišlo do novega razcepa med italijanskimi socialnimi demokrati, ki so se lani komaj in po dolgih težavah združili v enotno stranko. Kriza v PSDI je v zvezi z volilnim zakonom, o katerem zdaj razpravlja parlament in ki ga je vodstvo stranke sklenilo podpreti, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih je za sodelovanje z demokristjani in za pristanek na spremembo volilnega zakona postavil zadnji kongres PSDI v Genovi. Levica v stranki se je temu uprla, njen predstavnik Cala-mandrei pa je v parlamentu ostro in juridično utemeljeno kritiziral vladni načrt volilne reforme. Po daljših razgovorih in pogajanjih. ki so razkrivala zadrego. v katero je prišlo vodstvo PSDI zaradi pritiska demokristjanov in odpora članstva, je danes izvršni odbor stranke izdal poročilo, da je sklenil izkliučiti iz stranke Tristana Codignolo, enega izmed voditeljev levice, in suspendirati od vsake politične delavnosti poslanca Calaman-dreiia. Takol ko je Calamandrei izvedel za ta ukrep, je sporočil svoj izstop iz stranke Iz Florence pa poročajo, da se je sestal odbor tamkajšnje federacije PSDI, v katerem ima levica večino Po sestanku so izdali poročilo, ki pravi da je poskus vodstva, da zaduši u-pravičeni protest članstva proti kršitvi duha genovskih sklepov« in proglasa neodvisnost federacije od centralnega vodstva stranke lahko reči ne le, kako daleč bo šel razcep, ki se je danes začel, temveč tudi, kam se bodo obrnili disidenti. Vsi mostovi do PSI se zdijo porušeni . .... po praškem procesu, ki je , n‘ zn^7l Nennijevo stranko pogreznil v Uspel poskus oredsttn^°d? 1 Tglobljo ,i if levice, bodisi tl-1 menijo, da bi bilo mogoče sti ki so pred dnevi skupno s ; zbližanje med Codignolo in Codignolo izstopili iz izvršne-; med gibanjem Cucchija in Ma. ga odbora, bodisi poslanci, ki gnanija, čeprav je na vsak na. v parlamentu podpirajo Cala-1 čin prezgodaj govoriti o obli-mandreija. Čeprav je sicer so-, kah tega možnega sodelovanja, cialdomekratska levica v zad- a. P. njem času pokazala precej o-mahovanja, se zdi, da so vsaj nekateri posJanci trdno odločeni. nastopiti proti volilnemu zakonu, čeprav je jasno, da se ,,prOoiO<0ijnBgd DfOuOlUmCa'' v tem primeru ne bodo mogli . - \ * več pojaviti kot kandidati na AmbiliiiU 23. «Pro-volitvah, vsaj na listi PSDI ne ->tovoljni brodolomec« Bom-. . bard, ki se je pred časom v s razlagajo majhnem gumijastem čolnu izključitev Codignole, ki je ( oopravd r.a coigo pot cez Ai:a t- 3 Pi?noVno ^rlz0 ski ocean brez živeža in pitne L Si lL ,. Z. POVeČane' vode, je po 62 dneh plovbe po Mi ”,/4™ .Ti «- kot novo kapitulacijo vodstva, ki je s tem zavestno sprožila ponoven razkroj med socialnimi demokrati. Opazovalci opozarjajo tu na dve muhi, na kateri merijo demokristjani: prvič skušajo ustvariti kompaktno večino, ki bo ne le glasovala za volilni zakon, temveč tudi podprla demokristjanske napore za skrajšanje parlamentarne diskusije, drugič pa nočejo premočne okrepitve treh malih zavezniških strank, ker bi se v tem primeru utegnilo zgoditi, da gre po vodi demokristjanska absolutna večina. Razvoj nes v Barbados v Antil.iskem otočju. Med plovbo se je hranil s surovimi ribami in z deževnico. Bombard je tako dosegel svoj namen, da dokaže, da človek lahko živi sredi oceana s tem da se preživlja samo z viri, ki mu jih nudi narava. JERUZALEM, 23. — Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da je Izrael zavrnil poljsko zahtevo za odpoklic izraelskega ministra v Varšavi, ki ga obtožujejo «zarote v | škodo poljske države«. Izrael- - . . ------, socialdemokratske i ski poslanik je sedaj v Jeru- izključitev Codignole «zadnji | krize je težko prerokovati. Ni | zalemu na posvetovanju. — 2 — 24. decembra 1952 — - ŽIVLJENJA P EL AVCEV V L I V A RNI SAFOG Ukiniti ■ p <*& _ tja Daoe3, sreda 24. decembra Adam in Eva, Dunja Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 0.Z5. Jutri, četrtek 23. decembra Božič, Zitigoj " j " ▼ I- I V A K.M > A r O O ----------IZ : — ------------------------i ----------------------------------------------j_________IZ_BE.NE.SKE, SLOVENIJE | je treba nadurno delo Ravnina ob Teru je nerodovitna V topilnici delajo delavci v izredno slabih posojili po 12 ur dnevno, o drugih oddelkih pa po lil ur. Odprava nadurnega dela je potrebna »a namestitev delavcev iz vrst brezpnselnih. Državni zakon določa osemurni delavnik GORICA, 23. — Svetovna zgodovina uči, da je kapitalist vso dobo kar najbolj izkoriščal delovno silo. Tako imamo že v začetku industrijskega procesa 14 in 16-urni delovni dan. Ustavljal se ni niti pred ženami niti pred otroki. Oboje je kapitalist kupil kot sužnje in jih silil delati po 14 in 16 ur. Nagel razvoj industrije je povzročil tudi nagel razvoj delavskega razreda. Delavci so se polagoma vse bolj pričeli zavedati svoje sile in pritiskati na delodajalce, da jim zboljšajo delovne pogoje. Postavjlali so zahtevo po znižanju delovnega časa za enako plačilo in nastaja pri topljenju starega železa, izgorevanju magnezije in drugih kemijskih snovi, ki jih nasujejo v topilnico. Dimi so človeškemu organizmu zelo škodljivi. Zlasti napadajo pljuča. Delavci v topilnicah imajo dihalne organe popolnoma pokvarjene. Pri tem delu zaposleni delavci se marsikdaj niti ne zavedajo, kako jih bolezen počasi razjeda in kako od leta do leta vidno hirajo. Kajti v takih obupnih delovnih pogojih zdrži najbolj zdrav in odporen organizem samo nekaj let. Delavci se iz tega položaja sami ne morejo izkopati. tako kominformistična Delavska zbornica in žolti svobodni dosegli najprej 10-umi delav-1 Obe sindikalni organizaciji nik, pred drugo svetovno vojno tudi osemurni odnosno se demurni in pri izredno napornih delih v rudnikih in kemičnih tovarnah tudi po šestumi delavnik. S pričetkom druge svetovne vojne so zaradi potreb fronte in vojske zopet uvedli v svetu 10 in 12-umi delavnik. Marsikje so delavci in delavke delali do onemoglosti. Čeprav se je vojna končala in so se s tem zmanjšale potrebe vojske, je v številnih tovarnah in podjetjih na svetu, v Italiji in pri nas na Goriškem še vedno ostal 10 in 12-urni delovni dan. Kapitalisti izkoriščajo splošno bedo delavskega razreda in silijo ljudi k naduram. Vzemimo za primer goriško livarno SAFOG. V skoraj vseh oddelkih goriške livarne še vedno obstaja nadurno delo. Po večini gre za dve naduri, ki se vsak dan prištejeta k osmim rednim in normalnim delovnim uram. V topilnici pa je stanje veliko slabše. Tamkaj morajo zaposleni delavci jn električarji delati tudi po 12 ur dnevno, odnosno 4 nadure na dan. Delovni pogoji v topilnici so izredno težki. Ko je topilna peč zaprta, r>dnosno, ko ima spuščena vratca, tedaj je že en meter dalj od nje mrzlo. Ko pa vratca odpreio, da pogledajo v peč, tedaj delavca v sprednji del tplesa dobesedno peče, v hrbet pa ga pošteno zebe. Poleg tega bruhne iz nje dim, ki mlin in iščejo določene politične špekulacije. Zato so prepuščeni neusmiljenemu izkoriščanju delodajalca, ki poleg vsega izrablja njihovo bedo. Njemu tak položaj v tovarni popolnoma ustreza. Z delom v nadurah mu ni treba jemati na delo novih delavcev iz vrst brezposelnih, to se pravi, da mu ni treba še za vsakega delavca plačevati bolniške blagajne, družinskih doklad itd. Tak sistem dela prizadeva delavcem škodo na dve strani: najprej uničuje zdravje zaposlenih s čezmernim o-bremenjevanjem, poleg tega pa odvzema možnost zaslužka brezposelnim delavcem. Kapitalistu je to prav mailo mar, kot ni bilo mar tistim kapitali- sindikati se zanje popolnoma stom, ki so pred 200 leti silili nič ne brigajo. Eni kakor dru- delavce delati do onemoglosti gi napeljujejo vodo na svoj j ali tistim iz začetka našega stoletja, ko so delavca izkoriščali po 10 do 12 ur dnevno, kot so to določale takratne postave. Republikanska italijanska u-stava pravi v svojem 36. členu, da je ((najdaljše trajanje delovnega dne določeno z zakonom«, Kasneje je bil sprejet zakon, ko določa osemurni delavnik z 48 urami na teden. Dopušča tudi po eno uro na dan več, vendar mora v tem primeru imeti delavec polovico sobote proste. Kakor vidimo, se goriški kapitalisti kakor ostali kapitalisti v Italiji prav malo držijo državnega zakona in uvajajo nadurno delo, kar delavci sprejmejo ker živijo v slabih pogojih in potrebujejo več materialnih sredstev za vzdrževanje. Celotno izvajanje nas prive- II pričakovanju božičnih mikov Polite trgovine • Meščani kupujejo predvsem jestvine, otroci pa okraske za božična drevesa GORICA, 23.-Da smo tik pred božičnimi prazniki in novim letom, nas opozarjajo polne izložbe raznovrstnega blaga in vrvenje ljudi po goriških ulicah. Vsaka gospodinja hoče, kolikor so ji pač dane možnosti, najbolje pripraviti svojim dragim božične praznike. Vendar je marsikatera v težkem položaju, saj je v Gorici danes približno 4.000 brezposelnih in v taki situaciji je vsak izdatek večji ob običajnega nemogoč. Kriza, v katero je zapadla Gorica po letu 1947, je predvsem prizadela papirju. Kako naj se vesele ti veseli tekajo po mestnih uli-uslužbenci praznikov, če jim cah in ogledujejo lepe izložbe, gospodar noče priznati pokoj- j Šolski otroci so danes nasto-nine, čeprav je po zakonu za- pili počitnice, reden pouk se jamčena? V teh gospodarskih j bo pričel šele 7. januarja, pogojih, v katerih se nahaja : Mesto je videti, kot bi pripa-danes Gorica s svojimi prebi- j dalo otrokom, ki se ustavlja-valci, je brez pomena krasiti jo pred izložbami. Zelje so ve- de do sklepa, da je treba nadurno delo kakor tudi akordno delo v SAFOG ukiniti in urediti tako, da delavec pri tem ne bo oškodovan, to se pravi, znižati je treba delavnik na osem efektivnih ur in obdržati sedanjo piačo, ki je potrebna za skromno .preživljanje delavske družine. Z, uvedbo te delavske zahteve ‘hi se v tovarni SAFOG na stežaj odprla vrata delavcem iz vret brezposelnih delavcev. Uvedba teh sprememb bi privedla tudi do večje proizvajalne moči delavcev, kajti dognano je, da so prve tri ure delavnika najbolj učinkovite, vendar da učinkovitost dela pada tudi v prvih treh urah, če traja delavnik 10 ali 12 ur. Izvedba te socialne zahteve je toliko nujnejša v sedanjih pogojih goriške brezposelnosti. Ako je goriškim sindikalnim organizacijam do prave borbe za delavske koristi, tedaj naj mobilizirajo goriški delavski razred okoli tega splošno občutenega vprašanja in naj iz njega napravijo spet takega borca, ki bo znal pripraviti kapitalista do uvedbe osemurnega delavnika brez nadurnega izkoriščanja delovne sre. ker je poplava že leta 1855 odnesla vso plodno zemljo, a oblasti se do danes niso zmenile, da bi reko regulirale Mnogo je bilo govora o novih poplavah reke Pad in tako je prišlo tudi do novih podpor, ki jih je določila vlada in ljudstvo, ki je prispevalo in ki še prispeva, da bi pomagalo ponesrečencem. Pravilno je, da na vse mogoče načine pomagajo privatniki, ustanove in oblasti ponesrečencem, ki so izgubili svoje domove, ki jim je elementarna nesreča uničila polja, pri tem pa je treba povedati, da so tudi naše kraje zadele elementarne nesreče, čeprav niso zavzele tako velikega obsega. Vzemimo za primer Tersko dolino. Vsa ravna pokrajina ob koncu doline, kjer leži vas Njivice in Ter in še tudi dalje od teh krajev, je zelo siromašna. Zemlja ni nič rodovitna, temveč je pokrita le s kame-1 njem m biatom. Edine rastline, ki tam uspevajo, so rogoznice. Imamo okrog 100 hektarov zemlje, ravnine, ki bi morala biti najrodovitnejša, pravzaprav edina plodna zemlja vse Terske doline. Se pred enim stoletjem je bila ta ravnina rodovita. Po vsej njeni razsežnosti je uspevalo žito, posajen je bil krompir ali pa so bili lepi travniki. Leta 1855 pa je nastala velikanska povodenj. Deroča voda je odnesla vso rodovitno zemljo ob teku reke Ter. Odnesla je tudi precej hiš, ki so ležale v bližini brega. Po tej elementarni nesreči si je prebivalstvo postavilo svoje hišice na oddaljenih bregovih, nekateri so se pomaknili prav pod gorovje. Postavili so si tudi majhno cerkev. Sele v zadnjih letih so pokazali težnjo, da bi se zopet naselili v dolini, ob pokrajinski cesti. Toda rodovitna polja, ki jih je pred 100 leti uničila izložbe trgovin, saj je kupcev vedno manj. Posebno občutijo to prodajalnice čevljev in blaga pa tudi trgovine jestvin. like ih različne. Smrečice, katerih je bilo pred dnevi na Travni.cu kar lepo število, so matere in očetje že kupili za čeprav so te na boljšem, saj svoje malčke. Tudi cene smre-je hrana najnujnejša stvar. I kam in jelkam so včeraj in Pred prazniki so se dobro ' danes padle. obložile mesnice; v oknih vise zajci, kokoši, petelini, naj Za praznike se bodo vrnili tudi goriški akademiki na svo- trgovin v Vič mu m pokrajini GORICA. 23. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino daje nekatera pojasnila v zvezi s poslovanjem trgovinskih obratov za prazni :e. V soboto in nedeljo, to je 27. in 28. decem- Zamenjava blaga med FLRJ in Italijo delavstvo, in čeprav imamo 1 več je puranov, saj so ti tra-|je domove sai ie v kroeu dru- veliko število ljudi na cesti, vendar so goriška podjetja A. M. G. pred dnevi, torej tik pred prazniki, odslovila 3 de- dicionalna jed Goričanov ob velikih praznikih. Po pekarnah vam nudijo «panetone» raznih veliKosti. na trgu pa lavce. Kakšen božič in novo i prodajajo veliko število rib, leto pa naj praznujejo te dru- i predvsem polenovko. Gospodi-žine, katerih poglavarji so o-j nje hitijo po ulicah in ogledu-stali brez dela? Odjek stavke jejo cene blaga, ter računajo Ribijevih uslužbencev je še kako bi najceneje preskrbele vedno močan, toda njihove za-1 najpotrebnejše za v lonec, hteve so ostale do sedaj le na j Brezskrbni so le otroci, ki žine le lepo dočakati prihod novega leta. Vendar pa je tudi ljubiteljev narave med Goričani lepo število. Zato je ZGODE IN NEZGODE V NAŠEM MESTU 20 dni zdravljenja DOBERDOB. 23. — V soboto okoli 20. ure se je Lino Salvatore iz Doberdoba peljal na svojem kolesu v Doberdob. Iz neznanih vzrokov je izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Odpeljali so ga v tr-žiško bolnico, kjer so ugotovili, da se je 28-letni ponesrečenec precej poškodoval po obrazu. Prebil si je zgornjo ustnico in brado ter poškodoval nos. Zdraviti se bo moral 20 dni. Trž'£ Seje občinskega sveta TRZIC, 23. — Danes zvečer se je na županstvu v Tržiču seštal novoizvoljeni občinski svet, ki je razpravljal o novem županu. O poteku volitev bomo naknadno poročali v prihodnji številki. ZQ Požar uničil 2 mi.iiooa tkanin Raštel 23. nahajajo ameriške , Obdarovancev je okrog 70, cigarete, je financa poslala, i predvsem so to starejši siro-tja svoje agente. Po kregle- ! mašni ljudje ali pa bolniki, du stanovanja so pri Gemelli- j Vsak posameznik bo z bonom, vale po navadnem urniku, m sicer bodo v soboto vse trgovine lahko odprte do 19.30, v nedeljo pa vse zaprte razen pekarn, mlekarn in cvetličarn, ki bodo poslovale v dopoldanskih urah. Kar pa se tiče poslovanja tudi fcilovensko planinsko dru-! celo noč opozarja goriški kve-i- j »j 1 stor, da bodo lahko celo noč odprte samo tiste gostilne, ki nudijo odjemalcem tudi hrano, medfem'Ko BtnJo ostale gostilne in krčme zaprte ponoči. GORICA, 23. — Na osnovi videmskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo je bila v mesecu novembru izvršena zamenjava blaga čez prehod pri Rdeči hiši. Uvoz v Italijo: Izdanih je bilo 12 dovolilnic v vrednosti 4.687.000 lir, in sicer za sledeče blago: za les, drva, žaganje, oglje in mleko. Izvoz v Jugoslavijo: Izdanih bra bodo vse trgovine pošlo- | je bilo 17 dovolilnic za 18.926.960 lir za električni material, po- ju našli 9.200 kg ameriških ci- garet in najdbo dišču. prijavili so- Najlepše darilo GORICA, 23. — Lep zimski dan je zvabil na sprehod bodočo mamico 23-letno Ano Ter-čič iz Podgore. Privoščila si je daljšo pot na goriški grad. Njene načrte pa je prekrižal novi zemljan, ki si je zaželel priti čimprej v ta praznično razpoloženi svet. Sredi predora je porodnica začutila močne napade, tako d-i je moral kmalu priti na pomoč rešilni avto Zelenega križa. v katerem je zagledal nestrpni sinek prvo luč. Mlada mamica je dobila za božič najlepši dar, ki ji ga more dati življenje. katerega je prejel od Podpornega društva, lahko dvignil pri imenovanem trgovcu jestvine v višini 3 kg. Predvsem so na bonu zapisani sladkor, kava in slično. Domov se vročajo GOivICA, 23. — Hud požar, ki so ga povzročile obilne saje, s“ je vnel preteklo noč okoli 2. ure v tovarni nogavic i Brunnschweiler na Rojcah št. 1. Paznik je včeraj proti večeru opazil, da v nekem dimniku gorijo saje, vendar ni polagal v to nobene pažnje. Sre-d noči pa se je vnel močan požar, ki je kaj kmalu zajel streho tovarne. Na pomoč so nemudoma pritekli mestni gasilci, ki so po večurnem delu končno pogasili zadnje plamene. Pri požaru ie zgorelo 150 kvadratnih metrov strehe, več strojev in več tisoč parov nogavic ter drugih tkanin. Skoda znaša pr.bližno 2 milijona lir. Poziv Ze 13 dni meščanom za pomoč brezposetoun DORICA, 23. — Občinski odbor za zimsko pomoč je sklenil na svoji zadnji seji, da bo 27. december dan, ko bodo po vseh javnih lokalih pobirali prispevke za brezposelne v Gorici. Na vseh avtobusih, v trgovinah, javnih lokalih in kinematografih bodo delili med prebivalstvo odrezke, za katere bodo naprošeni darovali zneske po lastni želji za pomoč brezposelnim. Odbor za zimsko pomoč naproša, meščane, naj ne oklonijo ponujenih odrezkov in naj z majhno vsoto pomagajo olajšati težko situacijo številnih brezposelnih v naši občini. Urnik namescencev GORICA, 23. — Zveza tr-(govcev za goriško pokrajino ni DObeuega g QSU O miodeniJu opozarja vse včlanjene trgovce, dk morajo razobesiti na GURICA, 23. - Ker Ivana Altnerja že 13 dni ni nazaj domov, je zaskrbljena mati Regina Tomazin, stanujoča na Svetogorski cesti, obvestila goriško policijo. Mladenič od svojega odhoda 9. decembra do danes m dal glasu o sebi, materi pa ni povedal, kam namerava iti. Ker se do danes ni javil, se je žena zatekla po pomoč k policiji. vidno mesto v svojih trgovinah delovni urnik svojih nameščencev z raznimi odmori. Delovni urnik naj delodajalci oddajo na inšpektoratu za delo. Globa je predvidena od 800 lir do 4000. GORICA, 23. — Sovražni propagandi proti socialistični Jugoslaviji marsikdaj nasede neizkušen človek in misli, da mu bo dala tujina vse tisto, kar pripovedujejo sovražni propagandisti. Največkrat taki propagandi nasedejo mladi, neizkušeni ljudje. Toda obljubljena Indija Koromandija se razbline, čim ubežnik preskoči bodečo žico. Italijanske oblasti ga podvr-I žejo temeljiti preiskavi. Od njega hočejo izvedeti veliko več kot ubežnik sploh more povedati. Silijo ga k sovražnim dejanjam. Vsemu se pridruži še revščina, ki vlada v begunskih taboriščih. Nič čudnega ni, če se takim mladim avanturistom štvo organiziralo desetdnevno bivanje za ljubitelje zimskega športa na Ukvanski planoti. Kot vse kaže, se je vabilu odzvalo precejšno število smučarjev, predvsem mladine. Skoda, da so meje še vedno tako strogo zaprte in je našim smučarjem skoraj onemogočen tedenski izlet na Cepovansko planoto. Kdor bo ostal doma, bo svoj prosti čas izrabil za čitanje lepe knjige ali za družabne igre v krogu znancev. Ker j vreme dobro kaže, bo tudi Oslavje najbrž dobro obiskano. Ce se bo pa vreme kisalo, bomo imeli priliko videti v j kinu enega izmed najboljših | filmov Charlie Chaplina «Luči 7 odra», ki ga predvajata dva goriška kinematografa in sicer »Centrale« in «Vittoria». Na novo leto bomo pa zavrteli pete v dvorani bivše «Mladike» na Korzu. Tam organizira Zvezi prosvetnih društev silvestrovanje. Izvoljena bo tudi kraljica noči, imeli bodo loterijo in še marsikaj drugega. Se en dan nas loči od praznikov in kratek teden od prihoda novega leta. Želimo in upamo, da bo vsakdo praznike pač najbolje preživel in veselo stopil v novo leto. Nov goriški prefekt Goriški prefekt dr. F'Iorindo Gianmichele je razrešen svoje dosedanje funkcije in premeščen v Rim na notranje ministrstvo. Na njegovo mesto je imenovan dr. Renato de Zerbi. sebne dele za tovorne avtomobile in avtomobile, za šivalne Stroje, mehanično orodje in rečno orodje, za posebne dele za poljedelske stroje, oblačila in druge potrebščine. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 30. novembra t. 1. je naslednje. Prejeta plačila: 675.556.179 lir, iz-Icev zanimanje oblasti, ki ho-plačila: 568.737.552 lir; Plačila j fejo imeti v svojih rokah vsa za trgovino v teku: 29.423.888: sredstva, da bi na vseh pod-lir s saldom 77.394.739 lir. I ročjih prevladovale. PAKETI za .ogrožene" kraje V prejšnjih letih so potrebni otroci iz Beneške Slovenije dobili ob novem letu darila. Italijanski nacionalistični tisk je izkoristil to plemenito dejanje Slovencev z Goriškega in se razburjal, češ da hočejo goriški Slovenci kupiti beneške. Letos pa italijanske oblasti n'so hotele čakati ter so izkoristile praznik sv. Lucije. V vaseh Tarčenta so razdelili pakete, ker imajo te kraje za najbolj »ogrožene«. Tako je tudi sv. Lucija prešla med praznike Beneške Slovenije. Nimamo k temu drugega dejati, kot da prinaša iniciativa Sloven- divja voda, so ostala zapuščena. Tiste njive, ki leže višje, so ostale rodovitne in kmetovalci so jih tudi stalno obdelovali. Toda ureditev doline bi zahtevala mnogo večjih žrtev in tudi sredstev, da bi postala zopet rodovitna. Tega pa samo prebivalstvo, ki je že tako dovolj siromašno, ne more uresničiti. Od velike poplave leta 1855 do danes je minilo 97 let. V vsem tem času niso oblasti u-krenile ničesar, da bi izboljšale položaj prebivalstva Terske doline. Tudi danes se nihče ne meni, saj je prebivalstvo Beneške Slovenije vedno le zapostavljeno. Dolino, ki je sedaj popolnoma nerodovitna, bi morali u-sposobiti za gojitev poljedelstva. Seveda bi 100 hektarov plodne zemlje v državnem merilu ne pomenilo kdove koliko. Zi prebivalstvo Terske doline pa bi bila važna pomoč. S paš nikov ob vznožju planin in po gričevnatem svetu dobivajo dovolj sena, iz česar izhaja, da je možen razvoj živinoreje. Možno bi bilo pridobivati tudi dovoljno količino stelje. Te predele bi bilo treba gojiti na moderne načine in racionalno izkoriščati ter navajati prebivalstvo, da bi gojilo le tiste kulture, ki dobro uspevajo, za katere je klima ugodna in katerim tudi zemlja odgovarja, nikakor pa ni podnebje ugodno za gojenje koruze. Beneške Slovenije pa ni prizadejala le poplava v Terski dolini leta 1855. Podobno nesrečo je doživela 1866. leta tudi Nadiška dolina, o kateri bomo govorili v eni izmed prihodnjih številk. A. J. KINO VERDI. 16.30: «Oči brez smeha«, J. Jones in L. Olivier. VITTORIA. 17: «Luči z odra«, C. Chaplin. CENTRALE. 17: «Luči z odra«, C. CffSplin. MODERNO. 16.30: «Rdeča luna«, L. Gioria. Postaje Irgovinskifi obratov Med prazniki bodo trgovine v Vidmu in pokrajini poslova-, , ... peruti jg naslednjem urniku: kmalu povesijo m si zaželijo povratka v domovino. Nihče ne more domačega človeka toliko razumeti kot tisti, ki mu 25. decembra bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn, mlekarn, trgovin s sadjem in zelenjavo, cvetličarn in slašči- Slikarska razstava umetnika JOŽETA CESARJA je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v pro-stonh Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli l/i. “ Podporno društvo za Gor ško je obdarovalo siromašne n i -i L • iD bolnike 9 kg ameriških cigaret GORICA. 23. — Kot vsa le- so nesli GORICA, 23. - Po prijavi da se pri frizerju Mariju Ge-melliju na stanovanju v Ulici ta ie tudi letos Podporno društvo za Goriško s sedežem na Svetogorski cesti 24 pripravilo za potrebne Goričane primerna darila za božične praznike. govor i enafc jezik, ki je enakih misli, in ki mu hoče dobro z raznimi človekoljubnimi nasveti. Vračajo se v domovino, ker jih domovina potrebuje. Vsakdo se lahko vrne, samo da nima okrvavljenih rok s krvjo jugoslovanskih narodov. Tudi 21-letm Roman Prinčič iz Košane in 23-letm Josip Obernik iz Bistrice, ki sta 12. avgusta prekoračila državno mejo pri Sabotinu in ves ta čas preživela v begunskem taborišču Vraschette Alatri v izredno slabih življenjskih pogojih, sta zaprosila jugoslovanski konzulat v Milanu za povratek v domovino in se včeraj dejansko vrnila v Jugoslavijo na bloku pri Rdeči hiši. Na lastnem hrbtu sta spoznala, kako prijazna je bila do njiju tista tujina, ki ju je izvabila izpod domačega krova. čarn. 26. decembra bodo odprte trgovine jestvin do 11. ure in mesnice poleg tistih trgovin, ki bodo odprte tudi prejšnji dan. 1. januarja bodo vse trgovine SLOVENCI kupite namizni ali stenski betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. zaprte razen tistih, ki delajo navadno vsako nedeljo. 6. januarja bodo do 12. 'ure odprte vse trgovine, vključno mesnice. Vsi uslužbenci, ki bodo delali v dnevih praznikov, imajo pravico na dodatke v plačah. > • \Jfoitp in Pii motiki dmimik l OB NEMŠKI KONKURENCI Trst brez tesne povezave s svojim naravnim zaledjem ne more uspevati O tem, da postaja nemška konkurenca tržaškemu pristanišču vedno bolj nevarna ni nikakega dvoma Prodiranje Nemcev v Avstrijo — tradicionalno tržaško zaledje, ki je rali v naslednjih točkah; 1, Nemci razpolagajo s številnimi železniškimi zvezami in z izredno nizkimi prevoznimi stroški, tako da lahko zahtevajo za nad tisoč kilo. bilo vedno skorp monopolna I metrske razdalje nižje tarife domena Trsta ~ nam najbo. ' Ije dokazujejo Številke avstrijskega prometa objavljene v uglednem avstrijskem gospodarskem tedniku «Ver-kehrn. Avstrijski promet po železnicah usmerjen v različna pristanišča je znašal od 1. avgusta 1951 do 31. julija 1952 970.946 ton, uvoz iz teh pristanišč pa je dosegel po železnici v istem obdobju 2 milijona 882.413 ton, skupni avstrijski prekomosrki promet je torej enak 3,853.359 tonam, Cez Trst so poslali 444.678 ton (ali 45,8 odst.), ostalo pa so poslali večinoma čez Nemčijo, nekaj pa tudi čez Holandsko in Belgijo, Cez Trst pa je Avstrija uvozila 1 milijon 621.689 ton (56,3 odst.), Skupaj znaša avstrijski promet čez Trst 2,006.367 ton ali 53,6 odst. celotnega avstrijskega prometa. Te številke so že same po sebi dovolj žalostne. Poleg nizkega odstotka avstrijskega prometa čez Trst, pa moramo še upoštevati, da se ie ta pro. met sestoji v veliki meri iz premoga, katerega so Avstrijci uvozili čez Trst 683.809 ton. Ce iz celotnega prometa izključimo premog, vidimo, da je tako okrnjen promet znašal 1,322.558 ton. Od avstrijskega prometa — brez premo, ga je 60 odst. šlo čez Trst, 31.3 odst. čez nemška pristanišča, 7,4 odst. čez holandska, in 1,3 odst. čez belgijska pristanišča. Številket nam prepričljivo govore, da je za Trst položaj zelo resen, postal pa bo po 1. januarju naravnost kritičen ker se bo od takrat pričela tarifna vojna na not in Trst ne bo več zaščiten' s tarifnimi sporazumi. Na torkovi konferenci številnih gospodarskih predstavnikov in strokevnjakov, o kateri smo v našem listu že včeraj podrobno poročali, je nevarnost nemške konkuren-ce prišla jasno do izraza. Ob. enem pa je bilo govora o glavnih vzrokih, zaradi katerih si Nemci vedno v večji meri osvajajo avstrijski trg. Te razloge bi lahko sintetizi- kot jih zahtevajo železniške uprave, ki prevažajo blago proti Trstu za razdalje izpod petsto kilometrov. Trst razpolaga praktično samo z eno železniško progo čez Trbiž, ker oblasti ovirajo prevoze čez Jugoslavijo, pa čeprav so zato relacije po italijanskem ozemlju daljše in s tem prevozni stroški dražji. 2. Nemška pristanišča razpolagajo z izredno številno mrežo rednih pomorskih prog, saj ima samo Hamburg nad 380 rednih prihodov mesečno. Trst razpolaga z za silo zadostnim številom prog proti Sredozemskemu morju, je pa nezadostno oskrbovan s progami proti vsem ostalim smerem, zlasti proti Afriki, obema Amerikama in Dalj. ncmii vzhodu. O pomorskih progah je že obširno razpravljal občinski svet in temu vprašanju smo v našem listu posvetili izredno mnogo prostora, zato bi to žalostno dejstvo hoteli samo še enkrat podčrtati in vnovič poudariti, da je za nastali pomorski položaj kriva Italija, ki gospodari v tržaškem pomorstvu. 3. Pristaniške usluge, previsoke tarife zanje, nerednost v poslovanju in zlasti negotovost, koliko bo treba plačati, predstavljajo predmet stalnih pritožb avstrijskih izvoznikov in uvoznikov. Na torkovi konferenci je grof Pace, avstrijski predstavnik v Trstu, še. enkrat poudaril, da bi Avstrijci mnogokrat hoteli izvažati preko Trsta pa tega prav zaradi previsokih cen pristaniških uslug ne morejo. Vprašanje previsokih pristaniških uslug je toliko težje, ker morajo izvozniki poravnati račune v valutah in ne v blag«, kar je zanje seveda zelo neugodno. To zadeva vse zaledne države, tako Avstrijo kot Jugoslavijo, CSR in Madžarsko. Vso tako nabrano tujo valuto pobira italijanska vlada, ki jo uporablja po svojih vidikih. 4 Struktura prometa se je izpremenila in je tržaški promet sestavljen v veliki večini iz grobega, masovnega blaga, ki ne prinaša velikih zaslužkov. V prvih desetih mesecih tega leta so tako prepeljali le 251.504 ton raznega blaga, medtem ko so pred drugo svetovno vojno 1938. leta prepeljali 467.417 ton raznega blaga, ali skoro dvakrat več. Promet ttraznega blaga«, bombaža, kave, sladkorja, industrijskih izdelkov, južnega sadja itd. pada deloma zaradi naravnega razvoja mednarodne trgovine. Trst pa občuti še v večji meri padec trgovskega prometa, ker na primer avstrijski kupec in južnoameriški prodajalec kave sedaj zaključujeta posle, neposredno in je iz prometa izpadel tržaški posrednik- Poleg naravnega razvoja mednarodne trgovine je krivda za padec tovrstnega prometa tudi v pomanjkanju valute in klirinških sporazumov z zaledjem, zaradi česar tržaški trgovci mnogokrat ne morejo prevzeti ugodnih poslov. V tej zvezi je zelo zanimiv predlog predsednika avstrijsko-tržaške trgovske zbornice, ki zahteva odobritev potrebne prostz valute, ki naj bi bila na razpolago tržaškim trgovcem. Vse štiri zgoraj omenjene najvažnejše razloge za težave tržaškega prometa bi lahko združili v skupen imenovalec: pomanjkanje zaledja! Le v svojem zaledju je Trst stoletja črpal sokove za hiter gospodarski porast in procvit. Trst nasilno odrezan od zaledja mora počasi umirati, je bolnik s kronično neozdravljivo boleznijo. Tudi vedno bolj rastočo nemško konkurenco bo Trst lahko premagal le. če se bo tesno naslonil na svoje zaledje in če bodo odstranjene vse tuje sile, ki samo zavirajo njegove gospodarske možnosti. S. V. Nove razmejitve policijskih področij S 1. januarjem bodo stopili v veljavo sledeči popravki raz. mejitev jurisdikcij nekaterih področij policijskih sil: 1. Skedenjski policijski o-kraj (od Ul. dei Macelli, Ul. Valmaura, Istrska ulica, Ul. Baiamonti) bo prešel iz sklopa mestnega področja v milj-sko področje. 2. Šaleška policijska postaja ki je spadala sedaj v sklop svetokriškega okraja (devin- J sko področje), bo prešla v ob. 1 močje zgoniškega okraja (o-pensko področje). 3. Lonjerski odsek, ki je bil do sedaj »v sklopu bazoviškega okraja (opensko področje), bo prešel pod nadzorstvo o-kraja pri Sv. Soboti (miljsko področje). (iz jugoslovanske cone sto) Prvo zasedanje novega okrajnega ljudskega odbora v Bujah V Bujah je bilo v nedeljo prvo zasedanje novega okrajnega ljudskega odbora, sestavljenega iz okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Oba zbora sta imela najprej ločeno sejo, nato pa skupno, na kateri so izvolili za predsednika novega odbora Anto. na Gorjana ter še razne svete in komisije. S seje so odposlali v Imenu prebivalstva bujskega okraja pismo maršalu Titu v katerem se mu zahvaljujejo za pred tednom poslano pismo ter izražajo solidarnost z vlado FLRJ pri njenem odločnem nastopu proti vatikanskim intrigam. ZSPD V GORICI PRIREDI V SREDO 31. T. M. OB 20.30 URI V PROSVETNI DVORA NI NA KORZU VERDI (Bivša Mladika) Igral bo prvovrsten orkester. Na sporedu Je ljiva pošta, izvolitev no voietne kraljice, žrebanje darila opolnoči in presenečenja. Deloval bo dobro založen bufet. Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. Tam lahko tudi rezervirate prostore Prl mizah in si naročite mrzlo zakusko za polnoč. Ples bo :rajal do jutra. Vabila so zaradi žrebanja darila numerirana m je niihovo število omejeno. Zato jih dvignite p«" vočasno. V vsako slovensko h>š° JADUASSK* KOLKDA® Dobite ga pri Prosveto* zvezi v Ulici Roraa 1*» v;eh slovenskih knjiS*r' nah v mestu in pri p0" verjenikih. r ZLETI ADEX 5. IN 6. JANUARJA 1953 DVODNEVNI IZLET V ILIRSKO BISTRI 0 PIVKO 10. IN 11. JANUARJA 1953 ENOINPOLDNEVNI IZLET V BRANIK dohekberg H, JANUARJA 1953 ENODNEVNI IZLET V DUTOVLJE m. Vpisovanje do 27. »• pri «Adria - Express»,-F. Severo 5-b - tel. 292 . SLOVENSKI AKADEMIKI Vos vabilo do ŠTEFANOVAN JE ki ga priredi v Trstu A. D. Jadran 26. deceffl* bra v veliki dvorani v središču mesta. Začet** ob 21. uri. Dvorana *a' kurjena. Vstopnice (dame gospodje 500 lir) dob'le.r. središču mesta v Knj»«ay nah Stoka in Fortuna^. Rojanu v trgovini )c| v Barkovljah v mlro«1 Scheimer; pri Svcte^ prj kobu v trgovini MafC’rni Svetem Ivanu v top* [rgo-Prosen; na Opčinah v Jy. vini Podobnik; v N* v ni v trgovini Kosfl11 ’ rn Sesljanu v knjigarn1 j ter v Gorici v 14 Bratuž«. f Citatelji in naročniki Uprava „PKiMOKsKKGA DNEVNIKA4* je nila darovati tistemu, ki postane nov aa*oC°l pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna cel#^111® naročnino za I. 1953, v znesku L 3200.- vn»Pre^ pred 31. januarjem 53, eno naslednjih koj'8' 1. SLOVhlSSKb ISAROUISL V^J,Ch 2. France Bevk: IZBRAM SPISI, 1 del 3. Jože Pahor: HODIL HO bAŠl 4. Fran Šijanec: ALBER1 SIRK 5. Feigel-Nanut: BEIShŠKA SLOtEMJ4' Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na v Italiji. STO t” Oprava .PRIMORSKEGA DNEVNIKA' «ADRIA - EXPRESS» ORGANIZIRA na Bledu, Pokljuki, v Bohinja, Planici, in Kranjski gori vzpenjača - drsanje na ledo Lepi smučarski tereni — Hoteli in domovi Informacije pri «Adria - Express», tel. 29243. U!. F. Severo S-*1 Zakaj je Ju prekinila z ifMhmni' g&M- mi Odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom so bili vedno napeti. Razlogov za tako stanje je več, glavni pa je nedvomno v dejstvu, da med Vatikanom in italijanskim imperialističnim pohlepom po jugoslovanski in balkanski zemlji obstaja najpopolnejše soglasje m istovetnost, Ce bi med jugoslovansko in italijansko državo obstajali normalni, Prijateljski odnosi, potem moramo biti prepričani, da bi tudi Vatikan ne vodil zagrizene sovražne gonje proti Jugoslaviji, kot jo dejansko vodi. In tega ne dela le v svojem italijanskem tisku, ampak se zato gonjo poslužuje tudi inozemskega tiska ter mobilizira celo svoje škofe in kardinale v drugih državah. Tako je znano, da je v zadnjem času mobiliziral svoje škofe v Angliji, ki so začeli s protijugoslovansko gonjo v zvezi z najavljenim obiskom maršala Tita v angleški prestolnici. .Vsa vatikanska protijugoslovanska kampanja ima svoje središče zlasti v bivšem zagrebškem nadškofu Stepincu. Znano je, da je bil Stepinac sodelavec ustaškega zločinca Paveliča v preganjanju pravoslavnih Hrvatov, m da nosi Vso moralno in tudi materialno^ odgovornost za množično ustaško klanje starcev, žena in otrok pravoslavne veroizpovedi; in da je bil zaradi teh zločinov obsojen na 16 let ječe. Kljub temu pa ga je jugoslovanska vlada predčasno izpustila iz zapora in ga konfi-nirala v njegov rojstni kraj, hkrati pa predlagala, naj bi Stepinac zapustil državo. Hkrati so predstavniki jugoslovanske vlade poudarili, da zaradi' svoje zločinske preteklosti Stepinac ne bo mogel nikdar več vršiti svoje škofovske službe v Jugoslaviji. Stališče jugoslovanske vlade je povsem jasno in logično. A že samo dejstvo, da ga je predčasno izpustila iz zapora je naletelo na odpor zlasti pri pravoslavnem prebivalstvu, in tudi katoliško delovno ljudstvo je. to popustljivost jugoslovanske vlade tolmačilo le kot dokaz dobre Volje da se s tem prispeva k normalizaciji odnosov med državo in Vatikanom A tudi ta očitna dobra volja jugoslovanske vlade ni nič zalegla. Vatikan ni le nadaljeval s svojo gonjo - skladno s; poostrenim italijanske uradne zunanjepolitične strategije, - ampak je celo šel tako daleč, da je človeka, ki ga jugoslovanska država in delovno ljudstvo smatrata ža vojnega zločinca, •imenoval za kardinala! To dejanje je tudi za preprostega človeka izrazito izzivanje. Nekaj podobnega mora storiti le tisti, ki hoče do najvišje mere zaostriti odnose in u-stvarjti položaj, da bi do normaliziranja odnošajev ne moglo priti nikoli. Vsa svetovna demokratična Javnost je to gesto Vatikana Pravilno in objektivno ocenila, Gre za izzivalno gesto, ki je preračunana na podporo italijanskemu izsiljevanju v Zvezi z najnovejšim razpletom tržaškega vprašanja in vprašanj, ki se tičejo obrambe Zahodne Evrope pred sovjetsko napadalnostjo. Na ta način hoče tudi Vatikan zastaviti vse svoje sile, bi med Jugoslavijo in zahodnimi velesilami prišlo do razkola, kar bi po mnenju Vsekana 'in ostalih iredentistič- In kominformističnih teženj posredno dvignilo prestiž in mednarodni ugled De Ga-cperijeve vlade in s tem dalo novih možnosti sovjetski napadalni politiki. Po vsem tem, in spričo vztrajne sovražne vatikanske dejavnosti, je bila jugoslovanska vlada prisiljena podvzeti določene obrambne ukrepe in prekiniti diplomatske odnoša-je z Vatikanom. Kakšne stvarne argumente ima Vatikan za svojo sovražno kampanjo proti Jugoslaviji? Nobenega. Znano je, da je v vseh modernih evropskih državah izvedeno načelo ločitve cerkve od države. S posebnim zakonom je točno opredeljena kompetenca prve in druge v določenih stvareh, kjer se interesi in koristi obeh nujno križajo. Tudi v Jugoslaviji, obstaja tak zakon, ki je sličen onim v ostalih evropskih državah. Oglejmo si nekatere osnovne značilnosti tega zakona, odnosno zakonov, ki imajo za osnovo ločitev cerkve od države, in ki veljajo tudi v vseh drugih državah, z izjemo tistih posebnosti seveda, ki izhajajo iz posebne jugoslovanske družbene ureditve. V stari Jugoslaviji je cerkev imela privilegiran položaj. Take privilegije je večina evropskih držav ukinila že v prejšnjem stoletju, nekatere države pa sp jih bile ukinile že v osemnajstem in celo v sedemnajstem stoletju. Med te privilegije spada tudi cerkvena veleposest. Ta je bila v Jugoslaviji ukinjena in zemlja razdeljena delovnim kmetom. Te zemlje cerkev' ne more več dobiti nazaj. Tako ne more dobiti več nazaj niti tovarn, ki jih je nekoč imela, m ki SO bile nacionalizirane. Nadalje je nemogoče, da bi drŽ3V3 pristsls n3 obv&zni po~ u'< veronauka v šolah, kar bi to pomenilo kršitev. načela o ločitvi cerkve od države. Verouk mora ostati fakultativen, prostovoljen. Verouk Še poučuje v šolah le na izrecno zahtevo otrok, odnosno njihovih staršev. In to je tudi edino pravilno in pravično. Tako ne more cerkev dobiti nazaj privilegije na obvezno in izključno cerkveno poroko, na obvezno krščenje otrok itd. Ob_ vezna more biti le civilna poroka, kakor v v go mnogi činitelji: antisermti-rici je nekdanji minister, Ana ’ zem, nacionalizem, sum titov-Pauker, zakrivila naslednje, i stva. Po drugi strani pa Kre-delovala je proti partiji in pro-I melj morda želi samo, da bi ti državi, podpirala je antire- f imel v podložniških 'A HOMIKO IE ZHGOVffltJM. POLITIKO HMERISKEGH DELEGATU Gospodarska konterenca v Moskvi je bila za povečanje trgovine med Zahodom in Vzhodom Stalin se je iz strahu pred posledicami zavzel za ..socialistično tržišče" Sovjetsko izkoriščanje satelitov prisililo Gromika, da je glasoval proti OZN volucionarne elemente, zatrla kritiko, igrala dvolično oportunistično vlogo, ni skrbela za naglo kolektivizacijo kmečki-) posestev, — v centralnem komiteju je bila Ana .iače’nica kmetijskega oddelka, — bila je preveč strpna s kulaki, zašla je s prave linije. Uboga Ana! Bila je eden izmed najzanesljivejših Krem-ljevih agentov. Zgodovina njenega vzpona ne bi mogla biti bolj običajna kot je. Ko je štu. dirala medicino v Bukarešti in si služila vsavdanji kruh s poučevanjem hebrejščine, je pristopila k romunskemu delavskemu gibanju. Postala je aktivna agitatorka. Izvršila je mnoga tajna poslanstva po vsej Evropi in si pridobila prijatelj, stvo mož kot je Maurice Tho-rez. Leta 1933 so jo aretirali v Bukarešti in obsodili na deset let zapora. Tako je postala članica elite, kakršno pojmuje Moskva. Po njej so romunski stalinistični voditelji prejemali Kremljeva navodi'a. Sam Malenkov je vedno spošt. Ijivo prisluhnil njenemu mnenju. Zdaj je vsega konec! Ana Fauker je priznala svoje napa- ■ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiitrniiiitiiKiitiiiiiiiiiniii im imiTiiif im m mtiiiiii m niiiiiiiiin fh m iimii im m ikii iiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiin iiiiiiTiiiiiiiiiiii*i>tii|*ivtla|xl,>,,l,l,1,,,i,>,l,,,,,,l>,,,>,v,,,a j ke ter odklon in obljubila, da se bo poboljšala ter podpirala strankine odločitve. Kdor jo je v poslanski zbornici videl med ostalimi člani vlade, ko so po-, verili mesto predsednika vla-j de njenemu zagrizenemu tekmecu Georgu Dežu. je v tej j shujšani in preplašeni ženi ko-‘ maj spoznal nekdanjo brezobzirno Ana Pauker. Boj za oblast med Ano Pau-kerjevo in novim predsednikom se je začel že leta 1941. V začetku tistega leta — Ana je bila še v romunskih zaporih — jo je hotel Antonescu zamenjati z voditeljem kmečke stranke, Ionom Codreanom. ki ie bii zaprt v Sovjetski zvezi. Sovjeti pa so hoteli v zameno za Codreana poleg Ane Pauker še nekega drugega romunskega komunista in sicer Georgiua. Ko je Antonescu vztrajal, naj izmenjajo osebo za, osebo, so se Sovjeti odločili za Georgiua. ni jim pa uspelo, ker je Antonescu izročil Kremlju Ano Pauker. Georgiu je bil vso vojno zaprt v nekem koncentracijskem taborišču. Takrat je svojemu imenu dodal besedico «Dež«, kot spomin na kraj, kjer je bil toliko časa zaprt. Medtem je Ana kot polkovnik Rdeče armade organizirala v Sovjetski zvezi divizij} «Tudor Vladimirescu«, katero so sestavljali romunski vojaki, ki so bili ujetniki Sovjetov. Le ta 1944 je slovesno vkorakala v Bukarešto, kjer se je kmalu povzpela na najvišja mesta. Razmere v- ^Romuniji so postale iz dneva v dan slabše. V januarju lanskega leta £0. že drugič, odkar so stalinisti na oblasti, razvrednotili denar. Znesek, s katerim si prej lahko kupil Dar čevljev, je hipoma zadoščal komaj za paket cigaret. Očitno je bil že skrajni čas, da odvrnejo pozornost od sovjetske oblasti in da dajo ljudskemu nezadovoljstvu du-ška z izigravanjem njegove zavednosti. Tako so Ano Pauker odstranili iz politbiroja in z njo sta izgubila svoje mesto tudi finančni minister Vasile Luca in notranji minister Te-chari Oeorgescu, ki sta se oba politično vzgajala v Moskvi. Ce bi hoteli iti do dna vseh podrobnosti te zadeve, bi zašli s poti, prav tako, kot če bi sprejeli uradno verzijo. V sedmih letih odkar je Moskva raz širila svoje vladne metode od Balkana do sredniega Baltika, so mnoge stalinistične osebnosti padle v nemilost ali oa so jih odstranili: Oomulka, Ko- stov, Rajk, Clementis, Hodža, Patraseanu, Slansky... Nekaj časa so mogočne, češčene, vredne vsega zaupanja, nato pa pridejo mahoma in brez vsakega opozorila ovadba, aretacija in po dolgem zaooru proces, na katerem obtoženec v celoti prizna vse zločine, ki jih dejansko ni nikoli zagrešil. Kakšen namen ima romunska čistka? Na to vprašanje je Dobro nam je še v spominu, kako se. je brezuspešno končala letošnja gospodarska .konferenca, ki jo je Sovjetska zve-, za sklicala v Moskvi. Ta sestanek gospodarskih strokovnjakov naj bi bil pripomogel, da bi se povečala izmenjava gospodarskih dobrin in produktov med Zahodom in Vzhodom. Ves svet je pričakoval stvarnih predlogov od strani Sovjetske zveze, toda ni jih bilo. Zato je bilo za delegate na sedanjem zasedanju Glavne skupščine Organizacije združenih narodov veliko presenečenje, ko se je na seji gospodarskega odbora pojavil nena-dofna sam Gromiko ter se v imenu SZ javil k razpravi o Vprašanju pomoči gospodarsko ' ttesjajatin*..deželAJSt. £)p .»daj. m bila namreč navada, da bi poslala sovjetska delegacija na te seje diplomata, ki zavzema tako visok položaj. Zdi se, da se je zgodilo to samo zaradi tega, da podčrta na izrazitejši riačin misli Stalinovega članku, v katerem je razpravljal o sovjetski ekonomiki in o ((razpadanju kapitalističnih trgov ter nujni krizi v odnosih med zapadninn državami« itd. Toda Gromiko je poslušalce zelo razočaral: v svojih izjavah je namreč poudarjal v glavnem to, da OZN za nerazvite dežele do danes v resnici ni še ničesar storila in da tuji — zahodni kapitalisti gospodarstvo teh zemelj nadzirajo ter jih -nenehno izkoriščajo. Skratka, Gromiko je v svojem govoru ponavljal splošno znana dejstva, toda. da bi pozval zapadne države na gospodarsko sodelovanje v korist nerazvitih dežel ali da bi predlagal v tem smislu resolucijo, tega ni storil. Mednarodni krogi v New Yorku si tolmačijo ves dogodek tako, da je Sovjetska zveza spremenila svoje stališče in da je treba videti v Stalinovem članku, v . katerem je govoril o ustvaritvi paralelnega socialističnega svetovnega tržišča med SZ, Kitajsko in državami Vzhodne Evrope, nič manj kot sovjetsko odločitev, da je SZ opustila svoj koncept o trgovini med Vzhodom in Zahodom. Zakaj ta nenadna in radikalna sprememba? Tu moramo pomisliti na tole: Potrebo po čvrstih trgovinskih odnosih med Zahodom in Vzhodom so občutile zlasti tiste države, ki so jim zaradi vojne na Koreji in oboroževanja izplahnile dolarske rezerve. Za te države je bilo zelo privlačno mišljenje, da bodo s po življenjem zunanje trgovine z vzhodnimi državami kolikor toliko rešile svoje gospodarske probleme in da se bodo rešile dolarskega primanjkljaja. Povrh vsega je znano, da zasledujejo kapitalisti vedno načelo, da mora iti trgovina svojo naravno pot ne glede na sve-tovnonazorno ali doktrinarno politično gledanje dogodkov. Tako je padla v teh državah misel o potrebi trgovinske izmenjave blaga med Vzhodom in Zahodom na ugodna tla. Vendar so predstavniki in zagovorniki tega mišljenja na eni in drugi strani pozabili na nekaj: v tem primeru bi se namreč zgodilo, da bi na primer sovjetska letala na reakcijski pogon, ki jih' uporabljajo v korejski vojni, imela najvažnejše sestavne dele iz angleških tovarn in da bi severnokorejske čete nosile v tej zimi plašče napravljene iz avstralske volne. Zavoljo razvoja Svetovnega političnega položaja je danes takšna trgovinska izmenjava nemogoča, čeprav zaradi popuščanja politične napetosti v satelitskih državah na Vzhodu, pa tudi v državah na Zahodu, ki niso tako zelo odvisne od dolarjev (Vel. Britanija), narašča težnja za povečanje medsebojne izmenjave blaga. Toda ta razvoj bi postal nevaren za Sovjetsko zvezo, to je poglavitni vzrok, da je začela govoriti o ustvaritvi posebnega socialističnega tržišča ter da je obmolknila o razvoju trgovine med Zahodom in Vzhodom. Zato je na seji go- spodarskega odbora tudi Gromiko molčal o nekdanjih ciljih moskovske gospodarske konference, dasi se je prav on kot pomočnik zunanjega ministra trudil, da bi zbobnal nanjo kolikor mogoče več poslovnih ljudi zapadnega kapitalizma ter predstavnikov zahodnih držav ter da bi mogel reči, da pomeni moskovska konferenca veliko manifestacijo dobre volje in pripravljenosti SZ, da hoče trgovati z vsem svetom. Zakaj zopet vse to? Odgovor na to vprašanje moramo iskati v značaju tako imenovanega socialističnega tržišča. Na tem tržišču, v kolikor je o njem sploh • mogoče govoriti kakor o neki zaključeni celoti, vladajo kot posledica političnih odnosom med SZ in njenimi sateliti, gospodovalne manire: uporabljanje sile in pritiska od strani SZ na slabej-šega. V gospodarskem pogledu spoznamo pritisk v diktiranju prisilnega tečaja rublja. S pomočjo nerealnega, gospodarskim razmeram neodgovarja-jočega tečaja rublja izkorišča Sovjetska zveza vse svoje satelite tako hudo, da se izkoriščanje zahodnih kapitalistov z njenim ravnanjem ne more primer j ati. Sovjetska zveza, ki še ni prebavila vzhodnoevropskih držav in ima še vedno zelo nizko proizvodnjo, je nekako prisiljena da se zateka k sistemu kolonialnega ropanja in ustvarjanja izjemnih dobičkov. Zato tudi ne sme niti misliti na to, da bi odprla vrata trgovinski izmenjavi surovin in proizvodov med Zahodom in Vzhodom, ker bi s tem iz temelja pokvarila sedanje gospodarsko stanje ki Vlada na socialističnem trgu. Satelitske države bi se namreč nekoliko oddahnile, ker bi s trgovinsko izmenjavo z Zahodom vsaj deloma popustil sovjetski pritisk in bi postale gospodarsko samostojnejše. Glede pomoči gospodarsko nerazvitim deželam moramo opozoriti na sledečo značilnost sovjetske nedoslednosti. SZ se že vsa ta leta brani, da bi prišlo do pomoči nerazvitim deželam v okviru in s sodelovanjem OZN. To mnenje je zagovarjal Gromiko tudi pri zgoraj navedeni seji gospodarskega odbora in v zvezi s tem trdil, da predstavlja sedanje podpiranje nerazvitih dežel golo izkoriščanje, češ ker prodajajo določene države revnim deželam svoje industrijske proizvode po zelo visokih cenah, surovine pa kupujejo od njih po sramotno nizkih cenah in podobno Gromiko je govoril in razvijal svoje misli nad poldrugo uro toda ob zaključku svojih izvajanj, ko je moral označiti mišljenje SZ v tem vprašanju, pa je izjavil dobesedno tQ-le; “Sovjetska zveza je dokazala, da je pripravljena navezati svojo zunanjo trgovino tuni z gospodarsko nerazvitimi deželami, in sicer tako, da bi izvažala tja opremo za njihove domače rudnike, kmetijstvo in prevozna sredstva za vsa področja prometa, v zameno pa bi bila pripravljena prejeti običajne izvozne proizvode nerazvitih dežel.« Tako vidimo, da Gromiko. ko je napadel pojmovanje visoko razvitih industrijskih držav glede njihove pomoči, ki bi jo norale nuditi nerazvitim deželam, ni označil oblik in vse->ine novega in naprednejšega gledanja na to vprašanje, temveč je v svojih izvajanjih do-oesedno ponovil formulo, ki jo je zagovarjal ameriški delegat. Tudi ta je bil namreč za to. raj dobivajo nerazvite države potrebno pomoč, vendar ne po OZN, marveč tako da bi industrijsko razvite države prodajale svoje proizvode za blago, ki ga nerazvite dežele navadno izvažajo. Vsi navzoči so se od srca smejali, ko je francoski delegat glede na potek diskusije vprašal Gromika, ali bo glasoval za kapitalistično izkorišče-vanje nerazvitih dežel ali za tehnično pomoč tem deželam s posredovanjem OZN! državah na ključnih položajih mlajše namestnike, ki so si pridobili vsa pretekla izkustva, izključno v sovjetskem območju. Ana je 2idinja. Njen oče, Ra-binsohn, je bil rabin. Slansky je bil tudi Zid, prav tako Poljak Jakob Berman, ki je bil nekoč priznani pog’avar nove republike, a je, kot sedaj ka-ž“ ,na tem, da pade na drugo ali tretje mesto. Na Madžarskem ne veje kdo ve kako ugoden veter za Rakosyja, kajti tudi on je 2id in zdi se, da je to krivda, ki postaja v sovjetskem svetu vedno hujša. Antisemitizem sam pa ni mogel biti edini vzrok za to novo čistko. Med strmoglavljenimi voditeMi so najrazličnejši ljudje: s Slanskym so odstranili tudi njegovega starega sovražnika Clementisa; z Ano Pauker, Vasileja Luco, ki je b’J znan antisemit; Sandor Ro-nai, kominformovski sopotnik in občudovalec Pakosyja, je b’l razrešen svojih dolžnosti, medtem ko. je v Pomuniji Peter Groza, ki je tudi l*ominfor-movski sonotnik in občudovalec Ane Pauker, prišel v še večjo milost. Ani se je bilo prej vedno posrečilo premostiti vse težave, ki jih je imela z moskovskimi gospodarji. Leta 1946 je vznejevoljila Sovjete, ker je poslala hčerko v neko francosko šolo na Romunskem; hčerka je takoj menjala zavod. Leta 1950 jo je Kremelj pozval, naj do-jasni, zakaj ima v neki švicarski Banki tajno naložen denar, in tudi to pot se je izmotala iz zadrege; potem je imela kot zunanji minister nove neprijetnosti: preveč zanesljivih diplomatov, ki jih je sama izbrala za poslanstva v tujini, se ni hotelo vrniti v domovino... V stalinistični hierarhiji je bila Ana dosegla točko, kjer je pot vodila samo še navzdol. In kot že mnogi drugi pred njo, je po tej poti morala stopati tudi ona. Ana Pauker in drugi stalinisti, ki so pri nedavnih čistkah padli v nemilost, so neizogibne žrtve, ki jih terja sistem, katerega so sami pomagali ustanoviti brez upanja da bi kdaj koli imeli kontrolo nad njim. V tem monolitičnem ustroju je samo en človek dovolj močan, da ga trdno drži v svojih rokah, in to je Josip Visariono-vič Stalin. Boris Souvarine, ki je napisal njegov življenjepis, omenja, da je neke pomladne noči pred približno 30 leti Stalin dejal dvema svojima prija, teljema — (ki sta pozneje postala njegovi žrtvi), in sicer Feliksu Džerdžinskemu in Leonu Kamenjevu: »Izbrati tarčo sestaviti napadalni načrt do najmanjših podrobnosti, udariti brez vsakega usmiljenja in leči k počitku... to je najslajša stvar na svetu...« id Milkovič Danila 200, Geržina Liljana 200. Novič Ferdinand 3J0. Pavletič Nevenka 200, Černetič Ivanka 200 P č-kar Danica 100. Košuta Egidij 500, Vaietič Franjiš.^a 300, i.en-ce Marko 300, Sedmak Rado 200, Tence Ines 200, Sedmak Rihard 150, Košuta Kristjan 100, Sedmak Venceslav 2.0, Sedmak Marija in Josip 300, Sedmak Ladislav 110, N. N. 40, Košuta Ivan 100, Košuta Blaž 300, Košuta Marjan 50, Košuta Marija 200, Smerdelj Ivan-Nada 100, Košuta Ivan 50 Košuta Mila 100, Cibic Ivanka 200, Luxa 100, Verša Danica 100. Milič Antonija 100, Cibic 360, Lukša Emilija 300, Kapun Zofija 100. Nabergoj D .rka KO, Milič Alojzija 100. Nabergoj Vlasta 200. Lavrenčič Justina 50, Cibic Marcela 200, Verša Eliza 100 Bukavec Antonija 200, Zuzic Berta 200, Daneu Marija 400, Prašelj Mire) a 100, Pirjevec Ana 100, Potočnik Frančiška 100, Bukavec. Viktorija 100, Čermelj Viktor §00, Starc. Danica 100. Bandelj Olga 200, Daneu Marica 100, Daneu Nevi ICO. Martelanc Dora 500, Pertot Srečko 200, 2ejn Silva 200, Starc Julijana 200, Daneu Justina 100, Martelanc Just 500, Gak Srečko 500, Daneu Marija 100, Kalc Alojzij 100, N. N. 100. Segini Neška 100, Starc Ernest 100, Caharija .I-vanka 150, Pirjevec Urška 100, Regent Ivan 100, Prašel Fanika 100, Prašel Marija 100, Bukovec Antonija 100, Ukmar 100, Ukmar Ernesta 200. Prašel Marija 50, N. N, 150, Bukovec Marija 50, Kante 250, Benzin Jože 100, Zadruga za nakladanje in razkladanje 5000 Zuzič Milivoj 100, nabrano med delavci zadruge 2255, Regent Lidija 950, Husu Marija 300, Ukmar Angel 200, Remec Miroslav 200, Milič Štefanija 100, Verša Viktorija 150, Ban Ivan 300, Kočman Danilo 130, Cibic Viktorija 150. Cibic Adele 50, Grilanc 100, Bukavec 100, Starc Antonija 200, Briščik Karla 300, Stoka Viktor 200, Milič Ivana 200, Stoka Anton 500, Stoka 300, Cibic 109. Guštin 100. Kante Danica 500, Pahor Milka 500, Kralj Alojzija 300, Kralj 250, Pellegrina Savina 200, Kralj Justina 300, Kralj Ana 1000. Kralj Marija 50, Kalc Marija 500. Kralj Pierina 150, Križmančič Eliza beta 500, Kralj Katarina 200, Možina Marija 100, Kralj Vincenc 200, Kralj Sabina 200, Grgič Silva 100, Kralj Genia 300, Kralj-185 300, Sušmelj Milko 200, Kralj Stana 150, Pellegrini Lidija 100, Furlanič Dore 200, Sancin Franc 100, Spagnoleto Camilo 300, Tarlao Rino 300, Cupin E-vita 300, Pečarič Celestina 300, Pečarič Teodor 1000, Cetin Marino 500, Pečarič Jože 50, Mušič Ferdinand 100, Cupin Dora 200, Dolenc Amelija 100, Pečarič Angel 100, Cunja Ferdo 100, Hrovatin 100, Cupin Laura 50. Cupin Mando 50, Cupin Peter 50, Uliveti Vanda 500, Cupin Albina 200, Kante Ivanka 200. Uršič Berto 500, (Nadaljevanje sledi) ANA PAUKER. *1',|Miiii11|l[|1)I|1|||l1l iiiii|IIMIiiIihiii im mi iniMiiin ikih imiM min iiiiniM umi n i m iiiiniiiii m iinniiiiii i n nnuii iiiHiiiiiii miiiitiiiiiniimiiiMi iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiTTniiiiiiiiiiiii,,iii,ii,,,I,i,,ii,i,,,1,,,,,I,,,l'lll,,,’n,’,,,,’,,,,,,,,l,,,l,II,,,*III,1,,,**,,,I,,,,,,’,l,,,,,,it,inii|,l|iiiI,,,|iiiii,i,,i’,ii,i'i|ili,,i,i|imi|'*l|i,i,,ii|,i,liiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniM!iii»iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiHililw Orehovška grapa, ali jo sploh Poznate? poznate pa BasKO grapo, če ne drugače, vsaj iz tilrna «Na svoji zemlji«, ali Orehovška grapa ni Baška gra-pa> saj leži čisto na drugi, juž-ni strani Baške grape. Ce greš P° dolini Idrijce proti Cerk-nemu, prideš pred 2elinom do vasice Reke, prav za to vasjo zavije kolovoz v Orehovško 8rapo, po kateri teče potok Jesenica. Po tem kolovozu prideš v Orehek in Jesenico, mi-fno raztresenih kmetij, ki te Pozdravljajo z levega, bolj položnega brega Jesenice. Desna stran je bolj strma in se nekako sredi poti vzpne v Veliki vrh, čigar greben leze proti dosti višji Kojci, a ga sedlo 'n pot čezenj preseka; tu je Prehod iz Orehka mimo naselja Ko.ica na Bukovo, od koder šele prideš v Baško grapo. Orehovška grapa je tudi zapisala s krvavimi črkami svoje strani v zgodovino primorskega ljudstva v letih narodnoosvobodilnega boja. Prav tam Pod Velikim vrhom, zadaj za Mlinarjem, nekako sredi poti ttied Reko in Orehkom je bilo, kjer se je začelo zaresi Rodne, pravijo domačini kraju, kot mi ie povedal tov. Janko Baški Podbregarjev iz Koritnice, danes neutrudni politični dela-Vec v Kranju. On me je opo-zoril na boj v Orehovški gra-P'- o katerem nimamo pisane besede v naših partizanskih vi-^>h. Slučaj mi je pa vrgel v roke italijansij,, poročilo o boju Pod Velikim vrhom, na Rod-n;i*i 24. decembra 1942., ko so Padli v boju prvi domačini: čevljai iz Orehka in Peter Čelik.— Zajc z Reke. Tudi ta prvi boj v cerkljanskih hribih nam prav jasno kaže, kakšne sovražne sile je bilo treba, da je zmogla malo partizansko četico in za to je prav, da si ga zaradi nepopolnih podatkov kolikor je mogoče prikličemo v spomin, da se tudi ob njem zavemo junaštva in žrtev živih in padlih borcev. Po podatkih tov. Janka Baškega ki sam ne prisega, da so popolni in mogoče se bo le oglasil še kdo, ki jih bo spo-polnil, se je okrog Petra Zajca z Reke, ki se je bil kot mnogi drugi šele pred kratkim vrnil iz Jugoslavije, kamor je šel s trebuhom za kiu-hom, da ubeži fašističnemu nasilju v zasužnjenem Pii-morju, zbrala četa osmih tizanov, katere namen je bil zbirati novomobilizirance s Šentviške planote. Svoje taborišče je imela v Orehovški grapi, zadaj za Mlinarjem, v Dodnah. V noči od 23, na 24. decembra je šla na prehrambeno akcijo, ki jo je izvršila s pomočjo domačinov, aktivistov OF. Italijansko poročilo, ohranjeno v arhivu goriške kvesture (poročilo obmejnih agentov javne varnosti iz Idiije št. 01245, 27. 12. 1942.) nam pove. da so zaplenili na Reki v hiši Ivana Čelika, ki so ga fašisti prav tiste dni prijeli, da bi ga internirali z družino vred junico in svinjo, da ne pade v roke Italijanom. Ze takoj v jutru 24. decembra, ob peti uri, da je poveljnik obmejnih miličnikov, iz Jesenice kappskvadra Giovan-ni Feltriiidlli zaukazal patrulj.1 OltEIIOVSKA GRAPA 24. dec. 1942 popoldne. Patruljo je vodil | niki pod nekim skalnim pre- y P* V * Ulj. . ent E‘ržen in Dori Jeram i no čiščenje okolice Velikega ,->c ,,,, K, BU Hi. 12 “Ukovega, Gabrijel Pajntar, | vrha, ki bi naj trajalo do ene • vali, icoj nato so ostali milič- osebno in te hajke se je udeležilo še 13 miličnikov. Tako italijansko poročilo, ki je povsem verodostojno, ali v eni točki šepa. Ni verjetno, da bi ob peti uri postaja miličnikov v Jesenici že imela poročilo o akciji partizanov na Reki, ki so jo izvršili v taisti noči. Tako naglo niso šla italijanska poročila pri vseh telefonskih vaseh. Janko Baški mi je omenil, da se je našel izdajalec iz Bukovškega vrha, ki je izdal taborišče fašistom; ti so najbrž začeli hajko, ne da bi vedeli za prehrambeno akcijo, V poročilu, ki je bilo spisano šele 27. decembra, so jo omenili pač zato, da bi pokazali, kako vestni in nagli so bili pri čuvanju fašističnega reda. Da je bilo taborišče izdano, za to govori tudi smer fašistične hajke, ki jo poročilo navaja in zgodnja jutranja ura. Fašistična patrulja je šla namreč tako, da je prišla na pobočja Velikega vr. ha iz bukovske strani že ob sedmi uri zjutraj, ko je bil torej še mrak, in je zagledala taborišče približno sedem sto metrov levo pod seboj Bil je kaposkvadra Mario Famea, ki je najprej opazil nekega partizana, najbrž stražarja: na- to je Feltrinelli sam; Iti je šel nekaj' korakov dalje, zagledal še tri, ki so stali pri neki ::i visom opazili še ogenj. Poročilo se trudi prikazati, kako je patrulja samo po lastni iniciativnosti začela hajko in po lastnem pridnem iskanju našla partizansko taborišče, ali kdor pozna pobliže italijanska poročila in italijansko protipartizansko taktiko, tega poročilo ne prepriča. — Skratka Feltrinelli je takoj ukazal obkolitev partizanskega taborišča in preiti nato v napad. Partizani bližine sovražnika sploh še niso opazili. Obkroževanje je bilo zaradi težkega terena naporno; prvi, ki je odprl ogenj na partizane je bil prav Feltrinelli i dvema miličnikoma. Dva partizana, da sta takoj padla smrtno zadeta, ostali pa da so se zatekli v bližnji gozd od koder, da so začeli odgovarjati s streljanjem. Temu podatku, da sta dva padla takoj, pa nasprotuje drugo italijansko sporočilo, poročilo poveljstva graničarjev, ki so kot bomo videli pozneje posegli v boj, ki trdi, da so od štirih padlih tri pobili vojaki in ne miličniki. Naj bo, kakor hoče, boj se je začel kmalu po sedmih in je trajal že do desetih, ko je Feltrinelli poslal ilva miličnika v Bukovo ^o pomoč vojske: medtem se mu je pa le posrečilo, da je naše borce v gozdu s svojimi ljudmi obkolil, kolikor se pač tizane obkoliti da r.aj se je I alpini z Ilukovega že imeli kljub vsej tej in nadaljnji obkolitvi petim, med katerimi sta bila dva hudo ranjena, le posrečil umik. V Bukovem je bila 646. alpinska stotnija, ki je od nadrejenega graničarskega pod-sektorja XXII-A takoj dobila ukaz, da poseže v boj in pre-liajka Veliki vrh iz severozahodne v jugovzhodni smeri. To pa ni bilo še vse. Poveljstvo graničarskega podsektor-ja XXII-A v Cerknem je poslalo še druge čete, da obkolijo ozemlje Velikega vrha in preprečijo partizanom vsak umik. Kar štiri skupine so bile za to določene. Iz Gorij skupina 40 mož skozi Jesenico-Orehek proti Velikemu vrhu, iz Cerknega tudi 40 mož čez Zakriž in Za-brižnico, Tretji oddelek so s kamioni prepeljali do Reke, bil je oddelek 2. stotnije 1-256. polka, ki bi naj zaprl grapo Jesenice in prodiral proti Velikemu vrhu; tudi četrti oddelek so s kamioni prepeljali po cesti Reka-Bukovo, bil je graničarski oddelek s 5. skupino agentov javne varnosti, ki je imel nalogo zapreti Veliki vrh z jugozahodne strani (Poročilo pov. G.a.f. XI. a. zbora št. 1-6166 op., 31. 12. 1942.) Ob dvanajsti uri so bili vsi ti oddelki že na svojih določe-|nib mestih, pol ure na to so zvezo z njimi. Medtem je pa po deseti uri trajal boj med partizani in miličniki dalje. Po poročilu miličnikov se zdi, da so poskušali kmalu po deseti uri partizani proboj, napadli so fašiste z ročnimi bombami, kar jim pa ni uspelo. Kmalu nato je padel smrtno zadet pomožni miličnik Antonio Berni. Poseg alpinske stotnije, ki je udaril na malo četico takoj ob pol ene, je bil odločilen; vendar so tudi alpini imeli enega mrtvega, višjega kaplarja E. De Cola. Tu omenja poročilo poveljstva G.a.f. (glej zgoraj), da so alpini ustrelili tri partizane. Hajka za partizani se je končala šele ob treh. Ob štirih mrtvih partizanih, italijanska poročila omenjajo, da so zaplenili štiri puške, očitno orožje padlih, revolver, štiri ročne bombe in različne dokumente. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so našli tudi na Reki zaplenjeno živino, ki je pa bila v boju deloma pobita; nekaj so jo pa Italijani zaplenili žive. Tu še le povedo italijanska poročila, da je šlo za več glav, kot jih pa omenjajo obmejni agenti v začetku svojega poročila. Tako se je končal boj v O-rehovški grapi, boj devetih partizanov proti najmanj dve sto petdesetim dobro oboro- se preostali trije z dvema hudo ranjenima rešili, je za nas še skmmost. Mogoče se bo kdo, ki je preživel narodnoosvobodilno vojno, le našel in nam to povedal. Tov Janko Baški mi je omenil, da sta se oba hudo ranjena takrat še rešila. Eden, baje tov. Samo, da se je zdravil v Selcah pri Ziberniku in da je še danes živ. Toda kje? Človek, ki ni sam tega boja doživel, bo danes težko pisal kritične pripombe Mala četa, ki je tu doživela svoj prvi resen spopad s številnim sovražnikom gotovo ni imela še skušenj v partizanskem načinu vojskovanja. Mogoče ji bo kdo očital, da se je pustila presenetiti v težkem terenu, ki za boj in proboj ni bil primeren. Ali proti temu stoji dej-*stvo, da so Italijani imeli vsepovsod številne postnjanke in so mogli, kot v tem primeru prevažati na kamionih svoje čete kamor je bilo treba, zato so bili vsi tereni težki. Biti partizan v mali četi sredi sovražnih postojank v začetku narodnoosvobodilne vojne, ko ni bilo še odredov in bataljonov, je zahtevalo res pravega junaštva in vsakdo je moral računati z neizbežnostjo, da mora svoje življenje žrtvovati, ali vendar za čim dražjo ceno. In to je tudi ta prva četa v Orehovški šlo vmes še izdajstvo tudi v partizanski taktiki najbolj iz-vežbana enota ni mogla delati čudežev, saj je prav za partizanstvo bila vsa udarnost v tem, da je računalo na pomoč in zvestobo ljudstva. Da so se pa tudi med zavednim primorskim ljudstvom našli ju-deži, ki so sovražniku pokazali pot do partizanskih taborišč in tako povzročili smrt tega in onega borca, ki je vse svoje sile posvetil svobodi ljudstva, nam kaže pa prav naš primer. Marsikaterega je kmalu dosegla maščevalna roka partizanske pravice; bili so pa le, ki so se znali prikriti za delj časa. Padlih borcev naše ljudstvo, aktivisti OF, niso pozabili. O tem nam pričajo lazburljiva poročila v arhivu goriške kvesture. Ze 10. januarja poroča federalni tajnik iz Gorice kvesturi (št. 1220), da mu poročajo iz Cerknega, da so tam na grobu treh padlih partizanov našli šopek cvetja povit z rdečim trakom. Kmalu nato ob mesecu boja je pa bil okrašen grob Petra Čelika v Orehku z velikim šopom rdečih nageljnov, bilo da jih je več kot sto, povezan da je hil z zastavo jugoslovanskih barv in še je bil dodan tudi rdeč svilen trak in napis. Maščevali te bomo (poročilo karab. postaje Cerkno, št. 5-22 tajno, 26. 1. 1943 in poročilo fede- ralnega tajnika št. 1649, 31. 1. 1943.) Ne smem končati, ne da bi omenil bolestnega ((herojstva« črnih srajc. Goriška kvestura je takoj po boju 24. decembra 1942. poslala svo.ie čestitke in svojo zahvalo (brzojav ženim sovražnikom. Kako soj grapi pokazala. Ce je pa pri-j št, 011255), karabinjerjem v Cerkno in jih napromla, da jo sporoče vsem oddelkom. Kot je razvidno iz dopisa 1. 2. 1943. četrte obmejne legije črnih srajc (tMonte Nevoso« — kohorte v Tolminu, so se miličniki čutili zelo užaljene, da teh čestitk in zahvale niso sprejeli naravnost od politične oblasti, češ da so pač oni največ prispevali, ker so začeli boj že ob sedmih zjutraj in da so alpini prišli vendar še le ob dvanajstih na pomoč. Tako je pač bilo fašistično junaštvo. Marsikdo izmed nas bi se pač vprašal, kako in zakaj niso mogli sami opraviti z malo četico partizanov, črnosrajčniki junaki sami, saj so bili oboroženi z najm- dsr-nejšim orožjem, z brzostrelkami in so jih tudi po številu prekašali. Ni ga boja s partizani, kjer bi se fašistični junaki ne pulili za slavo zmage, ki so jo pa le redko v resnici tudi zaslužili. Prav zato so se pa morali tembolj napihovati. Orehovška grapa je že leta 1942 imela tudi svojo javko, javko št. 4 pri Abramu, Tu pa ni bilo izdajstev. Koliko krat je dobri Abram vstal po večkrat v eni noči, tega še sam ne bo vedel. Kaj pomeni zavednost našega človeka, ki v takem duhu vzgaja svoje o-♦roke, nam kaže prav primer očeta Abrama iz O. ehovške grape. Ko je po septembru 1943. tehnika «Porezen» postavila svoj bunker prav nad Abramovo hišo, so zanj vedeli vsi Abramovi otroci, ali znali so molčati. Primorsko ljudstvo je lahko ponosno, da je njegova velika večina bila Abramovega kova. Izdajalci so bili le nujna, redka izjema. I. JUVANČIČ 4/nmr Vremenska napoved za danes: Vlil A/l i De,no oblačno >z nespreme- f |\L/VIL njeno temperaturo. ’— Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.8; najnižja 3.8 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 24. DECEMBRA 1952 c' i :: - *r, tiiS Cii ; "M* 3 tUssi tl::::::* J:::::::: :|":" OHIO • jjjj- tj 6l« . : 11 ‘!5ii i S.S % Hni lii: Rešeni preostali potniki Irancostie ladje »diamaolliitn11 Obupna borba z razburkanimi valovi 15 ljudi utonilo - Izraelske obtožbe proti libanonski vladi RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: S Haydnom in Mozartom v melodiji. 21.00: Radijski roman: Lukrecija Borgia. — Trst II.: 21.00: Schubert: Nedokončana simfonija. 21.45: Corelli: Božični koncert. — Trst I.: 20.25: Vittorio Calvino: «Koncert se je ustavil«. — Slovenija: 16.00: Iz zakladnice del Edvarda Griega. PARIZ. 23. — Uprava paro-plovne družbe «Messageries Maritimes« v Parizu je javila danes zvečer, da na krovu ladje «Champollion», ki je nasedla ob libanonski, obali včerai Zjutraj in se preklala na dvoje, ni vej nobenega člove.;a V prvih popoldanskih urah sta se razbitemu «Champollio-nu» približali dve večji motorni ladji in rešili zadnjih 40 brodolomcev. Zadnji, ki je zapustil pone-srečno ladjo, je bil njen poveljnik Heni Bourde, ki je vsem tem času mnogo prispeval za reševanje francoskih potnikov. Kakor je znano, je ladja «Champollion», ki odriva 12.546 registrskih ton. je nasedla včeraj zjutraj pred sidonskim pristaniščem, okrog 200 m od obale in se v hudi nevihti preklala na dvoje. Ves dan ni bilo mogoče približati se ladji, niti nuditi kakršne koli pomoči 328 osebam na krovu Danes zjutraj so bili brodolomci pozvani, naj se vsi premaknejo na prednji del ladje, kjer se je zdelo, da je nevarnost manjša. Zaradi valovanja pa se je ogrodje ladje vedno bolj lomilo in dozdevalo se je, da se bosta vsak čas polovici odtrgali druga od druge. Vsi napori s kopnega m po morščakov na ladji, da bi rešili potnike, so ostali včeraj brez uspeha zaradi viharnega morja Danes popoldne okrog 17. je 12 pogumnih mornarjev odve-slalo z večjim čolnom proti nasedlemu «Chapollionu». Borba t razdivjanim morjem je bila dolga m obupna. 2e se je zdelo, da bodo mornarji dosegli razbito ladjo, ko je velik val obrnil čoln in vseh 12 mornarjev se je znašlo v vodi ter se rešilo s pomočjo debele vrvi, ki so jo vlekli za seboj s kopnega. Ponesrečen poskus 12 mornarjev je spravil mnoge v obup na razbitinah «Caampoiio-na» in nekateri so enostavno poskakali v vodo da bi s plavanjem dosegli obalo. Petdesetim je res uspelo doseči trda tla, drugih 26 pa je utonilo. Po tem poskusu se ni nobeden izmed brodolomcev več upal s plavanjem rešiti. Preostali so z zaupanjem čakali, da jih ponoči spravijo na varno vlačilci, ki so odpluli od obale. Na pomoč' je bila poslana tudi angleška križarka «Kema», vendar se zaradi preplitvega morja ni mogla pr' utegnila razpoloviti. Sele na tretji poziv izraelske vlade je libanonska vlada dovolila, da j se je civilni vlačilec približal 1 ostankom «Champolliona« v libanonskih teritorialnih vodah. Vendar je bilo takrat že prepozno za vsako koristno dejavnost. «Preživeli brodolomci«. je poudaril glasnik, «ne bodo kmalu pozabili na tragičw ni dogodek in na zakasnelo reševanje. ki so ga zavlačevale diplomatske klavzule sprimo vojnega stanja, ki je še vedno v veljavi med Izraelom in arabskimi državami.# Vsekakor pa ne bo žalostnega konca «Champolliona» in brodolomcev pozabilo tudi 26 francoskih potnikov ki so izstopili v Aleksandriji, da bi božif preživeli v Egiptu. Direkcija paroplovne družbe «Messageiies Maritimes» poroča, da je pri nesreči izginilo 15 ljudi, od teh 13 članov posadke. Ladja «Champollion» je popolnoma izgubljena. Mac Carranov fašistični zakon stopi danes v veljavo v ZDA Ostri protesti Francije, Anglije in skandinavskih držav - Francoski parnik „Liberte“ med prvimi žrtvami * Fašisti, nacisti in falangisti niso prizadeti po tem zakonu WASHINGTON, 23. — Da- vstop v ZDA vsem članom nes stopi v veljavo Mac Carranov zakon, ki je dvignil toliko Maršal Tito je 16. t. m. obiskal v Smederevski Palanki tovarno cDrago Djordjevič-Gošar«, k er so pa de'avci navdušeno pozdravili. V govoru, ki ga Je imel ob tej priliki, je maršal Tito odločno poudaril, da je danes Jugoslavija drugačna in da ne bo dovolila, da bi se trgovalo na njen račun. prahu v kongresu in v tisku in k ibo verjetno dodobra zre-volucioniral politiko o doseljevanju v ZDA. Kakor znano, je sam Truman poskušal postaviti veto proti temu zakonu, toda njegovo zoperstavljanje je ostalo brez uspeha spričo glasovanja kongresa, ki je nove odločbe odobril. z dve-tretjinsko večino. Odslej bodo po novem zakonu doseljenci razdeljeni v dve skupini: prvo bodo sestavljali najožji sorodniki ameriških državljanov, drugo pa osebe, ki bi s svojim znanjem ali delom lahko koristile gospodarskim ali kulturnim interesom države. Zahteve bodo torej mogli postavljati sorodniki in delodajalci. Novi zakon prepoveduje ! ŽIVAHNOST MED BOKSARK PO MOOROVI ZM4GI IN ROB NSOMOVFM ODSTOPU Jugoslovani veljajo za favorite na boksarskem dvoboju proti Italiji jTurpin hoče prvenstvo sveta v sredn i ali poltežki kategoriji SOVLJANSKI je kljub neuspehom zadnjega časa še vedno med tehnično najboljšimi bo-ksarji-amaterji v Evropi. BEOGRAD, 23. — Po izločil nih borbah je zvezni kapetan jugoslovanske boksarske re- Segnija so v Beogradu nastopili vsi prvaki. Na dvoboju v Bologni veljajo Jugoslovani za favorite. Italijanska reprezentanca je namreč popolnoma izmenjena, njeni prvaki'trenutno ne boksajo, n. pr. DaIl’Csso, ali pa su prestopili v profesionalce. Tudi gostitelji so že imeli nakakšno izločilno tekmovanje, ki pa še ni dalo dokončne postave. Zlasti bodo muke s sestavo v težjih kategorijah. Tržaški srednješolci premaqoii Goriraoe v šahu TnST, 23. — Na pobudo «Društva slovenskih srednje, šolcev« so se v nedeljo sestali na šahovskem dvoboju tržaški in goriški dijaki. Zreb je zdru. žil 5 parov, ki so odigrali vsak po dve partiji. Tehnični rezultati; Valentin Kravina - Miloš Pahor 0:2, Jože Lokovič - Milan Gregorič 1:1, Ivan Frletič . Aljoša Škabar 0:2, Filibert Be-nedetič - Drago Antončič 0:2 Slavko Bednarik - Zdravko Klinec 0:2. Visoka zmaga Tr. žačanov ne daje prave slike moči gostov, ki so se upirali požrtvovalno. Najboljši med Goričani je bil Jože Lokovič, ki je zaradi neodločenega izida odigral proti svojemu nasprotniku še tretjo partijo in zmagal. Nogometaši zagrebškega Dinama bodo v okviru tekmovanja za «Grasshopperscup« odigrali v petek v Gelsenkirchnu tekmo z nemškim moštvom Schalke 04. LONDON, 23. — Ce Randol-phu Turpinu ne bodo priznali andidature za boksarskega prvaka srednje kategorije, bo verjetno poskušal osvojiti naslov v poltežsi kategoriji. Iz New Yorka namreč sporočajo, da bi novi prvak pol-težke kategorije Moore bil pripravljen braniti svoje prvenstvo proti Turpinu. Moore b; rad nastopil proti Turpinu v poletju prihodnjega leta ali pa se prej, ako Maxim ne bi vložil prošnje za povratni match, do katerega ima pravico. Maxim ima za vložitev prošnje tri mesece časa. Turpina je zamikala poltež-ka kategorija, čeprav je pred časom izjavil, da ga zanima samo prvenstvo srednje kate- gorije, ki po Robinsonovem odstopu čaka novih ljudi. BEOGRAD, 23. — Jugoslovanski list «Sport» je objavil lestvico desetih najboljših i-gralcev namiznega tenisa v Jugoslaviji. Moška lestvica je sestavljena takole: Harango. zo, Dolinar, Vogrinc, Gabrič. Roža, Grujič, Djordjevič, Bajič, Markovič, Krasič Barlovič. Med ženskimi članicami si delita prvo in drugo mesto Ha-ramtova in Čovičeva. Juniorji: Markovič, Barlovič, Hudec, Hlebš. ((totalitarnih organizacij«, vendar dodaja primerno pojasnilo v tem pogledu, . ki vključuje ((komunistično stranko«, izloča pa italijanski fašizem, nemški nacional-socializem in španske falangiste. Za obrambo ZDA proti vohunom pa so pravila še mnogo strožja. Posadke tujih ladij na primer, se bodo morale podvreči vsem formalnostim priseljeniške službe, preden se bodo izkrcale v ameriških pristaniščih, proti čemer so zlasti protestirale Francija, Anglija in skandinavske države. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je javil, da je Anglija poslala ZDA noto z energičnim protestom proti omejitvam, ki izvirajo iz Mac Carranovega zakona nasproti pomorščakom. Glasnik je dodal, da je v noti poudarjeno, kakšne posledice bi lahko imel ta zakon na anglo-amer:ške odnose. Mac Carranov zakon namreč predvideva, da se bodo ameriški funkcionarji vkrcali na ladje, namenjene v ZDA, in med potjo odloča'-!, kdo lahko stopi na kopno v Ameriki. Z angleške strani so opozorili tudi na velikanske zamude, ki jih bo novi zakon povzročal zlasti pri prekooceanskih parnikih. Prav tako poročajo, da pripravlja norveško poslaništvo I ostro protestno noto proti uveljavljenju Mac Carranovega zakona v zvezi s priseljevanjem. Na podoben način so se pritožile tudi Finska, Danska, Švedska, Holandska in nekatere druge države. Izmed 974 članov posadke ladje «Liberte’», ki bo jutri priplula v New York, jih bo moralo 269 ostati na krovu in ves čas postanka te francoske ladje v newyorškem pristani- | navzdol. 300 prebivalcev ki se šču ne bodo mogli stopiti na je izselijo, se je zateklo’de'no kopno. Do te odlo?itve je pri- ^ sorodnikom delno pa so jih šlo po radin-te'efonskem raz- namestili v nekaterih šolah. Govoru med inštiektor:em ame- Dvesto metrov vis-k zemeljski riške dosel.ien;ške službe, ki plaz se je odtrgal tudi v Rio-potuje na ladji, in predstavni-„luaatu. ki ameriških oblasti v New Yorku. Inšpektor je sporočil direkciji doseljeniške službe, da 269 članov posadke ni hotelo odgovoriti na njegova vprašanja. Povodnji in plazovi PARIZ, 23. — Medtem ko se je položaj na poplavljenem področju okrog Bordeauxa nekoliko zboljšal in so vode upadle, obstaja bojazen, da bo preplavila bregove reka Pau zaradi obilnega deževja v Pirenejih. Ce bo slabo vreme še trajalo, bodo morali izprazniti nekatere vasi. Nad 10000 ljudi je moralo zapustiti svoja stanovanja ob gornjem toku Senne in v dolini ob reki Loiri. Iz Ženeve poročajo, da so snežni plazovi blokirali več cest v južnem delu Švice, in vse kaže, da bo prišlo do no. vih plazov zaradi zvišanja temperature. Iz Garmisch Partenkirchena poročajo, da ni več nobenega upanja, da bi rešili pet mož, ki jih je v soboto zasul plaZ na Zugspitze. Reševalne skupine so morale opustiti prizadevanja zaradi novih plazov na tem področju. O poplavah javljajo tudi z Bavarskega, iz Belgije in iz Luksemburga. Danes so identificirali še dve žrtvi grozne nesreče pri Langenu. Trupla 23 žrtev bodo odpeljana v domače kraje, čim bodo dokončane ugotovitve, ker je še vedno nekaj trupel neidentificiranih. Med. tem bodo ležala v šoli v Langenu, ki bo prazna zaradi božičnih počitnic. Položaj v Caselli postaja vsako uro slabši. Hrib, ki se je ob vasi razklal na dvoje, ogroža 48 hiš te vasi. Nenehni zemeljs i plazovi se Valijo Menjava s‘stema igre pri angleških nogometaših? bližati razklani ladji. Zadnje 'prezentance Tihomir Papič od- ure so bile najbolj hude za ljudi, ki so čakali rešitev. Na ladji so ostali brez luoi, brez možnosti, da bi lahko uporabili radio, poila je zaloga živeža in vode in trepetajoči od redil naslednje moštvo, ki bo nastopilo 6. januarja v Bologni proti Italiji: mušja kategorija: Paljič, bantam: Srda-novič, peresna: Jozič, lahka: 'Stefanovič, polwelter: Sovljan- mraza so se potniki predajali ***• welter: Golič, polsrednja: obupu g kopnega so jim signa- j liztrali z lučmi ter jim poslali nekaj zaloge vode in živil, po dveh letalin ki sta brodolomcem odvrgla najnujneše s pa-. , , .. . , „ ,. dali. In tako se je iele danes bt“r.b/.5e.."ajb^lj posrečilo spraviti — 80 vse preostale. Glasnik izraelske Milojevič, srednja- Veselinovič, poltežka: Ni.colič, težka: iKrizmanič. Rezervni člani re-, prezentance: Tot in Soič. I Reprezentanti niso prikazali varno ~ zac,ovoli''> Stefanovič, Go- vlade je ‘ obtožil libanonsko vlado, da se ni dovolj potrudila, da bi re- j šila potnike in posadko i «Champolliona». Ako bi Libanon sprejel izraelsko ponudbo, k; je hotela poslati na kraj nesreče dve vojni pomorski enoti, bi bila reševalna služba organizirana, preden bi se ladja lič in Srdanovič. Jugoslavija je nastopila prvič proti Italiji v poletju leta 1951 in povsem nepričakovano zmagala z 12-8. Italijani so namreč nekaj mesece pred tem, maja meseca v Milanu, osvojili e lpno evropsko prvenstvo, njihovi posamezniki Pozzali, Dall’Osso, Visintin in Di Segni pa naslov prvaka v svojih kategorijah. Razen Di Angleški sodnik Elhs, ki je vodil v nedeljo nogometno tekmo Jugoslavija-Nemčija je napisal članek, v katerem se zavzema za spremembo angleškega sistema i gre. «Na kontinentu se lahko mi Angleži marsikaj naučimo. Sodil sem tekme v 16 državah. Seveda bi zelo rad ugotovil, da se igra v Veliki Britaniji najboljši nogomet. Toda če bi hotel to trditi, bi grdo lagal. Najboljši nogomet, kar sem ga kdajkoli videl, je bila igra Brazilije na svetovnem prvenstvu in Madžarske na olimpij. skih igrah. Znanje Madžarov je tako, da kaj podobnega na nogometnih igriščih Velike Britanije še nisem videl. Toda angleški nogometaši niso krivi tega, kot posamezniki so še vedno najboljši, Ce bi bil jaz ((nogometni zdravnik«, bi predpisal dve operaciji, ki naj oi pomagali angleškemu nogometu zopet na noge. 1. Tretjega branilca, tako imenovanega štoperja (sred- nji branilec v WM sistemu) bi bilo treba odstraniti. Ze vse predolgo pustimo tega i-gralca. On je kriv. da je dobil naš nogomet ((poapnenje žil«, ki onemogoča pravilno krože. nje «nogometne krvi«. 2. Dve leti bi pustil igrati vsa moštva po svojih ligah, ne da bi prišlo do izpadanja iz istih. To pa zato, da bi trenerjem omogočil preizkusiti nove taktike brez bojazni da mu bo zaradi porazov moštvo padlo v nižjo ligo. Danes je največje zlo pri prvenstvenih tekmah dejstvo, da začenja moštvo igro z občutkom, da ima eno točko že v žepu in se zaradi tega koncentrira predvsem na obrambo. Cilj skoraj vsakega naše. ga moštva je najprej onemogočiti poraz, šele kasneje pa mislijo na zmago. Ne bodo vam priznali, da je 3:4 boljše izgubiti kot n. pr. 0:1 Vse sile posvečajo le obrambi in vse nove igralce izbirajo predvsem ne glede na sistem «treh branilcev«. Toda poraz sledi za porazom. Cas bi že bil, da bi nogometaši spoznali, da se izplača za dosego gola tudi tvegati, da se ga prejme. Vprašajte samo gledalce, kaj mislijo o tem: gledalci hočejo videti gole! In če hočemo ustreči tej želji mo. ramo odstraniti štoperja«. Vsekakor je verjetno, da te besede Ellisa ne bodo pripravile Angležev, da bi začeli i-grati bolj ofenzivno, vseeno pa je zanimivo, da se Ellis tako ogreva za ofenzivno igro. Zanimivo je, da se Ellis navdušuje za nekako tako igro, kot jo igrajo Avstrijci ki pa resno mislijo na to, da'bi što. perja — uvedli. Tudi znani angleški reprezentant Stanley Matthevvs je proti sedanjemu sistemu ((štoperja — policaja«. Matthews meni, da je s tem načinom igre, ki mu gre le za razdiranje vsaka lepa igra že vnaprej onemogočena. LONDON, 23. — Na nogometni tekmi med .dvema angleškima kluboma sodnik ni priznal kar 14 golov. Kljub temu je končni rezuitat bil 25:0! u NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR V, DRAGO Ilustraci je : P ET K O VS E K i MW® prof. GROM RAZVESEL11E SVOJE DRAGE! KINO V TltSTI Rossetti. 16.00: «Trinidad«, Hita Hayworth, G. Ford. Excelsior. 14.15: «Luči z odra«, Charles Chaplin. Nazionale. 15.30: «MisJOurski loveča, C. Gable, R. Montalban. Fenice. 16.30: «Toto in žene. Filodrammatico. 16.00: “Ml sama«, W. Chiari, H. Remy. Arcobaleno. 15.30: «No£ne lep tiče«, R. Clair, G. Lollobrlg «-Astra Rojan. 16.00: «Don Cami Fernandel. . . Alabarda. 16.00: ((Mala kneginja? Shirley Temple. Ariston. 15.30: «Giuseppe Verdi«, B. Gigli, Ceboari. . Armonia. 15.30: «Kociss, indijanski junak«, J. Chandler. Aurora. 16.00: «Desetorica iz legije«, B. Lancaster. Garibaldi. 15.00: ((Nevihta na n-betu», Rex Reason. Ideale. 16.00: «Zadnji izobčenec«, A# Murphy. . Impero. 16.00: «Kralj€va želja»# Franchot Tone. Italia 16.00: «Cirkuška sirena«, E. VVilliams. Viae. 16.00: «jeff, uporniški sejK» Jeff Chandler. Kino ob morju. 16.00: ((Rojen včeraj«, Judy Holliday. Moderno. 16.00: «Zivio Zapata«. Marlon Brando. v Mas imo. 16.00: «Pet revežev avtomobilu«, W. Chiari. Savona. 15.00: »Dogodivščine ** pitana Hornblowerja«, G. ‘e • Secolo. Danes zaprto. . Vittorio Veneto, lff.00: «NaV Mongolov«, Ann Byth. , Azzurro. 16.00: «Stiri peresa*, • Clements. Belvedere. 16.00: «Nancy Sn Rio« Jane Powell, Marconi. 16.00: ((Rdeči peski«. K. Douglas. Novo cine. 16.C0: »Sinovi mušketirjev«, C. Wilde. Odeon. 15.45: ((Pandora«, Gardner, J. Mason. Radio. 16.00: ((Tomahavk, bojna sekira«, Van Heflin RADIO J KliiOHliUVAKKHK C O \ ft i it j* A 254.6 m ali 1178 Kc SRLDA, 24. decembra 1952 1100 S Hajdnom in Mozartom v melodiji. 13.30 Poročila. 13-49 Lahica glasba. 14.20 Od Triglava •jo Jadrana. 14.40 Domači zve 17.30 10’ argentinskih tangov. 17.40 Pesmi jugoslovanskih naro--iov. 18.15 Glasbeni potreti skoz ;vet in cas 19.00 Poročila. Poje ženski zbor ud teljišča Portoroža 21.00 Radi.ski roman, •-.ukrecija Borgia. I U?> * H-306.1 ,n ali 980 ‘a"ieK 11.30 Lahki orkestri 12.45 P£ sečila 13.00 popolaanski kon w.30 Kulturni obzornik, i: uaini kvarteti in kvinteti. • Poročila. 14.15 Glasba za 1 klavirje. 17.30 Mozart: Kvint« g-molu. 18.15 Dve Haendlovi skladbi. 19.00 Vivaldi-Molina ivoncert za sodala imenovan mev. 19.15 Božične pesmi. :*oročila. 20.00 Božična oddaj • 20.45 Skladbe za hario in ce™° io. 21.uu Scnuoert- Nedokor'fa,„| simfonija. 21.45 Corelli: Bozi ■voncert. 22.00 Brahms: RapsudU-a ait 22.14 Beethoven: Koleri-za vioili o in orkester v D-durU-2J 57 Slove ske božične pesm1, 23.15 Poročila. iz i li » I t. 12.15 Novi svet, 12.30 - . glasoa. 12.25 Francoske Pe! 13.45 Gledališka glasba, Slavni solisu. 18.30 plesna e1* ba. 20.25 V.ttorio Calvino: t cert se je ustavil«. 22.35 Kon‘j, organista E. Buscl;nija. -ach: #Stirje korali«. LaH143 IS I (M i-. & I J A :7,1 m, 202,1 m. 212.4 * 12.00 Opoldanski koncer^jasba- Poročila. 13.15 Zabavna 'trame 14.00 Pester spored poro- in solistične glasbe l5- , Dojo <6.*) 12 Griega- sretk,a ansart čila. 15.10 Solisti in t\ slovenske narodne pesmi-zakladnice del Edvarda 17.15 Koncert saksofonista Dražila. 18.00 Zbori ln a, godci. Iz oper. 18.45 Igrajo Vesel'“ 19.40 Poje mezzosopranistk nja Draksler. 21.00 večerni red orkestralne glasbe. (‘halfeb UlLckmb 168 Prei/udet pruf. dr. Fr. Frarian Sam ni nič odgovoril na ta očitek, tudi ne moremo tečno reči, kako je sploh odgovoril. Vemo le, da mu je po kratkem molku Mary rekla: «Pojd te, vi grdi» - in da mu je nekoliko trenutkov prej padel klobuk z glave - in iz teh obeh znamenj se drznemo sklepati, da sta si dala poljubček ali dva. «Ampak kako ste pr^li sem?» je vprašala Mary, ko se je prej prekinjeni razgovor spet ssafel. «Tu se razume, de sm pr^-ou za vam, drag:ca,» je odgovoril gospod Weller ln prvič pustil, da je ljubezen zmagala nad resnico. «Fa kako ste izvedeli, da sem tu?» je vprašala Mary. «Le kdo vam je mogel povedati, da sem vstopila v drugo službo v Ipswlchu in da je šla potem nova gospoda sem? Kdo vam je neki mogel to povedati, gospod Weller?» «Ampk, mucka,« je rekel Sam in jo premeteno pogledal, «tu je moja skrivnost. Kdu mi je nek mogu tu puvecat?» »Vendar ne gospod Muzzle, kaj?» je vprašala Mary. «0 ne.» je rekel Sam in resno zmajeval z glavo, «ta ne » «Potem Je bila pa kuharica,« je poizvedoval# Mary. ♦Tu se razume de je morala bt.» je odgovoril Sam «No, kaj takega še nisem nikoli sliSala,» je vzkliknila Mary. «J:st tud ne,» je rekel Sam. «Ampk, draga moja Mary,» je postal Sam zelo ljubezniv, «moJa ljubca, Jest mam pred sabi še ena hedu nujna zadeva- En prjatu mojga gspuda — gspud Winkle - morbt se ga fte spuminj>ate —» «Tist-i v zeleni suknji?« je vprašala Mairy. «Da, dobro se ga spominjam.* «No, in ta je strašn zalublen,* je nadaljeval Sam, cves je zmeden in nesrečen ud te lbezni.» «Moj Bog!» je zaklicala Mary. «Ja. ja,» Je rekel Sam, «ampk tu ne b blu n5, sam b mi mogl najdet tista mlada dama,» in nato se je Sam oddahnil in začel Mariji pripovedovati, koliko neizrečenih muk je pre-rpel, odkar je poslednjič videi svojo lepo Mary, in potem je spet prešel na sedanje ubog« stanje gospoda Winkla. «Ampak kar sem živa, tega še nisem vedela,* je rekla Mary. u nkninvi’HneVtn H f ***> tud nubedn ni vidu in na u n kol vidu, in zdej se klatm kokr ve&n Zid - mordp slišal "»**• ? *;«*■» «1». K * le £n.rL p” tSi^S f S M k" "««*>» «Kakšno gospodično?* je vprašala začudena Marv « spodi'na Arabella Allanova,* je odgovoril Sam «Jezes Marija!« je zakričala Mary m kazala na vratca, ki jih je za seboj zaprl zlovoljni hlapec, «saj to je precej sosedna h a. tu stanuje že šest tednov; služkinja, ki je Tudi hitnf m\ je prpovedovala o tem nekega jutra pri netkah v pralnici* «Kua, tistale hiša zraun vas?* je rekel Sam. <'Da. prav zraven,* je odgovorila Mary. Gospoda Wellerja Je ta nov ca tako razburila da se Je mo ral opreti na svojo lepo tolažnico in, preden se Je zadosti za vedel, da bi se mogel vrniti k predmetu sta si izmenjala raz Odgovorni urednik STANISLAV HfcNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTF'UCHI S' 6 lil. nad. - Telefon Številka 93-808 In 44-638 - predal 502 — UPRAVA UI.ICA sv FRANČIŠKA Sl. 20 - Te e^o ska Steviika 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 iri od 15 -18 — TpI 73-38 — Cene oglasov. Z,a vsak min viSme v Sirim l btolpca trgov^k 60 firmi,črm upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn Sirlnr i Stolpra za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podniž,, Gorira Ul. S. Pelllco 1 II Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo ne dokaze ljubezni. «No,» je rekel Sam, «če tu ni bulš ket boj petelinu, pol sploh ni nč bulš, kokr je reku lordmajor, takrat k je višje dr-žavn sekretar pu kusile napijou soj žen na zdrauje. Preči tista hiša zraun! In jest ji morm it puvec.at, za kua sm pršou, kar sm hotu že ves dan sturit.* «Oho,» Je rekla Mary, «to ne pojde kar tako, ker se izpre-haja po vrtu samo zvečef, iin sicer le malo časa, drugače pa nikoli ne hodi ven brez stare dame.* Sam je nekaj časa premišljal ln slednjič izmislil načrt, kako bo to izvršil; da se bo vrnil v mraku - ko se najbrže Ana-bella še Izprehaja — in da ga bo Mary pustila na vrt, kjer služi, potem bo splezal na zid, tja, kjer gleda velika hruška z drugega vrta čez, tako da bo za vejami skrit, potem opravi svoje poslanstvo in, č« bo mogoče, dogovori za gospoda Win-kla sestanek za naslednji ve'er ob isti uri Ko je z veliko naglico izdelal ta načrt, je pomagal Mariji iztepati preproge. To ni niti zdaleka tako nedolžno, kakor se zdi, tole iztepa-nje preprog — čeprav v iztepanju samem ni nič tako sumljivega, je zlaganje preprog zelo izdajalska zadeva. Dokler se izte-pa in sta obe stranki druga od druge oddaljeni za dolžino preproge, je to ena najncdolžnejsih zabav, toda ko se začne zlaganje in se presledek med nj;ma zmerom ^manjša, najprej na polovico prejšnje daljave, potem na četrtino, osmino, šestnajstino ln slednjič na avaintrldesetino, čg je preproga dovolj dolga, potem je to že prav nevarno. Ne vemo točno, koliko preprog sta takrat zvila, toda upamo si trditi, da je Sam tolikokrat poljubil lepo Mary, kolikor Jih Je bilo. Gospod Weller se je potem nekoliko pokrepčal v bližnji gostilni in je tam ostal, dokler se m zmračilo, potem pa se je vrnil v slepo ulico. Mary ga je spustila na vrt m, ko mu je ta dama dala različne nasvete, da sl ne bi polomil udov ali vra- tu, je splezal Sam na zid in čakal, da pride Arabella. Čakal je damo tako dolgo, da je že mislil, da je ne ^ato koli, kar je sJednjič začul lahne korake po travi in takoj ^ zagledal Arabello, kako koraka zamišljena po vrtu. KcDiaiori-je pribl žala drevesu, je začel Sam (hoteč nežno nase oP™ ti) tako vražje hrkati, kakor bi bilo Cisto naravno pri cl ki se ga hipoma loti vnetje grla. davica ali naduha , . ,= ti Mlada dama se je brž ozrla tja, odkader so prihaJ ^ strašni zvok;. in ker se ji strah ni prav ni' zmanjšal. k0 1 gledala med vejevjem človeka, bi bila bržkone zbežala in ^ e vila pokonci vso hiso, ko bi je ne bile od strahu zapul5 ,rečo moči, tako da se je zgrudila na vrtno klop k) je bil,a na ravno pred njo. „ a «Ona m umedll,* je razumoval Sam, ves zmeden p0. naumnast, de te mlade stvarce omedle vseli, kedr ni treba slusajte, gspa Savvbonsova, gspa Winklova, ne delajte ^ Ali je bila to magična sila imena gospoda Winkla ali hla ^ ni sveži zrak ali pa spomin na glas gospoda Wellerja. ki Je P budil Arabello, za to ne gre. Dvign la je glavo in počasi vp šala: «Kdo je, kaj hočete?«