OBVESTILO NAROČNIKOM NOVEGA TEDNIKA
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
1.400.000 ZAVAROVANCEV
BO MORALO ŠE LETOS PONOVNO UREDITI SVOJE
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE.
Umrla zaradi	Dobrna: Strah za
nočne svetilke	plače in službo
Stran 12	Staran 4
Št. 79 / Leto 60 / Celje, 18. oktober 2005 / Cena 150 SIT
V NAJLEPŠEM SPOMINU
■KETOaH
Odgovorna u
9770353734020
1 knjiga samo
Na Mertatorjevih policah vás le čakajo prve Štiri knjige mladinske knjižne zbirke M knjiga. Zbirko bo sestavljalo dvanajst knjig, ki bodo izšle v treh sklopih. Knjige, k; so delo priznanih slovenskih avtorjev in jih priporoča Društvo Bralna značka Slovenije - 7.PMS, lahko po izjemno ugodnih cenah najdete v vseh Mercatorjevih centrih in ostalih prodajalnah z živili, v prednaročilu pa si lahko zagotovite celotno knjižno zbirko.
DobrodoSli v sva domišljije!
MercatarM knjiga
■
NOVI TEDNIK
Lepotica z brado
lfisoka šola za gospodarstvo
Prihodnje leto bo v Celju začela delovati Visoka gospodarska šola
Savinjska statistična regija je po zaslugi Regijskega študijskega središča (RŠS) Celje pridobila prvi samostojni visokošolski javni zavod. Minuli teden je Svet RS za visoko šolstvo izdal soglasje za ustanovitev Visoke gospodarske šole z visokošolskim strokovnim študijskim programom Poslovanje.
Vlogo za pridobitev strokovnega mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev te šole je RŠS posredoval svetu za visoko šolstvo že decembra 2003. Regija bo z usta-
novitvijo nove šole, delovati naj bi začela s prihodnjim študijskim letom, pridobila nove možnosti študija na področju poslovnih ved, za katere je veliko zanimanja, zlasti za izredni študij.
Strokovna gradiva je pripravila ekspertna skupina RŠS za poslovne vede, ki so jo sestavili iz priznanih akademskih strokovnjakov, dodatno podporo je zagotovila tudi pogodba o poslovnem sodelovanju s Fakulteto za management iz Kopra.
Zakonska osnova za ustanovitev prvega samostojnega
visokošolskega javnega zavoda je zdaj tu. S tem pa priprav na začetek študija še zdaleč ni konec. Visoko gospodarsko šolo bo zdaj treba konstituirati ter jo vpisati t razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prav tako bo za šolo treba zagotoviti prostore in gmotne pogoje za delovanje. Kot kaže, bo šola delovala v prostorih v Kidričevi 3, ki so jih ob selitvi v svoj novi center izpraznili sa-lezijanci. Tako vsaj piše v sklenjeni predpogodbi z Mestno občino Celje.	BRST
»Medtem ko so v svetu v desetih letih sposobni izdelati zdravilo proti raku ali raketo za Mars, pri nas ne spravimo skupaj niti državnega lokacijskega načrta.«
Župan Celja Bojan Šrot ministru Podobniku ob pogovoru o zagotavljanju večje poplavne varnosti v porečju Savinje.
Tlakovali pot v prihodnost
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v četrtek ob 15-letnici manevrske strukture narodne zaščite pripravil sprejem za člane štaba teritorialne obrambe v Zahodnošta-jerski pokrajini in vse, ki so s svojim nesebičnim in pogumnim delom pred 15 leti prispevali svoje, da smo proces osamosvojitve pričakali pripravljeni in odločni.
Vse prepogosto pozabljamo, da so s svojim, pogosto tudi ilegalnim, vedno pa strogo skrivnim delom prav ti posamezniki tlakovali našo pot v prihodnost, je poudaril župan Šrot. Vsem se je zahvalil za delo, ki so ga opravili v narodnem interesu, nesebično in z vizijo ter s pogumom. Županu se je za sprejem zahvalil takratni poveljnik štaba teritorialne-obrambe v Zahodnoštajerski pokrajini mag. Viki Krajne in mu v spomin podaril knjigo, v kateri je zbrano gradivo na to temo in spominski kovanec.	BRST
Ob 50-letnici ustanove le odprli Srednjo zdravstveno šolo Celje
IZJAVI TEDNA
»Toliko kot imam jaz posluha, mi čisto lepo zveni.«
Žalski župan Lojze Posedel potem, ko so ga v POŠ Gotovlje prijazno opozorili na razglašen klavir.
Po 50 letih, kar je v Celju začela delovati srednja zdravstvena šola, so dijaki in profesorski zbor v petek le dočakali odprtje dolga leta načrtovane in slednjič zgrajene lepe nove šole.
Prisrčna prireditev, ki so jo ob tem pripravili, je dodobra izrazila tudi olajšanje vodstva šole in dijakov, ki so zaradi zapletov pri dobavi opreme za šolo začetek šolskega leta preživljali med staro in novo šolo. Novogradnja, za katero je zemljišče darovala Mestna občina Celje, gradnjo pa je financiralo ministrstvo za šolstvo, je ena največjih letošnjih naložb v šole. Gradnja šole je stala slabo milijardo in pol tolarjev,
217 milijonov tolarjev še oprema, pri Čemer celotna površina šole znaša 6.600 kvadratnih metrov. V njej je 14 splošnih in pet specializiranih učilnic, strokovni kabineti, knjižnica, imajo pa tudi dvoprekatno telovadnice in predavalnico s stotimi sedeži. V šoli je letos 31 oddelkov za 960 dijakov, ki se izobražujejo v programih: tehnik zdravstvene nege, kozmetični tehnik in bolničar ne-govalec. Učiteljski zbor šteje 64 učiteljev. V šoli izobražujejo tudi odrasle, izvajajo razne tečaje in so registrirani za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za maserje in pedikerje. Vsa leta je šola tesno povezana s celjsko bolnišnico, kjer dijaki
Spremenjen obvoz
Na gradbišču zadnje faze obnove Mariborske v Celju so v nedeljo spremenili obvozni promet.
Spremenjen je promet od pošte do avtobusne postaje, ki teče zdaj po desnem pasu, gledano proti avtobusni postaji. Ob tem je pomembno, da pri avtobusni postaji zdaj ni več mogoče levo zavijanje na Levstikovo ulico. V naslednjih dneh bodo odstranili asfalt na levem pasu Aškerčeve ulice in s tem odprli možnosti za nadaljnje arheološke raziskave. Še naprej hitijo tudi z deli na Ulici XIV. divizije, ki naj bi jo od mostu do železniške postaje v celoti uredili še pred zimo. Dokončno so se odločili, da bo v križišču s Savinjskim nabrežjem, torej pred mostom, nastalo krožišče. BS
en S3JI1
bler m
pridobivajo prve izkušnje pri praktičnem delu.
Slavnosti ob odprtju se je udeležil tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, med številnimi uglednimi gosti pa smo opazili tudi nekdanjega šolskega ministra dr. Slavka Gabra, ki mu gre veliko zaslug za to novogradnjo, za katero je med drugim tudi položil temeljni kamen.
Na slovesnosti so obudili spomin na leto 1954, ko je bila s prvimi 60 gojenkami šola ustanovljena. V kulturnem sporedu so nastopili vokalna skupina Cvet in dijaki šole. Posebej velja omeniti duhovite in prepričljive predstavitve programov šole, nastopa babice in medicinske sestre s spomini na šolanje, pa tudi predstavitev projekta Leonardo da Vinci, v katerega se je vključila šola.
Šolo je projektiral arhitekt Vojteh Ravnikar, zgradilo podjetje Vegrad iz Velenja, opremilo pa podjetje Atlas iz Ljubljane.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Virus ptičje gripe vse bliže
Neposredne nevarnosti še ni - Protivirusno zdravilo v Sloveniji razprodano -
običajni gripi
Potem ko so najprej v T\trčiji, nato pa še v Romuniji odkrili in v laboratorijih potrdili virus ptičje gripe najnevarnejšega tipa H5N1, se je razširil strah pred razširitvijo bolezni po Evropi. Čeprav se zaenkrat bolezen še ni prenesla na ljudi, se vsi bojijo ravno tega. Očitno tudi prebivalcem Slovenije ni vseeno, saj je izredno hitro pošlo pritivirusno zdravilo tamiflu, pripraviti pa bo treba tudi več cepiva proti navadni gripi kot običajno.
Evropska unija se že nekaj ta virus zaide med bolj dov-
Večje zanimanje za cepljenje proti
časa pripravlja na morebitni izbruh pandemije človeške gripe, kar se lahko po mnenju strokovnjakov zgodi že kmalu ali šele čez leta. Epidemijo gripe lahko povzroči virus ptičje gripe ali kateri koli drugi virus. Države članice imajo zato pripravljene v uniji usklajene akcijske načrte za njeno preprečevanje. 0 teh načrtih bodo ta teden razpravljali ministri za zdravstvo na neformalnem zasedanju v Britaniji. Med pomembnimi ukrepi je predvsem usklajevanje s proizvajalci cepiva, saj ga bo treba imeti, če bo pandemija izbruhnila, zelo veliko v zelo kratkem času. Od izolacije virusa do izdelave cepiva ponavadi mine od šest do osem mesecev, zato si vsi prizadevajo, da bi ta čas skrajšali.
Ptičja in človeška gripa
Ptičja gripa (aviarna influenca) je nalezljiva bolezen živali, predvsem ptic. Povzroča, jo virus gripe iz skupine A, ki ga prenašajo divje ptice, ki same ne zbolevajo. Če
zetne domače ptice, na primer perutnino, lahko okužba povzroči njihov množični pogin. Leta 1997 se je prvič zgodilo, da je virus preskočil z domače perutnine na človeka. Pri prenosu na ljudi lahko povzroči resno bolezen, ki se začne kot gripa, konča pa s težko prizadetostjo dihal in lahko tudi s smrtjo. Tak prenos je precej redek in pogojen s tesnim stikom z obolelimi živalmi. Zaenkrat prenosa s človeka na človeka še niso zaznali.
Bolezen so povsod skušali zajeziti s pokolom vseh živali. Na ta način so možnosti okužbe človeka manjše. Vsaka hkratna okužba človeka z virusi ptičje in človeške gripe namreč povečuje možnost, da bi si lahko virusi izmenjali gene in bi nastal nov podtip virusa gripe, ki bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka. Kot opozarjajo na inštitutu za varovanje zdravja, bi v tem primeru imeli naravno imunost le redki ljudje. Nastale bi ugodne razmere za začetek nove pandemije človeš-
ŒRAM
GARANT d.d. Polzela
Tel. «3 7037130,7037131
VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V ČASU OD 20.10. do 30.11.2005
Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
ke gripe. Nekaj takšnega še je zgodilo v letih 1918, 1957 in 1968, ko se je pojavila popolnoma nova različica gripe in se v štirih do šestih mesecih razširila po vsem sve- . tu. V več valovih je pandemija leta 1918 trajala kar dve leti in zahtevala od 40 do 50 milijonov življenj.
Potnikom, ki potujejo na območja, kjer se pojavlja ptičja gripa, priporočajo, da se izogibajo krajev, kjer so zaznali bolezen pri živalih in da ne hodijo na območja, kjer gojijo oziroma prodajajo živo perutnino, saj se virus prenaša z direktnim stikom z okuženo perutnino ali površino in s predmeti, na katerih so iztrebki. Ni dokaza, da bi se virus prenašal z ustrezno kuhanim ali pečenim perutninskim mesom.
pripravljenosti
Po potrditvi pojava nevarnega virusa v Turčiji in Romuniji so kmetijske in veterinarske oblasti v Sloveniji zagotovile, da so na morebitni izbruh bolezni pripravljene. Veterinarska uprava RS je izvedla potrebne ukrepe v skladu z navodili in s priporočili Evropske komisije. Pripravili šo informacije za rejce, poostrili nadzor nad uvozom živali in živalskih proizvodov, pripravili obvestila o nevarnosti bolezni za potnike v mednarodnem prometu ter začeli nabavljati do-
datno zaščitno obleko za rejce in veterinarje. Na Vursu poleg tega redno spremljajo dogajanja v zvezi s pojavom bolezni ter se udeležujejo sestankov komisije, ki usklajuje ukrepe v EU.
Ministrstvo za zdravje je odgovorno za pripravo in izvajanje načrta pripravljenosti za primer pandemije gripe (ki ne bo čisto nujno ptičja gripa). Načrt je na nekaterih področjih, kot je epidemiološko in virološko spremljanje ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, razdelan do podrobnosti, na nekaterih drugih področjih pa ga bo treba sproti dopolnjevati glede na epidemiološko situacijo in lastnosti virusa.
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so odprli javno telefonsko linijo, preko katere boste dobili odgovore na aktualna vprašanja o ptičji gripi. Telefonska številka je začela delovati v ponedeljek, 17. oktobra, ter bo odprta od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. Telefonska številka je 01 2441 433.
Načrt temelji na predpostavkah, da je epidemija realna grožnja in da bo v prvi vrsti pomenila izjemno obremenitev zdravstvenega sistema, saj bi v enem valu obolela približno četrtina prebivalstva. Za toliko prebivalcev naj bi imela država na zalogi protivirusnih zdravil. To je še zlasti pomembno, ker
sprva ne bi bilo na voljo učinkovitega cepiva.
Zdravila
Zdravilo tamiflu je učinkovito pri zdravljenju in preprečevanju gripe, saj skrajša trajanje bolezni ter zmanjšuje simptome in verjetnost nastanka zapletov, deluje pa tildi preventivno, saj zmanjšuje verjetnost okužbe. Zato je zdravilo pomembno tudi v primeru morebitne pandemije gripe, ki bi nastala z mutacijo do zdaj znanih virusov.
Smrtonosna različica ptičje gripe, virus H5N1, je od leta 2003 v Aziji usmrtila več kot 60 ljudi, okužila pa jih je več kot sto.
Zdravilo je v zadnjih dneh v Sloveniji pošlo, čeprav ga je mogoče dobiti samo na recept in plačilo 6 tisoč do 6.500 tolarjev. Proizvajalec naj bi slovenski trg preskrbe! s količino, ki bi ustrezala normalni porabi, v naslednjih mesecih (prve količine že ta teden). Sprva bo na voljo le najbolj ogroženim oziroma tistim, ki'bi utegnili prvi priti v stik z obolelimi živalmi. Kot razlagajo na ministrstvu za zdravje, je zdravilo tamiflu nesmiselno jemati, dokler se ne pokažejo bolezenski znaki. Ko pa se pojavijo, ga je treba zaužiti takoj, saj so drugi ali tretji dan njegovi učinki že bistveno manjši.
Za potrebe zaščite pred pandemijo pa države tamiflu naročajo posebej in neod-
visno od redne oskrbe. Slovenija ga je že naročila in ga pričakuje v dveh delih v letu 2006.
Cepljenje
Čeprav za morebitno pandemijo gripe z novim virusom nekaj časa še ne bo cepiva, strokovnjaki priporočajo cepljenje proti običajni človeški gripi, ki se pojavi vsako leto ob tem času. Po eni strani nas bo zaščitila pred to obliko gripe, po drugi pa je tudi nekoliko možnosti, da bi bili v primeru popolnoma novega virusa zaščiteni vsaj v določenih komponentah, ki bi jih ta virus vseboval v svoji strukturi. Ampak dokler ne vemo, če in kakšen virus nas bo ogrožal, tudi tega ne moremo zagotovo vedeti.
V Romuniji so odkrili nevarni virus v delti Donave, ki je največji ornitološki rezervat v Evropi in vmesna postaja za veliko ptic selivk, ki bi utegnile ptičjo gripo prinesti v Romunijo iz Azije.
Cepljenje se bo predvidoma v Sloveniji začelo v novembru. Za celjsko regijo so na zavodu za zdravstveno varstvo naročili več kot 30 tisoč odmerkov cepiva. Če bo, kot napovedujejo, inštitut za varovanje zdravja povečal skupno količino cepiva za Slovenijo, se bo temu ustrezno povečala količina tudi na Celjskem.
MILENA B. POKLIC
GOSPODARSTVO
»Nekdo dela meglo okoli nastf
Govorice o veliki zadolženosti CMC-ja izvirajo iz prevzemnih teženj, pravi Marjan Vengust - Letos slabše poslovanje zaradi vremena
Predsednik uprave celjske družbe Ceste mostovi Marjan Vengust odločno zavrača govorice o veliki zadolženosti podjetja. Po njegovem mnenju izvirajo iz prevzemnih teženj konkurence ali morda nekoga tretjega, ki želi s provokacija-mi in z natolcevanji znižati vrednost njihove delnice in potem podjetje poceni kupiti. »Nekdo želi z neresnicami napeljati delničarje, da bi prodali svoje deleže,« pravi Vengust.
Ceste mostovi Celje (CMC) letos res poslujejo nekoliko slabše kot lani, vendar bodo, napoveduje Marjan Vengust, kljub temu presegli načrte. »Vreme letos ni naklonjeno gradbincem, saj smo imeli sneg do aprila, samo avgusta, ko običajno delamo največ, pa je bilo kar dvanajst deževnih dni". Tudi do poslov je letos težko priti, povsem drugače je kot lani, ko so se zaradi volitev rezali trakovi drug za drugim,« pojasnjuje Vengust. Kot pravi, bodo letos zato imeli manj prihodkov kot nekaj zadnjih let, vendar o kakršni koli izgubi ni govora. »Samo septembra smo imeli za 1,6 milijarde tolarjev realizacije, kar pomeni, da stvari niso črne, kot hočejo prikazati nekateri. Ne vem, od kod jim informacije, da smo zelo zadolženi. Resni-
»Govorice o veliki zadolženosti našega podjetja so čista provokacija,« pravi predsednik uprave CMC Marjan Vengust
ca je, da zadolženost podjetja ne presega niti polovice mesečne realizacije,« je ogorčen Vengust. Dodaja, da bodo v kratkem (najverjetneje podjetju Nivo) prodali kompleks podjetja CE-KA, ki ga zdaj, ko so delavce in delo prerazporedili v CMC, ne potrebujejo več. Z dezin-vestiranjem bodo spet prišli do svežega kapitala.
Marjan Vengust pravi, da se prevzemne težnje stopnjujejo že od lanskega poletja, ko so od kapitalske družbe kupili skoraj 25-odstotni lastniški delež v ljubljanskem SCT. S pridobitvijo deleža v CMC-ja, in to po možnosti čim ceneje, bi novi lastnik posredno prišel tudi do delnic SCT. »Ker letos poslujemo slabše, zdaj želi nekdo z
dezinformacijami razmere še bolj zamegliti in oslabiti našo delnico, da bi nas lahko ceneje prevzel,« meni Vengust. Vendar so se, kot pravi, notranji lastniki in pomembnejši poslovni partnerji, ki imajo večinski delež v CMC-ju, že lani dogovorili, da delnic ne bodo prodajali.
Po nekaterih informacijah naj bi bilo med morebitnimi prevzemniki CMC-ja pomursko gradbeno podjetje Pomgrad, ki naj bi mu bili Celjani zanimivi predvsem zaradi njihovega skoraj četr-tinskega deleža v SCT. Z največjimi lastniki SCT želi namreč Pomgrad uresničiti zamisel o novem slovenskem gradbenem holdingu. »Ne vem, kdo vse stoji za temi prevzemnimi težnjami, vendar sem prepričan, da to nista samo Pomgrad in STC. Zadeva je veliko bolj zapletena, kot se kaže,« je nekoliko skrivnosten Vengust. Na vprašanje, ali vendarle razmišljajo o tem, da bi svoj delež v SCT prodali, odgovarja: »Seveda smo ga za primerno ceno pripravljeni prodati, vendar bomo mi presodili, kdaj in komu.« Vengust je prepričan, da se bodo podobne provokacije nadaljevale tudi v prihodnje. »Če nekoga motiš na trgu, se te pač loti na takšen način,« pravi.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Strah za plače in službo
Sobarice in čistilke iz Term Dobrna so morale k drugemu delodajalcu -Nobene ne bomo odpustili, trdijo v trzinski Čistoči
V Termah Dobrna so v petek vsem dvajsetim delavkam iz poslovne enote Nastanitev razdelili anekse k pogodbam o zaposlitvi, s katerimi je določeno, da je odslej njihov delodajalec podjetje Čistoča iz Trzina. Prezaposlitev je med delavkami povzročila veliko razburjenja, z ukinitvijo enote Nastanitev, v kateri so bile sobarice in čistilke, pa se ne strinjajo ne v sindikatu ne v svetu delavcev.
Kot je povedal Franci Klepej iz celjske območne organizacije svobodnih sindikatov, pojasnilu vodstva, da bodo z ukinitvijo enote Na-
stanitev občutno zmanjšali stroške dela, ne verjamejo. »Terme Dobrna bodo zdaj za te storitve morale plačevati zunanjim izvajalcem oziroma podjetju Čistoča. Finančni učinek torej ne bo takšen, kot zagotavlja vodstvo podjetja,« pravi Klepej. V termah so celoten postopek vodili v skladu z zakonodajo, zato jim v sindikatu ne morejo ničesar očitati. »Res je, da zakon omogoča, da lahko podjetje neko dejavnost, ki je zaključena celota, izloči, vendar smo se v sindikatu ves čas zavzemali, da terme ne bi ukinile toliko delovnih mest. Še zlasti zato, ker bo-
m javne naprave	Vedno z vami za čisto 3ooô°c^jeT3hl "k" « in prijazno okolje
tel.: 03 425 64 oo	ODVOZ IN RAVNAN JE Z ODPADKI
£" 03 425 " "	LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
intervencijska naročila	ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJE M OBDELAVA FEKALIJ

do v podjetju še naprej potrebe po opravljanju te dejavnosti. V Čistoči so celo dejali, da je dela na Dobrni toliko, da bi bilo potrebnih trideset delavk,« pojasnjuje Kle-pej.
Bolj kot prehod k drugemu delodajalcu pa zdaj že bivše sobarice in čistilke Term Dobrna najbrž skrbi, kakšna bo njihova nadaljnja usoda in kaj bo z njihovimi plačami. Zakon sicer določa, da morajo osebni dohodki po prehodu iz enega v drugo podjetje ostati eno leto na enaki ravni, vendar se sprašujejo, kaj bo potem. Slišale so namreč, da so plače v Čistoči zelo nizke - lani so v povprečju znašale le 128 tisoč tolarjev bruto. Bojijo se tudi, da jih bodo premestili na druge objekte, za katere skrbi Čistoča.
»Kakršni koli strahovi so povsem odveč. Nihče ne bo izgubil službe, nikogar ne bomo premeščali drugam, - Št. 79-18.
tudi pravice delavk ne bodo okrnjene. Prav nasprotno. Prepričan sem, da se bo-' do njihovi delovni pogoji izboljšali, omogočili jim bomo tudi strokovno izobraževanje. Povsem razumljivo je, da delavke skrbijo plače, vendar zagotavljam, da odstopanj od zakonodaje ne bo,» je dejal Ranko Šmi-goc, direktor Čistočine poslovne enote Vzhod, ki ima sedež v Mariboru. Poudaril je tudi, da je Čistoča stabilno podjetje z dolgoletno tradicijo, v katerem je po Sloveniji zaposlenih več kot devetsto ljudi. Zadnja leta se usmerjajo tudi v čiščenje turističnih in hotelskih objektov.
Zakaj so se odločili za prenos ene od svojih dejavnosti na drugo podjetje, smo želeli vprašati tudi direktorja Term Dobrna Janeza Mlakarja, vendar ne v petek ne včeraj ni bil dosegljiv.
JANJA INTIHAR oktober 2005 -
Farmacevt zdravi borzo
Ljubljansko borzo v zadnjem tednu praktično lahko ' enačimo le z enim vrednostnim papirjem - s Krko. Družba je v tretjem četrtletju še pospešila prodajo svojih izdelkov, tako da prihodki od prodaje za 16 odstotkov presegajo primerljive lanske, kar je še bolje kot ob polletju,, družba pa je napovedala okoli 20 milijard tolarjev dobička skupine v tem letu ter okoli 15-odstotno rast dobička ' v naslednjih letih.
Delnica Krke se je tako v enem tednu podražila za 7 odstotkov, kar je toliko, kolikor je znašala rast teh delnic tudi I v celem letu, najvišji posli v petek pa so se sklepali pri re- ! kordnih 91.500 tolarjev.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Pri	metvmSIT		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	24.500.00	57,35		1,61
CETG	Cetis	30.000.00	0.00		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.300.00	529.00		5,83
GRVG	Gorenje	5.574,00	160,95		1,66
PILR	Pivovarna Laško	7.349.77	70.64		-1,06
JTKS	Juteks	25.000,00	1.19		-1,03
ET0G	Etol	48.469,42	0,63		-2,88
Drugi vrednostni papirji borzne kotacije so nekako obtičali v senci farmacevta in šele ob koncu tedna se je začelo večati tudi povpraševanje po nekaterih drugih delnicah. V prvi vrsti velja tu omeniti predvsem Gorenje, katerega cena se je povzpela za okoli 2 odstotka, vendar pa je njegova trenutna tržna cena še vedno na ravni knjigovodske vrednosti.
Zanimiva je tudi reakcija vlagateljev na spremembo izračuna cen naftnih derivatov. Cena delnic Petrola je sicer že pred tem kar lepo drsela, zadnji dogodki pa so jo pahnili na najnižje nivoje v letošnjem letu. Na žalost Petrol ni podal ocene vpliva spremembe določanja cen na poslovni rezultat družbe, vendar pa je glede na nekoliko bolj umirjeno gibanje cen nafte v zadnjem obdobju moč pričakovati, da zadnje četrtletje ne bo bistveno škvařilo dobrega polletnega poslovnega uspeha družbe. Cena delnice se je v tednu pocenila za 1,5 odstotka, zadnji posli v petek pa so_se sklepali pod 59.000 tolarjev.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.444,29
123.26
%spr.
0,49
0,05
Po precejšnjem padcu so se končno začele pobirati tudi delnice investicijskih družb. Indeks PIX je tako v zadnjem tednu pridobil skoraj 3 odstotke, vendar pa je s tem pridobil komaj tisto vrednost, ki jo je izgubil v drugi polovici septembra. Med njimi so se največ, za 5 odstotkov, podražile delnice Zlata moneta 1. Rast je vsaj v določeni meri posledica objave, da se bo družba preoblikovala v vzajemni sklad. Delnice trenutno kotirajo na okoli 81 odstotkih knjigovodske vrednosti, vendar pa bo verjetno še kar dolgo obdobje do dokončnega preoblikovanja družbe.
BARBARA DRVARIČ, borzna posrednica, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Kovintrade odpira skladišče
Celjski Kovintrade bo v petek odprl deset tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni center, ki ga je zgradil v neposredni bližini štorske jeklarne. Naložba je vredna približno deset milijonov evrov in je največja v dosedanji zgodovini podjetja.
Kot je povedal predsednik uprave Iztok Seničar, je imel Kovintrade svoja skladišča doslej na različnih lokacijah bodisi v lastnih ali najetih prostorih. S centralnim objektom, v katerem bodo skladiščili programe črne in barvne metalurgije za veleprodajo v Sloveniji in je opremljen z najsodobnejšim informacijskim sistemom, bodo zdaj svojim kupcem lahko ponudili veliko boljše storitev. V skladišču, ki so ga zgradili na 20 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, bo prostora za 15 tisoč ton materiala. JI
Skozi krožišče v Zgornjo Savinjsko
V četrtek so na mozirski obvoznici ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino odprli novo krožišče, ki je zelo pomembno za večjo pretoč-nost in varnost, cestni odcepi pa vodijo proti Podrož-niku, Goltem, Mozirju, Na-zarjam in Celju.
Skupno je naložba stala več kot sto milijonov tolarjev, od tega je občina Mozirje poplačala 20 odstotkov, ostalo pa ministrstvo za promet. Da je krožišče, ki ga je od pomladi zgradilo celjsko podjetje CMC, izjemno pomembno ne le za kraj, je prepričan mozirski župan Ivan Suhover-šnik, ki je dodal, da je treba v občini pa tudi širše na cestah še veliko postoriti.
Njegovemu razmišljanju je pritrdil tudi minister za promet Janez Božič, ki je zagotovil, da bo država več denarja namenila za popravila in novogradnje državnih cest, ob tem pa bo po načrtu končala avtocestni program. Med
Na novem krožišču (v ozadju) je skulptura, ki predstavlja sv. Jurija, zavetnika Mozirja.
načrtovanimi naložbami na tem območju je minister Božič omenil predvsem dokončno sanacijo ceste med Pod-volovljekom in Kranjskim
Rakom. Na četrtkovi slovesnosti so novo krožišče poleg ministra Božiča in župana Suhoveršnika odprli mnogi drugi gostje, med njimi tudi
Iskrivost mladih ustvarjalcev
V I. OŠ Žalec je od petka na ogled več kot 400 del, ki jih je strokovna komisija izbrala v okviru letošnjega, že 12. Bienala otroške grafike.
Mladi ustvarjalci v 120 slovenskih šolah so na temo Moj grafični original ustvarili 1.332 različnih grafik, v katerih se zrcalijo iskrive ideje mladih umetnikov. Razstavo v prostorih žalske šole so odprli v petek, še prej pa so žalski gostitelji pozdravili učence in njihove mentorje v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora. Ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža je poudarila, da je grafični bienále produkt skupinskega dela, za letošnjega pa sta med gostitelji najbolj zaslužna Peter Krivec in Neli Šuler. Zbrane sta pozdravila tudi žalski župan
Lojze Posedel in letošnji častni gost Vladimir Makuc, čigar dela so na ogled v Sa-vinovem likovnem salonu. Komisija je izbrala tudi deset najboljših del, med nagrajenci z našega območja pa so Mitja Šraj iz POŠ Debro, Rok Boršnar iz Rimskih Toplic iii Maša Lesjak iz I. OŠ Žalec. Avtorji najboljših del bodo nagrajeni z brezplačno udeležbo v slikarski šoli Rudija Španzla.
Enkratno dobrodošlico mladim ustvarjalcem so na prireditvi izrekli učenci žalske šole. Ti so pod vodstvom Polone Kuder in ob sodelovanju drugih učiteljev pripravili predstavo, ki so jo naslovili Slike življenja, pri čemer se je iz vsake posamezne »slike« videlo, da je ustvarjena s srcem.
US
Z desne: ravnateljica Tatjana Žgank Meža in »domači« nagrajenki, mentorica Neli Šuler in avtorica Maša Lesjak
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
bivši minister za promet Jakob Presečnik, ki mu večina pripisujé največ zaslug za novo pridobitev v Mozirju.
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Počitnice za otroke
Mercatorjev center na Hudinji je bil v soboto prizorišče prve iz niza akcija Zveze prijateljev mladine Slovenije Vsi smo bili otroci.
Gre za vseslovensko akcijo, v kateri v sodelovanju z občinskimi društvi in pokroviteljem Pejo trading zbirajo denar, s katerim bi omogočili počitnice 300 otrokom iz socialno ogroženih družin po Sloveniji. Na prvo prireditev so povabili nekdanja košarkarja, Petra Vilfana in Matjaža Tovornika Digla. Udeležila sta se otroških ustvarjalnic, podpisovala spominske kartice in animirala otroke, da so izdelali čim lepši izdelek. Najboljši se bo ob koncu potegoval za zmagovalni izdelek akcije. BS, foto: ALEKS ŠTERN
Nagrajenca oddaje 11. 10. 2005 TATJANA DIMEC, Brezova 2, 3201 Šmartno v RD MAJA HROVATIČ, Prvomajska 25,3000 Celje
"agSInikupcdn
Na Dobrni so v petek slavnostno podelili prve nacionalne nagrade kakovosti za projekte mobilnosti, ki so se v preteklem letu izvajali v okviru programa Leonardo da Vinci. Nagrade za prva mesta v treh različnih kategorijah so iz rok direktorice Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) in državne sekretarke na ministrstvu za šolstvo in šport Alenke Šverc prejeli Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora za projekt Feliks, Logarska dolina, d.o.o. za projekt Pripravništvo v tujini s področja varstva narave in upravljanja v Alpah ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje za projekt Jezik stroke po evropsko.
Jabolka - ime nagrade nosi tudi simbolni pomen vlo--ženega truda, ki je poplačan s pridelkom - bodo odslej vsako jesen pristala v rokah tistih, ki se bodo najbolj izkazali pri izvajanju projektov mobilnosti Leonardo da Vinci. Gre za praktično izobraževanje in usposabljanje posameznikov v 31 evropskih državah, uporabniki programov pa so večinoma mladi,
ki v tujini pridobivajo nova strokovna ter jezikovna znanja, izkušnje in spretnosti in tako postanejo tudi bolj konkurenčni na trgu delovne sile doma ali v tujim. Sodelujejo tudi mentorji in učitelji, ki tako spoznavajo nove tehnologije ter vzpostavljajo pomembne mednarodne vezi. V Zdraviliški dvorani Term Dobrna so zbranim, sodelujočim v raznih projektih, spregovorili Majda Širok, direktorica CMEPIUS, Alenka Šverc, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, ter Karl Andrew Muellner, koordinator projektov pri Nacionalni agenciji Leonardo da Vinci v Avstriji. Celjska regija se je tokrat na nacionalni ravni izkazala s kar tremi nagradami v različnih kategorijah, kar dokazuje, da je prispevala kvalitetne projekte.
Najbolj so se dokazali v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, saj so v kategoriji ciljne skupine mentorjev jezika prejeli prvo nagrado za projekt Jezik stroke po evropsko. Naloga učiteljev stroke in jezika, udeleženih v izmenjavi z Nemčijo in Španijo, je bila dijake čim bolj usposobiti za komunikacijo v tujem jeziku, saj je
to znanje v gostinsko turističnih poklicih takoj za zna-1, njem stroke. Učitelji so pod J vodstvom koordinatorke ' Darje Štiherl izboljšali svoje znanje, spoznali projektno in skupinsko delo, rezultat projekta pa je bil tudi raz- I voj dveh novih nacionalnih poklicnih kvalifikacij. V isti kategoriji je tretje mesto i zasedla Vrtnarska šola Celje s projektom Usposabljanje učiteljev in mentorjev za inovativne metode poučevanja . in učenja pod vodstvom koordinatorke Karmen Volav-šek. V kategoriji ciljne skupine študentov in mladih delavcev so se s prvim mestom izkazali v Logarski dolini,, ]> d.o.o. s projektom Pripravništvo v tujini s področja varstva narave in upravljaj nja v Alpah. V enoletnení projektom so s pomočjo koordinatorke Martine Pečnik uspeli pridobiti tudi sredstva nizozemskega veleposlaništva, poročilo udeleženke pa je postalo del dokumenta Natura 2000 in Slovenia, ki ga uporablja WWF I za pogajanja pri Evropski komisiji. Na podlagi tega je nastala tudi projektna skupi- i na za ohranitev Smrekovca. |i POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC
Center za informiranje v i Celju i
V petek, 21. oktobra, ob ' 10. uri, bodo v Ljudski univerzi Celje slavnostno odprli Center za informiranje in poklicno svetova- ' nje. Na to lokacijo ga seli celjska enota Zavoda RS za zaposlovanje.
Osnovni namen centra je zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu de- j la, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zapo- ' slitve in načrtovanju svoje kariere.
BS
PARON d.o.o. Laško Spodnja Rečica št. 100 3270 Laško Tel. 03/734-4000 Fax: 734-4003 e-mail: info@paron.si www.Daron.si
PARpN
objavlja prosto delovno mesto:
POHIŠTVENI MIZAR
Dela in naloge obsegajo mizarska dela v oddelku izdelave pohištva po naročilu in montažo pohištva na terenu.
Pogoji:
-	poklicna šola lesarske smeri
-	delovne izkušnje
-	pripravljenost in zainteresiranost za izpopolnjevanje oz. izobraževanje
-	vestno in natančno delo.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov.
Dva gasilska abrahama
50 let Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje - Velika vaja pri Petrolu v Trnovljah
V Gasilski zvezi Celje je štirinajst prostovoljnih gasilskih društev, enajst iz MO Celje in tri iz občine Štore, z več kot tisoč operativnimi gasilci. Poklicna gasilska enota Celje pa je bila ustanovljena 1. maja 1955, pri čemer je danes v njej zaposlenih 37 ljudi, od tega 32 poklicnih gasilcev, ki delajo 24 ur na dan v štirih izmenah.
Obe bosta jubileja, 50 let, praznovali sktipaj na slovesni akademiji, ki bo v petek, 21. oktobra, ob 17. uri v Narodnem domu. Jubilantki bosta predstavila predsednik GZ Celje Albin Utrnšek in direktor ter poveljnik PGE Celje Jože Spevan. Šest najvišjih gasilskih odlikovanj GZ Slovenije bodo dobili: gasilske medalje Janko Turnšek, Alojz Obadin, Jože Spevan in Zdenko Gorenšek ter gasilsko odlikovanje za posebne zasluge častni predsednik GZC Janko Rebov in častni član GZC
Anton Mačkošek. Podeljenih bo tudi 220 spominskih plaket GZ Celje in 80 PGE Celje organizacijam in posameznikom, ki so v petih desetletjih s slavljenkama največ sodelovali. V programu bođo sodelovali godba na pihala KUD Ljubečna, Moški pevski zbor GZ Celje in recita-torji.
Ob dnevih zaščite in reševanja v Mariboru so pripravili tudi tekmovanje gasilskih enot. V moški konkurenci je nastopilo 41 ekip, zmagali so gasilci Keblja pred Steklarno Rogaška Slatina, Andražem nad Polzelo in Novo Cerkvijo.
Spremljajoči program se bo začel že v petek dopoldne, ko bo pred dvorano Zlatorog v Celju tekmovanje poklicnih gasilcev Slovenije, osrednji dogodek pa bo v soboto popoldne ob 15. uri pri skladiščih Petrola v
Trnovljah pri Celju. V veliki vaji s prikazom razlitja in vžiga nafte ter gašenja, reševanja in varovanja pred širjenjem požara na sosednje objekte bo sodelovalo 160 ljudi - prostovoljni, poklicni gasilci, poklicni gasilci v Petrolu, Reševalna postaja Celje in Policijska postaja Celje. Vodja vaje bo poveljnik GZ Celje Vinko Sen-točnik. V neposredni bližini dogodka si bodo vajo lahko ogledali samo povabljeni, zato prosijo, da so pri vhodu v Petrol najmanj pol ure pred začetkom. Gre za vajo na pomembnem objektu, zato so potrebni tudi najvišji varnostni ukrepi. Ob požaru ob razlitju nafte bodo gasilci s potoka prikazali tudi odstranjevanje razlitja nafte. Celotno petkovo in sobotno dogajanje z vključitvijo GZ Celje in PGE Celje sodi v program v me: secu požarne varnosti.
TONE VRABL
Težave zaradi javnih zavodov
Vranski svetniki so minuli četrtek nadaljevali sejo, ki so jo začeli 3. oktobra in so jo morali prekiniti, ker je svetniška skupila SLS sejo zapustila in občinski svet tako ni bil sklepčen. Tokrat se je seje udeležilo sedem svetnikov, kar je bilo dovolj za nadaljevanje.
Svetniki so obravnavali poročilo o izvajanju notranje revizije zaključnega računa proračuna za lansko leto. Revizorka je ugotovila določene nepravilnosti, in sicer obstajajo neskladja med bilancami različnih javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je občina. Do največjih razhajanj je prišlo predvsem zato, ker javni zavodi oz. podjetja niso pravočasno oddali bilanc in jih občina ni mogla vključiti v zaključni račun proračuna. Največja razhajanja so v primeru Osnovne šole Vransko-Tabor. Župan Franc Sušnik je ob tem že napovedal ukrepe: »Naročili bomo revizijo tudi za leto 2005. Tiste javne zavode in podjetja, katerih ustanovitelj oz. soustanovitelj je občina, ki ne bodo pravočasno oddali svojih bilanc, bomo finančno sankcionirali.« Svetniki so nato odlok o zaključnem računu proračuna sprejeli.	ŠO
Celjska regija je s slavnostne podelitve odnesla kar tri prestižne nagrade.
Prve nagrade za projekte mobilnosti
Srečanje na Starem gradu
Na Starem gradu nad Slovenskimi Konjicami je bilo v soboto družabno srečanje ob zaključku letošnjih obnovitvenih del. V obnovo gradu je doslej občina ob pomoči države vložila že sto milijonov tolarjev, vsaj toliko denarja pa bi še potrebovali.
Družabna prireditev, na katero sta občina in center za kulturne prireditve povabila vse občane, je bila namenjena tudi obeležitvi 50-letnice mesta Slovenske Konjice, hkrati pa je bila tudi priložnost, da obeležijo leto 1515, ko se je pod gradom na konjiškem trgu zbrala množica upornih kmetov. Ob tem so seveda spomnili, da bo prihodnje leto že 860-letnica prve pisne omembe Konjic.
Z obnavljanjem gradu in s pripravo prireditev želijo v občini postopno oživiti dogajanje na tej nekoč že priljubljeni točki.	MBP
Srečanje na Starem gradu so izkoristili tudi za test hoje na dva kilometra. -- Št. 79 -18.
J'
^ Mtf	no 2». 10.2005
X V	/--------I	VAM NUDIMO
"popust
70i
CELJE, Glavni trg 18, tel.: 03/4280-520 LAŠKO, Trubarjeva 11, tel.: 03/7343-450
VODNIK
10.00 MNZC- Otroški muzej Hermanov brlog V deželi sončnic
Hermanova ustvarjalnica
19.00 Antika Celje________
Fikret Imamovič: Stil
predstavitev pesniške
19.00 Dom sv. Jožef Celje mag. Drago Tacol: Psihološki večer
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
I. abonmajski končen CGO
17.00 Knjižnica Ušku
Odprtje knjižnice s kulturnim programom 18.00 Študijska knjižnica Celje - Levstikova soba Lojze Vrankar: Nizozemska - dežela mlinov in sira potopisno predavanje 18.00 Mestna galerija Šoštanj
Večer glasbene šole 19-00 Mohorjeva knjigama Celje
Mohorski večer
kulturno - izobraževalni
Tomo Križnar: Med lovci na sužnje na nikogaršnji zemlji
19.30 Kulturni center Laško Ansambel Spev in tercet Domima z Jasmino
koncert
10.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog Plesne razglednice Hermanova plesna ustvar-jabiica z Ano Vovk Pezdir
10.30 in 16.30 MNZC _
Demonstracija obrtnika - krojač Franjo
16.00 Mladinski center Celje Čarovniške ustvarjalne delavnice rezljanje buč, izdelovanje čarovnic, mačk in netopirjev 17.00 Knjižnica pri Mišku
_ Knjižku___
Knjižna čajanka: Srebrne niti pogovor o knjigi 17.00 Knjižnica Vojnik
U. Karger: Ples duhov v otroškem vrtcu pravljična ura
Dvom, upanje, ljubezen
pogovor s pesnikom CirUom Zlobcem 19.00 Likovni salon Celje
Alen Ožbolt in Žiga Ka-riž: Ljubezen je bojno polje
prostorska postavitev 19.00 Dom sv. Jožef Celje
EU ustava - kako naprej?
gost okrogle mize prof. dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje
Skoti ostajajo v najlepšem spominu
Tekma slovenske in škotske nogometne reprezentance, ki so jo s prepričljivih 3:0 dobili Škoti, bo šla hitro v pozabo. Invazija škotskih navijačev na podalpski raj pač ne. Še skoraj teden dni po bližnjem srečanju s trumo nadvse prijaznih, žejnih in prijateljskih »kiklarjev« s škotskega višavja so vsakdanja tema uličnih in gostilniških pogovorov.
»Dobrih dvajset ur sem nepretrgano stregla, pa mi ni bilo niti za minuto žal. Fantastični so bili, živopisani, razigrani, prijazni, ustrežljivi ...« je hitela pripovedovati ena od natakaric v lokalu v bliži-
ni štadiona. Z njo se strinjajo tudi drugod, pa ne le zato, ker so v dnevu, dveh, ustvarili mesečni promet ali še več. Predvsem tisti, ki niso zgolj podaljšali odpiralnega časa, ampak so z letaki, s plakati, z glasbo... naredili kaj za promocijo svojega lokala, so zelo zadovoljni z obiskom, potrjuje odlične domače odzive Uroš Mijošek iz celjskega turistično informacijskega centra. »Večer po škotsko je bil videti približno takole: vodka, pivo; nekaj malega škotskih žganic, dobra glasba (tako njihova kot naša) in večer je bil popoln. Veliko objemanja, petja, rokovanja.
poljubljanja...« opisuje celjske škotske dni.
Odlični odzivi pa prihajajo tudi iz Škotske. »Po elektronski pošti sem prejel približno dvajset sporočil, v katerih so se Škoti zahvaljevali za vse usluge, ki smo jih nudili v zadnjem tednu, predvsem za prevode, pomoč pri koordinaciji (vozni redi avtobusov, vlakov, odpiralni časi gostiln, opis poti do hotelov, namestitev, poti do štadiona ...),« pravi Mijošek.
Na škotskem nogometnem forumu se je takoj po tekmi začela debata o tem, kam se kdo, ki je hotel podaljšati dopust, še odpravlja. »Trenut-
no pa se odvija razprava o vsem drugem, razen o sami tekmi in rezultatu... Ne morejo prèhvaliti slovenske ženske lepote.«
Zelo lepe besede so Škoti zapisali tudi za slovensko policijo, ki je skrbela za to, da se nihče ni izgubil... Največja zanimivost na forumu je zagotovo glasovanje, katero pivo je boljše, tisto z zeleno ali ono z rdečo nalepko. »Rdeča nalepka jim že zaradi zgodovinskih angleško-škotskih odnosov ni všeč, pa še ime ima preveč >unijsko<. Vrhunec je zagotovo pesmica: >We hate union lager, we hate Smile too. We're the Tartan army and Lasko we
love youk (Ne maramo unio-na, pa tudi smilea ne, smo navijaška armada in imamo radi laško). Poleg teh je tudi veliko bolj resnih, predvsem Izgubil sem, kjer razlagajo, da so spili kakšen deci preveč in da se ne spomnijo, kje so pustili denarnice, zastave, broške za kilte, fotoaparate...« pripoveduje Mijošek. In zaključuje s tole zgodbico: »V enem od celjskih lokalov, kjer sem tekmo spremljal z družbo, se deset minut po tekmi nariše prva skupinica v kiltih, ki na ves glas kriči: >Kdor ne skače, ni Slovene. Glasno, a daleč od nasilnega. Super... Vedno dobrodošli.«	BRST
V planetu po grofovsko
Celjski Planet Tuš praznuje svoj tretji rojstni dan. Ker je bil to prvi izmed Planetov Tuš, so v družbi Engrotuš pripravili celomeseč-I no grofovsko praznovanje, ! ki se je pričelo v soboto.
TUŠ je k sodelovanju povabil celjsko turistično društvo, ki je poskrbelo za pravo srednjeveško vzdušje v sodob-' nem nakupovalnem centru.
Osrednjo avlo v planetu so uredili po srednjeveško, obiskovalce je sprejemala srednjeveška grajska gospoda, uredili so razstavo srednjeveških oblačil, tržnico, kjer so bili na ogled izvirni izdelki etnološke zapuščine Slovencev in podobno. Vrhunec prireditve je bil, ko so razre-zali rulado velikanko in jo ponudili obiskovalcem. Pri-
reditev je v celoti spominjala na srednjeveški dan, ki ga je turistično društvo pripravilo letos na Starem gradu, a jo je dodobra okrnilo vreme. Čeprav v sodobnem okolju, kar je zmanjševalo avtentičnost, se je občinstvo zabavalo po grofovsko. Podjetje Engrotuš napoveduje podobne prireditve, ki jih bodo vsakič začinili še s čim novim še za ves mesec praznovanj. Napovedujejo številne nagradne igre, promocije, de-gustacije, bowling zabave z različnimi tematikami in podobno. Za ljubitelje filma pa so v prazničnem mesecu znižali vstopnino, ki je le 500 tolarjev.
BS, foto: ALEKS ŠTERN
Juteks povečal zmogljivosti
V	žalskem Juteksu so kljub težavam z zviševanjem cen surovin, zlasti nafte, zadovoljni s poslovanjem v letošnjih devetih mesecih.
Izdelali so 10,4 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za 3,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Za dobre tri odstotke so povečali tudi čiste prihodke iz prodaje, ki so znašali skoraj 7 milijard tolarjev.
V	Juteksu so pred kratkim končali rekonstrukcijo linije za izdelovanje 4-metrskih talnih oblog, s čimer so proizvodne zmogljivosti povečali za 30 do 40 odstotkov.
JI
O zdravem življenju
Na Frankolovem bo jutri, v sredo, predavanje Kaj je zdravo življenje. Predavala bo prim. Jana Govc Eržen. Medicinske sestre iz Zdravstvene postaje Vojnik bodo udeležencem lahko izmerile krvni tlak, telesno težo in višino, pa tudi izračunale indeks telesne teže. Predavanje bo v prostorih frankolovske šole ob 18. uri.
Tudi v Razbor nova cesta
V soboto so v Šentjurju uradno predali namenu še eno cestno investicijo. Pri domačiji Korenjak v Lazah so slovesno prerezali trak čez obnovljeno cesto v Razbor. Investicija je vredna 16 milijonov tolarjev.
Cesta je bila hudo načeta pred desetletjem, ko so jo uporabljali za obvozno pot pri gradnji avtoceste. Zaradi dotrajanosti odseka od križišča z regionalno cesto Šentjur-Dramlje, na odseku Laze-Razbor, so na dolžini 1.020 metrov zamenjali spodnji ustroj, uredili odvodnjavanje in položili novo asfaltno prevleko. Deset od 16 milijonov je prispevala občina, medtem ko ostalo breme nosi KS.	ST
Št. 79-18. oktober 2005 -
NTjiC
Celjski rokometaši so si po besedah večine tistih, ki so za njih navijali pred malimi zasloni, zaslužili, da bi jih našeškali. Čez kolena in po zadnji plati bi vsi najraje Uroša Zormana.
Sicer je celjski dirigent po dosoje-nih korakih in po zahtevi minute odmora upravičeno oporekal sodnikoma in svojemu trenerju, neupravičeno pa Boštjanu Hribarju, ki mu je podal natančno. V imenu kolektivnega duha se bo tega moral odvaditi. Sicer pa ga bo izključitev stala 300 evrov v tolarski protivrednosti. Preveč je bil motiviran proti svojemu bivšemu klubu. To se je videlo takoj - preden je moštvo popeljal v vodstvo z 1:0, je storil tri napake. Izkušen in pretkan kot je, bi moral sproti »seštevati« češke sodniške pluse in minuse. Dolejs in Kohovt sta bila izvrstna, na vseh prejšnjih šestih tekmah so Celjani »z njima« zmagali. Liderjem naj bi bilo dopuščeno več, a tudi nedotakljivi ne smejo biti. Edi Kokšarov proti Sàve-hovu ni podal osamljenemu soigralcu v protinapadu ...
25. minuta je ponujala najlepši pogled na semafor - 8:13, potem ko je zadel Dragan Gajič. V 2. delu celjska obramba ni bila kos Christianu Kjellingu in Raulu Entrerriosu, ki sta zazibala tudi specialiste. Na drugi strani je zablestel vratar Mirko Ali-lović (ex Ljubuški), ki jo je podkuril že Gorenju. Na začetku zadnje četrtine tekme Celjani 9 minut niso dosegli gola - niso imeli rešitve proti
Celjska obramba je ulovila Raula Entrerriosa in
obrambi 5-1 oziroma 5+1 - prejeli pa so jih 6. Jure Natek je priigral dve sedemmetrovki, Sergej Harbok je še zadeval in pivovarji so bili »v igri«. A pri 26:25 je najprej Natek vrgel žogo v roke tekmecem, nato pa je 85 sekund pred koncem sledila »poteza tekme«: Zorman je seveda želel doseči
»slekla«. Prečesto ga je zamudila...
»V Barceloni smo vselej hladno sprejeti, tukaj pa so nas častili kot še nikoli. Malce smo bili skeptični po tisti znameniti trinajstici v Celju. Belgijski delegat se kar ni mogel načuditi našemu prijateljevanju,« je pripovedoval večni gospod Mile Zupančič po čudovitem sprejemu v rojstni vasici Manola Cadenasa. V celjski odpravi je bila pokroviteljska elita.
Sàvehof je v Atenah premagal Athinaikos z 31:27. Grki so brez točk, preostali trije pa imajo po štiri točke.
Nesrečen poraz Velenjčanov
Po zmagi v Velenju se je na prvo mesto v skupini povzpel danski Ar-hus, ki ima šest točk, Velenjčani pa štiri. Varovanci Larsa Waltherja so imeli v Rdeči dvorani vse možnosti za zmago, v prvem polčasu so vodih že s sedmimi goli razlike, na odmor odšli s štirimi, nato pa se je igra začela lomiti.
Danci so izenačili na 21, kaj hitro povedli, vajeti vzeli v svoje roke in na koncu zmagali z 28:27. Gostje v 1. delu 12 minut niso zadeli, tudi po zaslugi fenomenalnega Dušana Pod-pečana, ki je do odmora zbral 12 obramb. V finišu tekme, ko bi lahko izenačili, je tudi on stekel v napad in v zadnjih sekundah streljal proti golu, a žal neuspešno. »V prvem polčasu smo igrali disciplinirano, stoodstotno smo se držali dogovorov in sle-
dili taktiki, ki smo jo določili. Igrali smo kot ekipa, medtem ko je bila v drugem polčasu igra vse preveč individualna. Nikakor ne morem biti zadovoljen, mislim da je Arhus zasluženo zmagal, tudi zaradi tega, ker je odigral zelo bistro in tudi taktično zrelo,« je po srečanju dejal Lars Walter. Na drugi strani je Henrik Hansen povedal: »Za nas je to velika zmaga. Proti agresivni obrambi imamo vedno težave, vendar smo iz minute v minuto igrali bolje, tudi bolj sproščeno. Razlog za zmago vidim tudi v tem, da smo imeli zelo dobro taktiko!«
Že v četrtek bodo Velenjčani odpotovali proti Islandiji. Haukar so doma ugnali kar z 38:25...
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
gol, v to nihče ne dvomi, vendar tako, da je žogo zavrtinčil le iz zapestja. Bila je plen Aliloviča ...
Ob strani
Razočaranje še zdaleč ni bilo takšno kot pred dvema letoma, a nekatera grla so bila napolnjena s cmoki. Nato pa se je Gregor Lorger domislil: »Ko smo tukaj nazadnje izgubili, smo kasneje postali evropski prvaki!« Po 32. tekmi s španskimi klubi je izenačeno razmerje zmag in porazov. Celjani so bolj pogrešali Matjaža Mlakarja kot Ademar Marka Čuruvijo. Nadomestil ga je 20-letni Simon Razgor, ki je 66. igralec Celja Pivovarne Laško v evropskih pokalih, 27. Celjan. Težave s poškodbo je imel tudi drugi celjski pivot Goran Kozomara; vanj je trčil morebitni tretji krožni napadalec Miha Gorenšek in takoj postal tarča ša-ljivcev, češ da si je želel zagotoviti mesto v prvi postavi.
Manolo Cadenas seveda do smrti ne bo pozabil poljskih sodnikov Bau-ma in Goralzcyka, zato si je zaželel, da ne bi spet sodila v Celju, ko se bo odločalo o prvem mestu v skupini: »Alilovič je zelo presenetil, proti Val-ladolidu in Almerii je bil na primer slab, proti Athinaikosu zgolj soliden. Je zelo mlad vratar, a lahko postane vrhunski igralec. V Celju bo težko zmagati. Celjani že na gostovanjih igrajo odlično, v svoji dvorani pa so ob podpori občinstva na robu svojih zmogljivosti. Proti Švedom so igrali izjemno v obrambi, tudi vratarja Škof in Lorger sta prikazala vrhunsko predstavo.« Trener Miro Požun je poudaril, da je vsak poraz grenak. Še naprej trdno verjame v svoje moštvo. »In Zlatorog bo spet poln,« je za tekmo z Ade-marjem pripomnil Slavko Ivezič. V petek pa spet v Goteborg. Šestič.
DEAN ŠUSTER Foto: DIARIO DE LEON
3. krog lige prvakov - skupina B
Ademar - Celje Pivovarna Laško 27:26 (11:14)
LEON - Športna dvorana, gledalcev 4.000, sodnika Ivan Dolejs in Vaclav Kohout (Češka), delegat Mulleners (Belgija).
ADEMAR: Martinez 7 obramb, Alilovič 13; Perales, Colon, Entrer-rios 7, Diaz 2, Castresana 2, Laluska, Kjelling 8 (3), Krivošljikov, Pren-des, Viran 1, Garcia Ž"(l), Stranovsky 5. Trener Manolo Cadenas.
CELJE: Škof 13, Lorger 1; Gajič 1, Kozomara 2, Brumen 1, Hribar, Razgor, Harbok 8 (2), Kozlina, Ivankovič, Gorenšek, Natek 3, Kokšarov 6 (1), Zorman S. Trener Miro Požun.
Sedemmetrovke: Ademar 5 (4), Celje 3 (3).
Izključitve: Ademar 8, Celje 12 minut.
Bistveni potek rezultata: 0:2, 4:4, 6:9, 8:13, 10:14, 12:16, 13:17, 15:19, 19:22, 25:22, 26:23, 26:25, 27:26.
3. krog lige prvakov - skupina C
NOGOMETN/ PANORAMA
12. krog 1. SNL: Rudar- CMC likum 0:1 (0:0); Rusič (81 j, Hř rica - Domžale 1:1, Nafta - Kopé Maňbor - Primorje 2:0, Bela kn -Drava 1:1. Vrstni red: Domžal Gorica, Nafta 24, Maribor 21, Prit 19, Publikum 14, Koper, Drava, krajina 12, Rudar 4.
10. krog 2. SNL: Dravinja - j čur 5:2; Vodopivec (16), Očko | Vidojevič (31), Gašperič (54)3! šandžič (65); Žinič (73), Župičf Vrstni red: Dravinja 22, Triglaj Zagorje 15, Krško 14, Livar, AÍ nij, Factor 12, Šenčur 11, Drav«| 10, Svoboda 9.
10. krog 3. SNL - vzhod: M» Kovinar Štore 0:0, Šmarje pri Jelx\ \eržej 2:1; Hanžekovič (6), Mai
Gorenje Velenje - Arhus 27:28 (14:10)
Momir llič je bil z enajstimi zadetki najboljši strelec tekme, a njegova srčna igra za zmago ni bila dovolj.
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.500, sodnika Csaba in Pal Ke-kes (Madžarska), delegat Helmut Schebeczek (Avstrija).
GORENJE: Podpečan 18 obramb, Rutar; Tamše, J. Dobelšek, Kavaš, Oštir 4, Sovič 2, Sirk, Uič 11, L. Dobelšek 3, Režniček 3, Blaževič, Zrnič 4. Trener Lars Walther.
ARHUS: Mikkelsen 11 obramb; Naesby 4, J. Sorensen, Knudsen, Holst 6, Hansen 4, Paulsen 1, Lind, Sondergaard 8, Krupsdal, Asgeitsson, Jensen 2, Halle, Storm 3. Trener Peter Bredal.
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4), Arhus 3 (3).
Izključitve: Gorenje 6, Arhus 2 minuti.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:2, 4:3, 5:5, 6:7, 14:7, 14:10, 16:11, 18:15, 20:17, 21:19, 21:21, 24:24, 24:27, 27:28.
CMC Publikum je končno, gal. Čeprav velenjska preds oko ni bila najbolj gledalci le prišli 81. minuti, ko je zadel tan Dejan Rusič.
»Igralci so me pred Čilnici presenetili s trakom, ki sem ga nosil z Res nismo bili veliko protnik, tem smo točke, čo sem
mojo samozavest, bomo na naslednji tekmi gali,« je povedal Rusič, ki vsem saniral poškodbe.
V 1. delu sta zapretila Zoran Pavlovič ter ljevanju je bila igra bolj
Darilo Ademarju
»Rus« je dosegel izjemen zadetek.
Ije zadetku so bili domači pre-Óragiča, Dediča in Grbiča, za-a so Celjani. Z roba kazen-prostora je Rusič streljal iz tata. Velenjčani so nato imeli ne-priložnosti za izenačenje, a sta j tako Grbič kot Komljenovič latančna. Trener Rudarja Borut je bil kratek: »Nasprotniki so gali iz nič. V 30. minuti dru-ja dela, ko smo samo čakali, kdaj 50 zadeli, so povedli gostje. Tek-smo izgubili neumno in zelo srečno.« Celjani so se z zmago Ice odmaknili od začelja, Velenj-lipa še naprej samevajo na zadní mestu. Jutri bodo v četrtfi-u pokala NZS gostili Gorico, Ceni pa Livarja.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Laščani izgubili, derbi Šentjurčanom
tpazljivega Softiča in tudi vratarja Šribaija.
B; Sunčič (18). Vrstni red: Mura, nna 20, Kovinar, Zavrč 19, Čren-18, Stojnci, Železničar 17", Po-Hël5, Šmarje 13,Veržej 11, Malečnik [Tišina, Ormož 7, Beltinci 1. |ID. krog Štajerske lige: Šentjur -Ipiûn 2:1, Šoštanj - Oplotnica 3:0, mava - Mons Claudius 0:1, Brunš-Zreče 2:1.Vrstni red: Šoštanj 25, ttjur 21, Oplotnica 19, Šentilj 18, Ge-avas, Peca 15, Zreče, Kungota 14, iišvik 12, Mons Claudius, Pesnica Jornava 9, Bistrica 8, Šampion 7. 1. krog MČL Celje: Kozje - Šmart-1:1 .Ljubno - Laško 3:0. Vrstni I Rogaška 18, Šmartno 16, Kozje iUbno 6, Laško 0. L krog 1. SLMN: Nazarje - Extre-■2:5 (0:2); Vreš (26), Hren (31); |iič (1, 8, 28), Hren (22 - avto-3. Strah (23), Puntar - Dobovec (3:2); Rosič (4, 13, 20, 32); Polki (15, 20), Mordej (21). Vrst-fed: Beton 12, Dobovec, Kobarid Tomi 7. Extreme, Puntar, Slove-3 4, Litija, Nazarje 3, Tomaž 2. ^ga malega nogometa Občine Što-14. krog: Index - Vard 7:3, Torpe-'6-S. Štore 1:4, Stopar-Pečovje 6:3, Sna - Storkom 2:4, Kasper - Laška 11:4, B.S. Polule - Štore Steel 4:3, pnero - Cene sokoli 0:6. Vrstni red: jfc sokoli 42, Marinero 34, Pečovje Store Steel 25, Laška vas 23, In-'22, Stopar, B.S. Štore 21 Vard 19, pla 17, Torpedo 15, Dikplast, Po-13, Kasper 7, Storkom 6. (JŽ)
Moštvom v Jadranski ligi so se konec tedna priključili tudi prvoligaši državnega prvenstva.
Dve zmagi in dva poraza je bera štirih ekip s Celjskega, ki igrajo v teh dveh tekmovanjih.
Poškodba Trohe in sodniki
Laščani so v Treh lilijah gostili Hemofarm iz Vršca, zadnjega prvaka, in doživeli še drugi poraz. Težave so se začele takoj. Prvi mož Robert Troha se je poškodoval po poldrugi minuti. »Zdravniki sumijo, da je nategnjena stranska vez. V naslednjih dneh me bosta pregledala še specialista dr. Iztok Pi-lih in dr. Ivan Bojanič. Če bosta potrdila diagnozo, bom verjetno odsoten dva meseca,« je povedal Troha. Gostje so ob odličnem metu iz igre (za dve točki 72-odstoten) hitro povedli za 10 točk in dobili 1. polčas. V nadaljevanju so se Laščani le zbrali. Zadevati sta začela Ori Ichaki (17 točk) in Aleksandar Jevdžič (15), v skoku je visokim gostom kljub lažji poškodbi pariral Aleš Kune in razlika se je nižala. Laščani so v zadnjem delu celo povedli, takrat pa je bilo v njihovo Škodo storjenih kar nekaj sodniških odločitev. Še posebej zadnja, 50 sekund pred koncem, ko so pri izidu 67:68 Kuncu dosodili nešportno osebno napako, s čimer je bilo srečanje tudi odločeno. Nocoj je na sporedu 3. krog, pivovar-ji bodo gostovali pri Heliosu.
30 let
karateja v Žalcu
V Šeščah je dvesto sedanjih in bivših članov karate kluba Žalec proslavilo obletnico delovanja.
Zbrane je nagovoril predsednik kluba in njegov ustanovitelj Silvo Marič, ki je naštel takratne somišljenike. To so bili Anica Maček, Jože Hudovemik, Zdravko Štefančič, Stane Novak, Zvone Žagar... Za njimi so prihajali mlajši, uspešni tekmovalci Damir Vrbanič, Matjaž Šuster, Matjaž Končina, Gregor Jančič, Luka Marič, Nedeljko Bi-kič. Boro Srdič, Tone Škorjanc, Boris Božič, Rok Pader, Vesna Hajnšek in drugi, ki so osvajali medalje doma in v tujini. Največji uspeh je dosegel Vrbanič, ki je leta 1998 na EP v Beogradu osvojil srebrno medaljo.
TONE TAVČAR
NA KRATKO
Savičeva najbolje ruši
Maribor: Kegljavke celjskega Mi-roteksa so v 3. krogu državnega prvenstva s 6:2 premagale Konstruktor. Nada Savič, ki je podrla 628 kegljev, je postavila absolutni slovenski rekord. JŽ
Agresivnost prinesla rezultat
Veliko zanimanje pred prvim krogom v 1. A ligi je veljalo predvsem za dvoboj v Zrečah, kjer sta se pomerila stara rivala, Rogla in Alpos Kemoplast, oba z novima trenerjema. Uspešnejši je bil Damjan No-vakovič, ki je s svojimi fanti prišel do zanesljive zmage na za Šentjur-čane še kako neugodnem parketu. Po začetnem vodstvu domačih so gostje od začetka drage četrtine narekovali ipočan ritem. Igrali so zelo agresivno, menjavali obrambe in s tem še kako zmedli ekipo Slobodana Be-niča, ki je zapravila 19 žog. Šentjurčani so sredi tretje četrtine vodili že za 15 točk, ob koncu pa zanesljivo, slavili z 90:80. Pet igralcev Alposa Kemoplasta je doseglo več kot deset točk, najbolj razpoložen pa je bil Blaž Ručigaj, ki je 23 točkam dodal 8 skokov. Pri Zrečanih je iz povprečja izstopal le Jure Brolih (17, 70%), razočarali pa so branilci.
Šoštanjčani so pričakovano slavili proti novincu v ligi iz Škofje Loke, čeprav so igrali brez Aleksandra Bojica, ki še vedno nima urejenih vseh dokumentov. Na začetku so domači igrali odlično v obrambi, v protinapadih pa zlahka polnili koš Loke in po desetih minutah je bilo že +15 za Elektro Esotech. Nadaljevanje je bilo nato bistveno slabše, potrdilo pa se je, da trener Elektre Dušan Hauptman nima dovolj kakovostnih zamenjav na klopi. Loka se je celo približala na sa-
mo tri točke zaostanka v zadnjem delu tekme, a je Elektra le vzdržala. Odličen je bil Salih Nuhanovič (19,64%, 6 skokov), dobro sta mu asistirala Miha Čmer (15) in Srboljub Nedeljko-vič (13, 5 skokov).
V 2. krogu bodo Šentjurčani gostili povsem novo ekipo Postojne, Rogla odhaja na Gorenjsko k Loka kavi, Elektra pa v Novo mesto h Krki.
Žvižaj namesto Reharja
Celjski KK, novi član 1. B lige, je že pred štartom prvenstva zamenjal trenerja. Dva dni pred prvo tekmo se je namreč trener Aleš Rehar, ki je Celjski KK tudi pripeljal v B ligo, odločil, da zapusti moštvo. Razlog, kot nam je sam povedal, je v tem, da je bilo vse preveč pritiskov narij tako s strani uprave kot tudi nekaterih staršev. Najbolj so zahtevali večjo minutažo posameznih igralcev, zato se je Rehar, ko jè ocenil, da ne bo mogel na ta način voditi tekem, odločil za odhod. V klubu so nato najprej želeli pripeljati na trenersko in igralsko mesto legendarnega Veljka Petranoviča, ki pa mu finančni pogoji niso ustrezali, zato so na koncu na klop posadili Gojka Žvižaja, bivšega trenerja Prebolda, ki igra v 2. SKL. Žvižaj je uspešno prestal ognjeni krst na klopi Celjskega, saj je njegova ekipa v 2. krogu dosegla prvo zmago, v sezoni. V Portorožu je premagala domačo istoimensko ekipo s 76:71.
JANEZ TERBOVC
Celjani že prvaki
Celjski dvigovalci uteži so krog pred koncem državnega prvenstva že postali ekipni prvaki. V derbiju so namreč v dvorani Golovec premagali Domžalčane s 1246:1130.
Pod vodstvom trenerja Jožeta Urankerja so nastopili Marko Uran-ker (275 kg), Tadej Kolšek (225), Matija Močnik (215), Miha Hrastnik (195) in Igor Dornik (190). Čaka jih še tekma zadnjega kroga. Proti zadnjeuvrščenemu velenjskemu Rudarju pa je celjski AGKK Body fit popoln favorit.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
PANORAMA
košarka
Jadranska liga
2.	krog - moški: Pivovarna Laško - Hemofarm 68:77 (11:18, 25:32, 50:50); Ichaki 17, Jevdžič 15, Mila-čič 13, Kune 8, Strnad, Finžgar 5, Klarič 3, McMillan 2; Jopič 20, Con-ley 15. Vrstni red: Široki, Svoboda, Olimpija, Slovan 4, Hemofarm, Vojvodina, Bosna, Crvena zvezda. Partizan, Železnik 3, Zadar, Pivovarna Laško, Helios, Zagreb 2.
3.	krog - ženske: Merkur - Struga 76:79 (15:17, 30:29, 54:57); Čon-kova 25, Kubátová 14, Libicova 12, Laskova 10, Erkič, Komplet 5, Jereb, Jurše 2, N. Kvas 1; Milkova 23, Gavriloska, Musovič, Peševska 11.
1. A SL
1. krog - moški: Rogla - Alpos Kemoplast 80:90 (20:16, 33:41, 53:62); Brolih 17, Hohler 16, Sivka 15, Meš-ko 12, Grum 9, Anič 6, Jovanovič 5; Ručigaj 23, Novak 16, Čebular 15, Maček, Hunt 10, Ribežl 8, Sebič
6,	Krušič 2, Elektra - Loka kava 71:65 (30:15, 44:44, 53:60); NuhanoVič 19, Čmer 15, Nedeljkovič, Vidovič 13, Mali 5, Dobovičnik 4, Matečič 2; Ivanovič 23, Troppan 11.
1.	krog - ženske: Konjice - Maribor 48:91 (3:5, 23:40,40:64); Klančnik 14, Lubej 13, Fendre 5, Šrot 4, Mlakar, Gaberšek, Javornik 3, Ba-loh 2; Ilijev 25, Drozg 20.
1. B SL
2.	krog: Portorož - Celjski KK 71:76 (30:19, 47:44, 61:61); Šušteršič 22; Šarlah 16, Sótošek, Temnik 12, Ambrož 9, Medved, Brkljačič, Tiiinger
7,	Zdovc 4, Ploj 2, Radenska - Hopsi 78:90 (25:25, 43:40, 60:64); Voroš, Brajovič, Maje 11; Tajnik 20, Gržina 19, Rizman 17, Podvršnik 9, Pungart-nik 8, Goršek 6, Vodovnik 5, Godler, Kobale, ArČan 2, Banex - Kolpa 88:73 (24:27, 39:48, 70:62); Keblič 35, Kočar 19, Ribič, Vipotnik 12, Lušenc 6, Šmid 2; Božič 16, Ivanuša 14. Vrstni red: Hrastnik, Gorica 14, Bežigrad, Banex, Celjski KK, Kolpa, Hopsi, Olimpija miadi, Cerknica 3, Rudar, Triglav, Radenska, Litija, Portorož 2.
vaterpolo
1. SL
2. krog: Posejdon - Branik 13:15 (4:6, 2:4, 4:2, 3:3). Vrstni red: Branik 6, Triglav, Dunaj, Olimpija 3, Primorje, Koper 1, Slovan, Posejdon 0.
§| ŠPORTNI KOLEDAR
torek, 18. 10.
KOŠARKA
1. A SKL -1. krog, Domžale: Helios - Pivovarna Laško (19).
sreda, 19. 10.
ROKOMET
1. SL - moški, 7. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško, Ribnica - Gorenje (19).
četrtek, 20. 10.
KOŠARKA
1. A SKL, 2. krog, Sežana: Kraški zidar - Pivovarna Laško (19).
MED GOLI
sreda,19. 10.
Pokal NZS, četrtfinale: CMC Publikum - Livar (17.30), Rudar - Gorica (18).
ra za
" ZAVESO ~
Miro Podjed
Gledališki igralec, član SLG Celje: 37
let.
Poreklo: Gorenjec.
Status: Gledališki igralec.
Sanje: Fotografija, na kateri bi si bil všeč.
Kolébal je med glasbo in igralstvom in se naposled odločil za slednje. Kar precej časa je zbiral pogum, da je vstopil v knežji Tali-jin hram in vprašal, ali ga vzamejo medse.
Kaj vas je z Bleda prineslo v knežje mesto?
Služba. Akademijo sem obiskoval v Ljubljani, a mi to mesto ni bilo čisto nič všeč. Po akademiji sem se moral odločiti, ali se bom profesionalno ukvarjal z glasbo, nekoč sem namreč imel svoj ansambel, ali bom igralec. Pa sem prišel leta 1968 pogledat v Celje, če potrebujejo kakšnega igralca. Na razgovor sem se pripeljal z vlakom in stopil do bifeja, kjer sem cel dan razmišljal, ali naj grem naprej ali ne. Nato sem se obrnil in se odpeljal domov. Ko sem Čez nekaj dni zbral pogum, sem se spet odpravil proti Celju, šel v gledališče na razgovor in dobil službo.
Torej ste SLG Celje zvesti že od vsega začetka ?
Ja, ja. Nimam preveč rad sprememb. Moj moto je: karkoli opravljaš, opravljaj to do konca in dobro. Kot kaže, bom v celjskem gledališču dočakal tudi upokojitev.
Omenili ste, da ste bili glasbenik ...
Seveda. Igral sem kitaro in klavir, malo tudi kontrabas. Imel sem svoj ansambel, v katerem smo več igrali kot prepevali. Ponavadi smo nastopali po nočnih barih. Bili smo mladi, veseli, seveda tudi lepi... to je bilo eno najlepših obdobij v mojem življenju.
Glasbeno znanje vam zagotovo pride prav tudi na odrskih deskah.
Zelo. Večkrat imam korepeticije, kar pomeni, da igralce učim peti. Za zadnjo predstavo Nora sem jih štiriglasno naučil prepevati Zagorske zvonove in sedaj žvrgoli-jo rajsko milo. Držim se mota, da vsaka stvar, ki se je v življenju naučiš, pride enkrat prav, pa četudi znaš samo dobro pljuvati.
Ste še vedno zaprisežen Gorenjec ali ste se nalezli kakšne štajerske navade?
Mogoče je popustila moja gorenjska varčnost, kajti na Štajerskem se živi malo boga-teje kot denimo na trdi in hriboviti Gorenjski. Kar se pa štajerske navade tiče - nekaj
Prvi abonmajski celjskih godalcev
prepričan, da ljudi najbolje spoznaš v gostilni, kjer se lahko pomeniš in dobiš še pa še idej za gledališče. Ta navada je bila v meni precej globoko zakoreninjena in sem jo moral opustiti.
Kaj vnukinja meni o vas? So ji všeč vaše predstave?
Z vnukinjo, ki je letos postala šolarka, se odlično razumeva. Ker je še precej majhna, mojih predstav ne ocenjuje, vem pa, da jo je bilo zelo strah, ko si je prvič ogledala Ronjo, razbojniško hči, kjer je na koncu predstave, lik, ki sem ga igral, umrl. Začela je neusmiljeno jokati, tako da so jo morali odpeljati iz dvorane. Ko si je predstavo ogledala drugič, je že vedela, da ne umrem zares.
Imate pred premiero kakšno posebno navado?
Vedno si pred premiero kupim novo spodnje perilo. Za sabo imam že 136 predstav, tako da si lahko predstavljate, kolikšno goro perila že imam doma. (smeh)
Saj ne morem verjeti ...
Ampak je res. Ko sem bil še otrok, mi je »gate« šivala mama. Zato sem si že takrat rekel, da si bom ob vsakem slavnostnem dogodku kupil novo spodnje perilo. Kaj pa prosti čas? Najraje grem v hribe. Ljudje ne vedo, kakšna sprostitev je to. V hribih ponavadi nimaš časa misliti na nič drugega kot na to, kam boš stopil in kam boš padel. Poleti se preselim na Bled, kjer sem še vedno stalno prijavljen. Takrat plavam, rad si tudi kakšno zaigram. Pri šestdesetih letih sem začel hoditi še v fitnes.
Kdaj vam je bilo v življenju najbolj nerodno?
Če sem kdaj v pijanosti naredil kakšno traparijo, za katero nisem vedel, da sem jo naredil in sem šele drug dan ali čez nekaj dni izvedel zanjo.
Se vam je na odru zgodilo kaj nepredvidenega?
Tega je bilo veliko. Spomnim se odlomka, kjer me je grajski gospod prebodel z mečem, pri čemer sem imel iz žepa napeljano cevkô s krvjo do srca. Ko me je soigralec zabodel s sabljo, sem moral stisniti mešiček, da bi sè srajca obarvala rdeče. Ker pa je bilo v dvorani precej vroče, je obliž, ki je držal cevko pri srcu, popustil in cevka je zlezla v hlače. Tako sem imel namesto srca krvavo mednožje, časa sem pridno praznil kozarce, saj sem	BOJANA AVGUŠTINČIČ
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Hermina Grajžl, Cesta Kozjanskega odreda 4, Štore.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
Celjski godalni orkester bo tudi v letošnji sezoni pripravil pet abonmajskih koncertov, s katerimi se bodo spomnili visokih obletnic nekaterih skladateljev. S prvim abonmajskim koncertom bodo postregli nocoj ob 19.30 v Narodnem domu. Kot solista se bosta predstavila flavtist Luka Železnik in violinist Črtomir Šiškovič.
Pod taktirko Nenada Fir-šta bodo zaigrali Religioso Slavka Osterca in Madžarske plese iz 17. stoletja Ferenca Farkasa ter se na ta način spomnili 110- oziroma 100-letnice rojstva teh dveh skladateljev. Na repertoarju se bo znašel še Haydnov Koncert
za flavto in orkester v D-du-ru in Sofianopulova Partita za violino in godala.
Celjan Luka Železnik, ki se je rodil v glasbeni družini, je prejel številne nagrade na regijskih in državnih tekmovanjih. Po končani gimnaziji in Srednji glasbeni šoti Celje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zdaj nadaljuje študij na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Izpopolnjeval se je tudi na poletnih tečajih pri znanih umetnikih in pedagogih, kot so Michael Martin Kof-ler, Vincent Lucas in Pierre-Yves Artaud. Kot solist in član različnih komornih skupin je koncertiral doma, na Hrvaš-
kem, v Avstriji, Bosni in Hercegovini ter v Italiji.
Črtomir Šiškovič je diplomiral na tržaškem konzervatoriju in nadaljeval študij na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. Izpopolnjeval se je pri Francu Gulliju na Univerzi v Indiáni in pri Maxu Rostalu. Bil je koncertni mojster orkestra Teatra Verdi v Trstu in Simfoničnega orkestra Teatra Regio v Parmi. Nastopa po vsej Evropi, ZDA, Japonski, Kitajski in Mongoliji ter sodeluje v komornih zasedbah z uglednimi umetniki. Solistično se je predstavil z vrsto orkestrov. Leta 2001 je kot član kvarteta Tartini prejel nagrado Prešernovega sklada.	BA
Vodijo Šoferji v politiki
Trinajsta Novačanova gledališka srečanja, ki so od 30. septembra vsak petek in soboto na odru kulturnega doma Trnovlje Celje, se počasi bližajo koncu. Pred nami sta še dve predstavi in razglasitev rezultatov.
Občinstvo vsak večer ocenjuje gostujoče uprizoritve, komisija občinstva pa na vsaki uprizoritvi podeli naziv igralec večera. Doslej so se z omenjenim nazivom ovenčali Srečko Centrih, Anna Iussa, Jasna Džombič, Dušan Žni-
dar, Srečko Centrih iz Ljutomera in Katarina Kukovič.
Po ocenah občinstva z oceno 4,70 trenutno vodi igra Šoferji v politiki, ki jo je uprizorilo KUD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. Na drugem mestu (4,66) je Komedija ljubezni v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, nato sledijo Odtenki (4,36) celjske Neodvisne gledališke skupine. Mama je umrla dvakrat (3,56) beneškega gledališča in Meteoriti v kozarcu (3,46) dramske skupine KUD Svoboda Zagrad.
Pred koncem letošnjih No-vačanovih srečanj se bo v petek predstavilo še KUD Pre-doslje iz Kranja s komedijo To imamo v družini ter v soboto še Slovensko prosvetno društvo Dobrač iz Brnce na avstrijskem Koroškem s komedijo Poročni list. Na sobotnem zaključnem večeru bodo razglasili najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki bo tako kot vse sodelujoče predstave prejela spominsko darilo, umetniško sliko enega od celjskih slikarjev.
ŽB
Večernica za Gimnazijca
bo na koncu brezupno temnega rova dogajanja, je v svoji utemeljitvi zapisala žirija.
Karlovškov roman Gimnazijec govori o nadpovprečno inteligentnem mladoletniku Petru Janežiču, ki je po nedolžnem obsojen, da je kriv smrti svojega prijatelja in je zato poslan v prevzgojni dom Radeče. Glavni lik mora tako na pot sistematičnega šikaniranja domske mladostniške »elite« prestopnikov. BA
Večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo v letu 2004, bo za mladinski roman Gimnazijec prejel pisatelj in odvetnik Igor Karlovšek iz Radeč. Nagrado mu bodo podelili 11. novembra na srečanju avtorjev in poznavalcev mladinske književnosti Oko besede v Murski Soboti.
Žirija se je za Cimnazijca odločila Jcer je v poplavi prob-
lemske literature o mladostnikih omenjeni roman najra-dikalnejši m najbolj brezkompromisen. Gimnazijec je presunljivo delo o najglobljih breznih sodobne mladosti. Besedilo ni napisano stilistično bravurozno, toda katerakoli druga jezikovna izbira bi bila neavtentična in olepševalna. Roman ponuja napeto branje o zahtevnih problemih družine, šole in prevzgojnih domov, vendar z nedvoumno svetlo-
z., "9 ! ZAVESO II		AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Glasujem za najljubšo igralko: in najljubšega igralca:		
Ime in priimek: Naslov:_
Skozi Ipavčeve kulturne dneve
Letošnji dnevi, posvečeni veliki šentjurski dinastiji, se začenjajo nocoj z odprtjem razstave likovnih del udeležencev poletnega Ex-tempora. Likovniki so tokrat na platno ujeli motive šentjurskega Zgornjega trga.
Nocoj ob 18. uri bodo v Ipavčevi hiši obiskovalcem na ogled ponudili 30 platen slikarjev s širšega celjskega območja in tudi od drugod. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi odkupno nagrado Šentjurskega poletja. Tokrat sta akademski slikar Dušan Fišer in Tatjana Cmok izbrala Rajka Modica. Modic, po rodu Šentjurčan, je slikar iz Medvod. Kulturni utrip se bo nadaljeval v petek, 21. oktobra, ko bo šentjurska glasbena šola pripravila prvi festival Ipavčevih samospevov. Sredi novembra bodo v Ipavčevi hiši predstavili idejno zasnovo celostne ureditve Zgornjega trga, v župnijski cerkvi pa bodo gostili Mešani pevski zbor SPD Danica iz Šentprimoža na Koroškem. Ipavčevi kulturni dnevi se bodo končali 24. novembra s predstavitvijo sedmega zbornika Literarnega društva Šentjur, ki so ga tokrat naslovili Z besedami do smeha.	S T
Živini plesni dnevi
Utemeljiteljici sodobnega plesa na Slovenskem Živi Kraigher so bili tudi minuli teden posvečeni Živini plesni dnevi, državno srečanje plesnih skupin.
V Velenju in Šoštanju so se v četrtek in petek predstavile plesne skupine in posamezni plesalci iz Velenja, Celja, Pirana, Šempetra pri Novi Gorici, Trbovelj, Ljubljane, Sežane, Kostanjevice na Krki, Metlike, Dobrove, Vrtojbe, Kranja in Maribora. Na prireditvi se je predstavila tudi ena prvih Živinih učenk Jasna Knez. S plesalko Uršo Rep-nik je obnovila avtorski ples Upor, ki ga je Kraigherjeva ustvarila pred 52 leti. BA
mowitednik
televizija celje
VELIKA NAGRADNA IGRA
KLUB
Sočna Vila Malina
V Celju je v soboto zaživel center Vila Malina, ki ga je na Glavnem trgu 8, v mestnem središču, odprla nekdanja vzgojiteljica v vrtcu, zdaj samostojna podjetnica Urška Jenko.
Ne gre za še eno mestno trgovino z dvomljivo ponudbo. Center so si namreč zamislili kot prostor, v katerem . bodo skrbeli za kakovostno in strokovno vodeno preživljanje časa predšolskih otrok. : V njem je sicer res tudi trgovina, a v njej ponujajo kupcem le visoko kakovostne igrače. Večji del centra pa zavzema izjemno lep igralni kotiček, v njem so tudi pre-vijalnica za dojenčke, soba za dojenje in toaletni prostori. Mamice bodo med sprehodi po mestu lahko brezplačno, v miru in v čudovito lepem prostoru podojile ali previle . svoje nadebudneže. Urška r Jenko je k sodelovanju v centru povabila še višjo fiziote-rapevtko Andrejo Korošec, ki bo starše pripravljala na drugačen, bolj naraven porod z nasmehom, po metodi dr. Es-cudera, dopolnjeni z lastno izkušnjo, ter umetnici Andrejo Džakušič in Manjo Vadla.
Izjemno prijetno in prijazno mejen center je treba videti, saj zmanjkuje besed, da
Vila Malina je čarobna pridobitev za predšolske otroke in njihove starše.
bi ga dovolj plastično opisali. Za pokušino le to: vsa fasada ob vhodu je polna risbic oblikovalca Radovana Jenka. Center kar prekipeva od toplih in veselih barv po stenah, strop nad prodajnim pultom krasijo risbice, da otrokom ne bo dolgčas, ko bodo mamice plačevale. V
igralnici kraljuje velika omara z igračami, otrokovi velikosti prilagojena mizica in stolčki, pa počivalnik za starše. Vsepovsod naokoli pa igrače, tabla, krede, svinčniki, papir... Vse, kar zagledamo v Vili Malini, res potrjuje osnovno vodilo Urške Jenko, da želijo predvsem raz-
vijati in spodbujati otrokov čutni svet, graditi na neskončnem bogastvu otroške domišljije boljši svet, v katerem ne bo agresije. »Ob komunikaciji z otrokom želimo doseči medsebojno spoštovanje, spoštovanje vsakdanjih stvari, zlasti pa za vse tiste, ki to še znajo, ustaviti čas tako, da
bomo še enkrat vsaj za kratek Čas lahko vsi otroci,« pravi Urška Jenko.
Prav zato je ob sebi zbrala ustvarjalno skupino prijateljic in sodelavk, ki čutijo enako. In prav zato tudi pravi, da je center namenjen predvsem predšolskim otrokom, a tudi vsem, ki so v se-
bi znali ohraniti vsaj del otroškosti. Za zdaj v centru še ne bo otroškega varstva, ki si ga zaradi omejenih sredstev še ne morejo privoščiti. »Če pa bomo Uspeli pridobiti kakšno subvencijo za neinštitucionalne oblike varstva, vzgoje in dela z mladimi, bo prav to naš naslednji korak. Starši bodo lahko otroke pustili v našem centru in odšli sproščeno po na-. kupih ah na klepet in kavo ... A do tja je še dolga pot,« pravi Jenkova.
V centru bodo dvakrat tedensko pripravljali poučne urice z zgodbami ob spremljavi glasbe, poseben del programa so rojstnodnevne zabave za otroke, dvakrat tedensko bodo pripravljali poučne urice za starše in bodoče starše, predvsem pa skrbeh, da bo Vila Malina - ime ji je podarila Světlana Maka-rovič - postala pravi kulturni hram za najmlajše, ki bodo v njej skozi drugačne pristope odkrivali svoj čutni svet. V Vili Malini obljubljajo tudi goste, ljudi, ki v sebi nosijo zgodbe, bajke, pravljice. Prva gostja bo že v četrtek ob 16.30 igralka Aleksandra Bal-mazovič, ki bo zaigrala pravljico Vila Malina.
Brezglavi nakupi se nadaljujejo!
Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili.
Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke.
itednik
Davčna številka:_Q0D00Q0D
Naročniška številka NT: ■ . 0Q0QQQ
Št. Tuš klub kartice: immiiniP.odp.s: .
KUPON za sodelovanje v igri
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ime in priimek:
Naslov:
1.400.000 ZAVAROVANCEV BO MORALO SE LETOS PONOVNO UREDITI SVOJE DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE.
S1. septembrom je stopila v veljavo nova zdravstvena zakonodaja." V dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvaja nekatere spremembe. Zavarovanci in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo morali do 31. decembra 2005 ponovno urediti obstoječe zavarovanje.
Tako bodo zavarovanci tudi v prihodnje varni pred doplačili zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja.
triglav
Pester vlomilski teden
Pijača mu je dala krila - Kradli varnostne blazine in kolesa
Pretekli teden je nekdo vlomil v prostore gostinskega lokala na Kidričevi cesti v Celju. Ukradel je računalnik in nekaj pijače. Očitno ima bujno domišljijo in morda verjame v reklamno sporočilo, da redbull da krila, saj je odnesel kar več deset pločevink tega napitka.
Vlomljeno je bilo tudi v poslovne prostore v Savinovi ulici v Celju. Še neznani storilec je odnesel računalniški monitor, vreden približno sto tisoč tolarjev. Po računalnik so se odpravili tudi v podjetje na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, kjer so oškodovani za skoraj milijon tolarjev. Verjetno je vlomilec v Slovenskih Konjicah nadaljeval svoj pohod, saj je nekdo vlomil tudi v tri osebna vozila na Slomškovi cesti in v Ulici Toneta Melive. V vseh treh primerih je bilo vlomljeno v vozila znamke Volkswagen, odnašali pa so varnostne blazine. Skupne škode je za približno dva milijona tolarjev.
Konec minulega tedna so neznanci vlomili v gradbeno barako na gradbišču na Teharjah. Gradbeno podjetje, ki tam izvaja gradbena dela, je z vlomom in s tatvino oškodovano za 700 tisočakov. Odnesli so dve pnevmatski kladivi, komo brusilko, vrtalni stroj in dva električna
podaljška. Istega dne so celjski policisti dobili še obvestili o tatvini dveh motornih vozil. V prvem primeru lastnik pogreša tri milijone tolarjev vreden črn audi A6, karavan izvedbe, registrske številke CE P8-539. Vozilo je bilo parkirano v Škapinovi ulici. V drugem'primeru pa je storilec v Kajuhovi ulici v Celju odpeljal kolo z motorjem znamke Peugeot, rde-če-črne barve, registrske številke CE R3-600, vreden približno tristo tisočakov.
V soboto so bili vlomilci najbolj dejavni na Prešernovi in Kidričevi cesti v Velenju, kjer so v kleti stanovanjskih blokov vlomili kar petkrat, kradli pa največkrat kolesa. V vseh primerih je škode za več kot pol milijona tolarjev. V nedeljo so vlomili tudi v pisarno hotela v Rogaški Slatini. Izginil je prenosni računalnik, poleg tega pa še dva etuija za prenos plakatov. Malo pred 22. uro so policiste v Laškem obvestili, da neznanca vlamljata v ograjen prostor podjetja v Spodnji Rečici. Zaradi pravočasnega klica občana na policijo so storilca prijeli, preden sta uspela odpeljati s kraja vloma. Gre za 28- in 29-letna moška s Celjskega, ki sta hotela odpeljati približno 70 kilogramov odpadnih barvnih kovin.	SŠ
Umrla zaradi nočne svetilke
svetilke - Usoden
čen vzrok smrti bodo ugotovili s sodno obdukcijo, še dodajajo na policiji. Ogenj je povzročil za približno milijon tolarjev Škode.
V nedeljo pozno popoldne je gorelo tudi v kuhinji stanovanjske hiše v Gotovljah. Kot poročajo s celjske policije, se je na vključenem štedilniku vnela pregreta hrana, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente. Požar, ki je povzročil za približno 800 tisoč tolarjev škode, so pogasili prostovoljni gasilci iz PGD Gotovlje in Žalca.
Fani naj bi le nekaj dni nazaj dočakala 80 let, zdravje ji ni več tako služilo, saj je hodila le s pomočjo bergle, čeprav je bila pokretna in je v hišici živela sama. V sosednji hiši živi sin Karl s svojo družino, ki je za Fani dobro skrbela, zato je tragedija za njihovo družino še toliko večja.
SŠ
80-letna ženica izgubila življenje zaradi prevrnjene nočne ogljikov monoksid
Na lokalni cesti iz smeri Griž proti Žalcu se je v soboto dopoldne zgodila prometna nesreča z najhujšimi posledicami. V njej je bil udeležen 37-letni voznik A.P., Id je med vožnjo v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in trčil v kovinsko sidro hmeljske žičnice, nato pa še v leseni nosilec in steber. Vozilo je obstalo sredi hmeljišča, prevračanje pa je bilo tako sunkovito, da je sedemintridesetletnik padel iz vozila in zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Vzrok nesreče naj bi bila prehitra vožnja in po besedah nekaterih tudi alkohol. Voznika, doma iz Griž, naj bi nekaj minut pred tem videli v bližnjem lokalu, še pred tem tudi v drugem. Tudi sicer je bil znan po hitrih vožnjah. Na naših cestah je letos to že 23. smrtna žrtev.
MATEJA JAZBEC, foto: SHERPA
Poostrili nadior
Celjski policisti so od petka od 17. do sobote do 1. ure na celotnem območju celjske policijske uprave izvajali poostren nadzor prometa in psihofizične sposobnosti voznikov. V času nadzora so ustavili šeststo voznikov motornih vozil. 226 jih je moralo opraviti preizkus z alkotestom. Dva voznika so zaradi suma, da vozita pod vplivom prepovedanih substanc, napotili na strokovni oziroma zdravniški pregled. Devetim voznikom so zaradi vožnje'pod vplivom alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo, 47 voznikov pa so kaznovali zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti. Skoraj petdesetim so izrekli opomin zaradi kršitev cestno prometnih predpisov, 26 pa se jih bo srečalo s prekrškovnim organom in deset s sodnikom.	SŠ
Hitrost spet ubijala
Minule dni se je na Celjskem zvrstilo kar nekaj tragedij. Od nesreče, ko je lovec ustrelil lovca, do kar dveh hujših delovnih nesreč. Medtem ko je na cestah konec tedna spet ugasnilo življenje, je nesrečna smrt doletela še 80-letno Frančiško Serodner iz Šentruperta pri Preboldu. Zanjo naj bi bil usoden ogljikov monoksid.
Tragedija se je pri Serdo-nerjevih zgodila v sobotnem jutru. Kari Senjoner, sin pokojne, se je v jutranjih urah tako kot vsak dan iz svoje stanovanjske hiše najprej odpravil pogledat v sosednjo, manjšo hišico k svoji 80-letni mami Faniki, kot so jo klicali. Kari naj bi najprej opazil dim, ki se je valil skozi okna hiške, nato pa svojo mamo našel negibno na kavču v prostorih kuhinje. Kljub hitrem posredovanju vseh domačih, mami in babici niso mogli pomagati. Uspešno so z ročnimi gasilskimi aparati premagali le ognjene zublje, še
Hiša, v kateri je bivala Fani Serdoner. Usoden naj bi bil ogljikov monoksid.
preden so se razširili v ostale prostore. Posredovali so tudi okoliški gasilci, pravijo na policiji.
»Naju sicer takrat ni bilo doma. Z možem sva se ustrašila, saj sva ob prihodu na cesti opazila gasilce. Mislila sva, da je gorelo pri nas. Potem sva izvedela, da je gorelo oziroma tlelo pri Serdoner j evih in da Fani ni
več,« nam je povedala bližnja soseda.
Kriminalistična preiskava je pokazala, da naj bi se med spanjem na posteljo prevrnila vključena nočna svetilka. Temperatura žarnice je bila tako visoka, da je začela tleti posteljnina, ob tem pa se je sproščal še ogljikov monoksid, ki je bil za pokojno usoden. Natan-
OGLASI - INFORMACIJE
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
SLAVICA MARN, s.p.
'	Vransko 18/b, 3305 Vransko
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje
• delovne stroje * motocikle " Športne izpuhe
OSEBNI avto Peugeot 306 XI, lelnik 1994, prevoženih 140.000 km, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 603-929.
RENAULT megane cabriolet 1,616 v, letnik 1999, veliko dodatne opreme, srebrne barve, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozi lo. Telefon 031 886-008.
6635
KAMPER volkswagen 1,9 D, prevoženih 120.000 km, letnik 1993, prodam. Telefon 031 625-561.	6631
Potrebujete kredit in vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
GOLF II dtd 1,6, letnik 1990, metalno siv, 5 prestav, servo volan, reg. do 8/06, prodam za 370.000 SIT. Telefon 031 270-766,(03)5741-318.	Š936
CITROEN ZX 1.4, letnik 1991, prodam. Telefon 031493-245.	6675
Preprosta odločitev
Žlahtna naložba
Žlahtna naložba - novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih institucij, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu.
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila.
•	Čas trajanja zavarovanja: od 5. novembra 2005 do 30. novembra 2015
• Vpis: od 3. oktobra do 4. novembra 2005 z možnim predčasnim zaključkom.
Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
O
ljubljanska banka
ova Ljubljanska banka d.d.. Ljub
zavarovanj«: NLB Vita, življenjska zavaro*
ek izplačila naložbenega življenjskega zavarov.

VIDIM Center za zdravljenje očesnih bolezni d.o.o.
VIDIM
ZASEBNA OČESNA AMBULANTA Boštjan Drev. spec.oftalmolog
od 25.10. dalje
ORDINACIjSKI ČAS	. .
torek: 8.30 - 13.30 / 14.30 - 18.30 PreSled mozen sreda: 9.00 - 14.00	tud> Z napotnico
četrtek: 15.30- 18.30 osebnega zdravnika
prodam
MLIN za sadje, nov, z elektromotorjem ali brez, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan.	6629
DV0REDNI pletilni stroj Brother ugodno prodam. Telefon (03) 5473-155. 6648
8 metrov bukovih drv prodam, cena dogovoru. Telefon (03) 5738-019.
PRODAM
GRADBENE parcele v Zagradu, vsi komunalni priključki, prodamo. Telefon 031671-256.	6649
ŠKOFJA vas. Zraven tovarne Etol prodam gozd, 23000 m!, možna postavitev brunarice, cena 2.000.000 SIT. Telefon 041 725-092.	6597
oddam
V CELJU ugodno oddamo v najem poslovne prostore. Telefon 041 521-847,5481-328.	6565
KE™
prodam
CEUE, Na Otoku, Trubaijeva 22, pritličje. Prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 50 m!. Cena 13.000.000 SIT. Telefon 041 891-884. 6572 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m',vNovi vasi, prodamo za 12,3 mio SIT. Telefon 041877-215.	6645
ŠENTJUR. Prodam dvosobno stanovanje, 55,35 m!, tretje nadstropje. Telefon 031 503-512.	6659
CEUE - Breg, stanovanje 58 m' z atrijem 27,5, stanovanje 35 m! ter mansardno stanovanje 64 m', prodam. Telefon 031 600-625.	6418
oddam
OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v bloku, Hudinja, lepa lokacija, oddam v najem. Telefon 041 512-135.	6657
DVOSOBNO stanovanje na Hudinji, velikost 58 m2, oddam, trimesečno predplačilo in varščina. Telefon 041 972-471, od 15. do 19. ure.	6658
ZA ženske, lahko tudi študentke, oddam v najem garsonjero, enosobno in dvosobno stanovanje, no relaciji Žalec -Celje. Telefon (03) 5707-621, 031 225-861.	ž 485
prodam
OTROŠKO posteljo z jogijem in previjalno mizo ugodno prodam. Telefon 031 668-088,(03)5473-734. 6661 HLADILNIK gorenje, nov, večji, zaradi selitve, prodam. Telefon 031 493-245. 6675 SAM0ST0JEČ električni štedilnik, s slekloke-ramično ploščo, skoraj nov in ventilacijsko pečico, prodam. Telefon 031 733-855. 6676 ELEKTRIČNI grelnik vode, 801, kuhinjski element s koritom, bel, prodam. Telefon 041 278-181. 6543 - Št. 79 -18.
KLAVIATURO Yamaha psr 240, dinamične tipke, 5 oktav, kot novo, prodam za 35.000 SIT. Telefon 041 994-512.
m
Danes je življenje tvoje, jutri ti že zvon zapoje. Zdrsnilo je življenje, minilo je trpljenje ljubemu možu, atu in staremu atu.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dobri mož, ata in stari ata
DOMINIK PERC
iz Šentruperta 40 (4.8.1928 -1.10.2005)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so pisno in ustno izrazili soža-lje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem iz Vodruža za odpete pesmi, govorniku Jožetu Kaplu za izrečene besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Mici, hčerka Štefka in sin Jože z družinama
prodam
BREJO telico simentalko prodam. Telefon 5740-408.	Š916
BIKCA simentalca, 140 kg, prodamo. Telefon 5777-357.	6619
KOKOŠI japonske svilenke, črne in bele, ugodno prodam. Telefon 031 561 -388.
L 937
DVA burska kozla, stara 5 mesecev, z rodovnikom, prodamo. Telefon 5743-288.
TELIČKE simentalke, 160 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 288-114.
Š942
DVA bikca, čb, težka od 100 do 200 kg, prodam. Telefon 781-8171, 041 480-486, Dobrna.	6667
TELIČKO limuzin, težko 140 kg, prodam. Telefon (03) 5845-258.' 6640
kupim
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 566-563,5821-627. Š931
m
8-dnevno potovanje po Turčiji, s polnim penzionom in letalskim prevozom, prodam za polovično ceno. Telefon 041 908-565.	6639
SMREKOVE plohe, 5 cm, suhe in govejo strojeno kožo, si, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041974-108. 6643
prodam
GROZDJE ugodno prodam. Telefon 031
230-179, (03) 781-7016, Bojana.
6641
KRMNO peso prodom. Telefon 5799-194.
Š941
BELO kvalitetno vino prodam. Cena 250 SIT/I. Telefon 031451-992. Š943
4Slétni, s svojo hišo, želim spoznati žensko ud 45 do 50 lift, ki In prišln na maj dom. Ne bo ji iol. Pisne ponudbe pošljite no lovi tedoik pod Šifro ZIMA P1IHUA.
žensko, Iš ne pije in ne kodi 1er, da bi ss
pod šifro NAJ SONCE SREČE P05IJE ZA
OBA	6673
EH
IŠČEMO čistilko za čiščenje lokala v Grižah. Informacije po telefonu 041 696-858. Pizzeria Verdi Verdi, Boštjan Verdnik s. p., Griže 125.	n
V NAŠI enoti v Celju ponujamo pošteno delo za pošteno plačilo. Demon s. p., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 705-0800,040 431-561.	p
NUDIMO dodatno delo študentom, zaposlenim, nezoposlénimter mlajšim upokojencem. Telefon 031 763-280, Neči-mer. Pro-stil, Nad tovarno 21, Prebold.
ALFO, 1301, iz debele pločevine, prodam. Telefon 577-1061.	Š933
NATAKARJA/ICO-VODJO STREŽBE
V HOTELU ASTOR.
STIMULATIVEN OD. Zahteve: urejenost, iznajdljivost, inovativnost, izkušenost. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Kratek življenjepis pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Ljubljanska 39, Celje.
KOPALNIŠKO POHIŠTVO PO MERI
MffGLES
TEODOR BRANCE s.p. J
Arclin 33, 3211 ŠKOFJA VAS Tel., Fax: 03 57 72 054 GSM: 041 621 577 E-mail: info@magles.si
IŠČEM delo: oskrbo starejših na njihovem domu.Telefon 031 650-157. 6624 BISTRO na Hudinji išče natakarica. Pokiiâte po I5. uri, telefon 041326-008. DKM0 Sidni,Jl.m.Grevenbmidil3,Caljo.6634 o-stroj-m varjenja. Kliate na telefon 041765-864,(03) 5701-221. Kočevar Zdenka s.p., Ločica 65 d, Polzela.	ž 484
REDNO zaposlimo 5 komercialistov zo področje Celje zokolko. Lindigo d.o.o., Kidričevo 13, Celje, telefon (03) 4282-072. 6671
Za delo v trgovini v Celju zaposlimo
poslovodkinjo/ poslovodjo.
Pričakujemo odgovorno osebo z ustreznim znanjem, veseljem do dela,iznajdljivostjo. smislom za vodenje in delo z ljudmi. Delo vključuje tudi aranžiranje butič-
nih darilnih izdelkov. Vse informacije na telefonski številki 03-541 00 12,
gdč. Barbara.
Kontura d.o.o., Brnčičeva 13.1231 Ljubljana-Črnuče
Zaposlimo
PICOPEKA
z izkušnjami v piceriji v Celju. Delo v prijetnem kolektivu. Informacije natel.št.: 03/703-39-02, GSM: 051 /318-191 ali 041/799-652. SPD D.O.O.,
Podlog 59, 3311 Šempeter
EC 70-ih let, la:
ík 16 ha velike
kmetije, iščem mlajšo družino za prevzem kmetije. Na kmetiji bi nekaj časa skupaj gospodarili, potem bi prišla kmetija v trajno last prevzemnikom. Za protiuslugo pričakujem celovito doživljenjsko oskrbo. Interesenti naj pokličejo po telefonu (03) 573-3369, vsak dan od 17. do 19. ure.	L939
PLUG-dvobrazdni obračalni, dobro ohranjen, prodam, cena 180.000 sit ter 4 zimske pnevmatike z jeklenimi platišči ali brez, prodam. Telefon 031 210-007.
6673
ZAVESE, blozine za na stole, prešite odeje, zošijemo in zmontiramo. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje, Telefon 031713-073.	6675
BORZA DELA
lili

^J^uLaráLe buhi/e
udaranje, ikranjevanje in
zamrzovanje živil
*■
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkohblu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje žiyil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
Podpisani-a
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil I po ceni 1.900 sit zâ izvod (plus poštnina), i nepreklicno naročam ..... izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) j po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
t nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
[ in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) j po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
i Naročilnico pošljite na naslov:
* NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje --\—
C«	
	
	áWsS*
s	
	\fS*! '
	jH -H»
>C->	K liani., h 1,
O	
s—	
©3	■T"—' 1
	* " d
Prosta delovna mesta objavljamp po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuš-čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). ,Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
upravna enota ceue
Delavec brez poklica posluževanje strojev za obdelavo umetnih vlaken; do 21. 10. 2005; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore;
gradbena dela; do 25.10.2005; Dernovšek Vincenc s.p.. Zidarstvo, Zadobrova 42, 3211 Škofja
sestavljanje, razstavljanje, montaža šotorskih konstrukcij; do 29. 10.2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311-Šempeter v Savinjski dolini;
strokovni čistilec, čiščenje talnih oblog in drugo splošno čiščenje; do 18.10,2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor;
pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
monter gradbenih elementov; do 2.11. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri montaži sejemske opreme; do 25.10.2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje;
poseki in vegetacije pod elektroenergetskimi vodi; do 26. 10. 2005; Mlakar Ivan s.p., Lesembal, Železarska cesta 3,3220 Štore. Pomožna šivilja konfekcionar; do 29.10.2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Upravljalec težke gmdbene mehanizacije
strojnik TGM, del. mesto v Hi-hinju; do 25. 10. 2005; Pirš Rafael s.p. Rafael, Zgornji Tuhinj 9, 1219 Laze v Tuhinju.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
voznik tovornjaka C in E kategorije v domačem prometu; do 25.10. 2005; Manpower d.o.o., Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Če-
pek, za dopeko kruha in drugih pekovskih izdelkov, občasno tudi pomoč pri strežbi strank; do 25. 10. 2005; Manpower d.o.o., Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce-
ljeiMizar
mizarska dela; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik;
mizar, pripravnik; do 2. 11. 2005; Ravnak Jana s.p., Tehno-les, mizarstvo in trgovina, Arclin 21,3211 Škofja vas.
Ključavničar
pomočnik skladiščnika sejemske opreme in šotorov; do 25.10. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56,3221 Teharje;
ključavničarska delà, elektro varjenje in varjenje s C02; do 28.10. 2005; Ojsteršek Darko s.p. Ključavničar, Cesta v Trnovlje 7,3000 Celje. Strugar
struženje obdelovancev; do21. 10.2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Monter klimatizaajskih naprav monter; do 21.10.2005; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5,3000 Celje. Strojni mehanik Vzdrževanje, popravljanje, pregled strojev in drugih naprav; do 18. 10. 2005; Valji d.o.o._ Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Avtomehanik
serviser viličarjev; do 21. 10. 2005; Kolar Sidonija s.p., Proksi-ma, Teharje 68,3221 Teharje. Elektroinštalater vzdrževalec - električar; vloge na naslov: Metro d.d.. Lava 8,3000 Celje; do 18.10.2005; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. Keramik
samostojno polaganje keramičnih ploščic, delo na terenu; do 29. 10. 2005; Mea keramika d.o.o.. Delavska ulica 18,3000 Celje;
polaganje keramičnih ploščic, delo na terenu; do 21.10. 2005; Mea keramika d.o.o., Delavska ulica 18, 3000 Celje. Slikopleskar
slikopleskarska dela; do 24.10. 2005; Kac d.o.o. Celje, Sernčeva ulica 10,3000 Celje. Zidar
zidanje in ometavanje na nizkih gradnjah; do 25.10.2005; Dernovšek Vincenc s.p.. Zidarstvo, Zadobrova 42,3211 Škofja vas;
zidanje, ometavanje, z opeko in drugimi gradbenimi materiali; do 18.10.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje;
zidar; do 29.10. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojnik gradbene mehaniza-
voznik buldožerja, bagra; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski do-
Voznik avtomehanik
šofer dostavnega vozila skupne teže do 3 tone za dostavo blaga po Sloveniji; do 27.10.2005; Klemen Henrik - avtoprevozništvo. Lopata 23,3000 Celje;
voznik dostavnega vozila, razvoz kruha po terenu; do 25.10. 2005; SKZ Kruli z.b.o. Čikečka vas, Čikečka vas 26,9207 Prose-njakovci - Partosfalva;
voznik tovornjaka; do 20.10. 2005; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Prodajalec
svetovanje in prodaja na terenu (ličarskega materiala in orodja); do 29. 10. 2005; Avto Friz, d.o.o., Opekarniška cesta 12,3000 Celje;
prodaja avto delov; do 18.10. 2005; Kebrič Marko s.p.. Avto Marko, Mariborska cesta 64,3000 Celje;
strežba slaščic in pijač, prodaja v slaščičarni, del. mesto v Kavarni Interspar Celje; do 21.10. 2005; Slaščičarna Romanca d.o.o., Jarnikova ulica 3,2000 Maribor;
prodajalec; do 21. 10. 2005; Udovč Mitja s.p., Adamas, Šlan-drov trg 32,3310 Žalec.
samostojni kuhar, opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi, vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Natakar
natakar, del. mesto v Celju; do 26. 10. 2005; Baletta d.o.o.. Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljub-
Srednja poklicna izobrazba monter suhomontažne gradnje; do 24.10.2005; Kac d.o.o. Celje, Sernčeva ulica 10,3000 Celje;
dostava kruha in peciva; do 29. 10.2005; Kocijan Miran s.p.. Pekarna Kocjan Loče, Pekarna Kocijan, Trg celjskih knezov 3,3000 Celje. Strojni tehnik
kinooperater, programiranje kinoprojektorjev, pregledovanje filmov za predvajanje, pripravljanje ozvočenja prireditev; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo; do 25.10.2005; Engrotuš d.o.o. Celje PE Kinematografi Planet Tuš Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Elektrotehnik
monter električnega omrežja; do 25.10.2005; Carisma plus d.o.o., Partizanska cesta 25,1420 Trbov-lie.
Elektrotehnik elektronik montaža in servis elektronskih naprav; do 27.10.200S; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur;
evidentičar kabelskorazdelilne-ga sistema, reševanje reklamacij, administrativna dela, tehnično svetovanje in trženje; do 18.10.2005; Elektro Turnšek d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Kemijskitehnik priprava zmesi, nadzor s področja kemijskih analiz; do 25. 10.2005; Manpower d.o.o., Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Gradbeni tehnik izmere, kalkulacije, ponudbe, nabava materiala, vodenje skupin; do 25.10.2005; Mel-bau d.o.o., Jenkova cesta 17,3320 Velenje;
delovodja gradbeništva; do 2. 11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Ekonomski tehnik zavarovalni zastopnik; do 5.11. 2005; Adriatic - zavarovalna družba Koper PE Celje, Lava 7,3000 Celje;
komercialni referent, izstavljanje računov, obdelava plačil, izterjava obveznosti, sprejemanje in razporejanje naročil, usklajevanje prevozov, kontrola, vnos in likvidacija, blagajniška in administrativna dela; do 21.10.2005; Istra-benz plini d.o.o. Poslovna enota Vzhodna Slovenija, Plinarniška ulica 1, 3000 Celje;
osebna tajnica direktorja podjetja, za pisanje dopisov, organiziranje sestankov, opravljanje kadrovskih del; do 20.10.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
administrator - knjigovodja, vodenje administracije podjetja, knjigovodstva, evidenc, planiranje finančnih tokov, fakturiranje, obračun DDV; do 5.11.2005; Trenk-walder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana;
računovodja za knjiženje poslovnih dogodkov, pripravnik; do 26.10.2005; Urtica računovodstvo in svetovanje d.o.o., Groharjeva ulica 9,3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik komercialna dela v veleprodaji; do 18.10. 2005; Inka - impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje;
administrator-knjigovodja: delo na področju samostojnega opravljanja pisarniških in knjigovodskih del, obračun plač, knjiženje, izstavljanje računov ter pomoč pri raznih splošno-administrativnih delih; do 18.10.2005; Nanpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Zdravstveni tehnik delo v specialistični zobni ordinaciji in operativi - moški; nedoločen čas, dvo ali več izmensko delo; do 18. 10. 2005; Žgank Jožef, d.o.o. Specialistični center, Ljubljanska cesta 14,3000 cClje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 9.11.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inženir lesarstva raziskava trga, prodaja na terenu; do 21. 10. 2005; S-eco, posredništvo in trgovina, d.o.o.. Ki- -dričeva ulica 38,3000 Celje. Ekonomist za analize in plani-
komercialist za prodajo na področju računalniške, komunika-
cijske opreme in računalniških storitev; do 21. 10. 2005; Metaling d.o.o. Radeče, Krakovo 11,1433 Radeče. Univ. dipl. inž. strojništva kontrukter strojev in orodij, del. mesto je v Štorah; vloge na naslov: Pilih d.o.o., Ob dragi 5, Štore, pred oddajo Vlog kontaktirajte delodajalca; do 29.10.2005; Pilih d.o.o.. Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209, 3310 Žalec.
Univ. dipl inž. kemijske tehnologije
samostojni kemijski tehnologi v proizvodnji, odgovoren predvsem za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti; do 15. 11. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Magister farmacije izdaja in pripravazdravil v lekarni, v podružnici Štore; do 28. 10. 2005; Pusser Romana mag. farm. - Lekarna sveti Jurij, Ulica Dušana Kvedra 27,3230 Šentjur. Uňiv. dipl. ekonomist vodja ekspoziture v Celju; do 21. 10. 2005; Abanka Vipa d.d. Ekspozitura Celje II, Miklošičeva ulica 1,3000 Celje;
prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje projektov prodaje in prodajnih aktivnosti, komuniciranje s kupci, svetovanje končnim uporabnikom; do 24.10. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
strokovni sodelavec za kadre, pridobivanje naročil in pripravljanje ponudb za naročnike, izbor in selekcija kadrov; do 18. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica27,2000 Maribor. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 21.10.2005; I. Osnovna šola Celje, Vrunčeva ulica 13,3000 Celje.
Profesor defektologije-specia-list
defektolog; do 21.10.2005; Osnovna šola Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje
upravna enota laško
mizarska dela v delavnici; do 5, 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Lesarski tehnik operater CNC stroja; do 5.11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., IVubarjeva ulica 30,3270 Laško, /ni. lesarstva
konstruiranje in razvoj novih proizvodov; do 5. 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško.
upravna enota mozirje
Delavec brez poklica
pomožni delavec, opravlja pomožna dela pri proizvodnji in montaži montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje; do 21. 10. 2005; Rihter d.o.o., Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji;
delavec v proizvodnji, sestavljanje električnih in mehanskih delov ter komponent, pakiranje in paletiranje, delo v Mozirju; do 22. 10.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana.
mizar, izvaja mizarska dela; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje; do 25.10.2005; Rihter d.o.o., Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji.
Klepar-krovec
klepar-krovec, pri proizvodnji in montaži montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje;
do 21.10.2005; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Elektromehanik vzdrževalec strojev; do 21.10. 2005; Žagar Franc s.p.. Loke pri Mozirju 34,3330 Mozirje. Tesar
tesar-krovec, pri proizvodnji montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje; do21.10.2005; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji.
samostojni kuhar, opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava in pečenje jedi, vodenje evidence za nabavo materiala, pripravljanje jedilnikov; do 18. i0.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.ol Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba montažer, opravlja montažerska dela pri proizvodnji in montaži montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje; do 21.10.2005; Rihter d.o.o., Loke40,3333 Ljubno ob Savinji.
Tjpravna enota slovenske konjice
Pomožni delavec delo v vulkanizerski delavnici; do 18.10.2005; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3, 3250 Rogaška Slatina;
pomoč pri pleskarskih in suho-montažnih delih; do 25.10.2005; Skrbinšek Jože s.p. Slovenske Konjice - soboslikarstvo, Polene 27, 3210 Slovenske Konjice. Tesar
polaganje mavčnih sten in spuščenih stropov; do 23. 10. 2005; Iskrač Peter s.p., električne instalacije, Kamna gora 14,3213 Frankolovo. Voznik avtomehanik voznik oz. sovoznik tovornjaka s prikolico v mednarodnem in domačem prometu; do 21.10.2005; Fijavž Borut s.p., avtoprevoz. Liptovská ulica 34, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec
prodaja v trgovini z mešanim blagom in strežba pijač v baru; do 21.10.2005; Garant shop d.o.o., Sveti Jernej 40,3215 Loče. Poslovni sekretar poslovni sekretar - administrativna dela, poslovno komuniciranje; do 23. 10. 2005; Wravor d.o.o.. Stranice 27, 3206 Strani-
Univerzitetni diplomirani eko-
prodajnik v Slovenskih Konjicah, prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje prodajnih projektov in aktivnosti, svetovanje kupcem, reševanje reklamacij; do 5. 11.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana.
Diplomirani ekonomist za računovodstvo (vs)
računovodska in knjigovodska dela - m/ž, pripravnik; do 18.10. 2005; Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Ko-
Diplomirani ekonomist (vs) komercialno administrativna dela, poslovanje s kupci (samo tujina), naročanje, vodenje evidenc, fakturiranje, poslovanje z dobavitelji (naročila reklam); do 22.10. 2005; Marovt d.o.o. Stranice, Sra-nice 55,3206 Stranice.
upravna enota šentjur pri celju
Delavec brez poklica gradbena dela pri hidrogradnjah, asfaltiranje, vrtanje, kopanje jaškov; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur.
Osnovnošolska izobrazba strojnik - upravljanje gradbenih strojev; do 12. 11. 2005; Vilko-
?rad d.o.o. Šentjur,. Zlateče pri entjurju 8,3230 Šentjur. Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
skladiščnik v živilskem podjetju, prevzem blaga, preverjanje kakovosti in odprema blaga; do 25. 10.2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. -Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
varilec - m/ž; alternativna izobrazba: osnovnošolska izobrazba; do 12.11.2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Natakar
strežba hrane in pijač; do 19. 10.2005; Jug Jožica s.p., Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba monter suhomonstažnih elementov; do 28.10. 2005; Gajšek Lidija s.p., montažni sistemi. Gorica pri Slivnici 72, 3263 Gorica pri Slivnici.
upravljanje tovornih in drugih vozil v cestnem prometu; do 12. 11.2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur.
Strojni tehnik
pomoč pri ključavničarskih delih; do 28.10. 2005; Oset Rafael s.p., izdelava poljedelskih strojev, Cesta na kmetijsko šolo 13,3230 Šentjur;
vodja vrtalnih garnitur; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik-iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja -območje Šentjur z okolico; do 9.11.2005; Generali zavarovalnica d.d.Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva vodja operative, organizacija in vodenje dela na gradbiščih; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Diplomirani ekonomist (vs) referent nabave in prodaje; do 28.10.2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13,3230 Šentjur.
" ™ u pr avn a enota """ šmarje pri jelšah
Gradbeni delavec izdelava strojnih ometov; do 12.
11. 2005; Kovačič Damjan s.p.. Pod Bellevujem 3,3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla; do 25.10.2005; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Osnovnošolska izobrazba pomoč vkuhinji; do 21.10.2005; Ježovnik Borut s.p. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90,3254 Podčetrtek.
Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 21. 10. 2005; Ceraj Boštjan s.p., Posredništvo, Golobinjekob Sotli 1,3254 Podčetrtek. Natakar
strežba hrane in pijač; do 21. 10. 2005; Bevc Milan s.p., T.T. Bevc, Krivica 20, 3262 Prevorje-
Elektrotehnik energetik taljenje stekla; do 25.10.2005; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Elektrotehnik
vzdrževanje elektronike in avtomatike; do 21.10.2005; Steklarna rogaška d.d., Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina.
Ekonomski tehnik računovodja; do 18.10. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec;
pomoč v trgovini; do 21. 10. 2005; Trgo-center d.o.o.. Pristava pri Mestinju 40,3253 Pristava pri Mestinju.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
plesni vaditelj; do 19.10.2005; Društvo plesnih dejavnosti Roily Rogaška, Celjska cesta 3, 3250 Rogaška Slatina. Inženir elektrotehnike tehnolog elektronike - vzdrževanje računalnikov in avtomatike v avtomatski proizvodnji stekla; do 21.10.2005; Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina.
upravna enota velenje
Gradbeni delavec transportni delavec v Šoštanju, gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 2. 11. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor;
gradbeni delavec, pomožna gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 2.11.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožni delavec, izvajanje pomožnih del v oddelku proizvodnje, čiščenje demontiranih in rezervnih delov, orodja in materiala, pridrževanje, vijačenje in odlaganje delov in sklopov pri odpravljanju napak, čiščenje, mazanje, vzdrževanje in izklapljanje strojev; do 18.10.2005; Beltec d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Tesar
tesar; do 21.10.2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Zidar
zidar; do21.10.2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje;
zidar, zidanje in ometavanje ter pomoč pri gradnji; do 16.11.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 21.10.2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Prodajalec
prodajalec; do 18. 10. 2005; Spar Slovenija d.o.o. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2,3320 Vele-
samostojni kuhar.-opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi,- vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Natakar
natakar; do 21.10.2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 22. 10.2005; Bačovnik Robert - avto-prevozništvo. Veliki vrh 30,3327 Šmartno ob Paki. Strojni tehnik
menjevalec orodij, zagotovi izvedbo nalog po delovnih nalogih, na stroj vpenja ustrezna orodja za brizganje plastične mase, opravlja preventivne preglede strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje; vloge na naslov: Plastika Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje (menjevalec orodij); do 25.10.2005; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje;
plastilec in obdelovalec polime-rov;.do 18, 10.2005; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1,3320 Velenje. Gradbeni tehnik izmere, nabava materiala, kalkulacije, ponudbe, vodja gradbišča; do 21.10.2005; Mel-bau d.o.o., Jenkova cesta 17,3320 Velenje. Prometni tehnik disponent - organizator prevoza tovora v Sloveniji in tujini; do 18.10. 2005; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46,3320 Ve-
Ekonomski tehnik planer kalkulant, lansira delovne naloge za izdelke na osnovi predhodno določene tehnologije, izdeluje navodila za medfazno kontrolo izdelkov, pripravlja plane nabave, zagotavlja časovno in količinsko usklajenost zalog reprodukcijskega materiala; vloge na naslov: Plastika Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje (planer kalkulant); do 25. 10. 2005; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje. Višja strokovno izobrazba vodja proizvodnje, vodi, organizira in koordinira delo v proizvodnji, usklajuje proizvodne kapacitete in plane proizvodnje z naročili, planira delo, razporeja delavce in jih usmerja, planira proizvodnjo in naroča material in orodja za proizvodnjo; vloge na naslov: Plastika Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje; do21.10.2005;Ska-za Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. ing. elektrotehnike; do 18.10.2005; Blues d.o.o., Štrbenkova 10,3320 Velenje.
upravna enota žalec
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Snažilka
čiščenje pisarniških in proizvodnih prostorov; do 18. 10. 2005; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba pijač; do 28.10.2005; Gordana Stubičar s.p., Arja vas 70, 3301 Petrovče.
samostojni mizar; do 18. 10. 2005; Vgradne omare Hoby d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 60,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
pomoč pri montaži dimnikov; do 18.10.2005; Albo plus, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Juhartova ulica 19,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Frizer
frizer; do 28.10.2005; Hrusti Mateja s.p.. Frizerski studio Naja, Petrovče 102,3301 Petrovče. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005;
Alea group d.o.o. Celfe, Glavni trg
12,	3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
voznik tovornjaka; do 21. 10. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Prodajalec
prodajalec elektrotehničnega blaga; do 20. 10. 2005; Elektro Krašovec d.o.o. Prebold, soseska
13,	3312 Prebold;
prodaja tehničnega blaga; do 20. 10.2005; Kopič Maja s.p. Petrovče - europhone, Leveč 56, 3301 Petrovče. Kuhar
samostojni kuhar opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi, vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje.
Sednja poklicna izobrazba opravljanje del.na strojih za obdelavo kovin: avtomatska žaga, stiskalnica, laserski razrez cevi in profilov; do 21.10.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
strojnik gradbene mehanizacije; do 20.10.2005; Podpečan Zvonimir s.p. Vransko - Avtdprevoz-ništvo. Prekopa 12, 3305 Vran-
Konfekcijski modelar modelar-šivanje po merah; do 16. 11. 2005; Repinšek Barbara s.p. Modno šiviljstvo Barbara, Leveč 62,3301 Petrovče. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
operativni vodja gradbišč; do 21. 10. 2005; Profi dom, d.o.o;. Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje.
Ekonomski tehnik komercialist, trženje blaga; do 18.10.2005; Martin d.o.o^ Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
knjigovez - priprava materialov za vezavo, vezava knjig in drugih papirnih materialov, priprava in nastavitev strojev; do 18.10.2005; Marginalija d.o.o., Rimska cesta 98, 3311 Šempeter v Savinjski do-
Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je ná Ložnici 43, Žalec; do 18. 10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Univerzitetni diplomirani inženir strojništva
vodja konstrukcije in razvoja orodij in priprav za avtomobilsko industrijo, samostojno računalniško projektiranje in načrtovanje orodij, priprav, risanje načrtov, konstruiranje zahtevnih orodij; do 11.
11.	2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Univerzitetni diplomiram eko
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg
12,	3000 Celje.
www,novrtednîk.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Šariah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@>radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi'ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Pet simpatičnih veseljakov in odličnih glasbenikov v ansamblu Okrogli muzikanti je dolgo skrivalo pričakovanje prvega naraščaja. Tega je pred tremi meseci in pol dočakal trobentar Leon Polanc, ko je njegova srčna izbranka Barbara Na-rat v celjski porodnišnici rodila sinka Davida.
Leon in Barbara sta na malega korenjaka, ki je vsaj za zdaj izredno priden fantič, ki rad je in posluša glasbo, izredno ponosna. Leon, ki kar sije od sreče, se je povsem spremenil. Fant, ki je nekoč zelo težko s kakšnega igranja hitro našel pot domov, je zdaj povsem drugačen. Vse se je začelo spreminjati pred dobrimi tremi leti: »Spoznal sem Barbaro in moja srčna zvezda se je utrnila. Vselila sva se v skupno stanovanje in začela se je pot, ki je zdaj kronana z Davidom. Je pravi dobro-
voljček, ki je zmeraj in povsod zadovoljen.«
David je tako v trenutku po- » stal maskota, ljubljenček v ansamblu, kjer ga imajo štirje simpatični strici, Leonov brat : dvojček Robi ter Franci, Marko in Andrej, izredno radi. Ob tem pa že razmišljajo, kako | bo, ko bodo tudi sami postali j srečni očetje. In kako sta Bar- \ bara in Leon izbrala ime: »Is-1 kala sva tako ime, ki ne bo I otroku v življenju povzročalo ' neprijetnosti,« je pojasnjeval i Leon: »Od Francija sem popu-stil do Davida, žena z nekega angleškega imena prav tako do Davida.«
Kdo bo naslednji zibal pri Okroglih muzikantih, je težko reči, vendar informacije, ' kako se tem stvarem streže, najbolj išče veseljak Marko.. Pet izjemnih glasbenikov, nočnih in dnevnih ptičev, tako ob glasbi žačenja drugačno, re- * snejšo pot življenja.
TONE VRABL
Popravek
V 77. številki NT se nam je zgodila napaka, ko smo pod naslovom Dobra setev, obilna žetev pisali o zlati poroki zakoncev Slemenšek iz Celja. Njun sin Dušan ni zaposlen v Šolskem centru Celje, ampak v podjetju Slemi. Za napako se opravičujemo.
MA
Helena in Andrej v Žalcu
Na šolski klopi v veliki avli osnovne šole v Žalcu smo čakajoč na nastop na Hitu poletja 2005 srečali dve zvezdi slovenske zabavne glasbe.
Helena Blagne je prišla z možem in s sinom pet minut pred začetkom nastopa, odpela svojo pesem in se odpeljala na naslednji nastop. Bolj vztrajen je bil večni mladenič, poln ustvarjalne in drugačne energije, Andrej Šifrer, ki sicer ni nastopil v konkurenci, je pa predvsem navdušil s temnopoltim pevcem iz ZDA Eugenom Hidewayem Brid-gesom, ki je na nastop v Žalec priletel iz Avstralije. Helena ni počakala, da bi dobila sončnico, priznanje organizatorja, medtem ko Andreju ni bilo težko zdržati do konca. V Hitu poletja 2005 je med sedmimi sodelujočimi v zabavni glasbi Helena povsem pogorela.
TV

Mojster Jože z zvončki
Vreme letos ni postreglo z idealnimi pogoji za rast pridelkov, marsikje pa so tako zelenjavo kot tudi sadje še dodatno oklestila neurja. Aškerčevi v Lahomnem pri Laškem so si že nekaj let prizadevali, da bi jim paradižnik obilno obrodil, a zaman.
Vse do letos, ko so se odločili, da v betonska korita pod napuščem gospodarskega poslopja, kamor so posadili doma vzgojene in štiri cepljene sadike paradižnika, povečini sorte volovsko srce, napeljejo tudi lasten namakalni sistem. Stanko Aškerc se je ob tem izkazal kot pravi inovator, paradižnik pa mu je to znanje poplačal z debelimi in zdravimi plodovi, ki so jih hodili občudovat od blizu in daleč. Naj-
težji paradižnik je tehtal 1,15 kilograma, večina plodoy pa 80 dekagramov do enega kilograma.
»Trikrat na dan se paradižnik avtomatsko zaliva, obiramo pa ga kar s pomočjo lestve, saj se je povzpel že dobre tri metre visoko, tik pod streho. Za namakalni sistem smo se odločili, ker že tri leta nismo pridelali nobenega sadeža, letos pa smo od junija do zdaj pobrali že več kot sto kilogramov zdravih, velikih in sočnih plodov. Veliko smo ga razdelili, nekaj pa tudi vkuhali v ajvar in ga shranili za ozimnico,« je ob tem povedala ponosna Sonja Aškerc.
MOJCA MAROT
Prvi korenjak
Okroglih muzikantov
Na 9. Lukeževi nedelji v Tremarju se je s pritrkavanjem na zvončke, ki jih je dobil za 80. rojstni dan, izkazal mojster Jože Hrastnik iz Strmce pri Laškem.
Bili so trije bratje - Jaka, Tone in Jože - ki so pritrkavali, zdaj se s tem ukvarja samo še Jože, ki je tudi član pritrkovalcev krožka slovenskih bogoslovcev. Najrazličnejše melodije za različne priložnosti pritrkava že več kot 50 let, sicer pa doma v prostem času rad igra na navadno in klavirsko harmoniko, klavir, kitaro in tudi orgle v cerkvi mu niso tuje. Simpatičen gospod, ki je dopolnil že 83 let, iz lipovega lesa s posebnimi noži izdeluje lesene golobčke miru, ki jih po tradiciji obesijo v stanovanju pod strop, kjer se gibljejo v valovanju zraka. Pred leti je naredil kar 65 takih golobov za hotel na Rogli. V Tremarju pa je dokazal, da se da s pritrkavanjem na zvončke spremljati tudi kakšno prijetno na-rodnozabavno vižo.
TV
Namakalni sistem za paradižnik
j Zaključek akcije Naj pismonoša 2005 in ) razglasitev najbolj priljubljene deseterice j pismonoš na Celjskem bo v četrtek, 20. j oktobra, ob 17. uri v kulturno-gasilskem I domu v Gorici pri Slivnici. Najbolj J priljubljeni pismonoše bodo prejeli I priznanja in nagrade, v programu pa bodo za j zabavo skrbeli Okrogli muzikanti. Skupaj s S Pošto Slovenije bomo podelili še 20 nagrad ] tistim, ki ste z nami sodelovali s pošiljanjem j kuponov za naj pismonošo, zato vabljeni i tudi naši bralci.
I V akciji, ki smo jo začeli 11. marca in j zaključili 29. septembra, smo prejeli 25.151 I glasov, ki ste jih porazdelili med 117 : I pismonoš s Celjskega, v reportažnih zapisih j j pa smo, žal, predstavili le 30 pismonoš.
krtek ob 17 uri v
Vidim se v