p^kl&mlmA '  nI r i t ni a«   mm    mm 11 4 n ■ r*— *
rvfmino ptocona v gorovint*
Leto LXXU., št. 146 a
Ljubljana, sobota 1. julija 1999
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 potit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod*1 velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.—    //    Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefons 31-22# 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 II NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2r telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC,  Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica  v Ljubljani it.
10.351.
Mednarodna napetost vedno hujša:
Priprave za prevrat v Gdansku
Po zadnjih vesteh so začeli narodni socialisti kopičiti v Gdansku orožje in municijo ter utrdbe — V proglasu prebivalstvu napovedujejo za prihodnje tedne odločilne dogodke in priključitev Gdanska Nemčiji — V Varšavi, Parizu in Londonu računajo z resnimi zapletljaji morda že v prvi polovici julija
London, 1. julija, br. Iz Gdanska prihajajo vedno bolj alarmantne vesti o pripravah narodnih socialistov za prevrat in priključitev Gdanska k Nemčiji. Po vesteh, ki jih je sprejelo zunanje ministrstvo, kopičijo Nemci v Gdansku ogromne količine vojnih potrebščin in se sploh pripravljajo na okupacijo gdanskega ozemlja. V Gdansk prihajajo vsak dan novi »turisti«, ki se takoj po prihodu pretvorijo v člane zbora prostovoljcev, ki se snuje v Gdansku kot nekaka vojaška organizacija gdan-skega senata. V ta zbor so pozvani vsi mladeniči od 16. do 20. leta starosti, ki stalno prebivajo v Gdansku, s »turisti« iz Nemčije pa se bo število Članov tega zbora izpopolnjevalo tako dolgo, da bo doseglo 100.000 mož.
Skrivno do važan je orožja in municije
Preko vzhodne Prusije in po morju dovažajo neprestano orožje, municijo in druge vojne potrebščine. Ti transporti gredo vedno samo ponoči. Iz vzhodne Prusije prevažajo orožje in prostovoljce v zaprtih tovornih avtomobilih in v vozovih za pohištvo, po morju pa na nemških, španskih in italijanskih trgovskih parnikih. Po dosedanjih ugotovitvah so na ta način spravili v Gdansk že blizu sto topov raznih kalibrov. Da-lekostrelne topove so namestili na tako zvanem Škofovem hribu, kamor je od včeraj dalje zabranjen vsak dostop civilistom in tujcem. Vse dohode na hrib so zasedli SA- in SS-oddelki.
Kako nameravajo izvesti prevrat
Po načrtu, ki je bil izdelan za izvedbo prevrata v Gdansku, bo v kratkem sledil obisk nekega visokega nemškega funkcionarja.
Ob priliki tega obiska bodo prirejene velike manifestacije za Nemčijo, takoj nato pa bo gdanski senat sklenil in formalno proglasil priključitev Gdanska k Nemčiji in pozval Nemčijo, naj s svojo vojsko zasede gdansko ozemlje. Na ta način bi se naj izvršil prevrat docela na notra-
njo pobudo Gdancev samih brez vmešavanja Nemčije, ker mislijo, da tako ne bodo imeli povoda za intervencijo niti Poljska, niti Anglija in Francija, s katerimi upajo, da bi se po »izvršenem činu« že dosegel kak sporazum.
Proglas gdanskemu prebivalstvu
Glavno glasilo gdanskih narodnih socialistov »Dan z iger Vorposten« je objavil proglas na prebivalstvo Gdanska, v katerem pravi, da je baš v prihodnjih tednih treba ohraniti mirne živce in hladno kri. Prebivalstvo naj se zaradi ničesar ne vznemirja, ker bo vse, kar se bo zgodilo, služilo samo enemu cilju: izvojevanju svobode in vrnitvi v domovino. Proglas tudi naglasa, da bo sklep o tem kmalu objavljen, čeravno točen datum še ni določen. V pomirjenje javnosti, ki se zelo boji reakcije na strani Poljske, navaja proglas, da se Poljske ni treba bati, ker je mnogo bolj slabotna, kakor pa se na prvi pogled dozdeva. Proglas končuje z besedami: Prepričani smo, da se bo kaj kmalu izkazalo, kako malo sta Anglija in Francija pripravljeni, v odločilnem trenutku podpreti poljsko oholost.
London, 1. julija, br. V pretekli noči je izdala poljska vlada komunike o ustanovitvi prostovoljnega zbora v Gdansku, ki ga bodo sestavljali narodni socialisti v starosti 16 do 25 let, o zalogah živeža, ki se kopičijo po vseh gdanskih skladiščih, o topovih, ki so jih vtihotapili na gdansko področje iz Vzhodne Prusije in jih tudi že razpostavili na nekaterih krajih južno od Gdanska. Vse to ne pušča več nobenega dvoma o tem, kako resno se razvija položaj. Kljub vsem nasprotnim vestem je popolnoma jasno, da se nekaj pripravlja. V Vzhodni Prusiji in v Po-morjanski se koncentrirajo veliki oddelki nemške vojske, prav tako kakor pred prvo češkoslovaško krizo.
Angleški poslanik v Varšavi Cunard je bil brzojavno pozvan v London in je včeraj popoldne z letalom zapustil Varšavo. Prav tako je bil tudi francoski poslanik Noel pozvan na poročanje v Pariz.
Poljaki mirno čakajo
so pa pripravljeni takoj nastopiti v zaščito svojih pravic
Varšava, 1. julija, e. Čeprav v Varšavi vedo, da se v Gdansku organizirajo dobrovoljski zbori, z največjo hladnokrvnostjo gledajo na razvoj situacije. Po zadnjih vesteh grade Nemci z vso naglico lesene vojašnice za vojsko in pripravljajo vojaške uniforme za ljudi, ki prihajajo iz Vzhodne Prusije, zbira se rezervna hrana in neprestano se dovaža tudi vojni materijal. Okrog Gdanska so začeli graditi tudi utrdbe. Na bližnjem hribu so postavljeni protiletalski topovi. Po najnovejših vesteh iz Gdanska se na vseh sestankih narodno-socialistične stranke v Gdansku in okolici množe govori, v katerih govorniki odkrito naglašajo, da bo Gdansk v najkrajšem času priključen Nemčiji.
Kljub vsem tem vestem pa vlada v Varšavi popoln mir. Smatrajo sicer, da s« v Gdansku nekaj pripravlja, vendar vzbuja začudenje samo to, da so te priprave tako javne. Zato se marsikdo sprašuje, ali gre za organizacijo majhnega puča ali samo za poizkus, da se izzove Poljska, da bi aktivno intervenirala. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je namen vse te koncentracije v Gdansku izzvati Poljsko h kakemu nepremišljenemu dejanju.
Zunanji minister Beck, ki se je mudil več dni v notranjosti države, se je glede na večjo mednarodno napetost včeraj vrnil v Varšavo in je ime\ ve£ ferenc s svojimi sotrudniki. Zastopnik vlade je dal listom naslednjo izjavo:
Velja ohraniti popolno hladnokrvnost in se ne dati izzvati. Ce bi pa medtem Gdansk pokazal kako iniciativo, je polj. tka vlada pripravljena na protiukrepe. Ni treba imeti nobenega dvoma, da se
ali zunaj smatralo za casus beli. kakor se to vidi tudi iz izjave lorda. Halifaxa.
Mnenje v Parizu
Pariz, 1. julija, e. Položaj glede Gdanska povzroča precejšnjo zaskrbljenost v Parizu. Vesti, ki prihajajo od tam, niso povoljnejše od dosedanjih. Tu prevladuje mnenje, da vse priprave v Gdansku nimajo namena neposredne akcije, temveč da gre le za demonstracijo, da bi se napravil vtis na Poljsko in njene zaveznice. Glavna akcija se pripravlja šele za avgust. Toda to mnenje je v Parizu osami »eno Nasprotno, večji del tukajšnjih političnih krogov sodi, da se v Gdansku pripravljajo dogodki, ki utegnejo imeti zelo dalekosežne posledice.
Izredna seja francoske vlade
Pariz, 1. julija, i. Glede na zaostre-nost položaja v Gdansku in splošno napete mednarodne politične situacije je za danes sklicana izredna seja francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike. Na seji bo poročal zunanji minister Bonnet o mednarodnem položaju, minister za narodno obrambo glede uporabe nadaljnjih 15 milijard frankov za narodno obrambo.
Rusija se pripravlja
Moskva, 1. julija, br. Poleg ruske vojske in letalstva pripravlja velike vojne vaje tudi rusko vojno brodovje. Na Tihem oceanu so se v bližini Vladi-vostoka vaje že pričele. Na Črnem morju se zbira rusko vojno brodovje v se-bastopoljaki kiki. Prav tako se je »bra-
lo že vse vojno brodovje na Vzhodnem morja
London, 1. julija, i. Angleški minister za municijo je imel včeraj v Glas-gowu velik govor, v katerem je podčrtal, da se bo Anglija uprla vsaki akciji, ki bi temeljila na sili. Anglija je do-zdaj kljub vsem izpadom ohranila svoje dostojanstvo in svoj mir, čeprav jo skušajo slikati kot slabotno in jo smešijo. Toda vedeti je treba, da imata tudi potrpežljivost in dostojanstvo Chamber-laina in lorda Halifaxa svoje meje. V primeru napada se bo Anglija krepko postavila v bran in prav tako bo krepko reagirala tudi v primeru agresivnosti drugih držav.
Novi vpoklici v Angliji
London, 1. julija, e. »Dailv Mail« javlja, da vplivni konservativni krogi
izvajajo pritisk na Chamberlaina, da bi bili poleg letnika 20., ki je že pod orožjem, vpoklicani pod orožje tudi letniki 21, 22, 23 in 24. Z vpoklicem teh letnikov bi bila povečana aktivna angleška vojska za 1 milijon mož.
Ameriški poslanik v Londonu odgodil pot v Washington
Nevv York, 1. julija, br Ameriški veleposlanik v Londonu Kenedv. ki bi imel danes z letalom odpotovati, je odložil svoje potovanje v Washington zaradi razvoja evropskega političnega položaja v zadnjih 24 urah. Ameriški veleposlanik je imel včeraj več telefonskih pogovorov s predsednikom Zedi-njenih držav Rooseveltom in zunanjim ministrom Hullom.
Tajni sestanek Mussolini-Kitler
Po obisku na Reki je Mussolini odlete! v Monakovo in se sestal s Hitlerjem
Rim, 1. julija, br V dobro informiranih rimskih krogih se uporno vzdržujejo vesti, da sta se preteklo nedeljo tajno sestala Mussolini in Hitler. Mussolini je po obisku na Reki odletel s svojim letalom v Monakovo, odkoder se je z avtomobilom odpeljal na Berch-tesgaden, kjer se je sestal s Hitlerjem. Razgovor obeh diktatorjev je trajal nad
dve uri. O čem sta razpravljala, seveda ni znano, splošno pa domnevajo, da sta govorila o izvedbi načrtov za uresničenje nemških in italijanskih ciljev. Po sestanku se je Mussolini vrnil z letalom v Italijo. V rimskih službenih krogih teh vesti niti ne potrjujejo niti ne demantira jo.
Obisk Kjuseivanova v Berlinu
Musanov gre v Pariz in London
Sofija. 1. julija, o Ministrski predsednik Kjuseivanov odpotuje v ponedeljek na službeni obisk v Berlin. Formalno gre za vrnitev obiska, ki ga je pred dvema letoma napravil v Sofiji tedanji nemški zunanji min;ster Neurath Predsednik sobranja Mušanov je za nedoločen čas odgodil svoj namera\ani obi.^k v Parizu .n Londonu V političnih krogih zatrjujejo, da je prišlo do odgoditve na izrecno intervencijo nemške vlade, ki ne bi želela, da bi obisk Mušanova zbudil vtis, kakor da vodi predsednik sobranja v Parizu in Londonu po-
Naslednik dr. Spaha
Sarajevo, 1. julija, e. Snoči po pogrebu dr. Mehmeda Spahe so se zbrali vsi poslanci in senatorji muslimanske stranke iz Bosne in Hercegovine. Sestanku je predsedoval dr. Halidbeg Hrasnica. Po kratkem medsebojnem razgovoru so poslanci in senatorji soglasno sklenili, da kot političnega naslednika pokojnega dr. Spahe izvolijo ministra brez portfelja dr. Džafera Kulenovića. Na konferenco je prišel tudi ministrski predsednik Dragisa Cvetković, ki je imel kratek govor v spomin pokojnega dr. Spahe, hkrati pa ie izrazil svoje prepričanje, na bo njegov naslednik sledil politiki pokojnika in bo na ta način zagotovil uspešno nadaljevanje dosedanje politike JRZ Po govoru predsednika vlade se je minister Kulenović zahvalil za izkazano mu zaupanje, poudarjajoč, da bo vedno nadaljeval politiko dr. Spahe. V istem smislu je podal izjavo tudi novinarjem. Glede hrvatskega vprašanja je izjavil, da sedaj o tem ne more ničesar reči. vendar globoko veruje v sporazum
Pogajanja v Moskvi
Pariz, 1. julija, p. Po vesteh iz londonskih virov vsebujejo poslednji francosko-angleški pogoji za pogodbo z Rusijo, ki so bili predvčerajšnjim izročeni Moskvi jamstva za 10 držav. Te države so: Finska, Estonska, Letonska, Poljska, Rumunija, Turčija, Grčija. Švica, Nizozemska in Belgija. Glede na to bi v novi pogodbi odpadel tajni protokol o garancijah za baltiške države. Ker predlogi, kolikor mogoče upoštevajo vse želje Moskve, se pariški diplomatski krogi nadejajo, da bo sedaj prišlo do končnega sporazuma.
London, 1. julija. L Londonski poročevalec »Nieuwe Rotterdamsche Kurir« javlja, da je Anglija poslala v Moskvo nove predloge glede Nizozemske in drugih držav
Postani i« ostaai ilam V««alk«TC tfrajEbel
litične razgovore istočasno, ko se mudi ministrski predsednik na uradnem obisku v Berlinu
Sofija, 1. julija, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo predsednik sobranja Mušanov v kratkem obiskal London. Njegov londonski obisk se sicer označuje koi obisk zasebnega značaja, toda nobenega dvoma ni, da bo Mušanov, ki velja za enega izmed najbolj spretnih Holgarskih politikov, izkoristil svoje bivanje v Londonu za važne politične razgovore.
in novi češke in Moravske
Praga, 30. junija. A A. iDNB). Pokrajinski voditelj in namestnik Konrad Hen-lein je včeraj uradno obiskal glavno mesto protektorata Češke in Moravske. Snoči je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da Nemčija smatra sedanje stanje za definitivno in nespremenljivo, v kolikor se nanaša na odnošaje med Češko in Moravsko ter Nemčijo. Nemčija nikoli ne bo več dovolila, da bi se Češka in Moravska ali najmanjši prostor, kjer prebiva češki narod, zlorabil v svrho načrtnega ogrožanja nemških življenjskih pravic ali izvajanja imperialističnih namenov gotovih velesil. Pač pa bo Nemčija spoštovala narodnost Cehov ter pomagala ohraniti lastno življenje češkega naroda. Našla se bo najboljša in najplodnejša oblika prijateljskega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med nemškim in češkim narodom. Nemci ne bodo delali s silo in cinizmom proti češkemu narodu. Cehi bi se morali iz zgodovine učiti ter imeti hrabrost postopati konsekventno. Potrebno je oborožiti se tudi duhovno. Nemški narod je pripravljen pozabiti vse sovraštvo iz Beneševe dobe. Ta doba, je končal Henlein, se mora popolnoma likvidirati.
Usodne poplave na Grškem
Atene, 1. julija. w. Nad 10 ur trajajoči nalivi so povzročili v pokrajini Lania v južni Tesali j i katastrofalne poplave. Železniška proga Atene—Solun je na več krajih poplavljena, tako da je prekinjena zveza Grčije z balkanskimi državami in s srednjo Evropo. Tri vasi so popolnoma uničene. Po dosedanjih ugotovitvah je 8 ljudi utonilo. Poginilo je tudi mnogo živine.
Borzna poročila.
1. julija. Beograd 10, Pariz 11.7», London 20.78, New York 444, Bruselj 75.47, Milan 2336. Amsterdam 235 «2. 178.12, Praga 15.10. Varšava 8X82.
poiHlenl o6$ernU
O latinici in cirilici
Jovan Subotić je v književnem listu »Zvijezda«, ki je izhajal v Zadru, leta 1S63 napisal med drugim tudi tole:
»Dvojne so črke* s katerimi pišejo Jugo-sloveni: azbuka (cirilica) in abeceda (latinica). Prvo uporabljajo v vzhodnih pokrajinah, drugo pa v zapadnih. V preteklosti je to razliko delala tudi vera: katoliki so namreč pisali samo z abecedo, pravoslavni pa z azbuko. No, v zadnjem času je — hvala Bogu — nastal razveseljiv preokret in danes imamo že mnogo ljudi, ki pišejo s to in ono pisavo. Sicer pa, dokler se ne bo splošno sprejela ena pisava, nam cirilica in latinica ne smeta biti zapreka v našem razvoju. Naj vsak piše s cirilico ali latinico, kakor mu je drago, ali pojmi, misli in čustva se nam morajo razvijati v duhu bratske ljubezni, sloge in duševnega edinstva, v duhu bratske vzajemnosti in pobratimstva. Ako izvzamemo par črk se cirilica po obliki prav malo razlikuje od latinice. Mislim, da zadostuje žrtvovati samo osem dni onemu, ki zna čituti latinico, da se nauči tudi cirilice, in obratno. Ako pa bi se mi vsi naučili obeh pisav — latinice in cirilice, kako velika korist bi to bila za našo književnost.,. Najhilostnejša je resnica, da nas je v preteklosti razlika vere nemilo in usodno cepila, nam zadajala težke rane in nas za\'irala v duhovnem delovanju in napredovanju. Mi spoznavalci enega nebeškega učitelja smo gledali drug na drugega huje kakor sovražniki, razbra-tili smo se enokrvni bratje in pozabili na svoje bratstvo. Odtod se je potem rodil duh preziranja, duh sovraštva, sebičnosti, kljubovainosti, razdora in prepira. Vera je podlaga moje duše meni, a tvoje tebi. Vsak* do je za svojo vero odgovoren samo Bogu samemu! Kje je več dogmatičnih razlik, kakor pri Nemcih? A kdo more trditi, da danes te razlike zavirajo Nemce v njihovem skupnem razvoju, v njihovem narodnem napredovanju? Čas je že, da bi začeli ceniti in spoštovati drug drugega oltar" je in da bi kot zenico očesa čuvali, da bi se ne dotikali onega, kar je moji ali tvoji duševnosti sveto in nanjo naslonjeno...«: — Vse to velja še danes, dasi je Subotić te besede napisal že skoraj pred osemdesetimi teti.
Simon Gregorčič in dr. Turna
V katoliški reviji »Dejanje«, ki jo urejuje in izdaja profesor Edvard Kocbek, zavrača dr. Anton Brecelj v posebnem članku trditev pokojnega dr. Henrika Turne (izneseno v knjigi »Spomini, misli in izpovedi«), češ da je bil pesnik Simon Gregorčič vdan pijači in zapustil sina-bebca. Dr. Brecelj piše: »Bil sem v stikih z vso goriško družbo v mestu in v Vipavski dolini, iružbo, ki je doživljala v svoji sredi pesnika od mladeniških let do njegovega konja in ga poznala do mozga. Vsa ta pisana družba, ki se je med seboj zelo pridno obirala in norčevala, je Gregorčiča spoštovala iskreno in neomejeno kot pesnika po božji milosti, kot vzornega duhovnika, kot kre-menitega, značajnega moža z zlatim srcem in otroško preprostostjo. In takega vrlega človeka slika dr. Turna koi zapitega slabiča in mu podtika v dokaz zapitosti sina-bebca! Simon Gregorčič, v življenju prav tako rahločuten in tankovesten kakor v pesmih, naj je zanemarjal svoje očetovske dolžnosti do lastnega otroka?... Ko bi imel pesnik zares otroka in takega otroka, bi ga bili Gradiščani, če ga ni primerno oskrbel oče, iz spoštovanja do očeta spravili v zavetišče za take nesrečnike, ne pa pustili, da se javno potika v nebogljenem stanju... Takoj sem sklenil, da po svojih močeh poskusim pesniku javno storjems krivico popraviti javno in z dokazili zavt-niti krivično žalitev. Obrnil sem se do mnogih prijateljev in znancev, proseč jih pomoči... Vsi so se zgražali spričo dr. Turno ve ga pisanja in ga obsojali kot izmišljotino, nihče ni vedel nič ne o pesnikovem otroku, ne o grudiskem bebcu.. — Dr. občevali, ki pa vsi izključujejo možnost, da Brecelj navaja nato izjave raznih ug/lednth osebnosti, ki so pesnika poznali in z njim občevali, ki pa vsi izključujejo možnost, da bi bilo to res, kar je o Simonu Gregorčiču napisal dr. Turna. — Tudi mi smo se obrnili na g. dvor. svet. M. Gabri jelčiča, ki ni samo dobro poznal pesnika, marveč je bH tudi njegov osebni prijatelj, z vprašanjem, kaj on misli o dr. Tumovi trditvi. Tudi on z vso odločnostjo izključuje, da bi bila v dr. Tumovem pripovedovanju o Gregorčiču tudi le senca resničnosti! Zagonetno je, kaj je dr. Turno napotilo, da je vrgel kamen na pesnikov grob.
Samo do mej Rustfe
Kakor posnemamo po sarajevski »Jugo-slovenski pošti«, pile »VTestdeutscher Beo-bachter*: »Z ozirom na to, da hoče angleška politika uničiti nacional socialistično državo, izjavljamo kategorično, da Nemčija nima namena, da bi se iz ideoloških motivov pretepala z Rusijo. Rusija mi kriva* da je b i/a sklenjena nemško-italijanska vojaška zveza, s katero je bila Nemčiji dama svoboda, da spoštuje pokrajine sovjetska Rusije, pač pa sta to zakriviti An&ija srn Rusija. Nemški življenjski prostor preneha na ruskih mejah. S Poljsi.o, a m z Rmeijo
im r*jk mml
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, l. julija 1939.
St«v. 146
Druga desetletnica meščanske sole
v Ljutomeru
Naraščanje števila učencev iole dr. Frana Miklošiča — Rame potrebe
Ljutomer, 30. junija
V prleški metropoli, v našem lepem Ljutomeru, proslavlja državna meščanska šola dr. Frana Miklošiča, letos drugo desetletnico svojega obstoja. Meščanska šola, ki je kmečki tip te srednje Sole, pripravlja našo prleško mladino za bodoče poklice in za nadaljni študij. V dvajsetih letih je Izšlo iz te šole mnogo učencev, ki so se posvetili raznim inteligenčnim poklicem, posebno učiteljskemu, še več pa je svoje znanje oziroma študij poglobilo v raznih strokovnih šolah, največ kmetijskih in so danes odlični svetovalci naših kmetijcev, vinogradnikov itd. Mnogo jih je odšlo v obrt in pa na svoje domove, kjer 9 pridom uporabljajo pridobljeno znanje v vseh panogah obrtništva, trgovstva in kmetijstva.
Tako vidimo, da je meščanska šola v Ljutomeru velike važnosti za naš inteligenčni, obrtniško - trgovski in kmetijski stan. Poleg tega je tudi varišče prosvete in kulture, kajti baš oni, ki obiskujejo meščansko šolo, so pozneje neumorni javni delavci na polju prosvete, kulture in nacionalne stvari.
Drugo desetletje ljutomerske meščanske šole je poteklo brez vidnih in večjih zunanjih sprememb. Okrajna posojilnica v Ljutomeru je bila skoro ves čas lastnica tega šolskega poslopja, kljub temu, da je poslopje in šolo zdrževal poseben upravni odbor. Baš radi tega se ni mogla tako uspešno razvijati, kakor to predvidevajo učni načrt in pa razne druge potrebe. Vedno nujnejše je postajala potreba, da se poslopje poveča, da se pridobijo novi razredi in drugi prostori, šola nujno rabi ri-salnico. delavnico za deška in dekliška ročna dela. učilnico za fiziko, šolsko kuhinjo, večje kabinete in končno še stanovanje za ravnatelja ter še razne druge potrebne prostore. Ob dvajsetletnici, to je v letošnjem šolskem letu. je poslopje končno prišlo v last občine Ljutomer in s tem je izpolnjen prvi pogoj za povečanje poslopja, čigar vzdrževanje je vedno dražje.
Večje izpremembe so se pojavljale pri številu učencev, število je v prvem desetletju stalno naraščalo in doseglo 1, 1926/27
višek z 188 vpisanimi učenci. V drugem desetletju je pa, pričelo padati in je doseglo 1934/35 minimum s 137 učenci. Na to padanje števila učencev je vplivala predvsem uvedba šolnine. Poleg tega pa Se pojav j splošne gospodarske krize, prav posebej pa ; še kriza našega kmetijstva ter poostreni pogoji za sprejem absolventov meščanske šole v druge sole. Tako je bilo ukinjeno sprejemanje absolventov meščanskih šol na učiteljišče, odkoder je ta zavod črpal največ materijala in to najboljšega. Od 1. 1935/36 pa je pričelo število učencev spet naraščati in je ob sklepu drugega desetletja doseglo spet maksimum v 1.1935/36 z 187 učenci.
Zelo nepovoljno vpliva na pouk, kakor tudi na razvoj šole stalno menjavanje uči-teljstva. Iz seznama je razvidno, da je v drugem desetletju odšlo 16 učnih moči (razen katehetov), dočim jih je prišlo samo 13. Povprečno pridejo na eno šolsko leto tri spremembe in je skoraj ves čas bil učiteljski zbor nepopoln. Samo dve učni osebi sta ostali celih 10 let na svojem mestu. Posebno v zadnjem šolskem letu je bilo pomanjkanje učnih moči občutno, šola je imela pet oddelkov, a samo štiri učne moči (brez veroučiteljev). šele v drugi polovici meseca aprila je šola dobila potrebne učne moči. Tako je bilo delo zelo otežko-čeno in je zaradi tega z dovoljenjem prosvetne oblasti izostal telovadni nastop in razstava. Tudi proslava 20-letnice obstoja šole se je preložila iz istih vzrokov na začetek  prihodnjega  šolskega leta.
V letošnjem šolskem letu je bilo vpisanih 106 dečkov in 81 deklic to je skupno 187 učencev. V četrtem razredu je bilo 17 dečkov in 11 deklic to je 28 učencev. Završni izpit je položilo: 1 z odličnim uspehom 11 s prav dobrim uspehom. 8 z dobrim uspehom, 2 sta bila reprobirana za dva meseca, 1 pa za 1 leto.
Tudi v ostalih razredih so uspehi zelo dobri in je mnogo učencev izdelalo razred z odličnim in prav dobrim uspehom.
Med šolskim letom je bilo več poučnih in zabavnih ekskurzij, kjer so učenci praktično izpopolnjevali svoje znanje.
Na šoli so delovale sledeče mladinske organizacije: PRK, pri katerem so bili včlanjeni vsi učenci. Vsak razred je imel poseben odbor. Za božićnico je PRK prispeval 396 din, prispeval je revnim učencem ob ekskurzijah, oci*rbei nekaterim zdravnika, prispeval za - ljige revnim in plačal dvema vso voznino v solo. Pod okriljem PRK je bila lepa materinska proslava, in je vzdrževal stike z drugimi slič-nlmi organizacijami. Vsi učenci so bili tudi člani Podmladka Jadranske straže. Skupno s PRK je poslal štiri albume našim izseljencem. 30. X. 1938 je bil svečano proslavljen Jadranski dan. G. Pirnat iz Ljubljane pa je imel lepo skioptično predavanje o naši vojni mornarici. Glede telesne vzgoje omenjamo, da so učenci telovadili v šolski telovad. in tudi na sokolskem igrišču, ki je blizu šole. Pri Sokolu je telovadilo 78 učencev pri FO pa 23. Mladinski pevski zbor je štel 80 pevcev(k) in je nastopil pri raznih proslavah. Kolo Jugoslov. sester in PRK sta vzdrževala šolsko kuhinjo in je prejemalo v februarju in marcu 20 učencev opoldan juho. Na šoli obstoja učiteljska knjižnica (862 del) dijaška (253 del) ter mnogo knjig za ubožne učence (366). Tudi zbirka učil in slik je lepa, a še premajhna.
Stiki med šolo in domom so zelo živahni, roditeljski sestanek, ki je bil 30. rv. je imel 64 udeležencev.
Upravni odbor, ki je skrbel za Šolo je sestavljen tako: Predsednik: Slavič Franc, župan, poslovodja in blagajnik Baukart Jan ravnatelj, člani: Maks Ledenik in Kar-ba Janko (za Ljutomer). Magdič Franc (za Križevce), Stajnko Anton (za Ceza-njevce). inž. Kosmač Janez (za Radence) in Snoj Franc (za Radgono). Proračun je
Ravnateljstvo in učiteljstvo meščanske
Ravnateljsvo in učiteljstvo meščanske šole v Ljutomeru se zaveda svoje naloge, zato poučuje našo mladino strogo v nacionalnem duhu in v duhu verske strpnosti, kar je za našo obmejno pokrajino velike važnosti, šoli k dvajsetletnemu jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi bili ob tridesetletnici vsi njeni načrti za bodočnost uresničeni.
Prekmurski teden zaključen
Prireditev je dosegla nepričakovano lep uspeh Obiskalo jo je nad 53.0O0 ljudi
Murska Sobota, 30. junija Prekmurski teden je bil na praznik v četrtek zaključen z veliko tombolo, pri kateri so sodelovali vsi obiskovalci zadnjega dne. Razstavi j vici so darovali veliko dobitkov — okrog 250 — tako, da je mnogo lovcev na srečo prišlo na svoj račun. V um ožini lepili in praktičnih dobitkov je bilo za smeh in kratek čas tudi nekaj tolaži Inih, kakor n. pr. vstopnica za sokolsko silvestrovanje, prosta vožnja na toboganu za zadnji večer, 5kratni brezplačni prevoz z brodom čez Muro itd. Zadnji dan se je spet trlo ljudi na razstavišču, zvečer pa se je vsa Murska Sobota zbrala v gostilniškem paviljonu, kjer je bil  zaključek Prekmurskega tedna.
Zaenkiat še ne moremo napraviti Čiste bilance o uspehih in končnem pomenu te velike gospodarske prireditve za vse Prekmurje. lahko pa trdimo, da je prireditev imela nepričakovano velik uspeh. Kljub temu, da je uprava zaradi nedo-statk.i. primernih prostorov morala zgraditi lastile paviljone, ki so stali nad 120 tisoč. dLnarjev in je tudi vsota drugih stroškov prešla težke tisočake, je prireditev končala brez deficita. Kolikoga pomena pa je bila ze celo našo Slovensko krajino, pa je vsak obiskovalec videl sam na licu mesta. Prekmurski teden je obiskalo nad 50.000 ljudi iz Prekmurja in iz vse bližnje in daljne okolice.
V okviru Prekmurskega tedna, ki je s podaljškom trajal 13 dni. je bilo v zadnji polovici več lepih prireditev, ki zaslužijo posebno omembo. Meddrustveni pevski zbor je stopnll prvič po ustanovitvi pred našo javnost in pokazal, kako odličen pevski material ima na razpolago. Dozdaj je bila prestolica Prekmurja brez večjega slovenskega jpevskega izbora, ki bi ob narodnih piireditvah in proslavah z lepo slovensko pesmijo povzdignil prireditev in ji dal pravi narodni poudarek, šele spomladi po ustanovitvi narodno obrambnega meddruštvenega odbora je bil ustanovljen tudi pevski zbor, ki je pod vodstvom sodnika okrajnega sodišča  g. Mi-
lana Grma pričel z vajami in naštudiral obširen program narodnih pe3mi.
K prvemu nastopu pevskega zbora je kljub številnim prireditvam, ki so bile na programu Prekmurskega tedna, prihitela od blizu in daleč množica ljubiteljev naše lepo slovenske pesmi, tako da je bilo grajsko d\*orišče spet skoraj polno. Burno pozdravljen je mešani pevski zbor zapel An* d jelovi narodni »Igra kolo« in »Oj. jesenske duge noči«. Hubadovi >Prišla je miškam in »Glej cez izaro<š sta vzbudili viharje aplavza. Posebno prva je bila vzorno podana. Pred odmorom je učitelj iz Dolnje Bistrice Anton Dorrer odigral dve točki na čelu, med katerima je posebno Gou-nodova ^Ave Marija« vzbudila zasluženo odobravanje solistu, ki je res pravi virtuoz na čelu.
Po odmoru je mešani zbor zapel Huba-dovo »Meglico«, Kimovčevo Marko skače« in gorenjsko narodno. Po nastopu orkestra, ki je odigral Bizetov »Intermezzo^ sta pevski zbor in orlcester izvajala Schva-bovo ^ Dobro jutro t tako popolno in učinkovito, da ju občinstvo z dolgotrajnim aplavzom kar ni hotelo pustiti z odra. V slovenskih narodnih krogih je prvi nastop meddruštvenega pevskega zbora zbudil veliko navdušenje, ki bo brez dvoma dalo pevcem nove vzpodbude, da bodo pod vodstvom dirigenta g. sodnika Milana Grma vztrajali na dobri poti k novim uspehom. Pred nastopom je imel kratek pozdravni govor predsednik g. Kerec.
Po pevskem koncertu je bil sestanek bivših uradnikov v gostilniškem paviljonu na razstavišču. V nepričakovano častnem številu so se odzvali vsi. ki so nekdaj orali lideno naše Slovenske krajine. Kar celi bivši uradi so se sestali okrog belo pogrnjenih miz in obudili spomine na nekdanja leta. Okrog dolgoletnega bivšega so-boskega sreskega načelnika dr. Gašperja Lipovška so se zbrali prav vsi njegovi bivši uradniki. Tako je bilo tudi pri drugih mizah. Večer je potekel v tovariški harmoniji in bo ostal vsćm udeležencem v prav prijetnem spominu.
Mestne okrajne tržnice za sezonsko sadje
Dokler ne gre v celoti, poizkusimo s porazdelitvijo vsaj sadnega trga na mestne okrajne tržnice
Maribor, 30. junija.
V bogati zbirki načrtov in nasvetov za J postavitev sodobne tržnice v Mariboru, je več takih, ki priporočajo splošno decentralizacijo živilskega trga po mestnih okrajih, tako. da bi sedanje centralno tržišče lahko še ostalo nadalje le kot tržnica za koroški mstni okraj. Za tako rešitev se posebno zanimata magdalenski in meljski okraj. Desnobrežani ponujajo v ta namen Kralja Petra trg.
Izmed številnih razlogov, ki govore za to zamisel, je gotovo tudi ta, ki je kratko izražen v zgornjem nadpisu. Tudi če bi bil celotni živilski trg že urejen in bi Maribor že imel svoj poseben sadni trg,
zahtevajo tekom zadnjih let silno spremenjene razmere porazdelitve bivanja prebivalstva decentralizacijo vsa i za sadni trg, predvsem za takozv. sezonsko sadje (n. pr. zdaj crešnje, v jeseni grozdje itd.) Ce ne vsak dan, pa nas mora biti gotovo ob sredah in sobotah sram pred številnimi tujci, ki zmajujejo z glavami, ko vidijo nad polovico živilskega trga — na umazanih tleh, ker drugače ni nikjer prostora. Kakšna v nebo vpijoča razlika: tam na Slavnem trgu smo res prvi v Jugoslaviji in se preko nje, a tu, kjer gre vendar za preživljanje 40.000 ljudi, smo stisnjeni, pomešani, higijensko pa nazaj za celo stoletje. . ._
Dofcler ne 09 v. cetoto, prajarnsirno s po-
razdelitvijo vsaj sadnega trga na mestne okrajne tržnice. Koliko bi s tako porazdelitvijo koristili tudi dobaviteljem sadja, torej našim okoličanom! Koliko časa izgubljajo tu, stisnjeni kot slaniki in med drugim blagom odnosno pridelki, čisto po nepotrebnem. Pri tem ima večina prodajalcev še to škodo, da ali sploh ne more prodati, ali pa se mora sadja iznebiti za slepo ceno. Znano je, kako ob glavnih sadnih se zijah še pozno v noč po hišah ponujajo blago, ki je bilo morda ves dan na trgu, pa ga radi preobilice niso moj?ii prodati. 2e iz bežnega povpraševanja, od kod to ali ono sadje, se slišijo neverjetne številke oddaljenosti krajev, tja do 70 km z
vozom ali do 6 ur peš od strmih hribov ali iz malo obljudenih grab. Če hodi kdo tam iz skrajnega Melja ali Magdalene n. pr. po 1 liter čresenj, mora preko celega mesta. Koliko konsumentov je, ki jim ni za prav nič drugega, kar je še na živilskem trgu, kakor samo za to ali ono sadje. In koliko jih je, ki te prilike ne izrabijo; aH iz komoditete, ker jim je trg predaleč, ali ker nimajo časa. Prilika, priložnost ne ustvarja le tatov, marveč tudi — kupce, konsumente, morda celo v višji meri kakor pa gola potreba.
Napravimo poizkus v malem, n. pr. na Kralja Petra trgu z Učno stojnico na primernem, vidnem mestu! Čas za to je zda) ko nalašč!
z Murskega polja
— Svinjska kuga in rdečica. V Ljutomeru, in okolici razsajata svinjska kugam rdečica. Mnogo živali so morali zaklati, nekaj jih je tudi poginilo, čudno, da ljudje presičev ne cepijo proti tej nevarni bolezni.
— V štrigovi urejujejo nov kataster. Občina Strigova do sedaj ni imela svojega posestnega katastra. Pred vojno je sicer obstojal kataster, a je bil po prevratu uničen. Sedaj so pričeli z merjenjem in bodo popravili prepotreben posestni kataster.
— Zaključek pomladne sezone sokolske -ga kina v Ljutomeru. V soboto zaključi sokolski kino v Ljutomeru svojo pomladansko sezono s prekrasnim barvanim filmom P.amona. Kino v Ljutomeru je velika kulturna pridobitev. Mnogo ljudi je posetilo predstave. Odbor pa se je potrudil, da je predvajal samo dobre in izbrane filme. Pred vsakim filmom se je predvajal >Foxov« zvočni tednik, tako, da so obiskovalci kina razne svetovne dogodke videli tudi na platnu. Kino v Ljutomeru je rentabilno podjetje in je agilno sokolsko društvo s to pridobitvijo ne samo kulturno in prosvetno delovalo, amoak tudi razširilo svojo propagando, tako. da je privabilo v svoj dom ljudi, ki še niso bili tam.
— Gostovanje prvakov ljubljanske drame. V torek zvečer so gostovali v Ljutomeru prvaki ljubljanske drame Danilova, Levar, Danilo in drugi. Igrali so Simonov »Atentat« na odru v Sokolskem domu. Igra je bila res zanimiva in dovršeno igrana. Le žal. da je bilo malo publike, to pa zato, ker so se razne prireditve na-kupičile.
— Proslava Vidovega dne. Po vseh šolah in tudi sokolska društva so priredila proslave Vidovega dne, v spomin na nesrečno bitko na Kosovem polju pred 550 leti. Obenem pa je bila proslava posvečena 25 letnici sarajevskega atentata, s katerim je Gavrilo Princip otvoril pot v naio svobodo. Po vseh cerkvah so se brale maše zadušnice za padle vojake. Zaprla pa so se vrata vseh naših šol in pričele so se velike počitnice.
— Priprave za gasilski kongres. Naši gasilci se zelo vneto pripravljajo za kongres, ki bo avgusta meseca v Ljubljani, Radi kongresa so v juliju in avgustu prepovedane vse gasilske tombole.
— Uničevanje vran in srak. Lovsko društvo je v križevskem lovišču organiziralo zatiranje vran in srak, ki povzročajo precejšnjo škodo na divjačini in na poljskih posevkih. Poleg zastrupljevan.ia z zastrupljenimi jajci so razpisali nagrade za jajca in kljune vran in srak. Vsak. ki je prinesel kljun vrane ali srake, ali pa jajca iz gnezd, je dobil za vsak komad pol dinarja. Tako je bilo uničenih preko 1000 jajc in živali, ki so se baš v križevskem lovišču silno razmnožile.
— Postajališče na Grlavi. O tem smo v »Slovenskem Narodu« že poročali. Kakor smo sedaj izvedeli, je tozadevna prošnja o gradnji postajališča na Grlavi, na progi Ljutomer Murska Sobota, že v prometnem ministrstvu in ljudje upajo, da bo kmalu rešena. Vsaj tako je obljubljeno!
— Dom »Matije Gubca« bodo v nedeljo 3. julija otvorili pri Sv. Juriju ob Sčavni-ci. Dom je zgradilo društvo kmečkih fantov in deklet in se v njem vršijo tudi sokolske in druge narodne prireditve. Je zelo lep in stoji blizu Kreftove gostilne. Otvoritev bo zelo svečana in bo takrat pri Sv. Juriju velik narodni, kmečki praznik.
— Zbor Cirilmetodarjev t Ljutomera
bo v nedeljo zelo svečan. Za zbor se vršijo razne priprave, tako. da bo prleška metropola dostojno sprejela v svojo sredo pionirje nase narodno obrambne organizacije.
— Maturanti 1024 mari bor. učiteljišča obhajamo lotetnioo v ponedeljek 3. julija Ob 8. uri masa v franč. cerkvi% nato zakuske, v Nar. domu, ob 10.15 z vlakom v Umbus.
— Knjižnica Pedagoške centrale od 3. Julija do 15. avg. as postaje.
Potreba nove šole v Sp. Dobravi
Deca iz Sp. Dobrave bo ▼ novem šolskem leta vendar
morala v iolo v Razvanje
Tezno. 29. junija. Zadeva glede obiskovanja Šoloobvezne dece iz Sp. Dobrave (Abesinije), to je naselbine vzhodno Tezna na obeh straneh Ptujske ceste, šole na Teznem. je že več let težaven problem kr. Šol. odbora na Teznem in občine Hoče. Deca bi morala posečati Solo v Razvanju. ker spada naselbina v raz vanjski Sol. okoliš in upravno občino Hoče. Sola na Teznem pa je bliže in je bilo Se pred leti teh otrok tudi prav malo. Naselbina pa se je leto za letom neverjetno širila radi nizke cene stav-bišč in radi ugodnejših gradbenih predpisov. Šola na Teznem se je morala dozidati, vendar pa je imela Se zmerom premalo prostora, saj je naraslo končno število dece iz te naselbine skoraj na 200.
Občina Hoče se je branila prispevati znesek za vzdrževanje šolskega noslopia in dozidavo, kakor je zahteval kr. šol. odbor Končno se je postavil kr. Šol. odbor na stališče, da ima edini odločati o sprejemu dece iz drugih šol. okolišev in le, kakor 10 na.glasil predsednik kr. sol. odbora r K ->-vačič Alojz ob konci vido\ danske proslave, tudi v tem sklepu uspel. V novem šol. letu bodo morali tore i otroci :/. Sp. Dobrave, ki jih ie sedaj blizu 200 brc:', novincev, v šolo v Razvanje. r.i rda celo k Sv. Miklavžu, če jih bo za Ka/vanje preveč. Dejstvo je. da je zidanje nove šole v Sp. Dobravi, kjer ima občina Hoče le kupljeno zemljišče* nujna potreba. Kako stališče bodo v tem oziru zavzeli starši, pa je zopet drugo vprašanje.
Sokolska misel v srcih naših tnejašev
Ob jutrišnjem sokolskem nastop« v Selnici ob Dravi
Maribor, 30. junija Sokolsko društvo Selnica ob Dravi, stara predvojna postojanka, vrsi svoje vite-Sko delo na mejnem Koban:kem. Kakor v čaru pred svetovno vojno, tako tudi sedaj, tiho in skromno, a zato uspešno vsta. ja misel sokolstva v srca naših mejašev Duh sokolske mladine na meji govori vsakomur, da le močna in velika celina občestva je v stanju očuvati poznejšim rodovom, našo največjo svetinjo, milo domačo govorico in grudo.
Trdno hodimo po potih naših prednikov idealistov predvojnih .selniških Sokolov, ki v takratnih časih niso plašili povedati tujim mogoenikom. da smo in ostanemo list jugoslovenskegra naroda. To prepričanje je hotel bes tuirev v najtežjih trenutkih ko je pričela strahovita krvava igra.
docela streti in pokončati. Resnica je, da so mnoed kleni predvojni elniški Slovenci morali polnit: zapore v Mariboru. Gradcu in na Dunaju ter prenašati težke muka duševnih in telesnih bolečin, trpeti sos radarsko škodo. Kljub temu pa je ostal • kolski duh v njih neomajen.
Z vedrim očesom zremo v bodočnost. Fantje in dekleta, ki dnevno upravljajo najtežja dela. pohitijo z veseljem v večernih urah k Sokolu, kjer v prostovoljni d., sciplini in delu bistrijo svoj um in krepijo svoje telo. Mnogo truda in ča a so ž:tvo-vali in sedaj upajo da bodo razveseliti v e sokolske pripadnike, ko bodo pokajali plod požrtvovalnega dola na svojem letnem na stopu v nedeljo 2. jul ja 1939 ob 15 na letnem telovadiscu v Selnici ob Dravi
Zdravo*
Mariborske in okoliške novice
— Zaključni izpiti na enoletnem trg. tečaju »Hermes« v Mariboru. Zaključni izpiti na tem tečaju so se vršili pismeni od 15. do 17. ustni pa od 26. do 28. junija. Predsedoval je ravnatelj drž. trg. akademije g. Modic Peter. Prisostvovali pa so ustnim izpitom tudi člani Slovenskega trg. društva v Mariboru, pod č.gar okriljem je enoletni trgovski tečaj >^Her-mes<t. Uspeh izpitov je bil prav zadovoljiv, kar kaže, s kakšnim zanimanjem so se učenci posvetili študiju na našem tečaju, saj Je bilo od 51 učencev in učenk 9 oproščenih ustnega izpita. Izpit so napravi! naslednji učenci (-ke): Alt Ana, Amon He:-ta, Andrejek Aladar Bezek Olga, Bidovec Alojzij, Cedar Matilda Čopič Ivan, če-'-ić Angela, Ferleš Pavlina (odli. ka), Glazer Ivanka (odlika). Golob Marija, Gregorc Bogomira (odlika), Gornjak Kunigunda, Hoch\vald Emilija, Kašpar Draga, Kebrič Franc, Kikelj Cvetka (odlikah, Knez Angela. Kobale Hilda. Koc-mut Helena, Kolarič Teodora, Koraiija Marjeta (odlika), Kovačec Ve kos lava. Križan Milka (odlika), Lakner Viljem, Lesnik Jožko, Lipnik Danilo. Logar Frančiška. Marinič Janko (odlika), Mustek El-frida. Obreza Silvija, Padežnik Nada, Pa-vešič Marija, Petak Rudolf, Poljanec Katarina, Poljanšek Miloš, Pratte? Franci, ška, Pšunder Terezija, Skaza Vlada (od. lika\ Soršak Viktorija, Strelec Alojzu ja, šebenik Vera, šuen Zora, Suler Zlata (odlika). Šu ter Marjeta, Tušak Alojzija, VJ-fan Marija.
— Ho Oke novice. Iz Hoč je premeščen v Ruše namestnik komandirja naše orož-niške postaje g Jože Ropoša. Za časa svojemu službovanja v Hočah ii je s svojim korektnim in ljubeznivim obnašanjem pridobil tople simpatije hočkih občanov. Na novem službenem mestu mu želimo čim lepših uspehov!
— Krožek marib. upokojenega uči tel j -stva bo imel šestega julija ob treh se. stanek pri Pavcšiču v Kamnici pri Mariboru.
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi ce. ti.
— Lepa gesta. K poročilu o polaganju temeljnega kamna za sokolski planinski dom na Pohorju omenjamo zgledno gesto ge. Lenardove, ki je ob priliki proslave sporočila navzočim vzpodbudno vest, da bo opremila eno sobo novega sokolskega planinskega doma. Vneto rodoljubje ge. Lenardove bo ne-rvomno vzbudilo to-diti prvi sokolski planinski dom!
— Svojevrstno maščevanje. Železniški progo\rd čuvaj Ivan Kokošinek iz Dolnjih brad pri Prevaljah je prijavil orožnikom, da mu je neki 24 let ni Franc H. iz ma. ščevanja s strihninom zastrupil koruzne žgance s katerimi je hotel krmiti kravo, žganci -o imeli namreč čudno barvo, in sicer prav isto, kaker so jo imeli žganci. s katerimi je krmil svojega psa, ki pa je poginil zaradi zastrupljenja. Orožniki sedaj razčiščujejo zadevo.
— Sreča v nesreči. Na ostrem ovinku na banovinski cesti pri Podpeci sta trčila tovorni avto Franca Langerška iz Prevalj in dvovprežni voz. ki je b;l naložen s hlodi. Pri karambolu =ta bila konja težko poškodovana, pa tudi tovorni avto je precej poškodovan.
— Pohorskih <Krk ne bo. Zaradi za. grebških dirk v nedeljo 2. julija ne bo za jutri napovedanih motocikl, dirk na Pohorju.
— Pozor maturanrinje 1924 zas. žen. učiteljišča šol. sester v Mariboru! Naša 151etnica mature bo v ponedeljek 3. julija. Zbirališče ob 8. na sam ost. dvorišču. Ostalo ustmeno. S t erge7-jeva.
— Tezenske novice. Vidovdanska proslava šolske dece je letos uspela izredno lepo. Vzpored je bil prav bogat in so zlasti ugajale deklamacije najmanjših. Tudi pevske točke so bile prav dobre. Proslave so se tudi udeležili člani kr. šol. odbora.
— Sejmske novice. Na mariborski svinjski sejem v petek dne 30. junija je bilo pripeljanih 84 prašičev, prodanih pa je bilo 58. Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov 80 do 100 din, 7 do 9 tednov 110 do 120 din, 3 do 4 mesecev 180 do 240 din, 5 do 7 mesecev 310 do 450 din, 8 do 10 mesecev 470 do 515 din, 1 leto 710 do 920 din. Po kg so prodajali praAiee po 6 do 8, oziroma po 8 do 11 din.
— Na morje. Dne 29. junija je bH na mariborskem glavnem kolodvoru razgiban živ-žav Same mlade deklice, pretežno iz vrst siromašnih slojev. Vse »o bile t veselju. 80 deklic, polnili mladostnega Življenja. V Bakar so se odpeljale m sicer v dom mariborske JS. OblajgQ| in mgftfii og.
bor Jadranske straže prispevata le*os za brezplačno letovanje za 60 dečk< v In deklic, krajevni odbor JS železni* -arjev približno isto število. Mariborska mestna občina pa pošlje letos na lastne stroške na morje 60 otrok. Pa tudi druge tvrdke so lepo prispevale. 21. julija in 5. avgusta sledita nadaljnji koloniji. Funkcionarji J S v Mariboru so vsem dobrotnikom iskreno hvaležni za razumevanje nase široke javnosti. Njthova želja je ie v tem. da »e Dom v Bakru tako razširi, da bo mo£rt*V v njem oskrbeti najmanj podvojeno ..dinje število letujoče dece. želeti je, da »o ta želja v polni meri uresniči.
I)r:i\ofcr.u!. *^...< i> jezičnem do-htarjuc bo uprizorila ptujska dramska družina, v sredo 5. julija v SokoLskem domu ob pol 9. zvorer. Skupina f$ št&M nn turneji vzdolž severne meje velike u»pehe
— Matični Sokol v Maribora poziva član stvo, ki se hoče udeležiti sokolskega zieta na Sušaku, da se prijavi v društveni pisarni.
— M agi ruso v a lestev se je prelomila, ko
so včeraj nameščali na Glavnem trgu zastave.
— Lep sokol*kl nastop je priredila sokolska četa na CreSnjevcu. Marljivo nr> sodelovali tudi slovenjobLstriški, laporski in pragerskl Sokoli.
— Učiteljiščnioe, priglasite se za počitniški pedagoški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru od 21. do 26. avgusta t. 1.!
— Ker ae do *edaj ni p°javil noben nov primer »tekline v mestu Man boru, so omi Uli strogi pas j: zapor tako, da lahko psi prosto letajo z nagobčnikom ai.: p;i da jih vodijo brez nagobčnika na vrvici. Ostale odredbe razglasa mestnega poglavarstva z dne 11. 1. 1999 XII. št. ."»li' 99 ret ostanejo še nadalje  v veljavi.
— ObsojVni konjski tatovi. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega .sodišča je obsodil včeraj dopoldne 471etnega Ivana Mlakerja na leto dni in 6 me.<* strogega zapora ter na izgubo ca nn h državljanskih pravic za dobo 3 lat, kletnega Riharda šoba na leto dni in dva meseca strogega zapora ter na nietno izgubo častnih pravic. 24letnega Antona ZPreda-so iz Zgornjega Radvanja in sicer zaradi na pa na 6 mesecev strogega, zapora (vsi so iz Zgornjega Radvanja* in aic^r zaradL obtožbe mariborskega državnega tožilstva, da so v noči na 13. december leta 1936 ukradli Elizabeti Senekoričevi aae> vprežni voz, v noči na n. avgusta 1 I99J7 Mariji Veronik v Zgornji KUipli 2 kobili, Ferdinandu Hiibrrniku iz Brezrui «n-»-vniežni voz. 6. februarja pa dr. Kl*inov-šku v Radmošancih 2 konja. Skupna vrednost okoli 18.000 din. Konje in voza so prodali v Zagreb, izkupiček pa »o 2»]>na-v.li. Pri razpravi so obsojenci svoje grehe priznali. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. čemer, prlsednika sta btla 3. o. a, Lenart in dr. Obran, obtežbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina.
— Poostrena prepona prevažanja uaeh na tovornih avtomobilih. Odkar so se v bližini Maribora dogodile velike nesreče 3 tovornimi avtomobili ki so prevažali izletnike, so naša sreska načeistva neizprosno nastopila proti takemu osebnemu prometu. V načelu je treba to poostritev le pozdraviti. Pri tem pa moramo na marsikaj pokazati, česar ne bi smeli preiti. Predvsem »e mora tej poostritvi pokoriti brez izjeme vsakdo! To podčrtamo radi tega, ker smo obveščeni iz podeželja o nekaki dvojni meri. Pred Petrovim praznikom že je nameravala neka šola in za njo kmalu druga narediti izlet, ki naj bi deci v glavnem služil v pouk; le radi c^nojfi^ga prevoza, ker želemice ni blizu, so naprosili prevoznika s tovornim avtom, toda zadevnega dovoljenja pod nobenim pogojeni ne bi mogli doseči. To je seve našo po večini revno vaško deco, ki itak ne pride in ne more kam dalje od svoje domače vasi, boleče prizadelo, zabolelo pa se tembolj, ko je nato v naslednjih dneh na lastne oči videla dva tovorna avtomobila, Id »ta vozila veselo prepevajoče tujo deco proti Mariboru! Gre pa tudi za nase izletnike na mejo, osobito naša društva, katerih člani so po večini neimoviti, revni ter si kvečjemu lahko privoščijo skupno kak tovorni avtomobil, ali istega cenejše, tudi večkrat brezplačno izprosijo prt zavednih narodnjakih. To so vsekakor poseli-no«*ti, na katere ae bo ozirati. Za enkrat naj ta poostritev ahtžl: v zfesnttev vsem vozačem m potnikom ob tem tmm po neki
■ voziM! Ukrep pa aaj vetja m ali alej je pm mMitl na onriUenJu In ta pod izrednimi varnostnimi pofojl in jamatvl li
Štev. 146
»SLOVENSKI NA ROD«, sobot*, l. julija i«3*.
Dr. Franc Derganc
Ljubljana, L julija Snoc.i ;e umrl šef-primarij v p. dr- Ft. Dergaoc  Pred šestimi tedni si  je zlomil
pri padcu nogo tn je moral leči v bolniško posteljo, kar je bilo zanj usodno. Kljub skrbni zdravniški negi je obolel, medtem ko se mu je zdravila nog-a. za pljučnico, ki je bila vztok: prerane smrti spoštovanega., usrlednega in pri vseh priljubljenega šefa primarija dr. Franca Derganca.
Nepričakovana smet Je |geldamla izredno plodno strokovno, literarno in fBoasof-sko dek> dr. Franca Đergaoca, kl je bfl med redldrni slovenskimi intelektualci s svobodnim priklicem, ki doprinesejo svoj delež tudi h kulturnemu ustvarjanju. Pokojnik je bal med tvaH-mi redkimi, ki ne žrvLjo kot specialisti samo za svojo stroko, temveč se zanimajo za celotno duhovno življenje svojega in velikih drugih narodov' tea* tvorno sodelujejo v žšvljensko kulturnom procesu, ki ustvarja od generacije do generacije duhovne dobrine ter daje sodobnikom ter naslednikom smernice za novo, boljše, lepše, višje življenje.
šef-primani j dr. Franc Derganc se je rodil 26. februarja L 1877 v Semiču v Beli Krajini. Gimnazijo je štndiral v Novem mestu in v Ljubljani, medicino pa na Dunaju, kjer je promovira! za doktorja vse-ga zdravilstva 1. 1903. V raznih inozemskih znanstveni! središčih se je specializiral za kirurgijo ter nato prišel v službo v Ljubljano. Pred tremi leti je bil upokojen kot šef-primarij kirurškega oddelka ljubljanske bolnice. Že mnogo prej je zgradil na Komenskega cesti vilo. ki je obenem znan in priznan sanatorij s-Emo-na . Tu je preživel zadnja leta pokojni dr.
Derganc v zatišju, še vedno izredno delaven in ves zatopljen v filozofska razmišljanja, katetra je razodel v neštevilnih esejih, v svoji poeziji, zlasti pa v zadnji najbolj obsežni :n vso njegovo originalno, subtilno, kultivirano in vsestransko izobraženo osebnost odkrivajoči filozof ski publikaciji >Svetozor«.
V slovenskem leposlovju se je začel mladi Franc Derganc oglašati že 1. 1892. v dijaškem listu -Vesna<. Pripadal je generaciji, ki je prinesla v slovensko književnost nove ideje in forme, novo pojmovanje estetskih vrednot. Modema pa je mnogo manj vplivala nanj kakor na so-dobnike Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča. Svoje zadnje lirične pesmi je objav*! v Petruškovih Odmevih;..
Bolj pomembno je pokojnikovo filozofsko delo. Dr. Derganc ni bil suh teoretični ali katedrski filozof, temveč življenjski filozof in njegova filozofija je izrazita življenjska ali kulturna filozofija, edina vrsta fikMorije, ki lahko oplodi določeno generacijo in ji osmisli življenje, že 1. 1901 ga najdemo med sotrudnki dunajskega dr. Županičevega ^Juga«. V tem časopisu je dr. Derganc objavil prve svoje filozofske eseje, poslej pa jih je objavljal v Taz-nfli revijah nešteto in se v njih dotaknil vseh aktualnih kulturnih problemov. Bil je sotrudnik > Ljubljanskega Zvona . a Popotnika*, >Odmevo\"« in naprednih listov. Znani so v krogu sloveskih intelektualcev njegovi eseji o velikih tujih filozofih. Posebno pozornost je posvetil kot filozof sokolstvu in je v več esejih razčlenil filozofske temelje Tyrševega nauka. S 'spoznavno kritičnega vidika dr. Gerganče-va filozofija ni dogma ti čn a pa tudi ne ni-hilistična ali skepticistična. sam jo je imenoval »sotrudno razvojni verizem<r z aksiomatičnim izhodiščem, da pride človek po sotrudno razvojni, to je kolabora-cijsko razvojni poti do spoznanja resnice na vseh kulturnih področjih. Pri oblikovanju dr. Dergancevega duhovnega lika so vplivali zlasti klasični in moderni francoski misleci in ustvarjalci, vpliv dr. Der-gančeve filozofije pa se je že pokazal pri nekaterih članih mlade filozofske šole, ki je izšla iz naše univerze.
Obsežno je bilo tudi pokojnikovo strokovno literarno delo. Domači in tuji strokovni zdravniški časopisi so objavljali njegove članke, v katerih je obrazložil svoje zdravniške nazore in izkušnje. Kot zdravnik in kot krultumo tvorni delavec si je dr. Derganc postavil trajen spomenik, kot izredno plemenitega in dobrega človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagat', ga bodo pogrešali mnogi. Njegovi rodbini naše iskreno sožalje!
Posebni prispevek za narodno obrambni sklad
Pobirati se prične z
do
Ljubljana, 1. julija
Danes je stopi! v veljavo in se pričel pobirati posebni prispevek za narodnoob-rambni sklad, ki je bil uveden s §19. finančnega zakona za 1. 193°-40, za dobo 10 let. to je do 30. junija L 194°).
Za odmero tega posebnega prispevka služi lanskoletni skupni predpis neposrednih davkov, ki se knjižijo sumarno v glavni davčni knjigi ene davčne uprave. V ta skupni predpis se računajo zgradarina, pri-dobnina. zemljarina. dopolnilni davek, družbeni davek , rentnina in samski davek. Ne pride pa v poštev poslovni in luksuzni davek in vojnica. Posebno važna je za posestnike novih hiš točka 6. tega zakona, ki določa, da se začasne davčne olajšave ne upoštevajo, temveč se odmeri posebni prispevek po idealno predpisani zgradarini in dopolnilnem davku.
V splošnem pa je tudi važna točka 8., ki določa; Od oseb. ki imajo 3 ali 4 zakonske žive nedoletne otroke, se pobira posebni prispevek po najbližji nižji stopnji, torej za eno stopnjo niže: od oseb pa, ki imajo 5 ali več zakonskih živih nedoletnih otrok, se pobira prispevek po nadaljnji naslednji nižji stopnji, torej za dve stopnji niže od redne stopnje, v katero bi take osebe po višini svojega davčnega predpisa spadale.
Nasprotro pa se določa povišanje v točki 9 Od oseb nar! 30 let starosti, ki niso poročene kakor tudi od oženienih ali vdovcev brez orrnk, se pobira posebni prispevek po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji, v katero bi taka oseba po višini
svojega davčnega predpisa spadala.
Iz teh določil je razvidno, da se davčni zavezanci pri plačevanju posebnega prispevka dele v štiri strogo ločene skupine. Te skupine bom označil s številkami od 1 do 4 ter postavil tiste, ki spadajo v redno stopnjo, v I. skupino, one pa, ki spadajo v naslednjo višjo stopnjo od redne stopnje, v II. skupino, tiste pa, ki spadajo v naslednjo nižjo stopnjo od redne stopnje, v III. skupino, ter slednjič tiste, ki spadajo za dve stopnji niže od redne stopnje v IV. sku^ ino.
V prvo skupino redne stopnje spadajo vse moške osebe, ki imajo ali so kdaj imele enega ali dva zakonska otroka, ter po »ogičr.ern mišljenju v soglasju z zakonom o samskem davku, vse ženske osebe, v kolikor ne spadajo v Tli. ali IV. skupino. V II. skiipmo spadajo, to je za eno stopnjo više od redne stopnje, vse nad 30 let stare moške osebe, ki nimajo ali niso nikdar imele zakonskih otrok. V III. skupino. tO je za eno stopnjo niže od redne stopnje, pa spadajo vse osebe, ki imajo 3 ali 4 nedoletne zakonske otroke, ter v IV. skupino, to je za dve stopnji niže od redne stopnje, vse csere. k: imajo najmanj 5 nedoletnih živih zakonskih otrok
V svrho razdelitve davkoplačevalcev v te skupine, poziva davčna uprava v Ljubljaui tako rekoč vse, da ji prijavijo družinsko stanje do 5. julija t I. Sicer bi velika večina teh prijav lahko izostala, kajti vsak davkoplačevalec, ki je zavezan pridobnini. ali pa zgradarini, rentnini, je v svoji zadnji tozadevni prijavi navedel vse podatke, to je: svojo starost, spol, stan in število otrok. Zato naj bi se pozvalo k vložitvi
dnem in pobiral se bo 1*4*
prijav za predpis posebnega prispevka samo tiste davkoplačevalce pridobnine, zgra-darine in rentnine. katerim se je njihovo družinsko stanje od zadnje napovedi kakorkoli spremenilo, bodisi z rojstvom ali -j smrtjo v rodbini. Neobhodno pot vbno pa je. da vlože prijavo tisti, ki imajo 3 ali 5 živih nedoletnih zakonskih otrok.
Predpisovanje tega posebnega prispevka bo zaradi svoje kompliciranosti delalo preglavice ne samo delodajalcem, ki morajo tozadevno odračunavati svojim uslužbencem, temveč tudi davkoplačevalcem, v prvi vrsti pa davčnemu aparatu samemu, ker nima za to potrebnega osebja. V tem zakonu je tudi več nejasnosti, za katere bo treba iskati naknadno pojasnil od finančnega ministrstva, ker nekatere določbe so vnesene tako površno, da sem se naravnost čudil. Tudi odmerni način po lestvici zelo neenako obremenjuje davčne zavezance, kajti namen zakonodajalca je bil gotovo ta. da obremeni s posebnim prispevkom davčne zavezance progresivno, kar pa se mu ni
posrečilo, ker pri preračunavanju posameznih stopenj vidimo, da je v nekaterih stopnjah odstotna obremenitev pri nižji davčni osnovi višja, pri višji davčni osnovi pa nižja.
Nerazumljivo je, zakaj se je predpisovanje posebnega prispevka uvedlo na tako kompliciran način, ko imamo vendar dovolj lahkih načinov v vseh mogočih variantah na razpolago, ki bi bolj pravično progresivno v odstotkih obremenile nižji davčni predpis z nižjim, višji davčni predpis pa z višjim odstotkom. Poleg tega pa bi bilo zaračunavanje tako enostavno, da bi bili zadovoljni z njim davkoplačevalci, še bolj pa davčna uprava, ki bi se ji lahko tozadevno delo zmanjšalo najmanj za polovico. Zato naj bi se vse gospodarske organizacije zavzele pri merodajnih faktorjih za spremembo sedaj uzakonjenega predpisovanja posebnega prispevka. Brez dvoma je, da se bo ta sprememba dosegla lahko tudi brez nadaljnjega, ker bodo tudi davčne uprave, odnosno finančne direkcije ta predlog bržkone rade podprle.
Slednjič naj še mimogrede omenim, da sem pričakoval od »Odmerne lestvice« za preračun posebnega prispevka k neposrednim davkom, ki jo je sestavil g. Lovro Novak, višji davčni kontrolor v Ljubljani, vsej nekoliko razjasnitve v točkah, ki v zakonu samem niso dovolj jasne, toda priznati moram, da sem se zmotil.
Janko Kos
Iz Slovenskih goric
— Ječmen so pričeli žeti. pD Slovenskih goricah je zopet pričela žetev ječmena. Pridelek bo le srednji. Nad 80 •/• pa je manjši v krajih, kjer je pobila toča Najbolj so prizadete kmetske viničarske družine, ki jim je ječmen glavni žitni pridelek.
— Kresovi po Pesniški dolini. Zadnji čas smo priče žalostnega pojava v kmetij, stvu, ko je letošnja pomladna poplava v nižjih, predelih uničila skoraj vso krmo. Prizadeti posestniki in to zlasti v Pesniški dolini sežigajo na pol posušeno pokvarjeno krmo«
20 letnica »Zore«
Jezica. 1. julija Dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja na glasbeno kulturnem polju ic praznovalo pevsko društvo »Zora« na levici v nedeljo 11. junija na vrtu in dvorišču znane gostilne »Pri ruskem carju«. Slavja so se udeležila in s tem pokazala svojo pevsko solidarnost nastopna društva: pev >ko društvo '»šmarna gora« pod pevovodjo g. Ludvikom Trantcjem To društvo je prvič javno nastopilo in pokazalo vzorno disciplino in stremljenje po čim boljšem prednaša-nju, pevsko dru>tvo »Domžale«, pevovodja C-mperšck, pevsko društvo »Zarja« iz Tacna, pevovodja Premrl. Glasbeno delavsko društvo v Ljubljani, pevovodja Rijavec, pevsko društvo »Sava« iz Ljubljane, pevovodja Venturini. pevsko društvo »H. Satt-ner« iz Most, pevovodja Dcčman. pevsko društvo »Moste«, pevovodja Pirnat. »Žel. glasbeno društvo Sloga« iz Ljabljane. pevovodja H. Svetel, pevsko društvo »Slavec i iz Ljubljane, pevovodja Venturini.
Pred začetkom koncerta je predsedniK. Hubadove župe dr. švigelj s toplim in na-vduševalnim govorom čestital Zori in pozdravil navzoča pevska društva, ki so se zbrala k slavju in s tem dokazala svojo pripravljenost do bratskega sodelovanja pri vseh prilikah, kjer gre zanesti lepoto slovenske umetne in narodne pesmi med širše sloje.
Po njegovem govoru je sledil koncert j zbranih društev. Drugo za drugim so pred-našaia po dve do tri pesni; v obče /ado voljstvo številnega občinstva, ki je napolnilo ves senčnat vrt in dvori-čc, ter z veliko pazljivostjo in pozornostjo sledilo izvajanjem.
Potem je stopil na oder predsednik pevskega društva Zore in o društvenem dvajsetletnem delovanju podal kratko, a izčrpno poročilo, ki je zbudilo veliko zanimanu in odobravan ja.
Ko jc Zora prav lepo odpela za spored določeni pesmi Aljaževo »Slovan na dan« in Pavčičev »Potrkan ples«, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko so vsi moški pevski zbori skupno nastopili na odru in v počastitev slavljcnca »Zore«, ter v dokaz pevske solidarnosti zapeli himno »Jadransko morjem in s sprcmljcvanjem orkestra Še slovansko himno »Hej Slovani«.
Po koncertu *r |« rnzvila prosta zabava s plesom in prijate i j»* ari nomenki. Pokazalo se jc. Ja so vsa navztjća pevska društva povezana s prijateljskimi vezmi in pripravljena tudi za bodoče skupno sodelovanje.
Jcženskemu pevskemu društvu Zori želimo, da.še nadalje vztraja na začrtani poti in z gojenjem naše lepe pesmi širi med narodom jugoslovcnsko in slovensko zavest.
Zadnje tri operne predstave z gosti
„Werther" s Pavličevo in Gostičem, „Traviata" z Zlato Gjungjenčevo in Solarijem in „Prodana nevesta44 z Vida-
lijevo in Gostišo
Ljubljana, 1. julija
Lani osorej so se neki čmerneži in načelni pesimisti pripravljali, da gredo naši operi zvonit navček. Mi smo odločno ugovarjali, da bi se kar tako pokopala naša opera, ki si jo je ustvaril slovenski narod v najtežji dobi ter jo je vzlic vsem težko-čam, zaprekam in zlobam — ki čakajo še svojega objektivnega zgodovinarja — vzdržal, razvijal in popolnjeval od 1. 1892 do 1914 pa od 1918 doslej. Dejali smo takrat, da je treba naši operi le večjega reda in načrtne doslednosti v notranji upravi, pa delne pomladitve in popolnitve svojega osebja, zlasti pa še pomlajene ljubezni našega občinstva in energičnih ukrepov poklicanih faktorjev, da se naši operi pridobi dovolj izdatna gmotna podlaga.
Ob zaključku operne sezone z radostjo ugotavljamo, da se je več naših želja izpolnilo in da upamo, da se izpolnijo končno vse. Da naša opera krepko živi in je zopet sposobna ustrezati v veliki meri tudi najbolj kritičnim zahtevam, je dokazala s svojima poslednjima gostovanjema v Splitu. Šibeniku in v Trstu. Da ni nihče prerok v lastni domovini, se je izkazalo tudi z našo opero, ki je žela v tujini, pred tujo publiko in pred tujo kritiko priznanja, ki ji ga nekateri domačini dosledno odrekajo, pozabljajoč, da »kuhamo vedno z vodo«, da smo mal, neimovit narod, da je vsaka nova operna prireditev za naš ansambel vedno nov težak problem, ki ga drugi jugoslovanski operi ne poznata, da pa vendarle ob zgledni vnemi dirigentov, uprave in vseh strok opernega osebja vedno iznova doživljamo često predstave, na katerih zunanjo in notranjo uprizoritev smo lahko ponosni.
Naš operni repertoar je bil v pretekli sezoni zopet velik, izredno bogat in izve-čine prav dober, a premnoge nove ali obnovljene pevske kreacije domačih pevk in pevcev, mnogo gostovanja svetovno priznanih umetnic in umetnikov, vidna in občutna popolnitev zbora in orkestra, zopet lepi napredek našega baleta ter ne v zadnji vrsti lepa in okusna oprema prizorišč in garderobe: vse to so dokazi, da se je v sezoni 1938/39 naša opera dvignila. Zato zasluži, da ji ob zaključku uspehov bogate sezone izrekamo zahvalo ter ji želimo srečnega počitka, po letni svobodi pa neomajne in še toplejše ljubezni naše publike za bodočo sezono.
Se tri zadnje operne predstave smo šli poslušat, takoj po naporih v Trstu. V >Wer-therju« smo imeli gospoda Gostiča za dobrodošlega gosta, ki se je odlikoval z vso svežostjo, lepoto in globoko prečutenostjo v glasu in igri ter je žel resnično velik
umetniški uspeh. Kreacijo VVertherja so mu v najbolj laskavih kritikah priznali že v Zagrebu in radi mu jo priznamo tudi
v Ljubljani.
Ga. PavlovčiČeva je oči vidno nastopila kot Lota še prezgodaj, ker se je občutila njena fizična oslabelost v glasu in igri, dasi nas je potrdila v sodbi, da razpolaga z izjemno lepim, toplim meiizosoprajnom, ki mu želimo razvoja in izdatnejše pro-bojnosti, večje jasnosti v izgovoru, v igri pa mehke, Čim bolj naravne sproščenosti. Tudi glede naličenja treba več pozornoeti, a glede barv garderobe več kritičnosti . . .
Dolničar kot Albert je glasovno še rezek, nekam zadirčen, pa mu je treba, kakor vsakemu pevcu po sezoni, ne le odmora, temveč tudi poprave in vežbe, da doseže svojemu zdravemu organu še primerno milino. Isto nujno priporočam tudi Sla-doljevu, ki se kot Johann v toplini speva ni dovolj skladal s Perkovim prijetnim Schmidtom. Neprimerna mu je tudi maska.
Kot dirigent je vzkočil zebre, ki mu priznam veliko spretnost in oči vi d en vnet napor pri težki nalogi. Vendar je bila orkestralna izvedba mestoma preveč hrupna, da je pokrivala soliste; tako je s te strani predstava manje zadovoljevala.
S Traviato se je za potekajočo sezono poslovil od nas veliki italijanski umetnik čudovite tehnične in pevske lepote ter odlične, elegantne, priholoSko do vseh tančin izvedene igre. gosp. Chr. Solari. Njegova kreacija Alfreda naj bi bila v vsakem pogledu vzorec šarmantnega kavalirja! Solari jeva gesta, s katero je pel na korist bednim otrokom ptičkom brez gnezda, pa ostani zabeležena kot vzgledno plemenit čin umetnika, kakršnega v Ljubljani še nismo doživeli. Mestna občina mu je izrazila zahvalo s preprostim zelenim vencem s trakovi v mestnih barvah, uprava pa s šopkom. Venec sta mu izročili dve deklici-bednici. a toplo zahvalo mu je izražalo občinstvo po vseh dejanjih z izrazito prisrčnostjo.
Ga. Gjungjenac je nastopila zopet kot nad vse ljubljeni in spoštovani gost s svojo Violetto Valerv- Dasi se ji je na glasu poznala utrujenost po neštetih nastopih, je podajala partijo pevski zmagovito, a zlasti v igri mojstrski ter je tudi s svojo zunanjostjo, stilsko krasnimi toaletami navdušila posebej naš damski svet.
Klavern je bil poset Prodane neveste za proslavo Vidovega jubileja. Saj nI bilo niti uradnih osebnosti, niti naših društvenih veljakov in prvakov, ter je obe prvi vrsti parterja zasedla mladina s stojišča, ki so ga docela izpraznili! Pa je bila predstava prav lepa in živahna. Sijajen Betetto kot Kecal, odlična Vidalijeva kot Marinka in polno zadovoljiv vedno naprednejši Gosti-ša kot Janko ter Rus kot glasovno svež Vašek. Zbor, balet in orkester so bili v vsakem pogledu prav dobro ustrežljivi.
Tako smo zaključili operno sezono, lepo in dobro. Vsem hvala in na zdravo, veselo svidenje! Fr. O.
Lavrič obsojen na 8 let
robije
Sodišče se je prepričalo, lovskega čuvaja
da je imel namen usmrtiti , ko je streljal nanj
Ljubljana. 1. julija V preiskovalnem zaporu je 21 let stari Anton Lavrič. ki ga je državni tožilec dr. Lučovnik obtožil umora, moćno poble-del in tudi vso korajžo je izgubil medtem, kajti na zatožni klopi je sedel pohlevno. Kadar ga niso izpraševali. kako in zakaj je streljal na lovskega čuvaja Jožeta Od-lazka v Zagozdu, je Lavrič gledal v tla in premišljeval o kdo ve čem. Mlad, skoraj še zelen je bil obtoženec, še bolj mladi in še zeleni so bili fantje, ki so obtoženca
sprv.nljali na junaškem pohodu iz gostilne do hiše lovskega čuvaja Odlazka. Po videzu odrasli otroci, drugače pa »junaki, da jim ni para*, kakor se je pokazalo v teku razprave. Brž ko so imeli nekoliko vina v glavi, so se odločili za oborožen napad na lovskega čuvaja, ki je dvema od teh fantov vzel kot divjima lovcema puško.
Pred sodniki fantje niso bili tako pogumni, predsednik velikega senata s. o. s. Fran Kralj je moral iz njih izvleči z vprašanji podatke o vseh p>irobnostih, V velikem senatu so bili še sodniki okrožnega sodišča gg. Julij Fellaher, Ivan Brelih, dr. Leo Pompe in Javoršek. Obtoženca je zagovarjal dr. 2irovirk, zahteve žene ustreljenega lovskega čuvaja je zastopal dr. Krejči
Anton Lavrič se je v glavnem zagovarjal, da ni imel namena čuvaja Odlazka umoriti, temveč je nameril na njegovo glavo in je hotel ustreliti, da bi čuvaja zastrasil, a nesreča je hotela, da so šibre zadele čuvaja. Priznal pa je Lavrič, , da niMa oum z lovateon čuvajem prijate-
lja. Pred časom sta se celo sovražila aa-radi nekega psa, ta zadeva pa se je pozneje nekako uredila.
Bilo je v nedeljo dne 12. marca, popoldne okoli 14. ure je čuvaj Odlazek zaplenil Antonu in Viljemu Božiču puško Fanta, ki sta v gozdu raubeicala« v revirju inž. Ž mavca, sta nato šla v gostilno, kjer so se pridruži!', še Anton Lavrič, Avgust Anžič in Rudolf Skoda. Pili so, izpili ao vsi skupaj okoli 10 1 vina, rta vsakega je prišel liter vina in to v treh urah, do nezavesti pijani torej od te količine vina niso mogli biti, pač pa so postali zelo kora j žn i. Eden izmed fantov je začel ščuvati obtoženega Lavriča in Okra jaka, da sta šleve, ker sta pustila, da jima je čuvaj vzel puško. Zanimivo je, da se je tedaj najbolj razburil obtoženi, ki mu je prej nekoč čuvaj tu<fl vzel puško. Lavrič je začel preklinjati in groziti, da bo čuvaja na domačem britofu zaklal, če čuvaj ne bo vrnil pušk. Fantje so se nato napotili proti čuvajev! nisi. Dva izmed njih flta bila oborožena, in sicer Lavrič m Anžič. Med potjo je Anžič enkrat ustrelil v zrak, sicer ao pa fantje peli. Anžič je kot priča izpovedal, da so se odpravili k čuvaju z namenom, da bi zlepa dobiti zaplenjene puške nazaj, a kar se je dogodilo, ko ao prišli pred čuvaj evo hišo, kaže na to, da so fantje hoteli za vsako ceno in s silo dobiti zaplenjeno orožje od čuvaja Odlazka.
Rudolf Skoda je najprvo začel razbijati po zaklenjenih vratih, obenem pa je preklinjal m kilčal: Dajte raubaicem polke nazaj. Ce jih ne smejo imeti, naj jih poi-
dejo orožniki iskat, vas se pa to ne tiče, če imajo rauhaači puške.
Medtem sta se Lavrič in Anžič postavila blizu hiše, oba sta bila oborožena-, ostali pa so stali pred hišo. čuvaj Odlazek se je prikazal na oknu v prvem nadstropju. Ko je opazil dva, ki sta bila oborožena, je fante pozval, naj takoj izginejo. Obtožencevi tovariši so trddi, da je čuvaj zagrozil, da bo začel streljati, če ne izginejo, čuvajeva žena in njeni otroci pa so Izjavili, da Odlazek ni rekel, da bo začel streljati. Nekaj trenutkov nato je počilo. Čuvaj Odlazek se jo napn;l in padel pol^g: žene ki je stala za nj*m v .sobi na tla. Ko je počilo, so fantje zbeznli na VSi strani in so dobili šele dale,* od čuvajev« hise. V« lell so, da je čuvaj zadet, ker so slišali še kričanje žene in otrok. Lavrič je povedat da je sprožil in da je narMil, kar je naredil.
Obtožencev branilec se je zelo prizadeval, da bi dokazal, da Lavrič ni imej zločinskega namena in da ni bil v sovraštvu s čuvajem Odlazkom. Odlazek je bil namreč tudi »raubšic«, preden je postal zaprisežen lovski čuvaj, morda so ga zaradi tega >raubš.ei nekol'ko sovražili. Bil pa je Odlazek tudi zelo srtrog lovski čuvaj. Državni tožilec dr. Lučovnik je zahteval strogo kaz^n.
Veliki senat je razsod n. da je Anton Lavrič kriv po obtožbi in se v. > s odi na 8 let robije. Sodirče ni verjelo njegovemu zagovoru, da je hotel s strelom čuvaja samo prestrašiti, saj je moral vedeti, da bi čuvaj streljal, če bi opazil, da se Lavrič pripravlja n; strel. Sodišče tudi pričam ni verjelo, da so hoteli i"a it je zlepa dobiti puške nazaj, temveč sn m že v gostilni domenili, da bodo pu-ke dobili zlepa ali pa zgrda. zato sta se dva izmed fantov oborožila.
Podprimo požrtvovalne gasilce!
Višnja gora. 30. junija Ker so pri nas vasj daleč druga od druge, so ustanovili podjetni ohčani bivše občine Križka vas že leta 1928 prostovoljno gasilno društvo in že naslednje leto so kupili za 39.000 din motorno brizgalno. Gasilno društvo v Kri z ki vasi ob ustanovitvi ni imelo nobenega denarja in sploh nobenega premoženja. Tako so morali člani sami jamčiti za posojilo, da je moglo društvo kupiti prepotrebno motorno brizgalno. Ker pa gospodarska kriza vedno bolj pritiska na našega kmeta in društvo iz prostovoljnih prispevkov ne more poravnati dolga, priredi jutri 2. t. m_ na vrtu g. Antona Zupančiča v Križki vasi gasilsko veselico.
Opozarjamo na to gasilsko prireditev izletnike in gasilna društva v trdnem prepričanju, da bodo znali ceniti požrtvovalnost članov tega mladega in marljivega gasilnega društva, ki mora delovati v najtežjih razmerah, pa vendar ne omaga v delu za bližnjega. Kdor obišče gasilsko veselico v Križki vasi nad Višnjo goro,
lahko stopi tudi na pol ure oddaljeno Polževo. Križka vas, še nedavno povsem odrezana od sveta, je zdaj dostopna tudi avtomobilistom, motocikhstom in kolesarjem, ker vodi do nje lepa nova cesta. Cesta se odcepi od državne ceste na strmem klancu Peščenik nad Višnjo in je ena najlepših razglednih cest.
Gasilci imajo povsod mnogo prijateljev, aaj je njihovo nesebično delo namenjeno
splošnim koristim, ker rešujejo in varujejo  imetje  bližnjega-  Vedno  so prtprsv-
ljeni priskočiti na pomoč vsakomur v nesreči in stiski. Zato je tudi dolžnost nas
vseh, da gasilce podpiramo in jim pom,v gamo izpolnjevati njihove plemenite dolžnosti. ———
Iz Novega mesta
— Divfi prašiči so §e tudi letos pojavili na Gorjancih. Žival prihaja na koruzna in ostala polja, kjer uničuje kmetu posevke in dela tako veliko škodo. Posestnik Aloj-zij Umck iz Konca pri Podgradu je pred dnevi opazil, da mu zverjad hodi na pol je. Na vse zgodaj zjutraj je vrel puško m odšel na prežo. V gozdu Skrpen je zagledal veliko divjo svinjo, ki pa je takoi zaslutila nevarnost  in se pognala v beg.  Umek je
pomeril in sprožil. Ker je žival po strelu še bežala v gozd, je mož mislil, da je ni zadel. Vseeno pa ae je napotil za njo *a opazil krvave sledove, ki so ga vodili vee sto metrov daleč v gozd. Tam je našel hro-pečo svinjo, ki je kmalu poginiia. Svinje je imela v sebi 5 še živih mladičev ki i« tega bremena očiščena tehtala nad 100 kg. Strel jc zadel žival v drobovino in ji pre-strelil tudi srce.
— Vidovdanska proslava se je vrsils prt nas z žalno službo božjo za padle borce za osvobojenje v obeh cerkvah. Sole so tmele interne proslave, kjer so bila zgodovinska predavanja o kosovski bitki pred 550 leti in deklamacije. Poslopja uradov in Sokolski dom so imela izobešene nsrodne trobo^ niče. Na predvečer Vidovega dne jc Sofcoft-glasbeni odsek priredi! v mestnem nanes promenadni koncert, kateremu je prisostvovalo na stotine ljudi, ki so z veliko pokornostjo slediti posameznim res mojstrsko odigranim komadom.
Sirani »SLOVENSKI NARODc, aobota. t. Jmtja Stev. 146
DNEVNE VESTI
— Revizija rudarskih in gozdnih koncesij. Minister za gozdove in rudnike pripravlja temeljito izpremembo vseh uredb in pravilnikov, ki so ovirali pravilno poslovanje v tem ministrstvu. Minister je že ukrenil vse potrebno v zadevi revizije takozvanih izključnih pravic in rudarskih koncesij ter njihove revizije. Istočasno bo minister ukrenil vse potrebno za boljšo ureditev bratovskib skladnic, da bodo bo]j odgovarjale interesom rudarjem. Minister bo posvetil vso pozornost tudi ureditvi gozdov, niihovi eksploataciji in pogozdovanju. Posebna komisija bo proučila vsa ta vprašanja, potem pa bo predložila ministru poročilo.
— Prvi .jugoslovenski film z našimi iirralci. V Zagrebu se mude zastopniki londonskega filmskega podjetja »Monument film« in pariškega filmskega podjetja »Franco-Burope«, ki pripravljajo vse potrebno za izdelovanje velikega jugoslo-venskega filma v našem jeziku in z našimi igralci Namen filma bo prikazati lepote naše države. Film bodo izdelovali v Dalmaciji in na Plitvicah, končan pa bo nn Bledu. Manuskript, je napisal neki /nani nemški filmski pisatelj, glasbo bo napisal skladatelj Jakob Gotovac.
— Železniške zveze za planince so na prizadevanj•;• Slovenskega planinskega dru. štva izredno ugodne ob sobotah in dnevih pred prazniki. Redni vlak na Gorenjsko vozj dnevno ob 15.40 ter ima na Jesenicah zvezo za brzo vlak proti Bohinju, kjer se plača cena -/a osebni vlak. Navedeni brzo vlak prdo iz Nemčije ter ima navadno zamudo radi potrebnoga postopka obmejnih organov. Vlak za planince pa vozi ob sobotah in dnevih pred prazniki že ob 14 35 iz Ljubljane ter ne stoji na vseh po tajah do Jesenic, marveč le na onih, ki služijo za izhodišče za planinske izlete. Na Jesenicah ima navedeni vlak takoj zvezo proti Kranjski goai, kamor prisbe okrog 17. ure in tuda proti Bohinjski Bistrici, kamor prispe ob 17.04. Planinca pridejo na ta način že v popoldanskih urah do glavnih izhodiščnih točk ter morajo do večera doseči planinske po tojanke, od koder napravijo v nedeljo ali na praznik izlete na vrhove naših planin. Z navedenim vlakom je omogočeno ob sobotah in nedeljah ali tudi ob praznikih izvesti različne daljše planinske izlete v Triglavsko pogorje. Bohinjski kot ter Karavanke ali prebiti ves dan ob prijetnem Bohinjskem jezeru v Zlatorogu. Vse planinske postojanke so redno oskrbovane ter datopne planincem. Za izbiro izletov je najprikladnejši priročnik, katerega je letos izdalo Osrednje društvo SPD. Vse podatke o planinskih izletih in postojankah dobite vedno v pisarni SPD, Ljubljana,  Aleksandrova cesta 4.1.
— Eeriptski princi v Dalmaciji. Izpred Šibenika je odplula včeraj zjutraj egiptska jahta »Naz Berverz«. Z jahto se je odpel ial stric egiptskega kralja Famka Jusuf Ka-mal in več prinčev. Visoki gostje so si ogledali slapove Krke in Šibenik.
— Krediti za zgradbo sadnih sušilnic. Kmetijsko ministrstvo je določilo 200.000 din za zgradbo sadnih sušilnic. Na dravsko banovino odpade 72.000 din.
— Promocije, V Zagrebu je bilo včeraj promov'ranih 40 absolventov vseučilišč?., | med njimi diplomirana pravnika Peter Rihter in Milan Trček, za doktorja medicine Ljudevit žemva, za doktorja veterinarstva pa veterinar iz št. Jurija pri Celju Franc Artenjak in Viktor špom.
— Jože Kokl umrl. V Studenicah pod Bočem je umrl včeraj zjutraj upokojeni šolski upravitelj Jože Kokl, star 72 let. Pred 31 leti mu je umrla žena in mu zapustila 3 nepreskrbljene otročiče. ki pa zavzemajo zdaj že ugledne položaje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri.
— Anketa o novem voznem redu. V petek 4 avgusta se bo vršila pri direkciji dr*, železnic v Ljubljani v sejni dvorani anketa za novi vozni red 1940-41 s pri. četkom ob 10. uri. Dnevni red ankete bo sledeč: 1. pripombe k sedaj veljavnemu voznemu redu; 2. predlogi za spremembo sedanjega voznega reda; 3. želje za novi vozni red 1940-41; 4. želje in pripombe glede prometa direktnih potniških vago. nov pri brzih in potniških vlakih; 5. eventualnosti.
— Promoči »a. Dne 30. junija je bil promoviran na zagrebški univerzi g. Julij Matzelle za doktorja univ. med Čestitamo! (—)
— žrebanje srečk loterije rejcev malih živali je preloženo na 16. julij. 347—n.
— Preložena tombola v Tacnu. Čebelarska podružnica Tacen sporoča: Tombola, določena za nedeljo 2. julija se zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preloži na nedeljo 6. avgusta ob 15. v restavraciji »Sava«.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno in soparno vreme, krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Splitu 32, v Kumboru 31, v Zagrebu in Beogradu 29, v Ljubljani 28.3. na Visa in na Rabu 28. v Mariboru 27.8, v Sarajevu 27. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.9, temperatura je znašala 16.6 stopinj.
— Dve žrtvi Save. Vsako leto zahteva Sava že prve dni kopalne sezone svoje žrtve. Na praznik Petra in Pavla sta utonila v Savi pri Zagrebu 14letni Ivan Ko-stanjsek in 27 letni inkasant Stepan širna t ovič.
— Krvava ljubavna tragedija. Včeraj ponoči se je odigrala na periferiji Osijeka krvava ljubavna tragedija. Znani nogometaš S te van Sola novic je kot delavec zaposlen v tovarni ščetk. Ob vinkovški progi je zaklal svojo ljubico Juliško Ed-jed, 26 let staro delavko v isti tovarni. Zaradi svoje lepote je bila pokojna znana pod imenom Mss šanghaj. Tako se namreč imenuje periferija Osijeka, kjer je bila umorjena. V isti tovarni je zaposlena tudi SolanoviČeva žena. ki je zvedela, da ima mož ljubavno razmerje z lepim dekletom. Komaj je pa Solanovič dosegel svoj cilj, se je dekličina ljubezen do njega ohladila. To je dalo zaljubljenemu delavcu povod, da je svojo ljubico zabodel.
_ Strahovit zločin.   V vasi Bjelopolje
blizu Som bora je bdi storjen v nedeljo ponoči strahovit zločin. S sekiro je bil umorjen 55 letni posestnik Lazar Crnjanski. Mož je bil premožen in več let je živel v divjem zakonu z Julko Cabaljac, ki je pripeljala s seboj v hišo nezakonskega sina Jovana, v nisi ej pa že bil sin prve žene Crnjanskega Lazar Babic. Prepiri v hlsi so bih na dnevnem redu, zlasti zadnje čase ko je bilo načeto vprašanje dediščine. Tako so se sprli tudi v nedeljo ponoči Nezakonski sin Jovan Cabaljac je • sekiro udaril Crnjanskega, da se je onesve-sčen zgrudil, potem je pa skočil k nJemu
se Babic. Fanta sta nesrečnega moža vsega razmesarila in mu končno odsekala glavo. Po umoru sta njegovo truplo zavila v rjuho in vrgla v vodnjak. Zločin je bil kmalu odkrit.
Proti sončarici uporabljajte Tscnam-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič,   Ljubljana,  Prešernova 5.
— Prevalje. Z »Burko o jezičnem doh-tarju« gostuje v torek 4. julija ptujska dramska družina, ki se nahaja na turneji vzdolž severne meje, v dvorani gostilne Rosman ob pol 9. zvečer.
* Opozarjamo na aktualno predavanje g. davčnega inšpektorja Vardjana Antona o pobiranju prispevkov za narodno obramb, ni sklad ki bo v Radiu Ljubljani danes ob 18.40.
Iz Lfesblfaae
—lj Komemoracija ob smrti prometnega ministra dr. Mehmeda Spati:«, pri direkciji  državnih železnic v Ljubljani. Ob
smrti prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha se je vrš.la pri direkciji drž železnic v Ljubljani žalna seja žel. odbora, pod predsedstvom direktorja inž. R. Kavčiča in v prisotnosti pom. direktorja F. Hojsa, vseh načelnikov, šefov odsekov in referentov. G. direktor je imel žalni govor, v katerem je orisal osebnost in zasluge bla-gopokojnega ministra ter poudaril njegovo iniciativno in širokogrudno udeistvova-nje za razširjenje žel. omrežja, izboljšanje in moderniziranje žel. prometa ter prav posebno njegovo veliko skrb za žel. osebje v obče, posebno pa za delavce. Koncem seje je bilo sklenjeno, da se mesto venca na grob pokojnega ministra, daruje večji znesek protituberkuloznemu fondu železn uslužbencev pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. — So žalne brzojavke ao bile poslane rodbini pokojnika, ministru dr. Dj. Kulenoviću, pomočniku ministra prometa ing. M. šnelerju in gen. direktorju državn. žel. ing. N. Gjuriču.
—lj Jadranska straža pošlje otroke na morje. Ljubljanski krajevni odbor JS je imel sroči sejo, ki je na nji določil, katere otroke pošlje letos na počitnice na morje. Največ denarja v ta namen je zbrala marljiva ženska sekcija, 1000 din je prispevala TPD nekaj so dali drugi dobrotnik:, okrog 3000 din je pa prispeval sam krajevni odbor. Na morje pojde od 5. do 26. julija in sicer v Kraljevico 13 deklic: Marija Košak. Katarina Babnik, Jož' Pozaršek, Marjeta Vrviščar. Lea ■fca.VCaaRi Milena Zevnik, Silva Jamnik. Cecilija Fon Majda Adam. Darinka Bezjak. Frančiška Boch, Ljudmila Končar in Kristina Vo-grič, od 5. do 26. avgusta pa pojdejo v Bakar dečki Andrej Justin, Slavko Kristan. Vlado Habe, Stanko Završnik, Mirko Frantar, Anton Poje, Alojzij Ambrožič. Ivan Jeselnik in Anton Žagar. To so sami otroci revnih staršev. Krajevni odbor zasluži za svoje plemenito delo vse priznanje javnosti
Jutri posetite prireditev
Sokola
LjuMjana-Moste
Ob 15. koncert, ob 16. nastop godbe Sokola I., srečolov, ples.
—lj Završni izpit na abiturientskem tečaju Zbornice za TOI na drž trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil v prisotnosti ministrskega odposlanca g. Prešla Mihajla, šolskega inšpektorja pri kr. banski upravi v Ljubljani, od 13. do 27. ju_ nija* 1939. Izpit so naredili: Bizilj Majda, Bizjak Marija, Cvahte Simona. Caal Bojan, Cebohin Milovan, Cernič Ruža, Cer-novšek Jožica, Dobravec Zorislava, Dolenc Edita, Dolenc Irena, Drašček Stojan (z odl:ko), Favai Vida, Ferjan Zorislava, Gabišek Milena, Gande Majda, Goriup Erik (z odliko), Gorup Majda, Gruden Ivan (z odliko), Hafner Pavel? Istenič Marija, Jereb Majda, Jeruc Jože, Kavčič Ljudmila (z odliko). Koprivnik Jerca, Koren Anica, Koritnik Nikolaj (z odliko), Kossar Kurt (z odliko), KjrofliČ Marija, Lemež Majda, Levičnik Marijan, Lovec Ljudmila, Luzar Sonja, Mencinger Mari. ja, Mihelčič Marijan, Milic Vesna, Mirk Borut, Modic Emilija, Milller Lidija, Na-bergoj Štefan, Namar Emil (z odliko *>, Ne-besar Marija, Pertot Dušan, Pertot Mila-da, Pod poj Tatjana, Polajnar Irma, Pregelj Darina, Prekoršek Milena, Rajner Anica, Rant Marija. Remec Marija. Rog-lič Milan, Rusjan Vida, Savelli Emil, Sede j Marija, Strmecki Ljubomira (z odliko), šeme Branislav, šimic Konrad, Terček Marija. Tertnik Vida, Tomšič Antonija} Valentinčič Olga (z odliko), VrančiČ Ne-venka, žebot Anka (z odliko), Zebre Tatjana Žolgar Danilo. Vpisovanje na abitu-rientski tečaj bo od 1. do 27. septembra; predavanja se prično 1. oktobra.
Jutri koncert s plesom
Igra orkester Grafike na vrtu gostilne MARENCE, Dolenjska c 20
Z DANAŠNJIM DNEM ZNIŽANE CENE za Julij In avgust. Na sporeda bodo sami filmi v premije rah. — PREDSTAVE v tem času se bodo vršile ob delavnikih ob 16. in 21. uri. DANES premiera pikantne komedije
o.      * p— - «, 19. „ 2, uri.    BARONICA IN NJEN SLUGA
—lj Lep življenjski jubilej. Častitljivo starost doseže jutri gospa Marija Steblaj, prodajalka živil, ki bo praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Rodila se je Turjaku 2. julija 1849. Do svoje visoke starosti je ohranila dober spomin in zna povedati marsikaj zgodovinskega in zanimivega iz težkih starih časov, ko največkrat še soli ni bilo pri hiši. Ve povedati, da je stara mati otrokom kuhala koprive, da jih je preživela. Oče je bil tlačan ter je s krvavimi žulji delal in redil trdosrčne graščake na Turjaškem gradu. Čvrsti ju-bilantki žlimo, da bi preživela jesen svojega življenja do skrajnih meja človeške starosti v zadovoljstvu in zdravju.
u— Idrijske rojake, obveščamo, da ne bomo razpošiljali za nedeljsko prireditev pri »Tičku na gričku« nekakih vabil. Prepričani smo, da se vsi zavedajo svoje dolžnosti in da bodo vsi brez izjeme pose tili prireditev. Rojake na deželi opozarjamo za povratek na ugodne zveze z vlaki. Poleg že omenjenih točk programa dodajamo danes se nekatere tako licitacijo velikega in originalnega žlikrofa, Šaljivo pošto ■ pristno idrijskimi napi* in imeni, tek v vrečah hoja po vrvi, pri tej točki nastopi priljubljen idrijski rojak, na »Stantih« bomo prodajali razne spominčke na ta dan. Itd. besedo pa bo Imel tudi nas naraščaj. Na svoj račun bo prišel vsak. Pričetek ob 16., konec ob 2. Vstopnine ne bo. Na »videnje na zenU;
Blagajna se odpre eno uro pred predstavo.
KINO MATICA 31-34 ■■■■■■■■■■nHH
po znanem gled. komadu L. Buš-Fekete. V glavnih vlogah velika umetnica ANNABELLA in Wllliam POWELL.
■T*mnriiiiiTw-~
DANES PREMIERA
NAPETEGA AKTUALNEGA FILMA
OKADA
Madeleine Caroll, Henrv Fonda, Leo Carillo, Vladimir Sokolov
KINO UNION,
Tel. 22-21 Predstave ob lfi., 19.
in 21. uri.
Jutri ob 17., 19. in 21. uri
—lj Umrli so v Ljubljani od 23. do 29.
t. m.: žitko Jakob, 53 let, posestnik, Verd pri Vrhniki, Skočir Helena, 3 mesece, hči
tov. delavca, Pirman Karol, 64 let, služi-telj sreskega načelstva v p., Teger Jože, 46 let, trg. sluga, Arčon Ana, roj. Sever, 67 let, vpokojenka tob. tov. Blaževič Aleksander, 33, let, mizar, Babnik Angela, roj. Dolin ar, 53 let, žena mizarja drž. žel. in upokoj. tob. tov., Poznič Stanko, 17 let, kuharski vajenec, Pegam Franc, 5S let, orozniški narednik v p.. Rapus Ivana, roj. Lukan, 80 let, vdova dohod, nadpaznika v p.. Perne Hinko, 61 let, vis jI finančni svetnik, Bitežnik Alojzija, roj. Markovci. 55 let, žena delavca. Stožice. v ljubljanski bolnici so umrli: Babic Slavko 3 leta, sin posestnika. Bruhanja vas, obč Videm.Do-brepolje, Berlec Miha, 68 let, prevžitkar. Loke, obč. Šmartno pri Kamniku, Lovrač Anton, 35 let, ban. cestar. Vojni dol, obč. Moravče, Nepustil Vinko, 55 let, strojevodja, Jesenke, Koren Peter. 49 let, vpok. polic, stražnik. Ljubic Angela, roj. Boršt-nar. 50 let, delavka tob. tov., Luznar E]- 1 vira, roj. Krav os, 53 let, žena sklad. drž. ] žel.,' Mavrin Albert, 36 let, gostilničar, Stari trg, Benković Milan, 8 mesecev, sin delavca, Lobore obč. Stražišče pri Kranju, Zupančič Frančiška, 61 let, mala zemlj. posestni ca. Mišji dol, obč. Primskovo pri Litiji, Kuralt Valentina, 52 let, sodavičar. ka, Domžale, Pečnik Janez, 72 let, lovski čuvaj v p., Osredek obč. št. Vid. nad Cerknico, Podgornik Ivana, roj Jere, 43 let, žena zidarja, Jesenice, Vindiš Jože, 1 leto, sin kuharice.
—lj Kres na predvečer praznilca sv. Curila in Metoda dne 4. julija bo zažgala
Šentjakobsko trnovska podružnica CMD na telovadišču v Trnovem. Na sporedu je godba, umetni ogenj, pevske točke pevskega društva Krakovo-Trnovo. Vstop prost!
—lj Izletnike in letoviščarje opozarjamo, da je PUTNIK-ova biljetarna na Ma-sarvkovi cesti 14 odprta tudi ob nedeljah
pred odhodom vseh izletniških vlakov!
—lj Uprava kina Matice obvešča p. n. občinstvo, da je z današnjim dnem znižala cene vstopninam in s tem pripomogla povečati kir.o-predstave tudi financielno Šibkejšim slojem. Te cene bodo v veljavi za julij in avgust. Na sporedu bodo samo izbrani novi filmi-premijere, tako da bodo tudi v poletnem času obiskovalci zadovoljni z našim repertoarjem. Od danes dalje se vrše predstave ob delavnikih ob 16. in 21., ob nedeljah in praznikih ob 17., 19. 21. uri — blagajna se odpre 1 uro pred predstavo, kar vse naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje. Za obisk naših predstav tudi v poletnem času se vljudno priporoča uprava kina Matice. (—)
—lj Skalači! žalostno preminile ga tovariša Dušana Klepca bomo danes ob 6. popoldne spremili do groba. Zbirališče ob kapeli pri Sv. Kr:žu. Odbor.
_lj Gostilna Martine Zg. ftiSfca. Jutri
prijetna plesna zabava na senčnatem vr. tu v primeru slabega vremena pa v veliki plesni dvorani! 342—n
Sokol Vič
DREVI OB 20.30
AKADEMIJA V TIVOLIJU
Podprimo z velikim obiskom viškega Sokola — ki je brez telovadišča !
—lj V Zg. Šiški, pri »Kamniti mizi«, kjer se je rodil Valentin Vodnik, deluje agilno društvo >Vodaik«, ki bo jutri priredilo veliko vrtno ve elico s prav pestrim sporedom. Pridite na to veselico tudi vi in se veselite z nami! 343—n
—lj Maturanti in maturantke ljublj. učiteljišča leta 1919! Dvajsetletnico naše mature bomo praznovali nepreklicno v ponedeljek 3. jul ja. Sestanek pred Trubarjevim spomenikom ob 9. uri. Dnevni red ustmeno. Razhod z večernimi vlaki. Adamič Arnošt, Zagorje ob Savi.
—lj Balincarska tekma. Jutri ob 9. uri dopoldne se vrši na prostoru gostilne >Je-ločnikc, Rožna dolina, balincarska tekma med igralci restavracije >Lev« in klubom »Fjožna dolina«. Tekmujejo najboljši ba_ lincarji Ljubljane, zato ^e obeta ogorčena borba! Kibici vabljeni. 344—n
—lj Velijo tekmovanje v umetnosti ba-llncanja za naslov rožnodolskega prvaka med balincarji gostilne Strelišče in gostilne Gačnik-Marn se vrši jutri dopoldne ob 9. uri na balinišču gostilne Strelišče, Podrožnikom. Kibici dobrodošli. 345—n
—lj Jutri rožnlško žegnanje — se pri. poroča in vabi gostilna Strelišče, Podrožnikom. 346—n
—lj Slike sv. Cirila bi Metoda v »zdanju »Branlbora« se dobe po 5 din v trafikah Praprotnik, Prešernova ulica, Sever, 6e. lenburgova' ulica in v Tiskovni zadrugi.
o— V počaščen je po*4, g. Bori*a Jenka je namesto venca poklonil kavarna r g. Anton Tonejc 200 din za mectne reveže. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Ženski akademski pevski sbor priredi svoj prvi koncert umetne in narodne pesmi v petek 7. t. m. ob pol 21. uri ln ne S. t. mM kakor Je t>Ho Javljeno prvotno. Koncert vodi dirigent APZ g. France Ma-rolt — Predprodaja vstopnic na univerzi v vratarjev! loži. Koncert bo zanimiv; vabimo občinstvo, da se ga udeleži. (—)
GOSPODIČNA MOJA MAMICA jffffTtrt
niča Daniele Darieux. Film sijajnega humorja, vedrega razpoloženja in brezštevilnih komičnih situacij. PREMIERA DANES! — V poletni sezoni od 1. Julija dalje predstave ob 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 17., 19. in 21. uri. Znižane poletne cene! KINO SLOGA — Tel. 27-80.
1 1
Nedelja, 2. julija
8.00: Kvintet trobil. — 9.00: Napovedi, poročila: Rezervirano za prenos iz Maribora. — 9.15: a) Reportaža sprevoda udeležencev mariborskega tabora. — 10.00: b) Prenos sv. maše z ljudskim petjem in cerkveni govor. — 11.30: Nedeljski koncert Radijskega orkestra. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Za dobro voljo in zabavo: šramel sStirje fantje-, (oddaja prekinjena od 14.30—17. ure. — 17.00: Kmet. ura: Poletno delo v sadovnjakih (g. Kafol Franjo). — 17.30: Vesel domač koncert: Veseli godci in Radijski orkester. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20.00: Korošci pojo (plošče). — 20.30: Operetni naperi; Gdč. Jelka Igličeva, g. Belizar Sancin in Radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zdaj veseli zaplešimo in tegobe pozabimo (plošče). Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 3. julija
12.00: Zborovske točke (plošče). — 12.45 Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert   Radijskega orkestra.
— 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 1940: Nac. ura. — 20.00: Popy: Orientalska suita (plošče): Eajadere — Na obrežju Gangesa — Berači — Patrulja. — 20.10: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). — 20.30: Solistični koncert g. prof. čenda Šedlbauerja (violoncello), pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 21.00: Koncert Radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert slovenskih skladateljev (Radijski ork.). Konec ob 23. uri.
Torek, 4. julija
12.00: Daljni kraji v lahki glasbi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi .poročila. — 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nac. ura. — 20.00: A. Dvojak: Slovanska rapsodija (plošče) (Filharm. orkester). — 20.10: Zažgimo Ciril Metodov kres! (g. prof. E. Boje). — 20.30: Operni spevi in napevi. Poje g. Anton Orel, igra Radijski orkester, dirigira D. M. šijanec. — 22.00: Napovedi, poročila.
— 22.15: švicarski ljudski napevi (Malen-škov trio). Konec ob 23. uri.
Sreda, 5. julija
12.00: Naše pevke, naši pevci (plošče).
— 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14.00: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Ročna dela: Bumerang in laso (g. Miroslav Zor). — 18.45: Bajke (plošče): Englemann: Iz knjige pripovedk, suita in V prodajalni igračk, suita. Komzak: Pravljica. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov). — 19.40: Nac. ura, — 20.00: Wieniawski: Faust fantazija za gosli in orkester (Edita Lorando-va, plošče). 20.10: Kulturne in prosvetne razmere v Slovenski krajini (g. prof. Jože Mavčec). — 20.30: Koncert zbora »Ljubljanski zvon«. — 21.15: Tamburaški orkester (A. Karmelj). — 22.00: Napovedi. — 22.15: Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče). Konec ob 23. uri.
četrtek, 6. julija
12.00: Ruski napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.
— 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. —■ 19.40: Nac. ura. — 20.00: Bernhard: Kmo-chiada, venček (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolariČ).
— 20.30: Reproduciran slnfonični koncert. —■ 21.15: Rumunske, Španske, srbo-hrva-ške, bolgarske, turške in angleške plese poje in spremlja s kitaro g. Costelo Cri-stianovici iz Bukarešte. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SKI — Telefon 41-79.
Velefllm
Chicago v plamenu
V glavnih vlogah: Alice Fa.vc, Tyrone Power, Don Ameche.
Predstave danes ob uri, jutri ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob S,9 uri
Prihodnji spored:
Igralci
NA POSTI
— Te pošiljke ne morem sprejeti, k. r naslov ni čitljiv. Kar poglejU-, kdo M pa mogel pročitati tole »Novo mesto.«
STRUPEN JEZIK
— Poznam mnogo moških, ki hodu ze\o nesrečni, ko se omožim.
— Rad bi vedel, ktulikokrat se hočete omožiti.
Vsi prijatelji sokolska misli jutri na
telovadni nastop
Sokola na Vrhniki
Po telovadbi godba, ples in prosta Bahava. Ugodne železniške zveze: Odhod iz Ljubljane ob 11.19, 13.56 — odhod z Vrhnike ob 17.05, 20.49
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. mesto na KOfOSlcem, '"». ujeda, 7. padavina, 9. mesto v Rumunni, 11. roman Dostojevskega, 12. vrsta pi nevednega spisa, 14. kvarta, 15. želja demc*. kratičnih držav, 16. kazalni zaimek. 17. del žel. potaje, 19. del njiw, 21. mul li-manski sodnik, 23. guba na vodi, 20. planina v Srbiji, 26. mesto v Srbiji.
Navpično: 1. drevo podobno hrastu 2. državna svojina, 3. sibirska reka, 4. an gleški politik in državnik, 5. glasbena nota, 6. rusko mesto, 8. ukrajinsko mesto, 10. Jurčič-česnikova gledališka i>rra, 11. slopr, 13. ^ofij-ki dnevnik, 17. kos papirja. 18. svojimi zaimek. 20. steza v snegu, 22*. poklon   darilo, 24. povratni r,almck.
9 1	0 —11	51	L i
		i«	z
19 20			h
3 -j 126	1 m		
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. sneg, 4. Jona, 7. Radiom, 8. os, 10. jad, 11. pa, 12 laž, 14. hes, 15. Trpimir, 16. nad, 17. pud," 19.' on, 20. lok, 22. ne, 23   Pirin, 25. atom, 26. Piva.
Navpično: 1. Stol, 2. Er 3. Gaj, 4. jod. 5. om, 6. Aras, 7.a Dalibor, 9. satan, 11. Pe-run, 13. žrd, 14. hip, 16. nona. 18. deia, 20. Lim, 21.' kip  23. po, 24. nd.
Brez posebnega obvestila. Naša preljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa
MARIJA PLANINŠEK
roj. DANE
SOPROGA TRGOVCA
je danes mirno v Gospodu zaspala.
Blagopokojnico spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 2. julija 1939, ob 17. uri, Izpred mrliške veže Slajmarjeva pot št. 2 (Stara pot) na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V LJUBLJANI, dne 30. junija 1939.
Globoko žalujoči KARL PLANIN s K K z otroci in ostalim sorodstvom
Novost za Ljubljano |e,
da je prtapela
v nttvttmo Stritar**
nova damska Jaaz-kapela k mlado ki*». "ul=jo ter odličnimi pevkami.
Vaafco soboto In nedeljo vso noč odprto.
Makulatura! papir
prod«
uprava »Slovenskega Naroda9 Ljubljana, KnaOjeva »lica itev. 5
Stev. 146
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 1. julija
Stron 5
V obrambo poglobitvenega načrta
in poštenja
Zavrnitev grdih očitkov mestnega inženjer j a — Razprava o ItuMfaufcem ielexnišk
problemu
U ao p^^««m presenetljiv uspeh. Nova m kraana je bila točka: vaje narascajnx z
loki. Okusne obleke in bleske ta joči loki so močno povndigmii skoro brezhibno izvedeno skladbo sestre Majie Slapničarjeve. Sestri Slapnlčarjevi nase čestitke! Kakor doslej vse telovadne skladbe našega sokolske ga pesnika in strokovnjaka br. dr. Viktorja Murnika, tako je tu<?. telovadni ples na Chopinovo Polonezo op. 40, it. 1, ki so ga izvajali člani in članice s idiji, zbudil navdušeno pohvalo in priznanje. Skoro brezhibna izvedba te težke skladbe je očarala občinstvo, ki je priredilo nastopajočim dolgotrajne ovacije. Učinkovit je bil rajalni pohod z lampdjončki članov in naraščajnikov (64). Lepi prehodi in liki so zapustili pri gledalcih najlepši v tisk. Kakor je na jubilejni akademij, v Narodnem gledališču odlično uspela najnovejša dr. Mumikova telovadna skladba »Telovadni ples« na Prešernovo pesem >Pod oknom« (Luna sije) in na »Flajsmanov napev«. tako je tudi na večernem nastopu dosegla
ta točka popoln uspeh. Ob luninem svitu in odlični pevski in godben; spremljavi so bratje Izvedli skladbo odlično. Občinstvo ni stecnlo s priznanjem. Krasen poldrugo uro trajajoč nastop so zaključili člani z učinkovito dr. Murnikovo skla ibo >U boj« Odlična izvedba je navdušila občinstvo, ki je priredilo bratom entuziastične ovac.je. Krasen nastop je zaključila veličastna alegorija vseh oddelkov ob čarobni bengalični razsvetljavi. Nad skupino, ki je zapela *Le napi e j brez m:ru», sta %e V M oeikoslovaska in jugoslovenska trobojiu-ca, kar je zbudilo med obč nstvom nepopisne ovacije slovanskemu sokolskemu bratstvu.
V telovadru spored so bile vpletene sh-| ke ognjemeta. Videli smo krasen ognjen I vodopad, pavov rep, izoruh vulkana, veli-! ke rakete s srebrnim dežjem itd Skratka j bil je lep večer, ki bo ostal vsem v traj-, nem spominu. Ljubljansekmu sokolu i iskreno čestitamo k lepi proslavi \".dov»> | ga dne. —at.
30 letnica Sokola Ljubljana-Vič
Orevi ob 20.30 bo jubilejna akademija v Tivoliju
Ljubljana. 1. julija V ponedeljek zvečer je bila v društvenem lokalu ljubljanske sekcije Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov strokovna razprava o ljubljanskem železniškem problemu. Čeprav jc bilo prirejenih že več predavanj in četudi so o rešitvi železniškega vprašanja v Ljubljani razpravljali pri nas na anketah, sejah mestnega sveta in pisali o njem že neštetokrat, še vedno nekateri ljudje ne razumejo ali nočejo razumeti bistva zadeve. To bi še lahko odpustili nestrokovnjakom, a kako naj sc oprosti napade ter očitke proti strokovnemu reševanju problema ljudem, ki se prištevajo med strokovnjake sami in ki zavajajo javnost z neosnovano kritiko? Kako naj mirno trpe izpodkopavanje dela za javne koristi — Ljubljane in vse Slovenije — dela. ki je zahtevalo doslej že toliko naporov, požrtvovalnosti in časa? Kako dolgo so morali dokazovati na pristojnih mestih že to. da je treba dati osnovo reševanju železniškega problema v Ljubljani! Zato se je izkazalo zopet potrebno, da strokovnjaki javno zavrnejo vse očitke in slepomišenja v zvezi z ureditvijo železnic in kolodvora v Ljubljani. Na predavanje so bili povabljeni razen strokovnjakov tudi zastopniki številnih ljubljanskih ustanov. Posebej so povabili inž. F. Klopčarja, a se predavanja ni udeležil, kar so prireditelji obžalovali. — Povabljene goste in tovariše jc pozdravil predsednik sekcije inž. L. Bevc. O ljubljanskem železniškem problemu in deiu tehnične pisarne, ki proučuje načrte za ureditev železnic in kolodvora v Ljubljani, je predaval šef pisarne inž. J. Le-skovšek.
KAJ JE UtBUANSKI
ŽELEZNIŠKI PROBLEM?
Iz predavanja inž. J. Leskovška posnemamo:
Ljubljanski železniški problem je vsota prav za prav treh problemov: 1. železniški problem premajhnih in že davno ne več ust reza joeih železniških naprav na glavnem in gorenjskem kolodvoru; te naprave ovirajo osebni in tovorni promet zaradi svoje neekonomičnosti in zastarelosti; 2. problem cestnega lokalnega in mednarodnega prometa na cestah, ki križajo železnico v isti ravnini; 3. problem razvoja mesta.
Ljubljanski glavni kolodvor je bil zgrajen in izročen svojemu namenu L 1849 — čez 2 meseca bomo obhajali njegovo 90-Ictnico. Čez 8 let potem je bila podaljšana železnica do Trsta; L 1870 je bila priključena gorenjska železnica na glavni kolodvor, 1. 181>1 kamniška, 1. 1893 dolenjska in L 1899 vrhniška. Poslovni prostori so v kolodvorskem prostoru pretesni, pretemni ter sploh ne ustrezajo svojemu namenu, saj je poslopje ostalo v bistvu nespremenjeno v 90 letih. Dnevni promet je narasel od leta 1849, ko je vozil na dan le en par poštnih in mešanih vlakov na sedanjih 14 parov brzih in 40 parov potniških vlakov. Ves ta promet 108 rednih osebnih vlakov se razvija na petih kratkih tirih (od 150 do 300 m) z navadno tirno razdaljo 4.75 m brez med-tirnih peronov, torej ne mnogo drugače kakor pred 90 leti! Samo pazljivosti, vestnosti ter naporom postajnega osebja je pripisovati, da ni večjih prometnih nesreč, posebno pri ogromnem nedeljskem prometu. Ljubljana se kosa v potniškem prometu z
Beogradom. Beograjski kolodvor tudi sicer ni idealno urejen, vendar je s svojimi kritimi dolgimi med tirnimi peroni in z večjim številom tirov neprimerno boljši od ljubljanskega. K tem neprilikam pa je treba Še prišteti notranje, obratne težkoče glavnega kolodvora. Premajhni, pretemni in ne/d ra vi prostori v postajnem poslopju, skladiščih, kurilnicah in delavnicah, premalo tirnih naprav {ki so razen tega še zastarele), zapornice na mnogih prehodih itd., vse to silno ovira in podražuje obratovanje. Vlake premikajo na gorenjskem, glavnem in zaloškem kolodvoru, lahko bi jih pa pri urejeni železnici na skupnem ranžir-nem kolodvoru v bližini kurilnic in delav nic.
RESNICA O PROMETU NA
ŽELEZNIŠKEM PREHODU...
Inž. Klopčar trdi, da imamo v Ljubljani male prometne ovire z železniško progo. Prometno štetje pri Tvrševi in Gosposvet-ski cesti preteklega tedna pa kaže, da je v 24 urah prevozilo prehod na Tvrševi cesti v eni smeri z Jezice proti mestu 970 vozil in 3S25 kolesarjev. Odloča maksimalna obremenitev, ne pa povprečna. Tako znaša obremenitev med 7. in 8. uro v eni smeri 551 kolesarjev in 98 drugih vozil, na minuto 9 kolesarjev in skoraj 2 drugi vozili, torej trikrat več kakor povprečno. V tem času je prehod zaprt zaradi štirih tovornih vlakov tako dolgo, da se nabere včasih po 7 vozil na vsaki strani zapornice in po 40 kolesarjev, da o pešcih sploh ne govorimo. Dnevna maksimalna prometna obremenitev na prehodu na Tvrševi cesti znaša v obeh smereh 2045 vozil, 9600 kolesarjev in 15.700 pešcev. Prehod je zaprt v 24 urah skoraj četrtino dne, 5 ur in 56 minut/
...IN O ZADRŽANEM RAZVOJU MESTA ZA KOLODVOROM
Za Ljubljano je izdelava celotnega regulacijskega načrta sploh nemogoča, dokler ne bo rešeno tako važno železniško vprašanje; železnica s kolodvorom sredi mesta bistveno vpliva na razvoj mesta. Od Most do Šmartinske ceste deli severni del mesta od južnega kilometer dolg nasip, ki ima samo po en podvoz in prehod, a od šmartin-skega podvoza do Tvrševe ceste, na dolžino 1.200 m zavira gla>ni kolodvor razvoj mesta proti severu, kar sprevidimo po tem, da so lepa. zdrava stavbišča za kolodvorom nezazidana. Šest ulic in cest z živahnim prometom se slepo končuje na Masarvkovi cesti. Od Tvrševe do Janševe ceste je pa pretrgana zveza med Ljubljano, Šiško in Bežigradom na dolžino 1.300 m.
KAJ JE TREBA UREDITI?
Pravilen projekt za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla mora rešiti naslednje probleme: Za železniško upravo mora določiti po najnovejših izkustvih zgrajen osebni in tovorni kolodvor z vsemi potrebnimi prometnimi, obratnimi in nič-
nostnimi napravami, stavbami itd.; premikanje vlakov, zdaj na treh postajah, mora
združiti na novem modernem premikalnem kolodvoru; zastarele kunlniške in delavni-ške naprave je treba odstraniti iz sredine mesta ter zgraditi nove. bolj ekonomične zunaj mesta in blizu tovornega in premikal-nega kolodvora. Za cestno upravo mora določiti možnost od železniškega prometa povsem neodvisnega in preglednega cestnega prometa na vseh ali vsaj na glavnih križiščih z železnico. Za mestno upravo mora določiti odstranitev vseh ovir, kakršne so zdaj železniške naprave za razvoj mesta.
NALOGE TEHNIČNE PISARNE
IN KDO JE V NJI ZASTOPAN
Z namenom, da izdela takšen okvirni, celotni projekt rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozla ter da bi obravnaval vse probleme kot nerazdružljivo celoto in jih skušal rešiti na najbolj ekonomičen, estetski in tehnično ter finančno izvedljiv način, je bil ustanovljen z odlokom prometnega ministrstva in na pobudo ter posredovanje ljubljanskega akcijskega odbora ra rešitev železniškega vprašanja »Tehnični biro« pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. V tej pisarni se pečajo s študijem železniškega problema zastopniki in izvedenci železniške, banske in mestne uprave. Že s tem je nakazana ozka povezanost interesnih področij problemov Tehnični biro je prav za prav eksekutivna edinica sebi nadrejenega Ožjega tehničnega odbora; v tem odboru so razen zastopnikov železniške, banske in mestne uprave še zastopniki tehnične fakultete. Udruženja inženjerjev in arhitektov in Zbornice za TOI, tako da pisarna deluje sporazumno z vso gospodarsko in strokovno javnostjo ter že zato moramo od nje pričakovati nepristransko in pravilno rešitev.
Tehnična pisarna je bila ustanovljena z izrecno nalogo, da izdela generalni projekt za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vprašanja v smislu idejnega projekta inž. S. Dimnika; toda. sporazumno z ožjim tehničnim odborom si je nadela obširnejšo nalogo, da prouči tudi druge načrte za rešitev ljubljanskega železniškega problema od tehnične in finančne strani ter poda njihovo strokovno oceno.
Predavatelj je potem kratko opisal načrte, ki jih je morala pisarna proučiti, odnosno, ki jih proučuje. Opozoril je na njihove dobre in slabe strani ter dokazoval, zakaj so neizvedljivi. Pri tem se je opiral tudi na sodbe svetovnih in domačih strokovnjakov o rešitvah železniških problemov. Morda bi bilo prav. da bi se s takšno strokovno presojo načrtov o rešitvi ljubljanskega železniškega vprašanja seznanila tudi širša javnost po primerni publikaciji. Predavatelj je tudi povsem stvarno ter dostojno    presodil inž.  F. Klopčarjev načrt
Ljubljana, 1. julija Kakor sleherno naše sokolsko društvo, tako se je moral tudi šentviški Sokol v bivših časih pred osvobojen jem kruto boriti za svoj obstanek in svoj razmah. Pred 31 leti se Je zbrala peščica narodno zavednih naprednih mož in fantov, ki so kljub vsem oviram ustanovili Sokola, kateremu je takoj pristopilo precej mladih fantov in deklet, ki so pričeli gojiti telovadbo. Prihajali so vaditelji tudi iz Ljubljane in se je sokolska četa krepila čedalje bolj in je s tem tudi jela prevladovati sokolska misel.
V tistih časih in seveda tudi ne med vojno še ni bilo mogoče misliti na lasten ^Iom, vendar misel nanj ni bila nikoi opuščena. Po vojni so se znova zbrali Sokoli v svobodni domovini ui so člani postajali še marljivejši. Sokolski polet je dobil novih moči, povsod se je hotelo delati in ustvarjati, šentviški Sokol je takrat kupil lasten prostor ob glavni cesti, kjer je redno prirejal javne telovadbe. Ob 251et-nici šentviškega Sokola je bil na, zgodovinskih tleh vižmarskega tabora okrožni zlet in takrat je dozorela misel postavitve trajnega spomenika temu najznamenitejšemu narodnemu taboru v 1. 1869, kjer je slovenski narod formuliral svoj politični program, iz katerega se je porajala tu-
podvoza med Tvrševo in Gosposvetsko cesto. Predložil je tudi oba proračuna, tehnične pisarne in inž. Klopčarjevega, s navedbo cen del in izmer ter dokazal, da bi izvedba inž. Klopčarjevega projekta v resnici veljala — 16 in ne 6 milijonov. Zavrnil je dostojno tudi druge žaljive in krivične inž. Klopčarjeve očitke ter obžaloval, da inž. Klopčar ni navzoč.
Predavatelj je tudi navedel nekaj številk o stroških izvedbe poglebitvenega načrta ter zavrnil fantastične govorice o 300 milijonih in Še višjih vsotah. Naglasil je. da bo izvedba kateregakoli projekta zahtevala vselej prestavitev železniških naprav (kurilnice, delavnice) ureditev ranžirnega kolodvora, obnovitev zgornjega ustroja prog. novo postajno poslopje itd., a v zvezi a temi deli bo treba rešiti tudi druga vprašanja, ki se tičejo mesta (ceste, razvoj mesta); dosedanja proučevanja kažejo, da bi bila rešitev železniškega vprašanja v zvezi s poglobitvijo železnice najcenejša. Poglobitev sama na sebi, z izkopom, deponiranjem materiala, opornimi zidovi itd., bi veljala največ 45 milijonov din. Druga železniška dela, ki jih jc treba opraviti v vsakem primeru, pa oJfcrog 100 milijonov. To so povsem realne številke. Vendar pri tem ni vračunano, da bi železnica z ureditvijo pridobila veliko zemljišče na gorenjskem kolodvoru, da ji ostanejo tudi še mnoge tirne naprave in da bi lahko tudi vnovčila gramoz, ki bi ga izkopali pri poglabljanju.
Načrt poglobitve ni nekakšna ljubljanska posebnost; videli smo skioptične slike poglobljenih kolodvorov v Franciji, v Nemčiji in Ameriki. Slišali smo strokovne sodbe svetovnih strokovnjakov o poglobitvah. Le zakaj se takšnih predavanj iz-ogibljejo ljudje, ki sicer toliko govore proti načrtu poglobitve?
INŽ. KLOPCA R JE BIL SODELAVEC POGLOBITVENEGA NACRTA
Prihodnjič bomo poročali še o predava nju univ. prof. inž. A. Hrovata o prizadevanjih mestne občine, da bi prišlo do rešitve ljubljanskega železniškega vprašanja in o delu akcijskega odbora ter sodbo o Klopčarjevem in drugih projektih. Ob tej priliki omenjamo samo še, da je predavanja inž Leskovška izpopolnil še inž. Dimnik s presenetljivo ugotovitvijo, da je bil tudi inž. Klopčar sodelavec poglobitvenega načrta; idejni načrt poglobitve je izpopolnilo okrog 30 strokovnjakov in med njimi je bil tudi inž. Klopčar, ki je podal strokovno mnenje o kanalizaciji mesta v zvezi s poglobitvijo, se izrazil zelo pohvalno o načrtu ter želel projektantu mnogo uspeha. To je bilo 1. 1935...
Predavanje je doseglo popoln uspeh. Bi lo je zelo dobro obiskano. Razprava o obravnavanih   »problemih se bo nadaljevala ob prihodnji priliki.
di jugoslovenska ideja. Osnoval se je gradbenim odbor z nalogo sezidati di-uštvu prepotrebni sokolski dom. ki naj bi bil obenem dostojen spomenik Viteškemu kralju Aleksandru Žedinitelju. Akcijski odbor je takrat takoj razposlal pozive ozi roma prošnje vsem slovenskim denarnim zavodom, industrijskim podjetjem in raznim ustanovam za dobrohotne prispevke, toda uspeh je bil malenkosten.
Društvo s svojim res agilnim starosto dr. Arkom na čelu pa navzlic težavam ni odnehalo in vodi akcijo za postavitev dostojnega doma naprej. Odbor društva je u videl, da prostor ob cesti ne bo zadostoval za postavitev reprezentativnega poslopja, zato je kupil večji prostor v izmeni 10.000 kv. metrov na polju za št. Vidom, kjer bo poleg doma tudi obsežno telovadisče.
V korist bodoče zgradbe je Šentviški Sokol priredi že 11. t. m. lepo tombolo, ki je prinesla nekaj gmotnega uspeha. Jutri pa bo društvo polagalo obračun svojega dela z javnim nastopom, ki bo ob 15. na letovadišču v št. Vidu ob glavni cesti. Scn-viški Sokol vabi na to prireditev vsa bratska društva iz okolice in narodno občinstvo, ki naj moralno pa tudi gmotno podpre šentvidčane pri akciji za zidav odo-ma  Jutri torej vs£ v St. Vid!
Ljubljana, 1. julija V proslavo društvene 30-letnice priredi viški Sokol drevi ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju jubilejno telovadno akademijo, s katero hoče viški Sokol pokazati javnosti uspehe svojega dela v telovadnici. Za akademijo so se vsi telovadni oddelki temeljito pripravili, saj bodo nastopili pred kritičnim ljubljanskim občinstvom. S težkim srcem se je viski Sokol odločil, da bo imel svoj nastop v Tivoliju, toda prisilile so ga razmere, saj je lansko leto izgubil krasno urejeno telovadisče, ki ga je z velikimi žrtvami zgradil pred 6 leti. Toda društvo ni klonilo, vkljub temu se je odločilo, da svečano proslavi svoj jubilej z akademijo in javnim telovadnim nastopom, ki bo 6. avgusta t. 1. Ob tej priliki bomo razvili tudi dečji prapor, ki mu bo kumovala naša marljiva sestra Slava Bcnčanova.
Za nocojšnjo akademijo, ki bo brezdvo-ma našla topel odziv pri občinstvu, je določilo načelništvo nastopen spored:  l. na-
Jubilej laškega Sokola
Davno, davno že je bilo. ko je priletel iz zlate Prage sinji Sokol k svojim južnim bratom. Plovee nad Laškim je žalostno povečal svoja krila, ker tujec mu je bil brat na rodni slovanski grudi.
Preko cetn pa j< zavel ork~n in v gromu in blisku so padale trdnj-ive, a na njihovih razvalin "h si je ?.grrv.lil P^okol čvrsta gnezda. Tako tudi v I^a^kem in iz malega gnezda je zrasla mogočna sokolska trdnjava.
Dvajset let je minilo od tedaj, ko se je Sokol prvič spustil iz s njih višav na ta rajski kot.ček naše domovine. Kljuboval je viharjem in nevihtam ter zre danes s ponosom nazaj na to sokolsko delo dv^h desetletij.
Osiveli so sicer Sokoli, ki so pred 20 leti slati ob skromnem sokolskom gnezdiču. M. rs katerega od njih krije celr> že zelena ruša. Toda ideja, položena takrat v to malo sokolsko gnezdeče je klila dalje :n oni «:.siveli Sokoli. Ki so kumovali ob njegovem rojstvu, pojačeni z mlmlTni sokolskim rodom, ščitijo danes to sokolsko svetinjo. A cele čete narašča mikov m sokolske dece jedva čakajo, dn stopijo nekoč v vrste sokolsk h čet in se. prežoci sokolskih idej in brezmejne ljubezni lo rodne grude, vzpnejo preko vsakdanjosti.
Dn? 9. julija pa se bodo zbrale v Laškem številne sokolske čete. da počastijo svojega sokolskega druga ob njegovem ju-
Za julij 1939 je mesečni horoskop nenavadno svojevrsten z aspekti med planeti, ki kažejo na izroune dogodka, ki se utegnejo še v teku julija pripetiti, ali pa bodo v juliju »sproženi«, njih učinek pa bomo občutil- šele pozneje.
Saturn se premika v osi med Jupitrom in Uranom, obenem je Saturn v enaki oddaljenosti od Marsa in Pluta, k3r kaže na katastrofe v izrednem obsegu. V juliju in v sledečih mesecih sta pa tudi Uran in Neptun v trigonu, to je konstelacija, ki se ponavlja samo vsak:h 60 let in je po svojem učinku dolgotrajna in izredno pomembna.
Mesec julij se prične s kritično konstelacijo. Dne 1. julija sta Venera in Neptun v kvadratu, kar kaže na zmede in prevare v čustvenem doživljanju, človek izgubi pod takim vplivom kntrolo nad samim seboj ali je do sebe premalo strog, zato slede nevšecnostJi. Kvadratura kaže tudi na škandale in slične zločine ter na nervozno razpoloženje, že dne 3. julija sledi drugi kritičen aspekt, to je kvadratura Merkurja z luninim vozlom, ki nagne ljudi, da kritično presojajo dosedanje zveze in skušajo stare vezi pretrgati.
Dne 6. julija bosta Merkur in Jupiter v trigonu, kar kaže na pcživljeno duševno življenje pri posameznikih in na optimistično razpoloženje, dne 7. julija pa bosta Uran in Neptun v trigonu. Ta tri gon je najpomembnejša konstelacija ne samo v juliju, marveč v vsem letošnjem letu.. Ponovila se bo dne 14. avgusta, učinko-v?la pa bo v juliju in avgustu in s presledki do konca leta ter še prihodnje leto. Ta nenavaden aspekt se ponavlja, samo vsakih 60 let. Astrologi pravijo, da obvlada Neptun duhovno življenje, Uran pa je planet presenečenja. Po tej razlagi je sklepati, da bo letos ali morda šele prihodnje leto trigon med Uranom in Neptunom sprožil orjaško idejno borbo v svetu, to se pravi, da se utegne pričeti letos odločilna borba med svetovnonazorskimi, so-cialnirni in kulturnimi idejami.
V tej zvezi ni nezanimivo omeniti, da je bilo pred 60 leti ob taki konstelaciji uresničeno stremljenje nekaterih evropskih držav, ki so iskale svoj življenjski prostor v kolonijah. Pred 60 leti je bila tudi sklenjena trozveza med Italijo, Avstriji ki Nemčijo. V zgodovini Nemcev ae kažejo obdobja po 60 letih nazaj od letošnjega leta kot izredno ekspanzivna obdobja, na primer borba nemškega nacionalizma proti Metternichu, vrhunec politične moči Friderika Velikega po Sedemletni vojni, proglasitev Pruavje za kraljevino itd.
Tja do srede julija kažejo aspekti v spolnem na lepo vrezom m na dobro razpoio-
stop vseh telovadnih oddelkov med petjem iLe naprej brez miru-, skupne proste vaje vseh oddelkov, 2. moška d. ca. preskoki čez konja, 3. Ženski naraščaj: devetorica, 4. moški naraščaj: drog, 5. ženska deca: vaje z loki, 6. moški naraščaj: preskoki Čez konja, 7. starejši bratje: proste vaje. 8. ženski naraščaj: vaje na dvovtšin.-ki bradlji, 9. člani in članice rSvoboda-r simbolične proste vaje. 10. Kresna noč, zbii-ka simbrlienih telovadnih plesov, ki nastopijo pri njej vsi mladinski oddclkv Pri akademiji bo sodelovala godba Sokola 1 Tabor. Vabimo sokolsko članstvo tn p*;,a>-lje društva, da v polnem številu poae*1jo akademijo in naj si nabavijo vn«'.pnJc-Že v predprodaji v pisnrni Ljubljan.-k*tga Sokola me 1 uradnimi urami in zvečer od 19. dalje pri blagajnah na telo\\*:disču.
Drevi vse, kar sokolsko čuti naj pose t i akademijo viškega Sokola, ki se bori za nakup  novega   letnega tolovadišča
1'prava Sokola  Ljubljana — VIČ
bileju kar bo ena najpomembnejših letošnjih trfnftfT.ffl manifestacij tukajšnjega, okrožja.
Že na predvečer, t j. 8 julija r*> z narašča js k o aka iem jo storjen nekak m vi v to jubilejno slavnost. Dne 9 julija pa se bodo ob 9. uri kosali naši mladci v med-druš-tvenih nnra-š&t jskih tekmah. Ob 14. uri pa oo zbor soktlskega okrožja z razvitjem društvenega naraščajsk a p? ra, nato pa povorka skozi mesta, Temu sledi ob 16. javen nast>p in nato družabna zabava. Se poatboj pa moramo omeniti okusno urejeno s- kolsko razstavo, ki bo otvorjena prav ta dan v BolmMBaai <>irm, in W bo nn zorno preti« Kila dru.-1 veni razvoj in delovanji Od njegove ustanovitve pa do Metaega jubileja.
Ne delamo nikako kričeče reklam'1, ker vzeten za čare narave, ki jih mu Laško v tega kralja ažurnih višav, in kdor je d<>-dobro vemo. da Mor je Sokol m kdor cenJ toliki meti nudi, ta ne bo zamu !il te 'epe pi like ter bo prihitel dne 9 julija v La-ftko.
Iz Poljcan
— Pozor na pitno vodo. Ker po nedavnih številnih poplavah zaradi onesnaženja studencev in vodnjakov obstoja nevarnost rajnih    črevesnih   nalezljivih  bole/ni, se
prebivalstvo opozarja, nai iz poplavljenih
studencev in vodnjakov pije le prekuhano vodo Ako je kje potrebna desinfekcija, prijavite to zdravniku.
ženje vseh, ki si bodo lahko v teh dneh privoščili poletni oddih. V drugi polovici julija pa bodo prevladovali kritični aspekti.
Dne 16. julija bosta Venera in Jupiter v kvadratu, kar kaže na disonanco med željami in trdo stvarnostjo, kateri povzročajo nezadovoljstvo, občutljivost in konflikte. S treznim preudarkom lahko človek premaga take nevšečnosti.
Dne 19. julija bosta Merkur m Uran v kritičnem kvadratu. Uran obvladuje predvsem mišljenje in ker je v neharmonični zvezi z Merkurjem, kaže aspekt na raztresen ost in nervoznost z običajnimi posledicami takega razpoloženja, ki so sla*-ba volja, ra^jdražljivost. nataknjenost in preobčutljivost, nesporazumi in razdori. V takem razpoloženju je treba pač ohraniti mirno kri in trezno glavo.
Dne 19. julija bosta pa tudi Mars in Saturn v kvadratu. Mars obvladuje voljo in delavnost ter podžiga človeka, Saturn pa ga ovira v razvoju in dejavnosti. Kvadratura med obema planetoma utegne povzročili notranje konflikte zaradi impulzov, ki nalete na ovire, zaradi hotenj, ki se Jbn zoperstavi trezen premisi a k, in zaradi volje, ki se ne more pretvoriti v dejanja. Z obvladanjem samegr sebe je mogoče take konflikte premagati, kdor tega ne zmore, bo v dneh okoli 19. julija nepremišljeno in brezobzirno ravnal ter lahko doživel huda razočaranja in notranje polome.
Dne 23. julija bosta Sonce in Mars v opoziciji. Posameznik', bodo hoteli uveljaviti svojo voljo, a prenaglo in nepremišljeno ter bodo naleteli na odpor drugih. Samo tisti, ki ravna v takem razpoloženju s polnim občutkom odgovornosti in s preudarkom, more imeti v takih polmerih uspeh. Opozicija kaže v splošno tudi na požarne in prometne nesreče ter na elementarne nezgode ter v splošnem ni ugodna za zabavišča in gostinske obrate.
Dne 24. julija bosta Sonce in Saturn v kvadratu, kar kaže na duševne in organske motnje, posamezniki bodo doživeli na ta dan sli nekaj dni prej in pozneje duševne depresije in se bodo odtujili ljudem, ki so jmi bili doslej blizu. Nekateri bodo sli vase, kakor rečeno, in utegnejo imeti od tega koristi v razvoju svoje osebnosti
Dne 27. julija bosta končno Sonce ta lunin vozel v kritičnem kvadratu, kar ka-ž ena. neoarnost ločitve in odtujitve od doslej ljubljenih oseb. Zelo kritičen je tudli zadnji dan v juliju, to je 31. julij z opozicijo med Marsom in Venero, kritičen zlasti za ljubezensko Življenje. S to konstelacijo med Marnom ae konča lerednu dolga serija samta kritičnih aspektov v drogi potovtat maaeoa Jasnim,
Viđovdanska sokolska proslava v Ljubljani
Krasen večerni telovadni nastop Ljubljanskega Sokola
Nad 40CC gledalcev
Ljubljana, 1. julija Za letošnji Vidov dan bi mor^l r/ti v i Ljubljani jubilejni sokolski zlet v proslavo 751etnice najstarejšega Sokola na slovanskem jugu — Ljubljanskega Sokola. Iz različnih razlogov, ki sta jih objavila sokolstvu in javnosti sl-vnostni m zlatni odbor, je jubilejn zlet, ki bi privibil v Ljubljano nad 25.000 sokolstva. odlož~n Jn bo leta 1943 ob proslavi 801etnice matic- ! nega društva. Da pa ta jubilej ne gre ne-opaženo mimo našega sokolstva in narodnega občinstva, je priredil Ljublj.n-ski Sokol na Vidov dan zvečer na telovadišču v Tivoliju večerni telovadn nastop, ki je privabil na krasno telovadisče nad 4.000 gledalcev. Krasna lun na poletna noč, Sviganje raket visoko pod zvezdnato nebo je svečano razpoloženje še bolj povzdignilo. Pred pričetkom n*stopa je priredila vojaška godba p ramena dni koncert, ki je privabil velike množice občinstva. Pred nastopam je zletela v zrak mogočna raketa, ki se je iz nje razvila velika državna trobojnica, kar je občinstvo pozdravilo z vzkUkanjem in navdušenim ploskanjem. Akademijo so pose ti] i zastopnik di vizionar ja podpolkovnik Oblak, starosta br. Gongi, zastopnika župe br. inž. Bevc in tajnik Flegar, predstavniki nase hrabre vojske in številni zastopniki na-rotknn m ku4turnm organjgaeg, Sv v ada je j
bilo zbrano v polnem številu ljubljansko in ckoliško sokolstvo.
Pod vodstvom načelnika br. dr. Ivka Pustiška so prikorakali na telovadisče člani, Članice, mraJčajniki in naraščaini-ce, kr. so prav dobro izvajali hkratne preskoke Čez 9 konj. Občinstvo jih je nagradilo z viharnim odobravanjem. Za njimi je prav dobro cmravilo 16 članic ?n 28 članov dr. Murni kove proste vaje za jubilejni zlet leta 1933 v Ljubljani. Krasne ta težke vaje so zbujale toplo priznanje občinstva. Na bradlji je nastopila vrsta najboljših, ki je za svoje efektne in krasno izvedene vaje žela nedelj eno pohvalo, nakar sta nastopili vrsti članov in narašča jn i kov v izmenskem teku z gorečimi baklami in s preskoki čez goreče zapreke. Zmagala je vrsta narašča jnikov med navdušenim ploskanjem gledalcev. Po izmenskem teku je nas top. lo 20 članic m 20 narašča jnic a hkratnimi vajami na S gredeh, ki so dobro uspele. V temi so zatem prikorakali naraščpjniki (32), ki so vaje z gorečimi kiji po valčkovem taktu opravili skladno ta prav dobro, kar je občinstvo sprejelo z viharnim odobravanjem. Na drogu je zopet nastopila vrsta vrhunskih telovadcev, ki je za svoje odlično izvedene vaje žela vsestransko priznanje. Posebno sta se odlikovala br. Boris Gregorka in nas olimpijski tekmovalec br. Porte, pa tudi ojata-
Le naprej, brez miru...
Jutri bo sokolski praznik v št. Vidu
Šentviški Sokol vabi na svoj nastop — Podprimo ga, da mu olajšamo zgraditev doma
Astrologi o juliju 1939
Trigon med Uranom in Neptunom, dolgo učinkujoča in samo vsakih 60 let ponavljajoča se konstelacija
Stran 6
»SLOVENSKI NARO D«, sobota, 1. Jurija 1939.
Štev. i4o
Zakaj je reševanje iz podmornic težko?
česa ne vedo ljudje, ki niso še nikoli videli
nji
od znotraj in ki ne poznajo
•  mornioo. Dokler delujejo strojno naprave, ■  lahko daje podmornica       fr* potom radija sM SPStlofanOi signalov.
pod morsko gladino
Zadnje dni ae Jb pogosto načelo rrje. kaj je Dwfaw refiOcnd aparat. Mnogi
ljudje ne razumejo, zakaj so mornarji v podmornici tađoo pogosto obsojeni ne smrt, saj je vendar njihova rešitev navidez tako lahka. Poglejmo torej, kako je s reševanjem posadke potopljenih podmornic.
Kolikšno globino prenese človek
čie se podmornica pogrezne pregloboko, je s tem avtomatično padla odločitev o usodi ni ene posadke. Na rešitev se da misliti samo v giobini, ki jo še preneseta Človeški organizem in odpomont podmornice. Kakšna globina je to? Znano je, da se pritisk poi vodo na vsak. predmet poveča z globino a Ti z višino vodnega stolpa. Telo podmornice je preračunano samo na določeni pritisk. sk**»r bi bila podmornica pretežka- Ta piitisk določa tudi globino, do katere se more podmornica brez nevamcasti pogrezniti -— povprečno 50 do SO m_
Ker se pa rsčuna vodno z izločenim koeficientom "varnosti, prenese podmornica tudi večje globin0 Tako se je zgodilo, da se je med svetovno vojno pogrezn:-la italijanska podmornica za celo uro brez poškodbe 109 m globoko. Navadno sta pa v večjih globinah podmornica in posadka izgubljeni, kajti ped pritokom voanega stebn-. popuste zakovice, obod poči in posadko ali stlači ali pa zalije /oda. Kar se tiAe pritiska, odloča trdnost podmornic nega telesa. Človeško telo prenese večji pritisk. Do 100 m globine Lahko računamo z možnostjo rešitve, toda samo s pomočjo pesebn h naprav. Nevarnost za človeka namreč ni v velikosti pritiska, temveč v nagli izpromembi pritiska, ko pripiava človek iz globine na površje.
Povprečno do 15 m se lahko človek pogrezne v morie brez nevarnosti in brez dihalnega r.parata. kakor delajo pogosto lovci biserov, morsk h gob. korald itd., ki vzdrže pod vodo 2 minuti ali še več. Zato rešitev posadke iz te globine ne pomeni nobenih težkoč. če morejo mornarji priti iz potopljene podmornice. Voda sama i vime telo na rovršje in če si človek še pomaga z rekami, zadostuje nekaj mmut. pa j p. re.šo.n. Na vodi se pa l.?hko drži s pomočjo rešilnega pasu. če bi pa moral človek ostati nekaj časa v ozračju, čigar pritisk bi odgovarial globini nad 15 m. bi biflo že nevarno dvigniti se na površje. Dvigati se mora v takih primerih zelo počasi m previdno. Tkivo organizma in kri sprejemata namreč pod pritiskom vase mnogo dušika, ki se pri znižanju pritiska izloča v ohlik* mehurčkov, v tenke žilice., kjer zadrži dotok krvi in tako nastane smrt. Zato se mora človek dvigati iz mori3 poč a si. da se prenasičenost z dušikom izravna
Davisov aparat
Kakor je bila posadka letala pred izumom padala obsojena na smrt. če se je letalo v zraku ponesrečilo, tako tudi posadka podmornice prej sploh nI imela upanja na rešitev, če se je podmornica potopila. Anglež Daviš se je pečal najprej s konstrukcijo dihalnih aparatov za rudarje, potem je pa posvetil vso svojo iznajdljivost reševanju podrnormških posadk. V podmornici ne more imeti vsak mornar skafandra, ker je ta obleka prevelika in prenerodna. Tudi potapljaška obleka, z oblo za glavo ni prikladna., kajti 100 takih oblek bi ne mogl spraviti v podmornico.
poetaornice za wwWgn. člana posadke. S tem aparatom se Je sbSsd pet mornarjev podmornice kPoseJdon«. potopljene istega lena 30 m gtoboJoo. Podoben aparat uporablja amesgfaa BflttBfci m nazrsa ga lung (pljuča*- RazBnrje se samo v tem, da je kisik neposredno v mehu. kjer ga je 10 Jltrov. Lun g je rešil posadko ameriške podmornice "*S—4c iz globine 32 m, Dviganje enega moža je trajalo pet minut po vrvi, opremljeni z vozH, pri katerih se je vsak ustavljal, da bi ne bil prehod pritiska prenagel
Zakaj se ne resi vsak mornar, če ima na razpolago rešlni aparat. Tudi pri najboljši volji ne more imeti 80 do 100 članov posadke neprestano rešilnih aparatov pri rokt-Ja, zlasti če katastrofa onemogoči dostop do nekaterih oddelkov podmornice. Posadka je sicer dobro izvežhana v rabi režimih aparatov in aparate večkrat skrbno pregledajo. Navzlic temu pa lahko nastanejo presenečenja, če zadene podmornico nesreča nenadoma, po doflglh letih uspašne plovbe.
Rešilne celice
še do svetovne vojne sploh ni bilo mogoče uiti iz potopljene podmornice. Velikanski pritisk vodnega stebra je namreč onemogočal odpreti poklopce. Zadostuje, če pomislimo, da znaša pritisk v globini 10 m na poklopec s premerom samo 50 centimetrov okrog 78 ton. Med svetovno vojno, ko se je nekaterim članom posadke posrečilo rešiti se skozi torpedne cevi, so prišli na konstrukcijo rešilnih celic, s katerimi so zdaj opremljene vse podmornice, v eno celico lahko gre do pet mož, potem se pa poklopec zapre in vanj se spusti voda. ki iztisne iz nje zrak. Ko se pritiska izravnata, lahko brez težave odpro stransko odprtino in se tako dvignejo na površje.
ni preizkusil življenja v pod-TiMjrnfcs", bo težko razumel, kako d^primi-rajofio vpliva na posadko že samo pomanj-prostora in zatohlo ozračje tudi ormeJno vožnjo. Samo kapitan okoli periskopa se lahko nekoliko svobodneje in pa nadaj in spredaj v torpednih je več prostora. Drugače se pa neprestano dotika z rameni nešte-cevi in pip, če hodi po podmornici. Iz ▼ prostor se pride le skozi ovai-Na vsaki strani ima za seboj valjarjev Diesel ovih motorjev, od kafterfh puhti neznosna vročina. V drugem glavnem prostoru so akumulatorji za ploMbo pod vodo. Ta pa smrdi po kislini ai os tefee mornar k počitku v svoji celici, j eto prav za prav samo nekakšna pre-gjBBJa, točno odmerjena za njegovo telo, podobna kovinasti krsti.
Zdaj si pa mislimo, da se postavi podmornica poševno, da začne teči iz akumulatorskih posod kislina, kajti posode morajo imeti ventile. Kislina zalije vse, razvijejo se strupeni plini, povsod se raz-Kva smrdeča nafta. Kdo bi se potem takem čudil, da mornarji ne morejo priti do torpednih odprtin zadaj v podmornici, čeprav moli zadnji del iz vode in da se tudi ne morejo rešiti skozi glavno odprtino, ki je pri dolžini podmornice 100 m skoraj 50 m globoko v vodi, kjer rešilni aparati odpovedo? Mornarji v podmornicah dobivajo sicer dnevne do kl ade, v na-
run
*Ci Siri**«.
Tega se je Daviš zavedal in zato je skonstruiral enostaven in lahek dihalni aparat, kakor ga vidimo na prvi sliki. Glavni njegov sestavni del je gumijasti meh s prostornino dobrih 8 litrov, zvezen x gumijasto cevko, ki ima na koncu ustnik. V mehu je apno. ki lahko vsrka 38 litrov ogljikovega kisika. Ta namreč bolj ovira dihanje, nego pomanjkanje kisika. Spodaj je valjarček. v katerem je 36 litrov kisikn. stlačenega na 25 atmosfer. Dotok kisika se da uravnati s stranskimi
prpicami. Zdravniško je pa bno preizkušeno, eta. vdihavanje čistega kisika človeškemu organizmu tudi pod pritiskom ne Škoduje, samo če ne traja predolgo. Nos je Stisnjen s posebno zaponko, na oči se pn nataknejo naočniki.
Parat tehta okrog  5 kg in angleška
admiralitota ga je 1. 1981 odobrila a vse
Ker je ostala v celici zračna mo=:ija, so mogli mornarji še dihati. Toda zrak je bil stlačen na toliko atmosfer, kolikor metrov je ležala podmornica pod morsko gladino. Zato se smejo morn-rji tudi z rešilnim dihalnim a pa trtom dvigati iz morja le počasi. Potem se voda iz celice izpusti do telesa podmornice in vsa procedura se ponovi. Ne smemo pozabiti, da se lahko dvignejo naenkrat samo štirje do pet mož, da je njihovo dviganje dokaj počasno in da se pri vsakem nadaljnjem turnusu podmornica napolni z vodo. Zato se navadno posreči rešiti le del posadke. Ce se zapi-či podmornica s prednjim delom v morsko dno. kakor nesrečna engleska podmornica 2>Thetis<r in če je nagnjena za dobrih SO stopinj, se izprerneni lega rešilnih celic tako, da mornarji ne morajo iz njih.
Rešilni zvon
Daviš je konstruiral tudi rešilni zvon, ki naj bi bil nekakšna medstanica pri dviganju na površje iz velikih globin. Ce leži podmornica vodoravno, se da rešilni zvon spustiti na njeno površino. Drugače ga pa morejo spustiti samo do gotove razdalje in posadka vstopi vanj, če se ji posreči priti iz podmornice s pomočjo rešilnih celic Tako reševanje vidimo na tretji naši sliki. Prehod posreduje vrv, obremenjena z vozli. Vstop je tudi omogočen na principu izravnanja pritiska med vodo in zrakom. V rešilnem zvonu so razne rešilne naprave za izravnavanje pritiska, ki čistijo zrak. Davisov rešilni zvon se je že večkrat obnesel, tako tudi ob nedavni katastrofi ameriške podmornice. Da bomo ra zumell zakaj ni mogoče rešiti vse posadke, moramo vedeti, da traja delo dve uri. preden potegnejo rešilni zvon iz globine 45 m, če hočejo paziti na vse varnostne ukrepe. Tn pri tem ni treba, da bi bil rešilni zvon posebno velik.
Za varnost podmornic
Razen opisanih dihalnih aparatov, rešilnih celic in rešilnega zvona je vse telo podmornice razdeljeno iz varnostnih razlogov z vodotesnimi pregradami, s tako zvaninii prelazi. Razen tega ima podmornica spredaj in zadaj obtežitev, ki se da odklopiti in tako se ladja olajša, Ce ne zadostuje več zračni pritisk, da bi potisnil vodo iz celic. V podmornici mora biti tudi varnosti. Ce se podmornica potopi, spuste posebna naprava za vsesa vanje ogljikovega kisika. Ce je v zraku le 6% ogljikovega kisika, so mornarji v smrtni nevarnosti, e Cse podmornica potopi, spuste iz nje barvo, da se vidi, kje se je potopila. Zanjmivo je, da je podmornica »Pro-
metbensc, ki je zavozila v pa mik in se takoj potopila z vsemi odprtimi odprtinami,
vendarle izpustila rešilno bojo, čeprav je morala biti skoraj vsa posadka takoj mrtva, V boji je pritrjena cevka, skozi katero prihaja zrak v potopljeno podmornico.
Toda ob veliki globini in ob razburkanem morju zrak skozi cevko ne more v pod-
šem denarju nekaj na 200 din poleg normalne plače, toda kdo bi jim zavidal ta zaslužek? Trd je njihov kruh in težko njihovo življenje tembolj, ker visi vedno na nitki. Noben poklic ni tako težak in nevaren, kakor oni od mornarjev v podmornicah. Rudarski poklic je tudi naporen in nevaren, toda še daleč ne tako, kakor poklic mornarjev v podmornicah.
S kolesom okrog sveta
V Berlinu v okraju Langvvitz živi čil in zdrav Heinrich Horstmann. ki je prvi prevozil s kolesom pot okrog sveta. Na pot je krenil 2. maja 1895 iz Dortmunda in vrnil se je Čez dve leti in tri mesece, namreč 16. avgusta 1897. Prevozil in prepotoval je okrog 65.000 km od teh okrog 2 000 km peš. Pot ga je namreč vodila tudi skozi divje krajine med skalami in preko močvirij, kjer se .s kolesom ni mo gel voziti.
Hop:tmann se ni žuril. ker je hotel na svojem potovanju spoznati tudi prebivalce krajev, koder je potoval. Zato je rabil za pot preko Amerike leto dni. V Ameriki je prišel tudi med Indijance, ki še nikol, niso videli kolesa in ki jih je moral učiti ko. lesanti. Indijanci so bili za kolo tako navdušeni, da so mu ponujali zanj vse mogoče, pa ga. seveda ni hotel dati.
pa visela palica, šimpanz je :mel v eeHeJ zaboj in takoj ga je postavil predse, sto. pil nanj, snel palico in potegnil z njo plod k sebi. Ali pa je imel bambusove prot*. Vsak sam zase je bil prekratek, do olota ni ^egel, toda proti so se dal; zatak:. ti drug v drugega in to je šimpanz storil Sestavil je dolg prot in potegnil tako plod k sebi. In ko se je naučil delati to «-am
od sebe, se je igral z drugimi proti ki niso spadali skupaj tako, da je luknjico • ai:s nI ali pa ožji prot celo odgrizniL SLmpanz torej ima intelekt, čeprav je pri. mitiven Njegova odkritja se zd'» kot srečna naključja v posebno jasnih trenutkih I S tem se šimpanz razlikuje od človeka, ki j ima take jasne trenutke vedno
Roman malajskega princa
Proti bratovi volji se je princ Mahmud oženil s icroja-
čevo hčerko
Malajski princ Mahmud iz Trengana, brat vladajočega trenganskega sultana. je oženil V Oxfordu s krojarevo hčerko Jovce Blenoovo in odpotoval v Indijo da predstavi v Kuaia Trenganu ženo svojemu bratu.
Princ Mahmud. čigar romanćek s bCer-ko krojača in perice se je zaključil s poroko, je študiral v Oxfordu. Tam .-e jo z Joyce seznanil, ko je naročil pri njenem očetu obleko. Princu je bil dodeljen v po. ko jeni angleški kolonialni častnik, ki * je obvestil sultana, da -e je njegov brat za. ljubil v krojačevo hčerko. Sultan s tem ni bi zadovoljen. Lani poleti je nehal pošiljati bratu denar in pozval s a je. naj se takoj vrne domov brez svoje i:Tvoljenke. sicer da bo izgubil vse rodbinske pravice. Pline Mahmud je bil že na parmku in hotel je odpotovati domov, da bi bratu vse pojasnil, pa si je v zadnjem h.pu premislil. Ba.1 se je da bi se težko vrnil iz do movine k svoji izvoljenki brez katere ni mogel živeti, če bi se mu ne po rečilo pregovoriti brata, da bi se m»r.jaznil z njegovo izbiro. Zato je --poročil bratu, da se raje odpove vsem pravicam Iij  aa se
Ka] je intelekt?
Učitelj in učenec vesta enako dobro, da je potreben pri učenju čas. potrpežljivost in ponavljanje. Mrčesu se ni treba učiti, pa tudi ne zna se, ker ima inst nkt po katerem že od začetka ravna. Pes se mora učiti, toda k učenju ne prispeva sam nič novega, njegovo učenje je dresura. V raz. vojnem načrtu stvarstva je pa poskrblle-no še za tretjo napravo, ki združuje v sebi prednosti instinkta in dresure. To je intelekt. Robinsona na njegovem otoku postavlja pesnik v vedno nove položaje. In Robinson ne trati v njih čaca. temveč dela odkritja s preudarkom in s tem. da stvari razume.
Odkrivati ali izumljati je stvar intelek. ta. Sredstvo, da se more to doseči, so pa razni tehnični pripomočki. Zaprite recimo psa v kletko. Pred mrežo leži ko,r mesa, v nji leži palica s kavljem in kak drug. predmet, s katehm bi se dalo meso potegniti bliže. Toda pes sam ne pride na to. da bi palico aH karkoli porabil za orodje. Tulil bo in £ kak al po kletki, toda cilja ne bo dosegel, čie bi ga pustili tako, bi od lakote poginil, čeprav ima kos mesa pred seboj. Z dresuro bi ga lahko pripravili do tega, da bi si pomagal s palico, sam bi pa nikoli ne prišel na to.
Ckrvek bi si pat tu znal pomagati, pa. naj bi bil se tako primitiven. Človek   i i
izdeluje orodje in ga rabi, živali pa ne.
To pa ne velja brez izjem. Ravnatelj nemške antropoidne Stanice na Tenenffi W. Kohler je delal take poskuse s šimpanzi
in ti so si pomagali kakor človek. Pred mrežo je k&al ptoO. V poakušcu četo je
trn pieživljai z delom. Prodal je potro listek in svoj avto. Tako si je preskrbe* nekaj denarja za začetek, dokler bi np d<#-bil službe Hotel se je preživljati kot šof*-r al; natakar. Potem je pa sklenil H : igrati do konca. Pomagal *i jV z mstruj-. _am_ Bratu je tudi srumViU. da bi se s»kl;ce-val na -voje piaviee angleškega dižaviia. na. če bi hotel nastopiti proii RJsmu in če bi ga hoteli izgnat iz Anglije Suh m iz Trengana, ene izmed nefederiranih m i-lajskih uržav pod angk\sko zaščito, vladaj* 200 000 podiožnikov in 14000 kv. km ^b-regajoce dežele na vzhodni obali Malajskega polotoka je končno aklen 1 pobo. Lati 10 z bratom brc:-: .->...< ;i ala PnncM.«n mul je tretji izmed bratov po ■tlfostj. a trenganski sultan ima že dva rvna tako da Mahmud ni pretendent na prestol. Iz njegove že.nitve torej ne bodo nastalj duiastične zmede. Sultan jc brzojavi! iz Kuale Trengana. svojepa sedeža, da bi vendarle rad vinel bratovo nevtsto. Princ Mahmud je sklenil pred taviti mu jo, I > da za vsak slučaj že kot svojo ženo. ki ji bo potovanje na Malaj k, polotok obenem ženi tov aujsko  potov a-n je.
Edisonov prvi izum
je bil avtcri?t?*f čni števec glasov — Toda z njim izumitelj
ni imel sreče
Pred dobmm 70 leti L j^mrja 1869 je dobćl Thomas Alva Edison prvi patent: na štetje glasov v zakonodajnih skupšči, nah_ Bodi takoj povedano, da Edison s tem izumom ni imel sreče. Bilo mu je ta_ krat 22 let pa je že imel za seboj trd ko? življenja telegrafista, ki se je potikal po Ameriki. O prvem Kdisonovem patentu T«še njegov življenjepise*: S. Bryan.
Na Court Streetu je ime) delavnico neki Karel WiUiams, izdelovalec električnih aparatov. Tam je bil Edison dobrodošel gost in s pomočjo \Villiamsovih delavcev je izdelal model svojega prvega patentiranega izuma. To je bil avtomatični števec glasov, za katerega je dobil 1. junija 1896 patent št. 90.646. Telegrafist Robe ris je vložil v podjetje kapital 100 dolarjev, a za pravnega zastopnika sd je Edison izbral Carolla VVrigta, ki je postal pozneje ravnatelj enajstega ljudskega štetja in je bil 20 let federalni komisar dela.
Namen aparata je bil olajšati Štetje glasov v zakonodajnih skupščinah. Če je poslanec zasukal gumb na svoji mizici, je aparat zabeležil njegov glas. Edison je mislil, da bi bila ta naprava prikladna za federalni parlament. Zato se je napotU v Washington, da bi pokazal svoj izum pristojni komisiji. Aparat je deloval brezhibno toda predsednik komisije je izumitelju pojasnil, da je avtomatičm števec glasov zelo neprikladen. Namignil mu je, da je eno izmed sredstev, s katerim lahko manjšina prepreči prenagljene sklepe parlamenta, obstrukcija, namreč zadrževanje in utrujanje vtćuie z dolgovezziimi govori,
I s tehničnimi c^tram: in brezupnimi predlogi, Ohstrukciji bi pa tu 1 avtoma t;*-ni števec v škodo. Edison je potem sklenil posvetiti svoje sposobnosti samo izumom, po katerih ha bilo verjetno povpraševanje.
Pozneje je skoraj vsako leto prineslo nov EJdisonov izum. Toda povpraševanje po njih v začetku nd bdio veliko. Celo fo. n o graf in električna žarnica šta se naletela na nezaupanje. Takrat je imel Kd~ <>n že več sto patentov n polagoma si je jel utirati pot v svet. Omembe vreden je pa tudi njegov prvi izum, čeprav z njim ni imel sreče. Vsak začetek je pač težak.
Kritična starost pesnikov
Nemški listi citirajo angleškega pisatelja Johna Masefielda, ki meni, da je kritična starost pesnikov 36. leto. Pa ne samo pesniki, temveč tudi gla beniki in drugi ustvarjajoči ljudje umirajo pogosto v tej staro ti. Masefield utemeljuje svojo trditev s statističnimi podatki. 36 let za duševnega delavca je tako rekoč že kri tična starost, menda zato, ker je ritem življenja teh ljudi posebno napet. S svojim lastnim notranjim plamenom se sežigajo, pravi Masefield.
Morda so v tej staro.-ti že izpolnili svojo življenjsko nalogo, če pa v teh letih ne umro, se izsprememba njihovega značaja jasno pokaže. Tako nastane pri lirikih v teh letih prelom, iz lirika po tane epik, dramatik, esejist. Enak prerod v tej starosti vidimo tudi pri velikih slikarjih, tako pri Rembrandtu in Michelangelu, pa tudi pri glasbenikih kakor so Wagner Beethoven in Verdi. Ti možje so ustvarili svoja najboljša dela šele po f.6. letu. Isto velja tudi za filozofe, izmed katerih imenuje Masefield Immanuela Kanta.
Vedeževalka toži lasničarja
Znana pariška vedeževalka. jasnovidka madame Olga d' Emma toži vojega lasničarja za 100.000 frankov odškodnine, češ, da ji je z električnim aparatom ožgal kožo na glavi, ko ji je delal trajno ondu-lacijo. V utemeljitvi tožbe navaja, da je izgubila del  svoje  proroške nadarjeno-ti.
Madame Olga d'Emma spada med naj. srečnejše pariške vedeževalke. E>očim živi večina vedeževalk ki jih je v Parizu več nego v kateremkoli drugem velemestu, v bedi in pomanjkanju v predmestjih in f?i-romašnih okrajih, ima madame Olga d' Emma elegantno stanovanje in srečaš jo povsod, kamor zahaja visoka pariška gospoda. Nekega dne je prišla k lasničar-ju, da bi ji osvežil trajno ondulacijo. Las-ničar Legendre je vključil električni tok v aparatu. Komaj se je pa obrnil k drugi dami, je vedeževalka kriknila in omedlela. Lasničar je izključil tok in ugotovil, da ima vedeežvalka na glavi nekoliko ožgano kožo, da pa opekline niso nevarne.
Legendre je bil pripravljen plačati ve. deževalki primerno odškodnino za bolečine, toda ona je to odklomla. Toda čez 14
dni je potom -fvojega. advokata vložila tožbo in zahtevala 100.000 frankov odškodnine ne za bolečine, temveč za izgubo pro.
roških sposobnosti. Lasničarjev pravni zastopnik ugovarja, da je morala imeti svoj proroški dar oslabljen že pri prihodu v frizerski salon, ker ni slutila, kakšna nezgoda jo caka tam.
i jc in rast človeka
Navadno -crlšimo rz ust ndravnikov, da. zdravo spanje podaljša človeku življenja. Gotovo je na tem nekaj resnice. Manj znano je pa, da spanje človeka tudi potegne. Točna opazovanja na otrocih so pokazala, da podaljša spanje telesno k on strukcijo povprečno za poldrugi centimeter. To seveda ne pomeni, da bi ob pravilni prehrani otrok zrasel vsak dan za poldrugi centimeter, ker bi sicer zrasel v enem letu za pet metrov.
V spanju pridobljeni prirastek se namreč čez dan zopet izgubi, kajti telesno konstrukcijo potlači v prvi vrsti sama teža telesa navzdol. Saj tudi odrasli ljudje v spanju še rasto rn sicer zraste človek v eni noči do 2.50 cm. Toda to podaljšanje telesa, ponavljajoče se v spanju vsako noč, vpliva blagodejno, kajti s sproščen jem mišic in razbremenitvijo okostnjaka od bre. mena težkega telesa človek noč za nočjo regenerira in obnavlja porabljene telesne sile.
Kozje mleko ni za dojenčke
O kozjem mleku se je že prej vedno trdilo, da ni primerno za dojenčke, ker ni zdravo. Zdaj je proučil to vprašanje temeljiteje K. Schwarzer na otroški kliniki v Gdttingenu, Rezultat njegovih opazovanj pa potrjuje pravilnost starega nazt-ranja. Tudi pri takih otrocih, ki bo dobivah poleg kozjega mleka še materino, so na tale motnje v prehrani, anemija in manjša odpornert do nalezljivih bolezni. Tudi če so dobivali dojenčki vitamine se niso razvijali tako dobro, kakor bi se biH če bi bili dobivali kravje mleko. Schwarzer naglasa, da s svojim dognanjem ruTtakor noče omalovaževati kozjega mleka, ki ima svojo redflnoet za odrasle, nikakor pa ni priporočljivo za dojenčke, kajti pri njSh se pojavijo kot rečeno škodljiva posledice.
OBOJE
— Danes sem srečaj svojega prijatelja*
— Kaj pa poene? Ali je oženjen, ah pa še vedno hodi na hrano v g*>*tilno ?
— Oboje. Hodi v gostilno z Seno.
PRIČAKOVANO PRESENEČENJ«
Za mesto ms esrečata dva prijatelja, ki se že dolgo nista videla.
— Pojdi z menoj na posto, brzojavko pričakujem, — pravi prvi.
Ko pa prideta na posto, brzojavke sa
ni. Pozneje se vrneta, toda brzojavke se vedno ni. dele ko prideta na pošto tretjič, dobi prvi brzojavko. Odpre jo in prebio <tt:
— Za božjo voljo! Moja m*a je pogo-
Štev. ]46
»SLOVENSKI NARO Dcr aoluU* 1. l*m
Si v on 7
Nase jadralno letalstvo v novi sezoni
V letošnji sezoni je pričelo delovati s polito paro — Uspehi so ie lepi, čeprav se je sezona
komaj dobro začela
Ljubljana, "L julija Vsak  dan   lahko prijatelji letalstva opazujejo na ljubljanskem nebu vse polno
letal, bodisi vojaških ali civilnih Vsako izmed njih hiti izpolnjevat svoje dolžnosti.
Nad mestom opaziš srebrni dvokrilnik. Nizko se spušča nad hiše ljubljanskih meščanov in se ponovno dviga visoko pod oblake. To je letalo AeroJduba »Fizir«, ali kakor mu pravijo otroci s periferije »vtj-FDL*. Zdaj pa zdaj opaziš, kako se iz pilotskega sedeža izproži roka. ki izpusti kopico pisanih lističev na tla. Mladina vsa navdušena ugotavlja in ugiblje, kam jih bo veter zanesel Obžaluje, da jih ne more ujeti, vseh, prav vseh. Toda kmalu je zabave konec in letalo poslušno uboga pilotov ukaz. V elegantnem loku zapusti mesto in je kmalu že zopet na tleh letališča.
Komaj se je ozračje nekoliko umirilo, že prereže hrup močnega motorja. Iz njegovih znakov na krilih spoznaš, da je naše vojno letalo. PotoLažen si. ker si na jasnem, da ni sovražno. V drznih obratih lebdi nekaj časa nad mestom, nato pa zdrsne po modrem nebu proti letališču. 2e misliš, da je konec tega prijetnega opazovanja, ko ti hrabri letalci pripravijo novo presenečenje.
Na nebu se pojavita dve letali skupaj, drugo za drugim. To morata biti dobra letalca, da si ves čas sledita v tako točni razdalji, si misli debelušast gospod, ki začudeno zre v čudni »vlak«. Obe letali letita z isto hitrostjo, istočasno obračata v levo in desne Opazovalčevo oko se čudi! V tem pa priie mimo deček. Vidi se mu na obrazu, da ga zanima to. kar se odigrava 300 mrt rov nad njim Ozre se na gospoda, ki še vedno gleda v zrak. ne da bi razumel to, kar je videl
Tn je iadrnlno letalo, gospod!« Ali ne vidite, da ga ^Fizir« vleče za seboj Pri-vezan je- na dolgi jekleni žici. ker sam ne more vzleteti v zrak!<?
Gospodu je rdečica zalila obraz Sam na?e se ie jezil, češ takle frkolin si zna to razložiti. Jaz sem že toliko star, vso s— ivno vojno sem prebil v rovih, pa sem gledal kakor slepec, ki nenadoma spregledi  NTak, to mi pa ne gre v glavo!
No, r>n se povrnimo k stvari! Tako se vsak dan. bodisi dopoldne ali popoldne, dv : -> naši hrabri letalci drug za drugim v visine Na§i jadralci so letos dobili na ljubljanskem aerodromu popolno šolo v letalski vpregi. Z dvema jadralnima leti 1 ma neumorno vežbajn dan za dnem fn gosi   larijo p i prostranem ozračju.
SINJI SPORT« JE PRT NAS 2E NA POTI K ZMAGOSLAVJU
Vsak dan lahko Čitamo o novih uspehih naš:h jadralni; letalcev. Sicer so mnogo manjši od inozemskih, vendar pa za na-š . kromna denarna sredstva odlični. Pred kratkim ie na.-; znani jadralni pilot g. Majdelj priletel iz Višnje gore v Ljubljano. Namen je imel leteti v letalski vpregi do Krškega, kjer je bil letalski miting. Me.I potjo sta cba letalca na visini kakih 1100 m zašla v močno razburkane zračne struje Premetavanje je postajalo od minute do minute neznosnejše Poleg tega pa je bilo zelo nevarno, da bi se žica zapletla v jadralno letalo.
G. Majdelj, ki je zapazil, da je tako lete n skrajno nevarno, se je odklopil od motornega letala in pričel iskati primeren prostor za pristanek. Pilot motornega letala se je vrnil v Ljubljano po bencin, na: 3 pa se je vrnil nad Višnjo goro. Toda, ko se je vrnil, je bil razočaran. Ja-nega letala namreč ni našel nikjer. Bil je trdno prepričan, da se mu je kje pri-pe1 La nesreča. Ves zaskrbljen je po dve-urnem iskanju svojega tovariša odletel nazaj v Ljubljano.
Nad letališčem je napravil še krog. nato pa ie presenečen zagledal pred hangarjem jadralno letalo, ki ga je zaman iskal na Tiikih pri Višnji gori. Vesel je bil. da se je njegov tovariš srečno vrnil v Ljubljano. Seveda niso izostale prijateljske čestitke, ki jih ie hrabri g. Majdelj pošteno .  Začudeni motorni pilot je izpra-
ševaL kako so je jadralec vrnil iz Višnje
gore.
— bilo je prav enostavno. — je pravi! skromni g. Majdeij. Našel sem močno dv : ijočo se strujo in takoj sem dobil sijajno višino. Tedaj pa mi je nenadoma šinila v glavo misel, da bi poizkusil vrniti se v Ljubljano. Stisnjenih zob sem gledal ves čas na višinomer, ki mi je pokazal višino 2300 m. Struja so bil dovoli močne,
da sem lahko preskakoval od oblaka do obiaka. ns da bi dosti izgubil na višini. Tako sem se naenkrat znašel nad ljubljanskim Barjem še kakih 1300 m visoko. Lotilo se me je veselje. Z zadovoljstvom sem zrl na svojega pokorr.ega ptiča, ki me je zvesto prinesel iz Višnje gore v Ljubljano. To je vse, kar imam povedati o svojem poletu.«
Rorence Riddellovot
flevotna £juGe$en
In Fenella Grayeva je vedela, da je mati Dereka Eliina prišla, da bi ji sporočila svoj ukaz, strog in jasen. Ni ji bilo treba spregovoriti. Ta duh mrtve žene je vtisnil svoj ukaz v možgane živega dekleta:
Napoti se k njemu!
» * *
Fenella Graveva je Še vedno sedela na svoji postelji, ko se je zunaj že jelo daniti. Zdelo se ji je, da so ji nekaj vzeli, da so ji vzeli del možganov, ali celo duše. Čeprav niti poprej ni bila povsem svobodna, je imela zdaj občutek, da je zdaj povsem v oblasti tega privida, ki se je bil pojavil in zopet izginil. S svojim prihodom je bil napravil iz nje svoje orodje, nekaj kar ni imelo lastne volje, čemur je lahko poveljeval in kar ga je moralo ubogati. Pojdi k njemu! Da. te zahteve ne more odkloniti, napotiti se mora k Dereku.
Po lastni volji se je bila pred meseci obvezala Betty Brodijevi. Nikoli si pa ni mislila, da jo bo mogla mrtva žena ukleniti s tako težkimi železnimi verigami. Ali je duh Betty Brodijeve že vedel, da je srce Fenelle Grayeve zapustilo Dereka Ellisona? Ali je bil torej v njegovem povelju tudi grozeči gnev?
Fenella je zadrhtela. Vedela je povsem točno, da bi naglo in neizogibno prihrumelo nad njeno glavo tisto veliko zlo, o katerem je takrat govoril stari vedeževalec, če bi odklonila, kar ji je bilo zapovedano. Pa tudi če bi mogla, bi tega ne hotela več
To je dokaz skromnosti in zmožnosti naših jadralnih letalcev. O. Majdelj si je s tem poletom priboril pogoj za »Srebrni C« izpit.
Vendar pa ni to edini uspeh, ki ga ie slovenski jadralec dosegel v začetku letošnje jadralne sezone. Tudi naš popularni učitelj in upravnik jadralne šole g. Stanko Raznožnik je dosegel lep uspeh v učiteljskem tečaju v Vršcu. Tu ie dosegel višino 1610 m. kar dokazuje njegovo zmožnost.
Ta podvig je bil edini v tem tečaju In tudi s tem se lahko ponaša slovenski Jadralec. •
Toda dolžnost mi veleva pisati objektivno, zato moram omeniti tudi sijajne uspehe, ki so jih dosegli jadralni letalci iz Vršca.
Pred dnevi so bili izboljšani vsi na* državni jadralni rekordi, ki so se približali inozemskim tako zelo. da nam jih marsikatera država more zavidati. Akademik Tihomir Ilić se je dvignil s svojim letalom do višine 800 m Na tej višini se je ločil od motornega letala in pričel v v ostrih obratih krožiti pod ogromnim ku-mulusom. ki ga je dvignil v višino 3000 metrov. Letel je proti Rumuniji. ter je na poti dvakrat dosegel višino 5000 m Končno je radi pomanjkanja vzdižnih struj pričel iskati teren za pristanek. V svoje začudenje se je znašel na rumunskih tleh. odkoder se je pozneje telefonično javil upravi jadralne šole v Vršcu. S tem ie dosežen višinski rekord, ki daleč nadkri-Ijuje vse dosedanje naši višinske rekorde
Drugi pomembni rekord ie dosegel jadralec Slavko Lemešić. prav tako iz Vri-ca. Ta je starta! s svojim letalom ravno, ko se je pripravljalo k nevihti Jadral je vse popoldne in pristal šele pozno zvečer na Madžarskem Preletel je pot od Vršca do Rimasombata. katere zračna črta znaša 361 km. S tem drznim poletom je Le-mešič dosegel nov jugoslovanski državni rekord in izboljšal starega za več kot 200 kilometrov. Prejšnji rekord si je priboril upravnik jadralne šole v Vršcu g. Aca Stanojević.
Vsi ti poleti so velike važnosti za nase jadralstvo. pa tudi mladi imi.io velike in dobre zglede v svojih učiteljih za borbo z atmosferskimi elementi.
Kakor v letenju samem, tako je tudi v delu naše iadralstvo pričelo novo pot k napredku. Po vsej državi se ustanavljajo dan za dnem nove jadralne skupine, ki si grade svoja jadralna letala, da bi si z njimi osvojile naše svobodno nebo. Nove sile ustvarjanja so prevzele naše jadralce, da si neumorno prizadevajo dvigniti naše jadralstvo na višino inozemskega.
Kot najlepši primer take delavnosti naj navedem jeseniško jadralno skupino. Tn. mlada skupina šteje danes le preko 150 članov, ki so porazdeljeni v štiri grupe. Ti oddelki, ki nosijo svoja imena, kakorr »Pulex«. »Poročnik Malgajc, »Kragulj« tn »Stol<,  grade svoja   letala   in mogočno
prednjaci jo ostalim skupinam na Gorenjskem. Ob pnčetku nove sezona bodo ve grupe imele skupno že 7 letal, kar je veliko za tako kratko dobo obstoja. Jesenice so že lani poslale nekaj svojih članov v šolo ca Bloke, ljetos pa jib nameravajo izučiti celo 60.
Zgraditi si nameravajo lastno letališče in hangar. Pa tudi z jadranjem na Karavankah bodo poizkusili. Ti eksperimenti pa bodo zelo dragi, zato al vrli jadralci prizadevajo, da. bi si prihranili čim več denarja. Upajmo, da bodo ▼ svojem požrtvovalnem delu oasi: svoj uspeh in cilj.
Take jadralne skupine, ki obetajo največji delež k napredku našega brezmotor-negs letalstva, bi bilo treba vsestransko podpreti, ker le tako bodo mogle doseči in izpolniti svoj idealno zamišljeni! program
Pa ne samo na Gorenjskem, temveč tudi v Gornji Radgoni so pričeli s plodonosnim delom. Ta jadralna sekcija je že pričela z aktivnim delom, čigar uspeh se je že pokazal. V kratkem bodo v Radgoni imeli že tri letala. Marljivi jadralci pa so se tudi že vežo ali v letenju samem in sicer na tako zvan em Lomaškem bregu pod vodstvom agilnih članov mariborskega Aerokluba gg. Mirka Filipiča in ini. Vlade Humeka. Hflarttm pionirjem Iskreno zahvalo in se mnogo uspehov v bodoče!
Naši jadralci se bodo letos pomerili med seboj na drugih jadralnih tekmah v Mariboru. Te tekme se bodo vršile v okviru mariborskega tedna od 5. do 15. avgusta, Tukaj se bo zbrala vsa elita jugoaioven-skega jadralstva, da preizkusi svoje zmožnosti. Beograjčani pa so odpotovali na jadralne tekme v Varšavo. Tam se je vršila vsakoletna konferenca slstusa«, katere so se udeležili gg. dr. Anton Kuhelj inž Bojan Cijan major M i ograd l^oaač in Milan H e ten ji. Kot tekmovalca sta se prijavila g Aca Stanojević in g. Kosta LakiČ, ki sta letela na domačem totalu tipa iTJtva«.
Z jadralno sezono na Blokah se bo Število uspehov v našem jadralstvu Že zopet povečalo. Z mnogimi žrtvami smo si jra ustvarili m še več žrtev bomo riskirali zanj, samo da bo doseglo visino, kl mu pripada in ki jo pravomoćno zasluzi.
Zavedajmo se vsi Jugoslovani, da je naša sveta dolžnost, da vsak in val doprtne-semo 9voj dele* za napredek nzftrjrni jadralnega letalstva. Od njega bomo tmen večne koristi, pa tudi varnost nase ljubljene Jugoslavije bo zajamčena. Torej jadralstvu moramo posvetiti vsekakor malo več pažnje, kakor smo mu jo posvečali doso-daj.
Ponovno trdrm, da smo dolžni, da ga podpiramo, širimo in mu dajemo priliko, da se izboljša in izpopohai, ker le tedaj se bomo državi m letalstva oddolžili na vse. kar nam nudita,
Torej držimo se vselej le gesla:
Vsi to vsak za napredek nega letalstva«!
Poslednja produkcija drž* konservatorija
Posvečena je bila pianistom iz iole prof« Janka Ravnika
Ljubljana, 1. julija Včerajšnja produkcija je bila posvečena pianistom iz šole prof Janka Ravnika »n absolventki visoke šole S. Ivančičevi, go-jenki prof. J. Foedranspergove. Izmed Rsv-nikovih učencev so nastopili Jože Osana, Olga Jelene, Herta Seifert, Ksenija Ogrin in Edita Loger. Pri vseh se kažejo odličnosti Ravnikove šole, bodisi na tej ali oni razvojni stopnji; razlika je seveda po tehnični zmogljivosti, ki z razvojem kajpada rase. in v vedno večjem poglabljanju v vsebinsko stran umetnin. Prav vsem pa je očitna sposobnost smiselnega in estetskega oblikovanja tonov, motivov in tudi celotne skladbe, klasično zajeta uravnoteženost zunanjega in notranjega, ki prehaja ponekod že v precizno dognanost; poleg tega znajo pravilno in učinkovito prilagoditi vsebinski interpretacijski moment, ta-ko da so nudile podane skladbe vtis pravega razumetja od strani izvajalcev. Takšno sintetično izoblikovanost je dokazal J. Osana v Mozartovi »Fantaziji« (c-mol) katero je muzikalno zelo poglobil, dalje tud? O. Jelenčeva v Chopinovem »Nocturnu« in Ljadova valčku ter H. Seifert v dveh De-bussvievih skladbah, izmed katerih je tudi pravilno kolorirano prikazala zlasti poslednjo (Minstrelo). Prav posebno pa so se
zgoraj navedeni dosežki klavirske igre pokazali še pri K Ogrinovi, ki je v Skrjabi-novih preludijih izrazila poleg lepe tehnične obvladanosti še velik smisel za poglobitev muzikalne vsebine, in pa pri E. Loger jevi, ki je v dveh Beethovnovih skladbah (Rondo v g-dura in »Eccosaises«) ustva
rila jasen, tehnično fino izdelan ki no enakovredno, pa zelo razgiban muzikalni lik. Učenci J. Ravnikove Sole kažejo zavestno stremljivost in obetajo ugoden razvoj,; med njimi je tudi nekaj močnih talentov, katerim je uspešna umetniška rast z enako resnim bodočim delom v nadaljevanju zagotovljena.
Absolventka S. Ivančičevs je zapela Ravnikov »Pozdrav iz daljave«, Schuber-tovo »Pastirsko tožbo« in »Radovedneža«, Mozartovo »Povsod pomlad se smeje«. Gretzvjevc »La Fauvette«. partijo *z 111. dej Donizettijeve opere »Lucia di Lam mermoorec in iz Rossinijevega »Seviljskega brivca«. O njenih sposobnostih sem pisal že pred kratkim o priliki neke produkcije. Ponovno naglašam. da razpolaga pevka z odlično tehniko, ki se uveljavlja zlasti v koloraturnib partijah (n. pr. pri Donizet-tiju in Mozartu); prav tako kaže v svojih podajanjih lepo stopnjo muzikalnosti in estetsko skrbno in smiselno oblikuje svoje glasovne vloge. Zdi se mi le, da ji pomanjkljiv glasovni volumen ne dovoljuje polnega razmaha njenih sposobnosti ter jo ▼ kvantitativni izrazni moči več ali manj veže. Če bi imela tega v tolikšni meri kakor
svoje tehnične dospelosti, bi ji pač norm* li upravičeno prerokovati najugodnejšo bodočnost. S tem pa nočem reči, da spričo njenih današnjih glasovnih sposobnosti in zmogljivosti morda nima bodočnosti; verjamem, da se bo mogla uspešno uveljaviti, zlasti v koloraturnib. vlogah, ki ji odlično odgovarjajo in pa v ostalih vlogah, ki ne zahtevajo posebnih dinamičnih in zvokov-
ao izraznih napetosti, ampak jim je težišče na tehnični zapletenosti. Saj morern reči. da spada lvančičeva v vrsto nekakih »virtuoznih« pevk in bo lahko na tem polju dosezala lepe uspehe. V tej smeri udej-stvovanja bo na*la svoje pravo mesto m bo mogla lepo izpolnjevati svoje sposobnosti, kakršne stavi glasba tudi v tem pogledu. Pevko je odlično spremljal na klavirju dr. Danilo S vara in deloma violinist Kajetan Borger.
Z včerajšnjo produkcijo, ki je izpopolnila izbor naših nadarjenih konservstoristov, se je zaključil ciklus koncertnih prireditev IjubFjanskega drž. konservatorija. Ob zaključku ugotavljam, da prireditve niso bile »amo kvantitativno obsežne, temveč so prav tako pokazale zelo lepo umetniško višino. Gojenci vseh šol so izvedli svoje programe skrbno pripravljeno in so živ dokaz resnih prizadevanj, ki jih goji naš konzervatorij in vzgaja s tem našemu glasbenemu življenju sposobne delavce, katerih dejstvovanja bodo njegov dvig v bodočnosti ugodno pospeševala ter dvigala. Letošnje produkcije zaradi svoje kvalitete na-glašajo pomen konservatorija kot kulturne ustanove in dovoljujejo sklepati na vsestranski razmah slovenske glasbene tvornosti, cd.—
Strahopetni kopalci
Krško, 28. junija
Vroča poletno popoldne je v nedeljo privabilo številne kopalce na bregove Save. Med njimi je bii tudi 17letni Anton Pavlic, trgovski pomočnik iz Krškega. Dasi plavanja nevešč, se je z malim sandolinom spustil po savskih valovih, kjer pa se mu je čelnič prevrnil. Takoj se je oprijel pievinjenega čolna, toda ta se mu je kmalu izmuznil izpod rok in Pavlic se je začel potapljati. Na klice potapljajoče ga se mladeniča se je zbralo na obeh bregovih lepo stavilo gledalcev, izmed katerih pa m*> nitk eden ni spomnil, da bi priskoči J potapljajočemu se na pomoč. Pač pa ao kopalci huronsko kričali in njihovo kričanje je slišala tudi doma nahajajoča se absol ven tinja učiteljišča gdčna Krivec Marija, Id je hitro oblekla kopalno obleko in stekla k Savi. Ne da bi pomislila na nevarnost, je skočila v čoln in hitela Pavlicu na pomoč. Toda ta. hoteč oprijeti se njenega čolna, je tudi tega prevrnil.
Vnela se je strašna borba in le hladnokrvnosti gdč. Krivčeve je treba pripisati, da nista oba utonila. Končno se ji je 1« posrečilo spraviti Pavlica do mostnega opornika, odkoder so ga potegnili na most
Strahopetnost kopalcev m gledalcev, med katerimi je bilo nad 30 moških, je vzbudila med okoliškim prebivalstvom upravičeno ogorčenje, posebno ker je lani prav v takih okoliščinah utonil mlad Sokol fturn Martin dva metra od kopalcev, ki so se baB priskočiti mu na pomoč. Za danes naj bo tem * junaškim < in »požrtvovalnim reševalcem« prizaneSeno, drugič pa bomo objavili njihova imena in jih predlagali se za nagrado. Morda je tudi slednje vzrok, kajti včasih so se rešiteljem podeljevale nagrade, sedaj jth pa ni več, torej tudi reševanje ne vleče več.
OdČ. Krivce vi. naši požrtvovalni in junaški Sokolići, pa iskreno priznanje in zahvala k rešitvi mladega Pavlica.
Mnogo pa je krivo temu tudi neznanje reševanja med preprostim ljudstvom, zato je potrebno, da oblast takoj nekaj ukrene m pouči prebivalstvo, kako rešimo potapljnjočega ne kopa?c^.
Iz Škofje Loke
— poroto sokofoRIh bratov v nedeljo sta ne poročila dva vrla sokolska brata. Lastnik brivskega salona br. Erznožnik Pavle se je poročil na Brezjah s sestro Nežko Grundnerjevo. v škof ji Loki pa je stopil prod oltar br. Poljanec Peter, ki je vzel za leno gdč. Tončko Tavčarjevo. Mladima sokolskima paroma, ki ju cenimo kot vrte sodelavce v naši, čedalje bolj prekaljeni sokolski družini, naša Iskrene če stitke!
— JMov grob. V ponedeljek popoldne je nastopila svojo poslednjo pot na škofjeloško pokopališče znana gostilničarka inpe. seetnlca na Mestnem trgu Kalan Urška, ali Keroova Urška..  Pokojnica je dosegla
starost TO let. Morala je spričo svoje bolezni marsikaj pretrpeti, saj je bila bolna polnih 18 let. Njena gostilna poleg Sokol-skega doma je bila svojte dni zbirališče loške gospode, pa tudi preprostega ljudstva, saj je znala postrečd Urška z izbrano, ms dobro kapljico Tok časa. pred. vsem pa njeno bolehanje so odtujili ljudi, in gostilna je bila zadnje čase v najemu. Žalni sprevod je pokazal, da je imela pokojnica mnogo znancev. Zokoj njeni duši!
— KarainboL V soboto dopoldne so se po mestu razširile vesti o hudem karambola, ki ga je doživel škofjeloški trgovec povrtnine, sadja in zelen jadi. O. Marjan Ubijaš ns je odpeljal zjutraj s svojim mo. torjem na Trato, ker je bil opozorjen, da prodaja tam neki kmet dobre češnje. Na Kokxrvorski cesti, ob križišču pri Starem
dvoru, ga je doletela ne:reča. Križišče radi Žitnega Maja ni pregledno. Tibijsš je dajal znake s hupo. V prav tedaj pa* ko je bil na križišču, se je pojavila pred njizn
limuzina iz Kranja. Ti bi jas je nadel v srednji del limuzine in ji utrl ogrodje. Sam je odletel na cesto. Avtomobilist je naložil Trbljaša na avto in ga nemudoma odpeljal v bolnico v Lgubljano, kjer ao ugotovili, da poškodbe niso težke. Ponesrečenec je odšel v domačo oskrbo. Večja je gmot. na škoda.
— Jmlraa-tkj aokolaki ziet na Su&aku bo 15. in 16. julija. SoKOiskernu članstvu je dovoljen na železnicah 75°/o popust. Zletni znak za telovadca stane 10 din, za netelovudca 15 dtn. Poskrbljeno bo za skupno prebrano in skupna prenočišča, vse kolikor mogoče po najnižjih eenari. Prijave sprejema tajništvo škofjaloakrga Sokola do 30. t. m. Vsak prijavljene« vplača vsoto za zletni znak. 1 dinar za. kegi-Umacijo ui prenočišče in prehrano, v kolikor bi na to reflektira1. Vožnja stane preko Ljubljane in Karlovca 70 din. Podrobnejša navodila pri br. tajniku. Zdravo!
Iz Zagorja
— Vidovdanski kresovi so v torek zvečer zagoreli na številnih gričih naše doline. Sokolska družina je kurila svoj tradicional ni kres na letnem telovadišču. kjer se >e zbralo številno občinstvo. V sredo dopoldne je bila v farni cerkvi slovesna masa v spomin za našo svobodo padlih junakov. Maše se je udeležila vsa šolska mladina naše doline, ki je imela zatem interne spo minske svečanosti, in predstavniki vseh javnih in zasebnih korporacij in ustanov.
— Lokomotiva je skočila s tira. Ko je v torek privozi! večerni vlak št o23 nekako v sredo med Zagorje in Trbovlje, je strojevodja opazil, da na lokomotivi ni nekaj v redu Ko je stroj ustavil, je videl, da je zvezno kolesje i/tirilo. Treba je bilo lokomotivo odklopiti, nakar je rezervna lokomotiva potegnila garnituro na zagorsko postajo in odtod po drugem tiru proti Trbovljam. Komisija si ni mogla razložiti, kako je mogoče, da sta iztirili samo kolesi zvezne osi ostala pa ne. Do ene ponoči so morali vsi vlaki ustavi jati na postaji, šele potem s<» * žerjavi /.ar nog ti postaviti lokomotivo na tir u> se je promet vršil brez motcuj.
Iz Slove!??«?radca
— Železniške potrebe v Sloveojgradcu.
že dolgo opazujemo na naši Železniški postaji rampo, ki je tako kratka, da se s težavo komaj dva vagona istočasno na. kladata. Par let .«em opazujemo, da morajo trgovci 1» BS po en ali več dni čakati na vrstni red, da morejo težke lesene klade in slično nakladati na rampi; a deske in ostaK rezan les. skorje itd. pa itak nima prostora, kar pa zelo otežkoča delo in povzroča nepotrebne večje stroške. Več. ktrat pride tudi do prepira in neprijetnega obračunavanja med trgovci samimi m tudi med uradništvom, samo zavoljo tega, kdo bo danes ali jutri smel nakladati na rampi. Ako se temu ustrete. je nezadovoljen zopet drugi itd. Pomi-hmo, da «• to vse dogaja sedaj ko prav za prav nimamo še nobenega prometa. Kaj pa bi M. lo, če bi imeli reden izvozni promet? Ker bi podaljšanje rampe po naših informa. cdjah bilo zvezano le z mal en kostnimi izdatki, so naši trgovci že lani zaprosili to prosijo letos ponovno, da se naj rampa vsaj za 10 m podaljša. Upamo, d« bo železniška direkcija vendar enkrat uvidela, da je to neobhodno potrebno Dogaja se tudi. da morajo trgovci na naročene va, gone večkrat 2 do 5 dni čakati in se s tem ovira redni promet. Ker je naša postija od Velenja do Dravograda ena največjih, je nujno potrebno, da dobi tovorne vagone v de pot, kot je to že običaj na drugih enakih postajah. S tem bi bili odpravljeni vsi nepotrebni ne d ostat ki v veliko koruK našega trgovskega okot&a m tudi železniške uprave same
— Detektiv megla. Diramski odsek So-kolskega društva Slovenj Gradec priredi dre vi ob 20. v Sokolskem domu, veseloigro, Jožeta Kranjca »Detektiv Megla«. Veseloigra nam bo prinesla par veselih uric Zato dre vi vsi v Sokolski dom.
— Kre^ov^nje v slovenjej;raj$ki okolici. Slovenjegrraska rxxiruznica CMX> podružnica SPD in Sokolsko društvo, pozivajo članstvo ter sploh we narodno zavedno občinstvo, da se udeleži ▼ torek 4. julija zvečer kresovanja v čast slovanskih bia-govestnikov sv. Cirila in Metoda. Kresove bomo prižgali na Plešivcu (Uršiji gori.) na Rahtelu, na Kremžarjevem vrhu in na Veliki Kopi, Zazareli pa bodo tudi na raznih drugih vidnejših hribin nase jra okoli.
ša, Zlasti v današnjih časih je potrebno tik ob naši severna meji, da pokažemo svojo narodno zavest. V primeru slabega vremena bomo kresovall 5. julija zvečer.
DEKSDD001
— Dušica, na rokah te bom nosu.
— Na rokah, praviš ? Jaz sem psa minula, da imaJ avto.
59
odkloniti. Sam Derek ji je sporočil svojo prošnjo. Potrebna mu je, hoče jo imeti pri sebi in ona mora priti do njega, pa naj bodo s tem potovanjem združene nevarnosti še tako velike.
Od tistega trenutka so delovale misli Fenelle Grayeve z naglo točnostjo. Zdaj ni več poznala dvomov, niti strahu. Za to ni bilo več časa. V trgovskem okraju Tizigouna je bila še prej preden so jeli trgovci odpirati svoje trgovine. Nakupila je žganja, kinina, konserviranega mleka in mesnega ekstrakta ter naročila, naj ji vse to takoj pošljejo na dom Margarete Blaisove. Potem je pa odšla v vilo svoje prijateljice. Tistega dne jo je čakalo še mnogo dela. Pregledati mora ves mehanizem letala in kupiti dovolj bencina za dolgo pot. Jutri na vse zgodaj zjutraj hoče že poleteti v Nureg.
Sedeč v sobici Margarete Blaisove je pisala pismo Davidu Kentu. Bilo je dolgo pismo, polno ljubezni in poguma, v katerem mu je vse pojasnila. V njem je bilo pa tudi slovo in sicer slovo za vedno, kajti Fenella si ni prikrivala, da ni skoraj nobenega upanja, da bi na vrnila zs trdnjave Nureg. Morda ji Bettv Brodijeva veleva, naj se napoti tja in umre z Derekom. Na pot pa mora kreniti, mora jo ubogati.
Pustila je pismo tudi Margareti Blaisovi. V njem ji je pojasnila, kaj namerava storiti in opravičevala se je tudi, da si je izposodila iz pisalne mize ljevid, po katerem hoče leteti. Pismu je priložila na svojo londonsko banko, s katerim je Margareti Blaisovi letalo.
Potem je pa vnela ključ od lope, kjer je bilo shranjeno letalo in se vrnila v hotel Continental. Tistega večera je legla zgodaj k počitku, budilko
pa je navila na uro pred jutranjo zarjo. Telesno in duševno utrujena je hitro zaspala.
Spala je pa komaj pol vre, ko se je nenadoma zopet zdramila. Imela je čuden občutek, da v svoji sobi ni sama. Prvi hip jo je obšla groza. Mar se je vrnila k nji Bettv Brodijeva? Kaj groznega ji hoče zopet povedati? Sedla je na posteljo in se zagledala v pol temo. Ob vznožju njene postelje je stalo nekaj, nekakšen obraz, ki se je premikal, se ji bližal in jo ogovoril:
— Miss Graveva! Miss Graveva! Oh, ne bojte se me!
Toda čisto gotovo to ni bil duh, to ni bilo povelje duha, kar se je zdaj oglasilo v njenih hladnih možganih. Zdelo se ji je, da prihajajo te besede iz živih, drhtečih človeških ust.
— Kdo ste? Kaj hočete? — je vprašala.
Toda zopet jo je obšel strah, ko je neznanec v temi stopil korak naprej in ko se je začul v nočni tišini zašepetani odgovor:
— Jaz sem to, Vanda, Vanda ben Gamma. Fenella se je stisnila k steni in prestrašeno zrla
v temo. Kaj je res prokleta v svoji usodi, da jo prihaja mrtva še enkrat strašit ponoči? Tega ne more več prenesti, zblazneti mora.
— Oh, izginite! Izginite, — je zastokala, kajti mračna postava je bHa že iztegnila roke proti nji. *™~ Proč, ▼ bod jem fa—pro£f
ne na bojte, naj nisem duh. ste vi — moje tek) je toplo,
krat ste mislili, da me vidite umirati. Toda jaz nisem umirala. Otreaite ae vendar groze, draga moja.
Pri vratih je škrtnilo stikalo in sobo je zalila bela luč. Svetloba je vzela za hip Fenelh' vid, zato je pa pregnala ves njen strah. Zameiikala je z očmi, potem se je pa ozrla na ženo, stoječo ob njeni postelji. Da, to je bila res Vanda, živa in zdrava ... Vanda v popotni obleki z zelenim klobučkom na glavi. Vanda, ki se je veselo smehljala, videč na Fenellinem obrazu presenečenje in začudenje.
— Ne smeli bi spati pri odprtih vratih, draga moja, je izpregovorila Vanda.
— Navadno vrat ne puščam odprtih, toda nocoj sem jih pozabila zakleniti, — je odgovorila Fenella, toda samo mehanično, kajti njene rnisli no bile še vedno raztresene Kako to, da je mogla Vanda. ta žena, ki jo je smatrala za mrtvo, priti danes ponoči živa k nji?
— Prišla sem naravnost k vam, ker sem mislila, da bi zame ne bilo posebno zdravo, če bi vas Jnli poklicati in če bi čakala spodaj v veži. Potrkala sem na vaša vrata, vi ste pa spali tako trdno, da me niste slišali Potem sem pa imela kot pravo strašilo toliko poguma, da celo drznosti, da sem odprla vaša vrata in stopila v vašo sobo, da bi vas tu pošteno prestrašila. O, kako bledi ste, ubožica! Oprostite mi, prosim!
Sedla je na stol kraj postelje.
— Povejte mi miss Grayeva, vi me sovražite, kaj ne? — je vprašala. — Morda bi me najraje kar sami ubili. — Ne. — Fenelline blede ustne so izgovorile
— Zora mi je povedala, da ne vas on ni dotaknit
To me je veselilo, potolažena je bila vsaj moja vest, Če jo sploh imam, da ji zato ne bo treba odgovarjati.
Sir on 8
»SLOVENSKI NAROD«,»obota, i. JoUJ* *•»
146
mimm mm
m /irtetjej&
NA J P RIJE T MEJŠA
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Hreicllci, izjave oeseoa Dua 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
Blago
za pohlaivo, vedno najnovejši vzorci veliki izberi kupite pri    S E V E Ry
Ljubljana — Marijin trg 2
RAzno
SLADOLED
prvovrstne kakovosti, kasate m  spumone   nudi slaščičarna
ZALAZNIK
Stritarjeva ul. — Stari trg Prepričajte se o kvaliteti!
50 I* AJB t.MLANJE
ažuriranje vezenje zaves, perila, mono^ramov eijmbnic Vehka '.aioga pena po 7 — din »Julijana<t. Gosposvetska c 12
3 T
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
m o S k e
100 tablet Din 220.—
proti povzetju
Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 OgL reg. S. Br. 5846/39
MALI OGLASI
v
»Slovenskem Narodu«
imajo
siguren uspem Beseda 0.50 par.
tU rtiiZNA.NO NIZKIH CEN Ali
si nabavite najboljše moške obleke perilo in vsa praktična oblačila pn PRESKERJ u, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
1. T
SALAMI, SIK
konserve. sardine, čokolada, bonboni, vse za turiste pri I. Buzzolini, delikatesa, Lingar-jeva ulica. 2091
VINO
viško belo in črno 10.—, cviček 10.—. dingač 12.—, župska ružica 12.— din, pri odjemu 5 litrov 10r/c popusta. Na željo dostavi na dom vinska klet Mencinger, Sv. Petra c 43 na dvorišču. Tel. 22-33.
LETOVIŠČE in KOPALIŠČE
Ivo šorli. Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča.
35/T
~~ LETOVIŠCARJEM
se priporoča restavracija >KRONA«, škofja Loka. 2117
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G. PICCOLd, Ljubljana, nasproti cJN e botlčnlka «.
DAME POZOR!
Mesec trajnih kodrov. Cela glava din 50.—, dijakinje din 40.— Vam naredi garantirano dobro z najnovejšim aparatom samo frizerski salon Mirko Zaletel, Tržaška c. 4. 2114
"~ PEKARNO
Dddam v najem za takoj na zelo prometnem kraju. — Vprašati: Vojko šribar, Litija. 2120
te suši ti žeja slino, če si truden in zaspan, pridi k nam, kjer dobro vino sveže pivo je vsak dan.
Tam na vrtu pod kostanjem kaj prijetno se sedi, med harmonike igranjem čas ko burja odhiti.
Ce ti je sedenje tuje —
zlate žile se bojiš — pa balinaj, prostor tu je, ali glej, da ne zgubiš!
Drevi otvoritev vrta. Priporoča
je GOSTILNA pri 1'ETKlšKI,
Tržaška cesta 4. 2119
Zaradi preureditve mlina se proda več železnih koles ter zraven spadajoče preslice, nato par umetnih kamnov, zunanje železno kolo, ventilator in še nekaj spadajočih delov, ki si jih kupec lahko ogleda pri KovačiČu Fr., mlinarju, Novo mesto. 2123
1000 DIN zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletilni stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite >Anosc, Maribor.
22/M
IščEM KUHARICO
_rijlvo, ki tudi vse drugo v aisj sama dela. Plača 300. —
Vprašati: Heinitz, Petrinja.
2121
POLK
'trojepisni pouH
(za časa počitnic). Večerni tečaji oddelki od >47 do ^8 zvečer, za starejše dame in gospode od V2S. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3. julija 1939. Najnižja šolnina. Moderna In največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15 Telefon št. 48-43. 2070
STAHCMnJA
SOBO IN KUHINJO
bi radi prenovili? — Tvrdka Stiplovsek Anton Vam preslika solidno in zelo poceni. Krakovska ul. 5. 2108
PRODA
3B
HARMONIKO
diatonično, nemško — ugodno prodam. — Poizve se: Z AL AR, Tomišelj 2. 2110
KOLESA
Diamant, Diirkopp, Triumph itd. najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Zapomnite si: tako poceni ne kupite nikjer drugje! 2115
HOTELIRJI POZOR!
Relief Jugoslavije se proda. — Ponudbe pod »Relief«. 2116
~ ČEŠNJE
debele za vkuhavanje, slive,
špingle, hruške I.a, kg din 3.75 franko voznina — razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tuzla. 2101
IflFORMACJE
tteseoa 1.— um. aavek po»eoe. Najmanjši znesek 15 Din
PREKLIC
Podpisana preklicujem in obžalujem vse, kar sem govorila o g. in gospe Ferfila, kot neresnično. Zahvaljujem se, da so odstopili od tožbe. — Fanči Zabukovec. 2109
Na morje!
KAŠTEL STARI PRI SPLITU
Gostilna Radun tik obale in pristanišča. — Izborna dalmatinska in slovenska kuhinja. — Penzion z dobrim vinom din 40.—. Elektrika, vodovod, sobe z razgledom na morje.
Halo!
Hale!
Ce hočeš dobre čevapčiče in ražnjiće dobiti — moraš v restavracijo »ROŽNA DOLINA« priti.
Vsako nedeljo odojak 1x1 jagttje 021 ražn^u-
Razna sortirana vina. — Lep senčnat vrt. Dve balinišči.
Točno in solidno tam postrežejo te pridno! Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano.
Za cenjeni obisk se priporoča
Slavko Gačnik
restavracija „Rožna dolina" — Mara
MOTORJI
za dolge in prijetne vožnje z malo uporabe bencina, odporni proti slabim cestam, zelo moderne konstrukcije, ocenjeni so kot najbolj izpopolnjeni motorji v vseh kategorijah, le »Triumph« motor, 150. 200, 250, 350 cem, mali motorji pa »Diirkopp«, na starter ali pa na pedale, pri tvrdki TRIBUNA F. BATJEL, LJTTULJANA, Karlovška c. 4 — Podružnica Maribor, Aleksandrova c. št 4 — Prospekti franko.
25425-8405 Udobni čevlji iz močnega angleškega platna z gumijastim podplatom in peto.
OUA
GUM.?
PRElZKUšEiSA ZAHTEVANA od 1
!lliW!!lllllliiiiillllUIIII!lliS:itt
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim v sredo, dne 28. t. m-
slaščičarno
Konfizerija
v Prešernovi k__A 2
(poleg trgovine s čevlji »Astra«)
Priporočam vse vrste svežih slaščic ter dnevno sveži
sladoled
Za obilen obisk se priporoča
T. Tomovic, Maribor
ilU(!illl!fflmilllllUII!l!Wim!!llll«llUi!i^
Umrl nam je naš zlati papa
dr. Franc Derganc
šef-primari], v pokoju, rezerv, sanitet« kapetan in slovenski pisatelj
Našega zlatega papana bomo spremili k Sv« Križu v nedeljo Z. julija ob 16. uri z našega doma, Komen-skega ul. št* 4*
V Ljubljani, dne 30. junija 1939.
Heda rojena Tauber, soproga; dr« Franc, Hedi, dipl. phil., dr. Mirko, dr. Kristijan, Zofka dipl. pharm., Viktor, cand. -neda, Martina, stud« pharm. otroci in sorodstvo
2585-1671
Poleti potrebujejo noge čim več zraka! V teh čevljih iz belega in rdečega platna bodo imele Vaše noge dovolj zraka. »i
9337-2203
Gospodom dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali sivega platna.
9337-2626
K poletni obleki najbolj pristojajo ti čevlji iz belega ali sivega platna kombiniranega z lakom.
___ 9037-0642
Moderni poletni čevlji za gospode. IzfiDCga laneuega platna kombiniranega Z usnjeil. z usnjenimi podplati.
9037-0643
Novi modeli Udobni čevlji za poletje iz močnega platna, kombiniranega z rjavim boksom, z usnjenimi podplati in peta
l
Urejuje Josip. Zuponfi« // Za .Narodno tiskarno" Fran Jeron U Za upravo in ioMrafni dal fata Oton ChfMtaf     Vsi v Ljubljani