Mini slovenski list r državi Wisconsin
Posvečen kulturnemu in gospodarskemu napredku Jugo-slovenov v Ameriki.
Neodvisen tednik. — Izhaja vsak četrtek.
Uredništvo in uprava:
080 West Antionui Avenue Telefon: Mitchell 4373
JUGOSLOVENSKI
The Only Yugoslav Newspaper printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Yugoslavs in State
Issued Every Thursday
Office of Publication:
030 West National Avenue Telephone: Mitchell 4373
OFFICIAL ORGAN OF SOUTH SLAVIC BENEVOLENT UNION “SLOGA” AND “ALLIANCE LILY OF WISCONSIN”, MILWAUKEE, WISCONSIN
ST. — NO. 450.
Entered as second-class matter January 21, 192« at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 8, 187».
MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS.} AUGUST 19. AVGUSTA 1937.
LETO IX. — VOL. IX. — ESTABLISHED 1913.
Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
* Gornji grad. (Julija.) — Letoviščarska sezona je pri nas v polnem razmahu. Toliko tujcev še nismo imeli v našem lepem in zdravem mestecu, kakor letos. V narodni šoli je nastanjena kolonija bratovske skladnice iz Trbovelj in Hrastnika okoli 50 dečkov in deklic, v graščini pa kolonija Rdečega križa iz Osijeka, ld šteje tudi nad 50 deklic in dečkov in nekaj odreslih. Vsi se počutijo izvrstno in ne morejo dovolj prehvaliti prijetnega podnebja, izvrstne postrežbe in ce-nega življenja pri nas. Gostilničarji imajo svoje prostore zasedene, prav tako zasebniki. Sedaj bo nekaj prostora zopet na razpolago, ker se ob koncu meseca menjajo letoviščarji. Nekaterim je že potekel dopust, drugi pa bodo dopust nastopili. Tako bomo imeli tudi v avgustu, če bo lepo vreme, še dovolj letoviščarjev. NaŠe kopališče, ki ga je postavilo agilno Tujskoprometno društvo, vsak dan mrgoli veselih kopalcev. Pokazalo se je, kako nujno potrebno je bilo dobro urejeno kopališče, da bo dotok letoviščarjev večji. Vreme pa je tudi ugodno za izlete v hribe, tako zlasti na Menino planino, ki je sedaj vsa v cvetju in od koder prinašajo ženske vsak dan košare planinskih jagod. -— Nova zgradba bo vila, ki jo zida sanitetni referent dr. Janko Rak poleg narodne šole na ugodnem mestu z lepim razgledom na vse strani. To je prva nova zasebna zgradba po vojni. Nova vila bo v okras našemu mestu. Pri nas je še vedno velika stiska za stonovanja in se ne moremo dovolj čuditi, zakaj se tako malo zida. Zlasti naj bi se kaka javna institucija pobrigala in investirala svoj kapital v stanovanjsko poslopje, ki bi ga naše mesto nujno potrebovalo, da se odpomore stanovanjski krizi in da bo tudi naše uradništvo imelo u-dobna in cenena stanovanja. — Gasilci iz gornjegrajskega sreza, zlasti pa gasilci iz Šmartnega ob Dreti so imeili v nedeljo 8. avgusta velik praznik. Otvo-rili so v Šmartnem/Dreti Gasilski dom, krasna stavba, kakršne nima zlepa kaka gasilska četa v naši ožji domovini. Mnogo je stalo truda in žrtev, da se je načrt zgraditve lastnega doma uresničil. Menda gre pač glavna zasluga za ta lepi uspeh predsedniku gasilske župe za gornjegrajski srez in predsedniku domače gasilske čete v Šmartnem ob Dreti g. Ferdinandu Remicu, ki je imel najlepše zadoščenje v tem, da so vsi (pohiteli na veliko slovesnost otvoritve v Šmartnem ob Dreti.
* Jože Križaj je živ. Zagrebška “Istra” piše: “Pariz, 25. jula. — ‘U Nuovo Avanti’ javlja: Doznajemo da je avija-tičar Jože Križaj oslobodjen u-slijed zamjene izmedju valen-cijske vlade i generala Franka. Križaj je u novembru prošle godine, iza jedne zračne bitke, bio zarobljen i vjerovalo se je, da je streljan. — Zagreb, jula 1937. — Vec par mjeseci smo znali, da je Križaj živ, ali tu vi-jest nismo javljali dok je Križaj bio u zarobljeništvu iz razumljivih razloga. Kada je bila došla vijest, da je Križaj streljan, mi smo bili donijeli nje-govu sliku iz Paramountovog žurnala i posvetili smo mu bili par toplih redaka. O njemu je tada, kao pokojniku, pisala skoro sva naša iseljenička Štampa u Sjevemoj i Južnoj A-merici i sva talijanska antifa-
šistična štampa, večina jugo-slovenskih i stranih listova. Jer vijest da je mrtav, bila je skoro sigurna. Još kada su se iz Al-bacete vratile njegove stvari u Ljubljanu, tada je bilo sigurno da je poginuo. Mi smo se tada bili obratili direktno u Albace-tu, gdje je Križaj bio prije za-robljeništva, jednom našem pretplatniku - dobrovoljcu s molbom da nami javi, ako što detalnije znade o smrti Križa-jevoj, ali taj naš emigrant do-brovol jac nam nije mogao ništa javiti. — Sretni smo, da je Križaj živ. Jedna žrtva manje. 1 jedan dragocjeni život više u redovima naše emigracije. — Još pred malo vremena se u Sušaku u kinematografu vikalo — Slava Križaju! — prigo-dom prikazivanja filma gdje se vidi pad i zarobljeništvo Križa-jevo. Vjerujemo da če svi oni, zajedno sa nama, biti sretni, da su nekrolozi Križaju bili, na sreču, preuranjeni i da če sr-dačno pozdraviti našega Jožu Križaja pri povratku u domo-vinu.”
* Statistika smrtnih nesreč pri delu, ki jo žei nekaj let sestavlja osrednji urad za zavarovanje delavcev, izkazuje za lansko leto 107 primerov prerane smrti delavcev, zaposlje-nih v tvomiških obratih in pri zemeljskih delih. Iz statistike je razvidno, da se pripeti dosti več smrtnih nesreč jpri kopanju predorov, v kamnolomih, pri graditvi cest, v gozdovih in v rudnikih kakor pa pri najrazličnejših strojih v tvornicah. Največ smrtnih nesreč pri delu je bilo lansko leto v savski banovini. Smrtnih nesreč pri delu je seveda v vsej državi dosti več, ker uradi za zavarovanje delavcev nimajo v svojih seznamih velikih skupin nekva-lificiranir delavcev, ki so začasno zaposljeni pri gradnji železnic in cest, v raznih kamnolomih in pri lesni industriji.
* Naši kontingenti za izvoz v Italijo. Iz Rima se je pred dnevi vrnilo naše odposlanstvo, ki se je udeležilo prvega sestanka italijansko-jugoslov. stalnega gospodarskega odbora. Italija je na teh pogajanjih odobrila znatno povečanje dosedanjih kontingentov za izvoz živine, drv, gradbenega lesa in drugih predmetov, ld jih izvažamo v Italijo. Povečanje našega izvoza v Italijo pa seveda temelji na pogoju, da se poveča tudi naš izvoz iz Italije, ker se trgovina vodi na osnovi kliringa.
* Iz goreče hiše je skočila.
Nedavno je začela goreti v Grabču hiša Neže Laricijeve in je zgorela z vso opravo vred. Živino so rešili. Ko je bila hiša že vsa v plamenu, je lastnica šla pod streho reševat obleko. Ker ni mogla več po stopnicah nazaj, je skočla skozi okno in se pri tem poškodovala, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Na kraj požara je takoj prihitelo gorjansko gasilsko društvo z motorko in v teku ene ure ogenj pogasilo.
* Ponoči so hoteli razstreliti most. Iz Dolenje vasi pri Ribnici poročajo: Pred kratkim ponoči je trikraten pok zbudil iz spanja prebivalce Prigorice in Dolenje vasi. Prestrašeno so gledali ljudje skozi okna in u-gibali, kaj se je zgodilo. Kmalu bo leto, odkar popravljajo cesto iz Ribnice v Dolenjo vas in dalje proti Kočevju. Cesta je bila slaba in bil je že skrajni čas, da se je začelo popravilo. Podjetje Slavec iz Kranja je prevzelo dela in cesta bo v kratkem popravljena. Med Dolenjo vasjo
Izobčenje jugoslovenskih ministrov. - Zakonski osnutek za gradnjo domov. - Ugibanja okoli prihodnjih predsedniških kandidatov.
Po vseh prave slavnUf beo grajskih cerkvah je bit v nedeljo, 8. avgusta jreči/an odlok pravoslavnega smoda, s katerim se izobči jugoslovanski ministrski predsednik, osem na-daljnih članov kabineta in o-semnajst državnai poslancev od vseh cerkvenih opravil, in odvzeti so jim vsi privilegiji, ki jim jih je nudila pravoslavna cerkev.
Vsem pravoslavnim duhovnikom je zdaj prepovedano vstopiti v hišo oseb. katerih imena se nahajajo na listi, in prav tako jim je prepovedano vsako občevanje z njimi in njihovimi rodbinami. Poroča se, da je bilo enemu teh ministrov rojeno dete, ki ga pa pravoslavna cerkev ne bo krstila. Po vsej Srbiji cirkulirajo letaki, ki pozivajo ljudstvo, naj bojkotirajo one, ki jih je izobčila cerkev in naj nimajo z njimi nobenega opravka. Jugoslovenskemu časopisju je prepovedano vsako poročanje o tej zadevi, toda cirkularji, ki se tiskajo skrivaj, obveščajo ljudstvo o vsem ter napadajo celo regenta kneza Pavla.
V Evropi se izza srednjega veka ni še kaj takega primerilo in še nikoli v Srbiji. V beograjski katedrali, ki je bila natrpana do skrajnosti, so verniki molče in sklonjenih glav poslušali izobčenje oseb, katerih imena je čital duhovnik pred oltarjem.
Premijer Stojadinovic in njegovi ministri ipa nočejo priznati izobčenja, Češ, da kabinet ne
more biti odgovoren za glasovanje skupščine. V Beogradu se slišijo govorict; da se namerava sestaviti novo koalicijsko vlado, dočim pa v mnogih krogih ne verjamejo, da bi bil regent Pavel pripravljen sprejeti Stojadinovičevo ostavko.
Senatna zbornica je pretekli teden s 64 glasovi proti 16 sprejela novi Wagnerjev predlog za gradnjo domov, ampak s takimi dodatki, da je predsednik Roosevelt izjavil, da ga bo vetiral. Predlog v originalni obliki je določal, da se za dobo prihodnjih treh let dovoli 700 milijonov dolarjev kredita za gradnjo cenenih stanovanj; da se skozi 20 let prispeva po 20 milijonov dolarjev na leto v svrho tega, da stanarina v hišah, zgrajenih z vladno pomočjo, ne postane previsoka, ali pa da se v isti namen daruje letno skozi tri leta ne seč kot 10 milijonov dolarjev; da se ustanovi posebna oblast, Housing Authority, ki bi vodila nadzorstvo nad izvajanjem celotnega programa. Tekom debate o predlogu v senatu pa je bil sprejet dodatek, <<a se v nobeni državi ne sme pot osi ti več kot 20 odstotkov ($70 .000) od cele dovoljene vsote, s čemur se je udarilo državo New York in 1 druge države z velikimi mesti, kjer se nahajajo “slumi” in je torej tozadevna federalna pomoč najbolj potrebna. Drug dodatek, ki istotako grozi paralizirati program, pa določa, da se
News
and
Views
87th Annual Wisconsin State Fair
A $44,000 entertainment program has been arranged for the thousands of visitors who are expected at the big1 All Star Wisconsin State Fair, August 21—29. R. E. Ammon, State Fair Manager, said today that all plans are complete and that the 148 acre state fair park will be crowded with the most exhibits, thrills and excitement in the 87 years of the event.
For the first time, the owning day has been made Bargain Day. Admission to the park, admission to the grand-
stand and 3 rides will be of fered for the usual price of a grandstand ticket.
For the speed fans, there are auto races — starring Indianapolis drivers in 300 miles of motor madness — 223 of the country’s finest harness horses — the official AMA motorcycle races, a wild horse race with chariots brilliant with fireworks.
For those who like the sensational there are ten circus acts from all over the world featuring three high acts, the Suicide Act, The'Hell Divers and the Unbalanced Wheel Act
The $19,000 “World of Stars”, the greatest of all night shows, appearing each night is spectacular with glittering girls, colorful scenery — beautiful music, — one of the most delightful of which is the famous Nelson Eddy Oc tette.
in Prigorico je speljan preko potoka most, okrog katerega se vrše zadnji čas popravila, in tudi most sam popravljajo na obeh straneh, da se zniža prej-šni vzpon in omeji ovinek. V omenjeni noči so pa neznanci položili tri dinamitne patrone na sredino mostu in jih zažgali,
da je strašen pok zbudil vse prebivalstvo daleč na okoli. Naklep, ki bi bil lahko usoden za most, se ni posrečil. Posledica eksplozije je bila le ta, da se je gornja plast nekoliko razpočila. Kaj je napotilo neznance do tega dejanja, bo ugotovilo orožništvo.
na noben dom za eno družino nima dovoliti več kot 4 tisoč dolarjev posojila. (Cena stav-bišča v tem ni vključena). Senat je tudi ubil določbo za Housing Authority ter prepustil izvajanje gradbenega programa notranjemu deparmentu. Federalna vlada je doslej že financirala zgradnjo apai'tment hiš in malih domov, v katerih je prostora za 21.000 družin, dočim bi imela sedanja predloga preskrbeti domove in cenena stanovanja za nadaljnihl75 tisoč družin, ki živijo sedaj v slu-mih.
Generalni poštni mojster James Farley, ki velja za enega najboljših političnih prerokov v Ameriki, je te dni izjavil, da bodo republikanci v letu 1940 nominirali senatorja Vanden-berga iz Michigana za predsedniškega kandidata. Kdo bo demokratski predsedniški kandidat se pa Farley ni hotel izjaviti. Na vprašanje, 8e bo Ro-osevelt ponovno kandidiral, je Farley molčal. Farley je izjavil, da republikanci sploh nimajo drugega kandidata kot Vandenberga. Nadalje je Farley rekel, da v letu 1940 ne bo tretje politične stranke. Boj bo Kot običajno med demokrati in republikanci. Organizirano delavstvo in liberalni element o-stane v demokratski stranki, ker je to edina stranka, ki je sploh kdaj v resnici ustvarila postave, ki naj odpravijo družabna zla v deželi.
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
The first five days of the fair — America’s most complete rodeo with four world champions — dangerous steer riding — bull dogging — wild horse bucking contests and trick riding will be presented.
On the 148 acre grounds are dozens of exhibitions with over 4S acres under roof. A magnificent flower show — a great industrial show with the new television telephone free for all visitors, stock shows, 4-H club shows — the bee and honey show and fine Marionette shows.
Many unusual exhibits — the world’s largest steer — and stallion — that strange animal the Catalo.
Free to the folks who like sports are the horseshoe pitching, dart ball and kittenball games.
On Friday, August 27th, the Dairy industry will be extolled with a great parade and the appearance of over 55 of Wisconsin’s most charming and beautiful dairy queens.
The State Fair management is pleased with its all star program — they believe this is the fair of fairs — a thrilling exposition packed with excitement every minute of its big nine days.
Vsi Ljubenci in njihovi prijatelji iz Milwaukee, West Allisa in okolice ter bližnjih naselbin, so vabl jeni na skupni
Dan vseh Ljubencev
ki se bo vršil
V NEDELJO, 22. AVGUSTA 1937, NA JOHN ARNIČEVI FARMI
(W. Beloit Rd., pol milje južno od W. Kozmuthovega parka)
Snemanje filmskih slik za kazanje v starem kraju in druge družabne prijetnosti. — Vstopnine ni nobene, pač pa obilo dobre postrežba in veselih ur. - Na svidenje kliče vsem Ljubencem in prijateljem Odbor.
Republikanci se “poživljajo”.
Bivši predsednik Herbert Hoover je začel delovati na to, da se skliče izredna konvencija zastopnikov republik, stranke iz vseh držav. Hoover trdi, da bo taka konvencija “poživila” republikance za uspešen boj proti Rooseveltu. Tozadevno se je Hoover posvetoval z Alf. Landonom, predsedniškim kandidatom pri zadnjih volitvah in z bivšim governerjem Low-denom. Sklenili so, da se meseca septembra snidejo na posestvu Lowdena v Illinoisu. Tudi vodja republikanske manjšine v poslanski zbornici kongre_ sa, Bertrand Sneli, je za tako konvencijo. Republikanci bi se radi pripravili za prihodnje kongresne volitve, ki se vršijo v letu 1938. Namen konvencije je: združiti republikanske voditelje iri narediti program za boj proti novemu dealu ter začeti dve leti trajajočo kampanjo proti Rooseveltu potom časopisja in radia. Ta kampanja bi dosegla svoj vrhunec leta 1940, ko se vršijo predsedniške volitve. Nekateri tudi trdijo, da bi Hoover zopet rad kandidiral za predsednika.
Pobalinski napad na socialističnega voditelja.
Policija v Dallasu, Texsas, išče zločine«, ki so nedavno napadli neko socialistično zborovanje v tem mestu. Neznani lopovi so prijeli organizatorja Herberta Harrissa, ki je vodil zborovanje. 25 mož je Harrissa odpeljalo iz dvorane, vzeli so mu vso obleko, nakar so ga polili z oljem in obmetali z kurjim perjem. Peljali so ga nazaj v mesto in izpustili na glavni ulici. Harriss je pozneje povedal, da je kazal neko filmsko sliko, ki je kazala, kako beli in črni štrajkarji skupno piketi-rajo.
— V Ahmeeku, Mich., je bil zadnji teden hudo pobit v avtomobilski nesreči William Gre-gorich, ko se je avto, katerega je sam vozil, prevrnil blizu Al-louesza. Nesreča se je pripetila zgodaj v nedeljo zjutraj. Neki avtomobilist, ko je šel okrog tretje ure zjutraj tam mimo, je opazil prevrnjen avtomobil in je pobral nezavestnega rojaka ter ga odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima počeno lobanjo in notranje poškodbe, vendar so prepričanja, da bo ozdravel.
— Dr. Ferlinc,, sin slovenskih staršev iz Butte, Mont., je uposlen v clevelandški bolnišnici Marine Hospital kot internist Graduiral je pred par leti na Creighton univerzi v O-mahi, Neb. Izpopolniti se želi v operacijah in pri uporabi X-žarkov.
— V Moon Run, Pa., je 8. avgusta naglo umrla Ana But-ja, roj. Hamovc, stara 49 let in doma s Stare Vrhnike št.6. Zadela jo je srčna kap. V Ameriki je živela 30 let. Tu zapušča moža, dva brata in sestro, v stari domovini pa dva brata.
— V Clevelandu, O., je po šestmesečni bolezni umrl Jos. Bradač, star 48 let in rojen na Veliki Lesi pri Zatični. V Ameriki je bival 31 let in zapušča tu ženo, dva sinova, dva bTata in dve sestri.
— V East Worcester, N.Y., sta utonila med kopanjem pred očmi svojih starišev in prijateljev dva brata in še mlada fanta, 241etni Edvard! in 191et-ni J os. Svegal. Oba sta bila rojena v Ameriki.
— V Ely, Minn., je umrl Jos. Švajger, star 82 let, krojač po poklicu. Doma je bil od Črnomlja v Beli Krajini in tu je bil naseljen mnogo let. Bil je tudi šolski direktor. Umrl je za rakom v želodcu in tu zapušča bolno ženo, dva sinova in hčer, ki je omožena z Leonardom Slobodnikom.
— V Clevelanddu, O., je zadnje dni umrl Fran Perušek, star 20 let in rojen tu. Zapušča mater, pet bratov in dve sestri. Oče mu je umrl ipred 16 mesci in drugi brat pred tremi meseci.
— V Springfield, 111., je vzel v najem Slovenski narodni dom v Springfieldu rojak John O-
cepek, ki bo tamkaj vodil gostilno.
— Frank Schneider, ki se je pred petimi leti po dovršitvi kolegija podal v Rusijo, kjer je bil učitelj angleščine, se je te dni vrnil domov v Cleveland, ter pravi, da je Sovjetska Rusija danes “dežela otrok”. Po moskovskih parkih in bulevar-jih se vidi več otroških vozičkov kot dreves. Pet in devetdeset odstotkov vseh žensk v Moskvi je nosnih in nosna ženska v Rusiji je deležna večjega rešpekta kot general. Celo na pouličnih železnicah imajo za nje posebne sedeže. Rekel je tudi, da Rusi se mnogo učijo angleščine, ker so prepričani, da bo nekoč postala mednarodni jezik.
— V New Yorku je bil pod obtožbo sleparske zarote aretiran 421etni Wilber Rothar, ki je skušal dobiti od Oeo. Put-nanm, soproga izginule avija-tičarke Amelije Erhardt, $2,-000, ki jih je Putnam obljubil kot nagrado osebi, ki dožene u-sodo njegove žene. Rothar je povedal fantastično zgodbo, da je Erliardtovo našla skupina tihotapcev orožja, ko je napol mrtva ležala na nekem otoku v Južnem morju. ,
— V Ely, Minn., je zadnje dni umrla Mary Pohe, stara 44 let, doma od Črnomlja v Beli Krajini. Imela je raka na prsih in bolna je bila 13 mesecev.
— Kakor poroča “Radnički Glasnik ’ ’, sta padla na španski fronti v borbi proti fašizmu, dva hrvatska časnikarja: Simo Horzič in T. Čačič, prvi urednik “Svobodne Misli”. Oba sta bila častno pokopana ob navzočnosti lojalističnih vojaških čet, ki so bile pod poveljstvom Slovenca, kapetana Gustinčiča.
— Iz Los Angelesa so bila dosedanja poročila napačna, češ, da je bila Frances Tavčar že obsojena. Njen proces še ni končan. Pred sodiščem je bila že trikrat in ob njenem zadnjem zaslišanju 19. julija je bila njena zadeva odložena do 3. septembra. Kakor poroča tam-kajšni list “Evening News”, je proti njej cel kupček obtožb zaradi ničvrednih čekov v skupni vsoti okrog $5000. Tam-kajšne okrajne oblasti so potrošile 'skoro $1000, da so jo dobile iz New Yorka v Los Angeles. Tamkajšni listi pišejo, da je Tavčarjeva doma iz Čehoslo-vaške, kjer “ima v posesti italijansko tovarno za makarone”. ..
— V Chicagu, 111., se v bolnišnici sv. Antona nahaja Mrs. Rose Rakovic, kjer je bila operirana na kili.
— V Chicagu, 111., je slovenski odvetnik Anton J. Davoric, ki je pravni zastopnik Slovenskega stavbinskega društva v Chicagu, te dni odprl pisarno v glavnem delu mesta na 160 No. La Salle St.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
THE YUGOSLAV OBSERVER The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the I) II Z 0 II PUBLISHING CO.
Frank. It. Staut, Editor & Publisher 1»!« \\. National Avenue — Tel.: 31 Itcliell 4878 — Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES:
One year ................................-................................. $2.50
Six months ................................................................ $1.50
Europe and other	foreign	countries:	one	year .......................... $3.50
Six months  ..............................................................  $2.0(
Dopisi brez podpisov	se	ne	priobčujejo.	—	Za vse ostale dopise odgovarjajo
dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri sprememb, naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Lokalne novice
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
8-19-37
pomeni to, da Vam je z današnjim dnem potekla naročnina. Prosimo, ne odlašajte s plačilom!
— Datumi za lovsko sezono določeni. Državni gozdarski oddelek je te dni odobril načrt datumov za letošnjo jesensko lovsko sezono, kakor ga je izdelala v to določena komisija pod predsedstvom državne ga upravitelja lovskih revirjev Williama T. Grimmerja, in sicer: za zajce od 5. novembra do 25. decembra vključno; dovoljeno število 3 na dan. — Za jelene (v 30 okrajih [counties]) od 28. novembra do 2. decembra. Posebna sezona za strelce z lokom od 9. do 28. oktobra v Sauk, Manitowoc in Columbia okrajih ter v enem delu Dane okraja. — Za medvede letos ni odprte sezone. — Veverice in lisice, od 23. oktobra do 1. decembra; pet na dan. — Za sive rakune, od 1. novembra do 10. decembra; dva na dan in največ 12 za celo sezono. — Rudeče lisice, od 23. oktobra do 10. marca; neomejeno število. Lovske ure so kot lani, to je pričenši pol ure pred solnčnim vzhodom do zatona. Sezona za prepelice, prerijske kokoši in ruševce (grouse) pa je letos za.vso državo zaprta. — V 75. okrajih bo od 23. oktobra do 5. novembra sezona odprta za fazane (samce); dovoljeno število 2 na dan, “possession limit” 4. — Sezona za ogrske jerebice v devetih okrajih, od 23. oktobra do 5. novembra; štiri na dan, “possession limit” osem. Lovske ure za perjad od 7. zjutraj do 4. popoldne. — Sezona za vidre, dihurje in pižme (muskrat), od 25. oktobra do 15. decembra. Za bobre od 1. februarja do 31. marca; dovoljeno število za vse te živali 15 za celo sezono. — Sezona za divje race in črne liske (coot), razen za vrsto ptičev, prepovedano za lov oil U. S. agrikulturnega oddelka, bo odprta od 9. oktobra do 7. novembra; dnevno število 10. Isti dnevi so odprti tudi za divje gosi (dnevno 5), in za kljunače (15 na dan). — 30 okrajev, v katerih bo od 28. novembra do 2. decembra dovoljen lov na jelenjad, so: Adams, Ashland, Baron, Bayfield, Burnette, Chipewa, Clark, Douglas, Eau Claire, Florence, Forest, lron,J Jackson, Juneau, Langlade, Lincoln, Marathon, Marinette, Monroe, Oconto, Oneida, Polk, Price, Rusk, Sawyer, Shawano, Taylor, Vila-s, Washburn, Wood.
— Neznani mecen poklonil mestu “tempel glasbe” v vrednosti $60,000. Prihodnje poletje se bo milwauški Washington park lahko postavljal z enim najfinejših glasbenih paviljonov v Ameriki, ki bo predstavljal darilo neznanega dobrotnika mihvauškemu mestu. Na okrajni odbor je namreč prišlo pismo milwauškega arhitekta Fitzhugh Scotta, v katerem le-ta sporoča, da je pooblaščen postaviti v Washington parku glasbeni paviljon v vrednosti $60.000, ki postane last okraja, pod pogojeni, da okraj da brezplačno na raz-
polago potrebni prostor. Okrajni odbor je ponudbo seveda z veseljem sprejel. Scott je povedal, da je njegov klijent, ka-terega ime pod nobenim pogojem ne sme izdati nikomur in hoče ostati skrit do svoje smrti, nameraval pokloniti to darilo mestu v svoji oporoki. On, Scott, pa ga je pregovoril, da stori to že sedaj, dokler še živi in tako na svoje oči lahko vidi stavbo in uživa svoj dar. Mecen je v to privolil pod pogojem, da nihče ne izve njegovega imena dokler živi. Šele po njegovi smrti sme tajnost na dan. V paviljonu bo za 16,000 oseb sedežev s prostornim odrom za opere, koncerte in druge slične prireditve na prostem. Razen teh 16,000 permanentnih sedežev, ki bodo vliti iz cementa, bo na razpolago še 6,000 rezervnih sedežev, ki se bodo lahko postavili samo po potrebi. Paviljon sam bo obrnjen proti jugu, tako da solnce ne bo motilo predvajal-cev na odru, kakor tudi ne gledalcev. Pred odrom bo nekoliko nižje obširna terasa za prireditve z velikim številom osobja. Zadaj nad paviljonom pa se bo dvigal veličasten, ka-menit vodomet. V paviljonu bo poleg odra sezidanih tudi več sob za spreoblačenje igralcev, in vseboval bo tudi več javnih toaletnih prostorov za občinstvo. Z gradnjo se bo pričelo v prihodnjih par tednih.
— Cene stanovanjem se s 1. oktobrom podraže. Odbor organizacije milwaušlah posestnikov apartment poslopij je imel te dni sejo, na kateri je sklenil, da dvigne ceno stanovanjskih najemnin za 7 do 8 odstotkov, počenši s 1. oktobrom. V Milwaukee j« 2,100 apartment poslopij s 16,000 stanovanji. Povišana pa ne bo samo najemnina za družinska stanovanja, temveč prav tako za posamezne sobe in pisarniške prostore. V glavnem bodo priaadeta stanovanja cenejše vrste, to je v dosedanji ceni $40 do $50. Povišek na teh bo znašal okoli $5, dočim bo na stanovanjih z najemnino čez $50 povišek sorazmerno nižji. Stanovanja v ceni od .$60 do $80, ki se ne oddajo tako lahko, ne bodo povišana. Lastniki stanovanjskih hiš trdijo, da so prisiljeni povišati stanarino vsled vedno naraščajočih popravljalnih stro-Skov. Računa se, da bodo s povišano stanarino milwauski najemniki morali .gospodarjem plačati okroglo 3 milijone dolarjev na leto več kot do sedaj.
— Otroška paraliza. V zadnjih tednih se je med milwau-šlco deco nevarno začela širiti otroška paraliza. V izolarni bolnici v South Milwaukee sc nahaja sedaj 16 mladih bolnikov. Bolezen je tudi že zahtevala tri smrtne žrtve. Vendar situacija ni vznemirjajoča, kakor izjavlja mestni zdravstveni urad. Stariši se le svare, da ne puščajo svojih otrok preveč v gnječe in v družbo drugih o-trok, in pazijo naj da otroci dobe dovolj počitka in zadostne hrane, da se jim ohrani telesna odporna sila. Paziti je treba tudi na vsak prvi pojav simptomov, ki so: otrdelost, hrbtenice, vročica, bolečine v grlu in motnje v prebavi. V vsakem slučaju je treba poklicati zdravnika, da se bolniku lahko pravočasno nudi pomoč.
— Poročno dovoljenje sta vzela pretekli teden Emil Me-
sarich, 1630 So. 66tli St. in M iss Wanda Fernandes, J 404B W. Mitchell St. — Bilo srečno!
— Nesreča Fr. S. Ermenca. V torek popoldne se je z družino Skok iz West Allisa, pri kateri stanuje, odpeljal na kratek izlet za De Noon jezero, kjer imajo Skokovi svoje poletno bivališče, predsednik nadzornega odbora J. P. Z. Sloga Frank S. Ermenc. V razvedrilo je splezal na drevo, da poseka nekaj suhih vej. Pri tem se je ena izmed vej pod težo njegovega telesa zlomila, in padel je na tla tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v spodnjem členku. Pri padcu je dobil tudi več prask po glavi in telesu. Ponesrečenca je Mr. Skok odpeljal takoj nazaj v Milwaukee, kjer je dr. Malenšek odredil prevoz v bolnišnico. V St. Joseph bolnici so mu nogo takoj povili v mavec ter se bo danes ali jutri zopet lahko vrnil na svoj dom v privatno zdravniško oskrbo.
— Vile rojenice so se zglasile te dni pri družini predsednika društva št. 13 JPZS., Wenzel Dvornika ter jo obdarile s krepkim fantičem; dalje so pustile fanta tudi pri družinah John Sitar, 3007A N. 12th St., in Francis Pivec, 2841 So. Logan Ay_e. —- Pri družini- Frank Mraz, 1106 So. 5th St., pa so pustile zalo hčerko.
— Allis-Chalmers Co. potroši $1,750.000 za zgradbo novih tovaren v West Allisu. Al lis Chalmers družba bo svojim dosedanjim tovarniškim poslopjem v West Allisu dozidala še nadaljna poslopja v skupni vrednosti $1,750.000, v glavnem za povečanje produkcije farmerskih traktorjev in livarne. [lažen teh bo družba razširila tudi svoje tovarne v Springfieldu, UL, za kar bo potrošila okoli $750.000, dalje tovarne v La Porie, Ind., v vsoti $150.000. Skupna vsota, ki jo bo družba letos porabila za razširjenje svojih tovarniških prostorov bo znašala $2,-650.000, od katere bo šel največji, zgoraj omenjeni znesek za povečanje westalliškili tovaren. Po izjavi gen. Falka, predsednika družba, se bo z delom na stavbah pričelo takoj in bo okoli 1. januarja končano. Koliko novih delavcev bo z razširjenjem tovaren potem dobilo delo, se danes še ne ve natančno, računa pa se da se jih bo rabilo najmanj okoli 1000, od katerih glavni del odpade na West Allis. Družba zaposluje po vseh svojih tovarnah v Združenih državah čez 17,250 oseb. Leta 1929 je število njenih uslužbencev znašalo okoli 9000. Gen. Falk je izjavil, da je kooperacija westalliškega mestnega koncila in župana Millerja, da se pospeši zaposlen j e domačega prebivalstva, bila odločilni faktor, da se je glavni del vsote določilo za povečanje westalliških tovaren, namesto v kakem drugem mestu izven države.
SHEBOYGAN
— Nov grob. V nedeljo, 15. avgusta je na domu svoje sestre, 415 So. 15th St., preminula Mrs. Ana Bombač, stara 79 let. Pogreb se je vršil v torek na Holy Cross pokopališče, kjer je bilo truplo položeno v tamkajšno rodbinsko grobnico. — Blag ji spomin!
— Poročno dovoljenje sta vzela te dni Rudolf Kotnik, R. 1, in Miss Frances Sepich, 1231 So. 17tli St., hčerka predsednika društva Bratje Zaveze št. 4 J. P. Z. S. in znanega agilnega društvenega delavca Mr. Franka Sepicha. — Mlademu paru želimo obilo sreče!
STRAŠNO NEURJE V SLOVENIJI.
SV. KRIZ, na Dolenjskem 3. avg. — V nedeljo popoldne so se zbirali temni, grozeči oblaki nad vinorodnimi goricami okolice Sv. Križa, Šutne, Dola, Buseče vasi in ostalih krajev. Ob 8. uri zvečer je začelo deževati, kakor da bi vlival iz škafa. Že čez pol ure je prihrumela ogromna množina vode po strugi potoka Sušice, ki teče
II
AUG. 21-29
ISCT/c-W.
f	on	stars
io
'CIRCUS
ACTS
fVERYAFTONOONl ' AND EVENIN0
|AMERfCA*§ Gf
OUTDOOR ii lSPECTACLE
! EVERY/INIGHT BEFORE THE / GRANDSTAND
12 HORSE RACES
VMED.I
A $19,000 Show Feaiuring:
6littering,Glorious,Glamorous Girls Beautiful Dancing • Sensational Acts Colorful Settings . Lavish Costumes Delightful Music • PI easing Comedy
r A’A'A WTO RACE
SUN.ftU0.il .TWURS.AUG.16 1 T SUN.AU0.19
Indianapolis Drivers 7VA-A AUTO RACES
200 Fastest Horses j
HARNESS RACES] 12. Big Races
A-M A MOTORCYCLE RACES
r°N
THRILl
SHOW
SATURDAY
AUCj.26
Aeroplane CrasK-Woman Sommcrsautli Speedinjf Airfco
SL- '
T'«/ &h
,r><tuZp?*h
Erticb?£ 4
50 Cowboys § r>Ž/6 0i'T and Trick IPReiCf.	/ A/
Riding Cowgirlsita^iJ^
' /,000 TH/N6S -toSEE £ DO
od vasi Dola, Šutne in Sv. Križa do reke Krke. Le nekaj kratkih trenutkov — in že je voda prestopila obrežja ter je poleg omenjenih vasi preplavila polja, travnike in livade. Tak je bil pričetek katastrofe, ki je z grozo navdala tukajšnje prebivalstvo.
Voda je udirala v stanovanja ter ponekod kmalu segla 2 m visoko. Podirala je mostove, odnašala kozolce, pode, svinjake in druga gospodarska poslopja. Prebivalci, ki tega niso niti najmanj pričakovali, so se naenkrat znašli v strašni zmedi, nastala je obupna panika.
Kakor daleč ti je v temi segel pogled, povsod te je moral navdati z grozo. Vsaka pomoč pa je bila izključena. Posestniku Fr. Strgarju iz Dola je voda podrla mlin in še hišo zraven. Mnogim je odneslo in vtopilo govejo živino, drobnico, prašiče in perutnino. V kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je voda podrla šest mostov, vodečih preko potoka pri Sv. Križu. V veliki nevarnosti je zidani most na banovinski cesti pri Sv. Križu blizu trgovine Josipa Kodriča.
Mnogim vinogradnikom se je prav letos obetala izredno ugodna vinska letina. Zdaj, ko smo se najbolj veselili trgatve in smo takorekoč že tik pred njo, je uničen sad in nasad. Na mnogih krajih pa so plazovi odtrgali tudi lepo porasle gozdove. Drevesa leže križem po tleh.
Škoda, ki jo je povzročilo to katastrofalno liudourje, gre v milijone. Za enkrat pa podrobne vsote ni mogoče ugotoviti, kajti voda se še ni odtekla in tako opustošenje še ni do kraja razvidno. Pri Sv. Križu so podrte vse ograje, nekatera poslopja stojijo polomljena, nekaj pa jih je voda podrla in odnesla. Vrtovi so uničeni, njih meje so zabrisane. Zares, kdor tega ne vidi na lastne oči, si opustošenja ne more predstavljati. Na tisoče voz je naplavljeno zemlje po dvoriščih in vrtovih.
GOR.RADGONA, 2. avg. — Hude nevihte zadnjih dni tudi Slovenskim goricam niso prizanesle, zlasti ne v dneh 31. julija in 1. avgusta. Silno neurje obeh dnevov je povzročilo v okolišu Gornje Radgone občutno škodo. V soboto okrog 7. lire zvečer se je vlila ploha, utr-
gal se je oblak. Ob silnem treskali ju in grmenju se je iz temnih oblakov vsula, sprva med redkim deževjem, tudi gosta toča, ki je uničevala po vinogradih, sadovnjakih in poljih vse, kar je ostalo po žetvi. Zlasti nad Hercegav-ščakom, Policami in Črešnjevcem proti Orehovcem je pobijala toča, dopolnjevala sta še veter in naliv, tako da nudi vsa okolica res žalostno sliko, ki spravlja kmetovalca in vinogradnika v obup. Zaradi pogostega deževja zadnjih dni je pričela po vinogradih tudi razsajati pero-nospora in oidium in kar je še ostalo, je zdaj uničeno po neurju. Škoda po vinogradih je tem večja, ker je po večini že povsod izvršeno tako imenovano vršičkanje zaradi boljšega dozorevanja sadu.
LJUTOMER, 2.* avg. — Že teden dni trajajoče nevihte, ki se pojavijo navadno zvečer pred 9. uro, so že vso prekmursko pokrajino spravile v velik strah glede pridelkov in zaradi pogostega udarjanja strele, fina največjih neviht, kar smo jih doživeli v ljutomerski okolici, je bila v nedeljo večer. Trajala je celo uro. Lilo je kakor iz škafa. Med strastnim grmenjem in neštetimi udarci strele je padala tudi toča. Ob Muri sicer ni napravila obilo škode, ker so pšlenica, oves in druga žita pospravljena. Le ajdo je tu pa tam sklestilo, do-Čim se je koruza, ki je letos precej močna, obvarovala.
METLIKA, 3. avg. - Ne samo severna, temveč tudi južna stran Gorjancev je bila v nedeljo ponoči hudo prizadeta. Skratka, ves obroč pokrajine okrog Gorjancev je silno trpel. Bela krajina je z drugimi kraji vred doživela neurje, kakršnega ne pomni. V Metliki so se čez Pungrat valile velike množine vode, drle so proti Dragam in se razlivale na vse strani. Kleti so bile kmalu zalite, trpele so trgovine in gostilne. Metliškemu županu Ivanu Ma-lešču je voda, ki je pridrla v hišo po bregu od zadaj, zalila stanovanje in je tekla skozi strop v trgovino v pritličju. Samo tu je škoda nad 10.000 Din. Nadalje je prizadeta cela vrsta trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov.
AGITIRAJTE ZA OBZOR!
JUGOSLOVANSKA
PODPORNA
ZVEZA
Inkorporirana 1. 1915.
‘SLOGA’
Sedež: Milwaukee, Wis.
U I' K A V K I ODBOJU!
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 706 South 24th Street.
NADZORNI II II 11 O R l
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 641 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI QllBORi
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI UllllORt
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 727 N. 11th Street, Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO«
"OBZOR”, 630 West National Avenue, Milwaukee, Wisconsin.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1000, $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino. Pozor:	Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošljejo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednica uskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note:	All remittances of business concerning lodges and members
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
* Obsojena občina. Pod tem
naslovom so priobčili zagrebški listi naslednje poročilo, ki ga je izdala! ‘Agencija Avala’: ‘ ‘ V noči od 28. na 29. junija so neznanci posekali in uničili vinograde treh posestnikov v občini Kravarskem v srezu Veliki Gorici. Oblastva so uvedla preiskavo, vendar krivci niso bili najdeni. Škoda se ceni na 16.000 Din. Razlog' za dejanje je politična mržnja, ker so o-škodovanci p‘i zadnjih volitvah glasovali za vladno listo in so tudi zdaj pristaši vlade. Ker krivcev ni bilo mogoče najti, so oblastva odredila, da je občina dolžna oškodovancem povrniti škodo, ki jim je bila povzročena zaradi njihovega političnega delovanja. Iskanje krivcev se še nadaljuje.”
* Zaradi tatvin svinca v skladiščih Idrijskega konsorci-ja na Vipavskem se je morala zagovarjati cela vrsta domačinov iz okolice Opatjega sela. Mod njimi so Andrej Mlečnik, Rudolf Mlečnik, stara 19 in 18 let, Rudolf Saksida, Viljem Cotič in Janez Devetak. Andrej Mlečnik je bil obsojen na 2800 lir globe in tri leta strogega zapora, Saksida na 2400 lir globe in tri leta zapora, Devetak na pol leta ječe in 1200 lir globe.
* V Račah je gorelo. Posestniku Antonu Damjanu je v Račah je ponoči zgorelo gospodarsko poslopje' s senom in tremi vozovi. Škoda znašla okoli 50.000 dinarjev, zavarovan je bil pa za 76.000 dinarjev. Radi suma požiga so orožniki lastnika aretirali.
IŠČEJO SE.
iS IT VezuE WHAT THEY
SAY ABOUT
Buttermilk?
if
Yes! It renews your vigor and helps you feel young!
Če hočete, da se boste počutili gibčne, mlade in vesele, pijte naše kislo mleko vsak dan. Je bogato na vitaminih in minera-lijah, ki ustvarjajo zdravje, obnove živahnost in dvigajo užitek življenja. Izvrstno poletno okrepčilo — hladilno in delikatno. Navadite se ga in vrnite s k moči!
BUTTERMILK
Phan*
MARQUETTE 7370
Iščeta se spodaj navedeni, da se javita Generalnemu konzulatu v New Yorku. Tisti naši izseljenci, ki bi zamogli dati kakšne informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na sledeči naslov:	Royal	Yugoslav
Consulate General, 745 Fiffth Ave., New York, N. Y.
Black Angela, roj. Indihar, iz Št. Ruperta na Dolenjskem, Dravska banovina; živela je nekje v Utah državi; pozneje v državi Colorado v mestu Walsenburg. Zadnjič se je o-glasila leta 1936. Ima sina, v Ameriki rojenega po imenu Joe Black in dve hčeri. V Ameriki prebiva okoli 45 let.
Duzi ali Duri Marija, roj. Renko, stara okoli 50 do 60 let. Živela je nekje v Brooklynu, N. Y.; iščejo jo sorodniki iz Zagorja ob Savi.
LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA
Poslopje z modernimi trgovskimi prostori in novim 5-sob-nim stanovanjem z dvema garažama, se proda na lahke obroke. Nahaja se na 517 So. 6th St. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na Joseph Tratnik, 3942 So. Howell Ave.
SHeridan 6430.
POZOR LJUBENCI!
V nedeljo, 22. avgusta se vrši piknik vseh Ljubencev in njihovih prijateljev na John Amičevi farmi, W. Beloit Rd. Na tem pikniku se bodo vzele filmske slike, ki se bodo poslale v stari kraj, da se tam pokažejo svojcem.
Če katera družina želi, da se od nje vzame posebna slika, ki se bo poslala z ostalimi vred v domovino, naj se prijavi takoj ali najpozneje do sobote 21. avgusta pri odvetniku Alvinu Gloyecku, 805 So. 5th St., Milwaukee, Wis. (Tel.: Mitchell 2707 ali LAkeside 5762), da se more pravočasno nabaviti zadostno število filmov.
Odbor.
420 So. C tli St. Tel. s U Roadway 3060
‘2861 VISflDAV *61
J U G O S L O V K N S K I OBZOii
ZVEZA
LILIJA
L'fltanovljena l«t.# I'J!Sedež: Milnaukfte.
WISCONSIN
VVis.
HJFUAVNI O II B O K i
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Medle, 806 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis.
Blagajnik: John Selich, 838 South Gth Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
NAUZ011N1 ODUOlt:
Jakob Stariha, 1339 South 7th St, Milwaukee, Wis.
Frank X. Veranich, 2529 So. Delaware Ave., Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
O B Z O R "
UliADNO GLASILO :
630 West National Avenue, Milwaukee, Wis.
ZD 11 A Y N IK ■
Dr. John S. Steianez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo, vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. —■ Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi "20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za' posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek s.e sprejema otroke od rojstva do 16. leta, in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor.
DOPISI
Še k pikniku Ljubencev.
Milwaukee, Wis. — Zadnji teden sem obljubil, da se bom zopet oglasil in povedal še kaj več o programu izleta Ljubencev.
Na žalost vam moram danes sporočiti, da od Kodunčeve bande ni duha ne sluha, a sigurni pa smo, da bosta Ciganski Pavel in njegova Urška z oslom gotovo tam. Mislim, da je vsakomur znano, da “uradno” je Pavel ljubenski državljan, a druga domovina, kjer se on navadno zadržuje, pa mu je Rečica, odkoder pride zdaj naravnost na naš piknik.
Petja prave domače kakovosti ne bo manjkalo, to je več kot gotovo, če pomislimo, da bodo tam navzoče vse ljuben-ske Micke, Francke, Zefke, itd., katere so po večini vse izvežba-ne pevke, nas možakarjev pa niti ne štejem.
Moj namen je bil, da bi o tej točki govoril proti koncu, pa ker sem že ravno pri petju, naj kar zdaj omenim to, kar sem mislil povedati na koncu.
Na sporedu imamo namreč točko, katero mi je strogo prepovedano omenjati. Pa bom vseeno malo omenil, čeprav me bodo zato mogoče potem zone-gali.
Skrivnost je namreč tale: Brez, da bi komu lcaj povedali, so na nekem neznanem kraju ustanovili nov pevski zbor, ki sestoji iz samih profesionalnih pevcev, katerih petja še nismo slišali nikdar.
Kolikor sem postrani slišal, sestoji ta zbor, katerega ime je še neznano, iz sledečih članov: Al. Glojek, Ferd. Glojek,
Fr. S. iz West Allisa, Peter Skrube, Fr. Simouc in še nekaj drugih. Kakšno pesem bodo peli, in kateri čas bodo nastopili, to vam za sedaj še ne morem povedati, ker vprašati se jih ne upam. To pa iz vzroka, ker so, kot po navadi vsi operni pevci, zelo temperamentni. Če bodo nastopili, nas bodo najbrž iznenadili z ono krasno, v srce segajočo melodijo. “Ko krokar od vrane slovo jemlje! ’ ’
Naj že bo kakor pač hoče, izplačalo se bo, da počakamo na proizvajanje te točke, če treba, tudi do polnoči.
Odbor je tudi sklenil, da bi bilo umestno, da se izvoli za bodoče stalni odbor. Zato se bo volilo župana, občinskega pisarja in redarja. Al. Glojek je že poslal' svojo kandidaturo za župana. Vsi tisti, ki se čutite, da imate zmožnosti za ta mesta, oddajte svoja imena na prostora piknika, in vaše ime se bo uvrstilo na volilno listo. Jaz vsaj sem odločno iproti temu, da bi bil Al. Glojek kar sam kandidat za županovo mesto. Je malo preveč navihan. Če hoče za policaja “ronat”, za to bi ga pa že priporočal.
Na programu bodo tudi vse tiste točke, ki sem jih omenil že zadnjič in še nekaj dragih. Zabave torej ne bo manjkalo, to je .gotovo. H koncui naj še o-menim, da vsi tisti, ki pridete iz drugih krajev in vam ni znana pot, oglasite se pri gospe Tamše na National Ave., kjer boste dobili nadaljna navodila. — Na svidenje na Arničevi farmi v nedeljo 22. avgusta!
Zla odbor,
John Arnič
LJUDJE BODO LAHKO POSTALI NEVIDNI
Gradčan Pinter je iznašel sredstvo, s katerim je mogoče v kratkem času nevidne napraviti reči in ljudi. Mož je s svojo iznadbo delal poskuse v pavilijonu tvomice Semperit na dunajskem velesejmu. Najprej je k tem poskusom povabil seveda novinarje, kakor se pač spodobi. Pokazal jim je neko stvar ter je povedal, da bo ta reč kmalu nevidna. In res je tisti predmet postajal čedalje prozornejši, dokler ni nazadnje kar izginil izpred oči gledalcev. Nato je Pinter pokazal, kako postane neviden tudi človek. Povabil je nekoga izmed občinstva, naj pride k njemu na o-der. Kmalu je tisti človek postal neviden očem gledalcev, čeprav je ves čas ostal na odru in z odra gledal, kaj se dogaja med gledalci. Lahko je tudi natančno opazoval, kaj se dogaja na odru, vendatf ni mogel »raz-■Božiti, kako-j<f sam! izpinil izpred oči gledalcev. Torqj! nevidnost bi bila dognana. Kako
pa iznajditelj to naredi, ni hotel še; mikomufl poveidati.
 o--------
NAJVIŠJI RUDNIK ZLATA
Med divjimi prepadi najvišjih vrhov v južnoameriških Andih v višini 1500 m nad morjem so zgradili najmodernejšo napravo za pridobivanje zlata. Ta zlati rudnik, ki je najvišji na svetu, spada med najizdat-nejša ležišča na svetu in so ga Indijanci poznali že pred davnimi stoletji. Ko so španski o-svojevalci zavzeli Peru, so kopanje zlata zanemarili, saj so ga dobili več ko dovolj po zakladnicah indijanskih poglavarjev.
Pozneje se je sled za tem rudnikom zaradi nepristopnega ozemlja skoro docela izgubila. Šele zadnje čase so nekateri srečolovci iz starih virov izvedeli za ta zlati raj, ki leži že nad črto navadnih oblakov, in so leta 1932. pregovorili skupino peruanskih bogatinov, da bodo iznova začeli pridobivati zlato v teh bajnih višavah. Družba je kupila vse ozemlje
j v območju rudnika in sklenila, da za vsako ceno spravi do tja ogromne in težke moderne stroje, ki so potrebni za izkoriščanje rudnika. Steze, ki so nekdaj držale gor, pa so tako zapuščene, da niti človek ne more več lesti po njih, kaj šele da bi se dali spraviti na gore orjaški stroji. Morali so uporabiti najmodernejše prometno sredstvo, to je letala. Naloga, ki je čakala letala, ni bila lahka. Šlo je za to, da preneso na vrh And nič manj kakor 700 ton strojev in različnega materija la. Stroje so počasi vse z letali spravili v višave. Danes ta rudnik, ki ga skoro neprenehoma loči od sveta gosta plast oblakov, daje ogromno zlata. Letala imajo zdaj prijetnejšo nalogo: iz kraljestva orlov nad oblaki nosijo zlate palice v jeklene blagajne peruanskih bank.
VAŽNOST LUNE ZA ZEMLJO
Tudi znanstveniki potrjujejo staro kmečko pravilo, da je vedno boljše sejati pred polno luno kakor pred mlajem. Setve nekaj dni pred polno luno donašajo baje znatno več, kakor one ob mlaju. Največja angleška ladja “Queen Mary” tehta ob mlaju celih 10 kg več kakor ob polni luni. Morje je vedno najbolj razburkano ob mlaju, ko luna nima nad njim toliko moči, da bi ga mogla držati v mejah dostojnosti. Tudi ure nam luna lahko zmeša, če zaide nekoliko s svoje navadne poti. Zvezdoslovci so vsi v strahu, ker se je luni naposled zahotelo nekoliko izpremeniti e-noličnost svojega potovanja po vedno isti poti in je krenila morda za nekaj kilometrov v stran, da si ogleda še kake druge zanimivosti. Posledica tega je bila, da je velika zvezdoslov-na ura v Greenwichu prišla s pravim zvezdoslovnim časom malce navskriž. Razlika je sicer samo za eno sekundo. Pravijo, da se kaj takega že ni zgodilo vse od leta 1680.
KRATKOVIDNI ZAKONSKI MOŽJE SO NAJBOLJŠI.
Pariški advokat, strokovnjak za ločitve zakonov, je nedavno izjavil, da so najboljši zakonski možje kratkovidni moški. Še boljši so pa nemara slepi. Kratkovidni prezro vse napake v gospodinjstvu, ne vidijo, da so nogavice raztrgane, ne vidijo prahu na pohištvu, so pa tudi dovolj nerodni. Ker se tega zavedajo, so tem bolj prijazni s svojimi ženami. Kratkovidni možje tudi ne vidijo lepote in mikavnosti drugih žen, da bi se jim izneverili. Če so v družbi živahne lepotice, pa lahko vzame žena možu naočnike, češ, da se mu bodo oči odpočile in potem vidi mesto lepotic strašila. Zato je imel pariški advokat tako malo opraviti z zakonskimi zvezami kratkovidnih mož.
Druga izkušnja pariškega advokata se nanaša na trgovce. Kolikokrat v tednu sme biti trgovec slabe volje? Žena nekega trgovca je namreč zahtevala ločitev zakona, češ, da je mož 2 dni v tednu siten do neznosnosti- Advokat je zagovarjal pred sodiščem moža, češi, da so zdaj casi tako hudi, da tudi trgovci ne morejo biti vedno dobre volje. Trgovec ima pravico biti v tednu vsaj tri dni siten, zlasti pa takrat, ko piše davčne prijave. Sodišče je to upoštevalo in je ženino tožbo kratko malo zavrnilo.
OTOK, NA KATEREM ŽENSKE NE ZDRŽIJO
Sredi Tihega morja je samoten in od zadnjega časa skoro čisto pozabljen otoček Howland, ki meri samo kakih 12 kvadratnih kilometrov.
Odkril ga je leta 1842. neki kapitan, ki je brodil "po Tihem morju in brskal za zakladi. V svojem dnevniku ga omenja na kratko, češ, da je na njem le nekaj napol suhih kokosovih o-rehov in velikanske množine ptičev, ki so “pridelali” izredno mnogo dragocenega in red-
kega apnenčevega gnojila. Za to so se nekateri srečolovci vendarle odpravili tja, pograbili in odnesli, kar se je dalo odnesti, preplašili ptiče, da so pobegnili z otoka in tako vzeli otoku vsako vrednost, zaradi česar se tudi ni nihče več potegoval zanj.
Leta 1935. pa je Amelija Ear-hardtova, ki je pred nekaj tedni na poletu čez morje izginila, preučevala polet okoli sveta in spoznala, da bi bil samotni otoček zelo pripravno oporišče za letala, ki letajo nad Tihim morjem med Ameriko in Avstralijo. Hkratu pa so prišli do tega spoznanja tudi Američani, ki so dognali, da otok uradno ni last nobene države. Zato so hitro dali prepeljati tja nekaj havajskih zdravih fantov, lu naj bi zasadili na otoku ameriško zastavo.
Zdaj živi na otoku kakih 20 fantov čisto samih. Nobena ženska namreč ne prenese tega neznosnega dolgočasja, enoličnega šumenja in žalostne samote.
IZ RODNIH KRAJEV
STRAŠEN DOGODEK V HIŠI NORCEV
V Račah se je odigral dogodek, o katerem govori vsa ta-mošnja okolica. Dogodil se je v hiši 37 letne posestnice Elizabete Drevenšek, pri kateri živita njena slaboumna sestra Alojzija ter slaboumni brat Henrik Lipnik.
Hiša je udarjena z nekim prokletstvom, oba otroka sta bila že od mladosti slaboumna, zdi se pa, da tudi Elizabeta Drevenšek ni čisto pri zdravi pameti. Njen brat Henrik Lipnik je bil že dvakrat v umobolnici, enkrat pol leta, drugič pa celo leto. Oba norca, ki sta živela pri sestri, sta imela zapisan prevžitek. Njuna sestra se je pred leti poročila ter je vzela nekega Drevenška iz sosednjih Šikol.
Zakon pa tudi ni bil srečen, ker je mladi mož rad gledal v kozarec, spravil je posestvo v dolgove ter je slednič, da bi se iz neprijetnega položaja izmotal, sam zažgal hišo in hlev, da bi dobil zavarovalnino.
Toda razkrinkali so ga in šele nedavno je prišel iz dveletne ječe.
Slaboumni brat Henrik Lipnik je v času, ko je bil njegov svak v zaporu, postajal vedno bolj oblasten. Ni bil tako nor, da se ne bi zavedal važnosti denarja, rad je tudi popival, pa je začel sestro-gospodinjo na vse načine izsiljevati. Poleg svojega prevžitka je zahteval od sestre .polovico od izkupička za vsak pridelek, katerega je prodala. Svoje zahteve pa je podprl s strašno grožnjo, da jo pri priči ubije, če mu jih ne izpolni.
Večkrat je v svoji besnosti navalil na sestro, da je morala bežati iz hiše ter se je vso noč skrivala v soseščini, dokler se norec zopet ni umiril. Denar, ki ga je lobival od sestre, je takoj zapravil.
Nedavno je Drevenšek prišel iz ječe. Ni pa si upal domov k ženi, ker se je bal slaboumneg svaka. Ta iga je namreč napadel in odgnal od hiše. Že takrat je Elizabeta Drevenšek, kakor to izpovedujejo priče, nagovarjala svojega moža, naj ji norega brata ubije, češ, da ne bo dobil zato več kakor leto dni. Mož pa je to zavrnil in dejal, naj sama napravi, kar hoče,
Nedavno zvečer je Henrik Lipnik zopet začel pretepati sestro, vrgel jo je na tla in komaj jo je njena slaboumna sestra Alojzija ubranila. Obe ženski sta nato zbežali iz -hiše ter se skrili v grmovje, kjer sta čakali vso noč do jutra.
Henrik Lipnik pa je medtem doma vzel sekiro in na drobno sesekljaj vse pohištvo. Nato se je vlegel na posteljo in zaspal.
Zjutraj je prišla Elizabeta Drevenšek domov. Videla je razdejanje v hiši, ko pa je opazila, da brat spi in je našla poleg postelje sekiro, jo je vzela, tiho pristopila k postelji ter u-
darila brata z vso silo z ostrino, ki se je globoko zasekala v lobanjo zadaj za ušesom.
Elizabeta Drevenšek je nato takoj zbežala iz hiše ter šla k sosedi Mariji Plečko, kateri je dejala:
“Sedaj sem ga ubila, tako sem ga vsekala, da je kar iz postelje padel.” Komaj pa je to izgovorila, se je pojavil na pragu hiše Henrik Lipnik, obli1 s krvjo ter se omaliovaje prijemal za podboje vrat. Prizor je bil grozen, da je gledalcem ledenela kri v žilah. Lipnik je nekaj časa omahoval, potem pa se je zgrudil v travo, kjer je nezavesten obležal.
Gasilci iz Rač so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se še sedaj bori s smrtjo. Dre-venškovo so orožniki aretirali v trenutku, ko si je pripravljala vrv, da se obesi. Dejala je, da ni mogla več živeti s svojim bratom, ker jo je mučil in (pretepal, poleg tega ji je jemal denar ter kradel vse, kar je dobil v roke, tako da jo je spravil na kant ter je bilo posestvo te dni že sodno cenjeno.
* Na svoj način podjeten je
bil Ivan Štrucelj izi Murače ob Sotli. Nekega dne se je pojavil v vaseh okrog Križevcev oblečen v vojaško uniformo. Hodil je od kmeta do kmeta in “kupoval” konje za vojsko. Denarja ni dajal, pač pa potrdila za visoke denarje, ki bi jih morali dobiti kmetje za kupljene konje. Denarci, ki so se obetali, so kmete slepili. Vojak si je seveda zaračunaval provizijo, ki je za vsakega konja znašala 300 Din in so mu jo kmetje plačevali kar vnaprej. Ko so pa konje privedli v vojašnico, so spoznali, da so šli na lim pretkanemu sleparju. Na srečo pa so orožniki Štruclja kmalu prijeli. Štrucelj je v zaporu prišel do zaključka, da je najboljše, da si konča življenje. Razbil je okence in si s steklom prerezal žile na obeh rokah. Že nezavestnega so ga našli in odpeljali v bolnišnico. Ker je izgubil preveč krvi, je menda umrl.
* 73 krav poginilo od stekline. Iz Osijeka poročajo, da se je pojavila v Novem Čepinu steklina med govejo živino. Zagrebška živinozdrav. fakulteta je takoj ukrenila vse potrebno, da se nevarna bolezen zajezi. 73 krav je že poginilo. Prizadetih je 65 kmetov, ki so utrpeli nad 250,000 dinarjev škode.
* Vas Slevo je pogorela. Na
tihem, da so to komaj najbljiž-ji sosedje opazili, je vas pogorela. Ostala je samo ena stanovanjska hiša. Ogenj so zanetili najbrž otroci. Poslopja so bila po večini lesena. Nekemu fantu, ki je prihranil 7000 dinarjev, je zgorel ves ta denar. Siromašni ljudje so nujno potreb' ni podpore.
* Zaradi tihotapljenja lesa iz Jugoslavije sta bila v Julijski krajini pri Godvici prijeta jugoslovanska državljana Jaka Reven iz Rovt in Jaka Potkov-šek iz Hotedršice. Pii tihotapljenju lesenih brun so bili udeleženi tudi drugi možje in fantje, toda posrečilo se jim je zbežati, ko se je pojavila obmejna straža. Oba Jugoslovena se bosta zagovarjala pred go-riškim sodiščem.
* Smrtna žrtev podivjanega bika. Te dni je bil na pokopališču v Apačah pokopan 75 letni posestnik Probst Anton iz Žepovcev, ki je postal žrtev podivjanega bika. Nekaj dni poprej je štel v hlev, da nakrmi živino. Nesrečno naklučje pa je naneslo, da se je odvezal petletni bik in se zakadil v svojega gospodarja. Z rogovi ga je pritisnil k steni tako močno, da mu je zlomil štiri rebra. Občutno poškodovani gospodar se je zvrnil nezavesten na tla. Ker se mož predolgo ni vrnil iz hleva, ga je šla žena iskat in ga našla nezavestnega na tleh. Na kraj nesreče je bil poklican zdravnik, ki pa je mogel le u-gotoviti, da je vsaka zdravniška pomoč zaman.
AA.1
T^T	♦	%	%	^
AGITIRAJTE ZA OBZOR!
Alexander Dumas:
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva
na svetu.
PETI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
(141)	(Nadaljevanje.)
I.
Dopis iz Janine.
“Tri tedne?” vsklikne Albert. “Toda to je cela večnost, in jaz ostanem tako dolgo onečaščen.”
“Da ste ostali moj prijatelj, bi vam bil rekel: ‘Potrpite, prijatelj!” Toda postali ste moj sovražnik, in pravim vam: ‘Kaj to briga mene, gospod?’ ”
“Prav, naj bo torej tri tedne,” pravi Albert. “Toda pomnite, daj se mi po treh tednih več ne izvijete..
“Gospod Albert Morcerf,” pravi Beauchamp in se tudi dvigne, “šele po treh tednih vas lahko vržem skozi okno in šelg potem imate pravico, dotakniti se mojega telesa. Danes je 29. avgusta — torej 21. septembra. Dotlej — in to je nasvet poštenjaka — dotlej ne bova lajala drug na drugega kakor dve dogi, priklenjeni druga poleg druge.”
In Beauchamp resno pozdravi svojega nasprotnika, ki zapusti sobo.
Albert se maščuje nad časopisi, ležečimi v prednji sobi, s tem, da besno udari po njih s svojo palčico
Ko biča nato svoj kabriolet tako kakor prej nedolžni počrneli papir, zagleda Morrela, ki je sel mimo kitajskega ko*-pali&ča, vos žareč veselja.
“Ah,” vzdihne, “to je srečen človek.”
In slučajno se Albert ni motil.
II.
Limonada.
Morrel je bil res srečen.
Gospod Noirtier ga je dal poklicati, in Maksimiljan je tako hitel z izvršenjem teg naročila, da ni niti vzel svojega kabrioleta, ampak se je takoj odpravil na pot, zaupajoč bolj svojim nogam. Tako je torej hitel skozi ulico Meslay v predmestje Saint-IIonorc.
Stari Barrois je le težko sledil njegovim brzim korakom, kajti Morrelu je bilo enointrideset, Barroisu šestdeset let; Morrel je bil pijan ljubezni, Barrois utrujen vsled velike vročine.
Ko prideta končno na cilj, je bil Morrel še čisto spočit, kajti ljubezen mu je podelila krila, dočim se je stari, že dolgo ne več zaljubljeni sluga, kopal v znoju.
Barrois pelje Morrela skozi posebna vrata, in kmalu naznani šum svilene obleke, da je Valentina v bližini.
Valentina vstopi; v žalni obleki je bila mamljivo krasna. Sen je bil tako sladek, da Morrel skoro pozabi, kdo (ga je poklical sem; toda kmalu pridrdra starčev voziček.
V navdušenih besedah mu izreče Maksimiljan svojo zahvalo za rešitev, ki jo je dodelil njemu in njegovi izvoljenki; Noirtier ga pogleda s prijaznimi očmi. Nato prične mladi mož govoriti o sreči, da sme zopet biti tukaj. Valentina se boječe nasloni na svojega deda, in ta jo pogleda.
“Ali naj povem, kaj si naročil?” vpraša deklica. “Da,” odvrne Noirtier.
“Ljubi prijatelj,” se obrne Valentina k Morrelu, ki jo skoro požira z očmi, “moj dobri ded vam ima mnogo povedati; ker mu je tako lažje, je naročil meni, naj vam natančno poročam o njegovih namenih.”
“O, poslušam vas,” vsklikne Morrel; “posllšam vas, govorite. ’ ’
Valentina pobesi oči; to je bilo za Morrela ugodno znamenje. Valentina je bila sama slaba v sreči.
“Moj ded hoče to hišo zapustiti,” pravi; “Barrois si zdaj prizadeva, da mu najde primerno stanovanje.”
“Toda ali bo gospod Noirtier mogel živeti brez vaše sladke, oživljajoče bližine?”
“Sklenjeno je že, da jaz deda ne zapustim. Moje sobe bodo poleg njegovih. Če moj oče v to ne privoli, pač počakam do svoje polnoletnosti; potem bom imela svoje premoženje, in..
“In z dedovim dovoljenjem izpolnim obljubo, katero sem vam dala.”
“Ali je to tudi tvoje mnenje, dobri ded?” vpraša, obr-nivši se k Noirtierju.
“Da,” odvrne starčevo oko.
“Ko bom pri svojem dedu,” nadaljuje Valentina, “potem, prijatelj, se bova lahka shajala v prisotnosti tega ljubega, častitljivega pokrovitelja, če nama zveza, ki sta jo zasnovali najini srci morda nevedni ali razdraženi vsled odpora, ostane š« draga kot porok bodoče sreče. Ah, pravijo, da srca, ki so se razvnela sredi ovir, v varnosti pogosto omrznejo. Zato počakam, da me Morrel poželi od mene same.”
“O,” vsklikne ta ter poklekne pred starca in Valentino v resničnem oboževanju, “kaj sem storil v svojem življenju tako dobrega, da sem si zaslužil to srečo?”
“Dotlej,” nadaljuje njegova izvoljenka s svojim čistim, resnim glasom, “dotlej hooeva spoštovati voljo mojih stari-šev in potrpežljivo čakati.”
“O,” vsklikne Maksimiljan oduševljeno, “ne samo potrpežljivo, ampak v zadovoljnosti in sreči hočem čakati.” “Zato,” pravi Valentina in ljubeznivo pogleda svojega izvoljenca, “zato nobene nepremišljenosti več, prijatelj! Ne kompromitirajte one, ki ima enkrat nositi vaše ime čisto in neomadeževano. ’ ’
Morrel položi roko na srce.
Noirtier ju pogleda z ljubeznivim pogledom, zvesti Barrois, ki mu ni bilo skritega ničesar, si smehljaje obriše z razgretega čela velike znojne kaplje.
“Ah, moj Bog, kako vroče je dobremu Barroisu!” vsklikne Valentina.
“Ah, gospiea, to prihaja od tod, da sem tako tekel; toda gospod Morrel —< to moram priznati — je skoro letel.”
Noirtier se ozre na mizo, na kateri je stala karafa z limonado in poleg nje kozarec. Kar je v karafi manjkalo, je izpil Noirtier pred pol ure.
“Pij Barrois,” pravi njegova mlada zapovednica, “to te
okrepča!’’	.
“Ali, da, gospica, žeje skoro umiram in pač bi rad izpil
kozarec limonade na vaše zdravje.”
“Torej pij in se kmalu vrni.”
Barrois vzame krožnik in komaj pride v prednjo sobo, že na duSek izprazni čašo, ki mu jo je nalila Valentina, ne
da bi zaprl vrata.
Valentina in Morrel se baš hočeta vpričo Noirtierja posloviti, ko se naenkrat začuje glas zvonca.
To je bilo znamenje obiska.
Valentina pogleda na uro.
“Dvanajst je, ded, in sobota,” pravi; “gotovo prihaja zdravnik in sicer na obisk k tebi. Ali se mora Morrel odstraniti!”
“Da,” odvrne Noirtierjevo oko.
“Barrois, pridi notri!” zakliče Valentina.
“Takoj, gospica.”
“On vas pelje do vrat, in zdaj, gospod častnik, nobenega koraka več, ki bi bil lahko nevaren najini sreči.”
“Obljubil sem, da hočem čakati,” odvrne Morrel, “in o-stal bom mož-beseda.”
Ta hip vstopi Barrois.
“Kdo je zvonil?” vpraša Valentina.
“Gospod doktor d’Avrigny,” pravi Barrois, opotekaje se. “Kaj ti je?” vpraša Valentina.
Stari sluga ne odgovori in prestrašeno pogleda svojega gospoda, dočim išče njegova roka opore, da bi se ne zgrudil. “Toda on pade,” vsklikne Morrel.
Res je Barrois trepetal vidno na celem telesu, poteze njegovega obraza so se krčevito spačile in naznanjale silen živčen napad.
Noirtier gleda z grozo ta žalostni prizor.
Barrois stopi nekaj korakov proti svojemu gospodu.
“O moj Bog, moj Bog, o moj Gospod!” zastoka. “Kaj mi je vendar? Bolečine čutim in že več ne vidim... V mojih možganih žari tisoč ognjev... O, ne dotikajte se me... ne dotikajte se me!”
Res so postale njegove oči steklene in zmedene, in glava se je sklanjala nazaj, dočim je ostalo telo otrpnilo.
Valentina vsa omamljena zakriči, Morrel jo vzame med svoje roke, kakor da jo hoče čuvati pred neznano nevarnostjo.
“Gospod d’Avrigny,”	zakliče Valentina ihte,	“na	ipo-
moč!...”
Barrois se zasuče okrog svoje osi, stopi tri	korake	naprej, se spodtakne, pade k	Noirtierjevim nogam	in	opre	svojo roko na njegovo koleno,	še vedno kriče:
“Gospod, o moj dobri gospod!”
Priklican po tem kriku, se prikaže med vrati gospod Vil-lefort.
Morrel izpusti na pol omedlelo deklico iz svojih rok in izgine za zastor v ozadju sobe.
Bled, kakor da vidi strupeno kačo, upre prekurator svoj pogled v ubogega Barroisa.
Noirtier skoro umre vsled strahu in nestrpnosti; njegova duša hiti na pomoč ubogemu starcu, ki mu je bil bolj prijatelj kakor sluga.
Zatekle žile na čelu in skrčenje nekaterih očesnih kit, ki so še živele, vse to je značilo strašen boj med življenjem in smrtjo.
Barroisove oči so bile tope in zalite s krvjo, nje(govo telo spačeno, in njegove roke so tolkle ob tla, dočim so mu noge otrpnile.
Pred usti mu je stala lahka pena, in dihal je bolestno. Villefort je okamenel tako popolnoma, da ne opazi Mor-
rela.
Za nekaj trenutkov nemega opazovanja, tekom katerega je postalo njegovo obljičje bolj in bolj bledo in so se njegovi lasje bolj in bolj ježili, plane k vratom in zakliče:
“Doktor, doktor na pomoč!”
“Milostiva gospa,” zakliče Valentina, hiteč po stopnicah in kličoč svojo mačeho, “pridite, o pridite hitro in prinesite s seboj svojo rešilno sol.”
“Kaj se je zgodilo?” zakliče gospa Villefort.
“O, hitro, hitro!”
“Toda kje je doktor?” vpraša Villefort.
Gospa Villefort pride počasi po stopnicah, držeč v eni roki svoj robec, s katerim si je pahljala obraz, >v drugi stekle-ničico z angleško soljo.
S svojim prvim pogledom se ozre v Noirtierja, ki je bil vsled razburjenosti, katera je bila pri tej priliki popolnoma naravna, videti zelo zdrav, nato se šele obme k umirajočemu.
Njeno obličje prebledi kakor stena in se ozre zdaj v slugo, zdaj v gospoda.
“Toda za božjo voljo, kje je doktor? Šel je k tebi. Vidiš, to je mrtvoud; če se mu spusti nekoliko krvi, ga je lahko rešiti.”
“Ali je morda premalo jedel?” vpraša njegova soproga, preslišavši vprašanje svojega moža.
“Jedel ni popolnoma nič,” odvrne Valentina, “toda ker je bil po dolgi poti, ki mu jo je naročil ded, zelo žejen, je pil kozarec limonade.”
“Ah, limonada je slaba,” pravi gospa Villefort. “Zakaj ni raje pil vina?”
“Limonada je stala v dedovi karafi, ubogi Barrois je bil žejen in je pil, kar je našel.”
“Gospa Villefort je trepetala, kajti Noirtier jo je skoro prodiral s svojimi temnimi pogledi.
* ‘ Tako kratek vrat... mrtvoud, ’ ’ pravi.
“Toda za Boga, v tretjič že vprašam, kje je doktor.” “Pri Edvandu je, ki mu je nekoliko slabo,” pravi gospa Villefort, ki se več ne more izogniti odgovoru.
Villefort steče sam na stopnice.
“Vzemi Valentina,” pravi mlada žena in ji da stekleniči-co; “vsekakor mu bodo puščali kri, torej jaz odidem, ker ne morem gledati krvi.”
In gospa Villefort odide za svojim možem.
Morrel zapusti svoje skrivališče.
“Pojdite hitro, Maksimiljan,” pravi Valentina.
Morrel stisne Valentinino roko, pozdravi Noirtierja in zapusti sobo.
Komaj izgine, ko vstopi skozi nasprotna vrata Villefort z doktorjem.
Barrois se zopet zave; kriza je bila končana; stokajoč se nekoliko dvigne.
Villefort in Avrigny ga položita na zofo.
“Kaj se ima zgoditi, doktor?” vpraša prokurator. “Preskrbite mi vode, in ali imate eter v hiši?”
“Da.”
“Potem moram hitro dobiti terpentin in bljuvalni prašek.”
“Hitro!” zakliče Villefort.
“In zdaj želim, da se vsi odstranijo.”
“Tudi jaz?” vpraša Valantina boječe.
“Da gospica, vi pred vsem,” pravi doktor neprijazno. Valentina presenečeno pogleda gospoda d’Avrignya, poljubi deda na čelo in zapusti sobo.
Za njo zdravnik s temnim obličjem zapre vrata.
“Ah, zopet se zaveda; stvar pač ni tako resna.”
Gospod d’Avrigny se k temu nasmehne.
“Kako vam je, Barrois?” vpraša.
“Nekoliko boljše.”
“AH morete izpiti ta kozarec?”
“Poiskusiti hočem, toda ne dotikajte se me.”
“In zakaj ne?”
“Ker se mi zdi, da se napad lahko povrne, če se me dotakne kdo le z mezincem.”
“Pijte!”
“Barrois vzame kozarec, ga približa svojim modrikastim ustnicam in ga izprazni do polovice.
“Kaj vas boli?” vpraša doktor.
“Vse, prav tako mi je, kakor da imam strašne krče.” “Ali se vam vrti v glavi?”
“Da.”
“In šumi v ušesih?”
“Strašno.”
“Kako je prišel ta napad? Naenkrat?”
“Kakor blisk.”
“In niste včeraj ali predvčerajšnim čutili ničesar?” “Še nikdar ne.”
“Nobene zaspanosti? Nobene teže?”
“Ne.”
“Kaj ste danes jedli?”
“Nič. Pil sem samo kozarec limonade, ki je bila pripravljena za mojega gospoda.”
In Barrois pogleda svojega gospoda, ki je prisostvoval temu strašnemu prizoru, sedeč nepremično v svojem naslonjaču, ne da bi preslišal le eno besedo, prezrl le eno kretnjo.
“Kje je limonada?” vpraša doktor živo.
“Spodaj v karafi.”
“Kje spodaj?”
“V kuhinji.”
“Ali naj grem po njo?” vpraša Villefort.
“Ne, ostanite tukaj in poskusite spraviti bolniku v usta še ostanek te pijače.”
“Toda limonada...”
“Jaz grem sam.”
In zdravnik odpre vrata, odhiti po stopnicah in skoro prevrne gospo Villefort, ki je šla tudi v kuhinjo.
Gospa zakriči.
Avrigny se ne meni za to. Le ena misel ga je obvladala, in z enim skokom skoči čez zadnje štiri stopnice, plane v kuhinjo in zagleda karafo, ki je bila izpraznjena do zadnje Četrtine.
Pograbi jo kakor orel svoj plen.
Nato se hitro vrne v sobo gospoda Noirtierja.
Gospa Villefort se počasi vrne po stopnicah in se napoti nazaj v svoje sobe.	,
“Ali je to prava karafa?” vpraša doktor.
“Da.”
“Ali ste pili od te limonade?”
“Mislim.”
“Kakšen okus je imela?”
“Bila je grenka.”
Doktor si vlije nekaj kaplic na dlan, jposkusi, kakor delajo ljudje, da poskusijo vino, in vlije nato ostanek v kamin.
“Da, to je ista,” pravi. “Ali ste jo pili tudi vi, gospod Noirtier?”
“Da.”
“In ali se vam je tudi zdela grenka?”
“Da.”
“Ah, gospod doktor,” zakriči Barrois, “vrača se mi. O moj Bog in Gospod, usmili se me!”
Doktor pohiti k njemu.
“Poglejte Villefort, če še niso prinesli sredstva za bljuvanje?”
Villefort pohiti k vratom in zakliče:
“Sredstvo za bljuvanje! Sredstvo za bljuvanje! Ali je že tukaj ? ’ ’
Nihče ne odgovori. Tesna tišina in plašna groza sta vladali v vsej hiši.
“Samo če bi imel sredstvo, da bi mu spravil zraki v pljuča,” pravi Avrigny in pogleda okoli sebe. “Morda bi bilo mogoče odvrniti smrtno omedlevico, toda nič, nič.”
“Ah, gospod,” zakriči Barrois, “ali me pustite, da urarjem brez pomoči? O, jaz umiram, moj Bog, jaz umiram!”
(Nadaljevanje sledi.)
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Urejuje Mrs. S.
Zdravilna mod zelenjav
Zdaj, ko je na trgu dovolj in poceni zelenjave, se je bo vsaka modra gospodinja posluževala v čim večji meri za prehrano svoje družine. Poglejmo, kaj nam nudijo razne zelenjave tudi z zdravstvenega vidika.
Špinača je zelenjava velike vrednosti, ker čisti kri in po-množuje rdeča krvna telesca. Pomešana z regratom ureja delovanje jeter. Najuspešnejše deluje sirova špinača, ki jo lahko uživamo sesekljano, začinjeno z oljem in limonovim sokom, dalje z zeliščno omako ali z majonezo.
Glavnata solata, pa tudi berivka vsebuje mnogo dišavnih olj, ki umirjajo živce, in železo, ki krepi kri. Koristna je tudi ledvicam.
Peteršilj vpliva na ledvice in je zato kričistilen, deluje u-
godno tudi na žleze, zlasti na spolne. Peteršilja treba vsak dan uporabljati čim več.
Grah, fižol in gobe, uživani v razmeroma malih količinah, dobro vplivajo na razkrajanje hrane; večje količine pa so težko prebavljive in napenjajo.
Zelje in ohrovt sta koristna jetrom in žolču ter oživljata čreva.	■'	j|{W
Karfijola deluje na mehur, posebno ako uživamo sirovo v solati.
Zelena spada v vrsto najdragocenejših zelenjav. S svojimi močno vonljivimi olji osvežuje živce. Zelena tudi ureja delovanje ledvic, mehurja in stranskih ledvičnih žlez. Duševni delavci naj bi uživali mnogo zelene.
Paradižnik vsebuje poleg soli koristno, ostro sadno kislino, ki vpliva razkrajalno. Skupaj s šparglji deluje čistilno na ledvice in mehur, s čebulo pa čisti čreva in vzbuja k hitrejšemu delovanju. Zdravilna cena paradižnikov je najvišja, ako jih uživamo sirove.
I M EN I K
([Classified Business-Directory]!
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
Notar Notarji in zavarov.
VERANICH FRANK, 2529, So. Dela-vare Ave. — Tel.: SHeridan 6862
Obed ovalnice (lunches)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
obr Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075.
Rates for single Insertions in this column (two 8 pt. lines) 15c per week; in advance for six months $3.50; one year in advance $0.00. — Each additional line 0c.
Milwaukee — West Allis
 ----------------------------
Avto" garaže in gasolin
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-klnnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
PERKO'S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
O l Babice (Midwife) DclD in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M„ 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Ban
Banke
MARSHALL & 1LSLEY BANK (South Side Office) 414 W. National Ave., tel.: Mitchell 0937. — Main Office: 721 N. Water St. — Tel.: DAly 2740
Parlors (Lepo-tični zavodi.)
Beauty
MAIERLE’S BEAUTY SHOPPE, 1020 W. National Ave. — Tel.: OR. 5235.
Briv
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084.
Cve
Cvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537.
> čevljarji (čevlji po me-ri in popravila)
RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West National ave. - Tel.: Mitchell 4762
Cist"
Čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l. av. Tal.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Den'
Dentizti
DR. FRANTZ E. C., 52« W. NaUonal Ave. — Tel.. ORchard 1370.
DR. KLEE C. G„ 603 South 6th St — Tel.: DAly 3577
Dry Goods ~rgQvine
SCHLOSAR’E W. Nationa
Dvor
SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — GReenfield 4772
Dvorane
HARMONY HALL 939 South 6th St.
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3551.
KRALJ F„ 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke.
TAMŠE DVORANA. 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Foto
Foto-graverji (klišeji za slike)
NATIONAL ENGRAVING CO., 704 So 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710.
Go Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th St Tel.: ORahard 6044.
BEVEC ANT., 1217 So. 62nd St Tel.: GR. 6310. (Stare sorte gostilničar.)
JEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDAJ MIHAEL, 161 So. 1st Street Tel.: BRoadway 4812.
JAKLICH JOHN, 1719 W. Bruce St. — Tel.: ORchard 5775; res. MI. 7338.
JERAJ ALVIN, 814 South 6th Street-— Tel.: ORchard 0720.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 South 5th St. — Tel.: ORchard 2233
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.:
KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 3460. - “Old time” miilw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1918.
22. avgusta. Piknik Ljuben-cev in njihovih prijateljev s filmanjem za stari kraj, na John Arničevi farmi ( V2 milje južno od Kozmuthovega parka, na W. Beloit Rd.)
29. avgusta. Piknik župlja-nov Sv. Trojice v Sagadinovem parku.
2. oktobra (sobota). Društvo Sestre Slovenije št. 9 J. P. Z. S., vinska trgatev v Labor dvorani.
9. oktobra (sobota). Društvo Marija Pomoč Kristjanov št. 165 KSKJ., vinska trgatev i' Labor dvorani.
17. oktobra. Društvo “Bra-toljub št. 234 SNPJ., proslava 251etnice v S. S. Tum dvorani.
30. oktobra. Društvo “Bratski Dom”"št. 11 JPZS., domača zabava v Jefferson dvorani.
31. oktobra. Podružnica št. 12 S. Ž. Z. proslava 10-letnice v Harmonie dvorani.
13. novembra. Društvo Soča št. 15 J. P. Z. S., domača zabava v Tamše dvorani.
27. novembra. Društvo Bratje Svobode št. 7 J. P. Z. S. domača zabava v Jefferson dvorani.
6. februarja 1938. Društvo Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ., proslava 35-letnice v S. S. Tura dvorani.
MAROLT JOSEPH, 813 South 1st Street. — Tel.: ORchard 5714.
MIKEK MRS. ANTOINETTE, 2061 N. 25th St. — Tel.: Kllbourn 4042.
MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Street. Tel.: ORchard 1277.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROSIE (Silver Stripe Tavern), 3001 W. Walnut St. - Tel.: WE. 6049
ŠTIGLIC FRED, 200 E. Washington Street. — Tel.: ORchard 7627.
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Tel.: COncord 3458.
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.: Hlltop 9961.
p Grocerijc, mesnice in VJUTOC zelenjava
BRATANIC JOHN, 1030 So. 60th St. — Tel.: GReenfield 9810.
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743.
GNADER FRANK. 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 706 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
NOVAK MARTIN, 1000 South 6th St. Tel,: ORchard 0083.
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 6th St — Tal.: BR. -5947.
Keg“' _ Kegljišča"
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Očala’ (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: MItchelJ 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol.
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 1025 Empire Bldg. — Tel.: DAly 2240.
GLOJEK FERDINAND A., 1229—1231 So. 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: 2015 N. Farwell Ave. Tel.: LA. 5762
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So, 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284
Opr: Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu
Plumberji
BASHELL JOE, 539 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 3236.
FRANGESCH VICTOR J., 1425 So. 33rd St — Tel.: ORchard 5728.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAWEltSCHNIK JOHN J, Cor. 47tli & W. Nat’l av. — Tel.: Mitchell 6481
Pogr Pogrebniki
JELENC JOHN R„ 2316 W. Nat’l A™" Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
Poh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT CO., 816 West NaUonal Ave. — Tel.: Mitchell 3110
PRASSER FURNITURE CO., 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
DrfcC|.eljnina (nova in po-* 051 pravila)
RENNER Bedding Shop, 429 So. 2nd Si — Tel.: MArquette 1734.
Prem"
Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Lo-gan Ave. — Tel.: SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W Virginia St — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380.
SANITARY SODA WATER CO So. 69th St. Tel.:, GReenfield” 3
T eSarT<*arji in kontr;
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W \ ker Street. — Tel.: Mitchell 446
MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh
Street. — Tel.: Hilltop 1755.
REMIC MARTIN, 814 So. 6 th St — Tel.: ORchard 8645.
3CHARTZ JOHN, 1400 So. 7thi St. — Tel.: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in inštalaterji “furnacev”
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St Tel. GR. 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro
Krojači (obleke po meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2631 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave Tel.: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
BUDNER BR08., 637 W. NaUonal Are. Tel.: ORchard 1031—1086.
FAY DRUG CO., Cor. 8o. 6th k, W. Nat’1. Ave. — Tel.: OR. 216«—9914.
Maš
Maiinerija in kotli, rabljena in popravila
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
MEDVED TOOL & DIE CO., 326 W. Florida St. — Tel.: MArquette 6896.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: ORch. 8473; res.: ORch. 7347-W.
Radio” Popravila
BENESH C., 918-B W. meTc7"st*T~l"” OR. 5665-M. Hitra, poceni postrežba.
Soda voda, pivo in mehke’
AREN Beverage Co., (Soda & j water), 232 W. Bruce St;
CRYSTAL SODA WATER CO., W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd UCZ Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE. 1208 Sou 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743.
Urar’ Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE 4 CO., 1116 Wes NaUonal Ave. — Tel. Mitchell 665
Zavarovalninrijati n0“
ERMENS FRANK S., 6227 W _Ueld_Ave., — Tel.: GReenfie
Zelez železni
WACAK ANTON, 738 W. NaUom — Tel.: ORchard 0704.
r
SHEBOYGAN
|j06ostiljae ba restavracij
JOSEPH, 2413 Calum - Tel.: 4782-W.
GORENZ Drive. -
PLESETZ JOHN, 811 Indian* Av# Tel.: 8348.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVE: PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2<
ZORKO LEO, 908 Indiana Av*. Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 88« Indiana Av* Tel.: 94-W.
Restav" Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BA! Indiana Ave. Tel.: 4325 (M.P.P
PORT WASHINGTON
Go Gostilne in resta^Taoi
VOLOVLEK ANTON, 810 Franklin — Telefon: 448.