Letnik vm.
Drzayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos (J. Izdan in razposlan 2. dne junija 1917.
Vsebina; (St. 242 2-18.) 2)2. Razglas o dopustila več z elektriSno silo obratovanih prog malih železnic s pravilnim tirom v okolišu kraljevega glavnega mesta Prage in sosednjih obrili 1er o dopolnitvi in razveljavi posameznih določil razglasov c. kr. ministrstva za železnico z dne 12. .januarja IS97. I. in z dne lil. maja 1891). — 2)3. Ukaz, s katerim se uravnava, promet s senom in slamo. — 211. Ukaz, s katerim se jemljejo nikljasli kovani novci po deset vinarjev iz obleka. — 21.Y Ukaz o nadaljnjem kovanju in izdajanju delnih kovanih novcev kronske vrednote po dvajset vinarjev iu po dva vinarja iz železa. — 210. Ukaz, s katerim se uravnava promet s svežim sadjem. - 217. Ukaz. s katerim se ustanavljajo naj višje cent' za sveže črešnje. -	218. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišjo cene za sveže jagodje.
242.
Kazglas ministrstva za železnice z dne 22. maja 1915. S.
° dopustili! več z električno silo obratovanih proy malih železnic s pravilnim tirom v okolišu kraljevega glavnega mesta Prage in sosednjih občin ter o dopolnitvi in razveljavi posameznih določil razglasov c. kr. ministrstva za železnice z dne 12. januarja 1897. I. (drž. zak. št.‘ 36 in 37) >n z dne 10. maja 1899. I. (drž. zak. št. 90).
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi 'o po določilih zakona o železnicah nižjega reda dne 8. avgusta 10.10. I. (drž. zak. šl. 110) v po-rnzunni z udeleženimi ministrstvi po pogojih in dačinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občini kraljevega mosta Prage podelilo dopustilo za gradnjo in obrat nastopno imenovanih z električno sl*o obralovartih prog tnalih železnic v okolišu kraljevega glavnega mesta Prago in sosednjih "bčin, in sicer:
1.	od Koubkove ulice po Havličkovi cosli do k Hoove ulice v Kraljevih Vinogradih,
2.	od ulico „Na ZAtordoh“ po Palaekoga cesti in po ulici ,U Stroinovky“ do Bčlskega cesto.
3.	od Belskega ceste po Bolcredijevi cosli in Clam-Martiničevi cesti do kolnice v Strešovicah,
4.	od muzeja kraljevine češke po Jung-mannovi cosli na čeruokostelečki državni cosli in okrajni cesli Stražnice— Zâhëhlice do kolnice v Stražnici in
5.	od cesto „Pod Roluou“ čez most Svato-pluka Clocha po Mikiilaški ulici na Staromèstské liameslh
S 1.
Za dopuščene malo železniške proge uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene, v členih VI do XII, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. I. (drž. zak. št. 149).
S “2-
Koncesijonarka jo dolžna po sedaj dopuščenih malih železniških progah vršili obrat nepretrgoma ves čas dopustila, ki Iraja do 12. dne januarja 1987. I.
(NlovenlHch.)
142
§ 3
Da izdela dopuščene male železniške proge, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda zgradé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
S 4.
Kolikor bi se za napravo dopuščenih malih železniških prog rabile javne ceste, ki niso v upravi občine ali zemljišča c. kr. dvornega erarja, mora koncesijonarka dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih predpisih pravico dajati privolilo za rabo ceste ali zemljišč.
S 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih malih železniških prog ravnati po vsebini tega dopustila in po tehniških dopustilnih pogojih,	ki jih postavi	c. kr.	ministrstvo za
železnice, ter po dotičnih zakonih in ukazih, zlasli po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. I. (drž. zak. št. 238) in po redu za	obral železnic	z dne	1«.	novembra
1851. 1.	(drž. zak. št. I	iz I. 1852.),	kolikor se
po določilih v oddelku B	zakona	z dne	8. avgusta
1910 1. (drž. zak.. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
S «•
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obral dopuščenih malih železniških prog prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sama voditi obrat na tuj račun.
8 7.
Državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje sedaj dopuščenih malih železniških prog za račun koga drugega nego kraljevega glavnega mesta Prage navezati na pogoj, da se pri-
merno zniža 251etni rok v § 1 tega dopustila omenjenih členov X, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. šl. 149) in v § 2 tega dopustila imenovana dopust ilna doba, ter si odkupno in pripadno pravico pridržati po pogojih, ki se potem določijo natančneje.
8 ».
V ostalem veljajo za proge, dopuščene s tem, določila g § 7 do vštevši 10 ter § § 14 in 15 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 12. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 37) in odstavkov a, b in c § 6 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 10. maja 1899, 1. (drž. zak. št. 90).
8 9.
K§ 13 razglasov c. kr. ministrstva za želez-uice z dne 12. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 36 in 37) se s tem razveljavljata, namesto njiju je uporabljati določila § 6 sedanjega dopustila z nastopno dopolnitvijo.
Državni upravi je dano na voljo, da dovoljenji- 'za obratovanje malih železniških prog. dopuščenih z razglasi ministrstva za Železnice z dne 12. januarja 1897. I. (drž. zak. št. 37), z dne 30. septembra 1897. I. (drž. zak. št. 243). z dne 10. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 90), z dne 25. oktobra 1902. I. (drž. zak. št. 204), z dne 17. avgusta 1903. I. (drž. zak. št. 174) in z dne 19. julija 1908. I. (drž. zak. št. 147), za račun koga drugega nego kraljevega glavnega mesta Prage naveže na pogoj, da s« v jjj II razglasov z dne 12. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 36 in 37) ustanovljena dopustilna doba primerno zniža in da si pridrži odkupno in pripadno pravico po pogojih, ki se določijo potem podrobneje.
S 10.
Dopustilo za male železniške proge, obsežene v razglasu c. kr. ministrstva za železnice z dne 10. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 90). se razveljavlja za progo, navedeno pod številko 1, gledé odcepka od Karlovega trga v Pragi k Palackega mostu, za malo železniško progo, oznamenjeno pod številko 3 istega razglasa, docela in za malo železniško progo, imenovano pod številko 7 istega razglasa, gledé delnega kosa od Erbenove in Koubkove ulice po Šafafikovi ulici do Čelakov-skega ulice.
Fprster s. r.
24».	;
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministrstvi z dne 29. maja 1917. L,
s katerim se uravnava promet s senom in slamo.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 1(). oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) in ukaza vsega ministrstva z dne 13. novembra 1916. J. (drž. zak. St. 383) se ukazuje tako:
Zasegu.
S 1.
Ko dobi ta ukaz moč. je ves pridelek sena in slame leta 1917., izvzemši zaloge, ki so v posesti vojaške uprave ali državnili konjerojskih zavodov, zasežen v prid državi.
S senom je umevati vse vrste sena. ki se nahajajo v Avstriji, in sicer: senožetno seno, otavo, deteljo vsake vrste (lucerno itd.), rnoharsko, proseno in mešano seno, 1er odpadek leb vrst sena (cvetlice ob košnji), s slamo je umevati slamo rži, pšenice, napolice, ječmena, ovsa. koruze, graha, fižola, boba, leče, grašice, tigovega fižola (lupin), sivega graha (pelušk), maka. ogršice. repice, riža, prosa, ajde in soržice.
8 2.
Zasega ima učinek, da se zasežene reči ne smejo niti podelovati, porabljati, pokladati niti prostovoljno ali prisilno otujiti. ako niso v tem ukazu ali s posebnimi predpisi ukrenjeni drugi zaukaži.
Pravna opravila, ki grešč zoper to prepoved, so nična.
To velja tudi o takih kupnih in dobavnih Pogodbah, ki so bile sklenjene, preden dobi ta *>kaz moč. kolikor še niso izpolnjene.
Pravice zahtevati odškodnino zaradi neizpolnjene pogodbe, ki so nastale pred začetkom veljavnosti tega ukazu, ostanejo neizpremenjene. ^polnitev sama je tudi v tem primeru prepovedana.
Posestnik zaseženih reči mora skrbeti, da ohranijo.
8 3.
Kljub zasegi smejo:
a)	posestniki slame porabljati jo po potrebi udov njihovega gospodarstva za ležišče;
b)	poseslniki domačih živali od svojih zalog pokladati seno in slamo v izmeri, ki jo določi politično deželno oblaslvo. in slamo porabljati za steljo;
c)	lovski upravičenci z dovoljenjem političnega okrajnega oblastva, ki ga je dobiti v posameznem primeru, in v izmeri, ki jo določi lo oblastvo, porabljati seno za krmljenje velike divjačine in srnjadi v zimskih mescih;
d)	kmetovalci od sena in slame, ki so ga sami pridelali, otujiti k večjemu 5 q na dan drugim kmetovalcem v krajni občini, v kateri so je pridelalo blago, ako zglnsé to pri občinskem predstojniku ;
e)	kmetovalci ali druge osebe, ki morajo po pogodbi dobavljati seno in slamo spuščalnim postajam državnih konjorejskih zavodov, oddati pogodbeno množino, ako zglasč to pri občinskem predstojniku ;
f)	kmetovalci od svojega sena in slame, ki so ga pridelali sami, otujiti k večjemu 20 q ■/. dovoljenjem deželnega mesta za krmila, oddelek za seno in slamo, ki ga je dobiti potom krajne občine, neposrednje porabnikom v političnem okraju, v katerem se je pridelalo blago;
(j) posestniki trt ali sadnih dreves rabiti slamo za privezovanje trt in sadnih dreves;
h) imetniki obratov, ki podelujejo slamo ali jo potrebujejo za omotavanje, porabljati svoje zaloge slame v izmeri, ki jo določi politično deželno oblastvo. ko so to zglasili pri deželnem mestu za krmila, oddelek za seno in slamo.
Organizacija.
8 4-
Pri središču za krmila na Dunaju in pri deželnih rnestili za krmila, obstoječih v posameznih avstrijskih deželah, se ustanovi pri vsakem oddelek za seno in slamo.
Službeni predpis za te oddelke za seno in slamo izda urad za prehranjevanje ljudi.
S 5.
Središče za krmila, oddelek za seno in slamo, na Dunaju ima nalogo:
1.	dognali in imeti v razvidnosti potrebščino sena in slame vojske, pripadajočo na Avslrijo, potrebščino državnih konjerejskih zavodov in civilne potrebščine avstrijskih dežel,
2.	porazdeliti potrebščino, ki jo je zalagati, na posamezne dežele po ukazilih urada za prehranjevanje ljudi,
3.	imeti v razvidnosti v posameznih deželah zbrane množine in skrbeti za izravnavo med potrebščino in presežkom posameznih dežel.
A. preskrbovati mesto Dunaj s senom in slamo,
5. voditi organizacijo oddelkov za seno in slamo deželnih mest za krmila in nadzorovali njihovo poslovanje,
(i. poskrbeli za to, da se pripravi gradivo za pokrivanje in povezovanje 1er stiskalnice,
7. dobivati seno in slamo iz dežel ogrske svete krone, iz llosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj in iz inozemstva.
S b.
Deželna mesta za krmila, oddelki za seno in slamo, imajo nalogo:
1.	poizvedeti pridelek in zaloge, kar jih je v njihovem okolišu,
2.	dognati in imeti v razvidnosti civilno potrebščino v svojem okolišu, ki ni založena iz laslnega pridelka,
3.	pripraviti vojaško in civilno potrebščino 1er potrebščino državnih konjerejskih zavodov, ki jim jo naznani središče za krmila, oddelek za seno in slamo.
4.	poskrbeti za prevzemanje, plačilo in vkla-danje blaga.
5.	redno izročati kontingent vojske iz pridelka leta 1917..
(j. odkazovali tekočo potrebščino državnih konjerejskih zavodov na njih zahtevanje,
7.	izvrševati civilne dobave, ki jih je na-
ročilo središče za krmila, oddelek za seno in slamo,	,	1 2 3 4 5 * 7 8
8.	organizovati v svojem področju razpečavanje sena in slame za civilno potrebščino. '
Ogoto viter potrebščine.
§ 7-
Porabniki morajo svojo potrebščino sena in slame, ki do prihodnje letine sena in slame ni založena iz lastnih pridelkov, naznaniti na občini najdalje do 1. dne avgusta 1917. I.
Občine morajo popreskušati te zglasitve in potem potrebščino sena in slame, ki se ne more založili iz letine v občinskem okolišu, naznaniti deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, najdalje do 15. dne avgusta 1917. 1.
Deželno meslo za krmila, oddelek za seno in slamo, mora tudi sè svoje strani preskušali zglasitve in jih s svojim mnenjem naznaniti središču za krmila, oddelek za seno in slamo.
Poizvedovanje zalog.
J 8.
Kmetovalci in drugi posestniki zalog sena in slame so dolžni dali deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, ali njegovim organom, tei' občinskemu predstojniku ali njegovim organom na zahtevanje pojasnilo o svojih posejanih in travniških površinah, o donosu letino in o množini svojih zalog, dovolili ogled zalog, skladišč in opravilnih prostorov in dopustili vpogled v zapiske' in izkaze.
Zalaganje potrebščine.
S 9.
Posestnik zaseženega blaga je dolžen prodali svoje zaloge, kolikor se niso porabile po predpisih $ tl (ježelnermi mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, ali njegovim organom za določeno prevzemno ceno.
Deželna mesta za krmila, oddelek za seno in slamo, so dolžna kupiti zaseženo blago, oko je v stanju, sposobnem za rabo.
§ io.
Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, predloži političnemu deželnemu oblastvu predloge gledč porazdelitve liste množine na posamezne politične okraje, ki jo je treba pripraviti za založbo vojne in civilne potrebščine 1er potrebščine državnih konjerejskih zavodov. Politično deželno oblaslvo določi množine sena in slame, ki jih morajo v zmislu teli predlogov pripraviti posamezni politični okraji.
Politično okrajno ohlaslvo inora množino, ki jo jc pripravili, zaslišavši kmetijske izvedence, po meri pridelka in oziraje sc na množino živine, ki jo je vzdrževali, porazdelili na občine okraja. Občinski predstojnik določi, zaslišavši občinski gospodarski svet, po istih načelih množino sena in slame, ,ki jo morajo dobavili posamezni posest-niki zalog.
S 12.
Občinski predstojnik mora skrbeli za to, da se izroči vsaj dotični občini predpisani kontingent (S 11) in, ako treba, ukrenili, da se pripravijo delovne moči in vozovi za nakladanje prostega sena in slame na voz pri skednju ali ob kopici in za prevoz do prevzemališča, ki ga je določilo deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, oziroma njegovi organi. Občinski predstojnik ima pravico prisiliti Občinarje za ta namen, da delajo in priskrbé vozove za odškodnino, ki jo za te storitve plača deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, ali njegovi organi (S. 14.).
Občina prejema od deželnega mesta za krmila, oddelek za seno in slamo, za sodelovanje pri delu priskrbovanja za vsak metrski stot zaseženega blaga, ki se izroči iz občinskega okoliša, odškodnino, ki jo določi središče za krmila, oddelek za seno in slamo, z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi.
§ 137
Tisti, ki je dolžen izročiti, mora predpisano mu množino branili do odvzetja, skrbno ravnati Z njo in jo zavarovali trgovinsko običajno.
Ako se za izročitev predpisano blago ne prevzame do 31. dne oktobra 1917. 1., dobi tisti, ki je dolžen dobavljati, od deželnega mesta za krmila, oddelek za seno in slamo, za metrski stot in začeti mesec odškodnino: po 20 h za november in december 1917.1., po 40 h za januar do konca aprila 1918.1. |n po 50 h.za vsak nadaljnji mesec.
C cun in priklurii.
S H-
Prevzemne cene in priklade, ki jih morajo Plačati deželna mesta za krmila, oddelek za seno
in slumo, za zaseženo blago, določi urad za prehranjevanje ljudi v poraznimi, z udeleženimi ministrstvi s posebnim ukazom.
Razpolaganje z nakupljenimi rečmi.
§ 15.
Organi, katerim je deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, naročilo, da pokupijo zasežene reči, smejo s kupljenim blagom dalje razpolagati le po naročilih, ki jim jih je dalo deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo.
S !<>•
Za razpečavanje sena in slame porabnikom na drobno ustanovi . deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, v večjih krajih porabljanja razdcljevalnice, za kojili vodstvo se pritegne upravičena trgovina s krmili.
Zavarovanje košnjo, priprava sklad iških prostorov in stiskalnih naprav.
S 17.
Posestniki travnikov, vrtov, deleljišč in polj za	lucerno	so dolžni	v pravem	času opraviti
košnjo. Za posestnike se smatrajo tudi zakupniki in drugi užitni upravičenci.
Posestniki, ki	ne	morejo o	pravem času
opraviti košnje, so dolžni naznaniti lo občinskemu uradu.
V tem	primeru	ter	tudi tedaj,	ako se košnja
ni	opravila	v roku,	ki	ga je določilo politično
okrajno ohlaslvo, mora dati občina pokositi na posestnikove stroške in njegovo nevarnost. V ta namen more zahtevali njegove gospodarske prostore in pomočke njegovega obrata.
§ IS.
Politično deželno ohlaslvo in z njegovim pooblastilom politično okrajno oblastvo ima pravico pozvali posestnike skladiških prostorov in stiskalnic za seno in slamo, naj dado te prostore, oziroma stiskalnice, ki jih ne potrebujejo za namene svojega obrata, na razpolaganje deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, za odškodnino,'', ki se določi likralu.
Ako se posestnik brani, more politično okrajno oblastvo zaukazati, da se zahtevani skladiški prostori in stiskalnice prisilno prepusté deželnemu mestu za krmila.
V tem primeru se odbije 10 odstotkov od določene odškodnine.
Uvoz.
8 19.
Seno in slamo, ki se je uvozilo iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj ali iz inozemstva, morajo osebe, ki so uvozile blago, ponudili središču za krmila, oddelek za seno in slamo, v nakup ter navesti zahtevane cene.
Središče za krmila, oddelek za seno in slamo, je dolžno prevzeti vse ponujene mu množine, ako so sposobne za porabo. Gena se določi po svobodnem dogovoru.
ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj in iz inozemstva ni treba takih prevoznih potrdil.
Prisilne nared he.
§ 21.
Ako se posestnik brani svoje zasežene zaloge sena in slame prodati deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, ali ako ni znana oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolagati, mora politično okrajno oblastvo končnoveljavno razsoditi o dolžnosti oddati zaloge in, ako treba, odrediti, da se prisilno odvzamejo.
Razsodba ima moč zoper vsakega, ki ima pravice do zalog.
S 22.
Ako se zaloge odvzamejo prisilno, je odbiti od prevzemne cene (§ 14) 10 odstotkov.
Ako se ne doseže dogovor o višini cene, jo določi končnoveljavno urad za prehranjevanje ljudi.
Ako posestnik opusti staviti ponudbo, kakor je zaukazano v prvem odstavku, ali ako se brani izročiti blago, ki ga je zahtevalo središče za krmila, oddelek za seno in slamo, odredi politično okrajno oblastvo, v Čigar okolišu je blago, na prošnjo središča za krmila, oddelek za seno in slamo, da se prisilno odvzame.
V tem primeru se plača k večjemu za tuzemsko blago določena prevzemna cena.
Pošilja njo.
§ 20.
Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano, ali ako naj služi cena za poplačilo zahtev tretjih oseb iz stvarnih pravic, je ceno položiti na sodišču.
Kazenska določila.
§ 23-
Prestopke tega ukaza kaznujejo, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen, politična okrajna oblastva z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
Ako sc stori prestopek v obratovanju obrti, j se more razen tega razsoditi, da se odvzame tudi j obrtna pravica, ako so dani pogoji § 133 6, od-I slavek 7. lit. a obrtnega reda.
Železnice ali parnoplovstveua podjetja smejo sprejemati seno in slamo v prevažanje le tedaj, ako je voznim listinam za vsako • pošiljatev pri-dejano prevozno potrdilo, ki ga je izdalo središče za krmila, oddelek za seno in slamo, ali deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, po obrazcu, predpisanem v dodatku.
Za pošiljatve vojaške uprave in državnih koujerejskih zavodov ter za pošiljatve iz dežel
Začetek veljavnosti.
8 24.
Ta ukaz dobi moč 15. dne junija 1917.1.
Clam-Martinic s. r. Forster s. r. Schenk s. r.
Georgi s. r. H and el s. r. Höfer s. r.
Dodatek.
«k
*
Prevozno potrdilo.
s.	__
Pošiljačevo ime.........................................................................
v......................................................................ima pravico poslati
	?		
iti sicer v času od		
od (ime pošiljalne postaje)			'■		
v (ime namembne postaje)		
po (železnici ali parniku)		
na naslov (prejemnikovo ime in slanovališče) . ,	
dne
Uradni pečat.	Podpis središča za krmila (oddelek za seno in slamo)
	Deželno mesto za krmila v	 (Oddelek za seno in slamo).
To potrdilo je trpežno priložiti vozni listini.
Da jo potrdilo pridejano, je zaznamovati v vozni listini Potrdilo naj odvzame namembna postaja.
2 4 4.
Vkii/ finančnega ministrstva z dne 30. maja 1917. 1.,
s katerim se jemljejo nikljasti kovani novci po deset vinarjev iz obteka.
Po dogovoru, sklenjenem z ministrstvom dežel ogrske svete krone s pridržkom, da se dodatno doseže; zakonito odobrcnjc, se odreja, da se nikljasti kovani novci po deset vinarjev docela vzamejo iz obteka po nastopnih določilih:
1.	Nikljasti novci po deset vinarjev se vzamejo z 31. dnem decembra 1917.1. iz zakonitega obteka. Te novce je torej le še do vštetega 31. dne decembra 1917.1. v zasebnem prometu sprejemati za plačilo po imenski vrednosti, in sicer po določilih člena XIX zakona z dne 2. avgusta 1892.1. (drž. zak. št. 126).
2.	G. kr. blagajnice in uradi ne smejo več izdajati nikljastih kovanih novcev po deset vinarjev; pač pa jih morajo c. kr. blagajnice in uradi do vštetega 30. dne aprila 1918.1. sprejemati pri vseh plačilih in v zamenjavi po imenski vrednosti, in sicer po določilih člena XIX zakona z dne
2.	avgusta 1*92. 1. (drž. zak. šl. 126). Po preteku tega roka je ugasnila vsaka dolžnost države odkupiti te kovane novce.
3.	Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Npitzintillci' s. r.
245.
Ukaz finančnega ministrstvi! z dne 30. maja 1917. 1.
o nadaljnjem kovanju in izdajanju delnih kovanih novcev kronske vrednote po dvajset vinarjev in po dva vinarja iz železa.
Po dogovoru, sklenjenem z ministrstvom dežel ogrske svete krone s pridržkom, da se dodamo doseže zakonito odobrenje, še bode razen delnih novcev po 20 h iz železa, ki jih je kovati na podstavi ministrstvenih ukazov z dne 31. julija
1916. P (drž. zak. št. 238) in z dne 6. novembra 1916.1. (drž. zak. št. 378) do naj višjega zneska 50 milijonov kron, in razen delnih novcev po 2 h iz železa, ki jih ji' kovati do najvišjega zneska 8 milijonov kron, v obeh državnih ozemljiti kovalo nadalje skupaj 30 milijonov kron delnih novcev po 20 h iz železa in 8 milijonov kron delnih novcev po 2 h iz železa, od katerega zneska je kovati v Avstriji 21 milijonov kron delnih novcev po 20 h in 5,600.000 K delnih novcev po 2 h, v deželah ogrske svete krone pa 9 milijonov kron delnih novcev po 20 h in 2,400.000 K delnih novcev po 2 h. Te kovane novce je izdali, vzcn.iši iz obteka nikljastc jiovce po 10 h. V oslalem je neizpremeiijcno uporabljati določila ministrstvenih ukazov z dne 31. julija 1916. 1. (drž. zak. št. 238) in z dne 6. novembra 1916. I. (drž. zak. št. 378) tudi na železne novce, ki jih je kovati po tem ukazu. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Spitzmiiller s. r.
24«.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v po razumu z ministrstvom za železnice z dne 31. maja 1917. I.,
s katerim se uravnava promet s svežim sadjem.
Na podstavi § 3 ukaza vsega ministrstvu z dne 13. novembra 19Ki. 1. (drž. zak. št. 383) se, dopolnjujč ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 22. marca 1917. I. (drž. zak. št. 127) o uravnavi prometa z zelenjavo in sadjem, in z dne 14. maja 1917. I. (drž. zak. šl. 221) o spravljanju v promet zelenjave in sadja 1er zelenjavnih iu sadnih preparatov,, ki se uvažajo v Avstrijo, zaukazuje tako:
IVmlrncti ukaza.
§ I-
Predmeli tega ukaza so vse vrsle sadja v svežem stanju, vštevši v tuzemslvu pridelano južno sadje.
Odobrtuijo nakupovanja in trgovino.
S 2.
1.	Kdor liooo v A vsi rij i skupljevati sadje (S 1) ali trgovati s lemi predmeti, potrebuje za lo razen posebnega dovoljenja okrajnega oblaslva, predpisanega v § 10 cesarskega ukaza z- dne 24.' marca 1917. I. (drž. zak. št. 131) o prc-skrbovanju prebivalstva s potrebnimi rečmi, nadaljnjega odobrenja po „preskrbovalniči zelenjave in sadja, ki jo je avtoriziral urad za prehranjevanje ljudi“ (Goos).
2.	Odobrenje za skupljevanje sadja za pu-delovanje (razen za izdelovanje vina iz grozdja) podeljuje za liste obrate za vnovčevanje sadja, ki podelajo vsako leto najmanj 500 leg svežega sadja, Geos sama. Odobrenje za skupljevanje za podelo-vanje v manjših vnovčevalnih -obratih, nadalje za zopetno prodajanje in za trgovanje podeljujejo v posameznih kronovinah ustanovljena in naznanjena deželna mesla za zelenjavo in sadje.
3.	Odobrenje za trgovanje s sadjem (§ ))
se sme podeliti praviloma le takim osebam, ki So trgovale s temi predmeti v Avstriji že pred I. dnem avgusta 11)14. 1.	*
4.	Odobrenje se more podeliti tudi s pogoji in omejitvami ter vsakčas preklicati. Volja — a ko se ne omeji krajevno — za vse ozemlje" v katerem velja ta ukaz. Podeljuje sc z izdajo izkaznice, ki jo je na zahtevanje vsakčas pokazati oblastvenim organom 1er osebam, ki imajo naročalo Geos in njenih deželnih mest, in jo vrniti, a ko so prekliče odobrenje.
5.	Zoper odrčke, pogojno ali omejeno podelitev in preklic odobrenja se more v enem ledini po vročitvi odloka vložiti pritožba na urad za prehranjevanje ljudi na tistem mestu, ki je izdalo odlok. Pritožba nima odložive moči.
6.	Sprednja določila (I do 5) ne veljajo:
n) za prodajo sadja, ki ga je kdo sam pridelal (§ 1);
h) za prodajanje kupčovalcev na drobno porabniku;
c) za nakup za svoji: gospodarstvo.
Naznanilo nakupljenih množin.
S 3.
Tiste osebe, ki potrebujejo po § 2 odobrenja za skupljevanje (kupčovalci, porabniki na debelo, podelovalci), so dolžni množine sadja, ki so jih nakupili pri pridelovalcu v Avstriji, čim so dosegle skupaj izmero najmanj 1000 kg, v 24 urah naznaniti vsakočasno za dplični produkcijski kraj pristojnemu deželnemu mestu za' zelenjavo in sadje z naznanilno karto, natisnjeno v dodatku A.
Obrazci se dobivajo pri deželnih mestih za zelenjavo in sadje.
Pošiljanje.
g 4.
1.	Železniška in parnoplovslvena podjelja smejo sprejemati pošiljatve sadja v svežem stanju (§ I) v ležnih množinah 500 kg ali več le 'tedaj v prevoz, ako je voznim listinam za vsako po-šiljatev pridejano prevozno potrdilo, ki ga je izdalo pristojno mesto (točka 5) po obrazcu, natisnjenem v dodatku li. Ti obrazci se dobivajo pri Geos in njenih deželnih mestih.
2.	Ako je pošiljatev določena za postajo, ležečo izven ozemlja, v katerem velja ta ukaz, ali za postajo, na kateri je prehod za izven-avstrijsko železnico, je v točki l predpisano prevozno potrdilo potrebno za vse železniške in parnoplovstvene pošiljatve brez ozira na težno množino
3.	Sprednja določila se ne uporabljajo na pošiljatve, ki vstopijo z neposrednjimi voznimi listinami iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine ali iz carinskega inozemstva, ter na pošiljalve, ki so že izročene prevoznemu zavodu, ko dobi ta ukaz moč.
4.	Za prevažanje sadja (§ 1) iz upravnega okoliša političnega deželnega oblaslva z vozom po cesti ali s plovili (jadrenica, čoln, plav in dr.) je treba pismenega odobrenja, ki ga podeli pristojno bblastvo (točka 5).
5.	Izdajati prevozna potrdila (točka 1 in 2) iu podeljevali v točki 4 predpisano odobrenje ima pravico Geos na Dunaju ali deželno rneslo za zelenjavo in sadje oddajnega, oziroma nakladnega kraja.
(SlovonUnh.)
143
Ako se pošilja (naklada) po vnovčevaluih obratih ali vnovčevalnim obratom, izdaja prevozna potrdila, oziroma podeljuje odobrenje edinole Geos.
§ 5.
Oddajnik je dolžen vsako v resnici izvršeno pošiljatev, za katero je predpisano, da se ji priloži prevozno potrdilo po § 4. točkah 1 in 2, v 24 urah po oddaji naznaniti mestu (Geos ali njenemu deželnemu mestu), ki je izdalo dolično prevozno potrdilo, s tem, da vpošlje odrezek prevoznega potrdila, na katerega je pritisnila oddajna postaja pečat.
§ 6.
O sadju (§ 1), ki se odpošlje ali prevaža, ne da bi se izpolnjevali predpisi gg 4 in 5, morejo politična oblastva izjaviti, da zapade za preskrbo prebivalstva.
Kazenska določila.
8 7.
Z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zaporom do 6 mescefr se kaznuje:
1.	Kdor skupljuje sadje ali trži s tem predmetom brez odobrenja, potrebnega po § 2, ali ne da bi pazil na omejitve, dane ob podelitvi odobrenja, ali na stavljene pogoje, 2
2.	kdor po g 2 izdane mu izkaznice ne pokaže po predpisih tega ukaza in jie vrne odobrenja, ako se prekliče,
3.	kdor ne podaja po predpisu s §§ 3 in 5 zaukazanih naznanil u nakupu in pošiljanju,
4.	kdor ravna zoper predpise g 4 o pošiljanju in prevažanju sadja z železnico, parnikom in drugimi plovili ter z vozom po cesti,
5.	kdoi' sodeluje pri tem nasprotovanju.
^ Razen lega se more, ako so dani pogoji g 133 b, odstavek 1, lit. a, obrtnega reda, odrediti, da se odvzame obrtna pravica za vedno ali na določen čas.
Sklepna določila.
8 8-
Ta ukaz dobi moč 15. dne junija 1917.1.
Hkratu izgube moč:
1.	§ 1 ministrstvenega ukaza z dne 6. septembra 1916. 1. (drž. zak. št. 290) o ustanovitvi najvišjih cen za sveže češplje 1er suhe češplje in češpljevo čežano in o prometu s suhimi češpljami in češpljevo čežano, ter g§ 3, 4 in 9 tega ukaza, kolikor se nanašajo na sveže češplje,
2.	ministrstveni ukaz z dne 2. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 339), s katerim se uravnava promet s svežimi češpljami, in
3.	ministrstveni ukaz z dne 25. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 372), s katerim se uvajajo prevozna potrdila za jabelka.
Forster s. r.	Höfer s. r.
Dodatek A.
Zglasilnica.
a)	Sprednja stran.
Zglasilnica.
Deželnemu mestu /a zelenjavo in Nadje
Naznanjam, da sem kupil:
Vrsta sadja
kupil
pri
, I
Kraj nakladanja (železnica, parnik, druga ladja, voz)
Množina
Datum :
i Natančni podpis
h) Zadaj.
Pošiljačevo
J ime I stanovališče
I
Deželnemu mestu za zelenjavo in sadje
Pošiljat1 je posestnik izkaznice Št...................
skupljevanje in trgovanje s sadjem
skupljevanje sadja za podelovanje v trpežno blago
(ki jo je izdala tteos ali deželno mesto za zelenjavo in sadje).
Serija........, št.
Dodatek H.
Prevozno potrdilo
za sadje.
I’oSiljurevo ime..........................................
v .....................................................
vagonov
!'U
\ času od..................................do..................
od (pošiljalua postaja)........................................
v (namembna postaja)...........................................
po (železnici ali parniku)......... . . ...., ,............. .
na naslov.....................................................
ima pravico poslali
dne...............J 9 I . . I.
Po c. kr. uradu za prehranjevanje ljudi avtorizirana
prcskrbovalnica zelenjave in sadja. Deželno mesto za zelenjavo in sadje v.....
To potrdilo je trpežno priložili vozni listini.
Da je potrdilo pridejano, mora biti zaznamovano v vozni listini.
Potrdilo naj odvzame namembna postaja.
ÔOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o/o ooopoooooooooooooooooo (1’ošiljač naj i/.polui,- odloči in odpošlje deželnemu mestu za zelenjavo in sadje.)
Serija...št........
Mesto za zelenjavo in sadje na Dunaju, I., Plankengasse I Deželno mesto za zelenjavo in sadje v .............
S lem sc uradno potrjuje, da sc je v 1 'dl . . I. oddalo tukaj
vagonov
%
dno
za v.
(PnSiljarov podpis.)
247.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z due 31. maja 11)17. I.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže črešnje.
Na podstavi § 17 cesarskega ukaza z dne 24. marca It) 17. 1. (drž. zak. St. 131) o > pre-skrbovanju prebivalstva s potrebnimi rečmi se ukazuje:
Cene pridelovalcev.
§ I.
Kadar prodaja pridelovalec od mesta pridelovanja črešnje tuzemskega pridelka v svežem stanju, se ne smejo presegali nastopno najvišje cene, kolikor se ne prodaja porabniku v obliki trgovine na drobno, to je v množinah izpod it) kg:
a)	za višnje (kisle črešnje, amarele, španjske višnje, črešnje ledenice in slične):
s pecljem.......................K 85'—
brez peclja.....................K 75- —
l>) za mehke sladke črešnje:
do 30. dne junija 1917. I. K 70’ — od 1. dne julija 1917. I. . . K (H)-—
c)	za trde sladke črešnje (hrustavke) K 85-—
Sprednje najvišje cene se umevajo za 100 kg zdravega za trg sposobnega blaga od mesta pridelovanja brez omotu.
Cent), v trgovini na debelo.
S 2.
Kadar se prodajajo črešnje tuzemskega pridelka v svežem stanju na trgili, ako se ne prodaja porabnikom v množinah izpod 10 kg ali podelovalcem ali kupčevalcem na drobno tudi izven trgov, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
n) za višnje (kisle Črešnje, amarele, španjske višnje, črešnje ledenice in slične): •
s pecljem.......................K 115- —
lirez peclja....................K 100-—
h) za mehko sladko črešnje:
do 30. dne junija 1917. 1.	. K 95' —
od 1. dne julija 1917. I. . . K	SO —
c)	za trde sladke črešnje (hrustavke) K 115'
Te cene se umevajo za 100 kg zdravega za trg sposobnega blaga. Všteli so. tudi stroški prevoza in dovoza na Irg ali do prodajalniee trgovca na drobno, oziroma do podelovalčevega obralo-Vališča.
§ 3.
Z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi more politično deželno oblastvo z ozirom na oddaljenost kraja porabljanja od produkcijskih okolišev izjemoma dovoljevati pribitke k najvišjim cenam, ustanovljenim v tj 2.
Cene v trgovini na drobno.
S 4.
Najvišje cene za prodajanje črešenj na drobno v svežem stanju' naj določi politično deželno oblastvo ali z njegovim pooblastilom politično okrajno oblastvo.
Obrti določila.
§ 5-
Pri kupnih in dobavnih pogodbah za sveže-črešnje, sklenjenih, preden dobi ta ukaz moč, v kateritI je plačilo določeno po množini dobavljenega blaga, stopijo na mesto dogovorjenih cen, ako presegajo najvišje cene tega ukaza, te naj? višje cone.
§ «.
Kdor terja za sveže črešnje višjo ceno nego v tem ukazu ali na podstavi tega ukaza ustanovljene najvišje cene, jo da sohi ali komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložili
denarna kazen do 10.000 K.
0 .
Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
Ob kaznovanju se more tudi razsoditi, da se izgubi obrtna pravica za vedno ali na določen čas.
V kazenski razsodbi se more tudi izreči, da | Sprednje najvišje cene se umevajo za 100 % zapade blago, na katero se nanaša kaznivo de- zdravega za trg sposobnega blaga od mesta pi'i-janje, vseeno ali je storilčevo ali ne, ali da zapade \ delovanja brez omota.
njega izkupilo v prid državi.
S 7.
Ta ukaz dobi moč 3. dne junija 1917. I.
Hofer s. r.
248.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 81. maja 1917. I.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže jagodje.
Na podstavi g 17 cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917.1. (drž. zak. št. 131) o pre-skrbovanju prebivalstva s potrebnimi rečmi se ukazuje:
One pridelovalcev.
S I.
Kadar prodaja pridelovalec jagodje tuzemskega pridelka v svežem stanju od mesta pridelovanja, se ne sinejo presegati nastopne najvišje cene, kolikor se ne prodaja porabniku v obliki trgovine na drobno, to je v množinah izpod 10%:
1.	za vrtno jagodje:
a)	jagode, prva vrsta (namizno blagot K 170« —
jagode, druga vrsta..................K	85’ —
b)	grozdičje sv. Ivana (ribiz). belo,
rdeče ali črno.......................K	75- —
v,) kosmače vsake vrste, zrele ali nezrele ..................................K	05’—
d)	malinje..........................K 140- —
2.	za gozdno jagodje:
o) jagode........................... . K 17 O- —
b)	malinje..........................Kl 40’—
e)	brusnice (natečje)	. . . . . .K	90’ —
d)	borovnice...........................K	65- —
e)	robidnice (ostrožnice)..............K	90- —
Ako se prodaja blago, ki sc dobavlja za vnovčevalne obrate (blago za stiskanje ali sode), veljajo sprednje najvišje cene, od bivši 20 odstotkov odbitka.
Cene v trgovini na debelo.
8 2-
Kadar se prodaja jagodje tuzemskega pridelka v svežem stanju na trgih, ako se ne prodaja porabnikom v množinah izpod 10 kg ali podelo-valcem ali kupčevalcem na drobno tudi izven Irgov, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene :
1.	za vrtno jagodje:
a)	jagode, prva vrsta (namizno	blago)	K	229-—
jagode, druga vrsta •	....	K	114'—
b)	grozdičje sv. Ivana (ribiz), belo,
rdeče ali črno	K 100- —
c)	kosmače vsake vrsti«, zrele ali
nezrele.........................K	87« —
d)	malinje.........................K	189
2.	za gozdno jagodje:
a)	jagode .............................K	229’ —
b)	malinje.........................K	189« —
c)	brusnice (natečje) . .	.	. . .«K	121«—
d)	borovnice . -,..................K	87«—
e)	robidnice (ostrožnice)..........K	121«—
Ta cene se umevajo za 100% zdravega za trg sposobnega blaga. Všteti so tudi stroški prevoza in dovoza na trg ali do prodajalnice trgovca na drobno oziroma do podelovafčevega oDrato-vališča.
Ako se prodaja blago, ki se dobavlja za vnovčevalne obrate (blago za stiskanji« ali sode), veljajo sprednje najvišje cene, odbivši 20 odstotkov orlbilka.
S 3.
Z odohrenjem urada za prehranjevanje ljudi more politično deželno oblastvo z ozirom na oddaljenost kraja porabljanja od produkcijskih okolišev izjemoma dovoljevati pribitke k najvišjim cenam, ustanovljenim v g 2.
(Jene v trgovini na ilrolmo.
S 4-
Najvišjo ceno za prodajanje jagodja na drobno v svežem stanju naj določi politično deželno oblastvo ali z njegovim pooblastilom politično okrajno oblastvo.
Oben določila.
S 5.
gemu dali ali obljubiti, lega kaznuje politično okrajno oblastvo z zaporom od enega tedna do 6 mescev, ako dejanji' ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K.
Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga dragega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
Ob kaznovanju se more tudi razsoditi, da se izgubi obrtna pravica za vedno ali na določen čas.
Pri kupnih in dobavnih pogodbah za sveže jagodje, sklenjenih, preden dobi ta ukaz moč, v katerih je plačilo določeno po množini dobavljenega blaga, stopijo na mesto dogovorjenih cen, ako presegajo najvišje cene tega ukaza, te najvišje cene.
8 6-
Kdor terja za sveže jagodje višjo ceno nego ! v tein ukazu ali na podstavi tega ukaza ustanov-1 ljene najvišje cene, jo da sebi ali komu dru-1
V kazenski razsodbi se more tudi izreči, da zapade blago, na katero se nanaša kaznivo dejanje, vseeno ali je storilčevo ali ne, ali da zapade njega izkupilo v prid državi.
8 7-
Ta ukaz dobi moč d. dne junija 1917.1.
Höt'er s. r.
Iz. c. kr. dvorne in državne tiskarne.