Ljubljana, sobota 4. marca 19W
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon SL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1,
telefon št. 65 ___^———
Rokopisi se ne vračajo
Londonska konferenca
/'o dolgih tednih je te dni prvikrat prilika, da je postal svet pozoren na delo palestinske konference v pozitivnem smislu. Dosedaj so prihajala samo poročila o razgovorih med zastopniki in predstavitelji britanske vlade ter arabskimi in židovskimi delegati. Še mnogo več je bilo poročil o težavah, ki so sproti nastajale, tako v tehničnih stvareh kakor v načelnih pogledih. Zares je malo bilo manj hvaležnih poslov, kakor vodstvo konference s tako zapletenimi nalogami, kakor je ta. In prav nič se ni zdel pretiran skrajni pesimizem, s katerim sta britanska in vsa svetovna politična javnost spremljali poročila iz Londona; pričakovanja pred začetkom konference se precej ujemajo z dosedanjim potekom.
Toda zadnje dni so prišle od konference vesti, ki so napovedovale vendarle nekaj novega. Britanska vlada je po svojih predsta vitel jih predložila konferenci neke osnutke za sporazum, seveda ločeno arabskim in židovskim delegatom. Čeprav je bil načrt označen za strogo zaupnega, so kakor običajno tudi to pot prodrle v javnost vesti o njegovi vsebin in to celo v najbolj prizadete kraje, v Palestino samo. Zato nastaja vprašanje, če ni vlžda celo namenoma pripustila teh vesti v javnost, da se s tem pripravi diskusija. Zastopnik vlade je uradno sicer opozoril, da so v javnost dospele vesti netočne, ni pa objavil njihove pravilne vsebine, marveč samo napovedal, da se bo že objavila v primernem trenutku.
Poročilo o načrtu za sporazum, ki ga je delegatom na palestinski konferenci predložila britanska vlada, je namreč v Palestini sami učinkovalo kakor bomba. Arabci so bili jako zadovoljni, a Zidje ogorčeni in razočarani. Ker so se vesti razširile na hitro, velik del javnosti ni bil takoj poučen, za kaj gre, ko so dospele iz Palestine novice o novih pobojih, atentatih in spopadih, pa je bilo iz poročil razvideti, da so to pot Zidje bolj napadalci kakor Arabci in da so arabski teroristi nastopili šele tako rekoč v reakciji.
Kakor rečeno, politična javnost še ne razpolaga s točnim besedilom angleškega novega načrta za sporazum. Toda po učinkih se more presoditi, da dosedanja verzija vendarle ne bo daleč od resnice. In ta resnica za Zide res ni posebno razveseljiva.
V britanskem osnutku, tako se zatrjuje, je jedro palestinske bodoče uredbe to, da se osnuje sčasoma samostojna palestinska država, ki naj bi bila z Anglijo nekako v takem razmerju, kakor je danes Egipt ali Irak. Toda v okvirju te projektirane države morajo Arabci dovoliti Zidom popolno samoupravo in jim omogočiti popolno možnost izživljanja. V onih predelih, kjer so Arabci v večini, naj se ne dopusti nadaljnje židovsko doseljevanje. Toda v okrajih, kjer je židovsko prebivalstvo že sedaj v večini, tam naj bodo odprta vrata tudi za bodoče židovsko doseljevanje, bodisi v omejeni ali neomejeni meri.
Ako je ta vsebina točna — in vsa znamenja kažejo, da ne more biti daleč od resnice — potem se res palestinski problem bliža likvidaciji, vsaj delni in začasni. Ako pretehtamo osnutek, se nam iz njega pokaže prav za prav stara britanska zasnova delitve Palestine v clva dela, židovskega in arabskega, samo da s to, gotovo ne majhno razliko, da se vsa dežela podredi arabskemu vodstvu. Židovska delegacija v Londonu, ki ni nič manj užaljena in nezadovoljna kakor židovska javnost v Palestini, trdi, da bi pomenilo sprejetje angleškega načrta toliko ko opustitev Bal-fourjeve deklaracije. To je veliko povedano in ako bi bilo res tako, bi morali računati z ogromno opozicijo vsega židovskega živi j a po svetu. Toda ne zdi se verjetno, da bi se britanska vlada skladala s takim pojmovanjem, marveč se bolj dozdeva, da vidi možnost vztrajanja na Balfourjevi liniji tudi v slučaju, da se stvari postavijo na osnovo projektirane osamosvojitve Palestine. Zakaj Židje bodo imeli v okviru projektirane avtonomije v določenih okrajih tudi še v bodoče možnost, da si tamkaj gradijo svoj nacionalni dom, ga utrjujejo in večajo. Tako vsaj se dado razumeti nekateri komentarji, ki pronicajo izza konference. Po tem bi židovski nacionalni dom, ki ga je obljubil Bal-four, ne moral nujno obsegati vse Palestine, marveč more sestojati že iz nje delov. Res da bi se prav zelo mnogo Zidov tjakaj ne moglo naseliti; toda k temu pomisleku se opozarja, da se tudi, ako vzame Jewish Agency v oblast vso Palestino, ne more tjakaj izseliti vse ži-dovstvo, ki po svetu raztreseno čaka na možnost preselitve.
Arabske osnovne težnje bi bile z novo »olucijo saturirane. Nič ni čudnega, da se v arabskih delegacijah zato opazuje pripravljenost na sporazum: trdi se, da se zlasti egiptovska delegacija trudi, da pridobi tudi ostale člane za kompromis, tem bolj, ker se v jedru z njim mnogo bolj oškoduje židovski nego arabski interes. Prezgodaj bi bilo že sedaj ugibati
PRVA POSLANICA NOVEGA PAPEŽA
Sporočil jo je svetu včeraj opoldne osebno po radiu — Poslanica v prvi vrsti podčrtava željo in zahtevo po ohranitvi miru — Pij XII bo kronan v nedeljo, 12. m.
Rim, 3. marca. o. Konklave, v katerem je bil izvoljen kardinal Pacelli za papeža, je bil snoči končan. Vsi kardinali so podpisali akt, o njegovi zaklju-čitvi. Konklave je bil eden najkrajših, kar jih je bilo v zgodovini katoliške cerkve. Trajal je le 23 ur. Taka kon-klava sta bila doslej šele dva. Na prvem leta 1513. je bil izvoljen za papeža Julijan II., v konklavu 1621. pa Gregor XVI. Italijanski listi pravijo v svojih poročilih, da je bil papež Pij XII. izvoljen pri tretjem glasovanju z vsemi glasovi sodelujočih kardinalov. Ali je vest resnična, se za enkrat še ne da prekontrolirati.
Danes dopoldne se je novi papež okrog 10. podal iz svojih privatnih prostorov skozi vrsto dvoran in soban, ki so bile polne ljudi, v sikstinsko kapelo. V njej je bilo še vse tako, kakor včeraj za časa volitev. V kapeli so ga sprejeli vsi kardinali v škrlatnih oblačilih. Zbor sikstinske kapele ga je pozdravil s himno »Tu es Petrus« (Ti si Peter). Papež se je podal pred oltar in je zavzel mesto na prestolu tik ob njem. Kardinala so se mu pri tem tretjič poklonili.
Darovana je bila svečana služba božja. Po maši so postavili pred papeža mikrofon vatikanske oddajne po-
staje, ki so ji bile priključene še druge oddajne postaje v Italiji. Papež je govoril v latinščini. Najprej je govoril o božji previdnosti, ki ga je postavila na to najvišje mesto Cerkve. Prosil je kardinale za nadaljnja zvesta svetovanja. Škofe, duhovnike, redovnike in misionarje ter katoažko akcijo je pozval, naj nadaljujejo svoje delo za pro-cvit cerkve in blagor človeštva. V svojem govoru je zatem ponovno poudaril, da hoče storiti vse, da bo na svetu vladal mir, mir v družinah, mir med narodi vseh držav in na vseh kontinentih. Deloval bo zanj v znamenju svojega gesla: »Delo pravičnosti je mir«.
Papež je končal z ugotovitvijo, da ta njegova prva poslanica ne more biti drugega, kakor v resnici poslanica miru. Podelil je svoj blagoslov vsemu svetu.
Potem se je papež umaknil spet v svoje privatne prostore, kjer je še ves popoldne sprejemal čestitke iz vse Italije in drugod.
Papež Pij Xn. bo svečano kronan \ nedeljo, 12. t. m. Kakor zatrjujejo, bo imenovan za novega vatikanskega državnega tajnika že te dni kardinal Ma-glione, ki je bil nuncij v Švici in Fran-ciji.
Besedilo poslanice
Vatikan, 3. marca. AA. Poslanica papeža Pija XII., sporočena v latinskem jeziku vernikom vsega sveta, se glasi:
»Ko nas navdajajo najglobokejša čustva in ko se počutimo kot prestrašeni pred veliko odgovornostjo, ki nam jo je božja previdnost dodelila, občutimo potrebo, da brez odlašanja sporočimo vsemu katoliškemu svetu svoje prve misli, svoje prve očetovske besede. Predvsem in s posebno ljubeznijo po očetovsko objemamo svoje ljubljene brate kardinale, katerih po-božnost in katerih vrline ter velike sposobnosti so nam tako dobro znane. Pozdravljamo zatem s posebno naklonjenostjo tudi vse naše častite brate iz škofij in jim pošiljamo svoj blagoslov, kakor pošiljamo svoj blagoslov tudi duhovnikom, menihom in častitim sestram, vsem onim, ki delajo za razširjenje Kristusovega kraljestva in ki pod okriljem katoliške cerkve in pod upravo episkopata sodelujejo pri razširjanju apostolske misli. Pošiljamo svoj blagoslov vsem sinovom cerkve na vsem svetu, a v prvi vrsti onim, ki so v siromaštvu in trpljenju prestali toliko skušenj. Naj pride nad vse nebeški blagoslov.
Naše misli pa gredo v tem svečanem trenutku tudi vsem onim, ki so izven Cerkve in ki se — v to veru jemo — vesele, ko so zvedeli, da papež moli tudi zanje In da jim želi vse dobro.
Tej naši očetovski poslanici želimo dodat! želje za nrr In svoj poziv k prizadevanju za mir, za oni mir, ki ga je naš prednik pobožnega spomina priporočal s toliko vztrajnostjo ljudem in za katerega je molil v svojih pobožnih molitvah, za katerega se je žrtvoval ter bil pripravljen da zanj žrtvuje tudi svoje življenje, samo da bi dosegel svoj cilj, največji dar Vsemogočnega. Vsi ljudje, ki imajo srce, žele mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Po-
zivamo vse ljudi k mira, naj prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družina, ki jo navdaja ljubezen do Kristusa, želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma ter v interesu velike človeške družine pod naklonjenostjo božje previdnosti v teh težkih dneh, ko se, kakor se vidi, pojavlja toliko ovir za ta pravi mir. Obračam se v molitvi k Vsemogočnemu in prosim za vse tiste, ki stoje na čelu držav in katerim pripada velika čast in težka dolžnost. da vodijo narode po poti blagostanja in napredka.
Glejte, gospodje kardinali, častiti bratje in častiti sinovi, to so prve želje, ki so jih rodila očetovska čustva, katere je Vsemogočni blagovolil zbuditi v našem srcu. Imamo pred seboj vizijo, da je na svetu mnogo zla in da nas Vsemogočni pošilja na pomoč neoboroženim, toda takšn m, ki imajo popolno zaupanje. V trenutku, ko se obračamo na vse, se bomo poslužili besed sv. Pavla »in zares niti vi, naši sinovi, niti vi, naši bratje — o tem smo trdno prepričani — ne boste hoteli, da bi moja želja, ki jo izražam, ostala neizpolnjena.« Naše zaupanje se naslanja po milosti božji najbolj na našo dobro voljo. Naj bi Gospod naš. Jezus Kristus. od katerega smo dobili milost, usFšal vaše želie ter jih raznesel po vsem svetu kot glasnika svetega pomirje-nia. mi pa vam v n^efrovem imenu daiemo od vsega'srca naš apostolski blagoslov.«
Prvi komentarji k poslanici
Pariz, 3. marca. AA Havas poroča iz Rima: Vatikanski krogi mislijo, da je poslanica novega papeža izjemnega pomena Dejansko je s^vn' s'no ooTdilo verske politike, ki jo želi v diti novi paoež. Ta dokument potrjuje vtis. ki so ga ti verski
Priprave
prebivalstva v Angliji
Obsežni ukrepi ansfl-ške vlade za zaščito prebivalstva
pred letalskimi napadi
London, 3. marca. w. Na seji spodnje zbornice je že dva dni v razpiav. kompleks problemov obrambe civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. V debato je posegel tudi minister za narodno zdravj Ellioth. Poročal je o dosedanjih ukrepih v sanitetskl in bolniški službi za reševalne in zdravstvene akcije v primeru letalskih napadov. V severni Angl ji in VValesu je v bolnišnicah in umobolnicah in sanator -jih sedaj na razpolago okrog 500.000 bolniških postelj. Po poslednjih ukrepih bodo bolnice v najbližnj h dneh povečale število svoj h postelj za 80.000, pozneje pa še za nadaljnjih 100.000. Tudi večje število avtobusov in tramvajskih vozov bodo uredili
o izidih nadaljnjih pogajanj, ali podoba je, da bi jim od arabske strani ne pretile več nepremostljive nevarnosti. Pač pa se more kaj takega pričakovati od židovske delegacije, saj že sedaj prihajajo vesti, da ne bodo Zidje hoteli več sodelovati na konferenci.
Ako so v tem članku obravnavane informacije točne ali vsaj približno pravilne, se bržčas bliža palestinski problem likvidaciji. Toda za enkrat iz dežele same tega ni videti, marveč ravno nasprotno: od tamkaj prihajajo vesti o hudih novih pobojih, nemirih in atentatih. Nemara je res, da je tudi poja-čena vznemirjenost Palestine znamenje, da se v Londonu dogaja nekaj odločilnega.
za prevažanje ranjencev in bolnikov. Dobavljenih je bilo 125.000 ž.čmh nesiln c, ki so jih že razdelil) bolnišnicam in reševalnim organizacijam. Eli oth je govoril tudi o cvakuac ji mest. Izkazalo se je, da bo treba računati z evakuacijo 12 milijonov ljudi iz posameznih angleških industr.jskih centrov.
Izjemna zakonodaja za Indijo v vojni dobi
London, 3. marca. w. Na današnji seji zgornje zbornice je mel notranji minister lord Čhateland govor, v katerem je dejal, da namerava vlada parlamentu v kratkem predložiti načrt zakona o spremembi indijskih aktov. Sprememba teh aktov ne bo načelnega značaja. Izvršila se bo r.a osnovi izkustev, ki so bila zadnja leta dosežena. Med drugimi spremljevalnimi predlogi bo tudi ta, da bi se odpravile težave, ki jih je v dosedanjem položaju treba premostiti za uvedbo izjemne zakonodaje v Indiji v času vojne. Enake spremembe se bodo izvršile tudi v Birmi.
Angleški sredozemski manevri končani
Gibraltar, 3 marca. AA. Pri kombiniranih manevrih angleškega domovinskega ln sredozemskega brodovja, ki so bih na Atlantskem oceanu, je sodelovalo 12 admiralov in skupno 24.000 častnikov ln mornarjev. Ladje so se danes zjutraj vrnile v Gibraltar. V gibraltarskem pristanišču je zdaj nad 100 bojnih ladij.
krogi dobili že včeraj, ko je kardinal Pacelli po izvolitvi izjavil, da si bo izbral ime Pij XII. To je pokazalo voljo novega vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, da bo nadaljeval versko politiko svojega prednika. Tudi prve besede, ki jih je papež naslovil danes na krščanstvo in ves svet, prav tako potrjujejo to željo.
Papež Pij XII. se je spomnil na žrtev, ki jo je njegov prednik doprinesel Bogu za mir, ko je žrtvoval celo svoje življenje. Z največjo pozornostjo velja komentirati definicijo tega miru, ki je zanj papež Pij XII. molil. Posebno se opaža, da želi ta mir za vse, ki so mirne vesti, in da ni izključil nobenega človeškega bitja, naj pripada kateremukoli plemenu ali veri, kajti
za ta mir moli v višjem interesu »velike človeške družine, ki jo spremlja varstvo božje previdnosti«.
Italijanska razlaga
papeževih besed
Rim. 3. marca. AA. DNB: Giornale d'Italia« komentira poslanico papeža Pija XII. in podčrtava, da je sveti oče priporočil mir vsem ljudem. List pravi, da papež ni govoril o abstraktnem miru demokratskih pacifistov, ampak o pravem miru, ki se mu morajo posvetiti vsi narodi sveta. Na koncu pravi list. da je papež govoril »o miru pravice«, o pravici za vse narode in ne samo za nekatere.
Kako je bil Pij XII. izvoljen
Prve informacije o dogodkih v konklavu - Kardinal Pacelli je bil takoj od začetka naj resnejši kandidat
London, 3. marca. AA. Reuter poroča iz Vatikana: Poročajo, da so kardinali že pri prvem glasovanju oddali veliko število glasov za kardinala Pacellija. To število glasov se je pri drugem glasovanju še povečalo, pri tretjem glasovanju pa je bilo to število že odločilno. Točne številke oddanih glasov še niso znane.
Dobro obveščeni krogi trdijo, da je kardinal Pacelli prebil ves čas v svoji cefici v globokem molku in ie razmišljal, dočim so se ostali kardinali za časa kosila med seboj posvetovali. Rezultat teh razgovorov je bila izvolitev kardinala Pacellija za papeža. Ko se je začelo tretje glasovanje je kardinal Pacali še dalje ostal sam, da ne bi vplival na ostale kardinale. Pri glasovanju v sikstinski kapeli je sedanji papež sedel poleg kardinala Lavitra-na, ki so ga tudi smatrali za resnega kandidata za papeški prestol. Gotovi krogi trdijo, da je bil za časa glasovanja kardinal Pacelli zelo bled in da je od časa do časa zakrival obraz z rokami.
Preden se je pojavil na balkonu, da podeli blagoslov urbi et orbi, mestu Rimu in svetu je novi sv. oče obiskal bolne kardinale v njihovih celicah in pri tem prisrčno objel kardinala Se-vagiania, svojega najboljšega prijatelja iz mladih let. Eno prvih opravil novega sv. očeta je bilo. da je osebno po telefonu sporočil svojim sestram,
da je izvoljen in da jim daje svoj apostolski blagoslov.
Pri številkah
gre le za ugibanja
Vatikan, 3. marca. AA V zvezi s številom glasov, oddanih pri izvolitvi kardinar la Pacellija za papeža, so se razširili neutemeljeni glaisovi. Navajali no številke, govorili so celo o soglasnosti glasovanja; vso to je možno, a nihče ne more tega potrditi. Ne da se reči, da je biLa po sredi kakšna indiskretnost kajti člani sv. kolegija morajo, kakor je znamo, pred glasovanjem priseči, dia bodo ohranili vse podrobnosti o glasovanju v največji tajnosti.
Prvi sprehod
Vatikan, 3. marca. AA. (Havas). Papež Pij XII. se je takoj popoldne peljal na prvi sprehod po vatikanskih vrtovih in sicer s starim avtomobilom, ki ga je rabil še Pij XI. preden se je moral zaradi svoje slabosti posluževati posebnega voza \
Pij Xi in Pij XII
Rim, 3. marca. AA. (Štefani). Nečak papeža Pija XII. markiz Carlo Pacelli je daj časnikarjem intervju, v katerem pravi med drugim, da so pred nekaj dnevi odprli oporoko papeža Pija XI. Iz oporoke se je izvedelo, da je pokojni papež zapustil svojemu državnemu tajniku kelih z zlatim pokrovom in posodo za hostijo, ki sta mu celih 17 let služili pri maši. V okolici kajv dinala Pacellija imajo vtis, da je pokojni papež hotel s tem darilom simbolno zapustiti svojemu nasledniku znake krščanskega poglavarja.
Močni odmevi Pacellijeve izvolitve po svetu
Zadoščenje je veliko zlasti v zapadnlh državah in Ame* riki — Splošno pričakujejo, da bo Pij XII v vsem nadaljeval politiko svojega prednika
London, 3. marca. o. Izvolitev kardinala Paceilija za vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, je napravila v tukajšnjih krogih najugodnejši vtis. Novi papež uživa tudi v Veliki Britaniji velik ugled. Smatrajo ga za moža z velikimi osebnimi sposobnostmi in trdnim značajem. Posebno cenijo njegovo diplomatsko spretnost, ki jo je pokazal pri sklenitvi cele vrste kon-kordatov.
»Daily Telegraph« ugotavlja, da je izvolitev kardinala Pacellija za papeža izzvala veselje tudi v angleških krogih izven katoliške cerkve. Novi papež se je po svojih nazorih in po svojem delu nele službeno nego tudi osebn i zmerom strinjal s pokojnim papežem P jem XI Njegova izvolitev je dokazala, da se bo v resnici nadaljevala politika pok jnega papeža.
»News Chronicle« pripisuje izvolitvi Pacellija za papeža velik pi men Na svetu je ta izvolitev ojačila vero v boljšo bodočnost. Kardinali so imeli pogum, da si niso dali diktirati novega papeža Zato jim gre vse priznanje.
»Daily Mali« opozarja na miroljubno usmerjenost Pija XII in ugotavlja, da je bilo redko kateremu papežu ob priliki njegove izvolitve izraženo tako soglasno zaupanje, kakor kardinalu Pacellija
New York, 3. marca. AA. (Reuter) Ameriško časopisje navdušeno pozdravlja izvolitev kardinala Pacellija za novega poglavarja katoliške cerkve ter izraža upanje. da bo novi sveti oče še dalje branil člevečanstvo. bratstvo med narodi in vse duhovne vred iote »Newyorker Times« poudarja, da je sv. oče Pij XII. že do^daj delal v tem smislu. »Newvork Herald Tribune« pravi, da je tako hitra izvolitev-novega papeža zelo pomembna in da že samo to dejstvo kaže, kolikšno važnost so kard nali pripisovali tem volitvam papsža
Zadoščenje v Franciji
Pariz, 3. marca. AA. Havas: Časopisje enodušno hvali srečno izvolitev kardinala Pacellija za vrhovnega poglavarja rimske katoliške cerkve. »Matin« piše: Nadel si je ime Pij XII. Zares ni bil nihče bližji srcu Pija XI. kot on »Echo de Pariš« piše med drugim: Naša država čuti posebno veselje radi te izvolitve. Ne moremo povedati, s kakšnimi simpatijami in ljubeznijo je bil v Parizu sprejet msgr. Pacelli, pape-
ški legat 13. Julija 1937. »Petit Parislen« piše, da novega papeža čakajo težke naloge. Brez dvoma bo te naloge novi sv. oče rešil z isto vdanostjo in neumorno delavnostjo, ki jo je pokazal v teku vse svoje življenjske kariere pri izvrševanju nalog, ki so mu bile poverjene. »Epoque« pravi: Sv. oče Pij XII. bo kot njegov vzvišeni prednik čuvar večne dogme On bo neizprosen, kadar bo šlo za obrambo cerkvenih zakonov pred materializmom in ateističnimi doktrinami.
Nemški listi zavračajo francoske komentarje
Berlin, 3. marca. AA. »Berliner, Borsen Zedtung« piše o pisanju francoskega tisk« ob izvolitvi papeža Pija-XII. člatikar ugotavlja. da je francoski tisk takoj po izvolitvi novega papeža proglasil to izvolitev za dokaz, da je zmagala demokratska teza proti avtoritativnim državam. Ni minilo niti 24 ur od konca konklava, pravi list, in že si francoski listi prilaščajo novega papeža in ga proglašajo za političnega zaveznika Francije. To bi utegnilo koga presenetiti. 6e ne bi vedeli, da je tx> v skladu s francosko miselnostjo. Mnogo papežev je že bilo. o katerih so svoj čas razširjali podobne prognoze, a so bili potem razočarani.
Italijanske čestitke
Rim, 3. marca. AA. (DNB) Sv. oče Pij XII. je sprejel ponoči ogromno brzojavnih čestitk, od katerih so bile prve čestitke italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela ter predsednika vlade Mussolinija.
Rimski politični krogi poudarjajo, da je sv oče Pij XII. diplomat z velikimi skušnjami in velikimi sposobnostmi. Ti krogi so tudi prepričani, da bo prišlo do plodnega sodelovanja med sv. stolico in Kviri-nalom.
Veselje na češkem
Praga, 3. marca. AA. CTK: Tudi na češkem je izvolitev novega papeža Pija xn. zbudila veliko veselje. Vse časopisje objanrlja slike in življenjepise novega po-glavarja katoliške cerkve ter poudarja njegove zasluge ln velike sposobnosti, kt
Seja narodne skupščine
Splošna proračunska razprava bo že danes končana in v ponedeljek se bo začela specialna debata
i
Beograd, 3. marca. p. Narodna skupščina le danes dopoldne nadaljevala načelno proračunsko debato, ki se bo, kakor je predsedstvo skupščine sporočilo na današnji seji, zaključila že jutri popoldne, tako da bo jutri že tudi načelno glasovanje o proračunu. V ponedeljek se bo pričela podrobna proračunska razprava.
Današnja seja skupščine je bila tako po J»ebini govorov posameznih narodnih poslancev kakor po svojem precej mirnem poteku mnogo manj zanimiva kakor včerajšnja. Centralno vprašanje, okrog katerega se je sukala debata tudi danes, je bilo seveda hrvatsko vprašanje. O tem vprašanju je danes dopoldne govoril n. pr. tudi črnogorski narodni poslanec dr. Sekula Dr-ljevič, ki je kar spočetka naglasil, da govori v imenu črnogorskih federalistov. Izzval je seveda pri črnogorskih poslancih JRZ ogorčene proteste. Popoldne je imel zelo temperamenten govor zemljoradniški poslanec dr. Cubrilovič.
Seja se je pričela davi ob 9.30. Posebnih sporočil In drugih formalnosti ni bilo, tako da je skupščina takoj prešla na dnevni f®d. Prvi je govoril že omenjeni dr. Sekula Drljevič, ki je menil, da je po 20 letih blodenj narod že gotovo zaslužil pravico, da končno čuje resne besede o ureditvi svoje državne zajednlce. Znašli smo se pred odločitvami, ki bodo pomenile novo epoho v razvoju jugoslovenske države. Od teh odločitev bodo odvisni novi pravni in po-litčni temelji državne organizacije. Jasno je, da je hrvatsko vprašanje problem, ki se tiče nas vseh.
Vojvodinski poslanec Joca Georgijevič (JRZ) je v svojem govoru enako insisti-ral, da si v okviru države najdemo izhodišče za novo pot. Vprašanje odnosa med Hrvati in Srbi je treba premakniti z mrtve točke. Zdravilo za bolezen, ki traja že 20 let. je le to. da se vsi enodušno odločimo za rešitev hrvatskega vprašanja. Georgijevič ie zahteval tudi takoišnjo izdajo političnih zakonov. Obžaloval je, da Hrvatje niso pr'šli v narodno skunščino. da bi lahko sodelovali pri sestavi teh zakonov. Hrvatje tedaj tudi ne bi mogli na-
stopiti z morebitnim očitkom, da so bili zakoni izdani brez njih. Poleg centralnega hrvatskega vprašanja pa obstoja še cela vrsta drugih vprašanj, ki jim je prav tako treba posvetiti vso skrb. Med ostal.mi spada sem problem gospodarskih prilik v Vojvodini. O njih je nato Georgijevič Se dolgo razpravljal.
Beograjski poslanec JRZ Božidar Nedlč je enako govoril o rešitvi hrvatskega vprašanja, a obširno tudi o gospodarskem položaju v državi in še posebej o invalidskem problemu.
Narodni poslanec Dušan Bognnovič (JRZ) je govoril o prilikah v savski banovini in razpoloženju svojih volilcev, ki so jugoslo-vensko orientirani.
Na popoldanski seji je prvi govoril zemljoradniški poslanec dr. Branko Cubrilovič. Osnovno vprašanje, ki ga je treba rešiti v sedanjem trenutku, je priprava vsega potrebnega. da se čim prej reši hrvatsko vprašanje. Poslanci večne so ga med Izvajanji večkrat prekinjali. Nekdo mu je zaklicali »Kdo je tvoj šef?« Cubrilovič Je odgovoril: »Joca Jovanovič in dr. Maček!« Vse do konca svojega govora se je dr. Cubrilovič bavil z notranjepolitičnimi problemi.
Na popoldanski seji je govoril tudi narodni poslanec Aleksander Jovanovič (JNS) Govoril je o proračunu in posameznih njegovih postavkah ter dvomil o toliki finančni moči naroda, da bi mogel prenesti vsa bremena. Prejšnje vlade nihče ni mogel v resnici kontrolirati, pri upravi narodnega denarja. Obžaloval je. da v notranjepolitičnem razvolu še zmerom nI nobene sme. ri. V tej državi, ki jo tvorilo Srbi, Hrvati in Slovenci, ni moeoča politika pod devizo: divide et impera! Obširno je govoril o prilikah v Bosni in Hercegov'ni. o Sumski politiki, o dobrovoliskem in invalidskem vprašaniu. o prosvetnih in prometnih prilikah v Bosni ?td.
Po dr. črubriloviču so zvečer govorili Se narodni poslanci Živoiin Lukič, Ivan Grerič IVPlovan Grba in Stojimirovič. Prihodnja seja bo jutri dopoldne .
Rumunija in Poljska
Včeraj je odpotoval romunski zunanji minister Gafencn v Varšavo, kjer pričakujejo novo okrepitev poljsko-romunskega zavezništva
Bukarešta, 3. marca. a. Danes ob 9.30 se je rumunski zunanji minister Gafencu odpeljal v družbi glavnega tajnika zunanjega ministrstva Creveana in poljskega bukareškega poslanika Raczinskega na uraden obisk v Varšavo. Na postaji so se od njega poslovili višji uradniki zunanjega ministrstva in osebje poljskega poslaništva. Z istim vlakom se je odpeljala v Varšavo tudi skupina rumunskih časnikarjev s šefom t-skovnega urada Dragom na čelu.
Pred odhodom je Gafencu izjavil novinarjem: Srečen sem, da morem kot zunanji minister obiskati Varšavo. Vedno sem globoko veroval v velik pomen poljsko-rumunskega zavezništva. Smatram, da je sodelovanje med Poljsko in Rumunijo zelo pomembno. Poljska in Rumunija moreta ustvariti okoli sebe miroljubni pas, kar more biti v korist vsem njunim sosedam. Poljsko-rumunsko sodelovanje more dovesti do tega, da se mednarodna napetost poleže, posebno napetost med sosedi. To sodelovanje bo usmerjeno k prijateljskemu zbližanju vseh držav v Podunavju. Jaz sem iz vsega srca pristaš poljsko-rumun-skega zavezništva. Srečen sem, da morem izkazati čast predsedniku poljske republike, ter da se sestanem s svojim tovarišem zunanjim ministrom Beckom, s katerim me veže že davno iskreno in zvesto prijateljstvo.
V Rumuniji si mnogo obetajo od obiska
Bukarešta, 3. marca. p. Rumunski tisk pripi-uje Gafencovemu potovanju na Poljsko veliik političen pomen. Po Beckovih razgovorih s Cianom. poljskih zagotovilih Franciji o gotovi m brezpogojni izpolnitvi obveznosti na osnovi vojaške pogodbe med obema državama in po incidentih v Gdan-sku, »pričo katerih so se pol jsko-nemški od-nošaji znova močno ohladili, bo Gafencu v Varšavi lahko računal s povsem konkretnimi uspehi. Poljska je sicer prav te dni nasproti Italiji pokazala, da hoče ostati v vsakem primeru in nasproti vsakomur samostojna in nevezana, vendar je očitno v ni je nem batnem načrtu, da se čim bolj otrese vplivov iz totalitarne soseščine.
Razgovori v Varšavi se bodo nanašali na nadaljnji razvoj poljskega m romunskega gospodarskega ter političnega sodelovanja, ki se je lani v času septembrske krize znatno omajalo. Znano je, da je Rumunija s svojim odločnim nastopom soodločilno vplivala na to, da Poljska in Madžarska nista dosegli popolne izpolnitve svojih srednjeevropskih aspiracij in predvsem ne skupne meje v Podkarpatski Rusiji. TDdtlej so se na Poljskem že znatno iztreznili in baš Cianov obisk je pokazal, da Beck ne reflektira več na italijansko podporo za iz-
vedbo svojih ekspanzivnib načrtov v Srednji Evropi. Poljska se je spričo drzno začete ukrajinske kampanje svoje zapadne sose.de iz lastnega nagiba spet vse bolj naslonila na Francijo. Nastopil je ugodni trenutek, da Gafencu v Varšavi izkuje vroče železo im doseže popolno ureditev političnih odnošajev med Poljsko in Rumunijo na realnih osnovah. Potlej bo mogoče tudi resno misliti na že ponovno zasnovano, a vsakokrat izjalovljeno vojaško m gospodarsko sodelovanje obeh držav na evropskem vzhodu.
Tudi poljski tisk v podobnem smislu obeležuje pomen Gafencovega obiska. Listi si od razgovorov obeh zunanjih ministrov obetajo utrditev poljskih pozicij v sirednji Evropi in tesno ^odelovanjb v trikotu Var-šava-Bukarešta Pariz.
Tudi na Poljskem
Varšava, 3. marca. AA. O priliki obiska rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Varšavi objavljajo časopisi dolge članke, posvečene temu obisku, ter slike ministra Gafenca. »Gazeta Polska« v svojem poročilu iz Bukarešte pravi: Poljsko-rumunska zveza je odlično prestala življenjske skušnje. Usoda ostalih vezi za ohranitev jamstev, na katere je Rumunija pristala, ni bila tako srečna. Velike države, ki so pod svojim pokroviteljstvom držale sistem kolektivne varnosti, so izgubile v veliki men svoj prejšnji položaj v Podunavju in jugovzhodnem delu Evrope.
Ciano zopet v Rimu
Rim, 3. marca. AA Italijanski zunanji minister grof Ciano in njegova soproga sta se davi vrnila iz Varšave v Kim. Na postaji je bilo navzočih več mm;strov im strankinih funkcionarjev, zastopniki rimske občine ter poslaniki Nemčije, Češkoslovaške in Madžarske.
Dve milijardi za narodno obrambo na Poljskem
Varšava, 3. marca. AA. Sejm je soglasno sprejel novi zakon o industrijskih napravah. Isti zakon odreja dve milijardi zlotov za narodno obrambo.
Preganjanje ukrajinskih duhovnikov na Poljskem
Varšava, S. marca o. V ukrajinskih krajih je začela policija aretirati duhovnike, ki so vsi po večini krajevni voditelji ukrajinskega gibanja. V vojvodstvu tar-nopolskem je bik doslej aretiranih 159 duhovnikov. Nekateri so bili že obsojeni na razne zaporne kazni. V ceioti je bilo aretiranih okrog 500 ukrajinskih duhovnikov.
Tudi Soudan ni uspel
Belgijska vladna kriza traja že mesec dni, ne da bi bili kakšni izgledi za njeno uspešno rešitev
Bruselj, 3. marca. a. Liberalni poslanci in senatni klub sta z veliko večino sklenila, da ne moreta sodelovati v novi vladi, dokler se ne uredi Maertensova zadeva ta
ko, kakor želi velikanska večina belgijskih rodoljubov, tako Valoncev kakor Flamcev. Soudan je prišel zato do prepričanja, da v takšnih okoliščinah ne bi mogel sestaviti vlade, ki bi imela zadosti avtoritete za ureditev težavnih in kočljivih vprašanj ter je zato kralju Leopoldu danes vrnil mandat.
Danes dopoldne je kralj Leopold sprejel v avdienco bruseljskega župana in vodjo liberalne frakcije v zbornici Maxa ter mu ponudil mandat za sestavo vlade. Max je izjavil, da Je položaj tak, da bi mu ne uspelo izpolniti mandata. Dejal je tudi. da ne more podati ostavke na položaj bruselj-
skega župana. Zvečer je vladar sprejel do. sedanjega ministrskega predsednika in voditelja katoliške stranke Pierlota.
V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo sedanjo vladno krizo, ki traja že mesec dni, mogoče uspešno likvidirati šele potem, ako bi Maertena podal ostavko kot član Flamske akademije.
Bruselj, 3. marca. AA. Kralj Leopold je poveril mandat za sestavo nove vlade liberalnemu polit ku in bruseljskemu županu Adolfu Maxu.
Začasna ukinitev
priseljevanja v čile
. Santlago de Chile, 3. marca. AA Zaradi
preureditve priseljevanja v čile je vlada za 60 dni ukinila vsako priseljevanje,
Beležke
Učiteljski apel na narodne poslance
»Učiteljski tovariš« objavlja na narodne poslance apel, v katerem jih naproša, naj v proračunski razpravi v narodni skupščini založijo svojo besedo za nekaj najbolj nujnih učiteljskih teženj. Predvsem prosijo učitelji za ureditev vprašanja učiteljske stalnosti, za kar se bore že leta sem. Učiteljska stalnost ni samo problem učiteljskega stanu, temveč problem stalnosti in trajnosti vse državne prosvetne politike. Stalne spremembe in premestitve Škodujejo neposredno tudi šoli ln državi. Kdor želi stalni napredek našega šolstva in narodne izobrazbe, ta bo podprl stremljenje učiteljstva po stalnosti. Drugo vprašanje je izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Dohodki učiteljstva se gibljejo danes pod eksistenčnim minimom. Med najvažnejšimi zadevami pa je vprašanje celibata učiteljic. Ukinejo naj se tozadevna določila. kl onemogočajo učiteljicam svobodno izbiro zakonskega moža. Uspeh, ki so ga nekateri pričakovali od uvedbe celibata, je popolnoma izostal. Vsega skupaj je podalo v letu in pol 11 učiteljic ostavko na državno službo, ker so se poročile z neučl-teljL
Nehvaležni »Slovenec"
»Slovenec« je pred volitvami z velikim zadovoljstvom in zmagoslavjem pozdravil uskoštvo gg. Demetroviča in njegovih tovarišev iz JNS v nasprotniški tabor. Na široko se je takrat razpisaval o vseh izjavah in akcijah teh gospodov ter jih proglašal za naravnost državniške čine. Ko pa so potem ti gospodje — v logičnem izvajanju posledic svoje volilne odločitve — vstopili v JRZ, so pri »Slovencu« izgubili nad njimi vse dopadajenje. Proglašajo jih za disidente JNS ali pa kar za poslance JNS. Njihove govore v narodni skupščini označujejo sedaj za »mlatenje prazne slame«. Svojim čitateljem skrbno prikrivajo, da so tako posL Cvetič, kakor posL Kovač, dr. Hanžek in Dobrovoljac člani poslanskega kluba JRZ in da je v njihovem imenu poslanec Cvetič v svojem govoru svečano izjavil: »Pomagali bomo kraljevski vladi, ker je v svoji deklaraciji jasno označila svoje realno gledanje na državne težave, znane danes z imenom hrvatsko vprašanje, in ker pristopa k reševanju tega vprašanja zagotavljajoč, da bo pri tem v polni meri čuvala avtoriteto države, javnega ln socialnega reda. imovinske varnosti in reda v državni upravi «
Volitve v Pokojninski zavod
Včeraj smo objavili službeni komunike, da je med glavnimi zainteresiranimi skupinami delodajalcev in delojemalcev prišlo do sporazuma za skupno listo delegatov v ta naš važni socialni zavarovalni zavod Neki anonimni interesenti sedaj razširjajo vesti, kakor da kompromis še ni perfek-ten. Uspelo jim je, da so vtihotapili tako vest tudi v včerajšnji »Slovenski narod« Opozorjeni smo, da je kompromis končno sklenjen in da so na njega pristale delo-dajalske in nameščenske skupine, ki predstavljajo ogromno večino upravičenih volilcev v Pokojninski zavod.
Razmere v vojvodinskih občinah
Novosadski »Dan« objavlja na eni sami strani zadnje številke kar tri poročila o poneverbah v vojvodinskih občinah. V Fe-ketiču je poneveril občinski blagajnik 50.000 din in potem podal ostavko na svoj položaj. V Gospodjincih je poneveril namesto razrešenega župana postavljeni začasni predsednik občine tudi okrog 50.000 ddn občinskega denarja. Pri poneverbi so sodelovali tudi nekateri občinski nameščenci in občinski svetniki. Na Branjinem vrhu pa so aretirali orožniki občinskega tajnika Todorja NiKoliča na zahtevo banske uprave, ker je poneveril kar 350.000 dinarjev občinskega premoženja.
Iz denarnih razlogov ustavljen list
Glavno glasilo vojvodinskega dela zdru-žene opozicije »Vojvodjanin« je prenehalo preteklo soboto Izhajati. List je izdajal kot tednik bivši narodni poslanec dr. Duda Boškovič prvotno v Pančevu, pozneje pa v Novem Sadu. Stroške izdajanja lista je pokrival izključno dr. Boškovič, ki je sedaj ob prenehanju lista objavil izjavo, da mu finančne prilike ne dopuščajo več izdajanje »Vojvodjanina«.
Nemški narodni socialisti in cerkve
Francoski listi poročajo, da so prejeli voditelji naiodmo socialističnih institucij zaupna navodila o odnošajih med stranko ter katoliško in protestantsko cerkvijo. Navodila je podpisal minister Hess, Hitlerjev namestnik v stranki. Po teh navodilih se člani stranke in njenih formacij sicer lahko udeležujejo cerkvenih prireditev, vendar pa izklučno v civilni obleki in biea slehernega strankarskega maka. Vodilnim funkcionarjem stranke pa se tudi to odsvetuje. Članstvo v vseh cerkvenih in nabožnih društvih jim je prepovedano. Prav tako je prepovedano državnim učiteljem v bod>če igrati orgle v cerkvah ter poučevati ali vaditi cerkvene pevske zbore. Zaradi te prepovedi je ostalo več sto cerkva v malih krajih brez organistov in cerkvenih pevovodij.
Francoske Informacije o položaju pred Madridom
Pofeebni poročevalec agencije Havas objavljajo v francoskih listih poročila o stanju na madridskem bojišču. Po njegovih informacijah vlada na madridski fronti vse od zloma republikanske vojske v Kataloniji popolen mir. 2e nekaj tednov sem molči orožje ob vseh strelskih jarkih, ki obkrožajo Madrid. Obe vojski sta prenehali kopati rove za polaganje min Ustavljena je tudi propaganda z zvočniki. Na obeh bregovih reke Manzanares vlada grobni mir. Nad Madridom letajo skoraj samo nacionalistični letalci, ki poročajo o stalnem izseljevanju prebivalstva na jug. Izgleda, da je močno popustila tudi ču-ječnost republikanskih straž, ker prihaja na nacionalistično stran vedno večje število žena, otrok in starcev, ki so zapustili Madrid ln prebežali preko fronte
Pri tem pa se po poročilih istega opazovalca nacional. vojska sestimatično pri-I pravlja za ofenzivo proti Madridu in Spa-
Pred napadom na Madrid
Franco je zbral pred špansko prestolnico ogromno vojsko, ki čaka povelja, da jo zavzame z naskokom
Burgos, S. marca. o. Potrjujejo se vesti, da general Franco v vsej naglici pripravlja novo ofenzivo v centralni Španiji. Gotovo je že, da bo tokrat skušal zavzeti Madrid. Po zanesljivih vesteh je zbral na madridski fronti že okrog 750.000 ljudi, 800 letal, nekaj sto tankov in metalcev ognja ter vso težko artiljerijo, ki jo je angažiral pri osvojitvi Katalonije. Težko topništvo je že razpostavljeno na postojankah okrpg Madrida in bo lahko na prvo povelje pričelo sipati ogenj in smrt na že napol razdejano špansko prestolnico.
Madrid, 3. marca. AA. Izvršilni odbor republikanske unije, ki se je včeraj popoldne sestal, je poudaril potrebo, da se ohrani dosedanja politična linija ter da se okrepe zveze med prejšnjimi strankami in organizacijami ljudske fronte. Odbor je izrekel zaupnico republikanski vladi.
(Jradno francosko
obvestilo o priznanju
Burgos, 3. marca. AA. Havas: Kabinetni ravnatelj v zunanjem ministrstvu Ro-chat se je v spremstvu francoskega generalnega konzula v San Sebastianu in uradništva španskega zunanjega ministrstva pripeljal danes v palačo Cordon, kamor je prispel zunanji minister Jordana ob 12.30. Rochat je prišel v Burgos, da izroči akt o uradnem priznanju francoske vlade, to je, da obvesti Francovo vlado o sklepu francoske vlade, da pravno prizna njegovo vlado.
Kdo bo angleški poslanik
London, 3 marca w. Angleška vlada je danes v Burgosu zahtevala agreement za svojega novega poslanika pri nacionali-
stični vladi. Ko bodo v Burgosu pristali na
agreement, bo objavljeno ime prvega rednega angleškega diplomatskega zastopnika pri vladi generala Franca. Poučeni krogi menijo, da je za angleškega poslanika v Burgosu predlagan sir Morice Peterson, dosedanji poslanik v Bagdadu.
Angleška gospodarska
komisija v Španiji
London. 3. marca. w. »Daily Telegraph« in »Daily Mail« poročata, da bo v kratkem odpotovala v nacionalistično Španijo posebna angleška gospodarska komisija, ki bo proučila tamkajšnji gospodarski položaj in razne finančne pr bleme. Ce ji bo uspelo doseči spremembo dosedanjega španskega strogega sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, bodo angleški trgovini spet odprta vrata v Španijo. Angleška industrija bo morala zastaviti vse sile, če bo v Španiji hotela v kratkem dos<=či prednostni položaj, ki sta si ga v zadnjih dveh in pol letih priborili Nemčija in Italija.
Obstreljevanje Cartagene
Cartagena, 3. marca. AA Havas: Pet nacionalističnih letal je včeraj popoldne bombardiralo središče mesta Cartagene. Bombe so naredile precej škode in je bilo nekaj ljudi ranjenih.
Povratek italijanskih
ranjencev iz Španije
Neapelj, 3. marca br. Z dvema pa mikoma se je danes vrnilo iz Španije 3000 italijanskih oficirjev in vojakov, ki sc bili ranjeni v zadnjih bojih v Kataloniji.
„Sto let francoskega slikarstva"
Velika in dragocena umetnostna razstava v Beogradu
Beograd, 3. marca. AA. Po zaslugi visokega zanimanja Nj. Vis. kneza namestnika za umetnost postaja Beograd čedalje važnejše srediSče umetniškega življenja in delovanja. Po veliki razstavi italijanskega portreta preteklo pomlad, razstavi, ki je privabila več ko 80.000 obiskovalcev, bo zdaj šest tednov odprta v muzeju kneza Pavla prav tako veličastna razstava »sto let francoskega slikarstva«.
Na razstavi bo razstavljenih več ko 120 umetnin največjih francoskih slikarjev do Cčzanna tn več ko 50 rsb največjih francoskih mojstrov. Sl'ke za razstavo pošljejo najznamenitejši francoski muzeji in najslavnejši zasebni zbiralci. Samo iz pariškega Louvra dob'mo nad 20 slik. Slike iz Lyona, Re:msa, Dijona, Nancyja, Bordeau-xa. Montpellierja, Rouena itd. se bodo pridružile zbirki iz Louvra in najlepšim umetninam iz drugih zb'rk. Umetnine bosta poslala tudi slavni Rodinov muzej v Parizu
in versajski muzej. Razstava bo dala edinstveno priložnost vsemu našemu narodu, da vidi največje slikarje, kar jih je imela Francija v 19. stoletju. Renoir, Gogin, van Gogh in drugi bodo zastopani na razstavi z velikim številom svojih najbol jš h slik.
Po pisanju francoskih listov bo to največja in najbolj reprezentativna razstava francoskega slikarstva 19. stoletja, kar jih je kdajkoli bilo v tujini. Kako važna in pomembna je ta razstava, se vidi tudi po tem, da sta prevzela pokroviteljstvo nad njo Nj. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik francoske republ-ke Lebrun. Razstavo priredi francosko društvo za umetnost. v prrediteljskem odboru pa sta med drugimi tudi podravnatelj francoskih državnih muzejev in glavni ravnatelj umetniškega oddelka prosvetnega min'strstva.
Razstavo bodo slavnostno O tvorili v muzeju kneza Pavla 18. marca, trajala bo pa do 24. aprila.
Preganjanje sokolstva na Slovaškem
Bratislava, 3. marca. w. Kakor znano, so bde sokolske organizacije na Slovaškem razpuščene. Zaplenili so jim tudi vse domove ln druge naprave, ki so prešle na Hlinkovo gardo. Zadnje dni so se razširile govorice, da so sokolski pripadniki zbirali podpise za protest proti slovaški vladi zaradi teh ukrepov. Slovaška policija je na tej osnovi aretirala večje število ljudi. Slovaška vlada je zahtevala od centralne vlade v Pragi, da pristane na to, da se češki Sokoli, predvsem pa onih 213 sokol-skih pripadnikov ki so doslej podpisali po dognanjih policije protest proti slovaški vladi, izženejo iz Slovaške.
S kitajskih bojišč
ganghaj, 3. marca. AA. Japonski oddelki so izvršili se-verno od Hiangfuja celo vrsto napadov s topništvom in tanki. Ti oapadi so veljali kitajskim oddelkom, ki so se umaknili v te kraje po veliki bitki. Sodijo, da je " severnem delu Kiangsuja zbranih 60 000 kitajskih vojakov.
Pred poroko perzijskega prestolonaslednika
Kairo. 3. marca. AA. Reuter: Sele danes 12 dni pred sivo 10 poroko, je prestolonaslednik Irana prvikrat videl svojo bodočo soprogo, princesinjo Fauzinjo. sestro egipt-skega kralja Faruka. Iranskemu prestolonasledniku so priredili navdušen sprejem tako v Kairu kakor tudi v Aleksandri ji, ka-I mor se je pripeljal danes zjutraj z egipt-sko kraljevsko jahto iz Beyruta.
Obletnica osvoboditve Bolgarske
Sofija, 3. marca. br. Danes so po vsej Bolgariji svečaino proslavili 61. obletnico narodnega osvobojenja. V cerkvi sv. Nedelje je bila svečana služba božja, ki so se je udeležiJi vsri člani vlade Službe božje so bUe tudi po vseh drugih cerkvah v vsej državi. Vsi lokaJi so bili zaprti.
Nova nemška odprava na Monnt Everest
Munchen, 3. marca. AA. »Miinchener Neue®te Nachrichten« poročajo, da bodo jutri monakovski alpinisti Schmader, Grebbe in Paidar .odpotovali v Indijo, odkoder se bodo skudaJo povzpeti na Nanga Parbat.
Smrt
črnogorskega književnika
Beograd, 3. marca. p. Davi je umrl v 80. letu starosti bivffl narodni poslanec ln črnogorski književnik Tomo Oraovac.
Grški pravoslavni patriarh umrl
Aleksandrija, 3. marca. p. Danes je tu umrl, zadet od srčne kapi, grški pravoslavni patriarh Nikolaj V, mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBBmmmmmmmm
nijl, ki Je 5e v rokah republikancev. Od vseh strani dovažajo nove sveže čete, topove ln streljivo. Optimisti se sicer nadejajo, da se bo Madrid udal brez boja, toda voditelji nacionalistične vojske računajo z vsemi možnostmi.
Gandhijev f sst
do smrti
London, 3. marca. a. Gandhi je danes popoldne začel s »pos.om vse do smrti«. Pred pričetkom je izpili le kozarec mleka.
Gandhi je začel s postom ob navzočnosti velikega števila novinarjev ter drugih ljudi, med katerimi je bilo tudi dosti žensk in otrok. Ko se je začel postiti, &o ljudje začeli moliti zanj.
Ob enih popoldne je Gandhi prejel pismo od maharadže države Radzkot Tako« Sahiba, v katerem maharadža pravi, da ne more upoštevati Gandhijevih predlogov in fjicer iz razlogov, ki jih podrobno navaja. Gandhi je to pismo vrgel v ogenj.
Spričo vesti, da je Gandhi v Radzkot« začel z gladovno stavko, se je zbrala ogromna množica na ulicah. Ljudstvo je sklenilo, da bo stavkajo ves dan v znak simpatij do Gandhija. Gandhi je zdaj star 70 let.
Goring odpotoval
v Italijo
Berlin, 3. marca. AA. GeneralfeldmarSa! Goring se je danes odpeljal s svojo ženo v Italijo na večtedenski dopust
Smrt angleškega politika
London, 3. marca. AA Reuter: V Švici je umrl lord Allan of Hartvrood, star 49 let. Zavzemal je ugledno mesto v nacionalni laburistični stranki, ki jo je pa pred dvema letoma zapustil zaradi nesoglasja glede politike DN.
žrtve in opustošenja eksplozije v Osaki
Tokio, 3. marca. AA. Havas: Agencija Domej poroča iz Osake, da je škoda, ki jo je povzročil požar v smodnišnici Hiraka^a, manjša kot pa so mislili prej in kakor so objavila policijska poročila. Naknadno poročajo, da je bilo popolnoma porušenih vsega skupaj 250 hiš, ne pa 900, kakor je bilo sporočeno prej. Okoli 100 hiš je le delno poškodovanih. Ubitih je bilo 136 ljudi, 526 pa ranjenih. Se vedno po obstoji nevarnost posebno za tiste, ki so v bližini vojaških skladišč. Večina beguncev iz Hirakete se vrača na svoje domove.
Iz državne službe
Beograd, 3. marca. p. Upokojen je višji poštni kontrolor Janko Hammerstadt v Ljubljani. — Učitelj Ivan Laharnar na Blejski Dobravi je s 5. januarjem 1937 uvrščen v 6. pol. skupino. — V železniški službi so bili premeščeni: upravni uradnik Vladimir Smole z gor. kol. v Ljubljani k gradbenemu oddelku ljubljanske direkcije, prometnik Danijel Zevnikar iz Vuhreda v Nomenj ter prometnik Anton 2van is Nomnja v VuhrecL
■ ■	■	■	1	■ 1	i.	—■—
Vremenska napoved
Zemunska: V primorju in zapadnlh krajih jasno, v vzhodnih in južnih predelih oblačno, ponoči mraz v severnih krajih in v sredini države.
Dunajska: Zjutraj nekoliko slane. Nebo jasno, le pozneje nekoliko oblačno. V gorah vjfije tenp -ahire in manj vetrovno. Lepo vreme se bo obdržalo preko konca tedna,	.
Dve naši koristni organizaciji
Jadranska Straža in Rdeči križ sta pokazala spet razveseljiv napredek
Smo v sezoni občnih zborov. Bilanca marsikaterega društva izkazuje težko ži-votarjenje, na drugi strani pa je tem bolj razveseljivo, da nekatere naše najvidnejše organizacije kažejo ponoven razveseljiv razvoj. Poleg Rdečega križa prednjači v Ljubljani krajevni odbor Jadranske straže, ki si je v preteklem letu spet lepo opomogel, kar tudi zasluži, saj je ta odbor pod spretnim in res požrtvovalnim vodstvom ena najmočnejših edinic, kar jih šteje naša ed na, eminentno nacionalna pomorska organizacija.
Letos so se zbrali najvnetejši pripadnici JS k občnemu zboru v lepo okrašeni d\ rorani kolodvorske restavracije. S simpatijami je bila opažena navzočnost generala Dod.ča in še nekaterih višjih častnikov ter drugih veljavnih mož, znanih po sodelovanju pri našem narodnem delu. Predsedn k g. generalni tajnik TPD Josip Pogačnik se je v nagovoru spominjal pokojnikov, med njimi dvorne dame Franje Tavčarjeve, gospe Anči Kramerjeve, stolnega kanon ka dr. Opeke, pisatelja dr. Laha, rudarskega glavarja inž. Močnika, univ. prof. Cirila žnidarš ča in še nekaterih drugih zvestih stražarjev. Delajmo na spoju naše ožje domovine z jadransko obalo — je bodril predsednik — brgajmo se za zveze zaledja z morjem, skrbimo, da bo vsakdo prešinjen z zavestjo o življenjski potrebi morja in njegovih obal! Sveta nam bodi naloga, da iz primorske države postanemo pomorska država! Pred leti je bila •prejeta na občnem zboru resolucija, da postani Jadranska straža vsedržavna organizacija. Umestna je bila naša zahteva po lastnem mornarskem ministrstvu, umestna tudi zahteva po čim prejšnji ustrezajoči zvezi Slovenije z morjem. Vse to venomer ponavljamo. Zal ni v naši moči in delokrogu, da naredimo več, kakor da opozarjamo na vse potrebno in dvigujemo naš glas — morda se bo le kdaj kaj koristnega ukrenilo. Kar pa lahko z veseljem in ponosom ugotavljamo, je viden porast članstva. Saj je v enem letu pridobil krajevni odbor JS v Ljubljani 800 članov, da jih šteje 1789, kar pri današnjih razmerah ni malenkost, še vedno pa stoji velik del občinstva, zlasti onih, ki imajo največ koristi od morja, ob strani in je nedostopen za vabila k pristopu v Jadranska stražo. Osem sto novih članov naj bo vsem oklevajočim za. zgled. Samo močni bomo lahko zahtevali ono, za kar danes prosimo.
V podrobnem delu je bila ženska sekcija najmarljivejša. Z zgledno pridnostjo je pripomogla k sijajnim uspehom nabiralnih akcij in prireditev. Načelnici ge. Pirkma-Jerjevi se je predsednik še posebej zahvalil. Prireditveni odsek pod vodstvom g. ravnatelja Goloba je z dobro uspelimi prireditvami, posebno pa s plesom v narodnih nošah, lani in letos dvignil ugled JS in tudi izdatno podprl blagajno. Propagandni odsek je z dobro izbranimi in tudi dobro obiskanimi predavanji storil v polni meri svojo dolžnost. Podrobneje je v zgledno sestavljenem obsežnem poročilu nanizal tajnik polkovnik v p. g. Kristan vrsto prireditev, pri katerih je krajevni odbor JS sodeloval. Odbor je poslal lani 18 siromašnih
Ivo Skušek 85-tetnik
Eden najstarejših ljubljanskih prebivalcev, gospod Ivan Skušek, revizor davčnih uradov v pokoju, praznuje danes 85. rojstni dan. Doma je iz Radeč pri Zidanem mostu, kjer je bil njegov oče davčni upravitelj. Tudi stari oče, francoski oficir, ki je za časa francoske okupacije ostal pri ni is, je bil v pleterski graščini za davkarja.
S 17 leti je Ivan Skušek po šestem gimnazijskem razredu v Novem mestu vstopil v davčno službo. Preden mu je bilo 20 let, je že postal adjunkt in kmalu nato j kontrolor v Žužemberku. Služboval je še I v Metliki, Postojni, Ribnici in nazadnje v 1 Ljubljani. Dosegel je še pod Avstrijo čin Ilustratorja (revizotja) davčnih uradov ter
otrok na morje, za 7 otrok je krila vse stroške ženska sekcija. Tajnik se je dalje pomudil pri obeh glavnih prireditvah in pri Jadranskem dnevu, ko so vsi trije ljubljanski krajevni odbori JS (Ljubljana, železnica in akademiki) proslavili 201etnico naše svobode na morju. Prireditvena sekcija se bo tudi v bodoče prizadevala združevati z družabnimi prireditvami širše sloje prijateljev Jadranske straže zaradi popularizacije pomorske ideje. Tudi tajnik g. Kristan je posvetil posebno poglavje ženski sekciji, ki ima 264 članic. Sekcija je razprodala lepo število slikanic, priredila je narcisni dan za letovanje siromašnih otrok na morju, mladinski sklad je podprla z lepim zneskom za letovanje otrok ter je podarila še 2.500 d!n v počaščenje spom na na odbornico gospo Anči Kra-merjevo. Levji delež uspeha pri veliki zimski prireditvi gre ženski sekciji. Lepo dopolnilo k tajniškemu poroč lu so bile številke blagajnika g. ravnatelja Rajka Ogri-na, ki je lahko podal letos znatno zadovo-ljivejši račun kakor lani.
Propagandni odsek bo tudi v bodoče prirejal predavanja in bo poskrbel, da dobi Jadranska straža v Ljubljani lastno glasilo po zagrebškem zgledu. Glasilo naj bi izhajalo mesečno enkrat in bo še bolj povezalo člane med seboj ter doprineslo v veliki meri k širjenju idej Jadranske straže v Ljubljani
Tako so torej poročila v celoti pokazala zadovoljiv napredek. Najlepše priznanje je bilo izrečeno predsedniku Jošku Pogačniku s tem, da je bil s toplim odobravanjem soglasno ponovno izvoljen. Tudi odbor je v glavnem ostal neizpremenjen in se bo v kratkem konstituiral. Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik oblastnega odbora g. podban v pokoju dr. Otmar Pirkmajer sporočil pozdrave oblastnega kakor tudi Izvršnega odbora JS in v daljšem govoru učinkovito bodril k nadaljnjemu delu za jadranski pokret. V najlepši harmoniji je bil zaključen ta zbor, ki ga moremo z veseljem uvrstiti med enega najpozitivnejših obračunov v naših društvih.
Rdeči križ v burnem letu
Ljubljana, 3. marca Ljubljanski pododbor RK je snoči zboroval v Delavski zbornici. Predsednik dr. Oton Fettich je v nagovoru poudaril, kako so dogodki preteklega leta potisnili daleč v ospredje vojne naloge Rdečega križa. Kljub vsem mirovnim pogodbam in paktom Društva narodov in kljub vsej navidezni miroljubnosti evropskih in izven-evropskih držav divja med poedinimi državami vojna in povsod se vrši mrzlično oboroževanje. Dasi je Jugoslavija miroljubna država, je jasno, da bi v primeru nove evropske vojne morala tudi ona v vojno vihro in v tem primeru je ravno Slovenija kot obmejno ozemlje izpostavljena največj:m nevarnostim. Naloga ljubljanskega podcdbora mora biti v čim večji meri posvečena temu cilju: izobrazba čim številnejšega sanitetnega osebja, pouk prebivalstva za primer vojnih, zlasti letalskih napadov, pouk najpotrebnejšega znanja o prvi pomoči in slično. S podvojenimi silami pa bo moral RK nadaljevati tudi mirovno delo: lajšati bedo
Tajniško poročilo g. Ivana Malnariča je pokazalo, da je bilo društveno delovanje kar se da živahno Izvršila sta se dva bol-ničarska tečaja, izvedla se je zimska podporna akcija in priredila tradicionalna kresna veselica. Delo društva so z velikimi simpatijami spremljali in podpirali tudi ostali ljubljanski meščani. Posebno zahvalo je izrekel tajnik mestni občini in Trboveljski premogokopni družbi, ki sta s svojimi podporami omogočili zimsko akcijo. Lani je dosegel odbor pri zbiranju članstva razveseljive uspehe. Vsega članstva ima pododbor 3.427, število se je povišalo za 1.225 članov, lep dokaz, kako dobro je zasidrana organizacija RK med prebivalstvom Ljubljane.
V imenu prireditvenega odseka je podala poročilo predsednica ga. Minka Krofto-va. Bilo bi potrebnih več kulturnih filmov. G. Anton Jagodic je poročal o socialnem odseku. Da bi vsaj malo omilil bedo revnih Ljubljančanov v najhujši zimi, je sklenil socialni odsek nabaviti 5 vagonov
premoga, 1.170 kg moke, od raznih dobrotnikov pa je izprosil nekoliko blaga za obleke in perilo. Na pobudo gospe dr. Fet-tichove je darovala TPD dva vagona premoga. Obdarovanih je bilo 595 družin s premogom, 117 družin z moko in 20 družin z blagom.
O samarjanskem odredu je poročal dr. Franta Mis. V odredu je aktivno sodelovalo 150 samarjank in samarjanov. Sode lovali pa so tudi v ostalih odborih in od sekih. Septembra se je pričel nov bolni čarski tečaj, prav v času evropske krize je bil naval prijavljencev izredno velik. Odred je sodeloval na 17 prireditvah, ki so bile večinoma športne. V 614 primerih je nudil prvo pomoč. Odredu bi bilo delo zelo olajšano, če bi imeli v Ljubljani dom Rdečega križa, ki bi nudil potrebne prostore. Novo izvoljeni odbor naj bi poživil akcijo za skorajšnjo zgraditev doma
Zelo stvarno je bilo tudi poročilo lefa PRK g. Franca Starmana. Število pod-mladkarjev je tudi lani precej naraslo. Lepo je uspevalo delo podmladkarjev na zdravstvenem poprišču Delovalo je 13 šolskih kuhinj, velike koristi pa so nudile tudi počitniške kolonije, ki jih prirejajo razne organizacije. Banovinska sekcija PRK je priredila tudi več tečajev iz higiene in prirejena je bila lepa akademija. Učenci so sodelovali tudi pri človekoljubnem pokretu, ki ga je pokrenil ženski odsek pri JUU, pri obdarovanju siromašnih otrok v narodno ogroženih krajih Slovenije.
Ponovno je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Fettich, za podpredsednico pa ga. Minka Krofta. Ostali odbor je takisto v glavnem stari, z manjšimi izpopolnitvami novih članov. Za vestno in požrtvovalno delovanje so bili odlikovani: ga. Vera Adlešičeva, ga. Marija Fettich' ova, ga. Minka Voduškova, ga. Stanislava Vorina, gg. Jože Zirovnik, Franc Jurca, Dolfe Kupecky, Ada Prinčič, Franta Go-ričnik, Matija Baumgartner, Slavko Ar-mič, Janko Furman, Daniela Kopecky in Sofija Svetetova
Vlom v Crngrobu
Tat Je odnesel ciborij in izropal puščice
Je bil odlikovan ob 40-letnici službovanja g zlatim križcem in s častno kolajno. Po prevratu je bil imenovan za glavnega revizorja davčnih uradov na območju Slovenije. Leta 1925. je bil zaradi visokih let upokojen, a vendar je bil takoj še nastavljen kot honorarni uradnik pri finančni direkciji. Tako je s svojim službovanjem dosegel pač časten rekord: služil je vsega skupaj 60 let, 3 mesece in 5 dnu Poročen je bil 55 let z Marijo Nahtigalovo iz Žužemberka. Rodilo se jima je 9 otrok, od katerih živijo še štirje sinovi. Prisrčno priljubljen od širokega družinskega kroga uživa g. Ivan Skušek jesen življenja v nenavadni duševni in telesni čilosti. S simpatijami motrijo svojci in znanci prijaznega, dovtip-nega moža, ki je živ zgled marljivosti in zdrave življenjske vedrosti. Naj mu bo utojena še vrsta tako zdravih in zadovoljnih leti
Crngrob, 3. marca
Za izletnike in romarje je Crngrob znana privlačna točka. Uro hoda iz Škofje Loke, pa si na vzpetini, odkoder je lep razgled po prostranem Sorskem polju. Od leta 1935 dalje, ko so bile odkrite starodavne freske, se je število obiskovalcev še bolj povečalo. Crngrobska cerkev je bila pozidana že sredi 13 stolptja Svetišče hrani neštevilo zanimivosti, in morda je prav to napotilo neznane vlomilce, da so se skušali okoristiti na tem svetem kraju. V noči na četrtek ali pa že prej je bilo vlomljeno v cerkev. Cerkovnik Logonder France, ki stanuje blizu cerkve, ni čul in ne videl ničesar.
Vlomilec se je poslužil poti skozi okno. Ob koncu južne ladje, kjer je najstarejši
Izmed crngrcbskih oltarjev in kraj njega kip sv. Florijana, se je zavihtel nepridiprav v notranjost. Pri mogočnem velikem oltarju, ki je največji med zlatimi oltarji na Gorenjskem, saj sega prav do stropa svojih 10 m visoko in ga krasi okrog 100 figur, je odtrgal tabernakelj z lesenimi vratci na vreteno in se polastil ciborija. Svedrovec je stikal potem za denarjem po puščicah. Koliko je odnesel, je težavno reči.
Vlom je bil odkrit v četrtek zjutraj. Napovedana je bila namreč služba božja. V Crngrob je prispel častni kanonik in dekan g. Matej Mrak iz Stare Loke. Cerkovnik Logonder je zato šel odpirat cerkev takoj zjutraj in tako je prišla tatvina na dan. Storilce iščejo orožniki.
Tisočake so vohali
Po dveh vlomih v župnišče v Kropi so hoteli trije zločinci odnesti 40.000 din iz zadružne blagajne
Kamna gorica, 3. marca
Predpustni čas, ko si vsak želi kakšnega priboljška, spravi marsikoga na kriva pota. Tako je bilo letos tudi v Kropi. Tatovi, ki so gotovo dobro poznali razmere v župni-šču, so vlomili v shrambo, ki je vedno prav dobro založena. Odnesli so lepo število klobas in se založili za zadnje pustne dni tudi z drugo prekajeno mesnino. Dečku, ki spi poleg shrambe in ima čudovito zdravo spanje, da se med ropotom ni zbudil, so pa odnesli dva čevlja, vsakega od drugega pi-ra Potem so oba čevlja zavrgli nekje izven Krope. Ni izključeno, da so hoteli s tema čevljema zamesti sled. Zaenkrat jim je to uspelo.
Ker se je tatovom prva tatvina dobro obnesla, so ponovili vlom v župnišče. Pretekli torek zjutraj je izginila iz kroparske-ga župnišča še preostala mesnina. Tatovi so bili ponoči odnesli še 40 suhih klobas, več salam, nekaj napolnjenih svinjskih želodcev in gnjat, ki se je sušila za ravnatelja žebljarske zadruge. Isto noč pa je bil k sreči še pravočasno preprečen vlom v žeb-ljarsko zadrugo, kar priča, da se tatovi ne zadovoljujejo več le z mesnino. Polakom-nili so se denarja, ki je last več ali manj revnih zadružanov, v splošnem pa samih
takih ljudi, ki si kaj trdo služijo vsakdanji kruh.
V torek ponoč' okoli Vi2. je začul zadružni delavec Megušar, ki stanuje v pri-zemnih prostorih žebljarske zadruge, žven-ket stekla. Planil je iz sobe in opazil, da stoji nekdo na oknu pisarne. Ko je zakričal in vprašal, kaj dela, sta odskočila dva moška, ki jih Megušar ni mogel spoznati. Bliskovito sta namreč izginila v temi. Vendar je Megušar opazil še tretjo senco na bližnjem mostičku, ta pajdaš je bil očitno na straži. Megušar sodi, da je bil to neki tujec, ki ga je zadnji čas videl hoditi po Kropi. Vse kaže, da bo treba krivce iskati med tujci, ki pogosto prihajajo iskat dela v naše kraje, odkar urejamo strugo Kroparice in lomimo kamenje pri Kamni gorici Na Megušarjeve krike je prihitel nočni čuvaj, ki varuje sleherno noč zadružno imovino. Nočni čuvaj je medtem, ko sta tatova skušala vlomiti v pisarno, čistil neko peč na drugem koncu poslopja. Megušar in ncčni čuvaj sta ugotovila, da sta tatova na nezamreženem oknu previdno vtisnila zunanjo šipo z roko, ki je bila namazana s klejem, da se prepreči žvenket stekla Medtem sta pa bržčas zadela tudi na notranjo šipo, ki je za-žvenketala in zbudila Megušarja To je
\.V«SN>v <
Nikar se ne bojte...
A -

V
s

Kožo Vam varujem 1az ! Zato Vam ni treba bati "'H naifllo^*®"«* m-amenii. te Stf si nnnrel nam»7<»1' 7 Ni*'PO Zafra* <»amr M I v 0 a	PTncprft
orMnr«	sred-
stvo za kožo.
vS ^ v\\\x So
bila prava sreča. V blagajni je bilo namreč shranjenih 40.000 din, ki so jih prejšnji dan dobili po pošti. Nadalje je v pisarni poleg blagajne več pisalnih strojev in še razni predmeti. Ljudstvo se vprašuje, komu so tako dobro znane krajevne razmere
in kdo je mogel vedeti, da je bilo prav tisto noč v sobi toliko denarja. Ni izključeno, da so topot sodelovali tudi tuji tatinski mojstri, — toda gotovo ne brez navodil človeka, ki so mu razmere v Kropi dobro znane.
Kočevski požigalec
Je spet zanetil nevaren nočni ogenj sredi Kočevja
Kočevje, 3. marca.
»Jutro« je že lani poročalo o pogostih požarih v okolici Kočevja. Na žalost se varnostnim oblastvom dcslej še ni posrečilo izslediti neznanega požigalca, ki očitno iz naslade podtika ogenj.
V nočd na četrtek je okoli polnoči spet nastal požar sredi Kočevja. Požigalčeva rdka je to pot zažgala skedenj in hlev posestnika Bachmajerja. Ogenj je obe poslopji upepelil. V soseščini so gospodarska poslopja gostilničarke Braunejeve
in gasilci so imeli dosti posla, da so poža* lokalizirali. Posestnik Bachmajer trpi občutno škodo.
Oblastva vrše Intenzivno preiskavo, da bi nevarnega požigalca izsledili. V interesu uspešne preiskave bi bi'o, če bi tudi civilno prebivalstvo pomagalo iskati nepridiprava ki je miroval od lanske jeseni, a je znova začel nastopati. Prebivalr stvo okoliških vasi je čisto zbegano in mnogi posestniki so spet organizirali nočne straže.
Izpoved divjega lovca
Obstreljeni Alojzij Kožar bo okreval
Novo mesto, 2. marca
Iz Velikih Lašč je včeraj malo pred 13. pribrzel pred bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji avtomobil, iz katerega so prenesli v zavod smrtno ranjenega mladeniča. V njegovem spremstvu je bil tudi orožnik, ki je upravi povedal, da je to Alojzij Kožar iz Dvorske vasi pri Sodražici, ki je, kakor znano, ustrelil nesrečnega lovskega čuvaja 59-letnega Franca Skapina
Naš novomeški sotrudnik je takoj po-setil ranjenca v L nadstropju, kjer zdravijo poškodovance. Mladi Kožar se počuti sicer razmeroma dobro, je pa v precejšnjih skrbeh zaradi svoje usode. O razburljivem dogodku, ki se je tako tragično končal, pripoveduje naslednje:
»V četrtek, 23. februarja ob 13. smo se Franc 2užek, Anton Kožar iz Kožarjev in jaz zmenili, da gremo na divji lov v gozd Brinjevko. S seboj sem vzel zložljivo dvocevno puško, prav takšno je imel tudi Kožarjev Anton. Obe puški sem vrgel v nahrbtnik. 2užek je bil brez orožja in je bilo sklenjeno, da bo za gonjača. Ko smo po dobri uri dospeli v gozd, ki je poln globeli, smo se razmestili na najbolj pripravna mesta. Namesto Žužka, ki je ostal na preži, je šel za gonjača Kožarjev Anton, Žužek pa je stal pod strmim rebrom na straži. Ko sva tako z Žužkom čakala v zasedi, da pride divjačina pod strel, nas je pri čakanju okrog 16. ure iznenada zmotil pokojni Skapin, ki se nam je neopazno približaL Škapin je mene najbrž dobro videl in je ustrelil v gozd. Strel me je zadel v desno roko in nogo. Pričel sem naglo krvaveti, j Takoj po prvem strelu sta 2užek in Kožar, i
ki sta bila nekoliko niže, zbežala. Lotil so me je obup, vendar sem zbral vse svoje moči, da uidem Skapinu. Zavlekel sem se v bližnji jarek, kjer sem onemogel počival. Skapin pa me je kmalu izsledil in oddal proti meni drugi strel, ki me je zadel v prsi. Neka tajna sila me je zdajci vrgla kvišku, da sem skočil na noge kakor ranjena zver in zbežal po gozdu brez pravega cilja, Skapin pa za menoj. Na tem divjem begu, ko se me začele zapuščati moči, sem se obrnil in streljal na slepo srečo proti preganjalcu. Ne vem, če sem zadel, spominjam se samo to, da sem napel vse sile in tekel naprej proti Bravčevem vrtu. Ko sem tem na obronku počival, me je zasačil orožnik iz Sodražice. Temu sem se umaknil preko senožeti v gozd Mlako, kjer sem se skril v gosto zaraslo grmovje in kjer sem se zaradi izčrpanosti in izgube krvi onesvestil. Koliko časa sem bil v tem stanju, ne vem. Jedel nisem nič in tudi do vode nisem mogel priti dva dni. V torek popoldne, šesti dan po krvavem dogodku, sem se privlekel iz skrivališča in se s težavo splazil do domače vasi. Ko sem bil že blizu domače vasi, me zagleda posest-nica Benčinova Ta je obvestila domače, ki so mislili, da sem že mrtev. Prišli sta moji sestri ln kmalu nato so me prenesli na moj dom, odkoder so me prepeljali v bolnišnico. Puško sem bil kupil pred tremi leti, predno sem šel k vojakom, od Jožeta Praznika.«
Tako torej pripoveduje ranjeni divji lovec. Seveda pa je to samo ena plat zvona, kajti nesrečni Skapin, ki je svojo odgovorno službo končal pod streli divjega lovca, je odnesel skrivnost s seboj v grob.
mrl je 115-letni črnogorski korenja
Zadnjega sina je dobil v los« letu starosti
Ljubljana, 8. marca Nedavno smo objavili zgodbo črnogorskega korenjaka Mala Džoganoviča iz ni-kšiške okolice, kateremu se Je v 95. letu starosti rodil sin. Mislili smo, da je ta starina v tem pogledu dosegel rekord, zdaj pa smo doznali za primer, ki je Džogano. vičev rekord izpodbiL
V Beranah v Črni gori je te dni umrl eden izmed najuglednejših beranskih muslimanov, Adem Softič, okrožni muftija v pokoju, oče našega prijatelja g. Tufika Softiča, akademika na ljubljanski univerzi. Pokojni Adem je dosegel tudi za črnogorske razmere zelo visoko starost — 115 let- Rodil se je okrog leta 1823. v vasi Barah pri Bjelem Polju. Dovršil je staro muslimansko bogoslovno šolo in postal okrožni islamski verski poglavar v beranskem okolišu. Na tem svojem mestu se je odlikoval s svojim delom za verski in prosvetni podvig rojakov, zelo zaslužno in uspešno pa je deloval tudi za sporazum in vzajemnost med muslimanskim in krščanskim življem. Po njegovi zaslugi je bilo prebivalstvo Beran deležno izredne obzirnosti nekdanjih turških oblasti, a leta 1912. Je bilo po njegovi zaslu-jji ustavljeno izseljevanje turškega prebivalstva iz črnogorskega Sandžaka, zaradi
česar mu je kralj Nikola izrazil posebna priznanje.
Adem Softič se je štirikrat oženil. Zadnjič se je oženil leta 1922., torej v svojem 99. letu, ln po enem letu je dobil prvega sina, 5 let pozneje, torej v 105. letu starosti, pa drugega. Vse do zadnjih dni je bil čvrst in opravljaj je svoje dnevno delo ter se pri tem. lahko meril z desetletja z mlajšimi. V vsem svojem dolgem življenju ni bil nikdar resneje bolan, opojnih pijač pa ni nikdar užival. Svojo visoko starost in čvrsto zdravje je sam pripisoval dobremu črnogorskemu podnebju, enakomernemu delu in opuščanju vsega nepotrebnega v življenju. Naj mu bo zemlja lahka, rodibdni pa naše sožalje!
Pri modfetkl
šla je v modni salon, da bi si kupila no? klobuk. Za ocenjevalca je vzela moža S seboj. Ta pa je samo molče stal zraven nje. Naposled je rekla:
»Zdaj sem pomerila že najmanj dvajset klobukov, pa ne rečeš niti besede. Kateri ti je najfaflj všeč? Katerega naj vzamem?«
»Hm,c zagode mož, »tu je pa dober nasvet drag!«
ELITNI MEDICINSKI PLES
se vrši DANES ZVEČER v vseh prostorih KAZINE. Igra Adamičev Jazz.	Prvovrsten buKet, bar.
Sprejem gostov od 20.30 do 21. ure.
Mize Je rezervirati do 12. pri vratarja na univerzi ia od 4. do 17. v Kazini, L nad.
Valčkov večer Sokola I
danes zvečer na Taboru
Uomačc vesli
*	251etnico koiabarske bitke bodo proslavili v Lazarevcu in v spomin na veliko junaštvo in požrtvovanje bodo najprej uredili veliko vojaško pokopališče v Lazarevcu. Na tein pokopališču, ki je obraslo s koprivami in trnjem, počiva okrog 20.000 junakov kolubarske bitke. Pozneje bodo na pokopališču zgradili tudi svetišče v spomin na vojne žrtve.
*	Podporno društvo za gluhonemo mladino je na članek o naših gluhonemih ubožcih v »Jutru« prejelo tale značilen odjav: Ne morem vam dosti pomagati, ker se preživljam z instrukcijami Pošljite mi položnico, da bom nakazala vsaj letno članarino 12 dinarjev Obljubljam vam, da bom to plemenito ustanovo toplo priporočala še drugim. B. G. — Takole sočustvuje siromak sam s siromakom. Kaj pa tisti, ki se jim ni treba ubijati z instrukcijami? Ali se jim bo zbudila vest na tem zgledu?
*	Lep vzgled slovanske solidarnosti. Sokolsko društvo v Stražišču pri Kranju je priredilo 28 februarja veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen češkim beguncem. Veselica je dala v ta plemeniti namen 1725 din, ki so bili izročeni češko-slo-vaškemu konzulatu v Ljubljani.
pri hemoroidih bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
jgi reg 8 br 15 485-35
•	Dunavski most med Jugoslavijo in Ru-munijo. Takoj po vojni so že delali načrte za gradnjo velikega mosta preko Du-nava, ki bi vezal našo državo in Rumunijo. Razne komisije so si ogledale teren ter vo. dile pogajanja za vzajemno delo. Pogajanja so bila zaključena šele leta 1936., ko je bila podpisana med našo in rumunsko državo pogodba o graditvi mosta. Podrobnosti te pogodbe pa so bile določene šele pred tedni. Most bo zgrajen od štubika na naši in do Timna na rumunski strani. Preko mosta bo vodila normalna železniška proga. Po pogodbi bodo začeli most graditi spomladi leta 1940, prometu pa bo izročen v začetku leta 1944. Stroški bodo razdeljeni na polovico, za ves material pa so od obeh strani odobrene posebne olajšave v pogledu carin in trošar in.
•	Uspešno poslovanje zdravnika brez diplome. Ravno tako, morda pa še bolj kakor ljubuški izborni tobak, je znan ljubu-ški zdravnik brez diplome stari Sadik Sa-dikovič, ki ima klijentelo, kakršne ne dosežejo še tako dobri zdravniki. Sadik je preprost kmet, a si je kot samouk pridobil temeljito botanično znanje. Znana so mu celo latinska imena, zdravilnih rastlin, s katerimi leči svoje paciente. Naziv »ma-zač« zanj ne velja, zakaj klicali so ga že neštetokrat pred sodišče, a vsakokiat je dokazal, da se v svoji praksi poslužuje samo koristnih zdravilnih zeljišč ter da ni zagrešil nobene sleparije. Od njegove velike prakse ima ves okoliš izdatne koristi. Po njegovem navodilu nabirajo seljaki zdravilne rastline in Sadik jih pošteno plača. Pacienti, ki ga obiskujejo od blizu in daleč, pustijo v kraju precej denarja in je tako Sadikova praksa važna postavka tuj. skega prometa. Ko mu z vsemi paragrafi niso mogli do živega, pa je zdaj davčna uprava domačega zdravnika Sadika legalizirala s tem, da je obdavčila njegov poslovni promet. Sadik ima samo eno skrb in težavo. Bolijo ga noge, da komaj hodi, a bolečine bi še lažje prenašal, kakor pa pikra vprašanja, zakaj pri vsej svoji čudo-delnosti sebd ne pomaga.
•	Skrb za postelje in ognjišča v hercegovskih vaseh je nova, zelo važna naloga mostarskega zdravstvenega doma. Ta pomembna socialno-medieinska ustanova se mnogo trudi pri urejevanju studencev in vodnjakov v hercegovskih vaseh, a ravno tako važna je tudi nova naloga, zakaj v mnogih hercegovskih vaseh so postelje ali vsaj primerna ležišča velika redkost, ognji, šča pa niso samo zelo primitivna, temveč tudi nevarna. Mnoge domačije v zapadni Hercegovini so brez lesenega poda in v kakem kotu je izkopana kotanja, v kateri kurijo, kakor na kakem pašniku. Mnoge domačije nimajo niti primitivnega ognjišča z zidanim postavkom, kakršne vidimo v dalmatinskih in italijanskih vaseh. Večina hercegovskih vaščanov spi kar na tleh. po katerih razprostro kake cunje. Na tleh spijo vsi brez razlike spola in starosti in k počitku se vležejo oblečeni, kakor so bili ves dan. V muslimanskih hišah so ponekod tako zvane sečije — za kakega pol metra od tal dvignjeni leseni odri. Premožnejši imajo na teh odrih dušeke — z volno ali slamo napolnjene vreče. Ta primitivna ležišča pa so že znak napredka in blagostanja. V mostarskem zdravstvenem domu so izdelali že precej primitivnih postelj ter jih razdelili revnim prebivalcem. Vsa prepotrebna akcija pa bo uspela le v primeru večjih kreditov.
•	Razpis dobav živil fn premoga za De. lavski dom v Ljubljani je bil objavljen v prilogi k 17. kosu »Službenega lista ban-ske uprave dravske banovine« z dne 1. t. m.
*	Hrib se podira, pri Varešu v Bosni se je s hriba vsul velik plaz na železniško progo. Precej časa je bil zaradi tega ustavljen ves promet. Ves hrib ima široko razpoko in je nevarnost- da se bo vsulo novo plazovje. Ta pojav Je v zvezi s potresnimi sunki, ki so jih v zadnjih dneh posebno močno občutili v Semizovcu in okolici.
♦	Trikrat prodana nevesta. V okolici Kosovske Mitrovice so imeli oni dan veselo svatbo trikrat prodane neveste, s katero je napravil njen drugi mož, revni kočar Imer Suljovič dobro kupčijo. Edina Imro-va posest je gozd, katerega pa je že skoro vsega iizsekal. ker se preživlja s prodajanjem drv. Da bi svoje posle bolj razvil, si je Imer hotel kupiti voz in konja, a denarja ni bilo od nikoder. Vse njegovo premoženje je znašalo 1000 din. Da bi si pomagal, se je zatekel k trgovini z nevestami. Ves svoj denar je ponudil sosedu Ja-hoviču, če mu da za ženo svojo 141etno hčerko Hajrijo Do kupčije ni prišlo, ker je Jahovič zahteval tri tisočake. Kmalu se je našel kupec, ki jih je odštel in Hai-rijo so poročili. Mladenka pa se je med pogajanjem v Imra zaljubila in, ko so svatje še veselo popivali, je k njemu utekla. Njegov oče jo je potem moral prodati Imru za tisočak in za 10 metrov drv. Hajrija pa je bila za Imra samo trgovsko blago in zdaj jo je srečno prodal za 10.000 din. S kupčijo je tudi Hairija zadovoljna in gostijo pri njeni tretji poroki je z veseljem plačal Imer, kei so se njegovi posli pri kupčijah z nevestami bolje obnesli, kakor pa pri drvah.
»FORVIL« rdečtlo za lice ln usta Vas pomladi in polepša Dobi se v vseh naravnih oarvah — seveda v Parfumeriji NADA, Ljubljana. Frančiškanska ulica
•	V Triglavskem pogorju bosta Stani-
čeva koča pri Triglavskih jezerih oskrbovani od 15 marca dalje Snežne razmere v teh planinskih predelih so izborne Preko 3 m visoka snežna plast pokriva vse kotanje m ostre skale tako. da je sinuka prvovrstna Do Staničeve koče je najpri-kladnejši vzpon iz Mojstrane skozi dolino Krme ter čez Zgor Krmo. Kdor želi vod tiika ali nosača. naj se oglasi pri Lahu Gregorju v Mojstrani V dolini Triglavskih jezer bo tudi oskrbovana postojanka SPD edinstvena je smuka s sedla Hribaric. — Tudi na Komni je 150 cm snega Sončna vreme razveseljuje smučarje planince na izletih proti Gornjaču na Bogatinsko sedlo, proti Lanševici itd Izhodišče za Kom-no in Triglavska jezera je *ZUtorog« dr koder vozi redno avtobus od * laka. ki Dri-spe v Boh Bistrico ob 10 25 uri, za dovib-rek odpelje avtobus od Zlatoroga ob 18 3<> uri popoldne Nosači so na razpolago or Zlatorogu. — Večje skupine za Triglavska postojanke naj se pravočasno prijavijo v društveni oisami SPD v Ljubljani Tudi na Vršiču je še 60 cm snegb Eriavčev^ koča nudi tzbnrno zavetišče smučarlerr planmcem. ki so nam^njsni pod Mojstrov ko na visokogorsko smuko in na izlet« fe? ;ieme v Planii-o — V Kamniških plani ish je Krvavet §e vedno pokrit s pol mera visoko snežno platjo t?r je zlasti pro-
Vei Zvohu izborna smuka — Velika Planina je dostopna tudi že za pešce ter jiijetna izietns točka marcu Te dni }p oi-et /apadel sneg na Pian-ni Vedno pri-cup! Iva pa je Kamn ška 3'sV'ca kamoi prideš peS ali z avtubj-- m Podrohne in forma fie H h-te v p^anv SPD v Ljubila nI Aleksandrova cesta 4/1. (—)
ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE SOUVAN - CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ŠT. 24. SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-ZIVNE MODELE
*	Mlakarjevih izbranih planinskih spl-
>ov druga in tictia knj.ga izideta maj* odnosno novembra me^e^a 19^9 Na ročni ke prve knjige opozarja SPD da traja rok 'a prednaročbo II in III knj ge le do 15 marca I. I.; do takrat veljajo nižje sub skripcijske cene Po 15 marcu t 1 bod> že v veljavi knjigotržne cene. ki bodo vi šje od subskripcijskih cen Prednaročil* sprejema le pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1 ter so le ta naročila obvezna N iklada nadaljnih dveh knjig M akarjevih planinskih spisov se br> ravnala po številu prednaročnikov zato je nujno, da pohitite s prijavami. (—)
*	20 let češkoslovaških vrtnic. Letopis obsegajoč 208 strani 8 barvotiskov pošilja zastonj J. Bohm, Blatna, Češkoslovaška republika. (—)
*	Prijave za Izlet v TTst, Gorico In Idrijo z odhodom dne 18. t. m. sprejemajo vse biletarne Putnika samo do 11. t. m. (—)
Zahtevajte ORION in POBEDA
a katerimi ae bodete najbolje obrlli med ostalimi britvicami tate najbolje brijejo vsako — tudi najmočnejšo brado. Dobijo ae pri:
Foto Touristu - LOJZE ŠMUCU, Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA 9 in ALEKSANDROVA CESTA 8.
Danes premijera m r M7 2T m 1 m 7 1 Rene Deltgeii, Gustav Diessl, U F A velefflma MA IV C J MA	Vera v. Langen.
predstave ob i9. in 2L ® * * W	Hm Režija: Etiuard v. Borsody.
Film Je zgodovinska lstlna, na kak pustolovni način je prišla Anglija do kavčuk-semena ln postala najbogatejša država na trgu kavčuka- Strahotne borbe v Braziljsklh pragozdovih s tisoči krokodili ln drugimi pošastmi. — Senzacija za filmsko platno
KINO MATICA, teL 21-24	_
I Film duhovitega in finega humorja,
satira izredne originalnosti, nenadkriljivega espri ja...
Tvorec tega slovitega filma, kakor tudi avtor Istoimenskega romana je slavni
C A O U A fl IT ITD Y Ta film se Predva.ial na Dunaju v enem * •• ^	w * A «» *	samem kinu nepretrgoma 28 tednov!
Danes premiera! Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
SLEPABJEV ROMAN
KINO UNION • tel. 22 21
DANES PREMIERA, na mednarodni filmski razstavi v Benetkah nagrajenega velefilma V glavnih vlogah HANS ALBERS, FRANQOISE ROSAY ln CAMILLA HORN. — Ta interesanten, dramatski film je bil dosedaj pravi doživljaj za
milijone gledalcev.	KINo SLOGA TEL. 27-30.
Kot dodatek: PEVSKI ZROR DONSKIH KOZAKOV:
Rezervirajte s>i vstopnic.*!
FCITUJOČI NAHOD
muzikalni ep o njih postanku, trpljenju ln ljubezni do stare domovine.
*	Pojasnilo. Dne 11. februarja smo poročali v daljšem članku o pustolovščinah Josipa Završnika v Selški dolini. V poroči, lu je bilo med drugim navedeno, da se je pustolovec zagledal v neko gospodično. Navedene so bile še nekatere druge zadeve. Gospodična, ki se čuti s tem odstavkom prizadeta, nas je naprosila za ugotovitev, da omenjene navedbe, ki so se v poročilu nanašale nanjo ne držijo. Završnik ni govoril gospodični, da je oženjen po evangeličanskem obredu in da je prestopil v katoliško vero ali kaj sličnega. Tudi ni gospodične poskusil osiepariti za kakšen znesek. Navedbe so bile zabeležene po klevetah škodoželjnih oseb v dolini
*	Dramski o<;sek Društva »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11, priredi danes 4. t. m. ob 20. Laufovo veselo Igro »Vražjo misel« v dvorani Češkega narodnega doma, šubičeva ulica 20. člani in prijatelji društva, pridite!
*	Cenik tvrd^e R. Stermec*! v Celju, ki ga ta eden največjih naših domačih trgovskih dcimov redno vsako leto izdaja, je tokrat po svoji vsebini zelo pester in bo zanimal tako vse naše družine, pa tudi poedince. Cenik prinaša mnogo modnih in drugih slik, ki so jih risali priznani tu — in inozemski umetniki — speci-jalisti za reklamne risbe. Tvrdka izda svoj cenik letno v 140.000 izvodih, za kar porabi 4 vagone papirja. Dasi so bili ceniki, ki jih je do zdaj izdala tvrdka R. Stermecki, izredno pregledni, toda tako visoko stopnjo strokovnjaške in pregledne urejenosti, kakor je prav kar izdani letošnji cenik, ter take popolnosti kot je cenik, s katerim se bo letos predstavila tvrdka našemu kupujoč emu občinstvu, pa še niso dosegli. Priporočamo zaniman-oem, da cenik, ki je revija vsakodnevnih potrebščin naročijo pri Trgovskem domu Stermecki v Celju. (—)
*	Novi grobovi. V Skoplju je umrl 22 februarja g. magister pharm podpolkovnik Bogumil A Hanak, šef vojne lekarne ar-mijske oblasit Za vzorno službovanje je bil odlikovan z redom Sv. Save Za njim žalujejo hčerka Štefanija, soproga skladatelja Ignacija Hladnika, drugi sorodniki in mnogi prijatelji inznanci — V Gradcu je umrl 24. p. m. g. Fran Vošnjak, upokojeni knjigovodja, Bil je mnogo let blagajnik in tudi načelnik društva »Naprej« — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
|7 I.
še d<mes film „Oi leti sivi Sokol!"
Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za prvi zvočni sokolski film »O/ leti sivi Sokol*, je prosvetni odbor Saveza SKJ sklenil, da se bo film predvajal ie danes ob 14.30 v kinu Slogi po izredno zn>žamh cenah 2 in 3 din. S tem ie dana prilika vsem. fc< tega filma morda še niso videli, da si ga ogledajo Film zasluži res vse priznan ie. kar )e dokazovala nad vse laskava kritika prav vseh. ki so film videli. Tako vzgojnega in propagandnega filma na področju telesne vzgoje še nismo videli.
Prosvetni odbor Saveza SKJ nas ie pro sil, da v našem listu izrečemo bratsko zahvalo vsem gg. ravnateljem in šolskim upraviteljem. ki so pokazali razumevanje za film in privedli mladino, da fe uživala nad prekrasnim filmom. Ponovno pa prosi odbor še tista šolska vodstva, ki iz kateregakoli vzroka n<so dovolila mlad;ni ogleda tega filma, čeprav je obisk tega filma priporočilo ministrstvo prosvete. da privedejo danes ob 14.30 deco k poslovilni predstavi, Rekorden obisk pri vseh predstavah je pokazal, da je Ljubljana sekohka in da ie v njej tekla zibelka vsemu jugosloven-ikemu sokolstvu. Fsem bratom in sestram izreka savezni prosvetni odbor svojo toplo in bratsko zahva'o. Na svidenje pri veličastnem filmu X. vsesokolskega zleta v Pragil Zdravo!
(-)
*
u— Organizacija JNS Ll-Mja-a-Moste
bo Imela redno letno skupščino v nedeljo 5. t. m. ob VtlO. donoldne v gostilni ge. Rozine Kalinove. Ljublianska ulica 1 (Zelena jama, po domače pri Kr"šiču). Vse članstvo se vljddno v^bi, da se te skupščine zanesljivo udeleži.
BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV
g VASO NOVO OBLEKO "
n ali površnik ti pomlad kupite tam. kjer le £ res poceni, lepo io Hobro blago. Naslov trgo-
»ine ie:	m
| RRATA VLAJ, wolfova s. |
ca	'	<
AflASA8A9A8A8A8A8A8A8AflA8A8A8A8A8A8i—

Mestni trošarina*! urad ae šefi. v
ponedeljek In torek 6. tn 7. t m. se bo selil mestni trošarimski urad iz svojih sedanjih prostorov v H. nadstropju kresje v I. nadstropje kresije. vhod iz Lingar-jeve ulice 1. Zato bo urad v teh dneh sprejemal stranke le v nujnih zadevah. V sredo 8. L m. pa bo poslovanje urada spet normalno.
u— Mestno zdravniško dežurno "Jufbo
bo opravljal v soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni sdravnlk dr. Logar Ivan, Kneaova ulica 84/1, telefon 41-52.
. u— Ha:o-o.o; — Vsak drugi ples val-' ček! — Kje? Na valčkovem večeru So-| kola I na Taboru v sob:to 4. t. m. (—) u— V p°častitev spomina svojega dragega prijatelja pok. inšpektorja Rupla Jakoba bo podarili za slepce člani balin-carskega kluba pri Tičku znesek din 200.
u— Nikolaj Orlov je ime najslavnejšega sodobnega ruskega pianista Pred 4 leti je koncertiral v Ljubljani ln je imel tako velik uspeh, kakor malokdo pred njim. Nikolaj Orlov pride ponovno v naše mesto prihodnji teden ter bo kpncertiral v veliki filharmonični dvorani v petek 10 t m. ob 20. Prodaja vstopnic od poned?ljka dalje
v	knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu (—)
u— Šentjakobsko gledališče ponovi dre-
vi	in jutri zvečer duhovito češko komedijo »Peč«, če upoštevamo uspehe, ki jih je dosegla ta komedija na vseh čeških in nekaterih jugoslovenskih odrih (pravkar jo z vprav senzacionalnim uspehom vprizar ja zagrebška drama) in če vpoštevamo ansamble igralcev, potem lahko rečemo, da je na šentjakobskem odru to pot komedija, ki bo zadovoljila vsakogar. Užitka, smeha, zabave nudi ta komedija dovolj, zato bo tudi vsak ljubitelj neprisiljenega smeha pohitel drevj m jutri zvečer v Mestni dom — Jutri popoldne ob 16. se ponovi pravljična Igra »Pepelka«. Pri vseh dosedanjih vprizoritvah so se naši malčki iz-borno zabavali pa tudi odrasli gledalci so bili vidno presenečeni Vstopnice za vse predstave je mogoče dobiti v prodaji na dnevni blagajni danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred pri-četkom vsake predstave.
u— Pod avto je padel. Včeraj zjutraj so na kiruiški oddelek pripeljali podpregled-nika finančne kontrole Matka Ujčiča. stanu jočega v Ga leto vi ulici 9. Na Celovški cesti ga je podrl avto in mu prizadejal precej nerodne poškodbe. Prav tako je mo-ral v bolnišnico delavec Karel Lun-der iz Kamnika, zaposljen v Remčevi tovarni na Duplici. Pri delu mu je cirkular-ka pc-rezala prste na desnici.
a— ženski šentpetrski podružnici Družbe sv. Cirila In Metoda je poklonila gospa Josipina Steinerjeva ob svoji 601etnici 100 din. Iskrena hvala!
Kanadske
srebrne, plave in kamčatka lis"ce
v veliki I z b i r L
DOLENC JOSIP
SV. PETRA CESTA 19 — TEL. 22-62.
u— Brez strokovne Izobrazbe dere zobe.
Dentist Ernest Potrato, ki vse življenje ne preneha dreti zobov in zdraviti zobovja, čeprav za to nima pravice, se je včeraj dopoldne spet enkrat pojavil pred sodnikom poedincem. Tokrat žal ni postregel s takšno zabavo, kakor zadnjič, ko se je vsa razpravna dvorana dušUa od smeha nad »zlatimi« kronami in čeljustmi, ki si jih je podeželska gospoda za spremembo čistila ne s kakimi preizkušenimi čistilnimi sredstvi za zobe, temveč po vseh pravilih s sidolom, ki je v rabi za čiščenje medenine. Potrato se je že pred leti umaknil na deželo. To pot je bil Izdelal le eno umetno čeljust, vstavil krono in pa izdrl en sam zob. Vse to je Izdelal še pred obolenjem lani avgusta na Cemažarjevi domačiji na Ojstrem vrhu proti plačilu 900 din in nagradi v obliki prenočišča ln hrane za dobo treh tednov ln 3 kilogramov medu. S tem, da je zdravil bolnike brez predpisane strokovne izobrazbe In še to v povratku, je zakrivil prestopek zoper obče zdravje, ne glede na to, ali ao bili njegovi pacienti zadovoljni ali ne. Paragrafa to ne zanima. Zanima ga le predpisana strokovna izobrazba, pa če je za njo zdravljenje v redu ali ne. Toda izobrazbe Potrato nima in zato je njegovo zdravljenje kaznivo. 2e prejšnjim dokaj strogim kaznim, se je zdaj priključila nova: mesec dni zapora.
Iz Celja
PRAVILNIK ZA KVARTOPIRCE!
Predno začnete kvartati, vprašajte če je kdo Vaših partnerjev videl film slovitega Sacha Guitrv-ja
SLEPARJEV ROMAN
če je odgovor: DA,
prekinite igro ! Če je odgovor: NE oglejte si film v KINU UNIONU. da boste na vsak način spoznali kvarto-pirske trike in na ta način nadvladali svojega protivnika!
e— Zanimive spremembe v celjski občinski upravi. Kakor znano, je podal prav.' nI referent mestnega sveta g. dr. Hodžar pred tedni ostavko. Pred kratkim je podal ostavko tudj župan g. Mihelčlč. Kakor ču jemo, je podal sedaj ostavko tudi mestni finančni referent g. Prelog. Ostavko nap mera vajo podati še nekateri člani mestna, ga sveta.
o— Umrl je v četrtek zvečer v Franko-panovi ulici 3 po daljšem trpljenju v sta > ros ti 59 let aodni uradnik g. Ivan Saksl-I da. pokojnik je služboval dolgo vrsto let v Celju. Bil je značajen, odločno rarodea in splošno priljubljen mož. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep, | i spomin, svojcem naše iskreno sožalje l J
e— »Oj leti sivi Sokol«f Sokolski zvočni film, ki je te dni polnil do natrpanosti kinodvorane v Ljubljani bo izvajan v kinu »Unionu« v Ceiju v torek, 14.. sredo 15. in četrtek 16. t. m. Film je po svoji lepoti edinstven in nešteto je p.imerov, da so si ga poedini zaporedoma večkrat ogledali. Na filmu bomo videli Nj. Vel. k:alja Aleksandra I., ki je posetil Sokole, savez-nega starešino Nj. Vel. kralja Petra II. družbi Sokoličev in mnoge druge zan mi. vosti iz sokolskega življenja. Na film že sedaj opozarjamo. Skrbeli bomo, da si bo mogla film ogledati tudi najbližja okolica. Sokolska župa Celje.
e— K najdbi okostnjakov v Dolenji vasi pri St. Pavlu. Nedavno smo poročali, da so v Dolenji vasi pri št. pavlu na polju izkopali pet močno razpadih okostnjakov, kar je gotovo omembne vredna najdba zlasti če še upoštevamo, da se pridružuje že dva-mi sličnima že prej v isti oko.ici izkopanima. Navedli smo razne domneve o izvoru okostnjakov in smo smatrali za mogoče, da so iz dobe francoskih vojn. Na naše veliko začudenje pa se »Slovenski gospodar« iz našega poročila norčuje. Njegov dopisnik pravi, da so po mnenju domačih strokovnjakov okostnjaki stari največ deset let. Ako je to res, hodijo zločinci in povzročitelji velike tragedije morda še med nami. Kako, da nihče ne ve o kakem takem zločinu? Kako, da dopisnik ne pozove orožništva, naj zadevo razčisti? Celo v našem podnebju se najdejo človeške kosti, ki so okrog 2000 let stare. Imamo jih tudi iz Savinjske doline, čeprav vemo, da bi se v gornjih plasteh proda in s prodom pomešane prsti ne mogle tako dolgo ohraniti. V našem primeru bi mogla priti v poštev doba 130 let. Vsekakor pa je žalostno znamenje, če ae celo take stvari uporabljajo za neokusne zafrkacije in napade.
e— Nesreča v rudniku. V rudniku Hudi Jami pri Laškem se je v sredo ponesrečil 441etni rudar Rudolf Veber iz Strme pri Laškem. Ko je izsipal gramoz, je padel nanj jamski voziček ter ga hudo poškodoval po obrazu in levi roki. ponesrečenec se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Jugoslovenska češkoslovaška liga v Celju Je priredila pretekli četrtek v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o »Ideji češkoslovaške države v teku stoletij«. Po uvodnih pozdravnih besedah pred sedrika lige g. dr. Jura Hrafovca je g. prof. Janko Orožen v zanimivih in stvarnih Izvajanjih podal lepo in pregledno sliko razvoja češkoslovaške od prvih počet-kov do najnovejših tragičnih dogodkov, ki so se odigrali lani v septembru. Predno je predočil najvažnejša razdobja in prikazal, kako Je država rasla, dosegla pod modrimi vladarji najsijajne ši razmah in si pridobila ugled v Srednji Evropi, češkoslovaški narod ni nikdar klonil, tudi ne, ko ga je doletela nesreča na Beli gori in se je moral stoletja boriti, da je dosegel spet svojo samostojno državo. Trdna vera ga je vedno vodila v dneh sreče in nesreče, ga vodi tudi sedaj ln ga bo vodila v srečnejšo bodočnost. Takih tn sličnih predavanj v okviru naših nacionalnih in kulturnih društev si želimo v Celju še več.
e— Socialni odsek Sokolske župe Celje. Imena bratov in sester, ki so prispevali v župni socialni sklad, smo deloma objavili v včerajšnji številki »Sokolske volje«. Drugi del bomo objavili v prihodnji številki. Pri naštevanju zneskov se je pri objavi vrinila pomota, ker ne gre za darovalce po 1000 din, temveč po 100 din, kar se je itak opazilo na koncu, kjer je navedena vsota nabranih darov. Doslej je župni socialni odsek prejel 5.070 din prispevkov. Bratom ln sestram, ki so s svojim socialnim čustvovanjem dokazali razumevanje za naše težnje ln blagohotno prispevali v sklad, izrekamo s tem avojo ponovno najis-krenejšo zahvalo. Zdiravo! — Socialni odsek Sokolske župe Celje.
o— »Zadrega nad zadrego«. Sokolsko društvo Celje-matica bo uprizorilo v soboto 11. t m. ob 20. v celjskem gledališču Izredno zabavno in učinkovito Streicherjevo veseloigro v 8 dejanjih »Zadrega nad zadrego« v režiji br. Stanka Perca. Sodelovali bodo s. Sirčeva, Rajhova, Eatlstutova, Stojanova ln Danica Grudnova ter br. Zemljlč, Tomažič, Stanko pere. štokelj in Koncilja. Ker vlada za predstavo živahno zanimanje, priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice čimprej v prodaji v knjU «arni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti.
P*8taai ln ostani član Vodnikove družba!
Iz Maribora
a— Cokanova Je podlegla poškodbam. Rodbinska tragedija se )e sedaj povsem dopolnila. Marijo Cokanovo so predsnočnjim prepeljali iz splošne bolnišnice na njen dom v Mejno ulico 16. pa je revi ca kmalu po prevozu izdihnila na pos-ledicah smrtno-nosnih poškodb, k« jih n je prizadjal njen mož. ko je dvakrat streljal na njo. Dočim .je bul mož, ki je na peni potem samokres proti sebi, takoj mrtev pa »e je uboga Cokanova skoraj štiri dni bonla s smrtjo v splošni bolnišnici, kjer so si zdravniki na vso moč prizadevali, da ji navzlic usodni rani v želodcu rešijo življemje. Revico pokopljejo dane« popoldne ob pol treh iz hiše žalosti v Mejni ulici 16 na mestno pokopališče na Pobrežje. Ljudje toplo ponnhije-jo usodo nesrečne pokojnice ter njenih ubogih nepreskrbljenih otrok, ki so čez noč popolnoma osiroteli.
a— Velike težkoče je morala v zadnjem času premagati agilna Sokolska četa pri Sv. M arjeti ob Pesnici. O tem so pričala med drugim tudi poročila požrtvovalnih funkcionarjev na rednem občnem zbo-u Poročali so starosta br. Šuman. podatarosta in prosvetar br Vauda načelnik br. Franc Novačan, tajnik br. Zidani k. V četno upravo mj bili izvoljeni p-ejšnji odborniki iz-vzernši dve spremembi Tople bodrilne in pnznalne besede sta spregovorila ob zaključku lepo uspelega občnega zbora žup-Qi delegat br. Polič in br. Homer kot zastopnik matičnega društva Sokola Maribor ill
a— Gledališke novice. Prihodnja operetna novost v Narodnem gledališču bo »Dijak prosjak«. ki so ga svoj čas uprizorili z lepim uspehom. — Prihodnja dramska novost pa je »Pygmalion«. duhovita komedija znamenitega komcdiografa t>n dramatika Bernarda Shawa, ki dozoreva v Skrbinšiko-vih režijskih pripravah za premiero »Pyg-mahon« je priljubljeno odrsko delo na vseh svetovnih in naših odrih. — Mariboski gledališki igralci gostujejo drevi s »Pesmijo s ceste« v dvorani hotela Jelen pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Jutri popoldne go-litujc v vlogi Lambertuccia v »Boecacciu« g. Povhe. — Jutri zvečer se vprizori zadnjikrat »Autome!ody« prj znižanih cenah.
a— Anekdota. O tej zanimivi temi bo predaval v ponedeljek 6. t. m. v Ljudski •univerzi pisatelj dr. Ivo Šorli ki bo skušal prikazati bistvo anekdote na podlagi nekaterih konkretnih primerov iz vsakdanjega življenja.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem B 1. marcem t. 1. PREVZELA staroznani HOTEL-RESTAVRACIJO
MARIBORSKI DVOR
Moja vestna praksa v tej stroki bo jamstvo za solidno postrežbo v splošno zadovoljstvo cenjenih gostov.
Danes zvečer ob 20. uri se vrši otvoritveni koncert. — Za obilen obisk se priporoča:
FANI K VEDER
najemnica hotela »Mariborski dvor«.
a— Pohojena. 58-letno dmnarico Ivanko Kopše iz Pekla pri Poljčanah je župnikova telica tako pohodila, da so morali revico »praviti v tuk. bolnišnico, kjer so ugotovili. da ima več poškodb po prsih in levici — V bolnišnico so prepeljali tudi 29-letnega dninarja Viktoija Cinora iz Za vrha pri Sv. Rupertu v Sloven. goricah, ki se je znašel po nesrečnem naključju pod težko naloženim vozom. Ima težke poškodbe na glavi.
a— Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima v soboto 4. t. m. ob 20 uri v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor. Prosimo vse člane, da se tega važnega občnega zbora zanesljivo in polnoštevil-no udeležijo.	( — )
a— V tovarni Kovini so bili odpuščeni neki uradnik in dva mojstra. Kakor znano je bilo nedavno odpuščenih iz iste tovarne 60 delavcev.
a— Šah Jutri popoldne bo pri »Orlu v tretjem nadstropju medmestna šahovska tekma Ljubljana: Mariibor-Celje na 12 deskah.
GLAVNA ROLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
j a— Denar, traven«. v«« kradejo. Ples-
' karju Fr. Smehu z Vojašniškega trga 2 j« izginulo iz spadnice v času megove odsotnosti 200 din (dva bankovca po 100 din). S stavbišaa v Beograjski ultci 40 pa so odnesli še neizsledeni nočni rokomavhi že lezni traverzi, ki ju bodo skušali najbrže vnovčiti. — Iz avtomobilske delavnice na
A.
Din Din Din Din Din Din Din Din
R E I N IN DRUG
Zagreb,
GAJEV A 8.	OJCA 15
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 87. kola državne razredne loterije so bili dne S. marca izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000.— št. 9429 60.000.— št. 26431 40.000.— št. 26518 82045 86264 35.000.— št. 14150 30.000.— št. 92881 25.000.— št. 24374 22240 49552 20.000.— št. 106 1134 42001 93193 15.000.— št. 4231 38213 12.000.— št. 83245 95572 Din 10.000.— 15097 24922 28987 63741 88100 95199
Din 8.000.— 10157 10308 18057 24021 30391 30577 35730 69088 81387 90404 97264
„ Din 6 000.— 269 13630 19198 24681 36758 37290 42225 42907 47968 49901 52999 53724 63604 64594
84795 89715 95409
D»n 5 000.— 447 3389 3989 18871 34262 37595 44303 47881 50610 52779 57759 59056 60440 62217 67530 71972 73089 75930 81668 89566 99240 Din 3.000.— 3750 15884 24134 47600 58437 65095 69671 82303 86135 88074 89233 91885 92750 95370 97991
Narisi)? Je hI" Izžrebanih Se 1800 dobitkov po din 1.000.—
Popolno uradno listo dobitkov. Izdano In kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov. po ffljemo vsaknnur na zahtevo.
Sledeče žrebanje V. razreda 37. kola bo 4* marca 1989.
Tržaški ec^i 64 so tefiniii resni det lete- I
ne stružnice v skupna vrednosti 1300 dinarjev. Policij« skuše izslediti krivce.
«— Gostinska vest. Dne 1. maica j« prevzela hotel in restavracijo »Mariborski dvor« znana gostinska strokovnjakinja gospa Farni K vedro va.
Gospodarstvo
Novi predpisi za nakup in predajo deviz
Narodna banka je objavila nove predpise o nakupu in prodaji svobodnih deviz na domačih borzah. Pri tem gre za začasno rešitev, kajti Narodna banka pripravlja, kakor smo že poročali, vrsto ukrepov za reformo deviznih predpisov predvsem z namenom, da se pospeši in poveča naš izvoz v neklirinške države. Za dobo, dokler ti ukrepi ne bodo izdani, je predvideno, da se bo povpraševanje po devizah za plačilo uvoza in za ostala plačila v neklirinške države krilo z dotokom izvozniških in šalterskih deviz. Verjetno je, da bo Narodna banka deloma pokrivala razliko, če bo ponudba izvozniških in šalterskih deviz premajhna. • Računati je s tem, da bo ta režim trajal najmanj dva meseca. Novi predpisi Narodne banke pravijo v glavnem naslednje:
NaKup deviz
Vse zneske svobodnih deviz, ki jih pooblaščeni zavodi želijo kupiti za potrebe svojih komitentov, morajo vsak dan najkasneje do 11 dopoldne sporočiti pismeno teritorialno pristojnim borzam in to preko poob!aščenih zavodov na ''edežu borze. V prijavi je treba navesti samo skupni znesek svobodnih deviz, ki jih je treba kupiti, izražen v angleških funtih (ostale devize se pretvorijo v angleške funte na bazi londonske paritete). Prijaviti pa smejo zavodi za nakup samo one zneske svobodnih deviz, za katere imajo v redu dokumente v smislu čl. 3- deviznega pravilnika, ali originalna dovoljenja Narodne banke za uvoz in plačilo, če je tako dovoljenje potrebno, ali pa originalna dovoljenja finančnega ministrstva v primerih, kjer mora nakup dovo'iti ministrstvo. Ce zavod nima teh dokumentov ne sme vnesti dotičnega nakupa v seznam.
Zavodi na sedežu borz prijavljajo po-praševanje po svobodnih devizah tudi za zneske na onsovi pismenih nalogov svojih koreepond^ntov (pooblaščenih zavodov) izven sedeža borze (v tem primeru ostanejo dokumenti pri zavodu iz notranjosti). Pooblaščeni -svodi ki oi prijavili povpraševanje po svobodnih devizah brez potrebnih dokumentov in navedenih pogojev bodo pozvani na najstrožjo odgovornost. Narodna oanka pa bo izpolnjevanje teto p^goiev kontrolirala.
Pooblaščeni zavodi v Zagrebu In v Ljubljani morajo istočasno s predložitvijo poročila borzi dostaviti pristojni podružnici Narodne banke specificirano poročilo, iz katerega je razvidno 1) ime in domicil
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Pod predsedstvom gospoda A. Sarabona je bila včeraj 3. marca seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Upravnemu svetu je bila predložena bilanca za preteklo leto, iz katere posnemamo naslednje:
Bilančna vsota se je v primeri s prejšnjim letom povečala od 309 na 319 milijonov Vsota gotovinskih sredstev v blagajni in v blagajniških zapisih Narodne barv ke je znašala ob koncu lanskega leta 68.6 milijona din nasproti 33.9 milijona din v bilanci za prejšnje leto. Samo blagajniških zapisov je imela banka za 30 milijonov din To znatno povečanje razpoložljivih sredstev je deloma pripisati zmanjšanju zneska debitorjev, ki so znašali ob koncu lanskega leta 167.8 milijona din (v prejšnjem letu 195 9). Menični Pprtfelj se je nekoliko povečal na 61 4 milijona din (60 4), vrednostni papirji so izkazani z zneskom 10 3 milina din (9 2), konzorHalnl računi pa z zneskom 10.3 milijona din (9 4).
Pri nespremenjeni glavnici 12.5 milijona din so se rezervni fondi povečali od 19.0 na 199 milijona din; od tega odpade na redni rezervni fond 1.25, na izredni 7.8, na fond za dublozne terjatve 6.1, na ažijski fond 3.75, na fond za tečaino izgubo pr vrednostnih papirjih 0 57 in na gradbeni fond 04 milliona din Po'es tega obstoja še fond za izgubo i/vestnih terjatev, ki se ie zrranišal na 1 36 milijona din (2.36). Hianilne vlojre na kniižire so se lani nadalje povečale, in sicer od 68 6 na 73 2 milijona din, ostale vlo^e ln kredjtorji pa kažeio povečale od 1M.9 na 212.4 m li-iona d'n Navzlic visok'm me-kon likvidnih sredstev je impia banka v preteklem iptu 2140 7(51	ra	skimal
,T-enosom i*	™ 2.790 878
din (v n«»«n*em letu 2,926.513, v letu 1936. (2.362 059).
V	računu izgube In dobička so izkazane med dohodki obresti in provizije z metkom 4.82 mi1"ona din '516). dobiček iz drugih poslov pa ie tppSal 2.70 miliHona din (2 47) Na davkih m pristoibmah ie banka lani plačala 1.06 miliiona din (0 88).
Upravni odbor je med drugim sklenil predlagati občnemu zboru, ki bo dne 21. t m. ob 11. uri dopoldpe. da se izplača 10%-na dividenda. V upravni svet je bil kooptiran gospod Josip Bahovec predsednik Mestne hranilnice ljubljanske.
Zagrebški trgovci proti privilegijem Beograda
V	zagrebški Trgovinski zbornici je bila v četrtek ustanovna skupščina Saveza strokovnih prisilnih združenj trgovcev savske banovine, ki jo je vodil predsednik ustanovitvenega odbora dr. Aranicky. Predsedujoči je pozdravil predsednika zbornice dr Kracpika in generalnega tajnika dr Fleischerja.
Namen nove zveze Je, da zbere v fakultativno organizacijo vsa trgovska strokovna združen la, ustanovljena na osnovi zakona o obrtih zaradi pospeševanja skupnih trgovinskih Interesov In interesov prizadetih strok. Nova zveza ni naperjena proti nobeni drugi organizaciji. Iz govora
domačega kupca svoljodnih deviz 2) osnova za nakup deviz, 3) država inozemskega upnika-koristnika ln 4) znesek
deviz, izražen v angleških funtih.
prodaja deviz
Pootfaščeni zavodi morajo prav talko prijaviti zaradi prodaje vse zneske deviz, (razen onega dela, ki ga morajo obvezno nuditi Narodni banki) vsak dan najkasneje do 11 dopoldne teritorialno pristojnim borzam preko pooblaščenih zavodov na sedežu borze, in sicer na isti način, kakor popraževanje. Obvezni odstoteflc deviz je treba tudi nadalje takoj nuditi Narodni banki na dosedanji način.
Kakor za nakupe, tako je treba tudi za prodaje deviz dostaviti Narodni banki specificirano poročilo o imenu in domicilu izvoznika, o izvoru deviz (izvoz ali šalter) ter znesek v angleških funtih. Zaključki o nakupu in prodaji svobodnih deviz za zneske, prijavljene borzam, se lahko izvršijo šele na prvem prihodnem borz nem sestanku, ki sledi dnevu prijave.
Pooblaščeni zavodi smejo v računih za vse transakcije, ki 9e po teh navodilih izvršijo na borzi, tako pri nakupih kakor tudi pri prodajah, zaračunati komitentom samo svobodni tečaj za angleški funt s dodatkom odstotka, naznačenega v borznih zaključkih, upoštevajoč borzno kotažo ln največ 2.5"/« za svojo provizijo.
Eventualne nekrite potrebe komitentov glede svobodnih deviz lahko pooblaščeni zavodi vnesejo v svoje prijave za prihodnji dan skupaj z novim povpraševanjem. Prepovedano je odslej poobl&ftčenim za' vodom, da pri sebi kompenzirajo ponudbo in povpraševanje ln da Iščejo na borzi samo razliko. Odslej morajo prijaviti borzi celotno povpraševanje in celotno ponudbo. Z novo okrožnico sta razveljavljeni okrožnici od 3. in 9. decembra.
Plačila v kliringu do 800 din
V zvezi s cirkularjem od 21. decembra preteklega leta obvešča Narodna banka pooblaščene zavode, da se smejo majhna plačila do 30 din mesečno, o katerih govori odlok finančnega ministra od 27. decembra 1938, vršiti tudi brez predhodnega odobrenja Narodne banke, kadar gre za plačilo po kliringu koristnikom iz klirinških držav, kolikor so po obstoječih sporazumih taka plačila možna. Plačila do 300 din pa se tudi preko kliringa smejo vršiti le v primerih, kjer gre za majhna plačila paivatnih oseb.
g. Aranickega objavlja »Jugoslovenski Lioyd« še naslednje podobnosti:
Razni politični režimi so skušali v preteklosti z raznimi ukrepi zapostavljati hrvatsko gospodarstvo in mesto Zagreb, kar se je poznaio predvsem v kreditni poimki in fiskalni poutiki. Eden najtežjih fiskalnih ukrepov, ki je zadel hrvatsko gospodarstvo in Zagreb kot gospodarski center, je sistem dvojnega obdavčenja. Obremenitev Zagreba z banovinskim proračunom je zadejaia zagrebškemu gospodarstvu najhujši udarec, ker je s tem Zagreb postavljen v mnogo slabši položaj nego Beograd. Okrog 150 milijonov dinarjev plača zagrebško gospodarstvo na leto več nego beograjsko samo zaradi tega, ker je Beograd izven banovinskih samouprav, medtem ko je Zagreb v banovini. To dvojno, državno in banovinsko obdavčenje, ogroža obstanek samouprave mesta Zagreba in onemogoča gospodarski razvoj Zagreba.
V kliringu z Italijo smi sedaj že dolžniki
Preteklo nedeljo smo poročali, da se je pričel zopet dvigati saldo naših klir-nških terjatev v Italiji in da Je 22. februarja narasel na 9.9 milijona din. Ta informacija pa je bila pogrešna in smo jo — kakor tudi drugi listi — prinesli na podlagi po-' grešno sestavljenega seznama, v katerem je bil saldo nasproti Italiji med aktivnimi kliringi namesto med pasivnimi. Dejansko pa pomeni ta saldo že klirinški dolg nasproti Italiji. V zadnji četrtini februarja se je ta klirinški dolg še povečal za 0.95 milijona din in smo 28. februarja dolgovali Italiji v kliringu 10.87 milijona din. Okol-nost, da smo postali že dolžniki v italijanskem kliringu, je važna predvsem zaradi tega, ker nam tako stanje kliringa omogoča povečanje našega izvoza v Italijo.
Med ostalimi pasivn mi kliringi izkazuje kliring s Češkoslovaško zmanjšanje salda našega dolga za 0.8 na 98.3 milijona Kč, kliring % Rumunljo zmanjšanje salda našega dolga za 0.2 na 1.9 milijona din. kliring z Madžarsko zmanjšanje salda našega dolga za 3.7 na 6.7 milijona din, medtem ko je saldo našega dolga v turističnem kliringu z Bolgarijo ostal nespremenjen na višini 0.29 milijona din. Likvida-cMski kliring s Švico kaže ob koncu februarja zmanjšanje našega dolga za 0.28 na 2.41 mlijona Svic. frankov.
Med aktivn mi kliringi se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ponovno zmanjšal za 0.97 na 20.35 milijona mark. Naše klirinške terjatve v Turčiji so le nebistveno narasle za 0.04 na 17.58 mirjona din (dne 2. t. m. je Nar. banka izplačala nakaznice do Številke 1752 od 10. dec. 1937). Saldo naših terjatev v Poljski se je v zadnjem tednu skrčil za 0.86 na 1.70 milijona din, saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa je narasel za 0.13 na 1.77 milijona din.
Go««*o*a<*ske vesti
— Opozorilo članom Električne zadruge v SiškL V zadnjih dneh se oglažajo pri članih Električne zadruge v Šiški razni ljudje ki pobirajo podpise za pooblastila i za občni zbor, ki bo 12. t. m. v šišenski I šoli. Opozarjamo vse člane, naj bodo previdni, komu dajo poob'asfio, in naj s-raje sami udeležijo ob^ ga zbora, ker je i to v njihovem interesu.
POMLAD NA ADRIJI
ELEGANTNA POMLADANSKA SEZLJA. OBŠIREN VELIKONOČNI TEDEN
GOLF
Sončni otok. Polo. Golf.
Plavalni bazen s segreto morsko vodo !
Abbazia
Lanrana
B r I o n 1
Grado — Lignano — Lnssinpiccolo — Lussingrande, Portorose — Sistiana Kopalna sezona: Maj — oktober! Izleti v čudežne	___
GROTTE DIPOSTUMIA TRIESTE
50 km od
Na morski obali — Direktna kuhinja
Tople morske in medicinalne kopeU — Zdravilna sredstva.
ABBAZIA - Pension Hel vetia - Srr^"
nadl. Moderen komfort. Zelo povoljni aranžmani. Zahtevajte prospekte!
Direkcija Dušan Vrus.
Borze
3. marca
Na jugoslovenskih borzah je ostal tečaj nemških klirinških čekov nespremenjen na viSini 13.80 za 15. maj pa je bi. promet po 13-7850 Tudi tečaj angleškega funta se ni spremenil in znaša specialni tečaj 238, svobodni tečaj pa 258. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 34.57, v Beogradu pa so se nudili po 34.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nadaljnji čvrsti tendenci trgovala po 478 — 480 (v Beogradu je bil promet po 476-50 — 477). Tudi ostali državni papirji so se trgovali po zvišan ih tečajih in je bil promet v 4°/o agrarnih obveznicah po 61.50, v 4«/o severnih agrar nih obveznicah po 62 75, v 6°/» begluških obveznicah po 92.50 (v Beogradu po 91.50). v 7% stabilizacijskem posojilu po 99.25 in 7«/« Blairovem posojilu po 95.75 (v Beogradu po 96).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2319 — 2357 Berlin 175732 — 1775.08, Bruselj 734 50
—	746-50, Curih 995 — 1005, London 204 70 — 207 90 New York 4349-25 — 4409.25, Pariz 115.45 — 117.75, Praga 149.75 — 151-25, Trst 229 95 — 233.05.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.6650, London 20.63. New York 440, Bruselj 74.0250 Milan 23.15, Amsterdam 233.75, Berlin 176-55 Stockholm 106 2350, Oslo 103 6750 Kobenhavn 9210. Praga 15 05, Varšava 83, Budimpešta 87-25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 478 — 480, 4»/o agrarne 62 — 62-25, 4®/. severne agrarne 62.25 — 62.75 6%> be-gluške 92 — 93 6% dalm. agrarne 9125
—	92, 7o/o s tabli Iz. 99.25 — 99.50. 7°/o in-vest. 102 den., 7«/o Seligmann 101 den., 70/0 Blair 95 75 — 96, 8»/o ^air 102 den ; delnice: PAB 230 den., Trboveljska 19S
_ 210, Narodna šumska 20 bi., Gutmann
35 _ 40, Sečerana Osijek 85 — 95, Osi-ječka ijevaonica 175 bi., isis 50 bi., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna Skoda 477 — 47750 (476 50 — 477), 4»/« agrarne 62 — 63. 4»/t severne agrarne 6175 den., 6°/o begluškt 91.50 — 92 (91 50) 7«/0 invest. 102.50, 7»/« Blair 95-50 — 96-50 (96), Narodna banka 7920 den., PAB 236 — 237-50 (236).
Blagovna tržišča
Chlcago, 3. marca- Začetni tečaji: pšenica: za maj 68.75, za julij 68.875, za sept. 69.50; koruza: za sept. 51.375.
4. Winnipeg, 3. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62 375.
JL. Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: baška, slavonska in banatska 152 — 154, srem-ska 151 — 154. Rž: baška 142.50 — 145-Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50
—	155, Jan 68 kg 180 - 185. Oves: baški sremski tn slavonski 160 — 162.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Varšac 96 — 98, baška pariteta Indjija sušena 107 — 111 Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 240 - 250: »2« 220 - 230: »5« 200 — 210: »6« 180 — 190; >7« 150 — 160- >8« 110 — 112 50 Fižol; baški in sremski beli bre/ vreč 282.50 - 285- Otrobi: baški. sremski in banatski 95 — 100.
-f- Budlmpeštanska termlnska borza (8. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za maj 15.82 — 15.84, za julii 16 10 — 16.12.
BOMBA2 Liverpool, 2. marca. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za marc 4.88 (prejšnji dan 4.93), za maj 4.86 (4.90), za sept. 4.61 (4.63).
ŽIVINA
4. žMnSKl sejem v Mariboru. Na živinski sejem so 3. L m. pripeljali 212 t^av. Prodanih je bilo 91 glav. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov staji prasci 90 do 110 din. 7 do 9 tednov stari 115 do 140 3 do 4 me ece stari 200 do 280, 5 do 7 mesecev stari 230 do 450, 8 do 10 mesecev stari 470 do 510, 1 leto stari pa 730 do 980 din.
Iz KrSkega
k— Krški most zaprt za tovorni promet Krški most, v zgodovini Krškega mesta poglavje zase, Je od sobote dalje zaprt za ves tovorni promet, dokler se ne nadomestita nova nosilca. To naj prevozniki upoštevajo, da ne bo neljubih presenečenj in nepotrebnih potL To je že drugič, da je most zaprt v teku treh mesecev. Most je v tako slabem stanju, da sta se v soboto pod tovornim avtom, ki je peljal les v novo Bonačevo tovarno na Vidmu, zlomila dva nosilca in le po sreči ni bilo katastrofe. Skrajni čas je že, da odločujoči gospodje storijo potrebne korake, da pride to vprašanje vendar že enkrat z mrtve točke. Medtem, ko so načrti že leta in leta gotovi ln se trilnpolmilijonski kredit obljublja ob vsaki priliki, ni zdaj o njem ne duha ne sluha. Vse kaže. da bomo čaka1' toliko časa. da se bo zgo^:ia huda n~-reč -ali pa, da bo most sam od '*val po Savi intervenirat, da dobimo nov most.
k— Lovsko društvo v Krškem je imelo v nedeljo v Vaničevi gostilni ob precej dobri udeležbi redni letni občni zbor, kateremu je predsedoval g. 2nidaršič Franc. Predsednik je po pozdravu podal kratek pregled delovanja in se spomnil treh članov, ki so lani umrli. Tajnik je poročal, da ima društvo 340 članov, od tega 287 rednih in 53 lovskih čuvajev. Blagajniku je bila izglasovana soglasna razrešnica. Društvo je v minilem letu izvedlo na vsem svojem območju akcijo za zastru^ ljevanje vran z jajci, zastrupljenimi s fos-foginom. Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Nekateri člani so poročali, da je bila v njihovem okolišu vranja zalega docela zatrta. Za zastrupljevanje vran so porabili 2044 jajc. Po društvenih pravilih so bili izvoljeni v odbor gg. Szabo, Medved, Kodela in Pacek. pri slučajnostih so člani soglasno izrazili željo, da bi Zveza v bodoče obravnavala nekatera kočljiva vprašanja, kakor n pr. komasacije lovišč skupno z društvom, tako, da pridejo v po-štev predlogi posameznih lovskih društev.
Iz Murske Sobote
ms_ Otroška pesem z vzh°dne meje. Z
najvzhodnejše meje našega Prekmurja pridejo v soboto zvečer v Mursko Soboto mla^ di pevci in priredijo koncert slovenskih pesmi. To so osnovnošolski otroci iz Kobilja, ki je čisto slovenska vas tik ob meji vzhodno od Bogojine. Mladi pevci so pod vodstvom svojega učitelja naštudirali cel koncert mladinskih pesmi, ki jih b:do prvič predvajali pred tako številnim občinstvom. Zvesti stražarji naše meje pač zaslužijo, da jih sob:ška javnost s številnim obiskom podpre v njihovem mladostnem zanosu ljubezni do slovenske pe;mL
ms— šolski vlak. po novem voznem redu bo vozil od Ljutomera do Murske Sobote tudi šolski vlak s prihodom pred osmo uro in z odhodom okrog 13. iz Murske Sobote. S tem bo ustreženo željam prebivalstva ob prekmurski progi, saj po dosedanjem vozuem redu učenci niso imeli prilike, da bi se iz bližnjih postaj vozili v soboško gimnazijo.
ms— Težave na obmejnih goJah. Na meji manjkata dve učni moči. štiri razrede s skupno 315 učenci vodita samo dve učiteljici. V Prosenjakovcih in v Budincih manjkata po en učitelj, v Serdici pa dva. Mladina v obmejnih vaseh dorašia ponekod ob površni šolski izobrazbi zaradi pomanjkanja učnih moči, čeprav bi naši splošni narodni interesi zahtevali, da se vprav obmejnemu šolstvu posveča največja pozornost.
ms— Sahovskf turnir. Po prvi medklab-ski tekmi z mariborskim Železničarjem, ki so jo soboški šahisti zgubili s 5:2, se je zdaj začel v Murski Soboti drugi turnir med desetorico prvoplasiranih v obeh skupinah. V prvi skupini je zmagal notar g. Jezovšek, v drugi pa prof. g. šegula. Pri žrebanju se je določil naslednji vrstni red: 1. Jezovšek, 2. ing. Zupančič, 3. Liška, 4. šegula, 5. Zika, 6- Jokovič, 7. Škarabot, 8. Kardoš, 9- M. Nadai in 10. Tručl. Igralni dnevi so vsak torek in petek v kavarni »Central«.
Iz Ttbovelf
t— Slovanski večer trboveljskega Soko. la, ki bo drevi ob 20. kot uvod v jubilejno društveno proslavo, obeta po svojem prvovrstnem programu že sedaj rekorden obisk. Večja odposlanstva so najavljena iz Ljubljane, Celja in Zagreba. JCL in JBL pošljeta na proslavo svoje zastopnike. Velika dvorana Sokolskega doma bo bržčas premajhna, da sprejme toliko gostov iz celega Zasavja, da ne govorimo o trboveljskih prijateljih Sokola, ki kar tekmujejo, da živopisno sliko narodnih noš poudarijo z lepimi nošami iz vsega slovanskega sveta. Onim udeležencem slovanskega večera, ki pridejo iz drugih krajev in bi se želeli udeležiti prir«ditve v narodnih nošah in krojih, bodo na razpolago posebne garderobe v Sokolskem domu. Za zunanje goste so zveze vlakov zelo ugodne. Začetek koncertnega dela je postavljen na uro po prihodu celjskega vlaka. Z ljubljanske strani je najugodnejši večerni vlak. Za povra-tek imajo gostje proti Celju nočni vlak, na obe strani pa vozita zgodnja jutrnja vlaka.
t— Občina Trbovlje poziva vOja§ke ob-veznice, pristojne v Trbovlje, "ojene v le« tih 1889., 1890., 1891., 1892. in 1893. pa vse do vgtetega leta 1917., da prinesejo ali pošljejo sv=je vojaške izprave v občinsko pisarno. Vojaško izpravo je ob. veznik dolžan izročiti vojaškemu oddelku do 20. t. m. v svrho vojaškega razporeda po nestrpnem dnevnem redu: 14. t. m. obvezniki, rojeni v 1. 1889. do 1893., 15. t. m. rojeni v 1. 1894. do 1898., 16- t. m. rojeni v L 1893. do 1903,, 17. t. m. rojeni v L 1904. do 1908., 18. t. m. rojeni v L 1909. do 1914., in 20. t m. rojeni v 1. 1915 do 1917. Kdor bi se pozivu ne odzval, bo strogo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu.
?ostani in ostani član ,,odnlkove družbe!
ANEKDOTA
Neki Šofer ee je ponudil Marku Tvvainu, da ga odpelje v mesto s svojim avtomobilom. Čeprav ni pisatelj Imel posebnega zaupanja v šoferjeve vozaške sposobnosti, je vendarle sedel v vozilo. Avto je oddirjal, pri nekem ovinku pa se je zaletel v drevo. Vozilo se je prekucnilo, potnike je vrglo na travnik. Mark Twain je najprej pogledal, če je cel. r^tem ie otresel prah a bleke ln vpraSal Šoferja: »Prijatej, zdaj mi pa povejte, kako ustavite avto tam, kjer ne rase jo drevesa ob cesti?«
Trojčki v Franciji
Pripomočki v konklavu
Konferenca
za radiofonijo
V Montreuxu se je te okni pričelo zajeda nje svetovne radiofonske zveze, in sicer potem, ko je tehnični odbor dovršil vsa potrebina pripravljalna dela. Zdaj gre sa-mo še za to, da se razdelijo valovne dolžine posameznih postaj. Tu bo najbrže prišlo do več nesoglasij in nesporazumov, kajti mnogo držav se upira valovnim dolžinam, ki so jih jim dodelili. Posebne sitnosti dela konferenci Madžarsfea, ki zahteva, da se odredi nova valovna dolžina za Košice. Slovaki so namreč po dodelitvi Košic Madžarski zgradili novo postajo in oddajajo svoje programe na valu, ki je po. prej veljal za to mesto.
Španske notranje razprtije, ki se bližajo po vseh znakih svojemu koncu, nudijo priliko za pogled na zadnjih nemirnih sto let, ki jih je preživela ta dežela neprestano se spreminjajočih vladnih oblik.
Ko je izumrla španska veja Habsburgov-cev, je prišla po dolgi nasledstveni vojni ob začetku 19. stoletja na prestol stranska veja burbonske rcdbine. Po kratki epizodi kraljevanja Napoleonovega brata Jožefa. je zavladal Ferdinad VII. (1814—1833), ki je bil tudi zadnji moški član španskih Burboncev. Kratko pred svojo smrtjo 1e starejšo izmed svojih hčerk, princeso Iza-belo, po starem kastilskem nasledstvenem redu proglasil za svojo naslednico. Temu se je uprl njegov brat Carlos, ki je bil pričakoval, da postane kralj. Oboroženi upori njegove stranke, ki je znana pod Imenom »karlistov«, s pristaši Izabele, so se po krvavih letih končali e karllstičnim porazom.
Izabela je vladala do L 1868, toda način njenega življenja je njo in kraljestvo oropal vsake moralne avtoritete. Težki notra-
Vladna kriza v Belgiji
Potem, ko je trajal Pierlotov kabinet komaj teden dni, je belgijski kralj poveril sestavo nove vlade socialistu Evgenu Soudanu (si.)
»Zli duh« Karavank mrtev
Sest in tridesetletni Feliks Malle iz nemške K oreške si je pridobil s svojimi <*azbojstvi v koroških obmejnih predelih jtlab sloves, tako da se ga je vse balo kot .»•hudega duha Karavank«. Pred priklju-Jitvijo Avstrije je s svojimi tolpami o grajal vse obmejno ozemlje, sodeloval je tudi pri velikem tihotapstvu orožja v Borovljah. Dva njegova pajdaša so takrat ob meji zajeli in ustrelili. V zadnjih mesecih so zaman iskali njegovih sledov. Kakor poročajo iz Borovelj,. pa so pri iz. praznjevanju nekega senika v obmejnem gorovju sredi sena odkrili posušeno truplo popolnoma slečenega moškega, ki ga po obrazu že ni bilo več spoznati. Mislijo p«a, da gre za razbojniškega vodjo Malle-j.a. ki se je bil v samotnem seniku morda pri delitvi plena s svojimi pajdaši spri in so ga ti umorili
nji strankarski boji so vodili do revolucije v Cadizu, voditelja te revolucije, Serra-no in Prim, pa nista mislila na to, da bi odpravila monarhijo, temveč da bi postavila na prestol primernejšo osebo. Hohen-zollernski princ Leopold, katerega kandidatura za španski prestol je leta 1870 dala enega izmed povodov francosko-nemške vojne, je to kandidaturo odklonil, drugi sin kralja Viktoria Emanuela, vojvoda Amadej d Aosta jo je sprejel, a že po treh letih je izgubil veselje, boriti se s španskimi težavami. Cortesi so nato proglasili republiko, ki je trajala zelo kratek čas.
Se med boji republikancev s karlisti je maršal Martinez Campos začel vstajo za Izabelinega sina Alfonza, ki je v januarju 1874 kot Alfonz XII. postal španski kralj. Po desetletnem vladanju je umrl za pljučno boleznijo, šele po njegovi smrti se mu je rodil sin in do njegove polnoletnosti je bila za regentko njegova energična mati, bivša avstrijska nadvojvodinja Marija Kristina. V času njenega vladanja je prišlo do nesrečne vojne z Zedinj enimi državami, ko je Španija praktično prenehala biti kolonialna sila.
1906 se je kralj Alfonz XIII. poročil s princeso Eno Battenberško, ki je po svojih hesenskih prednikih prinesla v špansko kraljevo rodbino kot nesrečno dediščino hemofilijo, bolezen krvavljenja. Kralj Alfonz je storil med svetovno vojno za Španijo mnogo, ko je ohranil njeno nevtralnost Skušal je tudi drugače povesti državo do nekdanje moči ln miru, ni bil pa zadosti močan, da bi zajezil čedalje hujši notranji nemir.
Moral bi z daljnosežnimi ukrepi poskrbeti za ustvaritev zdravega španskega kmečkega stanu, kar bi se moglo začeti s sistematično razlastitvijo in podelitvijo ve-leposestev, poskrbeti bi moral tudi za industrijski proletariat, ki ga ni ščitil noben socialni zakon. Tu je bil vir čedalje hujšega odpora proti obstoječi vladavini. Ko se je ponesrečil še poskus vojaške dikta ture pod generalom Primom de Rivera, da bi se ojačila vladarjeva avtoriteta in bi se v državi napravil red, je prišlo v aprilu 1931 do volitev, ki so dale združenim an-timonarhističnim strankam velikanske večino. V Madridu so proglasili republiko.
A tudi republikanske vlade niso bila sposobne, da bi nesrečno državo dovedle do trajnega reda in notranjega miru. Stranke, na katere so se opirale, so se medsebojno borile za prvenstvo, komunistom in anarhistom pa sploh načelno ni bilo do reda. Na drugi strani so se zbrali nacionalistični in monarhistični elementi, ki so dne 18. julija 1936 pod generalom Francom proglasili vojno proti republikanski Španiji. Te vojne še ni konec, toda nje konec je videti že popolnoma odločen v prid nacionalističnim in monarhističnim težnjam. Zdi se, da bo novi španski kralj tretji sin pregnanega kralja Alfonza XIII., princ Juan Asturski, ki edini med kraljevimi sinovi ni obremenjen z boleznijo krvavljenja.
Francoska vlada je Imenovala za svojega poslanika v nacionalistični Španiji maršala Petaina, ki je svoj čas sodeloval z generalom Francom proti upornim rifskira Kabi-lom v Maroku
Radio v zamorski vasi
V Ugandi v vzhodni Afriki delajo ta čas poskus, ki bo odločal o tem, ali bodo radijske prenose napravili dostopne vsemu zamorskemu prebivalstvu tega ozemlja. Vsak večer oddajajo v Kampali radijski program do štirih zvočnikov, ki so postavljeni v vaseh v oddaljenosti dveh do trideset kilometrov od oddajne postaje Sprejem je odličen tn vsak večer se zbere do 50.000 črncev, da bi poslušali oddajo.
Poslali so izvežbane opazovalce v dotič-ne vasi, da bi pogledali, kako sprejemajo poslušalci programe. Ti programi sestoje r prvi vrsti iz glasbenih točk, in sicer iz zamorske in evropske glasbe, vmes oddajajo predavanja o poljedelstvu, higieni in lokalne vesti. Kakor so mogli doslej ugotoviti, črncem zelo ugaja domača ritmična muzika, ne navdušujejo pa se za neko evropsko glasbo naših dni. ki je prejemala pobude baš od zamorske glasbe. Najrajši poslušajo predavanja, in sicer poučna predavanja. Pogostoma se oglašajo tudi s prošnjo, da bi oddajali ta predavanja prav tako v angleščini, kakor v njih maternem jeziku. Po uspehih teh poskusov bodo uredili pravo radijsko službo z zvočniki v v&a-ki vasi.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Franco v admiralski uniformi
Žena francoskega delavca, ga. Roy-Travalllardova lz Villea-aux-Dames pri Toursu
je svojemu možu povila zdrave trojčke
S številkami opremljene kroglice, ki določijo razdelitev kardinalsklh sedežev v Sikstin-ski kapeli pri volltvi papeža. Na sredi zlati kelih za glasovnice, zraven gorilna priprava, ki rabi za segrevanje pečatnega voska, s katerim zapirajo oddane listke'
Francoska kuhinja ni pariška
V Parizu imajo ta čas razstavo kuhalnik priprav in gospodinjskega orodja. ki je zvezana tudi s kuharsko razstavo. V tem oddelku pripravljajo vse znane francoske jedi. Zastopani so vsi francoski de-partementi in pri tem je bilo mogoče ugotoviti, da Pariz, katerega kuhinja velja za tipično francosko, doslej sploh ni ustvarjal na tem področju.
Vse tipično francoske j-e<ii izvirajo iz province, zlasti pa tiste, ki uporabljajo zanje vina in gobe. Južni Francozi so naravnost genialni v izumevanju ribjih jedi in juh. Toda znamenita bctuillabaise Mar-sejcev vendarle ni franooski izum, temveč so jo prinesli v Južno Francijo Feničani, ki so imeli tu svoje kolonije.
Nestanovitna Španija
Sto let španske ustave in zgodovine
Maršal Petain
poslanik v Burgosu
Reka narasla
Gorska bolezen
Podobnost z višinsko boleznijo pri poletih
za petnajst metrov
Težki nalivi so povzročili v Južni Afriki nenavadno naraščanje reke Umcikulu. Reka je v nekoliko urah narasla za 15 m in povzročila obsežne poplave. V mestu Istega imena je zavoljo poplave nastala huda panika. Sredi noči so morali prebi- ' valci pred vodovjem zbežati. Pri tem je j 'bilo več žrtev. Natančno število še ni znano, menijo pa, da je utonilo najmanj ' SO domačin-ov. Utonilo je tudi na stotine I glav živine. Poplava se je razširila tudi na okrožje Malu. Stvarna škoda je velika.
? ^f-^ovitve
o mesecu in Veneri
Ameriški astronomski zavod je dobil novo poročilo o dimenzijah in teži lune in Venere. Po teh podatkih trdita opazovalca Morgan in Scott, da je premer Venere sedem milj daljši kakor so domnevali doslej, masa pa tehta dvanajst kvadriljonov ton. Gostota meseca je nekaj nad 81krat pifnijfta od gostote naše zemlje.
General Franco je v Tarragoni prisostvoval reviji pomorskih čet in se je ob tej priliki
pokazal v činu In uniformi admirala
Čeprav kažeta gorska bolezen ln višinska bolezen pri poletih isti značaj, se pojavljata vendar v različnih višinah. Tako dobiš gorsko bolezen lahko že v višinah pod 3000 m, višinska bolezen pa se pojavlja v splošnem šele od višine 4000 do 5000 m dalje.
Po sodbi prof. A. Kocha iz Dtisseldorfa gre v obeh primerih za razlike v telesnih napcirih. Pri višinskih poletih ali pri poskusih v komorah z nižjim tlakom opravlja telo kvečjemu neko statično ali pa le
Strah pri moških in ženskah
Angleški poslanec Tate je te dni v spodnji zbornici načel vprašanje, da-li so moški ali ženske bolj podvrženi paniki. Slo je za predlog, ali naj ženskam dovolijo na borzah ulogo senzalov.
Tate je opozoril na dejstvo, da se pr! vsaki krizi nervoznost in panika pojavita najprvo na borzah. To bi se po njegovem mnenju predrugačilo, če bi tam delovale tudi ženske in bi uveljavljale svoj pomirjujoči vpliv. Sploh je dokazano, da so pretežno moški, ki delajo panična razpoloženja, zmešnjavo in prerokujejo vojne tudi tedaj, kadar ni za to nobenega razloga.
Vlada pa se Tateovim izvajanjem ni mogla priključiti in tako ženske tudi v doglednem času ne bodo imele nobene ulo-ge na londonski borzi.
malenkostno dinamično delo. Pri vzponil v gore so napori, ki jih opravlja telo lahko zelo ve,iki. V istem smislu kakoi delo pri vzpenjanju učinkujejo drugi či nitelji, n. pr. mraz, hrana in drugi, ki po večujejo potrebo po kisiku. Pctreba p* kisiku je odvisna od obsega dela.
Pri vzponu na goro ali višinskem pol* tu Je zavoljo nižjega zračnega tlaka te& je dovajati telesu potrebni kisik in čin višja je višina, tem težje ga dobi. če pt telesno delo potrebo pc kisiku poveča, nt stane neko neizravnaao razmerje med po trebo in dovajanjem. Iz tega se rodi prai tako gorska, kakor višinska bolezen. Ra» lika med obema boleznima je v tem, d« nastane pri gorski bolezni zavoljo telea nega de'a prej nesorazmerje med po trd bo po kisiku in njegovim dovajanjem.
Službeni rok v poljski konjenici
Poljsko ministrstvo je izdalo Interesan* ten odlok glede vojaške službe pri konje« niči. Novak, ki pride v službo brez konja mora odslužiti v kadru 24 mesecev, tisti ki privede s seboj svojega konja, pa služi ravno polovico tega časa, samo leto dni, ir to še ne nepretrgano, temveč v prvem letv šest mesecev, drugo leto 4 mesece, tretj« in četrto leto pa po mesec dni. V primeru da konj pogine, plača vojno minstrstv« lastniku pripadajočo oiškoinino v slučajt bolezni se žival zdravi na 1 ž"vne stroške
Novinarji v Vatikanu
Predstavniki tiska na obisku v Slkstlnskl kapeli, kjer je bil v četrtek zvečer Izvoljen
novi papež Pij XII.
Površno čitanje
Če vzamemo natančno, je branje zelo po vršna zadeva — treba je to besedo le pravilno razumeti. Tu pomeni namreč to, da oko pri branju ne ujame celih črk, temveč pred vsem njihove zgornje polovice. Tu zgoraj so tisite poteze in sestavine, po katerih črke natančno razločujemo.
O tem se Lahko takoj prepričamo, če pokrijemo izmenoma zdaj zgornjo, zdaj spod-njo polovico natiskane vrste. Če si ogledu-jelo le spodnje dele črk, dosti težje razberemo besedilo, nego če si ogledujemo zgornje dele. Tudi če se točno opazujemo pri branju, dobimo vtis, da drsa pogled pred vsem po zgornji polovici vrst.
„Pojcči" krokodili
v gledališču v Coimbri na Portugalskem je imel neki angleški orkester koncert. Komaj pa so zazveneli prvi zvoki, je kapelnik obstal. Bil je tu Se nekdo, ki je po svoje brundal
Dirigiral je dalje, brundanje je naraščalo. Kapelnik je končno ustavil igranje in Je ogorčeno zahteval, naj poiščejo morilca. Uganka se je kmalu razodela; za kulisami sta bila dva velika zaboja, v enem zaboju sta bila dva. krokodila, v drugem pa Štirje mogočni pitoni. Vse to je bila ostavila neka cirkuška družba, da bi M pozneje odpeljalo.
živali pa so bile Se več dni tam in ko ao zaslišale glasbo, so hotele tudi malo sodelovati. Krokodili so zabrundali, pitoni so jim sekundirah z vnetim žvižganjem. Angleški koncert se je mogel nadaljevati Sele tedaj, ko so odstranili zaboje 8 »spremljevalnim orkestrom«.
VSAK DAN ENA
»Otrok, aH ti nisem že stokrat povedala, da se ne spodebd držati roke v te-pu?«
(»Vidam Ujsa««i
Kulturni pregled
»Ljubljanski zvon« v 59. letniku
S 1—2 zvezkom, ki se je pojavil te dni v novi opremi, je »Ljubljanski Zvon« nastopil 59. letnik, če se ozremo za hip nazaj, moramo ugotoviti, da je urednik te na^e najstarejše literarne revije, pisatelj Juš Kozak s svojo razgledanostjo in tenkim čutom z<i potrebe sodobne slovenske revije umel v teh nekaj letih, odkar izjiaja L. Z. pod njegovim vodstvom, premagati mnoge težkoče in doseči z razpoložljivimi sredstvi znatno večji uredniški uspeh, kakor bi ga mogli pričakovati v na£ih razdrapanih razmerah. Sredi naše revialne nadprodukcije je LZ ohranil tra-'dieionalno mesto in popolnoma upravičil svoj raison d etre. Med raznimi ideološkimi nasprotji je ostal svobodna tribuna progresivno usmerjenih književnikov. Generacijska nasprotja je premagal tako, da združuje lepo število pesnikov, pripoved' nikov, esejistov in znanstvenikov mlajše ga in srednjega rodu, vendar mu dajejo prevladujoči ton mladi, kar je vtisnilo reviji mladosten značaj. Nad vsem je vodilo urednika osebno preizkušeno merilo kvalitete, tako v lepi književnosti kakor v eseju. Spričo usodne važnosti mednarodno politične, kulturne in socialne problematike za današnji razkvašeni svet ne more biti ne L.Z. ne katerakoli druga večja revija zgolj ogledalo poetičnega ustvarjanja, zato zavzemajo v sodobni reviji znaten prostor publicistični članki in eseji o aktualnih vprašanjih in pojavih sedanje dobe. Zlasti lanski letnik kaže v tem pogledu prejšnjo živahnost, kar ustreza duhu tega zgodovinsko usodnega leta. Dostojen zaključek lanskega letnika je bila češkoslovaška številka, ki je s svojo obilno in skrbno zbrano vsebino vzbudila ne samo priznanje domačih naročnikov in čitate-ljev, marveč tudi hvaležne in tople odmeve v bratski republiki.
Prvi zvezek novega letnika vzbuja utemeljene nade, da L. Z. v svojem 59. letu ne bo niti malo zaostajal za zadnjimi letniki. Posebno se kaže v njem urednikova izkušnja, da večje število kratkih, dobro izbranih prispevkov bolj ustreza razpoloženju in potrebi sodobnega revialnega či-tatelja, kakor pa dolgi romani in obsežne razprave. V tem znamenju, ki dopušča večjo razgibanost in daje tudi na zunaj številki živahnejše lice je urejen prvi zvezek. Na uvodnem mestu priobčuje urednik Juš Kozak svoja aktualna, vendar pa. k sekularnim problemom zgodovinskega dogajanja odprta razmišljanja »Mrličem ploskamo«. Jasno in plastično označuje sedanjo dobo: »Ne da se tajiti, da živimo v veliki prevratni dobi, ki se kaj-pa.da ni z lunino izpremembo pričela in se ne bo z njo končala. Zgodovina, nenehno gibanje človeške družbe nam razodeva vse strahote takih dob, ko se človeštvo ne more umiriti vse dotlej, dokler si ne ustvari okvira, v katerem si vsaj za silo uredi življenje. V takih razdobjih, ko se človeštvo krčevito poganja za življenjem, izgublja življenje samo vsako ceno. Gazijo idejo, uničujejo ustvarjene pri vide .na. še življenjske vsebine, človek ne more ute-šiti želje po krvi, pod nami se oglašajo detonacije in vroča tla so gibljiva.« človečnost, svoboda, demokracija, to so mr-
liči, ki jim ploskamo — ne mrliči kot ideje, marveč kot njih refleksi v nas. »V prsih hranimo le mrtve podobe...«
Naj omenimo takoj dr. Rudolfa Mar na »Spomine na Ivana Cankarja«, zanimive podobe iz življenja naših dijaških bohe-mov in njih sestankov v predmestni ljubljanski krčmi, če gremo k ostalim člankom, je prva na vrsti Franceta B e z 1 a j a literarni medaljonček bolgarskega pesnika Kinla Hristova, ki je obenem karak-teriziran s prevodi dveh njegovih pesmi (»Jutro na morju« in »Iz trenutkov in večnosti«) in proze »Ničvrednež«, ki nas spominja sodobnega balkanskega ambien-ta v Nušičevih satirah. Marijan Lipov-še k je zastopan s tremi tehtnimi članki: »Ob šestdesetletnici skladatelja Antona Lajovica«, »Ob dvajsetletnici slovenske glasbe« in »Kaj so dali Čehi glasbenemu svetu«. Medtem ko prvega odlikuje vešče očrtan profil Lajovica kot vodilnega mu-zika svoje generacije, sta druga dva zanimiva po svoji zgoščeni preglednosti. B. Borka »Nekrolog Karlu čapku« izpopolnjuje istega avtorja »Literarni profil K. čapka«, objavljen v LZ 1937. Olga Grahorjeva je v posebnem članku orisala značaj in pomen nove knjige Loui-sa Adamiča »My America«, v kateri vidi »menda najbolj zanimivo knjigo, ki sem jo čitala zadnje desetletje«. F. S e r š e n razglablja aktualno vprašanje: »Za ali proti Društvu narodov«, Vito Kraigher odpira v daljšem prispevku »Sodobna Francija osebno doživljene ln teoretično odprte poglede v sedanjost te velike in slavne dežele, K. Dobida pa v vrsti kritičnih člankov prikazuje pojave v našem slikarstvu in kiparstvu zadnjih mesecev.
pesniška in pripovedna vsebina ne zaostaja za vsebinsko težo in pomembnostjo navedenih prispevkov. Jern L e d i-n a, Joža Šeligo, Oton Berkopec, Štefan T r o s in Cene V i p o t n i k so lirični sodelavci tega zvezka,in vsak je po svo je značilen za slovensko najmlajšo liriko. Ledinovi mehko pojoči verzi, šeligove »Chansons« s svojo rosno pesniško lepoto se srečujejo z Berkopčevimi udarno padajočimi verzi iz simfonije velikega, tragično prizadetega mesta ln z Vipotnikovimi resnobnimi »Tercinami o smrti«. Iz lepe proze sta objavljena dva prispevka: Antona I n g o 1 i č a novela »Prvi sneg« in začetek daljše povesti Toneta šifrerja »Mladost na vasi«.
V zvezku je obilno zastopano gradivo v peti tu, ki je dobilo skupni naslov: »Med knjigami in dogodki«. Tu so objavljene ocene nekaterih novih knjig, Izmed katerih opozarjamo na dr. inž. črt. Nago-deta oceno Gosarjevega »Gospodarstva po načrtu« ln dr. Sv .11 e š i č a sodbo o Moderndorferjevi »Slovenski vasi na Dolenjskem«, kakor tudi na ocene v Italiji izišlih knjig, ki sta jih prispevala A. Bu-dal in T. šifrer.
Tako se je L. Z. krepko oglasil za svoje 59. leto, ki vzbuja že sedaj misel na bližajočo se šestdes?tletnico te revije, želeti bi bilo, da bi ne bila tako skromno v ozadju našega kulturnega življenja, kakor je bala nje petdesetletnica.
Iz francoske kulture
Med novimi knjigami
Medtem ko so v zadnjih tednih prejšnjega leta vzbujali največjo pozornost kulturno zainteresiranega občinstva novi nosi-telji številnih literarnih nagrad in njihovi odlikovani spisi, so v prvih tednih novega leta deležna največje pozornosti nova dela štirih članov Francoske akademije. So to: Fiangois Mauriac, Edmond Jaloux, J6r6me Tharaud in Abel Bonnard.
Frangois Mauriac (v slovenščini imamo prevod njegovega romana »Račja zalega«) je objavil nov noman »Les chemins de la mer« (Morska pota). Ta spis opisuje z močnim pripovednim učinkom poguben vpliv denarja v mnogih človeških usodah. Roman nam slika dve rodbini, ki propade-ta zaradi Mamona. Edmond J a 1 o u x. znan tudi kot eden najodličnejših kritikov, se bavi v svojem romanu »L'oiseau-Iyre« z mnogo fantazije in pripovednega čara z večnim problemom odnosa med moškim in žensko in daje tale nauk: Mladi možje, varujte se žensk, zlasti takih, ki bi vas hotele izkoriščati ker so boljše »oborožene« z raznimi nevarnimi Sredstvi, kakor si mislite! Eden izmed bratov Tharaud, lani za akademika izvoljeni J6r6me, je izdal novo knjigo z naslovom »L»Euvoy6 de l Archange«, ki opisuje »dona Kihota kar-patskega antisemitizma«, lani ustreljenega rumunskega fašista Cornelja Codreana ter odpira vpogled v podzemske struje rumun-ske politike četrti »nesmrtnik« med av-torij novih knjig je Abel Bonnard s knjigo, Le boquet du monde«, ki v nji pripoveduje o svojih vtiskih s potovanj po Italiji, Grčiji, Turčiji, Maroku, Braziliji in Kitajski.
Izmed ostalih beletrlstov, ki so Izdali nove knjige, naj omenimo Andrš O r a i n a, ki v knjigi »Les Egarčs« prav kakor Mauriac opisuje poguben vpliv sodobnega ma-monizma, Jeana Davraya z romanom »Les eaux troubles«, čigar junak je pisatelj s takole moralo: »Menim, da romanopisec, ki ni sebičnež in okrutnež, sploh ni velik pisatelj « Dalje je omeniti novo knjigo Švicarja R a m u z a »Une province qui n'en est pas une«, originalno zasnovano delo o Parizu iz peresa Renčja Hčrona de Villefossse »La Constructoin de Pariš obsežno študijo Johna Charpentiera o Alfredu de Mussetu, čigar »Počsies Com. pl&tes« bo pravkar izšle v odlični izdaji Allema. Omeniti je tudi zbirko »Pages Immortelles«, v kateri predstavljajo prvovrstni pisatelji najlepše strani iz spisov starejših pisateljev. Doslej so izšli: Scho-penhauer v izboru in prevodu Thomasa Manna, Montaigne v priredbi A. Gida, Tolstoj v priredbi St. Zweiga, Napoleon v priredbi A. Malranxa, Voltaire v priredbi A. Mauroisa in Rousseau v priredbi Romaina Rollanda.
Izmed luksuznih izdaj umetno-zgodovin-skega značaja je treba posebej opozoriti na monumentalnc »Histoire de f Art«. ki je jela izhajati pod predsedstvom Georgesa Huismana. Polju dnejše ga značaja je delo Clauda Terra ssa »Histoire de l'Art dea orL gines i nos jours.«
V gledališčih
V Veliki operi je bila poseben dogodek novo naStudirana Verdijeva »A i d a«, ki so
jo uprizorili z nenavadno pozornostjo in velikim razkošjem dekorja, zgodovinskih kostumov in druge opreme. Ogromen zbor je priredil v okviru monumentalno slikovitih kulis nepozaben defile, prav tako velikopotezno so bili naštudirani plesi. Vlogo Aide je peia Germaine Hoerner.
V	Theatre deš Arts je bila premiera nove igre Jeana Sarmenta »Sur les Mar-ches du Palais«, drame nekakega »poltenega ljubosumja«, ki pa ni imela vsaj pri resni teatrski kritiki pričakovanega uspeha. V Th6atre des Mathurins sta umetniška dvojih Pitojevljevih vprizorila A. P. č e h o v a »Galeba«. Kakor nekdanje vpri-zoritve drugih čehovljevih dramatskih del, zlasti »Ujca Vanje« in »Treh sester«, je imela tudi ta velik uspeh, ki je le še bolj razširil sloves čehovljeve dramatske umetnosti med Francozi, Čehov, ta »ruski Mau-passant«, je namreč v Franciji močno priljubljen.
Pesniki kot slikarji
V	galeriji Paul Magne so otvorili nenavadno zanimivo razstavo: slik in risb Pau-la Val6ryja, Jeana Cocteauja, Lčona-Paula Fargue, Charlesa Vildroca, Soupalta L dr. To so sama znamenita imena francoske poezije in lepe proze in le redkokomur je bilo znano, da so ti pesniki tudi bolj ali manj dobri risarji in slikarji, ki jim je risba ali slika več kakor samo igračka. Dvojna nadarjenost ni nov pojav, vendar pa pravijo nekateri kritiki, da pri tem ali onem poeteu slikarju kar presenečata moč invenoije in zmožnost upodabljajočega izražanja.
Zapiski
DVE NOVI KNJIGI
»Zeleni plašč« — vohunski roman Johna Buchana, izdala v prevodu Ante Fr. Brvarja Umetniška propaganda. Avtor z živo domišljijo popisuje pustolovščine treh vohunov, ki v službi Anglije potujejo v Egipt, kjer naj bi odkrili neko veliko skrivnost, s katero hoče Nemčija uničiti svoje nasprotnike. Roman se dogaja v času svetovne vojne, ko je špionaža cvetela po vsem kontinentu. Knjiga se čita lahko, bralec je ves čas v napetem pričakovanju, kakšnih večjih literarnih ambicij pa pisatelj ni imel.
»Poslednja dolžnost«, spisal John Hen-ry Mackay, prevedel Ciril Kosmač, zalo-ba kakor zgoraj.
O izboru spisov za to knjigo, ki poleg naslovne povesti vsebuje še istega avtorja »Konec Alberta Schnella«, ki je nadaljevanje prve zgodbe ter Arthura Schnitz-lerja »V jutranjem mraku«, bi lahko imeli pomisleke. Prva zgodba, ki jo avtor sam naziva »zgodba brez dejanja«, je res brez dejanja. Podeželski učitelj išče v Berlinu svojega tovariša izza dijaških let. Najde ga mrtvega, in ko ga pokopljejo, se učitelj vrne domov, k svoji dobri in skromni ženi ln sinu. — V drugem delu te zgodbe istemu učitelju umre žena, njega pa premestijo v Berlin. Tam se seznani s prostitutko, a katero začne živeti. Medseboj-' no al grenita življenje, se prepirata in pretepata, dokler končno obupani učitelj ne skoči v vodo. Schnitzler pripoveduje v
I svoji noveli o mladem poročniku, ki aa ja J pri igranju zadolžil za večjo vsoto denar, ja, ln ker ne more do določenega dne poravnati dolga, se ubije. V noveli Je prav dobro prikazana igralska strast. (d.)
»življenje in »vet« prinaša v pravkar izlšll 5. številki na naslovni strani satirično risbo H. Smrekarja »Kje je Ivan Cankar?«, na uvodnem mestu pa članek »Nastanek letnih časov«. Nato se vrste tile prispevki: Ideje (Ignac Koprivec), Niet-zschejeva umobolnost (dr. Pavel Karlin), Take so (vesela igra, Cvetko Golar), Kemija v talni gradnji (Miroslav Adlešič), Alblon, verolomen ali zvest (A. D.), Tipična ameriška družina, Vrhnika (grafična študija E. Justina), Parcela 32 (roman Ernesta Pferochona), Onečaščenje gledališča (dr. F. G.), Ognjeniki vplivajo na vreme, Ženska osamosvojitev, Idiot — milijonar. Mali obzornik, Naš pes, Pisan je svet. »življenje in svet« izdaja in urejuje novinar ln pisatelj Ivan Podržaj v Ljubljani. Posamezni zvezki stanejo 3 din. Naroča se v Ljubljani, Aleševčeva ul. 16.
Prvo preplavan je JC lige v Ljubljani po daljšem presledku, izpolnjenem s skrbjo za tečaje češkega jezika ln z akcijo za češke begunce, je bilo 2. t. m. v verandnl dvorani Unlona. Liga ga je priredila skupno
s Slovanskim klubom. Predavanja ja bilo prav dobro obiskano in predsednik dr. Egon Star* J« lahko v svojem otvoritvenem govoru ugotovil razveseljivo dejstvo, da vzlic vsej »novi stvarnosti« ln spremenjenim razmeram kličejo stare ideje ln vzajemnostnl ideali k nadaljevanju dela za češko - slovaško - jugoslovansko bratstvo. Ugledni predavatelj, unlv. prof. prelat dr. Fran Grivec je v svojih Izvajanjih pokazal tradicijo verskega ln a tem tudi splošno kulturnega zbliževanja med slovanskim severom in jugom v dobi solunskih bratov, slovanskih apostolov. Predavatelj je a podrobnim poznanjem njune dobe ln kulturne dediščine orisal roman teh stikov med slovanskimi narodi ln pokazal, da sta genialna Grka iz Soluna stremela po vseslo-vanskem kulturnem sodelovanju na podlagi narodnega jezika. Posebej Je očrtal vlogo moravskega Velehrada v tej dobi ln po skoraj tisočletnem presledku v 19. stoletju, ko sta izprva Brno ln nato Velehrad postala izhodišče nove clrilmetodi-ske ideje o slovanskem cerkvenem edinstvu. številno občinstvo je z očitnim zanimanjem poslušalo lepa lzvaianja slovenskega raziskovalca cirilometodijske dobe. Prihodnje predavanje JC lige bo gospodarsko-tehnič-nega značaja: predaval bo strokovnjak iz Bratislave.
§ P O K T
Tekme na Pohorju In 10 let MZSP
V nedeljo zvečer bo v Mariboru velik športni večer — Še nekatere podrobnosti o pripravah za tekme
Mariborska zimsko-športna podzveza je dovršila z letošnjim letom desetletnico svojega obstoja. Prvotno so nameravali pr.reditelji tekmovanja ta jubilej slavnostno proslaviti z obširnim jubilejnim sporedom ln slavnostno sejo podzveze v Mariboru. Ker pa bi bila ta proslava zvezana z velikimi stroški, gotovo prevelikimi za blagajne naših športnih organizacij, je uprava zveze sklenila, opustiti to namero, zlasti ker ni bilo gotovo, ako vreme vendarle ne bo prisililo prirediteljev, da tekmovanje odpovejo, ter bi tako nastali za podzvezo samo veliki stroški na račun priprav za to proslavo.
Ker se pa uprava MZSP zaveda, da z organizacijo tekmovanja ni prevzela samo tehnične strani prireditve, temveč tudi družabni del, in ker ve, da bodo mnogo zunanji tekmovalci morali v Mariboru event. dolgo čakati na ugodno železniško zvezo, je sklenila prirediti vsaj prijeten družabni del, in ker ve, da bodo mnogi Godba bo sprejela tekmovalce in goste na mariborskem kolodvoru, ko se bodo vrnili z večernim koroškim vlakom, ter jih spremila na čelu povorke v Grajsko klet. kjer bodo zunanlim gostom in domačinom v prijetni družbi in ob zvokih godbe še prehitro potekli trenutki do odhoda posameznih vlakov.
Glede obiska tekem na Pohorju ln objave rezultatov nam poročalo še:
Avtobus na Pohorje. Do sobote ob 17. bo še sprejemala trgovina Sport-Divfak v Mariboru na Glavnem trgu, tel. 27-12 prijave za vožnjo z avtobusom v Ribnico na Pohorju. Odhod ob pol 6. uri zjutraj v nedeljo z Grajskega trga, pri dovoljnem številu intpresentov bo vozil avtobus tudi v soboto. Cena vožnje v obe smeri din 35.
Objava rezultatov v Mariboru. Glavna pisarna smuškega državnega prvenstva bo v stalni telefonski zvezi z vodstvom tekmovanja v Ribnici na Pohorju ter bo tako tudi oba dneva že v zgodnjih popoldanskih urah dobila rezultate tekmovanj, ki jih bo nato objavila v omarici SPD Maribor na kavarni »Astoriji«.
Radio poročila o tekmovanju. Vodstvo tekmovanja za državno prvenstvo pri MZSP je stopilo v zvezo z ljubljansko radijsko oddajnico zaradi objavljanja poročil o tekmovanju. Ker ne dvomimo, da bo ljubljanska oddajnica pristala na to, opozarjamo čitatelje lista že sedaj na sobotna in nedeljska večerna športna poročila ljubljanske radijske oddajnice.
Hubert He'm na Pohorju. Včeraj opoldne je dospel v Marbor tudi naš odlični alpski smučar Hubert Heim, ki bo po nad vse častnih uspehih v tujini tekmoval doma za državno prvenstvo. Ni izključeno, da bomo imeli na startu tudi njegovega rojaka Cirila Pračka, ki mu doslej Se ni uspelo dobiti dopusta za potovanje v Ribnico na Pohorju. Na vsak način je letošnje državno prvenstvo s Heimovo prisot-nostio mnogo pridobilo na privlačnosti. On je obenem glavni tekmec za naslov držav-
nega prvaka, precejšnje šanse pa je treba rezervirati tudi Žnidarju ln žvanu, ki sta tudi letos nastopala na močnih konkuren-cah doma in v tujini ter poleg njih domačinu Miranu Cizlju.
Polovična vozni na za udeležence tekmovanja. Polovična voznina velja tudi za tekmovalce in goste iz Maribora in ostalih krajev v Dravski dolini, ako izpolnijo za to predpisane formalnosti. Žigosanje železniških legitimacij K-13 bo v Senjorjevem domu do 7. marca, v Mariboru pa od 3. do 5. marca v pisarni smučarskega državnega prvenstva na Slomškovem trgu 11 (Mestni turistični urad), od 6. do 7. marca pa pri »Putniku* v uradnih urah ter na kolodvoru pri odhodu vseh vlakov, žigosanje na Senjorjevem domu bo brezplačno, v Mariboru pa bo treba plačati pristojbino din 5.
Damska tekma
na Rožci
Danes In jutri za drž- prvenstvo v alpski kombinaciji
Z izvedbo prvih damskih tekem za drž. prvenstvo v alpski kombinaciji je storil JZSS velik ln zelo potreben korak za razvoj smučarskega športa v naši državi. Drugod, kjer nimajo tekmovalcev kakor so naš Smolej. Praček in Se cela vrsta ostalih. imajo obenem s takšnimi tudi vrsto tekmovalk, katerim naša dekleta Se dolgo ne bodo mogla biti kos. Toda ne primanjkuje dobrih ln korajžnih smučark, pač pa dozdaj zanje ai bilo tekem, da bi bile na njih pridobile potrebno znanje in se uveljavite tudi v športnem smučarstvu.
Mnogo se ugiba, katera bo jutri najboljša v obeh alpskih disciplinah in če računi na papirju kaj držijo, si bo ta naslov prvič priborila sestra našega odličnega smučarja Erika Heimova z Jesenic, ali pa sestra našega najboljšega slalomlsta Lojzka Pračkova, tudi z Jesenic. Toda pri vseh tekmah so mogoča presenečenja ln nazadnje ni izključeno, da bo ta naslov odSel v Ljubljano ali celo v Beograd. Saj ae Beograjčanke letos bolje spoznajo na Rožci kakor na promenadi v prestolnici. Povrh tega pa še ves čas pridno vežbajo na terenu, medtem ko morajo naše — ker ne utegnejo — čakati na tekmo doma.
Tekme bodo danes in jutri v dopoldanskih urah na Rožci nad Jesenicami.
Ker je Rožca sedaj lahko dostopna tudi nesmučarjem, vabijo prireditelji vse prijatelje športa in pomladanskega sonca, naj v teh dveh dnevih pohitijo na Rožco. Ska-laškl dom tamkaj je pripravljen, da »prejme pod svojo streho vse lačne in žejne smučarje in turiste.
★
Tekme za mladinsko smučarsko prvenstvo bodo danes in jutri v Planici, na Pokljuki pa ho jutri tudi tekmovanje za prvenstvo LZSP v klasični kombinacijL
Nogometna nedelja na veliko
Popoln ligaški spored in kopica ostalih tekem
Komaj smo se prav zavedli in le za silo odpravili smučarski spored, je že prišel marc in spet je treba na delo našim nogometašem.
Najprej ln popolnoma zares so prišli na vrsto ligaši, ki jih čaka jutri pravo in popolno kolo v državnem prvenstvu, za naslov letošnjega najboljšega kluba v državi. V veliki družbi vseh dvanajst h je to nedeljo ena je nazadnje morala biti, toda jutrišnja je žal prva taka v letošnjem letu težko zadelo našo Ljubljano, ki mora na prvo pot, k dobremu Hajduku v vroči Split. Ko smo cenili njene sile v zadnj'h dveh tekmah. smo se že naprej bali. kako bo s to stvarjo. Zdaj so že odšli in jutri zvečer bomo govorili ln pisali dalje.
Toda tudi mnogi ostali naSl klubi Imajo jutri zadnji prost termin pred prvenstvenimi nastopi Zato je razumljivo, da so sklenili izvesti čim več dobrih treningov in zadnlič preizkusiti svoje moči, da bi lahko uspešno startali v pomladansko sezono. Na sporedu je več prijateljskih in pokalnih tekem.
Celjani v Ljubljani
Ob 15. na igrišču Jadrana
Za zadnji trening in preizkušnjo moštva pred začetkom podsaveznega prvenstva je Jadran Izbral moštvo SK Celja. Domače moštvo čaka v Se preostalih treh tekmah z enako plasiranlmi nasprotniki težka naloga, prebiti ae v finale tekmovanj za prvaka podsaveza. Dečki bodo gotovo napeli vse sile. da zmagajo. Tudi gostje, med celjskimi klubi najmočnejši, so nasprotnik, ki bo skušal opravičiti svoj dober glas ter se
z uspehom predstaviti publiki, ki skoraj nima pr.like videti na naših igriščih celjske nogometaše.
Tekma s predtekmo ob 13.30 bo jutri na Igrišču SK Jadrana v Koleziji s pričetkom ob 15.
Reka—Ljubljana
Ob 15.30 na igrišču Reke
Nekateri poreko morda: Reka I in Reka H. Saj bodo igrali pri Ljubljani tudi Jež, Legat, Cankar in Pihlič, nekdanji stebri Reke. Vodstvo kluba je takoj poskrbelo, da so bile vrzeli še v pretekli sezoni izpolnjene. In prav ta okoliščina daje pečat nedeljskemu srečanju. Rečanl bodo namreč dali vse Iz sebe, da dokažejo, da Je moštvo ostalo še nadalje na prejšnji višini.
Ljubljana pošlje na igrišče Reke svojo mlado gardo, že omenjeni Štirje Igralci, ln eako velja za ostalo moStvo, ao že branili čast svojega kluba v ligašklh srečanjih, pa je zato razumljivo, da bo publika spričo visoke kvalitete obeh nasprotnikov prišla gotovo na svoj račun.
Tekma bo na igrišču Reke ob Tržaški cesti z začetkom ob pol 16. V pred tekmi bosta nastopili Reka n in Slavija.
Ostali del sporeda bodo izpolnile tekme, ki jih je LNP razvrstil takole:
V	KRANJU: Kranj : Bratstvo ob 15. na igrišču Kranja;
V	MARIBORU: železničar t Maribor Ob 15.30 na igrišču železničarja;
V	CELJU: Olimp i Amater ob 14.80 na igrišču Olimpa. V Celju bo razen tega ob 10.30 na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med Rapidom in Atletiki. V predtekml bosta nastopili komb. rezervi SK štor in Atletikov,
r-*--.-vi.
I Smučarska štafeta* tekma aa 4X1» km
• v Mojstrani odpovedana. Zaradi nastopa močnega Juga so se snežne razmere toliko poslabšale, da se razpisana stafetna tekma jutri v nedeljo ne mote Izvesti. Prosimo, da klubi vzamejo to objavo na znanje. SmK Dovje Mojstrana.
SK Mars. V nedeljo se odigra tekma za trening med garnituro A ln B. Zato pozi« vam vae igralce I. ln Junlorskega moštva, da se z opremo javijo ob 10. v garderobi. Opozarjam Gvardljančlča in Vidica Se posebej. Tekma bo med skupinama A in B na IgriSču Ilirije s priče tkom ob 10.30. llar čelnik.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjam vse Igralce na nedeljske dopoldanske in popoldanske treninge odn. prijateljske tekme. Udeležba strogo obvezna za vse določene. Posebno se opozarjata br. Svetica ln R har. Podrobnejša obvestila na običajnih mestih. Načelnik.
Iz SK Ljubljane. Jutri Igramo z Reko na njenem igrišču prijateljsko tekmo. Postava moštva na običajnem mestu.
SK Ljubljana prosi dobrotnika, ki bi bil voljan prevzeti na hrano brezposelnega aktivnega člana-nogometaša. Blagohotna sporočila naj se dostavijo na naslov kluba: Beethovnova ul. 9-L
Novo društvo. Med prijatelji mariborskega SK železničarja se je sprožila misel, da bi se ustanovilo »Društvo prijateljev SK železničarja«. Novo društvo, katerega ustanovni občni zbor bo jutri ob 10. dop. na klubovem stadionu ob Tržaški cesti, naj bi zbiralo gmotna sredstva ki bi se uporabljala v klubove propagandne namene ln naj bi omogočila, da bi omenjeni klub lahko nemoteno izvrševal svoje težke naloge pri telesnem vzgajanju mladine. Predsednik pripravljalnega odbora je inž. Dra-golj Nešič. tajnik pa Josip Blažič.
SK Grafika. Drevi ob 20. bo v gostilni Mencinger, Smartinska cesta, prijateljski sestanek vseh naših igralcev. Na ta sestanek so vabljeni tudi podporni člani in naši prijatelji, da skupaj zaključimo preteklo poslovno dobo klubovega delovanja. Obvestite se med seboj!
DKSK Edinstvo obvešča članstvo In ostale športnike, da je za 4. marca napovedani I. kolesarski ples preložen nepreklicno za 11. marca pri Mikliču. (—)
Naše gledališče
D B A M A
Sobota. 4.: Prevara. Premiera. Premierskl
abonma.	„ , ,
Nedelja, 5. ob 15.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20.: žene na Niska-vuoriju Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6.: Potovanje v Benetke. B. Torek, 7.: Zaprto.
premiera izvirne slovenske drame »Prevara«, ki jo je napisal član mariborskega gledališča Lojze Standeker, bo drevi za premierskl abonma. Ljudska drama, ki je zajeta neposredno iz življenja štajerskih kmetov, spada po svoji osnovi med idejno Izredno posrečeno zgrajene slovenske drame. Vodilna misel dela Je, da je vse, kar Je zgrajeno na prevari, trhlo ln ničevo in da se prej aH sle'- zruši samo po sebi. Glavne vloge bodo igrali: Potokar, M. Boltar-jeva, presetnik in Vida Juvanova. Režija Je Kreftova Inscenator: inž. Franz. Opozarjamo, da bo avtor na premieri navzoč.
O P E B A
Sobota. 4. cb pol 20.: Lohengrin. Izven. Nedelja 5. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20.11 Jesenski manevri. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Zaprto. (Gostovanje v Celjus Trubadur). Wagnerjevo opero »Lohengrin« bodo peli drevi ob pol 20. na kar Se prav posebno opozarjamo, v sledeči zasedbi: Lohengrin Franci, Elza Vidalljeva, Ortruda Kogeje-va. Kralj Betetto, Telramund Primožič, ki Je prevzel to vlogo zaradi nenadne obolelosti g. Janka, klicar Dolničar. Dirigent: dr. švara, režiser: Primožič. Predstava bo izven abonmaja. Na današnjo predstavo opozarjamo predvsem občinstvo izven Ljubljane, ki Ima radi ugodnih železniških in avtobusnih zvez priliko videti eno najboljših opernih predstav, ki se odlikuje po velikih ansamblih ln slikovitih scenah. Konec bo 10 minut po 23. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 4. ob 20 15.: Peč. Nedelja, 5. ob 16.: Pepelka. Ob 20.15.5 Peč.	t
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. ob 20.: Prodana nevesta. D. Nedelja, 5. ob 15.: Bocaccio. Gostovanje g. Povheta. Znižane cene. Ob 20.: Av-tomelody. Znižane cene. Zadnjič,
Sobota 4. marca Ljubljana 12: Pester program s ploSft.
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: PloSča. — 14: Napovedi. — 17: OtroSka ura: Nadaljevanje mladinske povesti in dogodivščine Mikl-mišk (članice Nar. gled.). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester.— 18.40: Organizacija in program Zveze bojevnikov (prof» M. Ralaj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Knjiga in čitatelji v južni Srbiji v XIX. stoletju.
—	19-50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar). — 20 30: O klobasuh ln drugih reu čeh (kmečki pisan večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba Radijskega orkestra.
Beograd 16.45: PlcSče in narodna glas.
ba. — 20: Narodne pestmi. — 22.30: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22-20: Plesna muzika. — Praga 19.25: Vojaška godba. — 20: Vesela mu-zika. — 21.10: Ljubezen na potovanju. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Pester glas-beni spored. — 23.15: Plošče. Sofija 16.80; Lahka in komorna glasba. — 19: Mandoline in petje. — 19.50: Beethovnove sona. te. — 20.55: Mešan koncertni program.
—	21-45: Lahka godba ln plea — Dunaj 12: Mali orkester. — 17: Glasba po željah.
—	18: Ure z godba — 18.55: Komorna glasba. — 20.10: Smučarski večer. — 22.35: Sobotno rajanje. — 24: Lahka glasba. — Berlin 19: Operne melcdlje. — 20.10: Berlinska učenost — 22.80: Nočni koncert in ples. — Mtinchen 10: Iz zvočnih filmov. — 20.10: Mttnchenski humor.
—	22.20: Sobotni plea. — Pari« 19: Klavir ln godalni orkester. — 20: Pester T*> čer* — 33.45: Zvočna igra in ples, .

L. WEVDEKs
12
Roman o Franca Ferdinanda
L	(Avtoriziran prevod)
Karel Ludvik načeloma ni imel pomislekov proti novi ženitvi, a tokrat je hotel biti previdnejši. In-fantka Marija Terezija je bila hči moža, ki je bil uropal portugalski prestol; velesile so bile slovesno protestirale proti temu ropu. Karel Ludvik se je natanko poučil o rodbini mladenke, ki mu je bila namenjena za tretjo ženo. Zvedel je strašne reči. Princesin oče se ni bil le z ropom polastil prestola; vso kratko dobo svojega vladanja je divjal kakor blazen ter ugonobil petnajst tisoč ljudi, morda celo več, kakor so trdila nekatera poročila. Tudi konec njegovega vladanja je bil jako neslaven: po porazu svojih mezdniških čet je bil podpisal kapitulacij-Sko pogodbo, ki mu je zagotavljala rento 375.000 frankov. Don Miguel je bil leta 1866. umrl; kdo ve, ali ni njegova okrutnost, njegova brezvestnost, njegova branjevska duša živela v otrocih? Karel Ludvik se je zgrozil pred zvezo z ženo, ki mu ni bila po srcu, ter izrekel svoje pomisleke odločneje, nego je bila njegova navada. Nadvojvodinja Zofija ni priznala sinovih ugovorov. »Ali ti je znano«, ga je vprašala, »da je imel tudi oče tvoje druge žene, ki ga drhal imenuje ,re Bomba', kar najslabši sloves?« Nadvojvodi ni bilo znano. »In vendar«, je rekla nadvojvodinja, »vendar je bila Marija Anunciata izvrstna žena, vrla žena, in ti je podarila štiri otroke. Škoda, da je umrla tako mlada.« V vnetem prizadevanju, da bi uresničila svoj načrt, je nadvojvodinja Zofija ta mah pozabila, kako krivo in zavidno je še nedavno tega
gledala na Marijo Anunciato.	da pride maja meseca nova mama. A maja meseca,
»Ti si napeljala zvezo z njo«, je odvrnil Karel | tik pred določenim rokom svatbe, je stara nad- j
Ludvig, »a bogme ne vem, ali Je bila izbera prava.
Bojim se, da ne. Nič kaj srečen nisem bil z njo.«
»Ker je bila bolna. Tvoja bodoča je drugačnega kova. Zdrava kakor riba. Pametno, čilo, jezgro šestnajstletno dekle. Vesel bodi, če jo dobiš. Konec koncev si v primeri z njo že star osel. Štirideset let ti bo kmalu. Na kolenih lahko zahvališ Boga, da te vzame. Kdaj bo konec tvojega žalovanja?«
»Maja meseca.«
»Torej počakamo do maja. Maja meseca se oženiš.«
Njegovi ugovori so le podvojili odločnost stare nadvojvodinje. Obiskala je s Karlom Ludvikom gradič Kleinheubach. Tam je skromno živela voj-vodinja-vdova Adelajda Braganška s svojimi sedmimi otroci, infantom Miguelom in šestorico hčera, ki jih je imela z bivšim kraljem Miguelom že po njegovem petdesetem letu. Izmed teh hčera je bila samo najstarejša, Marija das Neves, omožena. Šestnajstletna infantka Marija Terezija je bila mlajšim sestricam druga mati. Nadvojvodi je ugajala njena skromna, nevsiljiva razumnost. Ugajalo mu je tudi to, da ni bila princesa ne lepa ne grda. Najbolj mu je pa ugajalo, da ga vzlic veliki raz-"iki let ni spoštovala kakor strica. Ljubila je otroke, nekaj ur zaporedoma ji je moral pripovedovati o svojih otrocih; ni se ga naveličala poslušati.
Ta čas, ko je on, že na pol odločen, sedel v krogu mladih deklet, je v malem salonu nadvojvodinja Zofija osrečila ovdovelo vojvodinjo-vdovo Braganško z obljubo, da bo svatba maja meseca. Štiridesetletni vdovi je obraz kar sijal. Šestorica hčera, ki niso imele denarja, je bila velika skrb njenega življenja. »Zdaj mi ostanejo samo še štiri«, je mislila sama pri sebi.
Zenitno ponudbo so sestavili. Prenovili so palačo nadvojvode Karla Ludvika ob Favoritski cesti na Dunaju. Nadvojvoda je svojim otrokom povedal,
vojvodinja Zofija obolela; dne 28. maja je umrla, in svatbo so morali preložiti.
Šele naslednje leto je nadvojvoda Karel Ludvik privedel otrokom mačeho. Niti osemnajst let ji ni še bilo.
»Lepo ravnaj z njimi, do zdaj jim ni bilo dobro, njihova mati je bila kakor mačeha«, je odkritosrčno rekel nadvojvoda.
»Ne mačeha, mati jim hočem biti«, je odgovorila pametna Marija Terezija.
Mačeha
Teden dni po svatbi je Karel Ludvik dopolnil štirideset let. »Tega rojstnega dne prav za prav ne bi smel praznovati«, je rekla, ko ga je mlada nadvojvodinja tisto jutro objela; »sicer sem še mlad, a vendar toliko starejši od tebe!« — »Le pazi se, čez deset let boš mlajši od mene, moški si toliko dalj časa ohranite mladost«, je dejala in se namenila, da mu ne bo nikoli pokazala, česar se sam menda ni zavedal: da je že star kakor svet. Smilil se ji je. Marija Terezija je takoj spoznala, da je otročji človek. Spoznala je to, čeprav je bila sama skoraj še otrok. Komaj osemnajstletna Marija Terezija je videla v njem hkratu dete in starca. Plava brada in redki lasje so mu že začenjali si veti. Dajala mu je, da je počival ob njenih mladih dekliških prsih kakor starec, kakor dete, ki leži pri materi.
Nadomestovati zapuščenim otrokom mater: v tem poklicu je bila zdavnaj izkušena in izurjena. V Kleinheubachu je bila že z dvanajstimi leti hišna mamica. Njena mati, ki se je bila dvajsetletna poročila s petdesetletnim bivšim portugalskim kraljem, je ljubila samo Boga in sovražila svet. Petdesetletni mož, ki je bil sedemnajst let pred ženit vi j o izgubil uropani prestol in si ni bil rešil niti nezakonito prisvojenega kraljevskega naslova, ni bil za nobeno drugo rabo kakor za to, da je delal otroke. Žena, izčrpana od neprestane nosečnosti je bila postala po desetletnem zakonu, črtilka
človeškega rodu. Kako naj se iznebi tolikih deklet? Šest otrok ji je bilo v breme, ena pa, tretje-rojena Marija Terezija, ji je bila blagoslov in edina opora. Dvanajstletna Marija Terezija je bila vzela mater in vse otroke, starejše in mlajše, v svoje varstvo ter s pičlimi sredstvi, ki jih je nekdanja vladajoča kraljevsko portugalska veja braganške-ga rodu še imela po očetovi smrti, čudežno rešila svojce poloma. Mlado dekletce je nadomestovalo bratu in sestram, starejšim kakor mlajšim, mater in vzgojiteljico. Na vseh dvorih, ki so se norčevali iz tesnih razmer kleinheubaških prebivalcev, so s spoštovanjem govorili o vrlinah infantke Marije Terezije. Zato je bila pametna nadvojvodinja Zofija izbrala to mlado dekle za tretjo ženo nadvojvode Karla Ludvika.
Novoporočenka je prenesla ljubezen do brata in sestra, ki jim je nadomestovala mater, na moževe otroke. Marija Terezija je bila samo osem let starejša od svojega najstarejšega pastorka Franca Ferdinanda; a te primeroma majhne razlike let se ni zavedel Franc Ferdinand ne zdaj ne pozneje. Našla je njega, njegovega brata in njegovo sestrico telesno zaostale in malo bistre. To je ni žalostilo. V odgoji teh štirih otrok je videla krasno nalogo, nalogo svojega življenja. Ni si želela, da bi imela sama otroke — vsaj zdaj še ne. In ker je mislila, da se je poročila s starim možem, toliko da ne s starcem, se je namenila, da bo svojim štirim pastorkom prava mati.
Pogumno, radostno, z vsem močmi in vsem srcem se je vdala tej novi nalogi. Ljubila je svojo novo nalogo, kakor je nekdaj ljubila prejšnjo, a nova jo je še bolj osrečevala, zato, ker je bila najtežja, ki jo je moglo vzeti nase komaj osemnajst-letno dekle. Marija Terezija je potrebovala vso moč svojega srca, da je mogla biti srečna ob strani moža, ki ni bil otrok, temveč starec in dete, in je kaj kmalu spoznala tudi zavratnost usode, ki jo je si?ila biti štirim otrokom mati, ne da bi bila sama rodila otroka.
MALI OGLASI
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Gostilna Putrich
priredi danes in jutri domačo zabavo s plesom. Iz-borna vina, gorka in mrzla jedila. Vabljeni.
4281-18
Pletilje
za fino ročno pletenje — iščem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
4269
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Stenotipistko
S perfektnim znaniem slovenske in nemške steno' grafije, išče večje industrijsko podjetje. Služba je dobra in stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrija«.
4242-1
Ključavničarja
- strugarja
In ključavničarja s šoferskim izpitom sprejme Motvoz, Grosuplje.
4176-1
Vrtnarja
treznega in izvežbanega v vseh panogah vrtnarstva, iščem za takoj do ca 15. oktobra. Ponudbe z navedbo službovanja, mesečnega tahtevka in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«.
4199-1
Pisarniško moč
•amsko, verzirano v trgovini z mehkim lesom, s prakso in perfektnim znanjem »lovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, iščem. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, — mesečnega zahtevka in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Nakup in prodaja«,
4198-1
Raznašalko
pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4272-1
Pošteno služkinjo
inažno in hitro, iščem. — Gajeva 6-V., desno.
4315-1
Dva mlajša gospoda
potrebujemo kot manekena (predvajalca) za veliko mod no revijo. Potreben je dober nastop, okretnost in lepa pojava. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4312-1
Natakarico
za kavarno sprejmem. IstO' tam sprejmem tudi pomoč slaščičarju, ki ie izvežban v delu. Naslov v vseh pO' slovalnicah Jutra.
4307-
Službe išče
Vcaka besede 50 par da vek 8 din. za šlfm ali dajanje naslova 5 din nalmanjšl znesek 12 diD
čevljarski
pomočnik
priden, želi službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4240-2
Brivski pomočnik
dober delavec, bubi-strižec, vojaščine prost, želi spre meniti službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Br-vec«.
4178-2
Samostojna gospa
solidna, srednjih let, z naj boljšimi priporočili in gostilniško koncesijo, — išče primerne zaposlitve gospo' dinje, natakarice ali sobarice Samo v pošteno hišo, Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »V pošteno hišo«.
4138-2
mamam
Vajenci (ke)
................................................................
Beseda 1 din. davek 3 din. za Šifro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din.
Učenko
sprejme trgovina ročnih del, Toni Jager, Ljubljana, — Kongresni trg 10,
4282-44
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, sprejmem s 3—4 raz-ledi meščanske šole od poštenih staršev. Prednost imajo 30 km od Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Stev. 89«.
4213-44
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »MARA«, izdelovalnica no gavic in pletenin, Maribor.
123-3
G. Th. ttotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Potniki
Beseda i din. davek din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmanj šl znespfc 17 din
Za Ljubljano,
Maribor
in druge kraje Slovenije — iščemo prodajalce za domač proizvod, svetovno odlikovane ognjegasne aparate. »OBRANA«, Zagreb, Gun duličeva 9.	—
4270-S
Stalno namestitev
v svojstvu krajevnih zastopnikov, kakor tudi zunanjih uradnikov dobijo sposobne, marljive osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za> varovalnica«.
4165-5
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj SI znesek 17 din
Moško kolo
prvovrstne znamke in motorno kolo 350 ccm. šport typa, zelo poceni naprodaj. Likaj niča, Ljubljana, Vegova 12.	4313-11
Zaupnike
za Dolenjsko in Štajersko išče solidno podietie. Lep postianski zaslužek za ljudi, ki imajo kakšne opravke po vaseh. — Ponudbe pod šifro »Mimogrede 400« na ogl. odd. Jutra.
4078-5
Radio
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Radio aparat
dobro ohranjen, poceni prodam, Gregorčičeva ul. 17 c IV. nadstr.
4314-9
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 1ln, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din
Starinska kredenca
orehova, sobna, z vložki, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4239-6
Presto kolesa
večletna tovarniška garancija. Na ugodne obroke. Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgO' vina, Tyrševa c. 33 (na sproti Gospodarske zveze).
4139-H
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj ši znesek 17 din
Družabnico
ki bi izplačala dosedanjega družabnika radi starosti — išče hotelu samec Potreben kapital do 180.000 din. — Hotel je na morju na prometnem kram, odprt skozi vse leto. Najemnina nizka. Strokovno znanje nepotrebno Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Kompanjonica«.
4103-16
Na morju
v prometnem kraju, prodan-' radi odhoda celokupni in ventar hotela. Hotel je do bro uveden in vse leto od prt. Kupec more napraviti novo pogodbo z lastnikom za 5 do 10 let. Potreben k?pital do 160.000 din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Morje.«
4046-6
Radio Telefunken
moško kolo in lovsko puško na kroglo, vse v najboljšem stanju, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4184 6
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za Šifro al) dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din
Psa ovčarja
čistokrvnega, kupimo. Tovarna Lutz, Ljubljana VII, 4308-27
EBH3BHB
100
Poredna nečaka sta vtaknila spečemu stricu igračo v usta. Kadar je kapitan Kozlostrelec izdihnil zrak, se je mehur napel in piščalka je zažvižgala: »Fiii!« Kadar ga je potegnil vase, se je mehur scvrknil, in piščalka je žalostno zahreščala: »Frrr!« Stvar je bila sama po sebi presmešna, še smešnejša se je pa zdela nagajivcema, ki sta se od smeha Tvijala in tolkla po kolenih.
Beseda 1 din, davek j din za šifro al) dajanje naslova 5 din. naj mam š« znesek 17 din
Motorno kolo
dobro ohranjeno 200 do 300 ccm kupim po priložnostni ceni. Pismene ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra.
4274-10
Osebni avto
ugodno prodam. Vprašati: Tyrševa c. 73.
4309-10
KI f ŠE JE'
ENO , VECBA&VNE
JUfiOOHAflKA
SVPEMANAM
Lokali
Seseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje laslova 5 din, najmanl ši znesek 17 din
Mlekarno
ugodno prodam radi odpo-tovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4283-19
Delavnico
lepo, suho, in svetlo, za mirno in čisto obrt, v hiši industrijski tok, na razpolago telefon in izložbeno okno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah fi:tra.
4276-19
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj či znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
parketirano, oddam za 1. mai na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23.
4279-21
V novi hiši
6 stanovani, dvosobnih, kabinet kopalnica, tri stanovanja soba, kabinet, plin, komfort, oddamo za junij. Poizve se Resljeva 13-1.. desno.	4248-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Komfortno
stanovanie
dvosobno, z vsemi pritikli-nami, za maj. junij, išče samostojen boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje s kabinetom«.	4321-21«
Jvosob. stanovanje
s pritiklinami, iščem za maj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Maj 39.
4124 21«
Uli
Beseda l din davek j din. za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj S) znesek 17 din
Večjo prazno sobo
iščem za takoj blizu kolodvora. Naslov: Resljeva 13. I., desno.
4249-23a
Dražbe
Beseda I din. davek 3 din za Slfro al) dajanje naslova S din. najmanj 81 znesek 17 din
Dražba lesa
Začasna driavna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29 oktobra št. 24-1., proda dne 20. marca 1939 na javni dražbi ca 590 kub. m iglastega tehničnega lesa na panju iz razlaščenih gozdov pri Straži. Dražba se bo vršila pri Sumski upravi v Striži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi v Straži.
4233-32
CONTINENTAL
Sobo odda
Beseda l din, davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam, šmar-tinska c. 10.
4275-23
Opremljeno sobo
v mestu, takoj oddam gospodu Naslov v vseh poslo-
valnicah Jutra.
4258-23
Restavracijo
ali gostiln c
vzamem v najem. Ponudbe pod »Tudi na deželi« na ogl. odd. Jutra.
4263-19
Lokal za skladišče
ali mirno obrt, oddam v Gosposki ulici št. 4. Vprašati je pri hišnici.
Manufakturno
trgovino
dobro vpeljano, na prometni točki v Mariboru, takoj prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »250.000<l.
4214-19
Posest
Hiše
trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugo den nakup Pristavec Franio. real pisarna, Liubliana Er lavčeva e 4a	96-20
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, oddam samo boljši stalno nameščeni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4261-23
Sobico
opremljeno, z vhodom iz veže takoj oddam. Rožna ulica 19.
4265-23
Opremljeno sobo
oddam poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4224-23
neaeCnc pc Din 200 «a državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrtnjska 30.
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
L
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59.
Dolgoletna beograjska trgovska agentura
s prvovrstnimi svetovnimi inozemskimi zastopstvi
ELEKTRO TEHNIČNE, STROJNE IN METALURGIČNE STROKE,
odlično vpeljana za državne nabave, v veletrgovini ter industriji, želi razširiti svoje poslovanje s tem — da sprejme tudi
ZASTOPSTVA DOMAČE INDUSTRIJE.
Cenjene ponudbe na naslov: Agentura, Beograd, pošt. pret. 483.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli!
Dobro obrit« dobne volje!
IaSč. znamka
ROTBART
Iz življenja na deželi
PTUJ. Zvočni kino predvaja drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri prekrasen, barvast film »Snegulčica in 7 škratov«. Kot dodatek Foxov žurnal. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« bo predvajal v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 uri glasbeni veletflm »Marionete«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. V ponedeljek in torek, obakrat ob 20-15 po izredno znižanih cenah din 1 — 5, razkošen film, poln humorja in ljubezni »Kraljevi ujetnik«. (_)
TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri v nedeljo velefilm (»Old Chiigaga«) »Chigago v plamenu«. (—)
KRANJ. Slovenska služba božja bo v nedeljo 5. t. m. ob 11. v sokolski garderobi v Narodnem domu v Kranju za vernike narodne starokatoliške cerkve.
LJUTOMER. Kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Divji lovec« po gla-sovitem Ganghoferjevem romanu. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 11. in 12. t m. (_)
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri veliki film »Flirt«. v glavni vlogi žena z tisoč obrazi: Katarin« Hetpburn (—)
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ln jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer v nedeljo tudi ob 3. pop. velefilm »Tango Noturno« s Polo Negri v gl. vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in risan film »Bonzo v pragozdu«. — Sledi »Veliki refren«. (—)
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ln jutri popoldne in zvečer film »Ben-Hur«. (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ln jutri ob običajnih urah film »Elefant Boy«. Za dodatek Para-moumtov zvočni tednik.
bo Podzemeljski prostori bodo ustrezali vsem zahtevam sodobne higiene, čakalnici je pa tudi v estetskem pogledu sicer preprosto, vendar pa prav prikupno poslopje. Prihodnje leto pride na vrsto poslopje ob vhodu v Tivoli s stranišči, čuvajnico in trafiko,nadalje stranišče s čakalnico pri sv. Križu, podzemeljsko stranišče na Ajdovščini, stranišča ob Celovški cesti in v Zvezdi ter 5 javnih pisoarjev.
Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za
10.000 dinarjev
Za vsako družino najlepša oblačila, -
Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše in najceneje pri
Presker,
Sv. PETRA C. 14.

< SEKIRA J V .. JUTRU" !
Kar Liubliana
še potrebuje
Mes+nJ tehni&ni odbor je že avgusta soglasno sklenil obširen program za zgradbo večjih in manjših modernih javnih stranišč na najvažnejših prostorih mesta, hkrati pa tudi zamenjavo sedanjih stranišč z novimi, boljšimi stavbami
»Službeni list« objavlja razpis del za tramvajsko čakalnico in javno podzemeljsko stranišče na Mas>aTykovi cesti pred kolodvorom. Težaška, zidarska železobetonska in kanalizacijska dela so preračunana na 174.000 din, mizarska dela bodo veljala nad 33.000 din, instalacija vodovoda je preračunana na več ko 38.000 din, ključavničarska dela na 12.500 din in kleparska dela na pičlih 23.800 din. K sedaj razpisanim delom pride pozneje še nekaj drugih del. da bo prepotrebna nova stavba pred kolodvorom veljala blizu 300 000 din.
Pokrita in od treh strani s steklenimi stenami zavarovana čakalnica, kjer bo na sredi tudi trafika adi prodajalnica časnikov, bo imela 34 m dolgo in 4 m široko streho, da ljudem ne bo več treba čakati na dežju in bodo v zaprtem prostoru varni tudi pred vetrom in mrazom. Pod čakalnico bodo pa nekoliko krajši podzemeljski prostori s stopnišči, prostorom za nadzorstvo ter si tremi ženskimi in dvema moškima kloseto-ma in 8 pisoarji. Ker bo mestna občina z zidanjem hitela, dobimo še v letošnji tujski sezoni to pred kolodvorom potrebno zgrad-
Kupimo stiskalnico za vreteno
( ŠPINDELPREŠO )
120-150 ton, rabljeno ali novo. Javiti pismeno »PROPAGANDI« a. d, Beograd, pošt. pret. 409 pod »1117«.
PRODAJTE svoje FOTO-POSNETKE !
Iščemo za priključene nam časopise ln novine stalno zanimive foto-posnetke iz vseh panog. Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 729 na Agence de la Presse 10, rue Pauquet, Pariš (16).
Predčasna onemoglost
Znanstvene. ie anka/uiau da i e u 11 r a »KA-LEFLU1D« sekretarno delovanje vseh žlez. krepi celi organl&m ln uravnoveša živčni sistem, tako da postane človek zopet krepak tn «po-soben za delo ln borbo za svoj obstanek
Brezplačno detajlno literaturo Zahtevajte Beograd Masarykova 9 Mllofl Markovlfi.
»KALE FLUID« se dobiva v lekarnah tn drogerljab.	Reg 8 br 10537/33.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je v četrtek, dne 2. marca t. 1. ob pol 20. uri po dolgotrajni ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dotrpel naš predragi mož, oče, stari oče, tast ln svak, gospod
IVAN SAKSIDA
SODNI URADNIK
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 4. t. m. 17. uri lz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. CELJE, dne 2. marca 1939.
ob
Globoko žalujoči t MARIJA, soproga; VALERIJA por. PLAHUTNTK, hčerka; IVAN, sin; JOŽE PLAHUTNIK, zet; JOžEK In IVANČEK, vnuka in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno uskaruo o. d. kot uskai.M. j» c.an Jeraa — Za InseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani,