Lato ITII., étev. 61 ta lahaja eb 4. gjutraj. a Stane mesečno Din 15 — ; ca inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubllana, Knafiova ulic« štev 5/L Telefon štev. 7», ponoči tud' štev. 34. Ljubljana, nedelja 14. marca 1928 Poštnina pavSalirana. Cena 3 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: LJubljana. PreSernov* ulica St. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek s LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 49s PodruZnlci: Maribor, Barvarska ulica it. I. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda : Ljub« Jana St. 11.84a • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 13. marca. Na izvajanja dr. Žerjava v našem listu glede na painflet ljubljanskega škofa jn gonjo škofovskega časopisja Droti naprednemu tisku odgovarja «Slovenec» z uvodnikom, v jjaterem farizejsko spravlja celo zadevo na izključno versko Dolje ter jo razmotriva s «katoliškega». dejansko na z jezuitskega stališča. Pri tem je «pozabil», da je škofov pamflet naperjen proti «Domovini» ter brani g. Jegliča z izkrivljenimi citati iz — «Jutra». Dvomimo, da bi bila ta metoda baš v prid katoliški veri in cerkvi, kakor smo tudi dvomili, da bi zloraba vere in cerkve v politične namene koristila-katolicizmu. Če pa je to prav škofovemu listu, mora biti seveda tudi nam — vsaj po načelih ljubljanskega škofa. Značilno za «Slovenčevo» pojmovanje katoliške vere je vsekako njegovo vprašanje na dr. Žerjava, ali ;e v skladu s katoliško vero. ako se napada politiko papeža in Vatikana. Mar napada vero. kdor n. pr. kritizira Vatikan, ker nam noče dati slovenskega bogoslužia in ker meni. da slovenski jezik ni vreden, da bi se ž niim občevalo z Bogom? Ali napadamo katoliško vero. če gralamo duhovniške agitatorje, ki jo zlorabljajo v politične namene? Zakaj ne bi smeli žigosati kardinalov in škofov, če ne delajo prav in so škodljivci slovenskih interesov? Ali naj njim na ljubo hvalimo krivico? Lansko leto je napisal v «Vzajemnosti». službenem elasilu katoliškega svečenstva. nek duhovnik naslednje: «B;le so v katoliški Cerkvi mračne dobe. ko so dajali slab zgled celo škofje, kardinali in papeži!» In mi bi niti tega ne smeli grajati, kar lahko graja katoliški duhovnik? Reči moramo, da nam je pač vseeno, ali nas smatra polltikujoča gospoda v škofovi tiskarni za dobre ali slabe katoličane. Saj vemo. kaj je za to gospodo odločilno: ateist, ki ie pristaš SLS. je zanje dober kristjan, nasprotniki klerikalizma so na brezverci. Kako sodijo klerikalni politični kristjani o nas. nam je torej vseeno. Mi smo odgovorni predvsem svoji vesti: zato na bomo tudi v nanrej pobijali zlorabo vsake vere ali cerkve v politične namene. Bolj kot te hinavščine škofovih listov je za javnost zanimivo dejstvo, da se je sedaj ljubljanski škof sam deklariral za šefa SLS. Ce je politika verska zadeva. če škof trdi. da ima vera s politiko «premnogo posla» in če «nadpa-stir» ljubljanske škofije kot tak zagovarja slabo delo poslancev SLS. potem je tudi jasno, da so poslanski mandati politikujočih duhovnikov v popolni odvisnosti od škofa. To se pravi, da se mora politika klerikalne stranke vod ti tako, kakor škoi hoče in kakor škof odloča. Volja ljudstva in interesi ljudstva so pri tem strankarskega pomena, kar v ostalem dokazujejo fakta iz oolitike klerikalnih poslancev, med katerimi je ena tretiina duhovnikov, torej škofovih služabnikov, katerih mandati so odvisni samo od milosti škofa. To stališče se tudi popolnoma strinja z nedavno izjavo klerikalnega poslanca g. Klekla v Narodni skupščini, da se imajo katoliški poslanci-duhovniki pokoriti samo svojemu škofu in da bodo toliko časa poslanci. dokler jim bodo to dovoljevali škofje. ker jim nihče drugi nima ničesar ukazovati, torej tudi ne ljudstvo, ki jih je izvolilo! Že samo iz tega ie videti, kako demagoška in preverantska je klerikalna politika pred volitvami, ko išče zaumnje od ljudstva, po volitvah ga pa še poznati noče. Prav je. da škof in njegovo časopisje tako energično poudarjata, da je politika klerikalne stranke odvisna od dobre in slabe volje škofa, ki da ima edini pravico odločati v takih zadevah. Skof je s tem prevzel slavno odgovornost za skrahirano in ničvredno proti-ljudsko politiko SLS. LjubPanski škof se te odgovornosti tudi zaveda, pa je nato pod lastnim imenom začel braniti ielo duhovnikov-politikov dr. Korošca, dr. Kulovca. a tudi delo drugih klerikalnih poslancev v Narodni skupščini. interesantno je tudi. da pripisuje škofovo časopisje škofu nezmotljivost v tem «odločanju». Nedavno je profesor bogoslovja posl. dr. Hohnjec — ki ni direktno podrejen ljubljanskemu škofu — izjavil, da je samo papež nezmotljiv, ln sicer edinole v verskih zadevah, to je v tolmačenju verskih dogem, nikakor pa ne v kakem drugem vprašanju, najmanj pa seveda v politiki. Po nauku katoliške cerkve torej škofje niso nezmotljivi niti v verskih zadevah, ka) Šele v politiki. Cisto drug. krivoverski nauk pa zastopa časooisie ljubljanskega škofa, ki proglaša nezmotljivost škofa v političnih zadevah, trdeč, da so politični neuspehi SLS verska zadeva, v kateri ima pravico brez ugovora копб-noveljavno odločati sam g. dr. Anton B. Jeglič In nihče drugi. Nam ie prav. da se ie v škofovih li-itih pokazala vsa reakcionarnost in srednjeveška plesnivost klerikalne Za eno milijardo novih kreditov! Prej so štedili po tisočakih, sedaj razsipajo po milijonih. -- Finančni minister se punta. — Radičevci postavljajo pogoje. — Radič proti oblastnim volitvam. Beograd, 13. marca. p. Danes ni zazna, movafl važnejši poli lian. h d-godkov. Zbornica je delovala doptddne ln popoldne. Sejo Je imel le radikaiski odbor, ki je med drugim razpravljaj o pripravah za proslavo Pašiičeve 80-letnice. Juri nadaljuje skupščina s proračunsko debato in pr de na vrsto ministrstvo za pošte in brzojav v ponedeljek pa najbrže poljedelsko m.n -strswo. Mnogo politikov Je danes odpotovalo tz Beograda. Svetozar Pnbičevič se je odpeljal s poslanci. Vilderjem, dr. Krizmaaicm, Božovičem in Vojo Z.yanoviéein v Izbište pri Pančevu, kjer ima jutri sanuistojna demokratska stranka vel k shod. Prosvetni minister Stjepan Raddč je odšel v Bred ob Kolpi, kjer ima ju.ri shed. Dr. Voja Ma-rinkovič se je z nekaterimi demokratskimi poslanci odpeljal v ZagTcb, da pripravi konferenco Davidovičeve Stanke. Vladni krogi še vedno živahno razpravljajo o vladnih predlogih glede naknadnih kreditov. Predlogi glede t-h naknadn h kreditov presegajo milijardo dinarjev. Finančni minister dr. Stojadinovič se od! oč-no postavlja prsti naknadn m kreditom in pravi, da nima zanje kritja, tem bolj, ker gre z velikim pesimizmom še na kritje izdatkov rednega proračuna. Radičevcl vzira jajo pri nekaterih svojih amandnunih, katerih sprejetje poslavljajo za pogoj pri • svojem glasovanju za proračun. Beograd, 13. marca. p. Današnja »Samouprava« objavlja značilen članek, ki d ka-ziije, da mara že glavno rad.kalsko glasilo prepričevati širšo radikalsko Javnost o potreibi, da ostane sedanja koalicija radikalov in radičevcev na vladi. »Samouprava« pravi, da bi državni razlogi zahtevali obremenitev te koalcije čudi, ako bi do-šlo do programatskih razprtij med vladnima skupinama, ker so državni Interesi pred vsemi osebami interesi Ta vladna koalicija mora ostati na vladi zaito, da se čim prej izvede izenačenje zakonodaje, zlasti pa davčna enakopravnost vseh pokrajin v državi članek »S.« se splošno "smatra kot umik one politike, ki je špekulirala na — razpust Beograd, 13. marca- r. Iz zanesljivega vira se doznava kljub sedanj« Radsčevi opreznosti, da deia Radič v vladi proti volitvam v oblastne skupščine. Radič hoče, da ostane to vprašanje odprto in da se vrše prej skupščinske volitve, pri katerih bi mogel odkrito agi tirati za svojo federae-io. Kakor se smatra v političnih krogih, more to vprašanje v načelnem o>ziru Izzvati resne zaipletljaje v vladi. Beograd. 13. marca. p. Včerai Je bi) razdeljen poslancem načrt novega kazenskega zakona. V spremnem pismu zahteva minister pravde, naj se o lem zakonskem predlogu razpravlja v skupščini po skrajšanem postopku. Ekspozè fin. ministra Sto adfrtoviča o rezultatih njegovega potovanfa Včeraj je g. Stojadinovič podal v radikalskem klubu obširno poročilo o svojem potovanju. — Govoril je zelo dolgo, a povedal tem manj. — Vlada ni pripustila nobene debate.... Beograd, 13. marca p. Radikaiski klub je Imel popoldne sejo, za katero je vladalo izredno zanimanje, ker se je pričakovalo, da se bo o poročilu ministra dr. Stojadinoviča, ki ie dal ekspozé o uspehu svojega potovanja v inozemstvo razvila velika debata. Via da pa je sklenila, da se o tem poročilu sploh ne debatira in da se vzame le na znanje. Finančni minister le najprej govoril o važ nosti ureditve naših vojnih dolgov za bodoč nost državnih financ. Naša kraljevina dolgu je Franciji 1800 milijonov frankov. Zedinje-nim državam 83 milijonov dolarjev in Veliki Britaniji 33 milijonov funtov. Finančni minister le utemeljeval potrebo svojega potovanja. da potom osebnih stikov in razgovorov z merodajnimi krogi v Franciji, Angliji in Ameriki uvedemo ureditev teh dolgov. Minister je obrazložil Tazlična stališča glede ureditve medzavezniških dolgov. Na Francoskem le javno mnenje večinoma za to, da se ti dolgovi črtajo. Postavili so se na stališče, da je za svetovne vojne vsakdo zastavil svoje sile. kakor mu je bilo pač mogoče. Eni so dali vojake drugi mornarico in vojni materijal. tretji pa denar. Vse to naj se kompenzira, ker so se vendar vsi borili za skupno stvar. V Ameriki pa so se postavili na stališče, da ie treba povrniti dolgove. ker so prevzeli zavezniki nase obvezno sti mednarodnega značaja, in da bi bi! sicer mednarodni kredit ogrožen. Kake naj se do be nova posojila, ako se stari dolgovi ne plačajo? Na Angleškem so bili poprej za črtanje dolgov. Ker pa mora Velika Britanija sama poravnati svoie obveznosti v Ameriki zato zahteva, da morajo isto storiti tudi nje ni dolžniki. Zahteva, naj ji povrnejo vsaj ono. kar mora sama plačati Zedinienim državam. Vse ie odvisno od stališča Atneri-ke v vprašanju vojnih dolgov, ker so vse druge države njeni dolžniki. Jugoslovenska delegacija je šla v Ameriko, ker smo bili oficijelno povabljeni, naj pridemo v VVashing ton. Trenotek ie bil ugoden, ker sta dosegli v avgustu Belgija in v novembru Italija zelo ugodne pogoje za ureditev svojih dolgov. Tudi naša delegacija je bila prisrčno sprejeta. Ameriška komisija je pokazala mnogo dobre volje in je bila skozi in skozi pravična ln korektna. S popolnim razumevanjem so presodili naše gospodarske razme re. Naše tiskano poročilo predloženo kompe tentnim krogom v VVashingtonu. ie napravi Io Izvrsten utis. V ugodnem smislu so pisali o naših prilikah vsi večji ameriški časopisi. Zato Je smešno trditi, da naša delegacija nI imela uspeha v Ameriki, ko le vendar vso zadevo vodila Izvrstno in popolnoma stro- stranke. Z anas nai se klerikalci nikar ne boje. Ostali bomo še nadalje taki «krivoverci». ki se v političnih stvareh ne bomo pustili komandirati od nobenega škofa in tudi od Vatikana ne. pa naj še tolikrat proglaša politiko za versko zadevo. Smatramo pa slejkoprej. da so škodljivci katoliške cerkve baš tisti farizeji ln bogokletniki. ki istovetijo njene interese z interesi klerikalne stranke. Oni in nihče drugi ni kriv. ako radi političnih neuspehov SLS trpi tudi ugled katoliške cerkve same. Svetopisemski mlinski kamen pristoja vsem politikujo-čim nevrednim duhovnikom, ki vzbuiajo v Sloveniji že toliko let med katoliškimi verniki tako strašno pohujšanje. kovnjaSki. V pogajanjih smo dosegi! zelo mnogo, podrobnosti pa zaenkrat še ne nore mo objaviti. Treba ie počakati na konec pogajanj. pa bomo videli, kak uspeh borno ime li. Cim ratificira ameriški sena! pogodbo z Italijo, pridejo naši predlogi za ureditev na vrsto. Zato tudi nimamo povoda, da bi bili •nestrpni. V odgovora na kritiko poslanca dr. Ku-manudlja v zbornici je minister rekel, da se bodo začela pogajanja za ureditev dolgov na Angleškem v najkrajšem času. V Parizu še ni bilo oficijelnih razgovorov, a se bodo tudi kmalu začeli. V Parizn smo razpravi ali doslej le o ureditvi predvojnih srbskih dolgov, ki so bili resno vzeti v pretres. Nepo-voljno pisanje nekaterih francosih listov o naših razmerah ni bilo resno. Minister je le branil interes svoje dežele, pri tem se je Pa popolnoma korektno in lojalno izratžal o fran coski vladi in imetnikih naših obveznic, s ka terimi je prišel večkrat v stike. Dr. Stojadinovič je zaključil svoje obširno poročilo z izjavo, da ima sedaj naša država v inozemstvu veliko večii kredit, kar se najbolj vidi na denarnih trgih v New yorku in Londonu. Nikakor nimamo povoda za pesimizem, ko gre za ureditev naših vojnih dolgov. Minister je uverien. da se bo la zadeva uredila za našo kraljevino v najugod nejšem smislu. Korektura madžarske meje v našo škodo? Subotiea v nevarnosti? Budimpešta, 13. marca. s. «Magyar Hir« lap» poroča iz Ženeve, da so se med grofom Bethlenom in jugoslovenskim ministrom dr. Ninčičem vršili razgovori o korekturi jugp* slovsnskmmadžarske meje. Po te) vesti bi Madžarska zopet dohita nazaj Baranjski kot 1er pas ozemlja, ki bi šel do FrancsJožefo* vega prekopa. V tem pasu bi bila tudi Sut botica. (Vest je malo verjetna.) Protest Vojvodine proti davčnim bremenom Subotiea, 13. marca. p. Občinski svet je Imel dopoldne sejo, na kateri je obširno razpravljal o velikih davčnih bremenih in drugih dajatvah, zlasti industrijalcev, obrt« nikov in trgovcev. Sprejel je ostre protest« ne resolucije. Med sejo obč. sveta so bile od 10. do 11. dopoldne zaprte v znak pro» testa vse trgovine v mestu. Aretacija zloglasnega roparja Plovdiv, 13. marca. p. Tu je orožništvo prijelo znanega roparja Ivana Maksimoviča, na čigar glavo je razpisana nagrada 50 ti« eoč dinarjev. Maksimovič je pripadal tolpi zloglasnega roparskega poglavarja Boiovi» ča, ki so ga lani obsodili v Valjevu na smrt ш ustrelili. Mraz in sneg v Italiji Napoli. 13. marca. o. Danes Je na Vezuvu zaipadel sneg. Pobelil ni samo vrhove, ampak tudj vse pobočje. Zaradi tega je nastal občuten mraz. Iz Messine poročajo, da Je v pr&rai'nii Cesaro divjala silna nevihta In odnesla več streh. Javljalo tudi o snežnih zametih. Ponekod Je snega do dva metra v siko. Prebivalstvo že d I-eo ne pomni takega vremena. Po&-bne vesti prihajajo tudi Iz T aram t a. Vlareggla In Bergama, Proračun prometnega ministrstva sprejet Interesantna pojasnila ministra Krste Miletiča. — Vse dobavke za železnice se bodo centralizirale. — Demontaža železniških direkcij. da je država doslej gradila nove proge po načrtu, ki najbolje odgovarja narodnemu gospodarstvu. V tej smeri bo vlada uada. Beograd, 13. marca. r. Na današnji dopol« danski seji Narodne skupščine so v razpra» vi o proračunu prometnega ministrstva go» vorili zemljoradnik Dimitrije Vujič, poroče. valeč vladne večine dr. Oton Gavrilovič, fe» deralist Savo Vuletič in klerikalec Karel Skulj. Vsi, tudi poročevalec vladne večine, so kritikovali nepovoljno vladno prometno politiko. Zemljoradnik Vujič je zlasti grajal raz. sipanje državnega denarja ter je navajal kot dokaz zadnje potovanje ministra agrar« ne reforme Pavla Radiča v Češkoslovaško. Minister je potoval v posebnem vagonu vse do Prage. Potreboval je tri mesta, 27 pa jih je ostalo praznin. Sedaj zahtevajo madžar. ske železnice za prevoz tega vagona preko Madžarske plačilo 30 kart L razreda! To je klasičen primer štedenja tega seljaškega mi» nistra v samozvani seijaški vladi. Dr. Oton Gavrilovič je zahteval sestavo programa za grajenje novih železnic v ob» liki zakona, ki naj bi pooblastil prometnega ministra za nadaljne grajenje novih točno označenih železniških prog. Ta program bi moral biti obvezen za vse vlade ter bi mo» ral dajati orijentacijo gospodarskim kro» goni v njihovih načrtih za več let. Tarife bi se morale prilagoditi narodnemu gospodar» stvu. Razen tega bi se morali urediti odno» šaji državnih železnic napram civinalnim. PosL Savo Vuletič je zahteval zvezo Beo« grada z morjem preko Črne gore. Zatem se je seja zaključila in nadaljeva» la popoldne. Davidovičevec dr. Kumanudi je obširno kritiziraj vlado, ker oddaja po. kvarjene vpgona in lokomotive v možem« «tvo v popravilo in da ne plačuje dolgov. Samo Madžarski dolgujemo za popravilo voznega parka okoli 100 milijonov dinarjev. Proračun prometnega ministrstva je bil Ia» ni pas-vtn ;n bo še nadalje, ako vlada ne bo uvedla energične remedure na tem po» lju. Bivši prometni minister dr. Velizar Jan» kovtč je govoril v osebno pojasnilo ter je ostro zavračal klerikalca Zebota. Klerikalci napadajo vse bivše prometne ministre, ne pomislijo pa, da imajo g. Sušnika, ki je bil tudi minister saobračaja in ni napravil nič. Odgovarjal je klerikalec Pušenjak. Prometni minister Krsta Miletič je v dalj. ših izvajanjih odgovarjal na pripombe opo« ricije. Glede rečne plovbe je zatrjeval, da izkazuje državni obrat že lepe uspehe, ki bodo sčasoma še boljši. Prevoznine se bo« do znižale. O gradbi novih železnic je dejal. Ijevala svojo gradbeno politiko. O novih zve zah z morjem se minister noče izjaviti. To stvar, da ima vlada vedno pred očmi in jo bo gotovo v doglednem času izvedla. Ni res, da železnice niso v dobrem stanju in da na nekaterih progah propada vozni park. To se najbolje vidi iz dejstva, da prevoz oseb in blaga stalno narašča. Naš promet se je izredno popravil. Minister je napove, dal popolno reorganizacijo prometne službe. Prihodnje dni se vrši seja načelnikov vseh železniških delavnic. Izdelal se bo natan« čen načrt za popravilo vsega železniškega materijala doma. Ni res. da država dolguje inozemstvu velikanske vsote za popravljene vagone, marveč so poravnane vse to-zadev« ne obveznosti. Nekaj pogodb Je bilo razve, ljavljenih. Odprto je le še vprašanje ure. ditve dolga na Madžarskem. Glede subven» çij pomorskim družbam je priznal minister, da so podpore majhne, rekel pa je, da niso mogle biti večje zaradi načela splošnega štedenja in da bi jih minister rad zvišal, če bi to bilo mogoče. Glede centralizacije nabav izjavlja mini. ster, da ee bo to zgodilo zato. da bi ee mo gle nakupiti v inozemstvu večje množine materijala in s tem zmanjšati izdatki. Mini. eter stremi za tem, da je v osebni politiki pravičen in korekten. Za neurejene pokoj« nine se posebno zanima. Prihodnje dni bo v Beogradu konferenca vseh načelnikov uprav nih oddelkov, ki naj uredi vsa upravna vprašanja, zlasti pa pokojnine, v kolikor šo niso urejene in da se tudi uredi izplačanje dolžnih nadur. Glede tarifne politike je mi« nister izjavil, da stremi za znižanjem že. lezniške tarife, ker je res, da so današnje prevoznine visoke. Tarifni odbor dela, te dni bo začel poslovati njegov permanentni izvrševalni odbor. Minister povdarj« potre» bo čim večjega štedenja in bo zato pro« metno upravo popolnoma reorganiziral. Ukiniti hoče nepotrebne oddelke in s tem znižati osebne izdatke. Glede nepravilno, sti v področju zagrebške direkcije Je mini. eter izjavil, da je poslal posebno komisijo, ki je na licu mesta pregledala vse delova» nje ln bo sedaj predložila izčrpno poročilo. Z govorom prometnega ministra Krste Miletiča je bila debata zaključen« ln vlad« ca večina je sprejela proračun tega ministr« stva. Konec seje ob pol 9. Novi razgovori med Ninčičem in Mussoliniiem Po italijanskih vesteh se sestane dr. Ninčič za Veliko noč ponovno z Mussolinijem. — Italijanske vabe in spletke. na politika dunajske vlade. Avstrije ni več, ln Italija lahko sedaj prične z upravičenim ponosom svoje mirovno ln civillzatorno misijo na Balkanu. »Tribuna« povdaria v poročilu Iz Ženeve da ni nobena delegacija pokazala v Ženevi toliko aktivnosti kakor italijanska. Podtal-nik zunanjega ministrstva Qrandi je Imel se stanke z dr. Ninčičem ln dT. Benešetn, skušal je urediti Italijansko-avstrijske odnošaje in je tudi posredoval v grško-jugoslo-venskem sporu. Njegova zasluga je. da so se na sestanku dr. Ninčiča z grškim zunanjim ministrom Rufosom odstranile zapreke, ki so ovirale grško-jugoslovenskl sporazum. Ko bodo urejena nekatera tehnična vprašanja glede na funkcijonlranje jugoslovenske svobodne cone v Solunu, bo postal sporazum med Grško in Jugoslavijo perfekten. Na ta način bo italijansko-Jugoslovensko sodelo vanje razširjeno in bo tvorilo temelj novemu položaju v Srednji Evropi In na Balkanu. Iz tega se bo razvil cel sistem novih pogodb ki bodo bolje in učinkoviteje kot locarnski dogovor jamčile status quo v srednji in jugovzhodni Evropi. Rim, 13. marca. o. Agentura Le Recentis-sime javlja, da se bodo dne S. aprila sestali v Rimu jugoslovenski !n italijanski delegatje za sklenitev nove politične pogodbe n? podlagi Ninčič-Mussollnijevlh razgovorov. Nova politična pogodba naj nadomešča dosedanjo Italijansko-jugoslovensko pogodbo, kl se le Izkazala za nezadostno r>o poslednjih dogodkih v Evropi. Rim, 13. marca o. «Corriere dela Sera« po roča: Prijateljska pogodba med Jugoslavijo ta Italijo je šele pred spopolnitvijo. Vesti, da so bili med Jugoslavijo in Italijo že pod pisani dogovori, so neresnične. Neutemeljene so tudi vesti nekaterih angleških listov o vsebini teh dogovorov. Pač pa je verjetno da se bodo jugoslovenska-itaiiianska pogajanja v kratkem zaključila. V to svrho se bodo najprej vršili novi razgovori med dr. Ninčičem in Mussolinijem. Ni še mogoče po vedati, ali se bosta državnika sestala zopet v Rimu ali pa v Milanu, kjer se bo mudil Mussolini za velikonočne praznike, ali pa morda kje drugje. »Giornale d' Italia« prinaša uvodnik pod naslovom »Italija na čelu Male antante«, v katcem pravi med drugim: Pogovori med Mussoliniiem in Ninčičem, med Rufosom in Mussolinijem v Rimu ter razgovori med Be rešem in Ramekom. med Ramekom in Gran dijem in med Ninčičem in Rufosom v Ženevi streme vsi po sklenitvi pogodbe, ki bo sposobna jamčiti status quo v Srednji Evro pi in na Balkanu. Balkan je vedno tvoril najdelikatnejšo, pa tudi najnevarnejšo točko na našem kontinentu radi starih plemenskih, verskih in kulturnih rivalitet. Zato so Rusi, Nemci in Turki najrajši pripravljali svoje spletke na Balkanu. Pred Izbruhom svetovne vojne so se znali balkanski narodi pod okriljem Italije, daslravno le za kratko dobo dogovoriti glede skupnega nastopa pro ti stoletnemu tlačiteiju. Turku. Ako je ta do govor tako hitro prišel cb veljavo, so imele to za posledico nemške spletke in zahrbt Italijansko zavojevanje Balkana Italijani napovedujejo očitno svojo ekspanzijo na Balkan. — Poleg Jugoslavije jim je dobrodošla v prvi vrsti neurejena Albanija Rim, 13. marca. o. Senat Je danes raz. pravljal o zakonskem načrtu glede sklenitve trgovinske ln plovne pogodbe med Italijo in Albanijo, k! je bila podpisana dne 20. januarja 1924. Senator DI Tulio Je rekel, da je Italija že zdavnaj posvečala največjo pažnjo Albaniji. Sam ministrski predsednik Mussolini misli, da se mora Italijanska gospodarska ekspanzija vrSitl proti jugovzhodu, na Balkan. Radi tega Je treba proučiti način, kako se bo italijanska ekspanzija razvila tamkaj kar najbolj uspešno. Italijanska vlada je te dobila kon eeslje za izkoriščanje gozdov In petrolej-sklh vrelcev v Albaniji Toda to 6e ne za-doiča. Albanija Je le redko naseljena, Italija pa Ima na razpolago še mnogo delav. cev ir* tehnikov, kl bi se dali uporabiti za razna dela In naseljenje v Albaniji. Govornik je Izrazil nado. da bodo italijanski de- lavci na podSagi tega zakonskega načrta r nekaj desetletjih s svojim delom preobrazili Albanijo, kar bo 7 veliko gospodarsko In politično korist Italiji Senat Je nato od oh rta tudj pogodbo, ki je bila sklenjena v Rimu. dne 6. aprHa 1923 med Italijo ln Avstrijo, Poljsko, Jugoslavijo In Madžarsko glede odprave vojnega ob. davčenja. Novi češkoslovaški poslanik na Dunaju Dunaj. 13. marca. s. češkoslovaška vlada le naprosila dunajslkl kabinet za agre-ment za dosedanjega poslanika v Budimpe» šil Vavreko. Prošnja se le takoj rešila in bo nov| češkosl-nvajškl poslanik v kratkem nastopa svoje mesto na Dunaju. Nemčija ne sme ogrožati obstoja Zveze narodov Nov kompromisni predlog. — Japonska naj bi posredovala med zavezniki in Nemčijo. — Nemčija noče odnehati. — Ostri glasovi francoskega čr-sopisjja. tensvs. 13. marca. o. Tekom današnjega 4ne ee je pojaivil sledeči predlog: Eden ali drugi n&staini člaa Sveta naj se prostovoljno odreče svojemu sedežu, k: bi ga do. blia Poljska, Br'and in Chamberlain upo. rabljata ves svej vpliv, da bi ee ena teh držav — fjrs za švedsko. Španijo, Brazl-I!jo, Urugvaj, češkoslovaško in Belgijo prostovoljno odrekla svoji pravici do sedeža v Svetu Zveze narodov^ Plenarna seja Zveze bi nato Izvolila za ta eedež novo državo In bi se najbrže zedlnlla na Poljtîko Chamberlain je bfl dames e втојо so. progo gast pri kosilu nemške defegactje. Obed je trajaj tri ure. Nemci so potem izjavili, da se po'oSaj ni iz premeni!. Pač pa »e je govorilo o novem predlogu angleške delegacije, • katerem bodo razpravljali na današnji Javni seji Sveta, ki se prične ob 16.30. O vsebini tega angleškega predloga se doslej feve le, da bi ee moglo doseči, da oem-Éka delegacija poda slično izjavo, kot so jo daîi zavezniki v Locarnu. Iz to nemške Izjave naj bi bilo razvidno, da se noroška delegacija po svojem sprejemu v Zvezo narodov v načelu ne bi protivila zvišanju Étevïla sedežev v Svetu aM dodelitvi sedežev gotovim drža'vam. Švicarska brzojavna agentrara javlja: HJub velikim težkočam ln nasprotstvom r mišljenjih med državami, ki so udeleže, ne na renskem paktu, se računa z možnostjo, da bo Nemčija v pondeljek ali to. rek sprejeta v Zvezo narodov. Politični krogi zelo obžalujejo, da se al posrečP.o preprečiti napetost, ki je nastala ta tedeti ter diplomat- kim potom bolje pripraviti delo zborovanja Zveze narodov_ Posebno zanimanje je vladalo za razgovore, ki so ee vršili dames dopoldne med predsednikom IšljfOTj ta drugimi člani Sveta, tako ■ Cbamberlalnom, Brian-dam, Quinones de Leonom in Metlo' Francam. Iz teh razgo. vorov sklepajo, da morda Japonski delegat prevzame uloge posredovalca. Kator ee Izve, so vsi člani Sveta edini v tem, da nevarnost, ki Je nastala radi sta. lišča nemških delegatov, ne sme ogrožat! obstoja Zveze narodov. Najbrže bodo morali ЂашШ delegati izbirati med sledečima dvema rešitvama: al| bodo morali sprejeti spravni predlog, ki Jim Je bil predložen, ali pa bodo morali računati z možnostjo, da se bo vprašanje ustvaritve novih stalnih sedežev sploh odgodilo. Berlin, 13. marca r. Položaj v ZernovI se je v toJrko razjesnfl. ker se zdi, 6a je ponehal odpor Brazftrj© ta Spamske. Kriza zaradi tega £e vedno nI odstranjena, ker podpira Briand £e nadalje leljo Poljske, da bi dobila že sedaj vsaj nestalno me. sto v Svetu Zvezo narodov_ Nemčiji je to où klonila, ker noče elejkoprej zavzeti nobecfjga stališr.a napram notranjim raz. maram Zveze narodov, dokler tj sama v sto pila vanjo. Nemčija vztraja pri tem, da se mora njeno sprejetje izvrSltl na podlagi danih Obljub Po neki izjavi Chamberlalna ne preostane sedaj nič drugega, kakor da Zveza narodov sama odloČi o tecrn vprašanju. Par'z, iS. mero*, r. Vel Se« dbeojajo zadržanje Nemčije t ie-aecri ta. ugotarrtjajo, da so zavezniki ill do skrajnih mej moi. nesti, tako da bo samo Nemčija kriva razdora. «Petit P ari s i en» meni. da bi Nemčija storila bc-lje, ako bi opustila svoj odpor proti vstopu POljske v Svet Zveze narodov .«Oeuvre» smatra, da mora biti Ijutb.ru lin Stresemannu Jasno, da vzbuja njuno zadržanje kakor tudi pojmovanje temeljnih vprašanj splošno nezaupanje v že-nevl, kjer je doslej epravijtvost imela tako srečne uspehe. «H omme libre» piše, da Nemčija zarratno lzpodkopuje celo Zvezo narodov. «Gaulois» opozarja na psi. hoSogijo nacionalističnega Imperijalizma Nemčije. Nemžka težnja po razdiranju je v zgodovini že običajna, kar žal zavezniki šo ne ti poŠte vaj o dovoUJ «Matin» na-glaša vel rît o popustljivost zaveznikov ki meni, da bo edino zgodovfca mogla pravil, no preceniti veličino žrtve za uspeh ženevskega spravnega dela. švedski zastopnik Ur.tien je bil celo pripravljen, da odstopi in prepusti svoje mesto Poljski. To mu Jc pridobilo splošne simpatije, Španska In Bra. zillja pa bi kljub upravlčsnl nevoljl potrpeli še nekoliko mesecev. Zaradi tega Js zadržanje Nemčije edini vzrok morebitne, ga neuspeha cele konference. Pariz, 13. marca. k. Radi dogodkov v Ženevi se ministrski predsednik Briand ne bo mogel povrniti pred četrtkom. Odločitev odložena. Berlin, 13. marca. k. Posebni poročevalec Wolffovega urada javlja iz ženeve Neoficijelni razgovori članov Sveta Zveze narodov, ki so pričeli ob 4. popoldne, so trajali do S. zvečer. Nadaljevali se bodo Ju. tri ob 3. popoldne. O njihovem poteku nI hotel nihče podati novinarjem kake IzJa. vs Рчто belgijski o'cîcçjat Vandervelde je r.a vprašanje odgovoril, da Je za torek do. ločena seja Zveze narodov, ki se bo bavila z nastalim položajem. Ženeva, 13 marca. k. Avstrijski zvezni kancler dr. 'Ramek je imel popoldne raz. govor z jugoslovanskim zunanjima ministrom dr Ninčičem. Zbližaš je z Bolgari? V zadnji dobi se vedno pogosteje razpravlja v časopisju o problemu zbli-žanja z Bolgarijo. Celo v skupščinskih sejab se je že parkrat govorilo o tej zaidevi. Vidi se jasno iz teh ponovnih enimcijacU. da s sedanjim razmerjem sil na Balkanskem polotoku nismo prav zadovoljni, da pa imamo še pred seboj Jasno začrtane možnosti, kako priti do ugodnejše, do simpatičnejše razporeditve držav. V javnem mnenju v Jugoslaviji imamo v glavnem tri različne idejne komponente, ki določajo stališče v razmerju do Bolgarije. Prva je najmočnejša in merodajna tudi za državno politiko; ta Je spomin na polpreteklo dobo, na dogodke v 1. 1913. in 1915. in na vse, kar je s tem v notranji zvezi, zavest, da je danes v duševnem razpoloženju med nami in Bolgari še toliko nepomirjene-ga. še toliko trpkega, da o kakem iskrenem prijateljstvu še ne more biti govora. Druga komponenta je slovansko čustvo, je slovanska zavest; ta struja želi z Bolgari zbližanja kot s Slovani in ima za cilj jugosiovensko-bolgarsko enotnost kot osnovo balkanske politike. Računa s spremembo bolgarskega razpoloženja do nas, z nujnostjo, da Bolgari resignirajo na Makedonijo in nehajo s svojim antagonizmom do Srbov. Tretja skupina pa želi edinstva ali federacije ali česarkoli skupnega z Bolgari kot s Slovani, toda v precej nejasnih okolnostih in pa. kar je posebno važno, z nekakimi zahrbtnimi namerami. To skupino tvorijo ljudje, ki so fe-deralisti ali točneje separatisti, ki govore dosledno o štirih jugoeiovensfcih narodih, po potrebi tudi o več narodih in ki si žele. bodisi zavestno ali nezavestno, nekake protiuteži proti srbski «hegemoniji» baš v Bolgarih. Razumljivo, da ta skupina tudi ni odločna v makedonskem «-problemu», kar običajno v svojih enttncljacijah zamolčuje ali vsaj olepšava. Kako so pristaši teh treh glavnih skupin, ki pa kažejo še nekatere vari-jante v podrobnostih, razdeljeni med nami, o tem ne kaže izgubljati besedi, ker se pač dovolj poznamo. Zanimivejše in važnejše je, da smo si na jasnem, kako mislijo o stvari v Bolgariji. V tem pogleda Imamo iz zadnjega časa nekaj izjav, ki so zelo hjstruktivne. Pred nekaj dnevi je prinesel ofidjelni organ sedanje bolgarske vlade «Demo-kratičeski zgovor» uvodnik, v katerem kaže naziranje večine bolgarske politične javnosti Tam čitamo nekaj dokaj prijaznih in spravljivih besedi glede razmerja do nas. toda ničesar o najkar-dinalnejši zadevi, ki nas loči, to ie podjetju makedonstvujuščih in o makedonskem »problemu» sploh. Da to ni slučaj, Je jasno; bolgarsko meščanstvo še ni priznalo današnjeea stanja Iskreno. Bojimo se, da bo baš ta zadeva vedno znova onemogočila poskirse zbližanja, kolikor ga tudi diktira spreminjajoča se situacija na Balkanu. Hermann VVen-del je sicer pred nedavnim v članku «Prager Presse» gfosiral znake srbeko- bolgarskega zbližanja zelo optimistično; ni se mogel izogniti makedonske zadeve, toda zopet jo je absolviral z optimističnim zaključkom, da bodo baš Makedonci tvorili most za sporazum med Sofijo in Beogradom. Pri najboljši volji mu ne moremo pritrditi, ker ne uvidimo. kako bi se praktično realiziralo to, recimo posredovanje, — dokler v Sofiji ne resignirajo na deželo ob Vardar-ju. Potem pa je vladni sofijski list izrecno naglašal, da bi se moglo govoriti le o diplomatskem zbližanju, toda da pri tem ostane Bolgarija samostojna država kakor je. Seveda od vlade kralja Borisa KoburškeRa drugačne izjave v tem pogledu ne moremo in ne smemo pričakovati Velik del bolgarskega meščanstva se zbira v narodnoliberalni stranki, ki jo je svojčas vodil Radoslavov. Njeno stališče je dovolj znano. Oni del bolgarske politične javnosti, ki se izrecno postavlja na vseslovansko stališče in ki ima okrog profesorja Bob-čeva svoje središče, ima sicer za ideal zbližanje z nami, toda o makedonskem problemu je pisal v svojih publikacijah popolnoma v bolgarskem smislu, kakor ostalo meščanstvo. Edina stranka, ki je v tem pogledu izjema, so zemljoradniki. Na razDolago imamo izjave vodilnih članov stranke, toda — iz emigracije. Ti so izjavili v člankih s podpisom, kakor n. pr. Kosta Todorov v Beogradu, da je ideal stranke popolnoma združenje z Jugoslavijo v eno državo, tedaj v obliki programa kneza Mihajla Obrenoviča iz šestdesetih let, na katerega se prav zavestno sklicujejo. Siičnih izjav od stranke in njenih organov v Bolgariji seveda ne moremo pričakovati; ker pa je enako naziranje glede Srbov propagiral že Stam-bolijski več let, smemo računati, da je močno razširjeno v stranki. Toda glede bodočnosti zemljodelske stranke v Bolgariji si ne smemo delati prevelikih iluzij. V tem stanju je danes duševno razpoloženje to in onstran Timoka. In z njim nam je računati za sedanjost. Že v bližnji bodočnosti pa bi se mogla stvar naglo boljšati kolikor bolj se bomo oddaljevali od nesrečnih let medsebojne borbe. nrt VI •• n« ••• lezka situacija v Sinji Jeruzalem, 13. marca. s. Eden najvplivnej» lih voditeljev Druzov, Emir Fauer, je od» padel od Francozov. Zbral jo močno četo in koraka proti Damasku. Ta odpad je po« vzročil v francoskih krogih veliko konster« nacijo. Hkrati prihaja vest iz Baalbeka, da je odpadlo tudi pleme Dandaš. Med prebl» valstvom ee govori, da je vzrok za ta pre» okret iskati v veliki ogorčenosti radi kru« tega nastopa čerkeskih pomožnih čet ▼ Da« masku. Romunska «letalska afera» Bukarešta, 13. marca, k Vojao sodilSče i Je danes Izreklo sodbo v procesu radi Fokkerievib letal. Kapetan Mlncu in pH- ! kovnfk Beconiade, ki sia bila obtožena, da sta proti predpisom prevzela Fokkerjeva i letala, sta bila oproščena 1 Reforme nove Твгаје in mi Od časa do časa se ponavljajo v našem časopisju vesti o radikalnih reformah, ki jih izvaja z železno doslednostjo Narodna skupščina v Angori. Tur-čija postaja moderna drža\a in si prisvaja evropsko civilizacijo, kakor pred neka) desetletji Japonska ali še hi-tre.4 V vrsti trii temeljitih reform, ki zadevajo vse panoge javnega in zasebnega življenja so posebno važne one, ki se tičejo stališča žene v družini in družbi Zakaj baš kar se tiče razmerja žene do moža. žensk do moških in sveta sploh je bila stara Turčija in z njo vred ve« Islamski svet pravo nasprotie svobod« Evropi in kdor bi hotel reformirati muslimansko družbo, bi moral začeti baš pri ulogi ženske v njej. In Кз-malova Turčija je začela baš v tem področja. Ze dalje časa Je. kar Je turška vlada vpeBala enoženstvo kot zakon ter odpravila n. pr. zakrivanje ženskega obta za. Pred nekaj tedni, v februarju pa je angorska Narodlna skupščina sprejela državljanski zakon, ki pomeni pravo revolucijo za Turčijo. Namesto stare-ea muslimanskega družinskega prava ie parlament kratkomalo uvedel — Švicar ski državljanski zakonik. Kdor le količkaj pomisli, kaj se pravi namesto določb, temelječih na šerijatskem zakonu. uvesti nacijonalistične moderne odredbe, mora res občudovati doslednost in odločnost Kemalovili pristašev. Doslei je Turčija poznala seveda samo cerkveni, samo verski zakon. Odslej bo veljaven samo civilni zakon, ki ga skleneta novoporočenca pred civilnim uradnikom v občini; svobodno jima Je. da s; ga dasta naknadno potrditi v džamiji toda duhovnik sine versko blagosloviti samo oni zakon, ki se Je sklenil civilno. Doslej je imel pravico do ločitve zakona samo mož. ki je mogel svoio ženo, kadarkoil je hotel, kratkomalo zapoditi. Sedaj se mora razDoroka izvršiti samo pred sodiščem; kakor mož pa more tudii žena zahtevati ločitev. OsoWto važna j? sprememba v dednem pravu. Doslej je mogla hči podedovati samo četrtino. Ako so od bližnjega sorodstva ostale samo vdova in hčere, tedaj je posestvo dobil prvi moški sorodnik, dasi je bil mnogo bolj oddaljen. Odslej sta si moški in ženska popolnoma enakopravna in lahko prosto izvršita testament, kar doslei ni bilo mogoče. Ia tako dalje. POs!ed!ce nevt^ga zakona. ki popolnoma modernizira tur-Sko družino fti družbo, so ogromne. Izginja z njim harem in zamrežena okna. izginja kričeča neenakopravnost in turška žena stopa v družino in dtružoo kot enakopraven član. V Turčiji pričenja s tein vstopanje ženske v šole in v službe. v družabne prireditve, gledališče itd. kot smo tega vajeni v Evropi Posledice te reforme družinskega in družabnega življenja bodo ogromne; z njo odlpade vse ono. kar je tvorilo specifičnost turške, oziroma rmisiimaiiske družbe. In ker je družina osnova vsej družbi, javnemu in zaseljn^anu življenju. je s tem prizadeta osnovna socijal-na celica, od katere zavisi vse drugo. Ne referiramo o radikalni turški reformi samo kot kronisti marveč še s prav posebnim zanimanjem in zadoščenjem. Zaikai pred očmi imamo dejstvo, da je v naši državi 11 % muslimanskega prebivalstva, ki se je doslej baš po tej specifičnosti muslimanske družine, ženskega položaja, vedno in povsod ločilo od krščanskega. Notranja naša asimllaciia je stala n. pr. v Bosni pred nepremostljivo oviro. Naši muslimani so sicer konservativen element, toda pred tem razvojem si vendar ne bodo mogli zatiskati oči; prej ali slej bodo morali pričeti posnemati Kemalove radikale. ki so jim bili sicer ideal. Muslimanska žena bo stopila iz svoje neprostovoljne rezerve, ki se ni mnogo razlikovala od ječe. ter se bo pridružila kot enakopraven faktor pravoslavnim in katolikinjam. Če še nP takoj jutri — prej ali slej mora priti do tega. Pa tudi v Srbiji mora učinkovati turška reforma, kakor se to na prvi moment sliši paradoksno. Tamkaj je ostalo še dokaj predsodkov iz turške dobe glede socijalnega položaja žene in še vedno so y veljavi določbe n. pr. v dednem pravu, ki pričajo, da so ded-ščina turške dobe. V osaiovni šoli je še vedno ženski naraščaj zanemarjen, kakor med bosanskimi muslimani. Te zaostale, povsem nemoderne določbe se ne bodo mogle več držati če jih je odpravila celo Turčija. Zdaj bo imda državna oblast lažje stališče pri urejenju družabne umfika-oite v Bosni in Južni Srbtë. ker bo popolnoma odpadel očitek, da so reforme. kakor n. pr. odprava rte še fesa v službi naperjene proti Islamu. Zdaj bo lahko naš parlaiment uzakonil refo-rmc tudi za muslimane, v Istem smislu, kakor }e storila angorska skupščina, ns da bi mogli naši islamski soroiaki upravičeno ugovarjati z verskega stališča. Skratka, obzirnost do muslimanskih posebnosti se bo lahko polagoma likvidirala. s čimer se hkrati pospešuje notranja asimilacija in unifikacija. Zato s prav posebnim zadoščenjem beležimo veJekoristno in naoredno, na- j ravnost revolucijonamo delo turškega ' parlamenta. S pripisom, da se pripravlja v Turčiji tudi uvedba nedelje name- . sto oetka kot tedenskega praznika In uvedba latinščine namesto turško-arab- , skih pismeaik. ' Pred odločitvijo v Romuniji Prvotno se je računalo, da se ru-munski parlament razide dne 3. aprila ter se razpišejo volitve za novo zbornico. Tc dni, in sicer dne 11. marca, pa je večina parlamenta sprejeia sklep, da se določi kot zadiiji dan sedanje sbornice 21. marec, to je dan, na katerega je bila pred štirimi leti s kraljevskim dekretom sklicana k svoji prvi seji: Sedaj Ja tedaj deiinitivne, da se romunska zbornica in senat razpustita dno 27. marca hi da se z istim kraljevskim dekretom razpišejo volitve, ki morajo biti končane do 27. maja, tedaj- v teku dveh mesecev. To so sedaj definitivni termini. Toda ta čas, ki je še odmerjen sedanji zbornici mora biiti izpolnjen z intenzivnim delom. Zakaj za nove volitve je treba določiti še volilni red, ki ga parlament še ni izdal. Vrh tega ima vlada še ceio neîcaj nujnih zakonskih osnuakov, ki jih hoče še realizirati pred starim parlamentom, tak je na pr. predlog fin. ministra za zvišanje kolokovnih taks, ki posega v budiet-no območje. Ali daleko najvažnejši je seveda zakonski osnutek novega volilnega reda. Vladni načrt vsebuje proporcionalni volilni sistem, toda s favoriziranjem stranke, ki bi dooiia relativno večino. In sicer gre vladni predlog na to, da dobi ona stranka, Jji dobi vsaj nad 35 odstotkov vseh oddanih glasov, še poleg odgovarjajočega števila inaaidatov nagrado 15 odstotkov mandatov. To bi pomenilo tedaj, da dobi stranka, ki daseže dobro tretjino glasov, rtekaiko polovico vseh mandatov in potem takem razpolaga z absolutno večino v zbornici. Opozicija se protivi temu načrtu ter ga pobija z vehemenco. Zahteva, da se favorizira ena stranka šele tedaj, ako doseže 50 odstotkov oddanih glasov. Seveda so merodajne na obeh straneh kalkulacije na temelju obstoječega političnega položaja in kaže, da bi liberalna, t. J. vladna stranka dobila relativno večino, dočim upa opozicija doseči napram njej vsaj ta uspeli, da jo drži pod 50 odstotki. Ako Obveîja vladni piedlog, se šance opo-žici j t? izdatno poslabšajo tudi ako nastopi v trdni koaliciji agrarcev z na-cijonalno stranico; njen odpor je tedaj zelo razumljiv. Seveda pa je odločilnega pomena, katera stranka dobi vo-liini mandat, kar je slejkoprej še popolnoma nesigurao. Prihodnjih štirinajst dni pa bo vsekakor prineslo popolno odločitev, bodisi glade volilnega reda kot glede vo-ilnega mandata. Nemško rovarenje na Češkoslovaškem d. Praga, 11. marca. Stališče praške vlade v jezikovnem vprašanju. V današnjo debato v zbornici Je posegla tudi vlada. Notranji minister dr. Nosek je obširno osvetljeval postopanje nemške manj sme na Češkoslovaškem, ki že kar javno ka» že svoje protidržavne tendence, kar se je zlasti opazilo, kako nastopa proti znani je« zikovni naredbi z dne 3. februarja t 1. Mi« niater je imel daljši govor, v katerem jo analiziral naziranje nemške manjšine in na« vedel mnogo slučajev, iz katerih je razvid« o, na kakšno stališče se postavlja in kako rovari proti državi. Minister dr. Nosek je najprej pojasnjeval, kako je prišlo do jezikovne naredbe, ki jo postala nujno potrebna zaradi neprestanih ne^Iostatkov v uradovanju. Nemci pa so po» rabili to nedolžno naredbo ne samo za to, da so v parlamentu nastopili vse prej kot ■stvarno proti državi in nični lcgislativi, k a« kor tudi proti reprezentantom državne obla sti, ampak so tudi nečuveno žalili češkosk» vaški narod. To je nov dokaz, da se nemški politiki niso prav nič naučili iz zgodovine m zlasti iz svetovne vojne in da še vedno žive v stari ideologiji. Njihov nastop proti jezikovni naredbi ni nič drugega kot reci« diva, v katero so zapadli in da se ne morejo iznebiti svojih predvojnih napak, ki so jim povzročile toliko škode. Minister je govo« ril nato o jezikovnih razmerah v stari Av» atriji in o ulogi, ki so jo igrali Nemci, ki mi» slijo. da jo morajo nadaljevati tudi sedaj, ko vendar žive v drugih razmerah. To da je treba javno pribiti, da za dob i inozem« stvo, ki je često slabo poučeno in dostikrat, kaj rado verjame napačnim vestem, pravo sliko o dejanskih razmerah na Češkošlova» škem in o postovanju Nemcev v državnih mejah. Dr. Nosek je potem navedel čelo vrsto konkretnih primerov, iz katerih je razvid« no, kako so Nemci vsa leta po vojni z vse» mi sredstvi in ob vsaki priliki kazali, da mr» zijo Češkoslovaško, čije državljani so po» stali po prevratu, in da delajo na to, da pa» dejo nove državne meje in se združijo z materjo Germanijo, kakor so to že toli» kokrat brečno nagiašali. Toda, je nadaljeval minister, jezikovna naredba nikakor ni krivična, kakor bi si kdo mislil, ki ni poučen o razmerah. Nasprot» no, ona je popolnoma pravična in umestna. Ne samo to, jezikovna naredba ne upošteva le v polni meri vse jezikovne pravice nem« ških državljanov kot narodni manjšini v okviru ustavnih jezikovnih zakonov, ampak vlada se je poslužila svojega pooblastila kot eksekutiva in jc ustvarila razne olajša» ve in ugodnosti, ki jih morajo biti Nemci le veseli. Vendar pa vse to Ncmcem ne za» dostuje. Pri vsaki najmanjši priliki kažejo svojo pravo barvo in svoje ne več prikrite cilje, ki nikakor niso v skladu z interesi države. Opozicija je mnogokrat prekinjala govor notranjega ministra z medklici. Stranke ko» alicije so sprejele ministrove izjave z veli» kim odobravanjem. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik „DOMOVINO"? i Iz radicevskega prosvetnega palahika Imenovanje direktorja celjske gimnazije, Radičev kandidat za mariborsko učit«l'i^t- Iz Beograda nam рогоЛајо, da Je imenovan za direktorja cetjeKe gimnazije po s p France Rostohar, pirofeeor mariborsko glin n-z lje, ki se je doslej udania Ljubljana ni imela niti toliko, îkor je prstov na eni roki, so se po-nobeden se ni upal blizu. Razsaja-so se obrnili nato po Mestnem trgu roii rotovžu. Trn v peti iim je bil mest-, župan Ivan Fischer. Njega bi bili radi obili v pest. Ko so zvedeli, da je od->| v gledališče, so pobili okna na ro-ivžu in s klicem: Freiheit. Gleich-i:t! odhrumeli v Zvezdo, kjer so polo-ili stole in podrli ograjo. Množica je eraščala. Naskočili so gledališče, s silo dorli vrata in skušali doseči županovo io. A Fischer, ki je bil o pravem času Mzorjen, je pobegnil; še tisti večer je nini! na Vrhniko. Razgrajalci, srditi, tr se iim ni posrečil lov na župana, se znosili nad gledališkimi okni. Pour, su krenili po mestu, kjer so na urad-poslopjih snemali cesarske orle in metali ob tla. V predmestjih so polo-in razsekali na mitnicah vse prekope drogove; mitničarji. ki niso bili , razdiralcem. so pobegnili. Drugi dan bile ceste proste; nihče ni plačal več imine in voznine. Razsaianje po mestu . vznemirjalo Ljubljančane do treh zju-■ai. ko je nastopilo vojaštvo in razkropi-Dodivjano druhal. Preudarni sloji so uvideli potrebo, da ::oskrbi za red in varnost življenja in letja, zlasti ker so se širile vesti, da imeravajo vdreti v mesto kmetje, ka-e ie mamila svoboda z odpravo tla-in desetine. Osnovala se je v ta na-. Narodna straža. Ulanci. ki so pri-lili z bližnjih posadk v Ljubljano, so u/eni z Narodno stražo več noči ;ali kmete na Dunajski. Gosposvet-. Tržaški. Dolenjski in Zaloški cesti; „akali so zastonj — napovedanih ob-■ožeuih kmetov ni bilo. Vojaki so kma-Dotem morali odriniti v Italijo krotit ;dotne vstaše. Varstvo Ljubljane je 0 izročeno Narodni straži. Njen rojst-dan je 18. dan marca 1848. Tedaj se zbralo v mestni dvorani 1006 mož mladeničev. Zupanov namestnik Ivan itmar jih je nagovoril in jim priporo-dolžnosti. ki jih sprejmejo vstopajoči Narodno stražo. Iz vseh stanov in sake starosti — od plemiča do delavca so se priglasili stražniki: meščani. 11-iski dijaki, profesorji; poleg mladeni-ie nosil orožje sivi starec. Kako ie bila oborožena Narodna stra-? Orožje je bilo jako mnogovrstno in imitivno — poleg domače lovske pu-e stara puškara na kresilni kamen, biiena v rotovški orožarni, navadni 1 in drog. Narodni straži so pristopili tudi dijaki 5. in 6. šole. Oni iz 7. in 8. šole (iz -'ike in fizike) so tvorili posebno gar-iii se ponašali s klobuki knlabrezarji, 'i ok ar da mi belordeče barve in s po-i>no uniformo. Kokards so bile oznake s črkami NQ (Nationalgarde), kare so razlagali hudomušneži z «Niks -ld». Načelniki so bili dijakom-straž->:n profesorji. Kako je uspeval v ta-i razmerah pouk, si lahko mislimo, '■'i«; so počivale in zastonj so bili vsi -mini, da naj bi dijaki ne zanemarjali ■ukov. Koliko ie bilo šolskih zamud! :;'ko prevar! Ko je profesor poklical pripravljenega dijaka, je izginil pod >:> in prijatelj sosed ga je opravičil ^ë. da je na straži. Značilen je na-- >ii dogodek: Oče je prišel v Ljubno in zasačil sina dijaka, ko je na "aži pred namestnikovim stanovali-êm korakal moško gor in dol. Oče in mu primaže od vsake strani ^nico rekoč: «Ali sem te zato dal v 3, da bi tu igral vojake, kakor ■ oci?» Narodna straža je bila razvrščena iz-a v 5. pozneje v 6 kompanij. Izvr-je častne straže pred predsed-K'. tjanske univerze îzpîte pro veola legendi v Pragi. Prof. Bubnor Je pevdairO ЂЛ kQQOB vre. Jega govora, da ko mogli ruski visok oSold izkazati svoje uspehe le vsled naklonjeno, rti JugoslovecMfce bratsrke vlade ta pod tz. vrstami atrokornim vodstvom profesorje* ljubljanske mrtvense. Vsi navzoči so «akli. c ail Zlvio kraljevini SHS ta ljubljanski «ml Terzl_ Zvečer eo povabili ruslfcl profesorji ljubljanske uoivene svoje mlade rojake, tre. tesavske odUkovamee ln orne, M »o prestali diplomske Izpite, na skromno čaSo vtaa т hotelu TtvaU, da počastijo na ta naCto evečanl trenutek njfii akademskega življenja. Darujte za sokolski Tabor! . Učiteljskemu Tovarišu" Oglašam se tekom deklaracijske debate prvič v javnosti, četudi bi se ne ženiral avtorstva marsikaterega članka v »Jutru«, zlasti ne prvega, ki je v svojih Izvajanjih in argumentih tako temeljit in stvaren, da bi bil samo ponosen, ako bi ga napisal, kakor mi ga je — žal po nedolžnem — рт1-pfcoval g. Dimnik, ki pa dotičnega članka še do danes ni ovrgel, niti nanj najmanj reagiral. V »U. T.« se pa ne oglasim: dokler bo urednik tega lista g. Ivan Dimnik, ki je ne glede na najbolj primitivne parlamentarne mantre brez vsake vednosti vodstva sodeloval pri sklicevanju tajnh sestankov v zadevi deklaracije in je tako sc/kriv današnjega desolatnega stanja v organizaciji; nadalje, ker je celo svoječasno izjava bivšega poverjenika in mojo odrival od »U. T.«, češ da ni taiko aktualna in da jo mora najprej predložiti redakcijske-mu odboru, ki pa, .kakor ie razvidno iz raznih člankov v »U. T.«, menda sploh ne funkoijonira in pa ker spremlja urednik »U. T.« njemu osebno nevšečne članke s svojimi običajnimi neumestnimi »opombami uredništva«, četudi so Cianid podpisani V tem pogledoi ie samo obžalovati, da se ni posrečila namera bivšega poverjenika, odvzeti g. Dimniku redakcijo lista, kar bi bîlo le v stvarno korist organizacije in bi jo rešilo »novih perturbaclj in vznemirjanja našega članstva« in kar b! tudi od srca pozdravil velik del članstva, ki ne smatra »U. T.« danes več za svoj objektivni stanovski list Tega prepričanja ln stališča ne morejo omajati niti umetno aranžirane brzojavne zaupnice nid muče-niSka glonSi'ola, s katero se hoče urednik obdajati Zadnja številka »U. T.« se bavi s preklicem demisije bivšega poverjenika in moje osebe. Glede umestnosti in stvarne pod. krepitve dotične Izjave, ki ima poleg podpisa sedanjega poverjenika ravnatelja g. Gnusa »udi podpise ostalih članov ožjega sosveta, se ne morem ubraniti misli, da je bilo dotfčnenru, ki je predložil sejj že (izdelano Navo, mnogo na tem, da se ne povrneva na najini mesti in da Je hotel to na vsak način preprečiti KonSta'rfram samo eno: preklic sva z g. Jelencom podpi-saila na intervencijo centrale UJU v Beograd« in poveriemlštva v Zagrebu, zlasti pa na intenzivno osebno prigovarjanje sedanjega poverjenika g. ravnatelja Gnusa, ki je celo izjavil, da bo za svojo osebo izvajal konsok vence, ako bi ožji sosvet ne pristal na preklic d emisije. Tudi naj se o tem, ako in komu se Je dalo poverilo za intervencijo pri polic, direkciji glede pravne dopustnosti preklica deraisije, pomenijo člani vodstva med seboj, oziroma z današnjim diktatorjem organizacije. »U. T.« Je prinašal ponovne pozive, naj se oglasijo tudi protivniki deklaracije. Mnenja sem, da Je stvarno to nemogoče, kakor tudi do danes še nisem čltaj niti enega člainka, ki bi stvarno dokazal potrebo deklaracije, temveč se vsi ti članki, kakor deklaracija sama, gibljejo v vseh mogočih in nemogočih konfuznih frazah in ti-radaih, katerih superlaiiiv in kuLminacija je bila primerjava te deklaracije z znano zgodovinsko majniSko deklaracijo. Težko Je ne pisati satire ... S kako »stvarnostjo« se tre tira to vprašanje pri raznih okrajnih druSuvdh, dokazuje to, da nekatera društva deklaracije sicer niso sprejela, pač pa so glasovala za — njeno idejo. Deda tj morajo le še, katera le ta ideja. Z deklaracijo se Je vrgla v svet fraza o depolitizaciji. Kido pa bo političnim strankam prepovedal in ubranil Interes in udejstvovanje pni šofeirvu in učiteffistvu, o tem pa molči deklaracija In vsi poznejši članki. Enako tud3 pri vseh personalnih zadevah, kar je osebno znano tudi uredniku »U. T.« H koncu še to: Odtočno svetujem uredniku »U. T.«, da preneha s ponovnim poudarjanjem nekdanjih zaslug bivšega poverjenika L Jelenca, ker bi sicer to smatral oni ded uStelJstva, ki v resnici visoko ceni njegove stvarne zasluge, v predalih današnjega »U. T.« za pcofanacijo in hinav ščrno. Jelenčevo delo in zasluge za stan in organizacijo bo oc enfla bodočnost, ko se bo organteadja otresla deklaracijske kon_ ftEmosti in breznačetaostL Tista bodočnost ba pravilno in pravično sodila delo Jelenčevo, pa tudi — poleg ostalih deklarantov — Dimnikovo. To Je moja prva in zadnja ,bcseda v Javnosti v tej deklaracijski dobi. KakSna nadaljnja pota pa bodo usojena deklaracji, ki Je napravila že doslej toliko deloma ne. popravljive škode, je odvisno od — zrelosti članstva. Rudolf DostaL Ljudska univerza v Mariboru Maribor, 13. marca. Mariborska Ljudska univerza Je brez dvoma naš naJagilnejSi faktor na polju Slr-Sega prosvetno - Izobraževalnega dela, po svojem sistematičnem delovanju prvenstvena institucija te vrste v Sloveniji. Hva le vredno je tudi, da je razširila svoj delokrog Izven Maribora ta da prireja v tem pravcu predavanja, zlasti tz higijenlčnega tečaja s pomočjo predavateljev gg. dr. Ju-reS&a to dr. Martaiča v delavskem centru Studenci ln Ptuju Po ciklusu o Rusiji prireja sedaj Ljudska univerza predanranla Iz drugega zanimivega pogtevja o francoski revoluciji. V današnji dobi revolucionarnih gesel ta stremljenj spoznati, kako revolucije nastajajo ln kakSne rezultate rodijo — je namen teh predavanj Kot uvod v veliko meščansko revolucijo ta v pravîtao to popolno razumevanje tega dogodka 18. stoletja, so se že vrSfta sledeča predavanja: 22. r«bmarja Je portai unlv profesor dr. H a u p t m an iz Ljubljane v predavanju «Kulturne ln politične razmere v predrevoJiiftal Franciji» krasno to globoko zajeto Eflfko teh razmer; 1. marca je pre d »val ginsp. profesor dT. A. Dolar o slavnem francoskem mislecu Volt art rej u ta en. eJklopedlstO», ki so v veliki meri z borbo proti absolutizmu ta dogmi pripravljal! re-TOlucljo duhov; 8. marca je govoril tož. Kukovec o ženevskem filozofu ta enem duševnih očetov francoske revolucije Rous-беаији. Tudi drugi predavatelji so zajemali snov svojim predavanjem, ki so se vršila vzporedno temu ciklusu, tako, da so seznanili poslušalce s sedanjo Francijo. 26. februarja in snoči 12. marca je predaval g. prof. arh. K r e g a r iz Ljubljane o mednarodni dekorativni razstavi, o njeni zunanjosti ta udeležbi naše države ter o gledališki dekorativni umetnosti 5. marca je orisal gosp. prof. G r u n t a r zemljepisne in narodo. pisne razmere Francije. Vsa tri predavanja so spremljale številne ta tateresantne skl-optične slike. V pondeljek 15. marca bo obravnaval gosp. prof. G a s p a r 1 n, dober poznavalec Francije, I. del najzanimivejšega poglavja poteka francoske revolucije. Upati je, da bo občinstvo razumelo nalogo, ki jo vrši Ljudska univerza, in da se bo krog slušateljev razširil ta ne padal, kakor je bilo opažati — žal — v zadnjem času Pustolovščina ruskega šahista Ruski begunec Dimitrij Danlljčenko v Sarajevu je Izboren Sahist, Se bolj spreten pa je v izposojevanjii denarja. On je vzrok, da mnogi dobri ljudje v Sarajevu, Dubrovniku, Ercegnovem ta morda Se kje drugje ne govore ravno najlepše o 6vojI umetnosti v življenju, kajti Dantljčenko je vse prekosil. Kar čez noč se Je pojavu v Sarajevu, se spoznal tamkaj z najboljšimi Sahtetl ta igral z njimi partijo za partija Tako je prišel do izbornih zvez, W eo postale za stranka kmalu usodepoflne. Sicer niso plačale predrago, kajti Daniljčenko Je bili še precej skromen v svojih mahtaacljab. Sto ali dvesto dinarjev pač vsakdo lahko preboli, taiko si je misli] Daniljčenko. Obširna Je lista emih, ki Jim Je na spreten naičta Izva. btl denar Iz žepa. Pri tem nI bil prav nid izbirčen; «pumpal» Je gledališke igralce, profesorje, duhovnike. Študente itd. Vsakemu se je predstavil z drugim fenenom. Najbolj pa 6e mu Je ppfljubil sledeči «trik» Eleganten ta drzen kakor Je bil. Je stopil v sobo vsakogar, kogar si je Izbral za svojo žrtev to odigral v največji naglici fememe. naino komedijo. «DovolHe. prosim, jaz sem bančni uradnik. Vzeli sem nefcemu gvojemn tovarišu Iz prodala 290 Dim. Jutri se vrne. Ako ml ne prteHoSlte na pomoč, moram iz-vršiti samomor!» In »јекоте žrtve so se ga v resnici vedno usmHHe. Na naravnost čudne načine so takoj olkrBe svoja dobra бгса in mu daja/le denar, čim pa je kdo prišel njegovi slepariji na sled, je pustolovec takoj IzgtaJI. Te dni so ga Izsledili v Ereeiaiovem, ko je ravno igral Šahovsko fvtrafcctjo. simul. tanko z desetimi nasprotniki Orožnik mu je napovedal aretacijo ta ee odpravil г njim na pot v Sarajevo, da ga tamkaj Izroči policiji. Orožnik je sicer srečno prt-ЕреЗ — a bi Je sam DamHjčenko Je bil namreč očlviidno mnenja, da Je ve№o bolj. Se. ako kje med vožnjo skoči iz vagona. Sedaj je izdana za nifen ponovna tiralica. Bog vé, kje se ta Šahovski mojster zopet pojavi. Nafbrže ima v vsakem mestu do. тофј ovc, da jih poSteno oetrtSe! DOL LOGATEC. Naši vrli ditetantje so vpriizorili v nedeljo v Sokoljem tt če nima kdo toliko samozavesti, da vlogo d-bro naštudira, naj Je raje ne sprejme. Vemo ckbro, da so naša bratje vsi cele dneve zaj>i«3enš, toda če so lahko nauče Vloce trgovski pomočniki itd., moremo to tem bolj zabievati od intelektualca. Naš požrtvovalni predisednik dramskega odiseka br. Pero Hrc nam obljublja, da bixto kmalu vprtzorjeirj »Legijo-nairjS*, za kar vlada že sedaj veespioéno zanimanje. Tudi telovadi se Jako pridno in upamo, da bo letošnji javni na» t op bolje uspel nego iansikl ter da nam ne bo potrebna pomoč glede množine nastopajočih od drugih bratskih društev. VRHNIKA. Danes pjpoidne se bo vršil ustanovni občni zbor godb enega društva »Vrhnika«, in sicer ob pol 3. popoldne na verand, gostilne R. Drašiler na Vrhniki. Pripravljalni odbor je vse darovalce, ki so darovali druStvu več kot 10 Dm, sprejel kot podporne člane. Na ustanovni občni zbor so vabljenj vsi podporni člani ter sploh vsi, ki so diružtvu kaj pripomogli, da si je nabavilo inštrumente. KAMNIK. V četrtek dne 18. t m. se bo vršil v Kamniku v dvorani Narodne čitalnice ob 8. url zvečeT občni zbor podružnice Jugoslovetiske Matice. Po občnem zboru bo predaval g. dr. Val. Rožič H Ljubljane »O pomenu Jadranskega тзтја za našo državo«. OdbcT podružnice vabi vse člane in vse ргјјак«1је društva, da se v čim večjem številu udeleže zbora in predavanja. VELIKA KOSTREVNICA. Naše »Domo-Ijubatje« Je depis naprednih listov iz Ko-strevnice v »Domovini« zbudil iz težkega sna. Celih 14 dni so tubtaM dtpis v »Domoljubu«, pa se Jim nič kaj ne posreči, čeprav se izvijajo pod težo krepkih udarcev kot neubogljiv sin p*d očetovo palico, — skušajo kljub temu dokazati, da naj se kmet, obrnik in delavec zadovolji kar z obljubami g. KremUaria. Naše ceste pa naj se pokrijejo z ljudstvu škoefijivo klerikalno politiko. Pravite, da pridete k nam. Cisto prav; £m Jačji bo odpor organzl-raae stle, tem prej borno priilč v zdrave gosjKidarske razmere. Smarttačani nimajo koristi od klerikalne politike, kakor tudi mi v Koetrcvnid ne, razen gospoda, kî v j âmartinskS zadirugi dolgčas prodaja tn se j na račun kmetov lepo po cestah sprehaja. ' Da bodo pa ceste posute z »Domoljuben«, preskrbimo mi, ki bomo na vaš poziv še z večjo vnemo — širili »Domovino«, ki bo prišla v vsako hišo, čeprav se Je neki go- i spod v cerkvi spozabil ta svaril vernSte pred naprednim časopisjem. Ml gremo naprej; pač vseeno, ali Je vam prav ali ne. Ali mislite, da smo Kcstrevničani res tako »zanikani«, da smo pozabili, da ste nam vernim celo blagoslov brizg alti e odklonili? Drugič še več če nas boste izzvali MARENBERG. Na naši osnovni šoli Je organiziran Pomladek Rdečega Križa, ki Je tekom triletnega obstoja napredoval tako, da si je zgradil s pomočjo šolskega vodstva oder, na katerem prireja igre in drugo. Dne 7. t m. je imel svojo akademijo, ki je navzlic slabemu vremenu nepričakovano dobro uspela. Gledalci iz vseh slojev so napolnili dvorano do zadnjega kotička in z zanimanjem sledili izbranim točkam prireditve. Uspeh je b'l pa. tudi gmoten, kajti blagajna jc izkazala nad 800 Din prihodov, kar je za naše razmere mnogo. To bo uporabil Pomladek za kritie tro_ škov odra in deloma za svoje tekoče potrebe. Uspeh prireditve pa Je vli Pomlad-karjem novega poguma, kar jim je pri uspešnem delovanju zelo potrebno. SKOPJA LOKA. Na dan. sv. Jeder«, v sredo, dne 17. t m. se bo vršil prvi po. mladairski sejem, eden največjii na Gorenjskem. Na ta sejem pripeljejo naši kmetje iz okolice v veliki množini razna mlada sadna drevesca, ki so znana radi dobre kvalitete tudi v tujini. Dobi se tudi semenjski krompir in hribovski oves. Da bi kmetje prignali v večjem številu svojo govejo živin», Je odsek za povzdigo sejmov določil, da dobi vsak, kdoT prižene živino na sejem. Din 10 odškodnine. Kdor pa živino na sejmu proda, dobi pa še Dn 10, ko prepiše v obfinsikl pisarni živinski potni Hst. Vabite se kupci In mesarji, ks bo veliko živine na sejmu. CERKNICA. Ker Je prejšnji župau g. y Obreza odložil župansko čast, je bil prt. tečeno nedeljo izvoljen za župana дп ton Werli, pristaš SDS. Z njim smo bili Inteligentnega in sposobnega župana" — Godba ognjegasnega društva kaj le^ napreduje pod spretnim vodstvom g. Дј dteja Zuljana. Godbeniki so sami krneči; fantje. Dasi so čez dan zaposleni s trdin •delom, posečajo večer za večerom točw vaje in se neumorno urîjo. Ce se pomisii, da so skoro vsi, ki niso poznali nij ег note in niso nikoli imeli inštrumenta v ro kali, pa so se naučili od lanskega leta ii 15 komadov, potem se ve šele ceniij nji. hovo marljivost in zanimanje za godbo te požrtvovalnost njihovega vodje g. Andrej; Žuljana. Nastopili so tudi že dvakrat jav r.o in so obakrat želi veliko pohvale. Go spodu A. Zuljanu je b.la Izrečena posebn pohvala in mu je bil Izročen lep šopei : svežih cvetlic v priznanje. — G. dt. Cir Kraševec pa ie ustanovil moški pevsj zbor, s katerim Je ob več prilikah uspe!» nastopil. Osnoval Je tudi ktrrz za učenj not, katerega poseča več gospodiien in це kaj gospa. — Oba gg. dr. C. Kraševec A. Zuljan sta primorska Slovenca. Кет s:; se morala umakniti pred Italijanski-n nas' ljem znata cenili svobodo in ljubiti svo narod. Pri vseh krajevnih narodnih n na predre h društvih nista samo člana, ampai tudi agita a delavca. Ko bi b'li vsi taki vneti za narodno in kulturno delo, kaka sta omenjena dva, potem bi pri nas Cerknici lepše in hitreje napredovali, ne go gte to sedaj. šl onstran graiiic p— Gozdarska milica. Sedaj se ustanovi tudi gozdarska milica in Julijska Krajina dobi eno legijo gozdarskih miličnikov, ki jo bodo tvorili sedanji gozdarski čuvaji in potreben kontingent iz fašistovske milice. Torej čisto vse mora biti fašistovsko. p— Mačka da, mačka vzame. To je stara istrska prislovica... Istrski Jugosloveni imajo to nesrečo, da se jim večkrat kaj da ali kmalu zopet vzame. Staroslovenski je» Bik jc bil v cerkvi, pa so ga vzeli. Gentile je vzel hrvatski in slovenski pouk pa dal dodatne ure. Pa jih je kmalu vzel... Zakaj so bile pravzaprav dovoljene tiste dodatne ure? Veliki italijanski šolniki so mislili, da seljaki sploh ne bodo zahtevali, da se nji» hova deca zadrži v šoli po običajnih urah in tako bodo dodatne ure kar same od se» be odpadle. Ali gospodje so se zmotili, ki» sle obraze so napravili napram splošni ia» htevi po dodatnih urah in sledil je ukaz, s katerim se odpravljajo dodatne ure... In Lstran dostavlja: Mačka je dala, mačka je vzela. p— Visoka gospoda poseča zelo rada azi» le in rikTeatorije «Lege» med Slovenci. Po» sebno hitijo z obiski na tržaškem ozemlju. Te dni so peljali v Skedenj in na Opčine fašistovskega odposlanca Ricci ja pa so mu pokazali, kako veliko patri joti čno delo vrši «Lega». Zupan dr. Pitacco spušča ob takih prilikah zelo glnJjive govore. Z Riccijem je prišel tudi prefekt Gasti. Taki poseti so zelo svečani in vršijo se nastopi slovenskih otrok pred odlično italijansko gospodo, ki se prepričuje, kako silno hitro napreduje poitalijančevanje drugorodcev. Vsaj navi» doz no je tako, prava resnica je morda neko» Kko drugačna. Gasti in Ricci sta seveda za» čudena, da je povsodi še toliko slovenske» ga življa, ko so vendar tržaški Italijani ved» no taloo slovesno zatrjevali, da je Trst z okolico čisto italijanski. p— Izseljevanje. V vedno večjem številu odhajajo naši ljudje v tujino. Posestva so zadolžena, davki neznosni. Marsikdo bi rad delal doma pa ker so vsa povpraševanja za» man. odide s tTebuhom za kruhom po svetu. Odhajajo krepki možje, fantje in dekleta. Domačije se prodajajo tujcem, naš človek odhaja in če pojde tako naprej, bo čez par let več goriških Slovencev na tujem kakor pa doma I Izseljevanje — to je pereče vpra» sanje, kako bi se dalo ustaviti? p— Vipavo je smatral Hôtzendorf za važno strategično točko. Zato so se gradi» le vojašnice, ki so sedaj razbite. Ruševine je odkupila dTžava občini za 550.000 lir in oddala restavracijska dela domačemu pod» jetju An gel j a Terčelja, Zapuže pri Ajdov» ščini za 1.772.000 lir. Zidalo se bo po pr» votnem le malo izpremenjenem načrtu tvrd kc Zaje in Horn v Ljubljani. p— Vipava in Ajdovščina sta imeli svoj čas po dva sodnika. Sedaj sta za obe ne» kdanji sodišči v Ajdovščini samo dva sod» nika. Ni čuda. če se ima vršiti okoli 300 za« puščinskih razprav, če leži v vložišču 2000 tožb in če se letni računi skrbstvenega so» diSča niso pregledali že sedem let Te raz« mere se bodo morale izpremeniti! p— Iz Sežane nam poročajo k roparsket mu umoru pri Gor. Ležečah, da tam najde» na mrtva ženska ni Marija Pregelj iz Seža» ne. marveč neka druga, kateTe identiteta še ni ugotovljena. p— K občini Milje so sedaj priključene vasi Plavje, Škofije in Hrib, ki so imele po» prej samostojno občinsko upravo. Sedaj pla čujejo dvajsetkrat višje občinske davke, ka» dar pridejo k občinskemu zastopu 8 kako prošnjo, pa nalete vedno na gluha ušesa. p— Tovarna v Klavžah. Vrše se obnovit» vena dela v tovarni v Klavžah. Zaposleni so številni delavci, največ domači. Kakor zna» no, je bila pred vojno tovarna last pred kratkim umrlega g. Križnica iz Kanala. V tovarni se bo izdelovalo biago za obleke. Obratovala bo še nadalje žaga in izddovalo se bo tudi razno pohištvo. V tkalnici bo zaposlenih kakih 200 delavk. Delavci bodo najbrže sami tujci. Med Klavžami in Bačo deluje še ena žaga, tretja je v Bači, četrta par minut od slednje, tako da so v razdalji 5 kilometrov štiri žage z dvema elektrar« nama. p— Pri podčastniških tekmah za strelja» nje s pištolo in za metanje ročnih granat se je odlikoval slovenski fant L. Saksida iz Vrtojbe, bersaglicrski caporaie maggiore letnika 1903, tako, da je dobil dve kolajni. p— Drago obnovljene hiše. Kjer je bivši «genio militare» obnavljal hiše posestnikom in kjer je obnovo končaval «dipartimento tecnico», se ljudje prijemajo za glavo radi strašnih stroškov. Obljubljalo se je oško» devancera, da pojde delo na vladne stroške. Pri sklepanju konkordatov pa se pravi: to» Iiko ti gre odškodnine, toliko se je potro» šilo, drugo plačaj. Kdor je obnavljal svoja poslopja potom drugih tvrdk, ima boljše zgradbe in stroškov veliko manj. Vlada bi morala prizadetim črtati pretirane stroške ali vsak utok je brezuspešen. Potem se p. še vlada baha, kako blagodušno je pomaga la Slovencem pri obnovi! k— V koroškem deželnem zboru je elov poslanec Poljanec naglašal, da pričakujeji Slovend glede šole izid tozadevne komisij: zato so molčali v generalni debati. Deže! nega glavarja prosi, da naj naroči orožni kom, da ne bodo še nadalje šikanirali na ših ljudi, kakor se je zgodilo po njegovcu shodu v Žili, kjer je bilo govora zgolj o «o spodarskih stvareh. Posl. Poljanec je nada Ije priporočal oblasti, da naj skrbi za rci v davkarijah. V kmetijskih šolah se ugani, politika namesto da bi se mladeniči učil dobrega kmetovanja. Zahteva kmetijski zbornico namesto deželnega kulturnega sve ta. k—• V VinarjeiStrmcu je umrl g. Florijsi Dragašnik, star 71 let, mož stare slovenski korenine, zaveden in značajen. Bodi mu lah ka domača zemljal Pred sodniki Orožnik N. je šel mimo nekega okni Mostah. Okno je bilo odprto; pa ni cveti na njem nagerlin in rožmarin, ampak obra kolarja Valentina, ki je stai pred oknom gostilni, se obračal h gostom in se priduša da zadavi orožnika kakor mačka. Naj le pr de, da bosta on in njegov prijatelj Bince! te hudiče iz vasi zapodila. Orožniku je bil preveč te lepe pesmi in ga je naznanil, pr sodišču so Valentina odlikovali z 250 I).; globe. «Posestnica Ančka sem iz Stepanje vas! Moja luca in jaz, obe sva že stari Pa s: dim zadnjič na vozičku pred Lončarjem r. Sv. Petra cesti, ko pribrni siv avtomobil ii udari v moj voziček Moja luca se predra mi iz svojega premišljevanja in se obrni iaz pa padem na cesto in si zlomim rebri 'a nikar ne kaznujte šoferja Dragotina. sa sem stara in me ni preveč škoda! Hm, hn pravite, da je bil radi podobnega slučaja i kaznovan in da ima zdaj 48 ur zapora. No pa naj bo, kakor vi mislite, da je prav!». * Tončki v Zlcbeh se je zamerila lisica, s» Je pokradla 9 kokoši in 7 piščancev. NV-ta vila ji je železno past in še nekaj zank bližini hiše. Pa se je sama vjela v zanki in se z očetom morala zaradi lisicc zsgo varjati pri sodniji. Povedala je, da ni dcla, da si ne sme lisičje kože pridržati, jo je z mlajšim bratom prodala, očs pa tem ni nič vedel. Okrajna sodnija ju ji oprostila, a deželna je oprostitev potrdila • «Kaj, brezovo šibje sta kradla, da bi bre zove metle delala; no, zaslužila sta jih s t: stimi šibami po štiriindvajset,» je dejal ho di sodnik mladoletnima Rajku in Janeza Povedala sta, da ni bilo tako hudo. Gospa dar Ižanec ju je poslal v svojo hosto, ki j< pa oddaljena celo uro od doma in šla sta • šla ter nasekala veje v Skafarjevem gozdi ki je brž zadevo ovadiL Fanta sama nist: vedela, da sta kradla, saj sta hosto zame njala. Bila sta oproščena. • Brivski pomočnik Aleksander iz Tržiča : tako dolgo brusil britev prijatelja Dragotv na, da je naposled odšel, a britev je ner.a brušena ostala menda pri mojstru. Ziobn jeziki so pa trdili, da je britev prodal v & I ju za 90 Din. Celjsko sodišče ga je ob» dil na 48 ur. Pritožil se je, češ, da jc na» ležnemu Dragotinu že zdavnaj hotel brite1 vrniti, ki pa nenabrušene ni hotel sprejet in zato jo je pustil v prejšnjem lokalu. Kc se vzklicno sodišče ni moglo prepričati, d' je imel Aleksander res goljufiv namen, g: je oprostilo. • «E, ta Jaka jakasti, nihče me še ni potep-saj sem Janez iz Govniš in za modrega fa® ta me imajo. Kdo bi mislil, da Jaka krad: pa še pravijo, da je to splošno znano. M:' n: ni! Ukradel je Francki moško src brin uro in orgljice in ves predpust je hodil : njimi okoli mene in s vir al pr .dprjstno p« pevko: «Bumstrara, bumstrara, pustna delja, lan' sem bil tolšče sit, letos sem 2C I ja». Orglice so me popolnoma omamile prodal mi jih je z uro vred za 30 Din. P' sem zvedel, da je oboje ukradeno in sem k FrancJd ter ji vrnil, a za 30 Din ses se obrisal. Pa ni bilo še dovolj nesreč' Okrajno sodišče v Ljubljani mi je naložil' še za nameček 50 Din. Pa j!h ne morem p'J čati, ker sem nedolžen, in bi orglic ne ro» ral zastonj, če bi vedel, da so ukradene. A tako? Oprostili ste me. Bog vam poplač» gospod predsednik, saj sem res nedolžen Da pa ne bom imel skušniave po orglicah, si še danes nove kupim.» Domače vesti * Izpreraembe bazenskega zakona. Minister pravde ie predvčerajšnjim predložil predsedniku Narodne skupščine zakonski predlog o Izpremembah In dopolnitvah kazenskega zakona, ki bo veljaven za vso državo. Na prvi seji skupščine bo izvoljen odbor. ki bo razpravljal ta zakonski načrt * Zdravniška vest G. dr. B. Dragaš zdrav nik zavoda za socijalno higiensko zaščito dece v Ljubljani, je Imenovan za primarija ln šefa poliklinike v Karlovcu. * Naš vojaški ataše v Varšavi. Za voja škega atašeja pri našem poslaništvu v Varšavi je Imenovan polkovnik Colak-Antič ka ieremu je poljska vlada že podelila svoj agreman. * Državni strokovni izpiti. V ministrstvu pošte in brzojava so se vršili te dni državni strokovni Izpiti za II. kategorijo. Priglasilo se ie 42 kandidatov, večinoma Iz Slovenije in Srbije. Štirje kandidati so bili re-probirani. Tudi v kmetijskem ministrstvu so se pričeli te dni Izpiti kandidatov za II. kategorijo. * Diplomski Izpit za rudarskega Inženjerja sta položila včeraj na ljubljanski montanistl ki gg. Ervin Teply Iz Kranja In roiak Iz dal ne Rusije Vasilij Široki. Q. Teply je v letošnjem študijskem letu že deseti diplomirani rudarski Inženjer Izmed stanovalcev Akademskega kolegija. V prejšnjih študijskih letih pa je diplomiralo že tudi šest kolegija-šev za inženjerje rudarstva. Novima in-ženjerjema iskreno čestitamol * Nov šolski nadzornik za novomeški okraj. Za šolskega nadzornika v novomeškem okraju je imenovan Ivan Plrnat, doslej upravitelj osnovne šole v Žužemberku. Dosedanji šolski nadzornik Davorin Matko je trajno upokojen. * Naš jezik na univerzi v Kodanju. Kakor sporoča naš konzulat v Kodanju. ie bil po četkom februarja na univerzi v Kodanju orvorjen tečaj za srbohrvatski In slovenski jezik. Prijavilo se ie deset slušateljev. Predava profesor dr. Anton Karlgren. * Izpit za inženjerskega podporučnika ie položil pred komisijo v Karlovcu dne II. t. rn. inž. narednik Slavko Božič Iz Rajhen-burga. * Lekarniška vest Koncesija koî osebno pravo za lekarno pokojnega Al. Robleka v Radovljici je dodeljena g. mag. pharm. Slavku Hočevarju. * Smrtna kosa. V Liubnem na Gorenjskem Je umrl ključavničarski mojster ln posestnik g. Josip A m b r o ž i č. Pokojnik ie bil po svojih Izdelkih znan širom Gorenjske ter splošno priljubljen. Bil je član gasilnega društva ter dolga leta poveljnik briz-galne. Zvestega našega somišljenika ohranimo vedno v blagem spominu. — V Ljubljani je umrla včeraj v starosti 23 let gospe Lada Z r I m š e k. roj. Gvardljančič. vdova po železniškem uradniku. Pokojnica je bila blagega značaja In zelo prikupljiva ženska. Pogreb bo jutri, ob 2. pop. z Miklošičeve ceste št. 9. Na Tržaški cesti št 24 je preminula včeraj gospa Lucija K1 a n š e k, stara 55 let. dobra skrbna mati. Pogreb bo v pondeljek, ob 4. popoldne iz hiše žalostL Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Spomenik branlteljem Beograda. V Beo gradu je bila te dni sestavljena posebna komisija. ki bo nadzirala zbiranje zemeljskih ostankov onih junakov, ki so padli v bojih za obrambo Beograda. V to svrho so že odobreni potrebni krediti, v artiljerljsko-tehnlčnem oddelku vojnega ministrstva pa *e Izdeluje načrt za grobnico In spomenik. Spomentk bodo vlili Iz starih topov v kra-gujevskem arzenalu. * Za uradnike In častnike. Minister za so ctalno politiko je Izdal na vsa stanovanjska sodišča naredbo. da se pri dodeljevanju sta novanj morajo v prvi vrsti ozirati na častni ke in državne uradnike, ki vsled premestitve v novem službenem kraju še nimajo družinskega stanovanja. Opažalo se le namreč da nekatera stanovanjska sodišča niso dovolj vpoštevala prošenj državnih nameščencev in oflcirjev-brezstanovanjcev. * Za rezervne oficirje. Opozarjamo na razpis ministrstva vojske in mornarice z-dne 27. I. 1926. Dj. br. 3625. po katerem pripada rezervnim oficirjem osnovna plača po stopnji, ki se določi na podlagi vseh let. prebitih v oficirskih činih in ne samo oni čas. ki ga je rezervni oficir odslužil v dejanski vojaški službi. Rezervni oficirji, katerim bi se prelemkl osnovne plače vzlic temu nameravali krajšati, naj to javijo Udruženjn rezervnih oficirjev, pododboru v Liubljani. * Izdajanje železniških legitimacij upokojencem. Glede železniških legitimacij upo kojenih državnih uslužbencev le prometno ministrstvo Izdalo odredbo, da se smatra uslužbenec za irpokjenca In dneva upokojitve ter mu mora urad. pri katerem je služil, odvzeti uradniško legitimacijo ter ga obvestiti. da zahteva novo legitimacijo za upokojence od onega urada, pri katerem bo prejemal pokojnino. Pripominja se . da se morajo prošrre o penzljah nujno reševati. Vdo vi umrlega državnega usiužbenca mora za naslednje leto potrditi legitimacijo oni urad. pr! katerem bo vdova prejemala pokojnino. * Honorar za pobijanje analiabetlzma. Po dosedanji odredbi ministrstva prosvete ie prejel vsak učitelj, ki je naučil vojaka Citati ln pisati, po 40 Din. za vsako civilno osebo Pa po 50 Din honorarja. Sedaj je ministrstvo odredilo, da pripada odslej učitelju za vsako izočeno osebo po 70 Din honorarla. * Dijaška proslava Masarykovega rojstnega dne v Pragi. Jugoslovenski dijaški kolegij СЈ Lige v Pragi Je dne 5. t m. slovesno proslavil rojstni dan predsednika CSR Masaryka. Inž. Stevo Markovič. predsednik dijaškega odbora jug. kolegija Je predaval o odnoSaiih fugoslovenske dijaške omladine v deverdesetih letih v Pragi napram prof. T. G. Masaryku. Naelašal le nien napredni Program v političnem, kulturnem In moralnem življenju In opisal posebno znameniti Pokret aa Hrvatskem ia v Sloveniji. Po predavanju Je prečita! pozdravno adreso sta novaicev jug. kolegija velikemu učitelju in prijatelju našega državnega ia narodnega ujedinienja T. G. Masaryku. Nato je preda val dr. Hubert Ripka v sodobnih razmerah tla Slovaškem in pojasnil problem narodnega ujedinienja pri Čehoslovakih. Proslavi so prisostvovali kot gostje: za jug. poslaništvo dr. Star.kovič. za konzulat g. Hafner, za vo. laško misijo kapetan Stepanovič, za prosvet ni referat dr. Dragotin Prohaska. Navzoči pa so bili tudi zastopniki čeških oblasti. CJ Lige in češkega dijaštva. Slavo je otvoril z lepim govorom o češkoslovaško-jugo-slovenskem kulturnem delovanju, predsednik kuratorija jug. dijaškega kolegija, g. Karel Hohola. * Opozarjamo na pomladni Mednarodni velesejem v Pragi, ki se bo vršil od 21. do 28. t m. Praški velesejem nudi najugodnej šo priliko za nakup priznano prvovrstnih češkoslovaških industrijskih izdelkov. Za po-setnike so znatne olajšave: na jugosloven-skih In češkoslovaških železnicah polovična vožnja, na avstrijskih velja za brzovlake vo zovnica osebnega vlaka. Nadalje dobe poset nik! tudi brezplačen vizum za Češkoslovaško. Glej oglasi * Slovenci — napol je! Iz Beograda nam Javljajo: Minister za agrarno reformo je penzijoniral referenta novosadske agrarne dl rekcije v Beogradu drja Jakoba Stefančiča. V rauičevskih ministrstvih kmalu ne bo nobenega Slovenca več. Slava g. Puclju! * Polkovnik Ceda Jovanovič ponesrečil. Komandant 2J. artiljerljskega polka v Zaje čaru, Ceda Jovanovič. je napravil te dn! v družbi dveh trgovcev večji izlet z avtomobilom. Na nekem ovinku se ie avtomobil pre vrnil in pokopal vse tri pod seboj. Oba trgovca sta bila lahko poškodovana, polkovnik pa je bil smrtnonevarno ranjen. * Praška JČL o naših prilikah. Pravkar je Izšla 10—12 številka mesečnika »Ceško-slovensko-jihoslovenska Liga« v Pragi z bogato aktualno vsebino. V. Cerny piše o starejši literaturi v Črni gori, V. Klima o zdravljenju s solncem na jugoslovenskem Ja dranu. M. B. o pregledu kulturnih dogodkov v Primorju. Ministerijalni tajnik prof. Berln-ger pa poroča v članku »Rogaška Slatina« o lanskem kongresu JCL in Masarykovih proslavah v Rogaški Slatini. Pisec povdarja stvarno organizatorično delo naših lis. ki sistematično delujejo na programu Idejnega slovanskega bratstva. S posebno pohvalo pa omenja g Beringer izvrstno predavanje g. B. Borka o Masaryku. ki je bilo tako Izčrpno in dovršeno, da je presenetilo tudi navzoče Cehe. Ce bi se predavanje natisnilo ln Izdalo, b! služilo jugoslovenski javnosti v najboljši poduk o Masaryku. Odlično priznanje našemu publicistu In »Jutrovemu so-trudniku« B. Borku tudi nas Iskreno veseli. Z 10.—12. številko »JCL« končuje ta resna revija za poznavanje naših prilik že V. letnik. i fiffili obleke, bluzr, plašči zadnje modne novosti, ki odgovarja ,0 najfinejšemu okusu so brezdvomno v zatogl samo pri tvrdki F. Lnkič, Pred čkoSifo. * Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejema državna kmetijska šola na grmu za dobo od 7. aprila do 31. oktobra. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 iet, telesna sposobnost, neoporečnost ter dovršena tjudska šola. Prednost ima Jo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajene! se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu In vinarstvu ln uživajo tudi teoretičen pouk pri delu kjer so zaposleni. Za to dobivalo prosto hrano In prosto stanovalje. Gospodarska praksa ie Izvrstna predpriprava za vstop v šolo s L novembrom 1926. Pri sprejemu v šolo Imajo vaiencl prednost pred drugimi prosilci, in sicer ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnioo, zadnjim šolskim Izprlčevalom ter Izpričevalom o nravnosti, je poslati do 25. marca 1926. ra-natelistvu državne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu. ♦ Jugoslovenski historični arhiv. Na zadnji seji zgodovinskega društva na beograjski ur.iverzi je profesor dr. Vladimir Corovič sprožil vprašanie velikega historičnega arhiva. Ze pred let! je bila med našo državo in Avstrijo sklenjena pogodba, da se iz dunajskega arhiva izloči in nam izroči vse. kar se tiče naše nacijonalite zgedovine. Tudi z Budimpešto In turško vlado so se vršila tozadevna pogajanja. Dr. Corovič je obenem predlagal, da se činvpreje izposluie poseben arhivski zakon. * Opozorilo delavcem, ki potujejo na Re. ko. V zadnjem času se opaža, da mnogo delavcev !z Jugoslavije prihaja na Reko In Išče tam zaslužka. Ker prihajajo na Reko po skrivnih potih brez potnih listov, jih policija — če iih zasledi — aretira !n po daljšem preiskovalnem zaporu odpravlja čez trejo. Delavci se zaradi tega opozarjajo, naq ne hodilo na Reko brez potnih listov, ker bi sicer napravili velike sitnosti sebi In našemu konzulatu. ♦ Novice Iz Roj^ške Slatine. V našem zdravilišču se pričenja tudi stavbno gibanje razvliatl. Sedaj stav! zdravilišče poleg hote Ia Pošte, kler so podrli stare lesene hleve, veliko garažo, da bodo Imeli tudi avtomobil! svoje zatočišče. V bližini pa namerava postaviti zdravilišče tudi več nadstropno novo hišo s sobami za tujce In dvorano, kier hI lahko telovadi! Sokol Tovarnar Viljem Blz 1ak pa le Imel pred kratkim občinsko komisijo na svojem prostoru, kjer namerava sezidati svojo vilo. — Občina ie nedavno Ime oovala novega občinskega tajnika upokoje- Vse naše naročnike in bralce opozarjamo na novi senzacionalni «Jutrov» roman lil ? Opri' ki začne izhajati v najkrajšem času. Pisec Gaston Leroux, ki je eden izmed napriljubljenej-ših feljtonskih pisateljev v Franciji in čigar romani se z največjo strastjo čitajo po celem svetu, jamči, da bo «Prikazen v Operi» z velikim zanimanjem sprejelo tudi naše občinstvo. nega nadučitelja g Kurbusa. — Državni ko-pališčni zdravnik dr. Kolterer le odšel v Ljubljano na rentgenski tečaj v državno bolnico. * Belokranjske plsanlce. Niso tako sva-tovsko nakinčane kakor Belinove. ali vseeno iih pozdravliamo, ker jih je napisala roka naše belokranjske devojke. ki nam še vedno kaže neusahljiv vir narodne pestrosti In lepote. Včasih jih je pisala sama mlada ljuba v. tajno prikrita v deviškem srcu, danes pa jih piše srce s skrbjo, ker so težki časi s pičlim zaslužkom. Vsepovsodi je umrla že idila domačega obrta. na zadnji niti še visi prelep obrt narodnih Pisanic. Sezite prijatelji po triih, da ne zamrje še zadnji ostanek naših nekoč tako pestrih belokranjskih domačih obrtov! Vam pa belokranjske devojke: vesel vuzem! * Letni In živinski sejem v Zagorju ob Savi. se bo vršil mesto 25. marca (praznik) v petek, dne 26. marca. * Ali veš. da so samo ene »PEKATETE« na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnostl tečnustl in redilnosti. 17 * Kot nagrado so prejeli pri nakupu oblek prvovrstno žepno uro v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 v Ljubljani v času od 8. do 13. t m. sledeči gg: Ignac Možina, kurjač južne železnice. Ljubljana, Martinova c. 15 in g. Anton Snoj, avtomehanik v Ljubljani, Dolenjska cesta. — Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie Ljubljana. 371 * Zlatnike so našle v Zlatorog-terpentl-novem milu: Mariia Znidar, Zalog p. Komen da. Imre Gaal, gostilničar v Gančanl, Pep-ca Ahlin. Zabljavas pri Novem mestu. Lizika Verzel, Maribor Orožnova ulica 2,. Mariia Mlinar Rovte, Alojzija Planinšek. Zagorica 43. p. St. Vid pri Stični In M. Sa Igo, Zagreb Mažuraničev trg 23. Kokalj Ivanka, Ljublja na, Vrhovčeva ulica 3, Suzana Volkova, Šoštanj, Marčec Tončka. Središče, Verica Zadel. Cerknica, Amalija Juvačič Lož, Pa-ripovič, Milka Zagreb. Kustošija. * Neznan avto smrtno povozil delavca. V Beogradu je v petek neki luksuzni avto povozi! na Topčiderskem brdu delavca Veli sava Obrenovca ter ga silno razmesaril. Avto se ie po nesreči z divjo hitrostjo odpeljal v mesto. Obrenovac ie v bolnici umrL * Tihotapstvo s tobakom. Finančna kontrola v Skoplju je te dni po dolgem zasledo vanju zalotila znanega tihotapca s tobakom J. Sabana, ki ie nedavno, ko mu le bila finančna kontrola za petami, streljal na zasledovalce ter končno Izginil v gosti šumi. Te dni je prišel Saban v Skoplje, kjer Ima skrito veliko zalogo tobaka. Opazil ga je ne ki financar ter ga zasledoval do njegovega skrivališča, kjer ga le s pomočjo orožnikov aretiral. V skrivališču je Imel Saban nad 500 kg prvovrstnega tobaka. * Napadalec, ki se boji llnčanja. Na Vičan-skem vrhu pri Veliki nedelji je preteklo sredo Franc Majcen s kuhinjskim nožem zabodel nekega moža. Ran.enec je ostal na mestu mrtev. Ker se je bal. da bi ga domačini lin-čali, se je Majcen še isti večer javil sodišču ter prosil, da ga obdrže v zaporu. Njegovi prošnji so seveda takoj ustregli. * Samomor bančnega ravnatelja. V velikem Bečkereku se je v četrtek ponoči v svo jem stanovanju ustrelil ravnatelj tamkašnje Trgovske in obrtniške banke Koioman Papp Samomor Je povzročil v mestu veliko senzacijo. Motiv samomora so poslovne neprl like. katere je baje sam zakrivil. * »Denar ali smrt!« Početkom tekočega meseca je prejel župnik Miletič v Šestinah pri Zagrebu grozilno pismo s podpisom »Propali aristokrati. — Tamni podrum«. Od župnika se zahteva, naj pošlje na zagrebško pošto pod označenim naslovom 12.000 Din, ker bi ga sicer »zadela kaP« in so njegovi dnevi šteti. Ker župnik ni dal zaželjenega odgovora, je dne 6. t. ro. neznan moški prinesel v šestinsko župnišče pismo, v katerem »propali aristokrati« zahtevajo, naj osebi, ki mu prinese pismo, izplača vsaj 6000 Din. Župnik je moža pogosti! ter mu izjavil, da ne razpolaga s takim zneskom in torej zahtevanega zneska ne more izplačati. Ko je mož ozlovoljen odšel proti Zagrebu, je župnik posla! za njim svojega hlapca naj da neznan lii шшш âni ca v Zagrebu aretirati. To se je todl zgodilo. Mož, ki je hotel od župnika Izsiliti denar, je brezposelni Tomo Hudina rodom Iz Jazbina. Policija ie ugotovila, da le on sam pisal grozilno pismo. Izročili so ga državnemu pravdnišivu. * V vlaku klorofonnlran ln oropan. Ravna teli osješkega zastopstva zavarovalne družbe »Riunione Adriatica« je bil te dni na poslovnem potovanju v bližini Topole v Bačkl v železniškem kupeju od dveh potnikov klo roformiran in oropan. Neznanca sta v Topoli naglo zapustila vlak. Vendar se ie varnostni oblasti posrečilo, da je nevarna zlikovca Izsledila in spravila pod ključ. ♦ Svinja požrla dojenčka. V 2upi, v splitskem okraju, je bil seljak Niko Lujetič v pon deljek zaposlen s poljskim delom; tudi njegova žena je šla po opravkih ter pustila petero otrok same doma. Ker so bila vrata odprta je prišla v sobo svinja, ki ie dojenč- | ka v zibelki grozno razmesarila in mu od-grlzla /.avo. Mati ie bila aretirana in Izroče na sodišču. _ BE£aSEEE3ESBHSSHBS3fflWlMHgaœ*J b B1SGÛT I g Piskrovezec ■ f HISCOT I I Lažni grof g i BISCOT « I Senzacija dneva f BISCOT g IMiiensc ш kino publike I BISOOT I Že čaka pred durmi! i «Elitni kino Matica» r ., вдздшминтеааииимммми»» I z Ljubljane daje še vedno ss o m m s t 1560 drogeiija „ADRIJA", parfumerija in fotomanufaktura LfnKjasa, Selenbtirgova 5 n— Javna poverjeništva Vodnikove druž be v Ljubljani so: Tiskovna zadruga. Šentjakobska knjižnica. Dvorska knjižnica in Simon Gregorčičeva knjižnica. Za letno članarino se bodo dobile štiri knjige. Opozarjamo. da je rok za vpisovanje kratek ter naj zato vsakdo pohiti z vpisnino u_ Pisarna Vodnikove družbo v LJubljani je na Miklošičevi cesti št. 16. Delniška tiskarna, vhod skozi dvorišče. Stranke se sprejemajo od 15. do 18. u— Svečana žalna maša za dr. Iv. Oraž-noun. Dne 11. t. m. se ie brala v frančiškan-, skl cerkvi žalna maša ob priliki petletnice smrti blagopokojnega dr. Iv. Orana — dobrotnika medicinske fakultete v Ljubljani Pri maši je iz prijaznosti sodeloval frančiškanski pevski zbor pod taktirko g. svetnika P. H. Sattnerja. Žalne svečanosti se je udeležil g. dekan s profesorskim zborom in vsi ljubljanski medicinci. Tudi J. N. O. D. »Jadran« je odposlalo dva zastopnika. Po maši so odšli zastopniki »Društva medicin-cev« In »Oražnovega dij. doma« k Sv. Krištofu, kjer so položili na grob dva venca. u— Vijollnski virtuoz Karel Sancin Izvaja na svojem koncertu, ki se vrši iutrl ob 20. uri v Filharmonični dvorani znamenito de-, Io najmodernejšega italijanskega komponista Ottorlna Respigh. Delo nosi naslov: Gregori jansk! koncert in ima tri dele. Celotna kom pozicija je osnovana na podlagi raznih na-pevov znamenitega Gregorijanskega korala Ta vijollnski koncert je bil komponiran leta 1921 in se na ponedeljkovem koncertu prvikrat izvaia v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Matični kniigarni. u— Zanimivo gospodarsko predavanje v »Sošl». Snoči je predaval v »Sjči« ravnatelj trgovske akademije g. dr. B3hm o raav-oju industrije v raznih državah, pri čemer se je oziral posebno na našo kraljevino. V daijîem temeljitem govoru je pokaizal, kako so se razne države prizadevale, da bi v lastnem območju proizvajale vse, kar se rabi za vsakdanje potrebe. S tegia vidika le razumljiva kolonijalna pjli-•tž&a raznih držav, kj so v svojih kolonijah Isikaie potrebne sirovlne, katerih jim primanjkuje doma. Cilj držav Je, da se čim fcoij iaidustrijalizirajo in s tem emaa češkoslovaške in naše mla dine. V Trbovljah se prav te dni izpolnju» jejo formularji, iz katerih ho razvidno, ko» liko otrok bo odšlo na oddih na Češkoslo» vaška Češkoslovaško»jugoslovenska liga v Pragi je namreč pokrenUa akcijo za zame» njavo mladeži v počitnicah. Akcija je za« mišljena tako, da bo mladina iz naših kra» jev preživela v počitnicah približno 4 ted» ne v češkoslovaški republiki in češkoslova» ška mladina enako dobo pri nas in sicer tako, da bi rodbina, ki bi svojega otroka od poslala na Češkoslovaško obenem za dotič» no dobo sprejela po enega češkoslovaškega otroka v oskrbo. Zal, da niso pogoji bolj ugodni, ker bodo mogli na ta način oditi v inozemstvo na počitnice zgolj otroci iz premožnih slojev. t— Dopolnilo k intervenciji Obrtnega društva Trbovljt>Hrastnik»Dol v Trbovljah pri okrajnem glavarstvu v Laškem radi no» vih dovoljenj prodaje kolesarskih potreb» Sčin poročamo, da se je osebno pritožil pri glavarstvu le g. Franc Guček, ključavničar» ski mojster v Trbovljah, obenem pa je za» prosil društvo za intervencijo, ki bo poseg» Io šele tedaj vmes, ko bo zaslišalo stranke, t— Kakor se nam poroča, je vest, da je g. Franc Dežman, veletrgovec, napovedal Eonkurz, neresnična. t— Žrtve redukcije. Kako na hitro se je reduciralo, nam dokazujejo slučaji odpušče» nih nameščencev. Izmed številnih redite i» rancev omenjamo marljivega delavca Vr» stovška. stanujočega pri Lanišarju v Retju. Njegov slučaj je toliko bolj tragičen, ker je bil kot edinec oproščen vojaške službe, da bi preživljal svojo staro mateT, katera ima po številnih letih dela pri rudniku samo 2J0 Din penzije na mesec za obleko, sta» novanjs in hrano. Nič manj obupen ni slu» čaj Diminiča, paznika na Doberni, ki je bil zaposlen pri rudniku še okoli 16 let Kot Primorec iz zasedenega ozemlja je mnogo pretrpel v nacijonalnem oziru že pred voj« no. Kakor premnoge druge, so tudi njega brezčutno reducirali in da se mu položaj ie postri, je bil reduciran tudi njegov sin. To» rej dve osebi v eni že itak nesrečni družini. Zahtevo vseh strokovnih organizacij ln po» liričnih strank v Trbovljah po reviziji re» dukcije je zato iz vsega srca pozdravljati. Iz Laškega I— Plenarna seja okrajnega zastopa ee bo vršila v sredo, dne 17. t. m, ob 10. do» poldne v uradnih prostorih v Laškem. I— Llcencovanje plemenskih bikov laike ga sreza za L 1926. se bo vršilo v sledečem redu: 22. t m. ob 8. dop. v Šmarje ti na aej» mišču, 23. t m. ob 9. dop. v Št Lenartu o a prostoru, ki ga bo določila občina, 27. t m. ob 9. v Hrastniku pri gostilni Rož, 26. t m. ob pol 10. dop. v Jurkloštru na sejmišču, 24. t. m. ob 9. dop. v Trbovljah na sejmi» šču, 29. t m. v Laškem na sejmišču, 30. t. tn. v Loki ob pol 9. dop. na sejmišču. Prijavije» nih je 47 bikov. 1— Olepševalno društvo v Laškem poeta» ja zadnje čase zelo agilno. Je pač pomlad tu, ki kliče in nudi prilike za društveno udejstvovanje. V sredo, 17. t m, bo druit«© trnek) svoj občni zbor ob 8. uri zvečer v Piv niči. Naj bi se ga tržani udeležili polno» številno. 1— Proti cpokopavanju pusta» eo vložili naši in okoiiéki klcrikaici pritožbo na stez» ko poglavarstvo. Pravijo, da je bil mrlič po» vršno oblečen na prsih, da je imel ziattK?) kolajno in da so je javnost pohujševala. Pritožbo je podpisal tudi najnovejil kl cri» kaleč Fr. Ne verjamem, da bi se posrečilo klerikalcem odpraviti ta star običaj, o ka» terem tržani pripovedujejo, da je starejii kakor naša vera. I— Neumljivo postopanje naših upravnih oblasti. Na hiši pok. Webra, ki Je prefla preteče no leto v roke iz avstrijskih laacn znanega zagrizenega nemikutarja, ki Se ae» daj povderja, da je «ietrtschgeskint», je ob» stojala gostilniška koncesija do smrti We» bra 17. marca 1925. Ker se po njegovi smrti dalj časa ni ved izvrševala po upvevMeoi osebi, jo srezko poglavarstvo koaceeijo te» brisalo. Vse pritožbe takratnih Uetaikov •o bile odbite in Je ministrstvo notranjih »edev končnoveljavno odločilo, da ta kon» cosija nič več ne obsto*. Sedanji lastnik Pr. se Je s tem tsprijernil, vložil prošnjo ss po» delitev nove femceeije, kateri so pa vsi me» rodajni faktvrji osobito občina m krajni šolski svot ostra • afvamo ugovarjali ter je bila odbita. Zdaj pa se je pripeljal v La» ško gospod, ki je svoj čas v našem oblastvu zavzemal vodilno mesto, zdaj pa ima poore« doveinfco ter je pregovoril naše poglavar» stvo, da je izdalo uradno potrdilo, da ob» stoji na navedeni hiši stara koncesija, na —OPKI ČASOPISI i Très Par sien. Art. Goût et Beauté L'Ait et la Mode, La Mode de Pema'n. Paris Tailleur. Paris enfants, Paris Châpe-ччх & Tifes Par sit-n Châr-eanz td. ZABAVI» LISTI i Le Rire, Le Sourire, Paris Pla s r. Par.t?.sio itd. DMEVNIKli Le Fgaro. Le Matin Le Petit Journal. L'oeuvre, L' Humanité In drugi 1511-a dobe se najceneje pri „VEBI", propagandni pisarni, Ljsftlfasa, Aleksandrova 8. SERVICE DE L'ORIENT EXPRESS — najhitrejša In najtočnejša dobava. Dostava tudi na dom. — V provinco po paštl. — TELEFONI 976. podlagi katere I;hko izvršuje sedanji last» nik gostilno. Ne razumemo, kako je mogo« če, aa more srezko poglavarstvo razvelja» viti odlok notranjega ministrstva. V La» škem je zavladalo silno razburjenje, občina bo storila vse, da se prepreči oživljati in oživeti nemškutarski živel j. Iz Slov Bistrice î— Ukinitev davčnega urada. Čujejo se glasovi, da nameravajo tukajšnji davčni urad ukiniti oziroma prestaviti drugam. V interesu mesta pa je, da urad ostane pri nas. Zato merodajni činitelji, pozor! i— Prestavljen je predstojnik tukajšnje» ga davčnega urada g. Pichler in sicer,v Ce. lje. Bil je marljiv blagajnik Čitalnice v pre* teklem letu. Na njegovo mesto pride g. Ju» traš iz Marnberga. i— Mast in sladkor so prodajali kar na debelo «Tavžer.tarjevi» fantje. Zadnjo po» šiljatev je zaplenilo orožništvo. Izkazalo se je, da so to stvari pokradli trgovcu Al. Pin» terjij. i— Slepar. Znani goljuf Franc Kac iz Sv. Miklavža pri Hočah je naložil pri Jadran» ski banki r.a 2 knjižici po 20 Din, vsoto iz» premeni! na 20.u00 Din in delal s tem kup» čije. Opeharil je posestnico Latič in kmeta Jakoba Vehovarja za kravo oziioma konja. Mož je bil radi sleparij že večkrat kazno» van. Iz Ftaja j— Dober plen je napravil ceki orožnik v Zavrču v Halozaii. Na svojem obhodu je srečal težko naložen voz, na katerem so se peljali trije neznani moški. Orožniku se je zdfla stvar sumljiva, ker jc malo prej za» pazil, da je eden izmed njih zavrgel prazno avstrijsko cigaretno škatljo. Orožnik je za» to ustavil voz in zahteval pojasnila. Nežna» nim potnikom jc bilo to očividno zelo ne» prijetno. Ko je končno orožnik še hotel preiskati voz, jo je eden izmed njih kar po« pihal, dočim je orožnik osta'a dva aretiral. Na vozu je našel pri n;ito sledeči preiskavi 20.000 svežnjev avstrijskega cigaretnega pa» pir' in 50 r ev igralnih kart. Blago, ki je bilo seveda vtihotapi tono iz Avstrije, je bilo takoj saplenjeno, tihotapce pa je orož» nik izročil pristojnemu obiastvu. Sport zmaguje! Kdor ne verjame, pa naj si ogleda ti dve sliki, ki ju je kar mogoče točno posnel na licu mesta pariški slikar A. Galland o pri« liki cross»countryja — za ženske. Ali ni to nspredek? Doslej smo culi samo, da se da» me interesirajo za plavanje, jahanje, tenis, hazeno in recimo še za skok v višino in daljavo in tek na največ 100 m. A to jim je po vsej priliki premalo; zakaj v Parizu so se prošlo nedeljo spravile že na cross»coun» tryl Tekmovalo se je v dveh skupinah: v eni skupini so bile mlajše dame, takorekoč še deklice, v drugi pa starejše, poročene pa tudi neporočene. Izmed starejših je zrna gala madame Thuault (na desni), med mla» I dimi pa mademoiselle Ellina (na levi). No, po sliki sodeč, se obe zmagovalki ne moreta baS pritožiti nad preveliko privlačnostjo; ali pa je morda imel slikar nesrečen dan?.. Današnje prvenstvene tekme Danes se vrši na igrišču Ilirije drugo kolo prvenstvenih tekem za ljubljansko okrožje. Prvotno so bili izžrebani trije pari, ker pa Svoboda radi tehničnih težkoč ne moro na« stopiti proti Primorju se vršita samo tekmi Ilirija : Slovan in Hermes : Slavija. Zanimiva obeta biti tekma med Slova» nom in Ilirijo. Slovan sicer tehnično zaosta« ja za moštvom našega prvaka, vendar je v svojih zadnjih nastopih pokazal velik na» predek. Njegova največja moč leži v am» bicijozni in požrtvovalni igri. ki je že strla marsikaterega močnega nasprotnika. Birije torej nikakor ne čaka lahko delo ter se bo morala vsekakor potruditi. Veliko lažje delo bo imel Hermes. Slavi» Ja je sicer v zadnjem času precej napredo» vala. Dasi ne predstavlja za Hermes enako» vrednega nasprotnika, je vendar y stanu nuditi kolikor toliko zanimivo borbo. Vse tekme se vrše na igrišču SK. Ilirije ter se odigrajo v sledečem redu: dopoldne: ob 10.30 Ilirija rez. : Slovan rez.; popoldne ob 14. uri Hermes : Slavija, ob 15.30 SK. Hi» rija : SK. Slovan. Poleg navedenih tekem se vrši ob 14.30 na igrišču ASK. Primorjo tekma Krakovo : Svoboda. SK. Krakovo se je prijavil kot nov klub LNP»u. Za dosego rednega član» stva JNS-a mora vsak novoprijavljen klub Г pravilih odigrati dve poizkuani tekmL tem, da je LNP odredil to tekmo, nudi novoprijavljenemu klubu moinost nadalj» nih nastopov. Aten ' : Sirija Danes dopoldne ob U. url se vrâ na pro» atoru TKD. Atena ob glavnem tivolskem drevoredu mladinska pokalna tekma med družinama Ilirije in Atene. Tekma bo iz» redno zanimiva in napeta ter bo stala sport no na visoki stopnji, ker nastopijo v obeh družinah izvrstno mo« kakor * stopijo Sapiji I It 1 tja I in U, Čeme, Petan. Spora. Jermol If, Kock U. Itd Obe drutini sta v dobrem in polnem tre» ningu ter sta se ves zadnji čas pridno pri» pravljeli za to srečanje, izid tekme bo veS ah manj odločilen za končno zmago v tem turnirju. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Da bo oblek omogočen vsem. predvsem pa oafl mladini je določene minimalna vstop« oins: mladina in dijaki 3 Din, vsi ostali 5 Din. _ Nekaj notic nem je po pomoti v vče» raJSajf Številki ieoet&lo. Ker sta dve za da» nain jo Številko zastareli, objavljamo samo službeno objavo ZNS. ki se glasi: Za tek» me 14. t m. se delegirajo: Birija rez. : Slo» van rez. ob 10.30 g. Ahčan, Hermes : S'a> vija ob 14. g. Fink, Ilirija : Slovan ob 15.30 g. Planiniek. Poizkusna tekma ob 14.30 na igrišču Primorja Krakovo : Svobode g. Der« iaj. Gradjanski : Slovan (Dunaj) 5 : 2 (3:0). Dunajski Slovan je vèeraj »bsrrfrtral svojo prvo tekmo v Zagrebu, in sicer proti Grad» lanskemu. Zmsgail so domačini s 5 : 2 (3 : 0). igra Je bils zelo ostra. SK. Krekovo : SK. Svoboda. Svoj vstop v LNP. Je prijavil SK. Krakovo. ki obstoja ie tri leta kot mladinski klub. Preizkusno ; tekmo odigrs danes ob 14.30 na igriiču Pri» j morja. In sicer proti SK. Svobodi. Ker bo , vsekakor zanimivo videti naie najmlajše do j gometaie pri prvem javnem nastopu. Je ; upati, da bo naše športno občinstvo v pre» eejSnjem številu prisostvovalo tej tekmi. SK. Krakovo ima v svojem moštvu same mlade in dobro izveibane moči. Motoklub Maribor. V četrtek dne 18. t. m. se vrši v restavraciji «Puntigam» v Mlin» ski ulici v Mariboru klubski večer, h katere. 1 mu so vsi člani uljudno vabljeni. Začetek ob 8. uri. Na tem večeru se bo razpravljalo o letošnjem športnem programu. Od članov vpeljani gostje dobrodošli. Športni program Motckluba «Mariborj> v letu 1926.: 30. maja dirka na dirkališču Tezno pri Mariboru z inozemskimi gosti; 5. ali 8. septembra dirka na dirkališču Tez» no. Poieg tega se bo vršilo nekaj klubovih voženj. Program se bo še pravočasno obja» vil. Skupno s sekcijo Maribor avtomobilske» ga kluba kraljevine SHS. 11. aprila lisičji lov na ptujskem polju; 9. maja dirka na progi Slovenska Bistrica « Maribor; 21. in 22. avgusta kvalifikacijska vožnja. Koželuh trener Haška. Hašk je sklenil pogodbo s svojim bivšim trenerjem Kože« luhom, bratom teniškega prvaka. Koželuh jc bil že enkrat trener Haška. Iz Zagreba je odšel v Prago k Sparti, kasneje pa na Poljsko. Trije novi si'etovni rekordi Rademacher ja. Znani nemški plavač Rademacher ima v Ameriki več sreče kot njegov športni dn;o v lEhkoatlctiki Houben. 2e pri svojih prvih treh startih v Ameriki je postavil tri nove svetovne rekorde, in sicer na 100, 200 in 400 m. Časi novih rekordov Rademacher« ja so 1:15.8, 2:50.4 in 5:50.2. Ralf Hocke odide iz Zagreba. Večletni lafckoatletski trener Haška tudi v Ljublja. ni dobro znani Ralf Hocke prevzame s 1. aprilom mesto olimpijskega trenerja Češko» slovaške v Pragi. SK. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da» nes ob 9.30 trening pod vodstvom g. Hoke» ja na igrišču, ob slabem vremenu pa v ja» halnici. — Načelnik. ASK. Primorje. V pondeljek, 15. mar« ca izredna seja upravnega odbora v prisot» nosti vseh načelnikov in članov finančnega odbora v društvenem tajništvu, zadnja soba Narodne kavarne. Prisotnost vseh odborni» kov obveena. — Predsednik. ASK. Primorje. Centralni blagajnik opoaarja članstvo kakor p. t tvrdke, da se ae likvidirajo računi pod nobenim pogojem ako ni60 tozadevna naročila izdana po cen» tralnem odboru ASK. Primorja in podpisa« na od predsednika (di. I. Birse) in central, nega blagajnika (ravnatelja Franjo Setina). V Ljubljani dne 12 IIL 1926. Franjo Seti. na, centralni blagajnik. Vremensko poročilo od 13. t. m. Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe» ratura + 2 stp. C, za zimski sport neugod» no; vreme jasno. Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Temperatu» ra — 2 stp. C, barometer stoji mirna po. oblačeno, mirno brez vetra, sren 10 cm, sa« ninec ugoden. Velika planina: Zapadlo je 10 cm novega snega, pršiča, katerega je po robeh veter deloma spihal, sicer pa je ves ostal. Vreme mrrla krasni solnčni dnevi, pot do Male Planine kopna, do koče zgažena. Klic od Mure! Iz raznih krajev ob Muri dobivamo že delj časa obupne klice po regulaciji Mure in po očuvanju vsaj dosedanjih naprav na že reguliranem obrežju. Mura trga dan za dnem zemljišča ter podira in razdira j>taio regulirano obrežje, ki obstoja še iz avstrij. skih časov. To regulirano obrežje bi se d.iio vzdržati in očuvati z malimi izdatki. Sedaj pa propade še to, kar je že bilo napravijo, no. Hidrotehnični oddelek velikega župana v Mariboru na vse tozadevne klice odgo« varja, da no more ničesar storiti radi po» manjkanja kreditov. Tekom par mesecev je Mura v občin! Bun čani radi pomanjkljivosti vzdrževanja žo reguliranega obrežja napravila jako oLčut» no škodo. Posameznim i>osesinikv>m je vi* da odnesla cele komplekse zemljišča. Rav» uo tako v občini trga Veržej, kjer se bo tok reke, ako se takoj ne prične s popravilom ogroženega obrežja, obrnil v popolnoma drugo smer proti Dokležovju, in bo na ta način odrezanih nad 30 oralov gozda, last posameznih posestnikov iz Veržeja. Od Ver žeja naprej pa sploh ni več govora o kakem rečnem obrežju. Vas Mslinci v srezu Dol. Lendava jc ogrožena tako, da bodo moiali v ai čani polagoma začeti prestavljati svoi» poslopja, ne gicde na to, da so nekateri že itak izgubili vso zemljo. Isto velja glede Bi» strice v srezu Dol. Lendava. Pomoč je nujna. Kličemo merodajne či» nitelje k pozornosti in jih opozarjamo nt veliko odpovornost katero prevzemajo, ako takoj ne storijo potrebnih korakov. Danilova zahvala Gb svoji petdesetletnici, ki sem lo t« dni praznoval, sem bil prepričan, da se me bo kak znanec in ljubitelj gledališča spomnil na ta ali na oni način. Toda ko sem sanjal o jubileju, si niti oddaleč nisem mogel predstavljati, da me bo v toliki meri počastilo za moje skromno delo. vanje tako mnogoštevilno občinstvo. Preveč sem še zavzet od ginjenia nad toli. Wm počaščenjem, da bi se mogel že danes z iskreno zahvalo spomniti vsak-gir posamič. Saj so bili vsi, ki Jih poznam, in vsd, ki poznajo mene. Prav mnogo Jih Je bilo še iz starih lepih časov, mnogo pa naših najmlajših, ki so prišli častitat kakor mesto umrlih mojih znancev in kolegov. Besede, ki bi mogla Izraziti moje občutke ln zahvailncst v tem trenutku ne morem noj ti. Bodite pa prepričani, da jo bom našel na odru, če mi bo usoda dovolila še nadalje sodelovati Hvala Vam, prisrčna hvala vsem Vam, znanim in neznanim! S solzamt v očeh. i nežnostjo v srcu, se Vam zahvaljuje Val petdesetletni jubilant ta Vam kliče: Bog Vaan poplačaj! Predvsem pa se moram zahvaliti za darove In vence in prisrčne časDtke ln po. sebej še nežnemu spoiu za še neinejše izraze simpatij, nisem se pri tem drfai no. benega reda in abecedla, zakaj vsem sem enaiko hvaležen. Bodi Iskrena hvala: Upravi in ravnateljem Narodnega gledališča v Ljubljani, Draimstičnemu društvu in njega delegatu g. ravnatelju PrapromL ku, mestni občini ljubljanski in g. nadsvet-niku Govekarju, narodnemu ženstvu na čelu z g. Franjo Tavčarjevo, gospodu krte. zoškofu dr. A. B. Jegliču, velžkemu županu dr. Baltiču, delegatu ministrstva financ dr. Šavniku, visokim damam starih aristokratskih rodbin, klubu «Primork», aka-demsltemu društvu «Jadran», društvu «Bratstvo», češki mladeži, društvu slov. književn.kov, društvu rokodelskih pomočnikom. Ljudskemu odru, g. Pfeiferju za «Dramatično društvo» v Celju; gg. Bttk-šekovj in Bratini za Nar. gledališče v Mariboru; gg. Podgorski tn Nučiču za dar in častitke Zagreba, Osijeka, Splita in Sarajeva, g. Rentsu za Ameriške Slovence in Glas Naroda; malim kolegicam-amaterkam «Mladike» za častitko, ki me je do solz gnila; rodbinam Tra.un, Kckalj in Franke; vsean ljubim kolegicam in kolegom, odboru za moj jubilej, na čelu mu gdč. Tha. lerjeva, orkestru opere, tehn. o-obju drame, tvrdkam Ma,gdč, Bešter, Niaza, Bajt, Korzika, Šinkovec, Soss, Šimenc in Herz-mansky. Zvezi pevskih zborov, pevovodJJ Zorku Prelovcu itd Prav iskrena hvala tudi našemu časopisju. Vsem kličem- prisrčna V?m hvala! N« bom Vas pozabil, Bog Vam povrni! Vaš Danilo. Z ozi'om na to, da se različni, strokovno popolnoma nevedni ljudje bavijo z uroda.o plošč in aparatov in imenujejo te predmete enostavno .gramofon oz. gramofonske plošče* objavljamo, da so ti nazivi od nas zakonito zavarovani in bodemo proti vsakemu, kdor bi ta imena vedom- aH ne-vedoma izrabljal, in sicer s tem, da našim na višku stoječim izdelkom podobne pred mete imenuje .gramofon oz. gramofonske plošče* nastopili s potrebnimi nam po zakonu pristo;ečim> ukrepi. Cbesem opozarjamo častito občinstvo na naše najnovejše, na višku gramofon-industrije stoječe izdelke katere si lahko vsakdo ogleda in preizkusi v trgovini našega zastopnika A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarieva (Sodna) ulica 5. f564 Naši proizvodi nosijo znamko .His Masters Voise* (Glas svojega gospodi) Jte Gratte te., ШМ, liem-LMéoD. . . . :1 Danes na telovadno akademijo Seko!a I. v Unionu. Mladinska ob 3. uri psMsoldne. Članska ob 3. «tri zvečer. Pariško pismo (Postne kraljice. — Največja filmska senzacija. — Nemško predavanje.) —ž— Pariz, začetkom marca. 2e dolga leta pred vojno je bila v Parizu navada, da so si prodajalke v velikih tržnicah izvolile iz svoje srede v postnem času »kraljico«, ki so jo v slavnostnem sprevodu vedli skozi vse mesto in io je sprejel v avdijenci sam predsednik republike. Enkrat je celo praška »kraljica« prišla na obisk k parčki in je to dalo povod za velike francosko - češke manifestacije, kar seveda takratni avstrijski vladi ni bilo ravno všeč. Po vojni so se ti običaji obnovili in se celo silno razpasli. Ker ie lahko vsako leto samo ena izvoljena za pariško kraljico in so potemtakem izgledi za kandidatinje silno slabi, so začele »kraljice« rasti kakor gobe po dežju. . , . „ Vsak pariški okraj ima sedaj ze ovedal ti bom. ali si civiliziran ali nç'x G. Loos, ki je pred vojno razburil ГЦпај s svojim nrpdavsniem :»ZakaJ !mi'o Pnn-unnei kulturo in zakai je Nemci nimajo« je dejal o svojem predavanju v Parizu: »Predavam v nemškem jeziku, ker je ta jezik v srednji in vzhodni Evropi splošno razširjen kot občevalni jezik ... Francijo preplavlja človeški val iz vzhodnih dežel, kjer je še kultura na nizki stopinji. Ti ljudje, ki pridejo nenadoma v dotiko s civi-zacijo, se težavno asimilirajo ... Francija ni kakor Amerika topilnik, k.ier se topijo plemena, kajti francoski običaji niso dovolj brutalni...« Kako je "bil admiral Kolčak ustreljen Sovjetska »Krasnaja gazeta« je priobčila v svoji številki od 8. februarja prvo službeno poročilo o eksekuciji admirala Kolčaka. V naslednjem prinašamo to pretresljivo poročilo v prevodu: Bilo .ie ur.ed š; s?imi leti.. Noč. Ječa v Irkutsku. Tišinu prerežr oster krik straže: »Stoj!« Avto se ustavi. Poleg njega se pojavita dve senci. »V imenu revolucijskega komiteja ..« Ura na stolpu bije eno po polnoči. Vojak izroči poveljniku straže ukaz revolucijskega komiteja. »... Protirevolucijonarna propaganda ... Nemiri v mestu... Med prebivalstvom razdeljujejo Kolčakove slike... Komite je sklenil: Kolčak in Pe-pelajev... obsojena na smrt...« Vrat Kolčakove ječe se odpro. Admiral je sedel na postelji, ko je začul šum, je vstal. Njegov obraz je trd, nobena mišica se ne zgane. So-drug Čudnovski. predsednik irkutske čeke, stopi k postelji: »Prišli smo. da vam glasom sklepa revolucijskega komiteja v Irkutsku javimo 'obsodbo...« »Poslušam vas.« Sodrug Čudnovski prečita glasno in razločno razsodbo, po kateri sta Kolčak in Pepela.iev obsojena na smrt. Tišina. »Imate kako prošnjo ali žel.io?« vpraša sodrug Čudnovski. »Prosim dovoljenja, da vzamem slovo od svoje žene.« Sodrug Čudnovski odvrne, da je iz raznih ozirov nemogoče ustreči tej želji. Morda ima admiral še kako drugo željo. Kolčak odkima. Počasnega koraka stopi iz celice, kjer ga obda straža. Dospeli so na dvorišče. Naenkrat vzame Kolčak iz žepa robec in si s sumljivo kretnjo zakrije ž njim usta, hlineč kašelj. Poveljnik straže priskoči zgrabi Kolčaka za roko in mu iztrga robec Majhna bela pilula zdrsne med prsti na tla. Strup. Kolčak ie miren kakor poprej. Sodrug Čudnovski shrani pilulo. in nenavadni sprevod koraka naprej. Jetniški krvniki. Miza, okoli nje trije stoli. Kolčak sede na stol. k njemu pristopita dva vojaka. Potem odidemo v celico, kjer je zaprt Pepe'aiev (Kolčakov ministrski predsednik). Odpremo vrata: Pepela-jev št: spi ra s? v istem hipu zbudi, skoči iz postelie in se v naglici obleče. »Dober dan«, nas pozdravi, in v glasu mu zveni lahen drget, ki pa postaja vedno hujši in hujši in se slednjič razleze v krčevitem placu. Pepelaieva odvedejo v isto sobo, kjer že čaka Kolčak. Svidenje poteče brez besede. Nekaj minut za tem obda straža oba obsojenca. Počasi odkorakamo vzdolž brežja 1 'šanov -ke in zavijemo po ozki ulici proti gričku. Februarski mraz nam prodira v kosti. Čez nebo švigne soj reflektorja. Iz mesta se čujejo stre-'i. zdajpazdaj zabrni rnitraljeza. Prišli smo na c'Ii: n:z?k gn~- s katerega ie razgled tja do jetnišnice. Vse fho. Bledo sije Urna naj pokrajino. »Pozor ! « Pepelajev se obrne h Kolčaku. »Zlvgom. admirale!« Kratko in hladno odjekne Kolčakov odgovor: »Zbogom!« Rezko zazveni povelje: »Ogeni!« Salva. Ura na zvoniku bije dve.--- To se ie zgodilo 7. februarja 1920. Leisšisja Amundsenova ekspedicija Bliža se pomlad in ž njo prihajajo opomini Amundsenu, da je treba izvršiti započeto delo za odkritje severnega tečaja, za katerega se tepejo razne svetovne države z vsakovrstnimi eks-pedicijami. Mnogo teh poskusnih ekspe-dicij je sicer že požrl čas, ker se je če-stokrat izkazalo, da možje niso kos nalogam, ki bi jih radi izvršili. Kapitan Wilkins iz Amerike se pravkar bori, da se ne bi osramotil pred svetom, kateremu je dolgo časa tvezal, da bo dosegel severni tečaj s pomočjo sani, sličnih avtomobilu. Amundsen, ki je prebil zadnje mesece v Ameriki, kjer je agitiral za svoj polet in s predavanji nabiral denarne prispevke za ekspedicijo, je prebolel tam onstran oceana tudi težko bolezen in se vrača iz Newyorka v Oslo. kjer ga pričakuje njegov drug Ellsworth. Italijanski poikovnik Nobile pa je medtem pripravil vse potrebno, da se bo polet izvršil brez naknadnih presenečenj. Preizkusil je na vse mogoče načine sigurnost konstrukcije balona «Norge I.» in je najel šest italijanskih monterjev, ki bodo vršili na zračni vožnji težko in nehvaležno službo strojnikov. Nobile, ki se je dogovoril s sovjetsko vlado radi začasnega oporišča ekspedicije na ruskem ozemlju, dela zadnje priprave za veliki polet do izhodišča. Prihodnji mesec odpotujeta Amundsen in Ellsworth v Kingsbay Tam čaka že sedaj na Amundsenova povelja tudi ladja «Hobby», spremljevalka razisko- Tri slike iz pariškega salona umetnikov -numcr.sto v Kako sem zmagal v „Liberty Race" V pariškem Quotidienu popisuje francoski kapetan — letalec Lemaitre, kako je zmagal na aerodromu v Mitch-feldu v Ameriki v dirki za mednarodni pokal na 180 milj. imenovani Liberty Race: Ko sem se vozil s svojim tovarišem Pelletierjem Doisvjem, junakom poleta iz Pariza v Tokio, na ogromnem brzo-parniku »La France« iz Le Havrea v New York, sem se večkrat z bojaznijo vprašal, kakšna usoda naju čaka, oba francoska pilota, ki se hočeva udeležiti velike ameriške zračne dirke na Long-Islandu. Najini letali sta ležali demontirani na dnu ladje. Bog zna, v kakem stanju ju bova našla pri izkrcanju? Prihoda v New-York in iamošnjili nebotičnikov ne bom popisoval. Jasno je. ■ da na letalca ne morejo napraviti nikakega utiša. Imela sva druge skrbi in brige: spraviti najini dve letali skozi ameriško carino, kar ni tako enostavno. Slednjič se nama je to vendarle posrečilo. V naglici sva ju dala spraviti na letališče in ju začela s svojima mehanikoma montirati. Letalo mojega tovariša je bilo sestavljeno kar na mah. a moj stroj je bolj kompliciran. Kljub temu, da je moj zvesti mehanik Edvard delal kot črna živina, sem se spraševal na tihem, ali bo do dirke vse v redu. Bi sem sit čakanja in napravil sem par poskusnih poletov na stroju svo- jega tovariša. Slednjič, 23 ur pred začetkom dirke, je bil tudi moj aparat gotov. 500 konjski motor Renault je imenitno vlekel, toda stroi se je vedno nagibal nekoliko na desno. Ko sem to dognal na prvem poskusnem poletu, sem bil zelo slabe volje. Pristal sem in naročil mehaniku, naj v zadnjih urah popravi, kar se pač še da popraviti v naglici. Za nov poskusni polet pa seveda ni bilo več časa... Na dan dirke je krasno sijalo solnce. Letalno polje na Long Islandu je zelo značilno radi svojih ogromnih lesenih barak in steklenih stanovanj za kronometerje in sodnike; izgledajo kakor akvariji. Preleteti smo morali 15 krat trikotnik dvanajstih milj, to se pravi vsega skupaj približno 300 km. Bilo nas je šestnajst dirkačev: postavili so nas v tri zaporedne vrste, v prvih dveh po pet letal, v zadnji šest. Ura ie tri! Odda se znamenje za pri-četek! Jaz oddirkam prvi in poln zaupanja začnem voziti z vsem elanom ter takoj pustim vse konkurente za seboj. Čim bolj sp stopnjuje moja hitrost tem občutneje nagiba moj aparat na desno. Ne preostane mi na žalost nič drugega, kakor polagoma zmanjševati hitrost Drug za drugim me prehitevajo tekmeci ... — Nesreča! si mislim. Zgubil bom dirko! Tu pa v svoje zadovoljstvo zapazim, da je Pelletier Doisy daleko prvi: na naravnost krasen način zavije okoli prvega ogla. On sam vzdržuje boj zo- Msgr. Charost, Renneski knezoškof, blagoslavlja jadrnice pred odhodom na široko morje Zrakoplov »Norge«» s katerim name valca severnega tečaja na njegovih nevarnih vožnjah. «Hobby» bo tudi letos, kakor je to storila že lani, naložila na svoj krov vse pripomočke, ki jih potrebuje ekspedicija na vožnji ter bo tako otovorjena odplula tja, kamor pride kmalu za njo pogumna in požrtvovalna Amundsenova posadka. «Norge 1.» je vodljiv zrakoplov, zgrajen po najnovejših izkustvih, tako :ava Amundsen preleteti severni tečaj. i skonstruiran, da bo lahko kljuboval ne-I varnim viharjem na skrajnem severu j naše zemlje. Balon bo dobro opremljen ! z vsemi potrebščinami. Amundsen se je odločil za ta tip radi tega. ker se ie lani pokazalo, da je pristajanje z letali v tečajnem snegu težavno in riskantno za vsakogar, ki se drzne na pot s takimi pripomočki. André Lichtenberger: Sodba Op. prevajalca: Avtor te črtice, g. André Lichtenberger, izgovori Lištan« beržč, francoski profesor in pisatelj, prijatelj našega naroda, je pred dve« ma letoma posetil Ljubljano, da nas vidi in si nas ogleda. »Jutro« je svo« ječasno poročalo o njegovem pesetu in o njegovih delih. Pričujoči podli« stek je karakterističen za avtorjev stil, okus in smisel. Opis dogodka je vzet iz državljanske vojne za časa francoske revolucije, ko je reakcio» narna pokrajina Vendée vstala proti jakobinskemu nationalkonventu v Pa« rizu, a bila po dolgotrajni borbi ven» dar podjarmljena, s čemer je franco» ska revolucija še le dosegla notranjo zmago. Na zunaj se je afirmirala z zmago pri Valmyju nad Nemci«Av« strijci. Dogodek francoske révolu» cije je pa obenem opisan z jasnimi aluzijami na sodobno veliko rusko revolucijo. Teman večer. Grom, ki stresa zem« Ijo, ni slabotnejši, kakor grom v obla» kih. Bitka treska glasneje, kakor vihar, krik borcev je prevpil nevihto, ob po» žaru se strele zde manj jasne. Burja in beg se zapodita po ravani. Kakor brezglava čeda se razkrope si* r.ji, beže čez drn in strn, odmetavajo orožje, vpijejo, da so izdani, prekoba« lijo vodje. Uporni Vendejci pa za nji» mi, jim sedajo za vrat. Ljudje padajo, kakor ptiči, ki jih odstreliš iz zraka. S širokimi zamahi jih kosè, kakor žitne snope. Ko bo davi vstalo solnce, bo ob« sijalo sinje uniforme, pribite na dreve« sa, kakor netopirje na podboje krneč» kih hiš. Ob svitu gorečega municijske» ga voza vidiš fanatičnega meniha. Ciau» de Mahé vihti svoj križ, — poprej ga je pomočil v odprti trebuh ranjenca in ga poškropil s krvjo, mesto blagoslovijo« ne vode. V imenu odstavljenega boga m obglavljenega kralja se je naenkrat vzbudila speča zver v teh ljudeh. Ljud» je in zemlja so odpeli svoj slepi bes, ki se peni v ciklon. To je Vandeja, nje« no tlo, njeno nebo, njeni ljudje, ki so vstali, zatulili iz dna duše in se vspeli, da napadejo mlado republiko in jo vr» žejo ob tla. Monarhistični voditelji so zbrani v jedilnici seljačke oštarije. Okrog javo« rove mize sede Baudru, kovač; veliki Matija; stari vojvoda Séran. furman Tachéreau, knez Orbec in župnik Bar« bin. Ta smeje pokaže svojo črno suta« no, s svežo krvjo oškropljeno, in se po« šali: »Sedaj sem postal kardinal , . .« Šestorica je prepustila svojim četam, da gonijo pobite republikanske odrede. Sami pa se posvetujejo pri svitu sveče. Vojvoda Séranski nekaj vpraša svoje tovariše, ki pritrdé, in vojvoda ukaže skozi vrata: »Privedite jetnika!« Jetnik je droban mladenič, skoraj še dete. Roki sta kakor ženski. Plavi lasje obdajajo milo obličje, modre oči bi gledale dekliške, vendar je v njih ne» kaj jeklenega. Mladenič je oblečen v kroj ljudskega komisarja. Do pasu je o^kropljen s krvjo. Vojvoda pozove: »Sédite, gospod!« Mladenič sede. »Priznavate ", da ste Jean«Aimé Val* ras, delegat takozvanega nationalkon* venta pri takozvanem republikanskem generalu Rossignolu, da mu pomagate v boju proti katoliškim kraljevskim četam Njegovega Najvišjega Veličan» stva?« »Jaz sem Jean Valras, ljudski komi* sar.« »Kje ste rojeni in koliko ste stari?« »V Orléansu. Let dvajset in dve.« »Kako ste glasovali v procesu proti kraljevskemu mučeniku?« »Za smrt!« Baudru zaškripl.ie z zobmi in pograbi za ročaj sablje. Župnik prebira rožni venec iz dlani v dlan. Zunaj tuli van» dejski vihar. Vojvoda nadaljuje: »Z odlogom ali brez njega?« Valras pomisli in počasi odgovori: »Z odlogom in prizivom na narod, na plebiscit. Toda čemu ta vprašanja?« »Vi ste pri stranki Girondistov?« »Da, Girondist sem!« »Med to sodrgo, ki se zove national» konvent, je nekaj mož, ki so manj krvoločni, kakor so drugi?« »Manj!« zagodrnja v ozadju Matija Veliki, — »tako, kakor je panter manj opasen kot tiger!« »Ko se je takozvani nationalkonvent v dneh 31. maja in 2. junija sam cepil in medsebojno grizel, so vseeno odpo« slali vas v Vandejo kot takozvanega ljudskega komisarja?« »Da, na mojo lastno zahtevo!« »Kako, da ste želeli na to nečastno mesto?« »Raje sem odšel v boj proti sovraž« nikom domovine, kakor da gledam, ka« ko se v Parizu koljejo patrioti med seboj.« Jezno zagodrnjajo možje šestorice. »No, vi pa zares ne prikrivate svojih občutkov. Sicer pa imate prav, prikri« vanje bi ne imelo smisla. Priznavate li, da ste ukazali uničenje mesta Bocage, in da ste dali zažgati Tournus, Palleau, Saint*Philbert?« »Sem, in še kraje Clauche, Martigné m Trčmentines!« »Tudi ste ukazali ustreliti katoliške« ga generala Bonneta, ki je padel vašim odredom v roke?« »Da, njega in oba nezaprisežena žup« nika Briala in Godeaua, ki sta bila uje> ta z orožjem v roki.« »In tudi Seint«Prixa in Michauda?« » O, in še mnogo drugih!« »Zakaj pa ste pomilostili jetnike, ki ste jih ujeli pri Challansu? Da, mi ve« mo natančno, da se to pot niste držali točnih navodil nationalkonventa.« Valras se zopet nekoliko obotavlja: »Bile so ženske in deca. Morda se zmo» ta in praznoverje nista povsem ukore« ninila v njihovih srcih.•---Morda pa sem tudi ravna! napačno, ko sem jim prizanese!.« »To ravnanje sicer nima opravka s stvarjo samo. Priznali ste sami, da ste dvignili orožje proti katoliški armadi, pustošili kraljevino z ognjem in me» čem in morili zveste sluge kralja in cerkve. Veste li, kakšna sodba vam je pisana?« Valras prikima. — Vodje se stiha po« svetujejo. Baudru udari s pestjo po mi* zi, knez Orbec je ogorčen, župnik hiti z jeznim sikanjem. Vojvoda jim gospo* dovalno pomigne, potem nadaljuje; por celo Jato ameriških aparatov. Dol- »o časa je prvi. toda pri petem ovinku ga prehiti neki Američan in drugi je že tudi tik njim. Obup se me polasti Brez oklevanja ipet odprem polni plin. Z velikanskim veseljem naenkrat opazim, da se moj aparat bolje drži in se več ne nagiba tako zelo na desno. Petsto konj! Motor grmi. meni pa kar srce poskakuje od veselja. Kakor strela hitim za konkurenti. Drugega za drugim puščam za seboj. Kmalu imam pred seboj samo le mojega rojaka in ameriško mornariško letalo. Letita vštric in se kosata na žive in mrtve. Pelletier Doisy se za trenutek obrne in me zapazi tik za seboj. Takoi se malo dvigne in me pusti smukniti pod seboj naprej. S polnim plinom prehitiin oba. Na čelu sem. Moj 500 konjski motor vleče, da še nikoli tako. Sklonjen naprej krmarim aparat. Ko letim nad nepregledno množico, vidim, kako mi vse divje ploska. Naenkrat se prikažejo zastave na Jamborih, dirka je menda končana. Radi sigurnosti pa raje predirkam celo črto še enkrat in se potem spustim na tla. Poleg mene gorijo ostanki aeropla.ia z zračnim hladilnikom. Pilot Se ie k sreči rešil. Končano je! Francija ie zmagala v »Liberty Race«! Dirkal sem s povprečno hitrostjo 129 milj na uro! Kino. reporterji, oficielne čestitke velikih šefov kopne in morske avijatike, cvetke, venci, naravnost ameriško nepopisno navdušenje... Brzojavil sem domov, da sta motor in aparat storila svoio dolžnost... in jaz tudi. _ lia Juana Tirjec, ki pride v Kalifornijo in obi-Sče San Diego, vidi prav zanimive prizore. V bližini San Diega je namreč gnezdo barov, igralnic, plesišč, zakotnih gostiln in drugih talcih lokalov, kjer imajo razni sumljivi elementi svoj raj. To gnezdo se imenuje Tia Juana. Američani pijejo prav tako radi, kakor vsi drugi ljudje. Ker so pa uvedli pro-hibicijo, je bilo treba najti kotiček, kjer bi se ga lahko včasih nasrkali. In ta kotiček je Tia Juana v Mehiiki, takoj za ameriško granico. Vsak Američan misli o prohibiciji drugače, vsi pa vedo, kje se dobi vino ali žganje. Mehi-kanska vlada »suhih« izletnikov ne preganja, dasi prihajajo na njeno ozemlje brez potnih listov. Pofai list sploh ni potreben. Američani hodijo Čez mejo saono za zabavo in pa da se malo namočijo. Zato jih mehikanske oblasti ne zadržujejo. Tia Juana nudi pestro sliko. Že na prvem poslepju zagleda tujèc ogromen naï>is »German Lagerbier 8°«. Potem se vrste napisi in reklame brez konca ki kraja. Lokali sploh nimajo vrat, ker |tb nihče ne bl zapiral Tu se razlega dan in noč petje, vriskanje in rajanje. Orkestri svirajo, Američani se vrte z domačimi dekleti, vse police so polne vina, žganja, likerjev, piva, ruma in drugih opojnih pijač. Na ulicah stoje avtomobili in čakajo, da se začno lokali prazniti. V avtomobilu ne vidite nikoli domačina. Vozijo se samo Američani. Alkohol in dolarji teko na vse strani V neposredni bližini so pa v veljavi najstrožji prohibicijski zakoni Američani pošiljajo iz Tia Juana svojcem celo razglednice s steklenicami, da jim vzbujajo skomine. Vsi namreč niso tako srečni, da bi se mogli namakata onstran meje. Posetmiki Tia Juana kupujejo tudi zastavice v mehl-kanskih barvah in okrase z njimi na povratku avtomobile, da bi vsi vedeli, kje so bili. Plačujejo seveda zelo dobro. Za najslabšo pijačo pa zahtevajo v Tia Juanj horendne vsote, toda Američani se za to oderuštvo ne zmenijo. Glavno je, da se pîje in pleše, dolarjev je itak dovolj. Zanimivo je, da so vsi lokali v Tia Juani last skupine finančnikov iz San Diega, San Frančiška in Los Angelesa. Ljudie pravijo, da ni v Ameriki podjetja, ki bi se ta-ko imenitno rentiralo. kakor to gnezdo pijancev in razuzdancev. In ameriške oblasti nimajo moči, a menda tudi ne volje, da bi zatrle tihotapstvo alkohola aH preprečile stalno romanje v Tia Juano. _ Kometi O odkritju kometa Ensorja. Leto 1925. je prineslo v bližino solnca razmeroma zelo veliko kometov, namreč enajst. VeČina izmed niih pa so bili tako malo svetli, da jih je bilo nemogoče opaziti s prostim očesom. Zadnii komet, ki je bi) odkrit leta 1925., je komet Ensor. Odkril ga je astronom Ensor (po katerem se komet sedaj imenuje) 14. decembra lanskega leta v Pretori.ii (Transvaal. Južna Afrika). Ensor je med vsemi leta i925. odkritimi kometi najsvetlejši. Njegova pot okoli solnca stoji skoraj pravokotno na ekliptiki. Astronomi so izračunali, da ie čnsor dospel v največjo bližino st mca (perihel) sredi februarja. Koncem februarja in početkom marca ga je opaziti pred solnčnim vzhodom v bližini ozvezdja Delfin, odkoder se potem pomika proti Labudu in dospe koncem meseca v bližino polarnice. Iz tega lahko vidimo, s koliko hitrostjo se ta repa-tica premika po vsemirju. Že 11. marca je na svoji poti dospela tako daleč na sever, da nam ne zaide ne po dnevi ne po noči. Zanimiva panoga moderne astronomije je vprašanje, kako je mogoče komet odkriti. V ta namen služita dve metodi: ali preiskujemo nebo z daljnogledom, in sicer najbolje okoli polnoči, ali pa posamezne predele nebesnega svoda Turisti po zimi na švicarskem gorskem orjaku Pic Bernina. »Zelo mladi ste še. V tej dobi strahot »te vendar pokazali nekaj človeškega čuta. Nudim vam priliko, da se spasi» te. Odpovejte se svojim zablodam in v znak iskrenega izpreobrnenja nam povejte podrobnosti o vstaški vojski, ki tabori v Nantesu!« Valras sc nasmehnee in zmigne z ra« meni. — »Vi odklanjate življenje?« — »Odklanjam sramoto!« — Vojvoda razmišlja. »Ali sta naša Basville in Monstier že ustreljena?« — »Ne, v nedeljo bosta.« — »Torej ukažite, da se ta dva zamenjata za vas!« — iNemos goče! Zakon zahteva njuno smrt!« Vojvoda nervozno obrača gosje pe« ro. Njegovo vojaško srce je vidno ga» njeno. »No, hraber dečko ste. Žal mi je le, da ste na oni strani. Obdržali vas bomo za talca in poslali v Anglijo. Va» la mati vas bo zopet objela, in ona, ki vas ljubi, vas bo zopet videla.« Valras povesi oči. Mrko odgovori: »Odklanjam vse to.« Vojvoda postane nestrpen. »Ne bo» dite nestrpni!« ga strogo posvari. »Saj vendar veste, da je nationalkonvent ukazal zapor za večino mož vaše stran» ke, in jih obsodil na smrt. Mislite li, da gte tako varni?« »Nisem!« »No torej, tak poslušajte pametno besedo!« Toda Valras potegne iz žepa papir, ga proži vojvodi in teratko izusti: »Či» tajte!« Vojvoda čita glasno: »Odboru na» rodne obrane je sporočeno, da je ljud» ski komisar Valras prezrl naredbo na» tionalkonventa in ni dal poklati jetni» kov, zajetih pri Challansu. Zato jc kriv moderantizma in royalizma. V intere» su javne dobrobiti ukazuje odbor, da se imenovani komisar brez odloga od» stavi in na glavnem trgu v Nantesu obglavi, v svarilen vzgled izdajalcem domovine. — Podpisani: Barrère, Bil» land»Varenne, Collot, Robespierre.« V bližino trešči, da se strese borna bajta. Sestorica se ozre v jezika. Ta pa vstane, se zravna, jasnega lica in 8 krepkim glasom krikne: »Živela republika! Živel nationalkon« vent! Živel odbor!« Kakor radi tega krika utihneta iu» nai grom topov in grom grmenja, in gluha tišina zavlada. V srcih šestorice pa se naseli mrzel, strašen, nepojmljiv in zmeden strah, какот da je pred nji. mi zrasla iz tal neodvračna usoda, ka» teri se ni mogoče ustavljati in ki nodre in zmelje vse pod seboi. Zaslutili so. fotografiramo in potem plošče natančno preiščemo. Druga metoda je precej draga in zahteva mnogo časa. zato se v praksi po večini uporablja le prva. ki omogoča v treh do štirih nočeh nebo popolnoma pregledati. Izmed lanskih kometov je bil le eden odkrit fotoKra-fičnim potom in še ta slučajno; vsi osta- li so bili odkriti s pomočjo teleskopov. Največ kometov najdejo astronomi-amaterji. ki se bavijo izključno samo z iskanjem kometov; zato jih tudi imenujemo «lovce na komete». Izmed njih je najbolj znan južnoafriški amaterski astronom Reid. ki odkrije skoraj vsako leto vsaj en komet. Edisonov jubilej л Slavni ameriški znanstvenik, najgenrjalnejši sodobni izumitelj Thomas Alva Edison, ki je — kakor smo poročali — nedavno zdrav in čil dočakaj svojo 80-letnico, slavi te dni še drug jubilej: petdesetletnico svojega znanstvenega delovanja. Leta 1876 je namreč v Meulo-Parku (v državi Newjersey) zgradil svoj prvi laboratorij, kmaJu -nato pa še drugega, večjega, v Orangeu, kjer je obogatil svet s svojimi epohalnimi iznajdbami, posebno v področju elektrike. Edison je mentor svetovnoznanega našega učenjaka in profesorja elektrotehnike Nikole Tesle, čigar sedemdesetletnico proslavimo v maju. Edison o geniju Slavni iznajditelj Edison je obhajal pred kratkim osemdesetletnico svojega rojstva. Ameriški listi so ob tej priložnosti spravili na dan celo goro zanimivega gradiva o izumiteljevem življenju m delu. Že petinšestdeset let je Edison na delu, ki pač nima para na svetu. Njegovi najbližji trdijo, da je v tem, času res oglušel, toda se tudi izvežbal da na dolgo vzdržuje brez spanja in brez hrane. Edison je v zasebnem življenju čudak. Obiskov ne sprejema rad. K njemu je mogoče priti samo po izredni protekciji. Ker živi ves dan v laboratoriju. kjer dela neprestano nove poskuse, preziira svet in tisto, kar razumejo občani pod «vsakdanjimi potrebami». Njegov evangelij je njegovo delo. ki ga izvršuje z veliko natančnostjo in brezprimerno vztrajnostjo. Nekoč je prišel k Edisonu oče z ml-JoleCnim sinem. Hotel je, da bi Edison govoril z dečkom in mu povedal kaj takega, kar bi napravilo na mladeniča velik in trajen vtis. Ediison pa je dobro vedel, da genija ni mogoče pre-stroliti, ker se tak izreden duh pre-stroji le sam. Šele pri ločitvi se je slavnemu izumitelju razvezal jezik. Izgovoril pa je dečku samo en stavek Ln ta se je glasil: »Dragi moj mladenič, ne glej nikoli na uro!« Pogodi! je s temi besedamS bistvo gemijevega uspeha. Edison se namreč saim točno drži pravila glede ure, ki je nima v svojem laboratoriju. Drži se načela, da mora delati, neprestano delati. kdor hoče kaj doseči in da ne sme misliti na nič drugega kakor na svoj cilj. Edison je uverjen, da je intenzivno bavljenje s čemerkoli največje važnosti za človeka, ki hoče napraviti iz sebe močno individualnost. Zato se drži principa, da je treba dosledno omalovaževati, čas, kadar gre za velike stvari. Znana pa je tudi njegova formula, ki se glasi: »Genij je zmes dveh odstotkov navdihnjeni a in 98 odstotkov pridnosti, marljivosti in vztrajnosti.« _ Želodčni rak in četveronožci Živali nimajo raka v želodcu. To dejstvo je dalo povod za novo, jako čudno zdravljenje. Človeški želodec ima namreč navpično lego. takorekoč visi. Pri živalih pa leži želodec vodoravno. Žival bi se morala povspeti na zadnje noge. da bi prišel njen želodec v človeško lego. Na podlagi tega sklepa nemški zdravnik Wertsaumer marsikaj o vzrokih raka pri človeku. Njegove sklepe pod pira tudi dejstvo, da trpi do 90 odstotkov na raku obolelih istočasno tudi na gastroptozi. t. j. na znižanju želodca. Dr. Wertsaumer veli torej ležati svojim bolnikov na trebuhu, ali še boljše — čepeti na kolenih in komolcih. Bolečine postanejo na ta način manjše. To vedo tudi izkušene matere, ki obrneio presitega otroka na trebuh. Bolnik se mora zdraviti tako-le: Predvsem mora 8 dni preležati v postelji in sicer na desnem boku. Ie po vsaki jedi mora pol ure vztrajati v čepenju. Hrano — samo tekočo ali vsaj v obliki kaše — dobi vsaki dve uri. Po osmih dneh sme bolnik vstati, jé bolj poredkoma in zavživa vedno bolj trde stvari ampak mesec dni mora ležati na trebuhu po vsaki jedi. pozneje pa vsaj po treh glavnih kosilih: po zajtrku, obedu in večerji. To zdravljenje se je baje obneslo v več lažjih primerih, dočim je operaciia pomagala le začasno. Wertsaumerjevi uspehi so torej tudi dokaz za to. da je rak v največ slučajih posledica stalnega draženja odnosno pritiska. Draga ,,Hoja za Kristusom" V Pragi se je vršila te dni dražba knjižnice pred leti umrlega aristokrata grofa J. Palffyja. Pallfy je bil izobražen mož. zbiral je književne redkosti ter jih skrbno hranil. Njegovim dedičem pa očividno ni do bibliofilstva in tako je prišla te dni knjižnica na prostovoljno javno dražbo. Poleg knjig je zbiral grof Palffv tudi starine: orožje, gravure, keramiko in pohištvo. Palffyjeva knjižnica je bila na dobrem glasu že od nekdaj. Grof jo jc skuša! izpopolniti za vsako ceno in se mu je to deloma tudi lepo posrečilo. Pri razprodajanju dragocenih del jc bilo navzočega mnogo kultlviranega praškega občinstva, prihiteli pa so interesenti tudi izven Češkoslovaške. Za posamezne knjige so se iztržili prav čedni zneski. Dražilcev je bilo dovoli, radi česar je cena nekaterim knjigam tekom dražbe visoko poskočila. Mar-montelove «Contes moraux» so najprej ponujali za 300 čeških kron. V par minutah je iz 300 kron narastlo 2550 kron. In tako dalje. Največje zanimanje pa je tvorila prodaja knjige Tomaža Kempčana «Hoja za Kristusom». Delo je bilo eden prvih tiskov iz leta 1470., torej pravcata redkost, ki ji danes ni najti para. Cena tega dela je poskočila s prvotne postavke II tisoč čeških kron na 56 tisoč čeških kron. Zadnje čase se je prodal na Dunaju sličen izvod tega dela za 05 tisoč čeških kron. Visoka cena. ki jo je plačal kupec za to delo. je bila splošna senzacija, o kateri še danes govori vsa Praga. __ „Bo pa mož telefoniral" ... Žena podeželskega uradnika, piše pariška «Comoedia». ie imela veliko veselje za lirično umetnost in ob vsaki slavnostni priliki je hotela nastopiti v koncertnih točkah. Slednjič se ji je to že zdelo premalo in želela je, da bi nastopila v vlogi «Carmen». Vplivu njenega moža in še drugim posredovanjem se je posrečilo doseči dovoljenie za nastop v mestnem gledališču in mladi žena se je vsa vesela začela pripravljati na ta pomembni dogodek. A glej ga spaka! Nadebudna umetnica ni še nikdar prisostvovala operi «Carmen». Kaj storiti? Premetena glava si hitro izmisli: odpilie se v Pariz in jo mahne naravnost v «Komično opero». Imela je srečo: daiaii so ravno «Carmen». Ko se je vrnila domov, se je javila Dri gledališkem ravnatelju. «čujte,» mu je dejala, «tragični konec «Carmen» mi ne ugaja; želela bi. da se Izpremenl» «Kako?» «V poslednjem aktu ubije Don Josč Carmen: meni pa bl blb ljubše, da jaz njega ubijem!» «Ali . . . stvar îe vendar nemogoča! Mi nimamo pravice, opero izpreminja-tl ... Če bi avtor libreta . . .» «Avtor? Kdo je avtor?» «Prosper Mérimée.» «Mérimée . . .? E, moj mož ga goto vo pozna, pa mu bo telefoniral!» 'X Ameriški romanopisec Wells na potu okolu sveta. V Moskvi se mudi sedaj znani ameriški romanopisec Wells, ki namerava nastoniti v kratkem potovanje okolu sveta. Potovanje se bo vršilo v zrakoplovu in js preračunano na 25 dni vožnje. Cilj tega p» tovanja je določitev najkrajše zveze » Vzhodom. Kova obleka in plruhi so predpogoj za zadovoljno Velikonoč. Skrbite, da boste čimprej v posesti nove obleke iz slov.tega Drago Scharabovega ateljeja. da bo Vandeja podlegla, ker je nova narodna država nepremagljiva. Poražen in kakor proklet, je vojvoda trepetaje izrekel smrtno obsodbo. Postna poslanica Ljubi Ljubljančani! Ljulika ste. ki \o je hudobec v črni noči zaseial med kleno zrnje v sveže brazde in ki ie zadušila plodne žitne bilke. Zato ste nagnjeni k slabemu, se ogibate dobrega in se pogrezate v greh kakor osa v med Več vam je za čaše nezo za še. več za točilnice nego za molilnice, več za plesišča nego za svetišča. Eni ljubite vino. drugi ljubite kino. Udajate se posvetnemu, materijalističnemu. telesnemu uživanju, za duševnost pa vas 1,1 briKa .. , . Ko ste se v Jeseni vrnili z letovišč. kjer je prežernost slavila svoje orgije, bodisi da ste Um doli ob morju pasli svoje grešne oči ali pa visoko gori v planinah, o katerih trdé lahkomiselni, neizkušeni ljudje, da tam ni jrreha. ni vam bik» v mislih, da bi bilo treba delati pokoro. Kaj še! Namesto pokore so vam bile v mislih poroke, namesto kesa — polne kase! Namesto sklepov, da se poboljšate, ste kovali nov« na- 1 črte za zimske zabave. Z vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljšega obiekta. ste se zagnali v plesne šole in plesne tečaje. Moški in ženske, mladi in stari, tudi taki. ki jim ie že sneg pobelil teme. In tam ste se v potu svojega obraza trudili, da se priučite zveriženun; skušnjave in pohujšanja vzbujajočim 1 kretnjam pijanih mornarjev, apašev. zamorcev in drugih eksotičnih divjakov. ki si iih eksponenti hudega duha izmišljujejo zimo za zimo in proti katerim so bili prejšnji valčki in mazurke prava služba božja, j In ko i p prišel grešnd čas norosti, vas ie zajel divji vrtinec, da ste hiteli od zabave do zabave, našemljeni in nenašemljeni. Kdo je kdaj videl tako gnječo v Šmiklavžu ali pri očetih fran-, čiškanih!? j Noč ste izpremenili v dan. dan oa v noč. Cilj vam ie le grešno zabavanje In telesno uživanje, duša pa se suši in umira, ker ji ne dajete hrane. Vsega se skrbno ogibate, kar bi jo posvežilo in jo dvignilo iz nižine, v katero jo vleče grešno telo. Kaj vam je mar »prava odrska umetnost, ki vam jo ponujajo naši »mladi«, kaj vam ie mar umetnost naših starih ln starejših! Ali je čudo, da hodiio naši umetniki okoli s poveše-nimi glavami razmršenimi kodri, s praznimi žepi in želodci ali da posedajo po kavarnah, si podpirajo načrtov polne glave in zabavljajo na topo maso in glupo inteligenco! Umetnostne razstave pa zijajo praznote in tuliio v obupu, ki ga dusé le mimo drdra.ioči vlaki. — Kakega mrtvega literata še počastite in mu priredite jkremno akademijo po preizkušenem vzoru in receptu raznih čitalnic Le tam ob Dra\i. kjer sije solnce topleje po prijaznih vinskih gričih tam so Še tako idealni da častijo tudi žive literate. »pisarje« in »učence«, velike in pritlikave, ki so kakor kraljički na mogočnih perutih orla Otona poleteli v zeleno Štajersko, da jim prirejajo bankete, jih prepelja-vajo v avtomobilih in jih venčajo z lo-vorjem. In kadar si zvita in vedno denarja lakomna gledališka uprava naroči kak jubilej, tedai navalite na svetišče muz, da je upravičen sum. da vam ni ne za umetnost, ne za jubilanta, temveč zgoL' za komedijo! Ko je zapeljiva Poloni slavila svojo 25 letnico, se ie sicer nekaj ganilo, ki je izgledalo kakor moralen odpor — ne zaper jubilantko. nikakor, temveč zoper avtorja in niego-vo delo! Dvignil se je ta odpor, da bi nadomestil brezbrižno in malomarno cenzuro, ki preliberalno bdi nad mo- » kraljestvo mode Moda novih plaičev in ogrtačev Pri novih plaščih ra ogrtačih obdrži rvončasta moda v glavnem le še svoio veljavo. Ravno na tem področju se namreč posebno dobro obnaša, 'ker podaje dami ono gracijo. ki je raven paletot nikoli ne more dati. Razen tega so cekoISvo zvončasti plašči in ogrtači že zato bolj priljubljeni, ker ne mečka.o lahke pomladanske ali poletne obleke v toliki meri, kakor ozko prilagodeni. Zatorej se zvoučast plašč uporablja tudi za popoldanske svrhe (ako namreč dama obleče svilo), dočim ie paletot pridržan za dopoldan (v zvezi z navadno vsakdanjo obleko). Značilen tip med letošnjimi ogrtači je kep. ki ga ie že zgodaj videti v raznih krojih in dolžinah. K lahkim poletnim oblekam s» bo nosil povsem kratek kêp. k navadni in športni opravi kakor tudi za potovanje pa bo poslužil daljši, kompletni kêp. Naša prva skica predoSnje takšen tip. ki bo zbog svoje očime praktičnosti gotovo našel dopa-denje. Krogio se tovrstni kêpj običajno iz desmiranega. posebno lahkega vol- nenega blaga v prikladnem modnem križanju: bež z rjavo, peščena z medlo zeleno itd. Velja za posebno originalnost. ako je tak kêp opremljen z usnjenim moškim ovratnikom v barvi dessina, s čemer naj se po možnosti skladajo tudi gumbi in mali, zadaj privihani klobuček. Markante.i tip novomodnega plašča z votlimi gubami predočuje srednja slika. Je vrlo skromen navzlic moškemu ovratniku in navzlic letos zelo priljubljenemu cikcaku, ki motivira votle gube. Ta model nudi v zvezi z navadno obleko iz enakega materijala (rips ali kasha!) ljubek in vrlo uporaben komplet. Malo drugačen le desno skicirani model, krojen iz modno barvnega blaga — lahko pa tudi iz svHe, ako ga želiš porabiti za poletno eleganco, da. celo za večerne prilike. Posebej pa je za t3 plašč priporočati letos priljubljeno rip-sasto blago, nalahno mešano s svilo, imenovano »melées«. Na ta način se da-to doseči decenini, с-1ет":п; in piV^k r M pretirano dragi efekti Razume se, da je treba v prvi vrsti pogoditi pravo barvo: lahno rjavkasta, bež ali sivka-sta se obnaša domala k vsem poletnim barvam oblačila. Ako pa za ta model izbereš svilo, je vsekakor treba izbrati temnejšo barvo (najbolje: črno). Ako ga pozneje primemo podložiš, bo uporaben še za jesen, slejkoprej pa za popoldan ravno tako kakor za večer, ker ie zares enostaven, pri tem pa vrlo eleganten. Velik šal iz gaze ki se nosi k navadni poooida.-iski svileni obleki velja za posebno novost; paziti pa je na enostavnost obleke, klobuka in čevljev, ker sicer taka sestava vrlo lahko učinkuje neelegantno, tea-trabčno. Šal izbereš v poljubni pastelni barvi Kako se pripravimo za potovanja in počitnice Ker v mnogih zavodih in uradih trije ali štirje letni meseci ne zadostuiejo. da bi se vse osobje razvrstilo pri dopustih, dobe nekateri uslužbenci dopust že v zgodnji pomladi In zato mora moda pravočasno poskrbeti za nasvete. kai in koliko ie treba vzeti s seboj. Pričujoči članek ni namenjen tistim, ki lahko vzamejo s seboj celo zalogo domače robe. temveč onim damam, ki nimajo preveč denarja, pa si znajo vendar toliko prihraniti, da lahko pogledajo vsaj enkrat na leto malo v svet Preden se odločiš glede opreme za potovanje in počitnice, si moraš biti na jasnem, da-li odpotuješ v določen kraj in ostaneš tam stalno, ali pa porabiš počitnice za potovanje iz kraja v kraj. Če ostaneš v enem kraju dlje časa. lahko vzameš s seboj več prtljage. V nasnrotn -m г"-:тг*еги pa prtljaga ne sme biti preobtina. Najbolje je vzeti dva majhna ročna kovčeRa. ki jih lahko nosi dama vedno s seboj, dia ni odvisna od postreščkov. Kdor ni poskusil, ne bo verjel, kako nespametno je jemati na daljša potovanja težko prtljago, in koliko sitnosti, stroškov in skrbi povzroča to vsakemu turistu. Zato vidimo po železnicah vse polno dam, ki imajo s seboj samo dve majhni kaseti. Je-li pa mogoče, da je dama na potovanju vedno čedno oblečena, če ima samo take kasete? To je mogoče. Seveda mora znati dama izbirati potovalno garderobo. V kaseto gre samo ena, kvečjemu dve obleki. Gre torej za to, da se dama obleče tako. da ji obleka, ki io ima na sebi in ona v kovčegu, popolnoma zadostuje. Za vožnjo v vlaku je treba imeti obleko, ki se n« zmečka in Ostane čedna tudi, če ne pazimo nanjo. Moda si je izmislila nalašč za to idealne obleke iz mehke volnene trikotaže ali volnene pletenine. Namesto ovratnika vzameš šaL ki je med vožnjo neprecenljiv. Čc je toplo vreme, se lahko šal odloži; zvečer, ko postane hladno, je pa zelo dobrodošel. K taki obleki se nosijo rjavi čevlji s pol visokimi petami in debelimi podplati Čevlji morajo biti že malce preizkušeni, sicer se lahko pripeti. da pride dama na počitnice s kurjimi očesi in otiščanci. Klobuk mora biti lahek in preprost, najboljši je klobuče-vinast v barvi, ki harmonira z barvo obleke in plašča. Čez obleko se nosi na potovanju dežni plašč navadnega angleškega kroja. Zelo moderno ie ravno letos nositi k dežnim plaščem ln tudi žaketom okrog vratu velik svileni šal iz barva-lega foularja ali krep-dešina. V kovčeg položi potovalka drugo, tako zvano popoldansko obleko. Tudi ta mora biti iz takega blaga, ki se ne uimaže in ne zmečka. Narejena naj bo tako. da se dâ lepo zložiti in da ne zavzame mnogo prostora. Prav dobro se je obnesel v ta namen svileni faille. To blago je sicer drago, toda nobena dama. ki je spoznala na potovanju njegove vrline, se ne bo kesala. da je obleko nekoliko preplačala. Tako obleko lahko položi dama zvečer v omaro, pa se do jutra tako rekoč sama polka. Popoldanska obleka je lahko brez rokavov. ali pa so rokavi našiti na telovnik, ki se nosi pod obleko. Tako imamo prav za prav dvojne obleke — ene z rokavi za promenado in izprehode. drage pa brez rokavov za zvečer. Poleg te rezervne obleke položiš v kovčeg fine svilene nogavice in drugi par čevljev. najbolje črne lakaste. To zadostuje. V vlaku obesi turistka svoj dežni plašč, da se ji ne zmečka. Ko pa pride v kraj. kamor ie namenjena, ga lah- Petero značilnih pariških pomladanskih kostumov Zastopani so na pričus joči skupini najznačiU nejši tipi letoSnje pomladanske mode. Evo od leve na desno: 1 kratka jopica s pli si ranim krilom; 2. svilcr komplet; 3. kratka jo pica s kariranim kri kun; 4. smoking-jop' ca in krilo s stranski mi gubami; 5. pre prost kasha, ki na cc1 črti vzdržuje svojo veljavo. ralnostjo ljubljanskega občinstva, a slabotni klic idealnih mladeničev je utonil v grešnem navdušenju. In nerodni Cvetko je imel priliko, da je zabeležil drugi odrski uspeli, ko se zavist za prvega še ni polegla. Ubogi Danilo pa je cc-Io kar dvakrat zapored moral slaviti svoj jubilej, samo zaradi vas. ki ste tako pritiskali na gledališko blagajno. To bi bili morali videti. kako so se lokavemu administratorju, ki skrbi podnevi in ponoči za ravnovesje gledališkega budžeta, svetile oči in kako se je dobrodušnemu upravniku zadovoljno stresal trebušček, «olj v parterju pa je prebledoval dični fcrcmčm delegat, očitajoč si nemarnost, ker je po njegovem mnenju prekipevajoče navdušenje moglo imeti svoj izvor edino h v preobilici denarja, ki bi po božji in človeški pravici spadal v državno blagajno! Ali mislite, da je užitek, dvakrat zapored slaviti SOietnico! Ko bi se tudi darovi delili dvakrat, potem še, tako ca ... in zlasti, ker ra^našaio hudomušni ljudje vesti, da jubilejskih let niso šteli najboljši matematiki in da tega računa niso predložili — glavni kontroli Pa pri Muzah ni tako natančno kakor Pri ubogi pari — državnem uradniku, tem novodobnem sužnju, ki nru gledajo povsod strogo na prste, če ni bil slučajno že kdaj mrinister. Tako se revščina povsod preganja. Ali ni pravi čudež in znak velike potrpežljivosti in prizanesljivosti božje, da še nj prišla naid vas šiba božja, kuga in lakota, ali da vas ni še potres zrušil v prah in pepel! Ko ste se predi v-je poslavljali od starega leta. vas je na novega leta dan za opomin sicer pošteno po treslo; za trenutek ste preplašeni ostrmeli, poiskali molke in molitvenike, v srcih pa delali trdne sklepe, da st poboljšate; »Jutrovi« uredniki so celo zopet našli šibo božjo — čez par dni pa je bilo zopet vse pozabljeno in hudič vas je še tesneje stisnil v svoje kremplje. Prišla je pepelnica. Namesto da bi pepelili svoje grešne glave, ste pač z amiki in kislimi kumarcami krotili pustnega mačka, na dušo pa še mislili niste. Prava sreča, da imamo v svoji sredi idealne može. ki ljubijo harmonijo in si poleg tega belijo glave z umetnostno politiko. Spoznali so, da ste potrebni purgatorija. v katerem bi mogli očistiti in oprati svoje duše in se na perutih plemenite glasbe dvigmti v nebeške višine. S fanatično skrbnostjo so gledali na to. da vam nudijo le tečno, zdravo domačo hrano za vala kosmata ušesa m da sc ne priiu-jša med n,o niti kapljica strupa. Poklicali so trošt z Dunaja. pa ga niste sprejeli! Potem so mobilizirali domače idealiste in zapele so strune erkestrašsv kakor sferična mu-ziika, kakor Davidova harfa in angelsko petje. Vabili so vas z nežnimi sire.iski-mi glasovi, a vi jih niste slišali ker so pozabili na — veKk boben; zato se pred Matično prodajalno ni vàla polcnêza navdušenih ljubiteljev glasbe in unicncka dvorana je zijala praznote.' Zaman je izražal Adaffmš v notah in ton'h poezijo našega Rožnika, tivolskega ribnika, pobnračno mistiko staroslavne Šentflorijanske cerkve, romantiko častitljivega gradu, turebo in melanholijo sv. Krištofa in brbHavcst naše »Zvezde«; zaman je simpatični Saša v notah naslikal božično idilo, klical kralja Matjaža in Velcga Jožeta ter zaplesal ljubek domač ples. Pojoče vifoiine. žvižgajoče flavte, baritonski čeli in godr-njavi basi so ostali — glas vpijočega v puščavi. Vj pa ste tičali v beznlcah. se nalivali s cvičkom in kvantali. po privatnih družbah ozirali in obrekovali someščane. v skritih kotičkih prešuštvo-vali in polnilj brento z grehi kakor vrečo z orehi. Sramota večna sramota; zakrij si beli obraz — Ljubljana. Zato je skrajni čas. da se spreobr- Kratek kêp določen k lahkim pomladanskim in posebno poletnim oblekam, ne predstavlja nikakih velikih izdatkov, ker ga lahko sama krojiš in si z njim pridobiš nekoliko videza mondenostL Brezpogojno ga je treba krojiti iz istega materijala kakor obleko, ker bi sicer učinek bil docela zgrešen. Priporočati pa je obrobje s pestrimi bortami. vezenino ali umetnim usnjem. ko nosi ob vsaki priliki. Dežni plašč je vedno lep in eleganten. Zjutraj k zajtrku in opoldne k obedu obleče dama svojo potovalno obleko. Če pa gre popoldne na kako prireditev ali v družbo, obleče svileno obleko z rokavi. Zvečer pri dinéju, v kasinu ali plesni dvorani nosi svileno obleko brez rokavov. Ker zdaj za popoldanske in svilene družabne obleke ni več predpisan klobuk, ni treba vzeti na počitnice drugega klobuka. Svoi klobučevinasti klobuk lahko pusti doma v garderobi. Z belim perilom je na dališem potovanju križ. Treba ga je mnogo, zavzema mnogo prostora, poleg tega je Pa še težko. Zato dajejo elegantne turistke prednost svilenemu ali krepdešinastemu perilu, posebno tudi zato. ker je hitro oprano in zlikano. Namesto dveh kaset je zelo praktična tudi večja ameriška, ki je sestavljena tako. da ležd v nji vse reči vodoravno in se torej med vežnjo ne zmečkajo. Spodaj se polože težic. zgoraj pa lažje reči. Gospodom je na potovanja lahko. Njim se prtljage ni treba bati, ker lahko sami nosijo tudi večje kov-čege. Turistom, ki se ne mislijo udeleževati v letovišču večernega družabnega življenja, zadostuje potovalna obleka z dolgimi hlačami. Če pa vzamejo še elegantno temno sivo obleko, lahko paradirajo s svojo damo pri večernih prireditvah in zabavah. V takih oblekah lahko hodijo v družbo tudi popoldne, kar bi v smokingu in fraku ne šlo. V prvovrstnih hotelih je seveda smoking ali frak zvečer neobhoden. Kdor ga nima. nai se raje ne nas tard v boljših hotelih. Ce pa že stanuje v prvovrstnem hotelu, naj hodi vsaj jest drugam. Ta nasvet naj si zapomnijo vsi moški, ki posečajo letovišča- Pogosto se namreč pripeti. da prepuste gospodje svojo garderobo ženi ali materi - nete, da krenete na druga poia in se poboljšate. Jeza božja je že pred durmi. Pokonci torej, homo et civis labacensis, dvigni se in odloči se za pokoro! Saj je to eiina goba, s katero moreš oprati svoje grehe, edinj ogenj, v katerem se more sežgati tvoje dolžno pismo, edina pila, s katero se dû odpiiiti veriga, ki te ima v njo uklenjenega hudobec. Slišite in zapSite si za ušesa dobrohotne opomine in poboljšajte se. da vas poleg drugih grehov ne bedo tež lj še kulturni grehi zdaj in v večnosti — amen! Izpod starega gradu na dan sv. Gre-gorija 1926. Abraham a Santa Ciara. Arkadlj Averčenko: Smolo ima Bila je majhna drogerija, temna, mračna. rrodajalec, dolg. suh mož, se je sklonil čez pult in rekel: »Želite, prosim?« »Prosim, dajte mi sladkorčkov za kašelj!« Vzel je s police kozarec, potem drugega in čez minuto tretjega. ' »Iz katerega kozarca naj vam dam?« je s preudarkom dejal. »No, naj bo iz drugega.« Damski smoking ki se že par sezon prerivajo v Ospredie. pridobijo menda šele letos pravo veljavo, ker marsikatera mlada dama priče-r.ia uvidevati, da so tovrstni kostumi zares ljubki in dobro uporabni. Smoking kakor tudi krilo, opremljeno s stranskimi votlimi gubami, se izgotavlja večinoma iz črnega ripsa. Ko sem stal pri blagajni in plačeval sladkorčke, je stopil v prodajalno r^jen gonpod z zavojem v roki. »Nate!« je divje zaklical rejeni gospod in vrgel zavoj nâ pult. »Nate!« Prodajalec ie prestrašeno pogledal gospoda in odvil zavoj. V zavoju je bila mrtva miš. »Mrtva miš!« je jezno dejal drogist. »Kako da je poginila?« »To boste že sami bolje vedeli.« se je zadri gospod. »Včeraj sem kupil tu milo. Milo položim na umivalnik in ko se zjutraj zbudim, vidim, da ležita dve miši, ki sta glodali milo. mrtvi na umivalniku. Eno od teh miši sem prinesel kar s seboj.« »Čemu se tako razburjate?« sem dejal gospodu, »saj imate v hiši sedaj dve miši manj...« »Dve miši manj... In če bi se bil prej umil s tem milom, bi bil morda danes mrtev... « Vrata so se odprla in v prodajalno je stooil tretji kupec. »Povejte mi,« je dejal in se prav ,.iu-beznivo obrnil na prodajalca, »ali r.i v tej ulici nobene druge drogerije več...?« »Ne,« je rekel prodajalec, »tu :e edina.« »Potem sem torej pri vas kupil tisto dobro sredstvo za rast las?« □□□□□тпгггггтг^прлпп^ дхдхЕазшдхаЈи и u n iixiacnxmcximaaaDuuLJuDar^ D Morje, solnce, lepe žene, ljubezen, elegantni gospodi, pustolovci, demimondke, aristokrafi, milijarderji. — Igra srca, sreče in denarja ggr Najlepše dosedaj pred pa** meseci izdelano filmsko delo, velefilm "W "OS MONTE CARLO Koiosaliio t>ogaia režija — Kra^m igralci, člani največjih francoskih gledališč — Razkošnost in sijaj — Bogastvo in iuksuz — Krasne najmodernejše toalete — Prekrasni naravni posnetki cvetoče francoske Rivijere in lahkomiselnega Monte Caria, ki ga v tem fimu prvič vidimo v popolnem njegovem sijaju polnem ra/.ličnih skrivnosti — Rertdez-vous odlične publike celega sveta — Vse cvete, ljubi in vživa — Koio sreče se vrti. miliioni in mil ioni se dobivalo in izgubliajo — Prekrasno! Divno ! Nepopisno! Morje, solnce, lepe žene itd. itd. Predprodajd vstopnic od 10 do pol 1. Predstave točno obi 3, pol 5, 6, pol 8, 9. Pri vseh predstavah svita prvovrstni umetniški orkester — Vkljub ogromnim nabavnim stroškom cene nezvišane! Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. Od leve na desno: Scialoja (Italija), Vandervelde (Belgija), Luther (Nemčija), Bri= and (Francija), Stresemann (Nemčija). Predor skozi Ortler »Corriere della Sera« poroča o predavanju, katerega je imel te dni pred mnogoštevilno milansko publiko senator Crespi, ki je govoril o predoru skozi Ortler in o nujni potrebi rešitve tega problema. Italijo vodijo pri tem trije motivi, je dejal govornik, prvi je politične narave. Italijani hočejo pospešiti dotok italijanskih elementov v Južno Tirol sko in hočejo s tem vplivati na italija-nizacijo tega ozemlja. Drugi motiv ' ji vojaškega, tretji pa strategičnega zna-čaja. Med tem, ko ima Nemčija na sv< ji strani proti Italiji pet uporabnih železniških zvez, razpolaga Italija s komaj eno progo. Ena sama bomba n;i viadukt pri Desenzanu zadostuje, d;i se odreže cela zapadna Italija od vzhodnega dela njenega ozemlja. Li-gurija, I^ijemont in Lcmbardija so tri dežele, katere je treba krepkeje zve-zati z ostalimi kraji. Končno je še en važen razlog v tem, da silijo Italijo gospodarske razmere na vrtanje tega predora. Od Sr. Gottharda do Bren-nerja nima Italija na razdalji 220 km nobene zveze. Predor skozi Ortler bi privezal 250 km dolgo črto na italijansko ozemlje Dalje bi se dobila na ta način najhitrejša železniška zveza med Monako-vim in Genovo. S progo bi bila sedanja zveza za celih 120 km skrajšana Senator Crespi računa, da bo predor skozi Ortler usmeril velik del prometa iz nemških lt;k skozi italijansko ozem- lje in Sredozemsko morje in da se bo proga začela takoj rentirati. Predor bo dolg 18 km, vrtanje skozi Ortler in druga dela pa bi trajala 7 let in bi stala eno milijardo lir. Mussolini je načrt že popolnoma odobril in zdi se. da bo stvar začela kmalu dobivati konkretno obliko. »Seveda!« je smehljaje se odgovoril trgovec. »Za to blago bi vas morali obesiti!« je razjarjeno zakričal gospod in mu vrgel zavojček v obraz. »Kai pa je?« je vprašal drogist, ki se je skril pod pultom. »Ali vam ne rasteio lasje?« »Rastejo... rastejo... Da bi na grobu vašega očeta rastli taki lasje!« »Kaj pa je?« sem radovedno vprašal. »Kai? Da sem postal popolnoma zelen. Moia glava je zelena kakor travnik... Poglejte!« »Vzel je klobuk z glave ln res so bili lasje popolnoma zeleni. »Capin!« je kričal gospod, »prodal si mi sredstvo za lase in postal sem zelen... Dal si mi škatljo strupa za podgane, podgane so ga hlastno žrle in se odebelile... Ti bom že dal...« Pograbil je prodajalca in ga krepko stresel. Oni, ki je bil kupil milo. se je zadovoljno smehljal in se pridružil gospodu. Ko sta ga bila dovolj pretepla, sta se spogledala. »Gospoda.« sem rekel, »zdaj se morata odpočiti!« ,. Spustila sta nesrečneža, sedla na divan in si nažgala cigareto. _ _ »Jaz sem ga pretepel, ker mi je dal sredstvo, ki mi ie lase zeleno pobarva- lo. In zakaj vi?« »Dal mi je tako milo. da sem našel i danes na umivalniku mrtve miši...« »Veste kaj,« je rekel zeleni gospod, j »dajte mi milo. jaz imam doma polno i miši in jaz vam dam zdravilo za lase..« i »Ali lahko z njim barvam blago?« »Izborno! Mazilo sem z brisačo raz-mazal na glavi in dobil lepo zeleno brisačo. Barvilo je bilo tako močno, da ga niso mogli niti z lugom izprati.« »Dobra misel... Pobarval si bom sivo nočno suknjo.« Gospoda sta zamenjala blago in odšla. »Modro liso imate na obrazu. Dajte nanjo ocetno kislo glino!« sem rekel trgovcu. »Ne upam si!« je odvrnil boječe. »Zakaj ne?« »Ker imam smolo... Tam v;kotu stoji steklenica ocetnokisle gline... A si ne upam ... Napravil si bom obvezo, jo položil na bolno mesto in takoj mi bodo zrasli na tem mestu lasje aH zobje...« Začela sva se pogovarjati. »Smolo imam ... Nimam sreče.« je dejal prodajalec. Nekoč sem stradal... Podjetje, ki je imelo panoptikum. me je udinjalo kot umetnika v stradanju. Zavezal sem se. da bom sedel štirinajst dni v stekleni omari in stradal. Ponoči sem postal lačen, razbil steklo, stekel v gospodarjevo sobo in pojedel celo šunko, pečeno gos in dvajset jajc naenkrat. Drugi dan me je razglasil gospodar za umetnika v žretju ... Stvar je šla čisto dobro, a jedel sem toliko, da je prišel mož na kant. In tako ie vedno z menoj. Vedno pride drugače. Napravil sem bil milo, v resnici pa se ie pokazalo, da je strup za podgane... Iznašel sem sredstvo za rast !as, v resnici pa ie naiboljše barvilo na svetu... In sedaj sem spoznal brhko dekle, pošteno dekle in vendar si ne upam...« »Cesa pa se bojite?« »Bojim se. da bi se kai zgodilo.« »Kaj pa se more zgoditi?« »Pokaže se lahko, da ie mož. ali pa je imela pred menoj dva še živeča moža...« »Neumnosti... Zena vas lahko spravi na pravo pot... Vzemite brhko dekle, sicer vam jo zmaknejo... « --Doma sem se spomnil na.slad- korčke za kašelj... Pokusi! sem enega. Bil je lepljiv in jako neprijetnega okusa. Izpljunil sem sladkorček. Potem sem hodil po sobi eo-ri in doli in mislil na drrg:stovo usodo. Nenadoma obstojim kakor prirastek Ena noga se ni ganila z mesta. Sedel sem na tla, odvezal čevelj in sezul nogo. Nato sem s; ogledal čevelj in dognal da se je bil prilepil na izpljunjeni sladkorček. Ko sem zadnjič šel mimo prodajalne svojega prijatelja sem se ga spomnil n j vstooij. »Dober dan!« sem rekel. »Prišel sem. da vas opozorim, da so vaši sladkorčki za kašelj izborno lepivo. Ce prodajate sedai te sladkorčke kot lepivo. boste kmalu milijonar.« j »Sem si misli!« je vzkliknil in plosknil j z rokami, »pri meni se vedno drugače ; izide. Smolo imam ... Sedai sem se oženil z brhkim dekletom.« »Čestitam... Je vse v redu? Ali se i je pokazalo, da je mož. kakor ste mislili?« Krčevito se je smehljal. »Še slabše!« »Kako ste me prestrašili!« »Tetovirana .ie ... Po vsem telesu ima narisane zmaje in figure ...« »Poslušajte ... Potem pa jo lahko ka-žete za denar!« »Tako je. In mesto tega sem se oženil z njo. Ne, meni «re vedno tako: človek napravi to. kar ni potrebno, in izve za to vedno prepozno... Tako je, če ima človek smolo... « I -- K nemirom na Kitajskem Vojak iz rdeče armade generala Feng=Yi» Hsianga, ki je v hudem boju s Čang=Tscw Linom in Vu*PeisFoujem. Izvirne francoske pastilje VALDA proti prehladen u, naduhi in za-soplostl. Prodajajo vse lekarne in drogerije. Priporoča se nafcenejfti nakup spomladanskega blaga v največji izberi pri tvrdki JOS. SNOJ, manafaktorna io modna trgovca 1473-a-ll Ljubljana, Prešernova ulica Darujte „Društvu slepih"! Marčno zasedanje Zveze narodov V ponedeljek 8. t m. je začelo zborovati v Ženevi v Švici izredno zasedanje Zveze narodov in Zveznega Sveta. Prvemu tokrat predseduje portugalski delegat Da Costa, a drugemu japonski veleposlanik v Parizu Išii. Namen marčnega zasedanja je sprejem Nemčije v Zvezo narodov in razširjenje Zvezinega Sveta z ustvaritvijo novih stalnih sedežev. Nemčija za-Siiopa tezo. dn nov <->"''-" ••••„ mo njej. Njo podpira v prvi vrsti Švedska poleg Švice in nekaterih manjših držav. Na drugi strani pa zahtevajo stalne sedeže še Poljska, Španija in Brazilija. Radi tega spora je prišlo do krize in zastoja na ženevskem zasedanju, ki preti imeti pogubne posledice za Zvezo narodov. Briand in Chamberlain se na vse kri plie trudita, da preprečita polom. Zborovanje Zveze narodov Na levo preds. Da Costa (zaznamovan s križcem), na desno zastopnika Francije M. Loucheur in Paul Boncour. Japonski delegat grof Išii (levo), češkoslovaški zun. minister dr. Beneš. Madžarski min. predsednik grof. Beth-len, (levo), dr. Fritjof Nansen (desno). Portugalski delegat Da Costa ki predseduje sedanjemu izrednemu zboro» vanju Zveze narodov. Janguas épanski zunanji minister in predsednik španske delegacije, ki odločno zahteva stalno zastopstvo Španije v Svetu. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik «Domovino»? Poljski zun. minister bkrzynski načelnik poljske delegacije v Ženevi, kjer se bije radi nemške trdovratnosti hud boj za stalen sedež Poljske v Svetu Zveze na» rodov. or «JUTRO» St. 61 и Nedelja 14.1П. 1926 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. ori. j,'cdcH», 14.: ob 15.: «Deseti brat». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer reprto. Mjdeljek, 15.: «Obrt gospe VVarrenove». B Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. url. edelja, 14.: ob 15.: «Tosca». Gostuje Ro» bert Primožič. Cene znižane. Izv. Ob pol S. zvečer «Grofica Marica». Izv. oodeijek, 15.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sedelja, 14.: «Grofica Marica». Pondeljek, 15.: Zaprto, jarek, 16.: «Beneški trgovec». C. Premijera Sreda. 17.: koncert Ade Pcliakove. Cttrtek, 20.: «Cigani». B. (Kuponi.) Petek, 19.: «Vesela vdova». (Kuponi.) Ijhota, 20.: «Beneški trgovec». A. Marijonetno gledališče «Atena» ▼ Ljubljani. [îdelja, 14.: ob 3. in 6. pop.: «Trojčki lz Damaska», «Ujeti medved». stM, d asi nekateri njihovih načrtov zlasti oni, ki veljajo zgradbam modernih potreb, po svojem zunanjem Izgledu ne odgovarjajo namenu. Edini, ki se Je emanclpiral od predpisanih slogov, Je asistent Zlokorlč g par simpatičnimi načrti. Zlokovič se naslanja ve« ali manj na tradicijo kmečke M5e. K. K» Pri današnji popoldanski uprizoritvi ipra «Tosca» poje naslovno ulogo gospa {ateta. Ostale uloge eo v Isti zasedbi ka-cr pri petkovi predstavi, ln eicer: Cava-idoesija poje gosp. Knittl, Scarpia gosp. p^možič Iz Zagreba, cerkovnika gosp. Bs-ttn. Predstava Je ljudska in veljajo za jo znižane cene. Zvečer ob pol S. pa je v erl uprizoritev «Grofice Marice» Drama jrs popoldne ob 3. pri zmJtžanih cenah «'.ieiTO priredit o v Jurčičevega «Desetega Hrta». Gospa Ada Poljakova. Koncem meseca arca gostuje v ljubljanski operi zname-ta eoprantstka gospa Ada Poil.lakova, ki pred tremi leti e tako velikim uspehom ostovaîa na našem odru v operi «Madame ctterfly». Njeno gostovanje bo v operi , 25. to 27. t. m. MarlJone*ro gledališče Atcna v ljub- (Kiskeim Narodnem domu vprizori danes nedeljo ob treh popoldne in ob Šestih ofar lutkovno igro »Trojčki iz Dama. a«, v kateri nastopajo znano figure !z "отпmedle dell'arte«. Igra obdeluje motiv menjave treh bratov vsled etičnosti Po se Igra šaloigra Uejetl medved, kjer GaSnerčku prikaže sam peklenšček, n. občinstvo se opozarja, da se predsta-vrže zopet po starem v prvotnem 3u t_ j. ob 3. In ob в. Pred prodaja vstop-Je na dan predstave od 10. do 12. dop. pred predstavo v eobl pred Malo dvojno Narodnega doma. Beograjske razstave Pred mesed smo poročali o razstavi rWb rorada N as tas i j e v ! C a. FroSll esec Je sledila tej razstavi razstava sliik risb, ki je nudila temeljitejâi ta ob Sir-■Jši pregled NaetasidevtCervega dela, d asi pogreSala evežost ta neposred-t prve razstave. Nastasljevič trna samo. itojen način Izražanja. W pa poleg svojo riTrnstoeti, enosrtranosti ln naivnosti vpli. n t'adno ta sicer toliko bolj, kolikor že pre-itja v maniro. Mesto eâeaneatarnostl doži-WJa prevladuj« korektnost, prtdnœt in tîndjoznost obenem. Kakor bi ee obsežna slikarjevega strokovnega znanja poleževa! le Se tatelekt, kl stavi meje naftnemu razvoju. Vsled tega pota! večino irata-rtjemlh slik neka brezdušnost, ki spo-itaja na prodajalne, na blago, pripravljeno i oko odjemalca. Naetasijevlčev talent Je icfcn po svoji naivni priprostosti, vsebuje aogo lirične prisrčnosti in teži k dekor a-taosti. Ta zadnja razstava bi morala biti Bkarju opomin, da sa je ena9el na шг. 1 točiM, odkoder ga reši le ponovno tskre-o iskanje njegovim notranjim dispozicijam ilrovarjajočih potov. V novinarskem Klubu ee je otvorila raz. tara slikarja Miodraga Petroviča, "tr^enca »dobrih, starih potov«, kakor se • Izrazil govornik, ki je otvarjal razstavo. r reenici pa so Petrovič Se ni osvobodil Sadrenskega začetništva, d asi bi moral po ro'em Šolanju postati vsaj 2e gospodar ma. «Ijala. Manjka mu znanja ta v mnogih rimarth tudi okusa, kar očitujejo posebno fei ia portreti. RaizstaTa nudi Slikarije umetniških pretenzij ta le nekatere rtftnje gotova slikarska kultura. — ZsatmivejSa je bila raastava diplomskih M študentov arhitefleture. Zanimiva pred-ïirad! smeri tukajšnje tehnike. Vsi ust&vljalci brez izjeme ee naslanjajo na sloga: na renesanso ta na bizantinski Modernih teženj v to ali ono smer "'oh ni videti, pač pa prevladuje večji del rfemttja« kot srbski nacijonalni slog, ki -ia trenutno za bazo bodoče srbske arhi-frtnre. Po sujetu projektov prervladujejo srbe. muzeji ta druge Javno zgradbe. Od !îst3,vljaîe»?v so najjačjl Marinkovlč, IIi6, iaarrjiovič ter v par manjših stvareh Kr. - - : ------i---—---- Slikarska razstava v Celju. O slikar^M razstavi gg. Mffldavca Sn Modtca v Celju smo prejel! бе naslednje poročilo: Proélo nedeljo dopoldne sta otvorila slikarja gg. Miroslav Modle iz Celja ta Ivan Mlklavec iz LJubljane v celjskem Oficirskem domu petdnevno razstavo svojih ded. Po Številu razstavljenih slik, risb ta skte (nad 60) sodeč je Imela razstava kolektiven značaj. G. Modie Je obiskoval beograjsko slikarsko akademijo in ee namerama podati spomladi r Pariz, Mi/Mavec pa je bil do nedavnesra časa član ljubljanske »Probude«. Modie Hubi barvitost ta dekoratlvnost. V njego. vih delih je precej U-n.ije in nekaj dobrih idej Taiko n. pr. v oljnatih slikah „Srbski četoiik«, ki Je Morilčevo naJbotjS e delo, »Mir«, »Osamljenost« ta »Plesalka«, v pa-etelih pa »Fjord«, »Šaloma«, »Večer«, »Plesna skica« in »Plava sfinga« v skva-retu pa »Epomladna pokrajina«. Ima tudi neflcaj posrečenih aktov, stiEslrarTvih karikatur ta dekorativnih risb. V M.iklavčevih slikali prevladujejo mirnejše, prelivajoče se barve. Mlklavec polaga večjo važnost na idejo kot na zunanjo dekoracijo. Najboijie njegove stvari so skica za »Križamega«, »Hlapec Jernej«, »Jernejev« model »T-p iz predmestja ta »Veslač« v olju t.er akva. геЗ »žalovanje«. »Križani«, »Veslač« !n »2alovsnje« so Izrazito ekspresion'stičra dela, dočim so ostale stvari obeh slikarjev po večini Impresionistične. Po kompoziciji dober Je pastel »Motiv iz Ribnice« ter akvarela »Znamenje« ta »Bled«. Modie ta Milkiavec sta talentirana slikarja. Sta sredi razvoja in ISčeta ustaljenega izraza, ki ga bosta z zavestno voljo ta dobro šolo še gotovo dosejfa. Priporočati bi pa bilo, da v prihodnje strožje !z. birata. —T— Tretji zvezek zbranih vpisov Ivana Can. karja_ Va cvetno soltoto začne Nova založba* v LJubljani razpošiljat! odjemalcem, ki so naročili celotno zbirko Zbremîh spi. sov Ivana Cankarja, tretji zvezek te?» dela, ki bo od tega časa tudi v knjigarnah na razpolago. Letošnji zvezek Zbranih spi-«ov obsega vso prozo Ivan* Cankarja iz 1. 1900. tn 1901., drame, novele, črtice, kritike ta polemike, ter uvod ta obširne opombe k tem spisom, ki Jih je napisal Izidor Cankar. Knjiga obsega nad 400 strani in stane broširana Din 68. v pol platno vezana Din 84, v poSusnje vezana Din 110. Kdor namoči celo zbirko Zbranih spisov Ivana Cankarja, dobi zadnji zrezek brezplačno. Slovensko umetniško društvo Mladih . Doeedanji «Klub mladih» v Ljubljani ee je dne 10. t. m. preosnoval v društvo «Mladih». Predsednik nove organizacije mladih slikarjev in kiparjev Je gosp. Božidar Ja-kac, njegov namestrlk je kipar Tine Kos, tajnik pa slikar Fran Zupan. Društvo ja sklenilo, da se odzove povabilom inozemskih umetnostnih društev ter pošlje domače umetnine v tuje dežele, da ee inozemstvo seznani tudi z novodobno našo slikarsko umetnostjo. Švedska gr?i'ka v Curihu. V umetnostnem salonu Wolfsberz v Curihu razstavljajo sedai Švedi svo-io srrafiko. Kot razstavljavci nastopajo člani stockhotaskesa društva »Crratiska Sallskapet«. Posebno dobre radiranke so razstavili: Hialmar Molin, W. Bernhard, Knut Janson, Louis Sparre in Stig Borgrlind. Poles njih je videti še dela naslednjih mož: AndTeh:a Zorna in Carla Larssona (kl je razstavil znane stvari te življenja njefjove družine, posebno otrok), Hamborna. ki ie poleg Zorna edini očitni impresijomst. Na Francoze tračno spominja J. A. Fridell. Zastopani so še: Arne Maliens, E. Kusel. J. Lindquist, C. Luthander, E. Eckmann. E. Zoir. H. Asp, Par Si-egard, Jerk Merkmaster, Elza Stromova, Ture Holm, Ruben Eldth. Elza Biorkmannova, H. Gmehlin, Gerda Nordlingova itd. Švicarski listi pišejo o razstavi jako polivalno. Zadnji Mohlkanec . — V »Pariškem pismu« zadnje nedeljske števiSke »Jutra« opozarja pisec na to, da bi bilo o priliki Ccoperjeve obletnica umestno prevesti njegovo povest »Zadnji Mchilkanec«. Podpisani je to že storil ta namerava primerno okrajšan roman objaviti oh Ccoperjevi obletnici ta obenem lSOletnid Zedinjenih držav. — Al. Beaikorič (Maribor). Reinhardtove Inscenacljo na beneškem Lidu. Kakor "poročajo lz Berlina, se je režiser Maks Retahardt odločil opustiti letošnje svečanosti v Salzburgu ta prirediti mesto tega več predstav na beneškem Lidu. Pomagal mu bo itailijansld režiser Marij Bru. neschelli. Kajkžen bo spore-d teh Retohard-torih tascenacij, pa še ni znano. Molnar a Pallenbergom na Dunaju. Molnarjeva zadnja drama »Stekleni čeivelj. ček« je pred časom na Dunaju propadla. «10 Pilon (Pariz): Trideset let neodvisne umetnosti * t>«gl «poJavici februarja je Hila т ^■fan «svečano otvorjena reuospektivna ^«iva Ггагсозк? neodvisne umetnosti v 1884—1914 (»30 ans d'Art Indien. ,t5t«). Ta lubilej rd samo lokalnega po-j^na ampak predstavlja celo zaključeno W*» orropake umetnosti, stoječe na pre-a'a iz enega stoletja v drugo; to je doba "Wtnega tadividua2izma, sicer' pedna iska-tn zablod, toda ne manj« bogata na ЈЈч kreacije. »Salon des Indipendanrt« Je « osnovan leta 1884. z načelom: brea jury " '»rez nagrade. Na tak naAta ta» dostop ' to korporacijo vsakdo brea ran like tn po-Froja dela naravnost pred sodbo pnbTl-"> brez posredovanja tntjfli neb, Tfiaeft ^^transkih ta kririenth pred zeodonrtno. I^avno, da dovoli t* decnokratitooet тва. !tma revolnctjonarju, rroibodno tcpovedatl ^en eredo, toda ietočesno od^dr» vhod ^^obrojnl masi umetniškega proleUrlJ«-4 ш vealKoviatnega dUetamtianm, befete. 1 »red strogo obsodbo Jury Je pod ea«lto ' P^todjnbn« fctetttncije, tate. d« M to na+fečX г najmanjšimi, "«stava, И o nfl piSem, dbeegn nad MM 1 567-tb raeetavlaJeev, v«aeje»fl» T tem iz dobe uetamoittve »Salona« tla do '•torne rojne: thmtrtra еговпсЏо тввкв. 1 Ровашехпвка tn мМквам жвмгмЦ«. izhodna točka je impresicmlzein. zastopan tu v svojem h*rainju ta testamentu; njegovi veliki predstavniki so sli pomrli ali pa želi že oficijeino priznanje, da se jim n! bilo trefba skrivati pred juryjo. Postranska veja, neoimpresijooizem in pointilizem (Signae, Se u rat, Rysselberghe) je kmalu obtičala v zpjgati, ker je iskala izhoda ie v stilistični vairijaclji. C é z a n-n e, ki stoji na razdobju in polaga temelj nove generacije, je i ozirom na njegov pomen nezadostno zastopan; njegovih 6 manjših deJ podaja že Izkristalizirano osebnost, pozitiven rezultat dolgotrajnega dela, med tem ko njegov sodobnik V a n Gogh odkriva svoj prehod ia realizma (Cevl£) k »Avtoportratu.« Za temi pionirji * nove generacije sledijo več aJd manj močne osebnosti, W se vôaeîh povspnejo do samostojnega tzraaa, a ostanejo izolirane. M at 1 s s e, pričsnSi c tas-presSJanfetKnim роЈвебош, ee razvije pred □and r več ali manj de&oratiivno moatranen. tetaoet francoskega eTfkarskega r&Onemea. ta. DéraJnova deia nekaike neprijetno ћтепаЛЦо. ker slikar v večji meri repre-•entir» cnotaoet »tremtjenja ta potenc« kot del» «ama dokamjeje. Vlamlneko. v a pot voooett, U je rasbnrkafna, a potna zdravja svojih velikih prednikov ▼ modernem pejaažu O t r 111 o Je redno camahnjen v eidovje tfflia sfte !a ne etvaii nlkakih problemov na totetelkt gledalca. Se boîj m elorok epofiije in вргЦато! • primitivno (WbrodnSnostjo skromnega m*. Vzrok: elaha iaterpretadja. Bedo) p« Je stvar na sporedu Rtftmuatovega gledališča, kjer rešuje njeno čast cauml komik Pal-Ieoberg, ki Je dosegel s kreacijo Halbausa v Bertfrn» velik uspeh. Šo en Ralael na Uralu. Ravnatelj TetjakovSke galerije Graber le Izsledil nekje na Urata novo sliko, o kateri trdi, da je Rafaelovo delo. Sliko so smatrali že za bstfbljeno. Novo delo tfanakeo« kritika Brandesa. Sloviti damski kritik O. Brandee je pravkar dal na svetlo knjigo e apostolu Petro, v ka. terl razmotriva vpraéamje hleterKae eksistence tega zanimivega bibličnega moža. Knjiga je izšla v Kopenhagemu. Daa Werk Thomas Manna je naslov bibliografiji Gerhard a Jacoba, kl se bavi % vseani izdajami Th. Mannovïh del ter je izSla v Fischetrjeveim založništvu v Berlinu. Iz glasbenega življenja Dunajsko pismo Dunaj, 9. marca. Eden najznamenitejših koncertov letošnje koncertne sezone Je bil koncert, ki so ga priredili faharmooBri skupno s dunajskim simfoničnim orkestrom. Ta armada glasbe-nškov, ki je štela ta večer nič manj kakor 180 mož, je proizvajal!a pod taktirko slav. nega dirigenta Feliksa Wetagartnerja svoj koncertni spored tako. kakor znajo to pač samo duoeteW fBharmooJW. Na levi Je bilo razvrščenih v dveh vrstah 16 kontrabasov, Dre ri njim šest v zlatu lesketajoči h se harf. na dere?! osem fagotov, nato pozavne, tube itd. Dvorana pa se je ogfcjala z akordi iz uverture »Tajuibâuserjo«, M so JI sledili: Hâodeil.ov »Largo«, Moeprtova fuga v C. molu, Schubertova simSJsija v C-duru ta Weir.gartoerjeva orkestintfna kompozicija. Koncem tega meseca se nam obeta tudi koncert znamenitega vloWnekega virtuoza Bronielaya Hubermanma, M bo tgral Bacha, Bramsa ta Mendelssobna. Spremljal ga bo de! orkestra filharmoolkov pod vodstvom opernega ravnatelja Schalka. 27. t. m. kon-ceirtira slavni feškj umetnik VaSa Pfihoda že tretjič v tej sezoni. Spored njegovega koncerta obsega Tarttatja, Pagantaija. Bacha, Porgoleseja ta Schubertov »Scher. zo«. Ker nastopi Pfihoda prihodnji mesec koncertno turnejo po baîkansk'h državah. Je to njegov zadnji nastop na Dunaju v tej sezoni Veffico zanimanje vlada za simfonični koncert dne 19. t m., na katerem se bodo proizvajale samo konrponfalcMe ruskega skladatelja I$orja Strarrtaekega. Na tem koncertu nas4"i»l kot ptemtet Stravinski sam z lastnimi kompoalofelami. Dne 1. marca se Je psoSavtrjefl* na Du. naju prvič ПГ. simfonija lljaekorelbega pod tafttiirko prof. Konstantina Seradjeva lz Moskve. Sssraidjev je dirigtral to etaifooično dedo koncem januarja T Pragi z velikim uspehom. • Nemško IJnd»,ko gledalBče ima stalno na sporedu H. MfflSerjevo dramo »Veronika«, ki Je dožtveHa svoj krst koncem februarja. Glavno ulogo v tej drami igra znana Leo. poVMna Komstantmova. V novem Mestnem gleda.y&5u se je pred uolcaj dnevi nprteorli le EO.Jč Deaeedev »Btržil mrarikant«, katerega junak je komponist Anton Bruckner. Ta jiibfled se Je doetotoo prosJaril s tem, da jo pred predstafvo етреИ pevski zbor Be. nffdictna iz ВгпсЉлетје^е veMka maSe v f-molu. V upravi drž. opere so na тШш velike Szpremenrbe. Ravnatelj Scha№, ki ee je pravkar vmil z daljšega dopusta, baje od. stoçri ter be obenem odUSrovan z naslovom generalnega glasbenega direktorja, ld doslej v Avstr® še El o4e*otfal. Poč pa bo to leto dirSgiral Sa 40 predstav. Izmed kandidatov za ravnateljsko mesto v operi ima največ îzg'edov mlad? kapeînîk Klemens Kraus lz Frankfurta, И uîffiva v tnk. glasbenih krogih velik sloves. V tej sezoni bosta stalno gostovala v operi kot dirigenta komponista Rikard Strauss ln Feliks VVein-gartner. Drž. opera vprizori ta teden Wagnerjev cïkel Prodano nevesto. FldeMja ta Mme. Butterfly. Te dni Je dospel na Dunaj komponist Hans Pfitzner, И bo sam vodil see. »ično in muaikatao naStudiranje svoja opere »Die Rose im Uefh^aeBrten*. Tudi on prihaja v poStev ta morebitnega naslednika. V Ljudski operi so zdaj na sporedu: Puc-etaijeva »Tosca«, »Madame Butterfly« z Japon ko ТеЗсо Kiwo v naslovni vlogi, čaro-strelec. Večni mornar ta Trubadur. V pretepenem tednu Je Sla tu prvič čez oder opereta »Genftnal d' amour « od znanega vsestranskega kompontoti. Julîja Bittnerja, ki je pred n^aj tedni dbsegel velik uspeh e svojo simfonično maSo. • V dunajskih operetnih gïedalfflcai se naj. bћпо pstaotogtčao • saetlmewteteo noto; števHo ta kvalftteta raaetertJenSh del ga ski»Š3 oškodovati za njegovo življenj o, prekratko ta pol bo bede KubleBCna 6ola Je precej mno^oStevitao zastopana ta stoji v ostem nasprotje z oMoiico. L h o t e zajema sujet še pri tradiciji ta ga toihnačl v no. vœm slogu, s»vtemat*ko, včasfh 8e preveč logično, v vsaikom detajlu. Oromaire bi ■ zasačil enotnejši pregled svojega strem-Ijeaja de Aptera^n вда atBatretva, ka. bor&nega oam sicer tasie v drugI holektlvni razstavi, CîetakmM tcdbMl no L d g »T, reda» вллЊтtoi m infusai modernega mehanizma tn Delana»kateri tolmači ▼eiSramestno CMJeoje v nJe*a*Oi tnnanjlb manifestacijah Oba «Wîrarja nêtafcnjeta bolj dettorrœUvno. Edtnl Maroovssl« formo т РГАТвШ РОИГШВЧ eMkanfee 01 el- le s dokaïuje s starim prejaabMom, da Je do. j bro predelaj feBpreeiJoniacm. prectao Je pr*. skočil ▼ nasprotni tabor. Chagell tooleba med med eVspceet)«nismo« ta hebismom: ga v ГАИИГ1 шји le BdtQova karbareks eniptiraost ta breeotxtrao tvateaje, brez bremena tradleltje. Odeotooet P i e a s s a ta Brsi ueja nengodao vpltva na sakîju- 1 čeno sliko kubistične šole: kakor da bi «e ta dva ce hotela mešati med svoje eomlâ-Ijemike, oziroma učence. Retrospektiva je zelo nazorna ta v mar. sflčem poučna. Predvsem sledimo tu enotni Uniji, ki je vkoremiejena ▼ bogat! tradiciji francoskega slikarstva (Poussin, la-grès, Delacroix) ta se vleče od ge. neracije do geaeracije, kljub navideznim kontrastom razafh —^îzmov. Francosko slikarstvo zajema le iz nelzérpne zalldadnice čisto slikarsbih elementov, barve tn obitke, ' brez vsake literarno-novelistAčoe navlake. Eittspresijonizem nemške tovencije je tu preteGak in namogoč ter Je na razstavi po. polnoma odsoten. Iz rasvoja poeameznfh razstavljavcev vidimo, da je skoro sleherni pričel pri starem ta ga po vteseh zelo vijugasti peti iskanja svoje esebaoertt dovedel v sklad svoje dobe. Sicer je tsfeaaje te generacije navidezno Se kaotično, a oporno stresni sa heteadean ustvariti monrameotalnl slog XX. stoletja. OhV^MfllM «njene stalne na- VSVCiHHira ročBike in občinstvo — da s?®^ кгоШко obrt Azvrisfem Ш1 aadalfe in se prijazno priporočam njihovi naklonjenosti »SBUAffA i'8S Selenbnrgova 4 fdvorišče) J. Sašnik MIlan VukasoviS: Raziskovalec Ме^ svojega bogastva al posnaL Potoval Je mnogo. Bogatel je bo« ta bolj. T o se Je vedelo o nJem. O drugih njegovih lastnostih al nihče в!8 волпогИ. Nekoč бе je v dobri veti! hvala, kako Je dovršil nekcISko svetovnoznanBi Sol; kako je plezal na najvišje vAove Kordiljerov, Alp, Himalaje; ta fcaik®«« insali je vse našel po globinah VeîflSega o&eana. ta po raa. nib morjih. Ko «no se razšli, al je eden od prijat» Ijer rekel na samem: »Zanimiv značaj. Človek ne ve, v katero vneto naj ga perttene: med najvišja bitja a£ med паДОГЈе êiwttaje. Prehodil je za. aetjeke krčile vse krKem; z uspehom Je кваба] nmoge šole; dosegel je Beg si ga vedi katere najvišje vrhtmee največjih planta ta uepeèo mn je, da je proačn naj. veflije mo-rske globoCtae ter odkril Mo zna kaka »vodna čuda«. Ali niti bogastvo, ne šola, ne trrWenje ma nI bflo do^oltao. da bi se sazno dotalmfi. a катао И zašel globlje ▼ nepretekane ponore ta prepade taiko blit-ajega ta prebogatega kraja, fcafcrSao je — človeško.« (Is StranoTlčerega »Venca« 1926. — N. K.) Nedelja 14. III. 1926 Drugi zanimiv list iz zgodovine ižanske in družbe sv. Mohorja V 46. St. «Jutra» sem brez vsakega olepšanja opisal življenje, delovanje in značaj svojega deda Alojza Minattija. V Slovenskih Večernicah družbe sv. Mohorja pa je izšla povest Fr. Jakliča z naslovom «V grajSčinskem jarmu». Jaklič piše sam o tej svoji povesti: «Ko sem kajkrat pohajal po Ižanskem, sem pogosto poslušal dogodke iz one dobe. dogodke, ki še žive in romajo od ust do ust. tožijo o tlaki in graščini, pa tudi slavo pojejo Ižancem v 1. 1848.. v dobi osvobojenja izpod graščinskega jarma . . . Zato sem sklenil, da vse te dogodke otmem pozabnosti. in sem stikal pri starih očancih. do kroniki gospoda Janeza iz Skocijana. po zapiskih iz tedanjega časa. dokler se mi niso strnili dogodki po osebah in dejanju v povest.» Jaklič torej trdi. da je napisal to povest po živih virih ter po neki kroniki in zapiskih. Jaz pa trdim, da je Jakličevo zatrjevanje golo renomiranje. Kdor bi se bil namreč I. 1848. narodii. bi bil danes 78 let star; ker pa se Jakličeva povest godi nekaj let pred letom 1848., bi bil takratni novorojenček danes vsaj že 80 let star. Novorojenčki pa niti na Ižanskem niso očividci in priče vstankov. Jakličevi «stari očanci». ki so mu pripovedovali, niso pri opisanih dogodkih niti sodelovali, niti jih niso videli, temveč so slišali le druge pripovedovati. Kako pa se dogodek temeljito iz-preminja, ako ga pripoveduje zapored več oseb. naslanjajočih se na pripovedovanje drugih, vedo največ povedati sodniki. Niti sočasne priče ne popisujejo dogodkov enako, često niti podobno, včasih pa naravnost različno. Toda niti iz tretjih ust pripovedovati ni mogel Jakliču nihče tako. kakor on to opisuje, ako ni ime! slučajno opraviti z cmejenci ali klevetniki. Avtor je samo «kajkrat pohajal po Ižanskem», jaz pa sem bil med Ižanci rojen in sem živel med njimi. Tudi jaz sem se zanimal za dogodke 1. 1848.. toda o dogodkih, ki bi takratnim Ižancem «peli slavo» — kakor trdi Jaklič — nisem zvedel ničesar, zakaj tudi najstarejši moji rojaki se junaštev svojih očetov na Zoneku in v Namršlju sramujejo. Nepozabno je namreč. da so bili Ižanci na vstanek po zlobnih in neumnih hujskačih zaneljani, da so se pri razgrajanju in razbiianju vedli ne le ženantno surçvo. nego tudi resnih mož skrajno nedostojno. Naščuvani in pijani so počeli reči. kakršnih je sposoben le kak hudoben paglavec omejenec. Z uničenjem urbarjev in uradnih knjig so škodovali najbolj sami sebi. graščini prizadete škode pa so morali drago plačati. Najmanj častno je bilo. kako so se takratni šolsko in civi-lizatorno ana'fabetni vstaški kmetje vedli v preiskavi in sodni razpravi Herojev ni bilo. pač pa je dolga vrsta bivših gobezdačev in sirovakov igrala sila smešno vlogo. Jaklič se sam zaveda, da niegova povest nI zgodovinska, zgrajena na temelju resnice; zato jo imenuje samo «povest». Pogrešil pa je. da se vendarle sklicuje na zgodovinske, žive in pisane vire ter torej v nasprotju z označbo «povest» vendarle hotoma vzbuja čitateljem vero. da je bilo na Ižanskem resnično vse tako, kakor pripoveduje «V graščinskem jarmu». Kot pisatelj ima pravico do pesnjenja. in li-centia poetica mu je neomejena. Nima pa pravice, kazati se obenem svobodnega fabulista in historika, ki piše istino. Pravico imam. v povesti naslikati slovenskega učitelja-pisatelja iz 1. 1920., ki je bil krasen kakor Apolon, moder kot Platon, umetnik kakor Euripides; nimam pa pravice, zapisati, da je bil ta učitelj-pisatelj Fran Jaklič iz Velikih Lašč in da sem Ka opisal točno po pripovedovanju starih očancev, kronik in zapiskov. Ne vem. koliko ie smatral Jaklič za potrebno, iz historične literature poučiti se o predmarčnih razmerah v Avstriji, posebej še na Kranjskem. Vsaj iz njegove povesti ne gleda objektivna historična poučenost. Povpst je zgrajena po tistem najstarejšem kalupu, ki pozna le dve barvi: belo in črno. Angeli na desni, hudiči na levi. Vse. kar žele. store, govore kmetje. je pravično in modro, vse graščinsko pa je krivično, iopovsko in noro. Povest je 95 strani dolgo laskanje kmetu. a tako neokusno debelo laskanje, kakor ga ne prenese niti najbolj omejen Ižanec. Nasprotno pa so graščinski uradniki bestije. kakršne je včasih slikala le primitivna romantika slikarjev na steklo. To so stari kliše». šablone, karikature brez trohe življenjske verjetnosti. vse skupaj pa grdo tendenčen pamflet. Jaklič navaja celo vrsto krajev s pravimi imeni, a razdalje in pozicije Izpre-minja po svoji volji. Glavni Junak povesti je moj ded, Alojz Minatti. «Ta je ћитир. ta zelenec! Ta vse dela! Ta nam nagaja!» pravijo Jakličevi lžamci o Minatti ju že več let pred L 1848. A Minatti Je tz Znoj-ma dospel na Ig šele koncem 1. 1847. «Menât so ga nazivali, tako so si bili ■prikrojili laško ime.» A Minatti je bil pristen Ceh iz matere s priimkom Vencel! Mojega deda Je naslikal Jaklič sploh kot pravega rablja Ižancev in da bi bil \e ostudnejši in grozovitejši. mu pri vsaki priliki prišije sočno psovko. «Pes. pasji sin. pasjek. graščinsko svmè. zelenec mačjih oči. himp. n*krščenec. strela, vraač zeleni, to ni človek., mač- koder, hudobec, gainta» itd. psuje mojega deda, ki je živel še doma na Mora vskem, ko so se godili po Jakličevi historiji vsi ti »dogodki«! Moj ded je bil po Jakliču na Ižanskem «hudoben kot satan, oblasten brez vse mere. iznajdljiv v sekaturah, vohun, ki na Ižance ni preža! samo podnevi, ampak jih zalezoval tudi ponoči». In s svojo materjo, «staro babo», je »čobrnal. da bi jih živ krst ne razumel» — po laSko; «ona: ma si, ma si. on pa: no. no, no!» (Nikoli ni imel moj ded matere pri sebi, niti besede ni znal laški.) A bil je tudi velik don Juan: «neporočene ženske so zbale njegove otroke in Cecmanovo Maneo je zapeljal in jo pustil z otrokom! Na nedolžne Ižance je streljal kakor na zajce ter hodil vedno le s puško in nožem. Skratka: po Jakliču je bil moj ded izvržek človeštva. Samo ene dobre lastnosti niti Jaklič ni mogel odreči «Lahu s Preseka»: k o r u p t e n ni bil. Ko ga je hotela kmetica podkupiti z jajci in maslom, jo je vrgel na cesto: «Marš ven, baba! Podkupiti se ne dam! Kaj misliš, da sem Ahtik?!» A še ta Menatova nepodkupljivost se zdi Jakliču — graje vredna, zakaj Ahtik je bil podkupljiv, ob desetini en ju ni bil natančen. Takrat še skrivati ni bilo treba, kar so si kmetje sami vzeli... No, J?ikliču se zdi Ahtik vzoren uradnik. Menât pa svinè in lump. ker tatvin in sleparstev ni trpel! Morala, ki jo uči Jaklič, je torej popolnoma gnila, družba svetega Mohorja pa je izdala povest, polno zgodovinskih laži m klevet ter preobnve-ne nravnosti. Kmet Glavan je na Mo- fcrcu samolasfcno posekal deset graščinskih smrek. A Jakličev sodrtik je «dognal, da se Glavanu noben zločin, še celo kazniv pregreSek ne more naprtiti.» Glavanov Janez je «Menata s kolom udaril poglavi. zamahnil s cepinom proti njemu in glasno obžaloval, da ga ni ubil ter grozil, da ga še bo!» A Jakličev sodnik je dognal da je Janez le «nekolikoO) nasilen človek...» Priznavam, da je bilo tako pravno naziranje včasih čisto ižansko: sodniki pa niso tako razsojali niti v srednjem veku. Še ne davno niso smatrali na Ižanskem za noben zločin, niti za pregrešek, ako so koga sredi barja vrgli v jarek, poki vode. ako so ga ometali s kamenjem, pretepi in mu polomili par reber. Koga oHevetati in vpričo ljudi najnizkotneje opsm-ati. so smatrali Ižarci svoje dni za domačo zabavo. Sodniki pa so bili zmerom drugega naziranja o teh starodavnih ižanskih šegah in navadah. In bivši deželni odbornik SLS. bivši narodni učitelj ter pisatelj družbe sv. Mohorja, bi moral po svojem svobodomiselnem mnenju vendarle jako revidirati svoj men-talitet o pravičnosti in etiki... Tako torei Jakličeva povest ni moralna, nego je ljudstvu škodljiva. Zgodovinska ni. n:ti literarno dobra. Šele l. 1894 je umrl moi ded. spoštovan ii priljubljen mož na Ižanskem in v Ljubljani. Ponosen sem nanj! Kot niegov najljubši vnuk ne smem dopuščati, da mečejo na njegov grob kune govna. Jaklič obeta, da izda prihodnje leto v Mohorjevi družbi kot nadaljevanje povesti «V graščinskem jarmu» no*o povest «Peklena svrboda». Opozarjam na Jakličevo netaktnost in nepijetet-nost odbor družbe, zlasti pa urednika žuonika Fr. S. Finžgarja. Jaz bom znal braniti re5n;co in poštenost. S peresom in, če treba, tudi drugače! Fr. Gavekar. Iz demokratske stranke O vsesokolskem z'etu Začasni zletni vzpored ie bil na zadnji seji zletnega odbora sprejet. Sklenieno ie biki. da se vzpored sme izDremeniti le v posebno važnih primerih. Predlogi za iz-pre/nembo vzporeda morajo biti nredloženi pismeno zletnemu odboru. Stalni vzpored bo Izdan v drugi polovici rneseca maia. Začasni spored le bil priobčen v sokolskih in dnevnih listih. V glavnem je nastopni: 3. junija plavalne tekme. 4.. 5. in 6. luniia nastopi, tek.rre in sprevod srednješolske mla dine. Poklonitev diia-štva prezidentu Masa-ryku. Otvoritev sokolske razstave. 12. junija otvoritveni večer zleta v Obecnem domu. 13. junija nastop sokolske dece Iz vseh praških žup. Zletna scena (prvikrat). 17. iunf'a odkritje spominske plošče na rojstni hiši br. Jana Čaoke. ustanovitelia legij v Italiji. 19. hini a zletni umetniški večer v Obecnem domu. 20. juniia naston članstva iz vseh praških žup. — 26. iuniia u.netniški večer za sokolski naraščai v Obecnem domu. 27.. 28. in 29. iunija narašč?»ski dnevi. Skušn-e. lavni nastopi, tekme in sorevod češkoslovaškega in 'ireoslovenskega sokoi-skesa naraščala. Zletna scena, otvoritev zletnega velesej.Ta. 30. Ittni a tekme članstva v desetoboju. 1. Julra tekma za slovansko prvenstvo. 2. Julija tekme nižjega oddelka. 3. julija tekme višiega oddelka In tekme članic v Igrah in štafetah. Javni nastop dece in naraščata Draških žup. Slavnostna igra »Slovansko bratstvo« na Vlta-vl. 4. Julija Skušn,:e. lavni naston članstva. S. iuli.ia drugi lavrrl nastop. 6. hillja Sprevod članstva. Zadnji javni nastop. Zletni plakat te že izdelan. Sprejet le bil načrt umetnika Naska In tiskan v 60(10 Izvodih s češkim In francoskim besedilom. Istočasno se tiska tudi plakat za večerne slavnosti na Vit a vi od umetnika Mtiche. Stanovanjski odbor šteie 400 članov in trna preskrbeti 100.(X10 prenočišč. Tudi praški hotelirji se z vnemo priDravl'ajo za sprejem gostov. Ргата ima v hote'ih samo 4"00 poste!' na razpolago, kar je jako .malo. Hotelirji bodo kolikor mogoče dvignili število prenočišč. Na zletišču se dela noč in dan v treh ših-tih po 8 ur. — Računa», da bo v z'etnih dneh treba spraviti 200.000 liudi na zletl-šče. Cestna železnica na kateri bo vozil letos 201etnico delovanja na dffietamtskih odrih. Ta odsek prireja v zfaiskl seziji red. no vsaik teden gledališke igre, ki jih skrbno pripravi, človek mora občudovati požrtvovalnost Igralcev . diletantov, ki če-sto žrtvujejo ves svoj prosti čas za do-stolno izvedbo Iger. 2e okolnost, da Je društvo priredilo od prevrata do danes 165 iger. nam priča o delavnosti ln vztraj. nosti radovljiških diletantov. Posebno pri. znanje pa zasluži br. Splcar, ki Je navadno obenem Intendant, režiser to igralec — se. veda brezplačen. V letošnji seziji Je eoHrodgko gledališče poialo sledeče Igre: Sem kresne noči (dvakrat). Vozel VeJlko repatleo (dva-krat), Kajna, Desetega brata (dvakrat». Orkan (dvakrat), M'Sklovo Zalo (Skraf). Veharjevo letovišče. OMmpljske Igre (dv*, krat), Ploho tn Vraga, torej skupno 11 iger pr| 18 predstavah. Br. starosta Je tekom svojega gledališkega delovanja v Radovljici vzgojil več'e Število izvežbanfh teraleev.diletamtov, tako da se lahko smelo trdi, da nI v Sloveniji podeželskega odra. kl bi se mogel tako glede Števila podanih Iger, kakor tudi glede kakovosti podavanja kosati z radov. Ijigkim sokolskim gledališčem. Posebno pozornost za poseča delam slovenskih m jugosïovensklh pisateljev. Tako Je bil letos na reperti>aTju Peca Petrovič s svojima igrama »Vozlom« tn »Ploho«, ki podajata intimen kotiček liSkega kmečkega živ. ljenja. Iz tega kratkega pregleda jasno sledi, da radovlJAki Sokol ne počiva, temveč da z vztrajnim delom skuSa dvignit! Interes za narodno delo. To vztrajno delo že nosi plodove, ker se Število flanstva tn prija-teljev vedno veča. H koncu moram pripomniti da bo že 19. t m. Igralo sokolsko gledališče spevo igro »Spominska plošča«, katero je spisal br. Splcar. a pevske točke uglasbtl br. I,eskovšek z Jesenic. S to igro bo pa tudi z d ni žena proslava 20!etnice delovanja br Šplcarja na podeželskih gledaliških odrih. Telovadna akademija Sokola I. se bo vr. šila danes. 14. marca, v 1'nionski dvorani. Nastopijo vsi telovadni oddelki. Poleg te. lovadnih oddelkov sodeluje popoln orkester Sokola 1., Sokolski pevski zbor in pevski vsako minuto po en voz na zleiišče pa bo i zbor moškega m ženskega na-ašcaji Pn mogla prevoziti v dveh urah-samo 36.000 mladjnsk, akademiji. ki se * liudi. Ako bodo avtomobili prepeliall 14.000 popo'dne. e nasporedulO ''branih telo. ljudi, iih bo moralo še vedno 150.000 iti peš vadnih točk. 4 deklamacije 2 pevske toč. na zletišče. Kakšen promet bo v zletnih ke ženskega in moškega nara « ' » dneh na cestah, ki vodiio na zletišče. si kestralne točke. Ker je ^'«sk. -J'gJ le težko predstavliati. Mestna občina ie do- | J* namenlena naši volila za izpopolnitev in razširjenje cest- i "^^ to Ued" cv °in s t™ pr?. ne železnice 2K mlliiona KC...vendar vzllc , S^tovanie do dela. ki ga vrši SoLl tenu ne bo vožnia z električno železnico < ^ m,adino Prj večerni „kademiii zadostila vsem potrebam. Pomnožili so tudi , — . ^ nastopijo 4 telovadni o.l. že osobie pri električni železnici in nabavili • ? teIovadnimi točkami in Sokolski nove vozove. To osobe [ma tudi kurze za .. h . vodstvom br. Juvanca. To. učenje tujih lezikov. da bo lahko govorilo , d £rf,javljen na lepakih. Sokol, s tujci, ki pride o na zlet. Videti ie. da oh- i cfvu ^ak)onicno občinstvo Je bratsko vab. čina polaga veliko pažno na z!et ln da skuša čim boli iti tuicem_na roko. SokoIs4o £edal:šče v Radovljici 20letnlca delovanja br. š p I e a r J a na po. deželsklh gledaliških odrih. Brez bučne reklame vréi radovljiški So. kol veliko kulturno delo. Agfno dniStvo ima po načrtih prerano umrlega Industrijalca Dernlča lep, zračen ln praktičen dom. ki Ima prostorno dvorano, opremljeno s praktičnim g1edaJ1Skim odrom, člani In članice ee z vsakodnevnim vežbanjem pripravljajo za dostojen nastop na praSkem Sokolskem iletu ter bodo Se sedaj pokazali na telovadni akademiji dne 14. t. m. uspehe svojega vztrajnega dela. Razen metodično gojene telovadbe pa ekrbl druStvo za duševni razvoj svojega članstva s prirejanjem predavanj to gledaliških Iger. Po novem letu sta ee vrHU dve dobro obWkanl predavanji, to sicer• br. dr. Vovesa o alkoholu in nJega kvarnih posledicah, in g. prof. Dolžan a o postanku sveta. Oba predavatelja sta žela za dkrbno sestavljeno predavanje splošno zahvalo !n odobravanje. Pomembno Izobraževalno delo pa Je osredotočeno v gledališkem odseku, kateremu načelnle br. starosta Suicar, И elavi Gibanje SDS v mariborski oblasti V Zrkovcib pri Mariboru se je vršil v nedeljo 28. februarja popoldne pri županu g. Selu občni zbor tamošnje organizacije SDS. na katerem Je pristopilo na novo 20 članov. Predsednikom ie ba izvoljen posestnik Ivan Oselman iz Dogoš, podpredsednikom posest nik in župan Alojz Sel iz Zrkovc. Tudi imena ostalih odbornikov so nam porok za vrlo napredovan e organizacije v tekočem letu. zlasti pa nam je zato porok krasna udeležba na občnem zboru, katerega je vodil naš stari boi-evnik gospod župan Se! in na katerem je v imenu oblastne organizacije poročal g. Robnik iz Maribora. — V Sv. Martinu pri Vurberkn se je vršil 28. februarja lepo obiskan zaupni sestanek SDS, na katerega pa so bili priptrščeni tudi pristaši drugih strank, ki so želeli čuti naše govornilke. Sestanek ie vodil odlični naš narodni delavec gosp. Ivan Kostanjšek. imenom oblastnega odbora SDS je poročal g. Ivan Robnik iz Maribora. V najkrajšem času se ustanovi tudi organizacija za občine Sv. Martin in sosedne. — V Sv. Barbari v Slov. gor. se e vršil minulo nedeljo 28 februarja občni zbor tamošne krajevne organizacije SDS v hiši predsedni ka. posestnika Franca Šabedra. Po poročilu delegata oblastnega odbora g. Spindlerja je bil izvoljen nov odbor pod ponovnim predsedstvom g. Franca Šabedra. V odboru so zastopniki vseh tamošnjih občin, sami vrli in odlični kmečki možje In mladeniči. Prisostvoval je tudi predsednik okrajne organizacije SDS g. dr. Gorlšek Iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah in se ie na niegov predlog tudi uredila zadeva tamošnje posojilnice, ka tera bo v najkrajšem času začela zopet poslovati. — Na Bregu pri Ptuju ie bil občni zbor dne 20 februarja ob Jako lepi udeležbi. Po poročilu delegata oblastnega odbora g. Robnika, ki je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. le bil izvoljen odbor pod zopetnim predsedstvom našega odličnega borca g. Ignaca Vindiša. Spre ela se le tudlesoglasno sledeča resolucija: Zborovale! odločno protestirajo proti rigorozni davčni praksi, ki Jo izvršuje delegacija ministrstva financ v Ljub liani, in zlasti še proti načinu iztirlevanja davkov, kakor tudi proti najnovejšemu prak ticiraniu davčnih oblasti, ki brez Izdanega opomina zaračunavajo 4% opomlnske stroške. Zborovale! izražao željo, da bi bile slovenske davčne oblasti vsai toliko obzirne s slovenskimi davkoplačevalci, kakor so one v sosedni Hrvatski s hrvatskimi. — V Sv. Antonu v Slov. goricah se ie vršil v nedeljo 28. februarja popoldne zaupni sestanek pristašev SDS. ki ie bil jako lepo obiskan, v privatni hiši g. Borka. Na sestanku ie poročal delegat oblastne organizacije g. Spind 1er o političnem položaju In o potrebi orga nizaci.e. nakar se Je sklenila ustanovitev organizacije ter ie bil tzvol en odbor pod predsedstvom uglednega žtrpana g. Jerneja Zimiča. — V Prek m ur ju so se izvršili tekom zadnjega časa sledeči občni zbori: V Kupšincih dne 23. februarja v prostorih predsednika g. Nikolaja Gorčana. Odbor je bil izvoljen po večini dosedanji, pod predsedstvom vrlega posestnika Nikolaja Gorčana. — V Gor. Petrovcih se ie Izvršil obč. ni zbor dne 4. t. m. popoldne. Predsednikom ie bil ponovno fevd en pos. In župan Josip Smodiš In tudi v odbor po večini dosedanji odborniki. — V Kančovcih ie bil občni zbor istotako 4. t. m. Tudi tukaj ie bil izvoljen po večini dosedanji odbor pod predsedstvom posestnika in župana Štefana Kuronja Takom meseca marca se izvršijo še ustanovitve novih organizacij v Bodoncih. Gede-rovcih. Štrukovclh, Gor. Slavečih. Bakovclh Gerlincih in Stanjevcih. — V St. Petru pod Sv. gorami ie bil občni zbor organizacije v nedelo 7. t. m. ob jako lepi udeležbi kmečkega ljudstva. V imenu oblastne organizacije je podal poročilo o položaju in o programu stranke oblastni tajnik Spindler. Predsednikom te organizacije, ki ie tekom zadnjega leta lepo narasla, ie bi! ponovno Izvolien po sestnhk Martin Ulčnik !z Zagaja, za pod pred sednika zdravnik dr. F. Kunej, za tainika pos. Vincenc Balon, za blaga nika. pos. Anton Ztrpan, za odbornike pa pos. sin Vinko Šplajt Iz Srebrnika, pos. Josip Dobrina Iz Dekmarce. pos. sin Karel Cižmek h Kun-Šperka. pos. Jože Stancar Iz Srebrnika, pns. Ivan ŠtusaJ Iz Križan vrha, veleposestnik Ivan StandleT iz Sv. Petra. Zborovaid s« soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahte. vajo odpravo davka na ročno delo. Sos'as-no je bila tudi sprejeta zaupnica in zahval» gosp. ministru Prtbičeviču. ministru dr. 2er-javu in poslancu dr. Pivku. — V Braslov. čab se ie vršil občni zbor organizacije v nedeljo, dne 7. t m. Ob veliki udeležbi član-stva. Organizacija je znatno narasla Oblast no in srezko organizacio je zastopa! okrež-ni tajnik g. Drago Žabkar iz Celja. Predsed. nikom je bil ponovno izvoljen župan Josip Omladič. — V Velenju se je v soboto 6. t m. zvečer vršila ustanovitev nove krajevne organizacije za Velenje in širšo okolico. Pristopilo je takoj na občnem zboru 59 članov in obeta postati nova organizacija ena iz. med naimočne ših. Predsednikom je bii 7. voljen šolski upravitelj Vinko Stopar. tajnikom g. Kurnik, podpredsednikom pa bivši velenjski župan g. Glaier. Nove organiiaci;e se pripravljajo tudi v Dramljah in v Drui mlrju pri Šoštanju. čen spored je objavljen na lepakih. Sokol stvu naklonjeno občinstvo Je bratsko vab ljeno. nai s svojim posetom dokaže, da zni ceniti vrline sokolske vzgoje. Zdravo. — Prired tveni odsek. 360 gatcu ob 3. pop v prostorih pri Kuncu. Kot delegat centrale se ga udelež1 g. dr. Rane. Istega dne tudi občni zbor k. o. v /tržiiah »Kolovratu ob 3. pop. Udeleži se ga g. Jas. ko Blagajne. V sredo, dne 17. t m. bo občni zbor k. SDS v Novem mestu ob 8. zvečer v prosto, rih Narodi.ega doma. Kot delegat centrale se ga udeleži g. dr. Rape. Šah Turnir na Semmeringa Včeraj, v 5. kolu. je Aljehin porazil dr Treybaia v precizni igri. Spielmann je Yai tesu v drugi polovici iztrgal figuro in ^ potem kmalu prisilil h kapitulaciji. Gilg j< gladko porazil Roseellija. Partija dr. Vidmar : Griinfeld je konča:, remis. Griinfeld si je ustvaril že zelo ugoii no pozicijo, vendar se vsled energične^ Vidmarjevega odpora potem ni mogel raz viti, kakor je bilo pričakovati. Partija pa je bila teoretično na višku. Remis je konča la tudi partija Kmoch : dr. Michel. Interesantna je bila španska igra dr. Tar, takower : Rubinstein. v kateri je bi! slednji precej časa v premoči io se je razvila v Komplicirano končnico, v kateri je imel dr Tartakower konja in 3 kmete. Rubinstein pa tekača in 3 kmete, med njimi enega od« prtega. Partija je končala po 6 ln pol ur< nem boju remis. Dr. Tarrasch je v energični budimpeštam ski igri potolkel dr. Vavdo. Oster noj se je vršil med Niemcovičem in Davidsonom. Niemcovič si je izbral Reti« jevo otvoritev, a ga je Davidson sprav J kmalu v silno kritičen položaj in bi ga ti:d čisto gotovo potolkel, da ni spregledal jas. nega mata, nakar se je Niemcovič končne rešil še z remisom. Partija Reti : Janovsk; ji- bile po Surni igri prekinjena. Stanje po 5. kolu: Niemcovič. dr. Tarta. kower, Spielmann 4. dr. Vidmar. Rubinsteir 3 in pol, Janovski 3 (i). Gilg 3. Aljehin Griinfeld, dr. Michel, Tarrasch 2 in pol Reti 2(1). Kmoch. Vayda 2. Davidson, Ys. tes 1 in pol. Treybai pol, Roselb 0. Danes, v 6. kolu. igrajo sledeči pari: dr Michel : Reti. Griinfeld : Kmoch. dr. Tar. raseh : dr. Vidmar, dr. Tartakower : JH novski, Spielmann : Rubinstein, Niemco\; : Yates. Alichin : Davidson, Gilg : Treybai, Roseli : Vayda. Vremensko poročilo MetEoro'oîlcl z svod » Humani. 13 m .v ca 1926 Višina barometra 308 S it. Kraj Čas opazovama Batom. Temper. Rel da t» »0/0 Smer vetra In brzina v m Oblst-nost 0—10 Vrsta padavine os ooazovaniu iminfol ure UuHjana (dvoiec) -I 7. 8. 14. 21. 8. 8. 8. 8. 7. 7. 7681 768 6 766 4 764 5 766 9 7657 769 2 766 2 000 0 64-3 1-3 l-x 7 1 69 60 7-0 10 40 00 40 83 84 68 7* 84 b7 91 6î Ou Zagreb . . Beograd . . Sara evo . . Skopljc . . j Gruž-Dubrovnik I Praga . . . Solnce vzhaja ob 6 18, zah'ja ob 18-02, Vreme Ima že povsod Sirom Evrope pomladanski značaj. Ta pa se ne kaže toliko v toploti kot v izredni spremenljivosti. V splošnem Je povsod po.EJvropI razmeroma hladno, toplota je domala povsod nižja nego Je bila n. pr. v februarju. Toda posebnega mraza ni nikjer, nW v Rusiji, kjer Imajo pod 10o C samo Se na бкгајпет severovzhodu. V februarju je Evropo, vsaj v zapadni polovici oblival topil zrak z JužneJSega Atlantskega oceana ter e Sredozemskega morja. Zadnji teden pa prevladujejo v vs^J zapadni polovic! Evrope vetrovi s eeverne-ça Atlantskega oceana TI »ev«*r«zapadn1 vetrovi dovajajo razmeroma hladen zrak. ki Je hkrati vlažen, zato Je bilo ve« teden v vsem predelu severno od Alp obflo pa-iavin, bodisi dežja ali sn«»ga. Do nae In na Balkanski polotok Je prodrl ta hladni ln vi a Ani oceanski zrak v ovinku okrog Alo ter povzročil daleč orotl lueu dei to S 1.5 S 2 NE 2 NE 1.5 N 1.5 WNW 1.5 mirno SE 1.5 WNW 13 10 10 10 9 10 9 10 10 o 10 o dež 2.0 sneg 4.0 0 dež 0.1 luna vztiaia ob 6'16, zahaja ob 17 13 snežni metež. ki je segel tja do Makedonije in Dalmacije. A v celoti je bilo pri n;:.!. V današnjem svobodnem prometu za Vojno £kc. 'o ni bilo zanimanja. Na deviznem tržišču je bila v svobodnem prometu tendenca br>-z poslovanja Blaga je bilo dovolj. Žabe! .žene eo za blago naslednje taksaeije: Dunaj 802, Berlin 1354, Italija 228 in ena osminka, London 276.55, New York 56.8, Pariz 207.3—208. Švica 1035. v Ljubljanski trg Na trgu vedno dovolj blaga Cene so ta teden ostale priiično na nivoju prejšnjega tedna. Malo cenejši so pšenica, fižol tn zla-etl zelenjava, kakor motovileč in špinača. Čvrstejše so cene sadju ta čebuli. Minuli teden eo bile v Ljubljani naslednje cene: Meso ln mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 20—25, slanina 19—20, mast 25—27.50, šunka 35, pre-fcajeno meso 29—32, koštrunje meso 14 do 15, koziličje 18—20, konjsko 6—8, hrenovke Î5, kranjske sveže 30—40, ртекајепа slanica 30 Din kg. Perotnina: kokoši 25 do 35, petelini 30—40 Din komad. Domači zaje!: 10—20 Din komad. Ribe: fcarpt 26—32, ščuke 25—30, klini 13.50—15 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2 do 3 Din, maslo, sirovo 40, čajno 50—55, kuhano 40—45 Din kg Jajca: 1.75—2.25 Din za par. Sadje: jabolka 3.50—8. orehi 12, luščeni 35, suhe češ pije 10—12 Din kg. Špecerijsko blago: ikava 40—7t>, pražena 56—100, sladkor, kristalni 13.50, v kockah 15.50, riž 10—12, čaj 75 Din kg. Hlevski proizvodi: moka «0» 5.75. ta kuho «1» 5.23, črna krušna «5» 3.75, Vaša 6—7. ješprenj 6—8, ješprenjčeik 10 do 13, turščična moka 3 50—4, tnrščtčnl zdrob 4—4.50, pšeničal zdrob 6.50, ajdova moka 8 do 9 Din kg. žito in stročnice: pšenica 330—345. rž 260—290. ječmen 240—260, proso 275—300, nova, sušena turščica 210 do 215, ajda 300—325, fižol 300—350, grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. Kurjava: premog 40—46 Din za 100 kg, drva, trda 160—180, mehka 100 Din kubični meter. Zelenjava 11 sočlvje: ajserica^ tržaška 15—16, endivija IS—20, motovileč 14—18, radič 10—20, pozno zeilje 3—4, rde. če 4.50—6.50, kislo '2:50—3, ohrovt 4, kar-fljjolla 8—10,' špinača 14—15, gTah v etročja, tržaški 10—14, čebula 2.50—3, česen 15, krompir 1 25—1.50, kisla repa 2—2.50 Din za kg. Krma se je prodajala: seno, sladko 75 do 80, polsladko 60, Mo 50, slama 50 Din ta 100 kg. Mariborski trg Včeraj je bil trg dobro založen. Zlasti zelenjave je bffio mnogo. Pojavile so se že tudj gobe. Cene perotainl so se dvignile. Istotaiko krmi. Slantnarjl so pripeljali včeraj na trg 65 vozov z 20S zaklanimi svinjami, ki so se trgovale po 15—17 50 Din ta kg. Krompirja je bilo na trgu 12 vozov po 0.75—1.25 Din za kg. Ostale cene: Meso ln mast: goveje ffieso 8—19, telečje 12.50—20. svinjsko 10.50 do 27, elaaina 19—21. ovčje meso 12—15, hrenovke 32, kranjske klobase 35—40, konjsko meso 5—8 Din za kg. Perotnina: kokoši 37—50.50. piščanci 27.50—37 50, race 40—45, gosi 80—100, puran,! 75—125 Din koimad. Sočivje ln zelenjava: zelje 1—3 Din glava, grah v stročju 12, česen 15—20, čebula 2.50—1, kislo zelje Î.C0—3, kisla repa 2, glavna ta solata 12 Din kg. karfijola 5—12, ohrovt 1—3, endi-vija 0.50—1 Din komad, radič 18 Din kg. frpLaača 1, gobe 1 Din kupček. Sadje: ja. bolka 4—9, češplje, suhe 10—14 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2 50—3, smetana 12—14 Din liter, " maslo, sirovo 40—44, čajno 50—70, kuhano 60 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad. Kože: konjske 100—175 Din komad, goveje 12—14, telečje 15—20, sviniske 9—10, gornje usnje 75—100 podplati 65—80 Din kg. Kurivo: drva, trda 150—180, mehka 105—120 Din kubični meter, premog, trboveljski 44 do 4S, velenjski 26—28 Din za 100 kg. Kmetje so pripeljal! včeraj na trg 10 rozov sena ln 6 vozov slame. Cene: seno dO—85, slama 45—50 Din za 100 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 3 ragoni, 275. T u r š č 1 ca: baška, 3 vagoni, 105—106; za marc, 3 vag., 110; april-maj, 5 vagonov, 113; ladja Donava. 5 vagonov, ПС; sremska, 1 vagon. 110; sremska, april, S vagonov, 117.5; sremska. sušena, 1 vagon, 130; srbijanska, ODrenovac. 2 vagona, 115 Moka: baëka, «0», 1 vagon, 442.3; «9ss», "1 vagon, 450; «6», 1 vagon, 245. Otrobi: 1 vagon, 106. = Dunajska borza za kmetijske produkte (12. t. m.). Čvrsta tendenca na ameriških borzah Je trajala dalje Tečaji so dalje po. skočili za 3 cente. To je nekoliko vplivalo na razpoloženje na Dunaju, ki Je bilo za malenkost prijaznejše. Notlrajo vključno Hagovnoprom etni davedc brez carine za 100 kg v šilingih na debelo: pšenica: domača 40.40—40.50, rž: marchfeldska 26.733—27.25; turščica: 20—21; oves: dotnači 27.50—2S.50 = K ustanovitvi Slovenskega mlekar. skega društva. Meseca januarja se je na mlekarskem zborovanju v Ljubljani sklenila ustanovitev Slovanskega mlekarskega društva ln se je na seji pripravljalnega odbora prejšnjega meseca določilo besedilo pravil. Obstojalo bo društvo Iz treh skupin: aï kmetovalci, ki dobavljajo mleko; b) mlekarji tehniki, Id pridelavajo mleko v izdelke in mlekarski znanstveniki; c) trgovci mlekarski podjetniki in mlekarske zadruge kot pravne osebe, članarina društva znaša 50 par od vsake krave organiziranega kmctovalea, 23 Din za mlekarje mojstre ali vodje in le polovica za mlekarske pomočnike in učence, 50 Din za trgov, ce, mlekarske podjetnike in mlekarske zadruge. Vpošlje naj se na naslov društvenega tajnika gosp. A. Jamntka, Ljubljana, šelenburgova 7/1. Konstituirata se bo društvo na ustanovnem občnem zboru 25 t m. v Ljubljani v dvorani Kmetijske družbe. Interesenti so vabljeni k obilni udeležbi. = Letna skupščina Udruženja Izvoznikov se bo po vesti Iz Beograda vršila koncem t. m. Poročilo za to skupščino se že pripravlja in bo vsebovalo vso enov o stanju našega gospodarstva, predvsem pa o položaju naše izvozne trgovine. Pripravlja se tudi resolucija za čimprejšno ustanovitev gospodarskega sveta. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 1700 kg steklarskega in mfcvi-jevega kleja, 1500 kg steklarskega kleja; do 23. t. m za dobavo 300 komadov riževih metel. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršiile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri direkciji državnih železnic v Subotici: 22 t. m. glede dobave gonilnih jermenov; .27. t. m. glede dobave 5 vagonov oglja; 30. t." m. glede dobave sanitetnega mater i j al a; 3. aprila glede dobave 30.000 kg raznega papirja. Predmetni ciglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaje. Prt Upravi 3. Zavoda za iz-radu vojne odeče v Nišu se bo vršila dne 10 aprila ofertalna licitacija glede prodaje odpadkov od raznega blaga, usnja Itd. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Uvoz krompirja v SvIco zabranjen. Kakor poročajo iz Berna, je za dobo od 1. februarja do konca maja t. 1 uvoz krompirja v Švico zabranjen, da se prepreči širjenje krompirjevega raka v Švici. = češkoslovaška zunanja trgovina s hmeljem. V 1 1925. je Izvodila češkoslovaška hmelja za 112.389 starih centov po 50 kg. Uvozila pa ga je za 16.211 starih centov, dočim ga je v L 1924. Izvozila za 175 tisoč 238 starih centov, a uvozila 24.017 starih centov Kakor druga leta je bil tudi lani izvoz hmelja največji v Nemčijo (49 691 starih centov = 44.2 %), potem v Avstrijo (21.108 starih centov = 20.3 %), v Švico, Rusijo, Francijo itd. Uvozila pa Je lani češkoslovaška največ hmelja iz Ju. goslavi je (8837 starih centov — 35%), potem iz Framcije, Belgije, Poljske in od drugod. = Nazadovanje konkurzov v Nemčiji. število konkurzov v Nemčiji je padlo od 2104 v januarju na 2016 v februarju t. 1. Na drugI strani pa Je število zaradi pomanj kanja mase zavrnjenih konkurzov v Istem času zraslo od 102 na 124. Tudi poslovna nadzorstva beležijo povečanje od 1573 na 1580 Višek krize torej še najbrže nI prekoračen. = Naraščanje nemSkega veletrgovlnske. ga Indeksa Iz Berlina poročajo: Na 10. t. m. preračunana števUka veletrgovraske- ga tndekea je proti 3. t. ra. poskočila za 0.3 odstotka na 117.6. Višje eo bile cene rži, ovsu. sladkorju, mesu, sirovi juti in elnu. nižje pa sirovemu maslu, maslu, hmelju, bombažnemu blagu, konoplji, svincu in cinku. Od glavnih skupin eo agrarni pro. izvodi poskočili za 0.5 odstotka, dočim je industrijsko blago padlo za 0.2 odstotka. = Svetovna produkcija bakra je znašala po ameriških podatkih v 1. 1925. okrog 1 milijona 423.000 ton proti 1.360.000 tonam v 1 1924. Največ so ga proizvedle Zedin'e-ne države, to je nekoliko preko polovice vsega produciranega bakra. = Italijanski novS^ničnl obtok je znašal 31. januarja t. L 20.75 milijarde lir, dočim je blagajna tre-îor'ev podedovala isteea dne okrog 3 milijarde lir. Ta vsota se odbije od, zgornje, tako da Je bilo v obtoku pravzaprav le 17.75 milijarde lir. = Padec cen na debelo v Italiji. Indeks cen na debelo V Italiji, ki ga Izračunava Tr govska in obrtniška zbornica v Milanu, je padel od 655.8 na 654. 5. 13. marca. CURIH. Beograd 9.14%, Berlin 123.67, New York 519 37, London 25.25, Pariz 18.86, Milan 20.85. Praga 15 38%, Budimpešta 0.007280, Bukarešta 2.18, Sofija 3.74, Dunaj 73.20. TRST. Devize: Beogral 43 83—44.05, Dunaj 349—353. Praga 73,60—74, Pariz 90.25—:i0.75, London 121—121.13, New York 24.81'—24,92, Cnrih 478—4SI. Budimpešta 0.0347—0.0331, Bukarešta 10.23—11. V a 1 u-te: dinarji 43.60—44, dolarji 24.73—24.90, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 4S0.34. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.382. v Londonu (opoldne) 275, v New Yorku (zaključno 12. t m.) 1.76 in četrt. so najboljše In najcenejše kajti trpežnost enega para nogavic z iigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „kljllC £§6 'e Ista kot trpežnost štirih drugih parov. вз-s i He ln долв se! Darujte za sokolski Tabor! Prodajam kmetijska po£estv» od 32000 Din naprej, vsakovrstne hile oii 12.000 Din naprej, trgovske, gostilniške hiše, vile, laze, mline, graščine, parcele. Agrarni biro Jamnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. It. 7/1, пабртоЦ gl. poŠte. 11 0E3E3EÎEIE3E: PEUGEOT autoraobW, «notocifcll, bicikll združirejo kvaliteto, ekonomijo, s'gur-no»t obrata Svetovni re!d nafmsnišs uporabe bencina v posest» lovaine Peugeo.. Največ*'a nov st štirisedezui š^eci- HARLEY - DAVIDSON 3 1/2, 7/9, 10/12 HP svetovnoznani motocikljl za Sport In poklic, najcenejši v nakupu, fini luksiizm auto spiemenijiv v par treriotkin v majhen tovi-rni voz neprekosljivi v kvaliteti.Oglejte si najnovejši m del 3 t/2 HP. Naio-ter razUčni poklicni potniški automobiii z m .Hmi vzdiževaln.nii stroški. čite takoj, da imate v početju eezije že Vaš motocikl. BrczkonSturenČEie nabavne osno. Glavno zastopstvo ca Jugoslavijo : O. Z USEK, Ljubljana, Tavčarjeva nlica 11. тдишшмндмbi 1407 i Za Veliko noč nov klobuk moram imeti! Kje naj ga kupim? Na ceneje ga kupiš v dobroznani trgovini klobukov Jos. Pok nasl. A. Jamnik v Ljubljani, Stari trg št. 14. 1241—a Velika zaloga najnovejših novosti klobukov In čepic '.'OttesrasMsa avtomatične regulatorje, zatvornice itd. izdeluie in dobavlja ING. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA. Konkure čne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 533 „Kronska znamka" sveže, garantirano pristno se dobiva v trgovini i486 a , Kongresni Najcenejše in največje skladišče dvo-koles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nado-- mestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških voz čkov, šivalnih strojev i. t. d. — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko. — „ T R I B U N A " F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4.__117-a Znana vpeljana tvrdka SOHDEREGGER Л Co, SCHWEIZ išče spretne, zgovorne = potnike(ice) = za večja mesta Slovenije za obisk zasebnih odjcmalcev v svrho naročil vezenih damskih in otročjih oblek, damskrga perila, b^l h vezenin itd. proti visok! prsvizMi (nič fiksnega) Ponudbe £>od J. Z 414 na upravo .Jutra* 1550-0 Zahvala. Ob svoji šestdesetletnici sem dobil od prijateljev in znancev širom domovine toliko čestitk, da mi je nemogoče, da bi se mogel vsakomur posebej ustno ali pismeno zahvaliti. Naj mi torej vsi ti dragi prijatelji in znanci blagohotno oproste, ako se jim tem potom prav iz duše in srca zahvaljujem za poslane mi prijazne čestitke in voščila. Naj bodo prepričani, da ohranim vse, ki so se me spominjali ob moji šestdesetletnici v najboljšem prijateljskem spominu. K Ljubljani, dne 12. marca 1926. 1576-a PETER S7EPIC, veletrgovec z vinom. | .шшлm - — - Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sočut;e ob priliki smrti iskreno ljubljenega soproga, brata, zeta itd gospoda JOSIPA RENKO ml. izrekamo tem po'om našo najglobjo zahva o vsem onim, k' so nun izkazali svoje čustvovanje, kakor tudi zi mnogo-■tevino spremstvo prečast ti duhovščini, požarni brambi in Sokolu v Sevn ci, požarni brambi iz Rajhenburga kakor tudi godbenemu odseku, ki je z ginljivimi žalostinkami spremil diagepra rajnkrga na zadnji poti. Iskrena hv?Ia vsem darovalcem krasnih vencev. Posebno se čutimo dolžni, da izrečemo najtople šo zahvalo tukajšnemu preč g. župn ku, g. kaolanu !n prefektu Saleziianskega doma na Radni g. Bakanu za njihova tolažila ob ča u bolezni. Is reno sočn tvovanle kakor tudi ganljivi od toliko strani nam došli dokazi sožalia, ki svedoči o v kaki men je bil pokojnik vsestransko pril ubljen, nam olajšujejo neizmerno tugo, ki smo jo utrpeli radi zgube dragega pokojnika. SEVNICA, dne 12. marca 1926. Žalod vodstvom pevovodje g. Mirko Preuielča, jo prvi omenjenega zbora v na.^um kraju ter vsebuje pesmi, ki nas l,u!o gotovo zadovoljHe. — Y-ded tega ponovno opo-7?rjnmo vse, ki ljnbijo lopo pesem, i!a posetijo v čim oM'ncjbcm številu in pravočasno ta koncert, po ka-t'-r.-ш ta vrši v dvorani ko-noTz. — Torej, Vičaui in Ko/.nodolci, danea v»i v £io..olski dom. 6717 T.arodno železničar-sko glasb, društvo «Sloga» v Ljubljani ima dne 11. aprila 1926 svoj II. redni občni zbor ki se vrši ▼ društvenih prostorih Ljubljanskega dvora ob 9. uri. Poživljamo vse i-lano ter vabimo vse prijatelje naarga društva, da ee tega občnega zbora sigurno udeleže. — Odbor. 6721 Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije podr. v Celju Ima svoj redni letni občni zbor dne 18. marca t. 1. ob SO. Ki t hotelu Balkan. Vabijo se Tri tovariši in tova-riilce, da se v njihovem lastnem Interesa udeleže, 8osebno 60 pa tpï dobro-oili, U U radi k društvu pristopili. 6703 Kolo Jugosl. sester v Ljubljani bo imelo na cvetno nedeljo, to je 28. marca ob S pop. v «Nar. domu» »voj redili letni občni zbor i običajnim, dnevnim redom 6699 Iščem delavnico a mizarsko obrt, event. udi k a p i m isto z vsem orodjem. Ponndbe na upr. «Jutra» pod «Mizarska delavnica». 6689 T. RABIČ *J \o> Ljubljana $/) Sg&VORSK^ Franc Vrtačnik polaga tel j novih in čistilec starih parketnih tal Dunajska cesta štev. 0. 6553 Bokolsko gledališče v Trbovljah rprizori danes ob 7. uri zvečer Ganglovo dramo v I dejanjih «Sin». — Na splošno Željo občinstva bo bričetek predstave že ob i. tako. da je vsakemu da-за molaost, posetiti to krasno predstavo. Ker se predstava «Sin» ne bo pojavljala, opozarjamo ob-finstvo. da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki bodo r pred prodaj i danes od 9. i o 11. in od 8.-5. ure т fcokolekftm domu. — Kakor imo poočeni pripravlja So-kolsko gledališče kot pri-aodnjo predstavo «Pohuj-ianje v dolini Sentflorijan-iki» pod vodstvom prof. O. lesta, v režiji g. L. Odla-leka. 854 Cfrrt fX/Ј реСвм ^ i »tikate, oraveretvo I ! SITAR & SVETEK j L®, LJUBLJANA fi i — .V* i»fra o«* - Hodni darnski salon Soi», Ter laiki trg it. i/11 и priporoča cenj. damam r izdelav« oblek [n plaš&er C najnovejša« kroj« ter jniiji oazi 6476 Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenj'a blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Bog Ljubljana Šeienburgova u'ica 6/1 GUnce — Vič 46. 120-a Angleški jezik Iščem učitelja angleškega jezika. Ponudbe z navedbo honorarja na upr. «Jutra» pod «Nemško-Angleško». 6440 Onisno in matematiko poučuje uspešno metodik strokovni učitelj. Ponudbe na npravo «Jutra» pod «Metoda». 6791 Francozinja uspešno Instruira srednješolce in poučuje dekleta. Pod «Francozinja» na upr. «Jutra». 6757 Radio-klinika ravlja sestave. 4e-sloialke la akumulatorje -' Polnitev akamulaierje». I. Goreo, LjblJ kreditna banka. t5-a U VulVanlzlra m »r«ta ( a • i J a parna rulkanizartja t. Ikafar » Ljubljani, Rlmaka OOata U rm pdeh »ru, edvo ŠtampiUe elaje & P*««» » *»r4' ra, nasproti flvaaai« dvora. ' Slike za legitimacije «deluje najhitreje fotograf flugon Hibfter, Ljubljana, falvazorjev trg. Ш CcSo^e Iščemo 2 pomočnika za izdelovanje klobas, toda le take, ki imajo najmanj 5—6 let prakse, in ki so že delali v večjem izdelovanju klobas, posebno v sušenju mesa. Reflcktira-mo samo na izvrstne m solidne moči. Nastop takoj Ponudbe na: Prva Bjelo-varska tvornica suhomes-nate robe Josip Svobode sinovi d. d., Bjelovar. 4164 Urarski pomočnik dobra moč, se sprejme takoj ali pozneje pri firmi Zajec, optik, Ljubljana. 4613 Več mehanikov dobrega polirarja (poniklar-ja) in ključavničarja, ki ra2ume na autogenično va-renie, sprejme «Tribuna», Ljubljana, Karlovska c. 4. 6538 Ključavničarskega pomočnika samostojnega, ozir. delovodjo srednje starosti, išče stavbno in umetno ključavničarsko podjetje. Ponudbe naj so pošljejo pod šifro «Vesten in polten» na upr. «Jutra». 6497 Zastopnike za Celje. Maribor, Ljubljano in sploh za vse večje kraje v Sloveniji, išče večja zavarovalnica. Ponudbe pod značko «Zastopnik 84» na upravo «Jutra». 6495 Starejše dekle ali vdova brez otrok ee išče k enoletnemu otroku. Pismene ponudbe s sliko na uprave «Jutra» pod «14*. 6425 Strojnik IzpraSan, samski, se «prejme i 1. aprilom na parai žagi Zaloka, pošta Mozirje, poataja Rečica ob Pakl v Savinjski dolini. 641« Likarîce damekega perila, Izvežbane i* takoj «prejmejo. Naslov pov« uprava «Jutra». 6408 Čevljar, pomočnik izvežban a boljše •e «prejme. — Anton ^ LJahljeaa, Oajrva dobro izvežban dalo «e Bracalj ulice 6656 Žena ia čiščenje tal «e Išče. — Poizve se ▼ hotela Štrukelj 6836 Vajenec «« «prejme. Pogoj: zadostna izobrazba, iz Ljubljane ali okolice. — Lud. Štrukelj, specijalist za črkosli-karstvo na «teklo, pločevino, les, zid, platno itd., Ljubljana, Gosposka ulica 4 68S7 Trgov, pomočnik ne pod SO let star « prima spričevali in dober detajli«, zmožen samostojno voditi trgovino s mežanim blagom, vajen knjigovodstva ter korespondence, se sprejme takoj v v-ičjo tr govino na deželi. Ponu Ibe na upr. «Jutra» pod «Ve-sten-200». 6030 Gospodinja energična, srednjih let, zmožna voditi večjo gospodarstvo, se sprejme Naslov v upr. «Jutra», Maribor. 6801 Stenografinio- strojeplsko za slovenski Ln nemški jezik, perfektno, takoj sprejme odvetniška pisarna dr. I. Benkoviča v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6. Začetnice izključene. Obvladanje nemške stenografije potrebno. 6826 (iftejo) Kuhar moenatîh jedil (Mehlspeiskoch) prvovrstna moč, išče prvovrstno službo v hotelu za takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 6567 Potnik ki potuje > avtom po vsi driavl, prevzame razna zastopstva proti proviziji. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zastopnik S473». 6505 Gospodična « pisarniško tn blagajniško prakso, « znanjem slovenske korespondence, «lov. stenografije to strojepisja, išče mesta, najraje kot strojepiska. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Ljublji 10». 6653 Prodajalka za îeleznino. oziroma v kuhinjski oddelek se takoj sprejme. Naslov v upr. «Jutra». 6S05 Mcd'stinja boljša moč, se takoj sprejme. Cela oskrba v hiši, plača po dogovoru pismeno. Vlak povrnjen pri vstopu. Gusti raidhau-ser, Sevnica ob Savi. 6797 Čevljar, pomočnike to kot prodajalac, »U*-dlšSnik, prodajale«, komi-aijonar ali potnik tudi ▼ spedlcijskem ali kakem drugem večjem podjetja, gre izven Biovenije. CeoJ. dopisi pod «Stalna »lulba takoj» na npr. «Jatra». «776 Železniški uradnik v pokoja. « «redaJeAolsko Izobrazbo, U lat «tar, dober tn veataa delavec, sposoben «a »tak poaeL, lita «laike pri kakrtnemkoU podjetja aH drand. Ore t viak kraj, «lutka aaatopi lahko takoj. Poaadba pod «Povsod» aa ant. «Jatra». eno Potnik У тмЈ 81ev«otJI najbolje rpeljan, starejša mot, a večletno prakso to Ia referencami, lita ааамШт. za takoj ali maj. Stroka povoljna. — Cenj. ponudba pod «Veeten to zanesljiv» na podrutnlco «Jutra» т CelJ«. (708 Pletilja z lastnim strojem, išče mesto v Ljubljani, če mogoče « hrano. Naslov pove upr. «Jutra». 6760 Dekle pošteno in pridno, s svojim stanovanjem, precej vešče kuhe, išče mesta pri dobrih ljudeh. Naslov pove uprava «Jutra». 6762 Dobra šivilja sprejme delo iz trgovin na dom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zmoinn» 67ti9 Modistka ki ima večletno nrakso In je prišla iz Budimpešte, išče službo. Naslov v upr. «Jutra». 6782 Dobra kuharica išča mesta pri boljši družini. — Naslov pove uprava «Jutra». 6745 Gospodična z dobrimi «pričevali išče službe v Ljubljani ali okolici k boljši družini z 1—2 otrokoma. Nastop s 1. aprilom. Naslov: Rezi Guts-mandl, Maribor, Aleksandrova cesta 41. 66G7 Gospodična s petletno pisarniško prakso išča primernega mesta v pisarni. Gre tudi kot bla-gajničarka ali vzgojiteljica male dece, event. družabni» k boljši dami. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vestna št. 3536». 6596 Starejši sodnik išče mesto notarskega kandidata. Naslov pove upr. «Jutra». 6589 18-Ietno dekle pridno in pošteno, z dobrim spričevalom, izučeno nekoliko v kuhi, vajeno kot sobarica, želi primerne elužbe Naslov pove uprava «Jutra» 6314 Blagajnik 1 a 11 stalnega m e a t a pri večjem podjetju. Gre tudi kot pomožna moč v nisarno Ima rudar, šolo v Celovcu. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Starejša moč 5». 6524 PREMOG — ČEBIN Wolfova 1/IL Telefon: 66. 481/1 Vrtnice n 11 k e, triletne cepljenke, vrtnice - plezalke, vrtnlce-žalujke za grobove, nudi Г zmernih cenah Anton e r a n t, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambroiev trg 8. 6951 Priklopni motor k dvokolesu, skoro nov, se ugodno proda. — Pojasnila daje Zajec, optika Ljubljana. 4614 Motorno kolo s priklopnim vozičkom — znamke B. S. A., 8 HP, elektr. svetilka Bosch, v izvrstnem stanju, proda takoj Zvonimir Kralj, Zagreb, Kukovičeva ul. br. 4 8848 Velikonočne razglednice in druge, pisemski papir Itd. na debelo in drobno kupite najceneje pri L. Pevaleku T Ljubljani. Židovska ulica. 65S2 Kleparski stroji vseh vrst, tvrdke Mneh & Fischer, Hronow, zastopstvo iu zaloga Rudolf Per-Saj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4043 Dirkalno kolo popolnoma novo, znamke «Adler», «e ceno proda. Naslov pove oprava «Jutra» 6577 Spalnico novo, masivno, politlrano, prodam ta 2500 Din. — Naslov pora uprava «Jutra» 6530 Šestsedežni avto novo lakiran to tapeciran, popolnoma nora guma in rezerva, električna razsvetljava, hitrost 100 km, «e proda. Naalor pora uprava «Jutra». 6816 Damske obleke moderne, malo nošena, «a ngodno prodajo. — Vpraša «e od Z.—4. ure na Blrl- welsovl cesti 27/П. 6466 Motorno kolo 1 h HP, » dobrem «tanJUj «a proda po izredno aizkj eenl «000 Din v Tržiču 111 Gorenjsko. 6744 460 kg te2ak voz prvovrsten, nov, dvovpra-ieti. proda po nitki eenl Jakob Kaptta, kova« v Nori vasi, potu Leaee, O o-6391 Časopise In revije oamika, francoske, Italijan, •ka, angleške Itd., stars Ia nove prodaja «talno Dezl-derlj Mizerit. Blei»elsova cesta 8. — Sprejemam tudi «talna naročnike « točno dostave na dom. (237 2 železni postelji lepi, belL «o naprodaj. — ffici Spiske, Kranj, Jugo- tetka. Žaket, modne hlače ln bel telovnik za go»poda visoka postave, čisto novo, proda aa 1200 Din Cehovin, Poljanska cesta štev. 13. 8652 Nosni oblikovalci In gumi obveze zoper obrazne gube ter podbradke ee dobi pri tvrdki Besednik in drug, Ljubljana, Prešernova ulica S. 6633 Dinamo istosmerni tok 9% HP, 220 voltov, porabljiv za motor ali za luč ln motor na bencin 7 HP, rabljen, a dobro ohranjen, skupno ali posamezno ugodno naprodaj. — M. Mišvelj, mizarstvo, Vodmat pri Ljubljani. 6214 «Ford» avto starega tipa, nizka karoserija. zelo dobro ohranjen, z izvrstnim motorjem, ki brezhibno deluje, se proda. Naslov pove uprava «Jutra» 6711 Kredenca za jedilnico se po nizki ceni proda v Skolji ulici 13, dvorišče, desno. 6730 Peugeot Mcikli, v kvaliteti in eenl brezkonkurenfni. Lahki mo-tucikli 14 HP po 6975 Din in 2Ц IIP po 12.250 Din. Izdelki staroznane svetovne znamke. Dobava promptna rtobaa 668». 6696 Brezovih hlodov prodam 1 vagon. Dobavljiva ne dogovor« « kape.«a Poj»»« oa oprava «Jatra» pod «Fraakolove». (668 Za velik, praznike priporoča dražba sv Cirila m U rt oda r Ljubljani re-ItkonuČMe raagftMlniea, ln «Icet I vrsti « napi »on «a praznik» tn pa t novi vrsti brea napisa, ki le porabijo ravno tako lahko za velikonočna vošAila. Prosimo totadevnlh naročil od p a. trgovcev to O. M. pod režale. (778 Cvetlice ln rastline trajne, razno vrtno grmovje in španski bezeg za ograje (po metrih) prodaja Vrt, Poljanska cesta št. 12 6742 Pletilnl stroj 8/85 prodam, event. ga zamenjam za velikega. Odjemalec se lahko nauči pletenja. Sprejme se vajenka. Javomik, Pletarna, Studenci pri Mariboru. 6670 Jedilnica v nemškem stilu, bela spalnica, velika preproga, kuhinjska oprava, se proda. Naslov pove uprava «Jutra» v Mariboru. 6671 Kolo mo?ko in žentko ter nov sokolski kroj ugodno prodam. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 6673 Brcckhausov leksikon 17 debelih zvezkov, jako dobro ohranjen — Leipzig 1897 — se proda. Naslov v upravi «Jutra». 6755 Pchištvo vsakovrstno po znižanih ee-nahj tudi na obroke prodaja Matija Andlovic, zalopa pohištva, Ljubljana, Vidov-danska 2. 6751 Večja zbirka znamk sortirana v zvezkih, serijah in paketih, pripravljena za prodajo, s 75—80 odstotnim popustom na kataloško ceno, se proda. — Naslov v upravi «Jutra». 6715 Damski šivalni stroj se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra». 6732 Francosko kolo moško; Športno, Se nikdar rabljeno, najnovejša tipa, se proda za 2500 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 4611 Razen kavarniški inventar s 1 biljardom, se po nizki ceni proda. — Naelov pove uprava «Jutra». 6752 Šivalni strrj «Singer», dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi «Jutra». 6756 Motorno kcii znamke «Douglas», 600 cm, športna tipa, orez ali s pri-klopko, skoraj tovarniško novo, z elektr. razsvetljavo se zaradi bolezni lastnika {»roda. Ogleda se v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 6779 Baročna salonska garnitura obstoječa iz divana in 6 " islov 6768 foteljev se proda. Naslov pove upr. «Jutrai No zamudite ugodne prilike Šivalni stroji Mundlos s 151etr.o garancijo se zaradi pomanjkanja prostora pod lastno ceno raz-prodajajo. Cenik na razpolago. Pouk v vezenju bret- Elačno. Jos. Solovin-Cuden, jubljana, Mestni trg št. 13 6787 Vrtnice večletne v najkrasnejšl izbiri po nizkih cenah nndi in se prijKiroča vrtnarija Korsika, Ljubljana, Blel-welsova cesta. Istotam se dobe razna preizkušena zelen jad na in rožna semena. Zahtevajte cenik. 6827 šivalni stroj Ženski, dobro ohranjen in ne star, kupim. Naslov je poslati na upravo «Jutra» pod značko «Šivalni stroj». 6638 Otroški voziček prvovrsten, kupim. Ponudbe z navedbo cene. Naslov pove upr. «Jutra». 6694 Hiša z zemljiščem m proda. — Naslov pove uprava «Jutra». 6646 Enonadstropna hiša v sredini mesta, pripravna za vsako obrt, radi smrti gospodarja po ugodni ceni naprodaj. Naelov т upravi «Jutra». 6690 Karbidno razsvetljavo hladilnik, hupo in orodje za «Ford» avto, kupim. — Ponudbe na naslov: Pod-bevšek, Ljubljana, Dunajska 15/111. 6719 Več oken in vrat dobro ohranjenih, kupim. Naslov pove uprava «Jutra» 6708 Štedilnik dobro ohranjen, iz belih pečnic, kopalno pleskano banjo in kopalno peč, kupim. Naslov pove uprava «Jutra». 6710 Turbino ali vodno kolo za padec 2 metra in tisoč litrov na sekundo, dalje dobro ohranjeno benečan-ko, horizontalni jarmenik in cirkularno mizo kupim. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Turbino». 6043 Brezhiben akumulator z delazmožnostjo 60 sveč za najmanj 10 ur, nadalje prvovrsten motor na bencin za 25/30 k. s., opremljen že s plinsko napravo za vodikov ogljik ali tudi brez te naprave, se kupita. Ponudbe z navedbo znamke, leta fabrikacije in cene na upr. «Jutra» pod šifro «Brezhiben». 6603 Pes-čuvaj se kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod fiifro «Čuvaj». 6761 Zobozdrav. stol fôlpumpstuhl) se kupi. — Naslov pove uprava «Jntra» 6822 Pisalni strej «Ideal», motorno kolo in «Opalograph» se kepi. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Cena». 6824 Les Smrekove, bukove, jese-nove, brstove, orehove in druge vrste deske, morale, suha in na pol suha bukova in hrastova drva, različne trame in bordonale, bukove in hrastove frize, paralelno žagane bratove deske 265-43, 285-53, 290-63, neobžamane hrastove plohe od 6 do 13 cm debele, kupimo proti takojšnjemu plačilu pri duplikatu. Samo vagonske ponudbe s navedbo cene in množine franko Postojna - Podbrdo na upravo «Jutra» pod «Cantiere Legnami«. 6759 Halo! Pozor 1 Moško kolo išče drž. nameščenec na obroke. Zamenja tudi foto-grafični aparat 13 krat 18, kompleten, za kolo. Naslov v upravi «Jutra». 6821 Pisalni stroj dobro ohranjen, «e proda. Vprašanja pod «StroJ-22» na upr. «Jutra». 6818 Damsko kolo dobro, se poc.eni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6430 Staro železo in «tare kovine vseh vrst kupuje Fr. Stupica, trgov!-na k železuino In poljedelskimi «troji v Ljubljani. Goepoiretska cesta štev. 1. 4386 Obračalnik za seno kupi Grošelj, Poljane pri Bkofjl Loki. — Navesti je ceno to «istem. 6657 Pomarančne lupine suhe, vsako množloo kupuje. Pojasnila daje Anton K ar. o sinova, Zidoveka ul. 116 Motorno kolo «Indian Skaut». malo rabljen. se kupi. Ponudbe pod «Indian» na npr. «Jutra». 6647 Tramov Jelovlh ali «nrekovlb, vsako količino, v debelini 8-8 do 4-5 m, dolžini od 4 m naprej, kupim. — Obvezne ponudb« na upravo «Jutra» pod značko «Eiport». 6627 Zlato, srebro in «rebrne krone kupim ter plačam po najvišjih oenah F Čuden. LJubljana, Prešernova allca L 40 61)0 vreč za oglje dobro ohranjenih, kupi Le-narška avtodružba pri 8v. Lenarta v Siov. goricah. — Ponudba aa dražbo. 6604 Poljske tračnice 60 in 65 mm visoke, rabljene. toda v brezhibnem stanja «e nahajajoče, kupimo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe se pro-iio na naslov: Louis Kng'er, Poljčaae. <70(1 Bukovih pragov 260 cm normalno izdela, nih, kupim 30.000 kom. franko vagon nakladalne postaje za eukcesivno dobavo. Plačam proti nepre-klic.ljivemu akreditivu. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Akreditiv». 6831 Kupi se vet novih ali le rabljenih, vendar povsem dobroobra-njenih stolov, ioteijev, omar za pisarniške prostore. Ponudbe pod šilro «Pisarniško pohištvo-8670» na upr. «Jutra». 6832 Otroški voziček dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod «otroški voziček» na upr. «Jutra». 6818 Lepa vila v Ptuju gorposka, v jako dobrem stanju, s 8 sobami, 1 kabinetom in pritiklinami, « 6 obokanimi kletmi, na velikem vrtu, z vsemi stranski, mi prosLort, se radi bolezni po telo nizki ceni (150.000 Din v gotovini) proda. — Naelov pove uprava «Jutra» 6865 200 ha bukovega gozda mladega, po večini 18—20 let »tar les, «e proda «ku-paj ali po se parceiira. — Gozd leži na Boču v PolJ-čanah, 18 minut od kolodvora. — Istotam «e {Toda majhna vila z gosjnj'iarskim poslopjem to zemljiitam. Ista oteba proda tudi okoli 2 ba gozda v občini Turjak na Dolenjskem. Ponudba na opravo «Jutra». 4238 Vogelna trg. hiša na «redi glavnega trga, enonadstr., z 12 okni na ulico, v kateri Je od leta 1787. obratovala prodajalna « mešanim blagom, «a adl «ta os ti posestnika takoj proda. Pojasnila daje Albert Bunca, Slovenjgra-dee. 6188 Enonadstrcpna hiša i balkonom, v sredini meda BrHtice, s 16 sobami, kuhinjo. 2 kleti, pralna kuhinja, 2 drvarnici, vrt ca zelenjavo In tadono*nik, v bili je vodovod, elfktr. raa. ST<>tljava in angleška stra-i niJča, §e pro«w>voljno p«-oda FM» nosi letnih 48.600 Din : najemnine. Ona po dogo-! roru. — Ponudbe sprejema i trgovina Umek. ^929 Vrt pripraven za vrtnarijo. Išče trgovski vrtnar. Vzame ga tudi v zakup ali vstopi kot družabnik. — Ponudbe pod «Garten» na upr. «Jutra». 6712 Več stavbnih parcel v Jako lepi legi, peščena tla, vodovoil iu elektrika v bližini, prodam. Naslov v upravi «Jutra». 6720 Kemična tvornica uvedena, z vsem inventarjem in deloma z blagom, se radi zaposlenja v drugem obratu, ugodno proda Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kemična tvornica». 6622 Posestvo z velikim poslopjem, vinogradom. sadnim drevjem, četrt ure od rudnika, pol ure ilo kolodvora, se po nizki .:enl proda. Naslov: Podrepešck, Migojnice, Griže. Sav. dolina. 6704 Hišica z lokalom r sredini mesta, se takoj proda. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Takoj 88». 6740 Hiša (vila) naprodaj ali v zameno • majhnim posestvom; poleg železn. proge med Prager-skim In Celjem, velik vrt, 5 sob, 2 kuhinji in druge pritikline. — Josip Ukmar, Nova vas, Vrtna ulica 10, pošta Maribor. 6678 Lepa hiša r dobrem stanju, elektr. razsvetljava, velik vrt, «a proda. — Stanovanje takoj prosto. Maribor - Studenci. Sokolska ulica 12. 6674 Enonadstropna hiša • 6 stanovanji in vrtom ca sočivje, «e proda v Mari-boru, Betnavska cesta 23. Hiša blizu Ribnice ob glnvtil cesti, nova, enodružinska, «e radi prem* «titve proda. Naslov pove oprava «Jutra». 6488 Posestva, Maribor to okolica, od 1—100 oralov, hiše, vile « prostim stanovanjem, gostilne, mline, trgovine, stavbišča, se prodajo, kupijo, dajo in iščejo v zakup. — Naelov: «Murstan», gospodarski oddelek, Maribor, fiotovški trg. 6808 Ceneno zidanje, Maribor Nagni za malostanovanjska hiše, proračuni, prevzem celotnih naročil, preskrba stavbišč, gradbenega mate-rijala, posreduje «Marstan», gradbeni oddelek, Maribor. 6804 Enonadstropna hiša z balkonom, r sredini mesta Brežice, « 16 «obaml, kuhinjo, S kleti, pralna kuhinja, 2 drvarnici, vrt za zelenjavo to «adonosnik, v biši je vodovod, elektr. razsvetljava to angleška stranišča, se prostovoljno proda. — Hiša nosi letnik 48.600 Din najemnine. Cena po dogovoru. Ponudbe sprejema trgovina Umek. 8929 Malo hišico na deželi blizu LJubljana, kupim takoj. Cenj. ponudb« pod «Mala hišica 8651» na upravo «Jutra». 6766 Gostilna t 9 sobami, stanovanje, laga reneeijanka, cirkubir-na žaga, 1 stroj za drobitev čresla, mlin na 4 kamne, lepo gospodarsko poslopje, z opeko krito, približno 2 orala njiv, dr« postaji od Maribora, •« proda ca Din 170.000. llgodnl plačilni pogoji. Prevzame se takoj. — Pojasnila daje Popp. Maribor, Ribniška ulica it. 2. 6800 Posestvo približno 20 oralov, novo-zldana hiša to gospodarsko poslopje se radi starosti lastnika zelo poceni proda. Naslov (»ve uprava «Jutra» r Mariboru. 6302 Hišo z vrtom v dobrem stanju, do 20.000 Din, kupim v kateremkoli okraju Ljubljane, če ftiogo-če blizu kake postaje. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj». Sobo ali lokal za pisarno iščem v sredini ine»ia ter opremljeno sobo « posebnim vhodom za takoj. Pooudbe pod šifro «Stalno 6» na npr. «Jutra» 6645 Lokal ali prostor kateri «e adaptira na lasi. ne «troške, se išče na prometnem kraja v mestu za mesec avgust. Cenjen« ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Avgust 192C>. 66Л Trgovski lokal se odda takoj za 18.000 Dia za 8 leta v najem. Ponudb« pod «Prometna točka» nt upravo «Jutra». 6711 Majhno skladišče za opravo, « e lita proti dobremu plačila. Ponudb« na upr. «Jutra» pod šilro «Suho 6». 6791 Skladišče • tremi oddelki M odda v Ribji ulici L 67« Mešana trgovina na prometnem kraja, « sta. novanjem, ee išče za takoj Ponudbe na upravo «Jutri, pod «Brez konkurence». 6751 Gostilna dobro vpeljana, v promet, nem kraju Slovenije, «e išč« v najem ali «a tudi kupi pod ugodnimi pogoji. Dopise na upravo «Jutra» pod «Gostiona». 6774 Stanovale 3—8 «ob a komfortom. v sredini mesta ali bližini tovarne Pollak iščem. Plačam dobro. Ponudbe na naslov: Zagreb I, pošt. prettoac ïij 4124 Opremljeno sobo lepo in « posebnim vhoden, v centru ali neposredni bližini r kaki rili, po motnosti > uporabo kopalnlr«, išče « 15. marcem eamosto. jen gospod (tujec). — Ponudba poslati portlrju hotela «Union». 6431 1—2 prazni sobi v «olnčni legi, lite univerzitetni profesor. Ponudb« na upr. «Jutra» pod šifr* «Profesor». 6611 Prazno sobo « «epariranim vbodom, n, nad 10 minut od kolodvora Iščem. Ponudb« na upravo «Jutra» pod žltra •Pfač.-un dobro». 661« Stanovanje T llikl ali bližini kolo. dvora, « kuhinjo in 1—I sobama, Iščem. — Ponudb« na upr. «Jutra» pod iifro «Mirna stranka So91». 6671 Dve prazni sobi sa oddasta. Naalov pove uprava «Jutra». 6661 Opremljena soba velika In mirna, ae odda 2 mirnima gospodoma, ev. todl « hrano. — Pismena vprašanja na npr. «Jutra» pod «Mir T». 6055 Na stanovanje to hrano «a «prejme gospod pri hišnici na Starem trga it. 9/L 6697 Opremljeno sobo po možnosti v bližin! d> ienjskega kolodvora Išč« za takoj mlad zakonski par bre« otrok. — Ponudbe na opravo «Jutra* pod značko «Takoj 19». 6631 Prazno sobo priproeto, t rporabo kuhinje, išča zakonski par. — Ponudb« na apravo «Jutra» pod mačko «Solidno 86A9-. 674» Soba « posebnim vhodoa м lšč« za takoj. Ponudb« na upr. «Jutra» pod «29». 6727 Opremljena soba prijazna, a električno raa-svetljavo to posebnim vhodom, se s 16. t. m. odda mirnemu gospodu. Naelov v upravi «Jutra». 6729 Sobo event. « souporabo kuhinj« oddam mirni '«tranki. — Naalor pove oprava «Jutra» 6731 Manjši lokal za trgovino « e odda. — Naalov pove uprava «Jutra» 6607 Znova znižana jo najemnina za lep po-llovnl lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslov-uib prostorov, ki se oddasta tudi posamezno. K enema «pada stranska «oba. 94 Lokal primeren za manjšo mehanično delavnico, se išče. — Ponudbe na upravo «Jutra» Pod «Prostor 240». 6773 Gospodična se «prejme na hrano in stanovanje. Naelov pove upr. «Jutra». 6709 Opremljena soba «e odda 1—2 gospodoma v bližini prisilne delavnice. — Vprašati od 12—3 v vili Dclak, I. nadstr. 6716 Soba za enega ali dva gospoda se odda pri realki. Naslov pove uprava «Jutra». 6758 Opremljena soba z dvema posteljama ter posebnim vhodom, se • 18. t. m. odda. Naslov pove upr. «Jutra». 6771 Kot sostanovalec v lepo «obo «e sprejm. boljši gospod. — Poseben vhod, električna razsvetljava. Wolfova l/I. 6813 Prazna soba «e odda takoj v Zeleni Jami it. 230. 8806 Gosp-dje ali dijaki se sprejmejo na stanovanje in zajtrk, event. s hrano. Naslov pove uprava «Jutra» 67S8 Opremljena soba « električno razsvetljavo, posebnim vhodom, v sredini mesta, prijazna lega, l dobro domačo hrano, s« odda takoj ali s 1. aprilom solidnemu gospodu. Naelov pove «prava «Jutra». 6811 «jutro» it. ar 15 Nedelja Г4. HI. 1926 easks nojbitrcie. вазгаЧШвШеЦ ш BsjaspsîBElît zdravi 1544 a RADIO-BALSAMIK dr. Rahlejeva O tem pričajo nešteviina zahvalna pisma in priporočila s strani zdravnikov Laboratoriji Kosovska ul. 43« Beograd. Sostanovalka „rrjmn t»koJ v blillnl Naslov pove npr. 6789 Gospod i,-*, na stanovanje i-irbo n» Sv. Petra 3.1. 67Б7 Opremljena soba »lebnim vhodom, se od- ti% Р°тв »I»- «'««J opremljeni S'bl i. aprila. Naslov „i «jutra». 6807 Stanovanje „b in pritiklin 99 i K é e j. julij. — Ponudb« ca ■to «Jutra» pod «Julij» eno Gospodična Seli resnega znanj» • rokodelcem, starim nad 40 let, U J« mirnoea znaieja, dober in ookritodrtan, t globoko ftuteSo duSu, ki bi razumel tefiiti srčne boloein«, prisad«* po nesrefla! ljubezni. Dopise s polnim n». i tj'■<:: n na upravo «Jntra. ped iifro «OsraiaJ — bodi ireten». (713 Sostanovalec nr(tna s-.ba iT-tla. Izredno M , ia odda finemu, enai-ва gospodu. Elektr. !hč. Mina vhod. Naslov pri «Jutra». CS20 Prerokovanje! k&te izvedeti tvojo |ioJaosi, obrnit» te na menitega egipt. grafolo-uteri Vam pove bo-tooit. Dobil sem mno?o Rilcih pisem iz raznih , ti sem jih posetil v pi. — Naslov stanovali Ben Ali. hotel «Sofa» p 16. — Stranke spreje-i od 9,—1. ln od 2.—8. . - Prvii t Ljubljani. 6522 Gospod let, ieli znanja • jf;0 gospodično, V;;C-|ili ločenko v rvrho r&z-■Г». Tajnost zajamčena «i» ped < i mistika. na l«o «Jutra». 6664 ' upr. «Jutra» naj i dvignejo pisma ustopnimi šiframi: pr, Clavdy, Čevlji T f - ' k o prodajo, Dobra I 8154, Delavna 2708, litrotelinik, Gospodinja X Eksistenc» 320-3, Hia-V Ciklama, Jesensk» , Idr»! Izvrsten gospo-K. K., Ključavničar, itacovanje. Ljubljana 'upa bodočnost 8542, J uslulek. Mizarski stro-lïesarija 2, Nagrada 77, Г-it SiOO, Oreh, Obre-Odedalo, Osebni 1'riroa», Provizijski fik, Planine. Preproge, pa 6002, Podjeten 4727, f at 26, Promet 1926, lira» 1S94. Pove, Po-[' 8581, Pokojnin» 40, • 6.!26, Samostojen ïa-j*. Srečna bodočnost Sisnrno 3852. Stale» J» 8УЛ, Sodi 20, Sknp-l-asporiinjstvo. Takoitaje !■•»■ Stroj 2500, fakoj f. Takoj 17, Trgovin» 1 tloja 65SS, Vesna SO, i1 2473, Vestna 43, I,'«, Zelo ve«ten 26, Z» 2ivahn» 25. Izobražena gdč. srednjih let, dobra gospodinja, teli poročiti starejšega gospoda, ki ima zasi-gurano bodočnost. Ponndbe pod «Lastni dom 8589» D» upravo «Jntra». 6687 Mlada vdova po vpokojenem r.adočiteije, brez otrok, z lepim posestvom, ieli poročiti kakeg» državnega uradnik», vpo-kojciira, obrtnik» aH posestnik». Dopise na npravo «Jutra» pod «Porok» 1926» 6725 Gospodična > deïsie, £4 let star», ugledne rodbine, trgovsko izobražena ter s 100.000 Din premoženja. Celi znanja t dobro situiranim trgovcem ali boljšim uradnikom, starim od 28—S5 let, v ivTho lenitve. — Samo resne ponudbo n» upravo «Jutr»» pod «Bodočnost it. 1901». 6733 Financier »U družabnik < tSO.eOe Din se IMe t» fluaeiranje trg. podjetja Dopis« pod Siiro «Višok taeluiek» B» npr. •Jutra». «7TB Družabnik »mak« mofks. »it iuisln oaeha i SO do 50 tteoč dinarji premoienja, •• 16Č« tah«, io 15. i:aroa /rjU ророшеш* .lamatvs in za-sigoniDesra vel. taalnlk«. Posadke pod «KeJooft-«SW» M npr. «Jntra», 6162 Sir polsomasten, uleïan. pol-emendolee v hlebib po 15 do 40 kg, Ia po Din 30 kg. 1L vrste po 28 Din in П1. vrste po Din 25 kilogram franko postaja Zagorja ob Savi nndl Mlekarska zadruga Izlake. 6105 Drva in oglje kupuje in prodaj» като n» vagone, proti takojînjemn plačilu Rudolf Zore, Ljubljana, Knafljeva ulica 15. 81 Trgovski pomočnik srednje starosti, » nekaj gotovine, leli v svrho ke-nitve znanstv» s gospodično »li vdovo srednjih let. One, ki posedujejo trgovi-no ttli kaj «ličnega, imajo prednost. Le геаде, neano-nimne ponudbe ee prosijo pod «Tajnoet ča#tna zadeva» n» npravalitvo «Jutra» 6241 Gospod 50 lot star, premeten, ■ pohištvom, a« ieU poročiti z gospodično »ii vdove v starosti 40—50 let, ki poseduje obrt »11 trgovino. — Izključene niao poseatnlee n» deželi. Cenjene ponudbe na upr. «Jutr»» pod iifro «Bikard». «634 Mlada gospodična 23 let star», isteligentn», simpatična in premožn», ieli v svrho takojšnje že-nltve zn»nj» i trgovcem neoporečne preteklosti, ki mora imeti vs»J 75.000 Din premoženja. Le rečne ponudb» pod «Drago Beeeljak» Ljubljana. 6783 Vpokojen bctellr Samostojen, dobroatoJeS, ; Sloveniji, srednje starosti, iSče za gospodinjo in družico gospodično ali vdovo brez otrok, izobraženo in mirno, lepe tuunjosti, srednjih let, katera event. razpolaga « k»ko gotovino. Bol] obzirno pismeno. Ponudbe a najnovejšo sliko tekom 11 dni na npravo «Jutru. 679S Kot družabnica Krompir na vagone, prima, beli, debeli, zdr»v à Din 90 franko vsaka po«ta!» v Slnv«. nlji, nudi Ivan Ravnikar, trgovec z deželnimi pridelki, Mursko Središč«, Medjl-murje. 6562 Mizarji E rajni Šolski rvet v Hrast-iiiko potrebuj. 80 aovik ; «ke» iz J«eenovega l«a». I Ponndb» so »rejm«Jo do 39. mau-o» t. L 6625 Na dobro domačo hrano s« sprejme 10 gospodov * Komenekega nliei it. 26. 6«10 Oddajte takoj moške slamnike v snaženje d» jih dobite pravočasno Rprejema do 15 aprila P liagdic, Ljubljan». M Abonente se sprejme na dolm> domačo hrano, kosilo lo večerjo po Din 12'50. Naelov pov« uprava «Jutra». 6695 Morsko kopališče Strugnar.o pri Trstu hotel s penzljo vil» Tar-tini, krasna, mirna lega, leleč» ob morju, la-tna ko-peij, veliki parki, Izboro» kuhinja, studenčnlc», zmerne лепе. — Občuje se tudi slovenski. Pojasnila daje: Jalovec Olga, Strugnano. 6707 Sprejme se otrok v dobro oskrbo. Naelov v «pravi «Jutra». 6723 Gostanlčarji! Na morje! Prodam 22 hI prvovrstnega i Starejša dam», ki gre čez rdečega spodnjeitalerskega poletje na morje, bi vzela vina, franko postaja Brc- v svoje varstvo par gospo-iice. Naslov pove uprava ! Hič™ iz boljših rodbin. — «Jutra». 6723 — Naslov za Informacije r upravi «Jutra*. 6750 Krompirja zdravega, semenskega Ima n » p r o d » J več vagonov Frane Dečmtn. Stožlce pri Ljubljani. 6738 Lepe orehe po ugodnih cenah nudi J knez T Ljubljani, Gospo-svetsk» ceet» 3. 6748 NaznanHo! i N»znan.iam, da Lod. Zuraj. : ki je bil lan.ko leto pri meni v kleparski stroki zapoelen in Je t, Jan. 1926 Izstopil iz služb«, od tega časa ne izvršuj« več .pod mojim imenom omenjen« stroke. Frano Tašker. kleparski mojster t Celju. 6706 ČISTO UCE dobH« tajam-6eno « n«dl-ehuko-MaM-fcim -rw,l*tvom «Vernie» ter s« u i prvim d»«a uporabe izgub« vse gobe, zajedaiee. solnčne peg«, mozolji, pik« Itd., kota lic« dobi mladostne tveio« to rofnat vi4«t - Oarnlter» 110 Din. — Azijski sok ta rast obrvi to trepalnic. 45 Din. — Wlbr» po«p«t*uje t«- dl rairt obrvi to tre|«lnir ter Jih pobarva istofta.no v temni barvi, 60 Dle - Al-bnia najboljša trane krema a» a<.7tivftoje polti, 85 Din. - «Ckarmeresse» franroeki t«koči puder, nenadomestljivo t« ples«, 50 Din — Diamant >(aje niotnim oč>-m zraaeo ln sijaje» bleek, V Din. — Pre(i»r«ti. zaj«rače-no neškodljivi. — 8<-brnder-Scb.tik«, Pari». Curib. Za-«topnik Uilaa S. BoJk» « Zagreb». Kukovlceva al t» Zaliteva't. br^zplaAn« ee«l-k« tn navodil». 4T-» Ajdo semensko ln u mletov, kakor tudi »Jdovo moko T vsaki množini po najnižji ccni razpošilja StelT irag, Novo meeto. 6563 Semenski kr~mlp!r vagonske in manjše mno-fine razpošilja 8 t e 11 w a g — Novo mesto. 6569 800 litrov pristnega brinovca ii rdečega brinja in tgalu» priprava se proda. Ponudbe pod «fcganjekuha» na upr. «Jutra». 6810 Msnulaktnraa zaloga blaga i opremo, z ali brez lokal» se prav ugodno proda. — Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Takoj 9». 6785 Otroka od enega leta naprej sprejmem v popolno oskrbo proti primernemu plačilu. — Naelov pove uprav» «Jutra» 6780 želi vstopiti gospodični, podjetn» trgovk», le T dobro idočo trgovino. — Prevzame tudi podrulnico »li kako drugo samostojno mesto. Ponudbe pod iifro «Kapital 80.900 Din» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 6576 Kristalin, 99 % čisteče, s» predelavo te išče družabnik. — Vilim P»vlo»i6, Sa-mobor pri Zagreba. 6654 Družabnik z» realitetno pis»rno t» Izdajo tednik» « Ljubljani, s 30.000 Din, H Išče. — Vpraš»ti: Petek. Maribor, Tattenbachov» Uica it. 19. japaščena sirota eredstev, išče ■згЈпеса in blagega ki bi Ji pomagal |!»M;ene eksistence. — p- na upravo «Jutr»» o»čko «Hv»lMn» 6». «747 Gospodični ftemperamentni, «le-fcl jn bogati, ki tt» I Ш>Ш iz inozemstv», korçspondiraki i la-Mtnima gospodom». — ■ . na npravo «Jutra» «ju. ia «Tju». 6683 F^bražena gdč. |japi?ovzti > inteligentni ÇMpodom protest»n-i" »ere. Dopis« арг»тЈ Г* pod «Etn»». 631T Moi moziček! J'®' si mare» tvtdeaie. I' to ta d»n? V torek |a 7 Zagreb. Poljube 6819 Znanje "Mom od 50 ie» it». Dopise pod iifro T^'totrčnoflt» n» upravo 6754 Resen mož pošten, tolides U inteligenten, 35 let it»r, IrnSen v domčk»nosn) obrti, išč« samostojno gospo (vdovo »li ločenko) brez otrok. e*. gospodično od 80—84 I«» « gorenjlmi lastnostmi k] ee Čuti zapuščeno Is ki ima 50.000 Din gotovine ter bi jih r»d» dobro «brestov»!» in zaupal» ie poltenemu človeku. Le resne ponudbe n» upravo «Jatr»» i polnim imenom pod iilr« «V dela je moč». — Tkjno* čaftna zadev». 6710 Bol JI* Ipeeorljik» trgovino v LJubljani kupim »11 pristopim kot kmMqJoQ aru-labnik t k»p»telom. Pismene paaadDe na nnw «Jutra» pod «Trgoree S№ £534 Lastniki gramofonov kupujte samo «VOX» plo-iče po 85 in 55 Din v glavni zalocri H. Kenda, Ljubljana, ilestni trg 17. 6474 Klavir aH pianlno Ee dobro ohranjen, ie takoj kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Šifro «Kupi klavir». 6605 Klavir dobro ohranjen, dober glas, ee poceni prod». Naslov v upravi «Jutr»». 6739 Planino znamke HOlzl & Heitzmans, Wien, ekoro nov, 6e prod». Naslov pove uprava «Jntra» 6743 Klavir «llignon», skoraj nov. proda Stanger, liaribor, Alek-landrov» cest» 24, pritličje 6672 Godba P»thA »parat, tekoč na satir, s 40 dvojnimi ploščami 80 komadev, te proda u 1500 Di» n Dunajski cesti 6S/L — Prilofciostni nakup u gostilničarje in privatnike. «701 Kitaro skoraj novo, ceno prod»m. Naslov pove oprav» «Jutr»» GÎS2 Risbe s» kliSeje In vsakovrstna dela v reklamne r^rhe Iz-» «ieluje risar v imjkr&jSea času. Naslor ▼ upr. «Jutra». 6SSQ Šiafan Ушсак anto-tapelnik bi sedlar Tržsšks cesti 9, ftines Specijaina delavnica za tapeciranje avtensobilov in otročjih voz čkov. hdeiovanje denarnic, aktovk, damskih tnibtva v dobrem irejo bf «P«l«> itd Sswejëfaa peprevfle raztlh staMh stre^. 2a-lopa azbestnega žkrilja, I3SG. Jurišfčeva 6. Sudničk» ul. 3, dobavlja privatnikom dvokolesa (bidklje) in dele za iste, šivalne stroje, nogometne žoge, tehnične jiotrebSčine ro najnižjih cenah. Športna društva, mehan ki fn obitmkl dobe popust 79 Zahtevajte brezplačni iiiistrovani cenik. LUBIN-PARIS Svetovnoznana osvežujoča koiinska voda, prepotrebna za negovanje kože. |fi Dobiva se v drogeriji Llubilana Scîenburgova ulica« 1429 t OifSinolne роШШг za QPALOaaflPH. Preservat in Fixât in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUOVIG BARAGA 27a IV LJUBLJANA) Selenburgova ulica 6L 6. Telefon ftL 980 Г" Družabnika ki lahko tudj sodeluje z vlogo Din 500 OOO— ali ve6, IŠČE prvovrstno industrijsko podjetje * Maribora v svrho povečanja obrata. Ponudbe ped .Indttsbija* na upravo teta. ^_1501-a_ D- CERNE, Lju Gcspcdarska pisarna MtfeioSUeva C. 6, nadi * nakup brea provizije za kupca In [irod^lca »poda) nevedene objekte. Priložite znamko pri vprašanjih- Ameriške zadeve, posojila, prevodi, pogotàe. trgovske Informacije. Velik tovarniški obleki » tnic i 360 a»—. H»a z vrtom, dobro potlcjpK 4 stenov»nJi, Ugodna lega za obrt. Novo mesto, Din 850000-— Trgovina evt. x blngon »tarovp*lJam velik promet, dve MU v tri " ~ " sko poslopje, n«k»| zem^e. goji trgu S. ob »evl, gospodaric Din «ХЖ»-' VÎU moderna, 0 »»b onemHenO, 2 kuhinji, idanko p<*lopJ« м staioo UvaMi* Ia letoviSie маИи e« Dta 43» ввв — Vili etična bKa, S »Л, a»rt*<, kopalnic«, i Kamniku, moderno, vrt, Qp jBMOfr—s pn VsIstrgoiriM > a danim P')h1o ;,vm, ek<»dMd vrt, » ргегаешеш ^-t» BIH» Jandao dobro »1-•MsoOul vodovod, Posestvo v «ew. Offricab. Wra po»UJe, 86 oralov zeml|e in gozda, aosposko odSMpH sredi parka i krstnim «tmo-enjera, 20 Оав ï vtns, veliko gospodarstvo, Btn SSOiOOO —, usfoCBi pbohri pogoji loko iaoa z elektrarno, aova Lanr 2 venet, etfkol- »te • pogonu. Stanovanjske bita dovrle»t Mesto na genijem Štajerskem, Din 760.000 -, Hovo zidana b3Sa z goatiino in gospodar-tkiml podopil v trga S. ob Savi, 3 tob opremljenih aa tajce, J oralov zemlje prvovrstna. Din ЗЗОЛХГ—. HHa pri Caljo, 6 žeiHjl lacte«ga docirAega Metka, moški, žaesiri in otroâtd po znižanih conah. 1368-a Prekmurju na kraju Merakl najproietnejtem ki Soboti, se o i v najem na več let veliki 1528« ski lokal za modno tonfekc^sko trgovino «11 za trgovce s èevlfi ali sMfcio v Ргекшчф 8e ne obstoječe tigevske strok« posebne primerno. Motam se odda m*njîl trgovski lokal. — Več pove: Hartner. IBuraka Sobota. Spi*efme sea liiiilSii^pslefia-ieiisL samo res dobra moč, odgovorna za nakuD in prodajo ; iiiiili, in Mb, prednost: vaiene manufakture. Zadovoljivi prejemk In stalno mesto. Sprejme se tudi vaîeneo s primerno izobrazbo« Ponudbe pod „FJlanufakfura" na upravo .Jutra". 1508a Državno zdravilišče toplice Взђгоа pri Celin« Sezija se prične v zdravilišču letos že 15. aprila In se dovoljuiejo do zaključno 14. junija Izredni popusti vsem državnim uslužbencem, častnikom, ivečentkom, penzHonistom, vojnim invalidom in rodb članom vseh teh navedenih, nadalje svojcem pomrl h in padlih vojakov, vojnim sirotam, ruïkim Invalidom, ruskim beguncem, nameščencem samoupravnih mest in čtenom bolniških blagajn. — Vsak izmed navedenih plač« za 20-dnevno zdravljenje enkaatni pavSalnl znesek Din ljS55-a 1М0-— ta dobi: Vožnje iz Celja na Dobrno, stanovanje, dobro celodnevno hrano: zjutraj, opoldne, popoldne in zvečer, 20 kope«. zdravniSko preiskavo in vožnjo nazaj v Celje. Prijave }e posiefl upraviteljst» u zdravilišča. — Vsi drugI Imajo do 15. junija 7SPI» popusta pri vseh eer.ah. Za glavno sezijo so to leto cene zelo ugodne, takse znatno znižane. Obširni prospekti na razpolago. Razglas. Uprava Križniškega reda pri Veliki Nedelji ima naprodaj več 1503-» vagonov hmelievk in kolja po primernih cenah« Neobhodno potrebni so vsako gospodinjstvo Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače Svetla glava Dobivajo se povsod ln v glavni zalogi Jos. Reich, Maribor. Knjiga receptov se na leljo pošlje brezplačno ln poštnine prosto. ©žni pla 'moški, iz močne angleške gumirane tkanine Din 220, double 350, Impreg. cover-coat 500, dež. jopa 100, us-njati suknjič 960, otročja gumi pelerina 100, damski gumi plašč 250, kakor tudi hlače, obieke, površnike ter sploh vso kontekclio raz-zelo znižani eeei vel» trgovin s "R. ŠTČRMECKl CELJE STEV. 20 Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami pa zastoni. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovd engro cene. pošilja pi ~ "TE! Potrti neizmerne žalosti nazna-njamo vsem sotodnlkom, prijateljem in znancem žalostno vest da je naša ljubljena s in ah a, sestra, svakinja itd., gospa roj« 6vardi|ancid vdova po železniškem oradaiba danes dne 13. t m. ob 22. url po dolgi močni bolezni, prevldena s sv. zakramenti v 38. letu mirno v Oospodn zaspala. PogTeb se vrši v ponedeljek ob 2. url popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta У, na pokopališče k Sv. Kriiu. Drago pokojnieo ohranimo v blagem (pomitin. Ljubljana, 13. marca 1426. IVAH ZRIBIŠEK, sodni sluga џј !n otiali sorodniki. 11 ■ШШ^ШШ 1563-a Potrti globoke žalosti, »poročamo vsem znancem, prijateljem ln sorodnikom tužno vest, da je naš predragi oče, soprog, brat, gosped H l v» v ključavničarski mojster ln posestnik danes dne 13. t. m. ob 5. uri zjutraj v 45. letu starosti mirno zaspal. Pogreb predragega bode v ponedeljek, dne 15. marca ob 9. url dop. Prosimo, da se pokojnega ohianl v blagem spominu. V Ljubnem, dne 13. marca 1926. Heilka roj. StuSar, soproga, Joâko, Radko, Zorko, otroci, Frančiška, sestra. i Т ZAHVALA« PriliVom nabridke Izgube naduae ljubljenega j in nen»de«ne»e«vega «oproga, ofet», strica, ava- I ka, gospoda Andreja Črnigoia mdredarla driatne rsrnostni «tre?t t Celju izrekamo vtem sorodnikom, pTiJaW;eru Ig гџап- ! cem, U 60 nam v netarneml boli in Uiortl tola- j žilne stali ob «tK.nl, darovalcem prekrasnega mete I In vertev, vtem, ki to spremili na o^sgevl zadnji poti, kakor tadl orno, ki to i nam ustmeno alf pismeno tereziti кбпЈ* In so-žalje tem Mitom nafbkrene to cabvsla. Posebej nas ve4e dotent zahvciltl se tu-kajinjlni organom drl varnostne str nie a iant&o tj spremetvo tn prekrasen venec, deputadjt tnkajSnJe j oroinMke portait, zastopnikom rszalb nisdov in drultev, pevskemu zboro Паоо^Шђ tmsortiev in d-uglb pro«»ovo4no prtrtopivSii pevcev pod vodstvom ofltefla g. Scguta ter feteziiScersk! godbi, kskor vsem onim, ki so od calée prtfu rematvu. » enkrat vtem naša naiitkranejia hvala. CÉUE, dne 11. marca 1026. tSSl-a MILO GAZELA ■Ile, u b «o. H Min« Ia kako»«wi «iim to lau nt najboljše lastnosti to dohre» ,a- ■II* »t klen! VSEBUJE PRAVI ZLATNi Modni svileni klobuki « vseh Modni salon —;—;-————„-a. modnih z. Mahnic-Gorjanc po konkurenčni ceni Din 150 - barvah Preoblikovanje izvr-.. . - suie hitro skrbno ln Kopitarjeva Ul. 4 = kar nagceneie. = Gospodln'e, il vlile, obrtniki 1 Dosedal neprekosljlvi i 391-a K2£ u I E D «®alnl ОПкБК stroii z deset letnim jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdkl Ivan Anerhammer Ljubljana, Kolodvorska nI. 3. Prodaja se tudi na obroke! Roudnieky Karol Praha-Smichov, Č. S. R Fibichova ulica 6 losti Izdeluje vsakovrstni radlo-material ш yeliko in najceneje. Skladišča! B I v«eba'6 ee. - Kdor cber» ■ aei-tlo 40 krmado» «lih o« it Ш 301' 340 tnhlm. dobi stilograf.ši-atllico za manikirane itd. ■II nlsnema flavnema rastop- •t*a ta kraljevino S. B. S. .0 B O B 0 T", Beograd. KnJ<-gin j« Ljablo« a los ttev. U. — Telet» eleton «to*. 31-89. АШ Kol DRUŽABNIK s kaoitalom od par stotlsoč dinarjev vstopim takoj v kako dobroidoče In dobičkanosno tvorniško ali trgovsko podjetje v Ljubljani ali v kakem večjem kraju Sioveniie. — Ponudbe s točno navedbo podjet a |e nasloviti pod Šifro „Merkui 1926" ca upravo,, Jutia v Liub'ianl. lf-53 a Spomladanski Mednarodni velesejm v Prapi 21. do 28. marca 1926. SiediSče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša piilika ta nakup prignanih čeho-slovaškib industrijskih izdelkom 50% znižana vožnja na čehoslovašklh In lugos'cvanskih železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. Brezplačen vizum ЖЛ potovanje na čehoslova&ko. UOO 1 Pojasnila In legitimacije dajei МШ Vi, LloUljana, (Mapo naHrežjs II I — bMmBi Monzolat, Llliana, Breg. — Obvestilo preselitve in priporočilo. TVORNICA „IDES" naznanja, da le prenesla svoj obrat iz Tacna pod Šmarno goro V KRAN3 ter se priporoča za zo^etna naroČita vseh vrst Črnila, črnilnega praška, ce« četnega voska « korist Jugosl. Matice. ». 1505-a Tovarna „IDES", Kranj. ar ako pred Veliko nočjo kupite čevlje drugod, kakor v de tajlni prodaji tvrdke Kar! Pollak d. d. Ljubljana T? Dunajska cesta 23. na dvorišču. li not! Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noS veliki presenečenje. Utajte pazljivo časopis v prihodnjih ! dneh in shranite ta oalas! Izrežite gai ! Î 1569 DOOOH Šablone za predtlsk ročnega vezenja Izdeluje In oprellma predtiskarne = = ročnih de D. 3. Adam, tovarna pergamentnih šablon Noyé Hrady D Vys iyia-tas! Za SHS dobavljam Šablone preste carine. Ceniki zastonj. Sprejmem zastopnike za celo Kr. SHS. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabni Iskreno ljubljeni soprog, sin, brat ita. gospod ing. Nande Črepinko dne 12. t. m. ob 16 uri po dolgi mučni bolezni previden s ulažill sv. \ere mirno preminul. Pogreb «e vrši dne 14. trn. ob 16 uri lz hiSe žalosti na pokopališče v Sp. Polskavi. Sp. Polskava, dne 12. marca 1926. 157S_a Žalujoči ostali. ANT. PETR3F največja ieSkoslovaSka tovarna klavirjev in planin Hradec Kràlové (C. S. R.) Praikl vzorčni velesejem: Paviljon E Letni Izdelek 20.000 klavirjev ln planin. Ustanov. 1864. ira, Шш i. L Ш priporoča svoje stajališče Ste.-. 35, industrijska palača, na praškem vzorčnem veleseimu. Razstavlja: žanilove in frotirne tkanine, kopalne opreme t. i. plašče, osu-ševalke, brisače, predložke itd. Izdelki brez konkurence I 1410 Ocarlnjenje vseh vrst uvoznih. Izvoznih in tranzitnih pošiljk Vskladt&čenje vsakovrstnega blaga PrevOZ vsakovrttnega blaga Preselitev v pohišivenih vozovih dobavi najceneje in najkulantneje tprdcijska tvrdka .J U G O P 0 R Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 3 s podružnicami na Rakeku, Jesenicah Sušaku. Zastopstvo „SlAVUE" in „CECHOSLAVIE". JOOOCDOOOOOOOQ r 4P ii, lesna industrija! Pri Franu Sviselj j na Bregu, p. Borovnica. se dobi vsaka množina prvovrstnih smirkovh plošč izsvetovnoznane tovarne Mayer & Schmldt. Oiïen-Ibach na Meni. Cene zmerne! M3B0UI im ZA KURJE Oči SMRT 2UUEYIMA Zahtevajte samo orignalnl „Smrt Žulje, vima"; U apotekam» in droserljama 1 zsvo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO. Beograd Kondina 11, 61« Za uspešno duševno In telesno delo ter za u-peh v življenju sploh, je človeku predpogo) telesno za ovoljstvo. — Ne mučite svoega telesa pr. vsakem koraka z trdimi usnjatimi octaml, ker one po-vziočao гт-očne potre='iaje. — Nosite tudi Vi PALMA-KAVCUK potplate in pete. Vi se potem ne bodite hoteli ln kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma kaiičuk pete so trikrat tako izdižlj ve in še ceneje ko-usnje. £9 « ШШШЦЈ11 u н mi u n u juumat POTNIK □ galanterijske stroke se sprejme. — Prednost Imajo tisti, kateri so že potovali ter ima,o znanstvo pri strankah. Cenjene ponudbe pod .Sloven ja _ 1926' na upravo .Jutra*. 1489 □ _ "JUIJLOJULO i' JUJJUmJUUUmnrO H Veliki domači I n I o r m a c 1 1 s b 1 zavod, ki se naha a v popolnoma slovenskih rokah ifte vestnega ZASTOPNIKA = za Ljubljano, v svrho akv zioie in drugih poslov. Dober postranski zaslužek zagotovlien. Ponudbe na upravo „Jutra" pod îtev 657. UGODEN NAKUP! Dva voza, 1 brek in 1 takoimenovani „dvorski voz" v dobrem stanju, sta cenô naprodaL Natančne ša poiasoi-la da;e MARTIN ŠEGULA, sedlar 1504-a v Ptuju, Ljutomerska cesta. 3 Gratis kot darilo razdamo v svrho vpeljave reklame Sobno ovravo, kuhlnjsVo opremo, moška In že^sk kolesa, 14 karat, zlate prstane, us"jate torbice, foto grafične aparate ure, šivalne in pisalne stroje in dr"' ge vporabne predmete, vse le. da v ei emo naš A II R 0 R A1 peci *ni prašek In V A N I L I N-sladkorne preparate. AURORA-peci vn i prašek je do svojih sestav Hah kar na,boljši. ima n») večio eoni\n'ist in n-kdat ne odpove. .AURCMA* se uporabtia za ** močnata jedila, tzvohte si izdelati šartelj z .AURORO* in čudež je i POGOJI: 1 ) Razdelitve naših daril se more udeležiti vsakdo, k> si naroči mai zavoj pecivnega praška .AURORA" in ga piafa, cena Din 50 - : ovitkom in poito itd. Znest k je treba priložiti naroa'u v svrho kontrol 2.) Razdelitev da il se Izvede po našem načitu, ki je shranien pri javre® notarju pod zapito kuverto in je proračunan na 100J prosilcev R*-' delitev se >zv>ši v notarjevi navzočnosti. Naročilo velja od 14. тг'а do 15 aprila 1926. 3) Vsak naročnik hrez razlike ob udeležbi dobi darl'o glasom načrta P tekoči številki. Če bo število naročnikov preseglo števi ko 1000, otvori nova se ija, tako da bo vsak vpisan v daiiinl listi. 4) Raz-oš I atev naročenega blaea se I '.vrši točno po dospelih številka" Darla se razdele 20. ajri'a. M Ia dar la se ra^pošlje:o . o pošti, po železn ci. Vozne struške nosi naročnik oziroma prejemnik. 14^8-a Naročila naj se pošljejo na: AURORA mu, d.'QZ, Postfach 231. л л1н 1И IFir^i-lFIFlF 4fl£ï ' Urejuje di. Albwt Kxtœet. Izdaja u КовхогсЦ «Jutra* AdoU Ribniku, 2л Narodno Uakatno 4d. ko> tuUnuri« frce J«ertek. Z» ioaeratnl del io odgovoren Aloizij Novak. V4 • L^ubljaiA,