DELEGATSKI AROMET Majska seja delegatsk tkupine Za uinkoviteje delo delegatskega sistema Delegati vseh treh zborov obinske skup-ine so 5. maja 1983 obravnavali zelo po-membne in aktuaine zadeve, ne le iz programa nae skupine, temve tudi iz programa dela skupine mesta Ljubljana in republike skupine. Naj omenimo le nekatere teme iz republikega gradrva in sicer: osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter poroito o uveljavljanju delegatskega skupinskega sistema v sedanjih drube-noekonomskih razmerah. Ugotovitve in stali-a, ki jih je skupina sprejela glede pokojnin-skega zakona, bomo objavili v Javni tribuni in vas tako seznanili z bistvom vsebine javne razprave v nai obini. Glede obravnavanja delegatskega skupinskega sistema so de-legati posvetili e posebno pozornost stali-em in priporoilom, ki naj bi prispevala k e uinkovitejemu delu celotnega delegatskega sistema. V njih je dan poudarek ne le delegaci-jam temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti kot hrbtenici delegatskega sistema, temve tudi obinski skupini kot delegaciji za republiko skupino, skupinam delegatov, delovnim telesom, skupini in njenim zbo-rom, racionalizactji metod in nainu dela dele-gatskih skupin. Jasno so opredeljene tudi naloge predsedstva republike skupine ter izvrnih in upravnih organov, e zlasti glede zagotavljanja nekaterih pogojev za ustvarjalno delo delegatov. Skupina je pozitivno ocenila predloeno gradivo in se zavzela za to, da se e znarie slabosti imprej cdpravijo. Glede na aktualnost usmeritev bomo stalia objavili v Javni tribuni, ko jih bo prejela republika skupina. Hkrati je skupina kritino obrav-navala uresnievanje delegatskega sistema na podroju delovanja samoupravnih intere-snih skupnosti v nai obini in zadolila posa-mezne organe za konkretne aktivnosti, ki naj prispevajo k boljemu delu na tem podroju. Nadalje so zbori skupine obravnavali izvajanje resolucije o poiitiki izvajanja drube-nega plana obine za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Ugotovili so, da smo kljub zaostre-nim drubenoekonomskim razmeram cilje, ki smo si jih zastavili, v glavnem uspeno uresni-evali in dosegli tudi doloene premike, e zla-sti na podroju izvoza in uvoza, delitve sred-stev za osebne dohodke, kot tudi na podroju politike zaposlovanja. Zbor zdruenega dela je posebno pozor-nost posvetil tistim OZD, ki so v preteklem letu poslovale z izgubo ali na meji rentabiinosti. Z izgubo je poslovalo 7 OZD, in to vse s podroja gospodarstva, ki so dosegle 481.550.231 din izgube, kar pomeni 68,85% vseh izgub v go-spodarstvu Ljubljane. Od te izgube je ostalo e nepokritih 21,41 %. Izgube predstavljajo 24 % celotnega prihodka teh OZD oziroma 66% dohodka. Na meji rentabilnosti pa je poslovalo 55 OZD preteno s podroja industrije Zbor je odlono terjal, da organizacije, ki so poslovale z izgubo oziroma na meji rentabilnosti.imprej pripravijo analizo in akdjski program za od-pravo izgub oziroma izboljSanje svojega po-slovanja. Hkrati je zahteval, da izvrni svet zbor tekoe obvea o tej problematiki in v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ukrepa. Delegati zbora zdruenega dela so po-sebno pozornost posvetili tudi razvojnim mo-nostim Slovina v prihodnjih dveh desetletjih. Dosedanjo poslovno orientacijo SOZD sq enako kot izvrni svet, ocenili kot uspeno ter e posebej pohvalili njegova prizadevanja v agroindustrijski proizvodnji ter njegov koncept povezovanj v irem jugoslovanskem prosto-ru na dohodkovnih odnosih ter vse uspe-neje vkljuevanje v mednarodno menjavo dela. Podprli so predlagani razvojni koncept temeljnih dejavnosti ter razvojne in investicij-ske narte Slovina na sedanji lokaciji v obini, e zlasti glede njegovih izvoznih usmeritev. Upotevajo program dela skupine mesta Ljubljane so delegati obinske skup-ine razpravljali tudi o preskrbi prebivalstva v mestu in v obini ter o delovanju svetov po-tronikov v nai obini. Menili so, da je bila preskrba v glavnem zadovoijiva ter pozitivno ocenili predlagane usmeritve za izboljanje stanja na tem podroju, s poudarkom na e te-snejem medsebojnem sodelovanju, in to do-hodkovnem, OZD, kot tudi sodelovanju zdru-enega dela s SIS za preskrbo, kmetijskimi zemljikimi skupnostmi, obinskimi skup-nostmi za pospeevanje kmetijstva, samou-pravnim skladom za intervencije v kmetijstvu ter drugimi dejavniki, ki lahko prispevajo k e bolji preskrbljenosti Ljubljane. Ob obravnavi poroila o gradnji objektov samoprispevka II. in III. so delegati obinske skupine dali vse priznanje skupini samo-prispevka II. ter vsem drugim dejavnikom, ki so prispevali k uspeni realizaciji programa sa-moprispevka II., hkrati pa terjali, da je treba^ storiti vse, da bi tudi program III. samopri-spevka im uspeneje uresnievali v skladu z naimi monostmi. V sedanjih zaostrenih drubenoekonomskih razmerah si je treba e tem bolj prizadevati za gospodarno in varno ravnanje s sredstvi III. samoprispevka. Ob obravnavi uresnievanja dmbenega dogovora o kadrovski politiki so delegati opo-zorili, da gradivo, ki prikazuje stanje ne le za obmoje obine, temve celotne Ljubljane, kae, da je doseen sicer doloen premik, da pa so e vedno prisotne tevilne slabosti in da kadrovska politika e ni povsod postala se-stavni cfel politike razvoja v posameznih OZD in samoupravnih skupnostih.Anka Tomlnek