Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 20. AVGUSTA 1964 Leto XVI. — Štev. 33 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383
PRVO POLLETJE V GOSPODARSTVU LJUTOMERSKE OBČINE
Čemu večanje zalog?
Vrsta kriterijev, ki jih uporabljamo pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja gospodarskih organizacij v nekem obdobju kaže, da so gospodarske organizacije v ljutomerski občini v prvem polletju letos dobro gospodarile. V celoti je namreč lahko ugotoviti, da so naraščali stroški proizvodnje počasneje kot vrednost proizvodov, kar se odraža med drugim tudi v povečanem narodnem dohodku, ki je skoraj za polovico večji kot v lanskem letu.
Vsa podjetja panoge industrija so realizirala letni plan vrednosti celotne proizvodnje s 54 odst. Doseženi pa bi bili še boljši rezultati, če ne bi bilo pomanjkanja električne energije, reprodukcijskega materiala, ovira za boljši uspeh pa je tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tako pri dobaviteljih reprodukcijskega materiala kakor pri kupcih. Zaradi občasnega pomanjkanja nekaterih materialov so si v gospodarskih organizacijah morali poskrbeti za nekoliko večje zaloge tega, kar povzroča določene stroške. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala pa povzroča tudi večanje nedokončane proizvodnje, ki je za 81 odst. večja kakor v lanskem letu. Zanimivo pa je, da so se povečale tudi zaloge izgotovljenih proizvodov, ki so vezale ob koncu prvega polletja v celotni proizvodnji skoraj pol milijarde dinarjev obratnih sredstev, kar kaže negativno posledico v povečanih obrestih za ta sredstva. Za 600 milijonov dinarjev je bilo ugotovljenih tudi zastarelih dolgov s strani kupcev, kar kaže, da dosedanji ukrepi, ki naj bi vsaj omilili tako neekonomsko kreditiranje kupcev, niso dovolj zalegli. Skupno je v izredno povečanih zalogah gotovih in nedokončanih proizvodov ter v kreditih kupcem skoraj za dve milijardi dinarjev obratnih sredstev, v čemer obstoja pred-
log za resen pomislek organom upravljanja v posameznih delovnih organizacijah.
Z letošnjim letom so se pričele uveljavljati tudi nekatere spremembe v delitvi narodnega dohodka. Gospodarske organizacije ne plačujejo več prispevka iz izrednega dohodka. Če k temu prištejemo še ukinitev prispevkov družbenim investicijskim skladom, bo gospodarskim organizacijam ostalo skoraj za polovico več sredstev kot so jih same planirale za lastne sklade. To pa pomeni tudi večje možnosti za dobro gospodarjenje in za vlaganje več lastnih sredstev za povečanje proizvodnih kapacitet.
Družbeni plan za letošnje leto je predvideval povečanje osebnih dohodkov v gospodarstvu za 14. odst. Dosedanje povečanje znaša 36 odst. vendar je vprašanje kolikšno je ob gibanju cen navzgor realno povečanje osebnih prejemkov. Bolj verjetno je, da vrednost letos doseženih osebnih prejemkov po svoji kupni moči ni veliko večja od osebnih prejemkov v lanskem prvem polletju. Oseb. prejemki so se povečali v gospodarstvu za 28, v negospodarskih dejavnosti pa za 12 odst. Seveda ob tej primerjavi ni moč narediti nobenega zaključka, ker bi bilo to skrajno posploševanje. Vsekakor pa so zanimivi premiki v posameznih kategorijah osebnih prejemkov: ugotoviti je mogoče težnjo po-
večevanja osebnih dohodkov iz nižjih postavk v kategorijo od 40 do 80 tisoč dinarjev mesečno. To je ugotoviti tako v gospodarstvu kakor v družbenih službah.
Sorazmerno z gospodarskimi uspehi je bil realiziran tudi proračun občinskih dohodkov in sicer s 46 odst. glede na letni plan.
Ansambel »Los Paraquayos« med nastopom
VELIKA ZABAVNA PRIREDITEV V SLATINA RADENCIH
V soboto ob treh srcih
Za letošnjo prireditev Radenska tri srca je bilo izredno zanimanje. Številni gostje so se že okrog pete ure popoldne zbirali pred vrati, čeprav je takrat strežno osebje še zaključevalo priprave. Ob pol šestih pa se je pred vhodnimi vrati na zabaviščni prostor ob bazenu zbrala precejšnja skupina ljudi, ki se je iz minute v minuto večala in čakala, kajti vrata so odprli šele ob šestih. Vsakdo je hotel dobiti dober prostor in zato so mnogi prišli rajši bolj zgodaj. Takoj ob vhodu pa so prireditelji pogostili vse obiskovalce s kozarčki žganih pijač, kar je brez dvoma nenavadno, a je tak sprejem tudi mnogo prispeval k dobremu počutju.
Prireditev je bila napovedana za osmo uro, toda takrat so bili zasedeni že vsi prostori od stolov do klopi in mnogi so se zastonj ozirali po praznih sedežih. Že na prvi pogled je bilo jasno, da je obisk rekorden in čeprav je bilo 600 sedežev več kot lani, so morali mnogi stati. Po ocenah se je v soboto okrog bazena, na katerem so pod močnimi lučmi lebdela v vodi tri velika rdeča srca, zbralo okrog štiri tisoč ljudi.
Prireditelji so tudi letos ostali zvesti tradiciji, da za svoje zabavne prireditve poišče-
jo res kvalitetne izvajalce. Tako so letos predstavili občinstvu znameniti južno ameriški ansambel »Los Paraguayos« s pevcem Albertom del Parana. Ansambel je bil deležen burnih in spontanih aplavzov občinstva in zato tudi ni nič čudnega, da je bil njegov spored nekoliko daljši. Po končani prireditvi so člani ansambla izjavljali, da v tako prijetnem okolju še niso izvajali svojega sporeda.
Letošnja izvolitev treh lepotic — radenskih src je potekala nekako v senci nastopa ansambla. Kandidatkam je bil odmerjen tudi krajši čas za nastop pred občinstvom, ki pa je za prvo radensko srce izbralo Mariborčanko Ivico Britovšek. Ta je bila tudi lani zmagovalka na tem lepotnem tekmovanju. Tudi drugo mesto je pripadlo Mariborčanki Sonji Rojs, a za tretje srce je bila izvoljena Radgončanka Anica Kurbus, ki je bila lani na drugem mestu. Poleg lepih praktičnih nagrad so prejele zmagovalke še denarne nagrade, ki so pa bile večje kot lani. Tudi letos je spored napovedoval Božo Podkrajšek.
Po končani prireditvi je bilo okrog bazena živahno še pozno v noč. Gostje so posedeli ob mizah in se zavrteli, manjši del pa je do zadnjega kotička napolnil kavarno in bar. S to prireditvijo so v Radencih zaključili program zabavnih prireditev za letos. V za-
četku septembra bo še festival komorne glasbe, ki si je pridobil že lepo mednarono priznanje.
Zbori volivcev
v šalovskem okolišu
Na območju Krajevne skupnosti Šalovci so končali zbore volivcev, na katerih so razpravljali predvsem o letošnji odmeri davka za kmetovalce, o delovanju krajevne skupnosti, komunalnih problemih, gradnji cest itd. Zbori volivcev so bili zelo dobro obiskani, saj se jih je v vsem okolišu udeležila približno polovica volivcev. Najboljšo udeležbo so zabeležili v Dolencih, kjer je prišlo na zbor okrog 70 odst. volivcev tega kraja. Živahna je bila tudi razprava predvsem še o razširjenem zdravstvenem zavarovanju za kmetovalce. Na zboru so se dogovorili tudi o gradnji vaškega doma, katerega bodo pričeli graditi že letos s sredstvi iz krajevnega samoprispevka. Ugodno udeležbo volivcev pa so zabeležili tudi v Kruplivniku in Hodošu.
Radenska tri srca od leve proti desni: Sonja Rojs (druga), Anica Kurbus (tretja), Ivica Britovšek (prva)
REGULACIJA ŠČAVNICE
Letos še dva kilometra
Dva kilometra sta sorazmerno malo, toda pomenita veliko, saj bo Ščavnica tako regulirana nekako do dirkališča, s tem pa bodo onemogočene vse večje poplave v Ljutomeru.
V dolžini teh dveh kilometrov bodo zgrajeni tudi vsi potrebni objekti kot most v Babjem ložiču, železniški most itd. Skupno bo za regulacijska dela porabljenih letos 76 milijonov dinarjev. Do konca leta bo tako Ščavnica regulirana v dolžini osmih kilometrov, za kar so bila v prejšnjih letih porabljena sorazmerno skromna sredstva okrog 57 milijonov dinarjev.
Vodna skupnost v Ljutomeru je iz leta v leto bolj me hanizirana. Letos so kupili dva buldožerja. Na skupnosti sodijo, da bi ob sedanji mehanizaciji bili sposobni izvesti regulacijska oziroma melioracijska dela v kakršnem koli obsegu. Poplavno območje, ki je zajeto v plačevanje vodnega prispevka znaša
v ljutomerski in radgonski občini 5 tisoč hektarov, širše melioracijsko območje pa znaša 12 tisoč hektarov.
Poleg Ščavnice, ki bo terjala v prihodnjih letih še precej sredstev, pa je potrebnih regulacije še 94 km mrtvic. Na vodni skupnosti v Ljutomeru so tudi mnenja, da eventuelne elektrarne, ki so še vedno predmet strokovnega proučevanja, s svojimi kanali ne bodo popolnoma nič navzkriž z regulacijo Ščavnice.
Vreme
za čas od 20. do 30. avgusta.
Okrog 20. in 29. avgusta padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA V SOBOŠKI OBČINI
Premalo učiteljev na osemletkah
Na osemletkah v soboški občini primanjkuje trenutno 37 prosvetnih delavcev seveda, če ne upoštevamo potrebne kvalifikacije (predmetni učitelji). To pomanjkanje na prvi pogled ni takšno, da bi predstavljalo resne težave za nemoten potek pouka na osemletkah v šolskem letu 1964-65. Pa vendar je vsa stvar drugačna takoj, ko ugotovimo, da večina upraviteljev osnovnih šol še sedaj ne ve, kakšna bo kadrovska zasedba na njihovih šolah v bližajočem se šol-
skem letu.
Mnogo prosvetnih delavcev je spremenilo svoja delovna mesta zaradi rednih in izrednih razpisov prostih delovnih mest na drugih šolah in vzgojno-izobraževainih ustanovah, ki pa so tudi izven soboške občine. Nedisciplina in samovolja posameznih učiteljev pri prehodu na druga delovna mesta — mnogi odhajajo iz prosvetne službe v druge poklice — sta ob koncu preteklega šolskega leta prispevali k nerazveseljivi ugotovitvi, da je priliv učiteljskega kadra v občino manjši kot odliv.
Zaradi tega je posebno kritično stanje na nekaterih šolah glede kadrov v naslednjem šolskem letu. V Pertoči, Rogašovcih, Serdici, Bodon-
cih, Šalovcih, Dolencih, Martinju, Ženavlju, Prosenjakovcih, Domanjševcih in G. Slavečih bo jeseni le 25 do 50 odstotna kadrovska zasedba. Problem je letos še toliko težje rešljiv, ker je soboško učiteljišče spet prešlo na petletni program študija in ni bilo v minulem šolskem letu abiturientov, katere so prejšnja leta pošiljali na tiste šole, kjer je bilo kadrovsko pomanjkanje največje. Takšno stanje torej zahteva od občinske skupščine M. Sobota in sveta za šolstvo, da v razmeroma kratkem času najdeta najbolj primerno obliko za minimalno popolnitev prostih delovnih mest na omenjenih šolah. Naloga ne bo lahka, vendar jo je potrebno rešiti.
Vredno je zapisati tudi misel, ki smo jo slišali na zadnjem zasedanju občin. skupščine M. Sobota. Komisija za štipendije pri občinski skupščini je morala ponovno razpisati 16 štipendij za študij v prosvetni stroki, ker na prvih 25 razpisanih štipendij ni bilo odziva.
Ta podatek kaže morda na to, da odnos mladih ljudi do poklica prosvetnega delavca ni razveseljiv, opozarja pa nas tudi na napake, ki ne izvirajo
(Nadaljevanje na 2. strani)
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
Blago, izbrano v poslovalnici »Vesna«, je zanesljivo jamstvo za vaše zadovoljstvo.
Pletenine — perilo — fotoaparati — ure — spominčki — igrišče — kozmetika — drugo blago po vašem okusno in za vaše potrebe.
Uspel pridelek semenskega blaga
Kmetijska zadruga Martjanci, sedaj poslovna enota KIK Pomurka, je v letošnjem letu imela posejanih 101 ha površin s semenskimi sortami trav, kumar in fižola. Semenska proizvodnja trav je bila na površinah 95 ha. Zadruga je imela v lastni proizvodnji 15 ha površin, 80 ha pa je imela posejanih v kooperaciji s kmetovalci. Pridelek semen je bil zelo dober, saj so pridelali 18 vagonov semen.
S tem pridelkom se enota uvršča v vrh jugoslovanske proizvodnje semenskih trav. Največji odjemalec semenskih trav je Semenarna v Ljubljani, s katero ima zadruga sklenjeno dolgoročno pogodbo. Za tovrstno seme je povpraševanje tudi v nekaterih
krajih na Hrvatskem, s katerimi zadruga posluje v manjših količinah.
Seme fižola in kumar je bilo odlične kvalitete. Komisija ga je uvrstila v A razred.

VIŠJA CENA MLEKA
V nedeljo, 16. avgusta je stopila v veljavo nova cena mleka v maloprodaji. V soboških prodajalnah se je cena mleka povišala za 9 din pri litru. Ta porast cen v maloprodaji z mlekom je gospodarska potreba, ker se je pred kratkim tudi odkupna cena mleka dvignila za 6 din.
Ker je odkup mleka od zasebnih proizvajalcev v letošnjem letu za 30 procentov nižji kot v lanskem letu, je bil ta ukrep nujnost,
OD TEDNA
Tretje žarišče
Med tem, ko je najnevarnejše žarišče vojne, ki se je odprlo z napadom ameriških letal na severni Vietnam, nekako ugašeno, čeprav še vedno tli, je drugo žarišče, ki se je grozeče odprlo v senci tega napada, Ciper, še vedno izredno močno. Sedaj ga skušajo ugasiti po diplomatski poti, vendar so nasprotja med stališči še izredno velika, da bi bilo mogoče v krajšem času pričakovati kake rešitve. Vsaka stran še uporno vztraja pri svojem.
Veliko pozornost pa vzbuja v zadnjem času deklaracija sovjetske vlade o dogodkih na Cipru in razgovori ciprskega ministra, ki se v Moskvi pogaja za vojaško pomoč, ki bi jo naj dala Sovjetska zveza Generalni sekretar OZN U Tant si prizadeva, da bi povečal vojaške sile OZN in je zaprosil države, ki že imajo sedaj svoje enote v sestavu mednarodnih sil, da bi poslale večje število vojakov.
V	senci dveh žarišč pa je začelo ponovno nevarno tleti tretje — Kongo. Nekdanjemu secesionistu Čombeju, ki je sedaj predsednik vlade, ni uspelo dežele umiriti, kot je napovedoval. V vzhodnih pokrajinah se je začel širiti upor. Vstaja se iz dneva v dan močneje širi in vladne čete se morajo nenehno umikati. Vzhodne pokrajine so že v rokah upornikov.
V	taki situaciji se je Čombe poslužil že ustaljene prakse. Za pomoč se je obrnil k svojim zaveznikom kot je Belgija in ZDA in dobil široko podporo. Obe sta me obljubili veliko pomoč v vojaškem materialu. Pošiljke vojaške opreme v Kongu so pa povzročile precejšnjo zaskrbljenost širom po svetu, posebno pa še v Afriki. Ocenjujejo jih kot direktno vmešavanje ZDA v notranje zadeve Konga, katerega namen je onemogočiti boj kongoškega ljudstva za popolno osvoboditev. Opozarjajo tudi na to, da bi navzočnost ameriških sil v Kongu utegnila vplivati na osvobodilne boje v Angoli. V Kairu tudi opozarjajo na to, da se ob razbijanju starih oblik kolonializma uveljavljajo nove oblike in da bo potrebno to intervencijo vključiti na dnevni red posvetovanja ministrov Organizacije afriških držav, ki bo letos v jeseni.
DO TEDNA
OBISK V SOBOŠKEM GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEM ODDELKU
Brez petrolejke ne gre
»Slab vtis imam o porodnišnici,« je pripovedovala bivša pacientka. »Hrana je bita s Kora) vedno mrzla. Jaz sem bila takoj po porodu pod posebno zdravniško oskrbo in sem imela pravico dobivati hrano po svoji želji; toda take hrane nisem dobila nikoli. In potem ima žena tako majhne možnosti, da se pošteno umije ...« Pripomb je bilo nič koliko. Odšli smo na ginekološko porodniški oddelek, da si ogledamo stvari še sami.
Začeli smo v kletnih prostorih. Tam je med drugim mizarska in ključavničarska delavnica. Obe predstavljata kar dvojno nadlogo: v njiju vlada pravi in večni polmrak ter sta zato neprimerni za zaposlene; še huje pa je, da sta prav pod operacijsko sobo, kar za gotovo ne omogoča vselej najlepšega miru. Takoj poleg je prostor z žabami in drugimi poskusnimi živalcami. Malo dalje je spet tesna luknja, kjer hranijo arhivsko gradivo. Malce nenavadna se zdi človeku taka kombinacija, toda neizbežna je, če pomislimo, da je bila to prvotno navadna stanovanjska hiša.
Problem ginekološko porodniškega oddelka se torej začenja že s tem, da sploh ni v zgradbi, ki bi lahko funkcionalno služila svojemu namenu. Skrajno neprimerno je, da stoji prav na vogalu med dvema najprometnejšima ulicama v M. Soboti. Kje potem pacienti lahko pričakujejo nujno potrebnega miru? Druga osnovna pomanjkljivost je v tem, da je oddelek precej oddaljen od bolnice. Zato je razumljivo, da dobivajo pacienti marsikdaj mrzlo hrano, kajti to dovažajo od tamkaj. Oddelek tudi nima lastne pralnice; ta bi bila za gotovo vse preveč potrebna, če pomislimo, da je treba oprati 42 ton perila letno. Nadalje tudi centralna kurjava ni nobena enostavna zadeva. V kurilnici je včasih skoraj do kolen talne vode. Zato imajo nenehno v »alarmnem stanju« posebno pumpo, tako da se doslej še ni zgodilo, da bi pacientke in otroci morali zmrzovati v posteljah.
Že po tem kratkem opisu si ni težko predstavljati, da se kolektiv tega oddelka ne bori samo z boleznimi in da ne skrbi samo za porodnice in novorojenčke, ampak da se mora biti tudi s težavami, ki pravzaprav zaradi njegovega siceršnjega poslanstva zanj ne
bi smele obstojati. Toda tak je objektiven položaj. Na dvoriščni strani oddelka, nekaj deset korakov od stavbe, se že nekaj časa razliva odplaka, ki prihaja po pokvarjenem kanalu iz sosednjega gostišča. Ko smo prišli za nekaj trenutkov v sterilizacijsko sobo, smo takoj opazili muho, ki se je spreletavala prav nad instrumenti in predmeti, katerih razkuženost mora biti vselej stoodstotno zagotovljena. Ali pretiravamo, če domnevamo, da tolikšna bližina prosto razlivajoče se odplake ni najbolj priporočljiva? Sicer pa je precejšen nered tudi ob smetišču, ki je tudi le nekaj deset korakov oddaljeno od glavnega poslopja.
Kako neprimerna in kako tesna za zdajšnje potrebe je ta zgradba, lahko vidimo na vsakem koraku. V visokem pritličju je operacijska soba, ki jo samo ena vrata ločijo od ambulante. Tako tudi ni posebnega prostora za uspavanje pacijentk; te pripeljejo najprej naravnost k operacijski mizi in jim dado narkozo, ko jih je pogled na vse naprave duševno že dovolj pretresel. Toda to bi človek še prenesel, če le nebi bilo sicer toliko pomanjkljivosti. Odplačni kanali vsepovsod popuščajo, tako da je že večkrat kapljalo s stropa; nad sanitarijami v prvem nadstropju je s precejšnje površine odpadel omet; ves oddelek tudi ne premore posebne kopalnice, ampak le nekak prostorček, kjer se bolnica le stoje stušira.
Lahko bi naštevali še in še. Morda se bo komu zazdel ta položaj nevzdržen. Toda v resnici je treba marsikaj tudi pohvaliti. Predvsem gre priznanje kolektivu, ki je kljub tako neugodnim možnostim poskrbel, da pacientkam nudijo vse. kar za zdravje nujno potrebujejo. Da je na razpolago le 43 postelj, da je zmeraj prevelik naval in morajo porodnice zato puščati prezgodaj domov, da število porodov v teh desetih letih, odkar obstoja oddelek, nenehno narašča (zadnje letno poročilo navaja 1118 porodov, vsega skupaj pa 2686 pacientk), temu v danih okoliščinah ni pomoči. Toda kolektiv je poskrbel za nekaj rezervnih zložljivih postelj in tako pokazal, da si nenehno prizadeva nuditi, kar se da. Kako naporno je delo za vse osebje v takih pogojih, si pa tudi ni težko zamišljati.
Skratka, pogojev za kontinuirano delo je zelo malo. Higienska varnost je zelo skromna. O kakem posebnem udobju zaradi nenehne gneče ni govora (žene morajo, na primer, jesti v posteljah). V porodniški sobi imajo za vsak primer pripravljeno petrolejko, ker se pač večkrat zgodi, da zmanjka elektrike pri nas. Prav gotovo se je že zgodilo, da kak novorojenček ni zagledal luči sveta, ampak petrolejko soboškega ginekološko porodniškega oddelka.
Kljub temu, da se v Murski Soboti vsako leto več gradi, ginekološki oddelek ostaja v neprimernih prostorih
OPEKARNE V LJUTOMERSKI OBČINI:
Rekonstrukcije in kadri
STANJE V IMGRADU SE IZBOLJŠUJE
V križevski opekarni se že pripravljajo na rekonstrukcijo obrata. To bo prva rekonstrukcija opekarne, ki je bila zgrajena leta 1909. Celotno rekonstrukcijo bi izvedli v letu 1968, vsa dela pa bi potekala tako, da to ne bi oviralo proizvodnje.
Dogradili bi umetne sušilnice in tako opekamo usposobili tudi za zimsko proizvodnjo. Celotna rekonstrukcija bi stala okrog 200 milijonov dinarjev, za kar bi porabili v glavnem lastna sredstva. Tudi v opekarskem obratu v Kukavcih, ki je bil po požaru pred
leti ponovno sezidan, nameravajo uvesti nekatere izboljšave pri transportu.
Za potrebe vseh treh opekam in ostalih dejavnosti kot je na primer gradbeništvo pri ljutomerskem Ingradu, pa bi rabili predvsem strokovni kader. Opekarna Križevci ima štipendista na višji tehnični šoli za industrijo gradbenega materiala, inženirja pa bi rabili tudi v Ingradu. V obeh podjetjih pa štipendirajo dijake na srednji tehnični in na ekonomski šoli.
Po ugotovitvah letošnjega prvega polletja se je stanje v ljutomerskem Ingradu, kjer je bila ob koncu lanskega leta zabeležena poslovna zguba v višini 25 milijonov dinarjev, znatno izboljšuje. Za krit-
je zgube je najel kolektiv posojilo, s kreditom pa so uredili tudi v lanskem letu nenamensko izkoriščenih 28 milijonov dinarjev iz obratnih sredstev za investicije v obratu montaža. Kljub precejšnjim obveznostim zaradi odplačila kreditov pa je podjetje doseglo letos ob polletju nekaj čez 4 milijone čistega dohodka. Prav tako je v Imgradu uspelo, da so že v maju letos vsaj nekoliko povečali osebne prejemke zaposlenih.
V Imgradu ugotavljajo, da bodo morali kupiti bager za glinokop, v gradbenem obratu pa bi rabili nekaj dvigal.
KORUZA DOBRO KAŽE
Letošnji posevki koruze dobro kažejo. Predvideva se dober pridelek kakor na družbenem, tako tudi na zasebnem sektorju. Pri koruzi za zrnje bo dosežena planska proizvodnja, ki znaša 80 metrskih stotov na ha. Voluminozne krme bo po sedanjih izgledih v letošnjem letu dovolj. Posevki silažne koruze so že od začetka dobri.
SLAB PRIDELEK OVSA
Kljub dobrim pripravam
Letošnja suša in rja sta uničili posevke ovsa. Pridelek je pod povprečjem, kar ponekod niso pričakovali, ker so sejali pravočasno dobro seme, zemlja je bila dobro pripravljena in vsi agrotehnični ukrepi so bili pravočasno izvršeni.
Na površinah, ki so bile posejane z ovsom zgodaj spomladi in so bile vlažne, je bil pridelek zadovoljiv. Na vseh ostalih površinah, ki so bolj sušne in na katerih je bil oves sejan pozneje, je bil pridelek zelo slab. Vzrok za slabe pri-
delke ovsa so bile tudi površine, ki so bile na novo arondirane. Prej slabo obdelana zemlja, z malo humusa ni mogla zadovoljiti potrebam, ki jih rabi oves za visoke pridelke.V kolobarju je na površinah, katere uvrščajo po kvaliteti zemlje v nižji bonitetni razred od žit vedno na prvem mestu oves, ki ima dobro črpalno moč, ker ima dolge korenine. Od sort je bila najbolj zastopana sorta Flamingstreue, ki daje najbolj visoke in stanovitne pridelke
KZ Radgona je imela v kooperaciji s kmetovalci posejanih 40 ha površin z ovsem. Pridelek se giblje med 10 in 12 meterskih stotov na ha, kar je v primerjavi z družbeno proizvodnjo za nekaj stotov slabše. 37 ha površin je v letošnjem letu imela z ovsom posejanih KZ Ljutomer. Pridelek je bil nekoliko boljši: 16 metrskih stotov na ha, kar je v primerjavi z donosi, ki jih v ugodnih pogojih daje sorta Flamingstrueu, nekje na polovici.
Prim. dr. Silvij Brandieu
Nekam preveč neopazno se je Pomurje poslovilo od človeka, ki je vrsto desetletij delal zanj z največjo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Na Madžarskem, kjer je bival že dalj časa, se je pred nekaj tedni v 83. letu starosti poslovil od življenja, ki se je začelo v Romuniji, potem pa najplodnejša desetletja posvetilo zdravstvenemu napredku naše pokrajine.
Primarija dr. Silvija Brandieuja je M. Sobota spoznala že pred prvo svetovno vojno, ko je začel delati v bolnišnici. Ko so med takratno vojno v prostorih nekdanje šole za evangeličansko cerkvijo postarali rezervni lazaret, je bil tudi ta prizadevni zdravstveni delavec med zdravniki, ki so skrbeli za ranjence. Kmalu po vojni se je po vsej Sloveniji okrepila borba proti tuberkulozi. Kmalu za tem, ko so leta 1922 v Mariboru ustanovili Protituberkulozno ligo, se je dr. Brandieu že uvrstil med prve organizatorje protituberkulozne borbe na današnjem pomurskem. Prizadevanje je obrodilo sadove: leta 1930 so tudi v M. Soboti ustanovili ligo, štiri leta pozneje pa še dispanzer, ki ga je kot vodja prevzel dr. Brandieu.
V dispanzerju je ostal na tem položaju vse do upokojitve leta 1937. Kolikšnega pomena in kolikšne vrednosti je bilo njegovo delo, danes več ni tako lahko oceniti. Poznati moramo predvsem razmere, v kakršnih je živel takrat naš človek, v kakršnih je delala takrat zdravstvena služba, in končno, poznati je treba tudi odnos takratne družbe do malega človeka, ki je potreboval tako nujne zdravstvene pomoči kakor socialne podpore nasploh. In če nazadnje preberemo še kakega izmed njegovih številnih člankov, ki je z njimi nenehno pozival javnost, naj s prostovoljnimi prispevki podpira dispanzer, in s katerimi je tudi širil praktični nauk o borbi proti tuberkulozi, si lahko še toliko natančneje ustvarimo podobo o obsegu in pomenu njegovega dela. Njegov prispevek za razvoj in napredek protituberkulozne službe je bil res neprecenljiv. Ne gre nazadnje pozabiti, da je dr. Brandieu delal vsa leta v dispanzerju zastonj, zgolj iz svojega visoko socialnega in humanitarnega čuta.
Pionirsko delo prim. dr. Brandieuja bo tako za vselej ostalo v zgodovini razvoja zdravstvene službe v Pomurju.
K
B
Zagotovo si boste tudi vi lahko privoščili dopust na morju, če boste malenkosten del mesečnih prejemkov naložili na hranilno knjižico!
Čez leto bo tako zbrana vsota precejšnja, zadostovala vam bo za oddih in druge večje izdatke.
Poslužite se torej ugodnosti — visoke obrestne mere in zavarovanja —, katere vam nudi kot vlagatelju
Komunalna banka Murska Sobota
s svojima poslovnima enotama v
Ljutomeru in Lendavi.
ZMERNO PITA KAPELSKA VINA SO PRAVO ZDRAVILO!
Premalo učiteljev na osemletkah
(Nadaljevanje s 1. strani) samo iz nizkih osebnih dohodkov zaposlenih v prosveti v bližnji preteklosti. Osebni dohodki prosvetnih delavcev v soboški občini so sedaj znatno nad republiškim povprečjem. Za vse tudi ni krivo pomanjkanje stanovanj, morda niti ne oddaljenost od ob-
činskega središča v takšni meri, kakor to pogosto slišimo v utemeljitvah za odhod iz oddaljenih šol na Goričkem.
Odnos mladih do poklica prosvetnega delavca brez dvoma izvira tudi iz mišljenja, ki ga mladi ljudje o tem poklicu imajo. Da se bomo razumeli! Pred leti in še sedaj, so prosvetni delavci namreč sami mnogo prispevali k formiranju tega odnosa pri mladih ljudeh s svojimi, večkrat tudi pretiranimi izjavami in razlagami o pretežkem delu prosvetnega delavca v nemogočih razmerah. Mnogo povedanega je bilo resničnega, tisto pretirano pa je škodovalo že takrat in nam škoduje še danes. Vendar takrat o tem ni nihče razmišljal, če prav smo vsi vedeli, da kljub velikim naporom družbe ni mogoče vsega doseči naenkrat. Danes pa vsi to čutimo, tudi prosvetni delavci.
K. Sukič
PRODAMO AVTO
Delovna organizacija »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila »Mercedes Benz 170 D«. Avtomobil je generalno popravljen. Izklicna cena 1,500.000 din.
Javna licitacija bo 26. avgusta 1964 ob 8. uri na sedežu podjetja.
Kopalna obleka, kopalni plašč in lepa frotirka za kopanje
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Starši - otroci - dijaki!
Pričetek šolskega pouka je tu. Nabavite si čimprej šolske knjige, zvezke in ostale šolske potrebščine, katere vam nudijo v bogati izbiri in po konkurenčnih cenah knjigarne:
—	Dobra knjiga v Murski Soboti
—	Vesna v Lendavi
—	Knjigarna in papirnica v Ljutomeru
—	Knjigama in papirnica v Gornji Radgoni
Knjigarna Dobra knjiga v Murski Soboti ima na zalogi veliko izbiro raznih instrumentov in glasbil: harmonike, klarinete, trobente, kitare, violine, električne harmonije itd.
»POMURJE«;
TRI ŠTIPENDIJE
Upravni odbor SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »POMURJE« MURSKA SOBOTA razpisuje za šolsko leto 1964/65 tri štipendije in to:
—	1 za srednjo tehniško šolo industrije gradbenega materiala
—	za gradbeno delovodsko šolo
Lastnoročno napisani prošnji je potrebno priložiti overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, kratek življenjepis in priporočilo šole — mladinske organizacije.
Prošnje je vložiti do 30. avgusta 1964.
2
POMURSKI VESTNIK, 20. avg. 1964
ZAKLJUČEK V ŠOLAH SOBOŠKE OBČINE
Učni uspehi so zadovljivi
V soboški občini je v šolskem letu bilo na 20 osnovnih, 7 srednjih in dveh poklicnih šolah 11.666 učencev. V 300 oddelkih je osnovne šole obiskovalo 9.871 učencev od katerih je uspešno izdelalo razred ob koncu šolskega leta 87,5%. Na osnovnih šolah je bila dosežena v občini povprečena ocena 3,3 in 95,9 odstoten obisk.
Odstotek povprečnega letošnjega uspeha na osnovnih šolah je nekoliko nižji kot lani. Najboljši uspeh je bil dosežen v osmih razredih in sicer 91,l%, najslabši pa v prvem in šestem razredu. V prvih razredih je uspeh najnižji zaradi tega, ker mnogi licenci niso sposobni slediti pouku in se zato tudi v soboški občini čuti potreba po ustanovitvi posebne šole. V tej bi prav učenci, ki na redni osnovni šoli ne morejo slediti pouku, dobili v istem časovnem obdobju potrebno osnovno-šolsko izobrazbo. V naslednjem šolskem letu 1964-65 bo zato v okviru osemletke III začel delovati tudi 1. razred posebne šole. Vzrok za slabši uspeh v šestih razredih je vsekakor v prehodu na predmetni pouk, zaradi drugačnih metod dela in drugačnega ocenjevanja ter zaradi začetkov pubertete.
Na srednjih šolah je ob koncu šolskega leta izdelalo 80% dijakov. To občinsko povprečje je še vedno nekoliko višje od okrajnega. Z uspehi na srednjih šolah smo lahko zadovoljni. Od 463 učencev na poklicnih šolah je
izdelalo 400 učencev ali 84,9%. Doseženi uspehi ob koncu šolskega leta 1963-64 so vsekakor zadovoljivi, kar pa ne pomeni, da ne bi lahko bili še boljši.
Zato bi morale skoraj vse šole pogosteje analizirati vzroke za neuspehe, vzroke ne bi morale iskati samo v objektivnih težavah, ki vsekakor povsod so, pač pa analizirati in obdelati tudi subjektivne faktorje, ki vplivajo na uspeh učenca, rezultate njegovega dela, oziroma na uspeh celotne šole. Ta proces proučevanja naj zajame delo posameznega učitelja, iskanje objektivnih meril za oceno učiteljevih rezultatov, ugotavljanje znanja po razredih, medsebojne priprave itd. Med subjektivnimi faktorji pripada najbolj pomembno mesto upravitelju, kot vodji in usmerjevalcu celotnega dela na šoli. Ta vloga pa zahteva od upravitelja stalno spremljanje dela, obravnavo metod in rezultatov, česar pa doslej ni bilo dovolj. Doslej so bili redki upravitelji, ki so mesečno pregledali učiteljevo delo, mu pomagali in svetovali. Zato je v prihodnje pomembna tudi naloga vzgoje upraviteljev, ki naj imajo vse moralne, pedagoške, strokovne, organizacijske in družbeno-politične sposobnosti za delo, ki ga opravljajo.
Posebno skrb bi morali posvetiti delu učiteljskih zborov na študijskih sestankih in de-
lovnih organizacijskih konferencah. Ti dve obliki naj bosta ločeni. Razredni in predmetni aktivi so bili uspešni, saj so primerni predvsem za strokovni napredek učiteljev.
Svobodne dejavnosti učencev so bile ponekod dobro razvite, drugod slabše. Manjka enotni koncept za delo in načrtnost v razvoju raznih oblik po naprej izdelanih sociogramih in po interesnih željah učencev. V preteklem šolsem letu je 11 šol organiziralo proizvodno delo, ki je trajalo 2 do 6 dni. Povsod so bili doseženi lepi uspehi, gospodarske organizacije pa so pokazale veliko razumevanje pri organizaciji proizvodnega dela. Bilo bi prav, da bi tudi ostale šole uvedle proizvodno delo, kot stalno vzgojno obliko.
Da bi bila na osnovnih šolah zasedba popolna po številu in izobrazbi, bi potrebovali v soboški občini 195 učiteljev in 161 predmetnih učiteljev.' Sedaj nima 104 učnih moči primerne kvalifikacije za pouk na višji stopnji osnovne šole, po izobrazbi primanjkuje 141 predmetnih učiteljev, če pa ne bi upoštevali kvalifikacij, pa v občini manjka le 37 prosvetnih delavcev. Okrog 120 učiteljev študira na predmetnih skupinah na Pedagoški akademiji v Mariboru in 17 na skupini za razredni pouk. Vendar bo le nekaj končalo študije v tem letu, večji del šele naslednje leto ali pa kasneje. Tem izrednim študentom bi bilo potrebno izboljšati materialne pogoje, z manjšo obremenitvijo na jim omogočiti, da bi lahko izredni študij čimprej končali.
—ič
Bela Jalšovec portretira Cvetka Golarja
NA OBISKU PRI BELI JALŠOVCU
Pesnikova podoba v glini
Najraje portretira, mi je rekel. Ko sem opazoval, kako s prsti vešče obdeluje glino, sem res imel občutek, da mu ne manjka sposobnosti. »Tole sem napravil v pičlih dveh urah,« je pokazal na glavo, ki je stala na podstavku.
Cvetko Golar, znani pesnik Prlekije, ki se je pred vročim
dnem zatekel v senco pod brajdo ob svoji hiši v Ljutomeru, naju je z zanimanjem opazoval. Živahni temperament, ki ga razodevajo njegove pesmi, ga po vsem videzu kljub njegovim visokim letom ni zapustil. Bela Jalšovec je s pogledi begal od portretirančevega obraza do grobe iz-
delane figure pred sabo in prenašal poteze z živega obličja na vdajajočo se materijo. Mislil sem na Golarjevo poezijo, ki je v nekem pogledu tudi njegov avtoportret, in mislil sem prav tako na možnost, da na drugačen način in preko drugačnih izraznih sredstev zdaj nastaja spet portret iste osebnosti.
Kdor ve samo, da je Bela Jalšovec profesor na ljutomerski gimnaziji, bi se najbrž pošteno začudil, ako bi znenada zagledal, kako vneto in ustvarjajoče gnete dobro filovsko glino. Toda za vse druge,  ki ga vsaj nekoliko poznajo, je njegova amaterska strast  do te vrste likovne ustvarjalnosti že znana zadeva. Bela Jalšovec, doma iz Turnišča, se res že od mladih nog ukvarja s kiparstvom. Po končam gimnaziji se je hotel vpisati na akademijo za likovno umetnost, vendar ga je življenje potegnilo v drugačno smer. Kljub vsemu pa slej ko prej goji ljubezen do svojega samouškega kiparstva. Pripravlja samostojno razstavo, kar mu bo po njegovih upih morda omogočilo vstop v društvo slovenskih likovnikov. Če bo vložil napore, ki ne zahtevajo samo amaterja, ampak , tudi celega, pravega ustvarjalca, mu to za gotovo uspe.
Drago Grah
GORNJA RADGONA:
Stari »spital« restavrirajo
Več sto let staro poslopje nasproti bivše osnovne, sedanje posebne šole, je bilo predmet večletnega razgovora. Ali naj se razpadajoča zgradba, ki spada kot zgodovinski o-
stanek pod spomeniško varstvo, ker stoji ob močnem prometnem vozlišču podre, ker po mnenju nekaterih nima kdove kakšne vrednosti, ali pa naj se vendar obnovi, ker v takem stanju ne spada več na mesto. Končno so se občani le odločili, da bodo s pomočjo dotacije občinske skupščine poslopje obnovili in tako bo občinska organizacija zveze borcev dobila prostore za ureditev svojega muzeja.
Zgradba izvira iz leta 1363. Prvotno je bil tu nek dvorec sekovske škofije, ki je prihajal tekom let v last razne cerkvene in posvetne gosposke. Tik pred svetovno vojno je služila hiša za bolnico in za onemogle, odtod tudi ime »birgeršpital«, kakor pravijo tej hiši gornjeradgončani. Po prvi svetovni vojni sta bila notri en razred osnovne šole in mlečna kuhinja, nazadnje pa je dvorano uporabljala mladina.
Znotraj poslopja so v kleti in pritličju zelo lepe arkade. V dvorani so svoj čas zelo radi nastopili razni pevski zbori, ker je le-ta nenavadno akustična. Tekom stoletij se je poslopje zaradi nanešenega materiala zlasti na gornjem koncu močno zasipalo. Zato bo treba zgradbo na tem mestu za več kot en meter odkopati. S tem bosta poslopje in dohod dobila prvotno lice. Značilnost zgradbe je zelo strmo ostrešje z zelo zapleteno in edinstveno konstrukcijo v Sloveniji. Ta strma streha daje zgradbi nenavaden izgled. Razen zgradbe, ki je dajala 10-letja videz zapuščenosti in do neke mere brezbrižnosti, bodo uredili tudi okolico, ki bo nudila turistom na tem mestu, v nasprotju s sedanjim, prav prijeten vtis. Znotraj bodo razen muzeja NOB, še prostori za arhiv ter stanovanje za oskrbnika. Obnovitvena dela potekajo v redu in bodo v kratkem končana.
IKA
ZA IZOBRAŽEVANJE V »MURI«
Predvidenih 22 milijonov
Glede na perspektivni plan podjetja je izobraževalni center pri »Muri«, ki je bil registriran koncem leta 1960, vsa leta skrbel za sprejemanje in izobraževanje mladih delavcev.
Sistem izobraževanja za novo sprejete delavce se je pokazal kot uspešen, ker je na teh tečajih, ki trajajo po 3 mesece, program razdeljen na praktičen in teoretičen del. Tako se mladi istočasno izobražujejo ne samo kot delavci, temveč tudi kot bodoči upravljalci v podjetju. Na tečajih je poudarek na praktičnem delu. Razmerje v procentih med praktičnim in teoretičnim delom je 80:20 v korist praktičnemu delu.
Center deluje kot samostojen in ima na razpolago učil-
nico in delavnico praktičnega pouka. Razen tega, da se izobražujejo novi delavci, center organizira seminarje za organe upravljanja, za vodstveni kader v proizvodnji in druge oblike izobraževanja. Do sedaj se je v centru izobraževalo okrog 500 ljudi.
V letu 1961 je imel center na razpolago 3 milijone dinarjev za svoje delovanje. V letošnjem letu pa ima predvidenih 22 milijonov. Za letošnje leto je bilo predvidenih 300 novih delavcev, od teh je bilo do sedaj sprejetih 100.
Investicije v šolstvu bi morali še povečati
Upravni odbor sklada za šolstvo pri občinski skupščini Murska Sobota je spomladi letos razpolagal skupno s 782 milijoni dinarjev sredstev za potrebe šolstva. 671 milijonov je bilo namenjenih za osnovno dejavnost šol, 103 milijone za investicije, ostanek pa za operativno rezervo.
Večji del teh sredstev je dala občinska skupščina Murska Sobota in sicer 633 milijonov, medtem ko ostalo predstavljajo sredstva okrajne skupščine in sredstva, ki jih dajejo pomurske občine za sofinanciranje srednjih in poklicnih šol ter zavoda za prosvetno pedagoško službo.
Po posebej določenih kriterijih so bila sredstva razdelje-
na med šole, katerih delovni kolektivi so potem v soglasju s šolskimi odbori sredstva delili za osebne in materialne izdatke. Razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki v občini znaša v povprečju 84:16 v korist sredstev za osebne izdatke in je to razmerje zadovoljivo. Nedavno je občinska skupščina povečala šolam sredstva za osnovno de-
javnost še za 40 milijonov s ciljem, da se osebni dohodki zaposlenih prosvetnih delavcev približajo višini osebnih dohodkov zaposlenih v drugih službah z enako izobrazbo. Tako so sedaj najnižji o-sebni dohodki prosvetnih delavcev v občini 35 tisoč dinarjev, ob najnovejšem zvišanju cen pa je občinska skupščina namenila še 8 milijonov dinarjev.
S sredstvi za investicije se nadaljuje gradnja osnovne šole III v Murski Soboti, šole v Pertoči, otroškega vrtca v Domanjševcih, z okrajnim in republiškim posojilom pa gradijo osnovne šole v Križevcih. Kljub tako živahni investicijski dejavnosti pa bodo v prihodnje potrebna v šolstvu še večja investicijska vlaganja, če hočemo zaustaviti zaostajanje šolstva za razvojem gospodarstva. Ne gre namreč samo za gradnjo novih šolskih kapacitet, ki so prepotrebne, če hočemo odpraviti večizmenski pouk, ampak je potrebno precej sredstev nameniti tudi za popravilo že obstoječih šolskih prostorov in zgradb, za gradnjo varstvenih ustanov, opremo itd... Potrebe so takšne, da tudi trikratno investicijsko vlaganje v te namene v prihodnje ne bi bilo preveč.
Soboški grad pod novo streho
Poslopje, ki ga zdaj upravlja in vzdržuje Pokrajinski muzej v M. Soboti, so pred kratkim začeli prekrivati. Letos bodo končali z deli na njegovi severni strani. Ostali trakti pa pridejo potem na vrsto, tako da bo najkasneje v treh letih vsa zgradba pod novo streho. V istem razdobju pa bodo morda opravili tudi vsa ostala dela, kar pomeni, da bo grad na zunaj dobil lepo urejno podobo, znotraj pa bo prenovljen tako, kakor to zahteva ureditev muzejskega gradiva.
Precejšnji del arkad na dvoriščni strani so že pred dav-
nimi leti zazidali, kar poslopju maliči enotno arhitektonsko podobo. Kazalo bi, da tiste predele pročelja spet prezidajo, v prvotnem smislu, vendar pa sta se svet muzeja in uprava odločila, da v tem pogledu ostane vse, kakor je. Stroški bi bili namreč spričo premajhne kulturno zgodovinske vrednosti arkad preveliki.
Sredstva za restavracijo muzeja sta prispevala muzej sam in pa republika. Nekaj sredstev je priteklo tudi iz skladov stanovanjske skupnosti.
Drago Grah
Del portala soboškega gradu
V hudem vetru stojim na palubi, razburjen in vznemirjen kot mladenič na prvem potovanju. Devet milj na uro vozi naš mali parnik skozi senjski kanal. Siv smolast dim iz dimnika se vali nizko nad palubo. Edini galeb, ki požrešno kroži nad nami, se od časa do časa spusti na steklene valove.
Potujem na Krk, med potomce starih hrvaških plemen: Donjajev, Šubičev, Tugomirčičev in Čudomirčičev, ki že 6 stoletij naprej na tem otoku gojijo ovce, stiskajo olive in pijejo močno vino.
Prijatelj mi je pisal: Pridi k meni na Baško, našel boš čuda. Slišal sem, da v samostanu Košljun hranijo Heglova pisma.
Heglova pisma? Tema za  majhen podvig.
Stroji na ladji ropotajo. Serijska burja nam udarja v bok. Mrzlo je. V ladijski res-
tavraciji pa prijetno diši.
Nič ni bolj napornega za človeka, kot če potuje sam. Iz Baške sem se napotil proti Panatu. Petnajst kilometrov hoda, pa nikjer žive duše. Še nebo je prazno. Samo sonce in veter. Cesta je bela in prašna. Tišina.
Čutila so mi ohromela, le noge še čutim. Razmišljam, kaj prav zaprav vem o Heglu. Hegel, največji filozof po Aristotelu, a pred Marxom. Najbolj učena glava svojega časa. Genijalen raziskovalec, idealist, najboljši predstavnik nemške klasične filozofije.
Veter je prenehal in ne divja več po kamnitem polju Sonce peče, da mi bo zdaj zdaj prepražilo možgane. V podzavesti se mi zabliska kak stavek filozofije: Hegel... triada ... teza ... antiteza ... sinteza ... poezija ... negacija. Toda res zanimivo, da je Hegel ravno pisal na Jadranu.
Pesek pod nogami škriplje. Tri drobne mušice me vztrajno spremljajo ter pikajo v go- li hrbet. Ozrem se. Da, res so tri. Triada.
Naproti mi pride kmetica. Na glavi nosi košaro suhih fig, že od daleč me vabi.
— Šnjor, šnjor, kupite fige. . .!
Še pokrivala ne bi vzdržalin
IZ POČITNIŠKE BELEŽNICE
HEGEL NA JADRANU
na glavi v tej vročini, si mislim, ta ženica pa nosi polno košaro fig. Spet se vrnem k Heglu; kaj je že bilo tisto s triadami?
Nad Baško vidim sedaj že vso naravno obliko triad: fige, trto in oljke. In pot se zopet vzpenja na grič: morje, kamen sonce.
Poldan, Punat. Največje mesto na Krku, pa vseeno le vas. V zalivu leži kot zelen dragulj majhen otoček. To je Košljun, neke vrste severni Pernast. Noge mi kar letijo po griču navzdol.
Ob obali sedem jadrnic, prevažajo potnike na otok. Moji sopotniki: trije bradači sila predrzne koze, ki mi
smukajo časopis iz žepa. Le do kod še te triade.
Menih me je mirno poslušal in se igral z molkom, nato me pa povabil s seboj. Bil sem nestrpen. Ali bom videl Heglova pisma ali ne? V velikanski knjižnici, ki jo vsi imenujejo muzej, mi je pripovedoval zgodovino Košljuna.
Košljun je majhen otok, okrogel kot peč, porastel z borovci, črnim hrastom in jesenovcem. Človek ga lahko obhodi v dobre pol ure. Bil je last bogatega rimskega patricija iz Kurikte,. Na njem so tudi našli grobova dveh rimskih matron (sekutura binosta).
Ivan Frankopanov je pričel na Košljunu graditi samostan njegova hči Katarina, ki je bila poročena v Benetkah, pa je zapustila otoku in samostanu 1000 zlatih dukatov, da ga dogradijo in njo pokopljejo na tem otoku. Pokopali so jo v cerkvi svetega Hieronina. Štiri stoletja se nihče ni dotaknil njenega groba. Toda 1920 leta so prišli italijanski vojaki in zahtevali od redovnikov skrito orožje. Niso ga našli, zato so zahtevali, da se odpre Katarinin grob, ker so upali, da bodo našli vsaj zlati nakit. Toda bogata kneginja je raz-
padla v prah, ko je prišla v dotik z zrakom. Kakšno maščevanje potomcem beneških vojakov, ki so se s prevaro polastili imetja Frankopanov.
Poslušam to burno zgodovino in si ogledujem arhitekturo, v kateri se prepleta gotika in barok, in ves čas mislim, kdaj mi bo začel pripopovedovati o pismih,
Kar gorim od nestrpnosti, ko mi začne frater razkazovati stare latinske spise.
Nisem več vzdržal.
Prosim, povejte mi kaj je s Heglovimi pismi?
— Eh, teh pa ni pri nas, zglasiti se morate pri frančiškanskem samostanu na Hvaru. Tam hranijo črnilnik iz. tolčenega bakra, Heglov dar Marojeviču.
Razočaran sem zamomljal skozi zobe, kar se verjetno ni spodobilo za tisti kraj. Frater pa se mi je nasmehnil in mi odprl vrata.
POMURSKI VESTNIK, 20. avgusta 1964

3
KRAJEVNA SKUPNOST RADGONA:
Velike potrebe malo-denarja
Krajevna skupnost Radgona sodi med največje v Pomurju, saj obsega poleg Radgone še Črešnjevce, Zbigovce, Lomanoše, Plitvički vrh, Mele, Police, Orehovce, Spodnjo Ščavnico, Zagajski vrh in Podgrad. Razen Radgone in dveh treh krajev so to izključno kraji, ki leže v hribovitem predelu in razumljivo je, da je tu naj večja naloga krajevne skupnosti urejanje cest in potov. V mnogih vaseh so v
GORNJA RADGONA
ta namen uvedli krajevni samoprispevek, da bi tako nekoliko laže zadostili vsem potrebam.
Dotacija občinske skupščine za potrebe krajevne skupnosti znaša letos nekaj manj kot 12 milijonov dinarjev. Od teh so namenili 500 tisoč za popravilo cest v Noričkem vrhu in v Policah, Spodnji Ščavnici 200 tisoč, nekaj sredstev pa tudi ostalim vasem, ko so v radgonski krajevni skup-
nosti. Za potrebe Radgone same bodo porabili okrog 5 milijonov dinarjev, kar je na videz veliko, če pa upoštevamo potrebe, pa to niti ne zadostuje za redno vzdrževanje obstoječih objektov, za katere skrbi krajevna skupnost. Predsednik krajevne skupnosti Feliks Neuvirt je v razgovoru o problemih krajevne skupnosti dejal, da bo potrebno v bodoče dati krajevni skupnosti vendarle še nekoliko več sredstev, saj so potrebe prav tako velike: urediti bi bilo potrebno cesto na grad, cesto in nasad na dirkališče, otroško igrišče, ki je sedaj precej skromno, dočim sta vzdrževanje ulic in javna razsvetljava nenasitna jama.
V krajevni skupnosti razpravljajo tudi o tem, da bi uredili v Crešnjevcih kopališče. Temu posamezniki sicer ugovarjajo, češ, saj je kopališče v Radencih pa tudi pri Negovi. Toda tako prvo, predvsem pa drugo je dosegljivo le občanom, ki so si lahko omislili fička ali kaj podobnega. Novo kopališče bi v glavnem uredili s približno 7 ali 8 milijoni dinarjev. Načrte za kopališče že imajo.
Predvsem denarne kazni
Lani je sprejel sodnik za prekrške s področja radgonske občine 1.749 upravno kazenskih predlogov. Največ, 595 prekrškov se nanaša na kršitev javnega reda in miru. Vendar je ugotovljeno, da ti prekrški iz leta v leto upadajo, saj jih v mnogih primerih rešijo že poravnalni sveti. Še bolj pa se bodo zmanjšali, ko opite osebe ne bodo dobile alkoholnih pijač, saj je znano, da so ti prekrški storjeni, v večina primerih, v opitem stanju. Tudi pri mladoletnikih je številka kaznovanih dejanj padla od 40 na 29 prestopkov.
Cestno prometnih prekrškov, pri katerih je mnogokrat vzrok nezadostno poznavanje prometnih predpis., vinjenost itd., je bilo 568, dočim je bilo 96 prekrškov iz gospodorskega področja. Tu je šlo za opuščanje škropljenja sadnega drevja, črne zakole in črno
LETOS 20 NOVIH
STANOVANJ
Dela pri gradnji novih stanovanj v Beltincih gredo h kraju. Dva bloka z osmimi stanovanji, ki jih gradi gradbeno podjetje Pomurje, investitor pa je KIK Pomurka, sta v zaključni fazi. Predvidevajo, da se bodo že ta teden vselili člani kolektiva delovišča v Beltincih.
Poleg tega še s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada gradijo dvanajst stanovanjski blok, ki bo končan do 1. novembra.
krčmarjenje in podobno, nekaj staršev pa je bilo kaznovanih zaradi nerednega pošiljanja otrok v šolo. Sanitarne predpise je kršilo 22 državljanov, 71 pa predpise o narodni obrambi. V večina primerih so bile za prestopke izrečene denarne kazni, zaporna kazen le v petih primerih. Znesek denarnih kazni je znašal v preteklem letu nad 3 milijone dinarjev.	IKA
PROBLEM VREDEN PREMISLEKA
Slabe perspektive filovskih lončarjev
Lončarstvo v Filovcih, katerega začetek sega v minulo stoletje, je na zatonu svoje tako lepe in tako perspektivne poti, kot se mu je kazala v zadnjem času. V vasi je sedaj le 7 lončarjev, ki še aktivno delajo, vendar bodo tudi ti še v letošnjem letu opustili to obrt, ker je namreč obdavčenje te obrti tako veliko, da se jim več ne izplača.
V prvih desetletjih tega stoletja je bil lončar skorajda pri vsaki drugi hiši, to število se je pa zmanjšalo po drugi svetovni vojni, ko so se združili v tako imenovano »Lončarsko zadrugo«, ki je imela vključenih nekaj čez 30 lončarjev. Ta številka se je pa v zadnjem času tako zmanjšala, da je v vasi komaj 7 lončarjev.
Do nedavnega je bilo vse v redu, veliko povpraševanje po njihovih izdelkih — tudi sedaj je še neprimerno večje, kot je bilo prej — vendar se
je vsa lončarska politika sedaj spremenila, saj so njihovi prometni davki tako veliki, da se sploh ne izplača opravljati te obrti. Iz tega razloga bi o tako velikem prometnem davku kazalo temeljiteje spregovoriti. V vasi ni nobenega mladega človeka, ki bi ga veselil ta poklic in tudi nobenega vajenca. V zadnjem času se lončarji prepogosto pritožujejo, da se je davek prehitro dvignil, medtem ko so cene njihovim izdelkom ostale neizpremenjene. Drugo nerešeno vprašanje je prodaja izdelkov po znatno višjih cenah, kot jih imajo pri proizvajalcu. Naj navedemo le primer: velika amfora stane pri lončarju 900 ali 1000 dinarjev, medtem ko v Ljubljani in Zagrebu 2500 do 3000 dinarjev.
Lončarski izdelki so postali v zadnjem času prav zaželjeni in obvezni spominčki turistov, kot domačih tako tujih. Lončarstvo ima torej lepe perspektive v bodoče, vendar pa na drugi strani lončarji z dosedanjimi cenami niso zadovoljni, ker si na njihov račun ustvarjajo razna podjetja velike dobičke.
Ob koncu še mnenje lončarjev: »Zaradi tako velikih davkov, ki se gibljejo med 160.000 in 320.000 din letno, res ni mogoče več primemo živeti, če upoštevamo, da je od decembra do marca, ko je zima,
lončarstvo prisiljeno, da nekaj časa preneha z življenjem. Na drugi strani pa cene vsemu ostalemu, kar rabimo pri delu, odgline, barv in podobno, stalno in neprimerno naraščajo.«
Zato bi kazalo o teh objektivnih vzrokih širše razpravljati in ukreniti vse potrebno, da se ohrani ta domača keramika še vnaprej.
T. Casar
To in ono iz Moščanec
Pred nedavnim je Gasilsko društvo Moščanci slavilo 40-letnico svojega obstoja. Na svečanosti so se zbrala skoraj vsa gasilska društva tega sektorja. Ob tej priliki so položili venec na grobove preminulih članov, štiri člane pa so odlikovali za 40 letno aktivno delo v društvu. Pripravili so tudi lep kulturni spored in prebrali kroniko društva, v kateri so prikazali delo društva v preteklih 40 letih.
Dramska skupina mladinskega aktiva Moščanci je končala gostovanja s komedijo v treh dejanjih »Zaradi stanovanja«. Igro so uprizorili štirikrat. Predstavi v Adrijancih
in doma sta izredno uspeli, medtem ko v Šalamencih in Kuštanovcih ni bilo pričakovanega obiska.
Na seji mladinskega aktiva, ki je bil v petek, so mladinci sprejeli tromesečni program dela. Sklenili so, da bodo prebelili sobo, ki jo istočasno z njimi uporabljajo ostale organizacije, organizirali bodo izlet na Bukovniško jezero in obiskali kokošjo farmo v Petrovcih. Mladi so željni naštudirati še kako igro in večjo pozornost posvetiti športnemu delovanju. To zadnje pa predvsem zato, ker imajo na razpolago rekvizite in igrišče.	-do-
Lončar pri delu
Izvir v Sp. Ščavnici
Na zadnji seji občinske skupščine Gornja Radgona so med drugim sklenili, da je ureditev slatinskega vrelca v Spodnji Ščavnici nujna. Podobnih vrelcev je na področju radgonske občine več, vendar je izvir v Sp. Ščavnici eden najpomembnejših in ker okoliški prebivalci slatino iz tega vrelca vedno bolj uporabljajo, je iz zdravstvenih razlogov nujno, da se vrelec uredi. Potrebna sredstva za ureditev bo prispevala občinska skupčšina, delno pa tudi vaščani Sp. Ščavnice.
Foto: J. Šabjan
V LOVIŠČIH PRED LOVNO SEZONO
Več fazanov in jerebic
Jesen se bliža, s tem tudi čas, ko v Pomurju beležimo vrsto let nazaj večji dotok domačih in tujih turistov. V prvi vrsti vabijo ljubitelje lovskega športa prostrana lovišča, v katerih je dovolj divjadi in zato obilen lov ni redkost.
Od divjadi je največ fazanov, jerebic je bilo v preteklih letih več. Hude zime v zadnjih dveh letih so pokončale precejšnje število jere-
bic, tako da jih je lansko jesen ostalo le okrog 500. Modema kmetijska proizvodnja in mentaliteta kmečkega prebivalstva, hude zime in drugi faktorji so vzrok neprestanega padanja prirodnega staleža divjadi. Zaradi omenjenih vzrokov je bilo potrebno, da se je začelo z umetno vzrejo fazanov.
Že nekaj let uspešno posluje zavod za gojitev divjadi »Fazan« v Beltincih, ki vzreja fazane za domače in tuje potrebe. V letošnjem letu imajo v načrtu vzrediti 22.000 fazanov z desetimi tedni starosti in 1500 jerebic. To bi bila dokončna zmogljivost tega obrata in bo v perspektivi zadostila potrebam. Zaradi povečane proizvodnje so v letošnjem letu razširili prostore za trideset letnih izpustov in petnajst električnih umetnih kokelj. Skupna kapaciteta znaša 120 letnih izpustov ter 50 električnih kokelj. Poleg tega so letos prvič uvedli sistem valjenja z inkubatorji, pri katerih računajo, da bo procent
izvaljenih okrog 80, kar je približno za 20 procentov boljše od dosedanjega povprečja.
Na svojem delovnem mestu se strokovno osebje srečuje s problemi. Eden od glavnih je nepravilna prehrana, s čimer grozi nevarnost, da v 8 tednih starosti nastopi kanibalizem, to je pomanjkanje argenina v hrani. Razne vzrejne bolezni se pojavljajo v vlažnih dneh, a posledica tega je nekaj poginov. Fazane gojijo za domača lovišča, poleg tega pa jih prodajajo tudi ostalim lovskim družinam v Sloveniji in Hrvatski.
Obrat ima v načrtu umetno vzrejo jerebic. Prva jajca bodo uvozili iz inozemstva. Proces vzreje je težavnejši, ker jerebica živi v monogamiji, medtem ko fazan v poligamiji. Nekateri poizkusi pri nas v Jugoslaviji niso dah vidnih uspehov.
Direktor zavoda inženir Gergar meni, da bi bilo potrebno jerebice, ki jih bo letošnjo jesen okrog 1500, v zimskem času poloviti in zaščititi pred neugodnimi vremenskimi prilikami. Spomladi, ko se prične sneg taliti, pa bi jih zopet izpustili na prostost in tako zmanjšali pogine.
KAKO JE Z LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO:
Več turistov kot lani
V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v Pomurju zabeleženih 6242 prehodov s tujimi potnimi listi. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo v istem obdobju le 4367 prehodov, se je obisk tujih turistov povečal za 50 odst. Zanimivo pa je, da se je število prehodov motornih vozil povečalo od lanskih 1340 na letošnjih 2603, torej kar za 94 odstotkov.
V	zvezi s povečanjem števila maloobmejnih prehodov pa preseneča dejstvo, da se je število prehodov v Gornji Radgoni zmanjšalo od 30.000 v preteklem letu na 23.712 prehodov letos, kar je za 20 odst. manj.
V	najbolj obiskani turistični točki Pomurja, v Slatina Radencih, se je v prvih šestih mesecih povečalo število obiskov domačih turistov za 21 odst., dočim je obisk tujih turistov narastel v primerjavi z lanskim letom za 51 odst. Z otvoritvijo novega zdraviliškega doma in z izselitvijo go-
stinske šole se bodo kapacitete Sl. Radenec še povečale. Zato je pričakovati, da bo število turistov še naraslo. Trenutno so Radenci popolnoma zasedeni.
Podoben porast števila obiskov domačih in tujih turistov je zabeležen tudi v Murski Soboti. V prvih petih mesecih letošnjega leta, se je v Murski Soboti število prenočitev domačih in tujih turistov povečalo za 31 odst., tujih pa za 191 odst. Povečanje prometa, ki ga predvideva 7 letni plan z 9,9 odst. porastom letno, bo v soboški občini izpolnjeno po vsej verjetnosti že letos.
Moravci, nova turistična točka Pomurja, ima dnevno 80 gostov na zdravljenju. Z nekaj novimi prenočišči pa se je to število še povečalo.
Omembe vredno je tudi to, da od tujih državljanov obiščejo Pomurje največ Italijani.
E. KERČMAR
BUKOVNIŠKO JEZERO — GOJIŠČE RIB
Bukovniško jezero, ki ga večji del poznamo le kot lepo izletniško točko ter kraj za prijeten počitek in kopanje pa ima tudi drugo koristno plat medalje. Je namreč izredno primerno za gojenje rib, zlasti tistih, ki se zadržujejo v mirnih jezerskih vodah. Tega se dobro zaveda tudi lendavska ribiška družina, ki je pred dobrim letom in pol v tem jezeru nasadila okoli 6 tisoč kosov ribjega zaroda
Pred nekaj dnevi pa so člani te ribiške družine ugotavljali ribji prirastek, s katerim so vsaj po grobi oceni, izredno zadovoljni. »Še nekaj tak dobrih let...«, se zadovoljno nasmihajo ribiči, ki se jim trud in vložena sredstva sedaj, bogato, obrestujejo.
V senci negovskih gozdov
Temni gozdovi ob Negovskem jezeru vabijo v svoje sence. Na sliki: lovska koča ob jezeru.
Ne zaradi poletja, ko pač radi govorimo o turizmu, pač pa bolj posredno, sem ugotavljal, ko sem se vračal iz Kunove, da bom napisal nekaj, kar bo vseeno v zvezi s turizmom, čeprav sem se tistega vročega popoldneva pogovarjal z Borisom Žurmanom, gozdarjem negovskega
gozdnega revirja, ki obsega okrog 340 hektarov lepega in po svoje zanimivega gozda. Zanimivega zaradi sestava: v pomurskih gozdovih namreč ni najti mecesna, ki so ga tukaj pred stoletji umetno zasadili, danes pa se sam tudi naravno obnavlja.
Boris Žurman je logar v Ne-
govi že 11 let. Dobro pozna svoj revir. O macesnu v negovskih gozdovih sodi, da mora biti že precej časa udomačen, saj je ostrešje negovskega gradu, ki je staro po njegovi oceni okrog 300 let, iz macesnovega lesa.
In kaj pravite o kakovosti negovskega macesna?
Čeprav ni točno ugotovljeno kakšen macesen je to, nekateri ga smatrajo za sudetski macesen, mu nikakor ne odrekam vsaj enakih kavlitet kot ostalemu macesnu v Sloveniji. Pohorci na primer trdijo drugače . . . Sicer pa je zemlja okrog Negove izredno ugodna za gojitev macesna. Verjetno so to skrivnost odkrili že takrat, ko so ga prvič zasadili. Na oddelku za gozdarstvo pri agronomski fakulteti v Ljubljani sistematično proučujejo sestoj negovskih gozdov. V zadnjih letih pa so v nižinskem predelu, kjer raste predvsem slaba kisla trava, zasledili 40 hektarov črne jelše. Negovski gozdovi
skrivajo v sebi tu in tam še kakšen, za naše pojme nekoliko nenavadne primerke posameznih dreves. Tako so pred leti podrli jesen, ki je dal okrog 30 kub. metrov lesa (točno številko sem pozabil, podobno imajo tudi ogromen mecesen, in nisem si mogel kaj, da si ne bi ogledal na povabilo tov. Žurmana tudi lepega hrasta, ki se s svojim vitkim in ravnim deblom dviga visoko nad mlajšim gozdom okrog sebe. »Tod okrog je bilo več takih gozdnih velikanov in ko smo jih podrli, smo ugotovili, da imajo na grbi okrog 110 let, kar sicer še ne predstavlja za drevo častitljive starosti, pa vendar!
Razgovor z Žurmanom pa seveda ne bi bil popoln, če ne bi govorila tudi o lovu in divjadi. Te je precej, predvsem srnjadi, manj pa fazanov in zajcev. V goste so dobili tudi jelene in divje svinje, toda za to divjad so negovski gozdovi vendarle premajhni. Seveda ima tov. Žurman svoje
mnenje tudi o lovnem turizmu. Sodi, da je okoliš negovske lovske družine premajhen za intenzivno vzgojo divjadi v smislu lovnega turizma.
Ko sem si kasneje na logarjevo pobudo ogledal nekatere dele gozda, se skoraj nisem mogel načuditi lepim gozdnim cestam, ki so speljane križem po gozdovih. Kaj traktor, celo avto je lepo tekel po udelanem cestišču!
Moram priznati, da sem videl ob ogledovanju negovskih gozdov kot laik bolj prozaično plat — drva! Tov. Žurman — naj mi to ugotovitev ne zameri — je videl v svojem gozdu vse kaj več. In verjamem, da je tudi med turisti, ki vse pogosteje zahajajo k negovskemu jezeru, tudi nekaj takih, ki vidijo v lepem gozdu kaj več kot samo senco in drva. Zakaj jih tedaj ne bi opozorili, če govorimo o turizmu, tudi na to plat prirodne lepote negovske okolice.
4
POMURSKI VESTNIK, 20. avgusta 1964
TOMBOLA
6. SEPTEMBRA 1964 OB 14. URI NA SOBOŠKEM SEJMIŠČU
VELIKA TRADICIONALNA
Nogometnega kluba »SOBOTA«
Glavni dobitek 1.000000 din
Vrednost ostalih 19 dobitkov:
NADALJNJI MILIJON DINARJEV
Vrednost manjših dobitkov nad 700 tisoč dinarjev
Graditeljem družinskih stanovanj!
Komisija občinskega Sklada za stanovanjsko izgradnjo Murska Sobota razpisuje po 9. členu Zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/1963 ter po 14. in 15. členu Odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 36/1963).
NATEČAJ
za pridobitev pravice do uporabe mestnih zemljišč za zidanje stanovanjskih hiš.
1.	Za zidanje družinskih stanovanjskih hiš in sicer:
—	18 hiš v treh vrstnih enotah
—	5 hiš v enotah dvojčkov
razpisuje 23 gradbenih zemljišč v družbeni lastnini v k. o. Murska Sobota — med Cankarjevo, Trstenjakovo, Kuharjevo in Mladinsko ulico.
Parcele za hiše v treh vrstnih enotah so označene s parcelno št. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in 24; parcele za dvojčke s št. 3, 7, 11, 12 in 17.
2.	Odškodnina za 1 m² mestnega zemljišča znaša 200 din in
jo je potrebno plačati naenkrat ob podpisu pogodbe o oddaji mestnega zemljišča v uporabo.
3.	Rok za začetek gradnje je v treh mesecih od dneva sklenitve pogodbe o oddaji mestnega zemljišča v uporabo, rok za dograditev stanovanjske hiše pa v treh letih od dneva sklenitve pogodbe.
4.	Varščina znaša 10% od vsote, ki je seštevek odškodnine in komunalnega prispevka in sicer:
a) za hiše v treh vrstnih enotah	33.000 din
a) za hiše v enotah dvojčkov	48.000 din
Varščino je treba nakazati na tekoči račun komunalnega sklada št. 605-11-681-10-3 in ponudbi priložiti potrdilo o vplačilu.
Varščina bo vrnjena ponudnikom, ki na natečaju ne bodo uspeli, v roku 8 dni po pravomočnosti negativne odločbe, sicer bo vračunana v znesek komunalnega prispevka pri zadnjem obroku plačila. Varščina zapade v vseh primerih, ko ponudnik ne zadosti pogojem, ki jih je sprejel z natečajem oziroma s sklenjeno pogodbo po natečaju.
5.	Začetni komunalni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče znaša 30% od celotnega zneska in zapade v plačilo ob sklenitvi pogodbe o uporabi zemljišča, osta-
la dva obroka pa: 30 % v letu 1965, ostalih 40 % pa v letu 1966, računajoč razmak plačil na eno leto.
Komunalni prispevek znaša 1.441 din po m² gradbenega zemljišča in ga je plačati na tekoči račun sklada.
6.	Če se v roku ne začne ali ne dokonča gradnja, varščina zapade, pogodba o oddaji parcele je razveljavljena in pacela bo oddana drugemu ponudniku.
7.	Če investitor ne dokonča poslopja in se vanj ne vseli do roka, ki je določen pod točko 3 tega natečaja, sklad za stanovanjsko izgradnjo prevzame pravico do uporabe zemljišča in nedograjene hiše s tem, da investitorju izplača vložena sredstva na račun gradbene parcele, komunalnega prispevka in 80% od ocenjene vrednosti poslopja.
8.	Pri družbenih pravnih osebah bo stanovanjski sklad v primerih, če bi prišel uporabnik zemljišča pod prisilno uporabo, v redno ali prisilno likvidacijo, ravnal v sladu z veljavnimi predpisi o prisilni upravi, redni ali prisilni likvidaciji in enakimi gornjimi plačilnimi pogoji.
9.	Sklad za stanovanjsko izgradnjo bo uredil na svoje stroške kanalizacijo in električno omrežje le z zunanjih priključkov do konca leta 1965, cestišče pa v roku enega leta po dograditvi vseh objektov.
10.	Sklad za stanovanjsko izgradnjo zagotavlja vsem interesentom posojila iz sklada in sicer za vrstne hiše do din 2,800.000 in za dvojčke do din 3,500.000 s tem, da lahko koristijo 75% kredita, ko bodo razpolagali z vso potrebno dokumentacijo, ostalih 25 % pa za dokončano ureditev poslopja vštevši ureditev fasade.
11.	Interesenti morajo vložiti ponudbe, v katerih je potrebno navesti točno številko parcele, pri Skupščini Murska Sobota (vložišče) v zapečatnem ovitku z vidno oznako »Natečaj — parcela« najkasneje do 15. septembra 1964. O ponudbi bo odločil upravni odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo z odločbo.
Kot najugodnejši ponudniki bodo interesenti, ki:
a)	bodo plačali komunalni prispevek v krajšem roku;
b)	bodo na podlagi podane izjave zaprosili za kredit v manjšem znesku, kot je navedeno v ponudbi občinskega stanovanjske sklada;
c)	bodo v krajšem roku dokončali gradnjo hiše, vključno z ureditvijo fasade.
12.	Grafične in ostale podatke o natečaju dobite v prostorih Skupščine občine Murska Sobota — pri tajniku Sklada za stanovanjsko izgradnjo, II. nadstropje, soba št. 17.
Pomurski tisk: NOVA SODELAVCA
Komisija za kadre in delovna razmerja ČZP »POMURSKI TISK« MURSKA SOBOTA razpisuje dve prosti delovni mesti v delovni enoti — tiskarna.
L ODDELKOVODJE STROJNICE 2. KNJIGOTISKARJA
Pogoj: pod točko 1 visokokvalificirani ali kvalificirani knjigotiskar z dobrim poznavanjem ilustracijskega in barvnega tiska, smisel za sodobno pripravo dela in samostojno vodenje oddelka.
Pod točko 2 kvalificirani knjigotiskar z nekaj let prakse.
Stanovanje za oddelkovodjo po dogovoru.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Pismene prijave z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve pošljite Kadrovsko-socialni službi podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in tragični smrti dragega moža in ljubljenega očeta
Jožeta Horvata
elektromonterja iz Murske Sobote
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, stali nam ob strani v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojniku pred smrtjo nudili prvo pomoč, posebno še dr. Jožetu Bedernjaku iz Lendave, dalje sosedom, njegovim prijateljem in delovnim tovarišem iz podjetja Elektro-Maribor, obratovodjema tov. Kukanji in Murekarju za ganljive poslovilne besede in pomoč, čč. duhovščini in pevcem za sodelovanje na pogrebu.
Murska Sobota, 17. avgusta 1964.
Globoko žalujoča žena Ana z otroci Jožekom, Darinko in Miranom.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega predragega moža, očka, sina, brata, strica, bratranca, tasta, zeta in svaka
        GEZE DEBELAKA
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Vrbnjaku in dr. Kostiču za njuno izredno skrb in prizadevanje pri lajšanju hudih bolečin ter vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Hvala govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu in godbi, ki se je s pretresljivimi akordi poslovila od dragega pokojnika. Iskrena hvala tudi kolektivu Trgovskega podjetja »Merkur«. ki je izkazal pokojniku vso pozornost in pomoč. Hvala vsem, ki so nam v tolažbo izrekli sožalje in z nami sočustvovali, kakor tudi vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem, ki so s cvetjem zasipali pokojnikov grob.
Murska Sobota, 19. avgusta 1964.
Žalujoči: žena, hčerka z možem, mati, bratje z družinami in ostalo sorodstvo.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je pri izpolnjevanju službene dolžnosti tragično preminil
Jože Horvat
VODJA GRADBENE SKUPINE
Marljivega, vestnega in skrbnega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu!	
Ljutomer, 15. avgusta 1964.
ELEKTRO MARIBOR enota za gradnje in montaže Ljutomer
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
FERDINANDA HORVATA
trgovskega pomočnika iz Murske Sobote
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa njegovim stanovskim tovarišem iz Trg. podjetja »Potrošnik« iz Mur. Sobote za poslovilni govor ob odprtem grobu.
Globoko žalujoča žena Gizela, hčerki Darinka z družino in Gizela, sinovi Ferdinand z ženo, Branko, brat iz Gradišča z družino in ostalo sorodstvo.
razno
»KAPELČAN«
v Gornjih Moravcih
V nedeljo 23. avgusta obiščite lep gorički kraj — GORNJE MORAVCE, kjer bo gostilničar JOŽE ŠKRILEC priredil za vas VELIKO PLESNO VESELIO Postreženi boste z mladimi prašiči na ražnju, ocvrtimi piščanci in drugimi specialitetami. Za žejo in okrepčilo pa pristna kapelska vina in brezalkoholne pijače. — Igrali bodo domači fantje.
DELAVSKA UNIVERZA V GORNJI RADGONI
vpisuje odrasle interesente za ekonomsko srednjo šolo, v kateri se bo pričel pouk sredi septembra v Gornji Radgoni.
Prijave sprejema do 31. avgusta 1964 Delavska univerza Gornja Radgona vsak dan od 7. do 14. ure.
Pogoj za vpis: uspešno končana' osemletka, starost nad 18 let.
OSMRTNICA
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL ČLAN KOLEKTIVA
GEZA DEBELAK
RAČUNOVODJA
TRGOVSKEGA PODJETJA »MERKUR« V M. SOBOTI
NAŠEGA DOBREGA TOVARIŠA IN ZVESTEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU!
MURSKA SOBOTA, 18. AVGUSTA 1964.
—	DELOVNI KOLEKTIV
—	SINDIKALNA PODRUŽNICA
—	UPRAVA
TRGOVSKEGA PODJETJA »MERKUR« MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: M. S., Kidričeva 43, gas. dom telefon 21-064 - Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NE v M. Soboti št. 605-11-1-562
POMURSKI VESTNIK, 20. avg. 1964
5
Na ogled vam je nova pošiljka plastičnih mas:
—	TOPLI POD
—	STRAGULA
—	PODOLIT
—	VINILIT PLOŠČE
—	VOŠČENA PLATNA
Vljudo se vam priporoča prodajalna »TEHNOPROMET«
POKALNE NOGOMETNE TEKME
Prekinjena tekma v Soboti
V tekmovanju za jugoslovanski nogmetni pokal je moštvo Sobote pretekli četrtek v Rakičanu premagalo Grafičarja z rezultatom 4:3, v nedeljo pa v Bakovcih domače Bakovce s 3:2 ter tako postalo finalist. Tekma med Puščo in Turniščem, ki je bila odigrana v Murski Soboti, pa je bila pri stanju 2:1 za Puščo (rezultat dosežen v podaljšku) eno minuto pred koncem prekinjena zaradi fizičnega napada gledalcev Pušče na igralce Turnišča.
Ne bi se spuščali vokolnosti nešportnega dejanja gledalcev Pušče,
ker poročila s tekme in pa očevidci govorijo, da za incident ni bilo nobenega vzroka, posebej ne ker je bilo moštvo Pušče eno minuto pred koncem v vodstvu z 2:1 in je bila zmaga že zasigurana. Zato tem bolj grajamo nešportno dejanje gledalcev Pušče, ki so s tem samo oškodovali svoje igralce za zmago, saj je bila tekma registrirana s 3:0 za Turnišče, ki je tako postalo drugi pomurski finnalist.
Posebno žalostno je, ker se je incident dogodil na tako pomembni tekmi, kot je tekmovanje za pokal maršala Tita, katero bi moralo biti vsakemu klubu in igralcu v čast.
NOGOMET V VERŽEJU
Nogometni klub Veržej prireja vsako leto ob ustanovitvi nogometno srečanje »Debeli : Suhi«, katero je bilo tudi prejšnjo nedeljo v Veržeju. Srečanje, ki je bilo tudi precej humoristično, se je končalo neodločeno 3:3, kot veržejski simbol pa jim je tudi tokrat služila »buča«. V predtekmi sta se pomerili moštvi Veržeja in Štrigove, katere rezultat je bil 5:1 za Veržej.
OBČINSKA LIGA LENDAVA
MLADOST PRODIRA PROTI VRHU
S presenetljivo visoko zmago nad PetiŠovci, je moštvo Mladosti najavilo svoj prodor k vrhu. Preseneča tudi drugi zaporedni poraz Hima, ki je v tem kolu pretrpel poraz od dosedaj zadnje uvrščenega moštva Svobode, ki se je s to zmago rešilo neljubega zadnjega mesta. Vodilni moštvi Olimpija in Grančar sta si z nedeljskim uspehom še bolj utrdi1 svoj vodilni položaj, dočim je moštvo Hotize po nedeljskem porazu obstalo na zadnjem mestu.
Rezultati 11. kola:
Olimpija : Hotiza 3:0 Svoboda : Himo 1:0 Mladost : Petišovci 6:0 Zvezda : Graničar : 1:4
REPUBLIŠKO STREL. PRVENSTVO
TURNER NA
DRŽAVNEM PRVENSTVU
Pretiklo nedeljo se je v Ljubljani končalo republiško strelsko prvenstvo z MK in vojaško puško. Prvenstva so se udeležili tudi 4 člani ObSO Murska Sobota: Turner. Bagari, Drvarič in Sušnik. Naši predstavniki so letos dosegli boljše rezultate kot lansko leto in s tem zasedli tudi boljša mesta. Z letošnjim prvenstvom pa je Pomurje dobilo tretjega mojstra strelca Bagari Aleksandra.
REZULTATI:
MK puška proste izbire — trostav:
Ekipa ObSO M. Sobota v sestavi: Bagari, Turner, Drvarič je zasedla 3. mesto s 3109 krogi. Posamezno: Bagari 1046, Turner 1034, Drvarič 1029 od 1200 možnih krogov. Izven konkurence Sušnik 598 krogov.
MK puška proste izbire — olimpijski meč:
Ekipa v sestavi: Drvarič, Bagari, Sušnik je zasedla 3. mesto s 1539 krogi. Posamezno: Drvarič 524, Bagari 523, Sušnik 492 od 600 možnih krogov.
MK puška serijske izdelave — trostav:
Od posameznikov se je najbolj izkazal Turner, ki je dosegel 500 kro-
gov in s tem izpolnil normo za državno prvenstvo. Ostali naši predstavniki so dosegli sledeče rezultate: Bagari 471, Drvarič 454, Sušnik 430 od 600 možnih krogov.
RTV
   Ljubljana
NEDELJA,23. AVGUSTA
8.00 Mladinska radijska igra: Svetislov Ruškuc: Vozel; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 10.00 Se pomnite, tovariši Stanislava Oskredar: Kje si, moja domovina?; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 15.05 — 19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba); 20.00 Manuel de Falla: Plameneča ljubezen (Radijska priredba baleta); 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodija v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči.
PONEDELJEK, 24. AVGUSTA
8.05 Domače viže; 8.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji; 9.00 Za mlade radovedneže; 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabav. glasba; 12.15 KN — Ivan Žontar: Poletna zamenjava matic; 14.05 Glasbeni avtomat; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Zvočni razgledi; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 20.40 Rezervirano za magnetofonski posnetek koncerta z dubrovniškega festivala; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 25. AVGUSTA
8.05	Jugoslovanski pevci popevk;
9.00	Počitniško popotovanje Leopold Suhadolčan: Potovanje slona Jumba — I.; 9.15 Šaljive note; 9.48 Duet Bogdanovič — Nikolič poje srbske pesmi; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN Dr. Janez Batis Mastitis še vedno nerešen problem. 14.20 Nekaj slovenskih narodnih pesmi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 20.00 Muzika nordijskega preroda; 20.20 Radijska igra Levk Fischer: Večno breme; 22.10 Plesna glasba.
SREDA. 26. AVGUSTA
8.05	Plesni orkester Henry Rene;
9.00	Svet skozi sončna očala; 9.20 Zvočni mozaik; 10.30 Človek in zdravje-dr. Ivo Rajšp: Zdravnik in bolnik II.; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!;
12.15	KN — Dr. ing. France Bitenc: Predelava sadja v prihodnjih 7 letih; 14.05 Glasbeni avtomat; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Iz naših studiov;
21.10	— 23.25 Friedrich Flotow: MARTA: Opera v štirih dejanjih.
ČETRTEK, 27. AVGUSTA
8.05	Madžarske narodne pesmi in plesi; 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 9.00 Počitniško popotovanje Leopold Suhadolčan: Potovanje slona Jumba — II.; 9.15 »Vesele počitnice«; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!:
12.15	KN — Ing. Dolfe Cizej: Nekaj napotkov za siliranje krme; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popovek; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Turistična oddaja:; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: J. Bergman: Podoba na plesu; 22.10 Jazz s plošč.
PETEK, 28. AVGUSTA
8.05	Majhni zabavni ansambli; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Slovenski pevci popovk: 10.35 Naš podlistek — W. Koepen: V gozdu rdečih avtobusov;
11.15	Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Lidija Vladimirov: Dokumentacija iz poljedelstva na posestvih; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.45 Najboljši mladinski pevski zbori na festivalu v Celju 1963; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Plesna glasba.
SOBOTA, 29. AVGUSTA
8.05	Zvoki od danes in nekdaj 9.00 Počitniško popotovanje Leopold Suhadolčan: Potovanje slona Jumba — III.; 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze; 10.15 Jugoslovanski pevci popevk; 10.30 Pesmi inklesi jugoslovanskih narodov 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Ing. Lojze Avšič: Problemi kmetijskega poskusnega centra Jable; 14.05 Srečanje s komponisti narodno-zabavnih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; vodni takti; 18.00 Poročila — aktual-17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedri unosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 20.00 Felix Mendelssohn: Sen kresne noči; 20.30 Sobotni veleri v naših krajih; 21.15 Plesni zvoki;
22.10	Oddaja za naše izseljence.
Radio
Murska Sobota
NEDELJA, 23. AVGUSTA
9.05 — 10.00 Želeli ste, poslušajte — 12.00 Na valu 202 (oddaja gospodarsko propagandne službe)
12.00 — 12.05 Poročila 12.05 — 12.45 V nedeljo opoldne (naš-nedeljski intervju — mali glasbeni ali vokalni koncert — aktualna beležka — dogodek nedelje — melodije za razpoloženje — Pišta in Franca v vedrem feljtónu)
12.45 — 13.30 Oddaja v madžarščini 14.15 — 15.00 Želeli ste, poslušajte
TOREK, 25. AVGUSTA
17.00 — 17.10 Poročila, dogodki športne nedelje
17.10 — 17.25 Obvestila in reklame, zabavna glasba delovnih kolektivov 17.25 — 17.30 Novice in aktualnosti iz 17.30 — 17.40 Domače viže za prijetno torkovo popoldne
PETEK, 26. AVGUSTA 17.00 — 17.10 Poročila 17.10 — 17.15 Pet minut glasbe 17.15 — 17.40 Vsega po malem — za vsakogar nekaj (turistični napotki — redna obvestila — opozorila — reklamni teksti gospodarsko propagandne službe — vmes zabavni zvoki, popevke, narodne viže)
17.40 — 18.00 Oddaja v mađ. jeziku.
PRED STARTOM V PNL
Več discipline in športnih odnosov
Prihodnjo nedeljo se bo pričelo peto pomursko nogometno prvenstvo. Da bi kaj več izvedeli, kako se bo odvijalo novo prvenstvo in kaj lahko pričakujemo, sem zaprosil za kratek razgovor sekretarja NP M. Sobota tov. Henrika Hakla, ki je izjavil:
»V tekmovalni sezoni 1964-65 se sistem tekmovanja bistveno ne bo spremenil, saj se bo tudi tokrat tekmovanje odvijalo v pomurski članski in mladinski ligi, Na spremembo je le nekoliko vplivala razpustitev MM lige in ustanovitev dveh slovenskih conskih lig. Po sklepu konference NZS se bosta v vzhodno consko ligo uvrstila le dva pomurska predstavnika in sicer Nafta in Grafičar, kot najbolje plasrani pomurski predstavnika iz MM lige Radgona in Beltinci pa bosta nastopala v pomoštvi v bivši MM ligi. Ostala dva murski nogometni ligi. Poleg prejšnjih Članov pomurske lige bo tokrat v tej konkurenci nastopalo tudi moštvo Bogojine kot občinski prvak ter zadnje plasirani Šalovci, katerim je mesto odstopil občinski prvak Lendava, kateri še nima pogojev za tekmovanje. Tako bo v pomurski ligi nastopalo 12 moštev, med katerimi bo Sobota II nastopala izven konkurence. Istočasno s člansko ligo, se bo pričelo tudi tekmovanje v pomurski mladinski ligi, kjer nastopa 8 ekip.
Pričakovati je, da bo letošnje
prvenstvo bolj zanimivo, kajti prvak si bo pridobil pravico direktnega vstopa v vzhodno slovensko consko ligo, pa tudi kvalitetno bo boljša, več pozornosti posvetiti disciplini lige. Vsekakor pa bodo morali klubi ker sta se vligo uvrstila člana MM igralcev in gledalcev, ki ni najboljša. Prenehati je potrebno že enkrat z nedisciplino in surovostjo na igriščih, ker bomo samo tako dosegli kvaliteten napredek. Posebno pozornost bodo morale uprave klubov posvečati tudi gledalcem, saj so ti v mnogih krajih Pomurja zelo nedisciplinirani in se na tekmah poslužujejo raznih psovk in žaljivk sodnikov in igralcev gosujočega moštva. Tekmovalna komisja je namreč sklenla, da bo najstrožje postopala zoper vse kršitelje discipline n bo v slučaju, da se bodo neredi še pojavljali, najstrože ukrepala in tudi zaprla igrišče«.
Feri Maučec
LENDAVA — PIONIRJI OBČINSKA LIGA
V IX. kolu pionirske občinske nogometne lige so bili doseženi sledeči rezultati: Svoboda : Nafta 1:2, Mladost : PetiŠovci 3:1, Zvezda : Graničar 3:0. Vodi še nadalje Nafta z 18 točkami, pred Olimpijo 10, Mladostjo 8, itd.
40
let nogometa
v pomurju
8
Po več desetletnem prizadevanju je bil 7. januarja 1935 v Dolnji Lendavi vendarle ustanovljen športni klub Lendava, katerega glavni pobudniki so bili Vortman Dundi, Varga Mirko in Hari Ludvik. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v hotelu »Krona«, so izvolili upravni odbor, kateremu je predsedoval dr. Franc Klar, njegov namestnik pa ie bil Janko Verbanšek. Tajniške posle so poverili Slavku Miklavcu in Dragotinu Pečniku, blagajno Stefanu Tivadarju in Aleksu Balkanyi, za gospodarja pa imenovali Stanka in Pojbiča. S tehničnimi posli sta se ukvarjala Milan Ralič in Bela Eppinger. V odbor so bili izvoljeni: Stanislav Vaclav, Ladislav Frenyer, dr. Maks Petelin, Stanko Sukič, dr. Marjan Štuple, Vasilije Vlahovi, Arpad Bačič, Slavko Bolta, Josip Neunbauer, Žiga Weis, ing. Franjo Jurhar m Ladislav Milhoffer.
Da je prišlo v Dolnji Lendavi do ustanovitve in registracije športnega kluba Lendava šele po več kot desetletnem prijateljskem nastopanju tamkajšnjih nogometašev, je bil verjetno glavni vzrok pomanjkanje strokovnega kadra in pa finančnih sredstev. Prav gotovo pa je, da so bili v Dolnji Lendavi tisti, ki so se prvi začeli ukvarjati z nogometom, vendar neorganizirano. Z ustanovitvijo športnega kluba Lendava sta se v Pomurju začela uveljavljati dva športna kluba, t. j. SK Mura in SK Lendava, ki sta tradicijo obdržala vse do danes in še vedno predstavljata vodilno vlogo v Pomurju, čeprav tokrat nastopata v spremenjenih imenih (Sobota, Nafta).
Svojo prvo tekmo po ustanovitvi so nogometaši Lendave odigrali proti Gradjanskemu iz Čakovca, katere rezultat je bil 4:2. Za SK Lendavo so nasvopili: Vortman Dundi, Tajhman Beno, Hari Ludvik, Tajhman Njuri, Kajzler, Ralič Milan, Pojbič Ladislav, Pojbič Karel, Kulčar Ludvik, Dohr Rihard, Hari Štefan in Varga Mirko. Moštvo Lendave se je vključilo v tekmovanje LNP — okrožja Maribor, kjer je že prejšnja leta nastopalo moštvo SK Mure. ter po končanem tekmovanju zasedlo tretje mesto za Gradjanskim iz Čakovca in Muro. V tej ligi pa je nastopalo tudi moštvo Panonije iz M. Sob., ki pa ni igralo nobene pomembnejše vloge in je služilo drugim ekipam le za nabiranje goldiference. Zanimivo je tudi to, da je prav srečanje med Muro in Panonijo, ki je bilo prekinjeno pri stanju 4:0 za Muro že v prvem polčasu, ker so nogometaši Panonije zapustili igrišče. S tem so omogočili Gradjanskemu iz Čakovca, da z boljšo razliko v golih zasede prvo mesto, ker bi scer moštvo Mure zmagalo nad slabim moštvom Panonije z mnogo večjim rezultatom.
Prav zaradi te tekme je prišlo do
ostrejših odnosov med Muro in Panonijo, zaradi česar je Panonija tudi ponudila ležiranje tekme z Gradjanskim. Ker pa Gradjanskemu ponudba Panonije ni bila potrebna, ker je bilo to moštvo daleč boljše in siguren zmagovalec srečanja, je vodstvo Gradjanskega prijavilo SK Panonijo JNS v Beogradu, ki je dne 24. 7. 1935 izdal v službenem glasilu Jugoslovanskega nogometnega saveza »Športista« naslednji sklep: Na predlog LNP se črta iz članstva saveza športni klub Panonija iz Murske Sobote, na podlagi čl. 10 pravil JNS in to zaradi prijave SK Gradjanskega iz Čakovca, ker mu je SK Panonija ponudila, da bo prepustila tekmo s kakršnim koli rezultatom. Tako je prišlo do razpusta SK Panonije iz Murske Sobote.
(Nadaljevanje prahodnjič)
Ta teden v črnem okvirju
V ZAPORIH ZARADI VINJENOSTI
Cvetko Jože iz Murske Sobote je bil 15. 8. 1964 odveden v zapor, kjer je bil pridržan do iztreznitve zaradi tega, ker je bil popolnoma pijan in ob 3.30 uri kričal po soboških ulicah, kričal razne nedostojne besede in na zadnje obležal na pločniku.
Vučak Franc iz Kroga je bil pridržan v zaporih do iztreznitve, ker se je po raznih gostilnah v Murski Soboti močno opijanil, ko pa je prišel domov je začel fizično obračunavati s svojo materjo in s svojim dejanjem vznemirjal sosede pri nočnem počitku. Na zahtevo vaščanov so posredovali uslužbenci LM in ga odpeljali v zapor.
Šarkezi Štefan iz Gomilic je bil zadržan v sobiških zaporih do iztreznitve dne 15. 8. 1964, kjer se je po raznih veselicah močno opijanil in brez vzroka klical rešilni avtomobil iz Dobrovnika, ki ga je namesto v bolnico prepeljal v zapor.
Kaz Zoltan iz Rakičana je bil dne 16. 8 1964 odveden v zapor do iztreznitve, ker se je vinjen pretepal pred bolnico za plučne bolzni v Murski Soboti in grozil z nožem, ki ga je imel pri sebi.
NI SE PREPRIČAL, ČE JE CESTA PROSTA
Lažja prometna nesreča se je zgodila dne 14. 8. 1964 ob 11.20 uri na lendavski ulici v Murski Soboti. Voznik osebnega avtomobila reg. št. MB 124-55 Sraka Karel iz Lipovec 28 je vozil po lendavski ulici, pri hiši št. 27 pa zavil na stransko cesto. Ko je pripeljal do dvorišča Perutnine je od tam privozil mopedist Rudolf Cipot iz Borejec 11, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta in trčil v zadnji del avtomobila. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša ca 10.000 dinarjev.
KOLESARJA POVZROČILA NESREČO
V bližini vasi Predanovci se je zgodila prometna nesreča dne 16. 8. 1964 ob 16.00 uri. Iz smeri Predanovci je vozil voznik osebnega avtomobila reg. št. MS 11-65 Vrečič Evgen iz Strukovec 8. Iz nasprotne smeri sta se peljala vzporedno dva kolesarja, zaradi česar je moral Vrečič zavirati, kar je imelo za posledico, da je začelo vozilo zanašati in se je prevrnil v obcestni jarek. Voznik osebnega avtomobila je vozil s precejšnjo hitrostjo, ker je v bolnico peljal otroka Sakovič Vero, ki se je ob priliki požara v Zenkovcih hudo telesno poškodovala in pozneje v bolnici umrla.
Nesrečo sta predvsem zakrivila kolesarja, katera so organi LM že izsledili in uvedli kazenski postopek. Materialna škoda znaša ca. 500.000 dinarjev, voznik Vrečič pa je dobil lažje telesne poškodbe.
OTROK POD AVTO
Na ulici arhitekta Novaka v Murski Soboti se je dne 12. 8. 1964 ob 15. uri pripetila prometna nesreča med voznikom motornega kolesa reg. št. MB 20-067 Peršak Francom iz M. Sobote, Kidričeva ulica in otrokom Fajtinger Evgenom. Peršak je vozil po ulici arhitekta Novaka in ko je pripeljal do bloka št. 17., mu je nenadoma skočil pod motorno kolo otrok Evgen Fajtinger. Zaradi kratke razdalje voznik nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zbil po cestišču. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnico.
OTROK PODLEGEL OPEKLINAM
Dne 16. 8. 1964 ob 16. uri je na gospodarskem poslopju Ludvika Sakovič v Zenkovcih izbruhnil požar. Požar je Sakoviču uničil gospodarsko poslopje z inventarjem, pridelki in nekaj živine ter zajel tudi sosednji domačiji Štefana Balažica in Ludvika Poredoša. Pri požaru je dobila hude opekline 8-letna Vera Sakovič, ki je spala na senu in za katero menijo, da je zanetila požar. Opečenega otroka so takoj prepeljali v soboško bolnišnico, kjer pa je kasneje podlegel. Požar je povzročil za okrog 8 milijonov dinarjev škode.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Dne 16. 8. 1964 ob 4. uri se je zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila, reg. št. MS 23-41 Fujs Geza iz Murske Sobote, Grajska 6. Imenovani je vozil brez vozniškega dovoljenja iz smeri Rakičan — Murska Sobota. Ko je pripeljal do želežniškega prehoda, so bile zapornice spuščene, kar je imelo za posledico, da se je zaletel v zapornico in jo zlomil, nato pa naprej odpeljal, ne da bi nesrečo prijavil. Materialna škoda znaša ca 90.000 dinarjev.
NI IMEL V REDU SMEROKAZOV
V nedeljo ob 13.15 uri se je zgodila prometna nesreča na trgu zmage v Murski Soboti. Iz križišča Titove v Štefana Kovača ulico je vozil voznik osebnega avtomobila reg. št. MS 18-33 Fartelj Franc iz Murske Sobote, Kidričeva ulica. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom reg. št. Lj 261-12 Stefan Horvat iz Višnje gore. Fartelj, ki je vozil pred njim je nenadoma zavil na levo, ker pa ni imel v redu smerokazalce, zadaj vozeči voznik ni opazil, da namerava zaviti v levo in je prišlo do trčenja. Materialna škoda znaša 80.000 dinarjev.
Franc
Šrimpf
 beg v jutro
30
roman
Bračko je pogledal po sebi in tuj se je zdel sam sebi. Pogledal se je v stensko ogledalo in se začudil upadlemu obrazu. Medla svetloba ga je delala suhega. Ličnici sta mu močno izstopili. Po obrazu so bile zasajene redke kocine.
Kostanjevi lasje so mu skuštrani padali na visoko, nekoliko nazaj potegnjeno čelo. Nehote si je šel z roko med nje in si jih poravnal. Nos mu je ostro silil iz obraza. Vse drugo, od obraza navzdol, je bilo v sivi uniformi. Bila mu je prevelika in hlače so mu segale do tal. Potegnil si jih je kvšku in močneje zategnil pas.
»Okrepčaj se malo!« je rekel Greming in mu ponudil kozarec. Segel je po njem in izpil. Bilo je žganje.
»Bi še enega,« je ponujal stari.
»Bi,« je privolil Bračko in izpil.
Greming je postavil steklenico na mizo in stopil k oknu. Molčala sta...
»Mislim, da so prišli,« je rekel čez nekaj časa, ko je še vedno stal pri oknu in strmel v temo.
Takoj zatem je Bračko zaslišal rahlo trkanje na vrata in Greming je šel odpirat.
Vstopili so trije oboroženi moški, pravzaprav so bili še fantje. S starim so se tiho, prijazno pozdravili. Greming je tudi njim ponudil žganje. Potem jim je predstavil Bračka in segli so mu v roko.
»Pohiteti bomo morali,« je rekel eden izmed njih. Govoril je mehko, nekoliko zategnjeno koroško narečje.
»Malo se odpočijte! Imate kaj novic?« je vprašal Greming.
Prišli so obenem z natakarico, ki je postavila vrček predenj, in ko ga je pogledala, se mu ni več nasmehnila, kakor se je smehljala še prej.
»Vaše papirje, prosim!« je rekel srednji in njegov glas je bil brezbarven.
»Prosim,« je rekel Bračko in segel v žep. Če bi imel v njem pištolo, je hipoma pomislil, in izvlekel legitimacije.
Srednji jih je vzel in jih začel prelistavati. Bračko je srebnil požirek piva in še nekaj časa pridržal vrček ob ustih, da bi zakril napetost, ki je povzorčala tresenje ustnic.
»Vi ste inozemski tehnik?« je vprašal isti kot prej in. njegov glas je bil prav tak, kakor ob prvem vprašanju.
»Da,« je rekel Bračko in nič ni mogel dodati.
»In v Celovec potujete, na dopust?«
»Mislim, da tako piše na dovolilnici,« je rekel Bračko in slišal je svoj glas, kako je zanesljiv.
»S katerim vlakom odpotujete?«
»Z naslednjim,« je suho odgovoril Bračko. »Ustavil sem. se samo, da povečerjam.«
»In kdaj ste prispeli?«
»Pred uro,« je odgovoril Bračko in pomislil je, da je to pravzaprav res. Vojaku je neprisiljeno gledal v hladne
oči.
(Nadaljevanje prihodnjič)
   OD TEDNA DO TEDNA
TEDENSKI KOLEDAR
Petek 21. avgusta — Ivana Sobota 22. avgusta — Timotej Nedelja 23. avgusta — Zdenka Ponedeljek 24. avgusta — Jernej Torek Ž5. avgusta — Ludvik Sreda 26. avgusta — Aleksander Četrtek 27. avgusta — Zlatko
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA MURSKA SOBOTA
21.	avgusta — dr. Mejačeva
22.	avgusta — dr. Rousova
23.	avgusta — dr. Rousova
24.	avgusta — dr. Gruškovnjak
25.	avgusta — dr. Lopert
26.	avgusta — dr. Rousova
27.	avgusta — dr. Rousova
KINO
LENDAVA — od 21. do 23. avgusta francoski kinemaskopski zabavni film: »AVANTURE ZIMSKIH PRAZKOV«. 25. in 26. avgusta francoski kinemaskopski zgodovnski film: »PRINCEZA IZ KLEVA«.
RADGONA — 21. avgusta sovjetski film: »DEKLICA IŠČE OČETA.« 22. in 23. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »ZABRANTENE STRASTI.« 26. in 27. avgusta francoski kriminilni film: »JEZIK ZA ZOBE«.
APAČE — 22. in 23. avgusta francoski barvni kinemaskopski film: »BABET GRE V VOJNO«. 26. avgusta jugoslovanski — francoski, koprodukcijski film: »OGRADA«
BUČKOVCI — 23. avgusta jugoslovanski film: »ČUDNA DEKLICA«. Predstava v nedeljo ob 20. uri.
ČRENSOVCI — 22. in 23. avgusta jugoslovanski film: »REKA SMRTI«!
PRODAM
TRANZISTOR »Arena« skoraj nov, prodam ali zamenjam za moško kolo. Gorica 65. p. Puconci. M-623 ELEKTROMOTOR 20 KW prodam za 100.000 dinarjev. Vprašati: Vučja vas 57, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-625
ŠTEDILNIK »TOBI« ugodno prodam. Jože Benedik, Razlagova 1 (provizorij), M. Sobota.	M-629
ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO na lepem kraju v Murski Soboti ob glavni cesti s 709 m2 zemljišča prodam. Zemljišče ni nacionalizirano. Del stanovanjskih prostorov bo vseljiv v novembru t. 1. Informacije v Murski Soboti, Kidričeva 42.	M-630
ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO, novo, takoj vseljivo, prodam v centru Murske Sobote. Naslov v upravi lista.	M-632
AVTOMOBIL »FIAT 600«, v odličnem stanju, prodam. Informacije vsak dan v Gasilskem domu v Beltincih.
M-635
kupim
POGONSKI MOTOR. 6 do 8 KS, novejšega tipa kupim. Gorica 65 p. Puconci.
M-624'
FOTOAMATERJI,
POZOR!
Zaupajte vaše filme in posnetke moji hitri in solidni izdelavi, pa boste zadovoljni. Priporoča se vam
FOTO RECEK - KUZMA
 SOBE
STANOVANJE IN HRANO za mirnega dijaka iščem v Lendavi ali bližnji okolici. Lapi, Videm ob Ščavnici.	M-627
STANOVANJE NUDIM dijakinji, ki ima pouk v popoldanskem času. Kocljeva 16, Murska Sobota.
M-628
DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Lendavska 19. M. Sobota.
M-636
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi mlado dekle, sprejmem k otroku. Plača po dogovoru. Partizanska 12, Murska Sobota M-631 IŠČEM DEKLE k štiričlanski družini za pomoč v gospodinjstvu. Plača dobra — Možnosti za dodatni zaslužek. Kosler, Ljubljana Beethovnova 6.	M-639
Izgubljeno
AKTOVKO Z DOKUMENTI in denarjem, last OP »Surovna« iz Murske Sobote, sem izgubil 11. avgusta ob 18. uri na cesti od začetka Fokovec do zadružnega doma Fokovci. Najditelja prosim, da mi vrne izgubljeno proti nagradi na upravo Pomurskega vestnika.	M-633
preklici
Podpisana Sidonija Benko iz Prosečke vasi 41, preklicujem vse neresnične govorice, katere sem izrekla o Frančiški Kozar iz Prosečke vasi 39, kot neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
M-626
tekme
NEDELJA, 23. AVGUSTA 1964:
LENDAVA: ob 9. uri Nafta — Sobota B mlad., delegat Jaklovič; ob
10.30 uri Gradbenik	—Sobota II, delegat Jaklovič. TURNIŠČE: ob 15. uri Turnišče — Grafičar mlad., delegat Banič; ob 16.30 uri Turnišče — Beltinci, delegat Banič. RADGONA: ob 16. uri Radgona — Puconci, delegat Gomboši. BOGOJINA: ob 16. uri Bogojina — Šalovci, delegat Sabo. DOBROVNIK: ob 15. uri Brazda — Bakovci mlad., J delegat Lutar, ob
16.30	uri Brazda — Bakovci, delegat Lutar. MURSKA SOBOTA: ob 9. uri Sobota I — Grafičar, pionir., delegat Cvetko; ob 10. uri Pušča — Veržej, delegat Cvetko. Dokležovje: ob 16 uri Dokležovje — Tišina, delegat sodnik. MORAVCI: ob 15 uri Vrelec --Sobota II, pionir., delegat sodnik, ob 16. uri Vrelec — Borejci, delegat sodnik.
Obveščamo delegate, da več nebodo dobili pismenih sporočil za delegiranje, ker velja objava v časopisu.
6
POMURSKI VESTNIK, 20. avg. 1964