53 stnflin. I Hrtlln!. i ttnl. i nina 1917. L. leto, mJk&tSffisB £ffey$fTŠti0m mmTmU SKK^bT ■■Dl^l M^^B ^^H B^B^HB^B^BT B^B^BM B^B^B^H B^B^B^bI B^B^Bm ^^B BBB^flfc B^B^Hfc SfSlSi BktPm ^Bs^^flv T&b£Ž£BSKM S^B B^u&E^^^r fTfrtnfl^^B ^k^^B^F bkSB Bm^^B^B^^I B^B^bV ^^H B^B^Hb^B^Bt B^B^B^bI B^B^B^H B^B^B^H V^^^aV ^^H b^bVH^^Hbh ^B^^H vJR^B ^bSSek^f E^ygV MKaM .Slovenski Narod" ¥elja po aofttt: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28'- pol leta „ * • • • 14*— četrt leta m m • . , 7 — na mesec m • • . . 2 50 za Nemčljo: ćelo leto naprej . . . . K 33-— ra Ameriko in vse drače dežele : ćelo leto napre? . • . • K 38.— VpraSanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ili znamka. UpravnUtro (spodaj, dvoriiče levo). Knallova ulica ŠL 5, telefon št 85. Ixam|a vsak dan ivetar Isvttmll M4*Ue la prssofk*. Inserati se računajo po porablienem prostoru in slcer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d*akrat do 7 vtn., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročila brer istodobne vpculaNe naročnlne se ne ozira. „lfarođai ttjfcar««" telafoa &L SS. UpravniŠtvu naj se posiijajo naro*nine, rekla nacije, inserati Li d, to je administrativne stvari. ćelo leto naprej . . . . K 26*40 pol leta ,......13-20 .Slovenski Narod" velja w Ljubljani dostavljen na dotu ali če se hodi poni t četrt leta „ ..... 6*60 na mesec „ . • . . . 2*20 m Posamezaa itavllka vel'a 10 ¥ioar]ev, . Dopisi naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Drednlatvo: 2nali37a nlloa it, 5 (v pritličju levo,) telefon ftt 34« ndie tiloBuO ptiioiliu. Dunaj, 5. rrarca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JLGOVZKODNO BO.IIŠČE. Ničesar poroeatl. ITALIJANSKO BO.PŠČE. Ob primorski fronti Je bil artiljerijski osenj in c~~ni meta! rnUi, ko se je vreme ZiSsnHc, zoret živefcrelSI. Zvečer so ItaUfcni zlcsti f i'no obstre-Ijevali Koštanje vico. Pri Đolja pri Tolmfna so sunite paira'Je pešno!':a št, 37. tla v zrtfnjf sovražnl ;arck, premagsle posadko ter pripe!>.?e brez lastnlh iz^ub nazal 10 vjetn^kov. Ob tirolski vzfccdnl front! so napadi! Itainar«! 52vcmo od doline San PeUegrina prc^ CIr-ii di Cnstabelll. Po izmene polneni bom se jini Je posrećio zavreti neko sprednjo pozicijo. Boi Se ni končan. Namestrrk načelnika gerieralnega štaba pl. Hofer, irnL Bontbn nr«idno inrpfi!fl Berolin. 5. marca, (Kor. urad.) We!iiav urad pcroea: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJ^Crl. Pri razglsdnom vremenu ,*e b!1o na mnogih toč!:ah fronte bojno ćelo-vanje proti prejSnjim dnevom stop-njevano. Severco cd Sor.:nie so napadi! AngležJ po mocnem osrnfu mžno ođ gozda St. Piorrs Vanst. Po trdem boju ie ostal kcs Jarka ob pot! Bou-chavesnes - McJslains v r'ihoviia ro-kab. Slcer smo jih vrgH nazaj. Na vzhcdner?! brc^u Mose so vzele n?še čete frsncosko nozicila ob gozdu Caurlcres v širini kskfh 1500 nietrov v naskoku ter zavrnHi mo-gočne protlnapade. Tuđi ob jugovz-hodnem vođu gozda Fosses smo iz-trgaJ! Francozoin važno točko. Poleg krvavili izgub. ki so iih konstatira!! naš! Izvlčntku ki so prodrli prc\o zavzctln črt, ]e Izgubi! so-vražnlk 6 častri!:cv in 572 rncž vjciih ter plcna 16 stroinjh pušk in 25 brzo-strelnih pušk. V ze!o števifnlh bcjlh so izgubili nasprotniki včerajl 18 "ets!, ned rj:m! eno sestre!jeno s tal. Mi smo izgubili 4 letala. Na vzhodnem bo|i§ču In ob makedonski frcnti ]e osts!o bojno de!o-vsn.'e slabotno, Prvi generalni kvartirnl mofster v. L u u e n a o r i i. im mi ii'iii. Dunaj, 5. tnarca. Zunanji mini-ster grof Czernin je izročil amerikan-skemu veleposlaniku odgovor »v-stro - ogrske vlade na amerikansko noto z dne 18. februarja. OJgovor pojasnjuje pomr.rske metode sovražnikov, ki so grešili proti niGdnarodnemu pravu od časa ko so razširili seznam konterbande pa do zapora Severnega n,r»rja in Jadranske^a morja. Osrednji državi ste trpeli te metode 2 leti, potem pa bie po resnem preudarku sklenili vračati šilo za ognjilo, da zadostita svoji dolžnosti napram svojim narodom in pomagata svobodi morja do ima cee. Pooštrena podmorska vojna je Ie navidezno naperjena proti pravicam nevtralcev, v resmu pa služi vzpostavitvi teh pravi':. Angli-ja hoče z »blokado* ne Ie centralne države izstradati, temvci kunečno zagospodariti na rnorjih in tako ustanoviti protektorat ii-:.f vsenii narodi. Nasprotno pa sluil blokiranje Angli-je in njenih zavezn«; Ie :ej svrhi, ori-cinbiti te države 'a časten mir in za-sii,uratj vsem narodom svebodo plovstva in pomorske trgovine in s tem varno življenje. Odgovor poudarja nadalje, da avstro - ogrska monarhija vztraja neomajno pri vsem, kar je obljubila. J e d r o z a d e v e je. da se sovraž-nih trgovskih ladij, izvzemši ako hoČejo zbežati ali se uprejo, ne sme uničevati, ne da bi se poskrbelo za varnost oseb. ki se nahajajo na krovu. Z drugimi besedami. Pri uniče-vanju sovražnih ladij se ie čim naivci mogoče izogniti temu. da bi bila uničena tuđi človeška življenja. Tej svrhi služi svarilo, in sicer svarilo pove'jnika vojne ladje tišti trgov-si:i ladji. ki jo hoče potopiti, ali svarilo vlade na ladjo. ki naj se unići, predno zapusti ta ladja pristanišče ali pa konečno splošno svarilo na vse v poštev prihajajoče sovraž-ne ladje. Proglasitev pooštrene podmorske vojne z dne 31. decembra po svojem bistvu ni nič druge ga. ka-kor svarilo trgovskim ladja m, da naj ne vozijo v morske okoliše, ki so v izjavi natančno določenl. Povrh je c. in kr. vojnim ladjam ukazano, da naj trgovske ladje, na kate-re zadenejo v zaprtem okolišu po-s v a r i j o in spravijo posadke in potnike na varno. Će pa se navzlic temu.ponesrečijo, ne more biti c. in kr. vlada za to odgovorna. V ostalem je pripomniti, da avstro - agrski podmorski čolni operiraio 1 e v Ja-dranskem in Sredozem- skem morju in da se torej pač ni bati. o-zneje, ako zadobim v Vaših očeh milost, ugodnega olgovora. V največjem ^poštovanju se Vam globoko klanja prevdan? J. K r a j n i k, hran. uf adnik v K, — Papir je zdrsnil na tla... Ne-srečno dekle se je vrglo čez posteljo in se spustilo v obupen, priduSott jok... Žagar m njegova fena, Id sia 3fe pogrešila svojo hčer, sta jo iskala v? pivnici, na dvorišču pri hlapcih In prt. deklah v hle\oi. toda povsođ bred uspeha. Slednjič sta jo vendar našlai v njeni sobici, ko je še vedno bridko ihteča, pipala iz albuma slike, kar po*' vrsti eno za drugo. Roditelja sta jo, fcajpada vsrt V skrbeh, obsula z vprašanji, kaj k* božjo voljo se ji je vendar zgodilo. Dolgo ni bilo iz Minke spraviti! nikakega odgovora. Končno Je pat uvidela, da to staršem ne more !n tit* di ne srne ostati prikrito. Obrisala ri je solze in odkrito kakor na izpoveđi^ začela pripovedovati, s kakšnlm na^t menom je objavila v časopisu ženf^ no ponudbo in kakšen uspeh Je dosek gla uprav danes. »Pomislite mati, da kl *-• do *£ tak...!« (Dalje 9or&ođnji5.1 / ^tran 2. .M-UVfcNSHj nakuu*, dne 6. marca 1^17. 53. Stcv. se v Pariš in da je vojna med Zedi-njenimi državami in Nemčijo pred dnrmi. Vojna napoved je vprasanje. ki se bo resilo šele v par dneh, morda pa sele čez tedne. ker ni edino od \Vilsona odvisno, marvec od vsega javnega mnenja v Amerikl. kakŠon bo potek dogodkov. Wilson nastopa z vso previdncstjo ter se bo odločil za vojno šele, če bo vedel, da ima vso Ameriko za seboj. To moral ično soglasje, ki se oči vidno sedaj ustvar-ja, je neobhodni nredpogoj za skrajni sklep VVilsona. Zeneva, 5. mar ja. Za mrzlično nestrpnost v Parizu se vrše do^odki v VVashingtonu prepočasi: *Matiru piše: Wilson hoče vsako resno odlo-čitev zavieei tako dol^o, da bo javno mnenje v Zedinjenjenih državah ka-kor en mož mnenja. da miru ni vej mogoce ohraniti. Pariški - Journal« izve. da mislijo v \Vashingtonu že na u stanovi tev vojnega komiteja iz vseh strank po vzgledu entente. Wilson ne bi zahteva! v tem komiteju pred-sedstva, marveč bi se omejil ni na-vadno članstvo. Predsednik naj bi bil Rooscvelt. Wa5xilngton, 5. marca. (Kor. u.) Reuter: Voditeljem senata se je po •VVilsonovem raročilu naznanilo. da V;ilson glede na vprašanje vojske z Nemčijo ne misli ničesar storiti, do-kler ne bo kongresa sklical na posebno sejo. 2eieva, 3. marca. Pariško časo-pfsfe je zelo razburjeno radi navrd;l ncmskemu poslaniku v Mehikj. >Terr»ps« obnavlja interviev z američkim veleposlanikom v Parizru. Re-kel ie. da je vojska neizogibljiva. a VVilson se nahaja v najtežavnejšem položaju. Z!MM£RMANNOVO PISMO. Frankfurt, 5. marca -Frankfurter Ztg.« poroča iz riaaga. da je ncm-Kk\ državni tajnik Zimmermann pisal nemš!:emu poslaniku v Mehiki v Eckhardtu tole pismo: Berolm, 19. jan. 1917. Dne 1. februarja borno pričeli z neomejeno vojno podmorskih čolnov, vendar nameravamo vzdržati Ameriko nevtralno. Ce se nam to ne posreći, pređiagarrc zvezo z Mehiko na tejle podlagi: Skupno se borno boje-vali in skupno sklonili mir. Dali bi splošno finančno podporo ter smo mnenja. da bi Mehika zcpet dobila Izgubljene pokrajine Nove Mehike in •Arizone. Podrobnosti izvedbe pre-puščamo Vam. Naročamo Vam, da strogo zaupno sondirate Carranzo in da mu, kakor hitro izbmhne vojna z lAmeriko. date razumeti. da naj iz lastne inicijative topi v stik z Japon-sko ter ]o pozove, da naj se pridruži, ob enem pa naj ponudi svoje posre-'dovanje med Japonsko in Nemčijo. Opozorite Carranzo na to. da omo-goča izvedba brezobz'rne podmorske vojne poraziti Anprlijo in tekom fnalo mesecev prisiliti k miru. Podpis: Zirrnnermann. Reuter trdi. da je bil ta dokii-frent v \Vjlscnovih rokah, ko je pre-trgaT zveze zNemčijc.Zadostenodgovor je na pritežbo državne^a kr.nc-lerja. da je Amerika kratkomalo pre-kinila zveze re da bi bila tozađevno navedla vzroke. Reuter vidi v tem dokumentu potrjeno domnevanje izraženo že oc! ameriških vojskovođi), da bi Japonska. če bi kdaj vpadla v jAmeriko, to storila skozi Mehiko v dolino Mississippija ter deželo raztr-gala na dva dela. Nemcija in Mshika. »Lokalanzeiger« prinaša poro-ti!o ■ Daily Tele^rapha<'. ki pravi, da Je bil grof Bernstorff sam pisal preć-sedniku Mehike Carranzi pismo s po-jmdbami Zimmcrmanna. Sela nem-škega poslanika pa je spotoma prijel agent ameriške tajne službe. * Times« poročajo iz NVashin^tona: Razkritja o nemški ponuđbi Mehiki so javnost bolj razburila. kakor katerokoli razkritje od početka vojne. Zlasti so zlomila v kongresu vsak odpor prati oboroženju trgovskih parnikov. Splošno se Ijudje začuđeni sprašujejo, kako so dospela pisma nemškega državnega tajnika preko oceana. Ameriški listi govore, da so pisma prinesli s seboj Mehikanci. Splošno pa se sodi, da je Nemćija so-fcriva tuđi vstaje na Kubi. V »Deutsche Tageszeitung« go-,Vori grof Reventlow o zavezniški po-nudbi Mehiki ter silno graja nemško vlado, češ, da Mehika sploh ni država, s katero naj bi se sklenila zveza, najmanj pa pod okolnostmi, kakršne vladajo danes, ker Mehika ne nudi ni-kakršnega upanja za kako korist. Mi-sel, pridobiti Japonsko preko Mehike, nima ničesar na sebi. Grof Re-yentlow piše: Vsled objave nemške ponudbe Mehiki in po vsem, kar se Je k temu se povedalo ali lagalo, je prej deljeno javno mnenje v Zectinje-g^ ^f^avah stopilo popolnoma w Wilsona. V tem dejstvu in v njegovih mogočih posledicah ne vidimo ničesar, kar bi nas moglo navdajati s pesimizmom. Oni pa, ki so mnogo upali na razpor mnenja v Zedinjenih državah in da bo to pripamoglo k miru. bodo ta preokret globoko ob-žalovali ter smatrali za nepravilno, da se je delala ravno v tem trenutku nemška politika, ki se z ozirom na Mehiko srne imenovati »plamen ob smodniku«. Glasom angleškega Reuterjeve-ga biroja trdi »Associated Press« sledeče: Ko je Nemčija pripravljala neomejeno vojno podmorskih čolnov. je predlagala Meksiki in Japonski zvezo za s'i:čaj. če bi Združene države ne ostala nevtratme. Mehika naj bi vplivala na Japonsko, da ta zapusti svoje zaveznike in se udeleži napada na Ameriko. Za plačilo bi Nem-čiia podr^r^la Meksiko denarno, dobila naj bi Te\as, Novo Meksiko in Aricono in postala naj bi deležna po-gojev zma^ovitega miru, ki bi £a Nemčija dosegla. Uredba oosamič-nosti je bila prepuščena nemskerru poslaništvu v Mehiki, pl. Eckardtu. ki je b\\ poob'r^jCTi 7 nn^čn^m 7 ^e 19. januvar.ia. podpisanem od državnega tajn. Zimmermanna. predlagati Carranzi zvezo z Meksiko in mu pri-poročati, naj Meksika pridobi JnDon-sko za zarnto. Omenjeno narobilo je bilo gospodu p!. Eckardtu dostavljeno po poslaniku grofu Bernstorffu. ki se je takrat pripravljal odnotovati z zavarovano svobodo domov. Nemčija je predstavka Mek5;ki položaj tako. kakor da je Angleska poražena in da gospodstvuje vojna nodmor-skih čolnov svetu. Preris naročHa je v rokah rmen'ške vlade. Dokument je bil v rokah ameriške vlade od tre-r>otka. ko ?e Wil<;on pretreal sttke z NemČi.fo. Ostalo je tajno, ko je Wil-son prosti koptrre^ za pooh^^fHn in se kortrres še ni m^srei od^Mti. Bilo ie rudi ?e v \VHsonovih rokah. ko je iziavil Betbmann - Hothvecr. da ra7-laea Amerika voino r-vimr^kib fol-nov na način, ki jra Nemčija nikdnr n! nameravala. in da hoče Vemčija gojiti dobre razmere z Ameriko. .Meh'ka ostane nevtralna. »N. Fr. Pr.« objavlja razgovor z dunajskim mehikanskim poslanikom donom Crtežom, ki je iziavil: Ker nimam nobenih navodil. se oficijelno ne morem izjaviti. Osebno !ahko rečem to-le: Ako bi Mehika res hotela v vojno, bi se ji v sedanjem položaju iz Evrope ne moglo nuditi nobene pomoči. Na drugi strani želi predsednik Carranza brezpogojno obvarovati vsestransko, iskreno ne-vtralnost. Najvažneiša njegova naloga je. da zaceli rane meščanske vojne. To nalogo upa izvršiti oprt iz-Icljučno na zauoanje mehikanskega naroda, nevtralen napram vsem tu-jfm državam in ne zanašajoč se na nikojarar. Sedaj se ne naha^a na rrehi-kanskem ozemlju niti eden amerikanski vojak. Mehika in Japanska. Ženeva, 5. marca. V New Yorku zatrjujejo, da je dobila Mehika lani rrmopro municije iz Janonske in da ja-ponske ladje^elnice že veČ mesecev i7deHieio majbne obrežne vojne ladje za Mehiko. __________ JAPONSKA OSTANE ZVESTA ENTENTL New York, 1. marca. (Kor. urad.) (Brezžična brzojavka zastopniku Wolffovega urad.) Državni tajnik Lansing je sporočil v uradn. sporoči-\u. da Zedinjene države ne verjame-jo, da bi bila Japonska vedela za nemški naklep ali da bi se hotela ude-ležiti nemške nakane. Lansing je tuđi izreke! zaupanje vlade, da se Me-liika ne bo \*me§avala. Japonsko veleposlaništvo izjavlja uradno. da se vi a d a v T o k i -junanobennačinnebodala pregovoriti od Nemčije. Nasprotno je janonska vlada iznova zatrdila. da se bo držala zvesto zveze zen-tento in da bo ostala v prijateljskih s t i k i h z Z e d i n j e-nimi državami. Japanci grade nove lađje. »Hamburger Fremdcnblatt« poroča iz Genfa: »Petit Journal« javlja iz Tokija: Novi japenski proračun obsega postavko za gradbo devetih novih vojnih ladij. Pooštren podmorska vojna. POTOPLJEN ANGLEŠKI RUŠILEC. London. 4. marca. (Kor. urad.) Admiraliteta sporoča, da se je 1.1 m. neki angleški rušilec z vso posadko v Severnem morju potopfl. Najbrže je ladja zadela ob mino. Zcpet 4 amarislii parnikl na poti v zaprti okoliš. Žensva, 5. marer. Iz Novega Joorka javljajo: pne 10. marca se od- pdjejo zopet štiri ameriške ladje v Evropo in bodo poskusile čez zaprti del morja doseči angleške in franco-ske pristane. Na te ladje ie stavljenih dva milljona dolarjev, da pridejo, ozi-roma ne pridejo v Evropo. POTOPLJENE LADJC Berdln, 3. marca. (Kor. tirad.) \Volffov urad poroča: Zopet so naši podmorski čolni potopili 21 parnikov, 10 jadrnic in 16 ribiških ladij s skupaj 91.000 tonami. Sef admiralskega štaba mornarice. Curin« 5. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča »Zuricher Zt£.* iz Haasa, so podmorski čolni meseca februarja potopili ladje z najmanj 700.000 tonami. Rotterdam, 5. marca. (Kor. ur.) Aritrleški parniki ^riuntoman^ (7460 ton), »Ciaelan Farqnhar« (5838 ton), »lolo« (4000 ton), franeoski parnik vFJom« (603 ton), ladja »Lamentine« (725 ton), ladja ^Labavon« (2589 ron). 11 iraneoskih ribiških ladij in 2 riMška parnika so bili potopljeni. Aneleški parnik »Cleartield« (4229 tor) in dva skonerja po^resajo. 5*rrs?: pred podniarr*!fo vofro. Ženeva, 5. marca. 15.000 italijan-skth delavcev, najetih za dela v an-gleško - franeoskih municijskih to-varnah, ki so imeli odnotovati po morju, se brani nastopiti to pot radi nevamosti podmorske vojne. Plovba med Nizozemsko in Amerfko. Raag, 5. marca. Med Nemčijo in Nizozemsko in Anglijr* in Nizozemsko se je sklenil decrovor o pl:wbi med Nizozemsko in Ameriko. Pet velikih parnikov bo bodoči teden zapustilo Rotterdam. Haag, 5. marca. (Kor. ur.) An-pleska vlada je dovolila mnogim nizozemskim ladiam. da smeio potova-ti na Niznzemsko. ne da bi se ustavile v kakem an^leškem pristanišču, kakor so to do zdaj zahtevali. Antjfeska agitacija na Nizozemskem. Berolin. 5. marca. (Kor. urad.) Wolffov biro: O načinu, kako po-skuša Angeška obdelavati javno mnen;:e na Nizozemskem, da bi deželo podvrgla svojim željam, so se razvedele zanimive posamičnosti. Novi an^leški poslanik Towu!ev je ustanovil dmžbo An^eŠki prijaznih politikov, ki naj Nizozemsko prepa-rirajo v angleškem smislu. Dne 13. februarja ie izšel v »Telegraphu« čla-nek z nadpisom »Vojna podmorskih čolnov in nevtralci«, ki je opisan na podlagi navodil ki jih je dal Towuley v predidoči seii. Konec članka, ki se zavzema za varstvo nizozemskesra brodarstva proti baje obstoječi nemški špijonaži, ie inspiriral šef am-sterdamske podružnice Reuterjeve-pra biro-a. Razni nizozemski listi raz-š'riaio vest. da je Nemčija že posredovala pri Nizozemski, naj ji odstopi del province Limburg. Uradno smo pooblaščeni izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena. Posveti v Londonu. Lujrano. 4. marca. (Kor. urad.) Iralijanski listi javljajo iz Londona: Ameriški veleposlanik Page se je po-svetoval z zunanjim ministrom Bal-fourom; nato sta se podala k Llovdu Oeorgeju na razgovor, ki je dolgo trajal. Pokoinine za momarje. Lupano, 4. marca. (Kor. urad.) Italijanski poslanec Modi^liani je vpraša! mornariŠkega ministra, ali ni primemo vzpričo zvišanih nevarno-sti na morju, da se dovolijo moštvu vseh strani države rekviriranih trgovskih ladij iste ppkojninske pravice kakor vpoklicanim vojakom. Heinšho večerno poročilo. Berolin, 5. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča 5. marca zvečer: Na zapadu ob sneževju in na vzhodu v hudem mrazu nobenih posebnih dogodkov. Položaj na bojisfih. fz vojaškega razmotrivanja: Po uspešnem šunku v Cham-pagni pri Ripo-ntu.se ie posrečil 4. t. m. vzhodno Mose Nemcem močan udarec, ki je vtisnil franeosko crto na širini 1500 m. Reakcija ob važnosti kraja in občutljivosti Francozov za vse nemške uspehe ob Mosi ne more izostati. Nemška bojna dejanja in iz-praznjenje sprednjih pozicij ob Ancri motijo francosko-angleske spomla-danske nacrte in pripravljajo podla-go, na kateri se ima priboriti inicijativo na odločilnih prostorih. Isto velja o našem sunkn na m-sko-romunski fronti: morda borno v par tednih jasno videli in mogli po-men teh malih bojnin dejanj bolje ceniti. Na tirolski vzhoini fr Hiti se vrši podietje sovražnika, ki hoče deloma učinkoviti demonstrativno, deloma odvmiti pozornost italijanskega ra-ledja od neuspehov, ki so jih vtrpeie italijanske čete na glivni fronti v prostoru pri Gorici v zadnjem času. BeroUa, 5. marca, (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Jasna nedelj-sko vreme je imelo za posledico živahno letaisko delovanje na ćeli zapadni fronti. Zlasti so bili živahni an-gleški letalci na Flandrskem in v Artoisu. Naši letalci so bili z velikim uspehom delavni pred Arrasom in preko Somme. V številnih ljutih bojih v zraku so zbili tu nič manj kakor 5 sovražnih letal. Nadaljnih 6 letal je iz^ubil sovražnik na drugih frontah, eno vsled ognja naših obrambnih to-pov. Pođnarednik Manschott je zbil severno od Verdnna svojega osme?ra nasprotnika, dvokrovnik tiDa Cau-dron in isti dan popoldne sovražni pri vezni balon, ki je padel južno od Bcil Villa ^oreč na tla. Na vzhodu smo obložili kolodvor v Molodečnu z nad 500 kg bomb. Neoporečno smo dognali, da smo zadeli. Ob makedonski fronti je neka nemška Ietalska flotilja napndla sovražne municijske naprave severno od Soluna. Dognali smo več požarov in eVsplozij. So-vražna letala — biio jih ie 12 — so brez uspeha napadla z bombami neko r?,še prl>tani^če za letala. Franeoski letalec Guynemer. Turin, 5. marca. (Kor. urad.) »Gazetta deFPopolo« poroča iz Pariza, da je franeoski letalec Omnemer, ki te premagal 31 sovražnih letal, pa-del ali pa vjet. Belgijski delavci v NemčfiL Bern, 5. marca. (Kor. urad.) V glavnem odseku državnega zbora je izjavil zastopnik vojnega urada: V nemskih obratih je proti dobri plaČt sprejelo na tisoče belgijskih delav-cev delo. Veliko jih je rozvalo k sebi svoje brate in soroinike. K delom neposredno za bojno črV» in v sovraž-nem ognju Beteijce / ne zaposlujejo. Razdelltev belgijske npravc. Berlin, 4. marca. Upravo Belgije so razdelili na dva dela: flamski in valonski in sicer bo imela ilamska u Drava svoj sedež v Brusliu, valon-ska pa v Namurju. Vofna z Italijo. Pred deseto soško bitko. Budimpešta. 5. marca. »Pesti Napio« poroča iz bivališča Boroevi-ćeve armade: V goriškem odseku se opaža iz-redno ogromno zbiranje italijanske artiljerije. Vsa znamenja kažejo, da pricetek desete soške bitke je Ie še vprašanje nekaj dni. Naše pozicije tečejo 1200 do 1500 korakov pred Gorico. To obvladujejo popolnoma naši topovi. Samo stran za gradom je nekoliko zavarovana. Tam se nahaja najbrže italijanski divizijski štab in vojaške pisarne. Z bojišča ob morju. Iz poročil vojnih poročevalcev: Najsprednejše pozicije od morja do JamelJ sem si mogel ponovno na-tančneje ogledati. Huda zima, ki je nastopila sredi januarja, se je uvelja-vila tuđi tukaj z mrazom in ledom, dočim so mandljeva drevesa na južnih robćh Krasa že cvetela in so se rože že razvijale. Ali tuđi ta južna zima ni brez najneprijetnejših nepri-lik. Burja brije s tako silo, da more vreči močnega moža, tuli preko golih skal zoprno, jemlje sapo in goni prah v zrak. K burji se je bil pridra-žil mraz, ki je puščal burjo kakor ledene igle skozi kosti . . . Dne 5. fe-bnrarja sem šel zopet tja v blizino ladjedelnice, kjer je bil kljub bojnemu odmoru živahen ogenj. Granate so tulile po zraku, v blizini ladjedelnice so zadele in provzročile požar. V mraku smo šli ob Timavu proti poziciji pri kopališču. Prišli smo do se-vernega konca te pozicije, videli ob mesečnem svitu obsežna tovarniška poslopja ladjedelnice čisto blizu; razsvetljevale so Uh poleg meseca še rakete. Pri kopališču vidimo razvaline nekdanjega kopališkega hotela, razklana drevesa v vrtu in ob cesti, fantastična slika razdevanja, požara, divje groze, obraz vojne. Mlad vojak je leža! ob Timavu, mina ga je raz-treščila. Severno pozicije pri kopali-Šču se razprostira močvirie, potem pa spe bojišče čez gorovje in doline do tja, kjer so se vršili zadnji veliki boji. Jamlje na koncu najjužnejšega odseka soške pozicije so videle iz-redno hude boje. razbite so Jamlje, tukaj je najjužne'ši del velikega og-njenega kroga, kateri razpletaio so-vražniki proti nam od Dunkirchna do Tržiča . . . ITALUANSKO URADNO POROĆILO. 4. marca. Dne 3. marca male praske na vzhodnih pobočjih hriba Špil (Vallarsa) pri Canove di Sotto (dolina Assa) ?n pri Velli Buffa v vi-sokem Masu (dolina Campeie, Bren- ta). Na zapadnih pobočjih hriba Mal-dacen proti izviru Avissia je trajala delavanje naše artiljerije na sovraž-ne pozicije v masivu Marmolate z očitno učinkovitimi uspehi. Na julij-ski fronti je sovražna artiljerija jako delovala proti našim crtani vzhodno Vrtojbe. Popoldne so napadli močni oddelki po intenzivnem topovskem ognju vseh kalibrov in ognju iz mož-narjev te slednje pozicije. Bili so s težkimi izgubami gladko zavrnjeni. Skupine 94. inf. polka so jurišale in vjele 32 mož. med temi 1 oficirja. V zoni Hudega loga na Krasu je vdrla ena naša patrulja v sovražne crte, zažgala nekaj barak in vjela nekaj mož. hairjanske oficirske izgube. Duna}, 5. marca. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Po neki privatni statistiki imajo Italijani od začetka vojne mrtvih 12 generalov, 125 polkovnikov in podpolkovnikov, 21.^ majorjev. 1085 stotnikov, 977 niidporočnikov in 3995 poročnikov, Italiiansko voioo posolilo. Lagano, 5. marca. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča, da je pod-pisovanje za italijansko vojno poso-jilo predvčerajsnjem doseglo zncsek 1720 milijonov v gotovini in 7S0 mili-jonov v konvertiranjti. V gotovini se obseženi tuđi obrestni kuponi vseh državnih papirjev do inelusive 1. oktobra 1917, izplačane drža\Tie zadolžnice, vse vrste zakladnih bo-nov, ki morajo zapasti do leta 1921., in naslovi iz inozemskih javnih dol-gov. Prava gotovina predstavlja to-rej Ie mal del navedenega zneska. Italijanski parlament, Predlog za takojšnj! mir. Lugano, 4. marca. Socijalistični poslanec Pranzolini je podal v zbornici predlog, ki zahteva, da Italija ne-mudoma prične mirovna pogajanja in svoj predlog je obrazložil s tem, da je Italija šla v vojno nepreskrbljena dovoljno z živili in da ni dobila nika-kega jamstva za izdaten dovoz živil. Za oborožen'e italiianskih trgovskih ladij. Lugano, 5. marca. Nekaj poslan-cev iz južne Italije predloži nastopni dnevni red: Vlada naj poskrbi kar najhitreje za oboroževanje italijan-skih trgovskih ladij v obrambo proti-napadom s strani podmorskih čolnov. Proti vojni poUtikl. Curih, 3. marca. (Kor. urad.) Socijalistični poslanec Srampolini je poudarjal, da je mogoče odpomoči se-danjemu pomanjkanju v aprovizaciji in rastočemu ogrožanju gospodarske bodočnosti Italije samo s temeljito takojšnjo izpremembo italijanske vojne politike v svrho, da se pospeši mir. Nečimeren narodni ponos in več ali manj prikrito zavojevalno strast treba premagati. Resnični patrioti-zem tiči v stremljenju po miru. Cre-spi je napadel prometnega ministra Arlotta, zlasti je graja], da je ministr-stvo odklonilo po njem predlagani nakup 10 inozemskih parnikov v svr-ho dovažanja raznih nujnih stvari v gospodarstvu, zlasti surovega bom-baža, in to kljub akutni krizi italiianskih prometnih sredstev. Prometni mhrster je odgovoril, da država bi bila napravila slabo kupčijo, ako bi bita poslušala Crespija. Proti poslancu Maffljn. Rim, 4. marca. (Kor. urad.) Državno pravdništvo je naprosilo zbornico, da ga pooblasti za kazensko po-stopanje proti socijalističnemu poslancu M a f f i j ii, ker ie v Turinu javno izjavi], da je vojno hotela sama Anglija, ne morda v varstvo pravice in med-narodnega prava, ampak zgolj radi svojih intere-s o v. Italijansko ljudstvo ne bo imelo nikake koristi od vojne. Kralj se je kazal vedno nasprotnika vojne. 11 a-lija je vazal Anglije in ni izvršila svojih zavezniskih dolžnosti napram Avstro - Ogrski in Nemčijf. Poslanska zbornica najbrže odrečc pooblastilo za otvoritev kazenskega postopanja proti Maffiju. Vlađni klici na pomoć. Curih, 2. marca. »Popolo df Ita-lia«, znani vojnohujskaški list. piše povodom otvoritve italijanskega par-lamenta, da je Italija ogrožena in da jej preti nevarnost, ako jej ententa ne da naprošene pomoči. Salandra. Poslanec Manzoni je bil prijel v zbornici bivšega ministrskega pred-sednika Salandro, da kot minister ni delil pod običajno kontrolo velikih denarnih svot, ki so mu bile izročene v dobrodelne svrhe. Govoril je na to Salandra sam in notranji minister Orlando je potrdil, da je bilo Salan-drovo ravnanje povsem korektno. »Secolo« konstatira sedaj, da se je Manzonijev manever ponesrečil in Salandrova pozicija je nej^niajana, 53. $tev. „SLUVfciNSKI NAKULT, dne 6. nurca 1917. Stran 8, Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROĆ1LO. 2. mare a. Zapadna fron-t a. Obojestranski ogenj izvi-Jnih od-delkov. — Rom unska fronta. V pokrajini sevemo od ceste Jako-beni-Kimpolung traia boj. Nemci so izvršili protinapad na romunski od-delek. ki je bil večer poprej zasedel jieko visino pri vaši Rekosea. ^ever-no od reke Seval, ter prisilili Romu-ne. da so jo zapustili. 3. mare a. Zapadna fron-t a. Sevemo od Naroškega jezera smo spustili plin, kar je provzročilo v sovražnikovih jarkih razburjenje. Nemci. močni nekako en batalion, ?o Tiapadli po enourni artiljerijski pripravi naše jarke v okolici Slavotina, 15 vrst južno od Brzežanov. Posre-čilo se jim je. da so se najpoprej ustalili v eksponiranih jarkih, s proti-nanadom pa so jih naša oiačenja vr-gla nazai. Veliki knez Nikola). Iz Petrograda prin^Šaio tAicar-ski listi vest, da bo veliki knez Niko-!aj vodil bodeče operacije v Bukovini in na Rornunskem. Rušila, Anglija, Amerika. Steckholra. 4. marca. Med Pctro-gradom in Londonom se pogaiajo o r>red!o2ih Zeđinjenim državam v slučaju, če se ućeleže svetovne vojne. Anglija želi. naj se Zedmjene države formalno pridružijo Angliji. Rusija iz-iavlja, da bi pristopila k tej pogodbi ie v slučaju, če bi n.vvi položaj ne ogrožal ruskih koristi v vzhodni Aziji. Vplivni ruski politiki svare pred vsako prenacrljenostio. V Petrogradu prrčaifujejo splošno stavko. Haas, 4. marca. Z ozirom na od-jroditev dume se pripravljalo v Pe-trogradu na splošno stavko. Po me-stu krožiio paimlje. Car narnerava cuimo odgoditi do konca vojske če se duhovi ne pomire. Protopopov se ne upa priti pred durr.o. V prvi seji dn-me te neki govornik zahteval. naj Protoponov c^stnri. Oovor kadetne-ga voditelja Miljukova je cenzura po-polnoma crtala. Opozicija je cara za-Ijivo nanadla. Končno ie zapustilo dumo 32 poslancev opozicije. Suhomlinov izpuščen. Berlin, 5. marca. Bivši ruski vojni minister je bil proti visoki jamrči-ni izpuscen iz preiskovalnega za-pora. Z ostalih &o!!š£. TURSKO URADNO POROClLO, 4. marca. Fronta ob T i -jr r i s u. Severno cd Tigrisa se utr-Ji'je sovražrvk r.asnroti našim novim pozicijam. Na ostalih frontah nobene iznremembe položaja. RUS! ZAVZELI HAMADAN. Telieran, 3. marca. (Kor. urad.) Petrc^radska brzojavna agentura: Rusi so zavzdi Hamadan ter zaslc-dujejo umikajočega se sovražnika. Razoroženje Grške. Lugano, 3. rnarca. »Corriere del-!a sera < poroja iz Aten. Komisije en-tente so konstatirale popolno odkri-tosrčr.ost grške vlade glede trans-portov v Peloponez. Nikdo ne more presoditi težkoč teh transportov. ki jih pomanjkanje premoga še bol] otežkoča. Kljub temu je danes vse končano in je izročiti samo se nekaj tisoč pušk. Kazne pdfti&rc vesti. tožbl češkili trgovskih in obrtničkih zfcornic proti ukazu ministra Spitz-mullerja, da morajo trgovske in obrt-niške zbornice dopisovati vladi v nemškem jeziku, je vzbudila v nem-ških političnih krogih največje veselje. V teh krogih ie prepričanje. da je z razsodbo državnega sodišča sploh rešeno v p r a 5 a n j e o notranjem uradnem jeziku v najširšem obsegu. Kakor je moglo trgovinsko ministrstvo ukazati trgovskim in obrtniškim zborni-cam, da mu morajo nemški dopisovati. tako, sodijo nemški krogi, morejo tuđi vsa druga centralna mesta uve-Ijaviti nemško dopisovanje. Ta slučaj s češkimi zbomicami, sodijo nemški politični krogi, je pokaza!, kako veliko moč uveljavi lahko vlada potom ukazov in na-redbglede uradnega jezika cesarjevič pošiltajo pozdrave zho-sce v svoji razsodbi izrečno, dadr-žavni in avtonomni organi sploh ne morejo izvajati iz člena 19. drž. osnovnih za- konov pravice do pritožbe proti ukazom, ki so jim bili dani od v i š j i h oblasti. — Švicarsko trgovsko brodovje. Švicarski listi poročajo. da so skleni-li švicarski kapitalisti ustanoviti del-niško družbo, da ustanovi švicarsko trgovsko brodovje. = Odstop švedskesa kabineta. Iz Stockholma poročajo 5. marca: »Svenska Telegram Bvrau^ poroča: Ministrstvo Hommerskjold ie včeraj podalo svojo demisijo. Kralj je ni sprejel. Ministrstvo je nato sklenilo, da za sedaj še ostane v službi. - Ententa in Kitajska. Ententa je baje ponudila kitajski vladi, da po-caka za odškodnino. naloženo Kitajski povodom bokserske vstaje. če pretrpa zveze z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Ogrski državni zbor. Pri razpravi o izrednih poobla-stilih med vojno je poslanec gr^f B e t h 1 e n zahteval. naj se porabi.: > vsa sredstva in pota, da se doseže čim prej trajen in pravičen mir in da se dežela pripravi 2e zdaj za čas po miru. Govornik je potom raznrnv-ljal o potrebi, resiti jugoslovansko \T>raŠanje in se je bavil tuđi z romun-skim \Trasanjem. Po vojni je treba z rajvečjo eneržijo narediti konec vsa-ki sovražni mrodnostni politiki. Do-kler se to ne zgodi in se rnadžarstvo ne čuti vurno. ne more nič storiti za oiačenje fodržavljanov tuje narodnosti. — Poslanec Hantos je raz-I ravljal o finančnem položaju O?r-aV.e. Vidni vojni do1govi Ogrske zna-šr-jo kakih 13 milijard, kje je dobila vlada drugi denar, o tem ni nikakih rodatkov na razpolajranje. Vesfi iz nFii!!onffi ffl. Avtoirobii^a zveza Postojna-Ajj-dovšč!na-Cmiče. Od 1. marca je uvedena zopet redna avtomobilna zveza med Postojno in Črničami. Tz Ajdovščine odhaja avtomobil ob 7. uri zjutraj v Postojno. iz Ajdovsčine v Črnfče popoldne ob 2. vr\ 40 minut. Strašna smrt jroriške begunke. Ugledna družina Zivčeva iz Kom-na na Krasu živi v bei^unstvu v Ljubljani. Vojne jrrozcrte so strasno vplivale na hčer, tako da ie revica obilo trpela in se vedno bala granat. V zmedenosti se je ob nenavzočnosti starčev v nedel'o pclHa ?; petrolejem, zažgala si obleko In v strašnih mu-kah umrla v dežeTni bolnišnici. ka-mor so jo prepeljali z rešilnim vozom. ^ UnirI ;e v Podhrda £. btefan B i z i a k. tamkajsnji posestnik, v vi-roki starosti. Vojna je potrla vrloga moi?. Preostalim naše sn^alje. Dalmacija. Tz Splita isvljajo vHrv. Llovdiu. da se v Ka^telih pri Solitu več privatn^kov bavi z mislijo. otvoriti k o p a 1 i š č e . ki bi po svr^ lem prirodnem položaiu ne imelo konktirence ob vsem Jadranu. Reka. Na ribji tr? na Reki je bilo pripellanih te dni 3 mPijone s a r d e -1 j i c. Sardeliice ie prebivalstvo z ve-;;c!jeiTi pozdravilo, ali ^ospodinje so se Ie prekmalu spomnile. da ni olja. — Na Reki nabavijo s stroški okoli 400.000 K š o 1 s k o I a d i o za dijake n-adžarske navtiške akademije. — V občinskem zastopu so razpravljali o prodaji mestnega zemljišča v baklju, zledz kateretra je občina prejela več ponudeb. Pivovarna Kobanva je ponudila 620.000 K in občinski zaston je sklenil prodati zemljišče tei tvrdki. Zzrad! se tam pivovarna. Tvrd-ka je obvezana na svoje stroške zaraditi cesto iz mašta v Zakelj, ki postane občinska. Svo^e^a cče*a Andreia Berdnna iz Lovifč št 18 nad Kanalom išCe Andrej Rerdon, Lir. 27. Klor bi knj vedel. r»aj r.mročf našemu uredništvu. Vi hrani sfnov točni nn^Iov. K*lo If^J ve o Antonu Stresu po dorrače $totihu doma iz Kobarida, ]'i jc od začetka v^oine sIttžII pri 2>. domobranskem polkn, naj to sporoči za Josipa Komarja našemu uredništvu. Dnevne vestf. — Ođpravljeno privezovanie. Cesar je izdol sledeče armadno in mornarično povelje. Zaupajoč na vedno posvedočeno disciplino in na sijajno v trdem vojnem času izkaza-ne#a duha svoje hrabre brarnbne sile, sem se odloCil. o d p r a v i t i k a-zen prive7ovanja. Baden, 2. marca 1917. K a r e 1 I. r. — Vojaška pisma. Fantje pešpol-kacesarjevic pošiljajo pozdrave z bo-jišča vsem znankam in znancem če-tovodja Ivan Križnar, enoletni desetnik Ivo Lillejr. narednik Pavel Bir-tić, enoletni desetnik Val. Benedik, četovodja Ivan Rožanc, desetnik Anton Župane, imanterist Karei Novak, <--' >vodja J. Jerman, poddesetnik Iv. Kupčar, četovodja Ivan Križnar, de- setnik Ivan 2ibert in desetnik Josip Rožanc. — Slavne oblasti in urade vljud-no prosimo, da nam pošiljajo notice v slovenščini, ker uredništva nimajo časa vršiti še prestavljalska dela za urade. — Težave za papir. Še ta teden iziđe ministrska naredba, ki ima na-men, omejiti porabo papir-jazačasopise. Časopisi, ki so n. pr. mesečno porabili 10 /a2on.>v pa-pirja, Ra bodo dobivali 20% manj. Tišti časopisi, ki izhajajo dnevno Ie enkrat, bodo smeli na teden obsegati Ie 70 strani besedila, tišti, ki izhajajo dvakrat na dan, bodo smeli na teden obsegati Ie 90 strani besedila. Za podlasjo preračunanja je doloćetia oblika dunajsketra »Morgena«. — AH res ni odpomoči? Doma ostali pošiljajo svojini dragim, ki so vpoklicani. a se nahajajo še v zaled-ju. razne potrebsčine, kakor kruh, to-bak, perilo in dr., toda dan na dan se čujejo pritožbe, da vse sploh ne priđe v prave roke, će pa željno priča-kuioč siromak kaj dobi, ni v zavoju niti petine drugo je vse izginilo. Ne drži ne zavoj, ne zaboj ne košara, ta-tinske roke dosezejo vse. Kje je krivda, nam ni znano, vsekako bi se pa po našem mnenju vendar dalo nekaj ukreniti ter priti tatvinam v okom. Ljudje pritrgajo sami sebi, samo, da bi ugodili prošnjam svojcev, toda mesto v teh, priđe poslano pa v tatin-ske roke! — Prodaja bombažastega blaga in periln'h predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je v zmislu ministr-skega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283 odredilo, da se srne v času od 2. marca 1917 do 2. aprila 1917 odnrodati v prodaji na drobno nadaljnih S'Tc po navedenom ukazu pod zaporo dejanega bombažastega blatra in perila. Omenjeni odstotek se računa na pedlagi zalog z dne 2. septembra 1916 Izrecno je opozoriti, da se predstoječe dovolilo ne nanaša na blago in predmete, za katere so bile odrejene prisilne ponudbe po mini-strskem ukazu z dne 13. aprila 1916. V ostalem so prodaini pogoji sledeči: l.prodajntise srne samoposameznim, neposrednim porabnikom v množi-nah do največ 20 m. oziroma pol tu-cata pri perilu. 2. Nadrobne prodajne cene za dopušcene množine ne srne-jo nikakor presegati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, rredno je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916. 3. O teh prodajah se morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti vpogled. — Srbskl moratorij. Glasom po-ročila ekspoziture c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja ie bil v ukazni-ku c. in kr. voiaške uDrave z dne 22. februarja 1917 razglašen ukaz o srb-skem moratoriju z veljavnostio od dne 1. fcbniarja 1917 dalja. °rer;s tega ukaza je v pisarni ir^ovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ofehna vest. Sekcijski svet-nik v ministrstvu zunanjih del dr. Ivo Š u b e I j je imenovan za prave-jra dvornega in ministerijalnega svet-nfka. — Ljudsliošolske vestf. Suplen-tinja Eina R u d o 1 f je imenovana za provizorično tičiteljico v St. Vidu pri Vipavi, provizorična učiteljica Pavla Merbst ie nameščena v St. Petru namesto obolele učiteljice Frančiške V i 1 h a r, Marija Stepančič za suplentinjo v Travi, Stanislava B u d n a v Trebnjem. Marija Špan v Preserju m istotam je učiteljici Te-režiji Grebene poverjeno začasno šolsko vodstvo. — Danes ponoći je umrla ?ospi-ca Kristina Ravn i k d r to Kratki bolesni. Pogreb ie iiuri ob 4. iz 1Ie~ daleke ulice 2. Naše sožalje! — Zasin;p!jenje. V nedeljo popoldne ju našla oletna hčerka klepar-ja Kosca v Vel. čo'narsld ulici št. 10 n<-? polici strup za ščurke. Jagode so bile sladke, zato jih je jedla sama ter jih da.iala tud« dnig'm otrokom. Otro-ci so krnalu začeli b!;uvati. Največ sirupa je zav/ila 4 in pc-Iletna hčerka železničarskega begunca Medena. Starši s>o h:!i mnenja, da bo bolje in nišo poslali po zdravnika. Proti 7. uri z večer pa je postalo deki eteru tako hudo, da so avizirali Dolicijo, ki je poslaia po zdravnika in rešPno po-st?!o. Zdravnrk dr. Mohr. re^flni av-to in policijski komisar Gersinich so hiteli na kraj nesreče. a ko so dospeli tia, je bila Medenova že mrtva. Zdravnik je odredil, da so prepeljali ostalih pet otrok v deželno bolnišni-co. Upa ti je, da ostane jo pri življenju. — Novo zfmo smo dobib zopet danes ponoči. Tuđi včeraj je skoraj ce! dan snežfto. Sušec dela pravilno: vije z glavo. Glasom zasebnih poroci! *e srteg osrečil tuđi druge, dalnje kraje. Tatvine. Policija je prijela neko 24Ietno Zoro Vujanič, ker se je vtiho- tapljala po mestu v hiše in jemala s seboj, kar jej je prišlo pod roko. Iz-ročena je deželni sodniji. — V Sne-berju je ukradcl neznan tat početnici Ani Mihelič raznih zlatih in srebrnih predmetov, nekaj obleke. slad-korja in kave ter okoli 10 K drobiža. — V Tacnu je zapazila posestnica Frančiška Jerala štiri fantiče. ki so vlekli smreko, katero so posekali. Pred Jeralo so zbežali ali drugi dan so se vrnili in odpeijali drevo. — Ove ovci sta bili ukradeni posestniku l.ovrencu Klinarju pri Kranjski gori. Tatovi so zaklali ovci v hi^vu in pustili tam kožo in drob. — Pri Šmart-nem so orožniki aretirali dva cigana. Vesti iz Staierske. Ukraden zvon. V Skalah pri Velenju se je nemalo začudil cerkovrnik, ko ie zjutraj hotel zvoniti, pa mu zvon ni za-pel, marveč mu je ostala vrv v roki. Pogledal je v zvonik in videl, da enega zvona ni več. Kako so tatovi brez ropota precej težak zvon sneli in odnesli, je uganjka. — »N a r e d -n i k«. V celjski okolici v neki go-stilni je pii neki človek v uniformi narednika. Neki navzoči narednik ga je gledal in poskišal in ker se mu ie zdel srmljiv, ga je povabil na postaj-no stražnico, kjer se je izkazalo, da ni narednik, marveč poddesetnik, ki pa je bil superarbitriran že v okto-tru 1916. Piše se Adolar Bezgovšek in je iz Vojnika pri Celju; obleko si je izposodil, ker se je hotel dati fotografirati v Celju. Izročen je bil mest-nemu redarstvu. — Z m r z n i 1. An-drej Vrstovšek iz Spod. Tinskega pri Šmarjah je šjI ponoči domov v mrazu precej vinjen. Drugo jutro so ga našli zmrznjenega na cesti. — P o -n e s r e č i 1. Na žagi pri Konjkali se je ponesrečil deiavec Mihael Ravnjak. Prijel ga je gonilni jermen. Ravnjaka so prenesli moćno poškodova-nega v bolnico. — Zakopana č r e p i n j a. V gozdu Kozjak so našli delavci pol metra globoko zakopano človeško črepinjo, drugih de-lov telesa nišo našli nikier. Socli se, da je bila črepinja zakopana sele pred kratkim. Vrši se preiskava. Spored Kino Ideala. Danes do petka ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer: »Pomorščak Sami«, groteskno ko-mičen film z brezstevilnimi situacij-skimi salami, ki delajo avtorju vso čast. Jako komično. Poleg tega »Drugo življenje«, zanimiva drama. V so-boto »John Rool, detektivska senzacija z Meinertom (primernoV Pri-hodnii teden »Velika bitka ob Som mi«. Izgubil se je srednjevelik, siv, ščetinasti pes (pasme nemški stahl-pintscher) z magistratno znamko štev. 178, ki slisl na ime »Lumpi«. Oddati ali sporočiti je na Mfklošiče-vi cesti štev. 8 v pisarni Kreditne zadruge. Izgubfl se je včeraj zvečer v FIo-rijanski ulici zlat prstan. Imel je en rudeč in dva bela kamena. Naiditelj naj ga prinese v upravništvo »Slov. Naroda« proti dobri nagradi A&r&viiaciia. 4- Oddaja fižola se vrši za V. okraj v sredo, dne 7. marca, za VI. okraj v četrtek.'dne 8. marca, za VII. okraj v petek, dne 9. marca iti za VIII. in IX. okraj v soboto, dne 10. marca. Razdeljuje se fižol v cerkvi sv. Jožefa vsako popoldne cA 2. do 6. ure. Pravico do fižola imajo Ie oni, ki predlože izkaznice za krompir. Stranke se pa opozarjajo, da se ncK vih izkaznic za krompir ne Izdaja več. -f- Prepoved domačega zakola goveje živine. Domači zakol goveje živine — izvzemši zakol v sili — je prepovedan. Ta prepoved velja tuđi za teleta vsake starosti. Zavodom, podjetjem in kmetijskim obratom, ki Imajo preživljati veČje Število oseb, zamore okramo glavarstvo (mestni magistrat v Ljubljani) iz posebno važnih vzrokov za vsak slučaj posebej dovoliti. da se smejo goveđe in teleta iz lastnih hlevov klati in za prehrano v lastnem gospodarstvu pora-biti. Dotična ob!a?t mora tako do voljenje vsakokrat takoj naznaniti de-želni konv'siii za ureditev prometa z živino na Kraniskem; naznanilo mora ob^egati označbo podjetja, starost živine in vzrok dovoljenja za zakol. V sili izvršeni zakoli se morajo po dotičnih posestnikih takoj potom žu-panstA'a naznaniti okrajnemu glavar-stvu Cmestnemu magistratu v Ljubljani). Naznaniene zakole v sili, o ka-terih se izkaže, da nišo bili opravi-čeni, je smatrati za nedovoljan** do-mače zakole. Prestopki tega ukaza se kaznujejo. Razne stuorL * Samornr>r. Saoer Lenarđ Wie-landt, premožen posestnik na Koro-škem, si je baje zaradi službenih ne-prijetnosti v Ptuju večkrat sumi z nožem v vrat in se potem obesil. * Italijanske sole v Epiru. >Se- colo poroča, da je Sonnino imenoval poseben šolski svet za organizacijo in nadzorovanje italijanskih šol y Epiru. Za sedaj nameravajo ustano--viti sto šol. * Hišnlca — zapeljivka. Terezijai Riedel na Dunaju je 34 let stara in je hišnica v poslopju, v čigar sosedstvu sta dva trgovska tečaja za dekleta^ Seznanila se je z mnogimi dekleti iz tega tečaja in ćelo vrsto 15- do 171et-nih deklet speljala na slaba pota. Ob-* sojena je bila na šest mesecev. * Vojak brez posla. Na Franco-skern je za fronto vsepolno oficirjev in vojakov, ki nimajo dela. Eden iz-med teh je v listu »Petit Provencal« priobčil sledeči oglas: »Podpisani vo-j?.k v garnizijski službi, ki je ves dan prost in nima nič opraviti, išče službe pri kakem privatnem podjetju. Dobra spričevala so na razpolaganje.« * Bivši angleški rainlstrsk! pred-sednik Asquith je poslal v vojno vsq tri svoje sinove in sicer na bojišče, ne kam na gorko mesto za fronto. Najstarejši njegov sin je bil že v oktobru zadet v glavo in je padel. Zdaj je bil ob Scrnrni smrtnonevamo ra-. njen Asquithov dmpi sin. Bil je že jeseni leta 1914. težko ranjen, a se je po ozdravljenju vrnil na fronto. Zdaj mu ni več pomočf. Tretji sin Asqui-thov je pri armadi generala Sarraila v Solunu in je bil tuđi že ranjen. * Rouiunsk? slepar na msketn car?kem dvora. V Petrogradu se je pred kratkim pojavil romunski knez; in si je znal izposlovatf pristop pri veliki knesinji Tatjani. To je najprei pregovoril za podporno akcijo na korist romunskim beguncem. Velika kreginja Tatjana je darova!rt za ro-munske begunce 50.009 rubljev, carica in dru se dame so tuđi mnogo darovale in tako je romunski knez imei hitro poldrugi milijon rubljev. Namesto, da bi bil ta denar dal romunskim beguncem, ga je lepo pobasal in je pobegnil. Ce je res romunski knez aii si je Ie sam podelil knežji naslov, Š3 ni pojašnjeno. * Vojak je ubil nezvesto ženo. Posestnik Vaclav Valiček iz Klobov-ka na Moravskem je od začetka vojne na bojišču. Kmalu po odhodu na fronto je začel dobivati pisma, da ima žena razmerje in čez mesece je dobil tuđi obvestiB, da se mu pomnoži družina za mlađega Srba. PrišedŠ* na dopust domov, je Valiček s sablja pobil in umoril ženo, se pretepal z orožniki in sploh divjal kakor da je obseden. Obtožen zaradi uboja, je bit Valiček obsojen na dve leti težke ječe. Priče so potrdile, da je bil srbski vjetnik jako Iep mož in da je ubita žena zanj kar norela in mu stregla z najboljšimi jedmi, dočim 3O morali lastni otroci stradati. * Kaj vse vojna provzroči. Spre-vodnik Peter Stanek na Dunaju je bit leta 1916., ko se je na cestni železni-ci zgodila velika nesreča, težko po-škodovan in postal nesposoben zai službo, tako da so ga predčasno poslali v pokoj. Stanek je seveda na-stopil pravno pot. Tožil je na plaČilo stroškov za zdravljenje, izpadka na( zaslužku in na plačilo 15.000 kron za bolečine. Sodišče je priznalo Staneku za bolečine Ie 4000 kron, V utemelje-vanju sodbe je rečeno: »V času. ko naši vojaki na bojišču tako neznan-sko trpe, mora sodišče pri odmerl odškodnine za bolečine znatno zni-žati mero.« Dunajska Arb. Ztg.« se je zaradi te razsodbe jako energično oglasila: Ker zahteva država, da morajo vojaki življenje in zdravje za-stonj žrtvovati — samo oflcirji dobe odškodnino v denarju — zato naj se terjatve do pridobitvenih podjetij znižajo. Navadno plaćalo take odškodnine zavarovalnice, ki se Jim v vojni posebno sijajno godi. »Arbeit. Ztg.« je v svoji notici povedala neka] prav krepkih besed, ki jiti pa iz um-ljivih nagibov ne borno ponavljali. * Veliko poneverjenje pri med-naredni povratni zavarovalnlci. Rav^ nateljstvo mednarodne povratne za-varovainice razglaša, da je njen bivši ravnatelj izvršil v času od 1911. do 1914. velika poneverjenja. Bilance je faJsificiral in na mesto izgub v po-sameznih letih z napačnimi vknjižba-mi izkazal dobičke. Te ponarejene bilance so bile vzrok, da so bile v dotičnih letih povsem neupravično iz-plačane dividende. Iz knjig se je izkazalo, da je ravnatelj poneveril mnogo stotisoč kron. Izgubo je zavaro-valnica pokrila z rezervnim! zakladi, ostanek izgube pa so plačali z lastni-mi sredstvi upravni svetniki. Akcijska glavnica znaša tri milijone kron. Ravnatelj je bil odDUŠčen Iz službe, a družba ga ni ovadila sodišču. — To oficijelno priznanje je samo na sebi tuđi skandal. V njen ni povedatio, kdo ie ta ravnatelj, ki je poneverjal, niti koliko je poneveril. Tako po ovinkih se je izvedelo, da se niše ta ravnatelj Viliem Duneker. Morda se bo dalo dobiti nota in sredstva, da se bo izvedelo, koliko ie ta ravnatelj poneveril in zakaj družba tega natančnef ne pojasni* Stran 4. .M-OVGNsKj rtAKui/*, aiic 6 marca ism7. 53. Stev. Darila. Za revno šofsko mladino. 2. I z- k a z. Ig. pl. Kleinmayer & Fcd. Bam-berg 50 K; Peter Krisch 50 K; MateJ Orehek. trgovec, 30 K; Feliks Urbane 100 K; Alojzij Persche 100 K; I. Stel. Sp. Siska, 20 K; St. C. Tau-zher 100 K; Rosa Janda, c. kr. učit. v pokoju. 20 K; Ivan Gregorič, pređst. Avstr. ogr. banke, 20 K; Društvo Marijine bratovščlne 100 K; Adslf Els-ner. c. kr. dež. sod. predsednik. 20 K; dr. F. Perne, c. kr. prof. 10 K; dr. Demšar 20 K; Mih. pl. Lukanc, c. i. kr. polkovnik, 5 K; Misa Bernatović 10 K; Neimenovan 10 K; msgr. dr. E. Lampe, dež. odbornik, 10 K; Al. Zor-man, trg., 10 K; A. Omahna 10 K; dr. Josip Tomšič, odvetnik, 10 K; jezu-itje 5 K; Karolina Treo 5 K; Josip ZupanČiČ, c. kr. ofic., 2 K; Milko Krapež, urar in trgovec, 2 K; Minka Modric 2 K; I. Korenčan 5 K; dr. A. Švigelj, advokat, 1 K; R. Sušnik, le-karnar, 10 K; Fr. Kham 2 K; Stan. Jesenko 1 K; Fr. Verbič 10 K: Fran Jeraj, c. kr. profesor. 5 K; I. Krivic, 5 K; Alma Lašič 2 K; Ljudrnila Osterman 3 K; Martin Piller 10 K; podr. A. Kobi 10 K; Peter Sterk, modna trgovina, 10 K; Karolina Lu- i sehin 3 K; Janko Barle, mestni žup- j Trik, 10 K; Ciril Dolenc. ravnatelj, 10 kron; lekama Trnkoczv 10 K; Olas-bena Matica 10 K; Roza dr. Kavčiče-va 5 K; Greg. Jakel. župnik v p., 2 K; dr. Jakob Kavčič 5 K; Ivan Hrast, ravnatelj Mestne hranilnice, 10 K; Fran Pretnar, knjigovodja Mestne hranilnice, 10 K; Ivan Vagaja, poštni nadkontrolor. 2 K; Jakob Zupančič, profesor, 10 K. III. i z k a z. Valentin Urban-čič 10 K; Ivan Cirtear 10 K; P. Bar-borič 5 K; Fr. Kobler, sod. svetnik v p., 6 K; Avg. Pokorn, c. kr. nad ofic. 3 K; Anton Skof, trgovec, 10 K; dr. E. Bretl 10 K; dr. Iv. Janežič. sem. prof., 6 K; Jerica Acceto 10 K; Leo-pold Simončič 5 K; I. Wanek 10 K; Viktor Steska, ravn. kn. šk. pis., 6 K; Franc Jemec 2 K; Avg. Ludvik, po-stajenačelnik gl. kol., 10 K; Miroslav Gregorka-Jenko 10 K; dr. Ivan Čer-ne 5 K; Ivan Presker, višji revider.t, 5 K; Josip Presker, trgovec z us-njem, 10 K; Blanca Nemecz 6 K; Frančiška Leben 5 K; Ivana Vodnik 10 K: Anton Bizili 6 K; Amalija 2er-jav 10 K; dr. Jan. Evg. Zore, profesor bogoslovja, 5 K: Mibael Baver 10 kron; prof. Janko Mlakar 10 K; Ivan Cinkole 10 K: Ivan Robida 2 K; Vil-ma Josin, c. kr. vadn. otr. vrtnarica, 4 K: Ivan Renier 10 K: Narodna krni-^ama 10 K; Josipina CeŠnovar 10 K: Fran Zajc, fin. svetnfk. 10 K: Josipi-na črden 10 K: Emfl Tschum, trgovec, 10 K; M. Voltman 10 K; T. Ot-cmtfni 10 K; Ivan Vrhovni 10 K: Ta-kob Tršan, c. kr. prof, 3 Y\ Mar. Ma- J ront, Sol. ravnateljica, 3 K. Za »Učiteljski voi*m rodini sklad« Zveze slov. učiteljev m učite-!Jfc na Stajerskem fe d?rova^a tova-rištea gdS. Pm? Zenoovicb. !?^*t*Hica v Trbovijan-Vode. 10 K. *č!te1i>tvn obeh šol ravnotatn ttji i? K name^to venca na grob irmrlesra brata, tova-HSIce ge. Ane Wessner, 11 K pa na-mesto venca na grob umrleea brata. tovarfša Roberta PlavSak, učitelja v Trbovljah. Iskrena hvala! Umrli so v LiubPani: Dne 4. marca: Mihael Iwaskiu, domobranski pešec, v rezervni voja-ški bolnišnici v Marijanišču. — Le-opold Sitar, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnišnici §t 4. — Angela Meden, hči železirškega za-virača. 4 in po leta. Velika čolnarska ulica 10. — Anton Zacb. črnovojnik, 41 let. na osebnem voja^kem zbira-li^ču- Pne 5. r^arca: Helena DoIphc, dninarica. 70 let. Snod. S:^ka 2AX — FranČt^ka Je^:h. šivH'a. 61 let, T?o*na u^:ca 29. — Terezija Pre7e!j. lifraTVa, .^5 let, Radeckc^a cesta 0. — Fmili-ian Brach. sin že'e7r^Vf??a kti^^nv-ničarja. 1 uro, Celov^V^ cesta 26. Izđalatefi *n cidcovornl urednik: Valentin Kopitar Ia*tn!ii2 !n (1a deia, |( 8p?C]m6 proti dobri rl«či, pro?mc tolažef* vdicavalno sredstvo 7OpcT trgan1« v vdlh, 4 joUitrske ste^le-nice 32 K Vino od 5t> tltrov • acrei Beli rir Inf in rdeči bjreundpr -tt liter K 5 60 Benadikt Het^ll, ▼ele«»4s9-9tii!kt sraicina 6oliCc pr) Konlicah, Štajersko. ^^^^W^W ^^^^^^^^^H aV^^^V V ■i^^vV^f^HKM Naznanjamo pre2alo«tno vest, da je naša preljuba hči, odrom« •estra in nećakinja, gospodična Kristina Ravnikar danes ponofl po kratkem trpljenja, mitu« v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojrve* «e vrSi v srede dne 7. t m, ob 4. uri popoludne iz hi£e žalosti Gledal-.Ska ul ca §tev. 2, na pokopati* •ifF' S»rc:Tte se v^ž dobrih - • • • prot^ dobri ^U6% stanovanja in hrszz*. — Delo ▼ li'ttbUan'. Og^a«-;^ *e *r tjrl P^Orlf MH StranSB Sv. ^•tr'? a«sti it 21, i'niiMana. mm vMilU ad^9;a v #ri«r:nalnlh *abiv"k 90 100 kff fn %7 kff. ^stfio^il^ vud; vzavo ih od 5 fc" da!i«* n?> poitne^i ^O¥2SJ5^, tV?ll^ 728 6Car;c ^;;a cesta i;ev. 15. ZastTJ in p^?bhe prosto dobi vsak na f.v\]o m< i glavni kat?.!oR s ca. 4 (0 sliHsmi ir, srerrnine. zl*t-rme, podbrn h m h lvstih pipdmctov. Sol5ke in konecrtne violina do K 12, M. 1^, 20 25. 3n in vi*. Dobre Harmomke a K 8. 10, 1 >. 14, 16, -'i'. 30. 40, 5 ', 70 in vilie. Premena do-voltena »'i dpnar ns?.ai. PoSiljatev do povzetju al> ^rpdplačilu. Ra7-o^ilia1n;ca JAH KOV.AU c. kr. #roni dobattttlj, Rost fBrtJx) Stsv. 1666. ĆeSko. Ob pomanjkanju mleka in sladkorie ie tajboij idnva '■ tad i najeenejii ^T bnna za Hrsn^ke W\ U mm M Hobi •«• pri leknrrt!»T n Tnk9«By?u v Ljul:- t'mmi iriT«« r*tov£a. r.!*vn« z«ioge Na Dutiaj* f 1el«r»sh Tr->!»cry: Srfc^afrnfterrfrtsff 15f, J«ser-•♦lattrrrajte ?S, lBleti1r»?'atx 4I f •"£«: S«ck- Vajenec sa mfzarstva *e taHo] apreS r.©. Kjc, pove upravništvo ,Slov. Naroda". 705 Stanovanje v novejši hiS? obstoječe \t 4—5 sob z clcktrčno raz-r^tljavo aa 5§Č*? na ] ma ^ f< mvn. Posudbe po i ijlSfil11 ! (ajf^r Pojj^noma nov "^Q gramofon se aro(3i| ^10 zelo n^zkf cei!. Poizvc se na uprav. »Slov. Naroda« 721 Ci^jpsdiena i pnmern? starosti zna već jezi kov, teli TStop H kot na*akarica na račun, sobanca v kak hotel at) eos^od^ta k em o^ebi ali v kako boi^e codjetje. Gre tuđi na drželo. i Ponudbe pnd „Intallgentea 754*1 na upravn. *Siov. Naroda« 764 BVEp Froda se 9000 !!tro* ~^&& te Skupno 8 p339Ć9. BU^o leži na ,ui lem kolcidvuiu — Pismene ponudbe Da upravrrštv~> »S'ovV se kupi. 758 ■ Ponudbe n^ A, riabf6f L^bl'aisa« HsđvoSvođe F-idcri^a c- 31. nad. ŽlaMnih kostanjsv les ^ra^fc, iL^nanstra^so 22. 765 Proda se csir. da v najem , zarscfl seSitirs N slov povt J.^ii^b ŠG'.'na, Novi Uđmat, p. M^3te pri 2a5ub;sS2L [ %??F~ Sprejmo so boljše pridao ' Ci.-€i i5I A C3 i ka'pra j^orort dobro slovensko in nem- ! sko k dve-'etni doklici. 759 K>. rove upa^nst^o »S^ov. Naroda«. i&ia^iBl^iii^ idi b*geAMy£isilS za GS^sžezfo In preotimanje se ^sass.s v ScSo ^e^lfa^s cestu ifav. 22. Ondi se tuđi proda sedlo (za gospe-^e). ! SpreiaK! se s tako)sa] im vstopom 11121 iifiSli frizerka valanka 2a cSamsšco ebrt Os'r'iti so jp rrd 1?. in 1. uro fjOTft nlioa L 763 Trgovci! Novost! Nlzkl će¥lll z l@gsitol po-iplatl in nepretr.otljivo pod!o'en5, ^sltor luđi $&HD&k£ po to-varniSki ceni dobavila trgovcem sa ceSo SCranJs^o samo Naročite vxnrce. Hef13*a SsIjaS*« M^rsčlte vzorce. damsid avileal klobn^!f slame!M aa^ovejilh obll^ !a rezn* nakit, vođeo v salogi-;-; Vsskovrstoa popravila Igčbo Sn ceao. :-: L]UQ]]iM Rimsku c. 10. >ravi(no i^učenega rroJ5tra ali pomočr.: r. ki naj bo ?o;a*?ine prest, agilen* tre en, p^t^m zanesljivega značaja, iŠSc Z&VOd Za pO8ps£6Vailfe Obrti za vodstvo delavn ce ? LiuSl ani, ▼ kateri sr Kodo popravljale ohutve z nadome-.t»li ?a usnjene podpltte. Biti mora zlasti sprejemljiv za pouk v takem špeci-jalnem delu, za katero ga bo dal izobraziti fivod na lastne stro?ke. Za čas voslce stalna služba in primerno dobra plača po dogovoru. Ponudbe z natančno navedbo naslova, osebnih in družinskih razmer, nadalje opisom dosedanjega ob»M* vana itAn ma z«po«t1itve naj «c pokrio takoj najkasneje pa do 10 marca na Zavod sa poapeievanfe obrti, Lfnbltaaa, Đaaajska cesta št. 22, Vojni invalidi imajo prednost 731 otroikega par i 9a v salogi sa vsako starost pript^roca sušna trgovina s pariSom LlUBLJAMAt Mesfnl trg Stev. 3. Us'a^uljuio 1&S6. šf^~ Periio lastnega izdelka. Ljubljanska kreditna banica ¥ Ljubljani Siriiarjeva ui.ca siev. 2. u Oclftlftka slavftlea a,OOO>O— hrmm. m Racervni fondl oknogto 19OOO.OCO kron. Posiovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcuy Trstu, Sara|evuf Ša@rlc3 sedaj v Ljubl]ani. lm 0@!!!&s> vloge na knjiilc« in takožl rafun 4\ KiiMt m proiliia ts« vrsta vrodaastalli pa? rl«*i financira erariina dolia^t ia dovoijuje aproviiaciiika kredite. == PHoorata novo ustanovljeni Biago^ni OddalelC. x