izhaja vaak dan popoldne, izvzemaj nedelje m praanDce, - ineeraa do 80 pettt ORTOVIATVO tN fJPRAVNUTVO Podrainice: MARIBOR, Stroasmaveneva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska c,
vrst a Din 2, do 100 vrat a Dto 2.50, od 100 do 300 vrsT* Dto 8. ve** maeraU pettt tJr^T^u^lnJ^^^^l   a. telefon «.26- CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, teiefon *t. 6«.
rrsta Dto 4— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Kaanjeva   unca   scev.  a, podru*nlca uprave: Kocenova ul 2, telefon 9t_ »0 — JESENICE: Ob kolodvoru 103
eelja mesečno v Jugoslaviji Dto 12.—. za Inozemstvo Dto 25.— Rokopisi se ne vračajo. Helefbn: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta 31-96 PoJtna Hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Zanimiv predlog v angleški spodnji zbornici:
Anglija naj posreduje v Španiji
Sklenil naj M se za dobo Šestih let kompromisni sporazum, ki na] M se izvajal pod kontrolo petih velesil —- Najprvo na] M se ustavile sovražnosti, nato razčistil položaj in končno normalizirale prilike — Vse velesile bi morale nastopiti proti oni stranki, ki na tak sporazum ne bi
LONDON, 15. aprila. AA. Reuter: V svojem govoru v spodnji zbornici je Churchill rekel, da naj se obema sprtima strankama v Španiji predlaga kompromis za šest let, ki naj se izvede v treh fazah. V prvi dobi bi se ukinila sovražnost in bi se ohranil statua quo. V drugi dobi bi se ustvaril direktni sporazum med obema vladama, v tretji dobi pa bi se vrnili v normalno parlamentarno življenje. Če bi ena stran kršila sporazum, bi se vojna avtomatično nadaljevala. Če bi pa ta predlog sporazuma sprejela samo ena stranka, potem bi pet velesil podpiralo tisto stranko, ki bi sprejela ta kompromisni predlog.
Boji v Španiji trajajo dalje
Francovcem grozi nevarnost, da jim vladne čete presekajo zvezo med severom in jugom ter obe skupini obkolijo
Pariz, 15. aprila, r. Najvažnejši dogodki na španskih bojiščih so se včeraj odigrali na fronti pri Pozoblanci. Čete, ki so obkolile Penarroyjo% so se razdelile v dve koloni. Južna kolona prodira dalje proti Fuente Ovehuni, in je oddaljena samo še en kilometer od tega mesta. Severna kolona pa je vzpostavila zvezo s četami, ki so se prej nahajale v provinci Badajos in sedaj z motoriziranimi edinicami prodirajo proti portugalski meji. Po zadnjih vesteh so te čete samo še 100 km oddaljene od portugalske meje. Važnost tega napredovanja je v tem, ker bi te čete, če dosežejo portugalsko mejo, presekale vsako zvezo med frankovci na severu, ki se bore okrog Madrida in onimi na jugu, ki se bore pri Cor-dobi, Sevilji in Granadi. Na ta način bi bili frankovci razdeljeni v dva tabora, ki bi bila vsak zase obkoljena in odrezana od zunanjega sveta.
11adne čete so v teku včerajšnjih bojev napredovale tudi pri Madridu na odseku pri Escorialu. Tu se vladne čete počasi, a stalno spuščajo po strminah Guadarrame in prodirajo prof i Avili, kjer je* glavni štab frankovcev za boje pri Madridu. Mesto Naval del Marches, do katerega so že prodrle vladne čete, je oddaljeno samo še 30 km od sedeža frankovskega generalnega štaba v Avili.
Prav tako so vladne čete nadaljevale svojo ofenzivo na guadalajarski fronti, kjer so prodrle že 116 km daleč od Madrida.
Kr\a\'i boji, ki so se zadnje dni vodili okrog Madrida, polagoma popuščajo, ker je na obeh straneh opažati veliko utrujenost. Sedaj se samo še menjaje se napadajo drug drugega, ne da bi pri tem eni ali drugi dosegli kak večji uspeh. Frankovci pa zbirajo nove rezerve, ki jih nameravajo prihodnje dni vreči r boj za osvoboditev čet, ki so obkoljene v univerzitetnem okraju.
Madrid. 15. aprila. AA. (Havasl Preteklo noč so oporniki izvršili hud protinapad na
hrib Garabitas. Poprei se je vršUa velika topniška prjprava. trajajoča več ko 4 are. Napadi čet generala Franca so trčili ob hud odpor. Vladne čete so obrabile vse svoje postoianke na južnem pobočiu Garaoiiaea v okolic; RodelaviTila. Davi zarana 60 vladne dete izvršile protinapad. Republikansko letalstvo ie obst.reljevaJo uporniške postojanke in propomoerlo k utrditvi vladnih postojank Na pobočjih Rodeiavila ie republikansko delovanje prisililo sovražnika, da se je umaknil na dnino črto. Topovski oceni v tem odseku traja še dalie.
Vprašanje španskih prostovoljcev
London. 15. aprila z. Danes popoldne ee bo sestal odbor za nevmežavanje, da definitivno določi datum za uveljavljenje kon* trole na španskih mejah. Na tei seji bo odbor načel tudi vprašanje odpoklica prostovoljcev jz Španije. AngrleŠk; vladi se je kljub težavam in odporu z raznih 6trani vendarle posrečilo, da ie po diplomatski po* ti pripravila teren in zacotovila pristanek Italije in Nemčije. V načelu je že dosežen siporazum. da se to vprašanje poveri v proučitev posebnemu odboru.
Velike pošiljke letal v Španijo
Rim, 15. aprila, z. »Giornale d' Italia« poroča, da je valenc4'ska vlada v času od 15. do 30. marca dobtfa iz inozemstva pošiljko 150 razstavljenih vojnih letal. Pošiljka ie prispela preko Carta^ene. Iz Francije je razen tosra po zračni poti prišlo v tem času še 50 letal, istočasno pa ie bilo v Mali Azrii pripravljenih za odlet v 5pac<rk> se nadaljnjih 150 'etal. ki so med t"ni d-So-ma že pripela v Španiio. V Parizu 6e vrše pogajanja z neko špansko misijo za nabavo nadalinfih 124 letal Konec marca je pri-šol iz Sete 1? ruskih letal, ki so lih pilotirali 3 Rusi. 5 Francozov, 2 Angleža. 1 Nemec. 1 Čehoslovak in 5 Belsiicev. Dne 17. marca je htfo poslanih iz Toulousa v Barcelono 400 letalskih motoriev. Istočasno ie kremlo iz Fraiciie ve;:^ število pilotov \n meharott?kov Rusj pa so poklali valencijski vladi v začetku aprila še 8 pilotov *n 30 mehanikov za montažo in popravila letal.
Edenove izjave o Španiji
Nezaupnica angleški vladi je bila z veliko večino odklonjena
London, 15. aprila. AA. Pred nabito polno dvorano spodnje zbornice se jc včeraj opoldne pričela debata o nezaupnici vladi, ki jo je predlagala delavska stranka zaradi vladne politike v zadevi Španije in zlasti /aradi slabe zaščite britanskih trgovskih la dij v španskih vodah. Navzoči so bili vsi ministri. Tudi diplomatska loža je bila polna. Glavni govornik Attlee je v svojem govoru poudarjal, da dogovor o nevmeša-vanju ne brani njegovim podpisnikom tr-govir. s Španijo pod pogojem, da trgovske ladje ne vozijo ne orožja ne streliva. Po
drugi strani pa režim generala Franca ni mednarodno priznan. To so čete, ki so se uprle vladi svoje domovine, in ki jih mi nismo priznali kot vojujočo se stranko. A tudi če bi jim bili to priznali, Bilbao ne bi smel biti blokiran.
Zunanji minister Eden je v svojem odgovoru izjavil, da bodo angleški parniki vsekakor zaščiteni do meje treh milj od španske obali, če bodo disciplinirani. Če bi bil kak angleški parnik napaden izven te meje, ga Ho ščitilo angleško vojno brodovje. Trenutno so razmere pri Bilbaou take, da mi
Vatikan za sporazum z Nemčijo"
Se enkrat se bodo skušan pogajati
kau. 15. aprila. AA. Havas: Sv stolica bo odgovorila na nemško noto slede enciklike, kj je bila precitana v nemških cerkvah. Izve se, da nemška vlada ne odbija očitkov proti narodnemu socializmu v njegovi verskj politiki. Nemška vlada samo odbija metodo postopanja. Dasi "ne led i za uspeh niso veliki, bo sv. stolica vendarle poskušala da zboljša od nosa je z nemško »lado
Berlin, 15. aprila, tr. V odgovor na papeževo encikhko proS narodno socialistič-
nemu režimu v N emčiji je začela nemška vlada sedaj izvajati represalije proti katoliški duhovščini. Po nalogu tajne državne policije so zadnje dni aretirali okrog 20 duhovnikov in redovnikov, ki jih dolže nemoralnega življenja in nenravstvenih dejanj napram zaupani jim mladini. Jutri se bo v Munstru pričel nov proces proti trem duhovnikom, voditeljem katoliške mladinske organizacije, včeraj pa so v Kolnu aretirali kaplana Gileja. češ da je zlorabljal šolske
ne moremo popolnoma zaščititi naših par-nikov' v tamkajšnjih vodah. Vprašanje prostovoljcev se bo reševalo na eni izmed prihodnjih sej odbora za nevme>avanje. Zato mi -vami tukaj ne moremo zavzeti kakega stališča, ker se bo skupno izdelalo v tem odboru. Priznam pa. da je položaj zelo kočljiv.
Nato se je dotaknil Churchillovega predloga o arbitraži v Španiji in rekel, da bo Anglija vse podprla, kar bi moglo pospešiti konec vojne. Po tem govoru je parlament s 345 proti 130 glasovom odbil predlog delavske stranke o nezaupnici vladi.
Komentarji
London. 15. aprila, z. Ves današnji tisk se bavi s sinočnjo debato v spodnji zbornici. Vladni listi se omejujejo na objavo
Edenovin izjav gieue politike vlanJe, opozicijski lista pa ostro napada-jo vlado In ji očitajo, da s svojo politiko hote ali nehote petpira generala Franca in a tem krši načelo nevmešavanja. >Morningpost< piSe, da je najbolje, 6e Anglija javno prizna generala Franca, kar da je s svojo politiko de facto že priznala. Vlada pa naj pomisli, kaj dela. kajti sicer se lahko pripeti da se bo nekoč enaka politika izvajala tudi proti Angliji. »Daily Telegraph* p"se. da je angleška vlada za absolutno nevtral nost in ^ipominja delaivsko stranko na to, da je odobravala stališče vlade, ko je lani svarila angleške ladje, naj zaradi napetosti, ki je takrat vladala, ne pristajajo v Tankerju. Anglija je slej ko prej za politiko nevmešavanja in tej politiki je delavska stranka s svojo nezaupnico vladi napravila kaj slabo uslugo.
lične ovire med Jugoslavijo m Solgarijo bodo končno odstranjene
iratski sporazum bo tako prišel tudi na zunaj vidno do izraza
Sofija, 15. aprila. A A. Uradna »La Parole bul^are« je včeraj objavila uvodnik o razgovorih v Beogradu. Člankar pravi, da je samo iskrena že* lja za mir privedla do podpisa pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo in med Italijo in Jugoslavijo. Važen je tisti del izjave v govoru turškega ministrskega predsednika Izmeta Inenija, v katerem je opozoril na konstruktivno politiko, ki jo na mednarodnem polju izvaja dr. Stojadinović.
»Dnes« piše, da je jugoslovensku vlada sklenila odpraviti žične ovire vzdolž jugoslovensko-bolgarske meje, ki jih je jugoslovenska vlada dala po staviti, da se ubrani vpadov zločinskih tolp razpuščene organizacije V MRO. V članku se navaja, da je to posledica pogodbe« med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki sta jo v načelu sprejela na svojem sestanku blagopokojni kralj Aleksander in car Boris*
ezultat beograjskih razgovorov
Komunike o razgovorih med dr. Stojadinovićem in turškimi državniki
Prihod predsednika turškega ministrskega sveta ekseelence Izmeta Inenija- in turškega zunanjega ministra ekseelence Ruždija A rasa v Beograd, je omogočil izmenjavo misli med obema turškima državnikoma tn predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom Jugoslavije dr. Milanom Stojadinovičem. Vsi trije državniki so mogli na svojih sestankih tudi tokrat ugotoviti popolno skladnost skupnih Interesov obeh držav in dovršeno istovetnost stališč glede na vsa vprašanja, o katerih so se razgovarjali.
Razen tega so proučili    sedanje stanje
mednarodnih obveznosti obeh držav na podlagi paktov, sklenjenih po obeh državah, kakor tudi njunih posebnih obveznosti, tako onih, ki so bile sklenjene ie prej. kakor tudi onih. ki so bile sklenjene v zadnjem času z drugimi državami. Z zadovoljstvom so spoznali, da vse te obveznosti povsem ustrezajo ciljem, za katerimi stremita zunanji politiki obeh držav v okviru Balkanske zveze In v skladu s paktom Društva narodov. Ugotovili so. da tako sodelovanje najbolje služi interesom obeh držav, kakor tudi Interesom splošnega miru.
Napad na ČSR —casus belli!
Energična izjava Delbosa nemškemu poslaniku
Pariz, 15. aprila, tr. »Oeuvre« poroča, da je francoski zunanji minister Delbos o priliki zadnjih razgovorov z nemškim poslanikom v Parizu grofom \Velczekom dal temu jasno razumeti, da Francija ne bo trpela nikake akcije Nemčije, ki bi bila kakorkoli naperjena proti češkoslovaški. Francoska vlada bi bila v takem primeru prisiljena, izvajati pogodbo, ki jo je leta 1924 sklenila s Češkoslovaško. Ta kategorična  izjava  francoskega  zunanjega mini-
stra, ki je vsak napad na ĆSR proglasil za casus belli. po informacijah lista ni ostala brez vtisa v Berlinu in je napotila Hitlerja, da je pristal na Schachtove predloge glede pogajanj s Francijo in drugimi zapadnimi državami v svrho ureditve gospodarskega sodelovanja, ki naj pozneje dovede tudi do političnega sporazuma. To je tudi glavni vzrok, da je Nemčija pripravljena ponuditi jamstvo za nedotakljivost državnih meja sosednih držav.
Schuschnigg gre v Rim
Rim, 15. aprila. AA. Štefani: Avstrijski zvezni kancelar Schuschniee bo prišel ▼ Benetke dne 22. aprila. Sestal se bo tam z Mussoljmjem. Spremlial ga bo avstrijski rti: nanji minister dr. Schmidt.
Pred veliko stavko v Angliji
London, 15. aprila. AA. Havas: Boje se. da bo v petek začelo stavkati 120.000 kovinarjev v Glasgowu. Stavka bi trajala samo en dan kot protest proti stališču delodajalcev napram delavcem v Clvdeu.
Nesreča pri vstoličenfc
Mežico, 15   aprrla. AA. DNB: Veerati ie b4 svečano ustoličen mehiSci nadškof Pu-ntffi. Med svečanostjo so ee vdrla tla, naeta hi je panika in deset oseh «n rsniemb odam* k
„Mali Jatagan
Pred leti je v Beogradu napravil mnogo veselega smeha znani nemški novinar Teodor Berkes. ki je svojim čitateljem v opisu naše prestolnice zatrjeval, da se nekateri deli mesta imenujejo Pištolj mala, Jatagan mala in Sava mala. kar je Nemec seveda prevajal »kleine Pištole. kl*iner Jatagan, kletne Save.« Mož namreč ni vedel, da »mala* nima prav nič opraviti z znanim pridevnikom* marveč je nastala iz turške besede »mahala* ter je z iz pad kom »h* nastala kontrakcija obeh a-jev. »Slovenec« je za veliko noč tudi prinesel opis Beograda, ki se marsikje odlikuje s prav odioznim zabavljanjem, katerega avtor pa je tudi pokazal temeljito poznavanje naše prestolnice s tem, da mestno četrt Jatagan malo imenuje seveda Mati Jatagan ter čitateljem tudi pokaže sliko ulice v« — Malem Jataganu. Tako so gospodje iz Kopitarjeve ulice lepo navezali na Berkeševo tradicijo. Berkes je namreč mož* ki je bit svoj čas izgnan iz Jugoslavije radi naduto nemškega pisanja-v »Slovencu« pa so se bili močno zavzeli
PoHtieni o6$otnik
Nobeno sodišče na svetu ne more rešiti spora
Krko je napisal v reviji zanimiv članek a^aii problemi*, po katerem posnemamo: Srbohrxatski spor si  ne  morem zamisliti drugače nego v vidu č!o\-eku,  ki ve kre$,t sam s sabo in ki neprestano krade samega sebe.  Tako so na primer  Hr\'ati ukradli Srbom jezik.  Ali seveda t u Ji  Srbi Hrvatom.  Tu je razlog velikih   sporov, ker sc na srečo ni posrečilo, da bt i Srbi i //rv-afi ukradli jezik \emeem ali Madžarom, ki pa bi se radi tega niti malo ne je/ili. marveč bi se, nasprotm* tega zelo veselili. In sedaj najdite  krali a  Salonu,na. ki bi se mu naj posrečilo, da reši  ta spor. Ako  trdite, da je jezik hrvatski, potem ste obtožili Srbe, da so oni ukradli ta jezik. Ako spet trdite< da je jezik  srbski, potem so tatvine kn\-i tir\'ati.  Ako imenujete  jezik srbskohrvat-ski, nastane zopet vprašanje prestiža, kdo bo na pr\em mestu. Ako rečete, da je br-vatskosrbski, je  zopet  isti spor na dnevnem redu.   Ako napravite   stvar nekoliko bolj cnostavm> in imenu je4, t. jezik jugoslo MSluJUi potem ste obtožili Jugoslovene. da so oni ukradli jezik i Srbom i Hn-atom. Tako je z dubrovačko literaturo in z n.iroil-nimi pesmimi in narodno umetnostjo. no mora biti nekdo kri\' tatvine   I ako je tudi z Mehmedum Sokolovićem. Nje&a to Hrvati ukrala   Vrbom, a v tom, dočim re on siromak uskoci! med Turke pa je mlatU i Srbe i Hrvate. I ako je mnogim drugimi osebnostmi, ki si* jih Hrvati ukradli Srbom in Srbi Hrvatom, a A; so prešli  v Italijane.  Ako  Srbi  sprejmefo latinico, potem se je bodo odrekli llnati. Ako Hr\'ati začno pisati s cirilico, jo bodo wrjetno opustili Srbi. Zakaj nekaj stičnega se je že zgodilo z našim pravopisom. Srh \'uk  je  hotel  imeli  hr\'atsko  ijeka\ šdno, Hrvat Starčevič pa srbsko cka\'šiino  In na koncu je pri Hn'atih zmagal Srb, a pri Srbih — Hr\>at. \aj se sedaj Srbi irne/o A: Srbu Vuku, a Hrvati k  Hr\-atu Starčeviću, pa ostane problem isti. Kaki>rkoli st\sir zasučete, spor je zopet tu,.. Takšne spore ne more rešiti nobeno sodišče na svetu. In da bi Srbi in Hrvati r resnici prišli pred kralja Salomona, bi modri car m<><iet izreči samo eno sodbo: Da čha^ek, ki se krega in prepira sam  s sabo,  bije samega sebe in krade samega sebe, ne spada pred sodišče, marveč na neko drugo mesto. Nič drugače bi se ne mogla glasiti njegova sodba Zakaj ako bi car Salomon iz vsega tega zaključil ono, kar se edino more zaključiti, to je da so Srbi in Hr\'ati eno in isto — bi s tem dal po\'od za nov spi.}" . .   S tem sem tudi končal, ali obenem sem tudi dal razlog drugim, da lahko začno nanovo...
Ali se zgodovina ponavlja?
V »Novi Evropi^ čitamo: Ali se zgodovina zares ponavlja? A.ko gledamo na njo s stališča njenega časovnega razvoja, ima ona mnogo podobnosti skozi vsa stoletja. Di>ba diktatur na primer je slična v vseh razdobjih zgodovine, doba demokratskih vladavin isto tako in končno doba vojn je vedno slična druga drugi . . . Da bi človek imel jasno sliko o zgodovini in o vsem. kar nas ona uči, kakor tudi o njenih odnosa jih do sedanjosti, mora biti zadostno sposoben in naobražen, da pregleda in pojmuje, kako so se narodi razvijali skozi stoletja. V tem je podlaga za vzgojo v demokraciji. De mokraći ja propcn*eduje »enakost vseh ljudi*, toda ta enakost se ne sme dobesedno jemati, zakaj nobena politična ideologija ne more izenačiti vseh ljudi. Tega sicer demo-I kraci ja tudi ne zahteva Kar ona zahteva, to je da z vsemi ljudmi enako postopa, da se jim dado enake možnosti in enake pravice v vzgoji, da bi se mogla izvršiti izbira najboljših. Zahteva pa tudi. da se vsem ljudem dado pogoji za znojenje: ne sme se dopustiti, da eni bolehajo od 'itosti in razkošnega uživanja, dočim drugi bolehajo radi pomanjkanja in nezaposlenosti .. .
Še o gotskem poreklu
Niko Bartulovič je v svoji reviji ostro prijel predsednika »Matice Hrvatske« profesorja Luk asa* češ da propoi'eduje, da Hrvati niso slovanskega, marveč gotskega porekla in da je dovolil izdajo knjige »Današ nja Nemčija«, ki je dejansko samo reklama za nacionalsocializem. Lukasa je vzel v zaščito Cicvaričev »Balkan«. V tej svoji obrambi je »Balkan« poudarjal, da se mu zdi čudno, da je ono o Lukasu napisal Niko Bartulovič, ki »da je preje bil nacionalen, a sedaj, kakor se zdi, to ni.« Na to Bartu lović odgovarja: »Naš urednik ni bil nikdar germanski, marveč vedno jugoslovenski na cionalist, dočim imenovani Ust, kakor tudi mnogi, ki plavajo v njegovih \>odah, prizna vajo za nacionalne samo one Jugoslovene (tudi separatiste), ki se navdušujejo za — germanski nacionalizem... In zato se naš urednik (kakor tudi mnogi drugi nacionalni Jugostoveni) ne bo niti najmanj začudil ako ga po berlinskih navodilih proglase tudi za — komunista! .. .*
Sorzna oorociSa.
INOZEMSKE BORZE Curin,    15.    april*. Beoprad  10l—. Pas** 19.575   London  21-58, New  York 488J5, Bruselj Milan   3&0T75, Ametevdani
240.20. Berlin 176-35. Dunaj 80.90 — 81.90. Praga 15JB, Vi
Važnu vprašani« LinMiane:
Prestavitev plinarne
jz mesta
Ljubljana. 15. aprila. Naravni razvoj Ljubljane ovirajo nekatere ovire tudi v mestnem središču, ki 56 ni povsem izrabljeno in zlasti ne ekonomično zazidano. Ena taksnih ovir je kolodvor s svojimi napravami in železnico, ki deli me: to v dva dela, zavira promet in zazidavo parcel na severni strani Vilhar-jeve ceste. Toda mestna plinarna je v nekem pogledu še večja ovira razvoju mesta; plinarna zavira in onemogoča naravni razvoj mesta na južni strani kolodvora, v bližini geometričnega sredinca mesta. V bližini plinarne, kjer jc najboljši teren za zidanje, je še mnogo nezazidanih parcel. Zastoj v stavbnem pogledu v okolici plinarne jc očiten.
^AKAJ VPLIVA PLINARNA
NA SVOJO OKOLICO
Da ni posebnega zanimanja za zazidavo okolice plinarne, jc več razlogov. Nekateri mislijo, da je tvegano stanovati v bližini plinarne zaradi nevarnosti požara, ki bi izbruhnil v primeru eksplozije. Ta bojazen pa ni povsem upravičena, kakor trde strokovnjaki, čes da je naš plinski rezervdar (Caromctcr) dobrega preizkušenega tipa ter da bi se požar ne mogel razširiti niti na sosedna poslopja plinarne, nko bi sc plin vnel v njem.
Po sodobnih urbanističnih načelih pa seveda plinarna ne spada v mestno središče rz več razlogov. Tako jc treba tudi n. pr. računati z vojno. Pri vsem tem se pa zdi glavni vzrok, zakaj jc okolica plinarne Šc nezazidana, neprijeten vonj. ki sc siri v okolici plinarne. V pomirjenje meščanov je treba takoj naglasiti, da ne uhaja iz plinarne noben strupen plin, ki bi bil zdravju škodljiv. Zraka seveda ne kvari svetilni plin. ki kakor znano, v manjših količinah sploh nima duha. Neprijeten vonj sc širi iz cestnih kanalov: plinarna čisti svetilni plin s posebnim postopkom, z vodo. ki odteka v cestno kanalizacijo s plini. Ob nizkem zračnem tlaku se plini dvigajo sko/i kanalske jaske. I hulje, ki stalno stanujejo v okolici plinarne, se kmalu navadijo neprijetnega vonja in sčasom ga niti več nc čutijo. S tem pa seveda ni rečeno, da kvar-jenjc zraka v okolici plinarne ni velik nc-dostatek.
FRFSTAVITI-V PLINARNE
ZE DOLGO AKTUALNA
V torek jc bila v okolici plinarne velika komisija, ki jo jc sklicalo mestno poglavarstvo. Udeležili so sc jc zastopniki mestnega gradbenega urada, gospodarskega urada, mestnega fizikata, elektrarne in plinarne, zastopnik mestnega občinskega sveta in posestniki, odnosno upravitelji okoliških hiš in parcel. Komisijo ie vodil stavbni nndsvctnik ing. f*:chun. Komisija jc imela nalogo, da ugotovi, kako bi odstranili neprijeten vonj ter tla v splošni cm razišče, kako vpliva plinarna na svojo okolico.
Prestavitev mestne plinarn« je I« dolgo aktualna, česar so se zavedali tla magistratu in zato je tudi mestna občina kupila žc
pred leti parcelo v Mostah V btifini kemične tovarne za novo plinarno. Izdelani so tudi že načrti, toda n>ihovO uresničenje je preprečila gospodarska krita. Komisija je v torek ugotovila, da je odstranitev plinarne iz mestnega središča se posebno aktualna zdaj, ko kaže, da bi bile kmalu zazidane vse parcele v okolici in ko hnajo parcele v središču čedalje večjo vrednost, ker jih je čedalje manj.
GiMOTNE OVIRE NISO PREVELIKE
Zastopniki mestne občine se sklicujejo, da v sedanjih razmerah občina ne more sezidati nove plinarne, ker je prezadolžena in ne more najeti novega večjega posojila. To pa zavračajo nekateri meščani, češ da ne gre za tako velike stroške, da bi jih občina ne zmogla, zlasti, ko bi odstranitev plinarne iz mestnega središča koristila občini tudi posredno. To stališče so zagovarjali tudi okoličani plinarne na komisiji.
Zemljišče, ki ga obsega plinarna, meri okrog 10.000 ms. Ko bi ne bilo več plinarne na njem, bi njegova cena takoj poskočila. Lahko rečemo, da je zemljišče vredno okrog 5 milijonov. K tej vsoti je treba še prišteti vrednost strojev in raznih plinar-niških naprav, ki bi jih uporabili v novi plinarni. Nova plinarna bi veljala okrog 14 milijonov din. Polovica te vsote je v vrednosti zemljišča in plinarniških naprav ter bi bilo treba preskrbeti le okrog 7 milijonov. Cc bi najeli to vsoto, bi bil dolg lahko amortiziran v 14 letih, ako računajo za amortizacijo le dobrega pol milijona na leto. kar nedvomno ni mnogo pri 50-mili-jonskem proračunu.
USTANOVITEV   DELNIŠKE DRUŽBE?
Razmišljajo pa tudi o drugi rešitvi finančnega vprašanja. Ustanovila bi se naj delniška družba: polovico delnic bi imela mestna občina, polovico pa zasebniki. Ta zamisel jc lahko izvedljiva In ze v najbližjem času bi bil zbran kapital za novo plinarno, saj jc mestna plinarna rentabilno podjetje.
PRESTAVITEV PLINARNE JE NUJNA
Odstranitev plinarne iz mestnega središča je nujna. Mestna občina bi imela od tega neposredne in posredne koristi. Pomisliti je treba samo na to, da sc mesto čedalje bolj širi na periferijo, ker je v mestnem središču mak) ugodnih parcel. Mestna občina mora zaradi tega neprestano podaljševati ter izpopolnjevati komunikacije: ceste, kanalizacijo, električno, plinsko in vodovodno napeljavo. V primeru, da bi bil zazidan kompleks ob plinarni, ki meri nad 30.000 m2, hi bile pri rokah Žc vse komunikacije. To jc nedvomno pomemben razlog, ki govori za odstranitev plinarne iz mestnega središča čim pTej.
elo la zbližaitje z Bolgari
Delovanje Jugosloveitsko-bolgarske lige je bilo lani
zelo plodonosno
Ljubljana. 15. aprila.
V prostorih Zvezde:: se je snoči vršila HI. redna rkup^Oinn. Jugosloven?;ko-bolgar-ske lige. Otvoril in vodil jo je predsednik g, ravnatelj Ensto Pustaslem5ek. ki je uvodoma podal Izčrpen zgodovinski pregled o dogodkih, ki so prod tremi leti do-vedli do ustanovitve lige. Spomnil se j« .strahotnega potresa, k! Je pred 9 leti zadel Bolgarijo, in slovenske podpore potom akcij? Jutrac v znesku 132.000 levov. Akcija z^l zbhžanjp med .1 ugoslovani in Bolgari je kaaneje krepko napredovala. **aj jo je vzel v roke sam blagopokojni Veliki kralj.
Sledilo je jioroiilo tttijnika g. Vekovdava Bučarja. Iz njegovega poročila posnemamo; Delovanje lige v pretekli poslovni dobi, ki je trajala od 16. decembra 1935. je biio izredno plodonos.no. Liga je deloma sama. GilDtAu s pomočjo drugih organizacij priredila celo vrsto prireditev, ki so poglobile mkrcl jugoplovonsko-b-lgarskega bratstva m:d Slovenci. Mnogo t asa je posvetila tudi raznim notranjim vprašanjem, katkor društvenemu 1-kalu. s katerim je v najožji zvezi vprašanje bolgarske čital-n ce in knjižnice. V pripravi ima tadi nov bolgarsko-sloveru-ki učbenik, ki bo, če DO* do "finančne piibke dopuščale, menda kma lu izšel. Z 1 > živnnne stike je imela liga s sorodnimi diuA.vi v Zagrebu. Beogradu in pa v Bolgariji. Tekom poslovne dobe je priredila liga treanesečni tečaj bolgaivke-ga ježka v febiuarju lani bolgarske dneve z lOdnevtt" rtiBt*V0 bolgarske graiike in s predavanji o bolganski likovni umetnosti p:of. Ivana Vavpotiča, s predavanjem prof. šedivega o bolgarski književnost', predsednika Ivana Jolačina o vtis h s p.tovnnja jugoslovcr* kih gospodarstvenikov po Bolgariji, večer bolgarske glas* be s sodelovanjem Glasbene Matice in predavanjem pokojnega Emila Adamiča, za zaključek pa jc na iniciativo lige priredilo Narodna gledališče Ko-tova komedijo »GoljMnanov*. v prevoou Rast a PuHoslem ška.
V aprilu je liga priredila 10dn?vno potovanje po Bolgariji, dalje je sodelovala p: i raznih spiojomih In prireditvah na čast bolgarskim go" loto. V novembru jc imela dobro obiskan -družabni veter, na katerem je predaval lig:n tajnik g. Vekoma v Bu-Car o svojih vtisih s potovanja PO Bolgariji. V januarju Ktos ^e je delegacija ljubljanske lige udeležila kongresa JB lig 12 Jugoslavije in Bolgarije v Eeogradu. na katerem je bila ustanovljena Zveza li&- V njej ima ljubljanska liga podpredsednika ter tri člane v upravnem oitboru. Koncem januarja je liga na manifestativen način proslavila z veličastnim zborom v Trgovskem domu podpis pakta večnega prijateljstva med obema bratskima državama. V marcu je imela liga v svoji sredi kot go sta bivšega bolgarskega poslanika in ministra g. Dima Kazai^^jaja, ki je v času svojega bivanja v Ljubljani dvakrat predaval, in sicer v Rotary klubu in drugič javno za elane lige. V istem času je ob-
iskalo Ljubljano sofijsko pevsko društvo Rodna pesem« in je: liga sodelovala na vseh prireditvah. Njen predsednik je tudi otvoril razstavo bolgarskega akademskega slikarja Francanskega, ki je razstavil 80 pokrajinskih akvarelov, od katerih jih je prodal 27, kar je nedvomno lep uspeh.
Tajništvo lige je imelo izredno mnogo dela, saj je v pretekli poslovni dobi prejelo in odposlalo skupaj 2580 dopisov. Od zadnjega občnega zbora do danes je število članov lige naraslo od 7*> na 342. Ob koncu svojega poročila se je tajnik z globoko pieteto spomnil dveh umrlih članov, in sicer bivšega ljubljanskega podžupana g. Evgena Jarca ter sgimega odbornika, skladatelja g. Emila Adamiča. Po zahvali vsem dobrotnikoma lige je poročal blagaj-nik g. Janko Lajovic o li ginem gospodarstvu. Iz. pcroCila je razvidno, da je krjub skromnim sredstvom in finančnim težko-čam bilo ogromno storjenega. Predsednik oa .iiornega odb"ra g. Milan Jug je nato predlagal odboru razrešnico «9 pohvalo, ki je bila soglatno sprejeta.
Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen g. ravnatelj Raeto Pustoi?lemšek, v odb:r. ki se bo konstituiral na prvi seji, pa gg.: dr. Anton švigelj. Vek os lav Bučar, Janko Lajovic. dr. Janko Lokar. Dušan \"argazon, Hrvoj Maister, dr. Niko Zu parne, dr. Milan Bano, Ivan Jelačin, dr. Iv- Plei®. Ivanka Leskovic. Sonja Tonja, dr. Ivo LrUlik, Ferdo Palovec, Emerik Fer-linc. dr. M. Rus in kot zastopnik akademikov Bogdan Grcmi. Eno mesto v odboru je bilo rezervirano za zastopnika Rota-ry kluba, ki je z vsemi svojimi člani pristopil k ligi. po volitvah j? bil razgover o bodočem delu lige, pri katerem se je predvsem ra-zpravljilo o letošnjem potovanju lige v Bolgarijo, ki bo od 11. do 25. maja.
iz Poi|i
w. 11
— Otvorite trafiko! Trafika pri kolodvoru je že nekaj dni zaprta. Domačini, tujci in potujoči zaman trkajo na vrata. Ker je bila dosedanjemu trafikantu od* v z? ta. pravica prodajanja, je nastala nujna potreba, da se podeli monopolska pravica prodajanja drugemu. Reflefctantov je baje ve.\ Sporna točka je sedaj kloak bivšega trafikanta, ki left na železniškem svetu in ga lastnik noče odstopiti komur-sibodi. V interesu kraja in potujočega občinstva je potrebno, da se zadeve takoj uredi. Trafike na tako prometnem kraju ne moremo kar meni nič, tebi nič pogrešiti. Zato prosimo merodajne oblasti za hitro rešitev.
— Občni zbor podružnice SPD. Redni letni občni zbor peljčanake planinske podružnice z volrtvijo upravnega odbora bo v nedeljo 18. aprila ob 19. uri v gostilni Sumer. Ker se bodo na zboru oibravnavale zelo važne zadeve, med drugim tuđi gradnja planinskega doma na Boču. se pričakuje polnost evima udeležba.
Včei aJ0njl^>Sk>veogKi dom« pravi, da Je prišel jffOfDđ« na psa. Priznamo, toda samo napOi. >Narod4t ni prteei na psa sam temveč ga je pripeljal ali polotil nazaj >SJoven«lU dom z. Prtsnamo to odkrito in hudo naj« Je, neznansko hudo. Kar srce M nam počilo od bridkosti, da nas ne toiaaV zavest, 4* je por&z v konkurenci 3 tako močnim nasprotnikom kakor je Slovenski dom« selo častafl. Mi ostanemo torej na psu, enicki odnoeno njihove vizitke pa ca >Slovanukem doanu«, a aapuščeni in izgubljeni boani ljudje naj lede v ientpetr-ski kasarni, kjer sta jim pripravila men. ke bolniaate postelje »Slovenski dom« in njegov rectaflt. Ljudje pa ne bodo crkavali, saj jim dajejo na mestnem socialnem uradu po 3 dinarje podpore dnevno.
Na tisto, kar je zapisal »Slovenski dom. o ljutotjanatta cuckih, mu bodo pa baje sami odgovorili na prihodnjem posvetovanju, kamor nameravajo povabiti celo njegovega poročevalca, ce se jim bo zdelo vredno povohati ideološko pisanje tega glasila brez glasilk.
Angleški humor
Slovence« nas poziva, naj ponatisnemo pismo, ki ga je nedavno pisal Mussoliniju xxiJiČna angleški katolik t lord Alfred Dou-
glas. V tem pismu Se katoliki lord prav fieokoano norčuje iz rvojih rojakov anglikanske vere, osobito iz njihove duhovščine. To zasmehovanje je tem bolj podcrtano, ker je naslovil ^oaTčr.i katolik svoje pismo na šefa tuje vlade 7. OČj111 fen namenom, da pride njegovo pisanje v javnost. Nam je čisto vseeno, kako se Angleži pola; jnjo med seboj, predstavljamo pa si lahko pe»ne besa. ki bi jih ^Slov^ne«1 ti.^-al. ako b; si kaj sličneea dovodi kak jugoevoven-»ki odlični BflNlbaiavaa, musliman ali evangelik na naslov juen-lovonskeca katoliške« ga episkopata. V takimi primeru bi v Kopitarjevi ulicj ne govorili o humorju, ki je spravil v prisrčni *srrWi vse pametne in dobrini domirfekom dostopne ljudi r. marveč bi pi*mo označili kot izpad verske mrzni<\ ostudno brezbožni^tvo jn gotovo tudi kot urnebesno nespodobnost. Prepričani ^mo, da bo lord Douelas dobil v angleških MstOl primeren odgovor, k; fza ~Slovenec-: ne bo objavil, mi pa cisto gotovo tudi ne, ker v pobožne polom- k a načelno ne spuščamo.
Po lordovi logiki ima dar dttha modrosti samo človek, ki je veljavno posvečen. Ker odlicnj lord sploh ni ro-vecVn. je tedaj njegov dar modrosti ze>lo skromen, kar obilno izpričuje njegovo pjsmo. Če smo prav poueem, tudi v Kopitarjevi utiri ni vse obdarjeno z duhom modrosti, kajtj nekaj jih jc temeljito posvečenih, drusrj so ?amo na pol, tre-tji pa so brez te neizbrisne lastnosti. Veselje nad lordovi m pismom pa imajo vsi brez razliko intenzivnog; posvećenja. Mi jim ga j z srca privoščimo: vsaj en žarek veselja v hudih časih.
Trgovska šola v Kranju
Kranj, 14. aprila. Združenj« trgovcev v Kranju je lani jeseni temeljito reorganiziralo svoje šolstvo in prevzelo v svojo upravo 1. 1921 ustanov Ijeno trgovsko strokovno šolo. Poleg vsakoletne občinske podpore skrbi za vzdrževanje Sole udruženje samo potom posebnega odbora. Tako jo šoli zagotovljen napredek in že zdaj je ena najboljših strokovnih nadaljevalnih šol v naši državi. Poleg kranjskih jo obiskujejo tudi učenci in učenke iz okolice. Pouk se vrši dvakrat na teden in imajo vsi trije razredi skupaj tedensko 33 učnih ur. Namen šole je dati učencem potrebno izobrazbo za bodoče samostojno udejetvovanje v trgovskem poklicu.
Letos priredi šola po zaključku p Mika med 10. in 20. junijem prvič veliko poučno ekskurzijo po državi in sicer za letošnje m lanske absolvente. Poleg voditelja se udeleži ekskurzije okrog 25 absolventov. Pot jih bo vodila v Split, Dubrovnik, Sarajevo, Bred in Zagreb. Na potovanju ostanejo 10 do 12 dni in imeli bodo četr-tinsko voznino Učenci bodo plačali po 100 dinarjev, drugo se bo pa nabralo pri trgovcih in drugih dobrotnikih. V bodoče bo prjrejala šola ekskurzije vsako drugo leto. Kdor ne bo napravil izpita ali kdor se v šoli ne bo lepo vedel, ne bo smel na ekskurzijo.
Koncert bežigrajskega pevskega društva
Ljubljana, 15. aprila Nj tako obupno, kot semtertja tarnajo, da še pevsko življenje hira. da je v zastoju, da se ljudem zanuJ; čudnih razmer ne ljubi več prepevat;. Narobe! še nikoli zlepa niso pokazala naša pevska društva toliko življenjske sile. ba£ odkar so izgubila svojega neanrtnesza pevca Emila Adamiča, ki jim je prepeval pesm; izrazito slovenskega narodnega značaja. Precei koncertov so že poklonila njegovemu spominu, ali pa tc mu vsaj derno na sporedih svojih koncertov oddolžijo z izvajanjem njegovih pri ljubi j e# nih pesmi. Tako je uvrstilo tudi bežigrajsko pevsko društvo v spored svojega po-mlada-nsketja koncerta sedem Adamičevih ?kladb: 7a pkrtom. Modra devojka. Tj m jaz. Je pa davi slan'ca pata, Franjca. Za njega vse pre-trpi (mosk; zbori). Planinec (samospev s klavirjem), ostali del sporeda pa so izpolnile skladbe Bučarja. H erbija, Kende. Tuvanca, Pavčjča. Prelovca in Soru ca.
Moški zbor bežjgr. pevskega društva, ki ga smiselno vod j njegov pevovodja T. Godec je že ponovno čedno nastopil s samostojnimi koncerti. Ni StevUen, mala pevska četa (okoli 30 članov), pa je priden, vesten, poje 1 veseljem, se podreja dirigentu dokaj voljno, daej so nekateri pevci bolj zavero= vani v note kot vanj. Prvi tenor bi bi»o le treba 5e maJo okrepiti, čeprav so se trije njegovi strumno držali. osteH trije l.i-sovj dobro zvene, II. bas je vča- ' celo |
hud. Petje je bik>    ubrano, mor b.....~di
srečne akustike dvorane, le včasih so se pojavita harmonična nesoislasia ftefka *Ti in , se težja ^Kam sj šla«), ki so bila le t- nutna in jih je zbor naglo premostil. V u. i.:iu;ki bi ne škodilo obdutnejših fnes, dasi so bili v -FranJci« falzeii zelo decen-tni. Če bo zbor vztrajal, z lahkoto napake«, k{ jih opažamo pri vsakem mladem pev? ekem zboru, odpravi in bo za Bežigrsdom
s svojim aintoiozndm paljeni 5e opotovauo nadpravil ljudem zaželjeno veselje.
DruJtvo ima pridnega, vnetega pevca bs-ritoMsta g. Jasov^kagrs, ki je v nekaterih
zbofuvakih loiSkah solistično nastop*!, sam je pai s klavirjem zapel 3 precej le obledelo pe>mi: Pavčičevo ilred durmi«, A<ia# mičevepa >Planim*a-: n (lorbičevo >Pojdem na prejo« dovolj znano k fiffaniofonsks plošče (Rctetto). Kaj bi na*i snaisti rajie po-jzlodsli malo v novejšo tozadevno lileratm ro, kajtj izbire je v izobilju.
I>ober m mno-o obetajoč haritoniat je moral na burno aplavze dodati se MoiWev Valentina i« >Fausta«. Klavirski spremlj«fc-valee fe bil šibek, zaradi nedostatne al{ bolje rečeno nepravilne rabe pedala rd bilo mogoče razbrati hannonij. — Pevski ibor je btl po vsaki točki deležen zaslužene pohvale, lepa telovadnica bežigrajske meščan, ske loie bi bila pa lahko sprejela vose več poslušaleev kot jih j«. Hubadovo aopO JPS so na koncertu zaptopalj gg. dr. Anton dri* gel j, Zorko Prelovec jn Franjo Venturini, Pevsko zvezo pa g. Ludovik Puš.        Z. P.
Iz Celja
—c Važna komisijska razprava. Premogovnik Liboje d. z o. z. v Ljubljani je prosil sresko načetetvo za podebtsv vodoprav* nega dovoljenja za uporabo vode* iz potokov
Stjeke in Kistriee v Libojah za pranje premoga  m za  dovoljenj© postavitve čistilnih
naprav. Kom sij^ka poizvedba in obravnava bo v potek ,"*). t. m- s sestankom ob 0. do-pokine v Libojah. Premogovnik v Libojah
spada namreč med ona industrijska pod-jetja, ki  s t-vojinv  odpadki  in odpadnimi
vodami žc mnogo mesecev katastrofalno onesnažujejo Savinjo ter s tem izrodno ogrožajo tuiski promet v Celju in obenem celjsko gospodarstvo sploh. Ker se že napo bližamo novi tujskoprometnj se2oni, priča-kujenio, da bo<lo pristojni činitelji e takojšnjimi eneniirnimj ukre>pi preprex'ili nadalje nje onesnaževanje Savinje, ki je vzbudilo v Celju f.o toliko upravčemh kritik in ostrjh protesitov.
—c Zrter napadalca. Te dni jc neki moški napadel 31 letnega čevljarskega mojstra Antona Pukmajstra iz Vojnika in mu zlomil desno kJjnrnieo. Pitkmajsfer se zdravi v celjski bolnišnici.
—c Nesrofa ne poejva. V Purah pri SexL larjevcm jo padla ISletos dninarica Marija GusarjgfS v soboto zvečer doma po stopnicah in si zlomila levo roko. V Dobriai prj Žusmu si je Poletni dninar Alojz Ula-nec prj sekanju drv prerekal ■ sekiro kite v levem zapestju. V ponedeljek je JVUerm dninar Rado Paserič \z Ivanića pri Desi ni* ču pomaeral pri posestniku Antonu Korner-sku v M liani pri Seli h Zagorskih nakladati blago na voz. \enadno pa se je voz prevr nil in |x>kopa! Paserjča pofl seboj. Paserič si je nevarno poškodoval hrbtenico. Tstetra dne je padel kletni cestni delavec Franc Boltor s Svibnega prj Radečah pri dem v kamnolomu tako nesrerno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenci ?e zdravijo v celjski lK>lnismn.
—c V reljskj bolnMnJei je umrla v torek -2Ietna posest ni kova hčerka I^eopoMiaa Pklova z Zg. Ložnice pri Zalm.
Iz Maribora
— Gledaljsre. V kratkem bo premiera FaUove operete >Dolarska princesa«. Režijo vodj kot srost losip Povhe. Zasedba glavi nih vlog je: Alice — Igliceva. Daisy — Barbičeva, Olga — Gorin^kova. Fred — Sanci n, Couder — Kovic, Hans — Verdo-nik. Za premiero vlada velrko zanimanje.
— Urna doba brivskih vajencev se bo podaljšala. Na ponedeljkovem! občnem zboru Združenja brivcev ki lasnicarjev v Mariboru se ie razvila burna debata ob [iredlos gu, da so naj podaljša učna doba brivskih vajencev. Nekateri so poudarjali, da bi po-mouilo podaljšanje šc večje izkoriščanje mladine, večina pa se ie zavzemala za predlog, kj je bil tudi sprejet. Tako se bo doba brivskih vajencev zvišala od B na 4 leta.
— Maribor-ki fotoamater razstavlja f »^aii Franciscu. Odlični mariborski fotoamater s. Roman \ ales je dobil te dni obvestilo da je razstavni olbor inerinarodne razstave umetnostne fotografije v San Franciscu iz* bral za razstavo tudi dve njegovi fotografi-j:, ki sta bili odlikovani na mariborski raz-stavi. Pač častno priznanje našemu fotoamater j u in klubu, katerega član je!
— Huda nesreča na Aleksandrov; ce^ii. V ponedeljek zvečer je neki pasant naše! v javnem stranišču na Aleksandrovi cesti v mlak! krvi .721elno snažilko tega stranic šča Katarino LeikOVŠek« 3ila je^ nezavestna. Ker je sumil, da je postaAa žena žrtev zločina, je o dogodku takoj obvestil stražnika ta pa rešilno moštvo, ki je ranjenko prepeljalo v bolnišnico. Tam ao ugotovili, da ima probžto lobanjo na temenu. Ker je že pod ure krvavela, je obstojala resna nevarnost za njeno življenje. V bolnišnici je Leskovskova izpovedala, da se ji je pripc* tjla nesreča. Hotela je ustaviti vodno uro in je zato stopila na s4ol. ki pa je postavila na mizo. Pri tem je izgubjla ravnotežje in padla na cementna Ua.
— Vokalni koncert priredila v soboto ob 20. uri v velikj kazinski dvorani koncertni pevec tenorist g. Slavko Luk man in kolora-tuma operna pevka ga Marta OberwaHer-jeva. Na klavirju ju bo spremljal g. dr. Roman Klasinc.
— Kabel Maribor—Beograd. Poročali smo že. da namerava poštno mrhistrstvo zgraditi od državne meje preko Maribora do Boo* grada mednarodni brzojavni in telefonski kabel. Te dnj so bMe na licu mesta kcanisi-fe. Ministrstvo je že razpisalo licitacijo za gradnjo in je pričakovati, da bo kabel izro čen svojemu namenu poleti leta 1930.
— Ali sta umorjena? Že pred dvema mesecema sta odšla iz Maribora 261etni knji* govodja podjetja strelovodov v Mariboru Ladislav Turk, ejn upokojenega železničarja iz Razlagove ulice 22 ter njegov tovariš Ivan Lan g. Odšla sta poa službeni dolžnosti v savsko banovmo. Turk je redno pfcal svojim staršem, katerim je bil edina opora. Zadnje pismo je prejel oče 25. marca, v katerem mu sin sporoča, da pride za ve* likonoene prasnike domov. Toda ni ga bilo Prav tako bj se moral Lan g glasih v Mariboru v Bvrho odslužitve vofaskega roka, pa ga tudi n* bilo. Za njima manjka vsaka sled. Ker sta imeia s seboj veliko vsoto de* narja, sumijo, da sta mladeniča postala nekje v okolici Varaadrna žrtvi ropaTsfcrh na* padalcev. Vsako rjotzvedovanje staršev m oblasti je ostalo brezuspešno. Njuna usoda ni znana.
— Šeriljev večer. V ponedeljek 10. L m. bo v gledališču Šorlijev večer v proslavo
šestdesetietnice zaslužnega slovenskega pi* satelja dT. Iva Sorlija. Xa sporedu bodo so-
Stev. 85
lospeti, recitacije. <*ovor ljubljanskega kr,-tika Fr. Koblarja in dva s<> ril jeva skeča, ki ju ievajajo Člani Haroln.a gladaliMa v Mariboru.
»m f*rva kolo žaliovakofa t(irs|fja /a V* veOstto   Marihora.  ^aočj ,e  \ kavarn;
><JeBlral : pfKel šahovahi tunrff ?-:> prvenstvo Mard»ora.  Idelcžb«! na turnirju ni 't ko velika, teto pa so zastopani najbotjii tu, kajenji >ahisti .Nlaril-oraketa ^ahoesaldfa kiu ba ift SK Železu čar jO« Turnir Je Otvoril s primernim Bagovoronfl pvedseddiil Mariborskega šabovakega kluba g. ravnate'j Gok> uh, nakar je prof. Sjla obra^tM pravilt in javršil žrebanje š'evjlk. On je tudi vod, ja turn rja. Nato se je pričelo prvo koto Zanimiva je 1 U    7las!i | irtlja med lan skim prvakom prof. Stupanoin ;n priznano dobrim Šahistom £. arulcem, k. mu je prvak  tudi   podlegel.     Lobkov  je premagal Knehtla, Sever  AJbaneia. Me^ček pa Ku< kovca. Čada le partfe so bjle prcUoeenc. l>ru-go kolo bo v petek ob 20. uri.
— Otroka \m odletlU ▼ gozda. Te dni je hodila v MislinjaJb oi hiše do hiše neka m!aj$a ženska in hotela izročiti dobrim 1 jn-deni enoletnega dečka. Ker t-troka nihče ni maral, ie mlada žena odšj« v £oad in dete odloiila v gostem prmovju. Z?t>čer -o Jjudje videli ženo brez t»troka, zato so BO« devo javjli orožnikom, ki so tekom not*.! ros našli otroka. Neznanko so aretirali. 0 \4 «an*a, da l»i bil otrok njen ter pravi« da
gS Ji  [e :/'■'>-• Ua neka - M.tka 'ja.
— Pad *lak m ;e rrgej b! ni Prevolj lctnj Fraiii* Ilalli. M!ad»*n|8a Je lokomot va na mestu usmrtila. Kaj ic gnalo Uallija v smrt, ni zna:,o
— Na oje *t je nabodel. \   Velenju -veeraj pripetila nenavadna smrtna n^r Hlapec Franc Postjipinjt k       \ ■ • im njivo. Ko je peljal 7 dvorišča je
ko«:i. Prj tem j.- | hrbtom rade] ob zid :ii oje j;a jc sunilo v prsa ter mu jih prebodlo Pri tero je hla-p«^! riomilo tel reber :n am strlo prsni koš. Pi>itrp;n, m nntah iafcrvaveL
— Ctiedali*fe.  r>rev| roimve W*»rne-|e\o
komedijo Na leden, pio • za red A. v soboto pa aprise     i h cenah opare
fo »Rdeči nageljni*.
Se/.
KOLEDAB
ek.   15. ap;
DANAŠNJE PRIREDITVI
Danes: Četrtek. 15. apnln katoličam: Helena.
Kino Matica: MIa»li orli.
Kino Ideal: Burj;th» it*>?
Kino Sl4»ga: Ivje.  iZ.ma v gozdni.
Kino ITnlon: RreUtzerje ita.
Zveza Ksspsdaaj ohenj zboi- (>o 1«. v ttni stvenih pn»storih Gnu UKe 11
Angleški institut na univerzi predavanj« lektorice ge. F. S. Copelnn«!  0 ftngleekt domačnosti'   ob 18. v minri tutu univerze.
Dom vfookošotk akademni in tlruznbrii večer ob 20. v Kazini.
Splošuo žensk«*  društvo pt<>ia\<Uij* Ivana Matka   Kaj paauunita doba p^i tete in doba klimakterija za ž- rga-nlzem« ob 20. v Dolavaki zbornici.
Foto veeer ftl*D oh 2n v (SruStveaH tiwruiici na Aleksandrmn opsti.
Telovadna ak.ulemlJH Sokola Mn«te oh 20, v kino dvorani.
DE2URNE LEKARNE
Dane«*: Mr. T^eustek. Re«lje\Ta cesta 1. Bahovec, Krmgresni trg IX, m Mr. Nada Komotar, Vic — Tržaška resda.
Pred $!nvnr> po to ano vri
ka ketkor na Marijinem trgu in pewd E\-r<> po„ prometni otok jf p / NafA fmm m saom stati sredi njega prometno oko postave, da dirigira promet. Onidan so sc /hirnfi okrog tega prometnega ott>ka ljudje m majali z glavami. \i*o namreč ntogii prav r.tzumeti. kaj se jc naenkrat zgodilo . Kar nenadoma je bito Msran raporsusMo hoditi čsj cestrt
pravokotno. Kaj sc to pravi, pa ni bilo nt komur točno pojasnjeno. Hoditi pr.n-okot no se pravi po našem skromnem mn, hoditi v kotu on stopinj. nt- fekvndt manj in ne sekunde več.
Če ti torej ukaže jo, da mor aH v pravem kotu čez cesto, ti ne preostaja drugo nc go, da se \-rneš domov, ic imaš sina. ki hodi v Šolo in sc mora ukvarjati g geo me tri jo, da ti posodi pravokotni!  ali kako se že pra\-i tistemu pripomočku, po katc rem rišejo v šof> neaa^siro#nflrs '.nimaš doma. nn'ijci v bližnjo trgo\ino 1 ta ktmi potrebščinami in ga kup;«, potem p,i grei lepo nazaj pred glavnn r^jšto in si ga položiš pred  noge.   Ratlovedno občinaivo naprosiš, naj se ti ne smeje in morebitnim reporter jem zugrt>ziš s tiskovno fofOO« če bi te fotografirali. Ko si tako srečno < vil vse priprave, jo mahneš v pravem kotu čez cesto, potem pa zakličes dobrim t ju dem na drugi strani, naj \-rzcjo za teboj pra\*okotnik, da ne boš imel zopet strošLo\>. ko se boš vračal. Če aj slučajno nam:: na tramvaj, si tri ie zamudil, četrti ti odpeljal pred nosom, ko so pobtr .'t ravni fo.
Tak je   bil   promet   pred   našit g!a> pošto  in   bi  priporočali  občin si im pom iz Berlina, Rima, Londona in Pan/a, da bi poslali komisije, ki bi si to reč o dale. Porabiti bi se dala s pridom tudi dru god po mestih, kjer jo sicer že imajo, samo da tam promet nekoliko bolj diši po mestu.
Za tistih sto ljudi in dvajset prometnih vozil, ki jih \Hdi \*sak dan naša glavna po fra, bi pa morda zadostovalo, če bi hodili ljudje čez cesto v kotu 45 stopinj.
Bilo je. pa jc minilo, l'se je minljivo
Petek, f<5. aprila 11: ftofeka ura: Z iiao.mi opjavarp do 1 greda — reportaža (g. Oskar Huda les). — 12: ffcdmevi iz naših krajev (ploače). 12.45: Vreme, poročita. — 18: Cas. sporu), obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Z enak a ura: Kaj mora vedeti sena o hraniloznao* stvu (gdč. Anica Lebarjeva). — 18.20: Harmonika in cttre (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obveatila. — 19.30: Nac. ura: NaAc »odelovanje na mednarodni loveki ra7*4av; (dr. Alfons ftemper, Zgb). — 19.50: Zanimivosti. — 20: IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 20 BO Ašijaptn poje (ploAcel. — SI.10: FnmoosU-koncertne sutte (radijski orkester). — 3?: fias, vreme, poročTja, spored. — 22-30: An-gfetike ptaeea. — Konec ob 2* url
Stev. 85
»SLOVENSKI  TTArTOD«. Četrtek. 15. aprila
Stran **
DNEVNE VESTI
— Promocija. Na juridični fakulteti ljub-Lan&ko univerze bosta v soboto promovirana za doktorja prava <rsr. Pavlic itado. sodniški pripravnik iz Ljubljane, jnTrofenik KiKlotf odvetniški pripravnik iz Studencev pri Mariboru, čestitamo!
— 7»MmkA Male antn*it*» Poštni minister je na podlagi posebnega sporazuma med poštnimi upravami Grčije, Rumunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije dovolil, da pridejo letos od 1. maja do 31. oktobra v promet posebne znamke Male an-tante po 3 in 4 Din za frankiranje navadnih pisem v prometu z državami Male an-tante in balkanskega sporazuma, pa tudi 2 drugim državami. Na znamkah bo slika bazilike na Oplencu in napis s Jugoslavija, Petit En ten te :.
— Predavanje grofa Coudenhovc-Calcr-gija v Beogradu. Znani pobornik miru in sprave med evropskimi državami, ki naj bi ustanovile Panevropsko unijo, grof Cou-ilenhove-Calergi se mudi že delj časa v Beogradu. Danes bo predaval na Kolarčevi Ljudski univerzi o ideologiji Panevropske unije.
LOGA
Paul Kellerjev prekrasni roman >ZIMA V GOZDU« I V J E
Kansi Knoteck Viktor Staal
TE l.
21-24
MATIC
"M
Veliko skautsko filmsko delo
M L. A D I OBLI
Bobv Cox — Jim Vancc — Carter Dixon
TEL
22-2*
UNI
PREMIJERA velikega filmskega dela po istoimeni noveli slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstoja
KRETJTZERJEVA SONATA
GLASBA: L. \*an Beethoven, Čajkovski in Chopin. Lil Dagover — Peter Petersen
,**MUWimi* i .-a L-KMumšaJ
— Koncert Aleksandr;i Kolači« in Zlate i'jnngjenac na Sušaku. Na pobudo glaftb^s nega društva na Sušaku priredita v ponedeljek mladi bariloniet Aleksander Kolacio in primadonn ljubiian^ke opere Zlata Gjun-ei^nac»Gavella v Sokolskom domu na Sudsku vokalni koncert. Na klavirju ju !*> .-premljala znana pianistka prof. Milica Markuš-Cop.
flajfa  ^Ttftrrftrjia.fti,,jUtfn  pot v sf*1
Kasa mlada fo?ograTiia t=o v mednarodnem >\e+u vedno hol j uveljavlja. To dokazujejo
številna priznanja, nagrade in plakete na rr^dnarolnih razstavah kakor tudi vabila ta sodelovanje pri raznih fotogr;if>k:h res v ih. Dimajska >Die GaW|oc, najpomembnejše glasilo mednarodne umetniške fotografije, skoraj v vsaki številki prinaša re^ producirana dela naBfb Amaterjev mojstrov. Tako |e v zadnji Številki objavila krasen pomladni pe;saž Franca Barija jz Ljubljane. Baaelj se lahko ponaša, da je to že đnis
ero njegovo delo. objavljeno v -T>ie Gale-riec. Tudi naš so'.rndnik £. Karlo Kocijanfie ie preje.] laskava vabila za sodelovanje pri ameriških revijah, kjer tudi rade volje sprejemajo Kortijrcva dela. Korn-c se je zadnje čase spet uspešno uveljavil na raznih razstavah, lako zlasti v San Franciscu, kjer jc preje! ono prvih nagrad, a te dni somu pe*s!ali z Bruslfa • 1-' > ra, po udeleži tamošnie razstave, na katero so \ai>-ljenj samo fotografski umetnikj svetovnega slovesa.
— Za Puinjkov j/let z avtobusom v Milano od 23. do 26, l m. je rok prijave do 19. t. m. Cena za voznio, prehrano, preno* nSfe, izlete, vodica ffl potni lisi ie B66 Din. Vse informacijo v biletarnieah Putnika.
— Obrni zbor dra»ke >ckc.ije .lusro>doven >ke ženske zveze sc vršj v ne leljo 25. t. m. ob pol 10. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru. Na predvečer l*o predavanje >lo*am. Tema: Pripravimo našo zem'jo za tujski promet. — Prijave za prenočišče sprejema <;o 19. t. m g. Govekar, Staniče^
va 1. Pozneje se javite direktno g. LipoM Maribor. Ciril Metodova IS. — Minka Gove-kar. predsednica.
— Nova grobova. Veerai ponoči ie umri v Liubljani vpo-ko-jerri davčni upravite! i sr. Karel Tavčar, star 88 let. Pokojni ie M v našem mostu splošno znan in priljubljen kot mož redkih osebnih vrtin. PogTeb bo dartes ob 14. izpred mrtvaške veže na Vi-dovdaneki cesti. — Danes ie umrl v Ljubljani hišni posestnik in bivši kliucavnicar-ski mojster g. Franc Smole. Togreb bo jutri ob 15 i? Celovške ceste št. 167 (Zgornja fciška) na pokopališče v Dravlje. Pokoc-nikoma bodi ohranjeu b\az spomin. Žalujočim svojcem naše iskreno sožake!
— Vstopnina v zagrebški živalski vrt zvišana. Zagrebška občina je zvišala vstopnino v živalski vrt za 100"». CM 15. aprila Im) znašala vstopnina za odrasle 4 Din. za o*roke do 12 leta. za dijake in vojake pa 2 I>in. Ob nedelijah in praznikih bo pa ve-[jala še dosedanja vstopnina, da s bodo lahko ocledalf Živalski vrt rud; siromašni sloji.
— Vrerre. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v T/uMjav |ti Mariboru NajviŠ'a temo5rs/> tura je znašala v Skonlin 20. v Sarajevu 10. v Za-rebn ln. v Splitu 15. v Ljubljani 1 i A \ Mariboru 11. Davi ,ie kaz.nl barometer v Ljubljani  Trs?.?,   tr-mperntura   ie zn-^šnla P.
— Dva samomora v Zagreba. Veerai se je oborila v ZHfitfbtl postna u radnje;* Jelka Mibolio, stara 19 tet. Baje £a preptovoli-no v smrt zato. ker jo je o.--Iei*aril nekdo, k] mu H- zaupaln hranilno knoa^co. Pri Pod-snsedii ie pa skoTil pod brzovlak ki ie roži! proti Ljubljani, brezposeln* delavce Franjo VUflM V smrt era je pocmala beda. Bil je /e dolro Hrez dela in kr»nčno \r> pod težo osaaeral.
-- Pedsanp jzffrizle otroka. V Splitu so podgane v !nrek v kletnem etanovanju de-lavra Kaia Kuzmira izirrizle 7niSSOBaSi?a otroka. Ore ?c i<kal v m**«'« zaslužka in kmalu za njim ie od«la tnrb matj Ko se je vmila. je našla otro^ioka tSS4ff okrvav-lienega, |z postolja pa ie skonla Vilfka podgana. Nes-rečneca orror.eka eo takoi pfea nesli v bolnišnico, kicr ie pn kmalu ISoih-nil.
— Rihjr našel truplo pnijrešanr žene. Kibic Dftg&a PikasOStŽ v KostajniC( je BSjiel v torek zvečer v Dni truplo pocrešane Sa= re DollC\ lepe in t>oe;Me ženo. ki j«> dobila po svojem prvem možu [Z Amerike Okrog 30(1.000 Din odpravnine. Cjm je dobija denar, sc je porofela s pekovskem pOUMchi-kom Havanom Delicem jn se pre-elila v Pris jedor. Delir je pa kni.ihi pognal njen denar. Sara je izginila v nocj od 17. na 18. februarja, rte skava 1k> pokazala, ali je bila umorjena ali pa jc padla v vodo in utos nila.
— Kako so cnspcularilj v ribarski centrali Bclja. V Somboru je b'l včeraj obsojen na pot mesecev slroLre^a zapora Bivši blagajnik ribarske centrale na Iržavnem r^O; Bostvu BoljSi [vati ftuflaj, saradl poaeverbe zadružnega denarja v fcnOsktl I4OJ0O0 Pin. Sodišče uc:oro\ ilo. da zadene pri 1 i glavna krivda upravnika centrale Uiiesns ivkovica, kj >• je ]Xi končal živ'jen je. čim so |»rišle poneverbe na dan.
— 20 ir\r-\   Dunava.   Včeraj   je  v«« d.ui
divjalo n.ul Sremom |n Banatoo šlrahovilo neurje, kakršnega že več lel ne pomnijo. Ves promet na Dunavti Savi. Tisi, Tami-•^u in Begeju je bil u^lavllen Veter |e pi= hal čez >|an p bil rod jo !'_!('» kin. prot; večeru pa eeto 160 km na uro vihar ie potrati mnogo lelefonskih |n brzojavnih žir in ves |>o*niški promet je bil ustavljen. V Vršcu je porušil hanger Aerokluba, proti večini sc je potopil v Dunavu pri Zefluo* nu velik bager, na katerem je b;lo bi mož posadke ter čuvaj vagonov z ženo in ivc-ma otrokoma. Vsj so utonili Potopilo f»e je več ribiških ladjic, Besnečj valovi so porušili tudi več hiš. potopijo sc je tudi v č splavov.
-- Za naše gospedinje. G os. p d;nje in vse. ki se zanimajo za vprašanje gospodinjske zbornic, opozarjamo na čkmek o goiip:din>'kih zbornicah v glasilu Zveze gospodinj - Gospodinjil, v Z3dnji. 4. številki tega lisla, je nadaljevanje članka o usiroju gospodinjskih zbornic na E-tonskem. Pise ga C. Stebi-Pleško ki sUvi estonsko gospodinjsko zbornico za vzor-organiziranju gospodinjskih zbornic pri najs. »Gospodinja ž; objavlja še mnogo drugega zanimivega gradiva
Iz Ljubljane
—lj Trati^|| niramnaa saj M'rjn sa j€ trusila. Rimski "zid na Mirju že več lst urejajo po načrtih arhitekta Plečnika, a zaradi pomanjkanja kreditov eo zadnje ča**e delo ustavili. Mojster Plečnik je nekdanje ruševine rimskega zidu lično in z njemu priro* jenim okusom uredil. Posebno pozornost so vzbujale piramide, ki so jnh zgnetli iz prsti in ilovice ter obložil; s travnato rušo. Dve taki piramidi stojita ob Gorupovi ulici, a večja ie bila zgrajena nad obokom sredi zidu. Piramide, ki estetsko poživija-jo vso okolico, so bile vsakomur všeč, a marsikdo je izrazil bo;azen. da ne bodo vzdržale Res je bij ta dvom upravičen: te dni se je namreč ena leb travnatih pira« mid nekoliko ukrivila in na enem robu počila. Sneg in s;lni nalivi so jo še bolj zmehčali in zdaj se je piramida na eni strani popolnoma preklala. Vprašanje je. če bo sploh kazalo popravit1 jo.
^li Poprajek. 7 ozrom na vašo notico, ki ste jo objavili v sredo, dne 7. aprila 10?,7. St. 78- stran 3. stolpec 3 zgoraj pod naslovom -T^vj-šajiie. j>as.je takse in konja s cev vm/ vas prosim, da v smislu § '26 zakona o tisku izvolite objaviti v vašem eenj. 1 rfu sledeče uradno poia-^nilo oziro*na popravek: Me«tni konjač ni mestni nastavijo* nec. temveč ima I me'tno občino ljubljansko pogodbo, po kateri mora opravljati na terj-toriiu ljubljanskem vsa koniaška dela. Po zakon« o zatiraniu nalezljivih živalsk h bolezni mora koniač rkrbetj za primerno desinticiran voz, ki jc niesova last. Zato je bUa vaša notr<"^ napačno naslovi 'ena na mestnega ekonoma. V kolkor konlačev voz morda ni v skladu s tozadevnimi bigiensk:-mi predpisi, bo pa pristojni nadzorni urad storil potrebne korake, da se ta zadeva pri* merno uredi. Z odličnim spoštovanjem predsednik: dr. J. Adlciič.
" —lj Popravek. Z ozironn na vašo notico, ki ste jo objavili v sredo, dne 7. aprila 1037. št. 7S, stran 3. stolpec 3 zgoraj, pod naslovom -Spomin na zlate čase', vas pro-^;m. da v smisla 5 26 zakona o tisku izvolite objaviti v vašem ceni. Usta sledeče urad no pojasnilo oziroma popravek: Baraka ob šestiakokske« mosta ie last Marije Mjkoč mestne uboge, katera jo uporabba od časa do časa, da se za silo prež-ivlia Res ie. da baraka ni v okras okol>i ter smo jo hotel la večkrat podreti, ker stoji na mostnem svetu, vendar pa je najamnica vedno pr«-orosila me^'ni urad. da ji je iz socialn.h razlogov Še pu>tij uporabo te barake. Gotovo pa je, da bo treba barako čim prei ods stranitj in prež;vlianjo sedanje najemnice urediti na dnig način. Z odličnim spoštovi-njsm predsednik: dr. J. Adlešič.
—lj Glasbena produkcija srednješolske mlod?ne. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo Imela ljubljanska srednješolska mladina svojo glasbeno produkcijo v Opernem gledališču. Običaj, da nastopijo vsi pevski zbori in orkestri naših srednjih in učiteljskih šol na skupnem nastopu se je že nekako udomačil. Po ministrski odredbi se vrše vsakoletni nastopi v drugi polovici šol. leta. Mladina se za te nastope ob rednih urnih zborovih uran vsakokrat resno pripravi. Tz mnogoterih v šol letu na-študiranil] del bodo nn nedeHskeSB nastopu izvajali posamezni zbori le po dve pesmi. Osem pevskih zborov bo tako izpolnilo ves program z deli naAih priznnnib Skladateljev. Ker so t«e-rbtni nastopi iz glasbeno vzgoinega BtarlSca velikega po-mena i«"1 pričakovati, da bo občinstvo pro-s'o'* v operi zasedlo v nedeljo do zadnjega kotička. Vstopnuia je minimalna. Vstopnice so po nizkih opernih ljudskih cenah že V predprodajl V opernem gledališču.
Dnctvo zg ceste t Liubiani priredi v čerfk dne 1~»- an-'i'a ob 25. v frančiškanski dvorani predavanje z z&ajmfvo temo »Gradnja avtomobilskih cesl v Kesriotji«. Predavatiie >j»re!jijo skioptične slike. Pre-davateli ie manj etontkevnjak in propagator cestnih n0voc<radenj na^elnjV ing. Stanislav .1 S'fovič i/ P»«"«-iriada. 0;o'ariaino na to DredavaniO ki naj pomils-ri^ira aktualnost jrradnjo cest m vabijoo na ŠtevHno udeležbo Vistoo Drost,
—lj Vzorna zakonika zvestooa — "lf,n ptiči, v nekem    IjubljanSkeui predmestja
gnezdi ko-ji par na enem in istem kostanji! Ie osom let.
—lj Filozofsko društva v Liti td Jan i bo imelo 17. t. m. ob 18. v predavalnici mine^ raloskega instituta na univerzi svoje 7. predavanje. Predaval bo g. M lan Rakočev,ć o temi: Cilj in smisel ž.'vi jenja po Njegošu. K predavanju so vabljen; vsi, ki sc zankna3 jo. Vstop prost.
MALI©GLAS
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
C a
•m
S 8 o s
« I
a-
o s
00
rt
rt
It C
2
iz o
O
w
3 >
S o
~ bC
. rt" £
rt Sl j
es J= « rt
N
f I rt
e
c
CA
a
m
o
3
Trenčkoti.  veterni suknjici NOVOSTI lepe  vzorce  ta  pnmparice m sportn« oblek«  oud; cea ono
PRESKER, Sv. Petra c 14.
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
PAŠKI SIR   AT>\ PARMEZAN Kfi 40 DIN
Černe Otekar, Sv. Petra c. 35.
P0HI5TV0
moderno, večja izbira v zalogi, izdelujem po naročilu. Cene solidne. Andlovic, KomenskegaSt
1042
NAMOČENO P0LEN0VK0
dobite še    pri  L Buzzoliniju, ikatftse, zajtrkovalnira, Lin?
deli
garjeva ulica.
1083
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din
STANOVANJE
dvosobno iščeta zakonca brez otrok za avgust s kopalnico ali brez. Ponudbe na upravo ^S3ov. Narodac pod -Stalen*.
1069
Polementalski domač sir polnoirasten
Din 18.—
> 20.—
> 24.—
Kuhano maslo 1 kg Din 26. Gaj. maslo »Vitamina  > 2S.-
ČERNE OSKAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
Dotrpel je previden s sv. zakramenti Daš predobri, nadvse ljubljeni mož, zlati oče, stari oče. brat, svak in stric, gospod
Franc Smole
hišni pos. in bivši ključavničarski mojster.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zg. Siska, Celovška cesta št. 167, na pokopališče v Dravlje.
LJUBLJANA.  SUSAK, ŠMARCA, dne 15. aprila 1937.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Pogreb ni zavod  GajJek Ivan, Ljubljana.
—lf Janka Maser nastopi v soboto IT. t m. trieitotic na Šentjakobskem odru. Za.
svoj jubilej si je izbral vloco >2umrovega očeta< v Bučarjevi jgri z godbo in petjem >Na Tr£ki goriv, ki jo ie odrgral lan- v naj* večje zadovoljstvo občinstva in kritike. Cenjeno občinstvo vabimo, da v soboto napolni dvorano do zadnjega kot t in na ta n^s čin dokaže, da zna ceniti požrtvovalno kulturno deio popularnega gledališkega amaterja. Ufra se v nedeljo zvečer ponovi. Vstopnice za obe predstavi t»e bodo dobile v soboto od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri dnevni blagajni, večerna blagajna pa bo odprta eno uro pred predstavo. Začetek obeb predstav bo točno ob 30.15 ter med jzvaianjcm vstop v dvorano ne bo dovoljen.
—Proslava dneva podmladka Rdefeara krila se bo vršila v Ljubljani letos v nedeljo 25. t. m. v vedikj Rlharmonični dvora* ni od pol 11. do 12. dopoldne. Obsegala bo akademijo, ki nodo na njej eodelovale skoro vse v Podmladku RK organizirane ljnb* ljanske scJe. Prosvetni odsek sekcije ori Dravskem banovinskom oiboru društva RK je izvršil zanio domala že vse predpriprave. fto!i*k: odborj so tudi že večinoma na, srturlirali najavljene točke zelo pestffegft programa. Cenjeno obČinelvo ze dane« opozarjamo na to prireditev.
—lj Konec hrlTzgania v Trnovem. Trrov-čani in orebivnlei Mfrja so bili vajeni zateklega brloga?.;* Hi sopihanja, lokomotive, ki je vsak dan iz Ljnb!;anieo voejSa Hovico in odkopano 7r>ml*i-) tu Miro k:or so niveliraj! i teren. Zdaj rib o.i lokomotiva,, ki jr. včasib polet,; le ob 5. zjutraj bffitJfaJa* ne bo več dranij1^ ker se tegttlSLfMriui deli na Linbljanjri K?iv.n4o korteu. Tr.i^ni^e žS i -.-kopi vajo in :ih bodo pref>etjaW v .^t. .Tarž. kjAr jlb rabi poAjesjS inr. DukiT' aa gradnjo or«v-e.
—lj Namestu najemnine s kolom po glavi. -Voerm: »so moral*   ivrr.v  lx)lnp**c I letnegn Rudo'fi S-iireknrja  s    OfeSt« (t*
cagarjmi- Mož so tiil spri s svojim n.'j^vn-njknm jdelavcetii Franeom Zupanom zaradi najemnine. Mod prepirom je Z trpan Smre-kavja oplaaa s kolosi morno v" a^snH in mu poškodoval d«-sno oko.
_|j (>|f> >r>to sarasaja in saaaMli sas->kih 7li4srov bo /apel z\*or pevskega dnii stva Krakovo—Trnovo na svojem MsjSaJPffl konrertti. k> 1h> prihodnji f>onedeljok v veliki fiUiarmonirni d\«ornni. Loaao v<Hli BSOr !3. ?TiKm:ti. RrakoVeaai in Trnovcani so BSf ni kot dobri pavej, ki z oH|vec|0 IjHibeajitfo pa tudi z nsp^liom -_roi jo ztiorov^ko potjo. Občinstvo or»07arianio na ta konrerb za km* tareSja ss soko UStsfaiire v kn.iitrarni (^l.^s-bene Mat ro na Kongresnem traja.
—lj Narasla« obirajo. &teiivanje, aitskt rej in Zelenega .luriia bo podrobno razložil g. France MSSolI lin *»vojrm pn-dnvauiu v <o-bulo 17. t. m. ob 'JO. v mab fiibarmo d\oran:. Ker ie l'. MarOit priznan strokovnjak, bo njegovo predavanje, ki na pojn-s njuiejo 'al;.*! 7n lo predajanje napra\'i''-nc rkioptene slike, v vsaksati oziru zelo zanimivo. W!t>ivji-na jo *» Djn n SS dobo .-ed^s ži v Mat'r'i" knjigarni.
- i; V Var, ž »i; Jjdfrjii bo im(>l vod>t>o pribo^injo nedeljo i^. !. m. u. 1 /onnati ■ obravnavo k]aslciaina: KavCt-, I aniius,, Tominc, Stroj.
- 1: Univ. prot. in^. Viktor <'<»stiša l»o sredava<l \ iVioi... »vnea iruitvu v torek i6. t. t--, o t«mi F!o»nc;.)s v teori'i in praksi«. Xaš priznan' strokovniafi za rudarska ifWaflaw|a in dolgok^lni eode-avee v nidar-^'^♦l^l BijnisMb.vn nam bo pokazil one me-trvlf pridi bivamja, looenja in čaščenja nid z tapiranjonii ki iib ■drožaieaao pod skun-i im imsocop dotaoiia, aiefiovo t0bruV'no iz-rw»polnitev in i n i j m; docsKijhro rarimno-iizirrj'ijo radarskega obratovanja Pribra k; s tosm mfHodami dosežejo so priaraB-kj celotnega BajodnoOi a^a^iodaistva, sa| predstavi ji rudarstvo enega aa^va uk j;:i virov nacionaliH^a d<»lio,lka iu tettela vsako nacionalne iiulnstriie Predavanje se vr-
Ostanki jedil med zobmi
povzročajo pogosto neprijeten duh iz ust; se mnogo huje pa je, če začno ostanki jedil gniti Pri tem se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino.
Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno greste spat ostanke hrane izmed zob, s tem da jih temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Zjutraj kot prvo, očistite si zobe z zobno pasto Chlorodont, katere prijeten okus po meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih občutek svežosti in čistoče.
Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod.
Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec in že se poveča
osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
ši ob 18. uri v predavalnici rnfrioraloSkeffa
instituta Aa univerz'. Vstopoma 4 Dan. «a dijake 2 iMn.
—lj  Telovadna  akademija  Sokola m\$*M
ee vr>! danes ob 8. zvečer v kl-nodvorani.
—|j l dmz.nj*' jueroslovenskih mienjer-je*  in arbiteklov — sekcija Ljubljana vab
t.A-on> Hanstso na ^-VIJl. redni loto i ob.": z>l*or. ki bo v po'ek 16. t. m. ob pol '20 v društvenem lokali v Ljubljani, Kontni trjp 1*11.
?j LJuMtoljrm na^e narodne in IhidsUe pesiuj prii«oroi-an!0, <la v pon<vlelj4-k. dne lft. apr;la t. 1 ob -Jf\. ur; poeettjo v filhai-irroiiiorri dvorani kone^Ti |v\y- e^-.-i dni-šnvn Krako\n-Trnovi«, ki <ra bo vrni'! ir. xtw»rt>-vOflja R. S i ni o n i t i. Acilni dništvrvj vlior »HO povr^vl 1"h> izvajal pkla*ll>o Z. Pro'ovra •2 >o rn^zv.i ian.i ter narrv-lno pesmi v pti-■Ođftaa O. DeVa. F. Mamiti. M. H ubada in dT. V. /Tanca, rvbeta se poiiudrn in rsj!-nolk  pevski večer!
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. tiri. Četrtek 15. aprila: Simfonija 1967. Red A. Petek   16.   aprila:   Meti   štirimi stenami. Red C.
Soboti 17. aprila: Matura. Izven. Nedelja IS. aprila: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. url.
Cetitek lit. aprila: Ero z onega, sveta. Ked Četrtek.
Tetek 16. aprila: Zaprto.
Sobota 17. aprila: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja 18. aprila: Ob pol 11. Pevski nastop ljubi j. srednjih šol. Ob 15. url* Navihanka. Izven. Cene od 30 Din na vzdol. Ob 20. uri: Ero z onega avet i Izven. (.opevanj.- bmorrsta p. Mariana Šimenca. Čeme od 30 Din navradol
SPORT
— Oradjan^ki povabljen na, Ir»lto. I I
djanski je povabljen na Irsko, kjer naj hI nastopil na tekmah v Dublinu in Belfafltu in sicer v avgustu. V Londonu bi pa igral revanžno tekmo proti angleškemu klubu Chelse. Lani je Gradjanski sijajno premagal angleški klub Liverpool.
e svoji koži
in napravite jo čvrsto, svežo in mlado
Odiiini profesor medicine
na dunajskem vseučilišču
odkriva novo hranilo za kožo, pridobljeno
iz mladih
GUBE
RAZStRJENE GNOJNICE,
OHLAPNE tftŠICE LICA
no
Poizkusite ta nov naiin
da boste mladi in lepi
Evo novega hranila za kožo, pridobljenega iz mladih živali. Globoko prodro v Vaio kožo ter jo hrani bas na mestih, kjer se tvorifo gube, kjer se tkivo začenja omehčavati in veneti, in kjer se najprej pojavljajo ohlapne mišico lica Tisoče žena so to hranilo že preizkusilo s presenetljivimi rezultati. To je edini iodelek te vrate na ?vetu. Zdaj je v s ostavi krame Tokalon in to baš v odmerjeni količini, da lahko hrani ali rodi Vaio kožo. Uporabljajte zvečer rožnato krasno Tokalon, zjutraj pa bek> kremo Tokalon. S kremo Tokalon uporabljajte vedno puder Tokalon, ki je odporen proti vlagi. Iz kožnih znojnic neprestano puhti vlaga in če puder proti vlagi m odporen se z vlago zmeša in tvorifo so trda zrnca, ki se vleiejo v znojnice, zaradi česar se znofnice razširijo, zapra-
Izgledaste vsako iutro mlaJSi
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak Čitatelj toga Mata lahko dobi zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne aH bele barve) ter puder Tokalon različnih ni Janš. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot tn droge stroSIre na naslov: Hink< Maver i drug. Odio 11-D, Zagreb, Praslca ul. 6.
sajo tei uničujejo polt Da bi puder preizku&i prst, ki ga pomočite v vodo. Ko prst potegnete iz vode, bo še vedno suh.
Stran 4
(SLOVENSKI   NAROD«. Četrtek, 15. aprila 1937.
Sfer m
Krade, odkar je žena in mati
Brezposelnost tira matere v kriminal — Rekordna samoobramba pred senatom
LjubVjana,  lo. aprila Pred dnevi smo čitali. voa šteje v cšlo-vemji  armada  brezposelnih  okrog jaoOi* ljuai iz vseii slojev iii poklu ev. V uradniki poročilih so izmeol teh zapisa ni samo tista, ki se prijavijo na borzah deia, odtod razlika med številom uradno brezposelnih Sna neuradno brezposelnih. Ali nis\e še nikdur pomislili, kaker morejo živeti številne dnu-zine z brezposelnim očetom? Najbrže ste ie premišljevali O  tem tako minaogre:;e. Da mislite o tem iako mimogrede, še ni taka katastrofa. V nebo vpijoč Pa Je.- .<*a mislijo o tem mimogrede tudi tisti, ki jim je usoda, siučaj aii Karkoli naprtilo ouj^o-vomost za bodočnost naroda. Sledeča .žalostna in resnična zgjodba o tatici Štefaniji, ki jo je včeraj sodil mali senat, naj razodene, ka*o je Z brezposelnostjo in Jtia-
minalom. I
Mlada delavčeva žena Štefanija je Stopila pred sminike v beraški obleki in z raztrganimi čevlji. Mlada je še, a tudi že, stara. Obraz ima naguban, oči udrte im brez leska; dušo apatično, udano v us*xlo., ki to mlado žensko neusmiljeno tepe, odkar je žena in mati. Tam nekje pri Kranju, pravi obtožnica, je ukradla V neki hiši 160 Din. Zalotili so jo. Bilo je še pozimi. Tekli so za njo. odvrgla je ves denar v sneg. povedala je, da ni imela namena krasti. Prišfci je beračit, o na ar a je bila odprta in segla je po kovancih, ki so se lesketali v posodici. Kaj je mar ljudem, zakaj je ukradla. Kradla je kratko-malo in ovadili so jo.
Vse je priznala, kakor ptrizna vt&rnik irvojemu spovedniku. Obtoženci nehote kakorkoli olepšajo svoje krivo dejanje, četudi v bistvu priznajo. Štefanija je pa. ie preveč hudega skusila, da bi imela še voljo in navado kaj olepšati. Pa vendar.^ so rekli sodniki, zakaj ste kradli? Saj ste bili že trikrat kaznovani zaradi tatvine! Štefanija je povedala, zakaj je kradla.
Tred 8 leti se je omožila z deJa-vcem, ki je sezonski delavec. Dva otroka ima že, 5 let starega fantka in 8 let staro punčko. Preden je postala žena, je bila delavka v tovarni. Trdo je delala, toda beračiti ji ni bilo treba. Odkar je žena in mati. mora beračiti in tudi — krasti. Mož je bolj brezposeln kakor zaposlen. Seveda, gradbena stroka je zadnja leta hudo trpela. Šele lani se je nekoliko razgibala. Sezonski delavec gara nekaj mesecev ter zastii-ži komaj za sproti. Kaj bo ž njim in z njegovo družino čez zimo, to nikogar ne zanima, najmanj pa delodajalce. — Ne, gospodje, je rekla Štefanija, dokler sem bila dekle, nisem kradla. Zdaj pa ne morem videti otroka razcapana in lačna. Z moževim zaslužkom in s priboračenirrri parami ju ne morem obleči ne nasiti ti. Tako me zapelje priložnost.
Senat ji je prisodil 3 mesece strogega zapora, ki je najmanjša kazen, ki jo dopušča zakon za tatove povratnike.
Predsednik: Najmanjšo kazen smo vam dali. ali sprejmete?
Štefanija: Veliko je, gospod, veliko, ker me čakata doma dva otroka!
Predsednik: nižjo kazen vam ne smemo dati po zakonu!
Štefanija: Onikrat sem izmaknila samo 90 Din, pa sem dobila samo 10 drri.
Predsednik: Da. da, ali zakon določa tako, ker ste zopet kradli. Najvišja kasni za take delikte je 10 let robi je.
Štefanija: Ko bi bila sama, mar bi mi bilo ali 10 dni aH 3 mesece!
Štefanija nI mogla več zadrževati solz. Pred sodniki se je zjokala kakor otrok, »radi svojih dveh otrok, za katera ne bo mogla 3 mesece niti beračiti.
ZAGONETNA MAPA Elegantni gospod Anton Ribič se je elegantno priklonil pred sodniki malega senata s predsednikom g. 2 i gonom. Ne enkrat, dvakrat se je priklonil. Ima »jedan dio kučec v Zagrebu, ki je vredna 1 milijon Din ter 1500 Din plače na mesec. — Samo 1500 Din imate plače? je začudeno vprašal predsednik. Samo 1500 Din! — Akcije imate tudi? Nima akcij! Dela pa za  tovarno, ki je delniška družba.
Gospod Ribič, ki je židovske vere, je bil obtožen, da je lani marca napravil lažno potrdilo davčne uprave, da je v redu plačala njegova tovarna vse davke. S tem potrdilom je prišel v Ljubljano in ga predložil licitacijski komisiji na naši banski upravi, ki je razpisala dela za III. državno realno gimnazijo. Na banski upravi so takoj opazili, da potrdilo ni pristno in gospodu Ribiču se je izmuznila lepa riba in še v mreže policije in sodni je se je zapletel. Ko so ga prvič zaslišali, je sploh zanikal, da je bil v Ljubljani zaradi licitacije: da ni ponaredil potrdila, je trdil vztraino tudi na glavni razpravi.
— Zakaj ste trdili, da sploh niste bili v Ljubljani ?
v prasal sem svojega advokata, kaj naj storim. Rekel mi je, da absolutno £3 anteni nic veueu o Ljubljani. iano im je svetoval in tako sem storil, pa mi je žal, ua sem s toni.
Preuseunik je izpraševal obtoženca, kako je prišlo v njegove roke ponarejeno potrdilo. Izpraševai ga je dobro uro, izvedel ni dosti. Gospod Ribič je vse vetiel in ničesar ni vedel. Vse je povedal m ničesar ni povedal. Na vsa vprašanja je odgovoril, pa nobenega odgovora m dal. Tako sijajne samoobrambe še nismo ćuli pred senatom. To je bil rekorden zagovor. Pred sedniku je minila potrpežljivost in je gospoda Ribiča trdo prijel. Gospod Ribič je pa ostal gospod Ribič. Izvedeli smo le to, da ima v svoji pisarni v Zagrebu neko mapo, v kateri so shranjeni duplikati potrdil o plačanem davku. Duplikate potrebujejo gospod Ribič in še 10 njegovih agentov pri raznih podajnih in nakupovalnih poslih. Le v toliko se je čutil krivega, da ni opazil, ko se je odpeljal v Ljubljano na licitacijo, da je potrdilo ponarejeno. Kdo je potrdila poslal v Zagreb, kdo jih je dobil v mestu, kjer imajo tovarno, kdo je odgovoren za akte v mapi, kje je original, kdo so uradniki v Zagrebu in v tovarni, ki imajo opravka s temi potrdili, o vsem tem je gospod Ribič zopet vse vedel in ni nič vedel. Fatalno je bilo za gospoda Ribiča kljub temu pismo, ki ga je poslal nekemu banskemu svetniku. V tem pismu
banskeg svetnika lepo prosi, naj mu takoj vrne potrdilo in obljublja, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo. Ako bi bil nedolžen in ne bi vedel, da je vzel iz tiste zagonetne mape v Zagrebu ponarejeno potrdilo, bi ne bil pisal takega pisma. Zaradi tega je bil gospod Ribič obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno za n leta. Njegov branilec ^i je pridrzal rok za priziv.
3 LETA V I. RAZREDU
Tone S vežic se je zagovarjal s pijanostjo. Stražnik ga je zasačil, ko je nesel aktovko, v kateri je bilo 35 kg medenine, iz delavnice, kjer je bil zaposlen kot že-lezostrugar. Tone je stražniku ušel, skočil je čez plot in si pri tem raztrgal hlače, ln kaj mislite, kam si je šel hlače zakrpat? Naravnost na policijo jo je mahnil, kjer je prosil za šivanko in sukanec. Radi so mu postregli in še pomagali so mu pri šivanju. Drugo jutro ga je zbudil na domu detektiv in našel zašite hlače, ki so bile jasen dokaz, da je bil Tone tisti, ki je kradel in pobegnil ter se na plotu raztrgal.
Tone je obiskoval 3 leta prvi razred na neki ljubljanski osnovni šoli. Ko še vedno ni bil zrel za prestop v drugi razred, so ga dati v pomožno šolo za manj nadarjene, kjer mu pa niso mogli pomagati, da bi se mu ne kalila zavest, ako popije kozarec vina. šel je krast pri belem dnevu in raztrgane hlače si je šel šivat nato na policijsko direkcijo! Ali ni to zadosten dokaz, da ni pri pravi pameti? je izjavil njegov branilec. Sodniki so mu pritrdili ln Toneta obsoditi zaradi skaljene zavesti in bome volje parno na 8 dni zapora pogojno za leto dni.
Občni zbor Splošnega ženskega društva
Ljubljana, 15. aprila V lastnih prostorih na Rimski cesti je včeraj zborovalo Splošno žensko društvo v Ljubljani. Članice so se zbrale v lepem številu, da čujejo poročila o delu uprave v preteklem poslovnem letu.
Zborovanje je otvorila predsednica dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva, ki je poročala splošno o vseh dogodkih v društvu tn na koncu pozvala tovarišice k še vztraj nejšemu delu za cilje našega ženstva.
Tajniško poročilo je podala ga. Marjana Lindtnerjeva. Splošno žensko društvo je bilo po svojih delegatkah zastopano med letom pri raznih akcijah, ki so jih pokre-nila naša društva. Program društva v minulem poslovnem letu je bil zelo obširen, idej in pobud je bilo toliko, da se niso mogle vse lepe misli uresničiti. Zelo dobro se je obnesla razstava domačih preprog, v gmotnem in moralnem pogledu. Izobrazba mater in žena vobče je bila že dolgo na j>rogramu društva. Odbornica ga. Zlata Pirnatova se je z mladostnim zanosom oklenila ideje in začela na pravem koncu, da jo uresniči. Predložila je kar 30 tem za predavanja, ki naj bi se vršila v obliki celotnega tečaja, in je pridobila za te te-
me tudi predavatelje. Tehnično stran m vodstvo predavanj je prevzel odbor. Na pobudo Splošnega ženskega društva je ga, Zlata Pirnatova sestavila tudi bibliografijo del slovenskih pisateljic, ki jo je Izdalo Udruženje univerzitetno naobraženih žena, financirala pa 2enska zveza.
Poročilo tajnice je izpopolnila se podpredsednica ga. Minka Govekarjeva in se v imenu društva toplo zahvalila gg. predavateljem ter predavateljicam za njih dragoceno sodelovanje. Izredno zanimanje je bilo za tečaj r Vzgoja matere«, ki je pokazal, kje morajo članice zastaviti svoje moči. Te<*aj se bo naslednje leto nadaljeval.
Sledilo je še poročilo o knjižnici, ki ga je podala, tudi ga. Lindtnerjeva. Predlagala je občnemu zboru, da sklene knjižnico razširiti ter povzdigniti na stopnjo prvovrstne narodne in kulturne ustanove.
Blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno pametno in smiselno gospodarstvo, je podala ga. Leskovčeva, nakar so sledile volitve. Izvoljen je bil zopet stari odbor, v katerega sta bili kooptirani še gdč. Anica Gogala ter Milena šerko.
Ženin 90, nevesta 81 let
Zgovoren primer, Id kaže, kako resničen je pregovor,
da stara ljubezen ne
Pred 60 leti je prispel v Bukarešto na obisk k sorodnikom mlad ruski gardni čast nik Nikolaj Marzač, in bil je povabljen na dvorni ples, kamor so imeli dostop samo najbogatejši veleposestniki in rumun-ski plemiči. Mladi Rus se je seznanil s hčerko bogatega veleposestnika Vero Dat-čenkovo in od tistega trenutka mu je bila vse na svetu. Tudi dekle se je zaljubilo vanj z vsem ognjem svojega mladega srca m že naslednjega dne je sporočilo svojemu očetu, da se hoče poročiti z ruskim častnikom. Veleposestnik se je prestrašil sklepa svoje hčerke, ki je hotela za moža skromnega in najbrž tudi zadolženega častnika. Odločno se je uprl temu zakonu in takoj se je obrnil na vojaškega atašeja ruskega poslaništva, čez nekaj ur je bil Nikolaj Marzač že odpoklican iz Bukarešte
Zaljubljeni častnik je moral takoj odpotovati in mlada zaljubljenca nista imela niti toliko časa. da bi se poslovila. Nikolaj je odnašal seboj za spomin na svojo nevesto samo krasno vezen Žepni robec. Odhajajoč na bojišče med rusko turško vojno je upal, da bo vojne kmalu konec, ta čas je pa hotel pridno dopisovati s svojo izvoljenko. Bil je prepričan, da bodo končno odstranjene vse ovire in da se bosta lahko vzela. Pisal je in pisal mnogo pisem, toda Vera ni dobila nobenega. Marzač je postal stotnik, toda odgovora iz Bukarešte ni bilo. Po rusko-turški vojni je postal gubernator v Sibiriji. To je bilo napredovanje, obenem pa izgnanstvo. Njegovo upanje je še enkrat oživelo, ko je slučajno dobil od Vere nežno ljubavno pismo. Tako so tekla leta. Po svoji izvoljenki hrepeneči Nikolaj se je postaral, prišla je sve-
tovna vojna in za njo krvava socijalna revolucija.
Marzač je ušel boljševikom, preko vzhod ne Azije in Singapura je prispel v Evropo. Iz gubernatorja je postal ubog emigrant in njegovo edino premoženje je bilo nekaj zlatih rubljev poleg dragocenega spomina na vroče ljubljeno nevesto. V M on te Carlu je poskusil svojo srečo in res je priigral precej denarja. Zdaj je najel več detektivov, da bi iskali v Rtimuniji Vero Dat-čenko, ki so jo Čez nekaj tednov res našli. Uboga starka se je zjokala od veselja, ko so ji povedali, da jo išče Nikolaj Marzač. Tako sta se končno našla, toda ženinu je zdaj 90. nevesti pa 81 let. Kljub temu sta se pa poročila v pravoslavni cerkvici v Kišinevu. In v dnu srca sta gojila samo eno željo, ko sta stopila pred oltar, da bi se ta pozna sreča za oba končala istega dne.
Sovjetska naročila na češkoslovaškem
Sovjetska Rusija kupuje na češkoslovaškem mnogo industrijskih izdelkov. V krat kem izpolni češkoslovaška industrija nove velike nabave, sklenjene 3. junija predlanskim za 250,000.000 Kč. Združene organizacije ljudskega komisarijata za zunanjo trgovino so sklenile dobave pri 40 čeških tovarnah. Organizacija >Sojuzmed import* je naročila na Češkoslovaškem cevi za kotle, kvalitetno jeklo, varjeno železo, banda-že in  potrebščine za  izdelovanje kotlov.
2>Mašinoimport< je naročil v škodovih tovarnah turbine s kapaciteto 1.000 do 6.000 Kw. kable, avtomobile, kompresorje, generatorje, črpalke itd. »Stankoimport« je naročil na češkoslovaškem mnogo strojev. jRaznoeksport* pa strojenih kož in drugih izdelkov usnjarske industrije.
Češkoslovaški izvoz v Rusijo sc je močno povečal. Predlanskim ie znašal 104 milijone KČ. leta 1932 samo 32.000 000. lani pa že 180 000.000. V nekaterih panogah češke industrije je znaSal izvoz v Rusijo nad polovico vsega izvoza. To velja zlasti za črpalke in kompresorje ter za strojne naprave, češkoslovaška industrijska podjetja kažejo vedno večjo pripravljenost sodelovati s sovjetskimi industrijskimi organizacijami, ker so uvidela, da imajo od tega znatno korist.
Zgodba o Maeterlincku
Avtor slavne knjige o mravljah Maurice Maeterlinck je bil nedavno izvoljen za inozemskega člana Francoske akademije moralnih in političnih ved kot naslednik pokojnega grškega državnika Venizelosa. S to izvolitvijo, ki so ji osebno prisostvovali maršal Petain, Germain-Martin in drugi, je bila popravljena krivica, storjena po mnenju literarnih krogov Maeterlincku. ker ga je Francoska akademija doslej po krivici zapostavljala. Po francoskih listih je krožila pri tej priliki zanimiva zgodba o Maeterlinckovem filozofskem samotar-stvu.
Maeterlincku kakor da je njegov brat. — Moj gospod je na potovanju, ln Maeterlinck je nadaljeval svoje delo
Višina pete in noga
Kako visoka naj bo peta čevlja, jc vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega človeka, saj ni vseeno, ali imamo zdrave noge ali ne In od višine pete je v veliki meri odvisno, kako se počutijo naše noge. To vprašanje j» proučil zdravnik dunajske or-topedične bolnice dr. Romich. Njegova dognanja so pokarala, da SS M0H rlHsn Pr-te ravnati po matematičnem središču v razmerju do vse noge. Seveda je matematično središče različno, kakor je pač noga. Pri vsaki skupini pa odloča tudi individualna razlika noge. Na splošno pravi dr. Romich. da morajo nositi ljudje ploskih nog nizke pete, ljudje izbočenih nog pa višje pete. Primerna visina pete čevljev za plosko nogo je 2.96 e.in, za izbečeno nogo pa 4.32 cm.
S temi dosrnanji odpadejo trditve, da so za nogo najboljši čevlji brez peta. Ugotovitve dunajskega zdravnika nas pa ne morejo presenetiti, če pomislimo, da »o čevlji brez peta odnosno s tako nizkimi petami, da je stopalo v isti višini s peto samo za hojo na prostem nikakor pa ne za hojo po tlakovanih ulicah mesta itd.
Iz Ptuja
Maeterlinck nima rad velike družbe in rmjraje se izogne ljudem. Nekega dne se je izprehajal po parku in zalival rože na vrtu svoje vile Orlamonde v Nizzi. Skupina radovednih turistov je hotela priti v vilo in govoriti s slavnim pisateljem. Toda zaman so zvonili, nihče jim ni prišel odpret. Skozi ograjo so videli moža kako zaliva rože.
— Halo, vrtnar! — so ga poklicali. — radi bi govorili z vašim gospodom. Prositi ga hočemo, da bi se nam za spomin podpisal.
— Z mojim gospodom? — je vprašal mož in dvignil glavo.
— Da, z njim.
— Če je tako. boste pa morali priti čez mesec dni, — je. odgovoril vrtnar podoben
— Zopet požar. V ponedeljek oonoči js pogorela  v   Vodolnh, obe.ina  .luršmoj vini-
facjja posestnika Franca Glase rja ti Studene ViniĆari.ia Je pogorela do tal in jo bilo gašenie zaman. Ztforel je tudi ves inventar in znaša škoda nad 50,000 l*in. 8u mi se. da »e bjl oceni podtaknjen in so orožniki  neke-ra o-sumljenoa  že aretirali.
— Pri sekanju drevja se ie ponesrečil. Post^f.nik SI i iii: t \titoii \/ Sv. 1 rhana je bil zaposlen v gozda s podiranjem dre\ -« K. ' se ni mogel pravočasno izogniti, ie padlo drevo nanj jn mu zlomilo levo BjOCO. Iv',v poljan je bil v bolnim. kj*i *o mro Lovil i tudj notranje poškodbe.
— Ves dan je ležal z zlomljeno nocrc Pola ven Peter VoJkncr i/ KsfJtOVOev ie bil zaposlen na Dravi k prevažanjem BMtOri jala. Ko t;e izstopil na obrežji! t7 čolna. ,e padel rako IMSVO&BO da >; ie zlomil desne nogo. Mož je izeiibjl že v mladih !ci.ih dar govora in tako ni motrel priklicati liudi nn pomoč. !,«žal je ves dam, proti v očem po ga pa  nasto   in  odpeljali  v boluSOO.
- Dela na Dravi se zopet nadaljuieio. Z regula oijjskvrm' deli n:< Dravi m zaradi pomanjjfcanja. kreditov morali prenehat . kl/mh temu, da je bi! pOSrebes Materija] že navođen. Z nov%n PftMaOUaokisi letom pa so se dela zopert pričoki in tako POttSdbu ljuje fcurb jrrarKha vodobrana na desnem bregn Drave nižje voiaskeira vtvA-ili* i. Ko bo ta vodobran zgrajen, ho odstranjena velika nevarnost odpiavijaaji rodovftne zemlje, ker bo s tem vodni rokav skocai popo 1 noma zaprt.
— Mostovi se podirajo. Po uidnrcin de ževju ro mnogj potoki v ptujskem oknu prestopili bregove ni poplavil; polia. \ i večjo :3kodo ob takih popi a vali napravi r>«> tok Pesnjea. Močan vodni pritisk n- na o^ činski oesti S CMnsevojih podrl kar dva žele7obetonska mostička. zgrajeni  Is',•
ta 19:**. .^oda se oeni na okoli 80.000 Din, Kdo bo mostove zopet zaradil, je >*• \'i»r Aanje. ker občina  nima denar, a. \Vekkaor lio   moral a    ptfsko0Hi    ^    pomo-   ban« k*, uprava
ZAHVALA
Prisrčno s«9 zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim prijateljem m znancem, ki so na kakršenkoli način lajšali trpljenje našega predobrega, nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda
STANKA JESENKA
ravnatelja zavarovalnice »Croatia«
ter vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali.
Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem onim, ki so dragega rajnkega spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu ponovno prisrčna hvala!
I*ITTBI*TANA, 14. aprila 1937.
Žalujoča  soproga MARIJA in ostalo sorodstvo.
Paui Hilsft
16
•Molčeči
maščevalec
i.
Roman
^Bodite tako prijazni in izročite to, kar sem vam dal v Carltonu, v Sun-street ti 3. Limehouse — H.«
Dick ga je pre^nečeno pogledal in vprašal:
— H — pomeni torej Harris, kaj ne?
— Tako tudi jaz razumem to.
— Toda Harris — večkratni milijonar Harris v Lunehousru, zglog/lasciem zločinskem m kitajskem okraju .to vendar ni mogoče!
— Sodeč po brzojatvfei je
— Potem takem bi pa mogli domnevati, da se je Harris skrivaL To se sliši povsem neverjetno.
— Recimo, da imaš prav in vendar vse kaze, da ie res t-iko.
Morran je sedel nekaj časa globoko zamišljen, kakor bi razmišljal o nečem, česar ne more razumeti.
— Ne svetoval bi ti hoditi tja, BiH, — je dejal Hcdlbura. — Tu je nekaj sumljivega. Morda Har-nsa sploh ni tam. Saj vendar ni mogoče verjeti, da bi se mudil eden naših   najbogatejših mož v
takem kraju* Ne hodi tja, Bili, to je preveč nevarno.
Morran je sedel nekaj časa tiho, potem je pa stisnil ustnice, kakor vedno, kadar si je kaj vte-pel v glavo.
— In vendar pojdem tja, — je odgovoril odločno.
Mišice Morranovega obraza so se napele v železni odnočnosti. Pomislil je, da je Harris pač edini človek, ki mu bo mogel pojasniti, kako je s soudeležbo dražestnega dekleta pri umoru. In zato je hotel govoriti z njim.
— Če je tako, pa pojdem s teboj.
— To je lepo od tebe Dick, vendar pa mislim, da bo pametneje, če pojdem tja sam.
— Zakaj pa? Kot policijski uradnik se moram vendar v interesu preiskave zanimati za to. kje je Harris. Izginil je baš v času umora in zakaj misliš, da se mudi na takem mestu kakor je Limehouse ,če ne....
— Dick, pa vendar ne misliš, da je moriJec on? Harris naj bi bil morilec?
— Tega nihče ne ve. Sumljiv se nam zdd po pravici rečeno zato. ker je tako nepričakovano izginil- Jaz sam bi ne bil prav nič presenečen, če bi se izkazalo, da je ta dVrnineva pravilna.
— Harris morilec — eden izmed angleških milijonarje" — ne, to je pa že od sile!
— Na svetu je vse mogoče. Za vsak slučaj naročim detektivom, nai to ?*tvar preiščejo.
Morran je bil ves iz sebe. M- rda je pa le res.
kar pravi Dick. Harris naj bi bil morilec, lepo deldo pa priča umora. Zato je pa zrl iz nje tak strah. Morda... Diokov glas ga je zdramil iz zamišljen' »sti.
— In vodnar pojdem s teboj. Ali bi ne mogel priti jutri dopodlne ob peg enajstih?
— Dobro. Pridem.
— Hvala — :— in hvala tudi za vse drugo. Zdaj pa moram zopet po opravkih. Ali prideš d revi pome, Biđl?
— Seveda pridem, Dick. Ob sedmih bom pri tebi
Segla sta si v roke in Dick je odšel. Morran je stal nekaj časa in zri za njim, potem se je pa vrnil v knjižnico.
Le zakaj, zakaj je bil Harris v Limenousu? To se je siišaflo    skoraj neverjetno in vendar: morda je pa bil ... ?
VTJ.
Točno ob sedmih se je usitavil velik .-»iv avto pred stan rivanjem Dicka Hollbum^.
Kakor po stari navadi Dick še ni bil oblečen. Sele ko je zlomil tri gumbe v ovratniku, pretrgal čez pol belo samoveznico in pošteno premikastil svojega slugo, je sedel končno v avtomobil v prijetni zavesti, da prispe prepozno.
Toda stara ura na VVestminstrski opatiji je bila šele pol osmih, ko se je ustavi] avto pred palačo ladv Brvenove. Prihitel je sluga in odprl vratca.
Brž sta skotila H avtomobila in odhitela v palačo, kjer ju je sprejo) s*ar upravitelj doma. Od-
vedel ju je v svečanost no dvorano Odprl je vnvta in vstopila sta
Zadaj na tribuni je igral zamorski orkesto , zadnja atrakcija svetovnega mesta, najtznamenitej-ši zamorski orkester na svetu v sneznobelfih frakih je mučil svoje neštete instrumente. Prišlecoma jo zadonela nasproti mešanica sJladkih melodij in človeških glasov.
Drvo rana je bila krasno razarvertajena in okrašena. Beli naprsniki so se kar lesketali v ostri lu^i in krasne toalete dam so žarele v vseh mavričnih barvah.
Bil] in njegov prijatelj sta se za hip ustavila na pragu. A že je pristopila k njama nasmejana gostiteljica lady Brvenor,-a in ta čas, ko ji je M r-ran spoštljivo poljubil roko, je dejala prijazno:
— Dragi Bili! Prijajte!j moj! Veliko veselje si mi napravil, da si prišel, saj vem. kako si zaposlen. K meni prihajaš bolj redko. Sicer pa moram priznati, da si mi zelo ustregel, ko si mi telefoniral, da pride s teboj tudii tvoj prijatelj Hollburn. Zelo me veseli, da ga vn'đim tu, in žal mi je, da ga nisem poznala že prej.
Ladv Brvenova bi še ne bila obmolknila, da ji ni pošla sapa. To priliko je izrabil Bili, da ji je posegel v besedo:
— Draga teta! Saj veš, da nikamor ne hodim rako rad, kakor k tebi, toda odkrito povedano, najraje sam.
Stara dama se je smeje sklonila k mladima gospodoma in zašepetala malo preglasno:
Ofcsgoje Jostp aupaacte — Za »Narodno
Fran Jena —
upravo tn
del Usta Oton Cnrlstor. — Vrt t Ljubljani.