243. številka. Mablfana. v četrtek 22. oktobra 1896 XXIX. leto. lakaja VBak dan ■▼o«er9 iaimii nedeljo ia praenik*, tat velja po poŠti pcejeman «a avstro-oger«ke dtiRoie :*a fff leto 16 gld., r.a pol lota 8 gld. iia fistrt leta 4 gld., za jeden MMM 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano bron pošiljanja na dom r.& vse leto 13 gld., ca četrt leta a gld. 30 kr,, ta joder, mouzo 1 gld. 10 kx. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko ved., kolikor poštnina snafia. Za oinanila platoje m od fitiristopne petitrTrste po S kr., Če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie ** dvakrat, in po 4 kr., «e ee trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ia^ole frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Oredaifitvo in upraFnidtvo j« na Kongresnom trgu št. 18, Upr&vniAtvunajie blagovolijo po&iljati naročnine, reklamaciie, omamila, t. i. vuit administrativne »tvari. Volilna agitacija na Ogerskem. Volilno gibanje se je na Ogerskem začeta. Znamenja pa že kažejo, da se bodo tudi letos vršile volitve v znamenju surove sile, kakor je že na Ogerskem navada. 0 jednem slučaju smo že poro-čuli, ko sta dve ženski bili žrtvi surove agitacije. Danes je pa omeniti drugo poročilo, ki prihaja iz Turčanskega sv. Martina. V Polhori so žan-darji nBtrelili štiri slovaške volilco in štirinajst jih pa ranili. Podrobnosti še niso znane, a že samo t';.k t nam dokazuje, kaka bode letos svoboda pri volitvah naOgerskem. Be bolje jo pa osvetljuje to, da se že misli več polkov poslati na Ogersko. Vso vojaško silo bodo imeli na razpolago ogerska oblastva in jo bodo uporabljala proti opoziciji. Deloval bode pa pri volitvah t adi denar. V Ja9barćoyju kandiduje pravosodoi minister Erdelvi proti vodja narodu* stranke Apponviju. Slovanom utegne biti vse jedno, kdo bode voljen od teh dveh. V narodnem osiru sta oba jednako krivična. Tudi to se nam ne edi čadno, da baš pravosodni minister kandiduje proti Apponviju. Tadi drugod kan-didnjejo najuplivnejši možje proti vodjam dragih strank. Nekaj drugega je, kar je jako značilno za to volitev. Govori se, da ima vlada že 100.000 gld. pripravljenih za to volitev. Tu se bode podkupovalo, pilo in jelo. V pijanosti bodo marsikomu razbili glnvo, predao bode voljen pravosodni minister. Seveda reči ne bide mogel, da je voljen po volji naroda, marveč le po uplivu denarja. Seveda mož, ki dosti na čast drži, bi ne vsprejel tacega mandata, a na Ogerskem imajo o časti in poštenju drugačne pojme, kakor drugod, zlasti v politiki. Seveda ne bode se samo v ton volilnem okraju tako volilo, temveč tudi v d*-ugib. Porabilo se bode za volitve mdijone. Seveda se bode marsikomu usiljevaio vprašanje, od kod se bodo jemale te velike svote. Odgovor na to vprašanje si bodo čitatelji pač sami naredili, le toliko je gotovo, da iz lastnega žepa ministri no bodo krajcarja plačali. Koristen zločin. Nekega lenega večera meseca juuija sedel je oče Vulkan, kakor eo ga imenovali prebivalci vasi St. Martin zaradi tega, ker je neprestano pušil, pred svojo trafiko in pušil po svoji navadi iz dolge pipe. Pierre Masson — to jo njegove ime — je btl svoj Čas podčastnik, zdaj pa je živel ob svoji mali pokojnini in ob dohodkih svojo prodajalnice, v kateri je prodajal razen tobaka še vsakovrstne druge reči. Mladina, ki rada sluša pripovedovanja o vojnah in bitkah, se je često zbrala okrog njega in pazno poslušala, kar je pripovedoval o bitkah pri Solfe-rinu in v pariški okolici, starejši občanje pa so ga Čislali, ker ni nikdar dopustil, da bi se kdo v njegovi predajalnici z žganjem opijanil, nego je vsakemu, pri katerem je videl, da se je razgrel, kratko rekel: Za daueB je dovolj. Rečeni večer je sedel oče Vulkan pred svojo prodajalnico. Hkrati je zagledal konec ceste Župuika, kateri je bil po svoji navadi na potu v prodajalnico, da kupi tabaka za svoj nos. Ker sta bila moža dobra prijatelja, sedel je župnik po prijaznem pozdravu poleg starega vojaka in se začel 2 njim pogovarjati. Pri tacih razmerah pač Nemadjari nimajo upanja, da bi dosegli kak mandat. Zato pa tudi Slovaki, Srbi, Romuni in Raiim ne postavijo svojih bandidntov in se volitve udeleže le v onih krajih, kjer liovl» katoliška ljudska stranka postavila svojega kandidata. Ta stranka tudi ni Slovanom prijazna, a vender nMravnost na Slovanom sovražno stališče se ni postavila, zato jo bodo pa podpirali. Ta stranka je nekoliko podobna naši nemški konservativni stranki in nekateri upajo, da prevzame vlado, kadar propade židovski liberalizem na Ogerskem. Druge opozicijske stranke stoje na tako Avstriji nasprotnih stališčih, da nobene ni mogoče poklicati na vladno krmilo. Žuto na sedaj ogerska vladna stranka napenja vse sil*, da že v začetku to stranko ugonobi, da se iz nje ne razvije ne-varna nasprotnica, posebno ker bi v nemadjarskih narodnostih imela močno oporo. Da bode vlada dobila večino, mi ne dvomimo, ker je opozicija močno razcepljena in tudi nima tacih sredstev na rszpolago, kakor vladna stranka. VpraSanie je Je, Če se vladi posreči, ljudsko stranko popolnoma uničiti ali ne. če bode ljudska stranka tudi v manjšini v zbornici, utegne vladi delati velike pitnoati. Utegne se nakra zvrniti liberalno gospodstvo, kot se je v Avstriji i679. leta, da*i bo levičarji imeli večino v zbornici. Liberalna stranka je zgubila tla v narodu, kajti drugače ji bi ne bilo treba tacega pritiska pri volitvah. Samo s silo se pa nobena stranka doigo obdržati ne more. Državni zbor, £r Na I Mi ?i a j u. 21. oktobra. Ministarski preds«dnik »rof Badeni ne ve, pri čem da je z aemško levico, še danes ne ve gotovo, bode li mogoče, rešiti državni proračon pred Božičem ali ne. Levičarji so se nekako pripravljali, da to preprečijo. Že tri tedne je tega, kar je vlada predložila zbornici proračun, a ij in kako hode s proračunom, zlasti ker so levičarji tudi v thnašnji seji pri razpravi o domovinskem z ibonn taktično tako postopali, kakor doslej, to jo, ekuiaJi i.'.-pravo kar najbolj M vleči. Kdo ve, če se grof Badem ne veseli prezgodaj. Pri razpravi o domovinskem zakonu je posl. P e i 11 e r dolžil Ijuusk..- Solo, d * js kriva, da hodijo ljudje z dežele mesta v in d* nad0*taje conenib kmetskih poslov. Posl. Dobernigg je knnotatoval, da z za-konem prav za prav nobena s>trank;\ nI povee za- Oče Vulkan pa je bil ta dan nenav<*d o molčeč Naj jo župnk š-> t^ko naudušeno govoril o dobri žetvi, katero je to leto pričakovati, in o izredni rodovif n-.sti črešenj, stari vojak je molčal, prav kakor da ga župnikov obisk ni kar nič razveselil. „Gospod župnik", rekel jo hkrati stari vojak, vvem, da mi ne zamerite, da me ni nikdar v cerkev ... saj za to nisem brez vere ; kadar bom čutil, da se bliža zadnja ura, pošljem po vas in mirno bom stopil čez prag nebeškega kraljestva, eaj nisem storil nič takega, za kar ni dobiti odveze. A neka dogodba mi }• vedno v mislih in že večkrat sem sklenil, da se vam izpovem". „To je prav lahko", rekel je župnik, katerega je resni način vojakovega govorjenja zelo presenetil, „saj veste, da sem vsako soboto od 5. ure naprej v spovednici . . „Ne ne, odvrnil je bivši vojak, „tam vam svojega srca ne odkrijem. Tudi dejanje, katero sem mislil vam razkriti, je tako, da sam ne vem, jeli ! najboljše, kar sem jih kdaj storil, aH najgrši zločin. . . . Najbolje bo, da vam je kar povem. A obljubite mi gospod župnik, da ostane mej nama". ,Gotovo," je odgovoril župnik. »Ako si s tem olajšate vesf, da mi stvar poveste, potem govorite. ' „Bodi turej," vzkliknil je star; mož ... a moja povest je grozna! Upam, ri& r;e bodefe milostno sodili' .... Torej, jaz sem — nekoga umoril 1 Župnik je prestrašen skočil mz klop, a oče Vulkan tega menda niti opazil ri, kejti nabasal je evojo pipo jako miruo, jo užgal, iu puhnivši od sobe gost oblak dima, nadaljeval — tttko-Ie. „Okoli lola 18G8. sem bil žb precej siar vojak Službovat t* daj že štirinajsto :sto. Bil sem aeržant in vedel da ne pridom več naprej, ker mi pisanje ni šlo po^bno gladko od rok. V moji stotniji je služboval prostovoljec, kateri mi je bil všeč od prvega clne, ko je prišel k vojakom. Bil je zal dečko, plavih las in temnih očij; vedel se je nekuko fino tako, da sem koj mislili Ta postane Šo kaj posebnega t Zval se je Louis Paskal. Jaz sem ga prvi vežbal in napredovat jo tako hitro, da je po šestih Wtflflih dosegel Žo višjo earžo, nego sem jo jaz imel. A tega ni dobri dečko meni nasproti nikdar kazal. Kmalu je veljal za najboljšega podčastnika v celi stotniji. Prišlo je leto 1870. in nastala je vojna s Prusi. Pri Champigoyjn som bil jaz ranjen in gotovo bi me bili Prusi vjeli, da me Li IV.ukal, sam dvakrat ranjen, peljal k ambulauci . . . kaj čuda, da sem tega moža ljubil iz vsega srca! dovoljna in vprašal, zakaj ee vlada drži nemškega vzgleda samo kadar j.ro za načrte, ljudstvu neprijazne, ne pa tudi glede velikih socijalnopolitičnih zakonov. Z laj se predstavljajo mesta kot kapitalistični izfcor/ščetalci kmetskega prebivalstva. Aii hu manitarne, eolske in druge naprave v mestih ntso na kori- . celi deželi? Z dežele ne prihajajo samo posli v r^asta, na stotine je tudi dijakov, kateri zvršo svoja štndije največkrat le s pomočjo mest j a nov. Ur \n>u , srednji stan se svojh dolžnostij boljo zaveda, nego veleposestniki. Sicer pa pošiljajo tudi mesta mnogo in to onaikau.b. Ijudij na deželo in zato ni prav, če se dela ofjtro nasprotje mej mesti in kmet*1 i-ti občinami. Mesta se preskrbljuvanju siromakov ne ustavljajo is egoizma, nego zategadelj, ker jim v kratkem času ni mogoče dobiti v to potrebnih sredstev. Egoistična je vlada, ker hoče mestom iifttovoriti breme, katero bi morala prevzeti država. PcrI. dr. M e n g e r jo pojasnjeval, kake raa-mera glrde preskrbljovanja siromakov so vladale svoj Čas Angleškem, in je dokazoval, da bi bila tudi v rr.« :.^^t.i jrimoraaa skrčiti preiikrbljevanje siromakov tako, da bi bilo prava ironija. Občine, ki nimajo sredstev, bodo začeio boj zoper preskrb-ijevanje, ^ko jim dežela ali država ne pomore. Dežela naj bi prevzela stroške za oskrbljevanje v bol-ncah in za tiete, ki nimajo nikjer domovinske pravice. Skrbeti bi bilo za sluoaj onemoglosti, skrbeti za posrvdovanje dela in za zavarovanje v slučaju brezposelnosti. Govornik je stavil v tem zmistu spisano reso i učijo. Poročevalec S c h w a r z je zavračal »uvajanja p osa mi čn; h govornikov in dokazoval, da tu t.o gre ne za C-.he r.e za Žide, nego za milijone tistih državlj-. v-.- v, ka'-riri so sedaojo razmere glede do-movinstva neznosne. Apostrofi al jezaetopnike nem ških oknjov, da hočejo posebno domovinsko prr.vico za nemške okraje. Pri glasovanja jo zbornica vzprejela § 1. as voliko večino. Z ičela w potem razpravljati o § 2., katero določi, da ladobi vsakdo domovinako pristojnost tarr, Met je prebival 10 let nepretrgoma. O tej določbi se je unela, daljša debata, v kateri eo pobegli pjslanci Adamek, G o t z , dr. K o p p , T-chernigg, dr. Bauer in grof Pi-ninsk« in vladni zaatopms baron S oh w arzena u Zrkcnu nasprotni govorniki ko zopet govorili o reliki nevarnosti, ki preti nemškim okrajen, ostali pa *.Q ae potegovali za to, da nai se rok, v katerem se kje pride bi domevinstvo, zniža r>a 8 It r. Zbornica je potem pretrgala razpravo in na vrsto je prijel nujni predlog po3l. Pernerntor-f e r j a glrd"> prepovedi, da delavci državnih železnic ne smeje hiti Slani strokovnih d/uštev železničarekih. O tem predlogu so je unela d.dj^a razprava. Pernerstorfer ie navedel nekaj uprav nezaslišanih »lučajev in zahtev*?, naj skrbi železniški minister, da bodo njemu podrejeni orgaoi apodtovaii drž. c 9ii u ne zakone. Levičar M are bet je podpiral Ptrnerttoiferjev predlog. Minister G u tt e n -be rg je opravile al postopanje železniške uprave in obljubil, da bo dal navedeno konkretne slučaje preiekat . Tadi Nuske je pritrjal Ptrnerstorferju Kf j po kapitulaciji me je obiskal. Takrat sem mogel, opiraje se na palico, že zopet hoditi. Knko sem se razveselil, vidi.vši Paskala kot poročnika. Na prsih je nosil križec častne legije. Veselja sem se jokal. S 25 leti je bil že postal poročnik. Bil sem preverjen, da postane kdej še general. Njega so prest •• S: v Bordefcux, jaz pa sem pri svojem polka Ostal M tri leta, potem pa zapustil vojaški stan. Dobri Paskal pa ni pozabil svojega starega tovariša. V- »L drugi mesec mi je pisal in vselej je priložil svojemu pismu majhen znesek za tobak. Tako so minila leta. Ko sem pustil vojaški stan, i■.■.• 1 sem službo kot nadzornik pri demoliranju kolodvora v Joryju. Nekega dne, ko sem skladal staro železje, čujem svoje ime. Obrnem se in vidim Paskala pred seboj. Oblečen je bil civilno. Vprašal me je, če sem zadovoljen s svojo službo in kako se mi godi. „ Veste li, goBpod poročnik", sem rekel, Mda vas vidim danes prvič v civilni obleki ?u RB, ljubi Peter," je odgovoril, odslej me sploh ne boš več videl v drugi obleki. „ Kaj hočete s tem reči," vzkliknil sem prestrašen. „Da nisem več vojak. Slekel sem vojaško suknjo." (Dalje prih.) in govoril o odpustu iz službe dunajskega magistrat-nega pisarja Sepperja. Ker je Pernerstorferjov predlog dobil le navadno in ne dvotretjinske večine glasov, je bil odklonjen. Konec seje je pesi Ko bi ar interptliral rai-nisterskega predsednika zaradi postopauja celovškega okr. glavarja Mac Nevina, dr. S u š t e r š i č pa Bančnega ministra, izide li v spomin na cesarjevo petdesetletno vladanj« proj^ktovaiii upio, izd.-n po ministerskem naroČilu, tudi v slovenskem in v hrvatskem jeziku. Prihodnja seja bo v petek. V ItfnbUeUlI« 22. oktobra Protiprostozidarstvo. Pred nekaterimi leti je Francoz Lbo* T.»xil izdal neko knjtgo, v kateri j pripoveduje, da je bil prostozidar in je iz lože iz- j stopil. Potem opisal je nauk in obred prostozidarjev. j Pripisuje vse mogočo nlobnosti prostozidnratvu, zlasti jim podtika vse politične umore. Ta knjiga se je dobro raspečavala, posebno vsa klerikalna stranka jo je razširjevala in izkoriščala v svoje namene. Prevedla se je tudi na slovenski. Neki goređ klerikalec je na podlagi te knjige i« *ok*tor'h drugih spisov podobne vrednosti spisal več člankov za „Slovenca", v katerih skosa dokazati, da sa sloven ka hberaina stranka drži prostozidarskih načel. Iztrgal je iz raznih člankov oašega beta razne stavk 1 m je po svojo zasukal, kakor e pri klerikalcih že navadu. Na Francoskem je p:tem izšla cela vrsta knjig proti prostozidarjem. V njih so se pripovedovale čudne stvari. Sam hudič objokuje prostozidarje. V jednem spisu se hndič opisuje kakor krokodil, ki igra na klavir in hišno gospodinjo **peljivo ogie duje. Natančno Be je opisala ženitvena pojedina prostozidarja višjih redov pri mizi duhov fivtitovaki obi čenih. Nadalje se opisuje neko Sofijo W.ldnr, ki je stara mati Antikristova. Pripoveduje se, kako ta dt-luje kot d*-monioen medij. Ha.uČ jej v podobi kače z repom zapsuje odgovore na razna vprašanja. N itančno se v njtj opisuj« bnđitev laboratorij v G:br»ltarju. Popisan je hudič Asoaodoj, kako je pri : ne vi pridobljen rep leva sv. Marke. Se celo vr*fo tacih bedarij se nabaja. Pisebno pozornost je pa zopot vzbudila kDJiga o mis Vaugban, kamero je nemški priobčil „Pelikaa", slovensk«. pa naš „S o-veneo". Na protiproatozidarjkern ebodu so se pa nemški duhovniki untaviii tej slepariji. Leon Taxil je zagovarjal vse kot resni-no kajti videl je, d* je njegov obrt v nevarnosti, a ni mogel nasprotnikov ' prepričati. NemšKi katoliški listi s-; tudi fckoro brez iz,eme stvar cznačiii za sleparijo. „Pelikan", ki jo spis o mis Vaugbaa priobčil, jo priznat, da je bil zapeljan. „Koln. Volkszdtuug" je pa stvar še dalje zasledovala in dognala, da je v Parizu cela družba, ki spisuje protiprostoaiJarake knjige in jih r*zpo-čava. To so ljudje, ki se m i ničesa ne verujejo in se razne reči izmišljujejo, da !e delajo lopo dobičke. Bolj če je mistično neverojetno, ložje je dob.ti kupca. Kdaj se bode pač BSlovenec" toliko poštenega pokazal kot .Pelikan" i« priznal, da so spisi o pro-tlprostozidarritvu, kature je bil priobčil, sama elepa-rija in da je v*e neutemeljeno obrekovanje, kar je iz njih izvajal. Jftdva verjase.no, da bi to storil, ker je prostozidaratvo siušilo do sedaj kot dobro sredstvo ca klerkaine agitacije. Odpust Sepperja vzbuja v dunajskih urad niških krogih veliko nevoljo proti dunajskemu pro-tisemitskemu mestnemu zastopu. Neki shod pomožnih uradnikov je izrekel dr. Luegerju nezaupnico. Misli se sklicati shod uradnikov vseh vrst, da iztečejo nezaupnico protisemitski mestni upravi. Liberalna stranka bode seveda izkoristila vso stvar. Liberalni listi na vso moč delujejo, da odtujijo uradnike proti-semitismu. Samostojni kolonijalni urad V Nemčiji se sedaj ugiblje, bi li ne bilo potrebno, da se osnuje samoBtoini kolonijalni urad, kateremu naj bi bil načelnik kak državni tajnik. Odvisen naj bi bil od državnega kancelarja le v toliko, kolikor zahtevajo nnanja vprašanja. Imel bi torej tako samostojnost, kot jo ima sedaj železniški ali pa poštni državni oddelek. Potem se nadejajo Nemci, da se bolje raz-vijo njih kolonije in se v njih napravi red. To pač ne bode dosti pomagalo. Dokler bodo Nemci poši Ijali v Afriko ljudi a la Kleist, tamošnjo prebivalstvo ne bode maralo zanje. Pod ljudmi, ki znajo le ljudi trpinčiti, a nimajo nobenih pojmov o dobri upravi in narodnem gospodarstvu, se kolonije ne bode razvijala. Protestantski duhovniki in krščanski socijalizam. Saksonska deželna sinoda se je te dni bavila tudi s krščanskim socijalizmom. Izrekla se je, da 88 duhovnik lahko peča z javnimi zadevami in skuša cboljšati položaj prebivalstva, a nikakor pa ne gre, da bi agitoval za krščanski socijalizem ali pa bil njegov vodja. Ta sklep je naperjen proti pastorjem, ki smatrajo poeebno za svoj poklic agi-tovanje za krščanski socijalizem in proti kapitalizmu. Proti tem agitacijam so ja bil Že izrekel nemški cesar. Gotski deželni zbor. V sedanjem gotskem deželnem zboru imajo socijalisti zopet skoro večino. Zato je pa vlada že malo v zadregi. Znamenito je, da so zlaeti kmetske občine socijaliste volile, dočim se mesta še nekoliko ustavljajo socijalizmu. V nekeru oziru je škoda, da socijalisti niso dobili večine. Potem bi bili vsaj v dejanju morali pokazati, kako mislijo osrečili človeštvo. Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu, (Konec.) , Pri četrtem vprašanji, kateri način cepljenja se najbolj sponašr., oistopi goap. župnik Bojauec o i referata, pa stavi dva predloga, naj preskrblja drniba gumi za cepitev, r>li nai pa tvrdke priporoča, katere so so jej zavezale, le dobro biago prodajati, in pa: družba naj kmetom, kar n •-. j bolj mogoče priporoča, da nove naeade široko zadajajo. G. dr. Romih našteje osem različuih strokovnjakov, kateri vo po večini prnv različuega mnenja, kateri način je najboljši, vender so nagibljejo že mnenju, da nai se zeleno in suho cepi; on sam pa priporoči še posebno takozvano cepljenje v loku (Bogenv«red'nng). G. Dolenc poroča o izkušnji svojtga nčenci g. Sanolna, ki je z n-jb 1 š1 /ti uspehom pri cepljenji pod 7amaškom trto večkrat ranil, da škod ijivo upi tikajoč obilni sok Ihžje odteka. G. Bučar ee nagiblje suhemu cepljenju, isto-tako g. Grofl&bač. Groepod tehuičui voditelj del proti trtni uši B. Skaiick^ priporoči; zeleno nizko cepljenje, gosp. Dolenc, da ue trta na eta'nem mestu kakorkoli cepi, gosp. Šetina se strinja z n«svetom gosp. Dolenca, pa potivlja gosp. Lovšina, da poroča o mati as tem cepljenju, kar ta *»t..ri, priporočajoč ta način. Gc?p. Gombač izrazi ž Ijo, da se v razstavi napravi model tega cepljenja. Vai nasveti bili so odobreni od zbora, predloga gosp. B janoa pa jednoglasno sprejeta. Pri peti točki, po katerem načinu naj napravijo vinorejci nove amer ške nasade, vat <1 je kot govornik goap. župnik Brulec, ter izjavil, da se mej prejšnjimi točkam« ni hotel vmešavati v debato, da bo pa uedaj povedal o vseh točah svoje mnenje; on pravi, da njega vse, kar sa je prej govorilo, ne prepriča, temveč ou se bode le svojih skušenj držal. Trdil je pa potem take stvari, da so se mu navzoči priznani strokovujaki smejali, n. pr. ko je lipnjo in peler (gnjet) priporočal. Gosp. pristav Kohr&au se obrne proti go , Bralcu, češ, da se je že o prejšnjih točkah skle palo, naj bi se preje oglasi; glede 5. točke pa sh pridružuje mnunju gosp. D.denca, oziroma gosp. S.;;.i.- g •., da jo vinograda z ameriškimi trtami nasaditi in na stalnem mestu prectp>ti, če ni cep Ijeuk že na razpolago. Sprejeto. Pri naslednji točki, o pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnica in občine, govori dež. Štajerski potovalni učitelj za vinarstvo Bele in pri poroča napravo velikih trtuic poleg manjših. Gcsp. Rohrman opisuje korist občinskih in podružničnih trtme, ter lerazi željo, da bi jih država in držela podpirali. Go*p. Skabck^ razloži v obširnem govoru napravo in korist podružničnih trtnic. Naavetovana resolucija, da ee pospešuje naprava velikih in majhnih trtnic, se vsprejme. Pri zadnji točki dnevnega reda stavili so gosp. udje svoje predloge. Gosp. Gombač je predlagal, naj se dajejo vinogradnikom nagrade za vzorno napravljene nove nasade, učiteljem in drugim nadzornikom trtnic pa pridelke od trtnic kot plačilo za trud. Gosp. dr. Romih predlaga, naj se poskrbi, da bode zadostna vsota v proračunu preliminovana za brezobrestna posojila in da se napravi zaklad, iz katerega bi se takoj izplačevala odškodn na za škodo po vremenskih nezgodah. Gosp. Šetina predlaga, da se kmetijska družba potegne zato, da se posojila pravočasno izplačajo strankam. Gosp. Rohrman predlaga, da se ustanovi v področji kmetijske družbe, slično kot obstajata ribarski in konjerejski odsek, tudi vinarski odsek, ki bi se imel baviti z vsemi vprašanji tičočih se novodobnega vinogradarstva. Vsi predlogi so bili vaprejeti. S tem je bil vzpored končan; gosp. predsednik Murnik se je zahvalil vsem udeležencem zbora za pozornost ob razpravah, gOBp. predsedniku, oziroma odboru čitalnice pa ca dvorano. Gosp. dr. Romih se slednjič v iskrenih bese- > dah zahvali tako osrednjemu odboru, ki je drage | volje priredil zborovanje v središču dolenjskega i vinogradarstva, kot tudi goep. predsedniku Murn.ku v posebej za truđoljubivo i a izborno vodstvo razprav. S t*»m je bilo zborovanje zaključeno ob 8/43. popoludan. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. oktobra.. — (Šusteršičev slovenski govor v poslanski zbornici.) O tem reklam-govoru piše „EJi-nost" : Dejstvo samo na sebi, da je dr. ŠušteršiČ za pričel svoj govor v slovenskem jeziku, treba brez ovinkov pozdraviti velikim veseljem. Žal, da se nam kali to veseije, kakor hitro obrnemo pogled evoj od tsga dejstva samega. S svojim govorom je dr. SustoršiČ uveljavil krasno načelo. Ali kaj so načela, ako hodimo po potih, po kaierih ue moremo uveljavljati istih n*čel. Kaj pomaga najbolj nabrušena sekira, ako je brez potrebnega, — topo-rišča?! Gospod poslanec se je poeta vi l — saj se toli rado govori o slovenskem „radikalizmu" — na najraOkalnejoe narodno stališče. A isti Šusteršič je vstopvi ravnokar v isti Hohenvvartov klub, ki znači pocbsebljenc negacijo vsake mirndne odloč- j noBti! Isti dr. ŠušteršiČ noč« ali ne sme niti čuti o llošnem postopanju z nekaterimi drugimi slovenskimi poslanci, in vender bi bilo tako zložno postopanje prvi io neizogibni pogoj za praktično uve- > Ijavljenje uaiega odločno-narodnega stališča, na katero se jo -kademiOno postavil isti dr. ŠušteršiČ s svojim prv>m govorom. To je disharmonija. V tem pogleda imajo prav oni, ki trde", da mora rečeni poslanec izvtsti tudi iog.ške posledice iz tega načela, abo hoča, da bodemo njega prvi nastop smatrali resnm. Prva posledica pa bi morala biti: izstop iz HohenwartOvega kluba in slovesna izjava, da se ne bode družil z nikomur — bodi konservativec ali liberalec — ki ne bode prezpogojno priznaval popolae in do skrajnih posledic izvedene ravnopravnosti na*»<{:a narod/. Ravno mi smo že ! mnogo pritiskali na g. doktorja v tem pogledu, a . nismo mogli iztian.ti it ujega. niti jednega samega zloga. Res, da nimamo posebnega mandata od nje- ! govih volilcov, ali javno gladilo naroda slovenskega smo vender .... in poslanec, ki nekakim unvrenim j ponosom prezira javna glasilu, mora imeti— tehtnih vzrokov sa to. Dokler torej ue dobimo od dr. Šu-žteršiča jasnega dokaza, da hoče odločna načela tudi izvajati odločnimi dejanji, do todaj ostauemo okeptiki in neverni Tomaži, kakorini smo bili tudi — pred slovenskim govorom dr. ŠuŠteršiča v po«lanuki zbor- I niči. Taka je naša sodba." — (Trgovinska in obrtniška zbornica) i imela bo v petek dne 23. oktobra t. 1. ob 2. uri I popoludno v ntgtttratai dvorani jhvoo sejo. Dnevni j red: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje. 2) Nazna- J nila predsedstva 3 ) Ustanovitev javne tehtnice v Radečah. 4.) Obrtno pravico mizarjev. 5.) Ureditev obrta za pi laganje cevi. (J) Obrtne pravice tiskarn. 7.) Zboro.čni proračun za I. 1897. 8) Prošnja za razširjatvv pravic neki potovalni pisarni. 9 ) Volilni predlog za nameščanje 4 cenzorjev pri avstro ogerski bančni lilijali v Ljubljani. 10) Načrt novele k zakonu o delavskem zavarovanju zoper nezgode. 11 ) Načrt zakona giode ozn mila izvira v promotu z blagom. 12) ProSnja za dovolitev še jednega živinskega semnja v S;)oduji Idriji. 13.) Razveljav-ljenje ministerske naredbe z dne 2G. junija 1896., št. 25 221. glede vpisa pristoibiu v poštne oddaje liste in poštne oddajne knjige. 14 ) Uredba poštnine 1 kr. za tiskovino do 10 gramov. 16.) VpraSauje, če je neki tukajšnji zavarovalni zastop smatrati za glavno ageuturo. IG.) Zakon o varstvu pri krajše-vanja glede količine in kakovosti v prometu z blagom. 17. Pomnožitev semujev v Kostanjevici. — (Repertoir elovenskega gledališča.) V gledališki list za današnjo predstavo Schillerjeve tragedije .Marija Stuart" seje utihotapila pomota, izostalo je namreč, da igra važno ulogo velikega blagajnika Burleigha režiser g. Inemann. — (Odvetniškega shoda), ki se je zadnje tri dni vršil na Dunaju, udeležila sta se izmej slovenskih odvetnikov gg. dr. D. Majaron in dr. Pr. Št or iz 1,j ubijan*. Njuni zahtevi, da bi se v „stidno Šestnajstorico" izvolil zastopnik slovenskih in hrvatskih odvetnikov, s3 iz formalnih ozirov za sedaj ni moglo ugoditi. — i Inkorporacija Vodmata) se bode, kakor čujirno, zvišila prav v kratkem. Dotični deželni zakonik se že tiska. Županstvo v Mostah je že računalo na to inkorporacijo in se zategadelj zadnje mesece za dotični del občine že ni prav nič brigalo. Prebivalci Vodmata so z inkorporacijo prav zadovoljni, zlasti tiste žene, katere nimajo ravn.i vzgled nih mož. To se da veaj sklepati iz tega, da so nekatere žene, koj drugi dan potem, ko jo naš list naznanil, da je cesar potrdil dotičai zakon, prihitele na mestno policijo tožit eeois može in izrekale nadejo, da bode policija ž njimi strožje postopala, nego sedanje župaustvo. To veliko zaupanja vodmatskih ž^nic je za mestno policijo vseka ko prav laskavo, a bolj nego to jo veseli, da iru^jo izvestni elementi, katerih pribežališče je bil doslej Vodroat, toliko respekta pred nio, da so jeli prostovoljno zapuščati ta najnovejši mestni del, kjer se ne čutijo več v>ime, in se seliti drugam. Mestua oblina bode v začetku imela za Vodmnt mnogo treskov, ker bode treba pomnožiti policijo, napraviti ceste, napeljati vodovod, skrbeti za razsvetljavo itd , na drugi strani pa ni dvoma, da je inkurpo racija tudi raefltu na korist. — (Knjige družbe sv. Mohorja) D*nes so n»m došl« ravnokar iartane knjige družbi ne. Mo l.orjr.. Družba jo izdala naslednje knji«e: Koiedar za I 1897 , Slovenska pesmarica, NaŠn š»:odlji\e rastline v podobi in besedi, Zgodoo sv. p in m a in Slovansko več^rnice. O t»*h knjig*!) govorili bodemo šn obširneje, za dan h le omenjac-io, da ima družba letts 75 227 članov, da je torej izdala 461 302 knjig. — (Petdesetletnica brzojava) Po listih se čit-i, da so začeli dne 14. oktobra 184G napenjati brzojavne žice ob železnici mej Dunajem in Trstom. Kedo ei more dandanašnji misliti, kako pOČtSU se je ukoreninila ta prekoristna iznajdba iz leta 1833! V Ljubljano je prisopihal prvi vlak iz Celja dne 19. septembra 1849 in naslednjega leta so odprli prvi brzoiavni urad (še z zvonili) v sedaj podrti Pongračevi hiši na Dvornem trgu, (aj*r je bil poprej krojač Mršol). Prvi ravnatelj se je imenoval „Cole rus von Gelderu". — (Černuški most v nevarnosti.) Veled neprestanega drevja je tudi Sava silno narastla ter na mnog h krajih stopila čez bregove C*do starejši ljudje komuj pomnijo, o'a bi bita Savn kedaj narasla •oko, kakor sednj. Savski mus: pri Črnučah, ki je sicer Že jako č«stit!iive starosti, je v veliki nevarnosti, da ga deroča voda odnese. Na strani proti L.ubijani ee j-« ie usedal. Promet i .: most je vsled tega od včerajšnjega dne zaprt. — (Zanimiva kazenska obravnava) Po ročali smo že, da s« je vršila dn«- '20 oktobra pred c. kr. okrajnim sodiščem v Litiji kazenski obravnava proti župniku Ivanu Nemaničuiz Št. Lamberta pri Zagorju neradi razžaljenj a gosposke in župana. Daues nam je došlo natančno poročilo o tj zanimivi obravuavi, ki na in kaže v najbolj žalostnih barvah neznosno razmerje na deželi, kateremu je krtv jedino le sedanji klerikalni sistem, tako da nam je obsojeno duhovnike skoraj že 8 natrati za žrtve tega jim naloženega sistema. V župniji čentlambettski vladal je do pred kratkim najlepši red mej občani in župnikom. Ko pa je prišli novi župnik Ivan Ne man i č, napodila je nova d -ba. V svoji vsegsmogočnosti si je ta župnik odtujil simpatije vseh občanov, in prišle so na župana Grošelja pritožbe, da novi župnik tudi pri razdelitvi ubožnih denarjev zauiktno postopa, z'.up. n Grošelj je vel. d tega napravil na c. kr. okr. glavarstvo v Litiji ponižno prošnjo, naj župnika opornima, da ubožni denar redno razdeli. Gia'rarst*o poslalo je ta dopis župniku, naj se o njem izjavi. Ta dopis vrnil je župuik na glavarstvo s sledečim neverjetnim dopisom: .Slavno c kr. okrajno glavarstvo v L tiji. — Notranja skrajna nesramnost šentlarobeiškega županstva se je videla. Zna« čilno pa je, da slavno c. kr. okrajno glavarstvo pošlje t»ko bornirano neumnost zur Aeus serung, ko ni nikjer niti v Avstriji niti na Kranjskem najti postavne določbe, da bi moral župnik od župne ubožnue račun dajati občinskemu biku. R. (rimsko) k. (katoliško) cerkveno upravi-teljatvo v Š^ntlambertu 2f> septembra 189G. Ivau Nemanič I. r." — Ta dopis prišel je na znanje c. kr. deželni vladi in ta je ukazala, da se vsa za deva izroči sodišču. Tako je prišel župnik Nemanič na zatožno klop. Pri obravnavi je bil začetkoma jako dobre volje, se je vedno smehljal in tudi hladnokrvno izjavil, da se čuti krivega, da pa v imenovanih besedah ne razvidi nobene razžalitve, in da z besedo .občinski bik" ni razgalil župana, temveč, „da je hot>-l le vse ad absurdum speljati!" Izgovarjal se je, da je imel v mislih štiri-nogatega občinskega bika, moral je pa na vprašanjo pripoznati, da v občini nobenega štirinogatega občinskega bika ni. Dokazalo se je pa župniku Ne-maniču, da pod besedo občinski bik nobenega dražega ni imel v mudili, kakor Btarega, občespošto vanega Župana šentlambertskega, in dt to sledi že iz tega, ker je v zadnjih časih proti županu z jednakimi psovkami oblastno postopal. Župan je namreč potrdil, da ga župnik že precej časa zani Čuje in da ga, kadar ima pri njem opraviti, psuje b besedami: „goljuf, 1 u m p" ter se nad njim s tem maščuje, da pisma, namenjena županstvu, ki pridejo 8 poštno torbo v Župnišče, nalašč pošlje nazaj v daljno Zagorje, kjer jih mora županstvo zopet iskati. Tudi to se je dognalo, da župnik Ne- manič kar javno svoje ovčice zasramuje, in ee je v neki gostilni izrazi!: „v s i p a v r i s o b i k i", na k*r mn je t.eki posestnik: odgovoril: ,vi farji ste pa hudiči". Okrajno sodišče spoznalo je župnika Ivana Nemaniča krivim razžaljeuja gosposke in župana ter ga obsodilo na 1 0 O g 1 d. globe oziroma 20 doij zapora, nvaževaje izvanredno mno žico ( btoz Iniii oknlščin. Ko se je razsodba razglasila, zapustila je župnika Nemaniča dobra volja in postal je tih in bled. Morebiti je vsaj za trenutek spoznal žalostni položaj, v kateri je prišla naša duhovščina vsled sedanjih razmer in morebiti 8e mu je vsaj za trenotek vzbudila želja, da bi se vrnili oni Časi, ko še viismo mieli onega mož* v Ljubljani, kateri je uničil termo in lepo vez, ki je svoje dni jedinila duhovščino in narod — (Novo pošto) dovolilo je trgovinsko ministrstvo za obemo R» iomlje in nje sosedno občine Volčji Potok, Rove in Holmec a poštnim uradom v Radomljah. — (Velikovška šola) Za slavnostno otvoritev slovenska šole družbe sv. Cirila in Metoda v ; St, Rnpertn tik Velikovca se delajo velike priprave j in bode to pravi narodni praznik za vse koroške l Slovence, Šolsko poslopje, zidano po načrtih biv-; š^ga m-etnega inženerja H< n n j vudi'0 narastie, zta*ti Soča, Pii So'kanu je ugasnila i električna razsvetljava v rvornicah, da so morali z j bakljami svetiti pri reševanju blag*. Pri P; oris u ' («-losfnski Id se rekio Kamnik) blizu Roi'*ov je i Soča poškodoval* novi Žslesniškl mcist. V Trsta BO • se valovi sagnali čez i bhlo in pomole ter preplav.li j nižji del mesta, da ja bil j.Tomet za prečen. l9to j tako je bilo na Reki. Tudi na Knošikem je v i mtiogih krajih voda stopila čes bregove. — (Akad tehn društvo „Triglav" v Gradcu) I javlja, d^ prirod v soboto, dne 24. oktobra v go-j stiL'i „zum Wild^n Mann", Jrtkoininigasse, svoje I prvo redno zbjovaoje s sledečim vzpoiodim: 1. Či-j tanje aaoisnika. 2 Poročilo odborovo 3. Porodilo i upr-vi;-ij^vo. 4. Vzpre,i:m novih udov. 5. Sučnj-j nosti. Gostje dobro došii. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) priredi v ponedsljek 20. oktobra t. t svoj I. redni občni zbor v tekočVm sr.imskem tsdajn. Lo*kI I. ReicherathsetrasBe. „K*tbolischer - R-ssource • S-al". Začetek ob 1 a8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro di.išli! - j * (Umor s pereBom) Dva učenca obrtne j šole v Budimpe&ti sta se včeraj po navadi vseh j šolarjev nekaj časa pehala in lasala. naposled pa se resnično spopadla, Stnrejši od njiju je mlajšemu zahodni pero v trebuh. Zdravniki so pero sicer hitro odstranili, a kri jvi bila že zastrupljena in de'ek je umrl še tisto uro. * (Zunanji in domači sovražniki.) Nemški I cesar Viljem je pred kratkim prisostvoval zaprise- ženju mornarskih novakov v Kielu. Seveda ni zamudil, spregovoriti pri tej priliki nekaj primernih beeed o zunanjih in o domiičih sovražnikih. Ko je ogledoval novake, naletel je na bavarskega korenjaka. Vprašal ga je, od kod da je. ,lz Miesbacha, Velečanstvo", je odgovoril novak. Cesar ga je potem vprašal, če ve*, kateri ho zunanji sovražniki nemške države „Rusi, velečanstvo", je rekel Bavarec, „!n domači sovražniki?" vprašal je cesar. „Prusi, velečanstvo", je dejal bavarski korenjak in se zelo začudil, da se je cesar nejevoljno od njega obrnil. * Unodu nemškega pisatelja) je danes še prav tako žalostna, kakor pred sto leti. Nemški pisatelji, izvzemši nekaj spekulativnih literarnih obrtnikov, so še vedno siromaki. Dočun si količkaj nadarjen francoski ali italijanski pisatelj lahko zasluži precejšnje premoženje, mora nemški pisatelj stradati in sd mu grdi skoro tako, kakor pisateljem najsiromašnejših imrodov. Zi nemški narod to ni častno V Htelj&tvn in rodoljubnem občinstvu je zdaj vr*ta, da priskočita na pomoč temu velevažnemu podjetju. Proti koncu leta delaio županstva proračune, a v nj»h naj ima tudi „Knjižnica za mladino" primerno mesto. Ob sklepanju bilanc pri naših posojilnicah naj so rodoljubi spomnijo mladine svojega kraja s tem, da naroče na račun posojilnice veaj vsakecnu razredu po jeden letnik. Na tak r.ačin do*ež«mo obojni naiven, t. j. nKnjiž niča za mladino" pnde v roke slovenski mladini in obstarek jej bo zagotovljen. Prosimo, da bi gg. učitelji in drugi rodoljubi nv*ž«vali t« naAe besede. Brz oj ar^rls:©. Dunaj 22. oktobra. Včeraj je bil v Iler-nalsu volilni shod, na katerem je kandidat princ Litchtenstein priznal, da so dunajski Slovani velevažni zavezniki krščanskih socijalistov, a slovanskih šol da jim vzlic temu na Dunaji ni dati. V slovanskdi krogih je ta izjava obudila ogorčenje. Dunaj 22. oktobra. Predsednik najvišjemu vojaškemu sodišču podinaršal Wattek je danes dopoludne na cesti umrl. Bari 22. oktobra. Po cerkvenem opravilu je bila v baziliki masa, kateri sta pri sostvovala prestolonaslednik in prineezinja Helena s spremstvom. Popohtdne je bil na ladji „Savoia" dinć, na kateri so bili povabljeni javni funkcijonarji. Zvečer ob 10. uri se je knez Nikola i rodbino odpeljal v Rim. Berolin 22. oktobra. Tukajšnji list „Die Welt" je javil, da je carjevo napitnico prouzročil najvišji dvorni maršal grof Eulen burg, kateri dela zoper ministerstvo unanjih del in v interesu angleške vlade. Sodi se, da je ta vest pnšla v javnost po uplivu visokih dvornih krogov. Cesar je takoj ukazal anto-vati vse prizadete žurnaliste, drž. kancelar knez Hohenlohe pa je \ložil v imeni drž. taj nika Marschalla tožbo radi obrekovanja, ker je rečeni list trdil, da je njegov članek drž. tajnik Marschall inspiriral. Dvorni krogi se boje velikega škandala, Rim 22. oktobra. Danes dopoludne ob 11. uri je dospel črnogorski knez Nikolaj z rodbino sem. Na kolodvoru sta ga pričakovala kralj in kraljica in njega in vso rodbino pre srčno pozdravila. Vzprejem je bil sijajen. Na-vzocni so bili vsi ministri in generaliteta. Mesto je vse v zastavah, žal, da je vreme dvomljivo. Na potu od kolodvora v Kvirinal je nebrojna množica kralju m kraljici, knezu Nikoli in prestolonasledniku ter princezinji Heleni prirejala najprisrčnujše ovacijr. London 22. oktobra. „Daily Chronicle" javlja iz avtentičnega vira, tla je bila iilijančtia pogodba mej Rusijo in Francijo podpisana že 1. 1893., da je pa ta pogodba le vojaška konvencija za slučaj, da je bila jedna zavez-nih držav napadena in da stopi is veljave, čini se zdrobi trozve/a. Iz uradnega lista. Invt-Nllne mII ekaetantlvne draibe: Jožefa Papeža zemljišč« v Lopati, cenjeno 1887 gld., dne 26. oktobra in 26. novmnbra v Žužemberku. Marije Ćebin posestvo v Potofiki vasi, cenjeno 2030 gld. in 250 gld., (v drugič) dne 27. oktobra v Litiji. Marjete Bobnar zemljišče v Seln, cenjeno 390 gld., dne 27. oktobra in 24. novembra v Velikih Laščah. Matije Juršiča posestvo v Jablanici, cenjeno 130 gld., dne 27. oktobra in 27. novembra v Kostanjevici. Franceta Kalana posestvo v Zabrezuici (preloženo) dne 27. oktobra in 27. nnvembra v Radovljici. Franu Mora v ca zemljišče v Senožečah, cenjeno !">('>'.) gld. 50 kr., dne 28. oktobra in 30. novembra v Senožečah. Janeza Ponikva rja zemlji&če v Sajovictth (v drugič; dno 29. oktobra v Kostanjevici. Meteorologično poročilo. Stanje O Čas opa- baro- zovanja metra O v mm. 21. 9. zvečer 7326 22. 7. zjutraj 7311 b 2. popoL 733 9 ratura v C Vetrovi Nebo Mokri.'ia v mm. v urah 72 7-6 sr. svzh. si. jvzh. sr. jzah. jasno pol o bi Srednja oor malom. del. jasno včerajšnja temperatura 84°, «« 1'1° pod 10-8 dne" 22. oktobra 1896. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 20 ter. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 „ 20 avstrijska zlata renta ....... 121 » 80 Avstrijska kronska renta 4°/„..... 101 , BO Ogerska zlata renta 4' ,....... 121 „ 45 '. □geriika kronska renta 4°/8 .... 99 ( 20 , iLvatro-ogerske bančne delnic« , . 943 p — kreditne delnice......... 367 „ 25 London vista........... 119 t 90 l Merniki drž. bankovci t»a 100 cnn.r'* , . 58 , 80 SO mark............ 11 , 76 *0 frankov........... 9 . 53 ttalijanuki bankovci........ 44 „ 42", . 0. kr, cekini........... 5 a 66 Dne* 21. oktobra 1896. Ces. kr. avstrijske jftfc državne železnice. 143 g!d. 1W) , 130 r i°'0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dnnava Veg. srečke 5°/0 P° ;'s) gld- • ■ Zemlj. obč. avstr. 4'/,,/0 zlRt' 55R*':. listi . — Kreditne srečke po 100 gld...... 196 Ljubljanske srečke......... 22 Bndolfove srečke po 10 gld...... 22 akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . 154 IVaiuvvav-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 479 Papirnati rubelj......... i 75 75 Učenec z de?el> vzprejma se takoj v večjo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe vzorcema upravni-&tvo „Slovenskoga Naroda". (3136_2) Naorobne v M v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (2911—15) priporoča Karal Reckiagel. Izvod iz voznega reda ■vel3a.-vxa.egr* od. 3.. olctolDra, 1396, Naitopuo omenjeni prihajalo! lu oilhajalni easl osnaćenl io v ■r«duJeevrt»|iMkem časti. (1705-243 Odhod Iz Ii|ahljnne (jnž. kol.). Proga čez Trbiž. Ob II, url 6 min. po noči oiobni -vlak v Triu'*, Beljak, Oeloveo, Franr.eosfoatn, Ljubno , boz Selisthal t Aunoe, Iiohl, Omumlen, Solnograd-čok Klolu-Koifllng v Stoyr, Lino, na Dunaj rit Ainstetten. — Ob 7. ari 10 min. /j u t r« j oiolml vlak v Trbiž, Fontabol, Beljak, Olovoo, Framena* foate, Ifjubno, Dunaj , cen Selathal v Solnograd, ona Anutetten na Dunaj. — Ob 11. uri nO m i ii dopoludne oiobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, 0». lovoo, Iijubuo, Sclr.thal, Dunaj. — Ob 4. url popoludne oiobni vlak v Trhla, Dnljak, Celovoo, IJubno ; četa Sel»th»l v Sulin^ru.l, Tjond-Oantein, Zoll na Jeseru, Inomost, Krotfono, Ourlb, Oouevo, Parim ; čoz Klein-Uoltling v Btoyrp Lino, BudojovJco, IMzonj, Marijino vare, Uob, Fraucove v aro, Karlovo varo, Prago, i.iimko, Dunuj via Amstetten. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob 6. uri 16 min. ajutraj mešani vlak. — Ob 13. uri 65 min. po-polnilno mcianl vlak. — Ob ti. uri 30 min. avouer motani vlak. l*riliod v Ljubi jKiio jnž. kol.). Proga lz Trbiž*. Ob 6. uri 63 min. zjutraj oiobni vlak • Dunaja via Amitotton, LlpikeRa, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, l'1/.njn, Budojevio, Holnograda, Itinoa, Stevre, Omundena, Iiohla, Auneoa, Ljubila, Oelovca, Buljuka, Franconafeite. —Oh 11. uri 2r> min. dopoludne oiobni vlak a Dunaja via Amitotton, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budojovio, Solnograda, Llnoa, Htevra, Pariza, Oeuavn, Ourlha, liro gonoa, Iiiumuit«, /.olik na jezeru, Ijond-Oaaloina, LJubna, Celovca, Iiinru, Pontubla — Ob 4. uri 66 min. popoiutlno oiobni vlak > Dunaja, Iijnlma, 8ot/thala, Iloljuka, Oulovoa, Franstonafoite, Pontabla. — Oli 9. uri 4 min. jvpi■< i oiobni vluk a Dunaja via Amatetten, ia Lijubna, Boljaka, Celovca, Pontabla. Proga, lz Novega mesta ln lz Kočevja. Ob 8 uri 1» min. ajutraj nioiani vlak. — Oh 3. uri 83 min. po-poluduo n- "■ u.i vlak. — Ob 8, uri 85 min. ivouor moaani vlak. Odbod lm I.jnbljaue (drž. kol.) v Kamulk. Ob 7. url 33 min. ijutraj, ob 3. url 6 min. popoludne, ob 6. url 60 min. aročor, ob 10. uri 36 iniu. avocor. (Poslednji vluk le v oktobra ob nednljah lu praauikih.) Prihod v liJuHI|»n«» (drž. kol.) Ic Kamnika. Oh 6. uri 50 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopotudne, ob il url 30 min. zvečer, ob 0. uri 55 miu. ivečor. (Poalodnji vlak le v oktobru ob in i."i il in prasnikih.) I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb Ljubljana G. FLUX Breg št. 6 iNf<« iiiijni': kuharico in ea |»ouilvnn|e za petizijon v zimskem zdravilišču, izvrstni Blažiti; točttjtt (izučen niosir ima prednust) in Hololmko lilsino za že-lozuiSko restavracijo; blt»ua|HlČMrl«4» za I !-.s»n»; iiHta-kHi-loo za Zavrel); hotclMk«* kuhari« o za l.inMjano. \ <•*• «t-ilnii». inoruili deklet, za vsako delo porablji-vih, h« priporoča. (3137) Mesto učenca so išče za IS let starega, močnega ia pofitonega dečka iz narodne rodovine. Dečko je i dobrini uspehom dovr&il II. giiniia/.ijski razred in je zmožen nlovenskega in nemškega jeziku v govoru in v pismu. Deček l>i bil jako pripraven za kako prodajalnico ali kot mi/arski ali ključavničarski učenec. — Naslov se izvć pri upravništvu „Slov. Naroda". (31-10) Nemška vzgojiteljica ki govori gladko franooskl, anglsikl in Italijanski (inosemka) želi mosta k 1 ali 2 otrokoma na Kranjskem ali Primorskem. Ima najboljša spričevala o večletnem s 11 j-m deli»v;injii. Ponudbe poil O. I«. H. 11 upravništvu ^Slovenskega Narodu". (3132—2) I1H8 hektolitrov a mošta prodaja se takoj pri (3128—4) upra/iteljstvu posestva Dugoselo l>t*i i «z;r f t. Vizitnice priporoča NARODNA TISKARNA v Ljubljani. "\7" za- vejvedinc 3Cra.nj.3ltc l=ccxic_ plesalni izobraževalni šoli se prični) letošnji poučni tečaji v torek, dne 3. novembra 1.1. Pravočasna vpisovanja M posebni in zasebni pouk odraslih, kakor tudi otrok obojega spola (začetnikov in že izurjenih) se zaradi razdelitve poučnih ur in pripravne sestave vzprejemljejo vsak dan od IO. -12. uro zjutraj ln od 2.-3. ure popoludne v mojem btanovaujii v hotelu .,Lloyd" sobna it. 13. F. HIT. Lang profetor koreografije, plesalni umetnik ln avt. učitelj (313H) vesoljne estetlčne plesalne umetnosti. Doktorja pl. Trnkdczy-ja i| želodčne kapljice krepčnjoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne in tek vzbujajoče 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 jli, 3 tali 4 gld. 80 kr. prodaja in razpošilja na \ se kraje sveta s prvo pošto; Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. (3"!1-4) Trnkoczv, Duuaj, Margarethcn. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Trnk6czy, Dunaj, Joscfstadt. Trnk6czy, Gradec, Štajersko. Lekarna Trukooijr v Oradou. R Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip NoIIi. Lastnina in tisk „N&rodne Tiskarne".