V tovarni električnih strojev »Kade Končar v Zagreba bodo izdelali do konca petletke generatorje tudi za naše največje hidrocentrale, ki Jih gradimo. Sedaj sta v delu dva orjaška generatorja za hidrocentrali Zvornik na Drini in Medvode. Slika nam kaže pogled v dvorano za hidrogeneratorje. Mostni žerjav, ki teče po vsej dolžini dvorane, prav-kar prenaša del velikega generatorja. Stator (stoječi del) takega gene. ratorja je tako velik, da ga morajo graditi v treh delih. &&ASILQ OSVOBODILNE ERONTE SLOVENIJE hjubljana, petek 2. 'Junija 1950 LETO XL, ŠT. 130 j POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN NEKAJ OSVEŽILA ZA POZABLJIVI IN LAŽNIVI „POPOLO“ Rimska vladni list »Popolo« Je v od-Jih govor na pisanje naših časopisov govoru ministra Storže glede neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo spet pogrel staro laž o prav neznatnem številu Slovencev in Hrvatov V Jugoslovanski coni STO in še neznat-nejšem številu Slovencev, ki so ostali pod Italija Ta uradni komentar kr-teansko-demokratskega lista so objavili tudi: glasilo italijanskega ministrstva za notranje zadeve »Momenten, fašistični list »Tempo«, »Quotidiano« in še nekateri drugi, ki so v naslovih poudarjali, da gre pri tem za »nagli odgovor ministrstva za zunanje zadeve«. Znano je, da se italijanski politiki že leta trudijo dokazati, da je belo črno, laž resnica, hruške pa da se bero na češnjah, oziroma, da je vsa Primorska in Istra, da, celo Dalmacija Italijanska dežela. (Pred kratkim so tnfcrmbirojci in fašisti kričali v Vidmu, da hočejo Zader, Split in Dubrovnik.) Pri tem imajo več sreče, kadar za svoje »dokazovanje« uporabljajo puhle fraze, kakor pa takrat, kadar hočejo priti na dan z nekimi »dokazi«, id se ob prvem dotiku s stvarnostjo tazspö v nič. Ce gospod Sforza govori »o užaljenih čustvih in ponosu, o bolečem, v srce segajočem kriku« in podobno, če gospod Bartoli v Trstu cice-ronsko patetično rohni: Quousque tandema in če se kominformista gospoda Pajetta In Viđali sklicujeta celo na lnternaclonalizem! — tedaj so morda nekateri poslušalci (ki pa jih je na podobnih zborovanjih sila malo) pač ganjeni, morebiti celo mnenja, da se Italijanom godi krivica. Ce pa zapiše gospod Panzano v »Messaggero Venete«, da Slovencev v Benečiji ni in jih nikoli ni bilo, demokrščanski vladni »Popolo« pa pravi, da je v jugoslovanski coni STO samo 16.287 Slovencev — Hrvatov niti ne omenja, kakor tudi previdno molči o okoli 80.000 Slovencih, ki so ostali v anglcameriški coni STO — in da je pod Italijo ostalo le okoli 12.000 Slovencev, potem je treba vzeti v roke samo statistiko s popisom prebivalstva v teh krajih, pa bo laž očita brž vsemu svetu. »Popolo« vzame kot dokaz za svojo trditev italijansko štetje iz leta 1921. To štetje so po prvi svetovni vojni Izvršile italijanske oblasti prav zato, da bi prikrile pravo narodnostno stanje v tedanji Julijski Krajini in da bi tako vsaj do neke mere opravičile Italijanski postopek pred svetovnim Javnim mnenjem, ki tedaj ni odobravalo priključitve teh docela slovenskih In hrvatskih krajev k Italiji. Navedimo samo nekaj primerov..Avstrijska statistika iz leta 1910, ki je bila tudi pristranska v škodo Slovanov — popisovali niso po narodnosti, temveč po občevalnem jeziku; v istrskih mestih so popisovali italijanski uradniki, ki so na primer v Materadi našli le okoli 40 Hrvatov, čeprav Je prav ta čas v hrvatsko, osnovno šolo v tem kraju bodilo 100 otrok — navaja na primer za Koper 2432 Slovencev, italijanska iz leta 1921 pa le še 1419 — torej več kot tisoč manj. Za Pomjan navaja prva 3624, druga le 2049, za Piran prva 2327, druga le še 764 Slovencev. Kaj je v kratkih 11 letih pobralo tam toliko Slovencev? Ne Jgiga ne lakota tudi vojska ne, pač pa italijanski statistiki. Toda če so jih ti izbrisali iz statistik, pa jih z obličja zemlje niso mogli izbrisati. »Popolo« se na to še neznansko čudi, kje so naši listi dobili informacije, da živi v Italiji približno 80.000 Slovencev, ter zapiše, da jäh živi v goriški pokrajini same okoli 12.000, za beneške Slovence pa pravi, da so po svoji preteklosti italijanskega rodu in da se nikoh niso imeli za Slovence, — Po samem italijanskem štetju iz leta 1921, Katerega rezultati so bili uradno objavljeni v Rimu, pa je živelo tedaj v Beneški Sloveniji 33.932 Slovencev, v Kanalski dolini 1106 Slovencev, v kra- Gariško-Gradiščanske pokrajine, ki so pripadli Italiji, pa 15.701 Slovenec. Lažno italijansko štetje iz leta 1921 priznava torej, da je živelo zahodno od sedanje meje 50.739 Slovencev. Ce že potvarjale! dejstev pri »Po-polua ne verjamejo našim številkam, naj se zanesejo vsaj na svoje. Odveč bi bilo sedaj zavračati še trditve, ki jih list v istem članku navaja, kako so namreč zaščitene kulturne pridobitve slovenske manjšine v Italiji, kako mnogo šol da imajo in podobno. Dejstvo namreč je, da v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini ni niti ene slovenske šole (v Trčmunu morajo n. pr. otroci plačevati liro ka- zni, če v šqji spregovore slovensko besedo), da tudi na Goriškem na vse načine ovirajo razvoj slovenskega šolstva, da ne omenjamo vseh drugih teptanj najosnovnejših nravic ljudi našega rodu v Italiji. Z lažjo se ne pride daleč. Naj uradni in neuradni, demokrščanski, kom-informistični in fašistični krogi pišejo in ponatiskujejo, počasi ali hitro cd-govarjajo, kar hočejo, naj potvarjajo še svoje nekdanje potvorbe, vendar naj vedo, da vse črnilo tega sveta. Slovencev v Italiji — na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini — ter Slovencev in Hrvatov na STO ne bo spravilo s sveta. N. K. Izid volitev ljudski! odborov v Beogradu Volitev mestnega ljudskega odbora v Beogradu se je v nedeljo udeležilo 282 tisoč 611 volivcev ali 94.01 o/, voUvnib upravičencev. Od teh je volilo kandidate Ljudske fronte 95.79«/«, skrinjico brez liste pa 4.21«/«. Rajonske ljudske odbore je volilo 275.281 volivcev ali 94.31*/. volivnih upravičencev; od tega za kandidate Ljudske frpnte 95.27”'>, za skrinjico brez liste pa 4.73%. Med desetimi raje ni jih je imelo pet volivno udeležbo nad 95«/« volivnih upravičencev. Železnik Rakovica in druga naselja, ki so bila v zadnjem času priključena Beogradu, volijo svoje ljudske odbore v nedeljo 4. tm. Težji vlaki na vseh slovenskih Glede na pomembne rezultate, ki jih je pokazalo v prvi polovici maja gibanje strojevodij in kurjačev za večjo obremenitev lokomotiv, so kolektivi vseh treh matičnih kurilnic v Sloveniji v drugi polovici maja pregledali dotedanje rezultate tekmovanja za večjo storilnost lokomotiv, hkrati pa so analizirali pogoje za posplošenje tega tekmovanja ter konkretno sklepali o prevažanju težjih vlakov kot stalne metode dela v železniškem transportu. Prva taka delovna konferenca je bila v ljubljanski kurilnici. Ugotovljeno je bilo, da lahko naše lokomotive obremenjujemo brez škode za stroje čez dosedanje norme, seveda s posebnim ozirom na posamezne tipe lokomotiv, na stanje prog itd. Večja obremenitev lokomotiv terja več budnosti in znanja strojnega osebja pa tudi spremembe v prometni službi. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se na vseh progah ljubljanske kurilnice poveča redna obremenitev lokomotiv za do 60%; tako na primer na progi Ljubljana—Zagreb za 60 %, v obratni smeri do Sevnice za 25*/. in naprej do Ljubljane za 20 %; na progi Ljubljana Postojna za 10 % in v obratni smeri za 20"/»; na progi Ljubljana—Karlovac za 10% in v obratni smeri do Črnomlja za 10 %, od Črnomlja do Novega mesta za 5*/. in od Novega mesta do Ljubljane za 10%; na progi Ljubljana —Jesenice pa za 10 % in v obratni smeri za 15 %. Enaka delovna konferenca Je bila v matični kurilnici v Mariboru. Tudi na konferenci v Mariboru so strojevodje in -kurjači razlagali svoje praktične obveznosti glede povečanja obremenitve po vrstah lokomotiv in po progah. Tako bodo dvignili normalno obreme nitev na progi Maribor—Celje za 10*/., na progi Celje—Zagreb za 40%, na progi Maribor—Dravograd za 30 %, na progi Velenje—Celje za 50”/. itd. Kakor ljubljanske tako se je tudi mariborske konference udeležil želez niški direktor tov. Lepin, ki je pojasnil, da se pripravlja nov pravilnik o dodatkih za prevoz težkih vlakov. Poudaril je, da je potrebno pri vožnji s težkimi vlaki več pazljivosti in znanja in da je treba čim bolje vzdrževati lokomotive. Naše železnice še ne gredo vzporedno z razvojem industrije, zato je treba vreči stare norme in postaviti nove. Kakor pri vseh revolucionarnih ukrepih se ponekod poraja odpor, vendar se pozneje izkaže, da je gibanje zdravo ter dobro in koristno. Naposled je bila podobna konferenca v kurilnici na Jesenicah. Namestnik načelnika lokomotivske službe tov. Ve-rij Švajger je razložil načela gospo-damostnega obratovanja lokomotiv in analiziral glavne pogoje za prevoz težkih vlakov. To so predvsem debro in pravilno vzdrževanje strojev, čim boljše gorivo ter požrtvovalno in vestno delo strojevodij in kurjačev. Navedel je tudi konkretne podatke o prihrankih pri kurivu. Za jeseniško kurilnico je uvedba teh vlakov zlasti Mežiški topilničarji so izpolnili polletni plan Delovni .kolektiv topilnice syiaäSlfis ga rudnika Mežica je v sredo 31. maja, mesec dni pred rokom, izpolnil svoj izkušnje pri prevažanju težkih vlakov I polletni plan. Ta delovna zmaga je v glede na zaviranje, mazanje strojev in * veliki meri zasluga tehničnega pošlo podobno. Posebno težka je proga od Maribora do Celja zaradi dolgega vzpona pri Lipoglavu. Kolektiv je sprejel vodje Franja Uršiča, ki je uvedel v topilniškem obratu več pomembnih racionalizacij. ŠUPLJA STENA nov rudnik svinčene rude V »tari Jugoslaviji Crna gora ni Imela niti enega rudnika, zadnja leta pa se je rudarstvo v tej ljudski republiki naglo razvilo. Pri Plevlj-u že obratuje velik premogovnik. V jugozahodnem delu Cme gore so odprli več rudnikov boksita, pri Ulcinju pa so začeli vrtati prvo vrtino za nafto. Najpomembnejši pa bo rudnik svinčene rude Šuplja Stijena, ki bo začel kmalu obratovati. Ta rudnik odpirajo v težko dostopnem terenu na področju Plevlja. Po zgraditvi nove termoelektrarne v Plevljah so začeli postavljati daljnovod do novega rudnika, ki bo prihodnje dni dograjen, kar bo znatno pospešilo pripravljalna dela za eksploatacijo bogatih slojev rude v Šuplji Stijeni, kjer so že odkrili 2 m debel sloj prvovrstne rude. Novi rudnik pa bo lahko začel redno obrato- vati šele tedaj, ko bo zgrajena 14 km dolga cesta od Boljaniča do Gradaca in 9 km dolga žičnica od Gradaca do rudnika. Gradnjo ceste in žičnice so letos zelo pospešili, tako da bodo dela v nekaj mesecih končana. Na gradbišču ceste, ki sp jo lani že zgradili v temeljih, tekmuje sedaj sedem frontnih brigad. Žičnica bo imela 50 no. silcev; 32 nosilcev so že montirali, ostale pa še gradijo. Samo pri gradnji žičnice je zaposlenih 350 delavcev. V Gradcu, kjer bodo prekladali rudo iz žičnice na kamione, so zgradili prve stanovanjske gradnje, v katere se bodo prihodnje dni vselili stanovalci. V Gradcu in Šuplji Stijeni gradijo letos 20 stanovanjskih zgradb za delavce, razen tega pa 26 večjih rudarskih in drugih objektov. Udeležba mladine pri letošnjih delovnih akcijah Okoli 80.000 članov Ljudske mladine Jugoslavije bo leto« sodelovalo pri zveznih in republiških delovnih akcijah. Na avtomobilski cesti, ki mora biti gotova do konca julija, in na gradbiščih Novega Beograda bo delalo okoli 58.000 članov mladinskih organizacij. Velik» Število študentov srednješolcev in vaške mladine bo delalo na mnogih republiških gradbiščih v vsej držav L Pri delovnih akcijah se bo naši mladini letos pridružilo nad 2000 članov inozemskih mladinskih organizacij. LjuđSks Btođlns Bom« tat Hercegovine bo poslale na delovne akcije 20.0GO svojih članov, od teh okoli 4500 na avtomobilsko cesto in v Novi Beograd. Skoraj enako število mladincev bo gradilo zeniški kombinat, ki bo osemkrat večji od sedanje železarne. Nad 5000 članov Ljudske mladine iz vseh krajev Bosne in Hercegovine bo gradilo veliko kemično tovarno, glavna naloga mladine Bosne in Hercegovine pa Je dograditev 176 km novih gozdnih prog. Iz LR Slovenije se bo udeleževalo zveznih delovnih akcij nart 8000 članov mladinskih organizacij. Ena brigada lz Slovenije že dela na avtomobilčki cesti, dve pa na gradbišču No. vega Beograda. Slovenska mladina bo nadaljevala gradnjo študentskega na- selja v Ljubljani, ki bo imelo pet stanovanjskih poslopij za 1200 študentov. Na gradbiščih Beograda ia na avtomobilski cesti bo delalo 20.000 članov mladinskih organizacij LR Hrvatske, 6000 hrvatskih študentov pa bo gradilo študentsko naselje y Zagrebu, kjer bo prebivalo 20.000 študentov. Vseljevat nje v novo naselje se bo začelo že letos. Iz LR Srbije se bo udeležilo zveznih in republiških delovnih akcij približno 43.000 članov mladinskih organizacij in bo ena tretjina delala na republiških gradbiščih. Prekooceanska ladja »Dubrovnik« je že obnovljena Pred dobrim mesecem smo poročali o hudem požaru, ki je nastal na naši prekooceanski ladji »Dubrovnik«, ko je iz Južne Amerike prevažala tovor oljnih pogač. Med vožnjo se je vnel tovor v sprednjem skladišču. Sest dni in šest noči je trajalo gašenje požara. Naposled je požrtvovalnim mornarjem uspelo rešiti ladjo in pretežni del tovora. Ko se je ladja 13. aprila vrnila na Reko, so delavci remontnega zavoda »Viktor Lenac« >na Reki začeli obnovitvena dela. Treba je bilo izmenjati debelo pločevino nad prvim skladiščem in na trupu ladje, ki se je v vročini vsa zvila. Da bi bila ladja čim. prej sposobna za nadaljnje transportne naloge, so obnovitvena dela opravljali v dveh izmenah. Tako je delavcem remontnega zavoda uspelo izpolniti svoje obljubo. Ta dragocena ladja je popolnoma obnovljena in že izvr. šuje nove plovne naloge. progah važna, ker kurilnica v prvem četrtletju ni v celoti izpolnila plana. KeT so vlečni odseki na področju jeseniške kurilnice zelo različni, so za posamezne odseke določili precej različne odstotke povečanja obremenitve. Tako bodo povečali obremenitev na progi Jesenice—Ljubljana za 25 %, na progi Ljubljana—Podnart za 10 %, na progi Podnart—Jesenice za 16”/« (dvovprežno), na progi Jesenice—Kranj za določeni vlak za 100% in naposled na progi Jesenice—Planica za 25 % oziroma v obratni smeri za 40 •/•. Ob zaključku diskusije je govoril tudi instruktor centralnega komiteja KPS za železnice tov. Vrhunc, ki je izrekel priznanje lokemotivskemu osebju, ki ruši stare norme in ustvarja nove. bodo izdelali do ttrocentrale, ki jib za hidrocentrali za delih. Doma izdelujemo Čedalje veC snovi za toplotno izolacijo Delovni kolektiv »Industrija bitumenskih izdelkov v Ljubljani« je v zadnjem času dosegel mnoga izboljšanja v proizvodnji. Delavci France Mrak, Alojz Setina in Ludvik Pajnič so dali sicer malenkosten, toda pomemben predlog za preureditev stroja, s katerim izdelujejo bitumensko strešno lepenko. Preureditev tega stroja je stala le okoli 10.000 din. tovarna pa bo z novim načinom proizvodnje daje . boijrö kvaliteto, lepenke. ob. -delujejo iz-žiindre kvalitetno -žHndrino tej tovarni bodo"v kratkem začeli izdelovati še druge važne izolacijske snovi, kakor fenola, lake za železo, posebno strešno ruberoid-lepehko, lahke izolacijske opeke za industrijske peči ter druge izdelke. V stranskem obratu industrije bitumenskih izdelkov, ki ima prostore v jeseniški železarni, že od 15. aprila iz- znatno manjši porabi bitumena, prihranila na leto nad 2 in pol milijona dinarjev. 'Podoben uspeh so dosegli tudi delavci v oddelku za destilacijo katrana, ki ga prejemajo iz ljubljanske plinarne. Z večjo pazljivostjo je udarnikoma Stanku Jamniku, Antonu Škerjancu, Jožetu Stoparju in njihovim delovnim tovarišem uspelo skrajšati potek destilacije za eno tretjino. V cevami, kjer delajo po večini dekleta in izdelujejo Bergmannove cevi za električne instalacije, so v medsebojnem tekmovanju zelo dvignili proizvodnjo in izboljšali kvaliteto izdelkov. V tem obratu napravita sedaj dve izmeni to-liko cevi, kolikor so jih pred enim letom izdelali v »Iskri« v Kranju v treh izmenah. Delovni kolektiv Industrije bitumenskih izdelkov, ki izdeluje izolacijske Včeraj je bilo v Beogradu posveto-snovi proti vlagi, vodi in zvoku, ima vanje članic osrednjega odbora AF2 sedaj že trikrat večje število delavcev Jugoslavije, glavnega odbora AFZ Srbi-in delavk, kakor pred letom in pol. V je jQ beograjskega mestnega odbora -------------------* AFZ s predstavniki Društva inženirjev volno za izolaeijo kotlov in parnih cevovodov. Izolacija cevovodov je žejo pomembna za toplotno ekonomijo, kajti samo en neizoliran srednje velik ventil pri cevovodih izgublja toliko toplote, kolikor je potreuno za kurjavo dveh družinskih stanovanj. Brigade iz-zolatorjev tega delovnega kolektiva so dosegle že lepe uspehe v železarni v Sisku, v tovarni »Jugovimi« in drugod. V kratkem bodo te brigade začele z doma izdelanimi izolacijskimi snovmi oblagati naprave v tovarni celuloze v Prijedoru in v tovarni glinice in aluminija v Stmišču. Posvetovanje Slanic AFŽ z arhitekti o graditvi stanovanjskih prostorov Domača zlitina silumin za vse potrebe avtomobilske industrije Tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je letos začela izdelovati v velikih količinah zlitino aluminija in silicija, tako imenovani silumin, ki ga potrebuje naša avtomobilska industrija za vlivanje motornih glav in še za nekatere druge dele. Domači proizvod te zlitine, ki je zelo odporna pri visoki temperaturi, ustreza vsem potre, bam naših tovarn avtomobilov. Tovarna aluminija v Lozovcu je že tako povečala jjoikvodnjo silumina, da nam te specialne zlitine ni treba več uvažati za potrebne tovarne avtomobilov v Mariboru to Industrije motorjev v Rakovici. in tehnikov o graditvi stanovanjskih prostorov. Na posvetovanju je glavni odbor AF2 Jugoslavije zastopala pred sednica Vida Tomšič, Zvezo društev inženirjev in tehnikov pa arhitekt Stojanovič. — Posvetovali so se o graditvi takšnih stanovanjskih prostorov, ki bi ženi kot gospodinji in delavki najbolj olajšali vsakdanja domača opravila ter dajali vse pogoje za ureditev prijetnega doma. Članice AF2 Sjk izražale na posvetovanju svoje želje ter marsikaj predlagale glede ureditve stanovanjskih hiš, ki so jih začeli zidati v Beogradu. Arhitekti so obljubili, da bodo predloge, kjer bo le mogoče, upoštevali, in na posvetovanju je bilo sklenjeno, naj W se organizacija AF2- in tudi drage množične organizacije, ki so toteresirane- pri gradbenih akoijah, večkrat posvetovale s strokovnjaki. Nova velika delavnica osiješke tovarne kmetijskih strojev V Osiješki livarni in tovarni kmetijskih strojev so te dni dovršili nov* veliko montažno delavnico, v kateri sedaj že delajo- Razširjenje obratnih naprav osiješke tovarne bo sedaj omogočilo serijsko izdelavo 6 novih vrst kmetijskih strojev. Tako bodo začeli serijsko izdelovati majhne Dieselov« motorje za potrebe kmetijstva, traktorske pluge, sejalne stroje, posebn« sejalne, stroje za koruzo, stroj za kopanje krompirja in ročne traktorja. Teh strojev doslej nismo izdelovali » naši državi. Izdajalca in dezerterja pred vojaškim sodiščem, Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se je včeraj ob 7. uri začela javna razprava proti bivšemu generalnemu majorju Branku Petričevteu to bivšemu polkovniku Vladi Dapčeviču zaradi prevratnega delovanja, dezerterstva in izdajanja vojaških tajnosti. Oba sta od začetka informbirojske resolucije pripravljala med vojaštvom prevratno gibanje, povezala sta se z voditeljem sovjetske obveščevalne službe generalom Sidorovičem to v noči med ll.in 12. avgusta» 1948 sta z generalnim polkovnikom Arsom Jovanovičem skušala pobegniti čez romunsko rpejo. Dezerterje je vodil Svetolik Rabljanac, ki je dobro poznal prehode čez mejo. Tik ob meji je begunce ustavil vojak naše obmejne posadke in ko je Area Jovanovič začel streljati, je streljala tudi posadka Jovanovič to Rabljanac sta bila ubita, Petričevič in Dapčevič pa ujeta. Raapravi prisostvujejo dopisniki raznih tujih agencij to je zastopana tudi sovjetska agencija Tass. Včeraj je bil zaslišan obtoženi Branko Petričevič, ki dela vtis skesanega človeka. Navedbe obtožnice je priznal, skuša pa zmanjšati svojo krivdo, češ da ni bil najvažnejša osebnost pri prevratnem delovanju. Ko ga je javni tožilec vprašal, kako sta z Dapčevičem pojmovala položaj v prvih dneh julija 1948 .leta, je odgovoril: »Pričakovala sva gospodarske to politične ukrepe Sovjetske zveze ter sklenila. da morava nekaj storiti.« To pomeni, da sta se že v tistih dneh povezala s sovjetskimi predstavniki. Petričevič pravi, da je to predlagal Dapčevič, ki je sam iskal sovjetskega majorja Ivana Kolobanova, najožjega sodelavca šefa sovjetske obveščevalne službe generala Sidoroviča. Petričevič je priznal, da je pričakoval, da bo Sovjetska zveza prej ko slej zasedla Jugoslavijo. O tem je govoril tudi s svojimi tovariši to znanci. Navedel je tudi več imen, kar se popolnoma strinja z navedbami obtožnice in z izjavami, ki jih je dajal med preiskavo. Potrdil je tudi navedbe obtožnice o stikih, ki sta jih Imela z Daipče-vičem s člani sovjetskega veleposla. ništva. Danes zaslišujejo obtoženega Dapče--viča. Protesti proti zločinom češkoslovaških informbi-rojcev Tudi z zločinskimi umor} ne morejo skriti resnice t naši socialistični domovini Poslednji zločini češkoslovaških o!> lasti proti našim državljanom so izzvali med našimi narodi veliko ogorčenje. Po vsej državi se še vedno vrše pr> testna zborovanja, na katerih delovni ljudje zahtevajo prtrvično kazen za morilce Dimitrija Dimitrijeviča in Jožeta Pleša. Delovni kolektivi tovarne »Rade Končar«, »Naprijed«, tovarne vžigalic »Drava«, Zagrebške tekstilne industrije, Ravi n ja in mnogih drugih podjetij obsojajo v protestnih resolucijah zverinski postopek češkoslovaških oblasti. Delavci osiješke livarne in tovarne poljedelskih strojev pravijo v svoji resoluciji med drugim: »Teror Dad našimi državljani v Češkoslovaški izziva ogorčenje vseh poštenih državljanov Jugoslavije, ker vedo, da češkoslovaška demokratična javnost obsoja te zločine in da nosijo odgovornost zanje edinole češkoslovaška vlada in njeni zakonodaj» iz Moskve.« Tudi številne frontne organizacije, žene, mladina to prosvetni delavci so poslali protestne resolucije. Člani Združenja Cehov in Slovakov in Združenja češkoslovaških žena v Beogradu navajajo v resoluciji: »Nismo ravnodušni nad blatenjem češkega in slovaškega naroda s takimi gestapovskimi postopki proti pripadnikom socialistične Jugoslavije, ki stoji na čelu borbe za enakopravne odnose med socialističnimi državami in v borbi za trajen mir v svetu. Prepričani smo, da tako ravnanje češkoslovaškega vodstva ne mo. re razbiti bratstva med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi narodi. Resnice ne morejo prikriti, krivce teh zločinov bo zadela zaslužena kazen.« Delavni ljudje mesta Ljubljane so na tvojih rajonskih in terenskih zborovanjih obsodili zverinski postopek češkoslovaških oblasti. Protestno resolucijo so odposlali s svojih zborovanj tudi osnovna partijska, sindikalna to mladinska organizacija trgovskega podjetja »Mleko« v Ljubljani, nadalje delovni kolektiv tovarne usnja v Kamniku in še mnogi drugi. VREME Napoved za soboto 3. junija« sanje do pretežno lepega vremena. Temperatura ponoči 10 C. čez dan Ml bo dvignila na 20 C. Napoved za nedeljo 4. junija; z delno oblačnostjo. Temperatur» narastla. Podnevi 24 C, ßtr. 2 SLOVENSKI P O R O C E V Ä E E C 7 štev. iso / z juni ja 1950 Jugoslovanska resolucija o borbi proti širjenju narodnostnega, rasnega in verskega Zasedanje Unesco v Florenci SOWCLStVCL SJJVGJGtCL Florenca, 1. jun. (Tanjug) Na pobudo jugoslovanskega predstavnika v komisiji za izdelavo delovnega programa je bila danes sprejeta resolucija, v kateri se vsem državam članicam OZN in Unesco priporoča boj zoper Sirjenje sovraštva med narodi. Ko sta predlagala sprejetje te resolucije, sta jugoslovanska delegata dr. Sreten Marič in Mile Joke poudarila, da bi kakršnokoli delovanje Unesco na področju boja za mir viselo v zraku, če se ne bi hkrati onemogočila vsaka propaganda za sejanje narodnega, rasnega ali verskega sovraštva. Jugoslovanski predlog je podprl poleg drugih tudi generalni direktor Unesco Torres Bod-det, ki je priporočil vsem članom komisije, naj sprejmejo ta predlog. Francoski delegat je predlagal poseben amandma, ameriški delegat pa je izjavil, da bi to pomenilo kršitev načel o popolni svobodi tiska in informacij. Pri glasovanju je bil jugoslovanski predlog hkrati s francoskim dodatkom sprejet z 22 glasovi proti 8. Proti jugoslovanskemu predlogu so glasovale samo ZDA in nekatere severnoevropske države. Dokončno besedilo sprejete jugoslovanske resolucije se glasi: Predlog o zopetnem sprejemu FLRJ v Svetovni kongres pristašev miru pride na dnevni red prihodnjega plenarnega nasedanja Svetovnega odbora pristašev mirti borom pristašev miru, da jo obravnavajo. Rogge se je s tem strinjal, sovjetski delegat pa je bil proti temu predlogu. Po daljšem razpravljanju je urad sklenil, predložiti Roggejevo resolucijo prihodnjemu plenarnemu zasedanju Svetovnega odbora pristašev miru, na katerem bodo obravnavali nadaljnje priprave za II. svetovni kongres pristašev miru. t&ondon, 1. jun. (Tanjug) Podpredsednik Svetovnega odbora pristašev miru John Rogge je zahteval danes na seji urada odbora v Londonu, naj se odbor pristašev miru Jugoslavije znova sprejme v članstvo mednarodnega gibanja pristašev miru. Kakor je znano, je bila Jugoslavija izključena iz članstva na podlagi enostranskega sklepa odbora in sicer na spodbudo Infonpbirojskih članov tega gibanja v okviru informbirojske gonje zoper Jugoslavijo. Urad Svetovnega odbora pristašev miru je včeraj na svoji seji v Londonu med drugim obravnaval tudi priprave za II. svetovni kongres pristašev miru. Ko se je pri tej točki dnevnega reda oglasil k besedi, je John Rogge predložil uradu resolucijo, v kateri zahteva, naj se Jugoslovanski odbor pristašev miru povabi, da znova pristopi med člane svetovnega gibanja miru. Vendar pa je urad Svetovnega odbora pristašev miru z večino glasov sprejel sklep, v katerem izjavlja, da ni pristojen za obravnavanje predloga, ki ga je predložil John Rogge. Francoski delegat Yves Farge je predlagal, naj se pošlje resolucija vsem nacionalnim od- »Konferenca Unesco priporoča vsem državam članicam, naj v okviru deklaracije o človeških pravicah in svoje nacionalne zakonodaje izrabijo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, da se tako prepreči propaganda po tisku, kinematografiji in radiu, katere namen je, da se zbudi narodnostno, rasno in versko sovraštvo.« Konferenca Unesco bo jutri dopoldne razpravljala o uvodu programa za prihodnje leto. Zasedanje gospodarske komisije za Evropo Ženeva, 1. jun. (AFP) Včeraj se je v Ženevi začelo peto zasedanje gospodarske komisije za Evropo. Navzoči so delegati 24 evropskih držav in ameriška delegacija z veleposlanikom Har-rimenom na čelu. Ko je odprl prvo zasedanje, je norveški delegat Frimagen, ki predseduje temu zasedanju, opomnil delegate, naj ne dovolijo, da bi politične razprtije ovirale čisto tehnično delo. te komisije. Izvršilni sekretar Gunnar Mirdal je poročal o delu komisije med obema za-sedanjima ter razložil uspehe na področju transporta in industrije premoga in jekla. Poudaril je. da je prišlo v trgovini zaradi političnih nesporazumov med državami članicami do mrtve točke. Pomisleki Velike Britanije glede Sehumanovega načrta F nekaj vrstah Praga, 1. jun. »Rovnost« iz Brna piše. na je bil obsojen na smrt generalštab-ni polkovnik F. Robytko, ki je bii ob. tožen, da je delal za ameriško obveščevalno službo. Časopis dodaja, da je bilo razen tega 11 oficirjev armade in pripadnikov varnostne policije obsojenih na različne časovne kazni od 10 let ječe do dosmrtne ječe. Hannover 1. jun. V bližini Hannovra Je eksplodirala granata, ki je ostala še iz vojnih časov med starim železom na prostoru, kjer so se Igrali otroci. Ob eksploziji je zgubilo življenje 7 otrok, ranjeni pa so bili tudi trije mimogre-doči. Buenos Aires; 1. jun. Snoči je poli. eija vdrla v prostore KP Argentine in aretirala 30 oseb, češ da so imeli neprijavljen sestanek. VVashington, 1. jun. Predsednik francoske republike- Vincent Aunol bo v marcu prihodnjega leta obiskal Wa-ihinton, kjer bo gost predsednika Trumana. Washington, 1. jun. Vlada je predložila kongresu predlog za pooblastilo, da lahko prodaja oborožitvene proizvode brez omejitve. Nova klavzula naj bi omogočila Ameriki vojaško pomoč azij. skemu vzhodu. Bagdad, 31. maja. Jordanski kralj Abdulah je izjavil, da nedavni sklep političnega odbora arabske lige, ki obsoja Jordan zaradi priključitve arabskega dela Palestine, ne bo imel nikakršnega vpliva, ker mu manjka stvarnosti. Prav tako je Abdulah izjavil, da bo podprl priključitev Sirije k Iraku in da je tudi Jordan pripravljen priključiti se tej zvezi, ki je »edino sredstvo za borbo pro tj našim so vraž nikom«. Budimpešta, 31. maja. Danes je bil v Budimpešti sklenjen med zastopniki Madžarske, Nizozemske in Indonezije enoletni trostranski trgovinski spora rum. Madžarska bo izvozila blaga v vrednosti 35 milijonov holandskih gol dinarjev. Nizozemska in Združene države Indonezije so se sporazumele da bo vrednost njihovega izvoza znašala prav tako 35 milijonov goldinarjev. Madžarska bo izvažala na Nizozemsko in v Indonezijo pšenico, stroje in kemične izdelke, uvažala pa elektrotehnično gradivo, cink, kavčuk fcc drugo. Pariz, 31. mala. Prvostopno sodišče departementa Seine je odredilo trimesečno prepoved alžirskega lista »Etoile Blgerienne«. ki izhaja v Parizu. in sicer zaradi članka, v katerem se poziva ' prebivalstvo severne Afrike Pariz, 1. jun. (Tanjug) Minister za zunanje zadeve Robert Schuman je včeraj na seji vlade poročal o odmevu francoskega predloga za združitev industrije premoga in jekla evropskih držav. Po seji je minister za informacije Teitgen izjavil, da so jposamezne države načelno privolile v obravnavanje tega predloga in da se v kratkem pričakuje začetek pogajanj. Ko je odgovoril na vprašanje glede na omejitve, ki jih postavlja britanska vlada za svojo načelno privolitev, je Teitgen dejal, da si francoska vlada prizadeva te omejitve odpraviti. Zunanji minister Robert Schuman je izročil britanskemu veleposlaniku v Parizu Oliveru Harveyu spomenico, v kateri je razloženo stališče francoske vlade do razgovorov v zvezi s predlogom za skupno izkoriščanje industrije premoga in jekla. V spomenici je rečeno, da priznavanje v deklaraciji z dne 9. maja navedenih načel ne vsebuje tudi obveznosti prizadetih držav, da bi vnaprej sprejele sklepe razgovorov. Spomenica francoske vlade naj bi odstranila nesporazum v zvezi z razlago omenjene deklaracije. Rezerviranost Velike Britanije si je treba med drugim razlagati z bojaznijo britanske vlade, da ne bi pristop k taki mednarodni skupnosti oviral britanski izvoz. V Londonu poudarjajo, da pomeni ustanovitev mednarodnega organa, ki bi vodil evropsko proizvodnjo premoga in jekla, nujno izenačenje omenjenih industrij, pri čemer bi Velika Britanija izgubila veliko več kot druge evropske države. Rezerviranost Velike Britanije se pojasnjuje tudi z borbi za narodno neodvisnost. Članek Je i»l objavljen lani 25. septembra Razen tega je sodišče obsodilo ravnatelja lista na leto dni zapora in 100.000 frankov denarne kazni. H2noi, 31. maja. Z odlokom vietnamske vlade je prepovedano izhajanje vietnamskih dnevnikov v Hanoju za 4 dni. Ta prisilni ukrep je bil iz_ dan zato. ker vietnamsko časopisje iz' protesta proti uvedbi predhodne cenzure ni Izhajalo dva dni. Protesti proti aretaciji Maria Konta Gorica, 31. maja. (Tanjug) Delegacija glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji je vložila včeraj drugič protest pri kvestorju v Vidmu proti temu, da so oblasti sekretarja Fronte za Beneško Slovenijo Maria Konta aretirale in mu prepovedale kretanje po Beneški Sloveniji. V odgovor na zahtevo članov delegacije, naj razveljavi to odločbo, je kvestor priznal, da se vodi proti Slovencem v Italiji politika, kateri se mora pokoravati. Dejal je, da obtožujejo Konta slovanofilske propagande in s tem »žalitve čustev italijanskega prebivalstva«. Na ponovno zahtevo delegacije, da dovoli članom Demokratične fronte Slovencev v Italiji svobodno gibanje po Beneški Sloveniji, je kvestor obljubil, da bo ukrenil po njihovi želji, da i>ai ne bo prevzel odgovornosti za posledice. dejstvom, da je sedaj konkurenčni položaj britanskih izvoznikov veliko močnejši kot pa drugih evropskih držav, n. pr. Francije in Belgije, katerih jeklarski industriji sta bili močno prizadeti zaradi vojne cen. Vendar Velika Britanija misli, da bo od podrobnosti pri združitvi evropske industrije premoga in jekla odvisno, ali je taka združitev zaželena s stališča britanskih koristi. Zato je izrazila britanska vlada v odgovoru na poziv (rancoske vlade, naj se udeleži konference o Schumanovem predlogu, željo, da bi sodelovala pri obravnavah, vendar brez kakršnihkoli obveznosti. Po Schumanovem načrtu priporočena združitev bi lahko omogočila francoski vladi, pravi Reuter, da bi obšla nacionalizacijo industrije jekla v Zahodni Nemčiji, britanski vladi pa dala možnost, da se izogne nacionalizaciji britanske industrije jekla. Pobalinstvo tržaških fašistov Trst, 31. maja. (Tanjug) Po včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena samo razpravi »o položaju v jugoslovanski coni« in na kateri je bila sprejeta resolucija o dozdevnem »terorju« v jugoslovanski coni, je skupina italijanskih fašistov pod vodstvom vojnega zločinca Alme-rigogne, ki ga je sodišče v Kopru za zločine nad istrskim ljudstvom med vojno obsodilo na več let zapora, ustavilo predstavnika Slovansko-itali-janske ljudske fronte dr. Deklevo, ko je zapuščal sejo, ter ga psovala in mu grozila, ne da bi policija posredovala. Ta najnovejši nastop starih fašističnih zakrknjencev je samo posledica italijanske gonje proti jugoslovanskim ljudskim oblastvom v Istri. Priključitev arabske Palestine k Jordanu je dokončna Amar, 1. jun. (Un. Pr.) Jordanska vlada je poslala arabskim državam in arabski zvezi spomenico, v kateri jih obvešča, da ima priključitev arabskega dela Palestine k Jordanu za nepreklicno. O tem vprašanju ni potrebno več razpravljati — pravi spomenica — kajti jordanska vlada meni, da* je enotnost zahodne in vzhodne obale reke Jordana že gotovo dejstvo. V spomenici je nadalje rečeno, da je bila priključitev »nacionalna nujnost«, ki so jo terjale »potrebe arabske enotnosti«. Jordanska vlada znova izjavlja, da priključitev »ne prejudicira« dokončne rešitve palestinskega vprašanja. ŠEF CEŠK0SL. VOJAŠKE INTENDANTURE ODSTAVLJEN Praga, I. jun. (CTK) Minister za nerodno obrambo CSR Aleksej Cepička je zaradi grobih napak pri preskrbo- vanju vojske odstavil generala Bruna Zapletala kot šefa vojaške intendanture. Hkrati je izjavil, da bodo kaznovani tudi vsi drugi, ki so prav tako odgovorni za te napake. V dnevnem povelju, ki sta ga podpisala Cepička in šef štaba češkoslovaške vojske general Jaroslav Prohaska, je ugotovljeno, da sedanja skrb za materialne potrebe vojakov ni v sorazrpjfrju z izdatki, ki se uporabljajo v ta namen. Glede na obvezne skrbi za vojake so bile odkrite mnoge napake, ki bi lahko povzročile slabljenje bojne pripravljenosti vojske. Ugotovljeno je, da so najvišji organi armadne intendanture zanemarjali številne dolžnosti, ki so jim naložene. Na koncu dnevnega povelja je rečeno, da pomeni odstavitev Zapletala prvi večji korak v sistematičnem prizadevanju, da se popravijo napake pri preskrbovanju vojske, kar se bo izvedlo postopno. Nov britanski visoki komisar za Zahodno Nemčijo London, 1. jun. (Ass. Pr.) Britansko ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da bo britanski visoki komisar za Zahodno Nemčijo Brian Robertson zapustil položaj visokega komisarja in prevzel dolžnosti glavnega poveljnika britanskih oboroženih sil na Srednjem vzhodu. Njegov naslednik na položaju visokega komisarja bo Ivone Kirkpatrick. Francoska Tunizija bo dobila nov statut Pariz, 1. jun. (Tanjug) Francoski ministrski svet je imenoval superpre-fekta vzhodne Francije Louisa Beri-niera za generalnega rezidenta Francije v Tuniziji. Ta pomembni položaj je imel doslej socialist Jean Monce. Gre za reforme, po katerih bi dobila Tunizija statut, podoben statutu tistega dela Vietnama, v katerem vlada cb podpori francoskih čet Bao Daj. Srpenica ob Soči, v ozadju Kamin Priznanje najboljšim frontovcem na Tolminskem V Srpenici so se pred nekaj dnevi zbrali vaščani v frontnem kotičku k pomembni svečanosti. Za svojo zavednost, delavnost in dobro gospodarsko, politiko so prejeli od Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije diplomo in značko. To visoko priznanje So Srpe-ničani kot najboljši frontovci na Tolminskem upravičeno zaslužilj s svojimi pomembnimi uspehi pri graditvi socializma. Na Tolminskem so prvi ustanovili kmečko del. zadrugo, ki se prav zadovoljivo razvija. Njihovo lokalno gospodarsko podjetje »Kreda« je vzorno urejeno; ob njem se lahko krajevni, ljudski odbori učijo, kaiko je treba Voditi lokalno gospodarsko politiko v blaginjo vaške skupnosti. Na planini Boe-ci so Srpeničani s skupnim delom zgradili največje in najlepše planšarske, sodobno urejene staje za 150 glav goveje živine z mlekarskim obratom, vodovodom >n napajališči. To je troje največjih uspehov ki so jih Srpeni-čani dosegli v dveh letih, ko so si kot celota pod vodstvom Fronte začeli z lastnim delom krčiti pot v boljše dni. Srpenica je svetel primer, kaj zmorejo složni vaščanf z lstnimj silami, 52 novih varuhinj za otroške vrtce Z ustanavljanjem kmečkih delovnih zadrug so postali potrebni otroški vrtci tudi na vasi. 52 deklet je pred kratkim končalo tečaj ža otroške varuhinje in se vrnilo v svoje? zadruge. Na tečaju so se naučile, kako bodo otrokom v vrtcih lahko nudile čim več za njihov telesni pa tudi duševni razvoj. Med drugim so se naučili tudi mnogo igric. Tečajniki ostalih zadružnih tečajev so se večkrat čudili, kakšen tečaj je to, kjer se • igrajo »macke in miši«. Iz učilnice je v urah petja donelo »Hitro po rešilni voz, Marko padel je na nos«, »Zabiča je žejna bila«-, in druge otroške pesmi. S posebnim veseljem so se učile izdelovati najrazličnejše Igrače. Izdelale so ročne lutke in se naučile z njimi igrati. Na predavanju iz higiene so se seznanile z vsem, kar ohranja otroku zdravje tn odpornost. Poleg tega so se učile biologije, zadružništva, zgodovine, zemljepisa, računstva in slovenščine. Na prakso so hodile v ljubljanske domove igre in dela. Na tečaju so redno spremljale politične dogodke, predelovale članke naših voditeljev in proučevale graditev socializma pri nas. Nastopale so tudi na prireditvah, ksT bodo prav tako lahko s pridom uporabljale na terenu. Pri izpitih so pokazale lep uspeh. Prav preizkušnja pa jih čaka šele pri delu. Tečajnic pa ne smemo puščati brez pomoči Le s skupnim delom uprave zadrug, staršev in množičnih organizacij bo mogoče ustvariti otrokom v kmečkih delovnih zadrugah zares prijazen, sončen kotiček, zadružnicam-materam pa omogočiti delo na polju. Breda Cilenšek. 6e Imajo dober, pogumen fn iniciativen odbor Fronte. Zasluženega priznanja in pohvale Ljudske fronte Jugoslavije so bili deležni tudi frontovcj iz Idrskega in Ro-bidišča. V Idrskem je zadnje leto postala Fronta izredno delavna, tako da postajajo idrski frontovci vzorni tekmeci Srpeničanom, pri čemer pa je treba upoštevati, da imajo precej boljše pogoje in možnosti za naglejši gospodarski napredek. Lani so na planini pod Matajurjem zgradili lepe .planinske staje za 100 glav živine, letos pa bodo ta svoj gospodarski planšarski obrat celo elektrificirali. Letos so začeli graditi lep zadružni dom, pripravljajo pa se tudi na skorajšnjo ustanovitev kmečke delovne zadruge, ki bo imela izrazito živinorejski značaj. Robidišče je edina vas zasužnjene Beneške Slovenije, ki je bila priključena Jugoslaviji. Fo priključitvi je bila tako rekoč odrezana od sveta. Prej tako zapuščena in mrtva vas je v svobodi začela dihati na vsa pljuča. Vaščani so krepko poprijeli za delo. Z novo cesto na Logje so si odprli pot v življenje. Zgradili so si novo prostorno šolo. kjer rase in se razvija ob slovenski besedi nov rod. Z elektrifikacijo pa jim ni zasvetila luč samo po hišah, ampak so sl tudi ustvarili pogoje za krepkeiši gospodarski razmah. Tako ie Fronta to našo daljno vasico ob krivični meji dvignila v življenje in ji odprla lepo bodočnost. ŽIVE ZADNJE PRIPRAVE V Beltincih bodo žene v tednu matere in otroka organizirale roditeljski sestanek s predavanjem o vzgoji otroka. Izvedle bodo nabiralno akcijo za ooačitniške kolonije otroke v domu isre in dela pa bodo obdarile z igračami. Pripravljajo razstavo pionirskih izdelkov. V Lovrencu na Pohorju so žene skupno z babico obiskale 50 otrok 40 dojenčkov in 20 nosečih žena. Starejšim ženam in materam, ki so zaposlene. pomagajo pri delu. Pripravile so predavanje o otroških boleznih in negi otrok V Šmartnem ob Paki bodo imeli predavanje o materi in otroku in o vključevanju mladine v razne poklice. Pionirji pripravljajo akademijo. Najrevnejše otroke bodo žene obdarile, ob zaključku tedna bodo imeli otroškf sejem. V Neblem bodo svečano proslavili pionirski dan. Pripravljajo akademijo, na kateri bodo nastopili pionirji recitatorji. tekmovalci se bodo pomerili v igri »med dvema ognjema« in v teku v vrečah. Najboljši pionirski odredi bodo nagrajeni. Sodelovali bodo tudi člani lutt kovnega gledališča in orkestra z Biljane. V rajonu I. v Ljubljani bodo v tednu matere in otroka odprli dedje iaslj za 80 otrok v starost,- do treh let. Poleg tega bodo uredili 4 otroška igri- šča in otroško restavracijo na Rudniku. S pomočjo železniške uprave bodo očistili prostore in opremo čakalnice za matere, na železniški postaji. V okraju Postojna je učiteljstvo izvedlo 23 vzgojnih predavanj. Po vseh šolah so imeli roditeljske sestanke. Gimnazija v Postojni je organizirala izlet na Plitvice—Rab. osnovna šola Hrašče v Martulik. druge šole pa se pripravljajo na izlete. Celjska tovarn» perila je najboljši tekstilni obrat V celjski tovarni perila jo nedavno tekmovali po novem šahovskem račinu za dvig proizvodnje in zboljšanje kvalitete izdelkov. Zmagala je brigada »Marica«, ki je edina dobila za kvaliteto 9 točk, pri 109»/, storilnosti. Delovni kolektiv te tovarne J« d-o. slej opravil 4e nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Člani sindikalne podružnice 80 »e odzvali tudi akciji la sejanje sončnic na neizkoriščenih površinah. Za svojo požrtvovalno delo je delovni kolektiv celjske tovarne perila sprejel prehodno zastavico kot najbolj, ši tekstilni obrat. 1769 tekmovalcev posnema v slovenjgraškem okraju Alijo Sirotanoviča V tekmovanje Alij« Sirotanovič» J« tudi v slovenjgraškem okraju dvignil 1769 delavcev in delavk, med njimi nad 150 uslužbencev. V okraju je biio od lanske jeseni proglašenih 887 novih udarnikov. Reorganizacija in pocenite? državnega aparata Na III. plenumu centralne uprave Sindikatov uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, ki je zasedal v sredo v Beogradu, so delegati razpravljali o sistematizaciji delovnih mest in po. cenitvi državnega aparata. Clan sekretariata centralne uprave Svetozar Velebit je v svojem referatu poudaril, da pomeni letošnja reorganzacija dr. žavnega aparata praktično zmanjšanje aparata v zveznih in republiških centralnih organih ter oblastnih ljudskih odborih ter kvalitetno okrepitev nižjih organizacijskih enot, hkrati pa pomeni okrepitev gospodarsko-up ravnih orga. Slovenski rentgenologi na kongresu v Gradcu ZSSR zahteva postavitev japonskega cesarja pred sodišče Moskva, 1. jun. Sovjetska vlada je izročila 30. maja ameriški in angleški vladi spomenico, v kateri ponovno zahteva, naj se postavijo japonstki cesar In vrsta japonskih generalov pred mednarodno sodišče, ker je bilo v procesu v Habarorvsku dokazano, da so Japonci pripravljali bakteriološko vojno proti Sovjetski zvezi. ZDA, Angliji in ostalim zaveznikom. Na enako sovjet-8ko noto v februarju ameriška in angleška vlada sploh nista odgovorili. Od 22. do 24. maja so imeli avstrijski rentgenologi svoj drugi kongres po vojni, ki mu je od 25. do 27. maja sledil kongres avstrijskih onkologov (specialistov za zdravljenje rakavih obolenj) skupno z rentgenologi. ‘ Ministrstvo za ljudsko zdravstvo L h Slovenije je dovolilo slovenskim rentgenologom obisk obeh kongresov. Udeležili so se ga trije specialisti rentgenologi iz Ljubljane in dva iz Maribora. Iz LR Hrvatske je bil v Gradcu dr. Ka-sumovič iz Zagreba ter iz LR Bosne in Hercegovine prof. dr. Radojevič iz Sarajeva. Kongresov se je udeležilo približni 350 rentgenologov iz Evrope. Najšte vilnejši gosti so bili iz Zahodne Nem -3 (čije in iz zahodnega dela Berlina “'Ostali smo bili iz Anglije, Danske. Nizozemske, Italije, Jugoslavije, Francije. Švedske in iz Švice. Mnogo udeležencev je bilo mednarodno priznanih znanstvenih veljakov. Prvi kongres je imel 54 različnih znanstvenih tem in 1 demonstracijski film, drugi pa 40 tem in 1 reklamni film. To je ogromen napor tudi za po slušalce in kdor je zdržal v zatemnj' ni, malo zračeni dvorani pri iz.redt vročini in soparici zadnjih majskih dt pri vseh predavanjih, ga lahko prištf varno med junake dela, saj so trajal predavanja dnevno od 9.30 do 13. i od 15. do 19. ure. Predavanja so bila na visoki zna Mveni ravni ter so na rentgenološke, kongresu obravnavala le tri poglavit- ne teme: rentgenofiziološka dogajanja j Gentski y Gradgu v telesu, žarkovno fiziko ln tehniko ter zdravljenje z žarki in žarkovno oiolegijo. Veliko pozornost je vzbudila nova preiskovalna metoda prof. dr. Leba iz Gradca, ki omogoča rentgenološko ugotavljanje in opazovanje prebavne fiziologije in s tem odkrivanje vrste bolezni prebavil ;še preden je obolenje povzročilo anatomske spremembe na prebavnih organih. S to metodo bodo lahko rentgenologi ugotavljali vzroke prebavnih motenj in bolezni, kirurgom pa bo dala napotke, katera operacijska metodo je najpravilnejša. Svetovna kapaciteta prof. dr. Berg iz Hamburga, ki je začetnik in oče želodčne rent-genologije, je na kongresu prerokoval lej metodi odlično bodočnost. Oba kongresa sta seznanila udeležence z novimi spoznanji in metodami, ki bodo služile trpečemu človeku in ki bodo v marsičem zmanjšale strah in preplah pred boleznimi. Na obeh kongresih smo bili jugoslovanski zdravniki pozdravljeni z dolgo-• rajnim ploskanjem. V stranskih prostorih kongresnega irostora je bila razstava elektromeni-inskih aparatov in novejših tehničnih oaprav na rentgentskih aparaturah. Josebno so nas zanimali aparati, ki pri ijih elektromotor med pregledovanjem Iviga pacienta ali pa ležečega vrti koli podolžne osi. nadalje aparati, ki mogočajo posnetke prečnega prereza človeškega telesa ter obsevanje vrtečega sei telesa. Tudi na razstavo zdra- vil ln knjig, ki zanimajo rentgenologa, niso pozabili. Za udeležence in svojce je bil obširen družabni program. Kdor je pridno posečal predavanja, zanj ni imel ne časa ne energije. Pri ogledovanju mesta smo bivši graški študenti opazili, da se je Gradec v zadnjih 30 letih prav malo razvil. Ie periferija se je nekoliko povečala. Stanovanjska stiska je prav taka kot pri nas. Gradec šteje sedaj 230.000 prebivalcev. Trgovine so nabito polne vsakovrstne domače in inozemske robe, cene so pa posebno za tekstil, orodje in knjige izredno visoke in povprečnemu avstrijskemu državljanu nedostopne. Zato je kupcev v trgovinah videti malo, le ob sobotah se število nakupovalcev poveča, ker pridejo podeželski ljudje v mesto. Razmeroma »dobre« plače imajo strokovni delavci, vse drugo pa mora biti zadovoljno z razmeroma majhnimi dohodki in zelo skromnim življenjem. Brezposelnost je velika, posebno v šolanih poklicih. Zidarju streže kot pomožni delavec doktor filozofije in slično. Govoril sem z inženirjem sošolcem, ki ima plačo začetnega učitelja. Vsi tožijo o precejšnjem davčnem vijaku. Med kongresom so graški časopisi objavili vest, da bodo ljubljanski igralci in pevci v začetku junija v Gradcu predvajali »Ero iz onega sveta« in balet »Ohridsko legendo«. S simpatijami so pozdravili to kulturno sodelovanje in razvoj kulturnih odnosov med Jugoslavijo in A vi trija Dr. Ciril Poreksr. nov ljudskih republik. Borba za «manj-sanje državnega aparate ni morda borba proti uslužbencem, niti proti tistim uslužbencem, ki so odveč, marveč je to borba proti dosedanjemu sistemu. Državni uslužbenec ima v socialistični graditvi veliko in pomembno vloga Tudi državni us’tjžbenec opravlja družbeno koristno delo enako kakor delavec v podjetju. V svojih izvajanjih je ref «rent navedel značilne podatke o tem. kako se je zadnja leta dvigal fond plač državnih uslužbencev v administraciji. Leta 1946. je znašal 5.8 milijarde din, naslednje leto 8.7 milijarde dia, predlanskim 12.4 milijarde din ln lani 12U milijarde din. Državni aparat se mora poceniti. To pa bomo dosegli le tedaj, če bodo delovne moči v državnih ustanovah pravilno razvrščene po svoji kvalifikaciji in sposobnosti. Kako zelo je to potrebno, nam kaže pregled šolske kvalifikacije v administrativni stroki. Z osnovno šolo in celo brez šol je v tej stroki nad 40»/, vseh uslužbencev. Po drugi strani pa vidimo, da je v administrativni široki IC56 uslužbencev z dovršenim učiteljiščem, 118 s filozofsko fakulteto, 2123 z obrtno šolo in 643 s trgovsko akademijo. Tov. Velebit se je v svojem referatu dotaknil tudi vprašanja delovne discipline. Sindikalne organizacije niso dovolj sodelovale v borbi proti samovolji, birokratizmu in drugim oblikam nediscipline. Nekatere organizacije so pokazale oportunistični odnos v primerih, ko so bili izdani disciplinski ukrepi proti rušiteljem delovne discipline. Borbo za boljšo delovno disciplino bodo morale organizacije državnih uslužbencev še zaostriti. Uslužbenski kader mora biti izkoriščen v vsej svoji zmogljivosti, izostanke pa je treba znižati na minimum. Referent je še govoril o varčevanju z materialom v državnem aparatu, medlem ko je član centralne uprave Mirko Milin poročal o izvajanju zakona o socialnem zavarovanju v državnih ustanovah* s posebnim ozirom na to, da nova organizacija socialnega zavarovanja v nekaterih uradih in Ustanovah še ne funkcionira pravilno. L »wkjjm IW« 7 e* IM f BEO VENSKI POROČEVALEC Str. 8 Većino letošnjega bodo izvedle kmetijske zadruge Na spodbudo Republiška sveze kmetijskih zadrug je bila včeraj v Ljubljani celodnevna konferenca predsednikov okrajnih zvez kmetijskih zadrug in predsednikov okrajnih kmečkih partijskih 'komisij. Konference so se udeležili ministri republiške vlade tov. Hribar, Simonič, Borštner ter Krese, navzoč pa je bil tudi predsednik kmečke partijske komisije pri Centralnem komiteju KPS tov. Krivic. Na dnevnem redu Je bila razprava o bližnjih nalogah in delu okrajnih zadružnih zvez in kmetijskih zadrug, o njihovih organizacijskih vprašanjih, o vprašanju kadrov na zvezah, o demokratizaciji zadružništva, o ustanavljanju in utrjevanju kmečkih obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij in raznih odsekov kmetijskih zadrug. Fo uvodnih besedah tov. Krmelja, ki je vodil konferenco, in tov. 'Krivica to posamezni predsedniki zvez in partijskih komisij orisali vprašanja, ki »o v zvezi s prešibkim delom zvez in partijskih komisij. Eno zelo važnih vprašanj, ki sedaj zanimajo naše kmetijske zadruge in okrajne zadružne zveze, ja njihovo letošnje sodelovanje pii cdkupih. O tem sta obširneje govorila ministra Krese in Borštner. Minister Krese je naglasil, da lahko kmetijske zadruge kot kmetu najfcližji odkupovale; veliko pripomorejo, da se bodo odkupi izboljšali. -V organizaciji odkupov se bosta zgodili letos dve važni spremembi. Odkupna podjetja bodo decentralizirana in izročena v vodstvo okrajnim podjetjem. Večino odkupov, zlasti drobnejšega blaga (kakor so Jajca, mleko, perutnina itd.) bodo prevzele kmetijske zadruge, dočim bo odkup večjega blaga, kakor je živina, prepuščen le tistim zadrugam, ki so zato usposobljena. Odkupna podjetja bodo r.a okiajih se obstajala in bodo sklepala z zadrugami pogodba, koliko ln kaj bodo te odkupile. Tako se bo odkup tudi zelo pocenil. Pri tej reorganizaciji pa Je nevarnost, da bi zadruge ne bile dovolj ekspeditivne pri oddajanju odkuplje. nega blaga. Proti takim pojavom se fco treba vz'.aj.uc boriti in zahtevati od zadrug, da bodo vse odkupljeno biago sproti oddajale v okrajna zbirna središča. Med tem ko smo danes v mestih in indusuijskih središčih v velikih težavah glede preskrbe z maščoba, mi in je pri tem za nas važen vsak ki. logram odkupljene maščobe, je nedavni pregled odkril, da so nekatere zadruge imele dlje časa na skladišču po. ECO. 1000 in še. več kilogramov maše-.b. V kamniškem okraju so na pri. mer našli v treh zadrugah 2300 kg tnerčob Minister Borštner je poudaril, da je ranje naše preskrbe mest in industrijskih k "-a jev zel) resno in kot tako ga morajo upoštevati vsi naši okraji in odkupni organi. Po nekaterih okrajih »e pogosto pokažejo partikularistične tendence. Odkupijo se določene količine na primer masti, pa okraji o tem ne poročajo, temveč jo kar razdelijo med svoje potrošnike (celo za mesec dni vnaprej). Na naših tržiščih se tudi premalo čuti pomoč zadrug, ki bi z dovozom svojih pridelkov lahko vplivale, da bi posule cene vsaj znosne Udarniki »Promlesa« T Šmartnem ob Paki so kos tudi najtežjim nalogam Najboljši nakladalci lesa pri »Prom-resu« v Šmartnem ob Paki so v brigadi »I. Stoparja«, ki vsak dan presega normo za 20 in tudi več odstotkov. Udarniki Edi, Zdravko. France, Napotnikov oče in Jože Urlep so pravi junaki dela in presegajo normo od 15 do 200/». ali pa da bi ce ustalile. So zadruge, ki se izgovarjajo, da ne morejo ničesar oddati. Ko pa prirejajo svoje veselice, pogostijo s pečenkami in z raznimi dobrotami več sto ljudi. Tako se ja zgodilo v Bukovici. Trgovinsko mrežo bodo v bodoče urejali okraji, ki bodo najlažje pretehtali, kje se trgovinski obrat splača, kje ne. Sekretar partijske in frontne knie, ćke komisije tov. Dragan je opozarjal zborovalce na dejstvo, da se sedaj vse delo po vaseh premalo povezuje z delom partijskih in frontnih organizacij na vasi. Naštel Je najnujnejše tre. nutne naloge in poudaril, da morajo o teh stalno razpravljati tudi politične in množične organizacije. Konferenco je zaključil minister Hribar, ki je povzel njene glavne ugotovitve. Med drugim je poudaril, da se bodo začela v kratkem ustanavljati po nekaterih okrajih okrajna zadružna poverjeništva. Okoliši in norme za odkup fižola Kot dopolnilo k uredbi o odkupu fižola v gospodarskem letu 1950-51 (glej Slov. poročevalec z dne 3.‘ maja t. 1.) je izdalo ministrstvo za državne nabave odločbo o določitvi okolišev in normah za odkup tega pridelka. Po tej odločbi se razdeli Slovenija glede na gojitev fižola in na donosnost zemlje na tri okoliše, in to: I. okoliš, ki obsega okraje Krško, Lendava, Ljutomer, Maribor.okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Radgona; II. okoliš, ki obsega okraje -Celje-okolica, Črnomelj, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Kranj, Ljubljana-okolica, Novo mesto, Trbovlje in Trebnje; III. okoliš, ki obsega okraje (oziroma mesta); Dravograd, Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Postojna, Sežana, Šoštanj, Celje-mesto, Maribor-mesto in glavno mesto Ljubljana. -. Sevnieani grade * gasilski dom V Sevnici ob Savi grade velik gasilski dom, ki je bil že davno potreben. Pri tej gradnji so pridni predvsem člani gasilske čete in članice AF2 s Sevnice in Šmarij pri Sevnici. Prostovoljna gasilska četa vabi še ostale množične organizacije v Sevnici in okolici k sodelovanju, da bi priskočile na pomoč k dokončni zgraditvi doma. J. F. Glede na velikostno skupino gospodarstva se določa obvezna prodaja fižola v posameznih okoliših po obdelovalni zemlji takole: V I. okolišu: Norma ca 1 ha Velikostna skupina obdelov. površine IX) obdelov. površini od do od 1 do 2 ha — od od od od 2 do 3 ha 3 do 5 ha 5 do 8 ha 8 do 10 ha od 10 do 15 ha nad 15 ha V II. okolišu: od 1 do 3 ha od 3 do 5 ha od 5 do 8 ha od 8 do 10 ha od 10 do 15 ha nad 15 ha V III. okolišu: od 1 do 5 ha od 5 do 8 ha od 8 do 10 ha od 10 do 15 ha nsd 15 ha 8 6 9 12 17 23 2 5 8 11 14 7kg 10 kg 20 kg 27 kg 35 kg 42 kg 55 kg 7 kg 12 kg 18 kg 23 kg 26 kg 36 kg 7 kg 11 kg 15 kg 18 kg 22 kg Gospodarstva, ki imajo manj kakor 1 ha obdelovalne površine, so oproščena prodaje fižola. Pri določitvi količine obvezne prodaje je treba upoštevati predvsem tudi to, ali goji gospodarstvo fižol kot čisto ali vmesno kulturo. Pevski zbor »Stefan Kovač« pozna vsak Prekmurec. Poznajo pa ga tudi v sosednjih okrajih. Številna vabila in zahvale delovnih kolektivov pričajo o priljubljenosti zbora. Z republiških tekmovanj, kjer je zbor že dvakrat odnesel prvo mesto, lansko leto pa drugo v Sloveniji, pa Je zbor znan tudi širom ožje domovine. Pevski zbor »Stefan Kovač« pa so poslušali tudi mladi graditelji avto.ceste, graditelji proge Samac - Sarajevo, graditelji Novega Beograda in Nove Gorice. V poslednjem času Je zbor skrbel predvsem za to, da pritegne čira več novih mladih pevcev. Z agitacijo po sindikalnih podružnicah mu je to tudi uspelo. Danes šteje že preko 60 članov. V štirih letih svojega dela je zbor priredil 200 nastopov, na katerih ga je poslušalo okrog sto tisoč ljudi. Samo v zadnjem letu — od 1. maja lanskega leta do X. maja letos je zbor nastopil 76 krat, kar je povprečno več kot enkrat na teden. V Murski Soboti ni proslave brez njega. Foleg nastopov je imel zbor v tem času 150 vaj. V tem letu je vsak član zbora sodeloval povprečno 460 ur. Njegov pevovodja — profesor Močan pa celo preko 700! DNEVNE VESTI KOLEDAR Pe+ck 2. junija: Velimijr, Krašem, 6o*»ota. S. julija: Pavia, Klotüda. Rado-s «iv a. SPOMINSKI DNEVI J. VI. 1846. — Izročena prometu prva prrvjra v Jugoslaviji od Št. lija t#ri Mariboru, dr> Oeljsl. 2. VI. 1*82. — Umrl italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi. 2. VI. 1876. — Padel v unoru proti Turkom veliki bolgarski pesnik in srlasnik đena&viih dini Tir st o Botev. 2. VI. ima. — Ustreljen v Ljubljani kot talec dr. Aleč Stanovnik. 2. VI. 1914. — Okupator je n-apadel par-tizans4vf> bolniSp'Joo v Krčanih v Liki. ubil 34 težko mi.jcnih borcev NOV in zdravnika dr- Jožeta Ka.ifeäs. Ä. — 3. VI. 1944. — IV. bTigadf je napadla nemško postojanko Pol&nik nad Litijo in jo zaigra. DEŽURNA LEKARNA Oe«tratna lekarna Tromo*tj« Trg Fran oet* Primer** 50 • Učitelja*« v Ljubljani v*b* v nedeljo 4 JuuAitt cVb 15 na otvoritev fizkultume- £a igTiŠCa. zaključni fv_k ul turni nastop l razstavo pr^vojačke vajcoje. Vhod ne Ijrrržv t? h Kom e rutk« «ra ulice. 1381-n S v en greli v Ljubljani. Opozarjamo ob-č!n*jt-vo da bo nastopal r>d 2. junija dr ...k* vsr.k dn.n ob 20 30 v dvorani, kina Moskv*. mojster sugestije, ;&snoviđerpdsyiva >cthe.!fV^Pa »Esrmonta« to^no 4*b 19.30 OPF.FA »bota. s. junita ob 11: Gotovac-. Ero z n ne z a svet* Gostovanje v Ceovcu; oh 20: Hrfatl*: Ohridska legenda Gn stpvitn.?« v Celrma. * -Mm. 4 junija o*, 20 Gotovac; Ero / oiler,«, «»vrta (?n-,M jok, 5. julije 2»: Gotovac »Ero i oneß* *yvrtav Gostovanje v Celovcu. CIRKUS V LJUBLJANI Dnevne predstave od ' Pinija dalje ob .30. Ob nedeljah dve precmtavii ob lb-3u KlftO l »DBLIANA UNION ameriški film »Se-«m z Boslona Brez tednik» Predst.i 1« 15 IS 15 20.15 MOSKVA: angl barvarni film »Blanche Fury«. F. nov 10. Prelistale "b Ib.13 " Lb i n .‘0.15 SLOGA: amer. film »Moj« draga Kle-mentSraa*. Inozemske brigad« na ,a.rto’ trotu Predstave: 16.15. 18.15 'n -0-1 o TIVOLI: angleški film »Hamlet«. Brez t -dnika. — Predstava ob 20. liri iaII-GLAV: ameriški film ».Tan« Eyre«. -Obzornik 36. — PreulatnVn ob 20. uri. SISKA: sovjetski Vilm -Daljna nevesta«. Bosanske ntes 22. Predstav« ob 20 — Maribor partizan rmncnsui run »Ljubom; sen« Krotek film Pred narodnim sodiščem UDARNIK: a,meriš i film »Sedmi križ«. Kratek film» Na» CKIJE METROPOL: ameriški film »Močvirje- Obzornik št--v. 87. — DOM: angle. barvani film »Šfliraibamla z;* umrle Duhimcc« Bosanski mesečnik 25. KAMNIK: »ovj. film.-Prelepa VastiUi»* Bosanski mesečnik 25, JESENICE MESTNI: ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 88. KRANJ STORŽIČ: ameriški film »Tarzan zmaguje«. Kratek film Crna reka. — SVOBODA: češki film »Pardubišks Kope*, Srbski mesečnflk 25. VRHNIKA: ameriški film »Njen Obraz«. Tednik. PTUJ: ameriški film »Tarzan zmaguje«, Filmske novosti 2. HAIMO SPORED ZA SOBOTO fi.00 Budnica; 6.05 Jutranja telovadba; (j-oO Zabavno glasbo izvajajo razni in&tru inenti; 7.10—8.00 Jutranji k-oucert; 12.00 L&hek onoldau.ski spoired; 12.40 Paster * n o red slovenske narodne in umetne glas-be — vrne« ob 13.00—13.15 Mladinska oddaja: O odnosu mladine do svotfiih staršev in staršev do svojih otrok; 14-00 Pester snored izvaja Mali ansambl Ra.di.a Ljubljana; 14.30 Kulturni nresrled: 0 delu na^/jh slavistov; 14.40 Klavirske iu violinske skladbe M. Ravela; 1,5-10 Glasbena medigra; 15.15—15.30 Fizkulturni prearled: 1^.00 Poje nioni.rs^i tercet; 13.10 Oddaja za nčonirje: Kaj pa počitnice! 18.30 Isrr* Zabavni orkester Radia Zagreb (Prenos iz Zajrreba); 19.15 Lahek večerni koncert; 20.00 Tedenski zuna.nje - politični prejrled; 20.^ Hrvatska narodna e:l«sba (Prenos iz Zagreba); 20.50 IzboT humorističnih tekstov is, Cohova; 21.30 I^ra 2^abavni orkeste-r Radia Ljubljana, T>oje Fulvia Bisiani; 22-15 Za ples in razvedrilo; 23.35 Zaključek oddaje. PREPAVAMJA Vabimo vse člane sindikata posebno tehnično osob.ie. udarnike, novatorje in raxSon* lizat orje \z vseh podjetij na zani-niivo predavanje katerega bo imel tov. inž. Švajger o »Uspehih železnic in izko-r-^aajn jrledo obremenitve lokomotiv«. Prodavanje bo 6. junija v veliki dvorani Doma, sindikatov n# Mi.klošočevi cesti ob 20. uri. — KSS — Ljubljana. 1382-n mcERn Sopranistka Slajda Dugac - Lovše bo '.mela eamostojni solistični koncert v petek 9. junija ob 20 v Filharmoniji. Spored i.n druge podrobnost; slede. 1334-n VIT. javni nastop študentov Akademije za glasbo bo v sobo-o 3. junija ob 20 v Filharmoniji Tz razTeda prof. Gunzeka Ikiartraeit) nastopijo: Veble. Tržan. Ko-dielja: iz razi-eda, prof. Staniča (violioa) Butkovič in Brarmličar: iz razreda prof. Kopo so v e (solopetie) Gašperšičeva. Trile Berneitičeva in iz razreda prof. Strukrij-Poženelov« na Tirimgerjeva lin Dimnikova. Sporedi kot vstormies v Knjigarni muzikali j. 1383-n Glasben« Sola rajon« IV (Vič) trna v soboto S. in v ppdoljo 4. junija ob 20. uri produkciji eyojih učencev v Levstikovem kulturnem domu n» Viin. 1875-n Stroj tm brušenje tračnih Sag — delo solkanskega mizarja 'Kompare Kdor je videl razstavo lokalne industrije v Solkanu, tim je zbudil po. zornost stroj za brušenje tračnih žag,-na katerem je bil pritrjen listek z besedami: »Brusilni «troj za žage — delo racionalizatorja Lovrenca Kompare Iz mizarske zadruge v Solkanu.« .Lovrenc Kompara, obratovodja stroj-msmizarske zadruge, je že v mesecu aprilu začel razmišljati, kako bi izdelal stroj za brušenje žag. Kot starega in izkušenega mizarja ga je že dlje časa motila velika tehnična , pomanjkljivost v delavnici; ker stroja za brušenje žag niso imeli, so morali opravljati to zamudno delo ročno. V sosednem lesnem kombinatu, nedaleč vstran od zadruge, pa imajo 6troj za brušenje tračnih žag. Ta stroj je velik in težak in kar je najhuje, zelo drag, Lovrenc Kompara saj ga cenijo na pol milijona dinarjev. Zato si je obratovodja Lovrenc Kompare postavil veliko nalogo napraviti načrt za podoben stroj, samo mnogo manjši in cenejši Načrte je izdeloval največ ponoči ker mu je podnevi ostalo premalo prostega časa. Ko je bil z načrti gotov, jih je odnesel v okrajno mehanično delavnico, kjer so se zavezali stroj Izdelati do 1. maja, kar so tudi izpolnili. Novi stroj za brušenje žag je velika pridobitev ne samo za solkanske mizarje, marveč tudi za vse naše stroj-no.mizarske delavnice in druge lesne obrate. Stroj zbrusi žago s 700 zobmi v pičlih šestih minutah, medtem ko traja ročno brušenje več kot pol ure. Strojno brušenje tračnih žag pa je tudi veliko boljše in bolj natančno kakor ročno, ker so vsi zobje nabrušeni na enako ostrino. Kar pa je posebno važno, je to, da je novi stroj razmeroma poceni, saj je stal mizarsko zadrugo le okoli 20.000 din. Važna pridobitev je tudi brušenje z brusnimi odpadki, ki jih doslej niso mogli uporabljati. Ker je stroj majhen, ga ni težko prenesti na drugo mesto. Brušenje lahko reguliramo, če brus bolj ali manj pritisnemo na žago. Stroj brusi avto. matično, brez vsake človekove pomoči, vse tračne žage, ne glede na njihovo dolžino in gostoto zob. Naša armada Išče novih sposobnih kadrov Z razvojem nate socialistične industrije, ki daje tudi naši socialistični armadi vedno nove vrste najmodernejšega orožja, se dviga venomer teh. nični nivo naše ljudske armade, s tem pa tudi potreba naše armade po novih, bolj in bolj sposobnih in kvalificiranih kadrih, ki bodo kos današnji zahtevni vojaški znanosti in tehniki. Kakor vsako leto je ministrstvo za narodno obrambo v svoji skrbi za naraščaj naše ljudske armade tudi letos razpisalo natečaj ža »prejem kandidatov v šole za aktivne oficirje, vojne uradnike in civilne osebe za službo v armadi. V šole bodo sprejeti kandidati z različnimi kvalifikacijami in različnih starosti. Največje število kan. didatov bodo sprejeli v šole za aktivne oficirje za našo pehoto, artilerijo, letalstvo, mornarico itd. Pri tem pa ne gre »amo za trupni oficirski kader, ki bo neposredno upravljal z enotami v naši armadi, temveč je raz. pisan tudi natečaj za strokovni oficirski kader, t. j. za razne tehnike, inženirje, zdravnike, veterinarje itd. Ti kandidatLmladincl bodo poslani v domove vojnih študentov, od koder bodo ob zelo ugodnih materialnih pogojih obiskovali razne fakultete na naših univerzah. Po končanem študiju jim bo omogočen nadaljnji razvoj tako v vsakdanjem praktičnem delu, kako» tudi na najvišjih vojaških šolah. Službe y naši ljudski armadi, ki im« edino nalogo čuvati in bdeti nad našo neodvisnostjo ter varovati mirno graditev socializma pri nas, je najlepša in najčastnejša stvar, obenem p« nudi vsakomur, ki se je odločil za vojaški poklic, maksimalno možnost raz. voja vseh njegovih sil in sposobnosti, skratka, priliko največjega osebnega razvoja. Zato pridejo za te natečaje v poštev le najboljši mladinci, ki so s svojim delom in učenjem v šolah pokazali svojo zvestobo ljudstvu in Partiji in ki s potrebno politično zrelostjo in vsakodnevno družbeno delavnostjo dokazujejo ljubezen do naše socialistične domovine. Stvar vseh množičnih organizacij j«, da na svojih sestankih popularizirajo natečaje ministrstva za narodno obrambo ter pojasnjujejo tako mladincem, kakor tudi staršem pomen teh natečajev ter pogoje za »prejem. Le tako bomo dosegli, da se bodo prijavili v vojaške šole resnično najboljši mladinci, ki bodo zvesti tradicijam slavne narodno.osvobodilne borbe in ki bodo uspešno nadaljevali veliko in za ves svet pomembno delo nadaljnje graditve naše ljudske, socialistične ar* made. Ali ni škoda, če zapravimo 14 odstotkov posekane smreke? Pred nekaj dnevi »mo frontne brigade, gozdne delavce in lesna industrijska podjetja opozorili na izredno važnost smrekovega lubja, ki ga še vedno tako po nemarnem zapravljamo. Po gozdovih nam vsako leto strohnijo in propadejo velikanske količine te drgocene surovine, ki jo potrebujemo doma v industriji strojil in ki bi jo mogli tudi izvažati za drage de. vize. K temu vprašanju nam je poslala Uprava za napredek v proizvodnji še naslednje: Vprašanje vegetabilnih strojilnih sredstev postaja čedalje bolj pereče. Zato iščejo vse države nove vire. Svojih surovinskih baz ne smatrajo za rudnik, ki bi ga samo izčrpavale, ampak za kulture, ki jih je treba skrbno negovati in tako Izkoriščati, da nikoli ne usahnejo. Naši časopisi so v teh dneh opozarjali na važnost tega vprašanja v naši državi in prav posebno v Sloveniji. V proizvodnji kostanjevega izvlečka (v evropskem merilu) je bila udeležena stara Jugoslavija z ll«/ft. Ta številka nam sama pove, za. kaj so kostanjevi sestoji tako redki. Napeti bo treba vse sile, da skrbno zberemo vsa vegetabilna strojllna sredstva, ki nam sicer propadejo: smrekovo lubje (skorjo), jezice in »u-mak (ruj). Cena za smrekovo skorjo Je določena na 2.50 din za kg franko vagon nakladalna postaja. Sto kubičnih metrov oblovine da dkoli 3300 kg lubja. Ce to preračunamo, vidimo, da tvori lubje 14»/» vrednosti oblovine. Ce smo tore) smreko posekali in pustili propasti lubje, se pravi, da srna izkoristili posekano smreko samo 86 odstotno. Za naše usnjame in tamilske 'obrate pa moramo dobiti čim več lubja, toda zdravega in suhega, ne pa tako slabo ohranjenega 'kot ponavadi, ko je v enem omotu plesnivih po več plasti. Ker je manipulacija z lubjem precej slaba in površna, bo treba poslej skrb-neje zbirati lubje. Lubje je treba zviti z obeh strani proti sredini, z liko na notranji strani, nato pa nasloniti sveženj pokončno ob debla ali impjx>-vizirana stojala in dobro pokriti. Sele ko je lubje dobro osušeno, ga lahko zložimo v skladovnice, ki -pa morajo biti spet dobro podložene in pokrite. Streha iz lubja mora biti primerno obtežena, da je ne premakne ali odnese vsak piš. Ce skladovnice lubja niso dobro pokrite, izluži deževje iz lubja precej tanina. Tako lubje kajpada ne more potem dati kvalitetnega strojila, strojilo pa ne kvalitetnega usnja! Hkrati pa .obremenjujemo naš prevoz z manjvredno surovino, ki smo jo pokvarili s slabo in malomarno manipulacijo. Nove knjige in revije ELEKTROTEHNIČNI VESTNIK ajxrava EV t Ljubij-ani. Letnik XVTII. Štev. 3-4. Ljubljen* üftö. PME&MKBA DELITEV NAKAZNIC ZA SLUŽBENA POTOVANJA ZA MESEC JUNIJ 1959 Narodna banka FLRJ Ljubljana bo delila nakaznice za službena potovanja 3., 5. in 6. junija vsakokrat od 8. do pol 12. Za območja RLO I. RLO III in RLO V bodo delile nakaznice pristojne rajonske filiale Narodne banko, za območje RLO II in RLO IV na filiala Narodne banke 601, Ljubljana, Tyräeva cest». OBVESTILO Ministrstvo za prosveto obvešča, da se prične tečaj za. upravno in vzgojno osebje v počitniških letovanjih (za ljubljansko oblast Itn mesto Ljubljana) 7. junija ob 8 zjutraj na Ekonomskem tebni-kumu v Ljubljani. Tečaj za ekonome in administratorje pa se prične 10. junija oh 8 zjutraj prav tam. Podrobne informacije dobe tečajniki na ministrstvu za prosveto. POZIV DELODAJALCEM ZASEBNEGA GOSPODARSKEGA SEKTORJA ZA REDNO ODVAJANJE I. TN H. RAZLIKE PRI POLNI LASTNI CENI OZIROMA PRI PLAČAH Po ukinitvi uslužbenskega davka in prispevka za socialno zavarovanje • je treba v smislu navodil kj so objavljena v Uradnem listu FLRJ štev 10-50, odvajati nastalo razliko pri plačah, in sicer: a) 32.2od izplačanih plač delavcem in nameščencem in b) 20.7 ”/• od izplačanih plač hišnim pomočnicam K plačam je treba prišteti tudi dajatve v natur.; (hrana stanovanje .td.) ter od skupne vr-iinnsti plač odvesti določeni odstotek razlike. Omenjeno razliko je treba odvajati na račun št. Sli? SOI. Ekspozituro DZSZ ne bodo več pošiljale delodajalcem plačilnih ua logov in položnic, kakor so jih pošiljale doslej, temveč je treba omenjeno razliko nakazovati brez vsakega poziva, podobno kakor je bilo treba prej odvajati nslnž-benski davek. Te razlike je treba poravnat' najpozneje do 5. vsakega mesec» za pretekli mesec. Vsem. ki ne bodo plačali teh razlik do določenega roka. bodo povcrieaištv-a za fin-mce poslala opomin ln s tem zaračuna!» tudi opomiuske stroške po veljavnih predpisih. Čekovne Položnice in potrebne informacije dobite pri poverjeništvih za finance okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov. Ministrstvo za finance I.KS PRESKRBA MARIBOR V LIKVIDACIJI S I. junijem preide podjetje v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, d» do 15. junija prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti. Po tem roku terjatev ne bomo priznavali, obveznosti pa izterjali po arbitraži. — Embalažo bomo sprejemali do 15. junija sajpo v skladišču Pesnica. Vso embalažo, k; do tega roka r.e bo vrnjena, bomo zaračunali po kavcijskih cenah. 1129-1 INDUSTRIJSKO KOVINARSKA SOLA TOVARNE VERIG V LESCAH sprejme v tem. šolskem letu 85 novih učencev. Pravico vpisa imajo učenoč, ki so izpolnili 14, a niso prekoračili 17. leta starosti. Ostali pogoji za sprejem So: dovršen« 2. razreda nižje srednje šolo »li 6 razredov sedemletke. Sprejemajo ee p« tudi s 4 razredi ljudske šole, ki so napravili izpet z odličnim alt prav dobrim uspehom. — Učenci te šole imajo priložnost. izučiti se za strojnega ključavničar L. strugarja ali orodjarja. Imajo vso oskrbo. Poleg tega p« prejemajo še mesečno štipendijo. Pismene prijave naslovite n« industrijsko kosina rsk« Solo tovarne veni« Lesce-kjer dobit« vea podrobnečš* pojasnil». IZID NAGRADNEGA NATEČAJA Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije objavlja izid nagradnega natečaja za izdelavo tehničnih igrač. V I. skupini z» otroke do 9 let se nista podelili 1. in II. nagrada. Tretjo Je dobilo geslo Tovarna 50. — V II. skupini se I. nagrad« ni podelila. II. nagrado znesek 30.000 din je prejelo geslo Oče in s;n, tretja nagrada na je razdeljena m«d gesli RST 1001 in Pikee strojama- Nagrajenci lahko takoj dvignejo nagrade na glavnem od-tio-ru Ljudske tehnike Slovenije, Ljubljana Celovška 22 Prav tako naj »e zgšase vsi ostali udeleženci natečaja. — POZIVAMO VSE LASTNIKE ZGRADB IN ZEMLJIŠČ da najpozneje do 1. avgusta 1950 predložilo pristojnim organom JA priznanic: za plačilo doslej neizplačane in dospel? zakupnine odnosno najemnine za vse nepremičnine ki so jih vzeli v zakup od-, nosno najem edinice JA v dobi od 9. maja 1945 dy vključno 81. decembra 1949-Pred predložitvijo priznanic morajo last-jiiki dati priznanice potrditi edimlcam, ki so uporabljale dotične neprimičnine. Ako teh edinic ni več v istem kraju, je treba priznanice predložiti v potrditev pristojnemu ljudskemu odboru. Prizaanicam je t-reba predložiti odločbo pristojnega organa ljudske oblasti o višini zakupnine in potrdilo o plačanem oziroma dolžnem davku. Sele tako opremljene priznanice s prilogami lahko lastniki nepremičnin predložijo v izplačilo pristojnemu organu JA. — Po 1. avgustu 1950 zahtevam lastnikov nepremičnin za plačilo zakupnin odnosno najemnin ne ho več mogoče ugn diti. iz ministrstva narodne obrambe FLRJ. KINOOPERATERSKI IZPITI Ker s« nt prijavilo zadostno število kinooperaterjev-praktikantov k' strokovnemu izpitu, podaljšuje Komisija za kinematografijo vlade LRS rok 7-a prijavo k tzpitu do vključno 10. junija t 1- Opozarjamo vse praktikant* na razpis v zadnji številki Biltena katerega izdaja Podjetje za razdeljevanje filmov v Ljubljani. posebno one katere se k tepi ta osebno poziva., da se prijavijo k izpitu, sicer se jim odvzame pravica predvajanja filmov. Podrobnosti in pogoji so navedeni v Razpisu, glej »Ljudsko pravico« od 14. maja 1950. Komisija Za kinematografijo vlade LRS POZIV INVALIDSKIM UPRAVIČENCEM Do 20. iunija naj brezpogojno dvignejo invalidnino vsi ki jo prejemajo na invalidske izplačilne knjižnice. Po 20. juniju namreč preneha veljavnost teh knjižic- ln po tem datumu ne bo več mogoče nanje dvigniti zaostale invalidnine- Ker pa samo v mesecu januarju ni 2860 invalidskih upravičencev dvignilo invalidnine, pozivamo sedaj vse. kt imajo nedvignjene zneske, naj j‘ih do 20. junija dvignejo pri poštnih izplačilnih blagajnah da »im ne zapadejo. — Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS — Invalidska uprava. POTUJOČA TRGOVINA Ljudskega magazina Ljubljana okolica pride v nedeljo, dne 4. junija ob 7 uri zjutraj v Litijo in ob istem času tudi v Šmartno pr-i Litiji. Potrošnikom bo na izbiro tekstilno blago: gTadel za žimnice, flanela, blago za predpasnike in srajce, elastika vTvairski izdelki, perilo, konfekcija itd. Nadalje: kose. srpi. pile, brusni kamni in razno poljsko orodje. Ob prtlikj velike tomboile. ki bo ta dan v Litiji bo potujoča trgovina kupeom na razpolago — Litijčani. poslužite se Ugodne prilike! — Uprava »Ljudskega magazina Ljubljana okolica«. ZVEZNA PILOTSKA SOLA V RUMI bo sprejel» v 7. razred večje število mladincev in mladenk zaradi tega razpisuje natečaj za sprejem v 3 in pol meseca trajajočo motamo pilotsko šolo. Kandi jati morajo ustrezati naslednjim pogojem: da niso mtatffe od 17 in ne starejši od. 24 let. da so na višini v moralno političnem pogledu. d)a imajo osnovno šolsko izobrazbo, d» so zdravstveno sposobni la letalsko služba. Prošnje naj se po® Je jo do M jvtkja nn naslov: Vazduhoplovni savez Jugoslavije. savezni odbor. Brorrad. Majora Ilič» br- 5 — poštni predal 256. Podrobnejša pojasnila dobite pri Republiškem odboru Letalske zveze Sic-ve-nid«. 1947 1 ZAHVALE Vsem, ki »t» ob smrti naše zlate mame, babice, prababice, »estre in tašč* ANTONIJži BOGEL roj.MÜLLEB znatni sočustvovali, jo zasuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo tov. pevcem, ki so se s pesmijo poslovili od naše nepozabne pokojnice. Ljubljana. 21. maja 1950. Globoko žalujoči ostali. 1891-1 Vsem. ki ste sočustvovali z nami ob prerani izgubi našega ljubega EDIJA MIHELIČA, se toplo zahvaljujemo. Posebej hvala prof. Korenču, mladincem in pionirjem IX. gimnazije za nilh tople besede, sindikatu gimnaziie. gojenkam šole za medicinske sestre, mladinskemu pevskemu zboru. Zvezi borcev VIII. terena ter vsem za darovano cvetje in za spremstvo na zadnji poti. 2ena s sinčkoma, bratje in sestre. imiiLi V 75. letu starosti nas je zapustil» po težki mučni bolezni naša nadvse ljubljena teta botra in sestra MARIJA PLESKO roj. MAHN, posestnica v Šmartnem ob Sa”i št. 5. pogreb pokojnice bo v petek 2. junija ob 17 izpred hiše žalosti. Žalujoče družme Zakotnikova, Lovšetova — Šmartno, Gvajčeva. Hromčeva in Lovšeiova iz Sneberia. Dekanat filozofske fakultete sporoča da je 23. maja t. 1. izgubil svoje mlado življenje v stenah Jalovca mnogo obetajoči študent slavistike tov. SLAVKO TOMINEC. Profesorji in sošolci ga bodo ohranili v nailepšem spominu. — Dekanat filozofske fakultete. Umrl nam je naš dobri mož. brat in stric FRANC HALJ, revident drž. trošarine v pokoju. Pogreb bo 3. iunija ob 15 na pokopališče v Dravljah. Ljubljana. 2. junija 1950. Žalujoči: žena Mila in ostalo sorodstvo. 1951-1 Zapustil nas je v 77. letu starosti naš dobri mož. oče in stari oče MARTIN KRIŽAJ. Pogreb pokojnika bo 3. junija ob 15 z Žal. kapele sv. Jakoba. Žalujoča žena Marija. Jakca, Johan. Alojzij, sinovi: hči Ana nor. Krošelj in ostalo sorodstvo. 1952-1 V starosti 90 let nas je zapustila na- ša zlata mamica, stara mamica, prababica in tašča FLORA VEDERNJAK roj. HOHL, vdova po dvornem svetniku. Pogreb bo v soboto ob J5.30 iz kapele sv. Jožefa na Žalah Žalujoče rodbine dr. Steska dr. Kiss. Veder-n-jak. Mikič in Eriavičnik. 1P53-I Naša zlata marate?, babica tašča, svakinia in teta VIDA TFENZ roj. PFEIFER, vdova po zdravniku, nas je danes za vedno zapustila. Ferdo. ins. Janez ih Alfred sinovi v imenu v se ca sorodstva. Ceüe. Ljubljana. Ilok. t?t. Jernej. 31. maja 1950. 1949-1 VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE stanje 2. junija: Področje visokega zračnega pritiska nad severovzhodno Evropo se polagoma premika proti vzhodu, do-ččm frontalne motnje iz Sredozemlja vplivajo na vreme Južno od Alp, Zaradi tega imamo dano« v Sloveniji oblačno Vreme s padavinami ta najnižjo temperaturo 9 C v Planici. Temperatura morja je bil« v Tržaškem zalivu danes zjutraj 22.5 C. V Ljubljani je znašal danes ztatraj ob 7.99 zračni pritisk reduciran na OC 741,4 mm ozirom» 9X8.5 miliberov. Najnižj* temperatura je bila danes ponoči 13 0, a zjutraj oh 7. je znašala is C. Ptdanri» 4« padlo \ tadn-Mii 24 urah 2.3 mm. «s %ii-J i9 M l iS l M m SE 'MM Janko Kersnik: Zbrano delo - druga knjiga Imenovana knjiga je izšla v znani zbirki Zbrana dela slovenskih pespdloav in pisateljev, ki jo izdaja Državna založba Slovenije in ki šteje danes že 14 knjig. Vsej tej zbirki dajejo po-sebno vrednost opombe, ki bo, če že ne vedno nova odkritja pa vsaj sistematično zbrano gradivo o posameznem delu gradivo, ki je doslej ležalo razmetano po raznih razpravah, uvodih, opombah in poskusih slovenske literarna zgodovine aäl celo po arhivih ter Janko Kersnik drugih še ne izkoriščenih virih, im prinašajo, če že ne rešitve pa vsaj namige za rešitev marsikaterega problema. Tako se ob teh opombah vrši veliko znanstveno delo, čigar dokončni rezultat bo bolj ali manj sistematično, toda vsaj v glavnem v celoti zbrano gradivo za zgodovino slovenske literature. Zato je izdajanje te zbirke in delo znanstvenikov okrog nje eno največjih naših kulturnih dejanj sedanjosti, zlasti še, ker nimamo nobene literarne zgodovine, ki bi se po svoji višini mogla meriti z literarnimi zgodovinami drugih evropskih narodov. Druga knjiga Zbranega dela Janka Kersnika prinaša Ciklamen, Agitatorja in Humoreske; uredil in z opombami opremil jo je Anton Ocvirk. Natančnejši pretres Opomb bi šele mogel pokazati vso njihovo vrednost, toda tak pretres bi ne sodil v dnevnik. Zato hoče to poročilo opozoriti samo na nekaj važnejših dejstev in problemov. Oba večja teksta {Ciklamen in Agitator) sta izredno važna za razumevanje Kersnikovega pisateljskega razvoja in prav tako za razujnevanje razvoja slovenske proze ob koncu sedemdesetih tn na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se izvrši v slovenski prozi preorientacija v realizem. Te preusmeritve slovenska literarna zgodovina še ni podrobneje raziskala, čeprav postaja ta naloga prav zdaj, zlasti pa po objavi dveh odlomkov lz študije M. Boršnikove (Novi svet, 4L 5, 1950) o Celestinu še posebej pereča. Posebno epizodo v tem preusmerjanju pa tvorita oba imenovana Kersnikova teksta. Pomen Ciklamna kot konkretnega leposlovnega izraza Kersnikove pre-arientacije je slovenska literarna zgodovina že ugotovila in tudi deloma dokumentirala. Vse te ugotovitve pa se žal ustavljajo zgolj ob zunanjih dejstvih, ne da bi podajale analizo novih, realističnih elementov ali proces njihovega prediranja v Kersnikovo delo. Le I. Prijatelj je prvi opozoril, da se je v Ciklamnu izvršila ta preusmeritev pod neposrednim vplivam Celestinove razprave »Naše obzorje«, objavljene v LZ 1883, in da-je Kersnik pod vplivom te razprave spremenil že napisana prva poglavja ter celoten načrt Ciklamna. Tu pa nastopi zdaj za literarnega zgodovinarja važno vprašanje: zakaj, kako in kje so se te spremembe izvršile. To vprašanje je tem težje, ker ni ohranjen prvotni rokopis prvih poglavij, in tem važnejše, ker je v najtesnejši zvezi s pojmovanjem realizma kot enkratnega točno določenega zgodovinskega pojava, ki ga pa nikakor ni možno skrčiti le na problem stila, kot meni to prof. Borš-nikova v omenjenih dveh odlomkih. Na podlagi analize prejšnjih literarnih Kersnikovih del (glej Opombe k I. knjigi) in upoštevanja njegovih splošnih literarno teoretičnih izjav (zlasti predavanja iz leta 1877) je mogel avtor Opomb ob analizi dokončne oblike Ciklamna ugotoviti najprej tiste točke Ce'.estinovega članka, ki so na Kersnika nujno najmočneje učinkovale, In nato še premike, ki so se pod tem vplivom Izvršili v Ciklamnu. S tem nam Opombe odpirajo pogled naravnost v Kersnikovo delavnico ter tako plastično podajajo proces Kersnikovega preusmerjanja. Logično nadaljevanje takega načina komentiranja, ko išče avtor gradiva aa ilustracijo notranje zakonitosti nastanka in oblikovanja nekega literarnega dela, jih tisti del Opomb, ki prinaša tako rekoč konkretni zgodovinski in pokrajinski material, ki ga je Kersnik »uporabljal«. Ta borba z materialom jasno kaže doslednost Kersnikovega realizma* 1 j. točko, do katere je v svojem preusmerjanju dospel. Na enak način so zbrane in urejene tudi opombe k Agitatorju in slednjič k Humoreskam. Predaleč bi zašli in preobširna bi postala ta recenzija, če bi hoteli ugotavljati vse nove, doslej še neznane podatke, ki jih prinašajo te Opombe. Zanje je uporabil avtor poleg tiskanih, le deloma objavljenih korespondenčnih virov tudi novo zbrana pričevanja Kersnikovih znancev in sorodnikov in slednjič še lastna opazovanja. Posebno vrednost pa daje tem opombam dejstvo, da niso zgolj po neki šabloni zbran in nanizan material, ampak smiselna celota, ki odkriva notranjo zgradbo posameznega dela, kaže silnice, ki so delovale pri njegovem nastajanju, in podaja hkrati vse zaključke, ki logično izvirajo iz gradiva samega, ne da bi ti zaključki po svoji vsebini presegali okvir in namen opomb. Važna je zlasti glavna ugotovitev, da je Kersnikov realizem zmeren, problemsko neborben, kjer »se prepleta idealizacija dogodkov z liki, zajetimi iz življenja«. Opombe same pa nazorno kažejo, odkod ta neborbe-nost, ta zmernost, ta idealizacija. Neposreden vzrok pri Ciklamnu so fabulativne težave, v Agitatorju pa v prvi vrsti njegova politična pripadnost, oziroma točneje: »nenačelnost in strah liberalcev pred klerikalnim nasprotnikom.« Poudarjam: neposreden vzrok, zakaj jasno je, da gre v obeh primerih navsezadnje za Kersnikovo pojmovanje in razumevanje življenja in njegovih gibalnih sil. Jasno je, da se to pojmovanje oblikuje pod vplivom dobe in okolja. Podatki, ki govore, kako je slovenska javnost spremljala Izhajanje Kersnikovih romanov in jih ocenjevala po njihovem izidu, so ne le ilustracija slovenske družbene atmosfere in svojskosti na Slovenskem vladajočega pojmovanja o umetniškem snovanju, ampak kažejo tudi pritisk, ki ga je čutil Kersnik in stopnjo, do katere se je Kersnik temu pritisku vdajal, ter s ten višino njegove ustvarjalske samozavesti. (Analiza družbeno političnih vzrokov vseh teh pojavov seveda ne sodi v Opombe.) Tako zbrane in razporejene Opombe pa hkrati kažejo, da je medsebojna odvisnost forme in ideje taikšnega značaja, da je vsak premik v gradnji literarnega dela hkrati tudi kazalec sprememb v idejnem svetu pisatelja, doslednost premikov v formi pa je zanesljiv znak za doslednost preusmeritve y idejnem svetu. Ce nova idejna smer, ki'jo umetnik izpoveduje, ne najde ustreznega Izraza tudi v formi, je to znak neke pomanjkljivosti. Potemtakem ni zaupati načelnim izjavam, če hočemo oceniti resnično vrednost in težo ideje: njena moč se izkaže v boju z gradivom. Primer tega je tudi Kersnik. S tem pa seveda še ni rešeno vprašanje estetske vrednosti njegovih del. Razprava o tem predmetu bi seveda presegala namen Opomb In sodi v monografijo. Tako se torej opombe ustavijo natanko tam, kjer bi morala nadaljevati monografija, ter dajejo hkrati mnogo pobud za razmišljanje o zakonitostih in posebnostih razvoja slovenska proze. -e-c. —n. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Težka pat naših nogometašev po Braziliji Uradno Še bil objavljen spored tekem na svetovnem nogometnem prvenstvu. V prvi Skupini bodo igrali tekme v naslednjih krajih: Brazilija : Mehika 24. junija v Rio de Janeiru, Švica : Jugoslavija 25. junija v Bello Horizonte. Brazilija : Švica 28. jrjnija v Sap Paolu, Jugoslavija ; Mehika 29. junija v Porto Alegreju, Brazilija : Jugoslavija X. julija v Rio de Janeiru in Švica : Mehika 2. julija v Porto Alegreju. Kakor kaže je spored tekmovanja za naše nogometaše precej neugoden. V nedeljo. 25. junija, bodo igrali v mestu Bello Horizonte (20» južne širine). ki je po kopnem oddaljen od Rio de Janeira (23» južne širine) približno 400 km. Drugo tekmo bodo igrali v četrtek 29. junija, v mestu Porto Alegre (30»južne širine), tretjo tekmo pa v soboto. 1. juliia, v Rio de Janeiru. Po tekmi z Mehiko v četrtek, bodo morali prepotovati v petek pot. dolgo okrog 1,200 km (Zagreb—Paris), in že v soboto odigrati najtežjo tekmo — proti Braziliji Pred atletskim dvobojem Špartak: Enotnost r V nedeljo» 4._ju-Uija se bo začelo tekmovanje v zvezni atletski ligi. V Ljubljani se, bosta pb 17 na letnem telovadišču v Tivo-'iju pomerili zenski ekipi Spartaka lz Subotice in nase Enotnosti, medtem ko se bodo atleti Enotnosti borili v Zagrebu g tekmovalci Spartaka in Zagreba. Znano je. da so stletinje Spartaka že takoj po vojni skupaj s celjskim Sladivarjem močno dvignile kvaliteto atletskega športa in ■mele odločilno vlo-go v tej športni panogi. Tekmovalke Varmuža Kolar, Canadi in Madjar sodijo med naše najbojše zastopnice v atletiki, ki so nastopale tudi v državni reprezentanci. Lani je zenska ekipa Spartaka v ligaškem tekmovanju. dosegla četrto mesto za Kladivarjem. Crveno zvezdo in Mladostjo. Po letu 1948 se je s prizadevanjem vodstva in trenerjev Sturma .in, Špindlerja ponovno okrepila tudi zenska ekipa Enotnosti in je lani v_ borbi s 16 najboljšimi ekipami v državi zasedla šesto mesto. V kratkem času je Enotnost vzgojila vrsto mladih atletinj. s katerimi se bo nedvomno uveljavila na letošnjih tekmovanjih. Naj omenimo le Nado Kotluškovo ki je po dvomesečnem treningu oblekla majico z grbom državne reprezentance in talentirano Vero Blaževo, ki se je že V prvi sezoni uvrstila med najboljše tekmovalke. Zmogljivost Uršičeve in Orehkove in Benžičeve pa bomo videli na nedeljskem dvoboju. Atletinje Spartaka in Enotnosti so močno izenačene. zato bo borba med njimi ostra in zanimiva. Ljubljansko športno občinstvo bo na nedeljskem tekmovanju imelo lep užitek. N0WICE im xasaißiivosti Nazadovanje prodaje blaga za široko potrošnjo v Avstriji. Po poročilu Trgovske zbornice na Dunaju čedalje bolj nazaduje predaja blaga za široko potrošnjo. Zlasti je nazadovala prodaja živil, prodaja tekstilnega blaga pa je že več mesecev na nizki stopnji. Isto velja tudi za prodajo usnjenega in galanterijskega blaga, prodajo pohištva, premoga in drugih predmetov za široko potrošnjo. Zastoj in nazadovanje prodaje predmetov za široko potrošnjo je nastal zaradi slabe kupne moči prebivalstva, predvsem delavcev in nameščencev, katerih plače znašajo povprečno okrog 600 šilingov, kar danes ne zadostuje niti za nakup boljše moške obleke. Zdravstvena služba v Franciji. Francoska vlada je Izdelala desetletni načrt za obnovo In opremo zdravstvene službe v državi. Minister za zdravstvo Schneiter je izjavil, da so v državi poleg modemih bolnišnic tudi take, ki so zaradi neprimernih poslopij in popolnoma nezadostne sanitetne opreme sramota za Francijo. Pred vojno je bilo v Franciji 2114 javnih zdravstvenih ustanov s 158.000 posteljami. Danes jih je 1900, vendar se je število postelj povečalo na 332.000. Število obolelih sedaj je za 30 % večje kot pred vojno in je potrebno 7000 novih postelj. Desetletni načrt določa moderniziranje sedanjih In obnovo porušenih bolnišnic. Zaradi zelo skromnih kreditov, določenih za zdravstvo v državnem proračunu, niso mogli dograditi več bolnišnic, ki so jih pričeli zidati pred več leti. Načrt določa, da bi bil za obnovo zdravstvenih naprav potreben kredit v znesku 140 milijonov frankov. Zdravstveno stanje v Burmi. Burmanski nmrister za zdravstvo je zahteval nujne ukrepe, da bi se zaustavila širjenje raznih bolezni v Burmi. Predvsem je poudaril, da tttoerkuloza in kuga kosita prebivalstvo, v prestolnici Rangoonu pa hitro naTašea odstotek spolno bolnih ljudi. Na kancu je minister izjavil, da vladajo v glavnih burmanskih mestih takšne razmere kot »v džungli«, kar zadeva temeljne pojme o higieni. Azijsko središče za kmetijstvo. Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (PAO) je pozvala 15 azijskih držav, naj jpošljejo svoje predstavnike v azijsko središče za kmetijstvo in kmetijske načrte. To središče, ki bo začelo poslovati že to jesen v Lahoö (Pakistan), bo imelo nalogo seznaniti kmetijske strokovnjake azijskih dežel s sodobnimi metodami pri planiranju in Izvajanju kmetijskih del. Več kakor 150.000 montažnih hiš so že postavili v Združenih državah ameriških od druge svetovne vojne sem. Te hiše izdeluje zdaj okoli 20 tovarn. Večina teh hiš premore: sprejemnico, obednico, kuhinjo, kopalnico ter dve ali tri spalnice. Na sliki: v tovarni izdelano hišo s tovornim avtomobilom prepeljejo na stavbišče, kjer jo postavijo na pripravljene temelje. V nedeljo Hajduk : Odred Nogometaši Odreda se bodo v nedeljo v prijateljski tekmi pomerili s splitskim Hajdukom, ki potuje skozi Ljubljano v Saarbrücken. Igra Hajdukovih nogometašev je vsem _ dobro znana in za naše športno občinstvo zelo privlačna. Odred ki bo nastopil v najmočnejši postavi, bo moral napeti vse sile. če hoče doseči cim lepši uspeh. Tekma bo na stadionu ob Tyrsevi cesti z začetkom pb 17.30. Radio Ljubljana bo prenašal drugi polčas tekme z zafetkom ob 18.30. V prvenstveni tetam ob 14.30 se bodo pomerili mladinci Kladivarja in Odreda. ob 15.45 pa bo prvenstvena tekma slovenSte li^? med mariborskim Branikom ih Miličnikom. Prvenstvo univerze v namiznem tenisu Jutri in v nedeljo bo v telovadnici H drž. gimnazije (Vegova ulica) v Ljubljani prvenstvo univerze v namiznem tenisu, na katerem bodo igrali moški in ženske. V soboto se začne tekmovanje ob 15. Pravico igranja imajo vsi redni študentje. Prijave sprejema fidrulturni odbor univerze. Ljudska tehnika Jutri prvenstvena odbojkaška tekma zvezne lige ENOTNOST : ŽELEZNIČAR Začetek ob 17.30 na igrišču doma Ljuba Šercerja Ob 16 Enotaost II. ; Prešeren (slovenska liga) V nedeljo začetek sabljastega prvenstva države v Beogradu V dneh 4. 5. in 6. junija bo v Beogradu veliko državno prvenstvo za naslov prvakov FLRJ v sablji, floretu in 'meču. Po pripravah sodeč bodo borbe zelo ostre, čeprav je pričakovati, da bodo hrvatski tekmovalci zasedli prva mesta v lestvici jugoslovanskih sabljačev. Sabljaška zveza Slovenije je določila svojo reprezentanco po posebnem trening turnirju, ki je bil v soboto in nedelio v Ljubljani. Dne 6. t. m. bo v Beogradu tudi plenum Mačevalskog saveza Jugoslavije, na katerem bo skušala Sabljaška zveza Slovenije dokončno urediti nekatera sporna vprašanja v poslovanju sabljale organizacije FLRJ in njenega vodstva v Beogradu. V tovarni emajlirano posode v Celju je najboljši elektros trojni klub Med najstareišimi klubi tehnike v Sloveniji je klub v tovarni emajlirane posode v Celju. Pred dobrima dvema letoma je osem delavcev In nameščencev v tovarni ustanovilo avtomoto in fotoamaterski krožek. Iz majhnega šte-_ vila članov je zrasel današnji tovarniški odbor tehnike, ki združuje elektro-stroini. fotoamaterski. avtomoto in brodarski klub ter racionalizatorski krožek kjer sodeluje danes že nad 200 aktivnih članov. Mladinska organizacija ie poskrbela tudi za popularizacijo tehnike. ki vzbuja med njihovimi delavci veliko zanimanje. Najboljši ie elektrostrojni klub. ki ga vodi Krajc. Člani so si uredili prostorno delavnico in jo lepo opremili, pri čemer je nudila uprava veliko materialno pomoč.- V delavnico so namestili tudi nekatere stroje na električni pogon in aparat za elektrovarjenie. Pri ureditvi delavnice so opravili okoli 200 prcstovolindh delovnih ur. V predkongresnem tekmovanju izdelujejo peči za razkuževanje medicinskih instrumentov. Takih peči pri nas doslej še nismo izdelovali. Načrte sta izdelala člana kluba Krajc in Pavčič, v njihovo izdelavo pa vlagaio veliko dela. Za izdelavo različnih delov so v 2 mesecih prispevali 1700 delonih ur. Veliko pristašev med delavci ima avtomoto društvo. Šoferski tečaj obiskuje 20 elanov. Fotoamaterji razvijajo v temnici svojega laboratorija številne fotografije, ki jih posnemajo na vseh pomembnejših dogodkih v tovarni. Ob vhodu v tovarno so priredili razstavo udarnikov in racionalizatorjev. Brodarjev v klubu nimajo veliko, zato pa so ti zelo delavni. Imajo dva kajaka, od katerih so enega sami izdelali Udeležujejo se tudi vseh brodarskih tekmovanj. Letos hočejo dati pobudo za okrajno brodarsko tekmovanje. Sedaj delajo zložljiv platneni kajak. Rajon I. ima svoj aeroklub Komaj poldrugi mesec je minilo ko so letalci rajona I. dobili nalogo organizirali svoj aeroklub. To delo je bilo zvezano z velikimi težkočami. vendar so pred nekai dnervi že imeli svoj ustanovni občni zbor. Izbrali so si svoj odbor in v počastitev prvega kongresa Ljudske tehnike Slovenije, ki bo junija, so pričeli graditi jadralno letalo tipa Vrabec. S tem so letalci prvega rajona dali zgled ostalim rajonom in pokazali svoje veliko veselje za letalstvo, zanimanje in zavest, da bodo kot dobri piloti mnogo koristili naši socialistični domovini. Pomnožite njihove vrste in se prijavljale v aeroklub rajona L Pod Trančo 1. Cim več bo članov, tem bolje bodo izvršili svoje naloge. Pjrvi skok s padalom V zadnjih dneh je bilo na liubljan- :em letališču precej živahno. Iz vse Slovenije zbrani številni mladinci in mladinke, ki so se v padalskih tečajih usposobili in pripravil za »padalski krst«, so nestrpno čakali, kdaj jih bo veliko transportno letalo dvignilo na potrebno višino. Okrog dolgega poljskega stola, na Sar terem so bila zlozena padala, so v gni-čaSi stali fantje in dekleta ter neučakano gledali na svoje srečnejše tovariše. ki so si že nadeli padalsko opremo. Mogočno so zahrumeli vsi trije letalski motorji in določena petnajsterica se je v gosjem redu zvrstila rtri vrat-cih trupa letala. Bili so napeti trenutki. saj so prvič v življenju vstopili v letalo. Tiho so se poseoli v deh vrstah in se spogledali. Letalo ie v tresljajih drselo po letališču in se končno ločilo od zemlje, ae da bi obeutüi. Ko je naredilo prvi krog nad Ljubljano, ie nad letališčem skočil izkušen padalec. Major Vranic ie najprei ocenil smer in hitrost vetra. Letalo je začelo drugi krog. Za mlade padalce se je bližal težko pričakovani trenutek. Iz pilotske kabine so daH znak. Ni bilo časa za tesnobo, kajti majorjeve izkušene roke so potiskale iz letala drugega za drugim. Rađala so se odprla. Kakor da bi veter raznašal re-gradove pahuljice, so Se zibali padalci pod belimi kupolami in se bližali tlocn. — »Ni lepšega kakor takole viseti med nebom in zemljo. To je bil moj prvi skok in izpolnil je vsa moja pričakovanja,« je dejala zasopla Spominka iz Maribora, ko je srečno »pogasüa« padalo. Veliko ie število mladih padacev članov Letalske zveze Slovenije, ki so v teh dneh kakor Spominka, doživeli svoj težko pričakovani prvi skok. To nenavadno in prijetno doživetje jim je v polni meri poplačalo učenje v teoretičnem delu padalskega tečaja. Naša armada pa bo imela v primeru sovražnega napada številne mlade padalce, ki ii bodo s svojim znanjem veliko koristili. Slab »gleit nogometašev Drave Redkokdaj se zgodi, da bi bilo k» terokoli moštvo v prvenstvenem tekmovanju tako slabo kakor nogometni klub Drava iz Ptuja. V 9 odigranih tekmah slovenskega prvenstva ni osvojil niti ene točke, razlika v golih pa je 6:45! Taki neuspehi prav gotovo ne morejo biti le posledica slabe igre. temveč je iskati vzroke drugod. Kdo je odgovoren za tako visoke poraze. ki jih doživlja Drava od nedelje do nedelje — vprašuje športna javnost, predvsem pa Ptujčani. Globlji pogled v razvoj in delovanje kluba pokaže glavni vzrok vseh neuspehov; nedisciplina igralcev in malomarno vodstvo, ki ni skrbelo za pravilno vzgojo svojih članov. K temu pa se je pridružila še skupina gledalcev, ki so s svojim skrajno nešportnim obnašanjem na tekmah mnogo pripomogli k neredu na igrišču, pri čemer so že itak nedisciplinirane nogometaše Drave še bolj vzpodbujali in jim dajali potuho za nebrzdano športno vedenje. V začetku letošnjega tekmovanja v slovenski ligi je vodstvu kluba uspelo vključiti v svoje vrste toliko igralcev, da je lahko sestavilo štiri moštva. Nalogo trenerja, ki je bila nedvomno naporna, pa so otežkočali nekateri nedisciplinirani igralci prvega moštva. Namesto. da bi redno obiskovali treninge in vzdrževali tovariške odnose do vodsta in soigralcev, so se med seboj prepirali. Kako daleč lahko privedejo društvo take nerodnosti, ie najlepši primer nedavna tekma Kladivar : Drava 11:0! Določeni igralci za to tekmo Sardinšek, Filipič. Sirec in Peroševič kratko malo niso prišli na igrišče. Neodpustljiv prestopek je vodstvo kaznovalo z izključitvijo imenovanih igralcev, ki s takim vedenjem le škodujejo svojemu klubu in zanje prav gotovo ni več mesta v vrstah fizkultur-nikov in športnikov! Prvenstvena nogometu» tekma Grafl- 8ar : Železničar II. bo V soboto ob 17 na iffrfß&i Krim». Sah Prvenstvo miličnikov FLRJ Pred dnevi se je v Sarajevu končal turnir za prvenstvo posameznikov Ljudske milice FLRJ v šahu. Tekmovanja so se udeležili predstavniki vseh ljudskih republik. Zmagal ie podporočnik Sedej (Slovenija) 8 točk drugi ie Bačič (Hrvatska) 7, Kovačevič (Srbija) in Stojanovič (BiH) po 5 in pol, Rodič (BiH) 4 in pol. Bučevič (Cma gora) in Cadlovski (Makedonija) po 3 in pol Rizvič (BiH) 3. Valsabovič (Srbija) 2 in pol in Andomovski (Makedonija) 2 točki. Kratke šahovske vesti Svetovni rekord mojstra Kolfanowskcga, CasoDisj» poroča, da je znaai šahovski mojster Koitanowski posta-vti s slmulten-ko proti 271 igralcem nov svetovni rekord. Neki listi omenjajo 12. drugi 14 ur porabljenega časa. kar oomsnü za partijp povprečno 240 sekund. .Mojster je dobil 251, tegubil 3 in remiziral 17 partij. Poraba časa in rezultat kažeta, da na ur.-re-ditvi niso igrali močni šahisti. V Pragi sta odigrali 10 članski reprezentanci Češkoslovaške in Bolgarije četvero-krožni dvoboj, v katerem so zmagali Čelni s 26 in pol proti 13 in pol točke. _ Mojster Anton Preinfalk je odigral s 7 mladinci S K Krima handicap match, v katerem je podlegel s 4:3. Dobili so: Žandar. Stupica in Bavcon, remizirala oa Perič in Vrhovec Miloš. t“i» «IbM. OOgo.orm urednik Cene «Janje. Uredništeo m upru.e, CjuDijann, knafije.a utica s. celeton SS-22 de S5-Ä telrfon nPra»e za ljubljanske naročnike 38-%. za naročnike izren Ljubljane SS-32, telefon oglasnega oddelka IteT. 38-96. Tekoči račun pn Narodni banki, Ljubljana b-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« r Ljubliam. — Poštnin« plačana j gotonni. - Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 5*0 din. - »Slovenski poročevalec« izhaja vaak dan razen eb nedeljah in praznikih. TBlna v vseh njegovih prostorih, v gosposkih sohah ln v prizemlju in na dvoru, povsod vse zaklenjeno kakor pred sovražnikom. Vratar se po ves dan ni ganil s svojega mesta in tudi nočnih čuvajev Je bilo zdaj vet. Gospa pl. Albenreuthska zdaj že dolgo časa ni stopila iz gradu, mudeč se skoraj neprestano v svojih sobah ali v grajski kapeli. Gospod je zdaj pogosteje po jezdil kam ven, največ v Küt, toda zdaj nikoli več sam ali z enim samim hlapcem kakor druge krate, temveč vedno v spremstvu nekaj jezdecev. A strahu na njegovem obrazu niso videli. Obraz mu je bil vedno miren in mrzel, kadar je bil na gradu in kadar Je jezdil kam ven. Da, zdelo se je skoraj, kot da je še veselejši in da na njem sije neka zadovoljnost. Kako tudi ne bi! Ze druga žetev se Je dobro in srečno končala, že drugo leto so opravljali Chodi novo, tršo roboto, a povsod je bilo tiho. Privajajo se. Letošnje leto že ni bilo več nikjer, v nobeni vasi, hujšega upiranja ali neposlušnosti, kakor Je bilo še lani. Tista nevihta mu je koristila in one kazni bodo rodile dober sad. To ponosno ljudstvo se bo ukinil in bo tfiko kakor povsod drugod, pod vsemi drugimi graščinami. Brez puntanja so poslušali razsodbo krvave rihte in kmalu so se sami Javili tudi tisti, ki so pobegnili na Bavarsko i« bi« Obsojeni. Prišel Je Brychta, prijavil se Je tudi mladi Serlovsk?, oba trmasta giavana. Zdaj že molita konfiteor; zdaj Brychta že ve, kaj se pravi metati z ganka korobač, kakor ve že tudi tisti predrzni Pavliha, ki je prav tu tik pod grajskimi okni porogljivo govorančil o njem. Ta dva se pač, zvoneč z verigami na nogah, spominjata v R&bu in v Komarnu na tisti divji pustni torek. In Kozina! Prav so odločili v Pragi, prav, prav njemu po volji. Ta kmet je bil izmed vseh najnevarnejši in naj-ponosnejši. Da bi ta imel pravniško izobrazbol In kako ga imajo radii Iz vseh vasi so prišli starešine sem na trhanovski grad prosit zanj, da bi bil pomiloščen. Kako so beračili, kako so se ponižalil Pustil jih je na grad, toda ko so ga prosili, kako jim je podkuril, kako da so še zaslepljeni, da se potegujejo za najslabšega, ki Jih je zapeljal v vso nesrečol A še preden so prišli na grad ti jogri, Je prišla stara Kozinka. Tudi ta je stala pred vrati, hoteč prositi za sina. Toda vratar Je po ukazu svojega gospoda ni postil noter. Kozinka je stala ko kip, od jutra do poldne, ter zdaj pa zdaj zastokala in povzdignila uvele roke prom grajskim oknom. Stala Je dopoldne, stala Je pred vrati tudi popoldne, tedaj pa Je, ne vedoč za mater, prišla tudi še mlada Kozinka. Srce se je človeku trgalo ob pogledu na nesrečni prosilki. Ze okoreli vratar sam Je obsojal trdega gospodarja ip ni mogel več pogledati pred grad; In vendarle Je moral ven, da bi prežene, kakor Je ukazal gospod. Hlapec pa Jima Je le Prigovarjal, Ju sagjq prosil, du bi odšU, Ta čas Je gori v čumnati gospa baronica Jokala, gospod pa Je divje hodil po sobi gor in dol. Razkačili sta ga ti kmetici, ki sta bili tako trmasti, razdražila ga Je soproga, ki se Je drznila prositi zanju, ker ni mogla gledati teh črnih žena — Rotem na trhanovski grad ni prišel nihče več. Tišina Je met padla nanj kakor prej, nič se ni spremenilo. Samo gospod Je bil previdnejši in Je pazil, da bi nočne straže še posebej bile čuječe in budne. Od tistega časa, ko Je bil določen dan za Kozinovo usmrtitev, gospod Albren-reuthski vendarle ni več zaupal Cbodom. Bal se Je, da bi se utegnili Chodi maščevati nad njim za Kozino. • Znamenja, ki jih Je ono noč Korina preskušal dvakrat, niso lagala. Negotovost za mladega Choda se Je končala. Krvava ribta Je razsodila tako, kakor je Jetnik bolj pričakoval, kakor ne pričakoval, ko se Je v njegovem srcu bojevalo upanje z bojaznijo- Ta odločitev Je pretresla njegovo dušo. Pa to ni trajalo dolgo; polastil se ga Je neki top mir. Oddahnil si je; bil Je rešen mučne negotovosti, ki ga Je izpijala in ki ga ni jenjala spodnašati in mučiti podnevi in ponoči. Ko Je kmalu zatem prišel ječar ponj ln mu naznanit, da ga bodo odpeljali v Plzen, se Je Kozina razveselil, čeprav Je slutil, čemu ga bodo spravili v njegovo okrajno mesto: da IM njegova usmrtitev bila v svarilo in grožnjo posebno njegovim rojafcom, na katere bo abešenje v Plzni bolj delovalo kakor y Pragi. Pa tudi tega je trn vesel. Bo vsaj vsakdo njegovih domačih in od drugod spoznal, kako Je z njimi ravnal Lomikar in kaka še ravna; in vsakdo ve, čemu so ga obsodili na tako sramotno smrt Toda ta smrt ne bo v sramoto ne njemu ne njegovemu rodu in tudi Chodi ne bodo pozabili, da je umrl za njihovo pravdo, a prav tako tudi ne bodo pozabili nanj in na Lomikar Ja, ki ga Je po krivem obdolžil in ga dal krivično obsoditi. On, on! Proti Lomikarju ni priziva, zaradi njega so zbrisali pravico in pravičnost To vedo povsod, to priznavajo povsod. In razveselil se Je, da bo videl ženo, otroka, mater. Koliko dni so ga vozili iz Prage do Plzni! Bilo je to žalostno, težko potovanje v okovih, na bednem vozu v teh oblačnih, deževnih in vetrovnih dneh v začetku listopada. Toda po enem tednu, kar je že sedel v ječi plzenskega rotovža, se mu je izpolnila njegova najbolj vroča želja. Zgodaj dopoldne so se ob nenavadnem času odprla celična vrata in skozi nje so prišli — o Bog — Hanči s Hanälko in mati s Paviikom. — Pod temnimi oboki so doneli kriki žalosti in veselja, Jok, posamezne besede, pretrgana govorica, ki ni mogla zajeti čustev, kolikor jih je burilo v srcu vseh. Mati in žena sta se obesili vrlemu Chodu na prsi in jokali. On Ju Je objemal, stiskal k prsim in se spet sklanjal k otrokoma, ki ga nista prepoznala. Začudena, prestrašena sta gledala bledega moža v obnošeni suknji, ki mu Je veriga rožljala na nogah in Ju polnila s strahom. Mati je jemala prvega in drugega in ju dvigala k očetu ter s tresočim se g rasom, ki Je bil poln Joka, razkladala, da je to oče, njun oče, bi on ju Je privijal k sein, Ju poljubljal =