VNO TGZ&STVO v LiUi Pošte < g Poštnina plačana v gotovfnt Leto XI., št« 112 LJubljana, petek & Mfa mo .V. 1930 1 *<&?■ 1 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravnistvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. hseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — TelefoD št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Zaključek sej Sveta DN Nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo — Nemčija ostane zvesta politiki sporazumevanja s Francija Ženeva, 15. maja, s. Pri obravnavanju dnevnega reda današnje seje Sveta Društva narodov je dalo poročilo o zadnjem zasedanju varnostnega odbora nemškemu zunanjemu ministru ar. Cur-tiusu priliko, da je spričo nezadovoljivega izida konferenc tega odbora nujno pozval vse države, naj bi do prihodnjega plen-uma zasedanja Društva narodov napele vse sile. da bi bili stavljeni za rešitev velikega kompleksa vprašanj »lede organiziranja miru sorejeniljivi predlogi. Predlog mednarodnega urada dela, naj bi Svet Društva narodov naprosil stalno razsodišče v Haagu za mnenje glede sprejema prostega mesta Gdanska v mednarodno delovno organizacijo, je biil sprejet brez debate. Ker je bil s tem dnevni red 59. zasedanja Sveta izčrpan, je opoldne zaključil predsednik Sveta, jugoslovenski zunanji minister Marirrkovič, sejo in se toplo zahvalil vsem delegatom in članom Sveta za izvršeno delo. Večina delegatov bo odpotovala iz Ženeve še tekoin današnjega dne. Vče-1 raj zvečer sta se pozno v noč ponovno 1 sestala zunanji minister Briand in Gran-I di ter še enkrat proučila vsa sporna W vprašanja med Francijo in Italijo. Na podlagi teh razgovorov je bilo sklenje- / > f j no, da se bodo pričeti razgovori nadaljevali diplomatskim potom. Bruselj, 15. maja, AA. Socialistični list »Le Soir«, ki spada med največje belgijske liste, priobčuje že več dni poročila o predhodnih sestankih v Parizu in o sestankih v Ženevi, ki so se vršili med zastopniki Francije, Velike Britanije, Nemčije in Italije. Ti razgovori so posledica zadržanja Italije v zvezi z zadnjim govorom predsednika italijanske vlade Mussolinija v Livornu. V današnjem poročilu »Soirja« smatra pariški poročevalec tega lista, da gre pri teh razgovorih za novi položaj v odnošajih med Francijo in Italijo. Briand je mnenja, da je bil zadnji Musso-Hnijev govor namenjen predvsem fašističnim množicam in da mu ni pripisati po-sebne veljave za mednarodno politiko. Pariški krogi pa so po mnenju poročevalca bruseljskega lista nazirama, da je Mussolinijev govor poslabšal izglede francoskc-itaMjanskega zbližanja. Zato so ti krogi obenem mnenja, da je treba pozdraviti prizadevanja Hender-sona, ki želi urediti odnošaje med velikimi silami. »Le Soir« posveča _posebno pozornost zadržanju dr. Curtiusa, ki le Briandu zagotovi!, da bo Nemčija nadaljevala politično sodelovanje s Francijo, kakor si ga je zamislil pokojni doktor Stresemann. Dr, Schober polaga bilanco svojih potovanj Program bodočega dela avstrijske vlade - Neumestna tolmačenja obiskov v Rimu in Parizu Dnnaj, 15. maja. g. Na današnji plenarni seji parlamenta je podal zvezni kancelar dr. Schober zanimive izjave o svojih potovanjih po inozemstvu in o bodočih nalogah vlade. Med najvažnejše prišteva kancelar ureditev davčne reforme, revizijo tarif in razne soci-a!no-poiitične mere. Rešitev vseh teh problemov zavisi seveda od velikega posojila, ki bo neposredno po nemškem reparaci.iskem posojilu razpisano tekom julija t. 1. Nato je govoril dr. Schober o svojih potovanjih po inozemstvu in naglasil, da so predvsem njegovo pot v Rim mnogi tolmačili napačno, namesto da bi bili hvaležni, da ie Avstrija z njegovim obiskom v Rimu ter z zakijučitvi-jo prijateljske pogodbe z Italijo, uspešno pripomogla h konsolidaciji evropskega miru. Mnogo je bilo slišati tudi očitkov, da je prevzel dr. Schober v Rimu enostranske obveznosti, proti čemur se mora najodločneje zavarovati. Sume je vzbujalo tudi njegovo potovanje v Pa- riz in izjavljali so mnogi, da je častni legi jonar dr. Schober izdal vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Tudi ta nespametna obrekovanja mora zavrniti. Prisrčnim in tesnim odnošajem med Avstrijo in Nemčijo so dajali tudi v Parizu priznanje in ugotovili, da so popolnoma utemeljena in razumeli, da je obnovitev prijateljstva z Italijo samo koristna in pot^na za pospeševanje miru. Zvezni kancelar dr. Schober je še sporočil, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski osnutek glede poostrenih določb za nošenje orožja, o katerem upa, da bo v interesu splošno-sti našel odobritev vseh parlamentarnih strank. Dr. Schober se je tudi kratko dotaknil trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo in Madžarsko in izjavil, da bo vlada o njih poročala, čim bodo zaključena. Po njegovem govoru je bila otvorjena debata, v kateri so sodelovali razni vladni in opozicijonalni .poslanci. Cankov sestavil novo bolgarsko vlado Nepričakovan preobrat v razpletu bolgarske vladne krize - Lista novega kabineta Sofija, 15. maja. AA. Po vesteh iz dobro poučenih krogov se trdi, da namerava predsednik bolgarske vlade Ljapčev izvršiti rekonstrukcijo svojega kabineta s tem, da bo pridobil zase neke osebnosti, fci pripadajo skupini ministra za zunanje zadeve Burova in bivšim pristašem demokratske stranke. S temi osebami bi Ljapčev izpopolnil mesta, ki bodo v kratkem izpraznjena z ostavkami ministra za trgovino in industrijo Bo-boševskega, ministra pravde Kuleva, ministra za poljedelstvo lir isto va in prometnega ministra Madjarova. Kot novi ministri se imenujejo prof. Petko, Stajnov, Grigor Vasiljev, Pančev Milanov in Momče Dočev. Sofija, 15. maja. AA. Po odklonitvi predsednika Sobranja Cankova, da bi sodeloval v novi vladni kombinaciji Ljapčeva, je ta odšel v avdijenco h kralju Borisu in mu .poročal o položaju, nastalem po teh neuspelih pogajanjih. Po avdiijenci je Ljapčev izjavil novinarjem, da lahko še tekom današnjega dne pričakujejo ukaz o imenovanju rekonstruiranega kabineta, v katerem bo sodelovala skupina Cankova. Kljub tej izjavi je podal v večernih urah predsednik Ljapčev ostavko vlade, nakar je poveril kralj sestavo vlade Cankovu. ki jo je takoi sestavil. Nova lista vlade je sestavljena naslednje: ministrsko predsedstvo, notranje zadeve in prosveta Cankov, zunanje min:strstvo Bmrov, finančno ministrstvo Molov (Liapeeva skupina), vojna Tatardjivev (Liapčeva skupina), javna dela Danailov (Cankova skupina), trgovina prof. Cajkov (Cankova skupina), agrarne zadeve Vasilijev (Ljapčeva skupina), železnice So^lov (Burova sku- pina), pravosodje Milanov (Burova skupina). V novi vladi to imela izmed treh v vladi zastopanih strank po tri ministre. Zasedanje sotbranja je bilo danes podaljšano za 8 dni. Za novega predsednika sobranja je bil namesto. Cankova izvoljen bivši prosvetni minister Najdenov. Na jutrišnji seji sobranja bo Cankov podal vladno izjavo. Sofija, 15. maja, g. V vprašanju rekonstrukcije bolgarske vlade je nastal nepričakovan preokret. Ko so se pogajanja med Ljapčevom in Cankovom končala brez uspeha, je hotel Ljapčev sestaviti vlado brez sodelovanja Canko-ve skupine. Medtem je skupina progre-sistov, ki šlteje 29 poslancev, sklenila, da bo izstopila iz demokratske zveze. Pod temi okolnostmi je Ljapčev sklenil umakniti svoj siklep ter se je začel ponovno pogajati s Cankovom. Ob 8. zvečer je bil podnisan kraljevi ukaz o rekonstrukciji vlade. Nova vloga bivšega generala Gajde Praga, 15. maja. s. Trenutno biva v Pragi caristični general Miiller, naslednik na zagoneten način izginulega generala Kuf.je-pova. Njegov obisk je namenjen predvsem za to, rla bi stopil v etike z voditeljem čeških fašistov Gajdo zaradi podpore v primeru meščanske vojne v Rusiji. Danes so se ves dan vršili v Gajdovem stanovaniu razgovori, katerih se je razen generala Miillerja udeležil še general Kodorovie in veliko število emigrantskih generalov Pasiven odpor pariških poštarjev Pariz, 15. maja. s. Nameščenci poštnih in brzojavnih central so pričeli danes izvajati pasiven odpor. Popoldne ob 1. je bil promet v telefonskih centralah zopet nocmafes. ZASLIŠEVANJE DR. MAČKA Včeraj se je najprej nadaljevalo in končalo zasliševanje Begiča, nato pa začelo zasliševanje dr. Mačka — Ta zanika navedbe obtožnice in vztraja na svojih izpovedih v preiskavi Beograd, 15. maja. p. Za današnjo raz* pravo pred državnim sodiščem je vladalo izredno zanimanje, kakršnega ni bilo opa* žiti niti v prvih dneh procesa. Dvorana je bila danes popolnoma zasedena. Na* vzoči so bili vsi zago\»orniki, mnogo so* rodnikov obtoženih, zastopniki vseh do* mačih listov in številni inozemski novi« narji, ki so z največjim zanimanjem sle« dili razpravi. Nadaljevanje Begičevega zasliševanja Najprej se je nadaljevalo in zaključilo zasliševanje bivšega avstrijskega podpol* kovnika Vilka Begiča, ki je tudi danes vztrajal pri svojih včerajšnjih izjavah m jih deloma še podkrepil z navedbo raznih podrobnosti. Begiču so stavili razna vpra* šanja še posamezni sodnik in zagovorniki. Glede na Begičevo trditev, da mu je Jelašič naročil, naj zahteva od dr. Mačka denar, ga je vprašal sodnik dr. Dubokovič: Ali so vas že tudi kdaj poprej prosili za take intervencije? Begič: Nikdar. Dr. Dubokovič: Kaj se vam zaradi tega prošnja Jelašiča, o katerem ste vendar ve* deli, da lahko vedno tudi sam govori z dr. Mačkom, ni zdela vsaj malo čudna? Begič: Ne. Mislil sem pač, da sam ne utegne. Dr. Dubokovič: Zakaj vas pa Bernardič bremeni zaradi revolverjev? Begič: Morda mi je zameril, ker sem ga pri prvem soočenju zamenjal s Prpičem in sem trdil, da sem njemu dal denar. Sodnik dr. Jankovič: Ali se niste čudili, da zahteva Jelašič kot mlad človek usiu* ge od Vas, ki ste od njega mnogo starejši? Begič: Ne vem, zakaj se je obrnil baš na mene. Bil sem tam nameščen, pa se te* mu nisem dalje čudil. Dr. Jankovič: Ko vam je Hadžija rekel, da bo poslal k vam Prpiča z geslom »Lo* hengrin«, ali se vam tudi to ni zdelo čud* no? Begič: Ne, mislil sem pač, da je tako najbolje, da ne bi dal denarja kakemu sle* parju. Dr. Jankovič: Saj bi Vam bil lahko na* pisal pismo. Begič: Ne vem, zakaj tega ni storil. Kako Je dobil Begič denar Sodnik dr. Koščec: Rekli ste, da so omladinci že poprej dobivali od dr. Mač> ka podpore. Od kod veste to? Begič: Slišal sem pripovedovati. Dr. Koščec: Ali se vam ni zdelo čudno, da vam je dr. Maček takoj dal denar, ko ste ga od njega zahtevali? Begič: Ne, ker mi je vedno zaupal. Dr. Koščec: Ali je dr. Maček vedel, da je Jelašič poslal Hadžijo k vam? Begič: Da. Dr. Koščec: Ali ste mu tudi povedali, da je poslal po denar Prpiča, ki se ie le* gitimiral z geslom? Begič: Tega mu nisem pravil. Dr. Koščec: Ali vam je dr. Maček ta* koj dal denar, ko ste ga drugič zahtevali' Begič: Ne, šele čez par dni mi je izro. čil 4000 Din v zaprti kuverti, ki sem jo nato nedotaknjeno izročil Prpiču. Dr. Koščec: Jelašič pa odločno oporeka, da bi bil on poslal k vam Hadžijo. Kako si to tolmačite? Begič: Tega res ne razumem. Sodnik dr. Kavčič: Ali se je dr. Maček pozneje kdaj zanimal, kaj se je zgodilo z denarjem? Begič: Ne. Dr. Kavčič: Ali ste mu vi kdaj o tem kaj pravili? Begič: Nikdar. Državni tožilec dr. Ucovič: Ali je teč« no, da ste v zagrebški bolnici najprej od* klonili izpovedbe, ko je prišel k vam dr. Arneri, pozneje pa ste si premislili iu ste ga sami pozvali? Begič: Res je bilo tako. Mislil sem, da je pač najbolje, če se čimprej rešim nad* ležnega zasliševanja. Dr. Ucovič: Kako pa je z onimi revol. ver ji? Begič: O teh revolverjih sem prvič sli* šal na policiji, ko me je dr. Bedekovič o tem vprašal. Vprašanja in predlogi zagovornikov Zagovorniki so nato z raznimi vprašanji in predlogi skušali dokazati, da Begičeve izpovedbe ne drže. Predlagali so tudi, naj ga preiščejo zdravniki in ueotovijo njegovo duševno stanie. Dr. Bertič je zlasti predlagal, naj bi se zaslišal Begičev brat, dr. Milan Begič, sanitetni referent savske banovine, ki ie obtoženca že prvi dan po-setil v bolnici in ki bi najlažje opisal njegovo takratno duševno stanje. Nadalje ie zahteval, naj se pribavi original komunikeja. ki ga ie izdala zagrebška policija o eksploziji v Zrinjevcu. Državni tožilec dr. Ucovič je pristal le na zadnjo zahtevo, dočim ie zahtevo po zdravniški preiskavi zand' Begičevega duševnega stanja in po zaslišanju novih prič odklonil. Zagovornik dr. Žanič: Ali se spominjate, koliko zapisnikov ste podpisali? Begič: Tega pa ne morem reči. Dr. Kostič zahteva od predsednika pojasnila, kako to, da dobiva Begič v zaDoru dnevno po 50 dinarjev za priboljšek k hrani, da ima posteljo, dočim drugim obtožencem to ni dovoljeno. Državni tožilec pojasni, da Je bil Begič zelo slab in bo-lehen in da so zdravniki zaradi teea odredili, naj se mu da boljša hrana. V dokaz tega ie prečital uradno zdravniško spričevalo. Postelje pa imajo vsi obtoženci. Dr. Trumbič: Ali imate, odkar ste v zaporu, stike tudi s kakimi drugimi iiudmi? Begič: Nikakih. razen službenih. V zaporu sem popolnoma sam. Dr. Trumbič: Ali ste povedali dr. Mačku. kaj vam ie Jelašič sporočil glede denarja? Begič: Da. Dr. Trumbič: Dr. Maček torej ni dal ni-kake iniciiative? Begič: Kolikor Jaz vem. gotovo ne. Dr. Trumbič: Vi ste dali denar Prpiču. Ali je dr. Maček vedel, da bi se imelo s tem denarjem nabaviti orožje in eksploziva. Begič: Tega ni mogel vedeti, ker nisem vedel niti jaz, ki sem od njega zahteval denar. S tem ie bilo zasliševanje Begiča zaključeno, nakar je predsednik odredil ob 11. kratek odmor. Prihod dr. Mačka Po odmoru so privedli v dvorano zadnjega obtoženca, dr. Vladimirja Mačka, bivšega narodnega poslanca in pred;edni-ka HSS po Radioevi smrti. Dr. Maček se v zaporu ni mnogo spremenil, morda ie le za nijanso bolj bled kakor je bil prej. Pred sodišče je stopil vzravnan, na vprašanja je odgovarjal jasno, razh»D in precizno. Ko je stopil v dvorano, so mu obtoženci in zagovorniki priredili bučne ovaciie. Dr. Maček se jim je nasmehnil in prikmal. Predsednik je pozval obtožence k redu. nakar je prečital osebne podatke o dr. Mačku. Predsednik: Gospod doktor, slišali ste obtožnico, k; vam ie bila orečitana ob otvoritvi razprave. Po zakonu vas moram vprašati, ali ste jo razumeli? Dr. Maček: Da. Predsednik: Ali se smatrate krivega aH ne? Dr. Maček: Ne. česa Je dr. Maček obtožen Predsednik: Sedite prosim, da se ne boste prekmalu utrudili. Predočiti vam moram kazniva dejanja, katerih ste obdolženi. Obtožnica vas dolži: 1. da ste v Zagrebu v začetku meseca septembra 1929 dal; Jelašiču 6.000 Din. Begiču dne 22. novembra 5.000 Din in dne 10. decembra 4.000 Din. vedoč, da je ta denar določen za to. da se nabavijo orožje in druga sredstva, potrebna članom udruže-nja, ki ie imelo za cilj. da v Zagrebu ogroža javni red in mir in s tem podpre akcijo emigrantov v inozemstvu, ki gre za tem, da se spremeni politični red v državi, od-nosno državna ureditev , kraljevine Jugoslavije. ter da ste s tem podpirali udru-ženje, ki ima za cilj spremembo političnega reda v državi potem terorja: 2. da ste meseca septembra 1929 v Zagrebu ustmeno naročili potom Jelašiča gostilničarju Kuntiču, naj sprejme v shrambo več revolverjev, namenjenih za teroristično organizacijo, da te revolverje izroči osebi, ki bo v to določena. Kuntič je dal te revolverje Bernardiču, ta pa .iih ie razdelil med člane udruženja. S tem ste podpirali nabavo in prikrivanje orožja, določenega za teroristično akcijo, ki naj izsili izpremembo političnega reda v državi: 3. da ste za božično številko »Doma« napisal; leta 1929. članek, obdan s trnjevim vencem, čigar trn se zadira v hrvatsk; grb. S tem člankom ste hoteli ustvariti razpoloženje. da se del kraljevine Jueeslaviie loči od državne celine. Prosim vas. da podaste svoj zagovor glede prvega dejanja. Dr. Mačkov zagovor Dr. Maček: Kar se tiče prvega dejanja, mi o vsem tem ni absolutno nič znanega. Prvič nisem niti vedel, da bi sploh oSstu* jala kaka taka organizacija, zato tudi ni* sem mogel nikomur dajati denarja za ta* ke svrhe. Res sem dal Jelašiču, ne vem več točno katerega dne, morda je Bilo av* gusta ali septembra, pet ali šest tisoč di* narjev; tudi vsote ne vem več točno. Pro* sil me je, naj mu dam nekaj denarja za omladince, ki so bili izgnani iz Zagreba in so sedaj brez vseh sredstev. Samo v to svrho sem mu dal denar. Begiču nitem nikdar dal kakega denarja ne za to, ne za kaj drugega. To je vse, kar lahko o tem rečem. Mislim tudi, da Jelašič ni mogel na policiji izpovedati kaj drugega. Kar se tiče Begičevih izjav, da je on zahteval r a prošnjo Jelašiča od mene denar, iih tac« ram odklanjati kot neverjetne, kakor tu* di vse ostale Begičeve izjave. Čemu neki bi šel Jelašič po denar k Begiču, ko je vendar vsak dan lahko prišel osebno k meni. On gotovo ni potreboval nobenega posredovalca. Predsednik: Izjavite se sedaj še glede drugega dejanja. Dr. Maček: Druga točka obtožnice me dolži, da sem poslal Jelašiča h Kuntiču po neke revolverje. To ni res. Jelašič je na policiji to sicer priznal, je pa svoio izja« vo pozneje oreklical in popravil. Tu sploli ne more biti govora o kaki moji krivdi. Predsednik: Sedaj Se tretjo točko obtožnice. Dr. Maček: Prav za prav niti ne vem, ka je inkriminiranega. Res je, da sem. bil izdajatelj »Doma«. Vsakdo pa ve, da izdajatelji običajno nimajo posla z urejevanjem lista. List ima svojega glavnega urednika in ostalo uredniško osobje, ki se briga za redakcijski del lista. Ce gospod državni tožilec misli, da je dotični članek kazniv, potem mora predvsem dokazati, da sem ga pisal jaz. če tega ne more dokazati, lahko pozove na odgovor urednika, ne pa mene. Izjaviti moram, da nisem sodeloval pri tem članku, v ostalem pa v članku ne najdem tega, kar inkriminira državni tožilec. JDo-volite mi, da članek prečitam, in sodite sami. Dr. Maček čita dotični članek, nakar mu predsednik stavi par vprašanj o izjavah ki jih je podal na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Dr. Maček vse te izjave potrjuje in vzdržuje. Namen denarnih podpor Predsednik: Zakaj ste pri prvem zašli* šanju izjavili, da tudi Jelašiču niste dali nikakega denarja? Dr. Maček: Ker so trdili, da sem mu dal denar za teroristično organizacijo. To pa ni res. Denar sem mu dal za podpiranje siromašnih omladincev. Predsednik: Pojasnite malo natančneje, kaj razumete pod tem podpiranjem? Dr. Maček: Mnogo omladincev je bilo siromašnih in brez vsakih sredstev. Po. vsod je običajno, da se take dijake pod« pira m obstojajo zato celo posebne orga* nizacije. Predsednik: Ali ste Jelašiča vprašali, kaki ljudje so to in ali so vredni pod* pore? Dr. Maček: Ne, zaupal sem mu popol* noma. Predsednik: Ali vas je Jelašič pozneje obvestil o tem, kako je uporabil denar? Dr. Maček: Ne; odšel je pozneje v Kar« lovac in se tudi nisem nikdar na to spom« nil. Predsednik: Ali ste prepričani, da je Jelašič uporabil denar po vaši želji? Dr. Maček: O tem nisem nikdar dvo» mil Dr. Maček o Begiča Predsednik: Kako so bili vaši odnosa jI do Begiča? Je bil vaš prijatelj? Dr. Maček: Da, bil mi je prijatelj. Predsednik: Ali je imel kako zaupno mesto v stranki? Dr. Maček: V stranki ni zavzemal nobe* nega takega mesta. Predsednik: Ste mu osebno zaupali? Dr. Maček: Da. Predsednik: Kakšno funkcijo je imel Begič v redakciji. Dr. Maček: Bil je zaposlen pri prevaja* nju iz tujih listov, nemških, francoskih, angleških in madžarskih listov. Predsednik: Kake obveznosti je imel Begič do vas? Morda zaradi kakih uslue? Dr. Maček: V redakciji ga je namestila gospa Radičeva. Predsednik: Torej ie bil Begič nekako zaupnik Radičeve rodbine? Dr. Maček: Tega ravno ne bi mogel reči. Predsednik: Ali ste Begiča vedno smatrali za člana stranke? Dr. Maček: Da. Predsednik: Ali ste ga smatrali tudi sposobnega za narodnega posianca? Dr. Maček: Zakaj pa ne? Če bi ga bil kdo kandidiral, bi b:i gotovo izvoljen. Predsednik: Kdo vam je bil bližji, Jelašič ali Begič? Dr. Maček: Politična mj je bil bližji Jelašič. ker sva skupno deiala. osebno, privatno pa mi je bil bližji Begič, ker me je često spremljal domov in b:l neke vrste moj gardist, ker se ie govorilo, da pripravljajo na mene atentat. Predsednik je nato stavil dr. Mačku še razna vprašanja glede razpoloženja med omladino in o političnih ciljih raznih hrvatskih organizacij. Dr. Maček je na kratko pojasnjeval, da se je omladina razcepila na dva tabora, katerih eden se je nagiba! na hrvatsko stran. Odločno oporeka, da bi se bavil s kako akcijo, ki b>i hotela nasilnim potom doseči uresničenje političnih ciljev. Zagovorniki so stavili še razne predloge, kj pa jih je sodišče večinoma odklonilo, nakar ie bilo zasliševanje dr. Mačka končano. S tem je bilo zaključeno zasliševanje vseh 24 obtožencev. Jutri in morda še prihodnje dni bodo zaslišane (priče, ka so pozvane na razpravo. Obsojen razbojnik z madžarske meje Subotica, 15. maja č. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj kazenska razprava proti Antalu Nagvpalu, našemu državljanu iz Sente. Obtoženec je lani meseca maia blizu Blatnega jezera na Madžarskem usmrtil madžarskega o rožni -šlkega oficirja Florjana Reto. Nekaj dni pred tem je izvršil Nagvpal v neki vasi pri Blatnem jezeru dva vloma, zaradi česar so ga zasledovala tamošnja varnostna obla stva. Njega in še nekega tovariša sta aretirala oficir Reta in neki orožnik, pri tem pa sta lopova napadla oba varstvena organa. Ko sta odšla orožnik in aretiranec Nagyipalov tovariš v neko selo in pustila Nagypala z oficirjem na drugi poti, se je Nagvpal uprl oficirju in ga pobil na Ka. Z njegovo lastno pu^ko mu ie prizadel osem težkih telesnih poškodb, zaradi katerih ie oficir umrl. Ker .ie kasneje pobegniti Nagvpal na naše ozemlje. je bil tu aretiran in postavljen pred naše sodišče. Po včerajšnji razpravi je bila razglašena sodba, na podlagi katere je bil Na-gypal obsojen na 5 let težke ječe. V to kazen se ran všteje enoletni preiskovalni zapor. Prelom na Dunaju Brez uspeha zaključena pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo — Nesprejemljive avstrijske zahteve Marfnkovlčeve konference Razgovori naSega zunanjega ministra z Briandom In Grandijem — Jugoslo vensko-francoska zveza služi izključno le miru Beograd, 15. maja. AA. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo niso dovedla do sporazuma. Trgovinska pogodba med Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo je bila sklenjena 1. 1925. in nato revidirana 1. 1923. Pogajanja za zo-petno revizijo je začela avstrijska republika zaradi svojega čim dalje bolj povečanega agrarnega protekcijonrcma. Ta pokret je zavzel v sosedni Avstriji močan razmah zlasti v lanskem decembru. Pod n.egovim pritiskom je avstrijska vlada stavila Jugoslaviji razne izpreminjevalne predloge. Med drugim je predlagala, naj se povišajo avstrijske uvozne carine na moko in žito. Ker veljajo na podlagi sedanje avstrijske trgovinske pogodbe z Jugoslavijo razne avstrijske carine do 30. junija 1. 1931, je avstrijska vlada zabtevaia od nas. naj že sedaj pristanemo na nameravano povišanje carine na pšenico in to od 2 na 10 zlatih kron. Čeprav je naš, tudi si- cer ogroženi izvoz agrarnih proizvodov v Avstrijo nazadoval, je bila naša vlada načeloma pripravljena pristopiti k novim pogajanjem z Avstrijo o njenih nameravanih ukrepih pod pogojem, da pristane tudi Avstrija na gotove kompenzacije, ki bi upoštevale naše gospodarske potrebe. To je postal potrebno zlasti v zvezi z ženevsko konferenco februarja in marca meseca o carinskem premirju. Pogajanja z Avstrijo so bila te dni končana brez uspeha, ker je Avstrija odklonila vsakršne kompenzacije za naše gospodarske prozvo-de. Z naše strani nismo mogli dalje popuščati zaradi krize našega izvoza in rastoče pasivnosti izvoza naših agrarnih pridelkov v države z agrarnim pro-tekcijonizmom. Vendar prekinjenja še ni smatrati za definitivno. V krogih naše vlade smatrajo, da bo mogoče pogajanja pri ugodni priliki nadaljevati. Kulturni stiki s Češkoslovaško Službena objava deklaracije o šolskih in kulturnih stikih med Jugoslavijo in Češkoslovaško Pariz, 15. maja AA. »Journal« poroča iz Ženeve, da je obed, kj ga je priredil dr. Marinkovič na čast članom Sveta Društva narodov, dal priliko francoskemu ministru zunanjih zadev g. Briandu, da nadaljuje svoje razgovore z dr. Marinkovičem, ki so bili v logični zvezi z razgovori, ki jih je imel te dni g. Briand na obed-u, ki ga je priredil italijanski minister zunanjih zadev g. Grandi. Ker tvori francosko-jcgosloven-ska zveza jedro vsega vprašanja, je jasno, da ne bo v Ženevi izgubljen čas, če se bo Briandu in Marinkoviču posrečilo prepričati g. Grandija, da ;!e zveza med Francijo in Jugoslavi .V) storjena samo z namenom, da ohrani v Evropi stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, in svetovni mir vobče. Treba je roče, da je nekdo predlagal, da se ves problem reši tako. da s ustvari sre-dozmski p a krt med Francijo, Italijo in Veliko Britanijo, ki bi pri tem dopustni tako solucijo, da Jadransko morje ne bi bilo več nikaka občutljiva tačka. Ženeva, 15. maja s. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je podal danes zastopnikom mednarodnega tiska v Ženevi izjave o delovaa.m makedonskega odbora v Sofiji in o svojih raz-srovorih z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Te izjave so izzvale živahno pozornost. Med drugim je dr. Marinkovič izvajal: Jugoslavija živi v normalnih mirnih razmerah, ki jih motijo od zunaj samo na enem mestu t. j. na vzhodni meji. Tamkaj je zasebna dru^a napovedala vojno in neprestano napada. Res ni mobilizirala kake armije, ker je nima, toda stanje, da izvaja zasebna družba državne akcije ter razpolaga z organi, ki so sicer pridržani samo državam, je morda poprej obstojalo v ne katerih delih Evrope, danes lahko kaj slič-nega pričakujemo samo v kabaretu. Danes obsojamo celo pri najvažnejših vprašanjih uporabo sile in tako je še manj na mestu, da hoče neka družba s silo doseči svoje politične cilje. Proti temu bo treba končno nastopiti z moderno ultimaratio ter spraviti zadevo pred Društvo narodov. O svojih razgovorih z zunanjim ministrom Grandijem je izjavil dr. Marinkovič, da so se odaošaji Jugoslavije do Italije znatno izboljšali. Ugotoviti je mogel tudi pri Gran-diju iskreno stremljenje, da sc še nadalje deluje v tem pravcu. Na zadnjem sestanku o konkretnih podrobnostih sicer nista govorila. temveč le o splošnih vprašanjih, kakor obstojajo običajno med vsemi vladami, vendar pa Je z razgovorom nadvse zadovoljen, predvsem pa s tem, da je mogel osebno razpravljati z g. Grandijem. Beograd. 15. maja. A A. Deklaracija o šolskih in kulturnih stikih med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško se glasi: I. Glede na zvezno pogodbo z dne 14. aprila 19:32 soglašata obe vladi, da jo je treba razširiti tudi tia kultuno polje, ker sta prepričani, da bodo čvrsti kulturni sliki med ob^ma narodoma olajšali in pospešili zveze na vseh ostalih področiih. Zato smatrata vladi kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaška za potrebno, da se naj duhovni stiki med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško poglabljajo z vsemi smotrenimi sredstvi II. Vladi kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške bosta skrbeli za čim tesnejše sodelovanje na področju ljudskega, srednjega, visokega in strokovnega šolstva in narodne prosvete sploh, na področju knjižnic, 7nan-stva, književnosti, umetnosti, gledališča in sociialnega skrbstva za študente, vse to posredno in neposredno s pomočjo obsloječih ustanov in udruženj. III. Da se doseže cilj, izražen v tej deklaraciji, bodo pristojni ministri Češkoslovaške in Jugoslavije vsako leto izkoristili kredite, ki jim bodo na razpolago v okviru državnih proračunov za podpiranj šolskih in kulturnih stikov med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vladi kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške bosta izdali potr?bne upravne ukrepe, da se omogoči pravilno izvajanje te deklaracije. Dano v Beogradu. 13. novembra 1929. Boža Maksimovie 1. r.. minister prosvts kraljevine Jugoslavije. Dr. Ivan Derer 1. r., minister za šole in naiodno prosveto Češkoslovaške. Odobravam gornjo deklaracijo o šolskih in kulturnih stikih med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško. Dano v Beogradu, 16. aprila 1930. Predsednik ministrskega sveta In minister za notranje zadeve Peter Živkovič ]. r. Zastopnik ministra za zunanje zadeve, minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi 1. r. Drang nach Osten Govor bivšega kancelarja Streeruwitza o potrebi priključitve Avstrije k Nemčiji- Bodočnost Nemčije leži na vzhodu Priprave za vsesokolski zlet Zletne cigarete »Sokol« — Pošta in telefon na zletišču — Naši Sokoli na mednarodnih telovadnih tekmah v Luxemburgu Berlin, 15. maja, d. Veliko pozornost je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih govor, ki ga je imel bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Streeruvvitz v Nem-ško-avstrijstki ljudski zvezi o »Klicu z vzhoda ter nalogah, pričakovanju in željah nemštva na vzhodu«. Dr. Streeruvvitz je v svojem govoru tudi izčrpno obdelal vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji ter svaril me-rodajne kroge v Nemčiji, naj ne zanemarjajo tega vprašanja spričo skrbi, ki jih imajo z lastnimi težavami, ker se sicer lahko v tem slučaju zgodi, da bo postala Avstrija kmalu svoje vrste Švica ali Nizozemska, 80 mllijonsk; nemški narod nikakor ne sme postati popolnoma zadovoljen s tem, da je sedal združenih v mejah nemške države šele 60 milijonov Nemcev. »Nemčija se ne sme odreči šest in pol milijonov Avstrijcev. Avstrijci ne prihajamo k vam kot prosjaki z beraško malho in nikar ne trdite, da je Avstrija življenja nezmožna, ker je to naziranje zelo pogrešeno. Mi prihajamo k vam, ker imamo za to vse pravice. Mi hočemo domov, kot enakovredni in enakopravni nemški državljani. Kje je četa, ki bi ne bila sprejeta zopet v svojo vojsko, čim je izvršila svojo nalogo? Vaša velika naloga bodočnosti leži na vzhodu Evrope in preko tega. Zapad je zaključen in razdeljen. Tam ni za Vas nobene prilike pridobiti si novega prostora za razmah. Na povratek vaših kolonij jaz ne verujem. Pot gospodarskega razmaha Nemčije leži na vzhodu in pelje preko Šlezije, Vzhodne Prusije ter Avstrije. Velike nemške naloge leže na vzhodu.« Beograd, 15. maja, č. Profesijonalni fotografi, ki žele fotografirati na vseso-kolskem zletu, se naj obrnejo na pisarno zletnega odbora, kjer jim bodo sporočeni pogoji za fotografranje. Samo one slike se bodo smele prodajati, ki bodo posnete z dovoljenjem zletnega odbora. Uprava monopolov bo izdala za čas vsesokolskega zleta v promet posebne cigarete z imenom »Sokol«. Cigarete se bodo dobivale po 20 v eni škatlici. Na sokolskem zletu bo poslovala posebna zletna pošta, tako da se bodo mogla vsa pisma in druge poštne pošiljke oddajati na zletišču samem. Pošta bo imela poseben žig, tako da bodo imele poštne znamke, opremljene s tem žigom, kasneje znatno filatelistično vrednost. Na sokolskem zletišču bo instaliran tudi poseben telefon, ki bo namenjen v prvi vrsti za novinarje, da bodo mogli svojim listom čim brže in jzčrpneje poročati o poteku ziletnih prireditev. Beograd, 15. maja, č. Pod vodstvom načelnika SKJ dr. Mtirnika se je vršila pred kratkim izttrna tekma 26 najboljših telovadcev za mednarodni telovadni nastop v Luxem>burgu. Izbranih je bilo 8 najboljših s o kol škili telovadcev, ki bodo mogli dostojno zastopati naše Sokolstvo na mednarodnih tekmah v Luxetrvbur-gu takoj po vsesokolskem zletu v Beogradu. Vodja naše vrste bo dr. Murnitk sam. 15 milijonov Nemcev živi na račun države V državnem proračunu je predvidenih 80 milijard dinarjev za socialno skrbstvo — Redukcija brezposelnega zavarovanja Berlin, 15. maja. d. Minister za delo Ste* gervvald je imel včeraj daljši govor v zbor* niči o vprašanju brezposelnosti v Nemčiji. Skupni nemški proračun znaša 23 milijard, od tega odpade 3 milijarde za reparaciji ske dajatve in plačevanje dolgov, od osta« lih 20 milijard pa je uporabljanih za so« cialno skrbstvo 6 milijard mark. Od tega je uporabljenih 1.6 milijarde za podpore brezposelnim, ostalo pa za pokojnine dr« žavnim nameščencem in invalidom. Po do* sedanjih statistikah živi na račun teh daj as tev okoli 14.9 milijona oseb, ali 20 odst. vsega nemškega prebivalstva. Ker število brezposelnih še vedno stal« no narašča bo morala država na vsak nas čin reducirati brezposelno podporo in bo* do odslej dobivali to samo osebe med 17 in 65 letom starosti. Koln, 15. maja. d. V Bueru so napadli brezposelni delavci večjo skupino rudar« jev, ki so se vračali z dela. Vnela se je bitka v katero je posegla tudi policija, ki je hotela razpršiti brezposelne demon« strante. Ker so ti pričeli napadati policijo s kamenjem je ta pričela streljati. Pri tein je bil en demonstrant ubit. več pa težko ranjenih. Veličasten sprejem nemške mornarice v Splitu Včeraj je prispelo v Split nemško vojno brodovje, ki je defiliralo pred našo kraljico in bilo od prebivalstva živahno pozdravljeno Mednarodni kongres rudarjev v Krakovu Osnovanje komisije za zaščito jugoslo venskih rudarjev v Belgiji, Franciji in Luxemburgu — Mere za očuvanje svetovnega miru Split, 15. maja. n. Davi nekaj pred 10. uro je priplulo pred Split nemško "ojno brodovje, ki ga vodi križarka »Konigs-berg: in v katerem so torpedovka in rušile! »\Yolf:, ^Tiger<. »Iltis«, >Jaguar«. »Leopard« in sLuchs c Pred splitsko luko ie prispela najprej križarka i Konigsbergi: in za njo ostalo brodovje, ki 6e je uvrstilo v defile v smeri preti p^nsionu sSplit.*, da izkaža čast Nj. Vel. kraljici. Križarka »Konigsberg« se je ustavila le nekaj sto metrov pred psn-sionom, oficirji in moštvo pa so bili postavljeni na palubi v častni formaciji. Istočasno je bilo s križarke sKonigsbergt oddanih 21 topovskih strelov. Nato je vse nemško moštvo na križarki zaklicalo trikrat »hura«, nemška mornariška godba na križarki pa je odsvirala jugoslovensko državno himno. Nj. Vel. kraljica je stala s kraljeviči in svojim spremsivom ves čas na ponlonu pred pensionom »Split«. Nato je krenila admiralska ladja »Konigsberg-- nazaj proti splitski luki in eo za njo de-filirale mimo kraljice vse ostale nemSke ladje. Vsi oficirji in moštvo na nemških bojnih ladjah so ostali v pororu ter klicali jhura«, ko so plule ladje mimo kraljice. Admiralska ladja »Konigsbergc se je vsi-drala kanalu pred Splitom ter izobesila našo državno zastavo, ostale torpodovke pa so ostale v luki. oziroma pristalo ob Wil-sonovi obali. Ko so ladje pristajale, je bilo oddanih z admiralske ladje >Konigs-berg' ponovno 21 častnih strelov, ki so jim odgovorili topovski streli naše baterije na Sustepanu, na katerem je bila v tem času izobešena nemška zastava. Nemško brodovje je spremljalo sedem naših htdroavijonov s širokega moria do splitske luke. Sprejem nemška mornarice v Splitn je bil nad vse svečan. Vse mesto Je okrašeno z državnimi trobojnicami, čeprav nima prihod in sprejem nemške vojne mornarice strogo službenaga anačaja. Na admiralsko ladjo je bil odposlan eden naših oficirjev na razpolago admiralu Gladischu. Iz Sarajeva je prispel konzul nemške repuolike Drufel, pri sprejemu pa je bil seveda navzoč tudi splitski honorarni konzul nemške republike Jankovič. Prihod našega oficirja in nemških konzulov na brod" »Koli lgsberg« jc bil pozdravljen s sedmimi topovskimi streli z admiralske ladje. Kasneje se je odpeljal na »Konigsberg« z motornim čolnom tudi poveljnik našega pomorskega zrakoplovnegt. oddelka kape-tan bojnega broda Valušnik. ki je bil pozdravljen z enajstimi topovskimi streli. Ka-pefan Valušnik je posetil nemškega poveljnika admirala Gladisoha ter sa pozdravil v imenu naših oblastev. Nemški admiral se ie nad vse prisrčno zahval jI za lepi sprejem, ki ga .je bilo deležno njegovo brodovje v' naših vodah. Nekoliko kasneje Je adm:ral Gladiseh vrnil poset kapelami Vahišniku. Ob 10.30 je nemški admiral v spremstvu nemških konzulov in kapetana Vahišnika posetil predstavnike naših oblastev. V odsotnosti bana dr. Tartasrlie je sprejel visokega sos t a podban primorske banovine dr. Zdravkovič. nato mestni načelnik dr. Ranč ter poveljnik mesta general Naumovič. Admiral Gladiseh se je v svojih pozdravnih govorih iskreno zahvaljeval za pn»kra<-sen sorejem na naši obali. Naša ohlastva so nato priredili so^tom zaknsko. Oh 12. sta podban dr. ZdraVfcovič in mestni načelnik dr. Račič vrnila admiralu Gladisrhu noset na njogovem brodu »K8-nigsberg-r, kjer srfa bila sprejeta z vsemi častmi. Ko sta odhajala z admiralske ladi<\ hi ie pozdravljalo 21 topovskih strelov. Popoldne je bilo prirejenih v splitsko okolico več izletov, ki so s« jih udeležili nemški oficirji v družbi naših oficirjev. Stavka v Rangoonu Pariz, 15. mala. AA. PTistamiigk« delavci v R u-STOmi so stopili v stavko. Na več krajih je v zvezi s to stavk« mobili spet na kolodvor in naprej v Ljub« ljano. Ker pa je večja skupina vlait za» mudila, so morali prvi pričakati tovariše v Ljubljani, nakar so se šele ob 20 cd« peljali z vlakom proti Zagrebu, kjer bo sledil razhod. Razstava društva za raziskava?! je iam Ljubljana. 15. maia. Društvo za raziskavanie iam ie ob priliki lir. slovanskega kongresa treografov in etnografov priredilo jamsko razstavo v balkonski dvorani univerze. Namen razstave je tudi pokazati . naši javnosti delovanie društva do voini. Obiskovalec se takoj na levo od vhoda seznam z orodjem in opremo, ki je potrebna jamarju. če se hoče podati v temna žrela našega Krasa. Mogočn; vitel, last navdušenega jamarja in mecena g. Josip Jelovška. veleposestnika in tovarnarja na Vrhniki, stoji motiran na mogočnem hrastovem plo- -j'- , V , s* s s ' , K beograjskemu procesu proti Bernardiču in tovarišem Zagovorniki zapuščajo po končan! dnevnj razpravi sodno poslopje. V sredi v osprediu ie glavni zagovornik dr. Trumbič. V desnem kotu spodaj: dr. Vladko Maček, ki je bil kot zadnji izmed obtožencev zaslišan včeraj. (Glej poroča« ua 1. in 2. strani.). KULTURNI PREGLED Pomladna razstava v Beogradu Beograd, 13. maja. V nedeljo, 11. t. m. ie bila otvorjena v Umetnostnem paviljonu Cvijeta Zuzorič reprezentativna razstava slikarskih in kiparskih del jugoslovenskih umetnikov. Predvsem je treba poudariti, da tudi ta razstava dokazuje napredujočo notranjo konsolidacijo naše države. Na razstavi so zastopani poleg Srbov tudi Hrvatje in Slovenci; druži jih skupna težnja po lepoti in zavest, da so si med seboj najbližji. Razstavili so skupaj 243 umetnin. Samo manjši del še očituje znake nekakega kole-banja, neodločnosti, iskanje novih potov in dokončnega umetnostnega izraza. Pri večini razctavljalcev pa se kaže ustaljenost in volja, da preidejo v določene umetniške smeri. Z zadovoljstvom srečujemo na razstavi umetnike, ki imajo' že svoje Izrazito fizi-gnomijo ter ime pri kritikih ln v javnosti, nekateri celo v inozemstvu. Predvsem je tu nekaj skulptur Ivana Meštroviča, kar -laje razstavi posebno obeležje. Če pa 6mo že pri kiparstvu, naj omenimo, da je v tej panogi poleg del, ki so dokaj blizu obrti, lepo število takih, ki so brez dvoma kvalitativno odlične umetnine. Poleg že znanih imen Antona Augustinčiča, Lojzeta Dolinarja, Hinka Juna, Ivana Kerdiča, P. Palaviccinia, j Sretena Stojanoviča, Rob. Frangeša je tre-j ba posebej podčrtati terakote Slovenca Ti-neta Kosa, ki je razstavil izvrsten Portret in skulpturi Otrok in Mladenič. Njegovo delo >Pri delu« je nenavadno močno po svojem izrazu napora in gibanja. Kos razume svoj posel in kaže, da je zrel umetniik. Med slikarji srečujemo nekatere stare, ljube znance z dosedanjih beograjskih in zagrebških razstav. Naj omenimo le nekaj imen: Miroslav Kraljevič, Vladimir Becič, Maksimilijan Vanka, Emanuel Vidovič, Matija Jama. Vlad. Kirin, Tomislav Krizman, Živorad Nastasijevič, Marin Tartalja, K. M. Crnčič in dr. Med temi, že dobro znanimi, se odlikujejo tudi dela takih, ki pri nas niso tolikanj znani; izmed Slovencev bodi tu omenjen Bruno Vavpotif. Posebno dobre slike so n. pr. >La toilette« in »Dama z belim klobukom« Kuna Andrejaviča, »Beograd-ski motivi« Balaža in J-Tihožitje« Dragomira Glišiča. Slovenec Tone Kralj vzbuja — poleg ostalih svojih umetnin — posebno pozornost po portretu svoje žene (v olju). Por-tret je prav originalen in predstavlja celo kompozicijo. Ženo je umetnik naslikal kot intimno sotrudnico pri svojem delo. Z ene strani je tihožitje s kosom strani »Slovenskega Naroda« in s kaktejo, z druge strani pa imaš živo sliko dela v umetnikovi okolici; tudi žena je zaposlena z umetniškim delom. hu m naravno prikazuje, kako se spuščajo drzni raziskovalci v globoka brezdna po močni jekleni vrvi. Na steni vise žične lestvice, gibke, a vendar jake tako. da se plezalec brezskrbno spusti Po njih v nevarni podzemni svet. Mogočno stoji na isti steni gumijasti čoln. ponos društvu, nabavljen komaj v preteklem letu in omogoča sedaj tudi raziskovanje tokov naših podzemskih rek. Tako ie društvo letos meseca februarja s pomočjo tega čolna prodrlo v znani Križn; jami pri Ložu v dosedaj še neodkrite predele in odkril baine lepote. Poleg omenjenih predmetov je razstavljeno na mizi vse ostalo potrebno orodje kakor svetilke, telefonski aparati, telef. žica. skratka vse. kar jamar neobhodno potrebuje pri svojem poslu. Na sosedni mizi je kos zgodovine predvojnega delovanja društva. kakor tudi merilne in risalne potrebščine. Na isti mizi razpostavljene skice in risbe imajo namen pokazati raziskovalcu način, kako nastane dovršena risba tlorisa oziroma razni prerezi jame. Obiskovalec se lahko seznani z malim delom iamske literature. stareiše kakor tudi noveiše. Društvo ie razstavilo tudi ves zoološki materijah nabran v letih delovanja Po vojni, kakor tudi žive živali, ta skromna bitja našega podzemlja. Obiskovalec se bo lahko prepričal, da so govorice o kačah, ki nai žive po iarnah. le bajke, nastale v buini domišljiii preprostega naroda. Da bi bilo pa raziskavanie iam v davni pradobi nekoliko opasneiši posel, nam živo pričajo okostia medveda brlogarja. kakor tudi ostanki ogrodja jamskega leva. Lepe zbirke členonožcev. kakor mehkužcev pričajo o marljivem delovaniu liubiteliev te panoge znanosti. Miza s kapniki prikazuje lepe stalagmite, kakor stalagtite poleg jamskih biserov, iamskega mahu (kristalne tvorbe) i. t. d. Na eni izmed miz ie društvo razstavilo del svojih zapisnikov iam s fotografijami. a na mizah ob oknih so na razpolago stereoskoDske slike s stereoskopi. ki omogočajo vsakemu obiskovalcu, da se na lastne oč; prepriča o lepoti čudnega podzemnega sveta. Želeti bi bilo. da si občinstvo ogleda to razstavo, prirejeno prvikrat na naši zemlji. Ogleda si io nai posebno študirajoča mladina. ki bo tu spoznala, da se da šport družit; tudi z znanostjo. Društvo bo radevolje spreielo vsakega v svoj krog. ako bo imel veselie do odkrivanja lepot rodne nam zemlie. Ogromno dela še čaka pridnih in zmožnih rok. dela za več generacij. Francoska čitalnica v Novem mestu Novo mesto, 15. maia. Francoski krožek v Novem mestu otvar-ja dne 16. maja ob 5. uri popoldne v svojem prostoru v stari gimnaziji — čitalnico za svoje člane. Čitalnica bo odprta vsak dan od 5. do 7. zvečer, v ponedeljek, sredo in petek za člane, v torek, četrtek in soboto za dijake. V čitalnici bodo članom brezplačno ^a razpolago najmodernejše francoske revije. Razkošno opremljena »Ilustration« nudi čitateljem poleg prelepega materiala zanimivih slik tudi zelo zanimive in poučne članke evropskega obzorja. Njena priloga »Petite Ilustration« prinaša vse najnovejše komediie in drame, ki jih igrajo v sodobnem Parizu. Naše dame bodo gotovo najbolj zanimali modni časopisi: Femina. Nos Loisirs in Mode Pratique. V njih bodo imele priliko neposredno zasledovati francoski okus. ki si ie osvojil ves svet. Za čitatelja. ki se zanima pred vsem za kulturno in literarno življenje Franciic. ie francoski krožek naročil revije: Culture francaise. La Revue de France in La Ouinzaine Critique. Za smeh in zabavo pa bo skrbel »Le Rire« poln francoskega humorja. Francoski krožek v Novem mestu se ni ustrašil niti truda niti stroškov, samo da bi nudil svojim članom, v čitalnici bogato iz-bero čtiva in upa. da si bo s Čitalnico Se tesneje privezal svoie stare člane in si pridobil tudi novih. Ljudje, ki so bolni na žolčnih-. ledvičnih-, ki kamenih v mehurju, ter oni. ki troe na pirekiomerni tvori t vi sečne kisline in naipa-dlih ono t ina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrarimo prizanesljivo delujoče sa-liroiiotvi odvaialino siredstvo. tako. da io priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danlki in hipertrofiji prostat*. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in soecerijskih trgovinah. Edina razstavljena slika Slovenca Staneta Cudcrmana nas zanima bolj po svoji originalni postavi in po preziru do klasičnih form, nego s čisto slikarskega vielika. S tem pa nikakor ni izčrpano vse, kar je na tej razstavi dobrega in lepega in o čemer bi bilo treba poročati. Tu je toliko lepega, toliko dokazov umetniške sila naše sodobne umetnosti, da se nam res ni bati za njeno bodočnost. Opažajo se vse stopnje in prehodi. Poleg klasičnega slikarja vode, morja in barv na vodah K. M. Crnčiča, so tu moderno pojmovane marine M. Tartalje, čigar slike zapuščajo v celoti dober vtisk, čeprav so detajli namenoma nekam zanemarjeni. Poleg liričnega kontemplatorja Emanuela Vidoviča, ki ima rad temne in motne večerne barve in slutnje, ki vstajajo iz teme, poleg M. Vanke z njegovimi malce dekorativnimi naeibi, vidiš sUke temperamentnega in odločnega Omerja Mujadžiča itd. Celoten vtisk je nad vse močan. Res je sicer, da niso zastopani vsi likovni umetniki. ki Jim gre pri nas prva beseda, rendar je razstava še vedno taka, da seznani poset-nika s strujami jugoslovenske umetnosti in mu pokaže tudi nekatere njene vrhunce. __Dd. Nova številka »Naše dobec izide v soboto. Posebno pozornost bo vzbudil že naznanjeni cb skladatelja in publicista gosp. Antona Laioviea o krizi izobrazbe naše inteligence. Z ostro analizo in neizprosno logiko se dotika pisec nekaterih zelo kočljivih hran Knop - 751etnik Maribor, 15. maja. Zdi se nam, kakor da je bilo šele ne« davno, in vendar je minilo že 5 let, kar smo slavili 701etnico našega starine, tipič« nega reprezentanta jugoslovensko«češko« slovaške vzajemnosti, še danes neumor« nega delavca v JČL, mariborskem Olepše« valnem društvu. Slov. Čitalnici itd. itd., še vedno mladostno čilega in svežega go« spoda svetnika Ivana Knopa. In jutri sla« vi mož že 751etnico! Tri četrt stoletja! Redki so med nami, ki bi to dobo doži« veli fizično in duševno tako krepko ohra« njeni, nikdar se vdajajoč počitku, vedno z živim zanimanjem za vsak utrip javne« ga življenja. Predvsem pa: redki so med nami možje one idealno navdahnene in de« lavne, vseslovansko čuteče generacije, ki je- dala tudi Ivana Knopa. Rojen 16. maja 1855 v Držkovu v Krkonoših na Češkem, iz zavedne češke rodbine, je absolviral re« alko v Pragi. Tudi njega — kakor tisoče njegovih rojakov — je zaneslo takrat te« žavno življenje Čehov na domačih tleh v tujino, v Galicijo, potem na Gornje Sta« jersko, končno 1. 1877. med Slovence, k davčnemu uradu v Celju, na takrat silno vroča tla, odtam pa v Ptuj. Kljub terorju renegatov je vstopil takoj v narodne vr« ste in sodeloval 10 let v ptujski čitalnici in Slov. pevskem društvu, zlasti pa je po« magal dr. Jurteli in dr. Romihu v podrob« nem delu za slovenske politične cilje. Le« ta 1883. je z izdelan jem imenikov volil« nih upravičencev pripomogel Slovencem do zmage v okrajnem zastopu. Nemški listi so zahtevali disciplinarno preiskavo, ki je bila tudi uvedena, vendar Knopu niso mo« gli dokazati zlorabe uradne oblasti. Vkljub temu pa je Volksrat roval tako dolgo, da je dosegel Knopovo premestitev v Ormož, nazadnje pa v Gradec, kjer je bil celih 20 let in kjer so ga kot odličnega uradnika do prevrata pošiljali kot nadzornika davč« nih uradov na slovenskem Štajerskem. Ni mogoče opisati, koliko je v tej lastnosti storil dobrega slovenskim uradnikom. Po« vsod je bil znan kot konzul naših ljudi pri graški finančni direkciji, kjer pa ni mogel pomagati naravnost pri svojih še« fih, je pošiljal sproti informacije takrat« nemu drž. poslancu dr. Ploju, zlasti o šte« vilnih denuncijacijah Volksrata proti slo« venskim uradnikom. Po prevratu se jc odzval klicu naše na« rodne vlade in prevzel vodstvo davčnega urada v Mariboru, kjer je 1. 1923. stopil v pokoj. Hotel je ostati med slovenskim na« rodom, s katerim ga veže globoka vez, ker si jc iz njega izbral tudi svojo življensko družico. Vendar pa je ostal iz dna duše vdan in zvest svoji češki domovini, in kot tak eden najbolj neumornih apostolov ju« goslovensko « češkoslovaške vzajemnosti Njegova rojstna občina Držkov ga je že I. 1911. imenovala častnim občanom. JČL v Mariboru je že na svojem obč« nem zboru dne 2. t. m. Knopu prirejala za njegovo 751etnico prisrčne ovacije. Danes se tem ovacijam pridružuje ves narodni Maribor, želeč svojemu dobrodušnemu. Zjutraj, opoldne In zvečer enostavno izperi usta z Odol-om in očisti zobe s ščeiko. To daje vselej prijeian vonj in varuje usta pred gnilobo, kar je prvi pogoj za lepe in zdrave zobe. večno mladostnemu starini še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljnosti med nami Slovenci, ki nas je tako globoko vzljubil.. In mi vsi njega! Občni zbor »Slavca" Ljubljana, 15. maja. Te dni se je vršil občni zbor pevskega društva »Slavec« v društvenem lokalu v Simon Gregorčičevi ulici ob polnoštevihii udeležbi članstva. Društveni predsednik g. Ivan Hladnik je otvoril ob 20. občni zbor s tem, da je pozdravil vse navzoče, nakar se je v svojem lepem govoru spomnil vseh v letu preminulih članov zlasti častnega člana g. Mateja Oblaka, ki ga ie društvo pokopalo ravno na veliki petek lanskega leta. dalje *e očrtaval velike zasluge častnega predsednika g. Ivana Dražila, ki je prisostvoval občnem zboru ter je član od ustanovitve »Slavca«, to je 47 let. Društvo mu je po predsedniku g. Hladniku in načetnici ge. Roševi izročilo krasno diplomo za častno predsedništvo. Castn, predsednik g. Dražil, ki te bil viharno aplavdiran od članstva, se jte v lepih besedah zahvalil za pozornost in bodril članstvo, naj i ono vztraja in gojS ljubezen do lepe jugoslovanske pesmi. Nato ie podal obširno poročiKo društveni tajnik g. Roš. Društvo ie kljub velikim finančnim težkočam uspešno delovalo, kar dokazuie 11 nastopov med letom. — med katerimi se zlasti poudarja Tržič. Golnik Loeatec in dr. Nato so sledila poročila blagajnika g. Meršeta. gospodarja g. Kuka. arhivarja g. Zupančiča, k; so bila od članstva vzeta na znanie in so bili posamezni poročevalci za njihov trud viharno aplavdirana. Preglednik načunov g. KraJner Friderik je poročal, da so vse knjige v najlepšem redu ter predlagal absolutorij. kar se ie soglasno sprejelo. Ob poročilu društvenega pevovodie s. Premelča pa se viharni aplavz nikakor ni mogel poleči. G. Premelč je že vodil »Slavca«, zato Pa »Slavec« dobro ve ceniti, kako moč ima v osebi g. Premelča ne samo v pevovodskem ampak tudi družabnem oziru. Pr; volitvah so bili Izvoljeni: gg.: Ivan Hladnik. podpredsednik Cene Jančigaj. tajnik Boris Roš. blaeajnik Franc Merše. odborniki Mirko Berginc. Friderik Kraincr. Draeo Dernovšek. Srečko Zupančič. Ivan Nered. Stane Kovič. Lojze Zupančič. Mate Jvčevič; načelnica žensk, zbora ga. Ruža Roševa. odbornica Mira Otrinova. namestnica Pavla Koprivčeva: pregledniki računov Edi Hofler in Nande Bizjak; zastavonoša Boris Roš. Po končanih volitvah se ie razgovarjalo o nadaljnem delu in smernicah za bodoče leto. Umetno gnojilo za cvetlice dobite t drogerlji KAKC, Židovska ulica M3i strani našega narodnega življenja. Tu bo marsikak čitatelj trčil z lastnimi nazori, skoraj gotovo pa utegne premotrivanje g. La-jovica vzbuditi odmeve in diskusijo. Članek obsega osem .strani. — Drugi članek vZen?-va in Washington« je iz peresa jugoslov. diplomata dr. Bogumila Vošn.iaka. Razpravlja o enem najvažnejših problemov mednarodne politike. Vrhu tega je v tej številki vse polno drugega zanimivega gradiva, nekaj polemičnih sestavkov itd. »Naša dobac stane v trafikah S Din. Najcenejša je za naročnike, ki jo dobivajo četrtletno za 30 Din Uprava je v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. V Varšavi je bil la. t. m. jugoslovenski večer s predavanjem prof. Julija Benešiča iz Zagreba o jugoslovenski književnosti in lektorja Debeljaka še posebej o slovenski književnosti. Prireditev je privabila odlično občinstvo in je imela lep uspeh. Smola poljskega pisatelja. Kakor poročajo iz Varšave, se v ondotnih literarnih krogih živahano razpravalja o neuspehih doslej doma in v inozemstvu priznanega pripovednika Vacl. Sieroszewskega. Sierosze\v-6kega so smatrali doslej za največjega ži-večjega poljskega pisatelja, odkar so umrli njegovi vrstniki Žeromski, Rejrmont, Przy-byszewski in Kasprowicz. Nedavno {»a mu je neki literarni kritik dokazal, da je v romanu »Jung - hun - tsy« plaglral nekega ruskega potopisca. Takrat je ta obda nalezljivimi boleznimi in sicer- za ošpicami 173, za škrla-tinko 76, -ja davico 35, za tifuznimi boleznimi 20. za šenom 14, za dušljivim kašljem 8, za krčevito odrevenelosti*) in za odrevenelostjo tilnika pa po 1 oseba. * Zahvala naših akademikov v Brnu. Akademsko društvo Jugoslavija v Boiu (ČSR) se najlepše zahvaljuje mariborskemu magistratu za podporo 2000 Din, Zbornici za TOI v Ljubljani za 500 Dim, Celjski posojilnici za 300 Din in g. Skubcu, ravnatelju TPD. za 200 Din. * Esperanto in zvočni film. Prejeli smo: V zadnji številki esperantskega tednika »Heroldo de Esperanto« čitamo zanimiv članek o esperantu kot bodočem jeziku govorečega filma. Carl Laemmle, ustvaritelj Svetovne filmske družbe, splošno nazvan Napoleon filmske industrije, se je izrazil v svojem razgovoru z zastopnikom Svetovne esperantske zveze v Los Angelesu, da je esperanto po svoj; preprostosti brez dvoma najprikladnejše in najkoristnejše občilo za rešitev jezikovnega problema v govorečem filmu. Ako bodo uspehi prvega, že izvršenega esperantskega zvočnega filma zadovoljivi, da bo tudi njegovo podjetje pričelo izdelovati esperantske zvočne filme. Angleško govorečih filmov da v Evropi ne cenijo; njih predelovanje v španski, nemški in francoski jezik pa se finančno ne bo obneslo. * Koliko ima Beograd advokatov. Beograjska advokatska zbornica je objavila imenik advokatov in advokatskih pripravnikov. iz katerega je razvidno, da je v Beogradu 411 advokatov in 83 pripravnikov. Na 500 prebivalcev Beograda pride torej po en advokat. Poprava vojašnic v Mariboru in Celju. Za splošno popravilo vojašnic kralja Petra I. je dovoljen kredit in sicer za vojašnico v Mariboru 825.324 dinarjev, za vojašnico v Celju pa 585.274 dinarjev. Dravska divizijska oblast bo dela oddala po ofertal-n; dražbi v dneh 5. in 6. junija letos. Novo! Znižane cene! 8.— in 10 Din SOIOKA Po romanu slovitega EDGAKJA WALLACEA I Velenapeto! Senzacijonalno! KINO IDEAL. ta potreU&M najeta»>• ▼ drogerijafa M»C, LJUBLJANA K AN C (Wolfrwm;a MARIBOR CENIK OMTISt Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraja pomenijo- I. Ca* opazivnja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vlazo v %. 5 smer in brzhto vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. 15. maja 1930. Ljubljana: 7. 760.2, 11, 85. —, 8. dež, 0.2. Maribor: 7, 759.0, 13, 85, NW2, 3. — — Zagreb: 7, 759.8. 14, 85, NE2. 10. —, —. Beograd: 7, 758.1, 14, 75, —, 9, —, Sarajevo: 7, 759.5, U, 85, —, 10, —| —. Skopi je: 7. 760.2. 9, 85. —. 10, —, —. Split: 7, 759.1, 15, 75, —, 8, —. —. Solnce vzhaia ob 4.31, zahaja ob 19.22, luna vzhaja ob 23.52, zahaja ob 6.24. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19.6. najnižja 10.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 11. v Zagrebu 13, v Beogradu 11, v Sarajevu 8, v Skoplju 3, v Splitu 13. Razstava Pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na velesejmu. Mizarski mojstri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani p0 svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo, od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči. * Ureditev cen v hotelih dalmatinske rivi-jere. V Dubrovniku se je te dni po odredbi ministra za trgovino in industrijo vršila konferenca hotelirjev v svrho ureditve cen v hotelih in privatnih stanovanjih, ki se oddajajo tuicem. Konferenca ie razpravljala o cenah ter ugotovila, da so določene cene primerne. V vseh sobah, ki se oddajajo, bo izvešen tiskan cenik v hrvatskem, češkem, nemškem in angleškem jeziku. Prepis cenika bo izročen okrožnemu inšpektorju, sre-skemu načelniku in Zadrugi gostilničarjev. * »Jugoslavija« (Jugoslavenski Turizam). Te dni je izšla majska številka tega odličnega mesečnika za propagando našega tujskega prometa in prinaša mimo krasnih ilustracij kopico izvrstnih člankov. O Sloveniji je napisala zaslužna ga. Copelando-va troje člankov v angleščini: Maribor on the Drava, The Pohorje near Maribor in The* most ancieat moutains of Jugoslavia. * Huda nesreča. Iz Rajhenburga nam pišejo: V torek 13. t. m. se ie pripetila v našem trgu hujša nesreča. Dimnikarski pomočnik Ed. Schoner se je preljal s kolesom po klancu navzdol ter zadel v občinsikega SIROTA Z MILIJON! danes stražnika, katerega je hudo poškodoval na prsih. Tudi sam je dobil precejšno rano na glavi. Mimovozeči avto je oba ponesrečenca prepeljal v mestno bolnico v Brežice. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Lfuhljane u— Za častnega občana občine Gornja Šiška je bil imenovan na predvčerajšnji seji gormješišenskega občinskega odbora sedanji župan g-. Ivan Zakotmik, posestnik in tesarski mojster. Agilni g. Zakotnik je 13. t. m. slavil 25 letnico svojega županova-nija, ki je bilo prav plodonosno. Po veliki zasluga g. župana je dobila Gornja Šiška novo šolo, električno razsvetljavo in vodovod. Pa tudi sicer ima g. Zakotnik mnogo zaslug za občino, kar rmi vsi občani priznavajo. Največje priznanje pa je v tem, da mu Gornja Šiška 25 let zaupa županova nje Naj bo jubilantu prisoje-nUi še mnogo let v korist občine! u— Občni zbor Slovenske Matice za leto 1930. bo v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice, Kongresni trg 7, dne 2. junija ob 20. z dnevnim redom: poročilo društvenih funkcijonarjev. volitev odbora (devet članov) in nadzorstva (treh članov) ter slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovni šk j in društvenikii u— »Ramper«. Danes ob 4.. pol 8. iti 9. zvečer bo predvajala ZKD v prostorih kina »Dvor« premiijero najnovejšega kulturnega velefilma »Ramper«. ki popisuje usodo drznega letalca in raziskovalca severnega tečaja. Ramper.ia predstavlja sloviti Paul We-gener. Film »Ramper« je izredno lep in priporočamo ga vsakomur v ogled. Mladini je poset filma zabranien. Cene'pri vseh predstavah najnižje: 2, 4, 6 in 8 Din. Film bo samo danes na sporedu in se ponovi samo še pni eni predstavi v soboto ob pol 3 popoldne is+otako v kinu »Dvor« u— Iz gledališča. Drevi bo opera zaprta. v drami pa bodo igrali predzadujikrat v tej sezoni »Vdovo Rošlinko« za red D. V soboto zvečer bodo ponovili v operi Brav-ničarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski« za red E, v drami pa »Pustolovca pred vrati« za red C. n— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. ralet v Cerknico (gotska cerkev iz 1. 1472). Dolenjo vas iti Martmjak. Odhod h Ljubljane zju- traj ob 7.35, zbirališče glavni kolodvor. Izlet bo vodil g. dr. Josip Debevec. u— Smrtna kosa. V Zeleni jami je preminul g. Štefan G o r j a n c, železniški uradnik v pokoju, v starosti 53 let. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 18. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! u— Ljubljanska mestna plinarna priredi danes v petek 16. t. m. ob 20. ponovno predavanj« o kuhanju s plinom. Predavala bo zopet gdč. Pcrgova z Dunaja od tvrdke Juuker & Run. Naše gospodinje se vabijo k temu zanimivemu predavanju in se vstopnice lahko rezervirajo (tudi telefonič-no) pri mestni plinarni. u— Najden zavoj perila. Ko je patru!j>i-ral nadstražnik Drago Bordon predvčerajšnjim po Poljanski cesti, je neki prečni ulici nenadoma ugledal na tleh večji zavoj. Stražnik je najdeni zavoj pobral in ga razvil. Našel je notri različno perilo, prevleke za zglavje, ženske srajce in nekaj rjuh. Zavoj s perilom, kj je bilo ali izgubljeno ali ga je tat spotoma odvrgel, se nahaja sedaj na policijski direkciji, kjer ga lastnik lahko dobi nazaj. u— V šoli ukraden dežnik. Marija Terzi-narjeva. žena delavca stanujočega na Ko-deljevem v baraki, je prijavila, da je njeni hčerki Kristini, učenki V. razreda v Mostah, pred dnevi nekdo ukradel iz šole lep, rjav svilen dežnik. Kristina je pustila med poukom dežnik v veži, kamor se je splazil neznan tat in se ga polastil. u— Izpred gostilne ukradeno kolo. Mehanik Rudolf S., stanujoč na Posav.iu, se je predvčerajšnjim zvečer zadržal v Milkovi-čevi gostilni na Dunajski cesti nasproti artiljerijske vojašnice. Kolo, ki ga ie imel S. s seboj, je prislonil zunaj na steno, sam pa pil v lokalu kozarec vina. Ugodno priliko v temi pa je izrabil neznan tat in se kolesa polastil. Ukradeno kolo ie znamke »Peugeot«. u— Čuden gost. Pleskarski mojster Fr Rebernik, stanujoč na Poljanski cesti 17, je zadnje čase večkrat opazoval neznanega mladega moškega, k.i je prihajal v hišo preko vrta s Poljanskega nasipa. Ker je | Vabljeno občinstvo, pevci obvezni. V pri meru slabega vremena se izlet preloži na eno poznejših nedelj. 681 u— Mestni avtobus na progi Ljubljana Cerklje-Kranj bo od 17. t. m. dalje zaradi spremembe železniškega voznega reda od hajal iz Ljubljane zjutraj ob 6. uri kakor do sedaj, popoddne pa ob 13. uri namesto ob 13.30, torej pol ure prej. Iz Kranja pa bo odhajal protii Ljubljani zjutraj ob 8.40 popoldne pa ob 16. uri. 683 Iz Celja e— Zelo lepo uspel koncert je priredil preteklo soboto v mali dvorani Celjskega doma 41 pevcev b-roječ pevski zbor tukajšnjega delavskega kulturnega društva »Svo bode«. Pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja se je zbor od lanskega nastopa vidno izpopolnil m se usposobil za resno konkurenco. Spored je bil izbran s srečno roko in pravim okusom. Predvsem se je izkazal solist baritonist g. Kobuia, ki se je zlasti odlikoval v Novakovi »Sanak spava« in dovni ruski pesmi »Dvanajst razbojnikov«. Zbor bo ponovil koncert v nedeljo 18. t. m. pri »Eranclju« v Štorah. e— Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice so došle in se dobe pri poverjeniku, člani, ki so prejeli v svrho plačila članarine položnico, naj se izkažejo s čekovne pnznanico, da so članarino poravnali. e— Glasbena Matica v Celju priredi svoje vsakoletne nastope gojencev tudi letos v celjskem mestnem gledališču in sicer 18. t. m. ob 10. dopoldne, dalje 19., 20. in 21. t. m. ob pol 7. zvečer ter 22. t. m. klavirski večer. Vsi nastopi bodo brez vstopnine, edino za klavirski večer je določena malenkostna vstopnina. Prcdprodaja vstopnic ie pri Goričar & Leskovšek. Za ostale produkcije se hvaležno sprejemajo pri blagajni prostovoljni prispevki. odpravi hitro in brez sledu MCREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah iD parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. I I V nedeljo ob * 20. se ponovi Dobovičeva zabavna burka s petjem in godbo »Radikalna kura« po dramskih cenah in zadnjič v sezoni. Kdor si še ni ogledal te velezabav-ne burke, ki ie dosegla zlasti z nosilcem glavne vloge g. Danešem največje število predstav v sezon, naj ne zamudi. a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 19. t. m. bo predaval prvak ve-slarskega športa, Oto Lutter iz Gradca, o potovanju, ki ga ie napravil v zložljivem čolnu (Faltboot) po rekah Jugoslavije in Avstrije. Snel je na svojem potovaniu nad 100 najbolj karakterističnih pokrajinskih slik, ki nam kažejo znamenite vodopade, življenje splavarjev in prastare naselbine iz Bosne. Seveda bo predavatelj vpletel tudi mnogo lastnih doživljajev. Predproda-ja vstopnic je od petka 16. maja naprej pri ge. Zlati Brišnik in pri g. Hdferju. Če je še toliko komarjev, boste vseeno lahko spali pri odprtem oknu — če se namaže-te s CEDRAL OIL-om Drogerija Gregorie, Ljubljana, Prešernova št. 5. 7035 \ SIROTA Z MILIJONI j ♦ Pretresljiv roman usode lepega I \ dekleta, ki ne ve, da je dedinja * t milijonskega imetja. S X Prvič v slovenščini! - ^ Začel izhajati v 20. štev. \ »ROMANA« t ^ Tednika za vse i ♦ Zahtevajte / prospekt! Z V trafiki ali pa / \ t \ pri upravi LJUBLJANA Breg 10. : I Ste*. din 2 din štev. 7158 liišni lastnik odsoten, se je Rebernik sam odloči-l. da neznanca ustavi in ga pobara, kako in kai. V sredo okrog 7. zjutraj ga je zopet ugledal prihajati preko vrta in počakal ga je na stopnišču v hiši. Komaj je fant stopili v vežo, ga je Rebernik zaradi večje varnosti prijel za rokav. »Kdo ste in kaj iščete tu?« se je glasilo vprašanje. Neznanec ni dal nobenega odgovora, nego je pričel suvati okrog sebe. Hotel je na vsak način uteči, toda g. Rebernik kj je hotel brezpogojno dognati, po kaj zahaja neznanec v hišo, ga je držal krepko. Fant pa tudi mi hotel odnehati. Tako mu ie g. Rebernik v borb; počasi slekel suknjič. Ker neznanec iti hotel odnehati je ostal g. Reberniku v rokah tudi telovnik z uro vred, kj se ie nahajala v žepu. Borba se je slednjič končala tako. da je imel g. Rebernik v roki še kos naramnice, dočim se je fant izmuznil in jo skokoma pobral čez vrt in izginil nekje na Poljanskim nasipu. Med prerivanjem ie mladi neznanec, kd je najbrže kakemu dekletu v hiši hodil preganjat dolgčas, izgubil tudi čepico. Vse, česar se je med bojem otrese!, je pozneje zaplenila policija in zdaj na Poljanah vse čaka, da se pojasne zagonetni obiski oudmega neznanca v hiši št. 17. Uporabljajte samo originalni „Zacliei*liift" nenadkriljiv mrčesni prašek 131 u— Sokol Šiška priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na Škofljico. Odihod ob 8. zjutraj izpred dolenjskega mosta čez Orle, o>b 12. kosilo, ob 3. popoldne nastop vseh odsekov. Po nastopu veselica s plesom pri g. Javor-niku. u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi! v nedeljo 18. t. m. izlet v Peke!. Zbirališče ob 7.15 na glavnem kolodvoru. e— Prisilno vrnjen begun. Včeraj smo poročali, da je pobegnil od mojstra, oziroma od doma 15 letni mesarski vajenec Karel Fricdrich z Brega pri Celju. Predvčerajšnjim popoldne pa je bil mladi begun Prijet od ljubljanske policije in nato vrnjen staršem v Celje ne bo obveljala. i— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 68 letni brezposelni delavec Janez Polak iz Lastnič, okraj Šmarje pri Jelšah. e— Pri padcu skalpiran. Preteklo nedeljo se je vozil 50 letni posestnik Alojzij Čeroo-ša doma s Pristave pri Mestmju, v vinjenem stanju na vozu skozi Podčetrtek. Nenadoma je omahnil in padel z voza. Pri tem pa se je moral natakniti na kak oster predmet, ker je prišel v bolnico v precej nerodnem stanju. Na polovici glave mu je namreč manjkala koža. Rano so mu zašili in zdaj ima zopet oblečeno lobanjo. e— Nesreča pri delu. Predvčerajšnjim je pri delu v kovačnici manipuliral 24 letni kovaški vajenec Franc Valentin iz Vitanja tako nespretno, da je zašel s prstancem in mezincem leve roke v klešče, katere je pomočnik v istem trenutku z vso silo stisnil. Oba prsta sta močno zmečkana. Pomoč SIROTA Z MILIJONI izšla jc moral Valentin poiskati v celjska bolnici. e— V krop je stopil. V Westnovd tovarni v Gaberju ie stopil 14. t. m. 27 letni delavec Josip Golčar s Polul pri Celju tako nesrečno v posodo vrele vode, da si je popolnoma poparil desno nogo pod kolenom. Tudi on je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. e— Ukradena suknja najdena. Predvčerajšnjim je celjska policija izsledila pri delavcu Matevžu F. v Spodnji Hudinoi pri Celju suknjo, o kateri se je ugotovilo, da ie bila predlanskim 11. novembra ukradena iz veže tukajšnje osnovne šole optiškemu vajencu Martinu Cokanu med poukom v obrtni nadaljevalni šoli. Delavec je povedal, da je kupil suknjo čisto pošteno od pred-kaznovane^a čevljarskega vajenca F. P. iz Gaberja, ki je pri zaslišanju na policiji izjavil, da je kupil suknjo od nekega neznanega moškega v mesecu novembru predlanskim za 175 Din. Ta trditev pa najbrže Iz Maribora a— Minister dr. Korošcc v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor mu nister za šume dr. Korošec, ki se je po* poldne udeležil pogreba pokojnega dr. Hit larija Vodopivca. Prenočil je v dijaškem semenišču, davi pa je odpotoval v Ljub* ljano. a— Pogreb dr. Hilarija Vodopivca. Včc* raj ob 16. se je iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju vršil pogreb umr, rcga državnega svetnika dr. Hilarija Vo* dopivca. Pogreba so se udeležili minister dr. Korošec, okrožni inšpektor dr. Sthau« bach, bivši oblastni komisar dr. Leskovar, mestni župan dr. Juvan, predstojnik fi* nančnega inšpektorata svetnik Sedlar, vse uradništvo okrožnega inšpektorata in davčne uprave, zastopnik direkcije v Ljub-. Ijani, sorodniki in prijatelji ter mnogošte.-vilni v Mariboru živeči primorski rojaki pokojnika. Pred mrtvašnico je zapel kom* binirani pevski zbor Maribora in Jadrana žalostinko »Vigred«, ob odprtem grobu pa »Blagor mu«. Na krsto je bilo položenih več krasnih vencev. a— Iz gledališča. Danes ob 15. se uprizori Zohnirjeva pravljična igra »Grudica« kot šolska predstava po najnižjih cenah. Jutri bo krstna predstava nove Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive«, katere dejanje se dogaja za časa svetovne voime. K predstavi je povabljen tudi avtor sam. — a— Poučni izlet na Jesenice prirede 18. m 19. t. m. kovinarski vajenci in pomočniki III. letnika obrtno-nadaijevalne šole v Mariboru. Vodila jih bosta strokovni učitelj g. Poljanec in ključavničarski mojster g. Kumerc. Gojenci si bodo ogledali tamkaj zlasti naprave Kranjske industrijske družibe Zlet .ie omogočila kovinarska zadruga, ki .ie zbrala potrebna sredstva. Zbirališče v nedeljo ob 5. zjutraj, pred glavnim kolodvorom. a— Promenadna pot ob Dravi bo letos zgrajena. Včeraj dopoldne se je vršil uradni komisijski ogled na mestu zgradbe nove promenadne poti na desnem bregu Drave ki naj bi razbremenila Pobreško ccsto, ki je za svojo širino za promet preobložena. Mestni gradbeni urad je zastopal geome* ter Vončina, sresko načelstvo dr. Vrečko, zastopan je bil tudi hidrotehnični oddeiek. Olepševalno društvo za magdalensko pre.I* mestje, občina Pobrežje ter skoro vsi po. sestniki ob dravskem obrežju. Dočim so t>e doslej posamezni posetniki še upirali zgradbi te poti, je bil včeraj dosežen spo* razum z vsemi. Le zastopnik kaznilnice ravnatelj g. Vrabl je izjavil, da ni pristo* jen dajati privoljenja, temveč ga mora dati pravosodno ministrstvo. Nekateri po* sestniki so prepustili potrebni svet cel o brez odškodnine ter jim gre za njihovo uvidevnost zahvala naše javnosti. Upamo da tudi država kot lastnica zemljišča kr.z* nilnice ne bo delala ovir tem mauj, ker gre itak čez dotični svet že sedaj javna pot, ki obstoja že svojih 50 let in ki bi se samo razširila. Nadamo se, da ho se* daj banska uprava dala potrebno dovo* Ijenje za razlastitve in za zgradbo poti. ki jo bo kot pooblaščenec mastne obcin.j zgradilo Olepševalno društvo za magda* lensko predmestje. Verjetno je, da bo no* va promenadna pot do jeseni zgrajena. a— Ponovna licitacija gramoza se je vršila včeraj dopoldne pri okrajnem cest* nem odboru za mariborski sodni okraj. Prišlo je tokrat še 30 ponudnikov, ki so v cenah znatno popustili, znamenje kako silno na kmetih primanjkuje denarja. a— Zanimiv koncert pripravlja prof. Mirk s pevskim zborom Glasbene Matice v Mariboru. Koncert, ki bo dne 4. junija prinese novost: Grečaninova Demestvenuiu Litur-giju, obširno skladbo za mešani zbor jn soli. Občinstvo opozarjamo že seda.i na to znamenito prireditev, kj bo v tukajšnji stolnici. a— Občni zbor Društva državnih upokojencev v Mariboru ne bo 18., temveč 25. t. m. ob pol 11. v Gambrinovi dvorani. »Upokojenec« št. 4 izide po občnem zboru. a— Smrtna kosa. V Krčevini v Praprot-nikovi ulici 30.. je v sredo zvečer umrla zasebaica Neža Harvanek, stara 75 let. — V splošni bolnici .ie umrl v sredo popoldne delavec Ivan Slakuš, star 57 let. a— Mlad obupanec v valovih Drave. V sredo okrog 13. so pasanti čez Dravsko brv videli moleti izpod brvi glavo človeka, ki je visel spodaj pod brvjo na železni tra-verzi. Obveščena stražnika sta pohitela na lice mesta. Tam je stal na brvi mesarski pomočnik Matevž Klavž. ki je izpovedal, ihi je možakar pod brvjo ?5 letni brezposelni samski delavec Ludvik Ozimič iz Pcker. Vkijnb vsemu prigovarjanju obupanec ni hotel izpod brvi, zaradi življenjske nevarnosti pa ni bilo mogoče, ga s silo rešiti iz položaja. Med tem je nesrečnež — bodisi prostovoljno ali ker so ga zapustile moči pade* v Dravo in izginil v valovili. 1— Izpred senata trojice. Včeraj se ie zagovarjal 53 letni vinski trgovec Marin Ba-kovič iz Splita zaradi goljufije, ker je pri neki civilni razpravi dne 7. novembra 1929. pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti kjer je tožil gostilničarja Aleksandra Ha-zoka iz Križevcev zaradi plačanega vina, predložil med drugimi tudi ponarejeno naročilnico za 250 litrov dalmatinskega vina, kar bi pomenilo za gostilničarja škode 1000 dinarjev. Bakovič je bil obsojen na 1 mesec ječe. — Pred trojico se je tudi zagovarjal viničarskj sin Ivan Simončič iz Ivaninega vrha v S3ov. goricah zaradi telesne poškodbe zoper varnost življenja. Dne 9. februarja t. 1. so popivali v kleti Martina Klobase v Osečkem vrhu. Ko jih je vino razgrelo, je Simončič dobil pretepaške želje in je v izzivalnem namenu zapičil nož v strop. Vendar so trezne®, med mirni tudi viničar Matija Hobot. odšli v sosedno hiše, Simončič pa z nekaterimi za njim; in jih je napadel. V pretepu, ki se ie razvil, ie Simončič z nožem udaril Hobota s tako s:lo v ustnico, da mu jo je razrezal popolnoma :n da je kljub izvršeni operaciji ostala deformirana ter je ves obraz skažen. Simon- ■ čič je dobil 3 mesece in teden dni strogega zapora. Pristopajte k Vodnikovi družbi! VOZ1I RED avtobusne proge Novo m#$to — Krško velja od 20. maja i>dhod iz Novega mesta ob 7. uri, prihod v Krško ob 9. uri in 14.20 uri. Odhod iz Krškega ob 7. uri, prihod v Novo mesto ob 9. uri in 17.35 uri. Sprejemajo se naročila za avtobusne izlete v poljubne kraje. 7177 Avtobusno podjetje KOS) Novo mesto. Iz Kranja r Proslava materinskega dneva, Tu« kajšnja agiina podružnica Kofa jugoslo« venskih sester je proslavila preteklo ne« deljo Materinski dan s prodajo cvetk in znakov. Z lepim izkupičkom je odbor ob« daroval 11 revnih mater ter poslal 1000 Din za nesrečne matere pogorelke v Za« luki. r— Šport v Kranju. V nedeljo ob pol 13. uri bo nogometna tekma na Sokolovem igrišču med Villacher Sportvereinom iz Beljaka in domačim nogometnim oddel« kom. V okvirju Sokolskega društva se je osnoval hazenski odsek, k) mu načcluie g. Čulk.. .lutri ob pol 21. uri bo v Kocbc« k o vi sobi sestanek vseh gospodičen, ki se za ta šport zanimajo. ka Delovanje tukajšnjega Tuis<>Sirota Jcrica« Pioslava bi sc morala vršiti žc prejšnjo nedeljo, so jo pa preložili zaradi tehničnih zaprek. Z izkupičkom igre. ki jo bo igrala deca, na« mera v a Kolo obdarovati najukožnejše v Kamniku. Dolžnost vseh meščanov je, da sc proslave udeleže. ka— Delovanje davčnih odborov. 1. t. m. so pričeli delovati davčni odbori pri tukajšnji davčni upravi. L'rc so vsak dan od 8. — 12. in od 4. dalje. k;i— Aparati za vremensko hišico so prispeli. Po zaslugi g. Janeza Tomca. ki je deloma zbral že ves potreben kapital za instrumente, je tvrdka iz Nemčije poslala aparate. V teku tega tedna sc bo oddalo delo hišice tukajšnji tovarni »Titan«, tako da bo najkasneje v juniju že vse gotovo. Vremenska hišica jc važna pridobitev /a mesto in jc želeti, da prispevajo vsi, ko« likor morcio. ka— Rc"oviranje kavarne. Bivša Vaito-siieva kavrna. ki je prenehala obratovati, se seda.i popravlja in slika. Obnovljeno kavarno bo vodil s. Kosak. ka— Damski penzitonat. Kakor čuiemo. preurejajo usmilienke svojo hišo na Grabnu. kier je otroški vrtec, v damski penziio-nat. Na razpolaso bo baje osem opremljenih sob. ka— Avtobusna konkurenca. Po d i e t j i Ho.iak iz Domžal in Kresar in Fajdisa v Kamniku, ki sta vzdrževali promet Ljubljana - Kamnik, sta znižali vozno ceno tja in nazai na 20 Din za osebo. Ii Litije opol« proti i— Materinska proslava. Kakor vsako leto se jc litijska šolska mladina tudi letos spomnila Materinskega dne. Na zavodu so sc vršile lepe interne akademije. Simpa« tično jc bila sprejeta gesta naših malč« kov, ki so obdarovali svoje majke s cvet« jem. , i— Nogometna tekma. Litijski SK jc postal zadnje čase zelo agilen. Ne mine nedelja, da ne bi nudil naši športni publi« ki živahnega užitka. V nedeljo jc gosto« val pri nas SK »Krakovo« iz Ljubljane. Rezultat je bil neodločen 3 : 3. Kot raz« veseljivo dejstvo navajamo, da se krog publike od nedelje do nedelje veča. Pri zadnji tekmi je bilo med glcdalci precej Šmarčanov. i— Pešizlet Sokolskega društva Litija« Šmartno. V nedeljo 18. t. m. skupni dru« štveni pešizlet na Vače. Zbirališče pred Sokolskim domom v Litiji, odhod dne. Povratck do večernega vlaka Ljubljani. Iz Velikih Lašč vi— Najem. V nedeljo 18. t. m. sc bo v notarski pisarni g. Ilanžiča ob 10. uri dopoldne oddajala v najem Adamičeva ža« ga iz Ponikev, eventuclno tudi mlin, za dobo 10 let. Iz Novega mesta n— Nova podzemska jama. Posestnik Ivan Nose iz Gaberja pod Gorjanci je kopal vodnjak, da bi imel vodo za lastno uporabo ter da se oskrbi z njo za primer požara, ki vasi skoro nobeno leto ne pri« zanese. Pri kopanju se mu je na njegovo največje začudenje odprla jama, dolga 18 metrov in široka 10 metrov. V jami je na« šel krasne kristalno čiste kapnike zelo le« pih oblik. Dobro bi bilo, da bi se za nujd« bo zavzelo Društvo za raziskavanje pod« zemskih jam v Ljubljani. Kraj. kjer je po« sestnik Nose odkril jamo. je pod Trdino« vim vrhom, najvišjim hribom na Gorjan« cih. Nosetova jama jc že druga, ki je bi« la odkrita v zadnjem času v tukajšnji oko« lici. Prva jc bila odkrita v Stranski vasi, kjer je malo jezere z okoli 80 m2 površine. n— Pasja steklina se je pojavita v ob« čini Smihel«Stopiče. Neki pes je obgrizel tri druge. Te tri so ustrelili, dočim ic oni. pri katerem se jc pojavila steklina, poginil nekje pri Birčni vasi. Srcsko glavarstvo je odredilo kontumac za ves srez. n— Gadja zalega sc je pojavila sredi mesta na Florjanovem trgu pri starem ob« zidju, kjer se vrše priprave za gradbo Pro« svetnega doma. Nekega psa, ki sc je za« drževal na tem prostoru, je pičil gad v jezik. Ljudje, ki hodijo mimo proti Kapi« teljnu, so opazili na kupu kar po 6 — 8 glav te kačje zalege. Iz Krškega kk— Velik pevski koncert v Krškem. V nedeljo 25. t. m. nastopi v Krškem enajst pevskih zborov, katerih vsak zapoje dve pesmici, a skupno vsi zbori tudi dve pes« mici. Vseh pevcev bo okrog dvesto. Pri« četek koncerta, ki ga bo dalje oddajala Radio«Ljubljana, bo ob 15. uri. Nastopili bodo naslednji zbori (pod vodstvom na= slednjih pevovodij): Krško (g. Vutkovič in g. Čander, mešani zbor), Videm (g. Cob nar, mešani zbor). Sv. Križ pri Kostanje; vici (g. Torkar, moški zbor). Studcnec (g. Povh, mešani zbor). Sv. Duh (g. Arh, mešani zbor), kvartet Krško (g. Stiplov« šck), Leskovcc (g. Rupar, mešani zborx Raka (g. Korbun, moški m mešani zbor), Krška vas (g. Kobal, moški zbor). Kosti« njevica na Krki (g. Lavrih, mešani zbor), II. Cerklje ob Krki (g. Petelin, mešani zbor), okrožni zbor (g. Petelin). Iz Trbovelj t— Materinski dan. V proslavo materinskega dne priredi otroški vrtec na Vodi v nedeljo 18. t. m. ob 3. pop. v Delavskem domu mladinsko prireditev z nagovorom, deklamacijami in igro s petjem »Mati« t— Spremembe voznega reda. Zaradi :z« premembe voznega reda žcleznic, se oo nekoliko izpremenil tudi vozni red avto. mobilov, ki vozijo iz trga na postalo -n obratno. Avto, ki je vozil iz trga proti kolodvoru ob 13:, od danes naprej ne bo več vozil in oni avto. ki je vozil do daj iz trga proti kolodvoru ob 1 1.45, bo odpeljal odslej iz trga ob 14.30. Ostale z'.**« c ostanejo kot so bile Iz Laškega 1— Materinski dan proslavi Žensko dru« štvo »Blago srec« v Laškem s sodelovanjem PRK v nedeljo 18. t m Dopoldne se bodo razpečavale cvetice po mestu, ob 11. pa bo v šoli prireditev. Na programu bodo: slavnostni govor, deklamacije, prn zorčki in petje Na predvečer, to je v so? boto 17. t. m. se bo predvajal v laškem kinu film »Mati«. Iz šoštanfa št— Izlet na Goro Oljko priredi šoštanj* ska podružnica Slovenskega planinskega društva v nedeljo 18. t m. Ob tej priliki bosta izročena gostilni pri cerkvi tudi spcx minska knjiga in žig za turiste. Odhod ob 8. izpred hotela »Jugoslavija«, št— Materinski dan smo tudi pri nas proslavili na lep način. Prireditev Pod« mladka Rdečega križa v Sokolskem domu je nadvse lepo uspela. Ubrano petje mla« dinskega zbora, recitacije in deklamacije so bile zelo posrečeno izvajane. Posebno moramo omeniti recitacijo učenke iz me« ščanske šole Stoparjeve in deklamacijo Langusove. Prav ljubka je bila spevoigra »Bratski objem«, v kateri je nastopilo 9 deklic, oblečenih v metuljčke v narodnih barvah. Zelo sta ugajali simpatični pevki Schneiderjeva in Sch\varzova. Prireditev jc bila dobro obiskana. št— Obrtniška vest. Na zadnji seji Obrtne zadruge oblačilnih strok so se med drugim vršile tudi volitve v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol. Izvoljeni so bili za Šoštanj Kosi Vinku in Kodrun Bal« tazar, za Velcmc Tajnšek Matevž in Obu Josip ter za Šmartno ob Paki Pilih Anton in Goričnik Josip. št— Smrtna kosa. V sredo 14. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrla v bolnici v Slovenjgradcu v starosti 52 let ga An« gela Orlova, trgovčeva vdova Blago po« kojnico prepeljejo v Šoštanj, kjer bo po^ kopana v domači grobnici Blag ji spomin' Iz Žalca ža— Čitatelje »Slovenskega Naroda« v Žalcu obvešča uprava, da se bo dobil »Slo« venski Narod« od danes dalje v prodaji že ob 16.45 v trafiki ge. Katarine Venzi« gove Iz Slov Bistrlee sb— Materinski dan ->o proslavile tukaj šnje šole interno 12. t. m Sirotišnica šol« skih sester pa jc v ta namen purodila 11 t m primerno igro v dvorani Okrajne hranilnice sb— Sokolsko predavanje staroste dr. Pučnika o osnovnih načelih Sokolstva, določeno na 14. t. m., je bilo zaradi garni/ij« ske slave preloženo na prihodnjo sredo 21. t. m. sb— Poroka. V nedeljo se je v tukajšnn farni cerkvi poročil orožnik g Gvidon Zo« renč. sedaj službujoč v Makedoniji, z gdč Marijo Leskovar jevo. uradnico tukajšnje Okrajne hranilnice. Čestitamo! sb— Vinotoči Zavoljo slabih ccn premnogi vinogradniki ne morejo prodati svo« lih starih zalog, ki kvalitativno znatno za« ostajajo za novim pridelkom. Razumljivo ic torej, da jc vsa okolica posejana z >d» notoči, ki zelo konkurirajo našim krčmar-jem. V nedeljo je pričel točiti svoj pride« lek trgovec g. Pcmič pri vinogradu na Zg Bistrici. V kratkem pa bo otvorjen v'po» toč tudi pri Pongračevcm posestvu v Ko» vači vasi, ki utegne biti za nedeljske i/. lete zelo privlačen. SPODARSTVO Konstituiranje Priv. izvozne banke Predvčerajšnjim se ie vršila prva seja uprave Privilegirane d. d za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije, na kateri se je uprava konstituirala. Na seji je bil navzoč tudi trgovinski minister dr. Denie-trovič, ki je v daljšem govoru razi žil po* men te nove organizacije. Stremljenje vlade gre za tem, da se pomaga našemu kmetu, ki je pomoči najbolj potreben. Zato je glavni namen nove družbe, da potom organizacije tržišča omogoči našemu Kmetu boljše cene. Ne smemo se sicer vdajati pretiranim nadam, toda eno je gotovo: če družbi uspe dobiti neposredne zveze z velikim svetovnim tržiščem, tedaj ne bo naše žito šlo več preko nekoliko rok in bo tudi cena povoljnejša. V izvozu žita smo bili doslej povsem neorganizirani.• Celo na našem domačem trgu nismo igrali uloge, saj je prišlo že tako daleč, da inozemske tvrdke u so sftmo direktno kupovale blaga pri nas, temveč so dobile tudi vpliv na notranjo trgovino, dočim naš trgovski element igra le ulogo komisijonarja. Vzrok temu stanju je predvsem v tem, da pri nas posamezni ti-govec zaradi nezadostnih denarnih sredstev ni v stanu delati večjih ku-čij in tudi nima dovolj zvez in izkušnje. Manjkajo nam skladišča in elcvatorji, ki jih Je treba zgradit !. Znaten impulz za ustanovitev te družbe na so dali tudi lanski razgovori naše žitne trgovine z madžarsko žitno trgovino glede ustanovitve podnnavskega žitnega kartela. Jasno je, da naša neorganizirana žitna trgovina v takem kartelu ne bi predstavljala ni-kakega faktorja in bi bili igraoka v tujih rokah. Šele ko bomo sami močno organizirani. moremo misliti na taka angažmane. Nova družba pa bo morala postati tudi instrument naše trgovinske politike. Mi smo vodili vedno liberalno politiko na brezpogojnem principu največjih ugodnosti, .ločim so druge nasledstvene države uporabljale za izgraditev gospodarske samostojnosti tudi druga sredstva v obliki prepovedi, omejitev itd. Doslej smo se v naši trgovinski politiki obnašali, kakor da imamo prvovrstno standartzirano izvozno blago. Mi moramo obdržati tržišča v sosednih državah kot kompenzacijo za ugodnosti, ki jih dajemo tem državam. Danes pa smo pasivni nasproti Avstriji. Češkoslovaški :n Nemčiji. Mi bomo s posameznimi državami skušali doseči sporazume, da se nam zasi-gurajo gotovi kontingenti za izvoz žita, da bomo lahko vedeli, koliko lahko izvozimo v Io in ono državo. Pri tem je predvideno sodelovanje nove družbe, v kateri so se na skupnem poslu znašli zadružniki in izvozniki s finančno pomočjo države. Dan konstituiranja Privilegirane izvozne družbe pa bo brez dvoma postal važen datum v naši gospodarski in trgovinski politiki. Gospodu ministru se ic v toplih besedah zahvalil predsednik Udruženja izvoznikov g. Drag. Mateičič. ki je izrazil upanje, da bo nova družba prinesla tako kmetu kakor tudi izvozniku velike koristi. Podpredsednik Glavne zadružne zveze g. Boja Gjorgjc-vič pa je g. ministra naprosil, da ostane novi družbi še nadalje naklon len. Nato je bil za podpredsednika izvoljen g. Bojin Ginrifie. upravnik Drž. hipotekar-ne banke; za podpredsednika pa g. Dragi-ša Matejif. predsednik Udruženia izvoznikov. in g. Kosta Sandie. člnn nadzorstvenega odbora Glavne zadružne zveze. V poslov- ni odbor pa so bili izvoljeni gg.: Boja Pet-kcvič (Beograd), Mil. Šičarevič (Beograd). Boja Gjorgjevič (Beograd) in dr. VI. Glaeer (Ljubljana). Poslovni uspehi Trboveljske premogokopne družbe Med vsem: gospodarskimi podjetji v dravsk; banovini igra TPD Krtovo naiidličnejšo vlog«. Zato sesa tudi zanimanje za njene poslovni uspehe da'eč preko ozkega kroga delničarjev in ne bo odveč, če v naslednjem navedemo neka) značilnih podatkov o računskem zaključku te družbe za 1. 1929, ki ga je nedavno odobril <>W-ni zbor. Bilančna vsota se jc za pret. let-o dvignila na 4 OS.9 m: ličen a Dši nasproti 390. S in 3S6.6 milijona Din v pred.Iicdn;!i dve-h letih. Pr; dehfški glavnici od 200 milijonov D:n :n pri rezervah, ki so _se v zadnjih petih lefli povečale za 6.2 na 70.7 milijona Din ic bil'za pretekla leta zabeležen naslednji postov« uspeli (v -milijon1!« Din): ■ 1925 1926 1927 192S 1929 107.7 25.5 19.1) 45.5 kosm. -dobiček 94.0 99.S 104.9 106.2 davki 37.6 37.S 33.7 30 5 odpisi 1.3 6.5 1S.4 1S.4 čisti dobiček 38.3 38.3 38.1 44 1 divkienda 15% 15% 15% 17.5% 17 5% Kosmati debček se je v zadnjih letih stalno dvigal iti lani dosegel sko-ro 108 nrtijonov Din. Obremenitev po davkih pa se le lani ponovno zmanjšala za 5 milijonov Din na 25 5 milijona Din (družba je še leta 1926. plačala na davkih 37.8 nrlijona Din). Osti dobiček se je povečal »ia 45 5 milijona Din in je bil za 7.2 milijona Din večji nego I. 1926. ali 1925. Pri tem pa ie treba še upoštevati, da so lani odpisi dosegli izredno vsoto' 19.6 milijona Din, dočim so v letih pred valorizacijo bilančnih investicij (pred 1. 1926.) znašali komaj nekaj več kakor 1 milijon Din letno. Kakor ni dvoma, da so bili odpisi pred valorizacijo bilance za pravilno amortizacijo naprav in zy njihovo obnovo mnogo premajhni, tako je tudi jasno, da predstavlja znaten del sedanjih odpisov neizkazan dobiček, ki se tem potom spremeni v tiho rezervo. Za preteklo leto je družba izplačala 17.5 odstotno dividendo. to je 35 Din na delnico, kakor za leto 1928. dočim je znašala div:denda za leta 1924— 1927 30 Din in za leta 1922—1923 pa 25 Din. V bilanci so se dolžniki lani dvignili na 191 milijonov Din (predlanskem 172 nrlij.), upniki pa le od 64 na 78.5 nrhjona Din. Produkcija kaže za zadnja leta naslednje gibanje: 1926 1927 192S 1929 premog ton 1.391.260 1.585.345 I.574.2J0 1.957.640 cement apno vagonov 1797 1477 2119 1253 4123 1469 436S 2070 — - Ponovno nazadovanje našega indeksa ccn. Oddelek za ekonomske študije pri Narodni banki je izračunal indeks cen v trgovini na debelo za aipril, ki kaže ,ponovno nazadovanje. Totalni indeks Je znašal v aprilu 89.6 (1926 = 100) nasproti 91.1 v marcu, 92.1 v februarju ;n 93.6 v oanuarju. V primeri z marcem je indeks ccn rastlinskih proizvodov ostal skoro nespremenjen rn je nazadoval le za 0.6 na 95.3; indeks cen živalskih pro'zvodo-v je padel od 102.5 na 99 2 m indeks cen industrijskih proizvodov od S3.6 na S2.1. Če pa primerjamo posamezne indekse za april z onimi za aipril pret. le mo naslednjo sliko: a pri! 1930 tedaj d"b:-aprl 1929 rasti, proizvodi 95.3 135.7 40.4 živalski > 992 1102 — 11.0 mineralni » 88.7 82.8 + 5.9 industri. » 82.1 95.5 13.4 skupni indeks 89.6 105.0 _ 16.4 Nasproti aprilu pret leta so torej naše cene nazadovale za okrog 16% (nasproti aprilu 1R28 Ze dve skodelici kave vsebujeta dovolj kofe ina, da pokaže vpliv v nemirnem spanju, razburjanju živcev, močnem bitju srca, vročini v glavi, tresenju rok, dražljajev v ledvicah. Če želite imeti vse prednosti pri uživanju kave, morate piti kavo Hag brez kofeina. Vi imate potem dvojno jamstvo: za prima kvaliteto in popolno neškodljivost. KAVA HAG mw* mac vmui ■ - gf — celo za 19%). Najnižji je sedaj indeks ce>ii industrijskih proizvodov, kar seveda še ne znači, da so industrijski proizvodi najcenejši, temveč ie to, da so cene industrijskim proizvodom nasproti letu 1926. (k-i tvori podlago za indeks) v največji meri nazadovale, s čemer se je zmanjšala napetost med razmeroma visokimi -povojnimi cenam: industrijsk h izdelkov in nizkimi cenami agrarnih proizvodov. = Nacionalizacija Združenih papirnic Vevče. Gorifane in Medvode. Kakor dozna-vamo, je Ljubljanska kreditna banka kupila od dunajskega Bankvereina, odnosno od njegove bivše jugoslovenske podružnice Jugoslovenske bančne družbe v Zagrebu 56 000 delnic Združen;h papirnic Vevče, Go-r i čari; in Medvode, lako da ji? tudi ta velik paket delnic prišel sedaj v Jugoslovenske roke. Ljubljanska kreditna banka je taka postala lsiftniea tričetrtinske večine vseh delnic tega podjetja. V zvezi s to spremembo lastništva so na občnem zboru, ki se je vršil v sredo, odstopili predstavniki dunajske finančne skupine v upravnem svetu in v nadzorstvu in so bili no njihovo mesto izvoljeni predstavniki Ljubljanske kreditne banke. = Plače fiiiikcijonariev reparacijskc banke. Na zadnji seji upravnega sveta Banke za izravnavo mednarodnimi plačil bile določene med drugim plače funkeijonarjev te banke. Tako bo nrpdsplnik upravnega sveta proi-mal 250 000 švicarskih frankov letne plače (230.CO Din mesečno), podpredsednik 200.000 frankov !e!n;i (183.000 Din mesečno), generalni ravnatelj IŠO.OiiO frankov letno (138.000 Din mesečno) in generalni podravnateli 130.000 frankov letno (120.000 Din mesečno^. Poslovanje konsiimnih društev z nečlani. Glede na razi>;s finančnega ministrstva. j>o katerem morajo konsumnn društva. odnosno nabavi ialne zadruge plačevali društveni davek, če se ugolovi, da ;>o-slujeio tudi 7. nečlani, jc uprava l>eograi«kr> Trgovske zbornice na seji, ki s" je vršila predvčerajšnjim, sklenila, naprpfsili pristojna ministrstva, da nr«dpi!?.io tudi postopanje za kontrolo poslovanja lakih zadrug. — Izvoz p^nice preko Splita. 01 "de na prevozno . la i"ave. ki «o bile dane za izvoz žita jireko Sp!i'a, je bilo ol 2S. nrel. ii«p-ca do 8. I. m. vkrcanih v Split" yo 2210 ton pšenic0, ki ;c bila izvožena v Italijo. — S'ahilizac'ja dinnri.i. Tz Beograda poročaj". da se bo v prihodnjih dneh vršila pri finančnem ministrstvu konferen a zastopnikov tega ministrstva. Nsrodne banke in predstavnikov našega bankarstva. na kateri bo v prvi vr-^ti razpravi :alo o vprašanjih. ki so v zvezi z zakonsko stabilizaci io našo valute. Kakor s? zdi. je vprašanje zakonske stabilizacije dinarja, postalo že aktualno. Vesti, da namerava naša vlada stabilizirati dinar na nižji strpni i. so povsem neosnovane. Finančni minister dr. šverliuga je v nedavnem ekspozeju k državnemu proračunu izrecno poudarjal, da more biti stabilizacija izvršena edino na podlagi sedanje vrednosti dinarja. Te govorice o nižjem stabilizacijskem tečaju dinarja pa je demantiral pred tedni tudi minister dr. Korošec na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani. — Finska država se udeleži letošnjega jubilejnega veleseima v Ljubljani oficijehio v posebnem paviljonu 7. označbo >0". Zastopnik finskega izvoznega urada v Helsiug-|orsu je bil osebno v Ljubljani In je uredil vse potrebno. Zagotovil je sefmski upravi, da zgradi v prihodnjem letu Finska svoj lastni državni paviljon. Letos razstavi večje število finskih tvrdk gumijeve Izdelke, zlasti galoše in snežne čevlje, športne potrebščine (smučke in sanke), tekstilno blago, celulozo, originalne finske pletenine, mlekarske stroie (separafori). ribiške potrebščine itd. Opozarjamo zlasti interesente, ki se zanimajo za prevzem zastopstev. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20 t. m. ponudbe glede dobave 10.000 komadov kuvert; prometno - komercijalni oddelek- na do 20. t. m. ponudbe glede dobave 3000 komadov nalučnikov. 1000 kg pralnega mila in 10 000 komadov lesenih podložkov za sode. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprr-iema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 500 steklenic sidola; do 30. t. m. glede dobave 1000 kg kristalne sode m 20 komadov visečih armatur. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobava 84 komadov pošinih predalov. (Poboji so na vpogled pri pomožnem uradu te direkcije.) Dne 3 junija sc bo vršila pri računsiko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertna lierta-ciia gl°de dobava rezervnih avtomobilskih delov; 4. iuniia pa glede dobave 600000 kg kreozota za impregnir«>nje lesa. (Predmetna oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omeni-mem oddelku.i — Stanje limeliskih nasadov v Češkoslovaški. Tz Žalca poročajo, da je zaradi hladnega in deževnega vremena nastopil nekak zastoi v razvom rastline. Bolhač se je letos roja vil zelo številno in ogroža mlado rastlino. Zaradi slabih izgledov za vnovče-nie bo loče letine je pobijanje tega škodljivca zelo omejeno. 15. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni nromet slab in je bilo le v devizah Curih, Dunaj in London nekaj potrebe. Tečaji deviz so se deloma ponovno dvignili. Tako se ie okrepila aeviza Tr«f od 20705 na 207.15 in deviza Praga od 167-84 na 167.95. 22.7550 — 22.8150, Berlin 13.5125 do Budimpešta 989.87 29S.1G1, London Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila ter se ie trgovala za aranžma in kaso po 429 in z junij po 428 — 429, 7% Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 84.875. Med zasebnimi vrednotami so biL zaključki samo v Jugo banki po 79 in v Srpski banki po 1S0. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.758, Berlin 13.785. — Bruselj 7.9096. — Budimpešta 0.8987. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.). — Dunaj 7.9752 — 8.0052 (7,9902). — London 275.03 — 275.83 (275.43). — Newyork 56.565. — Pariz 222.36. — Praxa 197.55 — 198-35 (197.95). — Trst 296.16 — 298.15 (297.15). Zagreb. Amsterdam Dunai 797.52 _ 800.52, 13.5425, Bruselj 790.96. do 902.87, Milan 290.161 275.03 — 275.83." Ne\vyork ček 56 4650 do 56.6650. Pariz 221.36 — 223 36, Praga 137.55 do 1 (58 35- Curih 1094.4 — 1097-4. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.285. London 25.13. Newyork 517.05, Bruselj 72.1750, Milan 27.1150. Madrid 63.—. Amsterdam 207.90, Berl n 123.40. Dunaj 72.90. Sofija 3.7450. Praga 15.32, Varšava 58.—, Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97- 7% Blair 85.25 bi.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 den., Ruše 270 do 280, Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 428.5 — 430, za december 430 — 433. investicijsko 87.0 — 88, agrarne 54.25. 8% Blair 96 — 96.625, 7% Blair 84.25 — 85.625; bančne vrednote: PraSte-900 — 910. Jugo 79 _ 79.25, Union - 198. Srpska 178 — 182, Zemalj.ska - 149; industrijske vrednote: Gut-160 den., Slaveks 70 den., Slavonija 200 den.. Šačerana 365 _ 369. Brod vagon 114 - 130. Vevče 125 den.. Iste 32 — 34, Trbovlje 436 — 445. Beograd. Vojna škoda 433.75 — 434.5. za junij 437 zaklj., investicijsko 87.5 zaklj. 7% Blair 86 zaklj. diona 19«! -145 -mann Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona oglja in 1 vagon hrastovih pragov. — Kljub pozni pomladni sezoni ne moremo na lesnem trgu beležili preokreta na bolje. Edino za trame je nekaj zanimanja od strani inozemskih kupcev. Glede na važnost in bodočnost te produkcijske panoge za slovensko lesno gospodarstvo, morajo producenti zlasti v sedanjih časih nad-produkcije. pazili na skrbno obdelavo in kakovost blaga. Vrhu tega pa morajo brezpogojno u noši e vat i zahteve trga in izdelovati izključno le trame v merah, ki jih zahteva trg. Žito. 4- Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg težka po 252.50—255), 78 kg po 245.50—247, 77 kg po 237.a0 240; rž: baška. 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137.50, za junij po 140—142.50; ječmen; baški 62-63 kg po 162.5—165: oves; baški. navad, tarifa po ISO _ 185; moka; sOgs fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. -f Norosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 19 vagonov pšenice, 6 vagonv moke, 1 vag. otrobov, 25 vagonov koruze in 4 vagoni ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 190—192.50; 78 kg 195 do 197.50: gorenjebaška. 78 kg 197.50—200; banaškd, Tisa, šlep, 78 kg 195—197-5; sremska 77 kg 175—177.50. Oves: baški in sremski 125—130. Ječmen: baški, 63-64 kg 107.50—112.50 Koruza: baška in sremska 90 — 92.5; ladja Dunav 9o — 97.5; za julij 95 — 97; baška, okolica Sombor 92.5 — 95; banaška 85 — 87.5. Moka: baška »Ogg« 332.50-^42.50; »Og« 330 do 340; »2« 295—305; »5« 235—245; »6« 165—175; »7» 115—125; »8« 80—90 Otrobi: 65—75. + Budimpeštanska terminska borza. (15. f. m.) Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: za maj 20.22—20.23 (obračunski teča.j 20.30), za junij 20.29—20-30 (20.40), za oktober 19.03—19.M (19.10); rž: za maj — (10.40), za oktober 1.1.80 do 11.82 (1-1.90); koniza: za maj .11.50—11.54 (11.60). za julij 1138—11.60 (11.60). za avgust 11.86—11.88 (11.90). tranzitna za maj 11—11.05 (11.—). za julij 11.10—11.16 (1.1.10). iPtotin in dtuge Me$ni ptesnavCjanja ozdravite z rednim pitjem (Hademke $d\atnCne vode. Ona razkraja nasedbe sečne kisline v členkih in pa žlindrave za-stanke presnove ter jih s pomnoženo diurezo odvaja. 122 Iz življenja in sveta ŠPORT Politična šola za ženske 28 žensk, ki so omožene s člani angleške poslanske zbornice, obiskuje ta čas poseben tečaj, da se izobrazijo v političnih vedah. To svoje znanje hočejo uporabiti v pomoč svojim možem in ni izključeno, da bodo nekatere med njimi pri bodočih volitvah tudi same kandidirale. Slika nam kaže poslankinjo Mary Pickfordovo — ni istovetna z ameriško filmsko zvezdo! — ki vodi tečaj in ki pravkar razlaga neke zadeve s pomočjo statistike. Bele sužnje Pred nedavnim so se odigrali na berlinski postaji pred odhodom ponočnega hamburškega brzovlaka prav mučni prizori. Skupina staršev, sorodnikov in zaljubljencev je hotela z močjo preprečiti odpotovanje tucata mladih deklet v starosti od 20. do 25. leta. Namenjene so bile v Argentino in so podpisale pogodbo z neko »ravnateljico« Marto Schmellingovo. ki je nabirala plesalke za music-hail. Ravnateljica je prav rada sprejela tudi dekleta, ki niso znala plesati. Trdila je, da ni to noben zadržek in da se bodo kmalu izvežbale. Zato pa je zahtevala plave lase. češ da nimajo črnkaste plesalke nobenega uspeha Tri južnoameriškem občinstvu. Starši, ki so pričeli slutiti, da bodo prišle njih hčerke samo v iavne hiše. so vložili protest pri policiji. A sodna oblast ni mogla ničesar ukreniti: pogodbe so bile po predpisih koikovane in dekleta so bila polnoletna. torei samostojna. Policijska direkcija je zaman poskušala doseči preklic podpisov. Dekleta: prodajalke, delavke, natakarice in slično, so vse izjavile, da so se naveličale domače revščine in je tudi ne marajo nadaljevati v zakonu z ubogim možem. Argentinski konzul jih je na prošnjo nemških oblasti vnovič opozoril na nevarnost, predno jim je dai potni vizum, a vse je bilo zaman. Tedaj so poskušali obupani starši preprečiti, odhod z nasiljem in policija jim ni mogla pomagati. Naposled so omehčale materinske solze tri dekleta, ostalih devet pa je odrinilo v temno bodočnost. Zdai so od njih prispele obupne vesti, ki popolnoma potrjujejo prvotno pričakovanje. Sotrudniku nemškega lista v Sao Paolu v Braziliji se je posrečilo ponoči z velikimi težkočami, da se je priplazil do strogo nadzorovanih deklet. Povedale so mu, da je Schmelingova trenutno izpremenila svoj nastop, čini je bila zapustila ladja hamburško pristanišče. Vse »plesalke« so bile zaprte v posebni kajuti in niso smele občevati z ostalimi potniki. »Ravnateljica« jim je naznanila, da gredo v Buenos Aires in da bodo tam, v penziji »Parisiana«. srečale delodajalce. »Parisiana« pa je znano zbirališče lastnikov javnih hiš, ki prihajajo tja iz vse Južne Amerike po novo »živo blago«. Nesrečna dekleta bodo žalostno končala in menda ni pod južnoameriškimi razmerami nobene moči, ki bi jih utegnila oteti tej najslabši usodi. Divji cowboy v kavarni V neki kavarni pariškega predmestja je nedavno došlo do razburljivega prizora. tekom katerega so vsi gostje ušli ali pa zlezli pod mizo, boječ se za svoje dragoceno življenje. Med gosti se je nenadoma pojavil mladenič v značilni obleki kravjega pastirja z ameriških step ter pripovedoval gostom, da je kot znamenit cowboy angažiran pri nekem filmskem podjetju. Omenil je tudi, da ie izvrsten strelec in da njegova krogla nikoli ne zgrešj cilja. Gostje so mislili, da imajo pred seboj bahača in so mu to tudi povedali. To je mladeniča tako razjarilo, da je potegnil revolver in začel streljati po kavarni. Najprej je z matematično natančnostjo razbil vse žarnice, nato se je lotil steklenic pri blagajni, ki jih je vse po vrsti preluknjal. nato pa je prešel na kozarce in skodelice, ki so stale pred gosti na mizi. Tudi tu je mojstrsko opravil svoj posel, ali gostje so se tega le prestrašili. Nekaj jih ie ušlo skozi vrata, drugi pa so se poskrili pod mizami in klopmi, co\vboy pa je še naprej streljal, dokler je imel kai patronov. Nato se je dal mirno odpeljati na stražnico, kjer je plača! ^ vso škodo in policijsko kazen brez oklevanja ter se ponosno oddaljil. Nestvor z enim očesom 18-Ietna Gaetana Venticinque iz Pa-lerma (Južna Italija) je rodila nestvor, ki je umrl kratko po porodu. Glavo je imel večjo od ostalega telesa, sredi čela pa eno oko. Nosu spaček ni imel, na njegovem mestu je bilo nekaj rilcu podobnega. Nestvor so oddali vseučiliški kliniki. Ga Gizela Urbanova predsednica mednarodnega ženskega kongresa, ki bo predsedovala letošnjemu ženskemu kongresu na Dunaju (od 26. maja do 7. junija). Slon — poljedelec Na nek) farmi v bližini Londona uporabljajo za poljska dela starega slona, ki so ga odkupili znanemu cirkusu Samgerj«. Velikan Je baje prav uporaben za te reči — samo na stopala so mu morati obuti posebne škornje, da ne U sproti steptal, kar M dobrega naredil. Ciganski zbor Te dni se je vršilo v Košicah (Slovaška) zborovanje ciganov, ki so prispeli v ta kraj iz vseh delov sveta, iz Evrope, iz Male Azije, iz Severne Afrike in celo iz Amerike. Pred zborovanjem so imeli svečan obhod po mestu. Na 200 okrašenih vozovih se je peljalo 600 delegatov skozi ulice. Predsednik zborovanja je bil primas Csillag Pali. Namen zborovanju je bil, da bi se osnovala mednarodna ciganska organiza-oija, ki bi se borila za priznanje ciganov kot samostojnega naroda. Ta narod naj bi sprejelo Društvo narodov v svojo zaščito. V propagandne svrhe je sklenil zbor izdajanje posebnega ciganskega lista. Ponocna kopel Gospod narodni poslanec Bruace, ki zastopa v pariškem parlamenitu lepo mesto Lyon, staranje v oddaljenem predmestju. Nobena cestna železnica ne vodi tja. Zadnjič nekoč je ponoči zaman ■prosil več avtoiizvoščkov, da bi ga popeljali domov. Nobeden ga ni tisldšal. Nobenemu se ni ljubilo, da bi se peljal nazaj brez potnika in torej brez zaslužka. Razburjeni poslanec je končno na nekega šoferja zakričal: »Vi ne veste, s kom govorite! Jaz.sem zastopnik me- sta Lyona!« To je bilo na Jakobinskem trgu, sredi katerega se nahaja velik vodomet. Namesto odgovora so zagrabili šofer in njegovi tovariši jeznega poslanca za roike in noge ter ga vrgK v vodnjak. Izginili so na to v temi. Šele več minut jx>zneje so rešili stražniki in irtimogredoči ljudje premočenega poslanca, ki je kričal, plaval, a se ni mogel povzipeti na strmi rob vodnjaka. Zdaj išče pol i cilja hudobne šoferje. Leteča vojvodinja Priletna vojvodinja Bedfordska, angleška aristokratinja, je opravila 19-dinevno potovanje z letalom iz Londona v Capetown v Južni Afriki in nazaj. Zdaj pripoveduje njen mehanik in edini spremljevalec o prestaniii nevarnostih. Nekoč je moralo letalo zaradi toče in hude nevilite letati tik nad zemljo. Povsod je bilo videti samo neskončni pragozd. Po vrsti so se prikazovali levi. žiirafe i,n celo sloni. Toda bencin je bil pri kraju, nikjer ni bilo prilike da bi se spustili na tla in so že začela letalca obuipavati. Na srečo sta zagledala v zadnjem hipu železniško postajo... Drugič je pristalo letalo sredi zamorske vasi in so ga obkolili z dolgimi sulicami oboroženi divjaki. Vojvodinja in njen mehanik sta morala prenočiti v ko-čj, pred katero je stala straža. Mislila sta že. da sta ujeta. \ zgodaj zjutraj so jima divjaki pokazali tri u-bite leve in so jima z znamenji pojasnili, da so čuvali gosta pred to nadlogo, zaradi katere trpi vas sleherno rloč. Priprave za proslavo desetletnice LNP Letos obhaja LNP deseto leto svojega obstoja. Ta važen dogodek se bo po in« tencijah vodstva podsaveza proslavil z nogometnimi tekmovanji, katerih se bo« sta poleg domače reprezentance udeležili prestolniška izbrana enaistorica in repre« zentativno moštvo Gradca; četrti udeleže« nec še ni gotov. Seda jse je zganil tudi podsavezni kape« tan, ki želi nominirati za ta važna tekmo« vanja našo v resnici najboljšo enajstorico. Za nedeljo je določil troje ljubljanskih moštev, ki bodo ali v borbi z mariborskim Železničarjem, mogla pokazati svoje zna« nje. Iz današnjih službenih objav so razvid« ne postave poedinih moštev. Sigurno ie. da bodo tekmovanja teh moštev nadalje« vala niz močnih nogometnih prireditev, ki so se zadnje nedelje vrstile na naših igri« ščih in jih stopnjevala do viška, ko se bo« do v bližnjih dneh proslave spoprijele na zelenem polju enajstorice močnih spor;« nih središč. RadlomanacIJsko terinalno kopališče DOLENISKF TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevralyne, žensk« bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne na-prave nad izvirki S7—3f>° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte -ospekte. Cene znižane, posebno v pred in __po sezoni. 119 ^^ IIIII llllllfl M * HI Ml'*l Iti II lili IIII11 Iti 11III It STORITE KAKOR JAZ, VZEMITE TAKY priporoča miss Pearl White Da se znebite nezaželjenih las in puha, egalno kje želite, uporabite malce parfumi-rane kreme Taky, katero iztisnite iz tube. Potem pustite, da preteče 5 minut in potem izplaknite mesto z mrzlo vodo — to je vse in očarani boste po tem rezultatu in v bodoče dali slovo svoji opasni britvi, ki vedno le povzroča mozolje, zapušča črne, grde pikice in pomaga kocinam k še hitrejši in bujnejši rasti. Tudi drugih kompliciranih in slabo dišečih sredstev za odstra-njenje las ne boste več uporabljali, kajti primerna in neškodljiva Taky krema odpravi vse neprijetne kocine in jih končno docela ugonobi. Je izvrstno odkritje, jaz sem nad njo popolnoma vzradoščena. — Nota Taky — se dobiva v vsaki lekarni, drogeriji itd. za ceno 30 Din za tubo. če ne bi ugajala, denar vrnemo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Henry H. Neumann, Zagreb, Boškovičeva ul. 42. — Taky-jine prednosti: dražesten parfum, nagel uspeh — se v tuljcu ne vsuši. Modernizirana „zaročenca" Zinami roman Aleksandra Manzoiwia »Rromessi sposi» (Zaročenca) je že pred sto leti srečaj dosti očitanj. Tedanji Joriitiiki so hvalili slike hude zime v Milanu, prizore med kugo in slično, a niso bili zadovoljni s prepočasnem dejanjem nepotrebni vmesni dogodki hudo zaje zuijejo razvoj temeljne zgodbe. Dandanašnji dolgočasita »-Zaročenca« celo šol »ko mladino, ki mora čitaiti knjigo kot ■klasično delo in ponos italijanske književnosti. Znani pisatelj romanov Gmido ida Verona je hoteli delu pomagati na ta način, da ga je v svrlio »oživljenga« prikrojil na sedanje povojne razmere. A namesto uspeha je naletel na splošno ogorčenje. Italijanska javnost je označila novo delo kot »profanacijo svete umetnine« in nobena knjigarna jo noče prodajati. Žrtev nogometa Angleški Igralec H. Marsdeo, Id se ie v državni tekmi Anglija—Nemčija tako močno zaletel ▼ svoiega soigralca Bleklnsopa. da }e obležal hudo poškodoval oa igrišču. Službene objave LNP Iz seje poslovnega odbora 14. t. m. Prisotni: Stanko, Kovač, Šetina, Rovan, Ko vač J., Aocetto, Cek. Kačar. Protest SK Ilirije proti verifikacij; prvenstvene tekme ILirija : Maribor 4. V. v Mariboru st za radi prvega odstavka odstopi sodaijski sekciji v principijelno izjavo. Dovoljenje za gostovanje igralcev v drugh klubih bo odslej izdaja! le LNP. Mcdklirbski odbori odslej r.e smejo več odobravati gostovanj. Verificirajo se prvenstvene tekme: Jadran Svoboda 2:2, Jadran II : Swboda II 1:2, Kra-kovo : Reka 3:0 p. i.. Natakar : Slovan 2:12 ISSK Maribor rez. : Rapid rez. 3:1. Kazenskemu odboru se predajo zarad' nc-sportnega obnašanja: pri tekmi Gralika : Natakar 11. V. NVohliart Franc ;n Jelnikar Maks (SK Natakar) in Srebotnjak Leon ter Pelicon Rudoii (SK Grafika). Pri tekmi SK Elan : ASK Primor-je rez. 11. V. Slamič Herman, Šenica Joža. Ter-ček Lojze, Pišck Janez in Lipovšck Leo-puld, vsi ASK Primorce. Verificirajo se igralci: s pravom nastopa 23. V. 1930 za SK Olimp (Celje) O rila ne Justin, za SK Kra-kcvo (Ljubljana) Rošker Ferdo; s pravom nastopa v prvenstvemsh tekmah 30. IX. 19.50. v prijateljskih dne 30. VI. 1930 in v internacionalnih takoj za SK Rapid Korada Ivan. Dovoljenje za gostovanje navedenemu igralcu se s takojšnjo veljavnostjo ukine. Igralec, kj je pri vojakiih. odnosno pri premestitvi zaradi službe ali šolanja v dotičnem kraju bil verificiran za kak .klub ter je za njega igral tudi prvenstvene teknie. se mora pri povratku v prejšnje bivališče na novo veriticirati in ima pravo nastopa šele po 6 mesecih. (Dopis JNS br. 1241 od 13. V. 1930.) Nedeljski program: Na igrišču ASK Primorja: ob 14. prvenstvena tekma SK Slovan : SK Grafika.- Stranski sodnika gg. Skalar Josip in Kune Viktor; ob 15.45 A team podsaveza : B teamu; ob 17.30 ASK Primocie : SK Železničar. Maribor. Službujoči odbornik g. Kačar, rediteljstvo (8 starejših rediteljev) postavi ASK Primorie. Blagajno ima podsavezni blag^jpik g. Šetina. Ker so nekateri igrate j- SK Ilirije zadržani, se jih ni no.minira!o v team ter se zaradi tega proti SK Železničarju ipostavi kompletno Primorie. Na predlo« podsaveznega kapetana se odre-laio v teame naslednji igralci, da se more presoditi, v .kakšn-j kond:ciji so glede na sestavo podsavezne reprezentance: A team: Urbančič, Strehovec—Bergle«, Pogačnik—Varšek—Un.terre.iter, Rihar I. (vsi Ilirija) — Bertonceij — Priveršek — Najžar (vsi ISSK Maribor) — Pfeifer Mirko (SK Celje); rezerve Burja, Košak, Volkar (vsi Ilirija). B team: Enman (Svoboda), Sernec (Hermes) — Prešern (Sv.), Koše n in a (H.), Fleišer — Zem-Ljak II, Janežič — Šlamberger (vsi Svoboda) — Svetic — Mokore.1 (oba Hermes) — Ozebek (Sv.); rezerve Logar (Jadran), Makovec (Sv.) in Zalokar (Hermes) . Vsak igrač mora prinest,; seboj celokupno opremo razen majce in hlačk. Slačilnica za A team je v garderobi SK Ilirije, ki dostavi tud drese, s!ači.lnxa za B team je v garderobi SK Svobode v Šiški, k,j dostavi svoje dTese. Igrale morajo biti v garderobi najkasneje o>b 15. Proti isralcem, ki ne bi nastopili, se bo najstrožje postopalo. Le najtehtnejši razlogi, ki b zaimogli opravičiti nastop, naj se javijo naakas neje do petka 16. t. -m. do 19. pri I. podpred sedroiku g. Stanko, palača Delavske zbornice. Odobre se naslednje tekme: 11. V. v Murski Soboti SK Mura : SK Železničar rez., IS. V. v Novem mestu SK Elan : SK Ilirija rez.; v Mariboru ipa SK Rapid : GAK, Graz. Rapid II ISSK Maribor II i« Rapid jim. : ISSK Maribor ?u.n. ter SK Svoboda, Maribor : SK Olimp, Celje. Kluibi, ki popravljenih seznamov verificiranih igralcev še niso poslali, se pozivajo, da .pošljejo sezname do 19. t. m. — Tajnik M. teku na 4700 m, in siccr: 2000X1000X1000X300 X 200X100X100 m. Start na Dunajski cesti, 85 m južno od stanovanjske hiše drž. železnic. Proga vo« di po Dunajski cesti, Masarvkovi, Reslje« vi, Kopitarjevi, preko Vodnikovega trga, Pred Škofijo, Mestni, Stari in št. Jakob« ski trg, Trubarjeva ulica, Cojzova, Emon« ska, Vegova ulica, Kongresni trg. Selen« burgova ulica in Aleksandrova cesta do palače TPD. Predaje bodo: 1. na Rcsljevi cesti, 25 m severno od vogala križišča s Slomškovo ulico. 2. Mestni trg, 25 m proti Staremu trgu od vogala Krispcrjeve hiše, 3. v Vegovi ulici na prvem vogalu univer« ze, 4. na Kongresnem trgu, 5 m proti Nu« nam od zunanje ograje parka v Zvezdi, 5. pri pošti, 6. na križišču med Aleksan« drovo in Beethovnovo ulico. 3. Odrasli v teku na 6500 m, in sicer: 3200X1500 X 800X400X200 X 200 X 200 m. Start na Dunajski cesti, 215 m severno od stanovanjske hiše drž. žele/nic. Pro^a vodi po Dunajski cesti, Masarvkovi, Res« Ijevi, Kopitarjevi, preko Krekovega trga, Streliške ulicc. Za gradom, Karlovške ce« ste, Privoza. Pripreko mosta. Trnov« skega pristana. Krakovskega nasipa, Coj« zove ceste, Emonske in Vegove ulice, Kongresni trg, Šelenhurgova in Aleksan« drova ulica na cilj pred palačo TPD. Pre« daje bodo: 1. v Streliški ulici na polovici »Ljudskega doma«, 2. pri stari čolnarni v Trnovskem pristanu, 3. na križišču Coj« zove in Emonske ceste, 4. na Kongresnem trgu ob vhodu v lekarno Bahovec, 5. na Kongresnem trgu. 5 m proti Nunam od zunanje ograje parka v Zvezdi, 6. pri po« šti. Pravico nastopa imajo vsi klubi, ki so člani kateregakoli športnega saveza; razen tega tudi Sokolska društva in SK Shell. Tekači poedinih moštev morajo biti člani kluba, za katerega nastopajo. Vsak klub odn. edinica sme postaviti v vsakem prej omenjenem razredu poljubno število mo« štev. Vsako moštvo šteje za cclokupen pla« cement tako, da dobi prvo toliko točk, kolikor moštev pride v odgovarjajočem razredu na cilj, vsako naslednje moštvo pa eno točko manj. Večje število točk vseh razredov za vsako enakoimenovano. edinico ali klub itd. odločuje o zmagi za Shell pokal. V primeru, da se tekmuje sa« mo v eni kategoriji in dosežeta dve ali več edinic po enako število točk, pripade zmaga onemu, ki ima mesto bližje prve« mu. Ako se tekmuje v več kategorijah, odločuje pri enakem številu točk večje število prvih, drugih odnosno tretjih mest. Ako je tudi to enako, odločuje žreo. Shell pokal je prehodno darilo, ki pre« ide v trajno last po trikratnih zaporednih zmagah ali petih zmagah v presledkih. Nagrade dobijo tri prvoplasirana mo« štva vsakega razreda in poedini tekači, in sicer plakete ali kolajne. Prijave je poslati najpozneje do 1. iu« nija brez prijavnine na naslov: Zdravko Frančič, Zagreb, Martičeva ulica 5. Nak« nadne prijave se ne bodo upoštevale. V prijavi je treba navesti tekače v redu od starta do cilja. Eventuelne spremembe prijavljenih tekačev, odnosno rezerv je treba pismeno javiti najpozneje do pri« četka tekmovanja sodniškemu zboru na cilju. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Službene objave JLAS (Službene objave jugoslov. lahkoatletskega saveza.) Propozlclie za propagandni stafetni tek za »Shellov pokal«. Jugoslov. lahko a tlet ski savez bo priredil v L;tuM'jani dne 8. junija ob 10.30 propagandni sta tetini te;k skozi mesto za pokal angilo - petirolejisko d. d. »Shell«. Tekmovali bodo lahko: .1. Mladina A - razreda (roj. leta 1916— 1917) v teku na 440 m im sicer: 100X100X60X60X60X60 m. Start je na Konigiresaem trgu ( v prva četrtini parka). Proga vodi po Šelenbungovi uiioi in Aleksandrovi cesti do palače TPD. Predaje bodo: 1.) pri vhodu v trgovino Jur-man, 2.) pri dotrikatišču med hišama trgovine Bonač in Jadransko - Podunavske bamke, 3.) pri vogalu ob vhodu v kavarno »Emona*, 4.) pri polovici hiše na Aleksandrovi cesti 5 (vhod), 5. vhod v hišo na Aleksandrovi cesti 10. 2. Mladina B s razreda (roj. leta 1914— 1915) v teku na 2400 m, in sicer: 1000X1000X100X100X100X100 m. Stari je na Dunajski cesti, 124 m sever« no od stanovanjske hiše drž. želcznic. Proga vodi po Dunajski in Aleksandrovi cesti do cilja pred palačo TPD. Predaje bodo: 1. ob ograji na križišču Dunajske ceste z Linhartovo ulico, 2. 10 m južno od vogaia Dunajske ceste z Dalmatinovo ulico, 3. na križišču Dunajske ceste z Ga« jevo ulico, 4. na križišču Dunaiske ceste z Aleksandrovo ulico, 5. na križišču Ale« ksandrove ceste z Beethovnovo ulico Mladina C s razreda (roj. 1912—1913) v Izredni občni zbor SK Ilirije. V sulislu sklepa zadnjega kh-toovega rednega občnega zbora sklicuje odbor SK Ilirije za četrtek 5. junija t. 1. ob 20. izredni občni zbor kluba v dnevnim redom: spremembe pravil, odobritev poslovnega pravilnika, slučajnosti. I.okal bo objavljen pravočasno. Odihnf vabi članstvo k čim večji udeležb:. ŽSK Hermes. Danes seja uprave igrišča ob 20. pri g. Keršiču. Zaradj važnosti udeležba strogo obvezna. Seji naj p»isostvujejo gg. Se-pin. Derme-li. Marinko, Dolinar, Zupan. SK Natakar. Danes ob 16. trenimg I. moštva. Sigurno in vsi! Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 16. maja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Iz socialne fizike. — 19: Ga. Lovšetova predava o ameriški ženi. — 19.30: Italijanščina. — 20: O petju in življenju ptic. — 20.30: Maj v besedi in glasbi. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 17. maja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: V dolini gradov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Nemščina. — 19.30: Nacionalizem in misijonstvo. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. ■ 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Večerni koncert 20: Zborovski koncert. — 21: Klavirski koncert. — 21.30: Narodne pesmi. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. 17.30: Glasbeni program za deco. — 20: Koncert iz Beograda. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Glasba za mladino. — 20.30: Mešan glasbeni program. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Indijanska glasba. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Klavirski koncert: Chopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 18.50: Komorna glasba. — 20: Zborovski koncert. — 21: Operetni večer. BERLIN 18.20: Pevski koncert. — 19.40: Orkestralen koncert. — 21: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Koncert orkestra. — 21: Mešan program. — 24: Godba za ples. — LANGEN-BERG 17.30: Reprod. glasba. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18: Pevski koncert. SOKOL Imena Sokolskfh društev v Ljubljani. Savez SK.I ie dovolil matičnemu društvu v Narodnemu domu tudi nadalje naziv »Ljubljanski Sokol«. Istotako ie tudi taborsko d>ruštv-o obdržalo svoje dosedanje ime »Sokol I.'. Poleg društva Ljuttjaaa II., ki ima svoje prostore na realki, nosijo vsa ostala, v mestno območje spadajoča društva naziv, kakor so ga imela poprej. Po sedanjem stanju prijav pride v Beograd na vsesokolski zlet okrog 5000 sokolskega članstva iz COS. Od teh bo okreg 2000 telovadečih. Zleta se udeleži tudi naraščaj, okrog 300 češkoslovaškega moškega in ženskega naraščaja, ki se pripelje s posebnim vlakom preko Maribora. 0;;gn-ranih je že 6—8 posebnih vlakov za članstvo, ki bo najbrž potovalo tudi preko Maribora, ako madžarske železnice ne bodi nudile izletnikom kakih posebnih ugodno s tč. Zlet bolgarskih junakov se vrši približno 14 dni po beograjskem. Prvotno jc bilo m>ljeno. da se udeleži večina češkoslovaških izletnikov tudi tega zleta po beograjskih slavnostnih dneh. Ker pa junaška organizacija ni mogla zaradi zakasnelih priprav zleta preložiti na teden dni, se udeleži COS z večjo deputacijo in pošlje tudi vrsto. — Zanimivo je, da v bolgarskih s: roko v n-h junaških listih ni niti drobne notice v vsesokolskem zletu v Beogradu. To gotovo ni prava pot k zbližani u in to zlasti sedaj, ko junaški krogi žele tesnejšega sodelovanja s Sokolstvom. Zadnja izbirna tekma v COS za Luxem-burg se je vršila 4. t. m. ter so bili za sestavo vrste za mednarodno tekmo določeni bratje: Vacha. Lefler. Gajdoš. Tikal. Eten-berger, Tintiera, Šupoik, Samohyl, Rvbak, Pavlaok.v in Jetrnar. Sedaj bodo vežbanie nadaljevali do 14. junija, ko se vrši potiov-na tekma na orodiu. nakar se bo 15. junija sestavila vrsta, ki bo zastopala češkoslova. ško Soknlstvo na 1^. med>iiarodnii tekmi. J«ti tekmovalci se udeleže tudi tekme za prvenstvo slovanskega Sokolstva v Beogradu o priliki vsesokolskega zleta. Nova knjiga. V najkrajšem času bo izšla v nakladi ČOS zelo zanimiva knjiga >Avstriia in Sokolstvo«, ki jo je spisal geti češkoslovaške vojaške justične službe br. Ktmc. V knjigi bodo obelodanjeni marsikateri zanimivi spomini na junaške borbe, ki jih je moralo Sokolstvo bojevati s staro sovražnico vseh Slovanov in Sokolov še posebej. Število naročnikov na sokolske liste Tadnie čase narašča. Tako ima sedaj Sokolski Glasnik že preko 5000 naročnikov, Sokolič ie že prekoračil drugič tisoč, deč.ii list >Naša Radost« pa se že bliža tretjemu. Uoamo. da se bo število še zvišalo, če bodo rzibaiall SJanfci m drobno wačni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 15. v Brudermanovi dvorani. Na dnevnem red:u je čitanje zapisnika prvega občnega zbora, občno poročilo, poročila tajnika, blagajnika in revizorjev ter slučajnosti. Svoj prihod je obljubil tudi inženjer g. Janko Dolinar od kmetijskega urada v Celiu, ki bo gotovo strokovnjak ko razvil svoje nazore o hmeljarstvu. Zato je treba, da se tega občnega zbora vsi zadru-garji polnošteviJno udeležijo. DOLENJSKE TOPLICE. Kopališka sezona se je že pričela. Kljub slabemu vremenu, ki r.; posebno dobro za kopanje na revmatizmu boli:-5 ljudi, je že prispelo nekaj kopališk h gostov, di si zdravijo neprijetne bolečine trdovratne blazni. Med prvimi gosti je tudi častna dama g. Fra-nja dr. Tavčarjeva. — Preteklo nedeljo je p-e-daval v osnovni šoli v Toplicah g. Paviič o sadjarstvu in precepljenju samorodnih trt. V prvem delu predavanja >je predavatelj opisal sadne škodljivce, njih življenje in pokončavanje. Drug de! predavanja pa je bil posvečen precepljenju samorodnih trt. Ta de! predavanja ie posebno važen za vinorodne kraje, kjer je še vedno mnogo šmarnice. na katere ie uveden nov t>ans<" davek, ki stremi pač za tem, da se ta posebne-škodljiva trta čimpreje popolnoma zatce. Lastniki šmarničnih vinogradov novi uredbi niso naklonjeni, kar se je pokazalo jasno tudi v cebati. ki je sledila lepemu str ju-ivnemu predavanja. Zagovorniki šmarnice pač nočejo uvideti škod ,'ve-ga upliva metilovega alkohola, ki je pogosti vz ok pobojev in drugih nesreč. Predavanje je bite zeli, dobro obiskano in je le želeti, da b; naše' predavatelj kmalu posnemalcev v širjenju kmetskv- 'z obrazbe. — Podmladek Rdečega križa na osnovni šolj v Toplicah je priredil preteklo nedeljo v sokolski telovadnici gledališko predstavo »Sirota Jerica«, igro v 4. slikah Mali igralci so igro nad vse pričakovanje dobro uprizorili. Učitelistvu, k! je imelo z učenjem dece tem pa vedno debelejša. Na polju k sreči ni napravila občutne škode. Bolj pa so prizadeti bližnji vinogradi, zlasti gorica Kigclj, kjer je odbila mnogo mladih groz= dičev. — Sedaj je čas prvega škropljenja, a neugodno deževno vreme ovira delo Tr* tam, ranjenim od toče bo potrebno po« svečati posebno pozornost in jih prav paz« Ijivo škropiti, da ne bo prizadejana ško« da še občutnejša. Pojasnilo odbora SPD Osrednji odbor SPD in osobito predsednik načelno odklanjata Polemiko v časopisju. K temu, kar ie g. dr. Turna v »Jutru« od 11. t. m. k epilogu občnega zbora SPD objavil, ie pa vendar v eni točki z ozirom na javnost potrebno sledeče pojasnilo: G. dr. Turna pravi, da se o delovanju na lanskem občnem zboru izvoljenih odsekov ni podrobneje poročalo, in da je centralni odbor odklonil pregledovanje preišnjih računov in proračunov in da se odseki s tem temelinim delom niso mogli baviti. dasi ie nujna potreba, da se finančno stanie temeljito oreišče. Resnici na liubo ie treba ugotoviti, da ie na zadniem obč. zboru g. dr. Mrak Poro: čal o delovaniu odsekov in da central11' odbor nikdar "i odklonil nregied0vanja oreišniih računov in proračunov in da Se odseki na odbor zaradi tega soloh nikdar niso obrnili. Pisarna, knjige in računi, vse to jim je bilo in je še vedno na razpolago. Odbor sploh prosi, da člani ali njih skupine ne iznašajo društvenih zadev v časopisju. nego da prijavijo svoje predloge ali morebitne oritožbe odboru. Osrednu odbor SRD. Darujte za slepce! L. MIKUŠ Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- GOSPOD, srednjih let, trgovsko izobražen, želi pristopiti z vsoto od Din 250.000.— kot družabnik v strogo solidno trgovsko podjetje. Cenjene ponudbe pod »Spreten in podjeten« na oglasni oddelek »Jutra«. 7151 & sposobna in trezna oreddelavca za kanalizacijska ('sla sprejme Ing. Dukič m drug v Ljubljani. 7173 Zahvala. Ker mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku za mnogoštevilne izraze sočutja, kakor tudi za mnoge dokaze naklonjenosti in spoštovanja do mojega predragega in nepozabnega soproga + Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog odnosno brat, gospod Štefan Gorjanc železniški uradnik v pokoju dne 15. t. m. po kratkem trpljenju previden s sv. zakramenti za umirajoče v 53. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. maja ob pol 6. uri iz hiše žalosti, Ljubljanska cesta št. 43 (Zelena Jama) na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana-Moste, 15. maja 1930. Globoko žalujoča soproga ANA GORJANC in ostali sorodniki. izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Najiskrenejše se zahvaljujem zlasti zastopniku Nj. Vel. kralja Aleksandra I., div. generalu gospodu Savi Tripkoviču, presvetlemu pomožnemu škofu dr. Rožmanu, gospodu banu ing. Sernecu, uradništvu kr. banske uprave, rektorju univerze prof. dr. Dolencu, profesorskemu zboru, mestnemu županu dr. Pucu, polic, direktorju dr. Guštinu, vsem drugim zastopnikom oblasti, korporacij, društev in zavodov, učiteljstvu in šolski mladini — in vsem, ki so spremili preblagopokojnega na njegovi zadnji poti. Najprisrčnejše se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so ga tolažili v času njegove dolge bolezni, prav posebno še dr. Pavlu Krajcu, ki je s svojo znanostjo in tenkočutnostjo vse poizkušal, da bi olajšal njegovo kruto trpljenje. 7096 Žalujoča vdova. Z A L U Z I J E, lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete te gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka feter kobal Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. S2. štev. 21. 7142 Prostovoljna javna dražba Dne 21. maja 1930 ob 8. uri se vrši prostovoljna javna dražba ležeče zapuščine Zupanca Janeza, posestnika v Stari fužini št. 6 v Bohinju, obstoječe iz zemljišča vi. št. 79 in 451 k. o. Studor, s srenjskimi pravicami in premičninami. Zemljišče se bo prodajalo po skupinah in parcelah. Najmanjši ponudek polovico cenilne vrednosti. * Dražba se bo vršila na licu mesta v Stari" fužini št. 6 v Bohinju. Dražbeni pogoji so na vpogled interesentom pri okrajnem sodišču v Radovljici in pri občinskem uradu v Boh. Srednjivasi in Boh. Bistrici. 7159 Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 14. maja 1930. TRŽAŠKA CESTA Št. m2 6 1602 7 937 8 9 75 9 975 10 975 11 946 12 1602 43 929 44 1259 45 1374 46 1335 49 700 50 500 57 103 1 58 103 1 59 550 60 550 61 559 Prostovoljna sodna dražba. V nedeljo dne 18. maja 1930 ob 9. uri dopoldne se bo vršila v slučaju ugodnega vremena na licu mesta v Ljubljani ob Lan-gusovi ulici pri hiši g. Letnarja, v slučaju slabega vremena pa v hiši g. Kastelica Ivana, Lepi pot št 4, prostovoljna sodna dražba 18 stavbnih parcel, označenih v gornjem narisu s številkami 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 58, 59, 60 in 61, lastnik Kastelic Ivan in Konig Robert Adolf. Parcele se bodo prodajale posamič. Izklicna cena znaša Din 35.— za 1 m3 (eden kvadrat meter). Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Dražbeni pogoji se bodo interesentom tudi pred dražbo na licu mesta objavili. Razglas. Na podlagi § 23 zakona o narodnih šolah in odobrenega načrta in proračuna ter sejnega sklepa krajevnega šolskega odbora z dne 11. maja 1930 razpisuje podpisani odbor javno ofert-no licitacijo za GRADNJO NOVE ŠOLE V MOHORJIH, to je zidarskih, tesarskih, mizarskih in raznih rokodelskih del. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti županstvu občine Rob v zaprti kuverti najpozneje do 2. junija 1930, 12. ure opoldne. Načrt, stroškovnik, splošni in tehnični pogoji so na vpogled pri županstvu občine Rob. Odbor si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino vsote, ne da bi mu bilo treba za to navesti razlogov. Krajevni šolski odbor v Mohorjih pošta Rob pri Vel. Laščah. Potočnik - Grad Ela 1. r., Leopold Rupar 1. r.f tajnica. predsednik. z lOletno prakso v Srbiji, dobro vpeljan v specerijski, kolonijalni in galanterijski branži, ki potuje z lastnim avtomobilom in intenzivno obiskuje svoje rajone, IŠČE RESNO ZASTOPSTVO za Srbijo kot dopolnilo svojih zastopstev. 7179 Najboljše reference. Ponudbe pod »113« na jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd. 7028 Hafner Mate, notar kot sodni komisar. INSERIRAJTE V »JUTRU« \ Tovorni avtomobili 1500 — 1800, 3000 — 3500, 5000 — 11.000 kg dobavlja takoj vse kvalitetne avtomobile po povoljnih cenah MT Iz svojega skladišča n Českomoravska - Kolben - Oanek d. d. t Pragi Zastopstvo Zagreb, Račkoga 8 Tel. 60-77 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H. Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo ▼ najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 Emerson Hougli: MOŽJE Roman XLIII. Poglavje »Ne. Umrla je dva meseca po tisti noči, ko sem vas zasačil pri njej na dvorišču. Takrat bi vas bil moral ubiti, Ormc.« Po kimal je. »Da; a priznati morate, da sem pokazal vsaj nekakšne očitke vesti — mislim, da prvikrat v svojem življenju. To dekle ni bilo napačno, a strašno ljubosumno. Kakor je videti, ima vsa ta rodbina zelo bojevito kri.« - Da,« sem rekel, »njen oče in brat prav tako kakor jaz: vsi trije smo se zakleli, da vas ubijemo.« Iznova je pokimal in nadaljeval: »Tudi dekle je bilo takega duha. Maščevanje — to je bilo tisto, česar si je želela. In obenem to. česar sem si jaz želel! Zagradili ste mi bili pot do edine ženske —« »Ne izgovorite njenega imena,« sein mirno dejal. »Nohti vaših prstov postajajo višnjevi, Orme. Obračunajte sami s seboj! Potru-d;te se in pomislite.« Skomignil .ie z rameni. »Moj Swani je velikokrat rekel, da ne umremo — da samo menjamo svet ali obliko. Kaj! Jaz, Gordon Orme, da naj bom izbrisan — jaz naj izgubim svojo voljo, dušo, telo in čute — jaz naj ne bom več zmožen uživati sle? Ne, Co\vIes, tam nekje so še drugi svetovi in na njih so tudi žene. Ne umiram — samo selim se.« A na čelu so se mu že zbirale debele potne srage. > Kar pa se tiče odlioda kot takega,« je dejal čez čas, »težko da bi bila kako pot lepša od te. Kolnem se vam, da mi je zdaj popolnoma dobro. Nekoliko omamljen sem — ali — kaj hočemo _ vsi moramo odriniti, drug za drugim — prej ali slej. Slišite?« je , porovil z nasmeškom. »Rekel sem, da moramo prej ali slej vsi odriniti.« vSlišim vas,« sem rekel. »Vi odhajate.« »Da,« je priznal, »po takem strelu, kakor je bil ta, bi se malokdo še obotavijal na svetu. A vi ste nenavadno spodoben dečko. Dajte mi košček papirja, rad bi nekaj napisal.« Poiskal sem svinčnik in mu iztrgal nekaj listov iz svoje zapisnice. »Da vam napravim veselje, bom skušal podati račun o nekaterih stvareh,« je dejal. »Ves ta čas ste bili tako peklensko pravični in odkritosrčni do mene. In jaz sem Gordon — nu, Anglež sem. Bojevniška beseda je sveta, moj — prijatelj!« Nagnil se je naprej in se zagledal v papir, kakor da ga ne vidi več razločno. A čez nekaj trenutkov je bil že ves zatopljen v pisanje. Dvomim, da bi se bilo pripetilo med vsemi prizori smrti, ki jih je naša pokrajina tista leta toliko tisoč doživela, kaj bolj neverjetnega, nego je bil ta prizor. Videl sem, kako mu je kri premočila vse kose obleke ,ki so rdeči ležali po tleh okoli njega. Videl sem, kako je postajal njegov obraz pepelnato siv in njegovi nohtje višnjevi in kako mu je bledela koža, ko so žile izgubljale obseg. Videl sem, kako je umiral. A kolnem se, da sem tudi videl, kako je še vedno mirno sedel, kakor da vobče ne trpi, in silil svoje telo, da se je pokoravalo njegovi volji. In — tu prosim utrjene može opro-ščenja, da vpletam svoje lastne nazore — sam pri sebi sem mislil, videč, kako porablja poslednjo zalogo svojih moči v to, da bi pustil po sebi resnico — mislil sem, da mora biti tu vmes neki neumrljiv nagon resnice in pravice, ki ima oblast tudi do takega človeka, kakršen je bil Gordon Orme. Od tistih dob sem šele res globoko čutil, da mora biti neko veliko nabožno čuvstvo zapisano v zemljo in fir-mament. Kolikor miru je to utegnilo dati Gordonu Ormeu, o tem ne morem soditi. Njegov dolg je bil velik in Pravica ga ni mord3 nikoli priznala za plačanega. Naj je bilo tako ali drugače — jaz ne vem. Ko je vzdignil oči, se je spet nasmehnil. »Prsti mi postajajo strašno trdi. Za njimi pride na vrsto jezik. Ude bom imel še nekaj minut v oblasti. Nate, vzemite to. Vi boste živeli in tole je edino — bržkone vam bo povzročilo muko, a zato vam bo tudi dalo mir. Z Bogom! Mislim, da sem se dovolj zamudil na tem svetu.« Kakor blisek je segla njegova roka po strelnem orožju, ki je ležalo blizu njega na tleh. Odskočil sem, meneč, da dobim svinčen-ko naravnost v obraz. A namestu tega je prebila njegovo lastno glavo. Njegova volja je bila uničena v tistem trenutku, ko so se razleteli možgani, njen telesni stroj in prečudno bivaKšče duševnih skrivnosti. Njegova izredna duša ni več vladala delom njegovega izrednega telesa. Napetost njegovega telesa je ponehala, nagnilo sc je naprej; glava mu je padla na stran in roka je brez moči omahnila. Nasmeh mu je raztegnil kotičke ust — nasmeh, grozen v svojem izrazu, ki je bil poln divjega poroga in vendar obenem proseč. Naposled sem si obrisal kri z obraza in jel brati, kar je bil napisal. In ko sem prebral sem Boga zahvalil, da je bil mrtev, vedoč, da drugače ne bi mogel udržati svoje roke. Njegove besede so bi'e te-le: »Jaz, Gordon Orme, ki umiram dne 21. junija 1861, se izpovem, da sem meseca marca 1860 na cesti blizu Wallingforda ubil Johna Cowlesa starejšega. Hotel sem njegovega konja pa sem ga moral ubiti. Potem sem mu vzel denar, ki ga je imel pri sebi. Bil sem tajni agent; poverjeno mi je bilo delo med vojniki armade Združenih držav. Jaz, Gordon Orme, sem zapeljal Sheratonovo Grace in zahteval od Johna Cowlesa, naj se z njo oženi, da bi s tem zakril to dejstvo. Jaz, Gordon Orme, določim Johna Cowlesa za izvršitelja svoie poslednje volje. Prosim ga, naj mi izpolni to zadnjo željo na svetu. Ves svoj imetek, ki ga najde pri meni, zapustim njemu v last. To je vse, kar imam povedati; ker me imajo že davno za mrtvega, ne napravim nikake druge oporoke, v kolikor bi zadevala kako imetje. Gordon Orme, Virginija, Združene države.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na} pove naslov Oglasni oddelek »Jutru*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. TeleIonske številke: 2492, 3492 tftdor hoče " VfVVi: po posti naslov aH feafeo drugo informaaijo ticoco se malih oglasov naj priloii v *namšeab a /Jf^t / X [Ut sicer ne bo prejel odgovora fff CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-ka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 2 opremljeni sobi o:Ham s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 18259 Dve lepi sobi v I. nadstropju moderne hiše, v bližini trnovske cerkve oddam za pisarno, ordinacijo aH slično. Vpra- I Izurjen sati v pisarni dimuštva po- I 17575, Kjerkoli 16536. Kav-sestnikov, Salendrova nI. I rije zmožna 17051, Kajreš. št. 6. 182461 Lepo rielo. Lovec 17271, Lokomobila 855, Marljivost, sreča. Duševna harmonija, Dolenka. Dobro sštuiran. Dobro ideča. Dobra šola. Dveletna praksa, Frida. F. F. 16034, F. K. 16335. F. M., Fiksum in provizija. Garancija.. Gute Verdienst-mogliehkest., Gozd. Garancija, Hladilnica. H'tra prodaja. Jesen, Iskreno prijateljstvo 25, 1. junij 1930. 31. Juta. Junij Učenko t vsa-j nej meščanske šoli . *-:;»revmeni v Trgovino m- Sasega blaga. Prednost i«na;a hčerke železničarjev. Tndi očenec ni izključen. 1» t'-- z navedbo šolske izobrazbe, na oglasni odile-.i'i'r;<• pni] »Trgovina n.i deželic. 1S255 Službo hišnika t:i z:.:=-i/■ mo. Pismene proš. Ti " v do 22. maja Mi'Ji i» -Občekoristno za-»Iritjro- v Ljubljani. Gregu •. u Ulica 7. 18288 Kroj. vajenca t- • 11 • . Naslov v oirlas. o * !'/-.u ■ Jutra«. 18284 3/o'oraženo mladenko vol jn o opravljati 1 a li k a b - de.a. staro 16—18 let ' "jnv m v >':i!m službo. 1'i:i!i'M.!> iki o-';as. oddelek ».Mra« K.1 i -Stalno nv-to: 18257 Privatnega uradnika n no-puliifm znanjem franco šeirie sprejmem za inozem-t=vo. Pismene ponudbe e kratkim eurriculum vitae na »g as. oddelek »Jutra; pod »:f o »Francija«. 1824-1 2 mizar, pomočnika spretna. vajena stavbnega in Tjoliištvenega dt U. gprej-m°m e hrano ti stanovanjem v hiši. Istotako sprejmem ti: i! rvridno m pošten-o dekle t - u im-»c gospodinji. Avgust ?r:ni>zič. *tr{>jnn mizarstvo in pogrebni, podjetje v Tržiču. Gorenjsko. 13176 Sobarico vajeno serviranja in likanja iščem za takojšen nastop. Pismune ponudbe tj samo prvovrstnimi spričevali naj se pošljejo na naslov: Osikrbništvo graščine. Ribnica, Dolenjsko. 18170 Pošteno dekle staro 20—35 let, za vsa hišna in vrtna dela sprejmem v stalno službo. — Valjavčeva uitloa štev. 18. Kolezija. Trnovo. 18163 Pridno dekle pošteno in snažno, za vsa hišna dela ižčs boliša družina. Tudi začetnice niso izključene. — Pismene ponudbe z navedbo plače na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Zanesljiva moč 4«. 18162 Mizarski pomočnik slobro izvežban. z nek3.i kapitala, dobi trajno delo cot pre lileUivee — oziroma mojstrov namestnik v manjšem obratu. Ponudbe pod Sigurno mesto 10.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 18286 Kuharico za močnute jedi sru'e me takoj gostilna »Ora j . Za- grt'b. 1- rankopanska ul. 13. 17725 Učenca /.a medičaisko in si aseicar- -ko obrt sorehno Franc šm-k v Kranju. 1S31S Strojnega delavca dobro izurjenega pri rez-karju (Fraser) sprejme t.i-koj v stalno delo Tomšič Frane, nrzar.-tvo. Zg. Kašelj pri D. JI. v Polju. 18289 2 vaienkj rje m v modno trgovino Naslov v cgla-ni m oddelku »Jutra«. 18285 Vaience *p-e;orien>o 7.u ilr-vesnico f^asadni-ki v Obrenovm. — Ponidbe ga nasTov: »Flcrn« B?"2ral. Šuiuatovai-ka 107 18801 Gospodično 7. znanjem nenvškega in hrvatskega jezika ter strojepisja sprejme bančno podjetji-. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Začetnica« na Aioma C»mpany, Ljubljana. 18296 Samostojen šoter za avtotakso na deželi, s kavcijo 5000 Din dobi službo. Naslov t>ove poitaužn-ica »Jutra« v Novem ln&stu. 1829! Potnike manufakturne stroke — Ljubljano ic bližnjo okolico, za obisk pnv. strank sprejmem takoj Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 1S201 • C » » * i 'V Zastopnike ki razpolagajo z 2000 Din gotovine za po-trebne vzorce, sprejmemo za prodajo novih patentiranih predmetov (samih šlnge-rjev) — za Ljubljano. Celje in Maribor. Ponudbe prosimo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobt3 zastopstva«. 18256 Šiviljo sprejmem na dom — Ponudbe na oglas-ni oddelek •Jutrac »Od šifro »Dobra šivilja«. * 1S260 Mestne zastopnike za prodajo manufakturuega blaga na obroke, išče kti-lantna firma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18275 Dekle staro IS let, želi mesta — kjer bi se naučilo perfekt-nega kuhanja. Eventuelno v kaki restavraciji ali kje drugod. Refloktira se na dobro postopanje. Plača postranska stvar. Gre tudd par mesecev zastonj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac i>od" šifro »R. S. 17965 Vj*ccLarrx Fotoaparat »Ieac 9 X 12 prodam ali zamenjam za radšo-aparat. Naslov povo oglas, oddelek »Jutrac. 18278 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh k<* po 250 Din. L. Brozo vič, Zagreb. Ilica 82. Ke-misika čistilnica perja 242 Čajno maslo odlikovano t, zlato kola-dj.o, stalno s-veže, po najnižji ceni nudi Julij Zmpa-n na Sv. Petra cesti št. 35. 18087 Entlanje po Din 1 od metra teT šivanje belega perila, lepo in po nizki ceni se izdeluj«? v Vodmatski ulici 1/1 — levo, vrata 5. 17294 1. oblastv. Koncesljonirana šoferska š. Nova vila. Nova izložba. Nemščina. Opel, Odrasla in ma-182S2 I 'a družina. Opremljena. Pi Jcantno, Počitnice 10. Poljšak V., Pritličje, Praznil junija, plača po dogovoru Poštenje. Pridna učenka Pridna in zanesljiva začet niča, Poštena in pridna moč, Pritifeliine, Prometna točka, Robinzon, Rentahil nost. Reference. Rabim go tovino, Staroznana. Sta"oa ■dobava. Srečen zakon. Src Topolove hlode zdrave, brez girč, od 50 cm | naprej krajiuje tvrdka Iv. Zakctnik, Ljubljana, Ko-1 baridska ulica 45. 1S30S i poseta'm vhodom iz stop- J gen. Solidna. Simpatičen n-jac ni elektriko oddam e I ]ftf,72. Sestanek, Siguren 1 junijem enemu ali dve-1 zaslužek, Samostojen Jired-ma gospodoma. Naslov t I delavec. Sigurnost^ Saturn, oglasnem oddelku »Jutrac. stalno nameščenje. Sobica 18274 | 88. Staroznana. Solvi takoj Štiri zverine. Šivilja, Škro ■ ipilnica, ŠtiriSlanfka rodbi Prazno SODO na. Šofer 17565. Tekač, leipo rn veliko, STOdi mesta I Trezen dober vozač. Tiha takoj oddam. Naslov pove I Točen plačnik 94, Takoj oglasni oddelek »Jutra«. I sen nastop 17119. Ta4;o;wie 18272 | plačilo. Takoj stanovanje Trajno prijateljstvo. Trgo-v-, - ski, TTgov%a. Tekstilna in- Pekarno Dobro urejeno sobo atrija, uradnica 35, r™ dobro idočo, na prometnem | popolnoma separiratio — z I Ugodna prilika 730 kraju vzamem v najem s elektrike in postrežbo, po promet. Vesten 28. 15. junijem. Dragutin Lach I mogočnosti tndi e tekočo I ,.lnt4"!. P°'"jk, Vesten ^.50. Zlatar, Hrvatska. 18263 vode. iščem v mestu. Po- I ^ ^cica, v rl"1va P«" W let Višji drž. uradnik pokoju bi prevzel po-eestTo v nadzor ali pa v najem. Pismene ponudbe n-a oglas, oddelek »JutTac pod »Višji drž uradnike. 1&519 nudbe na oglasni oddelek Vdovec 40 let. Vzajemnost »Jutra« tod značko »Sa- Ve-na. \eak kuipa. Visokj ' _____1 -.-r ™ 7« ^;, » -i to3v> Mlin vzamem v najem, ali pa z Dve prazni sobi iščem za pisarno. Ponuilbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Pisarna«. 18280 Sobo 17300 I provizija. Začetnica 17323 Zmožna 500. Zan^ljrv p'ač nik 21. Zanesljiva s-lužki ni a. Za Bežigradom, 20S20. 23, 316. deležem. Cenjene ponudbe I v sredini mesta oddam s 15 na podružnico »Jutra« v I majem. Naslov v oglasnem Mariboru pod šifro »Kmečki I oddelku »Jutra«. 17912 nillnarc. 163211 Za penzijoniste ali letoviščarje posebno prikladno 7 johov veliko posest, obstoječo iz liva de z sadonosnikom. vinograda, gozda :n še dobro ohranjene zidane hiše, poceni nrodam Ogledali v Platinovcu št. 31 Od železniške postaje Grobclno 20 minut oddaljeno. 17697 Henderson motor 4 cilindri, s priklopnim vozom, t najboljšem "stanju proda Tončič, Celje. Glavni trg 1. 18238 Daimler AD še-stcilinderskš, šestsedežen, odsirt avtomobil, r brezhibnem stanju poceni prodam. Ponudb" na naslov: Anton Čeme, Radeče pri Zadanem jnostu. 18298 Pontiac ipetfierležna zamrla limuzina, tapecirana kakor nova. nanovo Dnra lakirana, naprodaj za 53.000 Din. Dolenc & Tiinnics, Ljubljana — Dvorakova uilica 3 Telefon 2762. 18299 2 trgovska lokala ob Dunajski c. in trisobno moderno stanovanje istotam oddam s 15. julijem Vprašati pri društvu hišnih posestnikov, Salendrova 6. 18200 Dijaka ki se želi priučiti nemščine —16 let starega sprejme čez počitnice nemška meščanska družina v Grazn, ki prebije počitnice t zdravem kraju v okolici Gradca Najskrbnejša oskrba in Ijubeznjivo nadzorstvo, kakor družinskim članom zagotovljeno. Naslov z referencami na oglasni oddelek »Juitrac pod šifro »Graz«. 18203 Na Gorenjsko v čim višje lež^č zdrav kraj oc. na peni- I S 1. junijem oddam dobro I feriii iščem za takoj. Po- | Kratek klavir i i nov, z angleško mehaniko Mlcco in poponoma oprem- nudbe i navejfto zahtev na ^ara ^obroke. Naslov lAnn rttUirnmn rr n, mm I mfl.ia ct ».1 i,:r,. ru'nl I 1 .... ljeno delavnice v najem. Ev™t. po zelo ugodni ceni p r o d a m. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Ugodno prodam«. 18317 oglas, oddelek »Jirtra.« pod »Maj 700« 18302 Lepo mesečno sobo z električno razsvetljavo in J separatnim vhodom oddam. Ogledati v Knafljevi ulici št. 13/11 18205 | Lepo, prazno sobo paTketirano. z elektriko in strogo seiparira-nim vhodom takoj oddam na Poljanski cesti št. 13 J, levo. 18316 Solnčno sobo lepo in suho išče gospod — Ponudibe na oglas, oddelek event. v centru mesta. Ja-»Jut.ra« pod šifro »Mirna. | viti v zalogi tobaka na 18319 v oglasnem oddelku Jutra. 18314 UUMitits Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin | o-Mam v Rožni dolini cesta Xfl9. 18279 | Stanovanje 2—3 sob in prititolin. mestu išče za avgust bollj-ša stranka 3 odraslih oseh. Pes volčjak z rodovnikom, izvTsten čuvaj naprodaj v Zarnikovi ulici 11. 18228 snažna, točna plačnica«. 1S281 Bregu št. 20. Stanovanje sobe. kuJiinje in pritiklin, | lahko v podstrešju ali kleti išče za junij majhna I družina brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značiko »Stanovanje lOOOc. 182681 sss Opekarske stroje vsemi pritiklinami, tran6-| misijo prem. 100 in 60 mm z ležišči, utežnimi kolesi in jermenicami t« tovorni avto Fiat-Torino. 40 HP, proda Ivan Ogrin, stavimo podjetje v Ljublijani, Gru-barjevo nabrežje 8. 1821-3 Denarnica s pnibližno 950 Diu denarja se je dne 13. t. m. 'izgubila od J(*en.ic do Brezij. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi odda pri g. Pesterlu, pekamar-iju na Jesenicah. 18253 Zavitek blaga se je izgubil od Sv. Petra ceste do trafike Klander. Ker .ie lastnica revna in ni blago nj"no prosi, da se ga iaroči v trafiki Pogačnik. Dunajsika cesta 12. 18312 Majhno stanovanje 1—3sohno e pritiklinami. za takoj aH do julija | iščem v sredini mesta, v pritličju a.li I. nadstropju Cenjene ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jutra«. 17263 | Stanovanje 2 eob. kuhinje in prši klin. bližini Tržaške ceste ali j Vrtače iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »F. M.« na oglasni oddelek »Jutrac. I 18197 1 Če ne verjamete da Nikoprost učinkuje, se pridite prepričat! Enkrat za vselej stane e poštnino vred 76 Din. pa boste zopet zdravi pestili. Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din Pustite ka:e-nje takoj! — Jorip Dind:č. LjoM'ama. Komenskega ul. št. 17/a. 72 Avhial ozdravi alkoholika, ne da bi dotiSni vedel za to. — Stane 220 Din. Razpošilja: Jonp L i n d i č, LjubV-ana. Komensieca 17,«a. 17864 Nov čevljarski stroj prodam -±li zamenjam za motorno koi-o. Vjurašati v gostilni na Tržaški cesti 4 Ljubljana. 16186 Šivilje, pozor! Majhen električen motor za Singerjeve šivalne stroje, v brezhibnem stanju poceni proda M. SchelL Maribor, Koroška cesta 21. 1832} Proda se hiša v Beogradu, Dvorska ulica 3, nova, prosta davkov za 30 let; z verando, lepo zidana. Plačilni pogoji zelo povoljni. Obrniti se je na dr. Popoviča, Dvorska ulica 3, Beograd. Naznanilo Sporočam, da Janko Ho-man ni reč upravičen zastopati našo tovarno, tem manj pa sprejemati plačila od strank. A. Kern, tovarna keksov v Kranju, 18249 Cfrrt Špedicija »Merkur« v Mariboru Meljska cesta št. 12 izvršuje selitve s pohištvenimi to-zovi, kakor tudi s peresnimi d:rami najtočneje in najceneje. Zahtevajte oferte. 18235 Novost! RoTMtJ Zelema služinska Brozovj£« patent postelja z\oV Ifva, s tapeciranim mai oracom.-zelo praktični U vsako hiša hotele, prenočišča, nočne službe hi za Dotu|oče ose* be stane Din. 4Mi— Ras pošiljam po po Sp nem povrniti »raiccA %loUM» Lesen* patent posteffa eložliiva. s tapeciranim madratom, tele pralt« tidna stane Din. SSd— tezatba ee^unJanje-—(l!e» gcsluhl)jn»inovijc vrsti «U» (C Din. 150— . JUBBOZOfK^ Zagnb. K. Telefon 2059 Premog, suha drva Pogačnik, Bohoričeva S. 1ADE IN ENGLAND DUNLOP (Vasa sigurnost ba sira na tem imenu in profilu 7167 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: ZLATKO KARDOŠ ZAGREB, Jurišičeva 3. Zastopstvo v Beogradu: F. MELAMED, Strahiniča bana 78. Stanovanje eobe in kuhinje _ za takoj i ŽHj I0an;, r gospodično, ali pozneje i š č e mrrna | gUro le_ao Ponifdib.' na ogloa parat, 183111 Dobrobit, Davno raželjena Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikat. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezefšek. Za inseratai dej je odgovoren Aloizaj Novak. Vsi v Ljubljani.