miiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimmimiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
I Štev. 25.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANA, 17. junija 1921
nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1
iiiiiiiiiliiililllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllliillllj.
Leto II. g
....mu...milili.im....n
Masarykove igre v Pragi.
V dneh 3., 4. in 5. junija se je vršil v Pragi pod imenom »Masarykove igre« velik lahkoatletični miting, združen s sokolskimi prireditvami. Bila je to ena največjih prireditev Srednje Evrope, jasna slika napredka športa in telesne vzgoje sploh. Skupno s sokolstvom so nastopili pod protektoratom predsednika ČSR Masaryka češki atleti roko v roki s Sokoli.
Ceškoslova-koliko zrno- ^ y Doseženi doseže s trubi jim morali venci in Jugo-Priprave za likanske. Skozi cev se je delovalo se čim slavnejše
ški narod je ob tej pnuki pokazal, re trajno in smotreno delo. uspehi so nov znak, kaj se dom in napori, in v tem slediti zlasti mi Slo-slovani sploh, igre so bile ve-večj mesena to, da
Jugoslavijo je zastopalo nad 40 najboljših atle-tikov. Kljub financijelnim razmeram in drugim okol-nostim, ki so otežkočile dohod naših tekmovalcev, je posetilo Prago vendarle razmeroma lepo število naših športnikov. Odbor za prireditev iger v Pragi je s svojo delavnostjo znatno olajšal nastop našega moštva. Največ tekmovalcev je postavil zagrebški Hašk (14), nato Concordia (8), Makkabi (6), Mara-thon (5), Gradjanski (3), vsi iz Zagreba; Srbski Š. K. Sarajevo (2) in Š. K. Velika Kikinda (2).
Iz Švedske in Francije so dospeli znani olimpijo-niki, kot Johansen, Lillien, Audinet, Jamois ter Del-vart. Italija pa je bila zastopana po svojih najznamenitejših atletikih, večkratnih zmagovalcih na olimpijadah, kot so Zucca, Ambrosini, Friggerio, zlasti pa Pavesi Donato, svetovni zmagalec v maršu na 100 km.
Jadrnica ,,Yawena“ v tekmi za državno darilo Nemčije.
urede prireditve in tekmovanja. Za vsako panogo in vsak narod so bila določena dragocena darila, od organizacij in posameznikov, ki so prispevali s častnimi nagradami.
Zanimanje za Masarykove igre ni bilo le po Češkoslovaški, temveč tudi v inozemstvu ogromno. To nam priča zlasti velikanski poselb tako da so bile Masarykove igre nekaka mednarodna olimpijada v manjšem obsegu. Iz Jugoslavije, Francije, Švedske, Danske in Italije je prihitelo v zlato Prago nad 600 športnikov, svetovno najboljši material, medtem ko so Čehi sami postavili na tisoče tekmovalcev iz 60 klubov vštevši Sokole.
Program, ki se je razdelil na tri dni, je obsegal poleg lahke atletike tudi razne druge sorodne športne panoge.
Prvega d n e , t. j. 3. junija, so se vršila sledeča tekmovanja:
vojaški peteroboj ter predtekme v teku na 5000 m, 100 m, 200 m, 400 m, na 80 m;
v metu krogle (TVa kg) in diska, in v štafeti na 4 X 100 nb ter končno finale na 10.000 m.
Program drugega dne je obsegal vaje praške posadke, distančni marš, popoldne pa nastop Sokolstva (članic) v prostih vajah, teku, štafeti ter
hoji na 3000 m, na bradlji in drugem orodju, peteroboj vojaštva ter štafete moštev, teg vrvi in met krogle ter diska (finale).
V nedeljo 5. t. m. so se zaključile »Masarykove igre«. Program je bil jako pester. Dopoldne se je vršila kolesarska dirka na 120 km, peteroboj vojaštva, skok v višino in daljavo (finale), propagandni tek vojaštva, policije, dijaštva in skautov skozi Prago na 7000 m, štafeta dam 4 X 75 m, met kladiva ter kopja.
Popoldne so se nadaljevale sokolske prireditve, in sicer proste vaje (2000 članov), nastop na drogu, visoki in nizki bradlji, marš na 10.000 m, tek čez nizke zapreke na 100 m. Lahkoatletična tekmovanja pa so vsebovala finale na 200 in 800 m, finale dam na 60 m, finale v skoku v daljavo s palico, tek moštva na 3000 m, finale na 110 m čez zapreke, vlečenje vrvi ter štafeta na 1600 m (4X1000 m).
Posamezna tekmovanja so razpadla v predtekme in finale. Predtekem v teku na 100 m se je udeležilo 85 tekmovalcev, med temi 11 Jugoslovanov. K predtekmam v metu krogle se je javilo 42 konkurentov (5 Jugoslovanov). Mnogo prijav so tudi vsebovale predtekme v teku na 400 m 41 (5 Jugoslovanov), v teku na 400 m z zaprekami 13 (1 Jugoslovan), v štafeti 4X100. 15 štafet (3 jugoslovanske), v teku na 10.000 m 34, v teku na 800 m 43 (6 Jugoslovanov) in v metu diska 46 (5 Jugoslovanov).
Končni rezultati so bili sledeči:
Skok v daljavo:	1, Pettersen (Švedska)
693 cm, 2, Johansen (Švedska) 647 cm, 3. Lukač (Sarajevo) 629 cm.
Met kopja: 1. Johansen (Švedska) 48'31 m, 2. Hejtmanek (Češkoslov.) 46‘77 m, 3. Ardy 45J35 m, 4. Gaspar (Jugoslavija) 43-57 m, 5. Sendič (Jugoslavija) 42'15 m.
Met kladiva (3 tekmovalci): 1. Poluga (J u -g o s 1 a v i j a) 3L58 m, 2. Gaspar (Jugoslavija) 28'86 m, 3. Tugnolio (Italija) 28 m.
Tek na 800 m: 1. Delvart (Francija) 2:06, 2. Sundbladd (Šv.) 2:1, 3. Ambrosini (Ital.) 2:1 : 4.
T e k n a 100 m: 1. Jamois (Fr.) 11:8, 2. Grossi (Italija) 12, 3. Spahi (Češkoslovaška).
• Tek na 400 m: 1. Delvart (Francija) 51-8, 2. Sundbladd (Švedska) 53, 3. Karel (Češkoslov.) 54.
Met krogle: 1. Ivo (Slavija) 13-13 m, 2. Jovanovič (Jugoslavija) 12-49 m, 2, Narančič (Sparta) 12-465.
Štafeta 4X100 m: 1. Italija 45-8, 2. češka Sla-via 46, 3. moravska Slavia 48.
Tek na 60 m za dame: Mejzlikova (Vyše-hrad) 9-2.
Tek na 1500 m: 1. Vohralik (Češkoslovaška) 4 : 08-8, 2. Audinet (Francija), 3. Ferarim (Italija).
Skok v višino: 1. Bulin (Slavia) \TSx/z cm, 2. Jansky (Slavia) 173'4 cm, 3. Kočička (Košiče) 168 * cm.
Tek na zapreke 110 m: 1. Coutolli (Italija) 17-4, 2. Johansen (Švedska) 18-8, 3. Reich (Pzen) 18-2.
Met diska: 1. Tugnolio (Italija) 3786 % cm, 2. Hopliček (Olomuc) 3727, 3. Suk (Slavia) 3595 cm.
T e k n a 5000 m: 1. Martinenghi (Ital.) 16 : 08-8, 2. Corlet (Franc.) 16 : 22, 3. Liehne (Sparta) 16 : 57-2.
Hoja na 3000 m: 1. Friggerio (Italija) 13:52-8, 2. Rassmusen (Dansko) 14 : 04-2, Šlehofer (Češkoslovaška) 14 : 43-2.
T e k n a 200 m.: 1. Jamois (Franc.) 23-2, 2. Tossi (Italija).
T e k n a 10.000 m: Martinenghi (Italija) 33 : 18-4.
Tek moštva na 3000 m: Italija s 7 točkami.
Štafeta 4X 400 m: 1. Italija 3 : 34-8. 2. Francija 3 : 35-4, 3. Češkoslovaška 3 : 37-4.
T ek na zapreke 400 m: Harry (Slavia) 65-2.
Hoja na 10.000 m: Friggerio (Italija) 50 : 43-2.
Tek skozi Prago: Zyka (Češkoslovaška) 29 : 41-4.
Štafeta dam 4X75: 1. Vyšehrad 46-2,
Kolesarska dirka na 120 km: Kundrt (ČKV. Vinohrady) 4 : 03 : 15-2.
Kljub napornem potovanju in dejstvu, da niso bili zastopani v s i naši najboljši atleti, je vendar dosegla jugoslovanska reprezentanca na »Masarykovih igrah« prav lep uspeh. Dobila je eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto. Po klasifikaciji sta dobila Slavija (Sarajevo) in Hašk po 6 točk; častno darilo, ki ga je podarilo uredništvo dnevnika »Narodny Listy«, pa je dobila Slavija, ki ima eno prvo mesto,
Z našim drugim nastopom na svetovnem forumu smo lahko zadovoljni kot Jugoslovani. Mi Slovenci pa moramo delati in še enkrat delati, da se postavimo v vrsto onih, ki so z uspehom zastopali jugoslovanski sport napram zunanjemu svetu.
©
Kolesarska dirka Ljubljana —Jesenice.
Ustanovitev kolesarskega odseka na Jesenicah.
Kolesarska Ilirija vrši svojo dolžnost. Na tisoče in tisoče je kolesarjev v Sloveniji, vsaka kmečka koča ima skoraj gotovo kolo, a komaj en sam klub deluje, komaj majhno število kolesarjev je mogoče pripraviti do skupnega športnega delovanja. Neumljivo je naravnost, kaj j)e vzrok temu mrtvilu, osobito še pri naših prekrasnih cestah. V drugih državah je kolesarski sport neverjetno razvit, mi Slovenci se pa kljub tolikemu kolesarjenju ne posvečamo tudi dobri strani kolesa, le njegovo koristno stran izrabljamo. Ilirija si je zadala nalogo, poiskati si tekmecev za svoje delovanje ter spodbuditi čim več kolesarjev po naših večjih krajih do športnega življenja. Njen prvi poskus so bile Jesenice, ki so se sijajno izkazale. Pozdravljamo jo v njenem stremljenju in želimo ji čim več uspeha.
Nedelja, 12. junija, je bila namenjena Jesenicam. Ilirija je razpisala kolesarsko dirko na tej krasni, 63 km dolgi progi. Prijavili so se: za skupino seniorjev Nosan, Goltes st. in Bizjak; za težko skupino: Butinar, Kirner, Pečnik Avg., Pečnik J., Kržišnik in Sotler; za lahko skupino: Šiškovič, Ogrin, Rebolj, Šolar, Škrajnar, Goltes ml. in Meze. Ilirija je od svojih dirkačev izgubila deloma vsled službenih premestitev, deloma iz drugih ozirov, zato smo videli pri zadnji dirki zopet staro »gardo« Šiškoviča, Ogrina, Rebolja in Šolarja.
Starter g. Goreč je spustil ob 8-55 seniorje, 10 minut za njimi težko in pet minut za njimi lahko skupino. Seniorji so vozili svoj umerjeni tempo samo do Kranja, kjer jih je prehitel Kirner, ki je vozil bravurozno popolnoma sam kot prvi do pred Jesenicami.
Ob 9-54 so seniorji vozili skozi Kranj. Eno minuto za njimi je došla težka skupina, ki se je do tu še precej kompaktno držala, naprej pa se je že raztrgala. Ob 9-56 je pripeljala lahka skupina skozi Kranj, a že brez Šolarja, ki je imel defekt in je moral popravljati. Na vodstvu sta bila menjaje Ogrin in Šiškovič, medtem ko se ju je ml. Goltes vztrajno držal. Od tu je šlo v ostrem tempu dalje, pred Naklem so prehiteli seniorje in šele tik pred Jesenicami Kirnerja. Na Javorniku, Savi in Jesenicah je nešteto občinstva tvorilo gost špalir dirkačem. Motociklisti so skrbeli za red. Na Jesenicah je bil postavljen pred kolodvorom cilj. Prvi so pripeljali v ostrem zaletu s sigurno zmago Šiškoviča, Ogrin in Goltes ml., ki so vozili 2 uri 5 minut 48 1/6 sek., oziroma 2/r„ ozir. 4/i„ Čas je, upoštevajoč naporno gorenjsko progo, nad vse ugoden in moremo z veseljem konstatirati, da prihajajo naši prvi dirkači v prav dobro formo. Četrti v lahki skupini je bil Šolar, ki je kljub defektu vozil le 2 : 07 : 05 in bi bil skoraj sigurno prvi. Peti je pri-
R.:
Sedež na konju med skakanjem čez zapreke.
Če se primerja slika v štev. 21 na 161. strani in slika v tej številki — skok čez precej širok jarek, ne pod 4-5 m — vidi že vsak lajik veliko razliko med sedenjem jahačev. Na sliki v štev. 21 ne sede jahači; telo je vertikalno, roke visoko, noge na konjskih ramenih, vajeti vise; vtis dobimo, da se prevrne jezdec s konja, če napravi ta le najmanjšo napako pri skakanju, in vtis, da se jahači boje skoka, da nimajo iniciative in volje res preskočiti zapreko, marveč da so le_v strahu, ali bodo konji tudi zmogli zapreko.
Tedaj vse to, kar se ne strinja s pravim jezdecem.	*''•
Pri sliki v tej številki je to nasprotno. Vidi se, da jahači sede, da imajo konje v rokah in med no-
spel Škrajnar v 2 : 08 : 21 in šesti Rebolj, ki ni treniran. Pri ležki skupini je vozil sijajno' Kirner, ki je prispel v 2 : 10 : 08 '/r, na cilj. Drugi je bil Pečnik Avg. v 2 : 19 : 00, tretji Sotler, ki je vozil radi defekta skoraj pol poti le na stepalni osi, v 2 : 21 : 20, četrti Pečnik J., ki je še začetnik, 2 : 28 : 26 '/n, peti Kržišnik. Pri seniorjih je bil prvi Goltes st. v 2 : 44 : 08, drugi Bizjak v 2 : 55 : 04 1/r„ tretji Nosan v 3 : 02, ki je imel defekt. Dirka se je izvršila v najlepšem redu, vodil jo je g. Gorjanc v autu g. Barešiča. Koturaški savez je zastopal g. major Jaklič.
Po dirki se je vršil skupni sestanek za ustanovitev jeseniškega kolesarskega odseka. Obstoječi jeseniški športni odsek prevzame v lastnem delokrogu kolesarsko sekcijo, ustanovi se pa razen te tudi kolesarsko društvo na Jesenicah in se vrši ustanovni občni zbor 19. t. m. S tem bodo pritegnjene tudi Jesenice k slovenskemu kolesarskemu sportu. Pričakujemo tudi od njih dela in uspehov.
gami; vtis nam narede, da ne prepuste samo konju, ali hoče čez zapreko ali ne, marveč da je jahač gospod in diktira konju, kaj ima storiti.
Vidi se jahačem, da hočejo skakati, da niti nc mislijo na nezgodo, ki bi se mogla pripetiti, da imajo »korajžo« in da streme za tem, da preskočijo zapreko.
Na tej sliki se vidi pravilen sedež na konju. Jezdec sedi kakor maček na konju in ga ne bo prestrašil po skoku s tem, da mu pade z vso težo na križ, s čimer se lahko konja v najkrajšem času popolnoma poikvari. Konj, ki je enkrat preplašen, ne bo skakal z veseljem, marveč pred vsako zapreko skrajšal v strahu galop vedno bolj in bolj in skočil končno, če bo sploh skočil, z vsemi štirimi naenkrat, zato večinoma v prekratkem skoku.
Pri pravilnem skoku mora jezdec konja na 10 do 15 korakov pred zapreko izpodbujati k najostrej-šemu galopu, če pa opazi, da gre konj z veseljem na zapreko, mu lahko popolnoma prepusti skok in pazi samo na to, da ga ne ovira. Jezdec popusti vajeti v toliko, da se zamore konj spenjati čez zapreko, ne da bi vajeti visele, sam pa mora sedeti mirno, telo nagnjeno naprej, noge ob konjskem telesu, roke nizko na vratu konja. Pogled ne na, temveč čez
zapreko! Vežban -konj si pri takem jahaču sam udeli skok in po skoku ne zadrži, temveč brez prestanka galopira naprej. Večkrat sem videl, kako so se stari konji-skakači v zraku nad zapreko še odrinili, ko so opazili, da je zapreka širša, kakor so mislili; to je pa le mogoče, če jezdec ne moti konja. Jahač pazi samo na to, da ne ovira konja med skokom!
Pripeti se gotovo tudi, da star skakač pade vsled napake, ki jo napravi pri skoku, pa kakor se dober telovadec vedno lažje obvaruje težkih poškodb, ravno tako tudi star, gibčen skakač.
K temu je pa treba neprestane vežbe, tako konja, kakor tudi jahača.
Kako vežbati, popišem v enem prihodnjih člankov.
Primorje — Hermes 6:0, Primorje re z,— Hermes rez, 1:3.	»
Primorje je vsled intenzivnega treninga v poslednjih tednih mnogo pridobilo. Moštvo se stabilizira in je doseglo že dobro skupno igro. Igra Hermesa je obljubljala v početku tekme mnogo, kasneje je izgubila kombinacijo in s tem svoje pravzaprav edino orožje, ker tehnično so posamezniki razen nekaterih izjem slabi.
Vtis tekme prvih moštev je kazila nediscipliniranost nekaterih igralcev Hermesa, pri tekmi rezervnih moštev se je odlikovalo na isti način Primorje; sodnik mu je vsled tega izključil tri igralce. Med tekmo rezerv se tudi del publike ni obnašal tako, kot se mora obnašati športna publika. — Pri tekmi prvih moštev je sodil g. Kramaršič, pri tekmi rezerv g, Hus.
Prvenstvene tekme
12. t. m.
Ilirija—Svoboda 12:0. Moštvo Ilirije: Pelan-Turk, Pretnar-Beltram, Hus, Pevalek II.-Weibl, Bregar, Oman, Baline, Vidmajer. Postava Ilirije izgleda na papirju precej dvomljivo. Bila je vendar več kot dovolj močna, da je igro popolnoma obvladala. Glavni posel je opravil notranji napadalni trio Bregar-Oman-Balinc, ki je bil v prav dobri formi in izvrstno razpoložen za šut. Obramba Svobode je bila za to gibčno trojico mnogo preokorna. Poleg tega slabo kriti so napadalci svoj strel izrabili jako temeljito. Halfi so dobro pokrivali, Pretnar se jim je pridružil kot četrti half in prepustil obrambo Turku, ki je od leta 1914. nastopil v nedeljo prvič. Pelan je imel le malo dela.
Nedeljska igra Svobode priča predvsem o slabem, nesmotrenem treningu. Svoboda goji neracionelno kombinacijo, manjka ji vztrajnosti, povprečna tehnična izvež-banost je na nizki stopnji. Izvzeti bi se dalo kvečjem golmana Primožiča in halfa Pečnika, ki smo videli pa oba že v boljši formi. Svobodo je igra izčrpala, proti koncu je popolnoma odpovedala. — Igro je vodil g. Vrančič. — Poset je bil neobičajno slab.
Ilirija r e z.—M ariborski ati. - klub 2:0. Tekma se je igrala v zmernem tempu, bila je jako lepa in docela fair. Rezerva Ilirije, ojačena s centerhalfom Zupančičem II., je imela igro cel čas popolnoma v oblasti. Razvila je v polju vzgledno kombinacijo, proti kateri je bil M. A. K. brez moči, pred golom pa se je produciral cel njen notranji trio v streljanju v out ali v golovo prečko, M. A, K. igra jako primitiven, neopasen nogomet, posebne ambicije ali prodorne sile se na njem ni dalo opaziti. Najboljši igralec v moštvu se zdi golman, opaža se tudi leva zveza. — Postava Ilirije: Zinnbauer-Bregar II., Kanc-Zupančič III., Zupančič II., Gostiša-Splichal, Soklič, Betetto, Grilc, Pevalek II, — Sodil je popolnoma zadovoljivo g. Jerala.
Sparta—Jadran 3:1. Jadran je trenotno brez vsake skupne igre. Igra sicer z veliko vztrajnostjo in ambicijo, a čisto brez načrta. Igralci ne ostajajo na svojih mestih, žogo vodi vsak zase itd. — Sparta nasprotno kaže lepo razumevanje za kombinacijo, kar ji je tudi prineslo zmago nad Jadranom. Celotni vtis igre je bil dober. — Sodnik g. Hus.
• MMiiiHiHiHmimiiiiiMimiiiiimiiiiiMiiiiiHmimi
Inž. Gustav Zupanič, Praga:
XIII.mednarodna razstava automobilov v Pragi.
V soboto, dne 28. maja, je bila slavnostno otvor-jena XIII. mednarodna razstava automobilov v Pragi, ki jo prireja Češkoslovaški klub automobilistov pod pokroviteljstvom prezidenta Čehoslovaške republike, T. G. Masaryka. Predsednik kluba, prof. univerze dr. Kukula, je pozdravil navzoče, med katerimi so bili zastopniki vlade, automobilne industrije in trgovine, znanstvenih krogov in tiska. Minister za javna dela, dr. inž. Kovafik, je izjavil, da je vlada priznala klubu oficijelen značaj in mu dala pravico izdajati mednarodne potne liste, takozvane tryptike, da bi potovanje z automobili ne imelo več takih ovir kot do sedaj po svetovni vojski radi nejasnih političnih razmer.
»Industriailne palače« je posebno bogato opremljena, in vsled množine zelene in cvetlične dekoracije je obisk razstave združen z lepo promenado v cvetličnem salonu. Letos odbor v tem oziru ni nikakor štedil, tako da so celo tuji gostje in razstavitelji z začudenjem priznali, da prekaša Praški Automobilni Salon podobne prireditve v Parizu ali v Londonu. — V paviljonih znotraj in zunaj industrialne palače svira več godb »Češke filharmonije« izbrane skladbe.
Zanimive so gotovo tudi tekme na posebnem ograjenem dirkališču, 150 m dolgem, kjer je dana tovarniškim znamkam, ki so v Pragi še manj znane, priložnost pokazati svoje vrline, tako da je interesentom omogočeno spoznati stroj, za katerega se zanimajo, tudi v teku.
Splošno je napravila razstava automobilov krasen vtis in bo pospešila gotovo odnošaje češkoslovaških automobilističnih krogov z inozemskimi intere-
Nogometna tekma med reprezentancama Ljubljane in Zagreba v Zagrebu 5. junija:
Golman Pelan vzame žogo Vragoviću.
V poedinih izložbah, katerih je preko sto, je razstavljena velika množina zanimivih izdelkov domače in tuje industrije. Domače tvrdke so skoraj brez izjeme zastopane, in to ne le tovarne, kakor »Praga«, »Tatra«, Walter, Laurin & Klement, Škoda, Petra-šek, ampak tudi vse večje auto-delavnice in trgovine z auto-potrebščinami. — Ministrstvo za narodno obrambo je razstavilo razne vozove s težkimi topovi, posebno zanimiva je ambulantna auto-delavnica, v kateri je mogoče izvesti vsa popravljalna dela. — Ministrstvo pošt in brzojava ima izloženo bogato statistiko v obliki diagramov.
Udeležba Nemčije je letos slabša radi znanih »sankcij«. Ameriko zastopa Oldsmobile. Buick, Chevrolet, Ford; Francijo Citroen, Berliet, Mathis; Italijo Ansaldo, Fiat, Motomeccanica-Pavesi.
Že pri vhodu na razstavišče se opaža, da je za okraševanje skrbela res umetniška roka; notranjost
Amerikanski rekordi v plavanju.
W. Rubien, tajnik amerikanskega olimpijskega saveza, je predložil mednarodnemu olimpijskemu kongresu v Lausanni listo novih amerikanskih svetovnih rekordov v plavanju, da jih oficijelno priznajo. Lista je jako obsežna ter vsebuje več kot dvanajst svetovnih rekordov, ki jih prinašamo v sledečem: Gospodje :
100 m v 1 : 00 : 2 — Duke P. Kahanamoku,
220 yardov v 2 : 19 : 8 — Th. Caun,
800 yardov vil: 13'6 — Norman RoB,
150 yardov v 1 : 29-6 — Th, Cann,
100 yardov (hrbet) v 1 : 08 — Warren Kealoha. Rekordi v Anverzu na olimpijadi so znašali:
100 m (poljubno) v 1 : 00 : 4 — Duke Kahana-moku,
100 m (hrbet) v 1 : 14 8 — Warren Kealoha.
Dame:
100 m (prosti stil) v 1 : 05-2 — Etelka Bleibtrev,
220 yardov (prosti stil) v 2 : 55-4 — E. Bleibtrey,
300 m (prosti stil) v 4 : 34‘2 — E. Bleibtrey,
440 yardov (prosti stil) v 6 : 2T6 — E. Bleibtrey.
Rekordi na olimpijadi v Anverzu:
300 m (poljubno) v 4 : 34 — E. Bleibtrey,
100 m (poljubno) v 1 : 13’6 — E. Bleibtrey.
V	razmerju s temi uspehi so prvenstva Slovenije za leto 1920. neznatna. Imeli smo:
100 m (prosto) 1 : 38‘1 — Kramaršič V., in dame 300 m 6 : 23 — Koritzky.
V	splošnem pa so uspehi na kratke proge z ozirom na mlado stanje našega plavalnega sporta prav dobri.
Amerikapskim rekordom se ne smemo čuditi v preveliki meri, ako pomisilmo, da so tekmovalci večinoma profesinalisti, čeravno ne v pravem pomenu, pa vendar vsled neumornega neprekinjenega treninga skozi več let.
Francoski team v Ljubljani. Team francoske nogo-
metne federacije, ki igra v četrtek 23. t. m. proti reprezentaciji Ljublj. nogometnega podsaveza, je sestavljen iz samih znanih igralcev prvorazrednili klubov Pariza. 1 ur-neje se udeleži v celem 22 oseb, ki odpbtujejo iz Pariza 20. t. m. popoldne. Dohod v Ljubljano se bo pravočasno objavil v dnevnih listih. Nogom, podsavez in S. K. Ilirija pripravljata francoskim gostom, katerih turneja po Jugoslaviji stoji pod protektoratom francoskega zunanjega ministrstva, ob prvem posetu v Ljubljani svečan sprejem. — Iniciativo za francosko turnejo, ki je za mednarodne športne stike Jugoslavije izrednega pomena, je dal poznati zagrebški športnik dr. Milovan Zoričič.
S. K. Sturm iz Gradca, ki igra v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. proti Iliriji, je prvak Gradca in najboljši klub na jugu Avstrije. Znan je po svoji lepi kombinacijski igri ter uživa sploh jako dobro ime. Avstrijski nogometni savez mu priznava prvorazrednost po pojmih dunajske prvorazrednosti. V Ljubljani igra s kompletnim L moštvom.
Pogajanja med Unionom Žižkov in Ilirijo za tekmo 29. t. m. vsled visokih financijelnih zahtev niso uspela.
S. S, K. Maribor-Varaždinski Š. K. 3 : 2, Igrano 5. t. m, v Varaždinu. Maribor ni bil v najboljši kondiciji, V. Š. K. je nasprotno igral zelo požrtvovalno in žilavo. Mariboru je pripomogla do zmage prizemna kombinirana igra. Publika je gladek potek igre ovirala s kričanjem, kar je zlasti motilo sodnika. Novo igrišče V. Š. K. je bilo v slabem stanju.
Tekme v Mariboru 5, t, m. Rapid-M. A. K. 8 : 3, Ra-pid rez.-M. A. K. rez. 4 : 2, naraščaj M. A. K.-naraščaj Rapida 4:1, Korotan-Svoboda 4 : 2,
S. S, K. Maribor-Čakovački Š., K. 3:5 (2 : 3). Igrano 12. t. m. v Čakovcu.
Zagreb: Gradjanski-Ilirija 5:1, Viktorija-Croatia 0 : 0, Tipografija-Poštarji 4 : 1, Železničarji-Zmaj 5 : 0.
Praga: Sparta-Vršovice 6 : 3, Hagibor-Olimpia 3 : 2, Slavia-Sparta, Kladno 3 : 2, Deutscher F. C.-D. S. K. Aussig 4:1.
Brno: Pozsony F. C.-Moravska Slavia 2: 0, Sparta rez., Praga-Židenice 1:1.
Dunaj: Ferenczvarosi T. C., Budimpešta-Rapid 3 : 1. — Prvenstvo II. razreda in s tem prvorazrednost si je priborila Ostmark. Na čelu prvenstvene tabele II. razreda so: Ostmark, Donaustadt, Germania, Slovan, Red Star.
Diisseldorl: Finale za prvenstvo Nemčije F. C. Niirn-berg-Vorwarts, Berlin 5 : 0.

I. Hrvatski gradjanski športni klub je priredil 22. maja juniorsko kolesarsko tekmo na 28 km na progi Podsused— Zaprešič. Izmed 16 tekmovalcev je zmagal Dukanovič Gjuro v 56 min.
Zagrebški kolesarski klub »Orao« je priredil dobro uspelo dirko juniorjev na 19 km. Zmagal je VI. Živkovič v 32 min. 26 sek.
Meniga, znani jugoslovanski kolesar, ki se je preselil v Gradec, tekmuje tam za klub »Wanderlust«. Pri mednarodnih dirkah je nedavno dosegel prav lepe uspehe. Tako na 1400 m v 2 : 12-6 prvo mesto ter na 2800 m v 4 : 16-6.
Gorsko prvenstvo na Fasselbergu pri Gradcu na 6 km je dobil Škrabi v 13 : 29-2.
Optional Route Trial se imenuje nova dirka na motornih kolesih, ki so jo pred kratkim vpeljali v Angliji in ki vzbuja splošno zanimanje. Tekmovalcem se da majhen zemljevid, po katerem se ravnajo glede poti, ki pa ni določena. Naloga je, izbrati najkrajšo pot v določen kraj. Naravno je, da so za to izbrali pokrajino, ki ni dobro znana konkurentom. Tako se je vršila pred kratkim dirka iz Long Ditton v Ripley, Neznana najkrajša pot je znašala 54 milj. Zmagalec je pa vozil 60 milj, torej 6 milj preveč.
Lahkoatletični miting S.. K. Ilirija.
Začetkom julija priredi S. K. Ilirija lahkoatletični miting, ki je dostopen članom vseh klubov Slovenije in ki naj bi bil nekaka preizkušnja za Športni teden 1921. Na programu bo tek na 100 m, 400 m, 800 m, 1500 m, tek preko zaprek na 110 m, štafeta 4X 100 m, skok v višino in daljino, skok ob palici, metanje diska, kopja in krogle, vlečenje vrvi in event, propagandne damske točke (štafeta 4 X 70 m). Člani vseh klubov se vabijo, da se udeleže mitinga v čim večjem številu. Prijave je poslati najkasneje do 26. t. m. na naslov: Josip Beneš, Ljubljana, Jadranska banka. Prijava naj vsebuje: 1. ime in priimek, 2. ime kluba, 3. panoge, v katerih se hoče tekmovati.
Prvenstvo Maribora na 5000 m. Poslovni odbor L. N. P. v Mariboru razpisuje za 19. 1. m. konkurenčni tek na 5000 m pod imenom »Prvenstvo Maribora na 5000 m«. Za prve tri so določene častne nagrade. Start ob 18. uri v Hočah, cilj Maribor, Kralja Petra trg. Prijavnina 10 din., prijave sprejema g. Šepec, Grajski trg 2.
Propagandna štafeta v Zagrebu se je vršila ob udeležbi 9 moštev po 8 tekačev. Zmagalo je moštvo »Con-cordije« v času 4 : 37 ter si s tem priborilo častni bokal. Drugo darilo je dobil »Marathon«, tretje pa Hašk II. Izmed nogometnih klubov je prvi dospel na cilj »Penkala , bil pa je diskvalificiran, podobno kot moštvo Hašk L, vsled protipredpisnega (letečega) starta.
Češko prvenstvo v hoji Karlin—Brandis na progi 19 km je dobil Šlehover (A. C. Praha) v 1:41: 55-6 sek.
Velik lahkoatletični kurz pod vodstvom znanega profesorja Janele se bo vršil v Pragi septembra meseca.
Štafetni tek Berlin—Potsdam. Klasični štafetni tek na 25 km dolgi progi se je vršil ob ogromni udeležbi 55 moštev s 3000 tekači. Zmagal je Sp. C. Charlottenburg
Jordon (Jale) 13-41 m. Zmagala je univerza Jale s 63 točkami napram 54, ki jih je dobila Harvard University.
Atletski Športni klub »Croatia« je priredil 26., 28. ter 29. maja dobro uspele tekme za klubovo prvenstvo v borenju in dviganju uteži. V štirih kategorijah je nastopilo 20 borcev. V kategoriji zelo lahke teže je zmagal Čimin, v lahki kategoriji znani Sokol Rudolf Vrhovec, v srednji Stjepan Logomerac in v težki Pero Kop. — V dviganju uteži se je delilo tekmovanje v dve kategoriji, v lahko do 76 kg in težko od 76 kg dalje. V prvi je zmagal St. Logomerac z 280 kg, v težki pa Peter Kop z 341 kg. »Croatia'< je prvi klub na Hrvaškem, ki je začel z intenzivnim delom na polju težke atletike. V programu za letošnjo sezono ima prvenstvena tekmovanja v borenju ter dviganju uteži za vso državo. Dosedanji uspehi nam pričajo, da bo prireditev velezanimiva ter napeta.
Prvenstvo Dunaja v dviganju uteži za leto 1921. se je vršilo 5. t. m. V prav lahki teži je zmagal Stadler s 405 kg, v lahki teži Okrouhlyg s 423 kg, v srednji teži Scherz s 463 kg in v težki teži Schrammel s 480 kg.
; mili m imuni m iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiin*
Mlada
Amerikanka Riggin (14 let) prvakinja v skakanju (dame).
—MlllllllllllllllliMlllllimillllllllhllllllllllllllllMIIII -
; illiiiilllliiiiiii m u i u inu 111 u i n mili m n mil i n m n •
Šved
N. Skoglund I (16 let)
drugi v skakanju 1 s 5'10 m višine | (gospodje).
-HiltiiMI lllliiin HI uiimmiMi >1'm mm im mlliMII.-
v 1 uri 36 sek. V konkurenci dam na 10 km dolgi progi je zmagala izmed 50 tekmovalk štafeta Verein fiir Leibes-iibungen v 28 : 14-5.
Štafetni tek Munchen—Griinwald se je vršil ob udeležbi 129 moštev (!). Na 12 km dolgi progi je zmagal »Turn- und Sportverein 1860 * v 26 : 42-4.
Akademska prvenstva v stockholmskem stadionu so sledeče iztekla: 400 m Lindquist 52-1 sek., 100 m Dahlen 11-5 sek., 1500 m Sandin 4:12-1 min., skok v višino Mattsen 1-75 m, troskok Ohlsen 13-37 m, met diska Lind 35-8 m.
V medklubskih tekmovanjih amerikanskih univerz Jale in Harvard so se dosegli naravnost fenomenalni uspehi, kar nam kažejo sledeči rezultati: tek na 100 yar-dov Gourdin (Harvard) 10-4 sek., tek na 200 yardov Feld-man (Jale) 22-4 sek., tek na 440 yardov Wharton (Jale) 51-6 sek., tek na 880 yardov Champbell (Jale) 1-58 sek , tek’ na 1 angleško miljo Hilles (Jale) 4 : 24 sek., tek na 2 angleški milji Hilles (Jale) 10 : 02-6 sek., tek na 220 yar-dov zapreke Fittis (Harvard) 25-6 sek., skok na daljavo Gourdin (Harvard) 7-42 m, skok v višino Laudon (Jale) 3-76 m, met kladiva Hudson (Jale) 42-25 m, met krogle
Švica—Francija. V težkoatletičnih konkurencah med Švico in Francijo je zmagala Švica s 3220 točkami. Konkurenca je obsegala dvig z levo in desno roko, odtis in pritis z obema rokama. Posamezni rezultati so sledeči: H. Graf (Švica) dvig 57-5 kg z levo, 60 kg z desno roko, odtis 91 kg z obema rokama. Hiinenberger pa je dosegel 80, 85, 75, 120 kg ter odločil zmago Švice.
Jugoslovanski uspeh. Po večletnem presledku so se pojavili na dunajskem dirkališču jugoslovanski dirkači hrvatskega konjerejca Djungjerskega. Izmed šestih konj, ki jih je bil poslal, so dosegli pri trabni dirki Makfilko 1 : 30, Leanyka 1 : 31, Lea 1 : 32, Posilni 1 : 37, Ljubka sicer le 1 : 47, toda je pokazala druge vrline. Dunajski sportski
listi posvečajo jugoslovanskim zmagalcem veliko zanimanja.
Dirke v Alagu, 15. maja, na 1800 m za nagrado 200.000 K so imele sledeči rezultat: Balbinus 3 leta, 4814 kg (1), Zasa 5 let, 6314 kg (2).
Nemški derby 1921 je pričel z lepimi uspehi. Zmagal je Balbinus iz hleva Poloshe. Drugo mesto je dobil Vati-nius iz istega hleva. Zmagalec je dobil nagrado žokej-kluba v znesku 200.000 K.
V nemškem trabnem derbyju je zmagala kobila Miss Francisco napram Favoritu. Progo 3200 m je pretekla v 1 : 35'.
Koliko konj je na svetu? Izmed 95 milijonov konj, ki jih je na svetu, živi 44 milijonov v Evropi. Ostali so razdeljeni na Ameriko s 34-2, Azijo s 13, Avstralijo z 2-8 ter Afriko z 1 milijonom. Pred vojno je imela največ konj Evropska Rusija, 24 milijonov (v Aziji še 10 milijonov),
Finski metalci kopja na olimpijadi I. 1920.
nato Nemčija 4-9 milijona, Avstro-Ogrska 4-1 milijona, Francija 3-2 milijona, Anglija z Irsko 2 milijona, Italija 900.000, Rumunska 865.000 itd. V Evropi imamo 44 toplokrvnih in 16 hladnokrvnih pasem.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Verificira se prv, tekma Hermes-Akademiki 5:0.
Uprava igrišča Sparte se opozarja, da mora biti igrišče za prvenstvene tekme pravilno prirejeno.
S. K. Triglav, Kranj: Prijavljajte le na predpisanih prijavnicah, ako jih nimate, jih naročite kakor že objavljeno.
S. K. Slovan, Ljubljana: Dopis v zadevi Hariš in Grilc je za podsavez brezpredmeten. Glejte Obči pravilnik!
S. K. Ilirija: Grilc Joško se je verificiral za Vaš klub z 9. junijem.
S, V. Ra pid: Zadevo bratov Pernat smo odstopili J. N. S. Glede igralca Gottfrieda Gerlitscha Vam ponovno nalagamo,
da doprinesete tekom osmih dni uraden dokaz, da je stalno naseljen v Mariboru.
Prijavljeni igralci:
Nogometni sweatri v raznih barvah, prav dobre kakovosti bi se dobili iz Nemčije po ceni 60 do 80 mark. Klubi, hi nanje reflektirajo, naj se javijo pismeno Ljubljanskemu nogometnemu podsavezu.
Predsednik Združenih držav Amerike, Harding, kot športnik. Razumljivo je, da se v Severni Ameriki, obljubljeni deželi sporta, zanima za sport tudi novi predsednik, ki je vnet ljubitelj raznovrstnih športnih panog. Zlasti pa mu ugaja golf, ki je tam skoro da bolj razširjena igra nego nogomet. Kot nekdanji predsednik Taft je tudi Harding prav dober igralec, poln odločnosti in vztrajnosti. Po mnenju strokovnjakov je golf igra, ki odkriva duševne zmožnosti igralca v mnogo večji meri nego kaka druga igra. Potemtakem je Harding vztrajnosten in odločen mož, ki si je v svesti, da je za telesno in duševno zdravje pri tako zaposlenih ljudeh, kot je on, prvi predpogoj razveseljiva, živahna športna igra. Zato posveča Harding po dva popoldneva v tednu telesni vzgoji: enega svoji priljubljeni igri golf, drugega pa treningu v tenisu.
Športni list v Splitu. Oktobra 1920 je začel v Splitu izhajati »Jadranski Sport«, službeno glasilo Splitskega olimp. pododbora. Vsled izrednih težkoč je prenehal izhajati meseca marca t. 1. V svesti si ogromne važnosti športnega lista za celokupno športno življenje, je pričel Olimp, pododbor zopet z izdajo lista ter izdaja »Jadranski Sport« kot samostojno tedensko prilogo dnevniku »Nova Doba«.
Sport in šola. Že 1. 1913., nato 1. 1914., se je vršil nekak športni teden nižjeavstrijskih srednješolcev. Priredila ga je zveza za telesno vzgojo. Letos pa se je sestavil odbor iz zastopnikov šole, učiteljev, staršev in dijakov ter prevzel predpriprave za prireditev in sestavil program, kjer se ne bo uvaževal uspeh posameznika, temveč povprečni uspeh celega moštva. Program se deli v tekme dečkov in tekme deklic. Prvi obsega lahkoatletični de-kathlon, igre in plavanje v štafeti; drugi pa lahkoatletični triathlon in tek v štafeti. Tekme v igrah se dele v rokomet ter nogomet. Poleg tega se bodo vršile javne telovadbe, prvenstva srednjih šol ter konkurence v sabljanju. Prvenstva si ne pridobi posameznik, temveč le celo moštvo. K tekmam bodo pripuščeni le dijaki in dijakinje z dovršenim 15. letom. (Kaj pa pri nas? Umestno bi bilo, da tudi naša mladina pokaže, koliko zna.)
Športno kopališče ob Ljubljanici. S. K. Ilirija je načrt, zgraditi ob Ljubljanici športno kopališče, za letos opustila. Vzrok temu je nedelavnost plavalne sekcije.
Za S. K. Svoboda, Ljubljana: 129. Kveder Viktor (Jadran?)
Za S. K. Hermes: 230. Černe Ivan, 231, Javoršek Anton, 232. Uršič Emil,
Za S. K. Jadran: 284. Pokorn Ciril.
Z a L. A. S. K.: 374. Deržaj Emrik.
Za S. K, Ilirija: Turk Ernest, Gostiša Mihael, Zupančič Milan, Seger Bohuslav.
Za S. V. R a p i d : 497. Matkovič Franc.
Za S. K. Triglav: 869. Jezeršek Jože, 870. Modrijan Josip,	Tajnik.
J
RAZNO
SPORT izhaja vsak petek. S)@iEl Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. Sj@j Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. EiE) Izdaja Športna zveza Ljubljana.	Urejuje Stanko Virant. Oiailgi Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ED