.Gorlra'
izhaja vsaki torek in »00010. Ako
padc na ta dneva praznik, dan
poprej.
¦{I »»»dnlStvo
se nahaia v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, karr.or je
nasiavlja'i pisma.
SkfiTunkixAtia. pittm»
ie ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma   brez   podpisa.
ftokopifli
dopisov se ne vrafa^o.
GORICA
TELEFON št. 201.
.itiirim*
stane na leto 10 K, z<t pol leta
5 K, za četrt leta 2.V)
Ipravniitvo
se nahaja v „Naroilni liskarn:1'
ulica Vetturini   St   9
Am   uKlaMf
se plačuje od čvetHrostol^n»' pelil
vrste po U vin., za ve^krattii
natis primeren popust
I'lmHin^/.ne  fttfvilkt'
sianejo 8 vin. in se ptodajaju v
raznih gs»nLkili uaf.kau
Št. 9.
V  (iorici, v torek dne 30. januvarja  1912.
Leto XML
flvstrijski  Fuifani   in
njih sedanja iiditelja
Faidutti in Bugatto
i.
Preprosto furlansko Ijudstvo je bilo
od nckdaj verno in patriotieno. Furlani
so bili dobri katoličani in dobri Avstrij -
ci že tcdaj, ko še nista bila rojena seda-
nja njih »osrečevatelja« in voditelja dr.
Faidutti in dr. Bugatto.
Krivo je torej mneuje, ki se namo-
nonia širi v izvestnih krogih, da je po-
stala Pnrlanija šele v Faiduttijevi dobi
verna in črnoriunena. Nasprotno je res!
Ne krščanska, ne avstrijska ideja ni
mcd furlanskim Ijudstvoni napredovala,
odkar sta začela Faidutti in ßugntto po
Furlaniji mešati.
Hruga glavna zapoved Kristova
veli: Ljubi svojega bližnjegu kakor sa-
niega sebc. Proti tej zapovedi gresit.i
sedanja furlanska voditelja in njuni ča-
sopisi.
Ho Faiduttijeve ere je živelo dobro,
miroljubno furlansko Ijudstvo s svojirni
slovenskimi sodeželani v najprijaznej-
ših odnošajih. Še pri državnozborskih
volitvah leta 1900 so se sloveuski in
furlanski katoliški volilci medsebojno
podpirali. Pri volitvi v peti kuriji je gla-
sovalo 22 katoliških furlanskili volilcev
za dr. Oregorčiča, slovenski katoliški
volilci iz Brd iti iz dvch kraških občin
pa so glasovali za furlanskega župnika
Zanettija. Ti prijazni odnosaji med Fur-
lani in Slovenei so izginili. Ni čuda!
Furlane razburjata Faidutti in Bugatto
po raznih shodili ter jih strašita s slo-
vensko invazijo, njuna lista »L' Ceo« in
»II Popolo« pa širita sovraštvo do Slo-
ven cev.
Ta lista so nas Slovence že imeno-
vala Hune, našo trobojnico rusko zasta-
vo; naš slovenski jezik sta smešila z nla
lingua di zakaj«, naš narod pa / »nai-
zadnjim narodom, ki je nastal v Ev-
ropi.«
Iz teh listov odseva grda nestrp-
nost in zavist. Ne privoščita naiu v (Io-
rici narodnih šol, ne privosčita naiii niti
tistili podpor, ki jih de/.elni zbor pode-
Ijujc lnnnanitarnini slovenskim društ-
voiii in zavodom. Podelitev dcželne
podpore drustvu »Svoj dom« je »Eeo"
imenovala zločin (un delittn). In vendar
ima to društvo elovekoljubeu nanicn,
Priskrbovati delavceiu ccua in zdrav.i
stanovanja!
V svoji »krščanski ljubezni« sta st;
fc< dva lista spozabila celo tako daleč,
da sta hujskala italijanskc gospodarje.
"aj zapodijo (cacciare) slovenskc dcklc
iz slnžbc.
Ha se s hujskanjein po shodih in s
tako nekrščansko pisavo uc širijo kr-
šeanske ideje in ne vzgaia furlansko
Ijudstvo v krščanski Ijubezni, je pač
jasno.
Tudi avstrijskc ideje ni Faidutti-
jeva vera ne razširila, ne poglobila. Z
oznanjevanjem prctiraiicga nuciona-
hzma se ne pospesujc razvoj avstrijskc I
ideje, niora eruo-rumena barva Ie oble-
deti. »Eeo« sama se je pobahala, da so
sele sedauji voditelji vzbudili v Furla-
•liji narodno zavest, da so Furlane 10 let
vzgajali in poučevali, tako da danes ču-
tiio, da so Italijani.
Isto Faiduttijcvo glasilo, »Eeo« ie
«biavilo 4. dec. 1909 dopis, v katereui
utamo: Ker se je v Trstu in Istri slabo
'•&)dilo vseni avstrijskim strankam (par-
tjli austriacanti) in njihovim časopisom,
Jjft snie biti katoliska stranka v Trstu in
v Istri avstrijska, ampak narodna; ka-
toliska stranka v Trstu in v Istri moia
prepustiti gojitev spoštovanja in uda-
nosti (il culto e la devozione) do države
in do cesarja društvom, ki itnajo ta ide-
al že v svojem programu.
Uredništvo lista «Fco« je pripom-
nilo k ternu dopisu svojega tržaškeg.i
sotrudnika: Nekateri katolieani gojijo
pretiran nacijonalizem, drugi še bolj
pretiran avstriiaci/em (austriacantis-
nio). Furlanski katolieani so opustili tu-
di bedasto vprašanje avstrijacizina.
To je nienda dovolj jasno!
Kakor smo videli, niniata Faidutri
in Bugatto za razvoj katoliške in av-
strijske ideje v Furlaniji nobenih poseb-
nili zaslug, ker Furlani so bili tudi pred
njirna prav tako verni in patriotic™
ee ne bolj , kakor so zdaj. In vendar
nastopata kot priviligirana zastopnika
katoličanstva in avstrijskega patriotiz-
ma ter izrabljata preprostcMiiu furlan-
skenui ljudstvu takorekoe prirojeni ver-
ski in patriotieni čut v svoje političnc
svrhe.
Na Dunajii sta popolnoma ernoru-
mena in skušata v svojih državnozbor-
skih govorih vladne kroge in poslance
drugih narodov, posebno pa neniske kr-
šeanske socijalce, prepričati, da so av-
strijski Italijani sploli črnorurneni in da
rned njimi ni iredentistov. »II Popokvc,
glasilo Faiduttijeve stranke, pise 20. V.
1910 o tern parlamentarnem delovanju
poslaucev Faiduttija in Bugatta: »Naši
poslanci se trudijo, da bi dokazali, da n!
iredentizem nič drugega kakor krivo
mnenje (»ima falsa opinione«) visokih
krogov in da je italijansko Ijudstvo v
Avstriji zvesto cesarju (»al Trono«).
Cenni ta trud? Cemu to prikriva-
uje faktičnih razmer na jugu avstrijske
države? Saj je sploh znano in priznano,
da je italijanski iredentizem razširjen v
Trstu, Istri, Dalmaeiji, na juznem Tirol-
skem in tudi na (loriškeni! Zakaj se
Faidutti in Budatto trudita na Dunaju,
da bi dokazala, da je italijans.ki ireden-
tizem Ie »falsa opinione« visokih kro-
gov? Ker hočeta avstrijsko idejo izko-
risčati. Z zanikanjem obstanka ireden-
tizma hočeta doseei, da bi avstrijska
vlada Itaiijane še bolj podpirala in pc-
stovala, slovanski element pa, ki je na
jugu edini naravni jez proti italijanski
iredenti, se bolj zapostavljala. Ali s;
tako izkoriščanje avstrijske ideje stri-
nja z avstrijskim patriotizmoin in s ka-
toliskini principom ali tie, naj sodijo
drugi.
Se enkral bilanca 6o-
riške v „EdinosK".
Prvie smo pisali: Kdor ne ve, 1. da
iniajo po volilnem redn Lahi enega po-
slanea vec ncgo mi, 2. da nam je mo-
goee priti do večine Ie, ako si prisvoii-
mo uiandata, čez katera razpolaga trur.
in obrt. zborniea, .1 da je v to treba
skupnega dela obeli strank, 4. da nam jc
niogoee brez večine Ie z abstinenco pri-
siliti lasko zboriiično veeino do spošto-
vanja praviee in ravnopravnosti, v kar
je treba zopet edinosti obeli strauk, 5.
da je bila abstinenca pred leti upeljana,
da jo je pa preprečil neki liberalni slo-
venski poslance, kdor vscga tcga nc
ve, tega je morala »Edinostina« bilanca
privesti do uverjenja, da so poshtnei na-
se stranke sami podkupljenci in narodne-
izdajice, da bi lahko preprečili lašk)
prepotenco na celi črti, da pa tega ik-
čejo, ker imajo vezane roke in ker ho-
čejo "agajati slov. rnanjšini itd.
Ta stavek smo ponatisnili, ker ^c
je >»Fdinost'( izjemoma »pon'zaki", d.i jc
na naš čianek nekaj odgovorila. Pra\ri-
ino: nekaj, ker se je odzvala Ie na ^.i
naš stavek, ali prav za prav na njego-
vih pet točk. Logieno bi pac bilo. da ^i
bila svojo publiko v bilanci seznanila /.
vsebino teh toek, tako bi bila imela nje-
na bilanca vsaj stvarno in utemelieno
podlago, ali njej ie bilo seveda na tcirt.
da je valila na našo stranko žalostne
poslediee, ki iz\ irajo iz dejstva, da ie
bil slovenski živelj, kjer je prišel \- do-
tiko z laškim ,od tega od nekdaj na celi
erti \r politienem, kultiirneni in gospo-
darskem oziru zatiran in potiskan \-
ozadje. Temu ima služiti tudi tolmaee-
njc gorenjih toek v odgovoru ..Edino-
stineni«. treba torej, da se postavimo v
bran tudi proti temu odgovoru.
Ad  !. pise  »Edinost«:  »Nie nove-
ga, to vemo že vse.« -    Aha!    Ali ii-
>!vsi(( niso oni, katerim je ustvarjala in
ustvarja »Edinost« sodbo o politienem
položaju goriškem. Kolikokrat smo mi.
zavračuje napade »Edinosti«   na   našo
deželnozborsko delegaeijo. trdili, da bi
mogli naši poslanci zadostiti njenim za-
litevam, Ie ako bi mogli izviti Lahor.i
vsaj en mandat: da so torej marsikate-
re »Edinostincc zahteve eloveško    ne-
možne. Tudi pozivljali smo jo, naj svoji
publiki  vsaj enkrat  prizna, da  je pač
zborniena vecina, ki daje Laliom moč.
da se vzdržuje v deželi krivično zapo-
stavljanje slovenske deželne večine. Ali
»Edinost« se je delala vsemu temu glu-
lia in Ie nadaljevala    svojo   nepošteno
taktiko. Ad 2. piše »Edinost«: »Tudi to
je obee znana resnica«. — Da, da, res-
nica, katero je pa «Edinost« osebito   v
boju za dež. volilni red trdovratno ig-
norirala. Kako je vpila, da je vrgel vo-
lilni red mestne Slovence goriške v la ¦
ško žrelo, ker je bila Qoricapriklopljena
furlanskim niestom   Mi smo »Ed.« od-
ffovarjali. da bo treba še innogo deset-
letij, prcdno pridenio Slovenei v (Iorici
do veeine in da nas pelje pot do večinc
v    dež. zbornici Ie skozi trg. in obrt.
zbornieo. Ali »Edinost« ie to ignorirala,
da je mogla Ie bolj udrihati po vodstvn
nase stranke zarad volilnega reda.
Ad X pise »Edinost«: »O tern pa
ne Ie da smo prepricani. liiarvec smo
ravno mi vedno pisali za sknpno delo:
kriva pa je ravno stranka dr. (Iregorei-
čeva. da je bilo tako sknpno delo onc-
niogoeeno! Ko je bila v maujšini, je s
frivolno obstrukeijo prcprecila vsako
skupno delo ter izsilila razpust deželne-
ga zbora; ko pa je prisla v veeino. jej
ta uspeli ui zadostoval, marvec je nr*
brutalen naein razveljavila mandate nc-
Ijubih jej poslaiieev slovenske nianjšinc
in je oropala manjsino odborniškegj
mandata, ki je tej poslednji pristojaH -
Nazaduje je odklanjala vsaka pogajania
z manjšiiio, eeiuiir se v drugih dezela'i
niso upirale najbolj nasprotne* si stran-
ke.« -—
Ravno mi smo vedno pisali za sku-
pno delo, piše »Edinost«. Da, da, pisali,
a delali pa nasprotno; kakor izglcda
sploh vsa goriska politika dr. (ircgori-
na. In kako je to »Edinostino« »vedno
pisanje za skupno delo«? Tako, da do-
sega ravno nasprotno: prav kakor ona
oee. Pisanje »Edinosti« je slog grde hi-
iravsčine: le|)e, prilizovane besede. \z-
dihovanicpo slogi, vines pa stanovitno
Zamolčevanje zinot in nezgod goriških
liberalcev. nasprotno pa razbobnavanje
in pretiravanje vsake erne pieice in m-
zgodice v nasem taboru in udrihanje po
našem vodstvu /arad razmer, katerih ni
ono krivo in katerim ne more odpomo-
ei. Tako izgleda "Edinostino" .pisanie
za skupno delo"!             (Konec prih.)
Zasedanje goriškega
deželnega zbora.
VI. seja.
d n i" _' 9. ] a n u v a r i a 19 1 2.
Citanje zapisnika se je opustilo.
Po preeitanju doslih vlog se ie pre-
čital predlog posl. Kosmača in tova-
rišev glede upeljave teeajcv za živino-
/dravniške ponioenike \- dezeli po vz-
gledu. kakor je to uvedeno na Tirolskem
in Kranjskem. Utemeljevanie tega pred-
loga pride v prihodnji seji na vrsto.
Naznanjena je bila interpelacija
posl. Fon a in tovarišev, s katero se
vpraša ministra za poljedelstvo. ali »e
voljan predložiti. če ne že v teni pa vsaj
\ prihodnjeni zasedanju deželnega zbo-
ra dežehieniu zboru naert zakona za
uredbo razmer med koloni in gospo-
darji.
Nato se je prešlo k dnevneinu redu.
Zakonski naert, ki se tiče nekaterih
izpreineiub zakona z dne 19. VI. 1900.
st. 23. o sredstvih za zatiranjc pelagre
se je odstopil pravnemu odseku.
Zakonski naert. s katerim se spre-
minjaio nekatera določila zakona z dne
9. dec. 1883. drž. zak. št. 13. iz 1. 1884..
ki se tiče pogozdovanja Krasa. se je od-
kazal pravnemu odseku.
Ravnotako zakonski načrt o po-
speševanju govedoreje.
^olskeniu odseku se je odkazalo
porocilo o zakonskem naertu, ki se tiče
izboljšanja gospodarskih razmer učne-
ga osebia na meščanskili in liudskiii šo-
lah.
Zborniea je nato vsprejela v vseh
eitanjih zakonski načrt o delitvi župa-
nije Naklo.
Vsprejel se je nato v vseh eitanjih
zakonski naert o zložbi poljedelskih
zeniljiše, obenem pa se je pooblastil de-
/clni odbor, da prispeva k izvcdbi do-
ločil tega zakona z zneskom 12.00t) K
proti povraeilu.
1. Zakonski uaert o delitvi skupnih
zcmliisč in ureditvi prava do njih u/.i-
vania in oskrbovanja, 2. zakonski naert
o varstvn planin in pospesc\anjii plan-
šarstva sta bila vsprejeta
Odobril se je kslep deželnega od-
bora glede nakaza plae 1. ravnatelju,
2. primarju. X dvema sekundarijema
dež. uinobohiice, 4. zatretja ines.ta kan-
celarja, 5. ituenovanja računarja-blagaj-
nika pri dež. umobolnici, 6. imeiiovauja
iuž. Mauerja. 7. imenovanja in iiovisa-
nja pis. ofic. Alula Vidrig.
Inicnovanje posameznih uradnikov
se je odohrilo.
Prošnja za povišauje dež. prispev-
ka trgovski soli v (Iorici se je odstopila
solskcinu odseku.
Za napravo bekoviše v poskusne
Hürnene se je dovolil znesek 1000 K ter
nalozilo se je dež. odboru da izposluje
tudi pri vladi primerno podporo.
Nadiieiteljii Andrcju Trebše iz Za-
ge se je zvišala poslovnina na 200 K.
Obnovi! se je prispevek trgovski
zbornici za razstavo posušenega sadja
v znesku 800 K.
Poziv c. kr. vladi, da poskrbi z vso
vnemo zgradbo inosta »delle Yerginw
pi i Ogleju se je vsprejel.
Poročilo o ustanovitvi kmetijskih
nadaljevalnih Sol in kmeiiiskih teeajev za
učitelje na deželni kmetijski soli se je
vsprejelo. Posl. Z e g a je izrazil željo,
da bi učitelji, ki bi obiskavali te tečaje
imeli potem poduena predavanja Ma
deželi.
Občini Tapogiian se je dovolilo
600(1 K za popravo nasipov ob Teru v
tej obeini.
Vsprejelo se je poročilo, ki se tiče
popolne ureditve Birse in osusevanjit
Prevalov, kakor tudi zgradbe mosta v
Marijanu in poprave že izvršenih del:
naložilo se je deželnemu odboru, da iz-
posluje od vlade 50' t prispevek k znes-
ku 60.000 K ter 10% prispevek iz dr-
žavnega cestnega zaloga. Obnovila se
je podpora 9000 K.
Vsprejelo se je poročilo, ki se tiče
prekopa Idrije pri Versi in zgradbe mo-
sta v občini Versa.
Podaljšala se je druga polovica pod-
pore dovoljene občini Libušnje za zgra-
dbo vodovoda na Vrsnem, v znesku
3750 K.
Obnovila se je podpöra. ki naj se
podeli županstvu Črniče za zgradbo
mosta čez Vipavo v znesku 3000 K.
Obnovila se je druga polovica pri-
spevka županstvu Biljana za popravo
ceste Biljana - Križ v znesku 458 K.
Podaljšala se je druga polovica
podpore občini Smarje za zgradbo kap-
nice pri Oorjancih v znesku 350 K.
Podaljšala se je 2. polovica podpore
občini Voice za zgradbo mosta čez Uš-
nik pri Pircih v znesku 300 K.
Podpora županstvu Brestovica za
zgradbo kapnice v Dolenji Brestovici v
znesku 2100 se je podaljšala.
Podaljšanje druge polovice podpo-
re dovoljene županstvu Devin za zgrad-
bo kapnice v Medjivasi v znesku 150U
K se je dovolilo.
Podaljšal se je kredit za razširjenje
ceste Sveto-Preserje in Ivanjigrad-Za-
grajc v znesku 500 K. Oež. odboru se
je naročilo, da izposluje tudi od vlade
primeren prispevek.
Podaijsal se je kredit za zgradbo
kapnice v Št. Lovrencu pri Neblem v
znesku 1700 K.
Obnovila se je podpora za zgradbo
kapnice v Hudemlogu županstvu Selo v
znesku 1900 K.
Obnovila se je podpora občini Cer-
kno za zgradbo in vzdrževanje občiti-
skih poti v znesku 5000 K.
Obnovila se je podpora županstvu
Komen za zgradbo napajališča v Ma-
lemdolu v znesku 3100 K.
Poročilo o prošnji za 25% podporo
županstvu Muscoli za popravo mosta
čez rojo, se je odstopilo tehničnemu od-
seku.
Poročilo o uravnavi reke Rio Ta-
glio y Muscoli se je odstopilo tehnične-
mu odseku.
Predlaga se primerna podpora žu-
panstvu v Štanjelu za napravo napaja-
lišča v Kobdilju pod pogojem, da pri-
speva tudi vlada s primernim dones-
kom. Ta zadeva se je odstopila tehnie-
nemu odseku.
Poročilo o podpori občini Nabreži-
Tia za cesto Nabrežina-Oevin proti Sliv-
nemu ter prošnja za primeren prispevek
za odkup zemljišč se je odstopilo term,
odseku.
Odobril se je izdatek 500 X za po-
letne kmetijske tečaje za učitelje v Po-
reču in na Ormu.
Odobril se je višji izdatek v znesku
25.511 K za izdelavo načrtov železniš-
kih črt Gorica-Červinjan, Sv. Lucija-
Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja.
Odobrila se je nagrada, nakazana
iinančnim organom za pobiranje doklad
na užitnino v znesku 14.000 K.
Posl. Z e g a je poprosil poročeval-
ca posl. dr. Pettarina, naj bi mu pojasnil,
kako se je ta nagrada razdelila, ker po
njegovem mnenju to vendar ne gre, da
niso dobili nobene nagrade oni finaneni
orgaui, ki so se največ trudili pri pobi-
ranju užitnine, hodec po vaseli sem ier
tia, dočim so bili najbolj obdnrjeni oni.
ki so sedeh ^ pisarnah.
Posl. dr. P e 11 a r i n je nato po-
jasnil, da je zgoraj omenjeno nagrado
razdelilo med posaniezne predsedstvo
financnega ravnateljstva v Trstu.
Posl. dr. V e n i e r je vprasal, ali \<i
dobil deželni odbor od financnega rav-
nateljstva kak izka'' ) tcm. kako se je
ta nagrada razdelila.
Posl. dr. P e 11 a r i n je nato odgo-
voril, da takega izkaza deželni odbor ni
dobil.
Posl. dr. Y e n i e r je izrazil želio,
naj bi si deželtji odbor v bodoče priskr-
bel tak izkaz od strani financnega rav-
nateljstva, nakar je
d e ž e 1 n i g I a v a r obljubil, da sc
bode dr. Venier-jeva želja upoštevala.
Nato je stavil posl. Manfreda
nujni predlog, s katerim se naroča de-
želnemu odboru, da izposluje prej ko
prej na pristojnem mestu sankcijo v da-
našnji seji vsprejetega zakona o var-
stvu planin in pospeševanju planšarstva
ter da naj se pri izvedbi tega zakona u-
poštevajo vse tozadevne pendentne
prošnje. Ta predlog je bü nujnim potoni
vsprejet.
Ko je deželni glavar tudi pri ti točki
vodil razpravo ter način glasovanja le
v italijanskem jeziku, je posl. Zlobec
zahteval, naj se to zgodi tudi v sloven-
skem jeziku. Deželni glavar je naročil
tajniku dr. Qrusovinu, da pove v slo-
venskem jeziku to, kar je on govoril v
italijanskem jeziku.
Nato je posl. F o n prečital svojo
interepelacijo, nakar je bila seja zaklju-
čena.
Prihodnja seja jutri ob 4. uri po-
poludne.
Minister grofflerenfhal.
2e več časa sem traja na Dunaju v
diplomatičnih krogih neko vrvenje in
vrenje, v čegar sredi se nahaja grof Ae-
renthal, naš skupni minister zunaniih
zadev. Od te in one strani je padla mar-
sikatera bridka na njegovo glavo, po-
sebno v zadnjem času, ko se govori to-
liko o trozvezi, o naši politiki in tudi
naši popustljivosti proti Italiji. Ravno tu
grof Aerenthal ni imel lahkega stališča.
On je zasledoval vedno neko čudno mi-
rovno politiko, ki ni bila nikakor v so-
glasju s tem, kar se je godilo in se še
kodi onostran meje, v Italiji. In tako so
postala očitanja vedno ostrejša in se od
zadnjega njegovega ekspozeja v dele-
gacijah niso nie pomirila, ampak za-
dobila še hujšo obliko. Ha je bilo treba
enkrat obračati, to je jasno. Da so rav-
no krščanski soeijalei, posebno baron
Fuchs, udarili na to struno na stvari ne
spremeni nie. Eden je moral začeti. Se-
veda so sedaj liberalni listi v og-
nju, češ klerikalno fevdalni elementi
so se zarotili proti Aerenthalu, hočeio
ga uničiti in onemogučiti. To so prazne
besede. Da grof Aerenthal ni brez na-
pak v tem oziru, to vedo tudi libera'cl
in vso stvar bi morali kot resni politiki
pretresati čisto drugače. Ore se zato,
ali je grof Aerenthal še isti mož, ki je
vstanu varovati naše avstrijske intčre-
se, nas državni prestiž v zunanji poli-
tiki ali ne. Če ne, potem ni treba metati
kamenja na tistega ki je to odkril, am-
pak treba je zaceliti rano, ki se je od-
prla na našem političnem telesu. Libc-
ralcu je vse, kar stori krščansko mislec
človek, nič ali pa še manj kot nič. Kako
stvari stoje z našim sosedom na jugu.
vemo več kot dovolj: Tiste tirade in
slepomiševja položaja ne bodo spreme-
nila, kvečjemu bi stvari le znala škodo-
vati. Razumljivo je pa bevskanje »Ta-
gesposte« (28. I. 1912.) proti klerikal-
cem-, proti zastopnikom konservalivnih
političnih idej in drugirn, kajti ona je
znala vsak protiavstrijski pojav v Italiii
že od nekdaj tako zaviti, da človek od
samega prahu stvari same ni videl. AH
homo še vedno povdarjali oficijelne iz-
jave, vse druge politične dogodke v
kraljestvu pa pustili v neinur? \\\ je
Aerenthal marsikaj zavozil, se ne da ta-
jiti, naj kdo skuša stvar zaviti tako ali
tako. Poglejmo sanio aneksijo Bostie in
liercegovine. Koliko lepih miljončkov
je šlo tja doli brez potrebe in Novipazar
je vkljub vsemu tenui ostal še vedno
turški. Koliko trgovskih interesov si
je znala pridobiti v orijentu Neinčija
preko naših glav in mi, ki sino na pra-
gu, stojimo in gledaino. To pač niso pri-
dobitve. Nismo za vojsko, a stati rnora-
mo tako, da imajo drugi pred nami reš-
pekt in računijo z nami vedno iii pov-
sod; drugače se naša veljava le zmanj-
ša. Marsikaj se te dni govori in piše o
ministru zunanjih del; on leži bolan,
fizično precej potrt in povsod se ukljub
dementiranju računi na naslednika. 7/d
sedaj bo vodil posle v ministerstvu ba-
ron Müller, sekeijski šef v zunanjem mi-
nisterstvu, kedo bo stalen Aerenthalov
naslednik, to je seveda še odprto vpra-
šanje.
Hrvaški sabor že zopet
razpuščen.
Čudne stvari se gode pri naših bra-
tih Hrvatih. Komaj je končala volilua
gonja in so bili izvoljeni ljudski zastop-
niki, že je sabor razpuščen. Poslanci še
niso prišli v zbornico, še niso imeli pri-
like, da bi kaj storili za svoje okraje in
že zopet nove volitve. Ce to ni Skan-
dal, naj pa reče kdo, kar hoče. To so
Khuenovi časi, časi tiranstva in skraj-
nega absolutizma. Ban Tomašič je za-
pustil svoje mesto in njegov naslednik
je pi. Cuvaj, mož, o katerem je prinesel
><Agramer Tagblatt« jako temno sliko.
Tedaj tudi tukaj ni pričakovati nič do-
brega. Sedaj vlada ban svojevoljno brez
sabora; v glavnem dela baje nato, da
pridobi za nove volitve v marcu vlad-
no, madžarsko večino. Sicer mora-
mo reči tudi par besed ob ti priliki, k!
niso morda ravno ljube hrvaški inteli-
genci. Ta pač ne stori svoje dolžnosti.
L.judstvo na deželi ni dovolj poučeno, ni
dovolj izobraženo, da bi se znalo varo-
vati raznih prilizljivih agitatorjev in
agentov. Izobraženci so nekaka višja
kasta, ki rada promenira po zagrebških
perivojih, a za ljudstvo stori bore malo.
Dela za narod pač skoro ni, stika z ljud-
stvom kakor n. pr. pri nas ni in tako
narod zaostaja, postaja apatičen in rav-
nodusen za vse. In tako se gode tarn ta-
ki volilni škandali, ki so nam naravnost
nerazumljivi. Več izobrazbe med ljud-
stvo, več inteligence in manj frakarstva
it» marsikaj bi bilo tarn doli boljše. Z
napetostjo pričakujejo vse stranke zo-
petnih volitev, pri katerih si bo skušala
vlada pridobiti krepko večino, s katero
ima potem v rokah oblast v saboru in
v deželi.
Dopisi.
Iz goriške okolice. Kakor je bilo
veliko sitnosti in dela radi pravilnosti
imenika veleposestnikov za deželno-
zborske volitve, kakor smo izvedeli od
preč. gosp. dr. Oregorčiča v deželno-
zborski seji, imamo povsod sitnosti radi
pravilnosti imenika davkoplačevalcev
za občinske volitve. Dosedanji obč vo-
lilni red določa, da sestavlja imenik žu-
pan, a ne določa, na kaki postavni pod-
lagi. Zato pa vidimo, da nekateri župani
sestavljajo imenik kar samovoljno. Svo-
je somišljenike vtaknejo v poljubne raz-
rede, a nasprotnike izpuste. In sedaj re-
klamiraj! Županstvo ti ne pomaga. dav-
karija ti ne pove, koliko davka kdo pla-
čuje; in tako nastane doba reklanuiciie,
ko hočeš imeti postavni a istiniti imenik
le iluzorična. Potom reklamacije :ie
boš spravil iz imenika vseh neopravi-
čenih volilcev, a vpisal boš jill le malo.
Zato pa tirjamo naj novi občinski red
napravi konec tej nezakonitosti in sicer
tako: Imenik volilcev in visokost od
njili vplačanega davka naj sestavlja žu-
pan na podlagi od davčnega urada iz-
danega pravilnega izkaza davkoplače-
valcev in od njih vplačanega davka. Ta
izkaz davkoplačevalcev in od njih vpla-
čanega davka, ki ga izda davčni urad,
naj bode v reklamacijski dobi z imeni-
koni volilcev razgrnjen v občinskem u-
radu, da se vsakdo lahko prepriča, je-li
vpisan v imeniku äli ne in koliko davka
resnično plačuje. S to določbo bo olaj-
šano reklamiranje in odpravljena vsaka
nezakonitost volilnega imenika. Pro-
simo gospode poslance, da se ozirajo na
ta nasvet.
Dornberg. Slov. kat. izob. društvo
bo imelo v nedeljo, dne 14. febr., svoj
redni letni obč. zbor v občinski dvorani
ob 3. popoldne. Dnevni red: 1. Predla-
ganje letnih računov. 2. Volitev. 3. Slu-
čajnosti.       '              Predsednik: Žorž.
Kozana. V nedeljo dne 4. febr. t. 1.
ne bo poslovala »Kmetska hranilnica in
posojilnica« v Kozani - Vipolžah zaradi
občnega zbora »Kat. slov. društva«.
Polifični pregled.
Nov nuncij na dunajskem dvoru
je že imenovan in sicer monsignor grof
Scapinelli, ki je svoj čas že bil tajnik
pri dunajski nuncijaturi. Qrof Scapinelli
je mož pedesetih let, ljubeznjivega ob-
čevanja in resen, vstrajen delavec.
Hrvaški ban pi. Cuvaj
je podal izjavo, ki pravi, da je razpu-
ščen sabor, ker bi ne bilo mogoče dose-
či nikake delavne večine. Sicer pa vla-
da niti poskusila ni, da bi spravila sku-
paj kako večino, ampak je sabor razpu-
stila preden je bil sklican.
Cesar je sprejel Protektorat
nad svetovnim evharističnim kongre-
som, ki se bo vršil na Dunajü od 12. do
15. septembra tega leta.
Italijansko-turška vojska.
»Zeit« poroča o laško-turški vojski
precej zanimive stvari, ki kažejo, da I-
talijanom prede dokaj huda. Oni so bill
žc v začetku zelö slabo o stvari pouče-
ni, sedaj je dan na dan slabejše in nako-
pali so si s svojim predrznim napada-
njem tujih ladij precej neprijateljstva,
posebno pri Francozih. Iz vsega se vidi,
da do sedaj Lahi niso dosegli v Afriki
nič in tudi v doglednem času nimajo ni-
česar pričakovati.
Najnovejše vesti
o grofu Aerenthalu trde, da cesar njego-
ve prošnje za odstop ni hotel sprejeti.
Grof Aerenthal je vzel le d a 1 j § i d o -
pust, da si okrepi svoje hudo oslabelo
zdravje.
Oomače in razne vesti.
Precej hinavščine tiči v članku, ki
ga je prinesla sobotna »Eco« o indis-
kretnosti korespondence »Austria« »E-
co« pravi: »Noi abbiamo gia rilevato,
che la notizia dell' agenzia »Austria«,
non puo essere che una indiscrezionev.
Kedö pa je zagrešil to indiskretnost?
Pri Njega Ekscel. nadškofu sta bila dva
Furlana in dr. Bugatto. Kedo bi bil to
vest zagrešil v »Austrio« menda ni tež-
ko uganiti —- tista dva Furlana gotovo
ne. Sedaj je gospodom ta afera postala
skrajno neprijetna in zato je naenkrat
indiskretnost. Zakaj ste jo pa nesli v
svet? Saj za javnost po besedah Njega
Ekscel. n i bila namenjena. Kedo je torej
krivec, ki bi moral reči: mea culpa?
Hujskarije v Furlaniji proti delova-
nJLi deželnega zbora se nadaljujejo.Shod
za sliodom sklicujejo pristaši gori-
škega »Eco del Litorale«. Gospoda, ta-
ko se ne dela za ljudstvo! S kričanjern
se nobenega ne nasiti! To bodete spo-
znali, a bo prekasno!
Županske zveze, kje ste? NoVi ob-
činski in volilni red je velike važnosti
za celo deželo, posebno za župane in
podžupane. Sveta dolžnost županskih
zvez bi bila, da bi se ta nameravani za-
'kon prerešetal na zborovanjih župan-
skih zvez. To sc ni zgodilo! Casi resni,
niožje mičkani! Županske zveze, kaj de-
late? Ali spite! Za volitve v okrajne
šolke svete ste se zanimale, za novi ob-
činski in volilni red — ne!
Kompromitirali so »Ecovci« Nj.
Fkcel. nadškofu, ker so njegovc besede
v znani zadevi deželnega zbora, ki
11 i s o bile natnenjene za javnost, ven-
dar izročili javnosti po korespondenci
»Austria«. In sedaj kričijo ti gospodje
po »Ceo« kot bi oni ne bili nič krivi. -
Kdo pa je, kaj ?
»Eco« se je zopet obregnila ob po-
slanca dr. Gregoreiča, (27. I. 1912) čes
vsi so ga obsodili radi njegovega p o 1 i-
t i č n e g a nastopa. Clovek, ki to čita,
bi mislil, da se gre tu za kaka verska
vprašanja, da je Oregorčič kak heretik,
krivoverec in bogsivedi še kaj. Radi
političnega dela, kličejo ti gospodje iiad
Gregorčiča celo eerkveno hirarhijo go-
riške inetropolije, kar pač ni čisto nic
opravičeno, kakor bodo gospodje prl
»Eco« pač sami tvdi vedeli. Faidutti se
lahko v e ž e z liberalci, dr. Gregorčič
je pa radi skupnega dela proklet. (),
»Eco«, to je pač očitno dvojna mera!
Občni zbor trgovskega in obrtnegn
društva za Goriško se je vršil dne 24.
januarija t. 1. v liotelu pri »Zlatem jele-
nu« ob zelo številni udeležbi kakor še ni
bil obiskan nobeden občni zbor tega
društva. Pogrešali pa smo še vedno
ninogo in mnogo onili ljudi, katerih dol-
žnost bi bila zanimati se za društvo
namreč nekaterih samostojnih trgovcev
in obrtnikov. Udeležba priča, da sc ie
društvo postavilo na krepkejše noge mi
da resno stremi za dosego postavljenih
si ciljev. Predsednik je v svojem poro-
čilu omenjal, glavne točke društvenega
delovanja v preteklem letu. S |)oinočjo
odseka trgovskih sotrudnikov, ki je
radevolje priskočil društvu na poinoč.
so se ustanovili trgovski tečaji, ki imajo
SO obiskovalcev in v katerih se poueuje
knjigovodstvo, nemščina in laščina. Od-
bor je storil po možnosti vse za pov-
zdigo slovenskih trgovin in obrti v me-
stu in na deželi. Zborovanje je bilo zelo
živahno, oglašali so se k besedi razni
gospodje, ki so marsikatero lepo idejo v
blagor in napredek društvu prinesli na
dan. V dokaz zanimanja za društvo naj
služi dejstvo, da je trajal občni zbor
nad 4 ure.
V odbor so izvoljeni gg.: Medved
kot predsednik, Krševani kot podpred-
sednik, Domenis kot tajnik, Ivančič kot
blagajnik, Kovačič kot gospodar, Kra-
vos in Kopač kot odbornika.
Sovražnik Mesijev v dvorani »Cen-
tral« v Oorici se je minulo nedeljo prav
dobro obnesel. Velika dvorana je bila
polna občinstva. Množica je pazno sle-
dila vsakemu dejanju. Igralci, Mirenci,
so želi ninogo pohvale. Č. g. kaplanu
Draščeku moremo čestitati k tako
lepemu vspehu igre, katera je zahteva-
1a - kakor je bilo videti ¦- mnogo tru-
da, znanja in požrtvovalnosti. V Mir-
nu se je ta igra vprizorila trikrat in vsa-
kikrat z najboljšim vspehom.
Igra se prihodnjo nedeljo ponovi v
dvorani »Central«.
Odprava praznikov. Nova cerkve-
na določila, s katero so odpravljeni ne-
kateri prazniki v letu da mnogo govori-
ti zlasti liberalcem. Najboij ogorčeni, da
so se nekateri prazniki odpravili so naj-
hujsi liberalci. Zabavljajo proti sv. cer-
kvi in sv. Očetu kakor konjski mešeta-
rji. Mislili smo, da bo vendar enkrat u-
strcženo liberalcem, ako se odpravijo
klerikalni prazniki. Cudni ti liberalci!
Prav jim ni, če so prazniki, prav pa jirn
tudi ni, če jih ni.
Liberalcem syetujemo, naj pa oni
ustanove nove praznike, recimo še par
— Pustov v letu! »Prazniki«, ka-
kor je pust, so za nje najbolj primerni.
Goriski    knjigovezi   bodo    delali
dnevno 9 ur in ne več 9 in pol.
Mrtveca so našli v pondeljek okoli
-"'.lire popoludne Podturnom za neko
liišo na polju. Ne ve se, kdo je. Pravijo,
da so ga večkrat videli prosjačiti. Tudi
se ne ve, ali je za hišo obnemogel ali pa
je znirnil.
5 mesecev bo sedel na samem in si-
cer v zaporu 32letni Jožef Boškin, ko-
čijaž v Tržiču, ker se je zoperstavljal
občinskim redarjem v noči 16. in 17.
junija m. 1. Tako je odločilo goriško
okrožno sodišče.
Pust je nastopil. Mnogo denarja
požre. Mladina zapravlja, da je veselje.
Prilik za to ne manjka. Plesi so se za-
čeli vrstiti. V nekaterih občinah v oko-
lici plešejo vsako nedeljo. Pred vsemi
prednjačita seveda furlanski občini Lo-
čnik in Moša. Pleše se, pije, ponočuje,
zapravlja itd. Potem porečejo, da je v
deželi» mizerija«! Tudi draginje se ne
pozna!
Zdniženi narodni odbor goriških
Slovencev se pridno giblje. Ima pogoste
seje, v katerih je govora o rečeh, ki sc
ticejo napredka slovenstva v mestu. V-
zajeninost, ki vlada v odboru bo le v
korist narodni stvari v mestu.
Okrožnica vsem županom   dežele.
Županstva se vabijo, da obvestijo v
ogib vsakemu nesporazumljenju takoj
tamkajšnje naročnike močnih knnil, da
je koruza, ki jo nameravajo prejeti ži\ i-
norejci po znižani ceni v smislu okrož-
nice dež. odbora z dne 24. dec. 1911 št.
U)251, namenjena izključno za krmljenje
živine in da se torej nikakor ne more
rabiti kot hrana za ljudi.
Ako deželui odbor dozna, da name-
ravajo naročniki rabiti koruzo kot hra-
no za ljudi, bo primoran odpovedati od-
clajo naročene koruze.
Novi obeinski in volilni red,   ki sta
sc predložila deželnemu zboru v seda-
niem zasedanju vzbujata nied veljaki.
župani in tajniki na deželi veliko zani-
nianje. Mnogo popraševanja je o tem.
Nekatri zupani so izrazili nnienje, naj bi
sc vršile nove volitve po celi dezeli
krnalu potem, ko zakona zadobita ce-
sarsko potrjenje.
Originalen »raubšic«. Piše sc nam:
Na Dolu pri Otlici se je posreeilo oro/-
nikom vjeti precej znanega lovskega ta-
tu, ki je imel svojo posebno ¦uniformo«
in črevlje s petami od spreda. Preden so
ga odpeljali, so ga oblekli v to njegovo
obleko in ga potem fotogratirali. Mož
se je čudil tej svoji lastni gozdni
»uniformi«, češ je skoro taka kot kake-
ga »ravbšica«. Ko so ga gnali v zapore,
je nesel lovsko puško na rami in rekcl
mimoidočemu kmetu: »Ali bi ne bil do-
ber za kakega frboltarja, ker mi puška
tako »paše«?« Ali mu bo zapor tudi
tako »pašal«, to je seveda drugo vpra-
šanje, pri katerein pa njega ne bodo v-
prašali za svet.
V prihodnji številki priobčcino iz-
kaz o deželnih zavarovalnicah za gove-
jo živino, ki so močno razširjene po de-
/eli, kar bo gotovo zanimalo naše ljud-
stvo na deželi.
Volitev župana in načelnika gospo-
darskega sveta v Sovodnjah se vrši da-
nes popoludne.
Učitelj izginil. Svoj čas smo poro-
čali, da je izginil ne ve se kam- upokoje-
ni učitelj na mestni soli pod Kostanjevi-
co v Oorici, Franc Gabrijelčič. Ob So-
činetn bregu so našli takrat njegovo o-
bleko, o njem pa ni bilo sledu. Opravi-
čeno se je sumilo, da je izginil v Sočinih
valovih, ki so bili takrat še precej veli-
ki. V nedeljo pa so našli ob Socinein
bregu v laškem Št. Petru mrtvo truplo,
priletnega moža. Pozneje se je dognalo,
da mrtvec je oni Gabrijelčič iz Gorice,
o katerem se ni vedelo nad mesee dni.
ka.m je izginil. Ne ve se, ali se mu je um
omračil, da se je vrgel v Sočine valove,
ali pa si je sam hotel vzeti življenje.
Gospodinjska sola v Tomaju je pol-
na gojenk. Največ jih je s Tominskega.
Stariši spoznavajo koristi te sole. Ka-
kor smo že poročali, misli tudi naša dc-
žela osnovati zimske gospodinjske teea-
je v Oorici na obeh deželnih kmetijskih
šolah. Lepa misel, ki naj bi se kaj krna-
lu uresničila v izobrazbo našega mlaj-
šega ženskega naraščaja, naših deklet,
bodočih gospodinj in mater.
Dopolnilne volitve v   mestni   svet
goriški, ki se bodo vršile letos utegnejo
biti jako živahne. Mrtvilo, ki je nava-
dno vladalo ob takih volitvah najbrže
da izgine za vedno.
Učiteljev in učiteljic primanjkuje v
gradiščanskem šolskem okraju. Prostih
niest je v vsem okraju kakor pišejo
laški listi 41.
Občinske volitve v Kanalu   so ko-
ncčno razpisane. Sedaj se prične ži-
vahna agitacija. Posebno je mnogo kan-
didatov za županski ^tolec. Pričakuje-
ino o tej zadevi obširnejših poročil.
O občinskih volitvah v Tomaju, ki
so se vršile minuli teden nam dohajaio
dopisi, v kaierih čitamo, da se je mnogo,
mnogo vina pognalo po grlu na ta ra-
čun. Agenti liberalne stranke so vlačili
nezavedne ljudi na volišče kakor ukup-
ljeno blago. Najprej so nezavedneže na-
futrali, potem pa gnali na volišče! To jt
pravi izraz ljudske volje, kaj?
Novi semenj v Sv. Križu na Vipav-
skem bode v pondeljek, dne 5. iebruaria.
V kranjskem   deželnem   zboru   jc
predlagal poslanec dr. Žitnik resolucijo
v zadevi koinpenzacij, katere naj bi da-
la vlada kratmki dežcli z ozirom na vt-
likanske svote, katere tuisli izdati ta
zgradbo kanalo\- v (jaliciii in na Češ-
kem. Med raznimi zahtevami. nahaia-
jocimi se v omenjeni rcsoluciii sc naha-
iajo tudi tc-le: Zgradba železiiiških črt
Postojna-Stanjel. Ajdovščina-Postojna.
S^kofja Loka - Idrija - Sv. Lucija.
Znani industrijalec Naglos v Kor-
minu je unirl minulo nedeljo. Zemljišča
je imel tudi v slovenskem delu dežele.
Kupoval je velike zemliiškc komplekse
in jih potem parceliral. Pokojrik je bil
zaradi znanega procesa »Banca Popo-
lare« v (iorici aretiran. a ie bil kasneie
puščen na svobodo.
Strašna burja v Trstu. \ Ceraj ie
razsajala v Trstu strašna burja v hitro-
sti do 110 km. Provzročila jc burja
mnogo nesreč. Cez 50 oscb je iskalo po-
moči pri zdravniških postajah. Na mor-
iu jc burja napravila mnogo škode. Tudi
cno življenje si je izbrala za žrtev. -
\ prosti luki je namreč spravila v tek
rrazen železniški vagon. Y istem hipu je
hotel en pristaniški delavec prekoračiti
tir. a ga je burja zagnala v tekoči va-
gon, ki ga je prevrnil in povozil. Bil ie
koj mrtev.
Beneška Slovenija. Minoli teden ie
umrla v Sv. Petru na Beneskeni sopro-
ga ondotnega župana «cavaliere ufficia-
le« dr. Cucavaz-a. Bila je rojena v Flo-
renci, v Sv. Petru pa jc bila ravnatelji-
ca ženskega učiteljišca in obenem vodi-
teljica konvikta gojenk iz učiteljišča.
Mi bi ob tej priliki nic ne pisali kot: po-
čivaj v mini, ali ker je videmski »Patria
di Friuliu objavil več neresnic, si dovo-
ljujemo spregovoriti nekaj besedi. »Pa-
tria« je objavila med drugim govor nad-
zornika Rigotti, ki je povedal. kako da
jc pokojnica vselej spoštovala doniače
lokalne običaje. da je gojila vedno naj-
svetejšo vero, vero dolžnosti itd. Mi pa
povemo resnico: gojenke. bodoče ljud-
ske učiteljice, ki so bile pod vodstvom
rajnice, so prihajale k nedeljski sv. ma-
ši šele po evangeliju; ravnateljica sania
je bila prava svobodomiseika. Kako da
je spoštovala krajevne obicajc priča
dejstvo, ki je velik kulturen čin, da jc
knjige družbe sv. Mohorja, katere je'na-
šla pri neki slovenski gojenki, pred vse-
mi gospodiciuimi sežgala. Žalostno. ali
resnično! Žalostno je res, da se naš u-
bogi narod, ki Ijubi svojo domovino
in je iz srra vdan prestolu in kralju, ta-
ko tepta, žalostno je, da se temu zvc-
stemu ljudstvu vrača ljubezen s palico,
mesto da bi predstojniki in oblasti spo-
tovali vero, jezik in običaje svojega
ljudstva!
Canzone dei Dardanelli se zove
najnovejša pesem poeta-dolžnika 0' A-
nunzija, v kateri napada in žali našega
presv. cesarja. Pesem je bila konfisci-
rana, a poet je dobil zato ogromno šte-
vilo brzojavk in pozdravov, ki protesti-
rajo proti temu početju. »Tribuna« sicer
dementira razžaljivost, a kako je s temi
laškimi dementaeijami, vemo predobro.
To je le pesek v oči in fraza vrh fraze
resnice pa zastonj iščejo čitatelji.
Südmarka še ni zadosti nasim Iju-
bim nemškim sosedom na Sitajerskem in
Oustav Adolf-Verein jim tudi ni še do-
volj bojevit in zmagovalen proti Slo-
vencem. Novo društvo se plete sedaj
proti našim rodnim tlem, novo društvo,
ki naj pomaga spravljati slovenska po-
sestva in zemljišča v nemške roke. —
.rieimstatt'( se bo imenovalo to novo
nemško društvo in bo imelo v prvi vr-
sti skrb za posestva in zemljišča, kate-
ra hoče preskrbovati nemškim nase-
ljencem. Naši obmejni rojaki naj bodo
previdni in nikdo naj se ne da preslepiti
od kakih lepih obljub in obetov, kajti
lc dokler stojimo na svoji zemlji, smo
trdni in močni, če pa nam ta izgine iz-
pod nog postanemo lahko igrača v ro-
kah sovražnikov. Rodna tla so nekaka
moralna opora za naše ljudstvo in na§
kmetovalec ni zastonj ponosen na svojo
rodno grudo, ki ga sicer skromno živi
in redi. Skrbimo tedaj. da ne pride ni
ped naše zemlje v tuje roke, ohranimo
zapuščino svojih dedov nedotaknjeno in
tako bomo močni in trdni in naj se vsta-
novi proti nam magari legija takih na-
selniških društev.
Sneg je zapadel po naših hribovih.
Kdo vlada v Avstriji. Jierliner Ta-
geblatt" objavlja daljši članek, v kate-
rem trdi. da vlada v Avstriji zdaj prav-
zaprav guverner dunajske zemljiške
banke Sieghart, ki dela vsako jutro z
grofom Stürgkhom po dve uri. Eksce-
lenca Sieghart je sin judovskega kan-
torja Singerja. Pred 20 leti je bi! časni-
karski poročevalec v parlamentu; u-
naneni minister Plener ga je ob Win-
dischgrätzovem ministerstvu spravil z:i
uradnika v ministerstvo. kjer je hitro
napredoval. Ker ie Sieghart cutil. da ga
ovira judovksa vera v kateri je, se je
pustil krstiti. Njegov boter je bil grof
Stürgkh. Na Sieghartov nasvet je imc-
noval Bienerth Stiirgkha za naučnega
ministra. Sieghart bi bil rad sam postal
tudi1 minister, a ker je izprevidel, da je
to nemogoče. se ie zadovoljil z dobro
plačanim mestoin guvernerja zemljiške
kreditne banke. Sieghart bi zdaj rad
postal clan gosposke zbornice, pozneje
pa baron, a njegovemu botru grofu Stii-
rgkhu se dozdaj še ni posrečilo, da pri-
dobi neko zelo visoko osebo za to. da
bi postal Sieghart član gosposke zbor-
nice. »Grazer Tagblatt« pristavlja poro-
eilu »Berliner Tagebiatta«: 2eleti bi bi-
lo, da se sploh izloči Sieghartov vpliv iz
avstrijske politike.
Kip Matere božje ubil lopova. Nc-
davno se je v Poli, malern mestecu bli-
zu Rima, pripetil cuden dogodek. V
cerkvi tega inesta je kip Matere božje,
ki ga tamošnje ljudstvo zelo spoštuje
in ki je okrasen z mnogim dragim ka-
menjem. Ta kip je poklonil cerkvi pa-
pež Pij IX. leta 1806. ob priliki 5001et-
nice te cerkve. Papež je tedaj tudi
okrasil kip z dijamantno krono, ki je
veljala 20.000 K. Pred dvema tednoma
pa je neki delavec. po rodu Nemec, vlo-
mil v cerkev ter hotel ukrasti krone» s
kipa. Ker je stal kip na visokem pod-
stavkii, se je vspel na njegovo vznožje,
pri čemur pa je izgubil ravnotežje. Za-
grabil je za kip, ki pa se je ž njim vred
prevrnil na tla in ga tako pobil na
glavi, da je obležal na mestu mrtev.
Drugo jutro so našli ljudje pod kipom
Matere božjc mrtvo truplo. Cerkev so
morali na novo posvetiti.
Dolžnost hišnih gospodarjev. Zani-
mivo razsodbo je izreklo 2.1 t. m. du-
najsko deželno sodišče. Neko izdelo-
valko evetlic je na Mariahilferski cesti
na Dunaju poškodoval kamen, ki je pa-
del z neke hiše. Poškodovanka je tožila
lastnika dotične hiše za odškodnino bo-
lečin. Deželno sodišče je obsodilo hišne-
ga gospodarja na plačilo 1000 K za bo-
lečine, kakor na povračilo zdravniškili
"saiüi'saisi:
stroškov in izgube /aslužka z uteinelji-
tvijo, da inu« oni. ki inia koristi od kakc
stvari ali podjetja, tudi nositi škodo, ki
nastane pri zasledovanui intercsov teffa
podjetja. Deželno sodisee je končno tudi
izreklo, da je liisnenni gospodarju Midi
daiia prilika. prevaliti škodo. ki nastaue
vsled nezgod. potoin zavarovanja /a
jamstvo na družbe.
Drobfinice.
Vsled eksplozije smodnika sto hiš
razrusenih. 1/ lYtroyjrada poroeajo, <ia
je v Sturem Sajdumn eksplodiral
smodnik. shranjen v neki kleti. Kakiii
sto his se je raznisilo. innotfo oseb pa
je bilo ubitih in ranjenili.
Grozna nesreča v tovarni. \' Pand-
leb-u na Češkem je če/ noč počila v n•_¦ -
ki tovarni vodoxodiia cev ter prcpki\ i-
la celo dvorano in stroie. Nekatere de-
lavke so dobile ukaz odstraniti vodo
od strojev, kar se je zaeel vrteti velik
dinamo-stroj. S tem provzročeni elek-
trični tok je na mestu ustnrtil eno 15 in
eno 16 letno dekle. Druga tri dekleta so
bila vlv ali niauj te/.ko ranjeua.
Najdaljši železniski most na svetu.
Dne 2.\ t. m. so izroeili proinetu najdalj-
ši most na svetu. ki veže Key-West s
Florido in je dolg 12<> kilometrov.
S 2/12
1
Čez premoženje Jožefa Boschitz,
registrirane trgovske tvrdke v Celoveu
je bil dne 24. januvarja 1912 priglašen
konkurz.
Konkurzni komisar je: deželnosod-
ni svetnik Ernest Martinek v Celoveu.
Oskrbnik konkurzne mase je dr.
Maks Mitteregger, odvetnik v Celoveu.
% Sodna obravnava bo 3. februvarja
1912 ob Id. uri zjutraj pri podpisanem
sodišču sala št. 47.
Priglasi se sprejemajo do 29. febru-
varja 1912.
Likvidaeija in poravnavna obrav-
nava se bo vršila dne 6. marca 1912 ob
10. uri predpoludne pri podpisanem so-
dišču soba št. 47.
C   kr.  deželno  sodišče v Celoveu
1           oddelek IV.
dne 24. januvarja 1912.
Loterijske številke.
2~. januvarja
Trst.......83    49    29    37    48
Konji
t( žki. za prevazanj«1 tovorov.
prodasta se 2 para z vo-
zom in celo opremo ali
brez take.
Kj<\   pove    upravnistvo
tega lista,
ALTENA
I         le
I   najboljša znamka
I' „dvokoles"
francoskeia slstema.
Ltv. 117.
Hatecüj.
V gradišeanskein šolskem okraju
ie s 1. septembrom 1912 stalno popolniti
mesto ueiteljiee na dvorazredni Ijudski
soli v Hniševljalt.
S to slu/bo spoieni prejemki so do-
loeeni v ^ 2.. h. in N. postave / due 14.
Januar ja 19l)o, dež. zak. štv. 10.
Z vsemi službenimi dokmnenti (i-
menovalni in premestilni dekreti, dekre-
ti o podeljeuih petletninah itd.) oprein-
Ijene prosuje ie vlagati pri ek. okrajnem
šol. svetu v (lradLseu do vštetega 29.
februarja 1912.
\ drugih okrajih namešeene prosil-
ke uaj vlo/.e |)rošuje predpisanim sluz-
beniin potoui.
Prepoziio dosle ali nezadostno
opremliene prošnie bi se ne postevale
(§ 4. o. p.).
C. kr. okrajni šolski svet
Y  Oradiseu. 22. januarja 1912.
Predscdnik:
SCHNEIDER I. r.
$tv. 119.
Natečaj.
\' tržiškem šolskem okraju je s I.
septembrom 1912 stalno popolniti mesto
učitelja na eksponiranem razredu de-
vinske dvorazredne Ij. sole v Medjivasi.
S to službo spojeni prejemki so do-
ločeui \- §^ 2., 6. in 8. postave z dne 14.
januarja 1906. dež, zak. štv. 10.
Z vsemi službenimi dokumenti (i-
menovalnirni in premestilnimi dekreti.
dekreti o podeljenih petletninah itd.) o-
premljene prošnje je vlagati pri e. kr.
okrajnem šol. svetu v Tržieu do vštete-
ga 29. dne februarja 1912.
V  drugih okrajih nameščeni prosil-
ci naj vlože svoje prošnje predpisanim
siužbenim potom.
Prepozno došle ali nezadostno o-
premljene prošnje bi se ne postevale
(§ 4.0. p.).
C. kr. okrajni šofski svet,
v Tržiču. 18, januarja 1912.
Predsednik:
QASSER 1. r.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v eoRici
ulica «lolla Croce stev. ß.
Jakob Miklus
mizar in lesni t r g o v ec j
¦ -      v Podgori    ^
; oa voiln iPleiaiJhia loosta
,   (na cesti, ki pelje proti (rrarfiski)
o o o
Trguje tudi z opeko vsake vrste,
i ima veliko /.alogo vsakovrstnega
! trdega in melikega lesa, imn tudi
; vsake vrste grede, tramove 3 3 od
; 3-12 inetrov dolge in 3 3 od 3-12
;  colov debele.
Svoji k svojim!
Fodpisani slovenski brivec V Oo-
rici Gospodska ulica st. 1 se priporofia
sl. slovenskeniu občinstvu i/. inesta in
i, dežele /a obilen obisk. Postrežha točna
in stroijo snazna. Brije in stiiže tudi
na niescčno odplačevanje. Na zahtevo
brije in striže na doniu. V zalogi ima
razne toaletne potreb^čine po ziuerni ce-
ni. Provzema vsa lasničarska dela ter
kupuje žetiske läse po 12 K in naprej
kilogr^m.
Franc Novak,
Gospodska ulica, st i.
Odlikovani
fotografski atelje
A. JERKlC,
GORICA,  Gosposka ulica štev. 7
priporoča
se    svojim    cenjenim   sorojakom
:     najtopleje.             —=.
Ustanovljena leta 1810.       —    —    —        Ustanovljena leta 1810.
Najstarejsa slovenska tovariia paraniciitov
Josef Neškudla Olumuc
priporoou slodece prodniete po jako zniernih cenah: parament^, balilaliinc, zastavr.
cerkviMio opravo. z ognjcm pozlačonu kolihe, monstrance, eiborije, svotilko. lustre, luči.
križeve poti. Stari paramenti se dobro   popravljajo.   Za uboge oerkvo prccojšnji popust.
Gene brez konkurence in 30% nižje kot drugod
iHT*   Pošilja cenike na zahtevo brespiačno in poštnine />rosto.   '^G
JOSIP BONÄNNI
naslednik T. Slabanja
srebror in zlator v Eorici ulica IMi 1Z
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. ceikveiiini oskrbništvom za
vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dorn.
MT flova trgovina z železnlno "9S
Pinter   &   Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrsi-
nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-
sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Gene zmerne, postrežba solidna, pnjazna in domača.
Cenjenemu obeinstvu se'toplo priporoeava
Pinter & Lenard.
Kupujte!       ie pri tvtdki        Kupujte!
Kerševani & Čuk
GORIGA       Stolni  trg  štev. 9 -   (Piazza Duomo)
ker ta vani nmJi Ic najbcljše in iiajccnojc^šivalne
slrojc, dvokolcsa. puške, samokrese, >Gramofo-
iiov< in [ploščo, vsakovistiio kmctijsko orodjc,
slanioroznice, stiskalnico. drozgalnice. (stroje zu
-- mastciijt!   grozdjr)   orala,  braue   itd.,   itd.   —
„Original   Victoria"    šivalni   stroji
M> prii raviii z<« uiiii'tno vezanjo in krpanjr, irnajo ¦
I lahki ttk, šivajo Tiaprej in nazaj. Original Vio- I
I   toria šivaini so napravljcni z dvtima gasovama \
za hitri   in   počasni   tek, so  po 20 letni rabi še
\tdiiO brezšumni. Z „Original \ictoria" stroji
^ se napravi v (ni niinuti od 2ÜÜ0 do 3000 ubo-
I dov (štihov). Za „Origiualiii Victoria" šivalne
stroje janičimo  10 let.
Trvdka  KERŠEVAKI  &   ČUK,
opazarja cenj. kolesarjp, da ima ko-
lesa raznih lovarn, kakorPuch,
S t y r i a, \V a i se n fad, I) ü |_^P P
ter domače izdelke. 1 ;
Vsak     kolcsir,    kalcri
knpi   pri   Ivrdki   K e r š e-
v a n i   &   Č u k   dvokolo,
dobi    solidno   in   poštcno
postrežbo in  si je objed-
nem    tudi   prihranil    naj-
manjo K 80, ker tvrdka ut>
vračuTia  provizije  zastop-
nikov    ali   posredovalcov.
Vsled   tega je   pri   tvrdki
Kerševani   in   Čuk    po
ceni  blago.
Tvrdka EERŠEVANI & ČUK dajc tudi na mesečne obroke.
Ceniki se razpošiljajo zastonj   in franko.