67. številka
Ljubljana, v fcetrtek 22. marca.
XXI. leto. 1888.
Izhaja vsak dan »vetfer, izimsi vedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Eetrl tata 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole lian k i rat i  — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". U p rjav niš t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slavnosti Djakovske.
Ko so se pred tremi leti pripravljali Slovani, da potujejo na Velegrad, nastala je najedenkrat okolu Velegrada neka kuga, katera je bila povod, da je bilo prepovedano vsako skupuo obiskovanje groba sv. Metoda. Nikdar nismo izvedeli, koliko je ta kuga pobrala žrtev, le toliko nam je bilo znano, da se vsled nje ni zmanjšalo prebivalstvo Hanakije in moravske Slovačije.
Bolezen urotila se je pa sploh proti pojavom slovanske zavednosti. Letos je ves slovanski svet pripravljal se, da proslavi zlato mašo največjega dobrotnika svojega, jednega najslavnejših in najuče nejših mož našega stoletja, dike svete cerkve — Djakovskega vladike Josipa Juraja Str os s-maverja. Posebno se je k tej slavnosti pripravljal verni narod bosenskosremske vladikovioe, hoteč dne 19. nuncija od vseh stranij v procesijah priti v Dja-kovo, da izkaže spoštovanje in udanost svojemu vrhovnemu pastirju. A glej čuda! pojavila se je zopet nevarna bolezen, katero so srečno zapazili še teden dnij pred slavnostjo. Vnled tega prepovedane so bile vse procesije v dan 19. marcija, vse zbiranje naroda „pod milim nebom in v zaprtih prostorih" ter zaprla hitro za nekoliko dnij Djakovske šole. Vsaj je bil tudi skrajni čas, kajti pomislite, da so od novega leta umrle v Djakovskej župi, katera šteje nad 6000 prebivalcev, že štiri osobe za osep-nicami. Poleg tega pa je bilo menda že naprej konštatovano, da Be najnovejša Djakovska bolezen prijemlje le onih, ki so tako neprevidni, da se nameravajo udeleževati zlatomašnih slavnostij, kajti od 12. do 17. dne t. m. vršil se je v Djakovu vojaški nabor in dne 18. t. m. bil je Živahen somenj po trgih 'in ulicah Djakovskih. — Je-li ta skrb za zdravje hrvatskih, srbskih in slovenskih rodoljubov omejila kaj slavnost in motila kaj splošna radost, o tem naj sodijo častiti čitatelji iz sledečega opisa slavnostnih dnij.
V nedeljo due 18. marčna. Slovenske deputacije pripeljale bo se v Dja-kovo ob jednim z deputacijama Zagrebškimi v soboto večer v vozovih prevzvišenega biskupa.   Biskup je
vse preljubeznjivo vsprejel, posamezne članove tudi objel in poljubil, ter vse povabil, da ostanejo za svojega bivanja v Djakovu njegovi gostje. Čili slav-Ijenec je že ta dan pri večerji s svojimi zlatimi nauki in duhovito konverzacijo vse očaral. Nazdravil je vsem došlim. Kanonik Kački iz Zagreba pa je še posebej napil Slovencem, za kar se mu je zahvalil g. Hribar.
V nedeljo imel je prevzvišeni v svojej kapeli sv. daritev, katere so se udeležili tudi nekateri členi slovenskih deputacij.
Ob 12. predstavili so se biskupu njegovi gostje pod vodstvom nadžupana Zagrebškega dvornega svetnika Badovinca. Prevzvišeni je odgovoril, da mu je v veliko veselje, ko vidi toliko učenih mož kot svoje častilce in je še posebno slovenskim deputacijam kazal, da mu je gotovo najljubše, da so se tudi njegovi Slovenci njega spomnili Ou ljubi Slovence kot svoj lastni narod in vedno blagoslavlja ta blagi narod. Prosil nas je, da sporočimo celemu narodu in vsakemu Slovencu posebej njegove najsrčnejše pozdrave. Podavše vsakemu še jedenkrat roko nas je milostivo odpustil.
Ob dveh bil je veliki obed, katerega se je udeležilo okolu 50 oseb. Na desni biskupovej sedel je Badovinac, na levej grof Kulinar, nasproti kanonik Rački. Menu je bil:
Juha s jetarnim kockicauii. Z ak us ak :
Gelatina s aspikom.
Pašteta s jelenetinom.
Govedina parena i naravna.
Uurioka od rajčica.
Di vi j etina:
Srneći hrbat sa salatom. Povarak:
Pudding sa umokom od kuj.sij a.
Kremo od čokolade.
Slastice, torte, domači sir. Kava.
Prevzvišeni je mej obedom vsako deputacijo še jedenkrat presrčno pozdravil ter imel tudi za vsako in vsakega člana njenega duhovite opazke. Biskup pravil je zopet, kako  so  mu Slovenci pri
srci, kako blago da so delali naši vodje Bleivveis, Ein.spieler, Toman in drugi, koliko je zlasti prvi narodu koristil s tem, da je, čeravno ni imel blaga in je bil priprost človek, narod probudil in neumorno deloval. V imenu Slovencev zahvalil se je d r. Marolt, kateri je rekel, da ima prevzvišeni tako velike zasluge za naiod slovenski kakor katerikoli Slovencev. On je z duhom in tudi gmotno tako delal za narod slovenski kakor hrvatski. Kazal je na razmerje jugoslovanskih plemen pred desetimi leti iu sedanje in to dobro razmerje kot glavno zaslugo Strossmaverjevo proslavljal in njemu v imenu Slovencev napil.   Bilo je še več napitnic.
Ob šesti uri na večer bila je predstava pri tukajšnih opaticah biskupu na čast. Bila je pa gotovo čč. opaticam tudi v čast. Naj prve nastopila je mala Hrvatica z narodno trobojnico in dekiamo-vala mu lepo pesen, v katerem ga slavi kot prijatelja mladine, naroda in svobode. Na to nastopi sedem malih deklic napravljenih kot škrati. Njih kralj zapovedal jim je, donesti največjemu dobrotniku svojemu dar. Na to odstopijo in doneso velik zlat venec s hrvatsko trobojnico, v katerej je vezeno z zlatom: „Biskupu Strosamayeru k zlatnoj misi 19. III. 1888." Nato bila je igra, v katerej se proslavlja krščanstvo nasproti poganstvu. To igro spisala je jedna opat c res mojsterski. Mej posameznimi točkami pele so učenke in igralo se je na orgije. Biskup bil je do solz ginjen in videl sem tudi mnogo drugih, ki so si oči brisali. Vsakako je karakteristično, da je bila cela ta predstava prepovedana od vlade in da se je ta prepoved še le na večer zopet preklicala na posebno telegrarično prošnjo od strani samostana. Tudi o osepnicah tu-kajšni privatni zdravniki nič ne znajo; od božiča so umrli trije, a to se vsako leto dogaja in Še nikdar se ni to 7a epidemijo zmatralo.
Ko smo šli od predstave, videli smo jako lepo razsvetljeno Djakovo in vse hiše bile so s trobojni-cami ozal]šane. Pred njegovo palačo pa se je zbralo do 2000 ljudij, kateri so neprenehoma mu „Živio" klicali. Prevzvišeni pokazal se je večkrat na oknu.
(Dalje prih.)
LISTEK.
premiloBt. gospodu
JOSIPU JURIJU STROSSMAJERJU
uzoru in (liki Slovanov o svečani priliki
Nj. zlate nekrvave daritve
dne 19. marca 1888.
Pri nas se črn razgrinja mrak
Nebo zastira gost oblak
In zvezde ni nobene.
Pač mnoga tukaj luč brli,
A z nSba teh nob§na ni,
Iz zemlje so roj fine.
Ve zetnske luči zginite!
Nebeške zvezde sinite,
Vaš svit naj nas tolaži,
On pot nam pravo kaži! . .
Na gornjo zrem in dčlnjo stran,
Za nas ob&k povsod — teman ; —
Ozrem se v tmini nočni
Tja dol na sv6d iztCčni:
Oj, jasna zvezda tam gori,
Že znana mi iz davnih dni, I nam je ta svetila, Vodnica nam je bila!
Ta zvezda — Ti!
Ti vodiš nas, nam jasno siješ,
Nam blagodejne žarke liješ,
Da, bolje vOdiš nas odzgčr
Neg vseh sozvezd Ti množni zbčr —
Ti zvezda vzSrna si!
Bil zvest si v vek Bogu in rodu.
Bil zvest Cirilu in Metodu,
In — sebi! Značajno hodil si vsikdar, Bil stalen Ti je pot in Žar Kot zvezdam tam na nGbi, —
Oj slava Tebi! Ti svetiš bratom rodnim tam, Oj sveti še sirotnim nam, Brez zvezde zdaj popotnim nam. Dve zvezdi nam sta kdaj sijali Ciril, Metodij sta se zvali . . . Umrla sta Ciril, Metod! Kdo zdaj po njiju stezi hodi? Kdo nas po njiju vzoru vodi?
Proklet zdaj njiju vzor je tod! Prokleti so pri nas obredje, Ki v njih Boga molili dedje! Ti bodi drugi nam Metod! Ti nas po poti oni vodi, Ki sveti jo je vtrl Metodij! Oj jasna, vzorna zvezda naša, Ti kaži do svetišč nam pot, Kjer sveti jezik naš se zglaša! . . .
*
Sijaj nam, oj svite krasni, Zvezda meni Ti edina, Še Te treba cerkev naša, Treba še te domovina, —
Oj, ne vgasni,
Svite jasni! . . A . . . saj zvezde ne g a s n 6 , A saj zvezde ne mrjo:
Vekovit
Njih je svit. Tudi Ti pred nami hodil, Svetil bodeš nam nevgasno, Slave rod boš varno vodil
U bodočnost jasno!
S. Gregorčič.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 20. marca, f Izv. dop.] —j—. Poslanec Schouerer popravi! je danes na svoj način napako storjeno v sobotni seji po predsedniku S mol k i. Kajti taktična napaka je bila, da je predsedništvo nasvetovalo, naj se kazenska zadeva Schonererjeva obravnava v tajni seji. Nikakega povoda ni bilo k takemu sklepu, nič se ni razpravljalo takega, kar ne bi smelo vun mej ves svet, strah pred hrupnimi demonstracijami Scho nererjevih „buršev" vender ni vreden predsednika državnega zbora, kateremu opravilni red daje sredstev na razpolaganje v izobilji, s katerimi lahko takoj zaduši vsak poskus galerijskega občinstva, umešavati se v parlamentarno posvetovanje — ni čuda torej, da so Scbonerer in njegovi pristaši na ves glas oporekali Smolkinemu nasvetu ter da je zbornica njun pritegnila, odklanjajoč tajno sejo. Minljiv, efemeran uspeh, — vidi se nam, da se Schonererjeva frakcija že bridko kesa, da se denaš-nja seja ni bila vršila — pri zaprtih durih! Moraličen udarec je to bil za krdelce antisemitskih poslancev, ne radi konečnega izida — nihče ni dvo-jil o tem, da se Schouerer izroči deželni sodoiji — temveč vsled tega, ker se je Schouerer pri tej priliki zopet jedenkrat pokazal v vsej svoji nebrzdani surovosti in nepopisni oholosti.
Tudi mej Slovenci nahajajo se čudaki, kateri se klanjajo Schbnererjeveniu imenu, misleč, da Bog vedi kaka državniška veličina tiči v oblastnem zastopniku Zvvettlskih kmetskih občin. In vender, od-bijte mu milijone, podedovane po  očetu, kateri si jih je bil pridobil  baš   po svojih   zvezali z Roth-sehildom, in  ostane  vmii čisto   navaden razgra-jalec, za katerega bi se živ krst ne bi mogel zanimati. Protižidovsko gibanje ni narastlo do svoje de-našme pomenljtvosti vsled  tega, ker mu je Seho-nerer voditelj, baš nasprotno, toliko naravne sile tiči v tem gibanji, in .strupena židovska diktaturo, razširjajoča se na vse stroke javnega slovstvenega in socijalnoga  življenja, rodila je tako  usodne posledice, tla se množi število antisemitov v vseh krogih navzlic temu, da boljšega  voditelja nimajo nego je poslanec  Scbonerer.   O istinitosti naše trditve prepričal se je lahko, kdor-koli je prisostvo val deuašn.i seji.
In dovolj je bilo poslušalstva! Če si danes se približal parlamentni palač, proti 11. uri pred-poludne, izreden prizor se ti je kazal. Pri uhodih goste množice radovednežev, zastonj hrepenečih po UStopu. Redarstvo vse po konci, pripravljeno podpirati državnozborske vratarje, kateri so izvrševali strogi svoj nalog, nikomur ne dopuščati ustupa, kateri se ni po protekciji kacega znanega poslanca o piavim času bil preakrbel ustopnice. Galerije so občinstva prenapolnjene, zlasti na prvi galeriji videl si mnogo dostojanstvenikov, civilnih in vojaških, tudi zvedavo ženstvo bilo je mnogobrojno zastopano.
Zbornica prestopi takoj v razpravo prve točke dnevnega reda, zadevajoče Sehonererjevo izločitev. Pivi oglašeni contra- govornik bil je — Scbonerer sam! Ni sicer navada, da poslanec govorio lastni zadevi, t<tda opravilni red tega izrecno ne zabranjuje, in obtožba Schonererju je tako resna, da se nihče ni spodtikal nad govorom „pro domof. Da bi Schouerer količkaj m.rno in v dostojni obliki zagovarjal svojo reč, zavlačujoč lažnjiva ali pretirana poročila židovskega časnikarstva, moraličen uspeh vsaj mu bi bil zagotovljen! Toda mesto
tega. iz njegovih ust nesmo čuli me druzega, nego nepretrgano  vrsto  robatih  zabavijic   in sočnatih psovk, mej kojimi je bilo upletenih  dokaj pojavov uprav smešnega mali kovanja lastne osobe.   V svojem zagovoru rabi govornik izraz „ časnikarska zye-radu, „Pre.-sbestieu".   Ker se take besede ne strinjajo s parlamentarnim dostojanstvom, pozval ga je predsednik k redu. Ali sedaj zdivja Scbttnerer! Ni" več  govoril,  ne   kričai,  tulil je:   „Xa ljudskem shodu v Zofij ni   dvorani   posluževal   sem  se istega izraza, in policijski komisar mi ni prestrigal bes de. Predsednik  državnega   zbora pa si pri-s v o i a, igrati v teh prostorih ulogo policijskega nad kom i sa rj a! !a '-To Je u*'° preveč! Zbornico, že razdraženo po prejšnjih SchOnererjevih izjavah, razljuti! je nekvalifikovani uapad na obče priljubljenega,  častitljivega   predsednika. Zbornica dviga se v nepopisnem hrupu, vihar nastane, kakor ga  še  nesmo   doživeli  v parlamentu,   vse upije, burno zahtevajoč, da se govorniku beseda odtegne.
Komaj se je nemir toliko potolažil, tla smo mogli razumeti predsednika, kateri je Sehonererja k redu pozval ter mu besedo vzel. Še ni miroval prizadeti poslanec, od predsednikove razsodbe skliceval se je na zbornico, češ, ona naj sodi, če sraeni dalje govoriti ali ne. Stvar pride na glasovanje, toda nevolja bila je tako splošna, da je komaj desetorica poslancev glasovala zato, da se Schonererju dovoli nadaljevanje njegovega govora. (Konec prih.)
Nesebično velikodušje.
V Peterburgu izhajajoč list „Den" objavil je sledeči članek:
Pred nekaterimi dnevi praznovali so nekateri listi desetletnico San- Štefanskega dogovora. Mi mislimo, da so se prav po nepotrebnem spominjali pokojnika, ker je poprej umrl, nego se je rodil, ne le zategadel, da ga je z« menil Berolinski dogovor, temveč tudi po bistvu stvarij samih.
San- Štefanska pogodba bila je venec iluzijam, katere smo gojili glede Bolgarov. S tem dogovorom hoteli smo Bolgarom dati skoro ves balkanski poluotok. V svojej domišljiji obdali smo to panogo slovanskega plemena, to dete ruskega veliko-dušja z vsemi mogočimi vrlinami; mislili smo, da Bolgari neso čeda ovnov, ki le bleketajo radi svoje nesreče, temveč narod, ki zasluži, da se ozira in skrbi zanj — najboljši naslednik starih bizantinskih pokrajin . . . Pozabili smo bili, da je ta narod 400 let zdihoval pod turškim ižesotn, ne da bi bil le z mezincem ganil za svoje osvobojenje, narod, ki se ne zna okoristiti darov svobode, ki jih torej ni vreden.
Za koga je dajala svojo kri ruska zemlja, za koga je žrtova! poslednji groš obožani ruski nuižik, morda za Stambulova, Mutkurova, kneza Ferdinanda iu drugove? Mari se jo to delalo za bolgarski na rod V Kje je? V kako zakotje se je skril, kam je dejal svoj um in svojo wst?
Nikakor ne gre. krivdo zvračati na Stambulova in drugove ali pa čakati, da se pokesajo bratci, ker so zašli na napačne pote. Kdo se bode tam kesal? Druhal pritepencev in nasilnikov bine mogla zapovedovati narodu, ko bi iz njega ne dobivala sil.
Odkod se nabirajo vojaki, ki sedaj razpolagajo z osodo Bolgarov, mari ne iz pokolenja, na katerega hrbtu se vidijo sledovi udarcev turških bičev in palec, pred katerega očmi so se vršili boji ruskih vojakov za osvobojenje ? Koga hočemo pomilovati, v kom vzbujati čuvstva? Robi ostali so robi in bodo robi. Će ne pomnijo včerajšnjega dne, se jim tudi jutri ne povrne spomin.
Nikdar še ni bilo v zgodovini tacih pojavov velikodušja in take nesebične ljubezni  k trpečim bratom po veri in krvi, kakeršno je skazovala Rusija. Z našo krvjo, z našimi  denarji vzdignili smo iz prahu Grško, Rumunijo, Srbijo in Bolgarijo iu jim dali svobodo. Od nikogar nesmo ničesar zahtevali, in glej, kačo smo segreli na prsih svojih. Ru-niunija drži se z obema rokama za rep srednje-ev ropske lige mini  Srbija lovi poljube Avstrije, Bol garija so je popolnem obrnila od Rusije — kar je naravno — kajti zanjo smo prelili več krvi, nego za druge! Samo Grška se je nedavno zopet nam približala,  pa le  zato, ker so jo od sebe pahnile zapadne države, ki so zatrle ustajo Grkov v Epiru in Tesaliji; približala se je k nam, ker pričakuje novih darov od našega velikodušja — nezadovoljni smo z Bolgari, torej  bomo  podarili Grkom Makedonijo! ... Na to tudi raeunijo. Če bode v budočej veliki borbi zmagala Rusija, vsi uskoki zopet sto pijo na njeno  stran,        kajti vsi hrepene, da bi jim kaj dala. Žeti hočejo ondu, kjer neso sejali
Pa dosti smo delali za druge, sedaj skrbeti moramo-sami za-se.
Politični razgled.
ittotruiije dežele.
V L j u b I j a ni 22. marca.
Cehi hočejo predlagati v državnem zSmhmi.
da bi najvišje sodišče moralo obravnavati ne le v nemščini, temveč tudi v italijanščini, češčini in poljščini. Sedaj se še vrše pogajanja mej posnmičuimi klubi desnice. Poljski klub se je baje izrekel proti takej določbi, ker bi potem tudi Slovenci, Rusi in Hrvatje začeli zahtevati, da se njihovim jezikom dovoli ista pravica.
Da pokaže svojo naklonjenost pehoti, glavne j masi vojske, sistemizoval je eeNar z najvišjim ukazom mesto generalnega nadzornika pehote in za to mesto imenoval Svojega sinu cesarjeviča Rudolfa.
To je nenavadno odlikovanje peštva. Dosedaj peštvo ni imelo generalnega nadzornika, temveč samo topništvo, konjica in tehnično čete. Se nikdar ni bil v Avstriji kak prestolonaslednik poklican na podobno mesto.
V nanjo države.
Zadnje dni so nemški listi začeli zopet prinašati razne vesti o pomnoženji rusU ili čet na zapadu. V Sebastopolji je baje tudi zbranih 10 000 mož, ki so pripravljeni na odhod, a se ne ve, ali je hočejo odpraviti na zapad ali pa Kavkaz. Vesti o ruskem oboroževanji pa le zategadel neso vzbudile take pozornosti, ker je evropsko javno mnenje pred vsem se bavilo s smrtjo nemškega cesarja.
V Ilolg^ariji se stvari nikakor ne razvijajo ugodno za Koburžana V kratkem bode morda moral ostaviti deželo in to ne zaradi rovanja ruskih pristašev, temveč zaradi razpora v vladnej stranki. Stambulov iu Popov se že dolgo sovražita in prvi je izneverjenje pri 1. polku porabil, da je odstranil Popova. Poslednji je pa jako priljubljen pri narodu in v vojski, in mnogi nečejo verjeti, da bi se bil res kaj zagrešil in trdijo, da so le Stambulov hoče maščevati nad njim. Popov je mnogo pripomogel k zmagi pri Slivnici in je bil jeden najiskrenejših pristašev Battenberžanovih. Njegovi prijatelji trdijo, da hi verojetno, da bi bil izneveril, ker je znan kot jako vesten mož. Rusija mu je baje ponujala ob svojem času pol milijona frankov, da bi z vojsko odstranil regente, pa jih ni hotel vzeti. Najbrž je izneverjenju kriv le Popova zet major Bonev, kateri se je poslednji čas mnogo mešal v razne špekulacije in imel velike zgube. Popov je le toliko kriv, da je Boneva knezu o svojem času priporoča) za poveljnika 1. polku, dočim je Mutkurov priporočal nekoga druzega. Možno je, da se vojska potegne za Popova iu prežene Koburžana ter pomede njegovo vlado. — Zasledili so baje tudi v ženijskem oddelku vojnega ministerstva veliko izneverjenje. Ker vladni pristaši vidijo, da bode kmalu konec sedanjemu stanju, hoče se vsak kolikor se da okoristiti sedanjega ugodnega časa, da obogati, od tod izvirajo razne goljufije in izneverjeuja.
Itii.slti veleposlanik Nelidov je zopet turški vladi priporočal, da bi se odposlala ruski in turški komisar v Sofijo. Turčiji pa ta nasvet nikakor posebno ne ugaja. V Carigradu bi najraje videli, da bi je zaradi Bolgarije pustili pri miru, naj vlada v Bolgariji kdor koli.
Predvčeraj je v li*au<'o.«lt<e|  zbornici utemeljeval poslanec Cassagnac svojo interpelacijo za-strau Boulangerja.   Prečital   je   članek „Berliner Bbrsenzeitung", v katerem se trdi, da so Boulangerja prestavili v neaktivnost, da ustrežejo cesarju Frideriku.   On ni Boulangerjev prijatelj, a ko je to čital, moral je misliti, da so kaznovali Boulangerja na povelje Nemčije.   Ministerski predsednik poseže govorniku v besedo, trdeč,  da je tako govorjenje razžaljivo; dežela bode sod'la besede govornikove. Cassagnac je nadaljujoč svoj govor trdil, da Bou-langer ni postal popularen zaradi samega sebe, ampak le zategadel, ker je vlada slaba,  zbornica uepopu-larna.   Naredbe proti Boulangerju ne bodo nič pre-menile mišljenja dežele, ki pričakuje rešitelja. Ministerski predsednik je odgovoril, da je vlada morala kaj storiti proti Boulangeru, da se ohrani disciplina v vojski.   Kaj bode vlada še ukrenila proti njemu, ne more povedati, ker sedaj njegovo postopanje preiskuje posebni  preiskovalni  sovet petih genera'ov. Ko je govorilo še več govornikov, je zbornica vspre-jela vladni nasvet, da se o  tej zadevi preide ua dnevni red, s 349 proti 93 glasom. — Agitacije za Boulangerja bo nadaljujejo.   Izšla je posebna brošura z naslovom „General Boulanger — kandidat", katero bodo v .000.000 iztisih raz širi i i po vsej Franciji.   Kakor se vidi ima odbor, ki dela zanj, dosti denarja na razpolaganje.
Italijan« a zbornica je vsprejela budget ministerstva vnaujdi zadev s 188 proti 27 glasom. — Neko važno vest priobčil je italijanski vojaški list „Esercito". Francozi so baje nameravali nenadoma si prilastiti Spezzio in tako italijansko moč na morji uničiti. Ko bi se bilo Francozom posrečila njihova nakana, bil bi uničen italijanski upliv v ori-jentu. Kaj da se namerja, so pa Italijani za časa izvedeli, in se dobro pripravili, ilkratu je pa angleško brodovje priplulo v Tirensko morje.
Dopisi.
Wa Dunaja 18. marca. [Izv. dop] (Stross-mayerjevo s lav no s t.) Daleč tam na jugu, v srečnem Djakovu obhaja se redek praznik, praznik slovanski. Z brati Hrvati proslavlja slovanski svet moža, delujočega že toliko let neumorno v prospe h domovine, v blaginjo slovanstva. Ob Nevi in Veltavi, ob Dunavu in sinji Adriji izraža slovanski svet srčna svoja čutila milini bratom Hrvatom, praznu joč ž njimi jubilej najboljšega siua Hrvatske. Prevzvi-šeni vladika Strossmaver je mož, goječ v pristni svoji duši najčisteje rodoljubje slovansko, delujoč neprestano  v oživotvoreuje slavjauske vzajemnosti.
Tudi na Dunaji živeči Slovani niso mogli uto-lažiti vzplanitenja src svojih, utešiti kipečih si čutov ne proslavivši vsaj po mogočnosti spomina ve likega
/
Slovana, Čuvnjočeca  kakor rimske Vestalke žarečo iskro slovanske prosvete.   Zlasti mladina slovanska na Dunaj i, živeča daleč od predrage si domovine, poprijela se je ognievitira naudušenjem  misli pro slavljenje Stro*sraayerja, da pokaže vsaj tem potom neskončno svojo hvaležnost,  plamtečo ljubezen diki in  ponosu slovanskemu.  V »Slovanskem pevskem društvu"   ukrenilo se je praznovati spomin patrijarha  hrvatskega naroda, držečega vedno prapor narodni čist in neoskrunjen, z opravilom božjim in slavnostnim   banketom   — Strossmaver  je trn v madjarskijpeti, slavljenje njega Ogrom je seveda nepovoljno — vlada naša pa se neče zameriti potomcem Arpadovim — in vsled tega ne bode banketa.   Vzpored banketu bil je jako nedolžen. Naj-prve napitnica cesarju, potem se  poje himna avstrijska in temu slede tri napitnice Strossmaverju, in sicer v hrvatskem, češkem in slovenskem jeziku. Uložila se je prošnja, da se banket dovoli. Policija pa je svetovalo, naj se stvar opusti, ker bi se banket iz ozira na Madjare prepovedal.
Danes, 18. t. m. praznovali smo v cerkvi sv. Ane jubilej velezaslužnega vladike Strossmaverja. Božje opravilo služil je s pomočniki državni poslanec Bulic. Pred mašo propovedal je isti gospod o uzornera jubilantu. Slikal nam je jedrnatimi besedami pomen te slavnosti hrvatskega naroda, neumorno delovanje svečarjevo v blaginjo predrage domovine, predočil nam poln značaj njegov, sveteč se ko sobice"na slovanskem obnebji. »Kdor jubilanta ne štuje, nema srca, še manj pa glave1', rekel je propovednik. Pri maši je pelo „Slovansko pevsko društvo". Sodelovala je tudi konservatoristka gospica Jamuicka, koje lepo petje slišali smo na Vodnikovi slavnosti. Pela sta tudi solista gg. Vj. Hinter-hober in Sihrovskv. Prostorna cerkev bila je polna šestilcev svečarjevih. Navzočni so bili gg. poslanci hrvatski: grof Pucić, Vitezič, Klaić, Šupuk, Borčič, Masovčič in drugi; češki: Rieger, grof Lažanski. grof Kaunic, Jahn, Wurm i. dr.; slovenski: — ni ga bilo uijednega, Zakaj ni slovenskih poslancev nobeden prišel k j edinemu javnemu proslavljen]! češčenega jubilanta, ne vemo. Prisotni so bili nadalje: Dr. Lenocb, predsednik „Slov. pevskega društva", g. Bouchal, ravnatelj Kalandra, dr. Auiruš, poslanec hrvatskega sabora, in mnogo družili od ličnih Slovanov. Zbral se je seveda zlasti dijaštva slovanskega velik kontingent in zastopana so bila jako mnogobrojno društva „Zvonimir", „Akademički spolek" in „Slovenija".
»Slovansko pevsko društvo" čestitalo je brzo javno Strossmaverju.
Tako smo praznovali tudi na Dunaji živeči Slovani kolikor moč spomin patrijarha hrvatskega in se razšli po svečanem opravilu trdno prepričani, da bode nenavaden trud Strossmayerjev blagoslov ljen plodom obilim, zlatim, uverjeni, da bode uzor nost jubilantova našla v srci naroda plodna tla in se tako ukoreninilu, da je najini ji neprijatelj ne bode mogel iztrgati! §
H l"o»avfa 18. mareija. [Izv. dop.j („Stara" in  „nova"  šola na Slovenskem.)   Za časa „stare"  šole mej Slovenci,  to je do 14. majnika 1869  služila se je sv. maša povodom začetka in sklepa šolskega leta, ako je le bilo mogoče; v „no vej" šolskej dobi — tudi tako. Za dobe „stare" šole šli so otroci po tri- do štirikrat na leto k spovedi in k sv. obhajilu pod nadzorstvom učitelja, od 1. 1870  naprej — tudi tako.   Za  časa „stare" sole peljali so se šolarji v poletnem času po dvakrat na teden k šolarski maši, kjer se je (navadno) pelo, učitelj  pa je spremljal petje na orgijah, v „novi"  šoli —  (navadno)  tudi  tako.   Za dobe „stare" šole udeleževali so se šolarji z učiteljstvom vred  sprevoda pri Ustajenji in na sv. Reš. telesa dan, v „novej" šoli — tudi lako.   Za časa „stare" šole molilo se je s šolarji pred  začetkom in pri sklepu  pouka, tedaj po  4krat na dan, v „novej šoli — tudi tako. Za dobe „stare" šole obešena je bila Kristusova podoba v vsakem razredu na odlič nem mestu, v „novej" šoli — tudi tako.   Za časa „stare"  šole videle so se tu pa tam šolarske za stave s svetima podobama, sedaj je takih zastav — Se več, V „stari" šoli je prišel g. katehet — če je mogel — v vsak razred   (uavaduo) po  2krat na teden, v „novej" šoli — tudi tako. Za časa „stare" šole rabili  so se  v slovenskih   šolah katekizmi, evangelij in zgodbe sv. pisma iz c. kr. zaloge šolskih knjig, sedaj so ravno  iste verske knjige v rokah  slovenskih šolarjev.   Za  časa „stare" šole bila je na konci leta slovesna javna skušnja, pri
katerej so  se delile premije,  tudi v „novej* šoli so javne skušnje iz krščanskega nauka, pri katerih se tu pa tam dele premije.   Za dobe „stare" šole ni bilo slišati, da bi bil drugoverski učitelj poučeval krščansko-katoliške  otroke, v „noveju  šoli — tudi ne, vsaj po Slovenskem ne.   Za časa  „stare" šole so  bila nusprotstva mej učiteljstvom in duhoven-stvom razmerno redka, v „novej" šolskej dobi pa so še redkejša, če ravno je nehalo podložništvo uči teljstva — in so temu sedaj jeziki razvezani. Za časa „stare" šole imele so cerkvene oblasti zastran verouka 'popolnem  prosto roko, v „novej" šoli — isto tako, kajti po § 5. državnega šolskega zakona razdeljujejo ono učne tvarino v verouku na posamezna leta. Za časa  „stare"  šole so  bila  šolska berila (čitanke) osnovana na krščansko-katoliškej podlagi, v „novej" šoli — isto tako. Za časa „stare" šole poslušalo   se je    duhovnike  tudi v šolskih zadevah, v »novej šoli — isto tako; saj sedi pri vseh šolskih oblastvih   tudi  po  jeden  duhovnik, kadar imajo sejo. (Glej dotični § o sestavi krajuih, okrajnih in deželnih šolskih svetov.)
Naj bo s tem dokazov dovolj, da je „nova" šola po Slovenskem v istini verska ostala Čemu tedaj toliko hrupa mej nasprotniki sedanje šole, ko pa vendar nima resnice za podlago! ? — V verskem oziru ne želijo zavedni Slovenci — naj si bodo nizkega ali visocega stanu — nobene spremembe v šolskem zakonu, dokler poučujejo slovensko deco sinovi in hčere slovenskih krščansko-kato-liških starišev. V tem oziru nima tedaj Liechten-st.einov šolski predlog za nas Slovence nobenega iravega pomena, smeh bi ga tedaj popolnem prezirati, ako ne bi bil za nas Slovence v drugem oziru celo nevaren.
Zastran nadzorovanja šol pa le kratko: Vojake nadzoruje vojak, — uradnike uradnik, — duhovnike duhovnik; — zakaj bi moralo baš v nadzorovanji učiteljev drugače biti? Po logičnem sklepu tedaj ne more nadzorovati učiteljev nikdo drugi, nego: učitelj.
Domače stvari.
— („Glasbeni Matici") dovolilo je na učno ministerstvo za leto 1887. štiristo goldinarjev podpore. To je pač dokaz, da tudi v višjih krogih uvažujejo koristno delovanje te^a za Slovence tako važnega društva.
( N o t a r j e m v Ž u ž e m b e r k u) imen ovan je gospod dr. Jurij Pučko, notarski kand dat v Ka mniku.
- — (Pomoćni uradniki L j U b 1 j a n B k i) imajo v soboto dn»> 24. marca t. J. zvečer ob l/i S. uri v prostorih Štruklje ve gostilne (Kolodvorske ulice), svojo II. sejo. Na programu so sledeče točke : I. Poročilo o predmetih II. seje sklicane na dan 17. t. m., katera je bila zbog preslabe udelržitve nesklepčna, • namreč: a) O novi peticiji na državni zbor; b) o naročitvi na društveno glasilo „Ceutral-Correspon-denz". II. Poročilo o sedmjora delovanji tukaj-šnega načeluištva iu zastopa ter o stanji in razvi-jauji te skupine — III. Sklepanje ob ustanovitvi podpornega društva za Kranjsko (z ozirom na slučaj bolezni itd.) — IV. Posamezni nasveti. Na oblo udeležitev vabi in opozarja p. n. člane Odbor
— (G. Janez Vrtačnik,) gostilničar in hišni posestnik na Viči pri Ljubljani, o katerega nesreči smo poročali V 05. številki našega lista, ni zblaznel, temveč je popolnem zdrav na duhu in telesu. Mi obžalujemo, da se je urinila v list omenjena vest, katera je bila gotovo raztresena od osobnih sovražnikov sicer obče spoštovanega g. J. V rtačnika in prijavljena našemu listu od moža, na katerega resnicoljubje smo se zanašali in katerega smo pripravljeni objaviti razžaljencu, oko želi po stopati proti raznašalcem rečene hudobne vesti.
— (Železnica Celje-Šoštan j-V e 1 e n j e.) Dne IG. in 17. aprila t. 1. bodo vladni zastopniki pregledali nameravano črto. Železnica bode imela normalni tir in bode 88*65 kilom, dolga. S kolodvora Celjskega zavila se bode okolu mesta v Savinjsko dolino, kjer pojde mimo Žavca, Sv. Petra in Polzele ter se ob Paki zasuče skozi Pevnik v Šaleško dolino mimo Šoštanja do Velenja. Stavbeni stroški z nakupom potrebnih zemljišč in voznega parka so pro računjeni na 2,798.200 gld. Štajerski deželni zoor je dovolil podporo 175.000 gld. Železnica se mora začeti graditi že tekom tega leta in biti dodelana 1889. leta. Kaj pa železnica Kamnik-Ljubljana V Ali se res ne bodo misli zanjo podjetniki, dasi država in dežela prevzameta tretjino stroškov?
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi v nedeljo 25. marca t. 1. v dvorani Dunajskega glasbenega zavoda (Kleiner Musikver-einssaal) svoj postni koncert pod vodstvom pevo-vodje g. A. A. Buchte. Vspored: 1. H a vlas V.: „Padajte braćo", srbski zbor. 2. Bendl K.: „Troj-listek n a rodu i ch pisni" — za bariton-solo in mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru, bariton-solo poje g Ladislav S r p e k — sopran-solo gč. Julija S t i b 1 e r-jeva. 3. a) Chopin F. „Andante spianato a polonaise Es-d op. 22. za glasovir v spremljevanji drugega glasovira — igru 131etna gospica N o e m i J i r i č e k o v a pl. S a m okova, na 2. glasoviru igra g. prof. Schmitt b) Alabijev „Solovej" — c) Napravnik „Fantazija na slovanske pesmi". — 4. Paukner: Ruske narodne pesni za tri ženske glase s spremljevanjem na glasoviru, sopran-solo: gospa Leop. Freund-ova — alt solo Slovenka gospica Karolina Kolbes-nova 5. Malut: „Maje" zbor za moške glasove. 6. Iv. pl. Zaje: Pesni — poje gospica Daniela Zečić eva 7. Kubinstein Ant: Sonata za cello in piano: «g. prof. Reinhold in Humer in gospodičina Matilda Brunsvvik de Korompa. 8. Foerater Ant.: Venec Vodnikovih in na n j e g a z 1 o ž e n i h pesni j — poje mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru. Vspored je vseskozi slovansk. Ustopnice dobe se pri: g. L. Bouehal-u 1. Tieler Graben št. 9.
Začetek točno 1 2S. uri zvečer.
— (Predrzni tatovi.) Preteklo sredo po noči ulomili so tatovi v „Krčouovo" gojilnico št. 19 na Tržaški cesti v pritlične go-itilnične prostore, katere ima sedaj v najemu g. Josiji Marješič. Udrli se tatovi skozi kuhinjo v shrambo  jedil, potem pa V klet.   Najprvo so se v kleti okrepčali za tatinsko delo, pojedli nekoliko kosov kuhane svinjetine, katero so dobro zalili z vinom.   Tako okrepčani jeli so znašati iz kleti in hiše na  ulico  posušeno slanino, mnogo masti iu drugih stvarij v najmanjši vrednosti do 80 gld. Kar pride nepoklicana priča, v podobi nekega ponočnjaka. Ugleltuši čudne priprave, začne upiti: .Pomagajte, tatovi so tu!" A v istem hipu poći strel iz pištole, namenjen nepoklicanemu motilcu. Strel zadel je le v vogel in odkrhni) kos zidu, a pobegnil je klicalec ponočnjak.   Ker so se vsled strela izbudili prebivalci,  zbežali so tudi tatovi,  popustivši vse nakradeno blago.   Ljubljanska policija je takoj zasledovala tatove in izvrstno pogodila svojo nalogo. Že ob 3. uri popoludne bili so tički v kletki, v mestni stražnici, kajti ujeli so policaji  blizu „lioben-čka" na Viči znana tata Antona Žagarja iz Medvod in Jo .-.i pa Koč jaza iz Kamniškega okraja, katera sta bila komaj pred 14. dnevi z Grada odpuščena.   Tretjega lopova še iščejo. — V 'ponedeljek po   noči   skušali  so  tatje v Šiški   ulomiti v g. J. Vodnika („Pri prvi kamnitni niizfj prodajulnico, a bili sredi dela preplašeni.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicanii zbolela: 2 moška. Ozdraveli: 4 otroci. Umrl: Nobeden.
— (Izpred porotnega sodišča) Dne 15. t. ni. obsojen je bil 021etni Janez Marki,' go-stdničar v Beli peči vsled mnogih olajševalnih okol-ščin na jedno leto teške ječe, poostrene s postom, ker je delavca  Popotlija z nožem  sunil v srce, da se je takoj mrtev zgrudil.   Vran  Štele, kmetski fant iz Srednje vasi pri Šenčurji, bil je zaradi hudodelstva uboja obsojen  na 5 let teške ječe, poostrene s postom,  ker je vasovalca Janeža Srečni ka s sekiro po glavi udaril, da je kmalu potem limrl. — i)ne 16. t. m. bil je zatožen 27letni Štefan Avsenek iz Dvorske vasi na Gorenjskem, ker je z odprtim nožem sunil brata Janeza v glavo, da je dva dni pozneje umrl.   Z bratom sta se sicer prepirala, a ranil ga je brez namena,  le po nesreči. Porotniki so ga s 7 proti 5 glasom uekrivim spoznali. —   Matevž   Mrak,  21 letni  dninar,  bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora, ker se je dne 29. prosenca t. I. sicer pred Jakobom Gorjancem branil,  a ga z nožem  tako  nesrečno sunil v prsi, da je takoj  mrtev obležal. — Dne 17. t. m. bil je obsojeu Fran Derbič, trgovec v Škofjiloki, zaradi uenravnega hudodelstva na 18 mesecev teške ječe, poostrene s postom. — Janez Saks, posestnik na Ustji pri Šmartinu,  bil  je zaradi hudodelstva goljufije obsojen na jedno leto teške ječe poostrene s postom.   — Pri  zadnji  obravnavi  bil je pastir Jakob Sever zaradi hudodelstva požiganja obsojen na 6 let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na dan požiga.
— (Razpisano) je notarsko mesto v Radovljici. Prošnje v 14 dnevih
— (Razpisano) je mesto učitelja in vodje na Razdrtem. Plača 400 gld., doklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m.
Telegram: „Slovenskomu Narodu-:
Oporto 21. marca. Gledališče v Bati uetu je mej današnjo predstavo do tal pogorelo. Ljudje skakali so skozi okna na ulico, drugi so se udušili ali pa so poginili v gneči. Število žrtev je veliko, a še ne dognano. Pogorišče začeli so prekopavati in raziskavati.
Pariz 22. marca. Odbor, sestavljen, da bi delal propagando za Boulangerja, umaknil je kandidaturo Boulangerjevo in se bode zdržal vsakeršne volilne agitacije, češ, da bode s tem vladi odvzel vsak povod, postopati proti Bou-langerju.
Vabilo
bratom   Sokolom" in po njih vpeljanim gostom
k
a-flil
kutorl so priredi
v soboto dne 24. marca 1888
na čast novoizvoljenemu starosti gospodu
IVANU HRIBARJU
■v
restavraciji ljtit>ljansl<:e čitalniee.
1. ) Pozdrav.
2. ) Meglene podobe spiritista Dolgonoskega.
3. ) Brati ne zna. Veseloigra v enem dejanji.
4. ) Šaljivo čitanje.
5. ) Komični prizor s petjem.
6. ) Licitacija  na korist fondu  za Levstikov spo-
menik.
Mej točkami pojo iz prijaznosti gospodje pevci.
Začetek ob 8. uri zvečer.
tj*'
JJUBLJUSEI ZVON" 3
■stoji (Ifct—
\ za vse leto gld. 4.60; za pol leta l;   gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
T u J C i:
2< >. marca:
Pri Klonu: (Jrtibski z Dunaja. — Eltz, Med. dr. Urumbanr, Meier, lian m-n. Tissen, Fisehbach z Dunaja. — Beck iz Bileka — Lencek iz iSevnice. — Uit-pič iz Ljubljane'
Tri li u liri : Hohenberj?, Rosenberg. Fried I Dunaja. — Barer iz Terbiža — Manrovich iz Gorice.
Pri južnem kolodvora: Ostere iz Trsta. — Čukom, Watzin, Loreuco, Oakovnl iz Vidna.
Umrli so v iJ uhlja n i:
20. marca: Marija Ižanc, mestnega stražnika žena, 31 let, KuŽue ulice 23, za kozami.
V d o ž e ID e j bolnici:
19. marca: Anton Blatnik, dninar, 57 let, za pljučnico.
20. marca: Matevž Kaatelic, gostač, 74 let, za osta-relostjo.
Xržne cene v Ljubljani
dne 21. marca t. 1.
			g kr.			kr.
j Pšenica,	hktl.	*	6 17	.Špeh povojen, kgr. .	—	6tf
Rež,	n		4 5	Surovo maslo, „	_	-5
Ječmen,	B	• •	4 22	Jajce, jedno :   .   , .	_	9
Oves,	n	•    • •	2 92	Mleko, liter ....	—	8
Ajda,			4 22	Goveje       meso, kgr.		54
j Pl OBO,			4 r>:	Telečje          n „	—	48
' Koruza,		•    » t	tm	Svinjsko        „ „	_	«0
Krompir,		•    . •	2 ti7	KoStruuovo    , „	—	36
Leća,	n		it -	Pilanao......		66
Grah,	n		d\ —		—	18
Fižol,	d	...	8-	Seno,   100 kilo.   . J	3	67
Maslo,		kgr. .	—(96	Slama,   „     „   .   . .	2	42
Mast,		•	|—72	Drva    trda, 4 pinetr.	7	—
iSpeh frišen			1—J62	„   mehka, 4 „	4	20
Meteorologičiio poročilo.
Opomba. Ker je večer važnega pomena in ker nam je 'lolžnost skazati povsem gospod« starosti požrtvovalnost, vabita najuljudneje k udeležbi
Dragotin Hribar in Fran Dežman.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3 »-a 1 (m	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737*4 mm. 7378 mm. 737 1 mm.	2-6"C 7-2" C 5-4° C	si. szh. si. szh si. svz.	dež. obl. obl.	0 20 mm. dežja.
Srednja temperatura 5-1°, za 10° nad normalom.
ID-um-aosl^a, "borza.
dne 22 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  7735 — gld.
Srebrna renta.....„     79-16 — „
Zlata renta......„   109-2i — a
6% marčna renta ....     „     9235 —■ „
Akcije narodne banke.   .   .     „   856"— — „
Kreditne akcije.....                         „   2ti760 — -
London........                                    ,   12695 — „
Srebro  ........     ,     —•— — n
Napol..........                                             10 05 — „
C kr cekini   ....             ,      599' — „
Nemške marke  .....     „     62 40 — „
4/   državne srećke iz 1. 1854    250 gld. 130 gld.
Državne srećke iz 1. 1H64           iOO   „ 16> M
Ogerska zlata renta 4°/0..... W „
Ogerska papirna renta 5°/0   •       ... "3 „
5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105
Dunava reg. srečke  5°/0   .   .     100 gld. 117 „
Zeralj. obć. avstr. 4,/<,0/0 zlati zast. listi . 127 ,f
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice 99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 179 „
Rudolfove srečke.....10   „ 21 „
Akcije anglo-avstr.  banke  .        120   „ 100 „
Trammvvav-društ. velj. 170 gld. a v. 213 „
1'OSlaiBO.
danes
77-36 7910 109*76 92-35 856-— 268T0 12695
1005 '•99 62-40 85 kr 75
10 „
50
30 50 25 40
10 -11>
GLAVNO SKLADIŠTE IJEVE,--,
najčistije luine
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlne I želiidoa bolesti grkljana I proti mehirnlm kataru,
I!INKE MATTOSriJA Karlovi vari i Widn.
•mamam	mMMMmmMmmmmm
	
	uc [ srofero
za l»OBla£enfe in nosrebreuje okvirov ircal iu podob, lesa, kovin« Ntekla, porcelana, papirja In «lm/,lli hI v uri).  BV Hrasno irL trajan.©. ~mM
Poraba za slednjega jako priprosta.   Cena steklenici s čopičem 1 k 1<1., 6 steklenic 5 gld.  Proti gotovemu plačilu ali povzetju ga prodaja (218—1)
L. FEITH mi. v Brnu (Moravsko).
RESTAVRACIJA „PRI JAM"
"V IEP©stotini p
proda se iz proste roke, oziroma da se v najem.
Okrog hiše je nekaj oral aeuiljidča, v bližini dvoje prostornih naturnlli kleti), posebno ugodnih za zalogo piva. PoBlopje je jako primerno kot vila.
Natančneje poizve Be pri lastniku Jon. Ino-
i
cente-Ju v Fon to j i ni.
(196—3)
Cvet zoper trganje!
Schutjuarf*
po «lr. tlalUii t\ 50 kr.,
zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečiiA v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kile itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalDO zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (605—IS)
I ,LEKARHA TltVKOCZV* I
♦        mm zraven rotovža v Ljubljani, mm |
■ Razpošilja  se vsak dan  po pošti.
mmi
:>*i
mote si b prodajo vsakovrstnih zakonito dovoljenih
bc srečk na obroke ^w
vsako leto najmanj (151—7)
1200 goldinarjev prislužiti.
Vpračatija naj bo pošiljajo na: Weohselhaua H. FUCHS, Budapeat, Dorothooagaaao Nr 9.
Št. 741 & 739.
I/vršo vaje deželnozhorske sklepe dne 17. januarja t. 1. se zarad oddaje potrebnega dela
a) za  dopolnilno  zgradbo  v   bi uznici  na Stu deuci, in
b) za zgradbo delarniškega poslojija poleg prisilne delalnice v Ljubljani —
razpisuje pismena ponudbena obravnava do vštetega tiar »O. marca 1. 1888.
Dotična stavbinska dela oddala se bodo raz-vrstena po obrtniških skupinah in proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotuih cen; sprejemale pa se bodo tudi splošne ponudbe za vse aH za več skupin v izvršitev določenih del.
Posebne, kakor tudi splošne ponudbe ne smejo se raztezati ob enem na oboje pod točko a) m b) navedeno delo, ampak vložiti se morajo za vsako delo posebej ponudbe.
Po skupinah razvrsteno delo je proračunjeno tako le:
K a) Za dopolnilno zgradbo v blaznici na Studenci, in sicer:
1. Kopanje tal in zidarsko delo
na........ 34.233 gld. 44 kr.
2. tesarsko delo na.    .    .    .     4.817   „   78 „
3. krovsko delo s skalicami na     1.303   „  36 „
4. kamnoseško delo na .    .    .     2.256   „   60 n
5. kleparsko delo na 1 370   „   06 „
6. potrebno železje na .    . 3.106   ,   64 ,
Bkupaj    .    .    .   47.087 gld. 88 kr. K b) Za zgradbo delarniškega poslopja poleg prisilne delalnice v Ljubljani, in sicer:
1. Kopanje tal in zidarsko delo
na........ 19.778 gld. 06 kr.
2. kamnoseško delo na .    .    .     1.293  „   30 „
3. tesarsko in krovsko delo na    4.493  ,  96 „
4. kleparsko delo na    .   . 713  „   39 ,
Bkupaj
(219-1)
Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, čiteži in proračuni so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada, deželni dvorec it. 2, v Gospodskih ulicah, v prvem nadstropji, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 30. marca 1. 1888 do 12. ure dopoludne
oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti na kolek piBane in zapečatene in z napisom na zavitku:  „Ponudba za
......delo za dopolnilno zgradbo v blaznici
na Studenci" — ali pa: „Ponudba za......
delo za zgradbo delarniškega poslopja poleg prisilne delalnice v Ljubljani". Vsaki ponudbi mora biti pri ložena 10% jamčevina (vadium), dotične zgorej za vsakn delo naznanjene cene, bodi si v gotovini, bodi si v knjižicah kranjske hranilnice, ali pa v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kursu), ako ta ne presega imenske vrednosti, ali pa v drugih papirjih enake vrednosti.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in navedene stavbinske črteže, proračune in dražbine pogoje in da se tem pogojem pravokrepno podvrže.
Ponudniki naj razločno s številkami in z besedami zapišejo svoj ponudni znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj stan in posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svoji razbornosti izbrati si podjetnike brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, po okoliščinah pa razpisati tudi novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene, v določeni dobi došle ponudbe.
.    .    .   26.278 gld. 71 kr.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 21. marca 1888.
Izdajatelj in Oviguvorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne."