Jatraafa fif fflfi
276. mM.
v mm, i mm, ot 11 »ikmi im.
C«ma 4 «taar|e.
Letnik XUII.
i|a v L|au»l|aau:
vse leto...............K 12"—
pol leta...............„  6 —
cctrt leti...............,,   -i —
aa mesec...............„ Hi
Dopisi naj sc trankirajc   Rokopisi se ac vračajo. Urcaatš ?•: kaaflsva atica »U (f arttltjs Icv*). ttlrtas M. M.
Uuaja ¥sak dan xjntr*j.
II— ste *Uka 4 vlamrf o.
inserati: 66 mm struka petit vrsta 14 vin.  Pri večkratni inserciji
po dogovoru.
Na pisnima naroviia brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
izdaja po posti za Avsiro-Ogrsko:
vse leto...............K 18'—
pol leta...............„ 9*—
četrt leut.................4 50
na mesec...............„   l-60
Za inozemstvo celo leto.........„ 23*—
Upravnistvo : Kaaflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Najnovejše vesti. — Brzojavna in tolelonska poročila „Slov. Narodu11.
Elsnerjevo imenom anjc za predalnika  ljubljanskega sodišča.
Dunaj« ltt. Mj^tembra. Po informacijah na dobro poučenem mestu, šr nikakor ni gotovo, da bi bil Eaa»
ner imenovan ca predsednika slf silnega sodišča \ Izubijanu i'o t»tatu>u je EIsner sele aedmi. M*-d temi sedmerimi so trije, ki so \ > šči >1 »ven-sčine. in sicer: Tomšič, dr. Nemanie i nemškutaur) in Schmentner. Ak.» pa -t* ne u|m»stt*va samo svetnikov višjega sodišča, marveč vse svetnike irraškega sodnega okoliša, potem figurira Elaner šele na 17. m^iu. M» d temi s«» slovenščine vešči nadsvetni-Tomšie, Pajk <Nemec >. Se h neti it z «Nemec«. Trenz, V a usek. Ne-manie iNVuiee . Perko * Nemec i. Katziant-m hitsch < Nemec K Kavčič, Sehmentner in Polee. Da se nov idez-no napravi KIsnerja za starejšesjav, so mu pred kratkim dali naslov in značaj dvomega svetnika.
Bienerthove konference.
Dunaj, 10. septembra. Ministrski predsednik    baron    Bienerth je raj    popoldne   konferiral z vse-uemškim državnim   poslancem Parbe rje m.
< ♦ -L«i - nemška spravna podajanja.
P raz: a. In. septembra. Deželni odbor je imel včeraj sejo. Takoj nato ae je deželni maršal knez Lobkovic odjieljal na Dunaj, kjer bo imel danes konferenco z ministrskim predsednikom liaronom Bien**rthom. Na -pravne konference ls> knez Lobko-\ ic fMivabil po 25 reških in nemških poslancev, ki pa ne bodo imeli od svojih strank nobenih pooblastil za definitivno sklepanje >iM»razuma. Definitivno se bo odločevalo v plenarnih    zborovanjih čeških in nemških
• /»-Inih f»"-lan^v.
Konferenca načelnikov čeških strank na Mora\skfm.
Brno, 10. septembra. Načelniki čeških strank v moravskem dejfllf zboru so imeli konferenco, na kateri -o razpravljali o deželnem finančnem položaju in o deficitu, ki bo v prihodnjem proračunu znašal 15 do lo" milijonov kron. Sklenili so, da *e naj u vedo ti - le novi deželni davki: Po ga liske« vmore-i na točni da-
♦ k v minimalnem znesku 7 milijonov, ta davek se bo v prvi vrsti na-nsjjal na žganje, povišanje deželne naklade na zemljiški davek od 57 na sr; ; jk,višanje deželne naklade na direktne davke r»d 63 na 88r/& in povišanje deželne naklade na hišnoraz-redni davek od 57 na 100
Shod češke napredne ljudske stranke na Moravskem.
Hrno, 10. septembra. Izvrševal-ni odbor češke napredne ljudske >tranke za Moravsko je imel pod predsedstvom |*wdanea dr. Stranskega -ejo. na kateri je razpravljal o bodočem dežel nozborske m zasedanju. iaWkutivui odbor je sklenil, da se • irugi polovici meseca oktobra skliče strankin shod v Brno.
teški socijalisti in kongres v KtMlanju.
Krito, 10 septembra. Socijalno demokratsko glasilo Kovnost pri o licu je uvodnik, v katerem razprav-raktičnih us|Mdiih mednarod ■csj* socijalno - demokratskega kongresa v Kidanju. Med ilru^iiu na-plašit, da s** tVhi v svojem stremljenju |h» samomlločitvi. ne l »od o dali ovirati ini nikogar, in da z vso odloč-nostjo protestirajo proti temu. da bi se jemal kot temelj socijalno - demokratske organizacije huržoazijski princip državnih mej, mesto narod-sineira principa. Končno prozi Rovnost . da bodo češki socijalni demokrat je izstopili iz avstrijske socijalne demokratske organizacije.
Načelnik   nemških   agrarccv   o sporazumnem vprašanju.
Dunaj, 10. septembra Poslanec Kriitzner. načelnik nemške agrarne stranke na Ceikoau, se je izrazil, da se je ministrski predsednik baron Bienerth zavzemal za to, naj se spravne konference prelože z Dunaja v Prago zategadelj, ker je mnenja, da bi bila lahko njegova oseba pri spravni akciji mogočna zavira. Po Krutznerjevih informacijah se pri-čno spravne konference v Prajri v ponedeljek, dne 11 f. septembra. Pred-m i IkkIo  morala  urediti razna
p4Kirejena vprašanja, ki imajo omogočiti zasedanje češkega deželnega zbora. Krutziier je mnenja, d;« m- bodo češko neruska spravna pogaJanja razbila že v prvem početku, prav gotovo pa ne bodo imela nobenega pozitivnega usjsdia.
Ka/por  v   nemški  radikalni stranki.
Prag.i. 10. aopiafiibrm. > Prager Tagblatt lavlja, da . nastal v nem ški radii Ini strank radi poslanca \\ olfa ra |K>r. Poslanec Muhlwerth izjavlja 'vm», da W«»|f \ >4*ji nemško - na ir»nalneira k hiba ni imel vzroka i stopati tak*-, kakor je nastopal, f»redvsem pa ni imel jmvodas nastopati t»roti Bienertbovi vladi.
Katoliški shod v Inomostu.
Inomost, lO. septembra. Včeraj se je tu otvori I Vil. avstrijski katoliški shod Referate imajo: grof Trautmannsdorff. znani pater grof (ialen in izza NVarmundove afere znani >*zuit F'«»nck. Vsi referati so v nemških rokah. Prezenčna lista izkazuje samo Neaaee in Itlaijaae. Manjkajo predvsem Jugoslovani, od katerih ni navzočega nobenega poslanca in nolienega duhovnika. Tudi izmed Cehov je samo navzoče visoko plemstvo in škofje. Glavni kontingent tega katoliškega shoda dajejo Tirolci. tako da se ahsfdut.no ne da trditi, da bi bil ta shod splošen, avstrijski, katoliški shod.
K nad jo tor celovškega škofa.
Dunaj* 10. septembra. Iz Solno-grada javljajo, da je vprašanje gle-«le koadjutorja celovškemu škofu dr. Kalinu že zdavna definitivno rešeno in da bi bil že lahko zdavna imeno-
van. Nadškof dr. Katschthaler pa je prepustil imenovanje koadjutorja I " »I •< • i i c > 11 j a odločitvi papeža Pija X. samega. Nadškof dr. Katschthaler je navedel papežu imena vseh kandidatom ki pridejo v |»oštev, ter mu prepustil, da izmed teh izl>ere svobodno uajls»ljšega  in najsposobnejšega.
Slovenci in klerikalen polom na Koroškem.
K. (Vlovee, 10. septembra. S slovenske klerikalne strani se je zatrjevalo, da koroški Slovenci niso čisto nič prizadeti pri nemškem klerikalnem polomu na Koroškem. Temu pa u i tako. Po poizvedbah na izvrstno informiranem mestu so pri polomu prav občutno prizadete razne slovenske cerkve in cerkveni zavodi. Tako na primer izgube: cerkev v St. Kupertu in podružnice sv. Urha in sv. Neže pri Velikovcu za ondotne r ^zmere naravnost ogromno vsoto 1 1.7IMI K. Župnik v Št. Rupertu je, kakor je znano, eden najbolj narodnih slovenskih župnikov na Koroškem. Treiber. Ako se je ta tako zmotil, da je dal nemškemu zavodu denar, kaj so potem storili drugi župniki, ki so najprvo katoliki, potem dolgo nič in nazadnje šele Slovenci?
Pogajanja slovenskih  klerikalcev v Gradcu.
Tel je* 10. septembra. Poročila minskih listov o pogajanjih, katera je imel dr. Korošec, kot načelnik klerikalnega »Slovenskega kluba« najprej sam. potem pa skupno z nemškimi nacijonalci in klerikalci z namestnikom darvjem. so vzbudila v tukajšnjih slovenskih političnih krogih veliko pozornost. Predvsem se je sedaj oficijalno potrdilo, da so bili slovenski klerikalci navzlic tajenju svojih listov in radikalnim frazam na shodih, vendar v stiki z vladnimi organi v Gradcu in da so bila resnična poročila listov o neobveznih dogovorih z namestnikom Clarvjem. Sodi se, da je namestnija nalašč izdala te dogovore, da bi desavouirala slovenske klerikalce pred lastno javnostjo in napolnila volilce proti njim še z večjim nezaupanjem, kar se bode nedvomno tudi zgodilo, ker so klerikalci do zadnjga skrivali ta TM»gajanja. Iz gotovega vira čujemo tudi, da niso bili o njih poučeni ra-zun dr. Korošca, Robiča in mariborskih vodij niti vsi klerikalni deželni |m»slanci, niti odborniki »Kmečke zveze«. Klerikalci se bodo. |h> vsem soditi, v Gradcu pobotali in vse težke žrtve spodnjestajerskih Slovencev v boju z Gradcem so bile zastonj.
Kolera v Celju?
Celje, 10. septembra. V Rebenše-kovem hotelu »pri pošti« je umrla pred nekaj dnevi žena nekega hotelirja iz Kahire v Egiptu. Na čem je pravzaprav umrla, se ne ve. Govori se o trebušnem legarju, o legarju v glavi, mrzlici, in govori se, da je umrla bolnica celo na — koleri. Dr. Riebl bojda ni spoznal, kako bolezen je imela bolnica. Mrliča bodo iz-
kopali, da doženejo, na čem je pokojnica umrla. Iz cele zadeve se najbrže razvije velik senzacijonalen proces, ker misli njen mož zasledovati dr. Riebla in dr. GoUitsc-ha, dva nemška zdravnika, ki sta umrlo gospo zdravila. Čudno pa je, da se zdravstvene oblasti prav nič ne pobrigajo za ta slučaj in da je mesarija in gostilna pri Rebenšku še vedno odprta. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se razburjena javnost pomirila.
Proces proti italijanskim iredentistom.
Trst, 10. septembra. Proti 13 Tržaeanom, ki so obtoženi veleizdaje, se vrši obravnava pred deželnim sodiščem v Gradcu. Razprava radi veleizdaje proti deželnima ]K)s^ancema Vidakovichu in dr. Broehiju radi znanega binkoštnesra izleta v Milan pa se vrši pred deželnim sodiščem na Dunaju.
Novi vojaški zakon za Bosno.
Dunaj, 10. septembra. Po informacijah na dobro poučenem mestu ie osnutek novega vojaškega zakona za Bosno in Hercegovino že dogotovljen. Najvažnejše točke novega zakona so. da se odpravi oprostitev in takozvani sistem odkupa. Vsled teh določb se bo število bosansko-hercego-vinskih vojakov znatno zvišalo.
Med Srbijo in Črno goro.
Belgrad, 10. septembra. S kompetentne strani se z vso odločnostjo dementuje vest lista »Zvono«, kakor da bi v srbskih političnih krogih bili nevoljni zaradi tega. ker je ruski car Nikolaj imenoval črnogorskega kralja Nikolo za generala feldmarša-la ruske vojske, ne da bi dobil tudi kralj Peter kake slične šarže. Naglasa se, da je pri rodoljubnih čustvih srbske javnosti kaj takšnega sploh nemogoče in popolnoma izključeno.
Zločin proti nravnosti.
Monakovo, 10. septembra. Sodišče v Straubingu je obsodilo Goletne-ga šolskega ravnatelja Reitha v petletno ječo. ker je zlorabljal šolariee. Proti njemu je bilo zaslišanih 42 učenk.
Naknadne volitve v bosanski sabor.
R. — Sarajevo, 10. septembra. Končni rezultat naknadnih volitev v bosanski sabor v hrvaški skupini je ta - le: V I. kuriji sta dobila kandidata Mandičeve stranke dr. Jan-kiewicz 933 glasov in Oskar pl. So-mogvi 825 glasov; kandidata Stad-lerjeva dr. Perišič 825, Ivan Trtanj pa 608 glasov, dočim je kandidat na svojo pest Nadvornik dobil samo 177 glasov. V II. kuriji je dobil Man-dičev kandidat dr. Katičič 828 glasov, Stadlerjev kandidat dr. Dražić pa 499. V III. kuriji je dobil Mandi-eevec Nikola Curič 2140, Stadlerje-vec Alaupovič pa 1469 glasov. Izvoljeni so torej Mandićevci dr. Jan-kiewicz, dr. Katičič in Curič, med Somogvijem in dr. Perišičem pa odloči žreb.
Magistralni uradniki in uslužbenci pred bivšim županom Hribarjem.
Kakor smo ie s noči poročali, poklonili >o se ve* raj majristratui uradniki in uradnice in eoTi»orn, itslužtienei pa po večji deputariji bivšemu županu Ivana Hribarju v njegovem stano\ anjn Ko Je stopil med nje njihov liivsi načelnik, -prejeli so ga i živahnimi žrrio-kliet. Bivši župan Hribar spregovoril * njim približno t ako-1.
»Častita gospoda! Srce mi je velevalo posloviti se od Vas. Ona aro-spoda. ki je bila leta 1896. že v slnž-bi. spominjala se bode. da sem takrat, ko sem — izvoljen za župana — postal Vaš načelnik, izjavil, da ne prihajam k Vam kot predstojnik, temveč kot prijatelj. In res mora mi vsakdo izmed Vas dati spričevalo, da sem ^ |m> mogočnosti ravnal po teh besedah. Bili smo si dobri prijatelji. Vi ste (»odpirali mene. jaz |»a sem skrl>el. da Vam je občinski s\et iz|*ol-n je val opravičene Vase želje. l>asi uradno ne bodemo več v onem razni, rju. ko doslej štirinajst let. upam vendar, da si tudi za na prej ostanemo osebni prijatelji. Reči moram pa tudi, da se 1 »ode u i dni. ki sem jih pre-• 1 na magistratu, z veseljem s|io-m inja I ilo koma svojega življenja, kajti našel sem v večini Vas take vrle vršilce svojih dolžnosti in tako vdam- svojemu predstojniku, da se more le čestitati onemu, ki Vam bode v katerem svojstvu koli — v prihodnje načelo val. Oličinski s\ct storil je marsikake ukrepe, ki bodo zgodovinskega p«»mena. Izvršiti sem j li* imel jaz: pri tem i »odpiral i ste me i »a Vi tako znamenito, da Vaju ne morem dostojuo izraziti aro je zahvale.
Predvsem s^ moramo spomniti u >\**\a ravnatelja magistralnih uradov, ki mi je bil v uradu najbližji in v katerem sem s|ioznal uradnika
odličnih lastnosti. Nadomeščal me je ob odsotnosti vsled \uklanskih dolžnosti tako. kakor »nore storiti le namestnik, ki fra veže prijateljstvo z načelnikom in ki se ne le v polni meri zaveda svojih dolžnosti, temveč ki je pripravljen storiti tudi več. kakor mu veleva dolžnost. Rodi mu izrečena š* posebej moja iskrena zahvala.
Magistralno |»o*Iovanje vršilo se je v časti mojega načelovanja jako hitro in točno. Prepričan sem. da bofle tako tudi za na prej. S teta ohranite uradu pridobljeni dobri sloves. Vem pa tudi. da boste zanaprej po svojih močeh prizadevali si delovati v proč vit bele Ljubljane. Ohranite meni ono prijateljsko naklonjenost, s katero s,. Vas bodem vedno spominjal. Pač sem bil včasih strog; morebiti sem ilelal koma s tem tudi krivin. Vsaj s«, m nog-« »k rat zgodi, da se človek da prevladovati po subjektivnih občutkih. Kadar je bilo to pri meni. obžaloval *em morebitno neumestno strogost sam najbolje in v takih slučajih se nisem -rainoval proedti prizad.-tega za odpisičanje. Sicer pa je moja sir«»gost izvirala iz očetovske ljubezni. Dali mi boste spričevalo, da sem občeval z Vami kakor prijatelj s prijatelji in ne kakor predstojnik s podrejenimi.
Ohranite me v blagem spominu, delujte v procv it naše liele Ljubljane, najsi imate Šefa posta v 1 je nega od oblasti ali voljenega od m* anstva! Imejte le procv i t in blagor mesta na srcu! Xa zdar in slava lieli Ljubljani!
Z navdušenjem ponovili so ta klie vsi navzoči. \a to je spregovoril ravnat -Ij magistralnih uradov g. Iv.
V o n č i n a . ta ko-le:
i Preblajrorodni gospod!
Zgodilo se je, česar se nismo nadejali. Vlada je žrtvovala Vav pre-hlagorodni gos|iod. Politični oziri so krivi, da so prekinili Vaše napoisjo in plodonosno delovanje, in posegli ▼ samoupravo mesta. Zaslužili ste zahvalo in priznanje, dali so Vam pa čutiti nehvaležnost.
Pa magistratni uradniki in iišlužlienei nismo prišli sem. da bi ta najnovejši    čin    vlade kritikovali.
Nam ne pristoja politikovanje. Prišli pa smo k Vam, da Vam izrečemo sv ojo zalivalo
Štirinajst let bili ste naš načelnik, in ves ta čas ste nam bili pravi
Erijatelj, pooanffali ste nam, kjor in olikor je bilo v Vaših motah, delili Ste    «fflr    dobrote    svojim nalaz beneem.
Mogel   bi   našteti uafjofjo \ anih
ukrepov t korist u radništvu, toda omejiti se hočem samo iia to, da ste nam dali ilrib-uo pragmatik« >, določila o preskrbo niskih u z it k ih m kar je glavna stvar da so *e po Vasem priza<levanju zvišali stalni prejemki n ajristratnim usluzUmcem.
Poplavljajoč se danes od Vas, upamo, da kc zaeasiio — prosim Vas, pre h I ago rod n i g"*|"»ot sprejmite »hI vseh magist ratnih uslužbeneev iskreno zahvalo! Bodite uverjeni, da Vas nikdar ne pozabimo. Va* pa prohi-mo. ohranite nas v blagem spo minu?«
1\> teh liettedah. med katerimi je mnogi navzočih ihtel, odzvali so se živahni živio-klici na bivšega načelnika magistratnih uradnikov, kateri se je potem z vsakim posamnikom se ra/go\arjal in *h1 njega |m»slavljal. tMhajajoč. klicalo je urailniitio in nloiabniol i n živahno: »na sv i de nje, na svidenje!«
Ali sta dr. Tavčar in dr. Triller spletkarila proti potrditvi poslanca Hribarja za župana?
lig. dr. Tavčar in dr. Triller sta vložila  proti  tržnemu  nadzorniku g. Adolfu   Kibiiikarju  vsak za s, • ■•♦a k.   —   j-'aseeo tožlw»:
»Sredi —■Q avgusta l!HO. je trosil obtoženi vest i»o Ljubljani, da sem pri vladi spletkari 1 proti | m »trditvi župana Hribarja in delal za-v ratno na to. <la bi le-ta ne bil potr-jen.
Dokaz: priča N. 1'rliančič. vrt-tiar pri Kmetijski družbi« v Ljubljani.
S tem izmišljenim očitanjem me
►že? . nhč itno žalil na moji čast i po I 488. k. z.
Predlagam. da se obtožen« postavno kaznuje.«
Na * /Ini s»- je vršila včeraj popoldne ob 4. obravnava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
Sodnik je bil dr. Fran P o m -%. e. Obtožbo je z-istopal dr. Triller sam. obtoaenea A. Ribnika rja pa « dvetnik clr. Ravnikar.
Najprvo je sodnik dr. Ponija vprašal, ako bi ne bila mojroča | poravnava, na kar je dr. Triller kratko odgovoril:    IVosim za obravnavo.
Na to je s/Mini k preči tal gori navedeni tožbi. i- \ i>rašaI obtoženca |*i areneralijah t»«» končno pripomnil: Toži se Vas t«.rej, da ste o gg. dr. Tavčarju in d Triller ju s rili vest po Ljubljani. -ta spletka rila proti potrditvi župa? i Hribarja ♦r delala za v rat no na t** da bi le-ta ne bil im>-frjen." Ali st*    torili tot»
Obto ribnik ar:    Na to
vprašani* odgovoril v daljši iz-
javi. ( Vzame t Poke jsdo papirja ter jame z nje čitati:I 2e me**eea julija . /vedelo, d* je dal minister notranjih del dr FTaerdtl k s# bi poklicati državnega poslanca dvornega svetnika dr. 1* « t.-r ga prosil, naj sondira, kako stališče bi zavzeli na r ..o., . ..r-,.,|n;i stranku za slučaj, ako bi noslanec Hribar ne bil potrjen aa župana. Minister dr. Haerdtl ie naglašal. da mora imeti izvest ti.. ., tern tekom 4^ ur T>r. Ploj si ie na to /»r rsjl primeren čas, da lahko stopi v zvem / • • >eroda.jnimi krogi narodno - nai»r*»dne stranke. To mu je Haerdtl dovolil in dr. Ploj je na to fisal dr. Trillerja, s katerim je baje znan že izza mladih let. bila sta baje r-ebi *#»šolea, nismo, v katerem mu je
-tvar nojasnd ter izrekel /♦ 1 jo. naj se skliče seja narodno - naprednih zaupnikov, ki se naj posvetujejo o - < < m f >r Triller je na to odgovoril PIoju v fdsmu. v katerem ga je prosil, naj pride v Ljubljano. Ploj se ♦ prošnji o«rzval in res prišel v Ljubljano. Na jprv r» je posetil dr. Trillerja, katerim st;i na to dlje časa konfe rirala o županskem   vprašanju. Po-
tem sta šla oba k dr. Tavčarju, kjer se vsestransko razpravljali o stvari ter se končno zedmili za to, da se naj voli za župana dr. Tavčar. Sklenili so tudi, da je treba o stvari informirati župana lvaua Uri barja. Po tej konferenci je sel dr Ploj k deželnemu predsedniku baronu Sr*hwarzu ter ga naraviioat vpralal, če bi vlada predlagala r potrditev dr. Tavčarja, ako bi bil hrv.. I jen aa lupana. Baron S«-bwari je Oprva omahoval, končno pa je izjavil, da bi vlada priporočala v potrienje izvolitev dr. Fvaaa Tavčarja /a fnpana. Ker sta se dr. Tavčar hi «*r. Triller haje gen rala kot memdajna faktorja r narodno na-ffrtvfni 4trankri. ki edino odločujeta, je poslanec* dr. Ploj |h»ročal o uspehih dvojega fiosredovan in in svojih kon-fer» iw* z dr. Tavčarjem in dr. Tri Merjeni tiiinistru dr. Haerdtlu, ki je ne to predlatral v ladarju. naj izvolitev Ivana Hribarja za župana ne potrdi. I >r. Ploj je bil v Ljubljani 11. julija. I>rugič je bil dr. Ploj v Ljubljani 14. avgusta. Konferiral .je zopet z dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem. To pot ie imel razgovor tudi z županom Ivanom Hribarjem. Na to je pisal ministru dr Haerdtln. da s4. ,i» \ zadnjem času položaj \ Ljubljani spremenil. \'s|ed pisanja -hitra« ie javnost proti izvolitvi dr Tavčarja za župana lVif»oroeal je ministru, raj se izvolitev župana Hribarja jk>-trdi. k» r s»- j*- sjeer bati demonstra-I U-
Minister dr. Haerdtl je na to od-trovoril. da tega ni mogoče storiti, ker »e stvar /e definitivno < nI ločen m. ter i»r< sil i|r IMoja. naj posre<|uje. da s«-ImnIo duhovi umirili in da se ne priredi nolienih demonstraeij.
V tem času je imel cditoženec tudi razgovor z županom Ivanom Hriliarjern. Iz tega razgovora je dobil vtisk. da dr Tavčar in dr. Triller
0 konferencah s Plojem Hriliarja ni-*ta izv»s^tila in da je bil župan Ivan Hribar o tem informiran šele po tretji osebi.
Kmalu na to je jel Slovenski Narod« pisati za to. da bi bil izvoljen za župana dr. Tavčar. Klical je. naj-soinišljeniki ohranijo mirno kri in naj prepuste rešitev afere kompetentnim faktorjem. Tisti ča* >ta to-žitelja tudi jnsdala clr. Novaka k dr. žerjavu in flr. Oražnu posredovat, naj bi Jutro« pisalo y*omirjevalno in naj bi ne nastopalo proti izvolitvi dr. Tavčarja za župana. To je bilo 21. a* gusta. Isti dan je bila zavržena potrditev župana Ivana Hril»arja. V Slovenskem Narodu« je takrat izšel uvodnik, nekrolog županu  Hrib irju.
Sodnik dr. Pompe: G. obtoženec, vprašam Vas. ali ste storili to, kar se Vam očita ali ne?
I>r. Triller: Prosim, g. sod-nik. naj se \ interesu stvari dovoli obtožencu popolna svoboda govora.
Sodnik ilr. Pompe: Dobro! G. Ribnikar. pa nadaljujte.
Obtoženec Ribnikar: Ker je iei »Slovenski Narod« pisati proti izvolitvi Ivana Hribarja za župana, ie tudi Jutro« za|iočelo z odprtim Isijem. Takrat je izšel v »Jutru« članek I>r. Tavčar župan ljubljanski«. Drugi dan |n> tem sta dr. Tavčar in dr. Triller tajila, da bi se bila \rsj|a kakšna ?n»gajanja glede ne|n>-trditve župana Ivana Hribarja. Ime 25. avgnsta se je v Jutru« zavrnilo ««r. Tavčarjeve in dr. Trillerjeve trditve v članku, naslovljenem >^Dr. Tavčarju in dr. Trillerju«. Ta dan sem sel t to mestu ter srečal vrtnarja Kmetijske družin4« Irbaneiča. ki gr. priznam izza časa. ko sem bil zaposlen v podkovski šoli. Razgovarjala sva se o |M»litičnem isdožaju. Prban-#ič je dejal: Zakaj pa mladi tako napadate stare.' Na to sem jaz pripomnil: Resnica mora na dan. pod enim klobukom se ne more uganjati vsa
1 -»litika. Re* je, da sta dr. Tavčar in dr. Triller brez Hribarjeve vednosti in brez vednosti izvrsevalnega odbora narodno - napredne stranke vprašala vlado, če potrdi dr. Tavčarja za župana. Prbančič je na to vzkliknil: Ni mogoče! Na to sem jaz izjavil: Ila, da, Tavčar fn dr. Triller delata proti tema, da hI bil Hribar zopet izvoljen za in pena.
T'rlmnčič je znova izrazil svoj dvom. na kar se je razgovor končal. Tako se je vršil dotični razgovor. Iz-
javljam, da iHJsamnih besedi, kakor jih navaja obtožba, nisem rabil.
Pred   vsem    nisem    rekel, da spletkarita' . kakor tudi ne, da zahrbtno r» v ari ta proti  potrdit* i župana Hribarja«.
Sicer pa pripominjam, da je bilo takrat vse javno mnenje za Hribar ia in proti dr. Tavčarju. Razburjenje je bilo vsestransko, za to se mora uvav.evati to psihololkd stanje.«
Toiitelj dr. Triller: t*rosim, da se protokol ira, da inkriminiram tndi to, kar je obtožence dsineš priznal Ker tvori to tndi i Trento pek po f 4HH. k. z., je tndi atlede tega dopu-ftčeii dokaz resalee.
S<pdnik dr. r^ompe: Ker nima nihče več ničesar pripomniti. 1k>h: zaslišal t>rićo 1'rbančiča.
Vsto}>i g. Josip r čb a n č i č , 58 let star. oženjen, vrtnar ^Kmetijske družl>e". stanujoč na Poljanski <*esti št. 57.
Sodnik ga zapriseže.
Sodnik dr. Pompe: Ali se spominjate na razgovor, ki ste ga imeli z g. Ribnikar jem ? Kako je bilo takrat? Kateri dan je bilo to?
Priča D r b a n č i č : 15. avgusta. Srečal sem se takrat na jsatu iz Zvezde z g. Ribnikarjem. ki je prišel s frančiškanskega mostu. Ribnikar me je vprašal, kako mi gre. na kar sem mu odgovoril: dobro. Nato me je vprašal za svet glede krompirja. Ko s\a se o krompirju dogovorila, sem pripomnil: »Mladi ste pa hudi!« Kibmkar je na to rekel: »Saj smo lahko, ko so pa nas vrgli ven. Ali l>e-rete »Jutro«? Jaz vem, da sta se dr. Tavčar in dr. Triller šla vezat z vlado proti Hribarju.« Sodnik dr. Po m p e : Ali ni rabil be--ede   spletkarila« ?
V r b a n č i č : Razgovor se je vršil 15. avgusta, zato mi ni mogoče, da bi se natančno spominjal na vsako i>osamno besedo.
Sodnik: A kako je bilo potem *
Priča : Na to sem rekel, da to ni mogoče. £\ Ribnikar pa je vzkliknil: »Res je, če vam jaz rečem.«
Ribnikar: Ali sem takrat kaj omenil glede volitve dr. Tavčarja za župana?
Priča : Ne.
Dr. Triller: Ali ste pred obravnavo govorili z mano. dr. Tavčarjem ali Ribnikarjem?
Priča : Ne, z nobenim.
Ribnikarjev zagovornik dr. R a v n i h a r : Ali niste bili enkrat v pisarni dr. Tavčarjevi ?
Priča : Ne, nikoli.
Dr. Triller: Dotični dogodek je prišel ]>ovedat sin g Urbaačiča. Jaz nisem namenoma hotel z njim govoriti, da bi se mi ne moglo ničesar očitati.
Sodnik dr. Pompe : Kdaj se je natanko vršil dotični razgovor?
Priča: Dne 15. avgusta, takrat ko so bili Cehi v Ljubljani.
Dr. Triller: Naj se protoko-lira. da se je razgovor vršil 15. avgusta, zato ker obtoženec trdi. da se je razgovor vršil 25. avgusta.
Dr. R a v n i h a r : Ali je g. Ribnikar takrat imenoval tudi dr. Trillerja ?
Priča: Ne spominjam se natanko.
Dr. R a v n i h a r : Prosim da se protokol i ra. da se priča glede dr. Trillerja ne spominja natanko.
Sodnik dr. Pompe : Kako je torej bila ta stvari
Priča : Od 15. avgusta nisem več mislil na ta razgovor. Takrat pa sem 1 4 ure \x> razgovoru vse natančno povedal svojemu sinu. Ko sem te dni dobil vabilo pred sodišče, sem vprašal svojega sina Josipa, kako je glede dr. Trillerjj. če sem mu takrat 15. avjrusta tudi omenil njegovo ime? Sin mi je odgovoril: »Ti-stikrat si imenoval dr. Trillerja.< Nato sem jaz pristavil: »Potem pa je bilo že tako.«
Sodnik dr. Pompe: g. Ribni-l.ar pravi, da je govoril z vami 25. avgusta.
Priča : To ni mogoče. 25. avgusta je bil delavnik, a ob delavnikih jaz nimam časa. Razgovor se je vršil 15« avgusta okrog 10. dopoldne.
Sodnik dr. Pompe: G. Ribnikar pravi, da se je razgovor vršil dmgače, kakor ste vi navedli. (Čita dotični odstavek iz Ribnikarjevih iz-
vajanj.    nanašajoč m* na razgovor.)
Ali >c je vršil razgovor tako f
Priča: Vršil se je tako, kakor
sem izpovedal.
Dr. Triller: G. I r bančio, vi ste vsebino razgovora takoj |«»ve«lah
svojemu g. sinu?
Priča : Takoj, 1 4 ure na to v
hotelu »Tivoli«, kjer so bili Čehi.
Dr. Triller : Bom predlagal, da se zasliši g. sin kot priča.
Kje f ta stanuje in kako mu je, prosim, imet
Priča: Ime mu je Josip, stanuje pa pri meni na Poljanami tasti št. 57. Toda sedaj ga ni doma, je ua Vipavskem, a se kmalu vrne.
S tem je bilo zasliševanje priče končano.
Sodnik   tir. Pompe (k Kibni karjul :    Ali    Is »ste nastopili dokaz resnice '
Ribnikar <sc obrne proti svojemu zagovorniku!: Da!
Zagovornik dr. R a v n i h a r : Moj klijent bo glede svojih trditev nastopil dokaz resnice in sicer \n\ gospodih: drž. iioslancu m dvornemu svetniku dr. P loju. po bivšem županu in drž. poslancu Ivanu Hribarju, po deželnem predsedniku baronu S c h w a r z u . po ministru notranjih del dr. H a e r 1 t 1 u , dalje po dr. Žerjavu, dr. O r a ž n u in dr. Novaku, po oklepih izvršcval-nega odbora narod no-na pred ne stranke, izmed katerih se pr\ i glasi, da ar T» repo ved n ie Hribarja voliti ;r\ dragi, da Hribar ne sme sprejeti izvolitve, po sklepa kluba občinskih svetnikov, ki je odločil, da Hribar mora sprejeti izvolitev.
Ta dokaz bodo doprinesli dr. Ornim, dr. Novak in dr. Svigelj. ki l«odo dokazali, ila sta dr. Tavčar in dr. Triller z vnemo nastopala proti izvolitvi Hribarjevi . . .
8 «lnik dr. Po m p e : Kdaj so -e izvršili ilotični sklepi J
Dr. K a v n i h a r : Po 15. avgustu.
Dr. Triller: Da. po 15. in si-i w 22. Kn 29. avgusta.
Dr. R a v n i h a r :   Nadalje po
poaiancti dr. R y b a f u . ki je imel z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom razjrovor. ini katerem je dobil vtisk. «la bi morda ' lada izvajala drugačne kon^ekven-ako bi ne Kilo oogajanj arlede potrditve dr. Tavčarja za župana.
Sodnik dr. P o m p e : Dr. Oraien. dr. N«evak in dr. Žerjav naj torej pot rde. da sta dr. Tavčar in dr. Triller brez vednosti na ro< In« ni a pred-ne stranke p«»sre«iovala pri vladi in da sta dr. Novaka poslala intervenirat, da bi Jutro« ne napadalo nekaterih gospodov narodno - napredne stranke ?
Dr. R a v n i h a r : Da.
S*nlnik dr. Pompe {nasproti dr. Trillerjui :   Prosim, g. tozitelj.
Dr. Triller: G. obtoženec- je v aelo previdno sestavljeni izjavi priznal, da je kritikoval javno delovanje dr. Tavčarja in moje osebe. Toda ta kritika ni bila tako nedolžna, kakor on zatrjuje. To 1*> dokazal gosp.
- I' r b a n č i č . tehnik v Ljubi jati i. kateremu je oče takoj povedal vso vsebino razgovora. ki ga je imel 7. ir. H1 bnikarjem. Predlagam, da se ga pozove za pričo. Te dni pa s** mi je sporočilo, da se je g. Ribnikar nekje o dr. Tavčarju in meni se k repke je izrazil, kako* nasproti g. I rbančiču. Predlagam v tem oziru pričo g. dr. Jakoba K o n d o , c. kr. avskultanta. ki je menda sedaj f»remešeen v Črnomelj   ali Metliko.
S »dni k dr. P n m p * : Je še t,, kaj. Ali razširite obtožbo tudi na to?
I>r Triller: Seveda. Reagirati mi je še na obtoženč»*\ «. <<«-itanje, da sva z «lr. Tavčarjem f*»lala dr. Novaka intervenirat. da bi Jutro- ne napadalo nekaterih go sfioflov narodno-napredne stranke. To očitanje je naravnost, oprostite :»ii g. sirflnik Ut -ter izraz, paivnri-t>v, zakaj g. Ribnikar ve natanko, ila je ta obdolži** v vseskozi neutemeljena.
Dr  Novaka   sem   poslal   k dr -javu jaz.   m-   dr Tavčar. Hotel »n takrat g«>voriti z dr. Žerjavom, ki je koneipijent pri dr. Novaku. Tu izvedel. «la   je dr   Žerjav bolan. -   ■     napro-il dr   Novaka, naj irre k njemu ter mu *|*#r«-ći.   naj se Jutro*-, pri katerem ima on vpliv.
zurnalistično ne bavi z županovo afe-ro,   dokler   i upa a Ivaa Hribar ne
Za ta moj korak sta bila uiero-dajna dva ikomenta: 1. Sem se bal, da bi se nepotrditev župana Ivana Hribarja razglasila (»red 1H. avgu--totn. Ta razglasitev bi namreč lah ko imela za posledieo kake d« mon-stracije, ki bi se ua to krivo to.maci-le in izrabljale proti stranki. Takrat mi je župan Ivan Hribar pove dal, da glede ne potrditve še 111 defi-liitiviio določeno Dasi sem se bal, da je neug<»diia odločitev že pa«Ila vendar sem želel, da bi se preprečil«* vse, kar bi mokrio pokvariti akcijo *»lede |M»trditve. Zato sem šel k dr. Žerjavu, a ker ga nisem tlobil, .-em |M>slal k njemu dr. Novaka. O vj*i tej stvari ni vedel dr. Tavčar ničesar. isVU-1 aknadno sem ga informiral o moteni k.Tukn. ki ga je 011 na to v celem obsegu odobril.
Dr   Novak mi je o svoji misiji sporočil, tla mu je dr. Žerjav obljubil,   da ho vse potrebno ukrenil pri Jutru . vendar pa dvomi, da bi njegov   v pliv   zadttstov al
J*iele dva dni pred sejo, dne 29. avgusta, mi je «lr Nova!; |*>\ -edal, d-i •e bil takrat, ko je posetil dr. Žerjava, navzoč tudi dr. Oražen.
Kar se tiče sklefiov izvrševalne-ga «n|bora, s,» tudi trditve napačne V seji izvršev al nega odlnira narodno- naj »red ne stranke dne avgusta • 1 predlog župana Ivana Hribarja s 5 proti 2 glasovoma sklenilo, ^e ol»činskemu svetu prijioroča iz volitev Ivana Hribarja za župana, ki pa se 1h» na izvolitvi zahvalil. Na
* '•»: st. naj v«.hI /a župana dr Tavčar, za podžupana pa Ivan Hribar. Inkrat stMii jaz predlagal, naj se na-1 rosi enega izmed naprednih deželnih poslancev, o katerem se ve, da
»bčuti i»osel deželnega |»oslanca kot Vreme, da odloži svoj mandat in da se • estn njeara izvoli v deželni zln.r Ivana Hribarja, ki bi naj na to pre-\zel tudi |>osel deželnega odbornika. To omenjam zato. ker *e mi je očitala, da hreperiitn j>o mestu itodžupana in deželnega odbornika.
Na   seji   izvrsevalnega odbora
* ;!ie 21* avgusta se je zopet na predlog poslaaca Ivana Hribarja s 5 proti 2 glasovoma sklenilo isto, jaz pa sem dobil nalogo,    da o tem oklepu
* bvestim «>beinsk» svet. Kakor je znano, je občinski svet n;i to drugače ukrenil. Izvrševal ni r»dbor je na t«, drugi dan ta ukrep enostavno \ /.«•! na znanje.
V <lokaz tega predlagam, da se zaslišita jsdeg svedokov, ki jih je predlagal že obtoženec, kot priči še člana izvrševalnega odbora iiarod-t.o-naprodne stranke gg dr. Fran \V i n d i s e b e r . tajnik Trgovske zbornice^, in Fran V i s n i k a r. aod-nadsvetnik v fsikoju.
Ribnikar: Prečital bi se raj zapisnik, ki ir:i • napravil dr. Oražen takrat. ko je piišel dr. Novak k dr Žerjavu.
Frr. Triller in dr. Ravni-h a r : S; bo dr. Oražen itak zaslišan.
Sodn - dr. P o m p e : Saj bomo zaslišali       Oražna «amega.
Na to je dr. Pompe razglasil •sklep, da se zaslišijo kot priče dr. Ploj. jioslaT.ec Hribar, baron *s e h w a r z . dr. Žerjav. dr. i\ r a ž »• ti . dr. Novak, dr. K o n -da. tehnik F r b a n č i č . dočim se odklonita kot prici minister dr. Haerdtl in drž. j>o.*danec dr. R v -bar. češ da nistp naehnn občevala » tožiteljerna. vsled če** ar tmli iz r^svelmejrn prepričanja ne moreta ničesar vedeti. Takisto se odkloni tudi dokaz resnici* p*» sklepih izvrševalnega *Hn>r;i narodne napredne stranke, ker » s#> izvršili po dotične m razgovoru med Ribnikarjem in Frhan-čičem.
Obravnava se je v svrho zaslišanja prič odgodila.
Dodatno se nam poroča še, da je r Tržni nadzornik Ribnikar dne 27. avgusta t. 1., torej i»oteni, ko je imel /« zda v na ves materijal", katerega j# danes razkril na sodišču, v rokah, v Rudolfovom vpričo gg. državnega •sbmea    IIr'barja.    dr. P. Defran-
* * lilija, žitna na Ogorelea. dr. Sche-guie in K. Rozmana, kot zaupnikov narodno napredne stranke izjavil, da
alkaar nI dvomil na časti dr. Triller. |rvi in dn aikdnr nI verjel, da bi bil dr. Triller   spletka ril zoper župana
Hribarja. Enako izjavo bil je pripravljen izdati tndi glede takrat ne-navzočega dr. Tavčarja. Dr. Triller pa je sprejem izjave odklonil. Zasebna obtozitelja Is »sta predlagala tudi o tem dejstvu dokaz |>o vseh imenovanih gospodih. Brez vsakega komentarja.
Razžaljeni Čobal.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
(Nadaljevanje iz večernega lista).
Popoludne ob 4. seje nadaljevalo zasliševanje prič.
Rlbard M 1 e b e I č i č , trgovec v Zagorju, pravi, da je na povelje ra-vnatelja sklical sho<l, da postavijo Im» želji rudniškega ravnatelja kandidate za občinski svet. Priča pravi, da je "Kranjec« govori pa grozovito slov enščino.
Martin R e p o v š , strojnik v Zagorju ob Savi, izpove, da ima ključe od blagajne koiisumnega društva« C obal. Priča je cxils>rnik tega društva. Je bil navzoč pri dotični seji, ko se je predlagalo, naj se izroči agi-tacijskeinu odseku 200 kron. Ta predlog je bil tudi sprejet.
Anton F le pravi, da ima ključe o«! f - r« n laja ine in -kladi balova rejenka. Pri odl>oro\ i seji, ko se je sklenilo, naj se izplača W* dividenda, je Oobal predlagal, naj se ta izplača delavni dan, ko ljudje nimajo časa piti, in ne na nedeljo. Potrdi, da se je sklenilo.naj se iz blagajne kon-sumnega društva da 200 kron agita-cijskemu odboru. Proti Saj kotu se je zaradi tega agitiralo, ker je bil že predolgo predsednik«.
Janez C a p u d e r pravi, da se je res klicalo »heil«, ko je »Sokol« korakal mimo občinske hiše — videl pa ni, da bi se Oobal t>emti smejal.
Marija J e 1 o č n i k . pastorka (obalova, je že sedem let prodajalka v konsumnem društvu. Pravi, da ima od prodajalne in od skladišča ključe. Pravi, da delajo včasih do desetih, do polnoči v prodajalni.
Antonija R a j n e r je bila približno enajst let prodajalka v konsumnem društvu. Se spominja, da je ostal Hofman več dolžan. Dolgove se mora plačevati vsakega petnajstega. Ne spominja se pa. da bi se Hofma-nu kak dolg črtal.
Ignacij S i t t a r , rudarski tajnik v Trbovljah, je bil leta 1903. uradnik okrajne bolniške blagajne v Zagorju. Tega je Hofman naprosil, naj }»osrednje pri Cobalu. «la kupi od njega zlato uro. Priča ne ve, koliko je ta ura vredna. Ni mu znano, da bi (obal to uro naprej prodajal. Se ne s|k>ininja. da bi mu (obal rekel, naj pride Hofman |>o uro. Izpove, da je t'ohal pri nekem slučajnem sestanku na Dunaju s Hofmanom temu uro nazaj ponujal. Kaj sta pa pri tem govorila, se natančno ne spominja.
Ignacij H o f 111 a n pravi, da je šel setpembra 19*15 iz Zagorja. Takrat je bil brez dela. Meseca aprila je izgubil delo. Imel je zlato uro, ki ga je stala 240 kron. Prosil je pričo Sittarja, naj posreduje pri Cobalu, da kupi uro za 120 kron. Konsuninemu društvu ni še plačal do danes svojega dolga, katerega je pred sedmimi leti napravil.Letos je prišel na Dunaju s Fobaloin skupaj. Takrat mu je Oobal pravil, da ga zaradi njegove ure po časopisih napadajo in ga je tudi v prašal, kaj Im» z uro. Priča mu je na to odgovoril, da živi še vedno v razmerah, ki mu ne dovoljujejo, da bi uro nazaj kupil.
A n t o n F 1 č a r je tudi odbornik koiisumnega društva. Pri seji je ('obal predlagal, naj se dividenda ne izplača na dan občnega zbora, ker je nedelja in ne v gostilni, temveč v prodajalni.
Jože Med vešče k, premo-gar v Zagorju ob Savi, je predlagal, naj se da iz blaarajn*" koiisumnega društva 200 kron agitaoijskemu odboru.
Dr. Tekavčič vpraša, zakaj so Sajkota iz odbora vrgli.
Priča pravi, da ni slišal, da bi Oobal zoper Sajkota agitiral. Ko
so bile volitve, so mu povedali, koga ima voliti, in te je napisal na glasovnico.
Miha Cepin, kontrolor okr. bolniške blagajne v Zagorju ob Savi, pravi, da mu Habe ni povedal, da bi on pisal inkriminirane članke v »Slov. Narod«.
Fani Ključevšek je bila prodajalka v konsumnem društvu. Pravi, da so imeli ponoči luč, ker so delali.
(Dalje v večernem listu.)
Za kratek čas.
Sodnik: Ali ste oženjenil
Toženec : Ne, ampak drugih nesreč se mi je dosti primerilo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Borzna poročila.
Dunaj, 10. septembra. Današnja borza je začela v jako živahnem razpoloženju, ki pa se je popoldne sicer pomirilo, vendar pa je kazal današnji trg skozinskoz vztrajno tendenco. Znatno so f>oskociIe Alpinke in druge montanske vrednosti. Pridobile so na kurzu Bodenkreditke in akcije praških železaren. Lombardke in M)'* prioritete južne železnice so ostale na včerajšnjem nivou. Rentni trg ni bil poseben. Devize so skoraj neizpremenjene.
Dunaj, 10. septembra. Veliki pa-dec sladkornih cen v Parizu in v Hamburgu, ki so nastale vsled kolosalnih špekulacij, pri nas ne bo imel najbrže nobenih dalekosežnih posledic. Cene padajo za približno 50 vinarjev. Pričakuje se, da v oktobru ostane današnja cena rafinade neiz-p remen jena.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani14.
Uradii kini dunajske borze 9. septembra 1910.
■alatnom paalejl.	Deaanri	Slagrol
4    majeva renta ....	9380	94'—
4"2* 9 srebrna renta ....	97*65	9785
4° t avstr. kronska renta  . .	93 80	94-—
4r o ogr.       „       n     . .	9205	92 25
4 : kranjsko deželno posojilo	95 25	96-25
4° o k. 0. češke del. banke .	£4 —	95 —
Srečke iz 1. 1860 « ( ...	228-50	234-50
	323 75	329 75
„ uske......	156 25	162-25
zemeljske I. izdaje .	229 50	305 50
n                9*         li »f	278 —	284-—
„    ogrske hipotečne . .	249 75	255 75
„    dun. komunalne   . .	534-—	544 -
„    avstr. kreditne .   . .	521-75	531 75
„    ljubljanske ....	84 50	88 50
„     avstr. rdeč. križa   . .	62-75	66-75
.«    ogr.     „      „      . .	38-40	42-40
„ bazilika.....	29--	33-
„ turske...... ■i  ■   1 _	258*50	259 50
Dalaloa. Ljubljanske kreditne banke .	444 —	447-—
Avstr. kreditnega zavoda . .	667 25	668 25
Dunajske bančne družbe . .	552 75	553 75
	120-75	121 75
Državne železnice ....	750-—	751 —
AJptne-Montan.....	76675	767 75
češke sladkorne družbe  . .	264-—	266*50
Živnostenske banke....	273-	27550
Valuta. Cekini........	1137	11 40
Marke........	117 42»	117-62*°
Franki........	95 35	95 50
	94 65	94.85
RubljI.........	254 25	255 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. septembra 1910. T o r m I n.
Pšenica za oktober 1910.  . za 50 kg 9*90
Pšenica za april 1911 .  .   . za 50 kg 1020
Rž za oktober 1910  . za 50 kg   7 29
Koruza za september  1910 za 50 kg   5 96
Koruza za maj 1911   .   .   . za 50 kg   5 77
Oves za oktober 1910.  .   . za 50 kg   8 01
C f t k 111 •
5 vin. ceneie.
HIŠK
Eng. Franchettt
v Ljubljani, Sodnijska ulica 2,
priporoča  svojo  elegantno   in higijenično
urejeno 3
br 1
i o o
is predaja razlik dišav ia keznetičaih predmetov.
I
3SE
]
P rt orx*m>tvu naznanjava, da sva  prevzela  dobro znano
Prevzetje gostilne«
gostilno »pri Fortunl"
cesta iUv.
!
Za obilni obisk se najvljudneje priporočava
r. n J. v<
U.t.n.vlj.M. leta 1M2. 23
Kmetska posojilnica liobljaiske skolice
r#f istro van« aoati op a i aaoanejeno zavorno
v lastnem zalnusta doai v L|abl|aai u taujski cesti It. IS
je imela koncem leta 1400 denarnega prometa.......K Uv110.121*11
upravnega premoženja................K £S,7?S.510*o9
obrestuje hranilne vloge po 4*z\
brei vsakega odbitka r«ntn«aa davka, kaltrtfa nlacatfo paaajllalca
• ama is vlatnlke.
Sprejema tudi vlogo na tokeći račun v zvozi a tokovni** prometom in lih obraatujc od dno vlogo do dno dviga.
Sur e hranilnih vlog nad...............* t0.00O.000
Poaojuja na eentl jlzea po 5 .    al1/    oa amortizacijo ali pa po S1/   brei amortizacije i no menice po S
Posojilnici sprejema tudi vuk drugi nacrt glede amortizovanji dolgi.
UB ADlf E UBI: vsak dan od S.   12. in od 3.   4. iz v on nedol)
in praznikov.
Telefon ti 185. Poštne hranilnice racam št. 920.40».
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X
X
X X
S
X X
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
nananaoi Onian^nnaannaa.   Inama. f *XVa^ na azilaaaanlan ■aimiaiiiilBiia
Iffll Ifflpll JIH LES! M\Mi ZiVirOVK
nnjonnnjai zavod na kontinontu.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulanrrao
■afT*  vsakovrstna posojila in kredite
kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr.
3^C 3^C l^C 3^C »^C 3^.
X X X X X X X X
s
..Trnovsko
i
Ink miri: ictalugon Hira it. /. nasmoli glavne pošte,
Sprejena vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vioge cio dne dviga PO 4- ; rentm davek plačuje zadruga sama - Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Savno ta m menjalnica; zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko.
- Eskemptira trgovske menice Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd  na vsa tu- in inozemska tržiSča   — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe
bodisi ustmeco
pisarni.
ali  pismeno  v zadružni
10
Um m ml dan Hapaliac o. 8. ti 12., popUlM ii 3. do 5
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA vjuubljamj.
Stritarjeva ulica štev. 2.
KC|EA         k žrebanju tiskih srečk - VW        i oktobra t. I. po -
Promese zemljiških srečk k žrebanju 5. septembra t. I. po
3G
st
K 8
vsakega Slovenca jet da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za Življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob-
x
„„LAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
.-. Ogromni rszerrai Z O^S12.7f7-    |1M*H» sa papana varaost .'.
Banka  „SLAVUA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
VBa.eaWas       01 AVTV f a.||  razpolaga   z   ^aKenej§;rn:   ceniki   za   preskrrhenje   za   starost,   za slu'a nNUnaMn   nMiiivloil     smrti  roditeljev,  za doto otrokom. -
Banka „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.---
Banka „SLAVUA" i. ~. ■lotaozfc■ zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
Banlra SV n\ nTz* zTamii gmotno podpira narodna društva, organizaciie in prispeva k narodnim Ioni 11 nI cl   BjOliltvIoA     dobrodelnim namenom.--
Banka „SLAVUA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daie drage volje 1
generalni zastop banke »Slavije" v aVJnbljanL
Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji
k svojim!« Osamosvojimo   se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma!
MP
I
.*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
o no
LJUBLJANA, Prešernova ulioa itev. 3.
•\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Obstoječih vlog
Denarni pro M milijonov kr«
iMijenov kron.
ni zaklad nad 1 milijon kron.
Za varnost vloženega denarja jamči zra\rn ervnega zaklada :e mestna obema ljubljanska z vsem pr a m Oalonjom in z vso OVOJO močjo. Izguba vloženega Heriarja je nemogoia| ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr deželni vladi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 %*f brez odbitka; nezzdigojene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejrma
zložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj *///# na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaČo kmnilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4
9A
QX
86
EFUC
^047
10