SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC PETEK 11. NOV. 1988
Letnik XLI!I. Štev.52(2412)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenturt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenturt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
Jugoslavija si utira pot v demokratično družbo
Prenehala so protestna zborovanja, izkazalo seje, da z grožnjami in demagogijo ni mogoče najti poti iz krize. 17. in 18. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sta ustvarili vzdušje razumnosti in pripravljenosti za kompromise. Okrepilo se je federalno mišljenje, kajti posamezna republika ne more diktirati drugim. Čeprav je čutiti, da si Jugoslavija utira pot v demokratično družbo, pa ostaja pot, ki si jo bo izbrala za
izhod iz krize, še nejasna. Tako je med drugim na torkovem predavanju v celovški mestni hiši menil Slavko Fras, glavni urednik „naših razgledov" in bivši predsednik Zveze jugoslovanskih novinarjev. Dr. Walter Lukan pa je govoril o zgodovinskih vidikih krize, ki je pogojena z različnim zgodovinskim, socialnoekonomskim in narodnostnim razvojem narodov in področij v Jugoslaviji, (več na 3. strani).
Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
vabita na
KONCERT SPZ
ob spominskem letu 1938 -1988 pod geslom „bilanca"
v nedeljo, 13. novembra 1988, ob 14.30 uri v Mladinskem domu SŠD,
Ceiovec, MikschaHee 4
Nastopajo:
ansambel ..Drava" SPD Borovlje, Eda in Silvija Velik, MPZ „Podjuna" Pliberk, MPZ SPD ..Valentin Polanšek, Vokalni ansambel SPD ..Danica" in vokalno-instru-mentalni Trio iz Roža.
Diskutirajo:
univ. prof. Dr. Peter Gstettner, Reinhold Henke (časnikar) in Dr. Peter Kreisky (..Neues Osterreich").
Moderator: dr. Marjan Sturm
Spomenik zasenčila protižidovska akcija
V teh dneh, ko se spominjamo 50. obletnice Pogroma proti Zidom in ko so oči svetovne javnosti Ponovno uprte v Avstrijo, prizorišče največjega divjanja nacistov v noči od 9 na 10. november, je sicer dobro mišljeno in težko priborjeno odkritje spominskega obeležja zasenčila mazaška akcija Proti Zidom v Celovcu (glej 2. stran!).
Kljub opozorilom in Protestom oseb, ki so dale Pobudo za spominsko
obeležje na mestu nekdanje židovske molilnice v Celovcu, kasneje pa so zarado ogorčenja odpovedale sodelovanje, so pristojne oblasti na čelu s celovškim županom Gug-genbergerjem dopustile, da je ob priliki predaje spominskega obeležja ob 50 letnici „rajhovske kristalne noči" prisostvovala vojaška godba. V kulturnem sporedu je pel zbor vetrinjske gimnazije. Dijaki gimnazije Funder-straBe so na „svcčanosti"
brali besedila, ki so jih nacisti	prepovedali,
avtorje pa preganjali in zasledovali. Pravtako so dijaki izpovedali lastne kritične misli ob 50. obletnici priključitve.
Poleg celovškega župana in deželnega glavarja dr. Ambrozyja je spregovoril predstojnik židovske skupnosti v Gradcu konzul Kurt D. Bruhl, ki je dejal, da danes živimo v času, ki povzroča skrb, otožnost in strah. Poleg uradnih zastopnikov de-
žele je bilo navzočih veliko število dijakov, ki pa dogajanja niso povsem dojeli.
Vsi, ki so se na dan 50-letnice „rajhovske kristalne noči" želeli dostojno oddolžiti spominu koroških Židov, so se udeležili branja dokumentov koroških židovskih emigrantov na univerzi. Potem pa so se v molčečem pohodu podali v Platzgasse, kjer so se s častno stražo poklonili židovskim žrtvam.

M*
3 iDi 911x11131,731" "KinumpnDiK un;7D-rnKBn?i 139 1x3
11113 0113B? H033 rv-3-oua
7'Tntrx83rta'uanrr'n K1131101'K1131131 1938 1333
TnTunnnriK 3311213 n&n7D3113311 UDK cnin j .-Tn-niBi D7H'i
' Hi
J?


Vojaška godba je ka/Z/a s/;ko ob predaj/ spom/nskega obe/ez/a na kraju nekdanje mo///n/ce.
PREBERITE
2	Antisemitiska mazaška akcija v Cetovcu
3	Dobiček Zadružne zveze za kritje boroveijskih napak
4	Heute im Stovenski vestnik
5	Nov učbenik za siovenščino
6	Koiedar prireditev
7	Tedenski teievizijski in radijski spored
8	Stovenski vestnik vsepovsod:
8 Uspešni pionirčki SAK
George Bush zmaga!!
Republikanec Georg Bush ho novi predsednik Združenih držav Amerike. 84-ietni dosedanji podpredsednik, ki je na torkovih predsedniških volitvah prepričijivo premagat kandidata demokratov Dukakisa, je dobil kar 54 odstotkov oddanih glasov. Bush bo nasledi) Ronaida Reagana 20. januarja 1989, novi podpredsednik ZDA pa bo Don Ouale.
/zy'<2w?	Z5(9.
,,Narodni svet spet na SmoMejevi poti neenotnosti? "
Izvršni odbor Zveze sio-venskih organizacij na Koroškem je na svoji seji v torek, 8. novembra zavzel stališče k ustanovnemu občnemu zboru „S!ovenske gospodarske zveze Avstrije", ki bo v soboto, 12. novembra 1.1. v Celovcu. Odborniki so ob ravnanju druge osrednje politične organizacije soglasno sprejeli naslednjo izjavo:
„Tako na vzhodu kot tudi na zapadu se dandanes uveljavlja spoznanje, da naj politika ustvari okvirne pogoje za delovanje gospodarskih sistemov, nikakor pa naj se ne vtika v tekoče operativno
delovanje gospodarskih subjektov in združenj.
Pri nas na Koroškem pa ure še vedno tečejo drugače. Poslanec Smolle, ..strokov-njak" na šolskem področju, se hoče sedaj profilirati še v gospodarstvu. Smolle je eden glavnih pobudnikov ..Sloven-ske gospodarske zveze", ki jo bodo ustanovili kar po hitrem postopku in ne da bi prej demokratično povprašali tiste, katerim naj bil bila namenjena - slovenske gospodarstvenike neglede na idejnopolitično prepričanje.
Za osvetlitev ozadja je (/Vn<Ja//'evnaje na 2. stran/)
2 11. november !988
KOMENTAR
cfr.
MARJANA
STURMA

f93S- f988
V	ncAa/ fcJu/A .sr /)o /ztcAa/o /eM ^pom/aa na trag/čne JogoJAc /zprcj JO /er. VprctcA/;'/; mc.sec;/; .sr /r o ;r / tem; r;7;Ao govo-r;7o 0; p;'.sa/o. Koro.šA; .S7ore;:c; z re/tAo pr/zaJe-to^r/o agotav/jamo, da jr prav v tem /etn av^trpsA; par/ament MAazom/ /oče-va/;;; Vo/.sA; moJc/, AaAr-inega so za/i/rrr aemVAo-;;ac;or;a/;;e s dr.
Ta J/ „argMwr^d" za /orrs aa/r .so nam sr v .spomin;;. /7gofav/;'amo faJ/, da .sr araJua A*oro.s'Aa a/ Oda prfpratdjrna odo/žd: v^em .s/over;sA;'m žrtvam nacizma, A a; šr/r, da 0; .samoAritično orrada avtoAton Aoro.sAi dr/rz pr/ avei/avitvi r;ac;ona/.socia-/izma p dezrd.
V	/eta .sporrdaa pa sr jr jpo/rg tega, da jr prvič v povojni zgodovini pr/.s/a/ na marp.šin; sosražra zaAon tt;J; držam; po.s/a-nrc, d; sr prišteva A zavednemu dr/a m; rod;; e sA;;p-uost;') dr/ zastopstva narodne sAupnost; od/oči/ za sprrwr;;d;o podddr za ,,/dd stoptnj". Po?rwra-Aem naj 0/ preneAa/i z „70-/r/no po/itiAo Aon-/rontacije" d; zace/; ..nov; dddog". Dejstvo jr, da so sr isti sprroOrnjrnr; AArati od/oč;7i za Aonjronfar/jo znotraj narodnr sAupno-sti. Da jr rada po/itično ravnanje pogaAno nr .san;o za tiste, A/ .so s; ga iz;ni.s/i/i, tem srž za v.so narodno .sAupno.st, jr očit-no.
V	nrdr/jo d o n; o torej pr;'.so.saorad' Aonrrra; od .spomi;;.sAe;n /eta s-' zavesti, da narodna sAupnosf, A; p o za d; svoje zgodovin-.sAr Aorenine, nr n;orr preživeti. /zAažnjr nas narnrrž učijo, da /e samozavestna narodna sAup-no.st, A/ ve Aaj Aoče, /aAAo A/jadajr vsem prd/.sAorn, A/ jim jr ;'zpo.sfas7;rna.
A'o torej govoruno o Adatui /etoinjega dna, porrn; to t' dan/d oAo/i.fči-nad v pr^/ vrsti pomrn/, da n; o ran; o sami najd odgovor na vprasrmja, AaAo dowo v Aodoče uve-/jav//a/; naša narodnostna do/rnja. M pod;j.sA; disAu-sij; po Aoncrr/a sodr/ajrjo tudi stroAornjaA; /n prijate/ji, A/ so .sr aAdrno sA/ptčeva/; v soddarnos-tno dr/o za s/oven.sAo narodno sAupnost.
Če su;o sr sAapaj dor/d za sAapno dvojezično .šo-/o, poten; jr rad/ uprasiče-no, da sAapaj i.fčetno odgovore, A/ Oodo.s/orrn-sA/ narodn/ sA;;p;;o.sd d; drn; oAran<d;rn; n g/dan j a si /! s.str;j; naAazad rrsno prrsprAnro.
Preds/avn;A/ s/os/ensA<d Au/Zurn/d orgart/zac/j pr/ razgovoru s c/eže/n/m g/avarjem dr. <4mbrozy/em.
SPZ in KKZ pri Ambrozyju
Delegacijo predstavnikov obeh kulturnih organizacij SPZ in KKZ pod vodstvom predsednikov Tomaža Ogrisa in dr. Janka Zerzerja je v svojem uradu minuli ponedeljek sprejel novi koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy. Ob tej priložnosti so mu slovenski kulturniki čestitali k prevzemu funkcije koroškega deželnega glavarja, seznanili pa so ga tudi s prizadevanji obeh osrednjih kulturnih organizacij in društev. Beseda pa je tekla tudi o kulturni izmenjavi v prostoru Alpe-Jadran ter o notranji izmenjavi v deželi. Deželnega glavarja so seznanili tudi s perečim problemom Glasbene šole na Koroškem. Obe strani sta razgovor ocenili za koristnega, deželni glavar Ambrozy pa je izrazil pripravljenost svojo pozornost posvečati tudi kulturnim težnjam slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Izvensodna poravnava
Dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waidstein sta v „Karn-ter Kirchenzeitung" z dne 4. 3. 1984 zavzela stališče k šolskemu vprašanju, ki sta ga sprožila svobodnjaška stranka na Koroškem in „Karntner Heimatdienst".
V sodnem postopku proti dr. Inzku in dr. Waldsteinu je prišlo 21. oktobra 1988 pred tretjo obravnavo do izvensodne poravnave. Izjava, ki jo mora objavljati „Karntner Kirchenzeitung", se glasi:
„Avtorja stališča v 'Kiirn-tner Kirchenzeitung' z dne 4.
3. 1984, dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein, se priznavata slej ko prej v polnem obsegu k svojemu prikazu argumentov o morebitnih posledicah, ki bi jih mogla povzročiti uresničitev v koroškem deželnem zboru predloženih predlogov o novi ureditvi dvojezičnega pouka. Ne podtikavata pa 'Kiirntner Heimatdienstu' in njegovemu predsedniku dr. Josefu Fel-dnerju, da želita narodnostni problem v Avstriji rešiti z izumrtjem Slovencev; če je bilo tedanje stališče tako razumeti, se za to oproščata."
Dr. Ambrozy: Brez Koroške ne bo šio...
Deželni glavar dr. Peter Ambrozy je po torkovi seji kolegija koroške deželne vlade še enkrat potrdil, da se Dunaj lahko pogaja s koroškimi Slovenci, „da pa Koroška ne bo dopustila, da bi prišlo do odločitev brez njenega privoljenja." Delegaciji NSKS je dejal, da o štirih točkah memoranduma, dogovorjenega med ministri Urada zveznega kanclerja na Dunaju iz zastopniki koroških Slovencev, Koroška deželna vlada doslej uradno sploh ni bila obveščena. Odprta vprašanja pa naj bi obravnavali v sosvetu...
22. n. 88:
"Vestnikov
večer"
Z novo serijo občinskih portretov Slovenski vestnik povezuje tudi predstavitev časopisa širši javnosti, zato bo pripravi) „Vestnikove večere". Prva taka prireditev, na katero so vabtjeni vsi naročniki in prijatetji tista, bo v torek, 22. novembra 1988, ob 19. uri v restavraciji Škerjanec (prej Mtečnik) v Koženta-vri/Kirschentheuer.
Pripraviti Vam bomo kratek kutturni spored, po predstavitvi časopisa pa bo možnost za diskusijo o perečih vprašanjih z uredniki tista in predstavniki izdajatet-ja, Zveze stovenskih organizacij.
Bergant spet predsednik stovenskih novinarjev
Na letni skupščini Društva novinarjev Slovenije (DNS) so za predsednika ponovno izvolili Borisa Berganta, novinarja RTV-Ljubljana .
V oceni o delu društva je Bergant dejal, da so v Sloveniji na novinarskem področju prišli do točke, ko ni več prepovedanih tem". Novinarji so na občnem zboru sprejeli tudi izjavo z naslovom „Gre za vprašanje dostojanstva človeka". V njej z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se pozitivni premiki v jugoslovanskem novinarstvu razhajajo s temeljnimi moralnimi načeli novinarskega kodeksa.
Letna skupščina je potekala v Radencih, v okviru 11. Gorjupovih dnevov, na katerih sta predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič in podpredsednik Predsedstva SFRJ Stane Dolanc nad 400 novinarjem iz vse Jugoslavije tudi iz zamejstva spregovorila na temo ..Jugoslavija danes in jutri".
Mikulič se je v svojem prispevku omejil na gospodarska vprašanja, Stane Dolanc pa je razložil jugoslovansko politiko in dejal, da je možna samo pot poglobljenega demokratičnega razvoja v republikah in v vsej Jugoslaviji.
NSKS spet...
//Vac/a/jeranjc.s /. s/raa/j
treba povedati, da je skupni gospodarski odbor obeh osrednjih organizacij zadolžil in pooblastil po enega gospodarstvenika s strani Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, da pripravita pravila, poslovnik in sploh vse, kar je potrebno za enotno, na jasnem gospodarskem kon-
Neuvidevnost
Občina Škocijan za „Ve-liko puntarijo" Slovenski prosvetni zvezi ni zaračunala davka za prireditve. Tam so tej dejavnosti namreč priznali kulturno pomembnost in nadregionalni pomen. Toda občina Šentjakob za Miklovo Zalo '87 tega ni pripravljena storiti. Na občinski seji v sredo so proti glasovom SGS sklenili, da mora SPZ ta davek plačati. Več prihodnjič.
ceptu osnovano gospodarsko združenje slovenske narodne skupnosti.
Podlage za tako združenje so pripravljene in še pred 14 dnevi sta se obe osrednji organizaciji pogovarjali o ustanovitvi skupnega združenja.
Toliko bolj smo začudeni, da je Narodni svet ponovno šel Smollcjevo pot neenotnosti in nekoordiniranosti.
ZSO pri takem načinu, ki od vsega začetka izloča precejšnji del gospodarstvenikov, ne more sodelovati. Zato IO ZSO predlaga, da se občni zbor preloži. Nagovorijo naj dejansko vse slovenske gospodarstvenike, s katerimi bi v določenem roku lahko ustanovili enotno in skupno združenje. V nasprotnem primeru bodo preostali gospodarstveniki prisiljeni ustanoviti svoje strokovno združenje, ki bo imelo podporo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem."
AUSPUHREMDt:	,
Ensi-mbte tur [iddiuh /
„!Omitnntbog*n' j Wetrw*9 Strob), fiddh vnd Ge*nng \
Manč* SPERBER
Emrtttbb? pddiuh /
/	^	Ib*?.*
$tf*b), Ptddtc? vnd Gtutmg tvo TvMw, G4tarrf
^	° Monr, SPtRBEH
Protižidovska mazaška akcija sredi Ceiovca
Več dni je bilo sredi Celovca (med trgovino Oucllc in Doroteumom) na dveh mestih namazano geslo: ...luden ins Gas" (,,Židje v plin"). Država policija tega ni opazila, čeprav je bila ena izmed parol napisana preko
lepaka, ki je za avstrijsk' državni praznik vabil na prj' reditev z. židovskimi pesmim' Oblast je brezbrižna do oživa-ljanja neonacizma in slepa celo v času, ko sc spominjam" začetkov uničevanja Židov pred 50 leti.
Zanimanje pos/usa/cev je ve//'a/o soc/a/n/m vzrokom naciona/nib nasproti/'. Uvodne besede je spregovori/ mag. Eduard B/afnik.
Med vzroki jugoslovanske krize nizka produktivnost
VINKO WIESER________
„Quo vadiš, Yugoslavia?" se je glasil naslov predavanja, ki ga je prejšnji torek v celovški mestni hiši priredil Center za izobraževanje odraslih pri koroški deželni vladi. Sodelavec dunajskega Inštituta za južno in jugov-
dr. IVa/ter Lukan
zhodno Evropo dr. Wa!ter Lukan je govoril o zgodovinskih vidikih krize, Slavko Fras, bivši predsednik Zveze jugoslovanskih novinarjev, pa je spregovoril o položaju po oktobrskih sejah centralnega komiteja ZKJ.
Dr. Wa!ter Lukan je orisal različnosti v razvoju posameznih narodov oz. pokrajin Jugoslavije. Opozoril je na srednjeevropski značaj Slovencev, pri katerih se je uveljavilo narodnostno načelo. Pri Hrvatih je poudaril uveljavitev državnopravne ideje in njihov mejni položaj ob nekdanji turški državi. Pri Srbih je izpostavil mitično moč bitke na Kosovem polju ter njihovo pojmovanje državne nacije. Za Bosno in Hercegovino so značilne posebnosti v verskem, islamskem razvoju, medtem ko so se Makedonci pozno izoblikovali v narod. S temi številnimi različnostmi se je pred natanko 70 leti rodila jugoslo-
vanska država in prav ta mno-golikost bo še nadalje njen preizkusni kamenje dejal dr. Walter Lukan.
„Trenutno smo, upajmo, v zadnji fazi dolgoročnega procesa uveljavljanja modernega, demokratičnega in praktičnega federativnega načela za Jugoslavijo", je dejal Slavko Fras. „Plenum partije takozvanih hitrih rešitev niti za Kosovo niti za gospodarske probleme ni sprejel. Jugoslavija bo še nekaj časa v 'globoki krizi pomanjkanja' preden bo prestrukturirala industrijsko in kmetijsko proizvodnjo in sprostila veliko neproduktivnih sil, za katere trenutno še ni zaposlitve. Produktivnost v Jugoslaviji znaša le 19% produktivnosti v državah OECD in izkoriščenih je le 63 % industrijskih kapacitet. Slediti bo morala uveljavitev sposobnih gospodarstvenikov, strokovnjakov, sprostitev privatne iniciative in politične reforme.
Dobiček zadružne zveze za kritje boroveijskih napak
ANDREJ MOHAR
Dogodki v boroveljski Posojilnici še vedno bremenijo celotno Zvezo slovenskih zadrug. Zato bo potrebna čim P'ejšnja popolnoma razjasnitev ozadij in kaznivih dejanj Pred sodiščem - ta misel je bila zajeta v poročilu nadzornega odbora zadružne zveze, ki ga je občnemu zboru podal Janez Hudi. Seveda se posledice boroveljske afere zrcalijo tudi v samem poslovnem Poročilu, ki za leto 1987 sicer izkazuje dobiček v višini 12,5 milijona šilingov, hkrati pa je tudi razvidno, da mora zveza ta dobiček v celoti uporabiti ?u pokrivanje boroveljske 'Zgube, ki pa s tem še vedno fc ho poravnana. 17,6 mili-Jona šilingov bo preostalo še prihodnja leta.
Posledice boroveljske
afere pa se kažejo tudi na relaciji Zveza slovenskih zadrug - Raiffeisnova zveza. Njena revizijska služba praktično stalno kontrolira vsakršno dejavnost zveze zadrug, zahteva pa tudi (le pod tem pogojem je njena garancijska zveza pokrila del boroveljskih izgub) čim več združitev posameznih posojilnic. V to smer je na občnem zboru izvenelo tudi poročilo dr. Danzerja od Avstrijske revizijske zveze, ki je zahteval izboljšanje interne revizije pri zvezi, hkrati pa tudi izpostavil, da mora cksportno-importni oddelek (oz. tovrstne zvezinc firme) v bistvu pokrivati izgube posojilni-škega in zadružniškega sektorja.
Kljub temu pa se je predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič izjavljal zelo optimistično. Dejal je,
da je bila zveza v zadnjih dveh letih s priključkom na računalniški center kos novim nalogam, da je finančno pomagala posojilnicam, da so lahko izvedle potrebne investicije, ter da so vse posojilnice izpolnile pogoje novih predpisov (predvsem o kreditnem jamstvu), ki sledijo iz novega zakona o bančništvu. Antonič je dejal, da jim je uspelo * zavrniti zahteve Dunaja po popolni združitvi posojilnic ter zadrug, hkrati pa tudi zagotoviti pozitivno poslovanje, ki se tudi v letošnjem letu nadaljuje. Dejal je, da vsota hranilnih vlog narašča ter da se deficit zadrug manjša. Svoj optimizem pa je utemeljil tudi s tem, da se blagovni sektor pozitivno razvija, ter da je tudi pri posojilih in pri poslovanju s tujino pričakovati večji dohodek.
Po!jska: sp!ošne stavke ne bo?
VARŠAVA. Vodja prepovedanega poljskega sindikata „Solidarnošč" Lech Walensa je na zborovanju delavcev v gdanski ladjedelnici „Lenin", ki jo poljska
SZDL: Stiki s Štajersko
GRADEC. Delegacija Slovenije se je preteklo soboto udeležila izrednega občnega zbora socialistične stranke Štajerske. Njen predsednik Gross je poudaril pomen odprtosti avstrijske južne meje, ki pa je odvisna od stabilnosti Jugoslavije. Vodja delegacije, predsednik Jože Smole, pa je v pozdravnem govoru spregovoril o družbenih in gospodarskih spremembah v Jugoslaviji. Kot je znano, je SZDL Slovenije zainteresirana tudi za stike s koroško socialistično stranko.
vlada namerava 1. decembra 1988 iz gospodarskih razlogov ukiniti, dejal, da splošne stavke ne bo. Poudaril pa je, da je sindikat še vedno proti odločitvi vlade, da bi ladjedelnico zaprli. Strinjal pa se je s tem, da so v tem podjetju nujne strukturne spremembe. Vladni predstavnik za tisk Urban je izjavil, „da je Walensa s to izjavo pokazal svojo zdravo politično razsodnost". Kljub Walensovemu pozivu pa je v torek že prišlo do prvih stavk v ogroženih ladjedelnicah.
Prvi uspeh
ŽENEVA. Irak je sprejel iranski predlog o izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov. To je prvi uspeh iran-sko-iraških pogajanj pod pokroviteljstvom Združenih narodov.
J. Stanovnik: Jasen odgovor na neutemeijeno kritiko iz Srbije
Stanovnik že odgovoril na kritiko iz Beograda in dobesedno dejal: „0 mojem obisku na letnem srečanju mednarodnega inštituta je bil obveščen tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve. Moje nastope v Washingtonu pa je organiziralo jugoslovansko veleposlaništvo. Na srečanjih in nastopih, kjer sem predstavil gospodarske in družbenopolitčne razmere v Jugoslaviji, je bil tudi naš veleposlanik v Washingtonu Kovačevič. Za vse svoje nastope prevzemam odgovornost, nje pa se morajo zavedati tudi tisti, ki so me obtožili za izrekanje nepreverjenih in netočnih podatkov."
Tanjug —
45 tet
BEOGRAD. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je preteklo soboto slavila svojo 45-letnico. Ob jubileju so ji čestitali mnogi politiki, med njimi tudi predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič in predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič in druge osebnosti.
BEOGRAD, LJUBLJANA. Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Beograd je zahtevala, naj predsedstvi SFRJ in Centralnega komiteja Zveze komunistov zavzameta stališče do intervjuja, ki ga je v Združenih državah Amerike dal predsednik Predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Predvsem naj bi ocenili njegovo izjavo o možnosti državljanske vojne v Jugoslaviji in o njegovi vlogi pri njeni preprečitvi.
Medtem je predsednik Predsedstva Šlovenije Janez
Koh! v ZDA
BONN. Zahodnonemški kancler Helmut Kohl bo 15. novembra obiskal Združene države Amerike in se ob tej priliki srečal s predsednikom Ronaldom Reaganom.
Seznanil ga bo predvsem z vsebino pogovorov s sovjetskim državnim in partijskim voditeljem Mihailom Gorbačovom in s pripravami držav Evropske skupnosti za uresničitev enotnega trga leta 1992. Kohl se bo srečal tudi z nanovo izvoljenim predsednikom ZDA.
Ustavtjen umik iz Afganistana
MOSKVA. Prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministra je sporočil, da je Sovjetska zveza zaradi „zaostrovanja razmer v Afganistanu začasno ustavila umik svojih enot iz te države". Ob tem je ameriški predsednik Reagan izrazil globoko razočaranje in menil, da bo sovjetska odločitev spet zaostrila razmere v Afganistanu. Sovjetska zveza pa je v odgovoru obdolžila ZDA, da le-te z nadaljnjim pošiljanjem orožja upornikom načrtno otežkočajo uresničitev sporazum obeh velesil, po katerem naj bi bil umik sovjetskih enot iz Afganistana zaključen februarja 1989.
TMBUNA BRALCEV
Čemu tako nezaupanje?
/A' č/auG; „ČcmM/aA:axAromuo^/?", .S V, 4. uov. /9&S)
Kdo bi si mislil! Bežno spakovanje na stopnišču že da dovolj gradiva za celo poročilo v Slovenskem vestniku. Morda pa je le komentar? Saj ni važno, kajti v naših listih je le redkokdaj mogoče ločiti poročilo od komentarja. Članek je podpisal neki A. K., najbrž Vestnikov kulturni kritik. Kulturnih kritik, vestne presoje, torej s sposobnostjo za razlikovanje in oceno, pa je v Slovenskem vestniku v resnici vse premalo. -
Pozor, že se mi izliva žolč, čeprav sem se še ravnokar spraševal, kaj sem vendar storil ali opustil, da se je temu A. K. nabrala grenkoba, gnev, predvsem pa nezaupanje!
Slednje me je prizadelo. Prostovoljno in s polno zavestjo odgovornosti sem pred leti prevzel funkcijo, da bi v svojem prostem času služil slovenski kulturi, zlasti seveda tej naši koroški. In prav A. K. bi moral vedeti in ve, da je to lahko tudi precejšnje breme. Tudi v kulturnem sosvetu pri Uradu koroške deželne vlade sem storil vse, kar je bilo v mojih močeh. Ne bom se z naštevanjem in razvrščanjem podatkov hvalil in opravičeval. (Časnikar ima dovolj prilike, da rešer-šira, kar končno sodi k časti in etiki njegovega poklica.) Enako so se trudili moji predhodniki Rudi Vouk, Valentin Polanšek, dr. Janko Zerzer. Daleč sem od tega, da bi se posebej zavzemal za koga, ki sem ga samovoljno izbral. O tem vestno razpravljamo na sestankih Slovenske prosvetne zveze (vsak odbornik je upravičen in dolžan
pomagati pri iskanju čim bolj popolnih odločitev!) ter na skupnih posvetih s Krščansko kulturno zvezo.
Naj bo za konec vendarle tudi še nekaj informacij za bralce Slovenskega vestnika:	Deželhe kulturne
nagrade resda še ni dobil nobeden koroški Slovenec. Priznavalno nagrado za znanost pa je lansko leto sprejel dr. Karel Woschitz. (Tu moram priznati sramoto, ki peče: Na tega mednarodno priznanega znanstvenika-teologa se od nas nihče ni spomnil. Predlog je prišel od drugod. Veseli smo bili, da je priznanje dobil.) Pospeševalne nagrade pa so dobili Valentin Oman (1974), Erik Prunč (1979), Peter Kersche (1982), Maja Haderlap (1983), Rudi Benetik (1985) in Janko Ferk (1986). Omembe vredno je tudi, da sta med dobitniki velike kulturne nagrade tudi dva zavzeta prijatelja koroških Slovencev, Werner Berg in Michael Guttenbrunner). Letos bo podeljena kulturna nagrada za znanost, prizna-valna nagrada za glasbo ter pospeševalne nagrade za glasbo, likovno umetnost, književnost in znanost. (O tem bi mogel Vestnik že še kaj poročati.)
A. K. mi pri najinem spakovanju na stopnišču ni imenoval znanstvenika, ki bi ga mogel letos z ustrezno utemeljitvijo predlagati za kulturno nagrado dežele Koroške. Preslišal pa je očitno tudi mojo pripombo, da bomo imeli resnega kandidata, ko bo spet kdaj na vrsti likovna umetnost. Kaj veš, morda pa likovno ustvarjanje za A. K. ni kultura?
Tomaž Ogris
Knhka ni prijetna, še posebej, če zadene v živo. Reakcija Tomaža Ogrisa to potrjaje, vednar si ni nisem mi.sid, da kom z objavo svojega osebnega mnenja pri Tomaža sproži/ iz/i-vanje žo/ča. P meni se ni nabra/ gnev in nikakršno nezaupanje napram Ogrisa, temveč kritična mise/ in seveda tadi nekakšna trpkost ob odgovora, ki mi ga je da/ v zvezi s svojim de/ovanjem v sosveta za ku/-taro pri Orada koroške deže/ne v/ade. /'os/aži/ sem se demokratične pravice, da svoje mnenje izrazim javno. To je vse, a za Tomaža Ogrisa očitno že dovo/j, da me v svojem odgovora postav/ja v s/abo /ač kot novinarja in nanngaje, da seta ob tem početja krši/ čast in etiko novinarskega pok/iea. To je bud očitek, ki pa v tem primera meri v prazno, saj gre samo za moje osebno mnenje in ne za intervja, reportažo a/i kak drag novinarski prispevek. Za/ mi je /e, da svojega sta/išča nisem podpisa/s po/nim imenom /kar je kronična biba moje skromnosti/.
Tomaž Ogris najin pogovor degradira /ta raven „spakova-nja na stopnicah ", torej pačenja obrazov (Griwwas.se;t retjlenj.
Res je, da sem se ob tem ma/o posa/i/, da pa sva pači/a obraze, menda nihče ne bo verje/.
Da nisem pomeri/ povsem v prazno, potrjuje Ogris sam, ko ..priznava sramoto, ki peče", da je /ant priznava/no nagrado za znanost dobi/ koroški .S/ove-nec, zuanstvenik-teo/og IVos-chitz, katerega se izmed nas nihče ni spomni/ in da je „pred-/og prtše/ od drugod".
Tadi očitek, da mu nisem vede/ imenovati primernega kandidata za nagrado, ni stvaren, saj me prej s tem vprašanjem niko/i ni sooči/, če pa ga sam k/jab vsem posvetom in sejam ni naše/, mu ga tud; jaz na stopnišču tušem moge/stresti iz rokava. Kasneje pa sem mu že navede/ nekaj imen (znanstvenikov), ki bi priš/a v poštev za ttagrado.
Ko sem piša/ o umetnikih, sem seveda mis/i/ tudi na /ikov-nike, Čeprav potem nisem našteva/ priznan/ in ttagrad. To pa je za 7'omaža Ogrisa že dovo/j, da dvomi, „če je //kovno ustvarjanje zame sp/oh kubura?" A/is/im, da je tu vsak komentar odveč. Odgovor o mojem odnosu do /ikovne umetnost; bo, če ga bo iška/, naše/ pri naši/; it; drugih bkov-nikih in ga/er;jah.
Andrej Kuk«)
HEUTE
IM
Dic Seite fur unsere deutsehspraehigen Leser/iimen
Geringe Produktivitat einer der G runde fur die Kri se in Jugosiawien	^ de
^	zentige Inflatton ohne weite-
gewalt und die Lautstarke ge-gen Argumente nicht durch-setzen. Die serbischen Ge-nossen muBten erkennen, daB die sogenannten schnel-len Losungen keine Patentlo-sungen fur Jugoslawien dar-stellen konnen. Es bleiben fast unlosbare wirtschaftliche Probleme".
Auf dem Weg der Reformen werde es Ruckfalle ge-
re Belastung der Bevolke-rung gestoppt werden? Der Arbeitstag sei in Wirk!ichkeit nur 3-4 Stunden lang, die Produktivitat erreiche nur 19 % des Niveaus der OECD-Staaten.
Dr. Walter Lukan, Mitar-beiter des Sud- und Sudosteu-ropa-Institutes sprach iiber historische Aspekte der ju-goslawischen Krise.
„1938 — 1988: Eme BHanz"
Vor 50 Jahren wurde in Klagenfurt/Celovec in der sogenannten „Reichskri-stallnacht" durch die Zer-storung der Synagoge, durch Verhaftungen, Pltin-derungen von Wohnungen und Geschaften jiidischer Bewohner, die gezielte Ver-folgung und Vernichtung der judischen Gemeinde in Karnten eingeleitet. Die „Reichskristallnacht" stellt auch die Ouvertiire zur Ver-folgung und Ausiedlung der Karntner Slovvenen dar.
Der S!owenische Kultur-verband und der Zentral-verband slowenischer Orga-nisationen in Karnten ver-anstalten aus diesem AnlaB am Sonntag, dem 13. No-
vember 1988 um 14.30 Uhr im „Mladinski dom" in Kla-genfurt, Mikschallee, ein Konzert sowie eine Podi-umsdiskussion zum Thema „1938-1988": Eine Bilanz".
Das Kulturprogramm ge-stalten Chore und Gruppen ders!owenischen Kulturver-eine aus Ferlach/Borovlje, Zell/Sele, Bleiburg/Pliberk, Ebriach/Obirsko, St. Pri-mus/Šentprimož und aus Schiefling/Škofiče, an der Podiumsdiskussion (Moderator Dr. Marjan Sturm) werden Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner (UBW-Kla-genfurt), der Journalist Reinhold Henke und Dr. Peter Kreisky („neues Osterreich") teilnehmen.
S!owenische Kutturverbande bei Landeshauptmann Dr. P. Ambrozy
„Wir befinden uns hoffent-lich in der letzten Phase des langwierigen Prozesses der Durchsetzung eines moder-nen, demokratischen und praktischen Foderationsprin-zips ftir Jugoslawien", urteil-te Slavko Fras, fruherer Vor-sitzender des Verbandes ju-goslawischer Journalisten, auf einem Vortrag des EBZ in Klagenfurt. „Auf den bei-deti Oktober-Sitzungen des Zentralkomitees des Bundes der Kommunisten Jugosla-wiens konnte sich die Sprach-
AVcnigc Tagc vor der Knthiilhmg der Ge-denktafcl lur die judischen Opfer des NS-Terrors 1938 in Klagen-furt kam es im Zentrum zu antisemitischen Schmieraktionen. Auf der P)akatwand in der Nahe des Heitigen-Gcist-Plalz tauchten Hetzparoten vrie „Ju-den ins Gas! (foto ohen) auf. Kin vveiterer Bevveis dafur, dali Auli-setnitismus und Minder-heitenfeindlichkei) in Karnten nach wie vor exis!ent sind.
Der Kulturreferent des Landes Karnten, Landeshauptmann Dr. Peter Am-brozy, empfing vergangenen Montag in seinen Amtsriiu- j men eine Delegation der bei-den Zentralen Kulturverban-de der Karntner Slowenen unter Ftihrung der Obman-ner Tomaž Ogris (Sloweni-scher Kulturverband) und Dr. Janko Zerzer (Christli-cher Kulturverband).
!n dem Gesprach wurde der Landeshauptmann iiber eine Reihe von Anliegen der slowenischen Kulturverbiin-
de und Vereine informiert, zur Diskussion stand jedoch auch ein intensiver Kultur-austausch im Alpen-Adria-Raum. Als besonders dring-lich wurde seitens der slowe-nischen Kulturverbande die slowenische Musikschule be-zeichnet, die derzeit keine Landes- bzw. Bundesforde-rung erhalt.
LF1 Ambrozy erkliirte in dem Gesprach, daB er bereit sei, den Anliegen der slowe-nischen Volksgruppe seine Aufmerksamkcit zu schen-ken.
Obir: Arbeitspiatze erhaiten — Umwe!t sanieren
Vergangenen Samstag, dem 5. November 1988, weil-te auf Einladung der Ge-schiiftsfuhrung Landesrat Herbert Schiller auf Besuch in der Zellstolfabrik Obir.
In einem zweisttindigcn Gesprach wurde uberein-stimmend festgestellt, daB die SofortmaBnahmcn, die Obir eingeleitet hat, eine starke Reduzicrung der Schwefeldioxydemmisioncn bewirkt hahen. Die neupsten MeBvverte liegen unter den vorgeschriebenen Werten. Die Geschaltsfuhrung teilte dem Umweltlandcsrat Schiller mit, daB die Zellstolfabrik Obir weitere zweckdicnliche Vcrbesserungsvorschlage der
zustiindigen Bchdrde unter-breiten wird. Es wurdc mit Nachdruck betont, daB die eingeleiteten SofortmaBnah-men eine Erldsmindcrung in der Hohe von 2,5 his 3 Millio-nen Schilling monatlich zur Folge haben.
Landesrat Schiller versi-chcrtc der Geschaftsfuhrung, den anwesendcn Betriebsra-ten und den Burgcrmcistcrn Dr. Haller(Eisenkappel)und Posod (Sittersdorf), daB man seitens des Landes Karnten die Erhaltung der 220 Ar-beitspkitzc in der Zcllstoffab-rik Obir als iiuBerst wichtig fur diese Region bctrachtet, daB es aber zu einer gencrel-len Sanierung der Umwelt
kommen muB.
Die beiden Bilrgermeister Dr. Haller und Posod beton-ten, daB es ftir die Arbeits-pliitze in der Zcllstoffabrik Obir keine Alternativen giht, da es auch keine crnstzunch-menden Hofftmgen auf Er-satzarbeitsplatzegibt. Seitens der Komunalpolitikcr und des Betriehsrates wurde an dic Bundes- und Landesstel-len appeliert, hdherc Fdrde-rungsmittcl fur dic Umwclts-anierung des Vcllachtales be-reitzustellen.
AbschlieBcnd wurdc ver-einbart, daB dic Firmcnlei-tungmitder Ahteilung 19 der Latidcsregierung im stiindi-gen Kontakt bleiht.
MePZ Pod/ona-P//berk ob svojem otvoritvenem nastopu
Pesem je združila srca
Naslov koncerta Pesem združuje, ki ga je minulo soboto v dvorani pliberške glavne šole priredil Mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk, je izpolnil vsa pričakovanja. Ljudje so do kraja napolnili veliko dvorano in z vso pozornostjo sledili programu, v katerem so sodelovali MePZ Podjuna-Pliberk, Stadtchor Ferlach, MoPZ Foltej Hartman, družina Lipusch in skupina „4J".
Pesem tokrat ni le združila srca pevcev in publike, temveč tudi srca nemško govorečih pevcev, kajti v soboto je v Pliberku gostoval tudi zbor Stadtchor Ferlach iz Borovelj, ki ima s pliberškim zborom prijateljske odnose. Zbor je poleg koroške pesmi predstavil tudi pesmi drugih narodov - tudi slovensko koroško pesem. Prijateljstvo in iskreno hotenje po mirnem sožitju obeh narodov v deželi
Družina Lipusch v svojem e/emenfu
je prišlo do izraza tudi v pozdravnem govoru predsednika pliberškega zbora, ravnatelja Hermana Germa in v odzivu gostov iz Borovelj. Priznanje pevskemu zboru Podjuna za njegovo prizadevanje za dobro sožitje v deželi so s svojo prisotnostjo izkazali tudi predstavniki obeh kulturnih
in političnih organizacij koroških Slovencev.
Koncert je bil tudi umetniško na visoki ravni; kvaliteto domačih zborov, ki ju vodita Tone Ivartnik in Božo Hartman poznamo, Helmut Ebner pa je s svojim zborom potoval že po širnem svetu in je med drugim izdal celo videokaseto. Berti Lipusch je s svojim triom očaral z melodičnimi pesmimi, prijetno pa so presenetili člani mladega ansambla „4J", ki ga vodi Janez Gregorič, ki tako kot družina Lipusch nastopa s svojimi skladbami.
Tako smo doživeli resnično posrečen koncert, ki je bil povšeči, kar se je odrazilo v navdušenosti občinstva, ki je nastopajoče nagradilo z burnimi aplavzi.
Irena (z leve prot/ desni)
Nov učbenik „SHšim-vidim-pišem"
Pred nami jc nov učbenik 1. šolsko stopnjo. Zložila 'n izdala ga je Založba Mohorjeve družbe v Celovcu, naslov učbenika je SHŠ1M-VlDlM-PlŠEM, avtorja pa sta prof. mag. Anton Schel-{ander in ravnateljica Irena ^clc, izdelala pa sta ga na osnovi metode dr. Gunhilde Schmolzcr, znane izvedenke
za sodobno pedagogiko.
Učbenik je v prvi vrsti namenjen učiteljicam in učiteljem. Lepo število teh se je poleg avtorjev udeležilo predstavitve, na kateri jih je pozdravil vodja založbe dipl. inž. Franc Kattnig. Opravičilo, da jc učbenik izšel z zamudo, je utemeljeno; ilustracije pač zahtevajo precej časa,
Ančka Gošnik-Godec pa je to opravila skrbno in z vso ljubeznijo. Tako smo dobili v roke učbenik, ki bo v veselje vsem. Ob Schellandrovi razlagi smo videli, da sta tudi avtorja v svoje delo vložila vse svoje strokovne sposobnosti in znanje in jih s tem učbenikom posredovala svojim stanovskim kolegom.
Novo vodstvo
GLOBASNICA. Na občnem zboru SDK Globasnica so pomladili svoje vodstvo, saj so se člani dogovorili, da se mora SKD bolj posvetiti delu z mlajšo generacijo. To je poudaril tudi nanovi izvoljeni predsednik Valentin Smrečnik.
Uničeno drevo
CELOVEC. - V nedeljo (!) so komunalni delavci po ukazu podžupana Candussi-ja (FP) posekali lep stari kostanj pred hišo Mohorjeve družbe. Uslužbenci Mohorjeve so izdali posebno osmrtnico za vse grehe zoper naravo v Celovcu.
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji vabi vse, ki se zanimajo za prevajanje iz nemščine v slovenščino (in obratno)
v prevajalsko delavnico,
ki bo 12. novembra 1988 od 9. do 17. ure v prostorih Mladinskega doma SŠD, Mi-kschallee 4, v Celovcu.
Prof. Janez Gradišnik bo na voljo vsem prevajalcem, ne samo literarnih, ampak tudi gospodarsko-družbenih in upravno-političnih besedil. S seboj lahko prinesejo poskusne prevode pa tudi vprašanja, ki jih kakorkoli tarejo v zvezi s prevajanjem.
Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji
Zunanja in notranja obnova Posojilnice - Bank Podjuna
DOBRLA VAS. - Da ne bi bil nihče prikrajšan za morebitne nagrade kviza v tednu varčevanja pri Posojilnici -Bank Podjuna v Dobrli vasi, je bil vsakoletni „Dan mladih varčevalcev" nekaj dni kasneje kot običajno. Poseben pozdrav predsednika posojilnice Tineta Wastla je veljal sodelujočim ^ otroškim zborom iz Dobrle vasi, Škocijana, Šentprimoža in Šentlipša ter dekliški skupini iz Želinj. Nadalje pa je predsednik Wastl opozoril, da bo kmalu minilo 100 let, ko je nekdanji dobrolski župan Janez Šumah v Sinči vasi ustanovil predhodnico dobrolske posojilnice. V tej dobi je posojilnica doživela velik razvoj. Nedvomno največji mejnik v njeni zgodovini pa je bil minulo leto, saj sojo obnovili tako znotraj kakor tudi zunaj. Posojilnica-Bank Podjuna pa nima samo obnovljenega bančnega poslopja v osrčju Dobrle vasi. Z združitvijo posojilnic je postala tudi največja v osrčju Podjune s poslovalnicami na Djekšah, v Velikovcu, Sinči vasi, Škocijanu in Šentprimožu. Predsednik Wastl je omenil tudi priključitev na sodobni računalniški sistem. Poslovodja Jože Plesnik je navzočim varčevalcem obrazložil vse bančne ponudbe domače posojilnice, ki ima tudi dobro kvalificirane sodelavce. Kulturnemu sporedu je sledilo težko pričakovano žrebanje glavnih dobitnikov, nato so zbranemu občinstvu postregli z jedjo in pijačo.
M.P.
POSOJ!LNICA-BANK PODJUNA
s sedežem v Dobrii vasi
Postovainice:
Šentprimož Sinča vas Velikovec Škocijan Djekše
Večja
Močnejša
Sodobnejša
			
		PRIREDITVE	
Datum	Kraj		Prtredttetj
11.11 ob 20.00, UNiKUM,,,		TEATRO DRAMMATICO PANZEROTT!" (Werner Panzer)	
Petek	Kutturna taberna PISMO, NAMENJENO SIEGLINDE TSCHABUSCHNIG" Predstavi-		
11.11.	Pri Joktnu,	tev knjige zatožbe Drava. Univ. prof. dr. Ktaus Ottomeyer (Cetovec)	
20.00	Cetovec	bere iz svoje nove knjige o posiedicah vojne, premagovanju prete-ktosti in manjšinskem konftiktu ob primeru Koroške.	
Petek	Gtavnitrg	MARTINOV TRG	Občina Borovtje
11.11.	v Borovtjah		
Petek	gostitna Ogris,	DON JUAN (pop skupina) Koroška turneja	Atpen-Adria
11.11.	(priMiktavžu)	- Promocija nove kasete - 20 - tetnica an-	Concerts
20.00	Bitčovs	sambta.	
Sobota	Mtadinskidom	PREVAJALSKA DELAVNICA za vse, ki se	Društvo stovenskih
12.11.	Mikschattee4,	zanimajo za prevajanje iz nemščine in stoven-	pisatetjev v Avstriji
9.00-17.00 Cetovec		ščine (in obratno) vodi: prof. Janez Gradišnik	
Sobota	pri Šoštarju	DON JUAN (koncert in ptes) Koroška	Atpen-Adria
12.11.	v Gtobasnici	turneja - Promocija nove kasete - 20 - tetnica	Concerts
20.00		ansambta.	
12.11. ob 14.00, UNtKUM,		SCHUH IM KOPF" - fantazija med odpadki (Oktopus)	
12.11. ob 20.00, pri Podobniku v Beti, MARTINOVANJE, kutturni spored in ptes, Atpski ktub Obir			
Sobota	Ljudska šota,	KONCERT, Sodetujejo: MePZ Mato iz Črne, MoPZ Stovensko prosvetno	
12.11.	Žitaravas,	Vaščani iz Zgornje Vesce, MoPZ SPD Trta iz Žitare	društvo Trta
19.30		vasi.	
12.11. ob 19.30, farna dvorana Šmihet, IDEALI IN KORIST! (komedija), KPD šmihet			
Nedetja	Miadinski dom,	„1938-1988 BILANCA' KONCERT SPZ OB	Stovenska prosvetna
13.11.	Mikschattee4,	SPOMINSKEM LETU Nastopajo: MePZ	zveza in ZSO
14.30	Cetovec	Podjuna, MoPZ SPD Vatentin Potanšek,	
		Vokatni ansambet SPD Danica, Eda in Sitvija Veiik, Ansambei Drava, Vokatno-instrumentatni ansambet Trio iz Roža, po koncertu diskutirajo: univ. prof. Peter Gstettner, novinar Reinhotd Henke in Peter Kreisky (Neues čsterreich), moderator dr. Marjan Sturm.	
13.11. ob 20.00, UNIKUM, Movers „beauti FOOLS" - plesni teater iz Švice.			
Ponedetjek Katotiški dom		SPREMENITEV VREDNOT V KULTURI IN V	Sodalitas
14.11.	prosvete v	DELOVNEM SVETU (nem.) predava: univ.	
19.30	Tinjah	prof.dr.HermannLubbe(Zurich)	
Sreda	Katotiški dom	BRANITE SE PROT) NA NOVO	Sodaiitas
16.11.	prosvete v	OŽIVLJENEMU DUHU PRETEKLOSTI. Predava: dipt. trg. Janko Urank, Cetovec.	
19.30	Tinjah		
Torek	ORF,	DIE JUDEN UNDIHR GLAUBE	Radio Karnten
15.11.	Sponheimerstr. 13 O istoimenski knjigi predava: Peter Landes-		Radio Karnten in
	Cetovec		Landhaus-
19.30			buchhandiung
četrtek	Univerza,	VPLIV OKTOBERSKE REVOLUCIJE NA	inštitut za
17.11.	Cetovec	USTANOVITEV REPUBLIKE AVSTRIJE	sodobno
20.00	(Z 129)	Predava: prof. Tupotev (Akademija znanosti	zgodovino,
		in umetnosti Moskva)	Avstrijsko-sovjetsko društvo
Petek	Katotiški dom	ZDRAVJE - PREMOŽENJE predava: dr	Sodatitas
18.11.	prosvete v	Franc Wutti, Borovtje	
19.30	Tinjah		
Petek	HotetMoser-	Regionalni razvoj Hrvaške predava:	Ktub tre popoti
18.11.	Verdino,	dr. Vetjko Rogič, Zagreb	
19.30	Cetovec		
Sobota	Katotiški dom	LITERARNI VEČER bere: Gyorgy Sebestyen	Sodatitas in Amnesty
19.11.	prosvete v		internationat
19.30	Tinjah		
Torek	restavracija	VESTNIKOV VEČER Predstavitev lista	Stovenski vestnik
22.11.	Škerjanec	v zvezi z občinskim portretom Borovetj	
19.00	(prej Mtečnik) v Koientavri		
Sreda	Katotiški dom	SE TUDI V AVSTRIJI KRŠIJO ČLOVEKOVE	Sodatitas in
23.11.	prosvete v	PRAVICE? Predava: Fetiks J. Bister, Dunaj	Amnesty
19.30	Tinjah		internationat
Kombinacijska križanka - Kombinacijska križanka
Besede s spodnjega spiska s pravdnim kombiniranjem razvrstite v tik. Polja, ki točijo
besede med sabo, so že vrisana.
Ogledali si bomo „HeIdenpIatz"
V soboto, 26. novembra vabita SPD ..Šentjanž" in Stovenska prosvetna zveza na Dunaj na ogled Bern-hardove drame ..Heldenplatz". Za prevoz z avtobusom in za vstopnico je treba piačati ugodno ceno 490 šii. Prijavite se do 18. nov. pri Cartransu (tek: 0463/512680). (Omejeno število vstopnic!).
Program: 5.30 odhod iz Šentjanža. 6.00 odhod izpred Cartransa (Pavličeva uk), 10.00 prihod na Dunaj, nato prosto, od 12.00 do 15.00 ogled mesta ..Po sledovih Slovencev na Dunaju", 19.00 - 22.45 obisk predstave, 23.00 odhod domov).
Slovenska pop-skup/na Don Juan je poznana fod/ med našo mladino, saj je bila npr. s svojo ..Mandarino" nekaj mesecev zastopana ledi v slovenski ..hilparadl". 7e dni pa v živo nastopa po južnem Koroškem.
2črki:MU
3 črke:	ANA EMU
KRN TUR
5 črk: AKELA EDITA ETTAL KODER NORIK OKRET OREST RISAR ROBAR SENIK STISK STRAN TRANS TRIKO TRNKA URŠKA 7 črk: ANTRAKS INSE-RAT KARAKAL KREA-T1N SKALINA ŠKRBINA sestavit Jože Petetin
Rešitev iz štev. 50 (4.11.1988)
i	J	R	t/	R	i	F	/	A/	2f	42
2	R	K)	R	/	7*	2?	L	/	3	T
3		A/	7*	R	C	p	O	(-	O	?
A	Z-	^	O	42	R	F	V	/	A/	
5	R	0	/V	4	42	R	21	A/	21	L
6	42	/2	s	F	R	^	42	42	^	O
7	42	R	/	3	R	L	A/	/	C	4
8	K	4	A7	T	2l'	R	/	2)	4	42
9	C	)/	c	R	42	42	3	F	42	42
10	Z		L	i/	/	A/	2)	42	42	42
11	A	A/	A	/	?	4		a	<	O
12		/V	/	/v	C	*	O	F	/	c
13	42	4	R	R	6	F	J	R	4	^2
14	42	42	%	42	R		7"	(7	R	42
15	R	L	4	-S	*7*	42	2t	d-	42	42
16	*		Ar	f	R	42	L-	/	p	O
17	t/	</	9	2l	42	1/	/	"7*	F	R
18	4	R	F	3	42	a	/V	F	21	L
19	R	2)	L	4	42	3		12	A/	4
RAZSTAVE
Cetovec
Kulturna taberna Pri Joklnu (do 24. 11.) Razstava risb W.M. Puhringerja)
Mohorjeva knjigarna - Razstava del Antona Repnika (z Mute v Sloveniji).
Galerie im Stadthaus (do 18 12. 1988) -Moderna italijanska tiskarska grafika - Razstavljenih je 210 del 105 najpomembnejših italijanskih grafikov obdobja 1920 do danes. Med njimi Carra, Busci, Morandi, De Chirico, Marino, Fontana, Musič, Spacal, Santomaso, Pomodro, Vedova, Zigaina, Trubbiani.
Karntner Landesgalerie (do 4. 12.) Posebna razstava Sepp Schmolzer, Okrasi, objekti in fotografije.
Landesmuseum tur Karnten (21. Avstrijski natečaj grafike - od 17. nov. do 11. dec.)
Kellergalerie (Stadthaus) (od 8. do 16. 11.) -Ožbalt Hafner - ..Naive Brandmalerei (religiose Motive)". Dostopna tudi za slepe!
Tinje
Galerija Tinje (do 21. 11.)- Razstava del Marte Kunauer - slike (olje) in osnutki za barvna okna.
Gaierija Tinje (21. 11.) - Odprtje razstave de! Bogdana Potnika (akvareli in oljne slike). Po odprtju koncert MoPZ Vinko Poljanec (vodi: Franc Starc).
- KAROLINA KOLMANIČ -	*
Izzvenela je pesem
..Seveda se bova pripeljala, naj samo otrok ozdravi."
„Dušana" je preslišala in tudi nobena beseda ni več padla v zvezi z njim, kot da bi ga vsi skušati zradirati iz zavesti.
Dan je bil izpolnjen. Ko so domači odšli, je. da bi pregnala praznino, povabila Danico na kavo. Danica se je opravičila, ker je imela obisk. Vera je sedela in začela iskati TV program. Takrat se je oglasil zvonec. Cingljalo je dolgo in enakomerno.
„Že grem!" je tolažila nestrpnega prišleka. Ko je odprla vrata, je imela kaj videti. Na pragu je stal tast.
..Vstopite!" je povabila.
„Dober dan, Vera!" je pozdravit in odložil klobuk na polico.
..Sedite, tukaj, da!"
..Strmiš, ker sem prišel. Neprijetna pot je to in predvsem moje poslanstvo, Vera!"
„če lahko kaj pomagam, zakaj ne? Vendar dovolite, Igorček je v bolnici. Bit je zelo bolan. Zdaj kaže na bolje. Veliko hudega je šlo preko mene. če imate tudi vi zame še kako razočaranje, vas prosim, mi malo prizanesite. Pozneje, ko bova spet z Igorjem, lahko vse prenesem."
„Zal mi je. Pogledat ga bova šla, zares, da nas ne bo čisto pozabil. Babica veliko joka, saj razumeš, najin edini vnuk je. In tu sem ti prinese) zaostali denar."
„Prav mi pride. Saj sem se čudila, da je prejšnji mesec Emi) pozabil."
„Ni pozabil, Vera. Z njim gre naglo navzdol... In zato sem prišel k tebi. Pomagaj mu, če
66
hočeš in zmoreš!"
„Oče, da bi se vrnila? Ne, to ne gre več. Navadila sem se na to življenje. Skromno, a svobodno živiva. Ne morem si več predstavljati tistih prečutih noči, potem pa prezirov in ponižanj. Ne, nikdar več! Ne zamerite, morda se sliši trdo, a taka je resnica, ki se ne da zaviti v sladko laž."
..Razumem, Vera. Veš, mi Novaki nismo najboljši možje. Skrbni pa smo. To moraš že priznati. Ampak, če si tako odločna, nima pomena, da bi ti sploh razlagal."
„Ne, oče, taka tujca nisva, da mi ne bi povedali, kaj vas teži."
„Tako je. Na naš pritisk, pomagalo je tudi podjetje, se je končno odločil za zdravljenje."
„Tega sem vesela. Jaz res ne bi imela več koristi od tega,
a nekdo.neka druga ženska, bi bila lahko z njim zadovoljna. Ni bil slab človek, le preveč mlahav, da bi znal ob usodnem trenutku reči ne. Iz tega je izviralo vse drugo zlo."
„Vera, pogovarjava se kot človeka. Ti si imela tudi premalo potrpljenja z njim."
Očitek, čeprav nekam razumevajoče obarvan, ji je pognal kri v glavo. Iz spoštovanja do njega se je obvladala in govorila mirno:
„Vse prošnje, prepričevanja in grožnje, nič ni zaleglo. Na vse je odgovarjal neprizadeto in prazno in naj sem hotela še tako dobro, mi je stalno ponujal isto frazo, češ, ti lahko vzgajaš otroke, mene ne boš spre-
menila. No, vseeno me zanima,kaj želite."
„Vera, razumeš, na zdravljenju mora sodelovati žena." Tu je umolknil kot bi padlo težko breme z ramen. Nadaljeval je šele, ko se je odkašljal:
„tn ti si uradno še njegova žena, ali...?"
„Samo še papirnata. Ne vem sicer natančno, kakšno je tisto sodelovanje. Slišala pa sem, da je treba tedensko enkrat ali celo dvakrat tja na posvetovanje. Tam lahko žena izve, da je tudi ona kriva za moževo ljubezen do kapljice, kakor da Emil in drugi, njemu podobni, že davno prej ne bi uživali teh sladkosti."	.
S! OVKNSK!
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34. teleks 42 20 86
ZSO Glavni urednik: Ivan P Lukan: urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j Drava. Celovec Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov: za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstrijskih šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
PE
11.11.
SO
12.11.
ME
13.11.
PO
14.11.
10.30 Pet poslednjih dni; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Okoli sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Mac Gyver; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stari; 21.20 Šov-zgodbe s H. Ruhmannom; 22.20 Od obličja do obličja; 0.05 Aktualno; 0.10 Modra dalija.
10.35 Otok zakladov; 13.40 Vročica zaslona; 14.00 Pozna trgatev; 16.00 Wur!itzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Športni ABC; 17.30 Obisk iz Liliputa; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Žendarm iz Saint-Tro-peza; 21.55 Flashpoint - volkovi meje; 23.25 Aktualno; 23.30 Gori na vseh vogalih.
16.00 VVurtitzer; 16.40 Grad za najem; 17.30 Miti ljudstev; 18.00 2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 V imenu napredka;
21.20	Šport; 21.30 Kavarna Central; 23.30 Aktualno.
9.00 Poročila; 9.05 Hlev; 10.00 Zadeva: Penzije; 10.30 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 14.05 Dežela za obzorjem; 16.10 Slikanica;
16.15	Poročila za otroke; 16.25 Risanke; 17.35 Čeladek; 17.40 Deset velikih; 18.30 X-razsežno;
19.15	Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Devica orleanska; 22.45 Avstrija 1; 0.15 Aktualno.
14.00 Šport; 15.15 Vaša glasbena želja; 16.00 Visoki zbor; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 V senci križa; 21.55 Šport; 22.25 Zlati časi; 23.15 Evropsko prvenstvo v latinskoameriških plesih; 0.01 Video-live; 1.15 Hammer.
TO
15.11.
SR
16.11.
v
CE
17.11.
10.30	Žendarm iz Saint-Tropeza;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.30 Kamen Marca Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Mac Gyver; 19.30 Časvsliki;20.15Šport v ponedeljek; 21.15 Mike Hammer; 22.00 Enajsta nočna ura; 23.30 The Munsters; 0.10 Aktualno.
10.30 Dežela za obzorjem: 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in silaki; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Mac Gyver; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Oka-wango; 21.47 Dallas; 21.55 Niagara; 23.20 Zapadno od Santa Feeja; 23.45 Aktualno.
10.35 Niagara; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Dusty; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Mac Gyver; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Lažnivec; 21.45 Prihajam s konca sveta; 23.15 Kobra, prevzemite; 0.00 Aktualno.
10.30 Argumenti: 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.25 Zarota na Temzi; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Mac Gyver; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Tele-as; 21.45 Studio lota; 21.55 Sence slave; 23.25 Insi-ders; 0.10 Aktualno.
RAMO KORO
*
18.10-19.00
Petek, 11.11.
Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovor (J. Messner)
Sobota, 12.11.
Voščila (M. Hartmann)
Duhovni nagovor (dekan P. Kassl)
Nedelja, 13.11.
Predstavljamo:
Moški pevski zbor ..Valentin Polanšek" z Obirskega
9.00 Poročila; 9.05 Risanka; 11.10 Portret pevke; 14.00 Vizije iz kosmo-gonija; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Medium; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 18.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Kraj zločina; 21.55 Malezija; 23.30 Aktualno.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 12.20 J. A. Bardem: Lorca; 13.10 Videostrani; 16.15 Mozaik; 16.30 Videostrani; 17.45 Vrnitev antilope; 18.15 Alpski gorski svet; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 R. MacDonald: Melba; 21.15 Čas negotovosti; 22.15 Dnevnik; 22.30 Aličina restavracija.
7.55 Videostrani:	10.05 Naša
pesem; 10.35 Izbor tedenske programske tvornosti; 16.40 Videostrani; 16.55 Krotki lev; 18.25 Da ne bi bolelo; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.20 Žrebanje; 20.30 S. Sheldon: Diamantna dinastija; 21.25 Križ kraž; 22.45 Dnevnik; 23.00 Pri Brinksu: Rop stoletja; 0.30 Videostrani.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Divjim živalim na sledi; 18.00 LindenstraBe; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Schwarzwa!dska klinika; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling - gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 čas v sliki;
22.20	Polna življenja in smrti je ta zemlja; 23.30 Na meji misli.
9.20 Videostrani; 9.30 Otroška matineja; 10.20 Vrnitev ..antilope"; 10.50 Diamantna dinastija; 11.30 Video-meh; 12.00 Ljudje in zemlja; 12.30 Prijateljsko prepričevanje; 14.50 Ptiči: narava Vogezov; 15.35 Ameriški vizum; 17.00 Poročila; 18.15 Slovenci v zamejstvu; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Angel varuh; 21.05 Zdravo.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Orientacija;
18.00	Superfiip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Kviz 21; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.15 Šport; 22.25 Klub 2; Poročila.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alpe-Jadran-magazin; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Pomnenje; 23.20 Nočni studio; 0.20 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Knoff-Hoff-šov; 18.00 1-2-X (nogomet in toto); 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 V lovkah noči; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 10.15 Naš utrip; 10.30 Pesem je rojena; 12.20 Videostrani; 16.45 Videostrani; 17.00 Mozaik; 17.30 Radovedni taček; 18.15 Safari v mestu: Oaze zelenja; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.10 M. Korda: Oueenie; 21.05 Omizje; 23.05 Videostrani.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik;
11.00	Angleščina; 11.20 Videostrani; 16.15 Videostrani; 16.30 Mozaik; 17.30 Lonček, kuhaj; Periskop; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.00	Vreme; 19.01 Obzornik; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.10 D. Radovič-B. Maksič: Na koncu tvoje poti vidim ladjo; 21.15 Osmi dan; 21.55 Dnevnik; 22.10 Videostrani.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 16.05 Videostrani; 16.20 Mozaik; Osmi dan; 17.00 Angleščina; 17.20 Medvedov godrnjavček; Hiša tete Barbare; 18.15 Pred izbiro poklica mizarja; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.10 Film tedna: Konvoj; 22.05 Mali koncert; 22.20 Dnevnik; 22.35 Dokumentarec meseca: Gledamo, gledamo...; 23.20 Videostrani.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 11.00 Gloria; 13.00 Videostrani; 16.45 Mozaik; 17.45 Noro, norejše, norišnica; 18.15 Naša pesem; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.10 T ednik; 21.15 J. A. Bardem: Lorca; 22.10 Dnevnik; 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 let nagrade Jelen, Marš na Drino.
Ponedetjek, 14.11.
Jesenski del nogometne sezone je mimo: Repriza-analiza
Torek, 15.11.
Ansambel „4J"
Sreda, 16.11.
Narodno-zabavna
glasba
četrtek, 17.11.
Rož-Podjuna-Zilja
Priča protižidovske gonje
Ponedetjek. t4. 11. 1988, TV A2, 22.20 - Simon Wiesenthat (Židovski dokumentacijski center na Dunaju) je prav gotovo ena najpomembnejših prič iz časa zasledovanja in uničevanja Židov. V okviru oddaje o življenju in smrti na naši zemlji bo spregovoril o zgodovini avstrijskih Židov.
Na poti do	„Rock and
soč!oveka	Ronnie"
Petek, 11. 11. 1988, TV A2, 20.15 - V tretjem in zadnjem delu oddaje „V imenu napredka" se avtorji sprašujejo d smislu tega. Pravtako bodo spregovorili o ekonomskih in socialnih vidikih „Av-strije v letu 2000".
Petek, 11. 11. 1988, TV A2, 23.35 - Ob priliki izvolitve novega predsednika ZDA bo na kratko in šaljivo prikazana življenjska pot Ronalda Reagana v vseh njegovih vlogah, vključno z njegovo predsedniško vlogo.
„Vzpon in padec denarja"
Petek, 11. 11. 1988, TV Ul, 21.20 - Profesor Galbraith je izbral kritične trenutke v zgodovini denarja, njegove uporabe in zlorabe. Prikazuje zaskrbljenost kupcev v supermarketu. Pojavljajo se dvomi o inflaciji in recesiji. V ostrem nasprotju s tem je veselje v zabavišču, kjer sta na kratko in barvito prikazana uporaba in zloraba denarja v najpreprostejši obliki.
Okawango „Krotki !ev"
Sobota, 12. 11. 1988, TVLJt, 16.55-..Krotki lev" je filmska komedija zgrajena po utečenih obrazcih, narejenih za tovrstna dela. Gre za več boljših domislic, ki si jih bodo radi ogledali predvsem mlajši gledalci. Znanstvenoraziskovalna skupina proučuje različne živali.
Jesenski de! nogometnega prvenstva na Koroškem v reprizi
Ponedeljek, 14. novembra: Jesenski del nogometnega prvenstva se je končal 29. in 30. oktobra - za slovenske atletike 1. novembra s ponovitveno tekmo v Pliberku. Če bodo vremenske razmere dobre, bodo odigrali še prvi dve spomladanski koli. Prihodnji ponedeljek bomo z nogometaši, trenerji ter funkcionarji analizirali prvo fazo prvenstva. Bo SAK s pomlajeno ekipo igral tudi spomladi tako senzacionalno? Se bodo nogometaši iz Šmihela še rešili pred izpadom? Si bodo Bilčovščani zagotovili mesto na sredini lestvice? V prvem razredu skupine D so Selani trenutno le v drugi tretjini lestvice. Se bodo še izboljšali? Na vsa ta vprašanja boste dobili odgovore v oddaji.
Moški pevski zbor z Obirskega
Nedelja, 13. novembra: Obirčani so znani po tem, da so dobri športniki - nogometaši, smučarji, namiznoteniški igralci ipd.
Da pa so na Obirskem doma tudi odlični pevci in pevke, je prav tako znano. Obirski ženski oktet, ki ga je ustanovil in do svoje smrti vodil pesnik in pisatelj Valentin Polanšek - sam navdušen pevec - je znan daleč naokrog. Že vsa leta pa na Obirskem prepevajo kajpada tudi moški. In prvič je bil moški pevski zbor Valentin Polanšek gost v celovški radijski hiši. V nedeljski oddaji vam bo Marta Polanšek predstavila zbor in sveže posnetke. Slišali pa boste tudi pevke Obirskega ženskega okteta ter kvartet bratov Smrtnik.
Torek, 15. 11. 1988,
TV Al, 20.15 - Večina rek na svetu se izteka v morje. To pa ne velja za reko Okawango v afriški Botsvani. Delta reke se namreč izgubi sredi puščave Kalahari, kjer v deževnem času prečudovit puščavski svet zaživi v pravi biser naravnih čudes.
A- Penn: /Micina restavracija
Petek, 11. 11. 1988, TV LJ1, 22.35 - Film .Ali čina restavracija" je leta 1969 posnel režiser Arthur Penn, ki je odigral samega sebe. Ustvaril je nekakšen ..alternativni", po konceptu zelo neameriški film o ljudeh z roba, predvsem mladih iz šestdesetih let, ki iščejo svoj prostor pod soncem izven ustaljenih institucionalnih poti ustvarjanja. In to uveljavljanje ni pogojeno z uspehom v življenju.
Ve!iki rop Konvoj
Sobota, 12. 11. 1988, TV 1.J1,23.00-Boston.
Massachusetts, 12. januar 1950. .. malo pred pol osmo zjutraj skupina dobro maskiranih mož po ropu v Brinksovi blagajni uspešno pobegne. Preden so pred sodiščem zaključili primer, je minilo šest let. Film je narejen v dokumentarnem tonu, čeprav hkrati zajema značajske poteze glavnih junakov in pričara stisko ljudi, za katere je srečavanje z zakonom neprijetno.
Sreda, 16. 11. 1988, TV LJ1, 20.05 - ..Konvoj" je na prvi pogled akcijski film, toda režiser podaja svojo zgodbo humoristično, neobremenjeno. Filmski junak je šofer, ki na svojem orjaškem kamionu prevaža eksplozivno snov. Za njim se vozita njegova tovariša. Monotonijo preganjajo s klepetom in občasno divjo vožnjo. Dolgčas in neskončna cesta pa nista njihova edina sovražnika.
Gabrie! Garcia Marquez
Ponedeljek, 14. H. 1988, TV LJ2, 20.00 Pred šestdesetimi leti seje v Aracataci v Kolumbiji rodil Gabriel Garcia Marquez, borec za človekove pravice in uveljavitev socializma v Latinski Ameriki. V svojih proznih delih se nesporno vrača v groteskni in hkrati magični svet pripovedi svoje babice, ki otrokom pripoveduje stvari, katere so se ji zdele nesmiselne, a so imele povsem naraven zven.
<
*^ep.vs°*

Samo na sledi
Norveška zdravnika Ote Rognum in Ola Saugstad sta odkriia vzrok za tako imenovano „smrt v zibelki", Novorojenčkom, ki so umrli zaradi te doslej nerazložljive bolezni, je primanjkovalo kisika. Do te ugotovitve sta prišla po kemični analizi očesne tekočine žrtev „smrti v zibelki". Vendar pa razlog, še vedno ni razjasnjen, priznavata zdravnika.
Po madžarsko
V hotelu Breznik v Pliberku bo od petka, 11. do sobote, 19. nov. teden madžarske kuhinje. Gostom bo na voljo bogata izbira madžarskih in narodnih jedi in žlahtne kapljice. Vsak večer bo igrala tudi ciganska skupina „Vi-zvarykvartet". Vabljeni!
Brata-igra!ca prodala mater
Ljubezen do matere je najmočnejše človekovo čustvo -pravijo - in mati je pripravljena storiti vse, samo da zadosti potrebam in željam svojih otrok. Na Kitajskem sta dva brata na zelo svojevrsten način udejanila te modrosti. Poleg ljubezni do matere imata namreč tudi veliko ljubezen do igre na srečo, ki juje s časom pripeljala v popolno revščino. Kvartopirec, ki nekaj da nase, pa vselej plača svoje dolgove. Tudi brata sta počela vse mogoče.
Prosjačila sta, včasih kradla, ko pa nista imela več drugega izhoda, sta se odločila, da prodata še svojo ljubljeno mater.
Marjeta-design
Brokat, lame, bombaž in volna le nekatere vrste blaga, ki ga Marjeta Ange-rer oblikuje v okusna ženska oblačila. Nevsakdanje obleke, jope, puloverji za vsak dan in za posebne priložnosti, to je poklicni hobi Marjete Angerer, (hči slovenske matere in južnoti-rolskega očeta), ki je končala modno šolo v dunajskem ..Hetzendorfu". Letos je v celovški Dom-gasse odprla svojo trgovino, kjer najdete individualno modo za ženske (kmalu tudi za moške) in kjer vam kreirajo oblačila za vašo postavo in vaš obraz.
Manj Jugoslovanov
Koroški deželni urad za turizem je v ponedeljek na tiskovni konferenci objavil bilanco za leto 1988. V prvem polletju 1988 je bilo na Koroškem 2,5 milijona prenočitev, to je za 7,5
odstotka več kot v istem obdobju leta 1987. Občuten pa je padec števila jugoslovanskih gostov, saj so v turističnih podjetjih našteli več kot 20-odstotno zmanjšanje.
Tudi poletna se-
zona (do konca septembra) je zelo pozitivna. Registrirali so 14 milijonov prenočitev ali 3,5 odstotka več kot lani. Prenočitev inozemskih gostov je bilo skoraj 11 milijonov (plus 3,6 %).
Ljub/jansko /ttfkovno g/eda/išče, k/ je že večkrat gostova/o tud/ na Koroškem /n v katerem so M/ gostje že tud/ koroški otroci, praznuje zdaj svojo štirideset/etnico na kar se da prikupen način. Na Krekovem trgu in v novih g/eda/iških prostorih je zadnje dni pravi živžav; vrsti/o se predstave pok/ic-nih, pa tudi m/adinskih g/eda/išč, vstop je brezp/ačen (kot dari/o g/eda/išča svojim m/adim g/eda/cem), odprta pa je tudi posebna razstava, ki ima že sama simbo/ičen nas/ov; G/edati s srcem.
Letni dohodek za avtomobil
Nakupna cena avtomobilov se je od leta 1975 skoraj podvojila. Avtomobili srednje kategorije - predvsem zahodnonemški in japonski -so pri Avstrijcih najbolj priljubljeni. Za tak nov avtomobil pa so Avstrijci pripravljeni plačati povprečno ves letni zaslužek. To je ugotovitev študije avstrijskega avtomobilskega kluba OAMTC, kije raziskoval avstrijski avtomobilski trg v letih 1975 do 1987.
Študija navaja predvsem dve razvojni smeri: po eni strani je v letih 1985 do 1987 narasla prodaja avtomobilov, ki imajo od 1500 do 2000 kubičnih centimetrov gibne prostornine od 26,4 na 42,7 odstotka, po drugi strani pa
so postali japonski avtomobili medtem ko je povprečni resni tekmec zahodnonem- zaslužek porasel le za 84 škim. Od leta 1975 dalje so odstotkov. Medtem ko je Japonci povečali svoj delež na avtomobil srednje kategorije trgu od 4,6 na 27,9 odstotka, sta) leta 1975 povprečno medtem ko so zahodnonem- 83.500 šilingov, pa so ška vozila malenkostno naza- morali Avstrijci leta 1987 pla-dovala od 52,2 na 51,7 od- čati za enak nakup že kar stotka.	173.000 šil. - seveda v pov-
Cene novih avtomobilov so prcčju in brez dodatne opre-se v istem času zvišale za 107,
Pionirčki SAK letos prvič tekmujejo in so zares uspešni: zasedajo odlično tretje mesto. Zgubili so le z ATUS Borovljami in Austrio Celovec, ASV pa so premagali kar s 6:0.
SLOVENSKI
VESTNIK
Zadnje koto nogometnega prvenstva pred zimskim odmorom:	SAK igra v
nedeijo (ob !4.(Mt) z VVietersdorfom.
/Vajm/ajše moštvo SAK trenira Janko H/oschitz (desno), mentor pa je Andrej Kumer (ievo).
ŠPORTNE VEST!
Namizni tenis: Gojenci Mladinskega doma SŠD so s posebnim tekmovanjem izvedli domsko prvenstvo. Najboljši so bili: Peter Traun (I. razred), Aleksander Kalan in Margit Uschnig (2. do 4. razred) terGuntherSun-tinger (višji razredi).
Šah: SSK Obir iz Železne Kaple je tokrat kar z 2:6 podlegel premočnemu ASK iz Celovca. Edini točki Ohirčanov sta dosegla Jokovič in Ramaš. SŠK igra naslednjo tekmo 4. decembra proti Wdlfnitzu.
Namizni tenis: Na deželnem prvenstvu UNiON so se Selani zelo dobro odrezali: najboljša dvojica sta bila Lettkemann/ Marko Smrtnik, oba pa sta zmagala tudi v svojih skupinah, Lettkemann v splošnem razredu. Smrtnik pa pri mladincih.
Odbojka: Oslabljena ekipa ŠK Dob/Aich (dva igralca manjkala, eden igral poškodovan) je v Celovcu po zaostanku 0:2 le še premagala ATSC s 3:2. Pred povratnim kolom je Dob na drugem mestu.
ŠPORTN!
TERMIN)
NOGOMET
Sobota, !2. !). t9MM: Šmihel -Frantschach (14.30). tžohrta vas - Liehenfels (14.30), Železna Kapla - Globasnica (t4.15). Nedelja. t3. tt. t9HH: SAK -Wictcrsdor! (14). ATUS Borovlje-VSV (14.30). Rožck - Bitčovs (14). Klopinj - Ruda (14.15), Reiehenfels - Sele (12.30).
NAM!ZNt TEN!S
Petek. tt. tt.: Sele t - KAC (D).
Ponedetjck. t4. tt.: NTKCelo vee I - Wolfshcrg (10). NTK Celovec tt - Podkrnos (19). Podrožca-Sele tt (19).
ŠAH
Sohotu, !2. !!.: S$/ !'os ( c!o vcc !! KHH Wo!fshcrg (Koren, !$).