290 številka
V Ljubljani, v četrtek, 18. decembra 1913
XLVI. telo
.Slovenski Narod* velja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
•do leto.......K 24 —
pol leta •••••• •   . 12'—
četrt leta   ••••«..  6 —
sa mesec   • «••••  • 2-—
v upravništvu prejeman: celo leto.   .   i » 9 V » K 22*— pol leta • 9 »' • • e o   • H*— četrt leta* • 550
na mesec   3 « o • • o   • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VreAniilvoi Knaflova ulica it. 3 (v pritličju levo,) telefon it S4.
Izhaja vsak dan sveče? fzvzemšl nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvaia vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inserti jali po dogovoru. UpravniStvo naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd, to je administrativne stvarL
— Posamezna številka veiia 10 vinarje*. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Karoćna tiskarna6- telefon št. 91.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .«•«••• K 25-—
pol leta • 13 —
četrt leta   •••••• • 6'50
na mesec   .««••• ■ 230
za Nemčijo:
celo leto,  . , .  - K 30*—
za Ameriko ia vse druge dežele:
celo leto . ...» - - K 35.—
Vprašanjem glede fnseratev se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Unravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). EnaHova ulioa it 3, telofon it 89.
Po deželnozborshib volitvah.
Volilni boj je torej končan. Posestno stanje obeh slovenskih strank se sicer ni nič premenilo in je vsaka ohranila tisto število mandatov, katero je imelo prej, a se mora vendar reči, da se je občni položaj v deželi vsaj moralično obrnil na bolje, kajti minole volitve so dale klerikalni stranki mogočno svarilo in ji pokazale, da preveč napete strune lahko počijo.
Eno se je klerikalni stranki pri teh volitvah pač posrečilo: obdržala je svoje mandate in se ubranila izgube. A s kakim naporom in s kakimi žrtvami se ji je to posrečilo! Morala je zastaviti vse svoje sile, porabiti najskrajnejša sredstva in zapoditi duhovščino v najobupnejši boj, da se je rešila preteče nevarnosti. Brezobzirni teroristi so bili duhovniki vedno, ali kar so zdaj počenjali, to smrdi do neba. Tretjina tistih kranjskih duhovnikov, ki so se udeležili volilnega boja, spada v zapor, tako je grešila pri svoji agitaciji^ proti vsem veljavnim postavam. Župnik Rihar je bil zasačen in flagranti, ko je kradel glasovnice. A ta župnik Rihar ni bil edini, ki se je poslužil kaznivih sredstev, da bi popravil volilno srečo. Tako in enako so delali duhovniki tudi v drugih krajih, s posebno nesramnostjo tamkaj, kjer so napredni volilci tako maloštevilni, da se ne upajo nastopiti proti duhovskim zločinom.
Klerikalci so ohranili svojo posest, a novega mandata niso mogli ne enega priboriti. Pač pa so skoro v vseh okrajih tako nazadovali, da jih navdaja opravičen strah za prihod-njost. Število protiklerikalnih glasov je mogočno naraslo tako v splošni kuriji, kakor v kmečkih občinah, v mestih pa klerikalci, dasi so imeli sedaj na svoji strani vse polno kmečkih volilcev in se je torej njih število znatno pomnožilo, niso mogli doseči prav nobenega uspeha. Niti v Ljubljani niso mogli doseči ožjih volitev, čeprav se je bilo narodno - napredni stranki boriti proti trem strankam.
Minole volitve so jasno pokazale znatno nazadovanje klerikalne stranke v celi deželi, pokazale so, da sto-
je proti klerikalcem vsi boljši elementi v deželi in da je zavladalo v narodu mogočno hrepenenje po boljših, pravičnejših in poštenejših razmerah v deželi. Če bi se bile volitve res popolnoma svobodno vršile in ne pod pritiskom duhovskega in dežel-noodborniškega terorizma, pa bi bila klerikalna strahovlada na Kranjskem danes zdrobljena.
Kaj je vzrok, da je zavladala v deželi tako velika nevolja proti klerikalni stranki? Če bi kdo rekel, da je to uspeh napredne agitacije, bi izrekel veliko neresnico. Agitacija sama je v najmanjši meri pomagala do tega uspeha. Ljudski odpor izvira iz nezadovoljnosti z vsemi javnimi razmerami. Slabo gospodarstvo v deželi, pristranska vporaba deželnih sredstev, protežiranje posameznih okrajev na škodo drugih, slaba uprava, korupcija in nasilnost vladajoče stranke, neizpolnjene obljube, to je spravilo ljudstvo v nevoljo, lo je vzrok, da je želelo izvojevati pre-membo razmer.
Nazadovanje klerikalne stranke pomeni, če ne faktično pa moralično oslabljenje njene sile. Ta stranka ni več to, kar je bila in to tudi nikdar več ne bo. Volitve so pokazale, da je tako velik del naroda nasproten tej stranki ter želi zlomiti njeno moč, da ta stranka ne more.več tako nastopati, kakor doslej.
S stališča dežele kranjske je gotovo obžalovati, da se pri teh volitvah ni posrečilo iztrgati klerikalcem-toliko mandatov, da bi bili izgubili večino v deželnem zboru, zakaj dežela kranjska nujno potrebuje pametnega, mirnega, poštenega dela v deželnem zboru in v deželnem odboru. S stališča narodno - napredne stranke pa je veliko bolje, da ostanejo klerikalci še nekaj časa na krmilu. Klerikalci so zavozili deželno gospodarstvo tako. da jim je danes že obupati. Divjali so tako brezvestno, da je dežela v najtežjem položaju. Če bi bili klerikalci izgubili v deželnem zboru večino, bi morale prevzeti soodgovornost za uredbo deželnih financ tudi tiste stranke, ki niso ničesar zakrivile. Tako pa bo morala klerikalna stranka to težko in skrajno neprijetno delo sama opraviti — če bo mogla. Klerikalci bodo
morali sami pokiepati juho, ki so si jo skuhali, in ta juha bo tako grenka, da se bodo z njo zadušili. Vse kar v deželi napredno misli in čuti in želi, da nastanejo dobre, zdrave in poštene razmere, je z izizdom letošnjih deželnozborskih volitev lahko zadovoljno. Pokazale so moč protikleri-kalne struje, in dale upanje, da so klerikalci prišli zadnjikrat na krmilo; kadar pridejo nove volitve, bodo vsled slabega klerikalnega gospodarstva dozorele razmere tako, da bo z novimi volitvami združen slovesni pogreb klerikalnega gospodstva. Mi gremo naprej!
Oeleplje.
Avstrijska delegacija je nadaljevala razpravo o proračunu vojnega ministrstva. Ostro je napadal delegat Lenthner vojno ministrstvo zaradi pridržavanja rezervistov in samovoljnega zvišanja rekrutnega kontingenta za 15.600 mož. Drugi delegati so se zavzemali, za dopuste moštvu ob času žetve. Delegat dr. Korošec je opozoril na nesoglasje med avstrijsko zunanjo in notranjo politiko zlasti v vprašanju tržaške afere. Delegat Nemec se zavaruje proti temu, da se izdajajo milijoni brez ustavnega odobrenja. Zvišanje posadk ob meji je pri nas nemogoče in treba je izpremeniti zato sistem v tem smislu, da se v Avstriji ustvari milica. Končno se je zavzemal, kakor smo že poročali, za to, da bi se vojaštvu in častnikom prepovedalo nositi izven službe orožje in je predlagal, da naj se moštvu mezda zviža za 10 v na dan. Poslanec Baerenreither se je bavil z govorom italijanskega zunanjega ministra di San Giuliana ter kritiziral neumestnost ozkotirnih železnic v Bosni.
V ogrski delegaciji se je nadaljevala debata o proračunu zunanjega ministrstva. Grof Wickenburg je kritiziral zunanjo politiko, ki je v balkanski krizi vedno lavirala, to pa samo zato, ker je hotela vzdržati dobro razmerje napram ostalim velesilam. Pravi tudi, da si je bila vlada svesta, da bi bilo pomenilo zasedenje Sandžaka vojno, kar pa ni bilo v in-tencijah Avstro - Ogrske. Kar se ti-
če revizije bukarešte pogodbe, pravi, da bi bila taka revizija mogoča samo z orožjem v roki, kar pa bi se zopet ne bilo skladalo s politiko Avstro - Ogrske. Končno pozdravlja gibanje, da se raztegne naša gospodarska politika tudi na Malo Azijo. Delegat Lovaszv ne odobrava, da je skrbela naša politika za to, da se Romunska poveča, to pa zato ne. ker so Romuni sovražniki Ogrov. Končno je zunanji minister odgovarjal na razne interpelacije.
Eksistenčni minimum.
Včeraj so se sestali pri predsedniku zbornice v navzočnosti ministrskega predsednika zastopniki nemškega »Nationalverbanda« in kršč. socijalistov. Edini pozitivni sklep te konference je bil, da se skliče za danes konvent seniorov. Daljša debata pa se je vnela glede sklepa, zvišati eksistenčni minimum od 1200 K na 1600 K. Splošno so bili ti poslanci mnenja, da je treba sklep reasumira-ti. Da to ni izraz ljudske volje, marveč samo akt popustljivosti proti vladi, je jasno. Krščanski socijalisti se hočejo prilagoditi stališču nemškega »Nationalverbanda«, da naj se tozadevno odpravijo iz zakonskega načrta protislovja, dasiravno je del krščanskih socijalistov mnenja, da bodo taki predlogi parlamentarno situacijo še bolj otežkočili, kakor je že otežkečena vsled rusinske ob-strukcije. V drugem branju sprejeti predlog o zvišanju eksistenčnega minimuma naj se torej v tretjem branju uniči. V tem slučaju je pričakovati, da bodo zahtevali socijalni de-mokratje poimensko glasovanje.
topinsiii-Diugosz.
Boj med Stapinskim in Dlu-goszem se nadaljuje z vso ostrino. Tako pravi sedaj minister Dlugosz, da Stapinski denarja, ki ga je dobil od njega, ni porabil izključno le za poljsko ljudsko stranko, vsled česar da je opetovano poskušal pregovoriti Stapinskega, da naj odloži vodstvo stranke, česar pa Stapinski ni hotel storiti. Ker tega prostovoljno ni hotel storiti, ga je prisilil k temu na
ta način, da je priobčil razna dejstva, ki so Stapinskega hudo kompromitirala. Minister konča svoja izvajanja s tem, da pravi, da je hotel rešiti javnost zastrupljajočega delovanja poslanca Stapinskega. Socijalni demokrati prinašajo sedaj o Stapin-skem še sledeča razkritja: Letos je zaprosil Stapinski konservativno-nacijonalno desnico za posojilo 89 tisoč kron za svoj list. Stapinski je dobil ta denar in se je zavezal, da bo podpiral vladno politiko, zlasti pa politiko obeh poljskih ministrov in poljskih konservativcev. Končno pa se je izkazalo, da je ta denar dala vlada. Poslanec Kendzior pravi, da je izvedel o izdajstvu Stapinskega nad poljsko ljudsko stranko šele med jesenskim zasedanjem in je zato primoran, da prisili Stapinskega k odstopu. _
Orijenfshe železnice.
Kako popolnoma neosnovane so bile dolžitve gotovih dunajskih listov napram srbski vladi, da je kršila konvencijo a quatre, razjasnjuje izjava srbske vlade, ki pravi sledeče: Vsled vojnih dogodkov je bil železniški promet prekinjen. Ko se je pa začel zopet nekoliko rednejši promet, so se pojavile izredne težkoče. Družba orijentskih železnic, ki je eksploatirala progo Gumuld/ina-Solun je zahtevala, da prestopajo potniki in da se blago preloži v Gu-muldžini na druge vozove. Ker so prišle k teinu vsled kolere v Srbiji! tudi v Zemunu še izredne sanitarne odredbe, je morala uprava srbskih železnic zahtevati za tovorno blago na progi v Solun, nove tovorne listke. Srbska vlada je poslala v Solun svojega komercijalnega oddelne-ga načelnika, da doseže preklic zahteve prelaganja blaga in ko je kolera prenehala, se je trudila tudi v sanitarnih odredbah doseči olajšave. Medtem je predpisalo srbsko železniško ravnateljstvo provizorieno lokalen tarif med Ristovcem in Gev-gelijem brez tranzitnega tarifa in spremne listine so se morale obnoviti. Ko so bile izredne sanitarne odredbe v Zemunu dne 14. decembra preklicane in je bil tudi direktni promet s Solunom   dosežen, je srbsko
LISTEK.
Nedeljske bratovščine dvaindvajseta seja.
Spisal Rado Murni k.
(Dalje.)
Zoprno je zameketal intrigam: in zadovoljno motril Migomiga.
»Naposled vas opominjam še, kako je izvolil gospod doktor Klju-kec blamirati našo bratovščino,« je nadaljeval trpeči govornik, že ves potan.
»Blamirati našo bratovščino,« je ponavljal profesor Plešoprask.
»Doktor Kljukec je izdal vse tajne dogodke naše bratovščine hudobnežu, ki je po njegovem poročilu posmehljivo opisal razne doživljaje naših članov in bratovščine, tako na primer našo brakado na Kašolizni-kovega pujsa, naš strokovnjaški list, »Ocvirke Diane« in ne vem, kaj še vse.«
Zabavljivo je meketal Zgago-goj. Da, s tem meketanjem se je izdajala vsa zloba hudobne duše. Zga-gogoj je komaj čakal, da pogori Mi-gomigov nedolžni predlog.
Pipopuh ga je hvaležno pogledal in izvajal dalje: »In ali ni preve-rižil gospod doktor   Kljukec lepega
imena naše požrtvovalne, skoraj preidealne »Nedeljske bratovščine« v banalno »Prostovoljno žejogasilno društvo«? Ali je bilo to lepo? Kaj pravite?«
»To ni bilo lepo!« so žalostno priznali vsi člani razen Migomiga in pa smrčulja Hahalina, ki je orglal tacaš v es - duru. Škoda, da je slišalo virtuoza tako malo ljudi.
»Tako se govori,« je nadaljeval srditi govornik. »Grdo je bilo to. Kaj takega se mora zameriti vsakemu pametnemu človeku, ki ljubi dostojnost.«
»Menda si je izmislil tisto »žejogasilno društvo« oni pisatelj sam, ne pa doktor Kljukec. Saj veste, da so med pisatelji vse sorte kajoni.«
»Nič,« ga je zavrnil trpeči govornik in si otrl potno čelo. »Očitno sta nas imela hudo za norca obadva, zdravnik doktor Kljukec in tisti onegavi feuilletonist. Tako je. In zato tudi jaz ne bom glasoval za sprejem novega člana. Devet nas je čez in čez dosti, devet nas je ravno prav.«
Nato je govoril zopet Zgago-goj in poudarjal: »Vsa čast gospodu doktorju Kljukcu, toda pravi nedeljski lovec ne bo nikdar. Navada je železna srajca. Kdor more stvar trezno presoditi, mora nasprotovati Migomigovemu predlogu. E - e - e!«
»Pa še Kljukec mu je ime!« je zaklical Pipopuh.
»No/ imena so pač imena,« je odvrnil nervozni Migomig. »Na Du-
naju sem poznal Juda, ki mu je bilo ime Pulferbestandteil, pa so ga navzlic temu sprejeli v lovsko družbo.«
Dasi je bila razprava velezani-miva, se zaljubljeni Pušoljub ni brigal zanjo, marveč za Julo.
»O kako skrivnostna in čudo-polna je Notranjska in kako lepi lasje rasejo na Gorenjskem!« je šepetal natakarici. »Z - z - z - z - z!« je oponašal komarja in iztegnil roko proti njenim prožnim licem; čini več je pil, tem bolj ga je minevala hinav-ščina. Pogumno je silil na Gorenjsko. Ali to so takoj opazili drugi.
»Venator, tenerae coniugis im-memor ...« je profesor Plešoprask godrnjaje citiral Iioraca. »Pozabil je, da je oženjem«
»Meni se zdi, da je morala naše Nedeljske bratovščine v nevarnosti,« je pripomnil Mefisto Zgagogoj in zameketal žaljivo. »Gospod Pušoljub, ako se ne poboljšate, bom predlagal, da se zabeležijo tudi vaše galanterije v zapisnik!«
Pušoljub ga je samo prav pisano pogledal, vzorni Slovenec pa ga je dražil: »Ein Damenbart ist keine Zierde! E-e-e-e - e!«
Jula jo je popihala iz sobe. Za-rezgetalo je sedem nedeljskih lovcev. Pušoljub se je jezno guncal na svojem stolu, talentirani kontra-punktist Hahalin pa je mirno veslal po vseh durih in molih semtertja, kakor čoln po jezeru bliz' Triglava.
Navzlic vsem ugovorom zavid-
nega Pipopuha, kralja nedeljskih lovcev, in navzlic vsemu hujskanju zlobnega Zgagogoja, najhujšega spletkarja v Zali skali, vendar ni klonil Migomigu pogum. Previdno in spretno je jel zagovarjati doktorja Kljukca in hvaliti druge:
»Ako bi se doktor Kljukec res izpozabil tako hudo in bi šel streljat in pokat tudi na delavnik, kaj pa bi bilo potem hudega? Ali mar nimamo krasno hektografiranega pravilnika? No? Ali ne določa imenitni in vse hvale vredni § 5. natančno, da plača deset litrov vina v občno korist Nedeljske bratovščine vsak, kdor bi šel v delavnik na lov. V našem lovišču žalibog ni nobene divjačine, to se pravi: nobenih živali, katere drugi lovci prištevajo divjadi. Prejšnji zakupniki našega lovišča in sosednjih lovišč so postreljali, pobili, polovili, pomendrali. pomečkali, podavili in iztrebili vse. kar leze ino grede po tleh in po drevju ali leta po zraku. Spričo teh žalostnih razmer smo se iznebili predsodkov in prištevali lovni divjačini tudi dvoživke, večje polže in tako dalje.«
Debeli predsednik je tožno pogledal na steno, kjer je visel njegov cilinder, lep cilinder, takorekoč zgrajen v tri nadstropja. Ta slavni cilinder ni bil še prav nič oskrunjen ali pomečkan: svetil se je tako, da bi se .bil mogel Bibolaz pred njim razi-rati. Rdečeliei napeti krčmar in mesar Klobasar pa si je popravljal svo-
jo krasno belo kravato, bogato okrašeno z modrimi in rdečimi pikami, slovensko kravato, ki ji menda celo v Ljubljani ni bilo para.
Nervozni Migomig, trpeči govornik, se je malce okrepčal in nadaljeval glasneje: »Kmalu se je za-smehljala Nedeljski bratovščini lovska sreča. Gospod Pipopuh, priznan naglostrelec, je ustrelil prekrasnega močerada —«
»Močerad. Salamandra macula-ta, spada k amfibijam ali dvoživkam^ je mrmral učeni profesor Plešoprask.
»— in že drugo nedeljo je Bibo-Iazov pes Putifar izvohal, izkopal in ujel lepega krta na brakadi.«
Migomig je s komolcem pokazal na steno, kjer sta pod društvenim geslom paradirali izborno nagačeni redki lovski trofeji. Profesor Plešo«, prask pa je šepetal slovesno: »Krt1, Talpa europaea, spada k žužkojedom ...«
Zdaj se je jel navihani Migomig laskati gospodu Pipopuhu, rekoč: »Kdor dobro preudari. kako majhen je močeradek v primeri z zajcem ali celo jelenom ali medvedom, on gospodu Pipopuhu ne more odrekati priznanje. Zakaj jasno je. da je teže zadeti majhno tarčo nego veliko. Stavil bi kaj, da bi pogodil gospod Pipopuh tudi najmanjšega vrabca naravnost v srce. Toda zajec, divji zajec —«
(Konec prihodnjič.)
Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*  dne 15. aecemDra 290 štev.
železniško ravnateljstvo obvestilo ogrsko železniško upravo, da se bo pričel s 25. decembrom redni mednarodni promet, odgovarjajoč konvenciji a quatre v relaciji Solun, na progi v Carigrad pa ostanejo kon-vencijonalni tarifi neizpremenjeni v veljavi.
Esejslii otohi
Prav čudna je usoda Egejskih otokov. Angleški posredovalni predlog se zavzema za to, da dobi Grška vse one otoke v Egejskem morju, ki jih je zasedla kot kompenzacijo za Epir. Tudi otoka Kios in Mitilene naj pripadeta Grški, samo da Grška teh dveh otokov ne sms utrditi in tam tudi ne sme zgraditi vojnih pristanišč. Otoka Imbros in Tenedos, ki ležita neposredno pred vhodom v Dardanele, pa naj ostaneta Turčiji. Glede onih Egejskih otokov, ki jih je Italija za časa italijansko - turške vojne okupirala, predlaga Angleška, da naj se vrnejo Turčiji. Otoki pa naj dobe pod sultanovo suvereniteto neko samoupravo. Tudi je smatrati, da so pogoji miru v Lausanni sedaj, ko je porta odpoklicala vse vojaške in civilne oblasti iz Tripolitanije, v bistvu izpolnjeni, dasiravno so se morda kateri turški častniki odločili, da ostanejo v vrstah Arabcev. Ta predlog angleške vlade je bil predložen tudi avstrijski vladi, ki pa se o svojem stališču še ni izrazi!a,ker so hoče prej dogovoriti z Italijo. Tudi Italija Še ni povedala, kako stališče zavzema. Naravnost ginljiv pa je izgovor, ki ga rabi italijanska vlada, da teh otokov ne da iz rok. Pravi namreč, da pogodba v Lausanni ni izpolnjena, ker se nahaja morda še kakih 100 turških vojakov in častnikov v Cy-renaiki.
Stfliersfto.
Izvrsevalni odbor Narodne stranke je imel v ponedeljek zvečer sejo, v kateri je razpravljal o važnejših tekočih zadevah. K vestem o nameravanem novoletnem zasedanju štajerskega deželnega zbora se je izreklo mnenje, da je le želeti mirnega in uspešnega deželnozborskega zasedanja, ki bi se naj zlasti bavilo s končnim proračunom, ne pa samo s proračunskim provizorijem. Sklenilo se je nadalje povprašati na mero-dajnem mestu, zakaj se ne razpišejo nadomestne deželnozborske volitve r mariborsko-ljutomerskem okraju?
Iz Celja. Politično društvo »Naprej« sklicuje javen shod, ki se vrši v soboto, dne 20. decembra ob 8. zvečer v gostilni »Narodni dom«. Govori deželni poslanec dr. Kuko-vec o nameravanem zasedanju štajerskega deželnega zbora in o drugih važnih narodnih vprašanjih. Pridite!
Iz Celja. Vodstvo okrajne bolniške blagajne je že prevzel uradnik Huber od splošne zavarovalnice zoper nezgode y Gradcu. Prihajal bo vsak teden po enkrat sem uradovat. Vodil bo tudi volitve. Dobro je, da se je celjskemu magistratu odvzelo vsako ingerenco na okrajno bolniško blagajno; pravilno bi bilo, da bi se odstavilo še zadnji spomin magistra-tovske klike v bolniški blagajni, to je tajnika Rziho. Volitve se morajo že v kratkem vršiti, da bo vendar enkrat prišel v to korporacijo prepo-treben red in mir.
Iz Celja. »Grazer Tagblatt« pravi, da bi imela januarska sesija štajerskega deželnega zbora namen sanirati štajerske deželne finance. K temu pripomenjamo, da je bilo v vabilu deželnega glavarja k seji klubo-vih načelnikov le govor o provizo-ričnem proračunu in o rešitvi nekaterih manjših predlog. Deželni glavar menda ne misli, da bi bilo mogoče dobiti večino za zvišanje deželnih doklad?
V posnemanje. V »Straži« z dne 7. novembra t. 1. je bil naš vrli tovariš Terčak pri Sv. Frančišku ostudno napaden, češ, da ni pristopil kot ud k »Družbi sv. Mohorja« in tudi šole da ni pustil vpisati, češ. da mu je Mohorjeva družba »katoliška in krščanska«. Ako dotični dopisnik misli, da je obrekovanje in blatenje uči-teljstva, tako posameznikov, kakor celega stanu »katoliško in krščansko«, mu rade volje prepuščamo vse tako katolištvo in krščanstvo. Kristusov nauk je ne samo ljubiti vsakega bližnjika, nego celo moliti za sovražnike. Ta nauk si naj zapomnijo in se ga drže v dejanju tisti, ki imajo vero vedno na jeziku, ravnajo se pa po naukih iz pekla. Z ozirom na navedeni ostudni napad je gornjegraj-sko učiteljsko društvo sklenilo soglasno pri svojem zborovanju v Gornjem gradu sledeče: Postopanje tovariša Terčaka in vseh tistih, ki so storili enako, se v popolnem odobrava ter se priporoča vsem tovarišem In tovarišicam enako postopanje dotlej, dokler odbor družbe sv. Mohorja ne objavi v svojih  knjigah zado-
ščenja, zahtevanega po Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev. Vsa društva naj sklenejo tako in člani se morajo vestno držati dotičnih sklepov.
Iz Gotovelj pri Žalcu. Tukaj sta v nedeljo, dne 14. decembra pogoreli gospodarski poslopji p. d. Šoštarjevo in Cetinovo. Prizidani hiši sta bili oteti. Gasile so štiri požarne hrambe, domača, žalska, arjevška in sent-petrska.
Iz Središča. Z ozirom na svoje-časno notico v »Slovenskem Narodu«, izjavljamo, da je glasom preiskave zakrivil zakasnelost dotične nujne brzojavke c. kr. brzojavni urad v Brucku na Muri ter da v tem slučaju ne zadene nobena krivda sredi-škega poštnega urada.
Šaleška čitalnica v Šoštanju je imela dne 14. decembra svoj 32. redni občni zbor. Delovanje je bilo še precej živahno kljub raznim zaprekam in brezbrižnosti poedincev. — Uprizorile so se sledeče igre: Domen, Izposojena soproga, Veharjevo letovišče, Legijonarji, Stari in mladi in Nebesa na zemlji. Razun teh iger se je igralo še več enodeiank. Pod okriljem čitalnice se je oživela Ciril-Metodova podružnica, ki je glavni družbi poslala že lep znesek! Čitalnica je član »Zveze narodnih društev« in »Zveze dramatičnih društev«.
Iz Št Jurja ob Južni železnici.
Minulo nedeljo je priredila Zveza narodnih društev v Brežnikovi gostilni javno predavanje, ki je bilo za naše razmere prav dobro obiskano. Gosp. dr. Janko S e r n e c, zdravnik v Celju, je poljudno govoril o zdravstvu na kmetih in še posebej o jetiki. Zbo-rovalci so ga zelo pazljivo poslušali in se mu za podučno razpravico z živahnim ploskanjem zahvalili.
Bauernschreck na bizeljskem gradu. Ne leva, tigra ali celo ekse-kutorja, pač pa krasno mačko je ujel v železo minulo nedeljo zjutraj v rovih pod bizeljskim gradom lovec kneza Windischgraetza gospod Gregor Lamut. Mačka tehta 6 kg 52 dkg in je dolga od konca repa do gcbca 89 cm. Vrlemu lovcu prav krepki: »Lovski blagor!«
Iz ormoškega okraja. Pri nas živi letos vse v znamenju stekline. Če se pojavi kak sumljiv kužek kje v Rogatcu, pri Ptuju, Radgoni ali na Hrvaškem, že imamo uradno zaukazan pasji zapor, dasiravno odreja za-kpn varnostne odredbe le v onih občinah, ki mejijo na kraje, v katerih se je stekel pes pokazal. Naši ubogi psički so že zopet 58 dni na verigi, dasi traja postavno pasji zapor le 40 dni. Spomladi so bili tri mesece priklenjeni, čeravno v okraju stekline niti ni bilo. Ljudje so že nevoljni, zlasti ker vidijo, da se steklina res pojavlja pri gotovih dopisnikih mariborskega časopisja in našega okraja.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 21. decembra v Ptuju v dvorani gospe Zupančičeve predavanje o sadjarstvu in dne 28. decembra istotam pouk o zavarovanju kmetijskih poslov in delavcev proti nezgodam. Začetek vsakokrat ob 9. dopoldne.
Iz Maribora. Veliki trgovski ples. Kakor smo že zadnjič poročali, priredi »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« po dolgem času zopet enkrat veliki ples, in sicer na soboto, dne 10. januarja 1914. Kdor je že posetil plese slovenskega trgovskega društva v Mariboru, ve, da so bile take prireditve vedno zanimive in vesele, ter je vsakdo zapustil z največjim zadovoljstvom in navdušenjem plesno dvorano. Upamo torej, da bo tudi tokrat poset velikanski, posebno ker je to edina večja plesna prireditev v »Narodnem domu«, pri koji bo po dolgem času zopet enkrat svirala vojaška godba, in sicer 53. pešpolk iz Zagreba. Opozarjamo še, da bo toaleta le prome-nadna.
Iz Gradca. Danes (v sredo) se je vršila v deželnem dvorcu konferenca klubovih načelnikov, h kateri je bil tudi povabljen in se je je udeležil deželni poslanec dr. Kukovec. Zanimivo je, da slovenski klerikalni klub ni poslal svojega zastopnika h tej konferenci, v kateri se je govorilo o novoletnem zasedanju štajerskega deželnega zbora. Napram namestniku CIarvju se je bojda dr. Korošec izrazil, da ne more priti zaradi delegacijskega zasedanja. Ker se pa klerikalci konference niso udeležili, niti svojo odsotnost opravičili, se sklepa iz tega, da niso za novoletno zasedanje deželnega zbora. O konferenci priobčimo še obširnejše poročilo.
VI. narodna zbirka. Nadalje so poslali prispevke: Št. Peter pod Sv. Gorami (gdč. Olga Černelč) 10 K; Kozje (g. Marčun) 27 K 20 vin; Ormož (g. Otorepec) 27 K 9 Ovin.; Sv. Jurij na Ščavnici (g. dr. Leo Kreft) 20 K; Polenšak - Juršinci (g. Gorup) 9 K 30 vin.; Ljutomer (g. Muršec) 92 K 10 vin.; Grobelno (g. Vuga) 10 kron; Rogatec (g. Ivan Glušič) 26 K; j
skupaj 222 K 50 vin. Zadnjič izkazano 1014 K 35 vin., torej skupaj 1236 kron 85 vin. — Ker še iz polovice krajev, kamor smo poslali pole, do danes nismo prejeli niti pol, niti denarja, prosimo, da se eno ali drugo v enem tednu zgodi, da sklenemo račune. — Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Horaško.
Drobne vesti. Poštno In brzojavno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu prične delovati glasom odredbe trgovinskega ministrstva dne 1. januarja 1914. — V Št Vidu ob Glini in v okolici se strašno množe tatvine in vlomi. Vsak dan javljajo orožniki nove tatvine. Aretirali so že več osumljencev, domačinov in tujcev, katerim pa se še ni moglo dokazati, da so tatovi. Na Gori so pokradli neznani tatovi županu 600 K denarja in večjo množino različnih jestvin. — Za pokončevanje strupenih kač bo izplačala koroška dežela občinam za 1. 1913 — 809 K. — V Beljaku so našli obešeno 401etno vdovo železniškega poduradnika Frideriko Egerje-vo. Žena si je prerezala žile na rokah in se nato obesila na brisačo. Egerjeva je prišla pred kratkim iz celovške blaznice. — Čuden slučaj. V Peternjanu je izgubila neka posestnica zlat poročni prstan. Njen štiriletni sinček je rekel žalostni materi: »Mama. hitro se še enkrat omo-ži in imela boš nov prstan« Čez par dni potem je priredil* žena družini in sosedom dobro večerjo. Zaklala je namreč dobro rejenega prašička, v Čigar drobju so našli izgubljeni poročni prstan.
Primorsifo.
»Soča« in »Primorec« v Gorici
ne moreta izhajati, ker so tiskarji v Gorici že v Četrtek, dne 11. decembra opustili vsako delo. Od takrat dalje počiva vse tiskarsko delo v Gorici. — Nepričakovano pa je izšel v torek zjutraj »Primorski List«, glasilo stare struje klerikalne stranke. Imel je iziti pretekli četrtek. Ali takrat ni bilo mogoče. Faktor Gregorčičeve tiskarne Lukežič pa je Izstopil iz tiskarske organizacije, neki član uredništva »Gorice« in »Primorskega Lista« je sedel k Linfvpe in izšel je »Primorski List« deloma s starim, deloma z novim gradivom. Izide baje tudi »Novi Čas«, ki se tiska tudi v omenjeni tiskarni. Lastniki tiskarn zahtevajo od svojih faktorjev, da bi sledili Lukežičevemu zgledu!
Predavanje »Narodne prosve-te« v Gorici. Opozarjamo na predavanje v soboto, dne 20. decembra v »Trgovskem domu«. Predaval bo vseučiliški profesor dr. Š i 1 o v i ć iz Zagreba: pijanstvo in zločin. — Dr. Šilović je predaval že lani v Gorici ter se takrat iako prikupil goriškemu občinstvu. Predavanje v soboto bo skozinskoz interesantno, kakor je bilo lani. Zato se nadejamo obilnega obiska.
Župančičev večer v Gorici Je
uspel kar najkrasnejše. Dobro ime j odličnega našega pesnika je privedlo v dvorano »Trgovskega doma« vse polno občinstva iz vseh slojev, zlasti je bila lepo zastopana mladina. Pesnik je čital, Michl in Eržen sta igrala; občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo čitanju krasnih pesniških proizvodov in igri Michla in Eržena. Na galeriji so zapeli dijaki pesniku »Slavo«, izročen mu je bil venec in stokronski zlat. Večer se je vseskozi posrečil in tudi Čajanka je uspela prav dobro- Hvala »Narodni Prosveti« za prelepo prireditev!
Ustanovna skupščina podružnice »Pravnik« za Trst in Istro v Trstu se vrši v nedeljo, dne 21. decembra ob 11. dopoldne v prostorih »Slovenske čitalnice« (»Narodni dom«) v Trstu. — Pripravljalni odbor je razposlal nad 250 pravnikom raznih strok tozadevna vabila in pričakuje, da se bodo vsi odzvali. Oni gospodje, ki še niso vposlali izjave, so napro-šeni, da to store vsaj do ustanovne skupščine. Za slučaj, da kdo gg. pravnikov ni pomotoma prejel vabila, je tem potom vljudno vabljen, da pristopi kot član k podružnici in se, ako mogoče, udeleži tudi skupščine.
Pestunja pobegnila z otrokom. V petek, dne 5. decembra je poslala ga. Edler v Trstu na trg svojo pestunjo in ji je dala za nakup blaga bankovec za 10 K. S pestunjo je šel tudi štiriletni sin Siegmund Edler. Pestunja se ni več vrnila in je izginila z otrokom vred. Policija ni našla o pogrešanih še nobenega sledu.
Prijet vlomilec. V Trstu so aretirali sobnega slikarja Emila Bartu-Ioviča, ki je vlomil pred kratkim v pisarno tvrdke Kenich - Detuoni in navrtal železno blagajno- Pri njem so našli več ukradenih stvari in kompletno vlomilno orodje.
Pristaniška doklada v Trstu.
Vlada je dovolila tržaškim državnim uradnikom pristaniško doklado v skupnem znesku 200.000 K na leto. To doklado pa dobe za sedaj samo carinski in poštni uradniki, uradniki javnih skladišč in policija. Ne dobe pa doklade sodni, pristaniški, finančni in namestniški uradniki. Med tem uradništvom vlada veliko ogorčenje. Ti uradniki so prepričani, da je dovolila vlada zgoraj omenjenim uradnikom samo zato, da se izogne pasivni resistenci za praznike.
Legar v Trstu se je pojavil letošnjo jesen izredno močno- Od 29. novembra do 6. decembra je obolelo 39 oseb; od 6. decembra do 13. decembra je obolelo 114 oseb in do torka tega tedna 40 oseb. Do sedaj leži za legarjem 217 oseb. Umrljivost znaša 5%.
Posledica eksplozije na mornariškem strelišču pri Pulju. Preiskava je dognala, da je povzročil katastrofalno eksplozijo na mornariškem strelišču pri Pulju, pri kateri je bilo več oseb lahko in več težko ranjenih, med temi tudi podadmiral grof La-njus, ki je vsled dobljenih poškodb umrl, smodnik. Vsled tega se je uvedlo kazensko postopanje proti mornariškemu inženirju F., ki je smodnik naroČil. Inženir F. je bil priznan za krivca in je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, v degre-dacijo in vpokojitev.
Izgubljen torpedo. V torek je pripeljala v Pulj laška torpedovka avstrijski torpedo, ki ga je izgubila neka avstrijska vojna ladja pri zadnjih vajah.
Božični dopusti mornarjev se bodo dovolili glasom sklepa pristaniškega admiralata v Pulju zaradi Ie-garja v Trstu samo v izredno nujnih slučajih.
Oproščen vojak. Pred več meseci se je sprožila novincu Viktorju Liemerjn, ki je stal na straži pred utrdbo Sv. Mihaela pri Pulju po nesreči puška. Krogla je zadela hišnico deželne bolnice Petronjo, ki je vsled dobljene rane umrla. Vojaško sodišče je pred par dnevi vojaka oprostilo, ker je bil vojak novinec in še nezadostno izvežban v ravnanju s puško.
HesP3ča v Vremskem Brifofu.
I z V r e m. B r i t o f a, 17. dec. ob 12. opoldne.
Dne 16. decembra proti večeru je vladala splošna napetost, ker je bilo toliko kakor gotovo, da se pride do jasnosti glede morda še živih delavcev. Okoli 9. ure je kazala mera 75 cm vodne globine, torej le malo še, in mogoče bo prodreti v rove. Kar naenkrat za silo montirana se-salka ni mogla več dvigati vode. — Stala je že previsoko in uspeh tekom noči je bil izključen. Odločilo se je, da se sesalko postavi nižje, kar bi trajalo do 17. decembra dopoldne, nakar bi se zopet počelo dvigati vodo.
Ob 11. so se gledalci razšli in preiskovalna komisija se je odpeljala k počitku. Delo je zastalo in zopet je bilo manj upanja na ugoden rezultat.
Le enemu ni dala žila miru, in sicer strojničarju S e r š e n u. Ta mladenič je bil od vsega začetka najdrznejši med delavci, ni se strašil ne nevarnosti, ne truda, samo da pomaga nesrečnim v roveh. Prve tri dni je delal neprenehoma noč in dan pod najtežjimi pogoji in na najnevarnejših točkah, sam, ker ni bilo drugega strokovnjaka na mestu. Vedno je bil do kože moker, ker je bil več pod vodo kot na zraku. Ta je torej našel tudi včeraj pogum, da se je spustil v 70 metrov globok rov in prodrl 14 m po vodoravnem rovu, gazeč blato in vodo, loveč se ob ceveh sesalke, ki je bila pod vodo. — Nato je s potapljanjem skušal spraviti sesalko v red in posrečilo se mu je po mučnem delu odpreti vse ventile, nakar je naenkrat velika sesal-ka počela delovati z vso silo. To je bilo ob 11. uri 20 minut in ob 2. zjutraj je bil vodoravni rov prost vode. Nepričakovan uspeh. Alarmiralo se je vse potrebno osobje. Priprave za prodiranje v rovu so bile kmalu gotove in odpravili so se delavci, vodje in člani komisije na pot, naravnost v smer, kjer so slutili žive rudarje. — Točno štiri minute pred 5- uro zjutraj se dvigne dvigalo in pripelje dva človeka. Eden javi: dva živa, eden mrtev. Njegov spremljevač je bil že eden izmed dveh delavcev, ki sta preživela 8 dni in 15 ur pod zemljo brez vsake hrane. Hoteli so ga položiti na nosilnico, čemur pa se je s početka branil, češ, da pojde sam. Vseeno so ga pregovorili in odnesli v bližnjo hišo. Devet minut pozneje pripelje dvigalo njegovega podzemeljskega tovariša, katerega na isti način spravijo. Romuna sta s Sedmo-graškega. Sledila je zdravniška preiskava, nakar so jima dali krepčila in jih sveže preoblekli. Oba sta dobre volje in v razmeroma izvrstnem sta-
nju. Glad sta trpela le od početka, kasneje ne, po jedi sploh nista izpra-ševala. V rovu sta vedno merila vodo ob deski, kako se dviga ali pada. V zavesti sta si bila. da so rešilna dela v polnem teku, ker sta čula udarce velikega železnega čebra, s katerim so zajemali vodo iz rova. — Na vprašanje, ako zna, koliko Časa je bil v podzemski ječi, je odgovoril eden izmed rešenih, da to sicer ne ve, ampak da je moralo biti zelo, zelo dolgo. Po prilično dveh urah so ju odpeljali dobro zavite z rešilnim avtomobilom v Trst, da jih v bolnišnici obvarujejo pred možnimi posledicami prestalega jetništva. — Ob 5. uri 38 minut so dvignili domačina mr e-ga Ivana Žužka, doma je iz Škoielj. Njega je dosegla voda in je utonil. Našli so ga kot prvega vsega blatnega v vodoravnem rovu najbližje pri izhodu. Kar je sedaj pristopnih rovov, ni najti nikogar več. Seveda je popolnoma izključeno, da bi bil še kdo živ, ker so vsi rovi nižii in polni vode, katero bo treba še odstraniti. Iskanje po truplih ponesrečenih bo imelo gotovo še več zaprek, ker so gotovo tudi zasuta od peska in blata, ki ga je voda nanesla v nižje rove.
Napetost med narodom je popustila, ko se je zjutraj izvedelo rezultat rešilne akcije. Sedaj je situacija rešena.
Dnevne vesti.
-f Klerikalni upi so splavali po vodi! Klerikalci so s pretkano falsifi-kacijo deželnega volilnega reda spravili na stotine kmetskih volilcev v mestno kurijo v trdnem prepričanju, da jim bodo ti volilci sigurno pripomogli tudi k zmagi v mestih in trgih. Toda kakor so pokazale volitve, so bili ti njihovi upi jalovi. So pač napočili novi časi. Svoje čase je bil pač pojem kmetskega volilca istoveten s pojmom klerikalnega pristaša, danes pa je tudi to drugače. Dandanes se je jelo živahno prebujati tudi kmet-sko prebivalstvo in nič več neče slepo slediti skozi drn in strn klerikalnim »osrečevateljem«. Tako je velik del kmetskih volilcev okoličanov, na katere so klerikalci z vso sigurnostjo računali, okrenil klerikalni stranki hrbet in se pridružil naprednjakom. To se je pokazalo po vseh mestih in trgih, zlasti pa v Ljubljani. Na čelu teh so korakali v Ljubljani BizoviČani, Štepanjci in Dobrunjčani, ki so skoro po pretežni večini volili napredno, za kar jim gre posebna pohvala. Okrog 560 kmetskih volilcev so spravili klerikalci v Ljubljano, meneč, da bodo ž njimi prav gotovo udušili napredno stranko. Toda delali so račun brez krč-marja, zakaj dober del teh novih volilcev, ki so bili nedavno tega še prava švicarska papeževa garda klerikalcem, je samo pomnožil napredne vrste. Tako stoje sedaj klerikalni kolovodje ob razvalinah svojih nad in upov in prav radovedni smo, kakšno novo sredstvo si bodo sedaj izmislili, s katerim bodo skušali dobiti mesta in tege pod svoj podplat.
-f »Volilna tajnost v rokah liberalnega župana?« Včerajšni »Slovenec« je pod tern naslovom poročal, da je župan dr. Ivan Tavčar na volišču v — »Unionu« odprl glasovnico deželnega stavbnega nadsvetnika Gailhoferja in pogledal, ali je prazna, ali je na nji kaj zapisanega. Ni nam pač treba še posebe naglašati, da se je poštenjak »Slovenec« tudi to pot debelo zlagal. Župana dr. Tavčarja na volišču v »Unionu« sploh ni bilo, torej tudi tu ni mogel nikomur odpreti glasovnice. Župan dr. Tavčar je bil predsednik volilne komisije v I. volilnem okraju na Cojzovi cesti in pred to komisijo je tudi volil deželni stavbni nadsvetnik Nemec Gailho-fer. Župan dr. Tavčar je kot predsednik komisije sprejemal legitimacije in glasovnice. Tudi od nadsvetnika Gailhoferja je sprejel legitimacijo in glasovnico. Ta glasovnica pa je bila na prav čuden način zavita in zmečkana. Dr. Tavčar jo je položil na mizo in jo zravnal, ne da bi jo odprl, z besedami: »glasovnica mora biti zganjena tako, da se da dognati, da niste dve skupaj!« Ves ta dogodek so videli in so tudi slišali vse izgovorjene besede vsi navzoči člani volilne komisije z vladnim komisarjem vred, ki je sedel tik župana dr. Tavčarja, in vsi ti lahko svedočijo, da dr. Tavčar ni ne Gailhoferjeve, ne kake druge glasovnice odprl, nasprotno vsakega volilca, ki je oddal odprto glasovnico, je pozval, naj jo zgane in je ni preje prevzel, dokler ni volilec tega tudi storil. Tako jo bilo in nič drugače in če je Član volilne komisije, pristaš klerikalne stranke profesor Sušnik poštenjak, bo temu tudi pritrdil. Sicer pa kakšen interes bi naj imel dr. Tavčar vedeti, kako voli deželni stavbni nadsvetnik Gailho-fer?  Mož  je  vendar  tako brez-
pomembna in tako brezbarvna ose-bica, da pač ne more vzbujati prav nobenega zanimanja, ali on odda svoj glas Lorencu Pogačniku, ali pa njegovemu bratcu Boltatovemu Pe-Detu.
Nove veličine prihajajo na površje. Primarij dr. Vinko GregoriČ, ki je bil to pot še izvoljen za deželnega poslanca v mestni skupini Kamnik-Tržič-Radovljica, je vložil prošnjo za stalno upokojitev. Zatrjuje se, da je določen za bodočega deželnega odbornika in da mu bo moral napraviti prostor — dr. Ivan Zajec, čegar zvezda je jela med klerikalci nevarno temneti.
-r Ožja volitev v Idriji. Vodstvo socijalnodemokratične stranke je izdalo na svoje somišljenike v Idriji poziv, naj pri ožji vol i t vi glasu jej g za narodno-naprednega kandidata E. Gangla. »Zarja« napada pri tej priliki naprednjake, češ, da so v Idriji osle-parili socijalnodemokratično stranko za toliko glasov, da pride Gangl v ožjo volitev in ne Kristan. Sploh meče »Zarja,« z najhujšimi besedami okrog sebe, dasi — popolnoma neutemeljeno. Naprednjaki sploh nikjer niso lovili socijalnodemokratičnih glasov, ker jim je bilo le na tem, da bo oddanih kolikor več protiklerikal-nih glasov, naj pripadajo potem katerikoli stranki. Če so pa kje socijalni demokratje res glasovali z naprednjaki, so to storili iz lastnega nagiba, ker so pač upali, da se tako doseže večji uspeh. Tudi v Idriji niso naprednjaki sleparili socijalnih demokratov, nego so le socijalni demokratje bili v zmoti misleč, da imajo na svoji strani več volilcev, kakor jih pa res imajo v tej mestni kuriji. Če je pa kateri socijalni demokrat raje glasoval za Gangla kakor za Kristana, je to njegova osebna stvar in če 50 ga naprednjaki pridobili za Gangla, s tem še niso nikogar ogoljufali. Taka zmota je seveda jako neprijetna, a krivi je vendar niso naprednjaki. V ostalem nam je pa slaba volja socijalnodemokratičnega glasila že razumljiva: socijalni demokratje sploh niso dobili toliko glasov, kakor so jih pričakovali in to je s stališča njihove stranke vsekako sitno. A socijalni demokratje pozabljajo, da so razvili prav medlo agitacijo in da so le malo delali za volitve. Da so torej sami krivi, če niso dobili več glasov. Praktičnega pomena pa nima to prav nobenega, kajti šlo se je za to, da bo oddanih kar največ protikleri-kalnih glasov in to se je doseglo. Zato se nam zdi tudi vsak prepir z »Zarjo« čisto odveč, zlasti ker imajo protiklerikalne stranke na Kranjskem veliko prevažne naloge, kakor da bi se smele med seboj za prazen nič prekljati.
4- Po voiitvi v Škofji Loki. Piše 5e nam iz Škofje Loke. Končan je boj in zmaga je naša. Čuditi se moramo Šinkovcu, Nadrahu in gvardijanu, da niso že popolnoma hripavi od samega zabavljanja na napredne časopise, napredne kandidate, naprednjake in sploh na vse, kar je naprednega. Ni bilo nedelje v zadnjih mesecih, da bi ne bilo tega zabavljanja s prižnice. Govorili so, da je zlasti sedaj vera v nevarnosti, da stori vsak smrtni greh, kdor bere napredne časopise in voli napredne kandidate. Ti bodo odpravili vero, vse samostane in cerkve, tukajšnji kapucinski samostan pa da bo postal tovarna, če bodo izvoljeni napredni kandidatje. Povsod sama laž ni nič drugega kot boj za farško bisago. Ni torej čudno, da smo se bali tako hudega boja, kot ga pri nas še ni bilo. Mi nismo imeli nobenih prižnic, nobenih sredstev za agitacijo, agitatorjev le malo, za vse skupaj pa skoro nič časa. Odtrgati smo si moralai od počitka nekoliko ur, da smo pripravljali s poštenimi dejanji in resničnimi besedami someščane na volitve. Nasprotnikom pa ni zadostovala leca, spovednica, laž in denar, temveč je moral priti pretečeno nedeljo sam deželni glavar na pomoč, da je v društvu zabavljal čez naprednjake tako grdo, da bi se moral najbolj zarobljeni hribovec sramovati. Zadnjo noč je bil baje cel klerikalni aparat na nogah, gobovo je, da je Šinkovec šele ob štirih zjutraj bral^ brevir v samih spodnjih hlačah. Še celo na volilni dan in sicer v volilnem lokalu je neki klerikalni agitator zamenjaval glasovnice, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Bo pač Šinkovec zopet kričal po gostilnah nad svojimi backi: »Ja, hudič, kje je tistih 80 glasov veČine, na katero smo računali«! Da zmagali smo pošteno, dasi ni med našimi S9 glasovi onih gospodov, ki so dali našemu poslancu častno besedo, da ga bodo volili. Da, gospodje iz farovžev in samostanov, minil je čas, da bi vi še ljudi begali z vero. Vera, resnica in pravica je na naši strani in zato je zmaga naša. Ti pa, klerikalni mlinar, še prideš za tvoje preveč vneto, pa ne pošteno agitiranje in zamenjavanje glasovnic
na vrsto — pred kazenskim sodnikom in takrat boš šel ti s pogorišča, ki si se norčeval iz nas, da gremo mi na pogorišče.
— Celo stavili so na svojo zmago ... V mestnem volilnem okraju Kranj-Škofja Loka so klerikalci vprav nadčloveško delali, da bi si pridobili ta mandat. Ta volilni okraj spada med najbolj ogrožene. 2e leta 1908. je narodnonapredni kandidat Ciril Pire zmagal samo z majhno večino glasov, s 170 proti 160 glasom. Letos pa je v tej skupini dobilo volilno pravico mnogo kmetskih volilcev in klerikalci so trdno in zanesljivo računali, da z njihovo pomočjo zavojujejo ta mandat. Kakor rečeno, sO storili vse, kar je le bilo mogoče in zlasti računali na Škofjo Loko in na ondotnega skrajno brezobzirnega župnika. Tako prepričani so bili o svoji zmagi, da so v torek dopoldne, med tem ko se je vršila volitev, kar odkrito pripovedovali, koliko glasov imajo preštetih in zagotovljenih. Eden najboljših prijateljev klerikalnega kandidata, ki je seveda natančno vedel, kako njegova stranka računa, je storil celo večjo stavo, da bo prof. Sušnik zmagal nad dr. Trillerjem. Kar smilil se mu je tisti kolega, ki je ž njim stavil, tako zagotovljeno je smatral, da zmaga Sušnik. Pa je vendarle prišlo drugače in se je izkazalo, da so bili klerikalni računi napačni!
-f Kamnik in dr. Gregorič. Razkritje, da železniška zveza iz Polzele ne bo tekla na Kamnik, marveč na Domžale, je seveda potrla ves Kamnik, saj pomeni to velikansko oškodovanje gmotnih koristi kamniškega mesta. Klerikalci so razjarjene volil-ce tolažili s tem, da še ni izrečena zadnja beseda in slovesno so oblju-bovali, da bo dr. Gregorič s pomočjo klerikalne stranke vladni načrt preprečil in dosegel zvezo Polzele s Kamnikom. Pribijamo te obljube, ker se bo le prekmalu izkazalo, da so bile prazne. Kamničanom pa svetujemo, naj posvečajo tej stvari vso pazljivost, da bodo videli in spoznali, kako so jih klerikalci prevarili.
-f- Na agitacijo v Postojno so poslali klerikalci dr. Pegana, Go-stinčarja, nekega Puca in Še neko drugo osebo. Kakor da bi se pri Po-stojneih dalo kaj opraviti. Sicer je dr. Pegan Vipavec, ali toliko bi že lahko poznal Postojnce, da bi vedel, kako malo pri njih zaleže prigovarjanje tujih ljudi. Postojnci imajo svoje glave in skupaj drže, da je kaj . . . Ljubljanski klerikalni agitatorji so nastopili v Postojni precej predrzno — pa ta predrznost jih je hitro minila. Prav hitro, čudovito hitro. Kar spat so jih poslali, da jim ni bilo treba ušes naviti. Puc pravi, da v Postojno sploh več ne pojde ...
-i- Iz Dobrepolj. Tudi pri nas so se vršile volitve pod duhovskim pritiskom. Kaplan je hodil od hiše do hiše in pritiskal imena klerikalnih kandidatov na glasovnice. Na več krajih bi bil lahko dobil batine, da ni odnesel o pravem času svojega blagoslovljenega telesa. Volitev v splošni kuriji bi bolje imenovali birmo, kakor volitev. Volilci so stali pred hišo in v veži po vrsti, glasovnice v rokah, ravno tako, kakor birmanci. Kaplan je pri vsakem pogledal, koga ima na glasovnici zapisanega. Če je rekel, da Jakliča, je bilo dobro in ga je kaplan po rami potrkal. Še medaljo svetnice Johance iz Vodic naj bi bil obljubil. Ta dan smo spoznali najhujše klerikalne agitatorje. Videli smo dobro znanega Jurčka, ki je hodil s štampilijo v rokah okrog volilcev in agitiral za Jakliča. Zraven kaplana je bil tudi dobro znani Bamb-čev Andrej in je s prstom kazal: Vidite g. kaplan, oni-le stari ni naš, pojdite ga spreobrnit. Videli smo tudi še bolj predrznega Serkina iz Ponikev. Ta je njemu sumljive volilce celo domov podil.. Najbolj predrzen pa je bil ponikovski mežnar. Ta je celo od volilne komisije vlačil volilce, ko so že hoteli oddati glasovnice. No, klerikalci so zmagali, a hudič jih bo vse eno vzel. Jakličevi volilci bodo dobili medaljo svetnice Johance, agitatorji pa še en kipec povrh. Drugega tako nimajo pričakovati od takih poslancev.
-f Deželnozborske volitve v Novem mestu so se vršile čisto mirno. Klerikalci so sicer s svojimi znanimi vohuni, ki radi nadlegujejo napredne družbe in ki če treba po naprednih shodih glasujejo celo za napredne kandidate, poskušali delati zdražbe, a to se jim ni posrečilo. Zato so se zatekli k »Slovencu« in si poskusili pomagati z nesramnimi osebnimi napadi. Odgovor so jim dali volilci! Okoli Bučne vasi. Ločne in po sosednih vaseh so nalovili kakih 30 kmetov, ki imajo kako parcelo na mestnem svetu in so tem volilcem na glasovnice pritiskali ime klerikalnega kandidata. Na dan volitve so postavili vse svoje ljudi v službo. Dr. Ažroan je vrgel katekizem proč. pa
je s svojim štabom, h kateremu spada tudi kipar Vodnik, pred rotovžem stražil verne duše. Vrvar Avsec je pustil svojo vrvarijo in je fungiral kot klerikalni zaupnik na volišču. Izmed SO glasov za Remca jih spada komaj 50—55 na novomeške klerikalce.
-r Tisoč brezvercev v novomeškem okraju. Kdo naj razume te naše moderne božje namestnike! Vselej kadar se gre pokazati moč rimsko-katoliške cerkve med Slovenci, tedaj proglašajo če treba tudi pred obličjem sv. očeta, da »hvala begu na Slovenskem ni brezvercev, razen par brezpomembnih izjem.« O naj bi bili sv. oče iz Rima prišli sedaj na Kranjsko, to bi se čudili, koliko tisočev »brezvercev« je že samo v tej slovenski deželi. In če bi bili sv. oče prišli med volitvami na Dolenjsko in bi se samo v novomeškem okraju malo ogledali svoje apostole, bi bili zvedeli, cla je samo v novomeškem okraju najmanj tisoč »brezvercev«. Kajti božji namestniki v tem okraju so javno raz prižnic proglašali, da vsi tisti, ki bodo profesorja Škerlja volili, so brezverci. In ker je g. prof. Škerlj v splošni skupini dobil blizo 1000 glasov, bi bilo po tem spremenjenem računu v novomeškem okraju najman že tisoč brezvercev. In ta račun potrjujejo zdaj klerikalci sami, ki begajo že itak še od volitev zbegane ljudi, češ, vsi, ki so Škerlja volili, so — brezverci. Neki tak kričač je bil svojčas občutno obsojen. Dobro bi bilo, da se tudi zdaj vsak tak slučaj naznani, pa bo takoj število tisoč brezvercev zdatno okrajšano.
+ Prorok koncu gospodstva klerikalne stranke na Kranjskem. Bivši deželni poslanec g. Dular plemeniti Jurkovski, v svojem 121et-nem poslanskem delovanju gotovo ni preveč izrabil svojih talentov, katerim pa sam tako malo zaupa, da je svoj mandat odložil — seveda iz rodbinskih razmer. Hudobni jeziki seveda pravijo, da so ga vrhovni poglavarji v to prisilili in sicer v svesti si, da je za tako politično podnebje kot je bilo zdaj, treba že bolj privlačnega magneta, kakor je bil naš cenjeni prijatelj iz Jurke Vasi. No, ampak nekaj dobrega in pametnega so ga gospodje vendarle naučili tekom teh 12 let. Prorokovati! Brez pokojnine vpokojeni g. poslanec Dular se je te dni-tudi zanimal za volilni boj svojih prijateljev. Stal je bolj ob strani na bojišču in ko so njegovi prijatelji s križem in mečem najhuje divjali, je g. Dular najbolj zmajeval z glavo. Ko ga eden tudi takih opazovalcev vpraša, kaj naj to kimanje pomeni, je dejal v proroškem duhu: Vidite, kadar se tako mogočen nasprotnik proti slabejšemu mora na tak način bojevati, kakor se zdaj naši, pomeni to, da se njih položaj kmalo spremeni. V 6 letih se bodo naši ljudje sami sebe ubili. — Jože pl. Jurkovski, dobro si jo pogodil!
+ Ukročeni sloni! Indijska bajka, ki pa ima to prednost, da je popolnoma resnična! Poslušajte torej! V Indiji Koromandiji (Coromandel-Malabar) žive sloni v divjem stanju v takozvanih »džunglih«, t. i. v močvirnih pragozdovih. Težko jim je priti do živega! Lov na slone je navadno nevarno delo! Ako pa nočejo ujeti živega slona, potem napravijo Indijanci tako-le: z mnogimi ukročenimi sloni, ki se dajo mirno voditi po svojih oskrbnikih, se napotijo proti ležiščem divjih zveri. Divji sloni zagledavši svoje osedlane »bratce« se jim polagoma pridružijo, se po svoji živalski metodi nekoliko povohajo ... to priliko pa porabijo spretni indijski lovci in jim vržejo debele, na drevesih pritrjene vrvi na noge — ter jih na ta način vržejo na tla! — S tem je bila divja žival vsaj deloma udomačena. — Nauk iz vsega tega: Mi Slovani smo liki ukročeni sloni; mi in naši Srbi naj bi pomagali in pripomogli s počasnim, a sigurnim ponemčevanjem, da se nemška imperija raztegne na jugoizhod!! Vse to, a z drugimi besedami je povedal delegat dr. Kramar v avstrijski delegaciji rekoč: »Zveza Nemčije z Avstro-Ogrsko je nerazrušljiva, ker je Avstrija za Nemčijo potrebna! Ta zveza je čisto nemško-nacijonalna naprava, kojo favorizirajo Madžari v lastno korist!« Slovani smo za Nemčijo — ukročeni sloni.
4- Država nerešenih vprašanj! Stereotipno se Avstro-Ogrsko naziva, da je nekako »kraljestvo neverjetnosti, presenečenj« itd. Ali bolj pravilno bi se nas imenovalo: skupino nerešenih zagonetk!« Prosto po Prešernu: Le začnimo pri Bošnjacih! — Bosansko vprašanje — nerešeno na vsej Črti! Hrvatsko-ogrsko vprašanje čaka ugodne rešitve; rusinsko-poljsko vprašanje grozi celo ubiti vse parlamentarno delovanje na Dunaju in v Lvovu! Romunska zadeva nam je odtujila prijaznost kraljevine Romunske; češko-nemški spor traja že od bitve na Beli gori L 1620 in se še
danes ne more ugodno razvozlati — in last not least, na zadnjem, a ne na poslednjem mestu: stoji nerešeno slovensko in ž njim združeno jugoslovansko vprašanje, čegar zadovoljiva, končna rešitev je conditio sine qua non za obstoj in odločilni nastop Avstro-Ogrske države kot velesile na balkanskem polotoku. Kratko in malo: mi potrebujemo resničnega Aleksandra, ki bi razvezal avstro-ogrske — vozle.
-j- Naši klerikalci so v svoji politiki na las Dodobni hrvatskim frankovcem, s katerimi jih veže že od nekdaj najdebelejše prijateljstvo. In kakor se zdi, bo tudi usoda naših klerikalcev enaka eni njihovih fran-kovskih bratcev^. Frankovci so doživeli pri pravkar končanih saborskih volitvah na Hrvatskem občuten poraz in na njih naslov je napisal vče-rajšni »Agramer Tagblatt« v članku »Po volilni bitki« te-le besede: »Fran-kovska stranka, oziroma njeni voditelji so zagrešili preveliko grehov in grešili so premnogokrat, da bi na to ne reagirali volilci. Omenjamo tu samo njihovo postopanje za časa banov Raucha in Tomašiča, njihove vedno in vedno se ponavljajoče denuncijacije, natolcevanja, ki jih že leta in leta trosijo na Dunaju in v Pešti proti vsem strankam, kakor da bi vsa Hrvatska — razen njih — gojila veleizdajalske težnje. Kakršno ljudstvo pa bi naj to bilo, ki bi to mirno trpelo, ne da bi na to primerno odgovorilo?« — Mutatis mutandis veljajo te besede tudi do pičice za naše klerikalce. Tudi o njih lahko z ozirom ;;a pravkar končane deželnozborske volitve rečemo: »Šusteršičeva stranka, oziroma njeni voditelji so zagrešili preveliko grehov in grešili so premnogokrat, da bi na to ne reagirali volilci. Omenjamo tu samo njihovo postopanje za časa septembrskih dogodkov in bosanske krize, njihove vedno in vedno se ponavljajoče denuncijacije in natolcevanja, ki jih že leta in leta trosijo na Dunaju, kakor da bi vsa Slovenija — razen njih seveda — gojila velelzdajniške težnje. Kakšno ljudstvo pa bi naj to bilo, ki bi to mirno trpelo, ne da bi na to primerno odgovorilo?!« — Mil, a vendar dovolj jasen odgovor je dalo naše ljudstvo klerikalcem pri pravkar završenih volitvah, dan glavnega obračuna pa pride za klerikalce pri bodočih deželnozborskih volitvah! O tem so lahko klerikalci prepričani!
-h Iz učiteljskih krogov. Dne 2. decembra t. 1. praznovale so srednje j šole cesarjevo 65!etnico s pouka 1 prostim dnevom. Nas učiteljev na deželi se seveda nihče ni spomnU, ker se nam itak predobro godi, tako, da nas bo kmalo samih dobrot konec. Ker smo bili mi na deželi na ta način za en dan prikrajšani, nam si. c. kr. dež. šol. svet to s tem lahko povrne, da nam da kot nadomestilo za 2. december pouka prost dan 2. januar, katerega imajo mestne šole prosto, a mi deželani ne. Ako skrbi deželni šolski svet za učence srednjih šol, da niso na novega leta dan brez maše, ali se mu naše duše nič ne smilijo, ko se moramo mi učiteiji in učiteljice na Novega leta dan brez maše vračati na svoja službena mesta? Če že noče skrbeti za naše telo, naj skrbi za naše duše. Kaj nam niti na onem svetu ne privošči boljšega življenja?
Učitelj z dežele.
+ Poslanec Wastian še vedno ni iožil knjigotrške firme Leuschner & Lubenskv v Gradcu, ki ga je ovadila policiji, da je knjige kradel, pač pa je zaprosil mariborski občinski svet, naj mu kot podžupanu dovoli daljši dopust. Splošno mnenje v parlamentarnih krogih je, da izgine ta nem-škonacijonalni vodja iz javnosti.
— Deželni poslanec Mazelle je povodom svoje izvolitve prejel ne-broj Čestitk ter prosi potrpljenja, da se zanje še ni mogel zahvaliti.
— Podelitev ustanov. Magistrat-ni gremij je prezentiral za \Vagner-jevo ustanovo letnih 300 K, do katere imajo pravico dijaki, rojeni na Kranjskem, ki so študirali gimnazijo v Gradcu, inedicinca Karla E x l a. Ustanova Marije Pavškove letnih 40 K se je podelila siroti Viljemu Ka-tfabku na roke varuhu Ivanu Erženu. Bernardinijeva. Schillingova, Tollmainerjeva in Weberjeva ustanova za dekliško balo se niso oddale, ker ni bilo upravičenih prosilk. — Kraschkovitscheva ustanova za revno meščansko dekle iz štpetcr-ske fare, ki se je letos omožila v znesku 150 K se je podelila Pavlini Prosenčevi, Fanzoijeva ustanova za revno meščansko hčer, ki se je letos omožila, v znesku 128 K se je podelila Kristini Gabrškovi. Sinnova ustanova v skupnem znesku 96 K sta dobili Anica Urekova in Angela Podbevškova. M. Pakičeva ustanova po 256 K se je podelila Gregorju Puglju. Kovačeva ustanova po 302 K, ki se razdele na 4 dele, je bila podeljena Metki Markičevi, Franji Pirna-tovi, Neži Pregljevi in Ani Wester-
majerjevi. Kosmačeva ustanova v znesku 204 K se je podelila uradniški siroti Franji Janovi v roke njeni stari materi. Valentinova ustanova po 168 K za revnega otroka, ki stanuje v frančiškanski fari, je bila podeljena Antonu Reisnerju v roke njegovemu stricu. — Marija Dobravčeva, Marijana Brelihova. Terezija Golobova in Apolonija Pavlinova so dobile ustanovo za onemogle posle v skupnem znesku 100 kron. — Jeri Krekovi se je dovolil prenos gostilničarske koncesije v Supančičevo barako na Bleivveisovi cesti. — Zgradba kanalov na Karlovski cesti se je oddala najcenejšemu ponudniku tvrdki Sera vallo za 40.124 K. Dobava drenaž-nih cevi in kamenin tvrdki Vidic čc drug, žel. pokrovov pa tvrdki 2ab-kar & drug.
— Za trgovce važno razsodbo, ki je načelnega pomena, je izdalo najvišje sodišče. V času velike krize je trgovski potnik Bernadiner brez zlega namena v kavarni pripovedoval, da je neka znana dunajska tekstilna firma postala s 700.000 kronami in-solventna. Vest ni bila resnična in firma je potnika tožila. Sodnik je potnika oprostil, češ, da ni imel slabega namena in da je govoril v dobri veri. Najvišje sodišče pa je to oprostilno sodbo razveljavilo, češ, potnik bi se bil moral prej prepričati, če je omenjena firma res insolventna, predno je to drugim ljudem povedal Najvišje sodišče je odredilo novo obravnavo, pri kateri bo potnik vsled te načelne razsodbe seveda obsojen.
— V nekaterih slovenskih listih se je udomačila navada, da kar pona-tiskujejo originalna poročila in našega lista, pa še vira ne navedejo. Originalna poročila pa veljajo denar in naravno je, da list, ki mora svoja poročila plačati, ne vidi rad, da jih drugi listi brezplačno ponatiskujejo. — Upamo, da nam ne bo treba jasneje govoriti.
— Šahovski mojster dr. Milan Vidmar priredi v soboto dne 20. t. ni. v kavarni »Union« javno simultan-sko igro s poljubnim številom nasprotnikov. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Nečlani plačajo 50 vinarjev. Igralci naj prinesejo šahovske deske po možnosti seboj. Odbor ljubljanskega šahovskega kluba vabi igralce in ljubitelje šaha k mnogobrojni udeležbi.
— Cebalov avtomobil. Včerajšnji ^Slovenec« se nekaj jezi nad avtomobilom, ki je vozil napredne volilce. Predvsem moramo konstatirati, da avtomobil ni last g. Frana Ze-balla, trgovca in posestnika na Dolenjski cesti v Rudniku.
— Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred Božičem, to je dne 21. t. m., trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne.
— Deželni muzej ostane dne 25. j t. m., to je božični dan, zaprt. Dne < 26. t. m., na sv. Štefana dan, pa bo j dopoldne od 10. do 12. ure za javni
poset odprt.
— Ljudmila Stubel. AViener Zeitung-; je objavila spomin na Milli Stubel, soprogo Ivana Ortha. V pozivu se pravi: Ljudmila Hilegarda Stubel, pristojna v Idrijo na Kranjskem, je po dosedanjih poizvedbah zapustila 12. julija 1890. na jadrnici »Santa Margareta*- pristanišče Ensenada pri Laplati. Tej ladiji je poveljeval nadvojvoda Ivan Salvator, ki se je imenoval Ivan Orth, in hotel je napraviti na dva meseca proračunjeno potovanje okoli rta Horn v Valparaiso. Ladija pa ni prišla, kamor se je namenila in od onega dneva nimajo ni-kakorsnega poročila o njej in njenem moštvu. 20. in 21. julija 1890. je vladala v teh krajih Atlantskega oceana, ki pridejo vpoštev za to pomorsko vožnjo, velika nevihta. Ker je torej skoraj gotovo, da je prej omenjena našla smrt, se na prošnjo vladnega svetnika dr. Adolfa Bachracha kot upravitelja nadvojvodi Jožefu Ferdinandu, ki se je imenoval Ivan Orth, in kot pooblaščenec nadvojvode Jožefa Ferdinanda uvaja postopanje za dokaz smrti pogrešane. Vsled tega se izdaja splošen poziv, naj spo-roče do 31. oktobra 1914. sodišču aH pa kuratorju dr. Holubovskemu na Dunaju o pogrešani. Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločevalo o dokazu smrti.
— Natečaj za izdelavo načrtov za regulacijo Skoplja. Mestna občinska uprava v Skoplju razpisuje natečaj za izdelavo načrtov za regulacijo in ureditev mesta Skoplja. Generalni regulacijski načrt mora biti izvršen v razmerju 1:5000, podrobni načrt pa v razmerju 1:2500. V prvem načrtu je treba predvsem označiti mesta za javna poslopja, kakor: za katedralo, mestni magistrat, vseučilišče, sodno palačo, gledališče, okrožno načel-stvo, učiteljišče, centralno poŠto, za mestno tržnico, bolnico in razne ljudske šole. V drugem načrtu mora biti
j navedena širina ulic, takisto morajo i biti včrtana prometna sredstva itd.
Natečaja se imajo pravico udeležiti srbski, hrvatski in slovenski arhitekti in inženirji. Situacijske načrte v razmerju 1:5000 in 1:2500 dobe konkurenti v geografskem oddelku glavnega generalnega štaba v Belgradu, Krunska ulica št. 11, proti vplačilu 10 dinarjev.    Za načrte je določena
I. nagrada v znesku  7000 dinarjev,
II. v znesku 4000 dinarjev in III. v znesku 2500 din. Nadaljna dva dobra načrta kupi žirija za 750 dinarjev. Kdor izmed slovenskih inženirjev in arhitektov bi se za stvar zanimal, lahko dobi podrobne podatke v uredništvu našega lista.
Podaril je gosp. dr. Alojzij Kraut skladu za »Društveni donu 15 K namesto venca za umrlega g. mag. pharm. Josipa Močnika.
Požar v Milnem. V soboto ob 3. zjutraj je izbruhnil ogenj v hotelu »Avstrija« na Mlinem pri Bledu. Pogorelo je podstrešje in tri opremljene sobe. Hotel je bil prazen. Škoda znaša okroglo 15.000 kron, kako je nastal ogenj, še ni znano.
Ženska bolnišnica cesarice Elizabete v Novem mestu. Pri zadnjem zasedanju deželnega zbora se je tudi obravnavalo o bolnišnicah na deželi. V časopise se je vrinila glede bolnišnice cesarice Elizabete v Novem mestu napaka, kakor da bi bil v upravi nered, in da je treba remedu-re. Načelnik zdravstvenega okrožja novomeškega g. prost dr. Elbert se je radi tega obrnil do g. deželnega zdravstvenega referenta dr. Zajca in prosil v tem oziru pojasnila; le ta se mu je jako pohvalno glede te bolnišnice izrazil in rekel, »da so z njo v upravnem in v zdravstvenem oziru popolnoma zadovoljni; le delajte tako naprej. Za to napako v časopisih ne moremo mi.« G. deželni glavar dr. Šusteršič je pa radi uzornega reda v tej bolnišnici častital g. načelniku. Dne 28. novembra t. 1. se je zdravstveni odbor obrnil do vele-slavnega deželnega odbora v isti zadevi po enoglasnem sklepu, storjenem v seji 18. novembra t. 1. in prosil glede uprave pojasnila. Odgovor je ta: Deželni odbor vojvodine Kranjske. Štev. 23890. Zastopu zdravstvenega okrožja v Novem mestu. Z ozirom na prošnjo z dne 28. novembra t. 1. štev. 106 se zastopu zdravstvenega okrožja naznanja, da deželni odbor nima povoda do kakih očitanj v zadevi uprave ženske bolnišnice v Novem mestu. Od deželnega odbora kranjskega. — V Ljubljani, dne 3. decembra 1913. Za deželnega glavarja: P e g a n.
Vlom. Neznan tat je vlomil v stanovanje posestnika Ignaca Bajcarja v Toplicah. Vdrl je vrata s sekiro. Odnesel je več obleke, srebrno verižico za uro, revolver in 40 kron denarja. V vlomilcu nimajo še nobene sledi.
Iz Zagorja na Pivki. Včeraj smo pokopali gosp. Matijo Faturja. Rajnki-je županoval 33 let naši občini. V vseh letih se je izkazoval trdnega in značajnega moža, ki ni klonil tilnika, tudi ne pred oblastmi, kadar je šlo za blagor občine. Sedaj je malo takih županov. Zapustil je petero otrok, katerih najstarejši je prevzel po njem županski posel. Lep sprevod je pokazal, kako so ga občani spoštovali. Domači zbor mu je v slovo zapel tri žalostinke.
Zagorje ob Savi. Nedavno tega je bil na kranjsko-štajerski meji ko-misijonalni ogled radi vodovoda, katerega hočejo napeljati v Trbovlje. K temu ogledu so bili vabljeni tudi kmetje in posestniki iz naše občine, ki rabijo vodo iz potoka Bevščica, v katero se stekajo studenci, namenjeni za vodovod v Trbovljah. Naši kmetje in posestniki so zahtevali, naj jim ostane voda kakor dosedaj, ker jo rabijo. Pri tej priliki se je izrazil okrajni zdravnik dr. Kepa: »Za denar se jim gre, drugega nič!« Reči je hotel: dajte jim par kronic, pa bodo tiho. To je kruto in nezaslišano žaljenje naših kmetov in posestnikov, ki so zastopali le svoje stare pravice in njč drugega. — Uradniki okrajnega glavarstva v Celju vsiljujejo še vedno slovenskim občinam nemške dopise, akoravno jim mora znano biti, da je to protizakonito. Čudimo se, da se to godi pred očmi gospoda namestniškega svetnika barona Miil-lerja, ki velja sicer za pravičnega in koncilijantnega moža.
Obrtno gibanje meseca novembra v Ljubljani. Minulega meseca so se izdali obrtni listi, oziroma koncesijski dekret, 17 obrtnikom, obrt jih je od-glasilo pa devet. Obrtne liste, odnosno koncesijski dekret so dobili sledeči: Fran Uher, Šelenburgova ulica št. 4, trgovina s kurivom. Aleksander Gotzl, Wolfova ulica št. 1, podo-barski obrt. Frančiška Črtalič, Sv. Petra cesta št. 41, pečenje in prodajanje kostanja, sadja, kruha, slaščic in sodavice. Alojzija Vrtačnik, Kar-Iovška cesta 30, trgovina z mešanim blagom. Antonija Oven, Cerkvena ulica št. 19, trgovina z mešanim blagom. Fran Buh, Gradišče št. 13, trgovina z mešanim blagom. Antonija
Omota, Bleiweisova cesta 23, prodaja kruha in sadja. Franja Adamič, Tabor št. 4, prodaja živil, slaščic ter pi-ve v steklenicah. Marija Sušnik, Sv. Petra cesta 82, prodaja slaščičarskega in medičarskega blaga ter svečarskih izdelkov. Ignacij Repše, Kolodvorska ulica št 6, mizarski obrt. Alojzij Šestak, Erjavčeva cesta št 2, trgovina z usnjem in Čevljarskim! potrebščinami. Srečko Potnik, Slomškova ulica št. 27, izdelovanje rastlinskih likerjev in opojnih pijač mrzlim potom. Mestna občina ljubljanska, pogrebno podjetje. Juli Meinl jun., Šelenburgova ulica št. 7, trgovina z mešanim blagom. Marija Traun, Tobačna ulica št. 5, trgovina s kurivom. Bratje Reininghaus, delniška družba za pivovarno in špiritno industrijo, Sv. Martina cesta št 28, zaloga piva, in Ivan Grošelj, Ahacljeva cesta št. 10, mala trgovina s staro že-leznino, divjim kostanjem in želodom. — Obrt so odglasili: Terezija Urbanija, Ambrožev trg št 9, mala trgovina z železnino. Anton Gostiša, Pogačarjev trg, prodaja zelenjave, sadja in morskih rib. Katarina Košir, Rožna ulica št. 37, žganjetoč. Anton Mavc, Rečna ulica št 3, pekovski obrt. Fran Kapus, Marije Terezije cesta št. 13, trgovina s pohištvom in tapetniškim blagom. Marija Šlibar, Pred škofijo št 10, posredovanje služb in stanovanj. Otilija Večernik, Ciril-Metodova ulica št 19, žensko krojaštvo, in Albert Derganc, Marijin trg št. 2, trgovina z živili, pivom in vinom v steklenicah ter s sodavico.
Specialni večer. V petek, dne 19. t. m. ima poleg več krasnih slik tudi Nordisk dramo »Pri krmilu« na sporedu. — Ta drama ima ne samo zaradi svojega finega dejanja, marveč tudi zaradi spretne inscenenacije in krasnih dogodkov na ladji neko posebno privlačnost. — V soboto »Tango«, najnovejši družabni ples. Danes zadnji dan velezanimivega sporeda s kriminalno dramo »Kriv«. Predstave ob 3-, 5., 7. in 9. uri.
Izgubljene stvari od časa 1. do 15. decembra 1913. 2 bankovca po 20 kron, 1 rjavi telovnik, 1 bankovec za 20 kron, 1 denarnica z dvema bankovcema po 20 kron, 1 denarnica z bankovcem za 10 kron, 1 bankovec za 20 kron, 1 denarnica z bankovci v znesku 70 kron in drobiža 10 kron, 1 denarnica z drobižem v znesku 9 kron, 1 srebrna žepna ura z verižico, 1 denarnica s 7 K drobiža, 1 denarnica z 20 K bankovcem, 1 denarnica s 3 bankovci po 20 kron in drobižem za 2 do 3 krone, 1 zlata zapestnica brez obeska, 1 zlat damski prstan z rdečim kamnom, l usnjata zapestni-nica s srebrno uro, 1 žepna ura iz nikla.
Najdene stvari od časa 1. do 15. decembra 1913. 1 denarnica s 75 v in 1 zastavni listek, 1 denarnica s 10 K 48 v, 1 srebrn uhan, 1 damska torbica in 3 K 30 v, 2 vozni svetilki, 1 svilnata šerpa, 1 damski zlat prstan z rdečim kamnom, 1 denarnica z vsebino 1 K 06 v in 2 računa, 30 K v bankovcih, 4 psi, 2 tolarja po 5 K, 1 denarnica z 72 K, 1 denarnica s 30 K.
Narodno obrambo.
Občni zbor narodno-obrambne-ga društva   »Branibor«   v Ljubljani se vrši v soboto 20. t. m. ob 8. zve- j čer v posebni sobi   restavracije pri »Zlatorogu« z običajnim dnevnim re- i dom.   Pozivamo društvenike, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno, podružnice pa prosimo,   da pošljejo j na zborovanje  svoje  zastopnike in predlože   osrednjemu   odboru poročila o svojem delovanju.
Družbi sv. Cirila in Metoda je j poslal prvi božični dar 20 K g. notar j Oton Ploj v Črnomlju, g. Anton \ Bartel, profesor v Ljubljani pa je daroval za novo leto 10 K. — Ker ima družba za božičnico v svojih zavodih mnogo stroškov, želimo, da dobita blaga dobrotnika mnogo posne- j niovalcev. — Ob odhodnici g. dr. L. Brunčka nabrala je gosp. Olga Zu- i pančičeva v Ptuju 6 K za našo šol- j sko družbo. G. dr. Jos. Furlan, ad- | vokat v Ljubljani je poslal 4 K iz ne-ke kazenske poravnave. Ga. Milka i Pirnat, soproga c. kr. višjega živino- j zdravnika v Slov. Gradcu, je naka- , zala 3 K 02 v, katere je nabrala ob | godovanju g. Fr. Vrečkota, šolskega ravnatelja. — V veseli družbi v gostilni g. Sturma v Metliki se je nabralo 3 K 04 v, vsoto je poslala podružnična blagajničarka g. Agata Makarjeva. Pisarna g. dr. Karlovška v Celju je poslala 10 K. — Družba je prejela povodom poroke g. Emerika Teršana in gdč. Marije Komanove 10 K. j
Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda je razposlala koledarje za leto 1914. na razne znane naslove. Mogoče je, da se pomotoma ni poslal koledar kakemu posebnemu rodoljubu, ali se tudi ni vedelo za njegov naslov. Za to naj ne bo zamere! Oglasi naj se vsak sam in postreglo se mu bo točna »
• Radi tehničnih ovir niso še izšle I nove družbine razglednice, obljub-I Ijene pa so tako, da se jih bo dobilo j še pred Božičem. Naročniki naj to-j rej malo potrpe! Družba ima sedaj v j zalogi malo število lanskih božičnih I razglednic, dalje razglednice Pola-; kove, Žalec in posebno priljubljene z i »zmajem«. Tudi vse te so dobro vpo-rabne za vsake čestitke!
Nabiralnike izdeluje tovarna že več kot 3 mesece. Upajmo, da jih napravi kmalu in potem se ustreže raznim naroČilom.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila 10.000 komadov narodnih kolkov po 1 Krono. Želeti je, da podružnice in premožnejši ro-I doljubi naroče nekaj komadov tega kolka. To bi bil nekak kronski dar za božič in novo leto. Naročila sprejema družbina pisarna v Ljubljani, (Narodni dom).
Društveno naznanilo.
Društvo c. kr. poštnih In brzojavnih uslužbencev priredi dne 10. ja-! nuarja 1914 v »Mestnem domu« po-\ štni plesni venček. Čisti dobiček je namenjen v podporo potrebnih uslužbencev in njihovih sirot
Podružnica Ljubljana I. avstrij-: skega društva državnih uslužbencev ! priredi v veliki dvorani hotela »Union« v soboto, dne 10. januarja 1914 svoj običajni plesni venček.   Da ta j prireditev ne bo za drugimi zaostajala, za to svedoči marljivi veselični odbor, ki že sedaj neumorno izvršuje vse predpriprave.
Slov.  trg.  društvo »Merkur« j priredi 10. januarja prihodnjega leta j v veliki dvorani »Narodnega doma« trgovski plesni venček. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja, j ter bode, kakor kaže splošno zani-| manje tudi ta prireditev tako lepo i uspela, kakor vse dosedanje,   ki jih j je »Merkur« priredil.   Kakor vsako j leto, tako je tudi letos odbor preskr-; bel krasna damska darila in vstopnice. Vabila se bodo v kratkem razposlala.   Če bi kedo morda po pomoti i ne dobil vabila, prosimo,   da nam oprosti, ker je po sebi umevno mogoče, da se pri največji paznosti lahko kako osebo prezre. Gg. člane in prijatelje društva opozarjamo že danes na to prireditev.
Avstrijsko momarično društvo šteje že nad 38.000 članov. Poleg drugih udobnosti nudi društvo svojim članom tudi popuste v najrazličnejših trgovskih podjetjih. Predsedstvo osrednjega društva je izdalo poseben »Seznam ugodnosti«, ki našteva na 52. straneh one dunajske tvrdke, ki dovoljujejo članom mor-naričnega društva popust, če se izkažejo z društveno legitimacijo. V tem seznamu ne nahajamo le gledališč, kinematografskih podjetij, raznih razstav, hotelov in penzij, kopališč in učnih zavodov, temveč tudi najglasovitejše tvrdke vseh vrst, tako tovarne pohištva, konfekcije, modne ateljeje, krojače, krznarje in klobučarje, tovarne perila za gospode in dame, zaloge obuval, juvelirje, urarje in optike, špecerijske trgovine, vinarne in pivarne ter razne specijalne trgovine z gospodarskim orodjem, svetilkami za plin in električno razsvetljavo itd. Popusti se gibljejo pri trgovskih podjetjih od 5 do 15%, pri učnih zavodih in paro-plovnih družbah do 30% in pri gledališčih in kinematografih celo do 50%. Prihodnje leto izide obsežnejši seznam, ki bo navajal tudi one tvrdke v provinciji, ki dovolijo članom mornaričnega društva popust. Krajevna skupina Ljubljana avstrijskega mornaričnega društva, ki šteje že nad 400 članov, se obrača torej do vseh tvrdk v Ljubljani in na Kranjskem, ki bi bile pripravljene, dovoliti tak popust, da javijo svoj naslov in višino popusta. Dopise je nasloviti na tajništvo mornaričnega društva v Ljubljani, na glavni pošti. Imena dotičnih tvrdk se potem priobčijo v novem seznamu, ki izide pričetkom prihodnjega leta.
Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi v soboto, dne 3. januarja 1914 ob 8. zvečer v dvorani Kunsiljeve restavracije planinsko veselico s plesom. Sodeluje oddelek godbe c, in kr. pešpolka nadvojvode Franc Ferdinanda št. 19 iz Tolmina.
Prasneta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V nedeljo, dne 21. t. rn„ se vpri-zori prvič v tej sezoni A. \Vilbrandt-ov tridejanski igrokaz »Svetinova hči« (»Die Tochter des Herrn Fabri-cius«) in sicer kot ljudska predstava. V sredini tega igrokaza stoji stari kaznjenec Svetina, ki sta ga obup in beda tirala v zločin, tako, da je moral 18 let presedeti v kaznilnici. Že čisto strt in zgodaj postaran se vrne končno v prostost in živeti se hoče pošteno od dela svojih rok. Toda zunaj v življenju sreča svojo odraslo hčer.
o kateri nikdar ničesar ni vedel, in ko vidi, da njegova prostost ograža njeno kolikor toliko brezskrbno življenje, se obdolži sam kaznjivega prestopka, kajti njegova ljubezen do hčere je tako velika, da gre rajši zopet v ječo, kakor da bi dopustil, da bi ona radi njega trpela. — To vlogo starca-trpina igra gosp. ravnatelj I. Borštnik sam, njegovo hčer pa gdčna. W i n t r o v a. Sicer še nastopijo v večjih vlogah gospe B. Bukšekova in P. Juvanova ter gg. Danilo, Povhe in Skrbi n š e k. Režira g. M. S k r b i n -š e k. — Pripravljajo se: burka »Nervozne ženske«, veseloigra »Navihan-ci«, drama »Zemlja« in igrokaz »Mi-Ijonarček«.
Massenetov »Žongler Matere Božje«. Mirakel v treh dejanjih. — Pred Božičem uprizori hrvaška opera na našem deželnem odru slavno operno noviteto, Julesa Masseneta »Zon gle rja Matere Božje«, ki je po svojem besedilu in svoji glasbi posebno primeren za poetično božično občutje. — Velik pesnik Šonov, ki ga je francoski narod 1. 1912 jokaje pokopal in ljubimec tudi slovenske publike, ki ji je v najlepšem spominu njegova divnokrasna »Manoua in njegov tragični »Werther«, — Jules Massenet se nam predstavi iznova s svojim »Žonglerjem Matere Božje«. Premijera te opere se je vršila v Monte Carlu, nato so peli opero v Parizu v »Opera comique« in na Dunaju v dvorni operi; potem pa je triumfalno obšla evropske odre in dospela lani tudi že v Zagreb, kjer je — kakor povsod — dosegla velikanski uspeh. »Žongler« je t. zv. mirakel, legenda, povest o priprostem čarobnjaku, komedijantu, žonglerju in Materi Božji. Ta povest je že prastara, baje je bila znana že v 12. stoletju in umetniško na razne načine obdelana. Maurice Lena je predelal sam svojo legendo v libretto za Massene-tovo opero. Žongler z vsemi svojimi čarobijami ne more več zabavati sveta; njegove pesmi in plesi so brez uspeha in more si služiti kruh le še s tem, da se roga cerkvi. Pobožen je v svoji duši, a revež strada in le iz lakote zabava ljudi tako, da smeši verske obrede. A s tem se je zameril samostanskemu prijorju in bil bi proklet in izobčen ako bi se ne skesal, žrtvoval svoje svobode in stopil sam v samostan. Pa srečen ni, ker vsak menih slavi in časti Mater Božjo na kak način, le žongler ne zna ničesar, kakor svoje čarobije, plese jn pesmi. Obupanca poteši samostanski kuhar, spomnivši ga, da sprejema Marija vsako, tudi najskromnejšo žrtev, ki prihaja iz čistega srca. Žongler se torej splazi v kapelo pred Marijin oltar, kjer začne pred kipom Matere Božje namesto molitve izvajati svojo umetnost. Tu pleše do ekstaze, da bi počastil Marijo. Za njim došli samostanci ga zasačijo, in že hoče planiti nanj ogorčeni prijor, ko se zgodi čudež: Mati Božja dvigne nad žonglerjem svojo roko in ga blagoslavlja, ker je čistega srca. Vsi vidijo zdaj v žonglerju svetnika, slišijo se glasovi angelov, a srečni žongler izdihne pred oltarjem svojo dušo. Glasba te legende je sama poezija in nudi izreden umetniški užitek. Massenet je znal resni operi pri-mesiti tudi dovolj humora. Opera »Žongler« bo za Ljubljano nova in bo zanimala tudi s svojo veieokusno inscenacijo.
Izpred sodišča.
Drzna tatvina v Mirni. Trgovka Alojzija Rajec v Mirni je šla 15. septembra v Ljubljano. Njeno odsotnost je porabil mlad nepridiprav in vlomil v hišo ter od približno 6000 kron shranjenega denarja odnesel 1460 K. To se je zgodilo pri belem dnevu, a ne da bi bil kdo kaj opazil. Sum je padel na mladega čevljarskega pomočnika Leopolda Rugla, ki ni skoro nič delal in ki so mu bile razmere v hiši trgovke Rajec dobro znane. Rugla so prijeli in tudi njegovega tovariša Ignacija Gregoriča iz Gomile, pri katerem so našli bankovec za 100 K. Leopold Rugel je obdolžil tatvine nekega drugega Rugla, ki pa s tatom ni v nobenem sorodstvu, in trdil, da mu je ta, ko se je odpeljal »nekaj dal«. Preiskava ni mogla ničesar dognati in je bila ustavljena. Rugel in Gregorič pa sta začela na to popivati in zapravljati in sta tako novic obrnila nase sum. Prišla sta v zapor. Od tod je Rugel poslal svoji materi listek, na katerem je priznal, da je ukradel denar in da je shranjen pod špirovcem v podstrešju hiše. Res so tam dobili 1170 kron. Mati je dala denar župniku Kutnerju, ki ga je po pošti poslal okradeni trgovki. Znesek 119 K 30 v so dobili pri Gregoriču. Drugi denar sta fanta zapravila. Dne 12. t. m. sta bila ptička pri novomeškem sodišču 1 obsojena: Rugel je dobil 13 mesecev j zaradi tatvine, Gregorič pa zaradi soudeležbe pri tatvini 4 mesece.
Razne stuari.
* Ravnatelj »Balkana« izpuščen.
Iz Zagreba poročajo: Bivši ravnatelj zadruge »Balkan« Albini je bil proti kavciji 8000 kron izpuščen iz zapora.
* Nezgoda v premogokopu. Iz
Novega Yorka poročajo: V premogokopu v Glendwoodspringu v Koloradu se je zgodila grozna eksplozija. 43 rudarjev je bilo zasutih. Do sedaj so izvlekli 15 mrliče v.
* Bejlis v Londonu. Iz Londona poročajo: Trgovec Bejlis, ki je postal svetovnoznan vsled kijevskega ritualnega procesa, je prišel v soboto v London, od koder se odpelje v Ameriko. Bejlis se namerava naseliti v Kanadi, kjer se bo naturali-ziral.
* Panamski škandal. »Times« po roča iz New Yorka: Veliko senzacijo vzbujajo razkritja o novem panamskem škandalu. Komisionarji za oskrbovanje delavcev v panamskem kanalu so napravili v Evropi za 5,200.000 kron sklepov. Velik del tega denarja so spravili komisionarji.
* Samomor ljubimcev. Z Dunaja poročajo: Predvčerajšnjim so našli blizu postaje Purkersdorf - sanatorij na železniškem tiru dve trupli. Policija je dognala, da sta mrtveca Janez Schvvarz od 82. pehotnega polka in njegova ljubica 31 letna služkinja Marija Krasnigg iz Spodnjega Dravograda.
* Antoinisti v Monaku. Kakor smo svojčas poročali, so pred nedavnim otvorili v Parizu prvi tempelj »Antoinistov«. Mere Antoine je že tedaj napovedala, da se bodo v kratkem otvorili še drugi templji. To se je zdaj zgodilo. V Monaku so otvorili tak tempelj. Mati Antoine je osebno prišla k slavnostni otvoritvi.
* Počenjanje sufragetk. Iz Londona poročajo: V skladišču lesa v Devouportu je izbruhnil požar, ki je uničil vse zaloge lesa. Škodo cenijo na 12.00 Iiber (okoli 288.000 kron). Na nekem drevesu so našli odtisk časopisa, ki ga izdajajo sufragetke. Na časopisu je bilo napisano: Revan-ža za aretacijo Pankhurstove!
* Samomor pariškega založnika Soneta. Iz Pariza poročajo: V nedeljo se je končala na tragičen način drama, ki je zanimala celo leto Pariz. Pariški založnik Camille Sohet, mož znane Marellvove, je izvršil samomor. Sohet se je oženil zelo mlad, njegova soproga pa ga je kmalu zapustila ter postala ljubica tatu Gal-lava, ki je poneveril več nego milijon frankov ter pobegnil v Ameriko. Sohet se je hotel zdaj poročiti z neko vdovo, ki pa ga ni marala. Vsled tega se je Sohet v stanovanju vdove obesil.
* Žensko gledališče. V Londonu so otvorili žensko gledališče, v katerem so nastavljene samo ženske. Moški le prestavljajo kulise. Prva predstava je bila drama »Svobodna žena« francoskega akademika Evge-na Brieuxa. Dramo je preložila gospa Shawova, soproga znanega angleškega dramatika. Premijera je bila slavnostna. Vse sodelujoče ženske so igrale z vervo in navdušenjem. V naslovni igri se je odlikovala miss Lena Ashwellova. Londonsko žensko gledališče bo predstavljalo predvsem drame, ki se pečajo z emancipacijo žen.
* Dober prijatelj, vedno dobrodošel in vsako leto radostno pričakovan, je orjaški skladni koledar vrlo renomirane anončne ekspedicije Edvard Braun, Dunaj L, Rotenturm-strasse 9. Z običajno točnostjo je ta velikan med koledarji za leto 1914 zopet izšel in se kupčijskim prijateljem tvrdke Edvard Braun, ki ga od leta do leta težje pogrešajo, dopoši-Ija gratis in franko. Spričo svoje elegantne izvršitve je kras vsaki pisarni in ker se orjaško velike številke tudi na veliko oddaljo dajo lahko čitati, je pripraven tudi za največje prostore.
* Velika železniška nesreča. Iz Krakova poročajo: Na železniški progi Lvov-Krakov je izbruhnil na postaji Bela Dolina ogenj v osobnem vlaku, ki je vozil 800 ruskih delavcev. Enemu izmed delavcev je eksplodirala steklenica z bencinom. Nastal je požar, ki se je hitro razširit Vlak so ustavili, ko je bil vlak že v plamenih in je ogenj švigal iz oken. Delavci so poskakali iz gorečega vlaka na drug tir, po katerem pa j€ privozil brzovlak, katerega strojevodja vsled megle ni videl, da tir nt prost Brzovlak je zavozil med de-lavce. Dvajset delavcev je bilo ubitih, šestdeset pa težko ranjenih.
* Ukraden aeroplan. Prvo tatvino, pri kateri je bi! ukraden popclen aeroplan, je doživela Amerika. Vojaški avijatik poročnik Nerriman je pustil za malo časa svoj aeroplan pri Milwaukeeju. Ko se je vrnil, je opazil, da je aeroplan izginil, daleč n* obzorju pa ga je zagledal že precej visoko v zraku. O tatu nimajo do sedaj še nobenega sledu.
290. štev.
dne      decembra 1913.
Stran 5.
* Senzacionalen poskus hoče izvesti neka bogata žena v Čikagi. Adoptirati hoče 15 enako starih otrok, toda raznih plemen, ter jim dati enako vzgojo. Upa dokazati s poskusom, da imata vzgoja in okolica na razvoj značaja večji vpliv nego dedljivost in plemenski instinkt.
* Duhovnik morilec. Iz Novega Yorka poročajo: Predvčerajšnjim se je vršilo v pisarni državnega pravd-nika prvi sestanek med morilcem kaplanom Schmiedom in njegovimi sorodniki, ki so prišli z Bavarskega. Schmidt se je začetkoma branil, pogledati svojega očeta. Končno pa je prosil svojega očeta in sestro, naj mu odpustita.
* Rodbinska žaloigra. Iz Bukarešte poročajo: Pred kratkim se je tu odigrala grozovita rodbinska drama. Bančni ravnatelj John Testi-bau se je vrgel pod železniški vlak, ki ga je popolnoma raztrgal. Ko je sodna komisija prišla v njegovo stanovanje, je našla njegovo ženo zadavljeno. Imela je še vrv okoli vratu. Iz pismov, ki jih je ravnatelj zapustil, je razvidno, da je ženo umoril iz ljubosumnosti. Sicer pa je bil ravnatelj tudi v financijalnih težkočah. Zapustila sta pet majhnih otrok.
* Ker je raz žalil oficirske dame. Iz Budimpešte poročajo: Župnik Fr. Biikai v Stolnem Belgradu je v neki Časnikarski notici osumil dve oficirski dami tatvine. Dan nato ga je na cesti oklofutal neki častnik, obe dami pa sta ga tožili zaradi obrekovanja. Sodišče ga ie obsodilo na 120 K denarne globe. Višje sodišče je zvišalo kazen na 1200 K, kraljevska, kurija je to kazen izpremenila v enomesečni zapor in 260 K denarne globe z motivacijo, da gre za razžalitev oficirjev, ki uživajo večjo — čast.
* Sokoli v vojni. Francoz Taverna je pred kratkim dobil francoski patent, da uči sokole za vojno. Taverna hoče namreč vporabljati sokole za uničenje sovražnih zrakoplovov. Lovski sokol je naučen, da išče svojo krmo na ovoju zrakoplova. Ce zagleda sokolnik v slučaju vojne sovražnikov zrakoplov, izpusti ptico, ki se takoj vrže na zgornji ovoj zrakoplova ter ga začne kljuvati. Okoli vrata ima sokol majhno eksplozivno bombo, ki je pravzaprav jedro izuma in ki se vsled pregibov ptice pri klju-vanju razleti. Vsled eksplozije se ovoj raztrga in zrakoplov je izgubljen. Patent je Taverna dobil; če bo pa tudi uspešen, je veliko vprašanje.
* Grozen slučaj. Iz Pariza poročajo: Veleindustrijalec B. je stal pri telefonu v svoji zasebni pisarni ter hotel ravnokar prositi za spojitev, ko zasliši drug pogovor. Slišal je na ta način zabavo dveh borzijancev, iz katere je posnel, da je izgubil vse svoje premoženje. Že se je hotel vmešati v pogovor, oa ni mogel iz-pregovoriti besede. Sedel je pri ni-salni mizi, pa se ni mogel ganiti. Vsled stalnega zvonenja so prišli pisarniški nastavljenci, toda njihov šef jim ni mogel pojasniti stvari. Kazal je edinole na usta in pa na aparat, katerega slušalo je še vedno držal v roki. Poklicali so zdravnika, ki je dal prenesti bolnika v sanatorij.
* Draga nezvestoba. V družabnih krogih v San Louisu je vzbudila veliko senzacijo tožba baronice Uršule Kalinevske iz \Viesbadena, ki jo je naperila proti milijonarju Hur-levu. Gre za deset milijonov mark, ki naj jih plača flurlev, ker ni držal besede, da vzame baronico za ženo. Baronica se je seznanila z bogatim Amerikancem na precej Čuden način. Hurlevev avtomobil se je namreč zadel v avtomobil baronice. Pri tem je odletel milijonar iz avtomo-la prav poleg baronice, ne da bi se poškodoval, flurlevu je to tako ugajalo, da se je zaročil z baronico. Cez nekaj časa pa se je razmislil. Baronica zdaj trdi, da je za potovanja in razne priprave za svatbo izdala več nego pol milijona kron.
* Vojno ministrstvo in cisterci-janski red. Iz Budimpešte poročajo: Pod naslovom: Milijonski panama vojnega ministrstva, objavlja »Pesti Napio« razkritja, o katerih bo baje opozicija tudi v delegacijah govorila. Zemljiška in upravna družba »Pa-tria« na Dunaju je namreč kupila dne 31. oktobra preteklega leta posestvo avstrijskega cistercijanskega komita-ta v wieselburškem komitatu, ki je donašal letnih 80.000 K do 90.000 K, za 3,400.000 K. Še isti dan je »Patria« dala posestvo v najem vojnemu erar-ju za 24 let za letno najemščino 316.000 K. Vojno ministrstvo bo po preteku pogodbe kupilo posestvo, ki naj se uporablja kot vojaško vežba-lišče, za 3,924.000 K. Vojno ministrstvo bo torej plačalo za posestvo 10 in pol milijona kron.
* Moža in štiri otroke zastrupila. Iz Novega ,Yorka poročajo: V Valleyu v državi Novi York so are-
tirali neko Buffan, ki je osumljena, da je poskusila zastrupiti svoje štiri otroke in zastrupila svojega moža. Dognali so, da je žena že več mesecev svojim otrokom in svojemu možu primešavala strup v jedi. Pred kratkim je vseh pet zbolelo, ker je strup le počasi učinkoval. Navzlic takojšnji zdravniški pomoči je mož umrl. Zdravnikom se je zdela stvar sumljiva in so preiskali truplo. Dognali so, da je mož umri vsled za-strupljenja z arzenikom. Štiri otroke so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je 12Ietna hčerka umrla. Ostali trije otroci so nevarno bolni, vendar jih pa upajo rešiti. Žena je to storila, ker se je hotela poročiti s svojim mladim ljubimcem.
* Kirchsteiger. Znani pisatelj in katoliški duhovnik Kirchsteiger je zaradi takozvanih sclnograških zakonov, ki jih je sklepal, že od pomladi v kazenski preiskavi. Do te preiskave je prišlo, ker je poročil nekega stavca v Gradcu, čegar prva žena je nato vložila pri graškem državnem pravdništvu ovadbo vsled bigamije. Kirchsteiger je priznal potem, ko je bil pravomoćno oproščen, da je sklenil več sto takih porok. Na predlog državnega pravdništva so zdravniki preiskali duševno stanje Kirchsteigerjevo, vendar pa so morali priznati, da je duševno popolnoma zdrav. Kirchsteiger bo v kratkem najbrže zopet obtožen. Kirchsteiger ima pa tudi načrt, oprt na pravice, ki mu jih daje njegov duhovniški blagoslov, cerkveno blagoslavljati one umrle katoličane, ki se bodo dali sežgati in katerim cerkev odreka cerkven pogreb.
* Operacija na pokaz. V Carigradu se je pred kratkim zgodilo, da je bil sultan priča pred sodiščem. Gre pa za bivšega sultana Abdula Hamida, h kateremu je prišel sodni dvor v njegovo palačo, da ga zasliši kot pričo. Spor, za katerega gre, izvira še iz dobe njegove vlade. Tedaj je zbolela njegova priljubljena hči, princezinja Zulejka na vnetju slepiča. Zdravniki so izjavili, da jo je mogoče rešiti le z operacijo. Sultan ni imel pravega zaupanja v tako operacijo, bal se je, da bi princezinja ne umrla. Zdravniki so ga pregovarjali. Sultan se je končno dal pregovoriti ter ukazal, naj izvrše tako operacijo na pokaz. Dobili so v neki bolnišnici pacijentko, ki sicer ni imela vnetega slepiča, marveč neko bolezen v ušesih, toda za to jim ni bilo. Navzlic temu, da se je na vse mogoče načine branila, so ji izrezali slepič. Žena je operacijo srečno prebila, in še le potem je sultan privolil, da se tudi njegovo hčer reže. Kmalu nato je pa žena, ki je bila operirana, postala zelo siromašna in bedna. In ker si ni mogla drugače pomagati, je tožila bivšega sultana Abdula Hamida, naj ji vrne slepič. Gre pred vsem za denarno nagrado škode, ki jo od sultana pričakuje. Sultan je bil zaslišan in je tudi potrdil, kar se je zgodilo. Turško sodišče pa je razsodilo po turško: odložilo je razsodbo na nedoločen čas.
Telefonsko in brzojavna
poročilo,
Državni zbor.
Dunaj, 18. decembra. Vsa javnost je danes z napetostjo pričakovala velikih škandalov, ki naj bi se bili vršili v parlamentu. Do takih škandalov pa ni prišlo. Zbornica je gosto zasedena in tudi galerije so prenapolnjene. Predsednik otvori sejo in se spominja petdesetletnice prestolonaslednika. Češki narodni soci-jalci in socijalni demokrati hrupno protestirajo proti temu, nekateri zapuste dvorano. Poslanec Breiter predlaga, da naj se seja za eno uro prekine, da se omogoči ministrskemu predsedniku Stiirgkhu, da da pojasnila glede afere Dlugosz-Stapinski. Predlog je bil odklonjen. V tem tre-notku pride v dvorano ministrski predsednik Stiirgkh. Proti njemu začno socijalni demokrati in Rusini demonstrirati s klici: Panamist, avstrijski Lukacs, kje je vladni denar, s čegavim denarjem delate volitve!? Hrup je trajal več minut. Krščanski socijalci so klicali: Eljen Tisza! Ko se je zbornica pomirila, je predsednik odredil glasovanje o tretjem branju personalnega davka, ki je bil sprejet z onim tekstom, kakor je bil sklenjen v drugem branju, torej z zvišanim eksistenčnim minimom na 1600 kron. Nato je bila seja prekinjena, da se zapišejo govorniki k zakonu o pre-odkazih. Po zopetni otvoritvi je govoril k temu predlogu manjšinski poročevalec Diamand in nato Rusin.
Dunaj, 18. decembra. Opoldne so ss sestali načelniki strank. V tej konferenci so podali Rusini izjavo, da no-
čejo delati definitivni rešitvi finančnega načrta nadaljnih zaprek, Če sprejme zbornica v predlog o preod-kazih tudi določbo, da dobe preod-kaze samo one dežele, katerih deželni zbori bodo izrecno sklenili, da je personalni davek prost deželnih do-klad. S tem nameravajo onemogočiti, da bi prišli preodkazi v prid onim deželam, v katerih vlada obstrukcija, zlasti torej Galiciji, dokler tam ne bo dosežen sporazum.
Dunaj, 18. decembra. V konferenci načelnikov strank se 'je ministrski predsednik Stiirgkh zavzemal za to, da reši zbornica proračunski provizorij še pred novim letom. Zato je predlagal, da naj se proračunski provizorij brez prvega branja odka-že proračunskemu odseku. Proti temu je ugovarjal češki poslanec Stranski. Prišlo je do živahnega prepira, ki pa se je končal brezuspešno.
Dunaj, 18. decembra. V zbornici slede z živim zanimanjem razvoju vprašanja, kako definitivno stališče bo zavzela vlada napram izpreme-njenemu zakonu o personalnem davku, oziroma zvišanemu eksistenčnemu minimumu. Ministrski predsednik je še včeraj poudarjal napram nemškim nacijonalcem in krščanskim so-cijalcem, da prepušča parlamentu svobodo odločitve. Izvedelo pa se je danes, da je finančna komisija gosposke zbornice že pred enim tednom sklepaia o osebnem davku ter določila eksistenčni minimum na 1200 K. Obstoja torej diferenca in vlada bo najbrže sprejela sklep gosposke zbornice ter eventualno načrt izvedla s§ 14.
Dunaj, 18. decembra. V parlamentarnih krogih računajo s tem, da bo zbornica sicer finančni načrt dokončala, da bo pa vlada vzlic temu, zlasti pa z ozirom na nemožnost izvesti proračunsko debato do novega leta, v soboto ali pa pričetkom prihodnjega tedna, parlament odgodila ter vladala nato delj časa s pomočjo § 14.
Dunaj, 18. decembra. Državni poslanec dr. Ravnihar je vložil danes interpelacijo na železniškega ministra, ter zahteval, da ukrene, da se bodo napravili dvojezični napisi na vseh postajah od Spielfelda do Trbovelj in od Maribora po koroški železnici, nadalje pa tudi na savinski železnici od Celja do Velenja. Vsi razglasi in svarila v uradnih prostorih in v železniških vozovih, v kolikor so namenjeni občinstvu, naj bodo dvojezični in sprevodniki naj kličejo imena postaj v obeh jezikih, kakor je to predpisano.
Dunaj, 18. decembra. Državni poslanec dr. Ravnihar je vložil interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri zahteva, da naj bodo v okrožju okrožnih sodišč v Celju in Mariboru obtožnice proti slovenskim obdolžencem tudi v porotnih slučajih slovenske. Državni pravd-nik in predsednik naj govorita slovensko.
Dunaj, 18. decembra. V konferenci načelnikov strank je izjavil ministrski predsednik, da so vesti, da je položaj v Galiciji brezupen, neresnične. Nastala je sicer stagnacija, ki pa ne bo trajala dolgo. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da je prišlo med Poljaki in Rusini zopet do pogajanj, ki obetajo uspeh.
Delegacije.
Dunaj, 18. decembra. Ogrska delegacija je danes končala svoje razprave, avstrijska delegacija zaključi svoje razprave najbrže jutri.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 18. decembra. V včerajš-ni seji avstrijske delegacije je izjavil delegat dr. Kramar, da hočejo Čehi enotnost vojske, kakor hočejo enotnost monarhije. Tudi niso proti enotnemu poveljnemu jeziku. Odstraniti pa je treba čustvo, da so narodi v Avstriji za armado nekaj tujega. Prihodnja seja danes ob 3. popoldne.
Afera Stapinski.
Dunaj, 18. decembra. Koncem današnje seje pride v razpravo afera Dlugosz-Stapinski potom raznih vprašanj na predsednika. Dlugosz danes v parlamentu že ni bil navzoč in tudi Stapinski dopoldne ni prišel v zbornico.
Dunaj, 18. decembra. Poslanec Stapinski je povabil poslance, ki so mu ostali zvesti, za danes k seji, da sklepajo o izstopu iz poljske ljudske stranke. Stapinski izjavlja, da bo v zbornici dokazal, da ni dobil od vlade nobene subvencije in da tudi nikdar ni kvitiral prejema takih podpor.
Dunaj, 18. decembra. Državno-zborski klub poljske ljudske stranke je izrekel ministru Dlugoszu zaupnico in izključil Stapinskega. Klub je sklepal to v nenavzočnosti Stapinskega.
Volitve na Hrvatskem.
Zagreb, 18. decembra. Ob 10. zvečer je bil znan sledeči izid volitev: 15 unionistov izven strank. 45 članov hrvatsko-srbske koalicije. 11 Starcevičancev, 10 Frankovcev in 3 člani kmečke stranke. Večina poslancev ki so za nagodbo, znaša 60. Tem se bodo pridružili najbrže tudi člani seljačke stranke. Pri ožjih volitvah so bili izvoljeni 2 koalicijonaša in po en Starčevičanec in Frankovec. Do sedaj imajo po dva mandata poslanca Peršić, Hrvoj in koalicijonaš dr. Šurmin. Volitve se razpišejo po konstituiranju sabora.
Zagreb, 18. decembra. Tc dni S€ vrše med koalicijo in banom pogajanja, ker zahteva koalicija nekaj županskih mest in nekaj mest oddelnih načelnikov.
Mehika.
Ei Paso, 18. decembra. Iz Chi-huahue je dospelo sem še 200 Italijanov, Francozov, Špancev in Nemcev. Imetje španskih trgovcev so vstaši prodali.
SSoesorfk« na Balkanu.
Kritičen položaj na Bolgarskem. Sofija, 18. decembra. Opozicija je sedaj precizirala svoje zahteve v 15 točkah ter zahteva med drugim omejitev vojaške službe na eno leto, odpravo vseh višjih častnikov in odpravo vseh poslaništev, nadalje politiko sporazuma z ostalimi balkanskimi državami. Vlada je ponudila opoziciji 3 mandate v kabinetu, kar pa je ta odklonila. Obljubila je nadalje, da odstopi Genadijev in da prevzame sedanji finančni minister Tončev ali pa poslanik v Bukarešti Radev zunanje ministrstvo. Tudi to je opozicija odklonila. Radoslavov je carju Ferdinandu predlagal, da naj zbornico razpusti, kralj pa ne pripusti ne odstopa kabineta, niti noče razpisati novih volitev. Opozicija grozi, da bo
v slučaju, da se pogajanja razbijejo, stavila pri otvoritvi sobranja predlog, da se kralj odstavi in ustanovi republika. List »Kamba« pa trdi, da bodo za ta predlog tudi Malinovo-
vi demokrati in da je gotovo, da bo ta predlog sprejet. Vlado vznemirja zlasti gibanje v častniškem zboru, ker je veČina častnikov rusofilska.
Albanija. Pariz, 18. decembra. »Temps« poroča, da je princ \Vied albanskim voditeljem sporočil, da sprejme albansko krono samo, če mu velesile garantirajo posojilo 75 milijonov frankov. Ko nastopi vlado, naj se mu izplača 25 milijonov.
Orijentske železnice.
Dunaj, 18. decembra. Pogajanja zaradi internacionaliziranja orijent-skih železnic med avstrijsko in francosko skupino potekajo silno težavno in najbrže ne bode imela uspeha. Francoski delegati odpotujejo najbrže že jutri z Dunaja.
Egejski otoki.
Rim, 18. decembra. Italija je odklonila angleški predlog glede Egejskih otokov in zahteva, da se na otokih, ki so bili od Italije zasedeni, uvede italijanska carinska uprava in italijansko orožništvo.
Nemška vojaška misija v Turčiji.
Pariz, 18. decembra. Kakor poročajo iz Carigrada, bo vprizorila Rusija vojaško demonstracijo proti Turčiji, če bo odgovor porte na rusko pritožbo proti nemški vojaški misiji nepovoljen.
Pariz, 18. decembra. Rusija z odgovorom Turčije na demaršo tri-pelentente nikakor ni zadovoljna. Rusija bo zaradi nemške vojaške misije še enkrat storila energične korake pri porti, pri čemer upa na pomoč Francoske in Angleške.
Zahvala.
Castitim volilcem mestne kurije Postojna, Vrhnika, Loži
Za izkazano mi zaupanje povodom izvolitve deželnim poslancem Vam izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujem svojim dragim someščanom in so-občanom postojnskim, ki so zdru-ždi tako častno število glasov na meno osebo, posebno pa se jim Še zahvaljujem za prirejene mi presrčne ovacije.
Postojna, dne 17. dec. 1913.
Josip Lavrenčic, župan in deželni poslanec.
Zahvata.
Vekccnjenim gospodom vo» lileem volilnega okraja Litija, Radeče, Mokronog, Trebnje, Zu-žcnberk in Višnja gora.
Pri deželnozborskih volitvah v kmečki kuriji dne 9. decembra pokazali so Vaši častni glasovi, da ste možje treznega mišljenja in značaja, ki se borite za obstanek, za kruh in pravice slovenskega naroda.
Za iskazano mi zaupanje Vašdi častnih glasov pri teh t*o-litvah, se Vam tem potom naj-iskrene je zah valj ujem.
Z odličnim spoštovanjem
Ferd. Tomazin, ekonom in posestnik.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Obitelj notar Orožnova 20 kron mesto venca na gomilo blagopokojnemu g. lekarnarju^ Josipu Močniku v Kamniku: Vekosl. Kranjc. notar v Šmarju. 10 K, povodom smrti prijatelja Josipa Močnika; Avg. Dekleva v Vremskem Britofu 12 K 24 v, in sicer 10 K darovale napredne dame in fantje na čast »Krekove neveste- in 2 K 24 v, daroval g. Gorišck iz Divače kot čisti prebitek pri uničevanju alkohola, in Janko Premrov, računski nadsvetnik v Sarajevu, 11 kron 07 vinarjev, kot mesečni prinos. — Skupaj 53 kron 3! vin.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad: Janko Premrov, računski nadsvetnik v Sarajevu, 200 kron, položil kot obrambni kamen šolski nadzornik Anton Plohi v Sarajevu.
Za Slovensko planinsko društvo: dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, 15 K, podarila stalna družba šmarnogorskih planincev namesto cvetja na krsto nenadoma premino-lemu mlademu planincu Dušanu Hauptmannu.
Živeli nabiralci in darovalci! * *
Iz Ribnice. Veseleč se zmage napredne misli, spomnili smo se Ciril-Metoda ter darovali v nabiralnik 7 K 60 v.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. decembra: Jera Pirš, bivša služkinja - hiralka, 65 let, Ra-deckega cesta 9.
Dne 11. decembra: Pavel Veseli, delavec, 16 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 9. decembra: Franc Jerina, hlapec, 16 let.
današnji list obsega 8 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
i izfel
je in ostane že skoro 40 let slav. znana
Mm emulzija iz ribjega olja.
V tej emulziji obseženo najfinejše ribje olje se na Scottov način razkroji v majhne kapljice in tako napravi lahko prebavno tudi za oslabljen organizem, da se tako vsak sestavni del tega bogatega živila dobro prebavi. Ako si še predučujemo, da je Scottova emulzija smetanasto sladka, pa lahko razumemo, da ta izdelek rado zavživa staro in mlado. — Biti pa mora pristna Scottova emulzija.
C«m er cisalni steklenici K 2*50.
Dobiva te po vseh lekarnah. Proti
vp-Ai!- a*. .-- ' ■ v v pi.naenih znamkah dobit« od trrdke SCOTT & T OWN'E, d. s o- z na Dunaju VII. s kike vaje m na aai list ■• polUje :: poizkušnja cd kake lekarna.
Zif ne cene v Budimpešti.
Dne 18. decembra 1913. Termin.
Pšenica za apr 1914. .  . za 50 kg 11-35
Rž za  apr. 1914 .... za 50 kg 860
Oves za apr. 1914. .  .  . za 50 kg 7*45
Koruza za maj 1914 .  . . za 50 ke; 6*55
Vrata aboBesnsm
tvori večinoma pri vseh notranjih boleznih vrat. ki ga najprej zadene
mrzli zrak. Zaradi tega rabimo pri vratobolu, kašlju, hripavosti, zasli-ženosti in šegetaniju v grlu vedno takoj Fellerjev sliz topeči antikatra-
Iečni rastlinski esenčni iluid z zn. »Eisa fluid«. 12 steklenic iranko le 5 K pošilja lekarnar E. V. Feller, Stu-bica Elzatrg št. 238 (Hrvaško), kjer
se naročajo tudi Fellerjeve stare izkušene prijetne odvajalne rabarbara krogljice z zn. »Elza - Pilien<: 6 škatljic za 4 krone. Sami smo se pre-
pričali o dragocenih lastnostih tega staroslovečega domačega zdravila m našim čitateljem le priporočamo, da jia imajo vedno doma.   1--—
3
Prav nenevarna izgleda mala hripavost začetkoma, a postane lahko nevarna; zato naj jo, kakor tudi bolečine v vratu, pri poziranju, zasli-njenje etc. s Fellerjevim sline razpu-stivšim, olalšujočim, zeliščnim esenc-fluidom z zn. »Elzafluid« čimhitreje odpravimo. To sredstvo naj bi bilo vedno pri domu, ker je najboljše varstveno sredstvo. 12 steklenic za le 5 kron franko pošlje edino pristne lekarnar E. V. Feller, Stubica 238 (Hrvaško); tam se lahko tudi Fellerjeve staroznane, mile in sigurno vplivajoče krogljice z zn. »Elza-krogljice«, 6 škatljic za 4 krone franko naročijo.
Mnenje zdravnice dr. Matilde Bieh-
ler, na terap. kliniki bolnišnice Jezusovega  deteta in bolnišnice sv. duha
v Varšavi. Gosp. J. Serravallo
Trst.
V moji privatni praksi sem večkrat rabila vaše železnato kina-vino Serravallo; jaz vidim, da ono ne po-vzročuje spremljajočih znakov. Bolnice ga prav rade pijejo in dobro prenesejo; pospešuje tek in okrep-čuje posebno v slučajih slabokrvnosti in konvalescence.
Varšava, 1911.
Dr. Matilda Biehler.
Drag šport je kupovanje slabega blaga. Nikdar naj ne odločuje samo cena, nego vse se naj poskusi in najboljše obdrži. Kajti le dobro blago je v resnici poceni. Edino na ta način se lahko tolmači čudovito soglasje v mnenju o Schichtovem milu, znamke »Jelen«, ki ne manjka v nobenem gospodinjstvu in se v pravem pomenu besede vsaki dan milijon-krat obnese. Med milom in milom obstoja večja razlika nego se navadno misli. Med tem ko slabo milo perilo v kratkem času razje in uniči, tako da nekega lepega dne pod roko razpade, ohrani dobro, čisto jedrnato milo perilo mnoga leta kakor novo, prepreči prehitro raztrganje, mu da snežnobel, duhteč lesk, in tudi zelo zamazano perilo s primeroma majhnim trudom in v kratkem času očisti. Te dobre lastnosti ima Schichtovo milo. znamke »Jelen«, v največji meri. To milo je preizkušen, nepokvarjen in zanesljiv izdelek te industrije.
Pnra guba je prva resna
bolest lepe ženske. Dajmo ji sredstvo, da jo odstrani. Zadostovalo ii bo, da porablja izborno Cremc Simon, ki vrne oolti njeno prožnost in odpravi ta izjnb, ki je napovedovalec mnogih drugih, če se nanj ne pazi. To gojenje lecote je izpopolniti S pudrom Simonovega riža, ki vsebuje čisto Tiževo skrobovino in prekaša vse običajne pudre, vsebujoče loj, ter ohrani polt svežo do visoke starosti.
priporoča vsem IjubljanEanom in gostom z dežele
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo.
Ls_—.-^
rama
namizna voda prve vrste in kot zdravilna voda
zcper težhoče organskega dihanja in :: zoper bolesti želodca in mehurja oajtopleje priporoča, n
Glavna zaloga v Ljubljani: Michael Kata.
Hi ion nM\
da bi Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastiij ne smelo manjkati pri nobeni hiši. Dajo nam vedno zanesljivo pomoč pri vseh prehlajah sopil, pri katarih, hripavosti, nedisponira-nosti itd in ta izborni izdelek, ki obsega rudninske sestavine sodenskih zdravilnih vrelcev lahko s polnim zaupanjem uspeha rabimo pii novih ali zastarelih katarih. Posebna znamenja: uradna posveJočba županskega urada kopališča Soden ob T. na belem kontrolnem pasu. Zahtevajte izrecno Faveve pristne sode-nice za K 1-25, zavračajte pa vse ponaredbe.
- rum s konjičkom
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh vod za glavo, za racionalno negovanje las, zabranjDuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2"— in K 4"— se dobiva po vseh lekarnah, dro-gerijah, par fumerijab in brivnicah.
Meteorolosižno poročilo.
v Kina nad morjem 305*2 Srednji zračni tlak 7S6 mm
Borzna poročila.
Ljubi} anste a
»Kreditna banka v Ljubljani".
Ur ada i kortl dunajske torte 18. decembra 1913.
■al«*b*Ml »a»lr)l.
4«/„ majevi renta   . .  . .
4-2«srebrna renta .   .  . .
4e/a avstr. kronska renta . .
4«/, kranjsko de?elno posolilo *•/■ k. o. če§ke de?, banke .
Srečke \z !. JS60 «/.   . .
1854.....
„ tiske......
„    zemeljske !. Izdaje .
i» »i      H.    i, •
„ oprske hlnotečne . .
H dan. komunalne   . .
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske  .  .   . .
„ avstr. rde?, križa   . .
ii       T>>"?_-_    ii it • *
„ barilika . . ; . . „ tarčke......
OAftitae.
fJubtjansks kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice  .   . . .
Alnlne-Montan.....
CeSke sladkorne dražbe . . Zivnostenske banke.   .   . .
Valuta.
Cekini Marke Franki
Deatril	BJafOftil
8325	83 4n
86-75	8695
84 05	8425
82 9 J	8310
— •—	94-50
85 30	86-30
455-	465 —
689 —	701 —
288 53	298 50
287 —	297 —
242 —	252 —
230-—	240 —
476 —	487--
477 51	487 50
62 25	6S25
53-50	5750
3175	3575
23 90	3090
22920	23220
412 —	41 S1 —
631 60	632*60
518 -	519'—
104 50	10.N50
70650	70750
795-25	796 25
346-—	248-—
275-—	276*—
11-37	11*40
11770	118 —
S 95-20	05-40
94 80	95 —
|| 252 50	253.50
Zlata svetinja Dunaj 1912.
Živčno
možje
. <L> T3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera- j tara v C	Vetrovi	Nebo
17. • *	2. pop. 9. zv.	737-7 7391	0*1 0-7	si. jjvzh. si. szah.	oblačno oblačno
18.	7. zj.	738-8	0*4	si. jzah.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —07S norm. —18° Padavina v 24 urah mm 1-3-
pospešujejo
tabletami
povrnitev moči s
oslabelih 4463
Evaton.
Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. Poizkušnja K 420, polovični karton K 10—, cel karton K 18-— po povzetju ali denar naprej. St. Markos-Apotheke, tvornica farm. specialnih izdelkov, Dunaj I1L, Haupt-strasse 130. V Ljubljani lekarna Piccoli in lekarna pri Zlatem jelena.
			
	' - ...		
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za vse izraze sočutja in sožalja ob smrti našega nepozabnega papaca, gospoda
Hr. Ph. Josipa Močnika
lekarnarja v Kamniku
svojo najglobokejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo mestni občini kamniški, deželni zvezi sodavičarjev, kamniškim narodnim društvom in vsem prijateljem za krasne vence in cvetlice, pevskemu društvu »Liri« za žalostinke in vsem zastopom, korporacijam, društvom in zasebnikom, ki so izkazali pri pogrebu našemu predragemu ranjkemu zadnjo čast. 4467
V KAMNIKU, dne 18. decembra 1913.
Žalujoče rodbine.
Svetla, čedno opremljena
mesečno sodb
se takoj ceno odda. 4460 Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.
Sveže prav dobre
4022
jeirns in krvave klobase
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blaejo, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekateno meso in kranjske klobase priporoča
Jan C-hslnpnik, nrekafalec, Stari trg štev. 19, Ljubljana.
Mmm Kurivo
itjani pno
Vreča 50 kg 1 K 25 vin. na dom
dostavljen. Od 1G00 kg naprej znatno ceneje po dogovoru. 4337
Naročila se spre'eni a| o zsa Miklošičevi cesti štev. 18.
Da mi bode mogoče izvesti mojo iznajdbo (novo prometno sredstvo)
iščem posojila
3—4000 krosi.
Ker mi je predvsem na tem ležeče, da se ta iznajdba izrabi doma, upam da se bo našla oseba, ki mi pomaga s posojilom iznajdbo izvesti. Uspeh zagotovljen. 4452
Cenjene ponudbe prosim pod „Ko-losanke" Ljubljana, poštno ležeče.
Spretni agenti
ki obiskujejo privatne odjemalce, se sprejmo ob visoki proviziji Ob spretnosti tudi stalna plača. Ponudbe pod „Tuchfabrik 3757" na Haasenstein o. Vogler, A. O. Praga, Ferdinandova tf. 4343
Kako se pljučne bolesti, dušljlvi kašelj in naduha
lahko popolnon.a ozdravijo, sporočim vsakomur   zastonj.   Pošljite frankiran
kuvert za odgovor na gospo Kryzek, Vršovice pri Pragi, Češka. 4462
polvolneni, zajamčeno dobre kakavosti lepih vzorcev, zavoj 5 kg za K 11'—, boljše vrste za K 12 60 po poštnem povzetju pošilja A. Jelinek, tkalnica, Jlmramov, Morava.
Jako priporočljivo! 4461
Mazilo za lase.
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana   KriZaj v Sp. ŠiSki pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost ae Jamči. Spričevala nn razpolago.
2 gospico
ty spoštovane družine Jrj trna nedolžno minulost, veselje do trgovine in £ey 20 tisoč kron dote. bi so rad tem potom seznanil v svrho jenitve mlad, inteligenten trgovec tn veleposestnik v prijavnem haraju bliyu mesta. j>e v dobrem položaju, ima na i lepšo pnhodniost in sprejme le resne ponudbe s točnim naslovom na upravn tštvo h$iov. /i ar oda* pod „prečna bodočnost" do 31. t. m. proti popolni diskretnosti- Ce mogoče prosi se sliko pritožiti. 4474
A VIII 429/13-15.
4475
»v •
Po prošnji dedičev po dne 7. junija 19l3 umrlem Tomažu Dolenc, posestniku iz Zgornje Šiške štev. 73 je na proda] po javni dražbi sledeča, v zapuščino spadajoča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer
zemljišče vlož. št. 489 katastralna občina Zgornja Šiška, obstoječe iz hiše št. 73 v Zgornji Šiški z dvoriščem in pritiklinami,
za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 5000 K. Dražba se bo vršila dne
23. decembra ob pol 3. url popoldne
na licu mestu v Zgornji Šiški štev. 73.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno iskupilo je položiti pri sodišču.
Vsak ponudnik mora položiti Še pred pričetkom dražbe znesek 500 K v roke sodnega komisarja kot varščino.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba Štev. 36 tekom uradnih ur.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.
dne 6. novembra 1913.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
- ,-.   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. -Reiervni fondi S 58,461.432*56 — Izplačane odškodnine in kapitallle S 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
i Vaa pojaanila   daj«: ■
Mm zMtm ? Utiša fSS'M v Gmnki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
S
Največja božična oceasion prodaja v angleškem skladišču oblek
Ces 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sill-pliša in krzna, nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, kolliers in mufe. Za gospode zimske navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, modne žile je. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cen j. odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko
priliko, katera trenja le do novege leta.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon štev. 132.
Telefon Ste v. 132.
40
C-B
BU
833
Telefon štev. 16.
Telefon štev, 16. 982
Kranjska stavili
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
V
■
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela: opekarne s strojnim obratom v Kosezah En na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — ===== Priporoča se za stavbna de9a vsake vrste. =====
proda se dobro vpeljana
fino domače v sodčkih po 50 in 100 kg razpošilja vedno  in v vsaki množini ter najceneje tvrdka 4465
J. Kttšlan, Kranj, gorenjsko.
Žagarja
in brusača žag, ki se razume tudi na venecijanko inpolnojarmenik, pridnega, poštenega in treznega sprefsiem s h febrnarjem 1.1914. v stalno službo. Prošnjam je pridejati prepise izpričeval, zahtevek plače in navesti dosedanje službovanje. Ponudbe na: A. Kovani parna žaga Col, psi Vipavi. 4377
v Ljubli&ĐJi s koncesije vred pod
zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda*. 4457
Zemtna ponudba.
3fladcnič, star 30 let, z do-dobro in stalno službo in pozneje tudi pokojnino ter 10.000 Jcron prihranjenega, denarja, se želi seznaniti v svrlto ženuce z gospodično 30—40 kt, U U imela 10—20 tisoč kron premoženja.
Ponudbe s sliko, Jcatera se vrne, je poslati na ,9E. A. 859" K. L. K. 4/5 poštno ležeče Sudervich, bet Becklinghai f ser?, Nem čija.
4399
Proti prahaiem, luskinam in izpadanja las
delaj« nmlboliee posuta«*
Tacno-cbinio Mirna
■p
katera   okrepftu.'e   lasICče, odstranjuje luske m preprečuje Izpadsnje las.
t ■te&i-^nficsfe s navodom 1 krono.
Razpošilja se r obratno poŠto ne man; kot
dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdrs \\, medio. »11, medicina?, vin, špsciiall-tet, najflna'fcih parfumov. kSrurgižkm obvoz, sv»ž:h ml^arslnlh vod itd.
Dež. Mmu ffliona leosteKo
* Liofeilani M\\m mti št I.
poleg novorgrajeneera Fran jožefovej^a
iubli. tnoste 17 V te^ lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagaln fazna železnice, c. Ur. tobačne tovarne in okr. bolniške siacrame v ^iablSani.
iz hrastovega lesa, prav močne.
od 400—700 litrov
pr^da po nizki ceraL Fran Cascio, vinski ts^g.
Iiingerjeva ulica št. 1. za Škofijo.
ena Švicarske pasme, druga polovičarska, se prodaste na Stranski
pOtl Štev. 17. 4424
Eemi'Tna   fvoraic*   Tralskirchea pri Dunaja, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodome 7.3 vodo samo
&2sb
(obi. varovano.;
T
2291
Najidcalncjše sredstvo za  osušsnja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepreaiočljive fasade z apneno malto. bsMn ia zahrja: F. P. Viđic & tm% Li&taa
5 kg zaklani debeli purani ali druge živali franko samo .   7 K 50
5 kg suhe slive ali pekmez najboljši franko .   .   .   4 K 60
druge vrste.....4 K —
5 kg meso mladih prašičev fr. 6 K 80
druge vrste.....6 K —
100 kg......92 K —
Tobak,   med,   suho   meso, sadje
Jalto ceno prodata
Olorggo Vasllgević
Tuzla, Bosna. 4358
m m
nabaviti si pri
TZL
Ljubliana. Mestni trg št
19
\7*     mA*     a v elegantni obliki priporoča
VlZlullCc Narodna tiskarna.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Hftiif« tiHiMRii mua itmn.
Ustanovljena leia 1897.
nton rCcinc
l^ubllaiia, Židovska ulica 1,
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Stalni
3363
zmožni nemščine se spreimejr> ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-voltenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Hr. 20.
Dokazano dobro idoča
©stil
m
4458
mešana trgovina
(z vojaško kantiuo) na Štajerskem se radi trajne bolezni ceno proda. Gotovine se potrebuje K 25.000, crna j 45 000, drugo  ostane lahko vknjiženo i na posestvu. Ponudbe na: Josip Je-I giitsch, Slov. Bistrica, Štajersko.
_ t
C. kr. avstrlgsbe
državne železnice.
Szvleček  iz vozne
reeia
— —~   Veljaven od Postala; Lfnblfana foini kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunai, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
S1-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
(*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Stražo - Toplice.
3-49 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6»35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10.01 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak oa Trsta, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča,
12
Jesenic z
1. maja 1913. —
dna, Draždan, Prage,. Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega. Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*59 zšutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaia, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3-00 popoldne. Osebni iz Straže- Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4*33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja.
zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8«J8 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11*3^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,TrbiŽa,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7*32, 11-30, 3-12,
7"15| (11-22 °h nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6*42, 11-00, 2-41,
6"£5f (10-30 ob nedeljah in praznikih).
ćumpcrrrjec S
: o-::o''.0'-o::o tzg ;-0'.ro^-o*o:?o>':^ i'.O
626
Za šolo v Mostah pri Ljubljani oddala se bo
nabavo nove šolsbe oprave
potom javne pismene ponudbenske razprave.
Ponudbe, katerim je priložiti 5% vadij* od ponudbene svote, je vložiti
do 21. decembra t.1. do 12. ure opoldne
v občinski pisarni v Mostah, kjer so vsaki dan razen nedelje od 8—12. ure dopoldne in od 2.-4. popoldne na vpogled stroškovnik in oddajni pogoji.
Sievi Gilsof 29 plo muh Wm uaslGDja v ircl,
dne 9. decembra 1913.
4382
Jos. Oražem
predsednik.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
veletrgovina vina, Vennoutha, Maršale, ===== Malage, Konjaka, žganja itd.
& Mr. državao-železniško ravnašelisivo v Trstu, LjuBLj-.^^TiL.
IiliiSl
za vsako, kot božično darilo
j3
ILO ::
v tako lepi izvršbi kakor v veliki izberi, dobri kvaliteti in po znižanih cenah.
Dobi se pri s 4372
= Anton Šarcu =
Ljnbliana Šelenbnrgova ulica 5 LJubljana
Zalega perila in ncue^tinjHirj eprem. Ugoden nakup: i kos sifona a 15 mtr. K 8-20.
15
praktična Božična darila
priporoča najucčja in najjtarcjja H^gT" Rcnfel^c^Ko trgeuina
QHcar § l^ejaž, Ljubljena, pre£ernetfa ulica $tw. 9
Cilindri. Klobuki. Čepice.
Kravate.
Rokavice.
Žepni robci. Naramnice.
Zapestni gumbi. Palice.
Dežniki.
! Predno kupite !
oglejte si pravkar došle novosti
za Božič in Novo leto
v novi modni trgovini _   —mm -CT1
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3,
Srajce
bele in barvaste.
Spalne srajce.
Spodnje hlače.
Trikot perilo
prof. dr. G. Jaegra.
Pleteni telovniki.
Gamaše.
Galoše i. t. d.
Lepe, bele, suhe
"GOBE
letni obstoj domače tvrilke.
"U.ĆL
juvelir in trgove© z arami Ljubljana , W®Ifoira ulica štev. 3.
Velika izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih nr. f Prvovrstno blago svet. tovarn. V jubil. letu izredno nizke cene.
Krasni predmeti za
Božič in Novo leto*
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
se kupijo proti takojšnjemu plačilu i
J v večjih množinah. Ponudbe z vzorci J pod: „Zadnji čas" 4387 na uprav. .Slovenskega Naroda".
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo Krasne
L
plašče, kožuhovino, krila, kostume, nočne haljev perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka;
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna lilsa.
Neprekosljiva v
otroških >blekcah
:: in krstni opravi, s:
Božična darila
priporoča svojo veliko zalogo
konfeKcijska trgovina
ček i Ko.
Franca Jožefa cesta 3.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
H Bi        Bi V
Union ure:
božič
se priporoča
.ČUDEN
LJUBLJANA
samo Prešernova ulica štev. 1.
m'
I (^ovc/ueča vsul
""•ur**"
54