PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 247 (12.879)
Trst, torek, 20. oktobra 1987
Ronald Reagan uresničil svoje grožnje o povračilnem napadu
ZDA uničile iranski naftni ploščadi Zalivska kriza se nevarno stopnjuje
Zelo ostre reakcije v Iranu - Ali Hamenei obljublja »skorajšnje strašno maščevanje«
VVASHINGTON, TEHERAN — Temperatura se je včeraj v Perzijskem zalivu zvišala še za eno stopinjo, za korak bliže pa je možnost odkritega vojaškega spopada med ZDA in Iranom. V zadnjem tednu so se stvari v Zalivu tako zaostrile, da so vsi s strahom čakali na razvoj dogodkov. Iran je dvakrat zaporedoma napadel ameriške ladje v kuvajtskem pristanišču, iranski predsednik Ali Hamenei pa je naravnost vabil Američane, da odgovorijo s povra-iilnimi ukrepi. »Velesila ne sme ostati križem rok, ko drugi napadajo njene ladje,« je dejal.
In res iz VVashingtona je Ronald Reagan nemudoma obljubil primerno maščevanje, ko bodo neizpodbitno dokazali, da so na ameriške ladje streljali iz iranskega otoka Fao. Bilo je torej le še vprašanje časa.
Američani so se odločili, da napadejo iranski naitni ploščadi Rostam in Rakš. Ker pa sta naitna objekta zgrajena drug poleg drugega in imata poleg naftovoda tudi več drugih skupnih naprav, ju smatrajo kot za eno samo ploščad. Naftna ploščad se nahaja približno na sredini Perzijskega zaliva, nedaleč od Bahreina in 100 kilomet-
NADALJEVANJE NA'2. STRANI
V svetu zaskrbljene reakcije
NEW YORK — Včerajšnji ameriški napad na iransko naftno ploščad bistveno otežkoča možnost sprave med sprtima zalivskima sosedoma in s tem nikakor ne olajša posredovanja generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja.
Te so v strnjeni obliki reakcije v Stekleni palači v New Yorku, kjer so vsi diplomati z veliko zaskrbljenostjo komentirali zadnji sklep Reaganove administracije, da se z omejenim povračilnim ukrepom maščuje za zadnja iranska napada v kuvajtskem pristanišču Mina al Ahmadi. Včeraj popoldne so se sestale članice Varnostnega sveta, ki so se morale izreči glede tožbe pri Mednarodnem sodišču pravice; pogovori so tekli za zaprtimi vrati, uradnih reakcij pa ni bilo.
O ameriški represaliji sta se pol ure telefonsko pogovarjala tudi Giulio Andreotti in Hans-Dietrich Genscher. Andreotti je namreč kot zastopnik italijanske vlade cel oktober predsedujoči v Varnostnem svetu OZN. Včerajšnji pogovor z zahodnonemškim kolegom spada v okvir tesnejšega diplomatskega sodelovanja, ki sta se ga Andreotti in Genscher domenila še z japonskim zunanjim ministrom Ku-ranarijem; tudi Japonska je namreč v tem mandatnem obdobju začasna članica VS OZN. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da sta zunanja ministra soglašala v tem, da bi lahko res zašli v slepo ulico.
Zelo verjetno so ZDA o napadu včeraj predhodno obvestile tudi Sovjetsko zvezo. Tako bi lahko npr. razbrali včerajšnji predčasni odhod Gorbačova in Ševardnadzeja, ki sta na vrat na nos, nekaj ur pred ameriškim napadom, zapustila sestanek Vrhovnega sovjeta, in to ravno takrat, ko je minister za načrtovanje Nikolaj Talizin prebiral načrt za leto 1988.
»Reaganova administracija se je spustila v to pustolovščino z izgovorom, da bo branila pravico do svobodne plovbe, dejansko pa skuša s tem omiliti posledice škandala Irangate in si kvečjemu v območju prislužiti še kako vojaško oporišče.« Takšen je komentar sovjetske tiskovne agencije Tass.
Margaret Thatcher se je tudi tokrat izkazala za najbolj zvesto Reaganovo zaveznico. Brez slepomišenja je britanski zunanji minister Geoffrey Howe v Luksemburgu, kjer se udeležuje rednega sestanka zunanjih ministrov EGS, podprl ameriško vojaško akcijo. Dejal je: »ZDA imajo vso pravico, 1 da se tudi z vojsko branijo pred grožnjami in nasiljem.« Geoffrey Howe pa je vsekakor prepričan, da »bodo Iranci razumeli smisel ameriškega napada«. Britanski diplomat se je ponovno zavzel za uveljavitev resolucije št. 598 VS OZN, za tistega, ki je ne bo spoštoval, pa nemudoma predlaga sprejem sankcij. S tem je Howe pogrel argument, ki je Američanom zelo pri srcu, še posebno pa ameriškemu državnemu tajniku Shultzu.
Iraški Kurdi zahtevajo pogajanja z rimsko vlado
DUBAJ — Drugi konvoj italijanskih ladij po Zalivu srečno nadaljuje plovbo. Fregati Grecale in Perseo sta pospremili tanker Ambronia do iranskega naftnega terminala Larak, nedaleč od Ho'r-muških vrat. Italijanski vojni ladji sta seveda ostali v mednarodnih vodah.
Fregati sta tanker ponoči pospremili iz pristanišča Muscat v Omanu do bližnjega iranskega' naftnega terminala, konvoj pa je plul po morju pri Hor Fakanu, kjer so prejšnje dni »čistili« italijanski lovci na mine. Dobro obveščeni viri poročajo, da tanker Ambronia, ki ima nosilnost 250 tisoč ton, že natovarja nafto in bo območje zapustil 21. oktobra, ko bo odplul proti Nizozemski, kamor je tovor pač namenjen.
Italijanski vojni ladji se bosta danes vrnili proti Hormuški ožini, kamor bo predvidoma danes priplula kontejnerska ladja Merzario Italia. Slednjo bosta fregati ščitili med potjo do Kuvajta.
Medtem pa se italijanski tehniki, ki so v rokah iraških Kurdov, počutijo dobro. Ugrabitelji ponovno zahtevajo direktna pogajanja z italijansko vlado. To je bistvo pariških pogovorov med delegacijo stranke Proletarske demokracije in predstavniki iraških Kurdov.
Skupščina SFRJ isce izhod iz sedanje krize
BEOGRAD Včerajšnjo skupno sejo obeh zborov skupščine Jugoslavije je javnost pričakovala s precejšnjim vznemirjenjem. Dalj časa namreč med delegati in drugimi pooblaščenci kroži gradivo, ki ga je pripravila zvezna vlada in ki predstavlja novi protiinflacijski paket, sestavljen iz več kot sto ukrepov. Papirji za zdaj nosijo pečat »zaupno«, vendar se je v bolj obveščenih krogih že pojavilo nekaj namigov, kaj vse pripravlja zvezni izvršni svet.
Pričakovali so, da bo z včerajšnjim dnem zapora pred javnostjo odpravljena, vendar kaže, da mora vlada zaradi številnih pripomb najvišjih jugoslovanskih organov nekaj ukrepov dopolniti oziroma popraviti. V daljšem referatu je predsednik ZIS Branko Mi-kulič včeraj predstavil smeri nadaljnjega ukrepanja v bitki proti inflaciji in drugim gospodarskim tegobam, konkretni predpisi pa bodo prihajali postopoma, po temeljiti razpravi v skupščinskih telesih republik in države..
O tem, kako pomembna je bila včerajšnja seja, govori tudi izbira prvega uvodničarja: o politično-gospodarskem stanju v državi je spregovoril Lazar Mojsov, predsednik predsedstva SFRJ. Pred delegati in novinarji, ki so se jim tokrat pridružili tudi številni tuji dopisniki, je Mojsov razgrnil stališča predsedstva ter poudaril prelomnost trenutka, ko se je treba z inflacijo spopasti z odločnimi ukrepi in brez odlašanja. Predsednik je zaradi srčne slabosti moral govor za nekaj minut prekiniti. Po zdravniški intervenciji se je čez čas vrnil za govorniški oder in po koncu referata požel dolg aplavz.
Sodeč po prispevku Branka Mikuli-ča bodo v najnovejšem paketu zvezne vlade naslednji poudarki:
Temeljni vzvodi ukrepov za stabilizacijo gospiodarštva naj bi bili realni tečaj dinarja in realne obresti, realne Plače in dohodek ter ustvarjanje pogojev za tržno oblikovanje cen. Nujno Pa je treba povečati proizvodnjo, zlasti tisto za izvoz, kajti tržišče brez blaga pač ne more delovati.
Glede zunanje likvidnosti države je Mikulič opozoril, da bo treba odplačevanje dolgov uskladiti z realnimi možnostmi gospodarstva. Jugoslavija zato °d posojilodajalcev zahteva majhen
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dogovor Baker (ZDA)-Stoltenberg (ZRN) o stabilizaciji dolarja
Po zgodovinskem padcu na newyorški borzi »črn ponedeljek« tudi v Evropi in Aziji
NEW YORK Dve uri pred zaključkom včerajšnjih borznih operacij v New Yorku je padel indeks Dow Jones na 1.738,74 točke, kar je 508,32 točke manj kot v petek: padec znaša kar 22,62 odstotka in je torej zgodovinskih razsežnosti, saj ga ni moč primerjati niti s krizo iz oktobra 1929, ampak kvečjemu z decembrom 1914 (24,39 odstotka). Znamenja tega so se pokazala pravzaprav že pred štirimi dnevi, ko je nazadoval kaza-telj za 4,6 odstotka. Razvoj na newyorški borzi je povzročil štrbunk tudi na drugih borzah v svetu, od Londona (minus 12 odst.), Pariza (10,40), in Milana (6,26) pa do Ziiricha (15), Frankfurta (7,1) in Tokia (2,3).
Zakaj vse to? Pravijo, da zaradi skupka dejavnikov objektivne in psihološke narave: povračil-
Alitalia odpovedala polete letal AIR 42
NA 2. STRANI
ni ukrep ZDA proti Iranu, ki lahko zaostri zalivski konflikt; vrnitev delniških kotacij na ustreznejšo raven po dveletni nenehni rasti; slabitev ameriškega dolarja (včeraj 1.284,85 lire proti 1.300,87 v petek) zaradi proračunskega deficita ZDA (221,1 milijarde dolarjev v letu 1986) in njeni učinki na stabilnost drugih valut ter na obresti v zahodnih državah; posledice slabšanja mednarodne gospodarske konjunkture in strah pred novo naftno krizo vpričo dražitve surovine (v New Yorku je stal včeraj sodček nafte več kot 20 dolarjev). Menda pa tiči glavni vzrok za strmoglavljenje borz v Reaganovi politiki: kljub sporazumu iz Louvra med sedmerico najbolj industrializiranih držav Zahoda o ustalitvi dolarja in rezultatom zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je zagrozil ameriški zakladni minister Baker, da bo pustil Washing-ton dolar še naprej padati, če se ne bosta lotili Japonska Ki ZRN ustreznejše razvojno-gospodar-ske politike. Baker je obtožil bonsko vlado, da je z zvišanjem obresti prekršila sporazum, s tem pa je spravil v zadrego tudi Tokio, ki je hotel po enaki poti, da podpre jen in zatre prve znake oživljanja inflacije. Baker se je sicer sinoči tajno sešel s finančnim ministrom ZRN Stoltenbergom: domenila naj bi se za stabilizacijo tečajev.
Prizor z londonskih ulic, kjer je med poslovneži zavladala panika	(Telefoto AP)
Vlada včeraj odobrila izvršilne norme južnotirolskega »paketa«
SANDOR TENCE
RIM — Ministrski svet je posvetil sinočnjo redno sejo skoraj izključno problemom Južne Tirolske. Vlada je na predlog ministra za dežele, republikanca Gunelle, odobrila celo vrsto izpopolnjevalnih in izvršilnih norm znanega »paketa«, ki urejuje pravice nemške in ladinske narodnostne skupnosti. Beseda je tako tekla o novih pristojnostih avtonomne bocenske pokrajine na področju telekomunikacij in cestnega omrežja, o veljavi tako imenovanih izkaznic za dvojezičnost ter tudi o ustanovitvi posebne sekcije deželnega upravnega sodišča v Bocnu. Vsega skupaj je ministrski svet odobril sedem dekretov, to se pravi skoraj neke vrste »minipaket«, pri čemer je sprejel dobršen del zahtev večinske Južnotirolske ljudske stranke (SVP).
Sinočnjim ukrepom, ki jih je minister za dežele napovedal že pred časom, bodo baje v kratkem sledili še drugi, saj namerava Rim pred koncem leta vsaj iz formalnega zornega kota rešiti vsa pereča vprašanja, ki pestijo Južno Tirolsko in ki v določeni meri postavljajo na kocko sožitje med tamkajšnjimi skupnostmi. Utegne pa se sedaj zgoditi, da
bodo sinočnji ukrepi povzročili nov val nezadovoljstva med italijansko skupnostjo. Minister za dežele Gunella bo vsekakor že danes odpotoval v Trento in v Bočen, da seznani krajevne oblasti o vsebini ter o pomenu včerajšnjih vladnih ukrepov. Minister za dežele se bo med drugim srečal tudi s predsednikom bocenske province in dolgoletnim nespornim voditeljem SVP Silviusom Magnagom.
Položaj na Južnem Tirolskem pa se iz dneva v dan nevarno zaostruje. Teroristi, ki jih pristojni varnostni organi ne morejo na noben način izslediti, sejejo bombe in ustrahujejo prebivalstvo. Fašisti pa demagoško izkoriščajo nezadovoljstvo italijanskega prebivalstva in nevarno netijo polemike, ki so jim v preteklosti žal prinesle tudi velika volilna zadoščenja. Prav v nedeljo je neofašistična stranka imela v Bocnu shod s tajnikom Almirantejem, ki je potrdil, da bo MSI do konca zagovarjal »italijanskost« krajev južno od Brenerja. V Bocnu so se zbrali vsi najvidnejši veljaki MSI na tipično nostalgični manifestaciji, ki je sprožila val polemik, ne sarfto v krajevnih, občilih, ampak tudi določeno zaskrbljenost med organi javne varnosti, ki se bojijo novih šovinističnih izpadov.
Šah: v 4. partiji v Sevilli
Kasparov v dobljeni
poziciji
' □ □ □
Košarka: v B-2 ligi
Uspeh Jadrana v gosteh pri Stefanelu
NA ŠPORTNIH STRANEH
• ZDA uničile
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rov južneje od iranskega otoka Lažeh.
Na tiskovni konferenci je šef Pentagona Caspar VVeinberger dejal, da ni bila izbira naključna, saj naftna ploščad že leto dni ni obratovala in je služila kot oporišče za varuhe islamske revolucije, ki so s patruljnimi čolni napadali trgovske ladje. Ploščad naj bi bila tudi opremljena z radarjem za nadzorstvo širšega območja Zaliva, prejšnji teden pa naj bi prav s te ploščadi neuspešno streljali na ameriški helikopter. Iz Pentagona so včeraj sporočili še napad na ploščad Rašdat, ki stoji le 5 morskih milj južneje od ploščadi Rostam in Rakš. V tem primeru pa so ameriški komandosi le uničili radarske in komunikacijske naprave.
Napad so izvedli ameriški rušilci Kidd, Hoel, Leftwich in Voung, in križarka Stanley, ki so pred tem izstrelili kakih 60 opozorilnih salv in povabili Irance, naj nemudoma zapustijo objekt. 20 minut kasneje so ameriške vojne ladje pričele streljati z raketami in topovi, ploščad se je vnela, zvečer pa so jo komandosi uničili z razstrelivom.
»ZDA so sedaj v vsakem pogledu v vojnem stanju z Iranom, zato lahko pričakujejo ustrezen odgovor«. Takšna je bila V Teheranu prva reakcija. Glasnik generalštaba iranske vojske je prilil olja na ogenj rekoč, da se ZDA ne bodo poceni izvlekle iz močvirja, v katero so zabredle.
V Teheranu se je na izrednem sestanku zbral najvišji vojni svet. Radio Teheran poroča, da je iranski predsednik Ali Hamenei Američanom obljubil strašno maščevanje. Hamenei je, kot je to njegov stari običaj, zanikal trditve ZDA, da niso na ploščadih že leto dni črpali nafte in da sta bili oporišče pazdaranov.
• Skupščina SFRJ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
premor, kajti izčrpano gospodarstvo bo težko kos vse ostrejšim zahtevam tujih bančnih inštitucij. Tempo odplačevanja kreditov je bil do sedaj, tako oster, da bi se odplačila povečala na dve milijardi dolarjev letno.
Branko Mikulič je omenil tudi ukrepe v monetarni politiki, zlasti poostreno kontrolo izdajanja denarja, preprečevanje sive emisije ter vzpostavitev zanesljivega pravnega sistema. To ne pomeni odpravljanja menic in čekov, temveč le onemogočanje zlorab takšnih plačilnih sredstev.
Vlada razmišlja tudi o zmanjšanju proračunov republik in pokrajin do konca leta ter sorazmerno tudi v zvezni blagajni. Varčevati bo treba na vseh ravneh, tudi v zdravstvu. Ne sicer pri dohodkih delavcev, temveč pri racionalizaciji bolnišnic in klinik, ki tekmujejo med seboj, namesto da bi se nekatere dejavnosti združile, poenotile ter s tem pocenile. Mikulič je omenil tudi varčevanje v šolstvu (le-to je na nekaterih področjih preveč bohotno), zlasti pa pri gradnji kulturno-športnih centrov, ki naj bi počakali boljših časov.
Med težami, ki jih je Mikulič povedal v popotnico svežnju ukrepov, velja omeniti tudi stanovanjsko gradnjo in politiko ekonomskih stanarin, postopno liberalizacijo politike cen, odločnejšo davčno politiko ter spodbujanje izvoza in izvoznikov.
Na podrobnosti Mikuličevega paketa bo torej treba še malo počakati. V številnih podjetjih so si konec minulega tedna za vsak primer povečali plače, če bi morebiti vlada sklenila zamrzniti osebne dohodke, kar pa so lahko storili le tisti, ki denar imajo. Tovrstna panika je v Jugoslaviji v navadi ob slehernih napovedih ukrepov, tako kot se občani zadnjega v mesecu redno postavljajo v vrste pred črpalkami, da bi ublažili morebitno podražitev goriva. Toda tudi to je del življenja v državi, kjer inflacija že krepko koraka proti dvema stolicama, ki jima vlada zdaj napoveduje totalno vojno...
Z. Š.
Prvi ukrepi še pred izidom sodne in tehnične preiskave
Alitalia je odpovedala polete ATR 42 Danes bo znana vsebina črnih škatel
ASSO (COMO) — Italijanska letalska družba Alitalia je včeraj povsem nepričakovanoodpove-dala vse polete svojih letal ATR 42, še pred koncem sodne in tehnične preiskave. Družba trdi, da so to storili iz gole previdnosti. Takšnega mnenja so namreč bili izvedenci ATI in Alitalia, ki šo skupno proučili do sedaj znane podatke o more-bitnihvzrokih četrtkove nesreče. Ukrep Alitalie bo po vsej verjetnosti odjeknil tudi med drugimi letalskimi družbami, saj vemo, da je v prometu več kot šestdeset letal ATR 42.
Medtem pa ni preiskava o vzrokih strmoglavljenja letala ATR 42 letalske družbe ATI, v katerem je pretekli četrtek izgubilo življenje vseh 34 potnikov in trije člani posadke, bistveno napredovala. Včeraj so v Londonu pričeli s poslušanjem obeh črnih škatel. Ti sta »cockpit voice rekorder«, ki beleži vse besede, izrečene v pilotski kabini, in »flight data recorder«, ki beleži vse tehnične podatke v zvezi z letom — višino, hitrost, stanje motorjev, smer poleta itd. Težavno razbiranje podatkov, ki sta ju registrirala obe
škatli, so poverili družbi »Accident investigation bench« iz Farnborougha v bližini Londona. Ta je, po agencijskih vesteh, popolnoma enakovredna ameriški »National transportation safety board«, ki se ubada z varnostjo letalskih poletov.
Delo ni zelo enostavno, saj je potrebno najprej preveriti, če je magnetni trak nepoškodovan, šele nato se začne najhujši del, ko izvedenci skušajo razbrati do pičice vsako besedo in vsak šum, ki sta ga zabeležili škatli do trenutka nesreče. Po vsej verjetnosti bodo podatki o magnetnih zapisih znani šele danes.
Po treh dneh iskanja posmrtnih ostankov so včeraj varnostne oblasti dale možnost sorodnikom ponesrečencev, da so prišli na kraj nesreče. Danes pa bodo pričeli z nelahkim delom prepoznavanja posmrtnih ostankov vseh 37 tragično preminulih oseb. V pomoč jim bodo ostanki oblačil, razpoznavni predmeti in osebni dokumenti, saj bi bilo drugače prepoznavanje popolnoma nemogoče.
Pokop žrtev v Zaječarju
ZAJEČAR — Nekaj tisoč prebivalcev Zaječarja se je včeraj poslovilo od sedmih sovaščanov - žrtev hude železniške nesreče, ki se je pripetila v soboto v bližini Negotina. Trčila sta tovorni in potniški vlak, umrlo pa je enajst potnikov. Med 50 ranjenimi jih je nekaj še v kritičnem stanju.
Kaže, da je strojevodja tovornega vlaka spregledal rdečo luč in treščil v nasproti vozeči motorni vlak. Strojevodjo tovornega vlaka in njegovega pomočnika so priprli, prav tako pa tudi odpravnika vlakov na železniški postaji v Rog-Ijevu. Tam voznik menda sploh ni ustavil, ampak je samo upočasnil vožnjo ter skozi okno zgrabil nalog in tako ni mogel zvedeti, da se mora srečati z drugim vlakom.
Preiskava še teče, že zdaj pa je jasno, da je do nesreče prej ali slej moralo priti, saj je opremljenost železnic v Timoški krajini strahotno slabo in je že nekajkrat za las manjkalo, da ni prišlo do katastrofe, (dd)
Komu koristi pogrevati izjave Fadila Hoxhe?
PRIŠTINA — Na Kosovu in v Srbiji se te dni vrstijo izbruhi nezadovoljstva zaradi neke izjave znanega kosovskega politika Fadila Hoxhe. Mož, ki ga srbski časopisi že nekaj mesecev vlačijo po raznih podlistkih ter dan za dnem odkrivajo nove pikantnosti iz življenjepisa nekdanjega predsednika jugoslovanskega najvišjega organa, je lani na nekem kosilu menda precej neokusno razložil svoj pogled na posilstva v pokrajini. Rekel je, da bi kazalo v albanske kavarne pripeljati natakarice od drugod (nekateri viri zatrjujejo, da je omenil Srbkinje), da bi se lahko na njih izživljal prevroči moški, ter bi bilo potem manj posilstev.
Hoxha sicer pojasnjuje, da ni rekel čisto tako, čeprav priznava, da domislica ni najbolj posrečena ter da razume ogorčenje. Vendar je nekdo to izjavo vendarle ob »pravem času« potegnil iz predala ter jo vrgel v že tako naelektreno ozračje na Kosovu. Kdor je to storil, je svoj namen odlično uresničil: V Prištini in drugih kosovskih krajih se kar vrstijo protestna zborovanja srbskih in črnogorskih žensk, ki zahtevajo kazen za avtorja neodgovornih in žaljivih izjav. Včeraj je na tovarniškem dvorišču vzklikalo 9 tisoč delavk tovarne elektronskih naprav v Nišu, demonstracije so bile v Kosovem polju ter v vasi Caglavica blizu Prištine, razglasili pa so tudi bojkot srbskih šol na Kosovu. V večini primerov so med ženskimi množicami opazili znane posameznike, ki so se že doslej dobro izkazali kot organizatorji srbskih zborovanj.
Hoxhova izjava je seveda resnično vredna vse obsodbe, je včeraj komentiral ljubljanski radio. Toda vendarle se je treba vprašati, zakaj jo je bilo treba privleči na plan ravno zdaj, po enem letu. S takšnim brskanjem po mislih, ki jih je nekateri od politikov rekel v ne vem katerem krogu, bo kosovsko vročo kri najbrž težko pomiriti. Kaže pa, da nekaterim ni dosti do tega, da bi jo, je zaključil komentator radia Ljubljana, (dd)
Savonska policija aretirala kapitana ladje Fathulkhair
SAVONA — Včeraj zjutraj so aretirali poveljnika kontejnerske ladje Fathulkhair, na kateri je bilo 14 ton vojnega materiala, ki je bil namenjen v Združene arabske emirate, od tam pa verjetno v Irak. Johna Scallana, 48 let, ki se je rodil v Liverpoolu (Anglija), a ima irski potni list, dolžijo, da je kršil prvi in drugi člen zakona 855/1967 o tranzitu orožja čez italijansko ozemlje, pa tudi pravilnik o javni varnosti. Kot znano, so našli finančni stražniki na ladji brzostrelke zahodnonemške in avtomatske puške belgijske izdelave, nadomestne dele zanje in teleskopske merilne naprave, in to po večini brez predpisanih spremnih listin.
Preiskovalci preučujejo zdaj še položaj drugega častnika, Angleža Richarda Murdyja (40) in vseh 15 oficirjev iz Iraka, Kuvajta, Egipta, Jordanije, Indije in Katarja, o katerih so mnenja, da jih je za takšno ladjo vendarle preveč. Oficir iz Katarja je bil predsinoč-njim žrtev zagonetnega napada in bo ozdravel v osmih dneh; kaže, da je skočil nanj neki Iračan, ne ve pa se, zakaj. O trgovini z orožjem je razpravljala včeraj tudi vlada, ki bo morala odgovarjati pojutrišnjem na vprašanja poslancev.
Na sliki (AP): aretirani John Scal-lan z lisicami v spremstvu policije.
Posledice neurja v VB Vlak je zgrmel v reko
LONDON — Neurje prejšnjih dni, ki je zajelo južni del Velike Britanije, je včeraj botrovalo hujši železniški nesreči. Še vedno pogrešajo tri potnike in strojevodjo. Narasla voda waleške reke Tywi je posula železniški most, to pa le nekaj trenutkov, preden je čezenj nameraval vlak. Na sliki (telefoto AP): vlak na porušenem mostu.
Noboru Takešita novi japonski premier
TOKIO — Novi japonski premier je dosedanji generalni .tajnik vladajoče liberalne stranke Noboru Takešita. Imenovanje je marsikoga presenetilo, saj ni Takešita bleščeč politik, je pa neumoren garač, ki se je dosedaj znašel v najbolj zapletenih situacijah. Bržkone ga je Nakasone izbral prav zaradi njegove umirjenosti. Še več, Nakasone je v bistvu administrativno imenoval svojega naslednika in tako postavil parlament pred izvršeno dejstvo.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je Takešita potrdil ocene, da je skrajno previden politik, ki skrbno pazi, da se ne bi zameril. Novi japonski premier je v bistvu birokrat, ki se je precej pozno posvetil politiki. Na Japonskem so nekateri prepričani, da bo pod njegovim vodstvom ogrnila državo {jpnovno tančica skrivnosti, saj obstaja upravičena bojazen, da se bo obdal s sebi podobnimi svetovalci.
Politične opazovalce še najbolj srbi, kakšno zadržanje bo imel 63-letni Takešita do ZDA. Že res, da je Nakasonejev človek, a ima tako različen slog, da bi se moralo to prej ali slej poznati tudi v odnosih z Washingtonom in ostalimi zahodnimi partnerji.
Z obiskom Raifa Dizdareviča v Grčiji
Pripravljalni pogovori za balkansko konferenco
ATENE — Včeraj so se v Atenah pričeli uradno grško-jugoslovanski razgovori, v katerih je prišlo do vsestranske izmenjave mnenj in stališč o obojestranskem sodelovanju, kot tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem o odnosih na Balkanu.
Ministra za zunanje zadeve obeh držav Raif Dizda-revič in Karlos Papuljas sta izmenjala mnenja o sodelovanju na Balkanu. Govorila sta tudi o bližnji ministrski konferenci v Beogradu v začetku prihodnjega leta. V razgovorih je prišla do izraza popolna skladnost stališč obeh ministrov glede realizacije te jugoslovanske pobude, ki so jo sprejele vse balkanske države, tudi Albanija. Poudarila sta pomen tega srečanja, ko se bodo prvič zbrali predstavniki vseh držav polotoka.
Jugoslovanska delegacija je med drugim poudarila pomen maloobmejnega sodelovanja, ki lahko prispeva k razvijanju obmejnih področij in dobrim medsebojnim odnosom. Jugoslavija bi želela sprejeti sporazum, kakršnega že ima z drugimi sosednjimi državami, (dd)
Skupina 77, ki v Organizaciji združenih narodov predstavlja države v razvoju, je sprejela te dni v New Yorku posebno spomenico, v kateri je naglašeno, da so upniki in dolžniki na svetu skupno odgovorni za razvoj. Listino so podpisali brž po zaključku zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v New Yorku, z njo pa so prozorno dali vedeti, kakšna je ocena držav v razvoju o tem zasedanju.
Srečanje predstavnikov Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada je zanesljivo dalo nekaj rezultatov (na primer sprejem Baker-jevega načrta), toda ni pomenilo ne dokončne in ne globalne rešitve. Problem razvoja držav v razvoju, ki jih tare zlasti dolžniška kriza, je ostal v vsej svoji nevarnosti. Spomenica tako imenovane Skupine 77 zato tudi podčrtuje, da sta »dolžnost in naloga« bogatih in revnih, da ustvarijo pogoje za napredek držav v razvoju.
Ocena je potemtakem komaj zadostna. Spomenica razčlenjuje, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi začeli razvozlavati to problematiko, ki je po svoji teži, kakor so dejali na zasedanju Skupine v New Yorku, v svetovni konstelaciji druga takoj za problemom oboroževanja. Zmanjšati bi bilo treba obresti (te dosegajo v celoti že skoraj 60 milijard dolarjev), dolgove bi bilo treba spremeniti v kredite z dolgoročnim vračanjem, obenem pa bi bilo nujno »popraviti« kreditne kriterije.
Tudi razviti Sever mora pristopiti k reševanju sedanje dolžniške krize
Listina, ki so jo sprejele dežele v razvoju, postavlja v ospredje razmeroma novo tezo za vračanje dolgov. Po njej namreč bi bilo treba dolgove ne le povezati, marveč naravnost podrediti možnostim, boljšim ali slabšim, ki jih v sleherni državi ustvarjajo dohodki od izvoza. Razumljivo je, to listina ustrezno pripominja, da bi morale razvite države bolj omogočiti dostop na svoje trge, ki so jih dobesedno zaklenili s ključem protekcionizma. Ob sprejemu spomenice so obelodanili podatek (ki je pravzaprav tudi mnenje), da razvite dežele zapirajo vrata svojim trgom za skoraj 70 odtotkov blaga, ki bi ga lahko prejemale od držav v razvoju, ne da bi njihovo gospodarstvo zašlo v težave.
Pomemben dogodek v dejavnosti držav v razvoju (tudi ta ima, po svoje, opravka z nedavnim zasedanjem največjih svetovnih bančnih institucij) pa je bil te dni tudi prvi sestanek tako imenovane Komisije Juga, ki so jo izvolili na za-
dnjem srečanju neuvrščenih v Harareju. Predsednik komisije je nekdanji predsednik Tanzanije Nierere, ki je vodil tudi zdaj prvi sestanek v Ženevi. Zlasti kajpak izstopa, da je stalni sedež te ustanove prav v Ženevi, ki je še zmeraj nekako središče političnih in gospodarskih dogodkov in tokov, ne pa na primer v kakem središču zaostalih celin. Izbira sedeža je po svoje spet potrditev stališča, da problemi Juga niso samo njegovi, marveč tudi Severa.
Glavna tema sestanka je izhajala iz potrebe, »da se resnično izboljša položaj Juga«, združila pa jo je s sklepom, da bi bilo treba okrepiti lastno moč, saj je politika opiranja na lastne sile »conditio sine qua non« za večji uspej v soočenju s Severom. Nierere je v svoji sklepni besedi spet ugotovil, da so države Juga »žal zmeraj poražene, ker so prešibke«.
Ob takem izhodišču so člani komisije (ta šteje nad 30 članov, med njimi pa so številni nekdanji predsedniki vlad in ministri, znanstveniki, No-
belovi nagrajenci in druge slovite osebnosti) seveda spet menili, da je sodelovanje med državami Juga na žalost sila skromno (medsebojna trgovinska menjava zaobjema komaj 8 odstotkov vse njihove menjave) in da to seveda preprečuje ustvarjanje večje »kolektivne moči«.
Tudi v Ženevi so morali ugotoviti, »da je problem dolgov držav v razvoju osrednji« in da bo rdeč semafor žal prižgan vse dotlej, dokler ne bodo bogati pričeli podvzemati »sprostilne« ukrepe. Udeleženci so med drugim sklepali, da bi morali pomembni mednarodni ustanovi, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, »reševati oba dela« problema dolgov, tistega, ki zadeva upnike kot onega, ki se tiče dolžnikov.
Pri komisiji za probleme Juga, ki je zasedala v Ženevi, zaslužita pozornost dve dejstvi: prvo je, da se je komisiji pridružila tudi Kitajska, katere gospodarska moč (seveda zaenkrat potencialno) je izjemna in ki se zadnje čase kar intenzivno vključuje v prizadevanja neuvrščenih. Drugo dejstvo pa je v sklepu komisije, da bodo »sproti« oblikovali stališča o posameznih svetovnih vprašanjih, zlasti tistih, ki zadevajo tudi Jug, ne pa le občasno, kot se je na primer pred meseci zgodilo s tako imenovano Brandtovo skupino, ki je sicer pripravila niz zanimivih predlogov, so pa ti obležali v mapah posameznih državnikov.
MIRO KOCJAN
Končali so se v nedeljo s koncertom in obiskom SSk v Selah
3. Primorski dnevi na Koroškem konkreten prispevek k enotnemu kulturnemu prostoru
CELOVEC — Z nastopom Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin v farnem domu v Selah in s sprejemom delegacije izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti na bližnjem selanskem županstvu so se to nedeljo zaključili 3. Primorski dnevi na Koroškem, ki jih je priredila Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in s Slovensko prosveto iz Trsta. Šlo je za niz prireditev in srečanj, ki so se v razponu enega tedna zvrstile v različnih krajih na Koroškem in nudile zanimiv prerez prizadevanj naše narodnostne skupnosti na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.
Primorski dnevi so se pričeli v nedeljo, 11. oktobra. V Ziljski Bistrici sta nastopila ansambel SSS iz Čedada in plesna skupina iz Rezije, medtem ko so v Šmihelu gostovali igralci štever-janskega društva Sedej s Finžgarjevo Verigo. Otvoritveni govor je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer, ki je poudaril pomen takšnih prireditev in srečanj za oblikovanje enotnega slovenskega kulturnega prostora. Naslednjega dne, to je v ponedeljek, 12., je slovenski radio iz Celovca oddajal v. živo okroglo mizo o Slovencih v Italiji, pri kateri so sodelovali Ferruccio Člavora, Marij Maver, Sergij Pahor, Damjan Paulin in Salva-tore Venosi. Zvečer istega dne so v prostorih slovenske gimnazije v Celo-vu odprli razstavo o Benečiji, Reziji in Kanalski dolini z naslovom 'Slovenci tam za goro". Razstavo je predstavil dr. Riccardo Rutar iz Čedada, slovesnosti pa sta se med drugimi udeležila generalni konzul SFR Jugoslavije v Čelovcu Miklavčič in njegov italijanski kolega Martini.
V sredo, 14. t. m., je v Slomškovem domu v Celovcu bila okrogla miza o gospodarskem stanju v zamejstvu, pri kateri so govorili slovenski podjetniki in gospodarstveniki iz Italije in Avstrije. Dva dni pozneje, to je v petek, pa sta se pesnica Ljubka Šorli in pisatelj Boris Pahor srečala z gojenci Zvezne gimnazije za Slovence v Ce-
lovcu in Strokovne šole za gospodarske poklice pri Št. Jakobu v Rožu.
V soboto in nedeljo, 17. in 18., se je na obisku pri svojih koroških vrstnikih mudilo okrog 50 mladih s Tržaškega in Goriškega, vzporedno pa je po Koroškem potovalo kakih 30 izvoljenih predstavikov Slovenske skupnosti. Slednji so bili gostje Kluba slovenskih občinskih odbornikov, se pravi organizacije, ki trenutno združuje 44 odbornikov oziroma svetovalcev, izvoljenih na samostojnih in enotnih slovenskih listah v 21 narodnostno mešanih občinah na Koroškem. Predstavništvo SSk sta vodila deželni tajnik Jevnikar in deželni predsednik Terpin, srečalo pa se je z nekaterimi najvidnejšimi političnimi predstavniki koroških Sloven-.cev, med temi s predsednikom Kluba slovenskih občinskih odbornikov Kumrom, podpredsednikom Koroške enotne liste Apovnikom, predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Grilcem in tajnikom Zveze slovenskih organizacij Sturmom. Pred-
stavništvo sta sprejela tudi globaški župan Sadjak, ki se je s svojim devin-sko-nabrežinskim kolegom Brezigarjem pogovarjal o možnosti pobratenja med obema občinama, in selanski župan Hribernik. Slednji je primorskim kolegom pripravil neobičajno presenečenje. Sprejema ni pričel s priložnostnim nagovorom, pač pa s petjem koroških narodnih, pp čemer sta mu priskočila na pomoč podžupana Olip in Velik. V resnici zanimiv trio politikov!
Primorski dnevi so se sploh končali v znamenju petja. Kot rečeno, sta se to nedeljo v Selah mudila oba pevska zbora iz Devina, ki sta se domačinom prikupila ne le s petjem, ampak tudi z njima značilno človeško toplino. Prav to človeško plat mogoče velja nekoliko izpostaviti ob koncu tega dolgega in suhoparnega naštevanja. Prijateljski stiski rok, do katerih je prišlo ob robu tedna dni prireditev, namreč niso brez pomena. Tudi ti najbrž nekaj doprinesejo k enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, če z njim seveda mislimo prostor oziroma skupnost konkretnih ljudi.	M. B.
Priznanja petdesetini ambasadorjem »Made in Friuli«
VIDEM — Petdesetim Furlanom, ki so se uveljavili v tujih deželah, bodo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri podelili častna priznanja »Ambassador Made in Friuli«. Gre za vrsto gospodarstvenikov, politikov, kulturnikov, ki so se uveljavili potem ko so odšli zdoma, največkrat s trebuhom za kruhom. V novih domovinah so danes ugledni člani parlamentov in vlad, kulturnega življenja, najbolj pa so se uveljavili na gospodarskem področju.
Kako bo potekal praznik podelitve teh priznanj sta včeraj novinarjem povedala predsednik Videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo in predsednik ustanove Friuli nel Mondo sen. Mario Toros. Gostje bodo prišli v Videm že v soboto zvečer. V nedeljo bodo obiskali tako San Daniele del Friuli kot Čedad (tu bo prisoten tudi minister za zunanjo trgovino Formica). V ponedeljek dopoldne bo srečanje s temi furlanskimi odličneži v tujini. Na njem bodo poleg Brava govorili še rektor videmske univerze Frilli ter zastopniki gospodarskega življenja. Zvečer bo na gradu svečana podelitev priznanj, na kateri bo prisoten minister Santuz. V torek bodo na vrsti strokovna srečanja.
Furlanom po rodu, ki so se uveljavili še zlasti na gospodarskem področju v tujini, smo hoteli dati priznanje, sta dejala Bravo in Toros. Bravo si od tega obeta nadaljnje ovrednotenje furlanskega izvoza. Zaradi tega bodo obisk gospodarstvenikov izkoristili tudi za pogovore tega značaja. Bravo je še povedal, da je veliko teh gospodarstvenikov v zadnjih letih občutno pripomoglo k uveljavitvi akcije »Made in Friuli« v svetu. Furlanija danes izvaža dvakrat toliko kot uvaža. Sem nista sicer všteti energetika, ki je pasivna, a niti turizem, ki je aktiven.
Furlani se znajo tudi s takimi priznanji in manifestacijami, ki sicer tudi nekaj stanejo, uveljaviti in ovrednotiti v svetu. Prav zaradi tega bodo prireditvi botrovali tudi industrije!, trgovci ter obrtniki.
MARKO WALTRITSCH
Zelo živahen konec tedna na
mejnih
prehodih
KOPER Na mejnih prehodih z Italijo je bilo v petek in soboto kar živahno. V obeh dneh je skozi pet tukajšnjih mejnih prehodov (ne računajoč maloobmejnih) potovalo v Italijo 72.500 Jugoslovanov. Za tak povečan obisk, ki ga že mesece (če ne leta) ni bilo, je gotovo več razlogov. Predvsem bojazen ljudi, da bi ukrepi, ki jih je napovedal Zvezni izvršni svet, lahko prinesli nekatere neljube novosti. Nekateri so se zbali napovedane stavke carinikov, drugi pomanjkanja bencina in kakršnihkoli že taks na mejah, tretji devalvacije dinarja, četrte je razveselila vest o tem, da lahko s potnimi listi nesejo iz države toliko več denarja itd. Skratka, mnogi so rekli: »Pojdimo raje zdaj, kajti nikoli ne veš, kaj bo lahko pojutrišnjem.«
Tako so se na Fernetičih, Kozini in Škofijah začele delati kolone vozil že ob šesti uri zjutraj. Nekaj pred sedmo uro je bilo treba na Fernetičih čakati 45 minut, na Kozini pa pol ure, ob osmi uri pa je bila na Fernetičih vrsta dolga kake tri kilometre (segala je v središče Sežane) in je trajalo 2,5 ure preden so potniki z avtomobili prešli mejo, na Kozini je bila čakalna doba 1,5 ure, na Škofijah, v Lipici in Lazaretu pa pol ure. Na Fernetičih sp morali odpreti dve koloni samo za avtobuse.
Skratka — šlo je za veliko romanje nakupovalnih turistov (če odštejemo špekulante in tihotapce), ki pa domov niso mogli prinesti veliko. Že prihodnji teden bi morale biti razmere na mejnih prehodih spet normalne, če seveda prej naštete nejasnosti ne bodo obvisele v zraku...
B. Š.
V Celovcu na pobudo staršev otroški praznik dvojezičnosti
CELOVEC — V nedeljo je bilo glavno mesto Koroške vsaj za nekaj ur v znamenju dvojezičnosti. Iniciativa staršev za javno dvojezično šolo v Celovcu je namreč priredila .otroški praznik dvojezičnosti. Sicer je dež prekrižal še večje načrte prirediteljev, kljub temu pa se je nad šestdeset otrok udeležilo skupaj s svojimi starši tega praznika, ki so ga kratkomalo preložili v prostore kulturne taberne »Pri Joklnu«.
Pod geslom »Veliki plus za vse — dvojezična ljudska šola v Celovcu« so se otroci igrali, risali, spuščali balone, na katere so privezali po svoje oblikovane kartice na temo praznika, sicer pa so se merili v raznih zabavnih igrah. Pri teh pa so zbirali tudi točke na kartici, ki so jo krasili mala otroška raketa ter stavka v obeh deželnih ježkih: »Mit zvvei sprachen schneller untervvegs — dva jezika govorimo, druge prehitimo.«
Vsekakor je bil ta praznik dvojezičnosti (na koncu je nastopil še čarodej Marjo Pogačnik) zgovorna in glasna zahteva po tem, da morajo dobiti otroci tudi v glavnem mestu dežele možnost, da se v javni ljudski šoli naučijo tudi slovenščine, saj bi uresničitev te zahteve bila za vse prebivalstvo Celovca zares »velik plus«.
ANDREJ MOHAR
Prepeljali so jih v Kluže
Trupla treh mladih Čehov končno potegnili iz brezna pod Kaninom
V soboto popoldne v parku pri Luciji
Zaključili 27. kiparski simpozij forme vive s predstavitvijo skupinskega kiparskega projekta
NEVEJSKO SEDLO — Speleologi gorske reševalne službe iz Trsta, katerim so pomagali še reševalci iz Vidma, Pordenona in Gorice so včeraj dopoldne — okrog devete ure — končali reševalno akcijo v Kaninskem pogorju, kjer so iz brezna Gortani končno potegnili trupla treh nesrečnih čeških jamarjev, ki so v kaninskih globinah v začetku prejšnjega tedna izgubili svoja mlada življenja. Vhod v brezno Gortani se nahaja na višini 1.928 metrov nadmorske višine.
Reševalna akcija je bila kompleksna in še posebej zahtevna. V njej — začela se je 14. oktobra — je sodelovalo šestdeset oseb, ki so bile razdeljene v Pet ekip in ki so se pri reševanju stalno izmenjavale. Njihovo delo pa je bilo še toliko težje zaradi obilnih padavin, najprej dežja, nato pa tudi snega. Zaradi tega je voda stalno vdirala v brezno in jih zavirala pri reševanju. Trupla treh mladih jamarjev so ležala v globini 450 metrov v navpičnem žlebu.
S helikopterjem gasilcev iz Benetk so jih nato prepeljali na dvorišče kasarne finančne straže na Nevejskem sedlu, od tam pa z motornim vozilom v mrtvašnico v Kluže, kjer so na razpolago sodnih oblasti, ki morajo izdati dovoljenja za prevoz trupel v njihovo domovino.
Trije mladi Čehi, 22-letna Jaromil Musil in Miroslav Pesek ter 26-letni Zvenek Nigrin, so se spustili v brezno, čeprav niso bili primerno opremljeni. Namesto nepropustnih kombinezonov so na sebi imeli le navadne delovne obleke, ki niso primerne za brezno Gortani, kjer se povprečna temperatura suče okrog ničle. Po vsej verjetnosti jih je presenetila zaradi obilnih padavin narasla voda, tako da so obtičali na spustni vrvi v globini 450 metrov. Alarm so sprožili njihovi tovariši, ki so bili v baznem taboru v bližini brezna. Reševalne skupine so takoj ugotovile, da za mlade češke jamarje ni več pomoči in nato organizirale zahtevno reševalno akcijo, prvo v taki globini.
PORTOROŽ — V soboto dopoldan so v parku pri Luciji, v neposredni bližini portoroške marine in nedaleč od galerije kipov na prostem, zaključili 27. kiparski simpozij forme vive v Sloveniji in predstavili prvi poizkus skupinske kiparske ureditve nekega prostora. Šlo je za predstavitev skupinskega kiparskega projekta, ki so ga zasnovali: Peter Roller (ČSSR), Zmago Posega (Jugoslavija), Dimčo Pavlov (Bolgarija), Zoltan Pal (Madžarska), Jun Obara, Masayuki Nagase, Harunori Fujimoto (Japonska), Bata Marianov (ZRN) in Mathias Hietz (Avstrija), ki je bil tudi nekakšen duhovni vodja te umetniške skupine, saj ima v svojem dosedanjem delu tudi največ izkušenj pri takih kiparskih snovanjih.
S tem je organizatorjem portoroškega kiparskega delovišča (obalnim galerijam) in članom umetniškega sveta forme vive uspelo uresničiti dolgoletno željo, da bi bogato galerijo plastik dopolnili s takim skupinskim umetniškim sporočilom. Hkrati pa so uresničili zamisel, da bi kipi iz belega istrskega kamna začeli krasiti tudi posamezne prostorsko zaokrožene celote zunaj galerijč kipov na prostem na Seči. V tem primeru ni šlo le za preprosto selitev kipov z običajnega delovišča na druge kraje na obali, ampak si je devet, v svetu priznanih kiparjev prej dodobra ogledalo prostor, se seznanilo s tem, kako živi in diha in kakšno vlogo naj bi imel ter se šele po izbiri kamnov in spoznavanja drugih značilnosti tukajšnjih krajev (na omenjenem prostoru so proučevali vse podrobnosti — do tega, kakšne
sence rišejo svetlobni žarki) pred poldrugim mesecem prvič zagrizli v trd istrski kamen.
»Lotili so se likovnega preoblikovanja nedoločenega trikotnega prostora,« razlaga Sonja Hoyer iz umetniškega sveta forme vive. Odločili so se, da bodo za ponazoritev svojega sporočila izbrali štiri temeljne elemente, pravzaprav praelemente, ki jih nekako narekuje tudi sam prostor, in tako v svojih skulpturah upodobili zrak (veter, valovite površine na kamnu), ogenj (navpične kamnite podobe), zemljo in vodo (vodnjak, v katerem voda neprestano niha). Vse skupaj pa deluje kot neka harmonična celota in skuša krasiti prostor, za katerega bi organizatorji delovišča in tudi umetniki sami najraje videli, da bi živel in dihal, skratka, da bi ga ljudje uporabljali za rekreacijo, sprehode, počitek, kulturne prireditve, igro,... razlaga Toni Biloslav, direktor obalnih galerij Piran. Torej, da ne gre za galerijski, nedotakljiv prostor, ampak javno površino, ki pa hkrati opozarja mimoidoče na galerijo kipov forme vive na Seči. Takih, s kipi urejenih javnih površin pa bi radi v piranski občini imeli še več, zato že razmišljajo, kako bi pri naslednjih kiparksih simpozijih uredili še kateri drugi podoben prostor. Dodajmo še, da je prišla na ta način družba pravzaprav najlaže do neprecenljivih likovnih umetnin, seveda pa brez pomoči gospodarskih organizacij kulturne skupnosti in obalne galerije ne bi mogle izpeljati te zahtevne naloge.
BORIS ŠULIGOJ
»Z veseljem.« Morda pa le ve... Paul je skoraj norel od hegotovosti, na noben način pa ni mogel uganiti.
»Živim v Malibuju. Se boš spet peljal za menoj ali pa bi raje pustil svoj avto tu? Lahko bi te potem pripeljal hazaj.
»Ne bi bilo to preveč neugodno?« Do Malibuja je bilo uro vožnje.
»Sploh ne. Nikoli ne grem spat posebno zgodaj. Nocoj mogoče sploh ne bom šel v posteljo. Jutri začnemo snemati °b štirih zjutraj in ob takšnih priložnostih delam bolje, če he grem spat« .
»Bo moj avto na varnem?« Pogledala sta naokoli in odločila, da bo. Hamburgersko naselje je bilo odprto vso hoč, ljudje so ves čas prihajati in odhajali in v njihovi Prisotnosti si ne bi nihče upal vdreti v avto. Ko sta se odločila, je Lionel sedel na sopotniški sedež v Paulovem Porscheju in v trenutku začutil, kot da je umrl in odletel v
nebesa. Bilo je, kot da se je dvignil v drugi svet; sedel je na gladkem črnem usnjenem sedežu pred ploščo z instrumenti, ki je spominjala na ploščo v letalu, Paul je prestavil in odpeljal, pri tem pa prižgal stereo, da je pesem Rogerja Millnerja »Kralj ceste« napolnila njuna ušesa. Vožnja do Malibuja je bila skoraj čutno doživetje. Paul bi bil na smrt rad prižgal cigareto marihuane, vendar si pred fantom ni upal kaditi mamil, ker se je bal, kaj bi ta storil, zato se je zadržal in se tu in tam pogovarjal z njim in poslušal glasbo, medtem ko sta drvela po cesti. Ko sta prispela do njegove hiše na obali, se je Lionel ob svojem novem prijatelju počutil že popolnoma sproščenega.
Paul je potisnil ključ v ključavnico in odprl vrata: hiša kot da je hotela ohraniti njuno razpoloženje. Iz sobe je bil čudovit razgled na rahlo osvetljeno morje, dnevna soba je bila nekoliko ugreznjena in opremljena s kavči in blazinami, velikimi rastlinami in skritimi lučmi, ki so osvetljevale nekaj umetnin, ki so bile Paulu najbolj pri srcu. Ob steni je stal čeden bar, eno steno so pokrivale knjige in velikanski stereo je s tiho glasbo ovijal ves svet. Lionel je sedel in pogledal okoli. Paul je odvrgel svoj usnjeni jopič na ležišče, nalil vsakemu kozarec belega vina in sedel k njemu.
»No,« se je nasmehnil, »ti je všeč?« Priznati je moral, da je zelo ponosen na svoj dom. Kot reven deček iz Buffala je prišel zelo zelo daleč, tu pa je bil zelo srečen.
»Moj bog... kako krasno...«
»Lepo, ne?« Paul se je strinjal. Lahko sta videla obalo, morje. Ves svet je ležal pri njunih nogah. Ko sta popila, je
Paul predlagal, da bi šla na sprehod. Rad se je ponoči sprehajal po obali, ura pa je bila šele enajst. Brcnil je čevlje z nog, Lionel ga je posnemal in skupaj sta se odpravila ven na mehki beli pesek. Lionel je pomislil, da ni bil še nikoli tako srečen. Česa podobnega ni še nikoli občutil, občutek pa ga je prevzel vsakokrat, ko je pogledal svojega novega prijatelja. To ga je nekoliko begalo. Čez nekaj časa je umolknil; ko sta se vračala, se je Paul ustavil in sedel na pesek. Pogledal je ven na ocean, potem pa Lionela, in nenadoma so iz njega privrele besede: »Li, kajne, da si zmeden?« Slišal je, da ga je mati poklicala s tem imenom in vprašal se je, ali mu ne bo zoprna ta domačnost, vendar fant očitno ni imel nič proti, samo pokimal je, skoraj olajšano si je priznal, kaj čuti do tega moškega, ki je postajal njegov prijatelj.
»Da...« Hotel je biti iskren do njega, mislil je, da bo potem morda lažje razumel, kaj sam občuti. Počutil se je zelo starega in zelo mladega hkrati. »Sem.«
»Tudi sam sem se nekoč tako počutil. Preden sem prišel sem iz Buffala.« Zavzdihnil je v nočni zrak. »Tam mi je bilo zoprno.«
Lionel se je nasmehnil. »Mislim, da mora biti precej drugačno od tega tu.« Oba sta se zasmejala in ko je smeh pojenjal, ga je Paul znova pogledal.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Deželni parlamentarci na skupščini v železarni AIT
Pomanjkanje politične volje vzrok za propadanje škedenjskega obrata
V skedenj ski železarni AIT (bivša Terni) je bila včeraj skupščina delavcev, ki so se je udeležili krajevni parlamentarci, predstavniki vseh uprav in nekaterih političnih sil. Problemi, ki so se v zadnjih petih letih nanizali na že itak krhko tržaško gospodarstvo, so v škedenjski železarni še toliko večji, saj železarski sektor sploh ne razpolaga z ustreznim industrijskim načrtom, ne samo na krajevni ravni, temveč na vsedržavni, to pomanjkljivost pa zaznavajo tudi že v ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega so tu še neumestne izbire ministrstev za industrijo in zunanjo trgovino, ki sta že pred časom optirali na uvoz litega železa iz Sovjetske zveze in tako spregledali dejstvo, da je škedenjski obrat še edina železarna v Italiji, ki dela na tem področju. Včerajšnja skupščina je bila torej sklicana ne samo kot protest proti nesprejemljivim izbiram vlade, temveč tudi kot akcija za ohranitev delovnih mest, ki so ta čas na prepihu. V železarni AIT so uvedli režim dopolnilne blagajne že pred petimi leti, od takrat pa je bilo ob delo kakih 700 delavcev, predvidevajo pa, da jih bo v prihodnje še več.
Po poročilu člana tovarniškega sveta je najprej posegel socialistični senator Agnelli, za njim pa sta problematiko, prenešeno v krajevni okvir, obravnavala tudi deželna odbornika Rinaldi in Carbone. Slednji se zavzema za to, da bi do deželne konference podjetij z državno soudeležbo prišlo, kot dogovorjeno, pred koncem novembra, čeprav ta čas še nihče ni uradno potrdil datuma. Carbone je dejal, da je tako sprenevedanje nesprejemljivo, saj se poleg železarne nahajajo v kalnih vodah še žaveljska rafinerija Aguila, Tovarna velikih motorjev, nič manj vedro pa ni stane podjetja Lloyd. Soočanje na deželni ravni bi bilo torej še kako potrebno, čeprav postaja iz dne-
va v dan očitnejše, da med pristojnimi organizmi primanjkuje zlasti politične volje, da bi tržaško gospodarstvo slednjič le prišlo vsaj v neposredno bližino "zelene veje". "Molk, ki smo ga deležni s strani pristojnih forumov, pa je najslabše zdravilo," je zaključil Carbone. Nato so se zvrstili še ostali gostje, med temi Stojan Spetič, (ki je dejal, da gre v bistvu za političen problem, ki se ga pristojne oblasti lotevajo z napačnimi oprijemi, poleg tega pa je tudi soočanje s tržaško gospodarsko stvarnostjo vse prej kot zadovoljivo), Willer Bordon, Camber, govorili pa so tudi sindikalisti in delavci sami.
Slednji so še na najkonkretnejši način orisali probleme, s katerimi se srečujejo, saj dejansko ne vedo, kaj jih v prihodnosti čaka. Volje do dela je veliko, načinov, kako dati nov zagon tržaški železarni, je še in še, sprejemljivo je tudi dejstvo, da v škedenjski obrat vstopajo nekatera zasebna podjetja, očitno pa manjka vzmet, ki bi vse te mehanizme spravila v pogon. Zasebni sektor vse bolj prevladuje nad
javnim, ponekod je njegova prisotnost uspešna, na področju železarstva pa zaenkrat še ne nudi nobenih jamstev. Če pa se bo izkazalo, da je poseg zasebnikov v železarni AIT edina možnost za izhod iz krize, bodo morali leti sprejeti pogoj, ki ga postavljajo tako krajevne uprave, kot sindikat in delavci tovarne, in sicer, da vstopijo v upravljanje železarne z največ 49-od-stotno glavnico, ostalih 51 odstotkov pa mora ostati pri javni soudeležbi. To je namreč edina možnost, ki zagotavlja resno in temeljito preureditev dotrajanega obrata, ki so ga doslej obnavljali po kapljicah, neustrezno in si tako nakopali dobrih 7 milijard deficita.
Jasno je, da deželna konferenca podjetij z državno soudeležbo ne bo kar čez noč uredila vseh obstoječih problemov, bo pa oprijemljiv dokaz, da se stvari končno le premikajo. Napovedana je, kot rečeno, za 21. november, vsi parlamentarci pa so se včeraj obvezali, da bodo vladni krogi ta datum tudi uradno potrdili.
Pred vstopom v veljavo novega zakona
Slovenske otroške jasli nujnost za manjšino
Pred slabim mesecem dni, točneje 22. septembra, je deželni svet odobril zakon o ureditvi občinskih jasli. Zakon je bil prvič izglasovan 7. julija letos, a rimska vlada ga je zavrnila z nekaterimi pripombami formalnega značaja. V sedanjem popravljanem besedilu je tudi tem zadoščeno. Zakon je bil poslan ponovno v Rim in vlada se mora o njem izreči v roku enega meseca. Pričakovati je, da ga bo dokončno sprejela. Nato še objava v deželnem listu in zakon bo stopil dokončno v veljavo.
Novi deželni zakon, ki bo nadomestil prejšnjega iz leta 1971, je za nas Slovence zelo zanimiv. Njegov peti člen predvideva namreč možnost odprtja mini-jasli za najmanj sedem otrok v okviru že obstoječega otroškega vrtca. Tudi Slovenci bomo tako dobili možnost, da pridemo do več jasli v mestu in okolici.
Te dni Sindikat slovenske šole raznaša po naših didaktičnih ravnateljstvih kopijo novega zakona, da na šolah o njem razmislijo in razpravljajo v pričakovanju njegovega vstopa v veljavo.
Že nekajkrat v preteklih letih je Sindikat slovenske šole posegel pri odgovornih oblasteh na Občini za slovenske jasli, a ni bilo posluha za to vprašanje. Danes se ta problem resno zastavlja. Pri mladih družinah večinoma delata oba zakonca in tudi njihovi starši so večkrat še zaposleni. V nujnih primerih se naše družine poslužujejo italijanskih jasli, čeprav nerade. Prehudo je dati dojenčka v oskrbo iz domačega v tuje okolje, kjer je celo komunikacijski jezik tuj. Predšolska doba je velike važnosti za oblikovanje pogovornega jezika. Je to istočasno tudi najkrajša pot, da otrok nadaljuje socializacijski proces skupaj z drugimi
sovrstniki v bližnjem italijanskem otroškem vrtcu in tako dalje. Brez dvoma bi se mlade družine lažje odločale za več otrok, če bi bila zagotovljena njihova oskrba v delovnem času. To postane zelo važno danes, ko se soočamo z zaskrbljujočim upadom rojstev. In nenazadnje bi v jaslih lahko dobilo delo nekaj naših vrtnaric.
Zato smo sprožili razpravo o problemu jasli na zadnjem občnem zboru februarja letos in programirali delo z zadolženimi v odboru za naslednje obdobje. Gospa Pavletič, namestnica ravnatelja na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu, se je v vsakdanji praksi enako zavedala nujnosti slovenskih jasli in začela akcijo zanje. Skupno smo v pičlem tednu in pretežno v šolskem ambientu nabrali 40 podpisov uporabnikov. Tako smo prošnjo za slovenske jasli lahko izročili občinskemu odborniku za šolstvo To-mizzi 14. aprila, ob podpori odbornika Lokarja. Tomizza se je o njej povoljno izrekel in enako kasneje občinski odbor. Kljub začetnim dobrim izgledom je postalo iskanje primernih prostorov problematično, vsaj v danih pogojih. Občinski tehniki so po ogledu dali negativno mnenje o prostorih v Dijaškem domu in v Tomažičevi hiši. Prejšnji teden je rajonski svet za Rojan in Greto razpravljal o odprtju jasli in slovenska predstavnica je predlagala tudi slovensko sekcijo. Pretehtati moramo vse možnosti v mestu in okolici, da bomo s skupnimi močmi v kratkem roku prišli do slovenskih jasli v mestu in okolici in tako zadostili pričakovanjem štiridesetih podpisanih družin ter še drugih, ki bi radi dodali svoj podpis.
Za Sindikat slovenske šole ŽIVKA MARC
___________pismo uredništvu__________
0 poimenovanju kriške sekcije VZPI po Evaldu Antončiču-Stojanu
Spoštovani odgovorni urednik.
V Križu smo 3. in 4. septembra, z dvema prireditvama, proslavili poimenovanje naše sekcije VZPI po Evaldu Antončiču-Stojanu. Obisk in odziv domačinov je bil velik, saj smo dali dogodku izredno važnost. Ob priliki poimenovanja smo hoteli poudariti zgodovinsko resnico o narodnoosvobodilni borbi v naših krajih s tem, da smo odgovarjali onim, ki jo hočejo potvarjati.
Smatramo, da ni dovolj, da vaš časopis registrira kronološko dogodke, a je prav, da tudi nakaže pravilno pot, ko jo že nekdo izbere. Poročila o tem smo v Primorskem dnevniku zaman pričakovali. Ta pomanjkljivost nas še posebno čudi, saj smo prepričani, da je tov. Neva Lukeš pravilno dojela namen prireditve; rekla nam je celo, da ima še v predalu neobjavljen članek o pomenu prireditve same. Prosimo vas, da ga čimpreje objavite.
Veliko je bilo med nami Slovenci vrednih, da se po njih poimenujejo kraji, šole, ustanove, ulice itd. Potom uradnih forumov se prebijemo do te pravice z veliko težavo. Pravilno pa je, da v tem smislu storimo vse, kar je od nas odvisno; v nasprotnem primeru se sami spravljamo v pozabo. Utrjujmo
podlago, da se mladim rodovom ne bo treba sramovati, da so Slovenci.
Za odbor sekcije VZPI Evald Antončič podpredsednik Angel Hafner
* * *
Primorski dnevnik se vsak dan na prvi strani, na vidnem mestu, sklicuje na svoj partizanski izvor. Pomen osvobodilnega boja in njegovo vrednotenje ni samo v zavesti onih urednikov, ki smo bili partizani, temveč celotnega uredniškega kolektiva, ki se globoko zaveda vrednot narodnoosvobodilnega boja. V konkretnem primeru kriške proslave smo naredili svojo dolžnost, saj smo o njej na vidnem mestu, z velikim naslovom in sliko obsežno poročali, prav zato, da utrjujemo »našo podlago« in da bodo o naši zgodovini vedeli mlajši rodovi. Pri tem pa je določena tehnična težava: osrednja prireditev je bila v soboto zvečer in torej prepozno, da bi ji lahko v nedeljskem dnevniku postavili ustrezni prostor, zato smo bili prisiljeni poročati šele v torkovi številki. Zato tudi v torek nismo objavili komentarja na prvi strani, o čemer netočno govori naša sodelavka tov. Neva Lukeš.	odg ur
Seja Odbora za šolstvo pri SKGZ o aktualnih vprašanjih naše šole
Dragoceno delo slovenske službe pri IRRSAE
Aktualna vprašanja slovenskega šolstva so bila v ospredju zadnje seje Odbora za šolstvo pri SKGZ. Člani odbora so se najprej seznanili z delovanjem Deželnega zavoda za raziskovanje, eksperimentiranje in šolsko izpopolnjevanje IRRSAE, zatem so pregledali položaj na naših šolah ob začetku novega šolskega leta, ob sklepu pa so se domenili za nekaj konkretnih pobud, ki jih bo Odbor izvedel v novi delovni sezoni.
Z letošnjim šolskim letom so v prvih razredih stopili v veljavo novi učni načrti za osnovno šolo. Zavodom IRRSAE je bila poverjena naloga za pripravo šolnikov na nove obveznosti. Slovenska služba pri tukajšnjem zavodu IRRSAE se je že v preteklem šolskem letu močno angažirala, da bi slovenskim učiteljem nudila primerno izpopolnjevanje: poskrbela je za pripravo tečajev in jih v začetku šolskega leta tudi izvedla. Kljub težavam so tečaji stekli ob množični prisotnosti šolnikov, ki na njih aktivno sodelujejo. Odbor za šolstvo je na seji izrekel priznanje slovenskima operaterkama na zavodu IRRSAE za njuno zagnano in izredno dragoceno delo v korist slovenske šole.
Novo šolsko leto se je tokrat začelo brez hujših zapletov in perečih problemov. Padec vpisov je seveda še vedno boleče aktualen, kar pa gre skoraj popolnoma pripisati splošnemu negativnemu demografskemu trendu v obeh pokrajinah. Odbor je spet poudaril potrebo po uradnem priznanju slovenske šole v videmski pokrajini, da bi tudi tu odprli slovenske državne šole. Ob pomanjkanju politične volje italijanskih oblasti je zato še posebej pomembno delovanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru Slovenov, kjer poteka drugo leto pouk v zasebni osnovni šoli.
Odbor za šolstvo pri SKGZ je na seji obravnaval še nekatere druge aktualne probleme naše šole. V prvi vrsti je razpravljal o bližnjih volitvah v šolske svete. Letos bodo volitve v pokrajinskeMn okrajne šolske svete. Slovenski
volivci so pred štirimi leti na predlog Enotnega šolskega odbora bojkotirali volitve v te organe, ker slovenski šoli ni bila dana možnost, da bi lahko sama odločala o svojem razvoju. V tej mandatni dobi je ostalo vprašanje slovenskega šolstva domala na mrtvi točki. O zadržanju slovenskih volivcev na letošnjih šolskih volitvah bi moral razpravljati in izreči svoje mnenje Enotni šolski odbor, a doslej ni nobenih novosti v zvezi s skupnim aktivnim delom tega organa...
Odbor je ponovno izpostavil ključno vprašanje avtonomije slovenske šole. V obstoječi situaciji ni mogoče rešiti nekaterih hudih problemov našega šolstva, kot na primer pripravljanje in izdajanje učbenikov, kar pa bi bilo po mnenju članov Odbora možno, če bi lahko slovenska šola sama skrbela za svoj razvoj. Drugi taki vprašanji, ki bi ju bilo mogoče rešiti, sta razpis natečaja za didaktične ravnatelje in sprotno prilagajanje učnih programov za potrebe in zahteve slovenskega šolstva.
V sklepu seje je Odbor za šolstvo sklenil, da bo pripravil in izvedel širšo razpravo v zvezi z vprašanjem vključevanja otrok iz mešanih zakonov v slovensko šolo. Anketa, ki jo je Slovenski raziskovalni inštitut izvedel pred leti, je pokazala, da je takrat izhajala tretjina otrok v slovenskih otroških vrtcih iz mešanih zakonov. Taka situacija postavlja nove naloge vzgojiteljem, prav o tem nelahkem delu pa naj bi spregovorili na snujoči razpravi Odbora za šolstvo pri SKGZ.
Ob koncu se je Odbor pozitivno izrekel ob skorajšnjem začetku gradnje južnega šolskega centra za slovenske višje srednje šole, ki bo velika pridobitev za slovensko šolstvo na Goriškem. S tem v zvezi pričakuje Odbor več stikov z Občino za podrobnejše informacije o porazdelitvi in namenskosti prostorov v novem centru.
Ploščad Micoperi usidrana v Trstu
Ogromna plavajoča ploščad Micoperi 7000 se je včeraj zjutraj usidrala pred pomolom Audace v tržaški luki. Ves pretekli mesec, oziroma od 21. septembra, je 800-članska posadka opravljala poskuse na vseh napravah te večnamenske plavajoče delavnice, od motorjev do radarjev in dvigalnih naprav, na dolgi plovbi po Jadranskem morju, med katero so jo prepeljali do Tremitskih otokov. Prvi krog poskusov je po mnenju tehnikov povsem uspel, drugega in dokončnega pa bo Micoperi opravila konec meseca na novem križarjenju po severnem Jadranu.
V petek bodo medtem dragulj tehničnih sposobnosti tržiške ladjedelnice predstavili na tiskovni konferenci, na kateri bodo sodelovali tudi predsednik državnega koncerna IRI Romano Prodi in zastopniki vlade. Največji plavajoči objekt te vrste na svetu bodo nato izročili v drugi polovici novembra lastnikom, nakar bo ploščad odplula na prvo delovno plovbo proti Braziliji. Pred obalami te južnoameriške države bo namreč Micoperi pomagala postavljati vrsto vrtalnih platform za črpanje nafte.
Predstavili so jo prejšnji teden v kavarni S. Marco
Nova revija združenja F. Basaglia kot »stičišče drugačnosti«
Konec prejšnjega tedna je bila v kavarni San Marco predstavitev nove kulturne revije »E/guesto gior-nale«, ki jo v sodelovanju z zadrugo 11 pošto delle iragole izdaja kulturno združenje Franco Basaglia. Njena glavna značilnost je velika odprtost do vseh problematik, tako socialnih kot tudi manjšinskih. Porodila se je iz potrebe, ki jo je bilo čutiti tako v Trstu kot tudi širom po Italiji, da bi iz krize kulture in idej našli nova izhodišča za prihodnost. Revija se pa predstavlja tudi kot provokacija proti tistemu delu mesta, ki je poln predsodkov do »drugačnih« in se s tem seveda navezuje na delo pokojnega psihiatra Franca Basaglie. Zato posveča veliko prostora problematiki mentalnega zdravja, ki ne zahteva nujno posega psihiatrije, ampak predvsem inteligenco, s katero moramo sprejemati drugačnost v našo sredo, ne da bi jo zaprli v psihiatrični geto..
Kot je na predstavitvi poudaril Franco Rotelli, ki je eden od sode-
kih letih prisilnega etiketiranja na razpolago novo sredstvo, ki naj bi postalo stičišče neštetih drugačnosti. »E/guesto giornale« je že doživel velik uspeh po drugih italijanskih mestih, kjer so ga podobno kot v Trstu predstavili občinstvu, ki je bilo presenečeno zaradi njegovih značilnosti. Med temi je omembe vreden format 50 X 70 cm, ki skupno s polikro-matsko tehniko tiskanja nudi iz grafičnega vidika res izredne možnosti številnim sodelavcem, med katerimi lahko najdemo mlade in nepoznane avtorje in umetnike, pa tudi zelo uveljavljene osebnosti slikarskega, pesniškega ali pisateljskega področja.
Nova revija je na prodaj v tržaških knjigarnah.
• Na cesti za Katinaro so pod železniškim mostom, ki so ga pred kratkim popravili, uvedli prepoved prehoda za vsa vozila, višja kot 3,40 metra.
Po mnenju izvedencev bi moralo v kratkem priti do zjasnitve
Tudi tržaško borzo pretresa vihar ki razsaja po finančnih središčih
Tudi tržaško borzo je včeraj zajel vihar. Kot na drugih finančnih tržiščih v Italiji in svetu so kotacije vrednostnih papirjev na njej dosegle rekordne negativne vrednosti. Borzni pokazatelj je ob 13.30 zabeležil padec 6,1 od sto, tendenčno pa 7,4 od sto. Tako hudega padca ne pomnijo od junija 1986.
Negativni trend je zajel malodane vse kotacije, čeprav seveda ne vse na natanko isti način. Tako so od zadnjega zasedanja, se pravi od petka do včeraj, na primer delnice Generali padle od 108.250 na 102.000 lir, Lloyd Adriatico od 26.300 na 25.000 lir, Lloyd Adriatico varčevalne pa od 13.300 na 12.000 lir. »Kljub temu strmemu padcu investitorjev k sreči zaenkrat ni zajela panika,« nam je dejal borzni agent dr. Giuseppe Vizzini, ki je podpredsednik komisije za kotacije tržaške borze in blagajnik zbornice borznih agentov iz Trsta in Benetk. »Čeprav je ponudba bila res velika, jo je povpraševanje zaekrat absorbiralo, tako da nismo zabeležili' nobene prekinitve poslov zaradi pretiranega padanja vrednosti. To je kajpak zelo pomemben podatek, vprašanje pa seveda je, koliko časa lahko povpraševanje v takšnih razmerah zdrži.«
Finančni vihar ni zajel le tržišča vrednostnih papirjev, marveč tudi valute. Kot drugod po svetu je ameriški dolar znatno padel, medtem ko je za-hodnonemška marka pridobila na vrednosti. Slabo pa se je odrezal dinar, ki so ga cenili 1,25 lire, medtem ko so ga na prejšnjem zasedanju, to je v petek, 16. t. m., cenili za 0,05 lir več. »Po mojem bo vrednost jugoslovanske valute še naprej padala,« nam je v nevezanem pogovofu povedal Walter Ber-nes od Cominvesta. »Lahko se bo v bližnji prihodnosti znižala še za 30 od sto, razen če ne bo prišlo do večjih novosti v tamkajšnji ekonomski politi-
ki, recimo do povečanja davčnega pritiska.«
A kaj menijo tržaški poslovneži o splošnem padcu kotacij na borzi? »Brez dvoma je treba to povezati z dogajanjem v New Yorku in v drugih svetovnih fihančnih središčih,« pravi Vizzini. »To pa pomeni, da kotacije pri nas niso odraz realnih gospodarskih dogajanj. Zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo kotacije v prihodnjih dneh popravile. Do istega zaključka lahko pridemo, tudi če razmišljamo čisto načelno in abstraktno. Nemogoče je, da bi se tako skokovito dnevno nazadovanje v doglednem času ne popravilo, razen če ne bi prišlo do bistvenih premikov v vsedržavnem in mednarodnem gospodarstvu,
kar pa je v tem trenutku zelo malo verjetno. Konkretno katere cenitve se bodo popravile, kdaj in za koliko, pa je seveda vprašanje, na katero bi vsakdo rad znal odgovoriti, saj bi mu to dalo možnost, da bi v kratkem času obogatel.«
Podobnih misli so tudi drugi tržaški poslovneži. Finančni svetovalec Vinko Ozbič nam je npr. takole povedal: »Na naših finančnih tržiščih nastopa večje število manjših investitorjev, ki se ustrašijo tako rekoč vsakega piša in razprodajajo svoje delnice ob prvih negativnih cenitvah. Njihovo beganje v nekem smislu celo podpirajo večji investitorji, ki na stvari motrijo v daljši perspektivi in seveda imajo ves interes, da kupijo po znižanih cenah.« Saj, na borzi obstaja tudi špekulacija.
Srčni bolniki in krvodajalci v nedeljo praznovali svoj dan
V nedeljo so tudi v Trstu, na pobudo krožka »Sweet Heart«, praznovali vsedržavni dan srca. Po mestu so člani krožka delili informativni tisk, na
Drugi teden odprtje pomorske razstave
Trst kot Aberdeen, Huston in Stavangen? Mogoče drugo leto, je v svojem govoru na včerajšnji tiskovni konferenci v kongresnem centru poudaril predsednik Avtonomne vele-sejemske ustanove Gianni Marchio.
V teh mestih, kjer razstavljajo velike pomorske objekte, žerjave in ploščadi, prirejajo namreč vsako leto mednarodni sejem Offshore industrije. Z izgradnjo plavajoče delavnice Micoperi 7000 pa se je Trst povzpel na prvo mesto tovrstnega ladjedelništva v Italiji, zato ni bilo dvoma, kje organizirati pomorski velesejem, je še pritrdil generalni tajnik Gi-orgio Tamaro. Medtem ko si bomo lahko na razstavi ogledali razne modele, slike in poslušali predavanja profesorjev tržaške univerze, bo na morju poskusna vožnja večnamenske ploščadi Micoperi 7000.
Tržaška razstava, ki jo je organizirala pod pokroviteljstvom Odborništva za industrijo Avtonomna velesejemska ustanova, ni mednarodnih razsežnosti. Te razstave se bodo udeležila samo italijanska podjetja: Agip, Fincantieri, Micoperi, Tecnomare in Effer. Svoj delež bodo s predavanji prispevale tudi pravna, ekonomska, inženirska fakulteta in fakulteta za matematične, fizikalne in naravoslovne vede tr-
žaške univerze. Toda že v prihodnjem letu bodo organizatorji skušali priklicati z novo pobudo v Trst še podjetja drugih držav. Trst bi lahko na tak način prevzel veliko vlogo pri prodiranju te industrije v vzhodne države, s katerimi na tem področju do danes še ni bilo nobenega sodelovanja.
Pomorska razstava, ki bo v kongresnem centru od 27. do 31. oktobra, obravnava dva sektorja: že omenjeni Offshore in sektor o ribolovu. Razstave o ribolovu se bodo udeležili: Mariculture Italia, Ittiomar, Združenje za laboratorij morske biologije, Calderini-Edagricole, Ittiosanitaria in obrtniško podjetje Sorgo L. Predvsem pa bo na razstavi govora o stanju morske favne in o gojenju školjk, ki jih nove metode danes omogočajo. V sklopu tega sektorja razstave bodo predstavili predlog novega deželnega zakona o ribolovu, je še dodal odbornik za industrijo Gianfranco Carbone.
Med drugim bo razstavljen tudi model globinskih zaprek, ki naj bi preprečile vleko kočaric in drežd po dnu Tržaškega zaliva. S tem pa bi mogoče izropani Tržaški zaliv spet zaživel, (zvo)
raznih točkah pa si je bilo mogoče tudi brezplačno izmeriti krvni tlak
(na sliki).
Krožek »Sweet Heart« deluje v našem mestu že deset let, njegovi člani so večinoma srčni bolniki in rekonvalescenti za srčno kapjo, odprt pa je vsem občanom, ki si želijo ustrezne informacije kot preventivo pred srčnimi boleznimi.
Nedeljski dan pa je izkoristilo tudi Združenje krvodajalcev, ki je v svojih prostorih priredilo že tradicionalno praznovanje, namenjeno članom in njihovim družinam. Kljub temu da je v Trstu razmeroma zadovoljivo število prostovoljcev, ki redno darujejo svojo kri, so zaloge te življenske tekočine še vedno premajhne. Premalo je tudi ozaveščanja, zlasti mlajših generacij, saj po priložnostni anketi, ki jo je Združenje izvedlo pred kratkim, izhaja, da veliko mladih ljudi sploh ne ve, da v mestu obstaja krvodajalcki center.
Na nedeljskem praznovanju, so tudi letos najzaslužnejšim krvodajalcem podelili medalje in priznanja.
V petek javna manifestacija o stanovanjski krizi v Trstu
Po izjavah K D in PSI o razbitju večinske koalicije
Ta teden odločilen za usodo tržaške Občine in Pokrajine
Ta teden bo bržkone odločilen za usodo obeh največjih krajevnih uprav, tržaške Občine in Pokrajine. Koalicija, ki vodi obe upravi, je po izraženih odločitvah krajevnih vodstev KD in PSI v razkroju, saj tako demokristjani kot socialisti nedvoumno zahtevajo odstop listarskega župana Staffierija (in vzporedno tudi demokristjanskega predsednika pokrajinske uprave Locchija) in odbora, da se položaj »izniči« in se začnejo nova pogajanja, ki naj privedejo do oblikovanja novega programa in novih izvršnih organov obeh krajevnih uprav za čas do prihodnjih upravnih volitev, ki bodo k letu junija.
Demokristjanski in socialistični proglas o odprtju politične krize je že pokazal prve učinke, saj je bilo zaradi tega treba odložiti že dve seji tržaškega občinskega sveta (petkovo in današnjo) in to ravno v trenutku, ko bi morala uprava sprejeti nujne odločitve glede nekaterih zelo perečih vprašanj, ki v živo prizadevajo vse občane, kot so pomanjkanje rešitev za odlaganje mestnih odpadkov, povsem nezadostno delovanje njihovega upepelje-valnika in tudi že predolgo nerešeno vprašanje vodstva opernega gledališča Verdi, Jasno je bilo namreč, da ni bilo pričakovati, da bi mogle priti kakšne
odločitve od večine, ki je dejansko več ni.
Odločitev bi torej morala priti pred novo sejo tržaškega občinskega sveta, ki je napovedana za petek. V ta namen je demokristjanski pokrajinski tajnik Tripani prevzel pobudo za vrsto (za sedaj neformalnih) dvostranskih pogovorov z vsemi strankami, ki so pred enim letom pristopile h koaliciji, da bi se dogovorili o novem zavezništvu po odstopu odborov v obeh upravah. S predstavniki PSI je tajnik KD že govoril, in v bistvu ugotovil soglasje glede upravičenosti odprtja politične krize in nujnosti iskanja novih rešitev. Od stališč demokristjanov, ki zahtevajo predvsem Staffierijev odstop, ker mu očitajo poglavitno odgovornost za nekolegialno in neučinkovito vodenje tržaške Občine, se socialisti razlikujejo baje le v toliko, da to odgovornost pripisujejo vsej Listi za Trst.
Tripani bo nadaljeval svoje »neformalne« politične pogovore tudi danes in jutri, in sicer s socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovensko skupnostjo, izključil pa ne bo niti, kot je sam izjavil, Liste za Trst. Pri tem pa listarje opozarja, da mesto nujno po-
trebuje vodstva, tega pa ne more izvajati župan (Staffieri), ki ne uživa več zaupanja zaveznikov, in torej ne more več računati na večino v občinskem svetu. Do prvega odkritja kart bo vsekakor prišlo v četrtek, ko bodo socialisti in demokristjani na skupnem sestanku tajnikov strank razpadle koalicije jasno zahtevali Staffierijev odstop, kar listarskemu prvaku nikakor ne diši.
Če bo Staffieri, kot vse kaže, zavrnil zahtevo po ostavki, bodo ostale stranke koalicije začele nov krog (tokrat formalnih) pogajanj, da dobijo način, kako ga k temu prisiliti. Najbolj verjeten postopek bi bil odstop odbornikov KD, PSI, PRI in PSDI, toda (če bi Lista za Trst vztrajala na svojem negativnem stališču) ta rešitev bi pustila na svojih mestih samo Staffierija in 4 lis-tarske odbornike, kar bi ustvarilo pri vodenju Občine povsem nemogoč položaj in bi povzročilo razvrednotenje same ustanove pri javnem mnenju. Zato so tudi pri KD in PSI za sedaj zelo oprezni in le naglašajo, da bi bil prav tako nemogoč položaj, če bi župan ostal na svojem mestu, čeprav bi mu bila nasprotna večina odbornikov in občinskega sveta.
Afera Matteucci: orožniki aretirali uradnika zaradi lažnega pričevanja
Iz vroče ljubezni zažgal 3 avte Sedaj se bo »ohladil« v zaporu
čas že kronična in skorajda paradoksalna bolezen našega mesta. Kronična, ker traja že vse od uvedbe zakona o pravičnih stanarinah; paradoksalna, ker je res paradoks, da v mestu, ki ima iz leta v leto manj prebivalcev, in »zmore« kakih 4.000 prostih stanovanj, več sto družin že dolgo zaman išče nov dom.
Tržaška občina je pred nekaj meseci v tiskovnem sporočilo oznanila, da bo nekaj od teh družin kmalu prišlo pod streho v novih gradbenih kompleksih v Ul. Don Bosco in v Ul. Molino a Vento, vse kaže pa, da bo treba na ta »kmalu« še malce počakati.
Tako je vsaj mogoče sklepati iz tiskovnega sporočila sindikatov stanovanjskih upravičencev SUNIA-CGIL, SICET-CISL in UNIAT-UIL, ki napoveduje za petek, 23. oktobra, ob 17. uri na Pomorski postaji javno skupščino o stanovanjskem vprašanju v Trstu. Sindikati protestirajo zaradi zavlačevanja z oddajanjem stanovanj. Pri tem omenjajo prav primer kompleksa Zavoda za ljudske gradnje IACP v Ul. Don Bosco. »Stanovanja so dokončana, pogodbe podpisane, stanovalci so si za to naprtili nemajhne stroške, plačali so najemnine, mnogi so si morali najeti posojilo, a se ne morejo vseliti, ker z gradbišč niso odstranili vsega materiala in pristojne oblasti niso še izdale dovoljenja za vselitev,« obsojajo sindi-
Pridržana prognoza za motociklista
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah se je v Ul. Flavia pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 32-letni Claudio Palmiri z Elizejskih poljan 20. Ponesrečenec se še bori s smrtjo na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice: je v globoki nezavesti in zdravniki so si zanj pridržali prognozo. Ni še znano, kako si je povzročil številne hude poškodbe. Okoliščine nesreče namreč niso še jasne.
Palmirija je našla izvidnica cestne Policije okrog 4.30 zjutraj v bližini stadiona Grezar. Bil je že v nezavesti, pol metra od njega pa je ležal ntotor. Policija ni mogla ugotoviti ne vzrokov ne ure nesreče, saj na kraju ni bilo očividcev. Verjetno se je Palmiri peljal z motorjem in je Vanj trčil avtomobil, ki se je nalo nemoteno oddaljil od kraja nesreče. Verjetna pa je tudi druga možnost, in sicer, da se je Palmiri sam ponesrečil. Kaže namreč, da je bil v vinjenem stanju. Preiskave za določitev vzrokov nesreče so vsekakor v teku.
kalne organizacije. Podobno, pa čeprav je tam položaj nekoliko omiljen, je s stanovanjskimi bloki v Ul. Molino a Vento. Nerešeno je tudi vprašanje kompleksa na Melari. Stanovalci že več mesecev plačujejo dajatve za nekatere službe in strukture, s katerimi pa se ne morejo okoriščati, ker le-te ne delujejo.
Sindikalne organizacije so o vseh teh problemih pisale svetovalskim skupinam v tržaškem občinskem svetu. V pismu jasno omenjajo, kdo je po njihovem mnenju odgovoren za stanovanjsko krizo: občinski upravitelji, ki doslej niso še dobili skupnega jezika o tem vprašanju. Pristojna odborništva (za javna dela, za urbanistiko, za skrbstvo) delajo vsaka po svoje, brez vsakršne koordinirane akcije. Sindikati so pred meseci predlagali ustanovitev posebne komisije, ki naj bi kolegialno koordinirala vso zadevo. Sprva se je župan izrekel za to pobudo, občinski odbor pa jo je odklonil.
■ V sejni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze (Trg Evropa, 1) bo drevi ob 18. uri konferenca z razpravo na temo: SZ in Vzhodna Evropa v "eri Gorbačov". Predaval bo prof. Stephen Fischer-Galati, prireja pa jo Študijski inštitut za Evropsko gospodarsko skupnost in Vzhodno Evropo v sodelovanju s tržaško univerzo.
Po nalogu preiskovalnega sodnika Filippa Gulotte so orožniki v preteklih dneh aretirali 34-letnega Roberta Garzoneja iz Ul. Busoni 12 pod obtožbo lažnega pričevanja. Aretacija spada v okvir preiskav, ki jih vodijo orožniki in policija v zvezi s še nerazčiščenimi dejavnostmi Paola Matteuccija, ki so ga junija aretirali pod obtožbo, da je namerno podtaknil ogenj v svojem uradu v Ul. Mazzini in nato pripisal požar organizaciji POT.
Med preiskavo so orožniki zaslišali Roberta Garzoneja, ki je bil uradnik v enem od Matteuccijevih podjetij. Njegove izjave pa naj bi bile protislovne, zato je preiskovalni sodnik izdal proti njemu zaporni nalog.
Brodolom s katamaranom
Burja je pihala s hitrostjo do 100 km na uro, ko je v nedeljo popoldne izvidnica devinskih orožnikov reševala iz morskih valov v Sesljanskem zalivu
moškega, ki se je prevrnil s katamaranom. Prav burja je namreč povzročila morsko nesrečo, ki k sreči ni imela hudih posledic.
Okrog poldne se je skupina jadralcev društva Pietas Julia s katamarani odpravila na morje. 30-letni Vladimir Mrvic iz Sesljana in 18-letni Federico Boico iz Ul. Besenghi 6 sta skupaj odplula. Ker je burja postajala čedalje bolj vsiljiva,-se je večina jadralcev vrnila na pomol, medtem ko sta se Mrvic in Boico kaj kmalu znašla v težavah. Bila sta oddaljena približno tri milje od kopnega, ko je Mrvic padel v vodo. Z Zavoda združenega sveta so opazili jadralce, ki so bili v težavah, in so poklicali orožnike, ki so se takoj spravili na morje. Mrvica so našli v morju: moški je bil k sreči primerno opremljen, tako da mu mrzla voda ni prišla do živega. Nekoliko težje pa je bilo reševanje mladega Boica, ki je ostal na katamaranu in se oddaljil še za dve milji. Po polurnem iskanju pa so še njega potegnili na čoln orožnikov in neprijetna dogodivščina se je srečno zaključila.
Orožniki škedenjske postaje so v nedeljo zjutraj prijeli požigalca, ki je v soboto zanetil ogenj v garaži v Val-mauri 55. Takoj po požaru so ga začeli iskati, saj je bilo povsem jasno, da je bil ogenj, ki je popolnoma uničil tri avtomobile, podtaknjen. Preiskava se je takoj osredotočila na 21-letnega Lu-igija De Clementeja iz Neaplja, saj jim je eden od stanovalcev, Aldo Bartolo-meo, povedal za grožnje, katerih je bila njegova družina tarča že nekaj mesecev. Mladenič namreč se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da ga je Bartolomejeva hčerka Maria zavrnila.
Mladega požigalca so orožniki zagledali na Nabrežju Mandracchio, ko se je skušal skriti med množico, ki je prisostvovala ribiškemu tekmovanju. Luigiju pa ni uspelo zbežati. Najprej je odločno zavrnil katerokoli obtožbo. Na vsiljiva vprašanja orožnikov sprva ni našel prepričujočih odgovorov, nazadnje pa je le priznal, da je sam zanetil ogenj v omenjeni garaži. Sedaj je za zapahi pod obtožbo namernega požiga.
De Clemente je prišel služit vojaščino v Trst pred dvema letoma in je tu
spoznal Mario. Ko je odslužil vojaščino je iz ljubezni do dekleta ostal v Trstu in stanoval pri njeni družini. Kaže, da je že med skupnim bivanjem prišlo včasih do nasilnih prepirov. Tokrat pa je fant izlil ves svoj žolč in zanetil^ ogenj na avtu dekletovega očeta. Škode je za več desetin milijonov lir, v garaži je med drugim zgorel čisto nov fiat ritmo.
-L V 92. letu starosti nas je zapustila
Alojzija Verč vd. Pipan
Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 10. uri iz Gorice v Mavhinje.
Žalujoči sorodniki
Vižovlje, Sesljan, 20. oktobra 1987
Lep začetek nove sezone v KD Ivan Grbec v Skednju
Če bi sodili po začetku, potem bi lahko rekli, da bo letošnja sezona v društvu Ivan Grbec v Skednju zelo dobra. Člani društva so namreč na prvo prireditev v tej sezoni povabili mešani pevski zbor Milan Pertdt iz Barkovelj, ki je tu imel svoj celovečerni koncert.
Mladi pevci in pevke so se, pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot, predstavili z bogatim programom, ki je v prvem delu obsegal slovenske zborovske skladbe, od ljudskih priredb Milana Pertota, Marija Kogoja, Pavla Merkuja, do umetnih skladb Ivana Grbca, Ubalda Vrabca, Radovana Gobca, Antona Medveda in Alojza Srebotnjaka. V drugem delu programa so se pevci predstavili z izborom ljudskih priredb in umetnih skladb v različnih jezikih, od latinščine, italijanščine, španščine, nemščine do makedonščine.
Že sam program, kot tudi dejstvo, da so ga izvajali mladi pevci, sta ugodno vplivala na občinstvo, ki je začetek večera sprejelo z veliko simpatijo in veseljem, ki pa se je v drugem delu programa, ob izvedbi nekaterih zahtevnih in težkih skladb, sprevrglo v pravo navdušenje, da je moral zbor nekaj pesmi dodati, ali ponoviti.
Pevce in njihovo pevovodkinjo je na začetku pozdravila in predstavila predsednica KD Ivan Grbec Devona Černič, ki se jim je zahvalila za sodelovanje in izrazila željo, da bi do podobnih gostovanj v bodoče še prišlo. Ob koncu je Aleksandri Pertot izročila še šopek rož, nakar je sledila prijetna družabnost, pri kateri so se s kulinaričnimi dobrotami ponovno izkazale članice društva.
Gostovanje mešanega zbora iz Barkovelj je bil začetek letošnje sezone v društvu Ivan Grbec v Skednju, kjer že pridno vadita, kot nam je pred začetkom nastopa povedala odbornica Melita Valli, obe pevski skupini: ženski pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič, in pevska skupina, ki jo vodi Fulvia Kralj.
»Poleg naših že tradicionalnih prireditev, kot sta na primer Martinovanje in gostovanje Seniorske dramske skupine z Opčin, ki bo tokrat pri nas že tretjič, se pevke obeh skupin pripravljamo na skupni nastop s škedenjskim mešanim zborom J. Ukmar, ki naj bi bil meseca decembra v domači cerkvi. Koncert, katerega datum še nismo določili, bi bil v dobrodelne namene. Naš zbor bi na tem koncertu nastopil z eno Gregorijansko pesmijo, s skladbama Mozarta in Codalyja, skupno pa bi vse ženske pevke zapele "Slavo" iz troglasne otroške maše škedenjskega skladatelja Ivana Grbca.«
V društvenih prostorih sta se med tem že začela telovadba za ženske, ki jo vodi Paolo Brazzani in jo obiskuje kar 18 žensk, in tečaj modernih plesov. Tako telovadba kot tečaj potekata ob ponedeljkih in četrtkih — tečaj od 18.30 do 20. ure, telovadba pa od 20. do 21. ure.
»Radi bi tudi letos ponovili animacijske popoldneve za otroke,« je še povedala Vallijeva, »vendar je tu pri nas otrok zelo malo. Morda bi se pa le našla kakšna rešitev, da bi to otroško animacijo lahko ohranili in nudili našim otrokom, da preživijo eno popoldne v tednu s svojimi sovrstniki iz drugih krajev mesta.«
Društvo bo pripravilo tudi razna predavanja, družabne večere, ženski zbor pa bo sodeloval tudi na letošnjem srečanju ženskih zborov. (N. L.)
Srečanje dolinskih šestdesetletnikov
Potovalni urad AURORA
BOŽIČ in NOVO LETO z agencijo AURORA
21. dec. - 4. jan. - KANARSKI OTOKI. Cena od 795.000 lir dalje (apartman).
24. dec. - 30. dec. - Hotel TOPLICE - BLED. Cena 280.000 lir.
24. dec. - 2. jan. - SINGAPUR in MALEZIJA. Cena 1.590.000 lir. 30. dec. - 3. jan. - BUDIMPEŠTA. Cena 525.000 lir.
30.	dec. - 3. jan. - Hotel TOPLICE - BLED. Cena 295.000 lir.
31.	dec. - 3. jan. - ZAGREB - Hotel INTERCONTINENTAL. Cena 325.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
razne prireditve
SKD Barkovlje obvešča, da bo v petek, 23. t. m., Mario Gregori predvajal DIAPOZITIVE O EGIPTU. Pred predvajanjem bo branje tajniškega poročila za leto 1986-87. Začetek ob 20.30. Vabljeni
SLOVENSKO vSTALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota v nedeljo, 25. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED G - druga nede-
ija
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.

GLASBENA
MATICA
TRST
1. abonmajski koncert Sezona 1987-88
V četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIKI RTV LJUBLJANA
Dirigent ANTON NANUT Solist KATJA MILIČ - klavir (Gabrijelčič, Ravel, Berlioz)
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica sv. Frančiška 20/11
vabi danes, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer. Pri okrogli mizi z naslovom
40 let od mirovne pogodbe in preseljevanja Istranov: sledovi obletnice na Tržaškem
bodo sodelovali profesorji Gior-gio Depangher, Samo Pahor, Jože Pirjevec in Stelio Spadaro.
gledališča
V soboto popoldne so se v Dolini pred občinskim poslopjem zbrali še-stdesetletniki dolinske občine. Prišli so z vseh krajev občine, od Domja in Gročane pa do Prebenega, nekateri iz Trsta, pa z miljskih hribov, da se po tolikih letih spet srečajo in pozabavajo. Moralo bi jih biti preko osemdeset, bilo pa jih je nekaj manj, kajti nekateri so v inozemstvu, drugi daleč iz naše dežele, nekateri pa na žalost bolni. Šestdesetletniki so v sprevodu šli do občinskega spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni, kjer so položili venec ter z enominutnim molkom počastili spomin vseh občanov, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost in mir na svetu. Zvečer pa so se podali na Pesek, kjer so imeli skupno večerjo in družabnost, (mm)
VERDI
Operna sezona 1987/88. Danes, 20. t. m., ob 20. uri (red A/E): CARMEN A. Bizeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter Werhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob
20.30	bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariano Rigillo. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 19^7/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio.
koncerti
izleti
galiM^ju
Ul. sv. Frančiška 20
Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani Avgust Černigoj Edoardo Gandrus Zora Koren Marjan Kravos Marcello Mascherini Klavdij Palčič Nino Perizzi Bruno Ponte Livio Schiozzi Lojze Spacal Giancarlo Stacul Rado Štrukelj Franko Vecchiet Edvard Zajec »
Odprtje razstave v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri.
Anamarijo in Petra je osrečilo rojstvo prvorojenke
ALEKSANDRE
Srečni družini iskreno čestita in želi vso srečo
Gasilsko društvo Globojner
včeraj - danes
Danes, TOREK, 20. oktobra
MIRA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 16.13.
Jutri, SREDA, 21. oktobra
URŠKA
PLIMOVANJE DANES: oh 1.41 najnižje -37 cm, ob 8.03 najvišje 49 cm, ob 14.29 najnižje -43 cm, ob 20.24 najvišje 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, veter 12 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Terry Bartoli, Veroni-ca De Carolis, Daniele Sirca, Michele Mazzucco, Veronika Danev.
UMRLI SO: 82-letna Rina Birghel, 74-letna Darina Krečič vd. Mislei, 72-letna Teresa Casini, 82-letni Vitaliano Nocera, 51-letni Brillo Tosoni, 81-letni Romeo Delbello, 77-letna Gabriella Versa, 67-letrii Ettore Balbi, 82-letna Ernesta Dob-rigna, 47-letni Dario Samec, 80-letna Antonia Manzin vd. Pastor, 77-letna Maria Kleewein vd. Di Ciaula, 85-letna Irma Ursini, 80-letni Giacinto Vascotto, 88-let-na Maria Ulcigrai vd. Bressan, 78-letni Mario Della Torre.
prispevki
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88: informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna ,GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za
kino
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30. Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 ( ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey, Vincent D’Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alta signora, dram., It. 1987, 130': r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 17.00, 22.15 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Durme.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 007 Zona pericolosa, akc., VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'A-bo.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, dram., It. 1987, 100'; r. Giulia-no Montaldo; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Quarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Local Hero
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soldati 365 alTalba, dram., It. 1987, r. Marco Risi; i. Claudio Amendola, Massimo Dappor to.
EDEN - 15.30, 22.00 Caldo cappricio di donna, porn., □□
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Sto-rie incredibili, fant., ZDA 1986, r. Števen Spielberg; i. Kevin Costner, Casey Siemaszko.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120’; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Regalo di Natale, dram., It. 1986, r. Pupi Avati; i. Carlo delle Piane, Diego Abatantuono.
RADIO - 15.30, 21.30 La superbestia in calore, porn., □ □
čestitke
Ob rojstvu ALEKSANDRE čestitata srečnima staršema Anamariji in Petru, novorojenki pa želita vso srečo v življenju Neva in Dorka iz Doline.
razstave
V	umetnostni galeriji Cartesius bo
do 29. t. m. razstavljala svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bo do 22. oktobra razstavljal svoje akvarele Pietro COELLI.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je-
Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta do 23. t. m. od 18. do 20. ure.
mali oglasi
Ob 3. obletnici smrti dragega in nepozabnega sina in brata Bruna darujejo mama, brata Gigi in Egon ter sestri Marica in Olga 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na brata Zlatka ob prvi obletnici smrti daruje Duško Jelinčič
100.000	lir za SPDT, 50.000 lir za Mladinski odsek SPDT, 50.000 lir za Alpinistični odsek SPDT, 50.000 lir za tabornike Rodu modrega vala in 50.000 lir za šahovsko delovanje ZSŠDI.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža Vlada Turine daruje žena Vanja 30.000 lir za Dijaško matico, 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 30.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ido Jakomin darujejo Angelo, Klara in Suzana Starc (Gropada) 30.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na drago mamo Juštino darujeta Aldo in Lidija z družinama 100.000 lir za KD F. Prešeren in 100.000 lir za cerkvene pevke iz Boljunca.
V	spomin na Justino Zobec darujeta Zofa in Danilo Sancin 10.000 lir za KD F.
PEPI SANCIN (Šarnek) je odprl osmico v Dolini na št. 112. Toči staro črno in belo vino.
PRODAM enciklopedijo za srednješolce, 12 knjig, 120.000 lir, lepo vzdržano. Tel. 228468 od 18. do 20. ure.
PRIVATNIK prodaja stanovanje v Rojanu, primerno za par. Tel. 723671 ali 417814.
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve, v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir.
REPO prodaja v Grojni Anton Drufovka, Grojna 1, tel. 0481/34220.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - Ses-Ijan zaposli 18/23-letno dekle kot uradnico/prodajalko, voljano tudi dela za oskrbo in čiščenje delovnega prostora. Predstaviti se osebno v sredo, četrtek ali petek v jutranjih urah.
TRGOVINA JESTVIN v okolici Trsta zaposli izkušenega prodajalca delikates (salumiere). Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Delikatesa “.
IZKUŠEN mehanik in zanesljiv šofer, letnik 1966, z znanjem italijanščine in slovenščine, išče kakršnokoli zaposlitev. Cenjene ponudbe nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vesten".
GOSPA srednjih let bi rada spoznala prijatelja: poštenega, odkritosrčnega, ki ljubi naravo, ples, hribe in morje, do 55 let starega. Samo iz naših krajev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Ljubitelj narave".
ŠPORTNO DRUŠTVO išče sedež v okolici Trsta, tudi potreben prenovitve. Tel. 763856 v jutranjih urah.
V BARKOVLJAH se je izgubil črn muc star 5 mesecev z rjavim ovratnikom. Kdor ga je videl, naj prosim telefoni-
razna obvestila	izlet v Goriška brda jutri, 21. t. m.( ob 7.45 izpred deželne palače - Trg Ober-dan.	Prešeren.	ra na št. 410old ob uri kosila.
		menjalnica	19.10.1987
KD Slovan - Padriče vabi člane na	Združenje Italija-ZSSR priredi v ne-		
22. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo, volitve in razno.
Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 26. t. m., ob
20.15	v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 - na informativni večer in razpravo PRED REFERENDUMI.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja TEČAJ LATINSKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV. Za informacije telefonirati na št. 69297 ali 415797.
razstave TESORI D'EURASIA - 2000 let sovjetske zgodovine. Vpisovanje je na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) od 18. do 20. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodenega ogleda Škocjanskih jam, ki ga prireja Prirodoslovno društvo Slovenije. Ekskurzija bo v soboto, 24. oktobra. Zbirališče v Bazovici (pri cerkvi) ob 12.30 oz. ob 13. uri pred novim srejemnim centrom na parkirišču pred odhodom v jamo. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1270.—	Japonski jen...............,	8.—
719.—	Švicarski frank ............ 868.—
213.—	Avstrijski šiling............. 101,75
638.—	Norveška krona ............. 193.—
33,50	Švedska krona............... 203.—
2135.—	Portugalski eskudo :........ 9.—
1900.—	Španska peseta................. 10.--
185.—	Avstralski dolar ........... 870.—
8.—	Debeli dinar.................... 1,25
970.—	Drobni dinar.................... 1,25
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE b^llvb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
lida turk
Begunci s Soške fronte
Dim var
frtorvatajkdp - M&rehlatidsc
$ti!!fried a. d. JfotHahn, JI, O'.
Verjetno le malokdo pozna kraje, ki jih prikazujejo slike. Tudi v začetku stoletja je le malokdo vedel za Ober Sulz ali Dimvar, čeprav sta bila ta dva kraja, kot kraji ob Soči, pod okriljem enega in istega dvoglavega orla. Prvačkovci so ta krajd, pa še Stillfried in razne druge spoznali med prvo svetovno vojno, ko so morali zaradi bližine fronte zapustiti domači krov in se podati v prisilno begunstvo. Zdaj se teh krajev spominjajo le starejši ljudje.
Fotografije je posredovala Dorica Makuc, ki se že dolgo vrsto let ukvarja s slovensko emigracijo in je pripra-
vila za Radio Trst A niz, ki je na sporedu vsak četrtek ob 18.00, v katerem obravnava posebno poglavje v zgodovini primorske diaspore: evakuiranje soške fronte med veliko vojno. Dodala je še razglednico, ki jo je aprila 1918 prejel na Štajerskem vojak 97. regimenta Ivan Kacin. Gospodična Lilli, ki je podpisana na razglednici, ni imela ravno srečne roke pri izbiri razglednice: na vozu peljejo rakev. Pa še naslov je napisan v raznih jezikih: Posled-ni cesta, Le dernier voyage, Der letzte Weg...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Tudi predzadnja oktobrska lestvica Vročih 10 prinaša precej sprememb in obratov na stopničkah desetih najaktualnejših komadov tega trenutka...
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	prejšnji teden		
17	1	1.	Martin Krpan - Še je čas
4	4	2.	Zucchero - Le mani
5	5	3.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
3	7	4.	Madonna - Who’s That Girl
3	6	5.	Edoardo Bennato - OK Italia
9	2	6.	Vasco Rossi - Ciao
2	9	7.	Mike Oldfield & Bonnie Tyler - Islands
6	8	8.	Brian Adams - Heat Of The Night
9	3	9.	Susanne Vega - Luka
24	10	10.	U2 - With Or VVithout You
O prvem mestu je bilo v prejšnjih šestnajstih tednih povedano že vse, zato se bomo tokrat ukvarjali le z ostalimi devetimi... Tik pod vrhom je zdaj Adelmo Fornaciari, ki je po dolgih letih pričakovanj uspel z bluesom, sicer značilnim za temnopolto prebivalstvo Združenih držav. Njegova sezona še traja... Goriški Avtomobili so v četrtek nastopili v Garnel clubu, žal, pa jih ni poslušalo ustrezno število ljubiteljev glasbe. Organizatorji pravijo, da bodo četrtki tudi v bodoče rockerski, s pravočasno propagando pa bo verjetno tudi odziv publike boljši. Madonna se vztrajno približuje vrhu, nekoliko počasneje pa to uspeva tudi Edoardu Bennatu. Po treh tednih je Vasco Rossi spet v »ohlajanju«, česar ne bi mogli trditi za priložnostni duet Mike Oldfield -Bonnie Tyler. Brian Adams je ostal na osmem mestu, Susanne Vega pa je tokrat izgubila največ glasov. Zaključujejo U2, ki jih tudi sredin poraz irskih nogometašev v Sarajevu preveč ni prizadel...
V nedeljo smo po daljšem času vrteli dva predloga, dve novosti iz naše diskoteke. Najprej smo poslušali skupino VVerking Weak v komadu Apocalyp-se Surrender, nato pa še heavy metal skupino VVhitesnake s komadom Here I Go Again. Tako pravim tudi jaz...
Z nagradami sodelujejo:
Iskra TOZO Eleklroakutlika
Satana
/O
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek. ............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski spovedi
f ram
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (22. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Risanki: Biskitts, L'amico Gipsy
18.00	Dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.50	Dnevnik
22.00	Film: La collera del vento (dram., 1970, r. Mario Camus, i. Terence Hill, Mario Pardo, Carle Alberto Gortina)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Dok.: Bodočnost prirodopisa
RAI 2______________________
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Risanke: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Miss Marple
15.25	Film: Narciso nero (dram., 1946, r. M. Poell in E. Pressburger, i. Deborah Kerr, David Farrar)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del Maresciallo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Uomini d'amianto contro l inferno (pust, ZDA 1969, r. An-drew Mc Laglen, i. John Wayne, Jim Hutton, Katharine Ross)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Nanizanka: Investigatori dTtalia
23.40	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Nočni film: Morti sospette (dram., 1978, r. Jacgues Deray, i. Lino Ventura, Claudien Auger)
RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Dokumentarec: Kako preživeti danes
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna rubrika: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.00	Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Bolnik in njegov zdravnik
20.30	Aktualno: Telefono giallo - L e-nigma De Rothschild
21.30	Film: Topkapi (pust., 1963, r. Ju-les Dassin, i. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Schell, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.45	Film: Topkapi (2. del)
23.30	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: Psihologija - Naravoslovje
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.25	Videostrani
16.40	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris (pon. 7. oddaje)
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.12 Iz televizijskih sporedov
19.25	Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Drama: Drobno gospodarstvo (prod. TV Novi Sad, po scen. Duška Trifunoviča, r. Nikola Lorencin, i. Velimir ŽivotiČ, Sonja Josič)
21.35	Integrali (jubilejni koncert panka na Slovenskem, psihoanaliza in literatura ob izidu knjige Sčlavoja Žižka, gostovanje mladinske Filharmonije Borislav Paščan iz Beograda, Forma viva v Portorožu)
22.15	Dnevnik
22.30	Videostrani
j I^Pl TV Koper_______________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka:. Veronica
15.00	Nad.: I promessi sposi (7. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Krenila protijedrska karavana
TRST — Skupščina uslužbencev ške-denjske železarne
GRADIŠČE — Razstava žganj v deželni enoteki
TRST — Otroške urice v NŠK
19.30	TVD Stičišče ■
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Loterija, nato TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: Ricatto internazi-onale (2. del),
21:45 Vsedanes
22.00	Aktualno: Fiat Uno 9
22.10	Rubrika: La macchina del tempo
23.00	Košarka: it. prvenstvo Facar-Cuki
<§< CANALE5___________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film:	Le piace
Brahms? (kom., ZDA 1961, r. Anatole Litvak, i. Ingrid Bergman, Yves Montand)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L'eredita dei Guldenburg (5. del)
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: 1 trafficanti della notte (dram., VB 1950, r. Jules Dassin, i. Richard Widmark)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Georgie, Miny Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondb, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Quel maledetto colpo al Rio Grande Express (vestern, ZDA 1973, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Ann Margret)
22,20 Film: AlTultimo se-condo (pust., ZDA 1977, r. Richard T. Hef-fron, i. Peter Fonda, Susan Saint James)
0.15 Aktualno: Cinema & Co.
0.45 Nanizanki: La legge di Mc Lain, 1.35 II Santo
^ij> ITALIA1
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.30	VVonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlies Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film: Lady Hawke (fant., ZDA 1984, r. Richard Donner, i. Mat-thew Broderick)
22.50	Dok.: Antropos
23.50	Rock opolnoči
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Signore i signori buonasera, 1.30 Ai confini della realta
[ rennreM telepadova
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: 1 ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Il prefetto di fer-ro (dram., It. 1977, r.
Pasguale Sguiteri, i. C. Cardinale, G. Gemma)
22.35 Nanizanki: Gioco di coppie, 23.15 Storie di donne
0.15 Film: La voce del de-litto (krim., VB 1981, r. M. L. Hogg, i. Michael Moriatry)
% telefriuli
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.: Ligabue
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica; 8.10 Nediški zvon; 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (1. del);
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Torkov zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Tarnaš Va-sary; 18.00 Radijska igra: Nič ni silno tako kot človek (Sofokles-Gantar);
18.50	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 S šola; 8.35 Igraj kol-ce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.45 Z Jožetom Privškom; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Od premiere do premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Vodomet melodij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Nikoli pozabljene; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna oddaja: Za varnejši jutri;
18.00	Zanimivosti: Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.40	Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Informativna oddaja: Šola, otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je nared!; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato Glasba za lahko noč.
PSI za referendum še pred občinskimi volitvami
Termocentrala na premog v Tržiču kamen spotike med socialisti in KD
Pred nekaj dnevi, ko smo poročali o govoru predsednika deželne vlade Bi-asuttija na otvoritvi zadružne tovarne v Tržiču, smo napovedali, da bodo njegove besede brez dvoma vzbudile polemiko v tržiških političnih in gospodarskih krogih. Biasutti je namreč dejal, da želi ENEL zgraditi termocen-tralo na premog na območju Tržiča. Dejal je tudi, da deželna vlada ne bo sprejela nobene odločitve ki bo v na-sprotstvu s stališčem prizadetih krajevnih uprav. Biasutti pa je tudi povedal, da bi le s težavo razumeli, da ne bi hoteli industrijske naprave katere ihvestijskia vrednost je 3.000 milijard lir in ki bi potem omogočila zaposlitev stotinam oziroma tisočem delavcev in tehnikov.
Znano je tudi, da je tržiški občinski svet, še takrat ko je bila v tem kraju levičarska koalicija, soglasno sprejel resolucijo s katero zavrača gradnjo termocentrale na premog na svojem ozemlju.
Sedanje izjave predsednika deželne vlade na otvoritvi tovarne (dan kasne-
je je Biasutti bil tudi na skupščini članov demokristjanske stranke) pa so že bile razlog za polemike. Socialisti, ki so v odbor skupno z demokristjani, socialdemokrati in republikanci, in ki so svoj čas bili glavni pobudniki resolucije proti termocentrali, so zahtevali referendum med prebivalstvom. To naj se izreče ali je za centralo ali je proti njej. Tudi v Tržiču naj bi naredili tak referendum kakršnega so pred časom, prav v zvezi s tem vprašanjem, izvedli v Miljah na Tržaškem.
Socialisti so zagrozili, da izstopijo iz občinskega odbora, če koalicijski partnerji, seveda predvsem KD, ne privolijo v referendum. Vodstvo tržiške sekcije KD pa je takoj zelo polemično odgovorilo socialistom. Referenduma ne potrebujemo, pravijo demokristjani, kajti še vedno je veljavna resolucija občinskega sveta, za katero so pred leti tudi oni glasovali. Socialiste obtožujejo, da iščejo dlako v jajcu za polemiko. Med tržiškimi socialisti pa je čutiti precej glasov negodovanja o sodelovanju z demokristjani v odboru.
Referendum o termocentrali naj bi bil torej razlog za zaostrovanje polemike in tudi za morebitno razbitje koalicije v tržiški občini. Na pomlad 1988 bodo namreč v Tržiču občinske volitve (sočasno z deželnimi in pokrajinskimi). Upoštevajoč rezultate letošnjih političnih volitev bi socialisti dobili več moči tudi v Tržiču. Očitno tudi zaradi tega sedaj zaostrujejo polemiko z demokristjani. Volitve so pred durmi, termocentrala na premog pa bo pomemben polemični argument.
Natečaj IACP
Ustanova za ljudske hiše objavlja danes razpis natečaja za dodelitev v trajno last (s plačilom odkupne cene na obroke) 12 stanovanj v Ul. Tacitia-na v Tržiču. Prošnje za sodelovanje pri natečaju je treba vložiti na županstvu v Tržiču ali na sedežu IACP v Gorici (Korzo Italia 116) najkasneje do 20. novembra, kjer dobijo zainteresirani vse podrobnejše informacije v zvezi s pogoji za dodelitev stanovanj.
Začetek vaj doberdobskega zbora
Zbor Jezero posnel kaseto pripravlja se na Prešernovo proslavo
Moški zbor Jezero iz Doberdoba je pričel z delom v novi sezoni, ki bo za kraške pevce dokaj pestra in bogata. O tem so se pogovorili konec prejšnjega tedna, ko so se pevci in člani istoimenskega društva srečali s predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev.
V zadnjih mesecih je bilo delovanje pevskega zbora usmerjeno prvenstve-
Sindikat slovenskih šol pozdravlja pobude Cobas
Kljub temu pa na naših šolah ne bodo stavkali
V prihodnjih tednih se napovedujejo stavke šolnikov, ki pa predvidoma ne bi smele zajeti slovenskega učnega osebja na Goriškem. Sindikat slovenske šole je na svoji zadnji seji razpravljal o napovedanih stavkah (temeljni odbori Cobas bodo stavkali 27. oktobra, konfederalni sindikati 16. novembra, predvidene pa so tudi pobude SNALS).
Slovenski sindikat je v zadnjem času še najbližje stališčem odborov Cobas. Na seji so namreč ocenili zahteve, ki jih le-ti postavljajo, »kot upravičene. Sindikat torej pozdravlja njih pobude, se z njimi v glavnem strinja, vendar se jim ne bo aktivno pridružil: odborom Cobas očita namreč, da nimajo še svojega sindikalnega statusa.«
Slovenski sindikat zvrača še največ očitkov na račun konfederalnih sindikatov. Medtem ko je nastopanje avtonomnega sindikata SNALS označeno kot preveč korporativistično, a morda opravičljivo po sili sedanjih razmer, so očitki na račun konfederalnih dokaj ostrejši: tri sindikalne zveze so slovenske šolnike razočarale, »ker niso podprle avtonomije in specifičnosti našega sindikata, pač pa so ga hoteli razkrojiti in fagocitirati naše člane,« je rečeno v tiskovnem poročilu SSŠ.
Nezadovoljivo je tudi delovanje sindikatov na vsedržavni ravni. »CGIL, CISL in UIL predstavljajo samo del šolnikov, so v manjšini v posameznih sindikatih in njih zahteve so podrejene koristim delavstva in so temu izenačeni glede statusa in plačila. Pri tem se ne upošteva, da navadni delavec od 15. leta starosti že lahko dela in zasluži, medtem ko se za šolnika zahteva še 10 let izdajanja in truda.« Šolniki bi raje bili izenačeni statusu deželnih uslužbencev »ki imajo 20% višje plače od državnih, brezplačno menzo dvojno odpravnino ob zaključku delovne dobe«.
Na isti seji sindikata so tudi razpravljali o prihodnjih volitvah v okraj-
ne in pokrajinske šolske svete. Sindikat se je ponovno odločil za bojkot teh volitev in se tako držalže od vsega začetka sprejetega sklepa. Predmet razgovora je bilo tudi vprašanje učbenikov na osnovnih šolah in pomanjkljivosti psihopedagoške službe.
Senatorji KPI o liceju Dante
Komunistični senatorji Battello, Te-desco, Tato in Spetič so postavili ministru za šolstvo vprašanje v zvezi s posegom goriške Lege Nazionale, ki je napadla profesorico na italijanskem klasičnem liceju zaradi nekih njenih izjav o slovenskosti Gorice. Poseg je označen kot poskus ustrahovanja, ki krši ustavno zajamčeno pravico do svobode poučevanja. Trije senatorji KPI še ugotavljajo, da je ravnateljstvo zavzelo stališče dejanske ne-solidar-nosti s profesorico ter pohvalilo neko ne bolje opredeljeno občutljivost dijakov.
Zaradi tega sprašujejo, kakšne pobude namenrava izvajati ministrstvo, da preveri dejanski potek dogodkov in zaščiti ustavno zajamčeno pravico do svobode poučevanja. Šola je namreč kraj za pouk in kritično razpravo, ne pa na nestrpnost in ustrahovanje.
Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah
V	našem dnevniku občasno objavljamo pregled rojstev, smrti, porok, priseljevanja in izseljevanja v treh slovenskih občinah na Goriškem. Tokrat so na vrsti podatki za mesec avgust in september. Podatke nam posredujejo matični uradi treh občin. Pri tem velja opomba, da jemljemo v poštev datum vpisa v matične listine in ne datum dogodka: zato utegne priti do vpisa mesec kasneje, zlasti za dogodke zadnjih dni v mesecu.
DOBERDOB
V	zadnjih dveh mesecih so vpisali tri rojstva in eno smrt. Rodili so se Matej Bagon, Jari Jarc in Thomas Marušič. Umrl je Mario Devetta. Poročili so se trije pari: Paolo Pozzo in Emanuela Pieri, Sergio Violin in Franka Devetak, Gabrijel Ferfoglia in Elizabeta Prasselj. Oklicov ni objavil noben drug par. Precej premikov je bilo v priseljevanju/izseljevanju: v dveh mesecih so vpisali v sezname skupno 11 novih občanov, izbrisali pa so jih 6.
SOVODNJE
V	sovodenjski občini sta se rodila dva otroka, umrle pa so kar štiri osebe. Novorojenčka sta Manuel Visintin in Nataša Ožbot. Umrli so Cecilija Cotič, Marija Butkovič vd. Pisk, Frančiška Buzin in Lojzka Grillo vd. Ožbot. Precej je bilo tudi novih zakonskih zvez. Poročili so se Antonio Pinna in Nataša Florenin, Bruno Vito in Irene Devetak, Rodolfo Visintin in Eleonora Cijak, Venceslav Klanjšček in Vera
Dovžak. Oklice so objavili Jurij Devetak in Emilia Carli, Marko (Igor) Pete-jan in Katerina Zotti, Renzo Cocetta in Damjana Cotič, Alfrede Gabbana in Silvana Malič. Obračun preseljevanja je odločno pozitiven, saj se je v dveh mesecih priselilo 12 oseb, izselil pa se ni nihče.
ŠTEVERJAN
Minimalne premike so v zadnjem dvomesečju beležili v števerjanski občini, kjer se ni rodil nihče, umrl pa je samo Albin Hlede. Porok je bilo kar precej, vendar gre večinoma za pare od drugod. Kar zadeva prebivalce z bivališčem v občini so vpisali eno samo poroko: vzela sta se Giorgio Tri-carico in Antonella De Zorzi. Tudi oklicov ni bilo, pač pa so tudi v naši najmanjši občini vpisali precej selitev: priselilo se je sedem novih občanov, izselilo pa se jih je osem.
Pridržana prognoza zaradi opeklin
Zaradi opeklin druge in tretje stopnje po obrazu in rokah so včeraj popoldne v Goriški splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 67-letnemu Oresteju Cecotti-ju iz Gorice, Ul. Colombo 2. Moža so takoj zatem premestili v videmsko bolnišnico, kjer se zdravi s pridržano prognozo.
Do nezgode je prišlo nekaj pred 17. uro pri javni tehtnici v Ul. Lungo Isonzo, ki jo je oskrboval Cecotti. Mož je bil v kiosku ob tehtnici. V prostoru je hranil posodo z bencinom. Po prvi rekonstrukciji naj bi prišlo do eksplozije zaradi uhajanja hlapov, ki so nasičili majhen prostor, v katerem je bila priključena električna pečka.
v Kulturnem domu v Gorici BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
DANES, 20. oktobra, ob 20.30-ABONMA RED B
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Še danes vpisovanje abonentov eno uro pred predstavo.
AVTOBUSI VOZIJO PO OBIČAJNEM VOZNEM REDU.
Domov jih je v prejšnjem stoletju pripeljal konzul Anton Laurin
no v pripravo kasete, za katero je poskrbela ZSKD. Doberdobski pevci so pred kratkim zaključili s snemanjem v Ljubljani in se sedaj pripravljajo na sklepni del tega projekta, to je predstavitev kasete. V dogovoru z našo osrednjo kulturno organizacijo bo zbor sodeloval, skupaj z goriško Gledališko skupino, v pripravi osrednje Prešernove proslave v Gorici. Na srečanju, kateremu je prisostvoval tudi Janez Povše, ki bo skrbel za realizacijo goriške proslave, so se dogovorili o podrobnosti pobude, na kateri bodo prav kraški pevci imeli vodilno vlogo.
Primerna predstavitev nove kasete ter sodelovanje na osrednji Prešernovi proslavi bosta od doberdobskih pevcev zahtevala dodatnega vadbenega truda, da bosta Začrtani pobudi uspešno uresničeni.
29. oktobra pohod skozi Panovec
V Panovcu bo v nedeljo, 29. oktobra, pohod in tek, ki ga letos prirejajo že v drugo. Na pot bodo izpred Park hotela v Novi Gorici odšli ob 10. uri udeleženci, ki bodo lahko izbirali med progo dolgo 9 kilometrov in tisto dolgo 20 km. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno. Nagrajene bodo tudi vse skupine z najmanj petnajstimi udeleženci. Pokale Casino - HIT hotelov Nove Gorice bodo dobili najhitrejši moški ter ženski udeleženec. Prireditelj vabi na pohod tudi zamejce, tako posameznike kot društva.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja 26. oktobra avtobusni izlet v Koper s kosilom v Bertokih. Vpisovanje še danes, v torek, 20. t. m., od 10. do 12. ure samo na sedežu društva v Gorici.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov v petek, 23. t. m., ob 20.30 v središču Danica.
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesni tečaj (začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni), ki ga bo vodil učitelj Alvis. Prva vaja bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave sprejemata Ivana Butkovič (tel. 882105) in Tanja Vižintin (tel. 882338).
PD Štandrež in ŠD Velox prirejata tečaj ritmične telovadbe v občinski telovadnici v Štandrežu za mladino od 5. do 15. leta. Tečaj se prične v četrtek, 22. t. m., ob 15. uri. Vodila ga bo prof. Nataša Sirk. Prijave sprejemata Anica Pavio (tel. 21003) in Joana Marušič (tel. 21419).
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečolov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice.
Mladinski krožek Gorica priredi v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu v Gorici Mladinski ples. Vstop z izkaznicami, ki jih dobite pri odbornikih.
Odprta dva egipčanska sarkofaga v Vipavi
Filmska kamera je v sredo, 14. oktobra, snemala za nas nekoliko neobičajen dogodek, dvig težkih kamnitih pokrovov na sarkofagih v Vipavi. Javnosti je malo znano, da ležita na vipavskem pokopališču že dobro stoletje dva egipčanska sarkofaga, ki sta izjemna redkost pri nas, po času nastanka pa tudi v Evropi. Sarkofaga izvirata iz Giz, območja piramid. Prvotno sta bila nameščena v bližini Keopsove in Kefrenove piramide. Segata v čas 5. dinastije faraonov, okvirno v 24. stoletje, nastala sta torej v stoletju za postavitvijo velikih piramid. V Vipavo, svoj rojstni kraj, ju je pripeljal Anton Laurin, pl. vitez po naslovu, sicer konzul in egiptolog.
Med opravljanjem poslov generalnega konzula v Egiptu je Laurin postal v dobi prvih odkrivanj egipčanskih spomenikov navdušen ljubitelj in uspešen zbiratelji V svoji vili v Egiptu je zbral bogato zbirko starin. Čez 200 predmetov je poklonil Narodnemu in Etnografskemu muzeju v Ljubljani, precejšen del pa prodal nadvojvodi Maksimilijanu, ki jih je pripeljal v Miramar, kasneje pa so jih odpeljali v Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaj, ostala je le na pomolu sfinga iz rdečega granita. Leta 1846 je Laurin pripeljal v Vipavo dva velika sarkofaga iz assuanskega granita, ki ju je dal sam izkopati v Gizah. Po nekaterih podatkih je v sarkofagih pripeljal posmrtne ostanke svojih staršev, po drugih virih pa je ostanke dal prekopati že na vipavskem pokopališču. Vsekakor v sarkofagih ni bilo mumij in bogastva pomembnih egipčanskih dostojanstvenikov, kot so v tem stoletju razmišljali divji zbiralci, ki so dvigovali pokrove sarkofagov in jih pri tem poškodovali. Sarkofaga so namestili ob kapeli na pokopališču, kasneje pa premestili na stranska ro-
bova velike grobnice Hrovatinov ob vzhodni zid pokopališča.
Akcijo dviga pokrovov na sarkofagih je začel G. Hamernik iz Celovca, ki proučuje egipčanske spomenike v Evropi, podprl pa jo je Deželni studio ORF - Avstrijske radiotelevizije iz Gradca, ki istočasno pripravlja oddajo o Lavrinu kot avstrijskem konzulu in je v sredo najprej snemal leseno krsto z mumijo svečenika iz 2. stoletja v Narodnem muzeju, najpomembnejši predmet iz Laurinove zbirke v Ljubljani, nato akcijo v Vipavi in v četrtek v Miramaru. Pokrove smo dvignili predvsem zaradi ugotovitve izdelave sidranja spreminjala in je zato pomembno dejstvo za časovne opredelitve sarkofaga. Ob dvigovanju smo na stičiščnem robu pokrova in zabojnega dela levega sarkofaga odkrili hieroglife, ki so sicer enaki kot na zunanji površini pokrova in na daljši stranici srednjega dela, po pojavu na tem mestu pa velika redkost, zato je odkritje posebnega pomena. Velja tudi omeniti, da je znanih le pet tovrstnih sarkofagov, dva v Vipavi, eden v Nemčiji in dva v kairskem muzeju.
Stanje sarkofagov je žalostno; vidno se je poslabšalo v zadnjih letih, mnogo bolj kot v preteklih treh tisočletjih. Poškodovali so jih divji posegi, na površini so se razmnožili mahovi in lišaji, ki zastirajo pogled na plitko klesan relief in hieroglife ter razkrajajo kamen, največ škode pa je povzročila voda, ki je prodrla v notranjost sarkofagov in po zamrznitvi oba močno poškodovala. Razpoke je zapolnil restavrator Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici, ki je sedaj ob dvigu pokrovov, pri katerem je zavod tudi sodeloval, svoje delo lahko dopolnil, vendar je to le zača-
sen ukrep. Za trajnejše in ustrezno varstvo obeh spomenikov je treba nujno najti mesto v notranjosti nekega objekta, ali pa jima na istem mestu najprej podgraditi trdne temelje - oba se pogrezata in nagibljete - in nato postaviti še streho.
ZORKO HAREJ ml.
kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 18.00—22.00 »Giulia e Giulia«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Taboo Pariš girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Super mas-chio per mogli viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Terminator«, 20.00 »Ko udarja Taekwando«.
DESKLE 19.30 »Indiana Jones«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57,. tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Carmen Peli-can vd. Piccini iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Pietro Dell'Angelo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče', ob 12.30 Luigi Saurin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na pokopališče v Pevmo.
Jeklena pravila vrhunskega športa
Poletov kotalkar Samo Kokorovec je verjetno še pod vtisom svojih uspešnih nastopov na svetovnem prvenstvu v Novi Zelandiji. Srebrna kolajna ni od muh, posebno ne v najkvalitetnejši svetovni konkurenci. Za zaveso lovorik pa se Samu odpira neizprosno polje, bolje bi rekli neizprosna ploščad, jeklenih pravil, ki vladajo v vrhunskem športu, še posebno v individualnihšportih. Doseči je treba vedno večje rezultate. Treba je biti prvi in ne samo v kombinaciji.
Malo je športnikov, ki jih usoda in lasten trud popeljeta v najbolj bleščečo in hkrati neusmiljeno areno. Samo je med tistimi; kotalkal bo med zvezdami in breznom. Stisnimo zanj pesti.
Nekdo prihaja, drugi odhajajo. Odhod je za nekatere travma. Vemo, kako je za marsikoga mučno, ko mora v pokoj. Navadnim smrtnikom odbije ura in haj-di domov. So pa drugi, ki so se prebili nekoliko višje in jim je pot domov pretežka, čeprav si vsi želimo, da bi odšli in ohranili vsaj kanček dostojanstva. Tako mislimo tudi o Moserju. Njegov lov za svetovnim rekordom v zaprtem dirkališču je bil nekam patetičen. Ko bi Moser odložil kolo v shrambo in se lotil poklicev, kjer bi bil še mlad moški? Napravil bi edino pravilno izbiro, saj je nesmiselno sopihati za nekimi rekordi, ki mu prinašajo več razočaranj kot veselja. Žalostno je gledati menežerje, ki se za stolček borijo
s infarkti in mlajšimi kolegi. Prav tako je žalostno gledati športnike, ki zahtevajo od mišic in srca nemogoče.
Ob teh utrinkih ne moremo mimo nastopov italijanske nogometne reprezentance, ki je igrala v soboto proti Švici. Tekma je bila v sklopu kvalifikacijskih srečanj za evropsko prvenstvo. Italijanski nogometaši so ponovno dokazali, da niso probojno moštvo. Vsi načrti vodstva so sicer usmerjeni v svetovno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji. Upamo si izjaviti, da bo težko ponoviti to, kar se je zgodilo v Madridu; iz ovc so se italijanski nogometaši prelevili v leve. Sedaj je levjega v italijanski reprezentanci zelo malo. Vsi so bili veseli ob izenačenju s povprečno Švico. Sploh so mladeniči in trener prehitro zadovoljni; kot uradnik, ki brezhibno prepiše šefovo pismo.
Še kratek dodatek zapisanemu: prejšnji petek se je pričela sezona Slovenskega stalnega gledališča. Ustanova se, kot tudi druge kulturne organizacije, otepa s hudimi finančnimi problemi. Italijanska država pač hudo krči, reže in stiska. Vse to seveda ne velja za svetovno nogometno prvenstvo. V šport se zlivajo znatna sredstva; za tekmo pač raje sežemo v žep kot pa za predstavo. Stvar je povsem razumljiva, ni pa enako razveseljiva...
ACE MERMOLJA
Boji v avtomobilistični formuli ena se bližajo h koncu
7j2l naslov le še Piquet in Mansell
VN Mehike je izločila iz boja za naslov svetovnega prvaka v formuli ena Brazilca Senno in Francoza Prosta, ki dirke nista dokončala. Zanimanje za zadnji dve preizkušnji letošnjega SP pa ni upadlo, saj se je Britanec Mansell s šesto letošnjo zmago približal vodilnemu timskemu tovarišu Pigue-tu, ki je bil sicer drugi, a je dobil samo tri točke, ker za skupni vrstni red velja samo 11 najboljših uvrstitev. Piguet ima zdaj 12 točk prednosti, a na Japonskem (1. novembra) in v Avstraliji (15. novembra) pride za oba tekmeca Williamsa v poštev le zmaga, če bo Mansell, ki je točke doslej zbral na devetih dirkah, obakrat uspešen, pa mu naslov ne more uiti.
Nedeljska dirka v Mehiki je bila za pilote prava pustolovščina, saj je bila proga podobna krompirjevemu polju zaradi številnih gub, zaradi izrazite nadmorske višine pa je motorjem zmanjkovalo »kisika«. Dirka je imela dva štarta in končni vrstni red je rezultat seštevka časov. V 31. krogu je namreč na ovinku pred ciljno ravnino s proge zavozil Warwick in poškodoval obrambno bariero, sestavljeno iz gum, zato je direktor prekinil dirko in ukazal nov start. V krepkem vodstvu je bil tedaj Mansell, potem ko sta dalj časa vodila Boutsen in Berger, a sta drug za drugim morala odstopiti. Zapletlo se je tudi na samem začetku, ko sta med sabo trčila Prost in Piguet in nastala je velika gneča. Po drugem štartu je bil najhitrejši Piguet, a zaostanka 50" za Mansellom ni mogel nadoknaditi. Italijan Patrese je po odstopu Senne osvojil zelo dobro tretje mesto. Ferrarijeva vozila so tako na poskusnih vožnjah, kot med samo dirko pokazala dobro stopnjo kompetitivnosti, a žal jim zaradi okvar na motorjih dirk ne uspeva končati.
Dvoboj Vicini - Sivori
Nogometna nedelja je bila ta teden nekoliko v ozadju, saj so bili prvoligaši prosti. Še je bilo odmevov s sobotne tekme reprezentance v Švici. Kritike so bili zmerne, Viciniju očitajo, da se je odrekel napadalnemu slogu igre, ki je bil značilen za njegovo mlado moštvo. Še posebej je bil zanimiv televizijski dvoboj med selektorjem in komentatorjem oddaje Športna nedelja Sivorijem, ki je Vicinija dobesedno napadel, češ zakaj bojkotira Napolije-ve igralce, zlasti Francinija in Romana.
Nogomet: SP za mladince
Azzurri in modri v četrtfinalu
SANTIAGO — Šest evropskih in dve južnoameriški reprezentanci so se na svetovnem mladinskem nogometnem prvenstvu uvrstile v četrtfinale, v katerem bo Italija v Concepcionu igrala s Čilom, Jugoslavija pa se bo v Santiagu pomerila z Brazilijo.
V zadnjih srečanjih izločilnega dela je Italija z 2:0 premagala Nigerijo, Jugoslavija pa je 4:1 odpravila Togo. Končni vrstni red v posameznih skupinah je sledeč:
Skupina A: Jugoslavija 6, Čile 4, Avstralija 2, Togo 0. Skupina B: Italija 5, Brazilija 4, Kanada 2, Nigerija 1. Skupina C: Vzhodna Nemčija 4, Škotska in Kolumbija 3, Bahrein 2. Skupina D: Zahodna Nemčija 6, Bolgarija 4, ZDA 2, Saudska Arabija 0.
Četrtfinalni pari (jutri); Jugoslavija - Brazilija, Italija - Čile, NDR - Bolgarija, ZRN - Škotska.
Pred derbijem uspeh Udineseja drugi poraz Triestine
Bora Milutinovič je uspešno debuti-ral v Vidmu, čeprav pri zmagi Dosse-ne in tovarišev proti močni Piacenzi nima verjetno dosti zaslug, saj je srečanju sledil s tribune. Moštvo je doživelo čudežni preporod in vsiljuje se sum, da so igralci odslovljenega Gia-cominija dejansko bojkotirali ali pa so grožnje predsednika Pozza o denarnih globah imele magični učinek. Avtor obeh golov je bil Vagheggi.
Triestina je v San Benedettu doživela drugi zaporedni poraz, tokrat pa se nima kaj pritoževati, saj je povrhu igrala slabo, čeprav bi s kanenkom več sreče lahko odnesla z igrišča celo kožo. Gol za gostitelje je dosegel bivši... košarkar Pirozzi, ki je na igrišče vstopil dve minuti pred zadetkom.
V nedeljo bo v Trstu deželni derbi, ki bo po dolgih letih spet veljal za prvenstvene točke, obe moštvi pa si poraza res ne moreta privoščiti. Košarkarji spremenljivo
Košarkarji so igrali s spremenljivo srečo. Deželna prvoligaša Segafredo in
Evropski nogometni pokali
Vsi le ne bodo igrali jutri
Ob izločitvi Napolija in Vardarja se udeležba italijanskih in jugoslovanskih moštev v drugem kolu evropskih nogometnih pokalov omejuje na nastope v pokalu pokalnih zmagovalcev in pokalu UEFA. Tradicionalni sredini tekmi se bosta »odpovedala« le Velež (pokal UEFA), ki bo že danes gostil v Dortmundu pri Borusii in Hajduk (pokal pokalnih zmagovalcev), ki bo v četrtek igral v Marseillu.
Največ zanimanja v pokalu UEFA vlada za tekmo med Milanom in španskim Espanolom, In-ter bo doma s finskim Palloseu-rom imel bržkone lahko delo, Verona gostuje v Utrechtu, Juventus v Atenah pri Panathinaikosu, Cr-vena zvezda pa bo v Beogradu sprejela v goste belgijski Bruges.
V pokalu pokalnih zmagovalcev igra drugoligaš Atalanta na Kreti pri moštvu OFI.
Fantoni sta doživela pekoča poraza, Goričani kar na domačih tleh, prav tokrat, ko so prvič letos nastopili v popolni postavi, povratnik Boris Vitez pa je za nameček še dosegel 23 točk.
V	A-l ligi je Snaidero iz Caserte še edino nepremagano moštvo (Oscar 52 točk), prvaku Tracerju pa se godi bolj slabo. Deželni derbi Veneta z Benetto-nom je dobil Hitachi. Dalipagič je dosegel 41 točk, Radovanovič »le« 19, a spet sta bila za zmago odločilna njegova prosta meta!
V	B-l ligi je Tanjevičevo moštvo uspešno prestalo popravni izpit v srečanju z dotlej vodilnim Aresejem, a kritiki čakajo na prihodnje gostovanje v Cagliariju, ki bo morda že razgalilo ali tržaška peterka res lahko računa na »plav-off«.
Lendl se je oddolžil Casheju
Na mednarodnem teniškem turnirju v Sydneyu se je Ivan Lendl oddolžil domačinu Casheju za poraza na odprtem prvenstvu Avstralije in v Wimble-donu. V finalu ga je premagal s 6:4, 6:4, a igralo se je na sintetični površini.
V jugoslovanskih nogometnih prvenstvih
Dinamo spet na vrhu lestvice
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Po dveh porazih je zagrebški Dinamo spet na vrhu lestvice v jugoslovanski 1. nogometni ligi. Tokrat so namreč Zagrebčani z Željezničar-jem zares zablesteli, zmagali so kar s 3:0. Senzacija kola pa je bila seveda katastrofa Crvene zvezde v Mostarju 0:5.
V	Zagrebu se je najbolj izkazal nekdanji igralec Željezničarja Ško-ro, ki je dosegel sijajen gol, strelca pa sta bila še Cvjetkovič in Mlinarič. Tudi zadnji je igral izvrstno, njegova forma pa mu zdaj dviguje ceno na evropskem tržišču. Zagrebški trener Blaževič je zdaj zares dobro sestavil moštvo, v katerem manjka le mladi reprezentant Bo-ban, ki je na SP v Čilu.
V	Mostarju je spet navduševal reprezentant Tuce, čeprav je dosegel samo najlepšega izmed petih golov. Crvena zvezda je igrala ne-
koliko oslabljena, očitno pa je tudi štedila moči za tekmo pokala UEFA z belgijskim Brugejem. V evropski konkurenci pa igra tudi Velež, že danes bo gostoval v Dortmundu pri Borussii, ob tako učinkoviti igri pa ima celo nekaj možnosti za uvrstitev v 3. kolo. Pokalni prvak Hajduk bo v sredo gostoval v Marseillu, v generalki pa je v Tuzli s Slobodo igral 1:1. Tak izid si hajdukovci želijo tudi v sredo, seveda pa bo delo težje. Rijeka je še naprej prav pri vrhu, z goloma Škerjanca in Jankoviča je. s Prištino vodila že z 2:0, na koncu pa je bila lahko zadovoljna tudi z 2:1. Veliko presenečenje je pripravil Vardar, ki je z golom Pančeva zmagal v gosteh s Čelikom, ki je zdaj najresnejši kandidat za odhod iz lige. K vrhu lestvice se prebija tudi dvakratni prvak Partizan, ki že šest kol ni izgubil, tokrat pa je bila njegova žrtev Radnički, strelec pa Stevanovič z 11-metrovke.
V 2. ligi je Olimpija na gostovanju še petič izgubila, tokrat z Bor-
cem z 2:4. Ljubljančani so z golom Matkoviča vodili z 1:0 in nasploh imeli veliko priložnosti za uspeh, toda pokopale so jih hude napake v obrambi. Ljubljančani so bili brez trenerja Gugolja, ki je prejšnji teden odstopil. Za Bežigradom je nasploh burno, igralci ves teden niso trenirali. To je bil štrajk, igralci pa so se za to potezo odločili, ker jim klub še ni izplačal premij za nobeno izmed osmih osvojenih točk. Blagajna ljubljanske Olimpije je prazna, ta teden pa se bo razpletel kritičen položaj. Utegne se zgoditi, da bo Olimpija doživela nov brodolom, čeprav ima zelo obetavno moštvo, ki bi čez dve ali tri leta lahko poseglo v jugoslovanski vrh.
V slovenski ligi je v derbiju Koper pred 3.500 gledalci z golom Breznikarja premagal ljubljanskega Slovana. Goriška Vozila letos igrajo slabše, tokrat so v Gorici le remizirala z zadnjim Steklarjem. Pravi polom pa je doživela Izola, ki je kar z 0:5 izgubila z Ljubljano.
m
' T rjr TT\T

VN Mehike (formula ena)
VRSTNI RED
1. Mansell (VB) williams 1.26'24"207; 2. Piguet (Br.) williams po 26"; 3. Patrese (It.) brabham po r26"; 4. Cheever (ZDA) arrows T41"; 5. Fabi (It.) benet-ton po 2 krogih; 6. Alliot (Fr.) larousse po 3 krogih; 7. Palmer (VB) tyrrell po 3 krogih; 8. Streiff (Fr.) tyrrell po 3 krogih; 9. Dalmas (Fr.) larousse po 4 krogih.
LESTVICA PILOTOV ZA SP
1. Piguet 73 točk, 2. Mansell 61, 3. Senna 51, 4. Prost 46, 5. Johansson 26, 6. Berger 18, 7. Fabi 11, 8. Boutsen 10, 9. Alboreto 8, 10. Cheever 7.
LESTVICA HIŠ
VVilliams 137, McLaren 72, Lotus 57, Ferrari 26, Benetton 22, Arrows 11.
Italijanska B liga
Sanbenedettese - Triestina 1:0 (0:0)
STRELEC: Pirozzi v 78. min.
SANBENEDETTESE: Ferron, Di Antonio, Andreoli (od 56' Cardelli), Ferari, Bronzini, Marangon, Ginelli, Galassi, Luperto (od 76’ Pirozzi), Sal-vioni, Faccini.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Papais, Cerone, Biagini, Scaglia, Strappa (od 86' Ispiro), Ci-nello (od 65' Polonia), Causio, Bivi.
IZIDI 6. KOLA
Bari - Catanzaro 1:2, Brescia - Ta-ranto 0:0, Crerrionese - Barletta 1:1, Genoa - Bologna 0:1, Lazio - Padova 1:1, Lecce - Atalanta 1:1, Modena -Arezzo 1:0, Parma - Messina 0:0, Sam-benedettese - Triestina 1:0, Udinese -Piacenza 2:0.
LESTVICA
Padova in Catanzaro 9, Bologna, Lecce, Piacenza 8, Lazio 7, Atalanta, Cremonese, Bari, Brescia, Sambene-dettese, Udinese in Modena 6, Messina in Genoa 5, Taranto in Parma 4, Barletta in Arezzo 3, Triestina 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Triestina - Udinese, Arezzo - Atalanta, Barletta - Modena, Bologna -Parma, Brescia - Sambenedettese, Genoa - Bari, Messina - Cremonese, Padova - Lecce, Piacenza - Lazio, Taranto - Catanzaro.
Meddeželna liga
Gorizia - San Dona 2:1 (2:0)
STRELCI: Maule v 4. min., Lotti v 36. min. in Santin v 57. min.
GORIZIA: Fabro, Fachin, Del Pie-ro, Cotterle, Marassi, Candoni, Laz-zara. Gon, Maule (od 80' Romano), Lotti (od 60’ Bravin), Trevisan.
IZIDI 5. KOLA
Baracca - Russi 2:0, Castel - Santar-cangelo 2:1, Cesenatico - Opitergina 0:2, Clodia - Contarina 4:1, Gorizia -San Dona 2:1, Rovigo - Miranese 2:2, San Polo - Pasianese 1:1, Vittorio Venelo - San Marino 1:2.
LESTVICA
San Marino 9, Rovigo 8, Baracca 7, San Dona, Miranese, San Polo in Opitergina 6, Pasianese in Castel SP 5, V. Venelo, Gorizia, Clodia in Contarina 4, Santarcangelo 3, Russi 2, Cesenatico 1.
PRIHODNJE KOLO
Clodia - Vittorio Venelo, Miranese -Contarina, Opitergina - Gorizia, Pasianese - Rovigo, Russi - Castel SP, San Dona - Baracca, San Marino -‘ Cesenatico, Santarcangelo - San Polo.
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 11. KOLA
Velež - Crvena zvezda 5:0 (1:0), Slo-boda - Hajduk 1:1 (0:1), Budučnost -Osijek 2:0 (1:0), Vojvodina - Rat 2:1 (1:0), Sarajevo - Sutjeska 2:0 (1:0), Partizan - Radnički 1:0 (1:0), Čelik - Vardar 0:1 (0:0), Dinamo - Zeljezničar 3:0 (2:0), Rijeka - Priština 2:1 (2:0).
LESTVICA
Dinamo 15, Veleš, Rijeka 14, Vardar, Crvena zvezda 13, Partizan, Radnički in Sloboda 12, Rat 11, Željezničar, Sutjeska, Priština, Budučnost in Osijek 10, Vojvodina 9, Sarajevo 8, Hajduk 7, Čelik 6.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Željezničar - Vardar, Crvena zvezda - Čelik, Rat - Velež, Osijek - Vojvodina, Sutjeska - Budučnost, Hajduk - Sarajevo, Priština - Sloboda, Radnički -Rijeka, Dinamo - Partizan.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 10. KOLA
Šparta - Borac T 4:3 (4:1), Jedinstvo -Goškjug 1:1 (1:1), Kabel - Rudar 1:2 (0:1), Famos - Iskra 1:2 (1:1), Kikinda -Šibenik 2:0 (1:0), Leotar - Dinamo 1:0 (1:0), Borac BL - Olimpija 4:2 (2:1), Mladost - Novi Sad 1:1 (0:1), Proleter -Spartak 1:2 (0:1).
LESTVICA
Spartak 15, Leotar in Kikinda 13, Šibenik, Rudar, Šparta in Iskra 12, Dinamo V, Novi Sad in Proleter 11, Borac BL in Mladost 10, Goškjug 9, Kabel in Olimpija 8, Jedinstvo 7, Famos in Borac T 3.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Olimpija - Mladost
Italijanska A-1 liga
IZIDI 6. KOLA
Arexons - Bancoroma 100:78, Alli-bert - Tracer 112:96, Roberts - Scavoli-ni 83:90, Hitachi - Benetton 91:89, San Benedetto - Divarese 85:102, Brescia -Snaidero 118:126, Wuber - Enichem 79:78, Irge - Dietor 74:86.
LESTVICA
Snaidero 10, Divarese, Scavolini, Bancoroma in Dietor 8, Arexons, Alli-bert in Tracer 4, Benetton, Hitachi, Roberts in San Benedetto 4, Enichem, Irge in VVuber 2, Brescia 0.
PRIHODNJE KOLO
Tracer - Brescia 110:99, Snaider -Roberts, Divarese - Benetton, Arexons
-	Wuber, Dietor - Allibert, Scavolini -Irge, Enichem - San Benedetto, Bancoroma - Hitachi.
Italijanska A-2 liga
Segafredo - Maltinti 78:83 (43:40)
SEGAFREDO: Bullara 5, Vitez 23, Marušič 11, Aleksinas 13, Pesič 13, Devetak 2, Bobicchio 11, Esposito.
MALTINTI: Giorgi 11, Biaggi 19, Daviddi 2, Douglas 21, Bryant 30, Pa-leari, Della Rosa.
PON: Marušič (31), Devetak (39). TRI TOČKE: Segafredo 1:7 (Bobicchio 1:2, Vitez 0:4, Bullara 0:1); Maltinti 14:26 (Bryant 6:10, Biagi 5:10, Giorgi 3:6). GLEDALCEV: 2.400.
IZIDI 6. KOLA
Yoga - Fantoni 77:75, Riunite -Spondilatte 104:84, Rimini - Sharp 82:101, Alno - Jollycolombani 88:92, Annabella - Standa 98:85, Facar - Čuki 78:80, Rieti - Sabelli 77:97, Segafredo -Maltinti 78:83.
LESTVICA
Riunite, Yoga in Jollycolombani 10, Annabella 8, Fantoni in Maltinti 6, Čuki, Alno, Segafredo, Standa, Facar in Spondilatte 4, Sharp, Sabelli, Sebas-tiani Rieti 2, Rimini 0.
PRIHODNJE KOLO
Fantoni - Riunite, Standa - Segafredo, Annabella - Rimini, Čuki - Yoga, Jolly - Sebastiani, Facar - Alno, Sharp
-	Sabelli, Maltinti - Spondilatte.
italijanska B-1 liga
Stefanel - Arese 98:74 (41:39)
Sartori 8, Fischetto 8, Bonino 8, Ardessi 23, Riva 6, Lokar 14, Canta-rello 8, Zarotil 17, Tasso 6.
ARESE: Lani 7, Innocentin 2, Blasi 18, Ongari 3, Maspero 10, Della Flora 14, Battisti 6, Noli 14.
PON: Fischetto (31), Sartori (34), Della Flora (35), Masiero (38). PM: Stefanel 23:35, Arese 16:25. TRI TOČKE: Stefanel 6:12 (Sartori 1:2, Fischetto 2:3, Bonino 0:2, Ardessi 2:3, Lokar 1:2); Arese 4:18.
IZIDI 4. KOLA
Stefanel - Arese 98:74, Citrosil -Ranger 100:55, Docksteps - Stamura 70:69, Inalca - Castor 102:75, Mister Day - Popolare 81:77, Ragusa - Conad 100:98, Sarvin - Trapanai odložena, Valentino - Fanti 70:73.
LESTVICA
Citrosil Verona 8, Teorema Arese, Ragusa 6, Mister Day Siena, Štamura Ancona, Docksateps Montegranaro, Popolare Sassari, Inalca Modena, Stefanel Trst, Valentino Rim, Fanti Imola 4, Conad Perugia, Trapani, Vini Sar-degna Cagliari, Ranger Varese, Castor PN 2.
PRIHODNJE KOLO
Arese - Valentino, Brindisi - Popolare, Cagliari - Stefanel, Imola - Inalca, Conad - Citrosil, Castor - Mister Day, Trapani - Docksteps, Ranger - Ragusa.
1. —	1. Fiorino Bell	1
	2. Fara Gius	1
2. —	1. Bejart Om	2
	2. Dalila Ba	1
3. —	1. Dalmatica Jet	2
	2. Eventuelle	X
4. —	1. Dachigia	X
	2. Eolo Bell	X
5. —	1. Caloas	2
	2. Talstar	X
6. —	1. Celestial Band	1
	2. Ouasar	1
7. —	1. Drasco	X
	2. Drimat	X
8. —	1. Baugnuf	X
	2. Balanzan Lav	2
KVOTE
16 (1 dobitnik)	251.755.000	lir
12 (18 dobitnikov)	34.431.000	lir
11 (358 dobitnikov)	1.721.000	lir
10 (4.741 dobitnikov)	127.000	lir
Bari - Catanzaro	2
Brescia - Taranto	X
Cremonese - Barletta	X
Genoa - Bologna	2
Lazio - Padova	X
Lecce - Atalanta	X
Modena - Arezzo	1
Parma - Messina	X
Sambenedettese - Triestina 1 Udinese - Piacenza	1
Torres - Cagliari	X
Mantova - Casale	1
Riccione - Ternana	1
KVOTE
13 (27 dobitnikov)	300.275.000 lir
12 (740 dobitnikov) 10.956.000 lir
totip
Košarkarska B-2 liga: v 4. kolu uspešen nastop naših igralcev v gosteh proti Stefanelu
Jadran iz Trevisa z dragocenima točkama
STEFANEL TREVISO - JADRAN 74:79 (39:43)
STEFANEL TREVISO: Persico 3, Gallina 5 (2:2), Rossi 13 (2:5), Metlica 6 (2:2), Colmani 22 (4:6), Bellina 7 (3:5), Corri 8, Lotto, Gervasutti 6, Ruaro 4 (0:2).
JADRAN: Starc 7 (3:4), Persi, Čuk 23 (3:5), Corsi, Sosič 3 (1:2), Štoka, Paulina, Rauber 8, Ban 23 (10:11), Daneu 15 (3:8).
SODNIKA: Nardecchia iz Aquile in Sabetto iz Termolija. ON: Stefanel 23, Jadran 22; PON: Čuk (37), Rauber (38), Bellina (40), Gervasutti (40); PROSTI METI: Stefanel 13:22; Jadran 20:30. TRI TOČKE: Persico 1, Gallina 1, Rossi
1, Rauber 2, Ban 1. GLEDALCEV: 600.
CONEGLIANO — Spet dvolična košarkarska predstava Jadranove vrste, ki je v nedeljo dosegla zmago proti prvouvrščenemu Stefanelu iz Trevisa. Obe moštvi sta pokazali zvrhano željo po zmagi. Ob običajnih motivih, ki so vezani na vse pretekle dvoboje teh postav, je nedeljsko srečanje pridobilo na zanimanju tudi zaradi prisotnosti petih tržaških košarkarjev v vrstah gostiteljev.
Jadranovci so tekmo začeli nekoliko popustljivo do domačinov, ki so v uvodnih minutah uspešno premagovali consko postavitev 2-3 naših košarkarjev. V teh fazah sta prednjačila Rossi in Colmani. Po 10 min. je bilo stanje 23:14 v korist domačih, »plavi« pa niso kazali posebnih znakov vitalnosti, čeprav je Brumen medtem odredil prehod na osebno obrambo. V 12. min. je Stefanel dosegel maksimalno
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Starc 2:8; Čuk 10:16; Sosič 1:1; Rauber 1:6; Ban 5:9; Daneu 6:12. 3 TOČKE: Starc 0:1; Rauber 2:2; Ban 1:5. SKOKI: Čuk 2 v obrambi, 1 v napadu; Rauber 2, 2; Ban 9, 1; Daneu 3, 4. IZGUBLJENE. PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 6; Čuk 4, 3; Sosič 2, 4; Ban 1, 4; Daneu 3, 1. ASISTENCE: Starc 1, Sosič 2, Rauber 1, Ban 2.
vodstvo 14 točk (29:15) po zaslugi razpoloženih Colmanija, Rossija in Ger-vasuttija. Na nasprotni strani so jadranovci zaključevali vse akcije prenagljeno in nasploh jim je agresivna osebna obramba domačinov povzročala težave.
Do preobrata je prišlo v 14. min. p. p., ko so gostje prešli na gibljivo consko obrambo 1-3-1. Naši so prestregli vrsto žog zbeganim košarkarjem Ste-fanela. Mauro Čuk je v napadu igral zelo uspešno, ob njem pa je bil zaslužen za preobrat Sandi Rauber, ki je
zadel dve zaporedni trojki v kočljivih trenutkih. Marko Ban in Valter Sosič sta k »preporodu« prispevala s spretnimi gibanji v obrambi.
Verjetno je bila nedeljska tekma,rekordna po številu zabijanj na koš. Čuk in Colmani sta si te poteze privoščila kar nekajkrat, celo sredi postavljene obrambe.
Brumnovi fantje so drugi del tekme začeli z ustreznim ritmom. V 9. min. d. p. so si že nabrali 12 točk prednosti in zdelo se je, da bodo gostitelji popustili pod njihovim pritiskom, saj , so jadranovci igrali res tekoče in racionalno. No, naše sproščenosti na tribuni je bilo kmalu konec, ko so »plavi« pri stanju 64:50 ponovno zadremali in
adli v storilnosti. Domačini so to iz-
oristili in se spet približali na pet točk (63:68 v 14. min.). Na obeh straneh so se napake vrstile kot na tekočem traku in igra je bila precej raztrgana, v teh fazah prav gotovo neprivlačna. Mauro Čuk je zadel tri zaporedne mete in spet vzpostavil porušeno
ravnotežje. Na drugi strani se je samo Colmani enakovredno boril z našimi in uspešno lovil odbite žoge pod Jad-ranovim košem.
Jadran je tokrat le uveljavil svojo izkušenost in upočasnil ritem igre. Starc in Sosič sta zelo prisebno vodila moštvo, Daneu se je nekajkrat uspešno vrinil pod nasprotnikov koš. Čuk je zadel še dva pomembna meta in Ban je prav tako našel pot do koša v najbolj kritičnem trenutku končnice. Stefanel je na naše ustvarjal pritisk s srditim pressingom, vendar so Brumnovi fantje vse ovire premostili in zasluženo slavili.
Pristavili bi še, da je bilo tudi tokrat opaziti nekaj sprememb v igri Jadra-novih košarkarjev. Do pred kratkim bi navedene spremembe veljale za anomalije, v tem trenutku pa lahko tvegamo hipotezo o delni preobrazbi v konceptu igre. Delna transformacija temeljnih značilnosti naše združene eki-
Zvesta podpora dveh mladih deklet
V Coneglianu je bila majhna dvorana nemara pretesna za vse navijače, med katerimi je bilo več Tržačanov in dve brhki Goričanki, ki sta košarko in Jadran odkrili šele letos, in sta odtlej najzvestejši navijačici »plavih«. Dekleti sta si ogledali vse prvenstvene tekme Jadrana (na gostovanji sta se podali z vlakom!) in celo v Celovec sta šli, ko so Ban in tovariši igrali proti Regenerinu za turnir Alpe - Jadran. Zdi se nam, da je tolikšna navezanost omembe vredna. Dokaz več, da je Jadran resnično v srcu svojih navijačev...
In če že ostajamo pri Jadranu, potem moramo, ob zadovoljstvu za osvojeno zmago, navesti tudi nekaj kritičnih opomb k igri nekaterih posameznikov. Mauro Čuk je očaral občinstvo s serijo atraktivnih potez in uspešnih metov v napadu. Lepo bi bilo, če bi v bodoče enako bojevitost in značajnost pokazal tudi v borbi za odbitimi žogami. Marko
Ban je v prvem delu neumorno iskal soigralce v ugodnem položaju, pri tem pa je pozabil, da bi tudi sam včasih lahko pogledal na koš... Zaenkrat smo se lotili samo njiju, ker nam prostor več ne dopušča in ker bodo drugi že prišli na svoj račun...
Igralci Stefanela, še zlasti predstavniki tržaškega kontingenta, so res postavni fantje, pravi hrusti. Colmani je bil že od nekdaj mišičast in eksploziven in priznati je treba, da je v košarkarskem pogledu v zadnjih dveh letih očitno napredoval. Istega ne moremo trditi za Bellino in Ruara, ki sta na račun dviganja uteži pozabila na tehnično abecedo in na sproščenost gibanja v prostoru.
Kljub pomembnosti zmage v Coneglianu je čas za radost omejen, kajti v nedeljo bo v Trstu postava Pesara...
(Cancia)
IZIDI 4. KOLA
Castelfranco -	Novellara			87:71
Faenza - Ferrara				83:76
Spinea - Virtus Murano				88:65
Virtus Imola -	Ravenna			69:75
Montebelluna	- Berton			92:89
San Dona - Petrarca				88:82
Stefanel - Jadran				74:79
Virtus Padova	- Pesaro			81:79
LESTVICA				
Pesaro	4	3	1	326:296 6
Stefanel	4	3	1	300:279 6
Montebelluna	4	3	1	368:352 6
Faenza	4	3	1	339:334 6
Ferrara	3	2	1	274:254 4
JADRAN	4	2	2	336:325 4
Petrarca	4	2	2	325:320 4
San Dona	3	2	1	242:238 4
Castelfranco	4	2	2	268:266 4
Ravenna	4	2	2	343:345 4
Murano	4	2	2	334:333 4
Berton	4	1	3	354:345 2
Virtus Padova	4	1	3	317:334 2
Full Spinea	4	1	3	289:315 2
Novellara	4	1	3	339:370 2
Virtus Imola	4	1	3	330:366 2
PRIHODNJE KOLO (24. IN 25. 10.)
Berton Dueville - San Don^; Ferrara - Petrarca; Novellara - Stefanel; Ra-venna - Spinea; Faenza - Montebel-luna; Jadran - Pesaro; Murano - Cas-telfranco; Virtus Padova - Virtus Imola.
JADRANOVI STRELCI
Ban 90; Čuk 73; Starc 54; Rauber 48; Daneu 44; Štoka 12; Persi 6; Sosič 5; Paulina 4.
Košarka: v 2. kolu prvenstva D lige
Odbojka: pred pričetkom moške C-2 lige
Borovcem tudi vdrugič ni šlo
Bor z novim sponsorjem
Bor Radenska — Tecnoluce 76:105 (40:54)
BOR RADENSKA: Žerjal 14 (0:2), Korošec 13 (1:2), Terčon 4 (0:4), Koja-nec 5 (3:3), Klobas 8 (0:2), Peretti 6, Pregare 4, Pieri 16, Kneip 4, A.Semen 2.
TECNOLUCE: Carretti 10, Garbas-si 10 (8:14), Nacarato 13 (5:7), Coloni-ello 6 (2:2), Rossi 8, Menardi 7 (1:4), Fortunati 31 (3:5), Mauri, Cepi 20 (4:4).
SODNIKA: Longo iz Tržiča in Polli-cini iz Vidma. PM: Bor 4:13, Tecnoluce 23:36. PON: Klobas (34), Korošec (37). Delni izidi: 5. min.: 4:16, 10. min.: 16:34, 15, min.: 24:45, 25. min.: 50:64, 30. min.: 63:74, 35. min.: 63:86.
Po prvem visokem porazu v Gradišču so borovci tudi tokrat nepričakovano, toda zasluženo visoko izgubili s solidno, vendar ne nepremagljivo ekipo SGT, ki si je že v 4. minuti priborila 14 točk prednosti (delni izid 16:2). Igralec gostov Fortunati je polnil koš »plavih« z vsepovsod, saj je v teh uvodnih minutah sam dosegel 14 od skupno 16 točk. Slab skok v obrambi ter izredno nizek odstotek realizacije vseh Borovih strelcev je pripomogel k temu, da je Tecnoluce razliko stalno večal.
Z agresivno consko obrambo 1-3-1 je borovcem uspelo v 30. min. razliko znižati na 11 točk, vendar nekaj izgubljenih žog ter prehitro zaključevanje iz neizdelanih pozicij je upe borovcev dokončno pokopal in visok poraz je bil neizbežen.
Trenutni položaj ni prav nič rožnat, saj tudi največji pesimist ni pričakoval
tako slabega začetka, čeprav kvaliteta. D lige, kjer nastopa vrsta izkušenih košarkarjev, je znatno višja od promocijskega prvenstva. Rešitev iz tega negativnega momenta je videti samo z dobrim delom na treningih in z ohranjanjem enotnosti znotraj ekipe, kajti prav rušenje te enotnosti lahko predstavlja za vse težko popravljive posledice. (Vatovec)
		tako	1’ prvenstvu d lig	e		| 1
IZIDI 2. KOLA
POM Tržič - Soteco	106:108
Alibama - Ardita	73:71
Miane - Cividale	95:90
Cristallerie - Crich	79:71
Carita - Inter 1904	81:73
Ponte Piave - Pordenon	87:84
BOR RADEN. - Tecnoluce	76:105
PRIHODNJE KOLO (24. in 25. 10.) Pom Tržič - Ponte Piave TV; Cividale - Cristallerie; Crich - Ardita; Tecnoluce - Miane; Pordenon - Alibama; Inter 1904 - BOR RADENSKA; Soteco - Carita.
LESTVICA
Soteco	2	2	0	219:182	4
Cristallerie	2	2	0	173:145	4
Inter 1904 TS	2	1	1	178:162	2
Crich Mestre	2	1	1	144:136	2
Ardita GO	2	1	1	158:147	2
Cividale	2	1	1	168:170	2
POM Tržič	2	1	1	185:186	2
Tecnoluce TS	2	1	1	183:155	2
Carita TV	2	1	1	156:151	2
Ponte Piave TV	2	1	1	161:171	2
Miane TV	2	1	1	152:163	2
Alibama TV	2	1	1	154:168	2
Pordenon	2	0	2	158:181	0
BOR RADEN.	2	0	2	152:216	0
BOROVI STRELCI: Pieri 30, Korošec 25, Peretti 22, Žerjal 18, Pregare 17, Klobas 16, Kneipp 9, Kojanec 7, Semen 7.
Košarka: v 1. kolu promocijske lige na Tržaškem
Močan odpor Brega Adriatherm
Scoglietto - Breg Adriatherm 76:70 (41:28)
BREG ADRIATHERM: Maver 16, M. Bandi, Corbatti 6, R. Žerjal 3 (1:2), Per-tot 2 (2:2), Barut 16 (3:5), Barini 15 (3:4), D. Bandi, Salvi 10, Di Donato 2.
PM: 9:13; PON: Barut (31); TRI TOČKE: Barut. SODNIKA: Sollazzo in Cuc-chi.
V prvi prvenstveni tekmi Brežanom ni uspel podvig, čeprav bi si s prikazano igro v drugem polčasu tudi zaslužili. Po prvih šestih minutah izenačene igre so domačini predvsem po zaslugi fizične in višinske premoči krepko povedli in tako v 11. minuti že vodili z
IZIDI 1. KOLA
CGI - Kontovel ES	45:59
Polet - Barcolana	58:83
Alabarda - Inter Milje	69:83
Libertas - Ferroviario	61:58
Scoglietto - Breg Adriath.	76:70
Stella Azzurra - Santos	69:80
počiva: II Carso
PRIHODNJE KOLO (24. in 25. 10.) Santos - Libertas; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Scoglietto; Inter Muggia - Stella Azzurra; Ferroviario - II Carso; Barcolana - CGI; Breg Adriatherm - Alabarda. Počiva: Polet.
LESTVICA
Barcolana	1	1	0	83:58	2
Inter Milje	1	1	0	83:69	2
KONTOVEL ES	1	1	0	59:45	2
Santos	1	1	0	80:69	2
Scoglietto	1	1	0	76:70	2
Libertas	1	1	0	61:58	2
Ferroviario	1	0	1	58:61	0
BREG ADR.	1	0	1	70:76	0
Stella Azz.	1	0	1	69:80	0
CGI	1	0	1	45:59	0
Alabarda	1	0	1	69:77	0
Polet	1	0	1	58:83	0
11 Carso	0	0	0	0:0	0
NAŠI STRELCI PROMOCIJSKE LIGE: Maver (Breg) 16, Barut (Breg) 16, Ban (Kontovel ES) 16, Kovačič (Polet) 16, Barini (Breg) D. Starc (Kontovel ES) 12, Salvi (Breg) 10.
Po poletnem premoru se moška članska vrsta Odbojkarskega društva Bor predstavlja na startu deželne C-2 lige v nekoliko spremenjeni luči. Najbolj vidna novost je vsekakor spre-membna sponsorja, saj bo podjetje Cunja Avtoprevoz nadomestilo dolgoletnega pokrovitelja JIK banko.
Novi trener borovcev Massimo lesu, ki je lani vodil Borovo žensko člansko vrsto, je s pripravami na novo sezono začel že v drugi polovici avgusta. Sprva so člani in mladinci trenirali skupaj, pred nekaj tedni pa je prišlo do »selekcije« in zdaj vadi v okviru prve ekipe skupina 13 fantov, ki je po starosti dokaj raznolika, saj ima najstarejši igralec 30 let, najmlajši pa ni še dopolnil sedemnajstega leta starosti. V sami sestavi moštva ni prišlo do bistvenih sprememb v primerjavi z lansko sezono, le da so še nekateri mladinci prestopili prag članskega moštva. Pogovor z lesujem je nekako potekal takole:
»Treniramo že dva meseca, v tem’ času pa smo se spoprijeli z nekaterimi za igralce "novimi argumenti". Osnovna cilja ostajata uvajanje bolj modernega koncepta igre in nove miselnosti v samem moštvu. "Terapijo" zaenkrat prav dobro sprejemajo tudi starejši igralci, za katere je, razumljivo, vsaka sprememba sloga in delovnih navad težje prebavljiva. Novosti med fanti učinkujejo spodbudno in volje do dela pravzaprav ne manjka. Za ekipo je sicer značilno, da se zlahka demoralizira, trenutkom kolektivne evforije sledijo nerazumljivi padci. Problem je vedno isti: če je sprejem servisa slab, tudi akcija ne more biti dobra. Ta preprosta resnica, je bistvo celotne igre. Vsekakor moram reči, da mi je lanska pomoč Dolinška (trener združene ekipe je lani periodično sledil treningom drugih ekip nekaterih naših društev op. ur.) veliko koristila in to kar sem pri dekletih tako rekoč apliciral sredi sezone, zdaj uvajam že od vsega začetka. Dosedanji predprvenstveni nastopi pa so kar spodbudni.«
Kaj pa meniš o prvenstvu?
»V zadnjih letih se je razmerje sil izenačilo, skoraj za vse namreč velja, da v tej ligi bolj ali manj životarijo, realnost je pač takšna, nihče ni bistveno na boljšem. Do sprememb pride občasno med poletnim prestopnim ro-
Kolesarstvo: dirka na kronometer Trst-Opčine
Med cikloamaterji adrievci odlični
delnim rezultatom 27:14. Odtlej so Brežani nekoliko bolj zbrano igrali in do konca polčasa bili enakovredni nasprotniku. V drugem polčasu je od vsega začetka bilo jasno, da naši ne bodo popustili. Z odlično igro Henrika Maverja, ki je vsilil na tekmi hiter tempo, so naši nadigrali nasprotnike in do 11. minute nadoknadili osem košev. Kljub temu da je tedaj moral Barut na klop, so se naši še približali nasprotniku (delni rezultat v 14. minuti 66:63). Domačini so tedaj reagirali tudi z grobo igro, kar sta jim sodnika tudi dovolila.
Naj omenimo odiičen krstni nastop Barinija, ki se obeta kot prava gonilna sila v Bregovih vrstah. (L. Koren)
Sezona cikloamaterjev se bliža koncu in kot običajno je tudi v nedeljo bila v Trstu na razporedu tradicionalna jesenska gorska dirka na kronometer Trst-Opčine, kjer skušajo tekmovalci že dolga desetletja izboljšati rekord Giordana Cotturja, ki je na tej trasi dosegel čas 15'31". Vendar pa nastopajočim tudi tokrat podvig ni uspel in italijanski mladinski reprezentant Claudio Della Vedova je v izredno slabem vremenu sicer zmagal, njegov čas pa je bil precej slabši, saj je progo prevozil v 16'40".
V kategoriji cikloamaterjev pa so se odlično odrezali predstavniki lonjer-skega kolesarskega kluba Adrie Rešim, ki so v tej sklepni dirki sezone osvojili ekipno drugo mesto, med posamezniki pa dosegli absolutno najboljši čas z Radom Milkovičem, ki je dosegel čas 17'40’" v kategoriji kadetov. Belomodri vozači so nato osvojili še eno delno zmago, tokrat v kategoriji gentlemanov, kjer je bil Hafner prvi s časom 18'54'", Cerasari pa drugi (19'03"'). V juniorski kategoriji je bil nato David Leniša peti s časom 19"50",
med veterani pa Tone Kunaver četrti s časom 20'2i . Rezultati so bili več kot zadovoljivi, škoda le, da j e.močan veter oviral tekmovanje in je bilo nemogoče izboljšati dosežene čase.
Naj omenimo še, da se je prejšnjo nedeljo odvijala v kraju Porcia pri Pordenonu ekipna dirka na kronometer na 35 km dolgi progi. Ekipa Adria Rešim, ki je odlično sfartala, je nato pristala na petem mestu, saj je zaradi spremljajočih štafet kar dvakrat zgrešila pot. Nastopili pa so Cerasari, Hafner, Lenaršič in Schneider. (R. Pečar)
Novi trener Borove šesterke Massimo lesu
kom. Kaže, da se je okrepil predvsem Rozzol, a mislim, da bo prvenstvo minilo brez senzacij. Boljše se bodo odrezale homogene ekipe. Svoji ekipi namenjam 'vlogo diverzanta", vsekakor pa upam na boljšo uvrstitev od lanske (ko se je moštvo komajda rešilo op. ur.).«
Povedati je treba še, da se bodo borovci kmalu spopadli s težavami v zvezi s služenjem vojaškega roka, ki bo "prizadel"' nekatere mlajše igralce, vsekakor pa namerava trener lesu letos dati mlajšim silam več zaupanja.
POSTAVA BORA CUNJA AVTOPREVOZ
Diego Batič	1963	175	P
Sergij Budin	1959	185	k
Dario Gasparo	1962	187	c
Guido Gasparo	1956	183	k
David Jercog	1971	175	P
Marko Marega	1970	185	c
Dario Meton	1968	182	k
Paolo Pernarčič	1969	190	c
Romano Pernarčič	1962		182	k
Davor Pečenko	1957	186	c
Olaf Sedmak	1969	180	P
David Starc	1969	187	k
Franco Zubin	1957	175	P
Trener: Massimo lesu			
LEGENDA			
K = krilo,- C =	center; P	= podajač.	
obvestili
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v soboto, 24. t. m., in v soboto, 7. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 15.30 šahovski MEMORIAL ZLATKA JELINČIČA. Turnir bo polhitri (vsak šahist bo imel na razpolago za partijo 15 ali 20 minut), veljal pa bo tudi za 5. zamejsko šahovsko prvenstvo. Vpisovanje to soboto tik pred začetkom turnirja. Vabljeni vsi zamejski šahisti!
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira predsmučarsko telovadbo ob torkih in četrtkih ob 20.30 v telovadnici pri Domju. Pričetek danes.
Nogomet: v 5. kolu 2. amaterske lige
Le Vesna se tokrat lahko veseli
Šah: v 4. partiji
Kasparov pred zmago
SEVILLA — Četrta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom, ki je imel bele figure, in Karpovom, je bila prekinjena v 40 . potezi, Kasparov pa ima praktično dobljeno pozicijo. Trenutno je rezultat 2:1 za Karpova.
KASPAROV - KARPOV (angleška partija): 1. c4 Sf6; 2. Sc3 e5: 3. Sf3 Sc6; 4. g3 Lb4; 5. Lg2 0-0; 6. 0-0 e4; 7. Sg5 Lc3; 8. bc3 Te8; 9. f3 ef3; 10. S13: De7; 11. e3 Se5; 12. Sd4 Sd3; 13. De2 Sel: 14. Tel: d6; 15. Tf4 c6; 16. Tcfl De5; 17. Dd3 Ld7; 18. Sf5 L15: 19. Tf5: De6; 20. Dd4 Te7; 21. Dh4 Cd7; 22. Lhr Cf8; 23. T513 De5; 24. d4 De4; 25. De4: Te4:; 26. T17: Te3:; 27. d5 Tae8; 28. Tb7: cd5:; 30. cd5: T3e7; 30. Tfbl h5; 31. a4 g5; 32. Lf5 Kg7; 33. a5 K16; 34. Ld3 Tb7:; 35. Tb7: Te3; 36. Lb5 Tc3:; 37. Ta7: Sg6; 38. Td7 Se5; 39. Td6: Kf5; 40. a6 Ta3, prek.
Motociklizem: v Vallelungi
Štoka tretji na DP
VALLELUNGA — Zamejski motocik-lict Danilo Štoka je na tekmovanju v kategoriji superbike v Vallelungi s svojim motorjem yamaha FZP osvojil šesto mesto ter z njim končno 3. mesto na državnem prvenstvu. Za to kategorijo je vse bolj zanimanja, saj je zadnji dve tekmi celo neposredno predvajala RAL Končna lestvica: 1. Pirovano 67 točk, Lucchinelli 59, Štoka 53, Merkel 45 itd.
Jesenski pokal v Kopru
KOPER — V Koprskem zalivu je Jadro izvedel letošnjo 3. regato za Jesenski pokal. V razredu optimist je zmagal Podu-navac, ki vodi tudi po 3 regatah pred Tuničem (oba Jadro). V razredu evropa je bil prvi Beltram (Jadro), skupno pa vodi Brčin, a v razredu 420 sta zmagala brata Chiandussi iz Sesljana, v skupni uvrstitvi pa vodita Koprčana Janovski in Miloševič. (Kreft)
VESNA - S. LUIGI VIVAI BUSA’ 1:0
(0:0)
STRELEC: Naldi v 70. min.
VESNA: Savarin, Švab, Coccoluto, Petagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Vesna je zasluženo slavila zmago proti tržaški ekipi S. Luigi, katere tehnični vodja je Zadel, ki je več let uspešno opravljal to funkcijo pri kriškem moštvu in kateremu gre zasluga, da Vesna razpolaga z lepim številom domačih igralcev. Ze od vsega začetka je bilo razvidno, da bodo Križani imeli precej lahek posel z nasprotnikom, ki ni kazal prave pobude in jasnih načrtov. Takoj so namreč prevzeli pobudo, stalno nastavljali akcije in ustvarili nekaj lepih priložnosti, pri zaključevanju pa so bili nekoliko neprisebni in pomanjkljivi. Zlasti sta bili solidni obramba in vezna vrsta, ki so nasprotniku sistematično onemogočali vsakršno , pobudo. Za ta lepi uspeh na domačih tleh ima dobršen del zaslug tudi vratar Savarin, ki je z nekaterimi posegi svoje moštvo obvaroval pred naj hujšim. Križani so s svojo igro ustvarili precej priložnosti, zato je bila tekma dopadljiva, niso pa znali terenske in taktične premoči konkretizirati. To je uspelo zvitemu Naldiju, ki je predlo-žek Petagne z glavo neubranljivo preusmeril v mrežo. Ta igralec je v skoku zares neustavljiv, saj ima zelo močan odriv in natančnost pri zaključevanju.
Križani so v drugem polčasu dosegli še en zadetek po dveh lepih podajah med R. Candottijem in Švabom, toda sodnik ga je razveljavil, češ da je šlo za off side. Vesna bi lahko s hitrejšo.in skupinsko igro dosegla še kak gol, ki bi prav gotovo poplačal trud borbenih veznih igralcev. Tokrat je bil poleg napadalca Bruna odsoten tudi odlični branilec Ridolfo (zaradi poškodbe),
toda Coccoluto je vrzel dobro zapolnil. (Andrej Kostnapfel)
ZARJA - SUPERCAFFE' 2:2 (1:2)
STRELCI: Dinoi v 1. min., Abrami v 20. min., Dinoi v 45. min., Tognetti v 48. min.
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Samec, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Abrami (Grgič v 28'), Russignan, Franza (Kočevar, Križmančič)
SODNIK: Gialanella iz Gorice.
Bazovci morajo na to tekmo čimprej pozabiti, saj so igrali izredno slabo in raztrgano. Zaradi podcenjevanja nasprotnika so prejeli gol že po 15 sekundah igre, potem ko je obrambna vrsta povsem zaspala. Tako so se morali takoj podati v napad, a igrali so preveč nervozno in gostje so gospodarili po igrišču. Na srečo so se kmalu tudi Bazovci nekoliko zbrali in nekajkrat ogrozili vrata Supercaffeja. Izenačenje pa je po lepem strelu Tognettija, ki je zadel vratnico, dosegel Abrami, ki se je v tej akciji žal tudi huje poškodoval, tako da je moral zapustiti igrišče. Zarjani so še naprej napadali, a v zadnji minuti prvega polčasa je obramba ponovno zadremala in dopustila gostom, da so znova povedli.
V drugem polčasu so Bazovci takoj izenačili z lepim golom Tognettija in poskušali priti do zmage, toda vrata gostov so bila kot začarana, tako se nekaj zelo ugodnih priložnosti ni spremenilo v gol. (Big.)
CGS - KRAS	1:0 (0:0)
STRELEC: Debernardi v 70. min. (11-metrovka)
KRAS: _ Mezzavilla, Segulin, Purič, Martini, Škabar, Fanigliuolo, Sambuc-hi, Žag;ar (Vidah v 55'), Mosetti, Granata, Pisani.
Po štirih uspešnih nastopih so si krasovci v Ribiškem naselju zapravili
vsaj točko. Po prikazani igri in ustvarjenih priložnostih bi si Ellinijevi varovanci sicer zaslužili tudi obe, a kot se pogosto zgodi, treba napake drago plačati. In prav to se je pripetilo tokrat, saj so domačini edini zadetek dosegli s strelom z 11 metrov. S kančkom športne sreče več in prisebnosti Mosettija bi moral namreč Kras srečanje odločiti že kmalu po začetnem žvižgu. Mosetti, ki ponavadi takih priložnosti ne zamuja, se je v 2. in 8. minuti, potem ko je preigral še zadnjega branilca, znašel povsem sam pred vratarjem, a obakrat je na neverjeten način zgrešil. Po slabi predstavi proti Zarji se je tokrat na sredini odlično odrezal mladi Mitja Žagar, ki je bil prava gonilna sila Krasove vrste.
V prvem delu igre je CGS le enkrat streljal proti vratom Mezzaville, in sicer v 20. minuti, ko je Pobega poskusil presenetiti Kraševega čuvaja mreže, ki se je znašel nekoliko izven vrat, vendar je njegov strel šel malo nad prečko. Pet minut kasneje pa je Pisani z glavo lepo preusmeril žogo proti vratom, a očitno je v nedeljo_ sreča obrnila hrbet Krasu. Po odhodu Žagarja z igrišča (zaradi poškodbe) pa so krasovci začeli tavati po igrišču, branilci so se pomaknili nekoliko naprej (predvsem Škabar), kar pa je večkrat razumljivo ošibilo obrambo. Tudi ob 11-metrovki je bila vsa pomaknjena na eno stran in Sambuchi, ki je povzročil prejšnji dve naj strožji kazni (Vesna, Zarja), je brezglavo podrl domačega napadalca, ki je bil v povsem nenevarnem položaju. Dve minuti pred trikratnim sodnikovim žvižgom pa je strel Škabarja z glavo po pred-ložku Granate s kota in ki je bil za vratarja povsem nedosegljiv, žal končal za las mimo gola in tako je je za krasovce splavala po vodi še poslednja priložnost, da bi se vrnili s točko, ki bi bila po prikazani igri več kot zaslužena. (Ž. S.)
Nogomet: v 1
LIGNANO - PRIMORJE 2:0 (0:0)
STRELCA: Bogoni v 58. min., Raico-vi v 82. min.
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Sciarro-ne (Umek), Antoni, Prašnikar, Dagri, Coslovich, Husu, Milani (Livan), Olivo, Pase,
SODNIK: Sina iz Magnaga.
Prosečani so šli na to gostovanje s trdnim namenom, da iztržijo točko. Srečali so se z ekipo, ki res ni pokazala nič več od rdeče-rumenih. Tekma je bila vseskozi grda, ni manjkalo prekrškov in živčnosti, a sodnik jo je s pametnimi posegi in kar sedmimi rumenimi kartoni le izpeljal do konca.
Prvi polčas je bil še posebno dolgočasen, saj je bila igra večkrat ustavljena zaradi prekrškov. V 23. min. je Olivo s prostega strela poslal žogo malo nad prečko. Kasneje je moral z igrišča Milani zaradi poškodbe. Proti koncu
. AL Primorje spet potegnilo krajši konec
polčasa so domačini bili nevarni z lepim strelom z 20 metrov, a praktično strela naravnost v vrata ni bilo.
V drugem polčasu je že v 2. minuti prišlo do gneče pred vrati Negrinija, a žoga ni nihče uspel spraviti v mrežo. V 50. minuti je Negrini s težavo ubranil strel domačega napadalca. V vrstah Primorja je bil najbolj aktiven in nevaren Pase, ki pa je bil v napadu preveč osamljen in je dobil zelo malo žog, saj vezni igralci tokrat v napadu niso bili učinkoviti. Gostje so bili nato nevarni v protinapadu in je moral vratar poseči celo izven kazenskega prostora. Takoj zatem, v 58. min., so domačini povedli z močnim diagonalnim prostim strelom. Prosečani so se podali v napad. Najprej je Pase nevarno streljal v vrata, nato je bil na vrsti Prašnikar, a vratar je bil na mestu. V 82. min. pa so Prosečani v protinapadu
prejeli še drugi zadetek: vezni igralec Raicovi je dobil žogo na sredini, preigral je branilca in nato še Negrinija,
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 5. KOLA
Costalunga - S. Canzian	1:0
Lignano - Primorje	2:0
Palmanova - Sevegliano	3:1
Pieris - Fortitudo	2:1
Ponziana - Ronchi	0:0
Pro Fiumicello - Latisana	1:1
S. Giovanni - Gradese	2:1
Sangiorgina - Percoto	2:0
PRIHODNJE KOLO (25. 10.) Fortitudo - Ponziana, Gradese - Pieris, Lignano - Pro Fiumicello, Percoto - Palmanova, Primorje - Costalunga, Ronchi - Latisana, San Canzian -Sangiorgina, Sevegliano - S. Giovanni.
ki mu je nekoliko prepozno stekel naproti, in tajco zagotovil zmago domači ekipi. (M. Š.)
LESTVICA
Costalunga	5	3	1	1	12:5	7
San Canzian	5	3	1	1	10:5	7
S. Giovanni	5	3	1	1	9:4	7
Palmanova	5	3	1	1	5:2	7
Gradese	5	3	0	2	8:5	6
Sevegliano	5	2	2	1	4:4	6
Lignano	5	3	0	2	8:8	6
Ponziana	5	1	3	1	6:6	5
Latisana	5	2	1	2	5:5	5
Pro Fiumic.	5	1	3	1	6:7	5
Pieris	5	1	2	2	6:7	4
Ronchi	5	1	2	2	2:4	4
Sangiorgina	5	1	2	2	2:4	4
Fortitudo	5	1	1	3	3:9	3
Primorje	5	1	0	4	4:8	2
Percoto	5	1	0	4	6:13	2
Nogomet: v 3. AL Mladost zmagala v Dolini
SKUPINA I
Arrigosport - Sovodnje 2:0 (1:0)
SOVODNJE: Uršič, Košič, Devetak, M.Fajt, Hmeljak, Bicciato, Butkovič, Visintin (Gomišček), A.Fajt, Čevdek, Gulin.
Gostovanje Sovodenjcev v Tržiču ni prineslo zaželenih rezultatov. Igralci trenerja Valterja Berlosa so namreč potegnili krajši konec proti solidnemu Arrigosportu, ki je zelo dobro izkoristil priložnosti, ki so se mu ponudile. Nasprotno se je dogajalo Sovodenj-cem, ki so sicer imeli terensko premoč, od tega pa niso imeli kake koristi. Povedati je še treba, da je bil izredno blaten teren precej oviral srečanje.
Po uvodni dobri igri gostov je domači napadalec izvrstno preigral nekaj sovodenj skih branilcev in premagal vratarja Uršiča. Odtlej so belo-modri nadaljevali z večjo zagrizenostjo, niso pa znali ustvariti pomembnejših priložnosti za gol.
Tudi v drugem polčasu se dogajanje ni bistveno spremenilo. Sovodenjci so igrali napadalno, domačini pa so se dobro branili in izkoriščali protinapad. Tako je bilo tudi ob drugem zadetku, ko je domača enajsterica presenetila »odkrito« sovodenjsko obrambo. (A. F.)
SKUPINA L
Breg - Mladost	0:1 (0:0)
STRELEC: Marušič v 88. min.
BREG: Hrvatin, Olenik, Prašelj, Pavletič, Paoli, Tul, Celin, Albertini, Zonta, Kelemenich, Di Sotto (Corbatti v 67')
„ MLADOST: Gergolet, Z. Černič, M. Černič, D. Frandolič, Devetak, Černigoj, Ferfolja, Lavrenčič, M. Argentin (Marušič v 51'), Kobal, D. Argentin (Lakovič v 85')
SODNIK: Proderutti (Gorica); OPOMIN: Tul in Kobal
»V začetku prvenstva sem pričako-val več,« je po tekmi razočarano povedal trener Brega Ivan Horjak. »Ponav-
lja pa se to, kar se nam je pripetilo lani, ko smo prav tako slabo začeli, a potem treba nasprotnike loviti. Že sedaj smo zelo zaostali.«
Ne samo z rezultatom, tudi z igro Horjak ni mogel biti posebno zadovoljen. V prvem polčasu je bila tako tehnično kot taktično dokaj skromna, in to na obeh straneh. Vsekakor so bili Doberdobci bolj aktivni, vseskozi so imeli pobudo v rokah, več so napadali, vendar je zgledalo, da so akcije le nakazane, saj se ena ni izpeljala kot treba, s strelom v vrata: ali je prišlo do zgrešene podaje ali je žogo pobral nasprotnik ali je burja, ki je nasploh precej ovirala tekmo, spremenila njeno smer. Prvi strel v vrata, vreden tega imena, je Ferfolja izvedel šele v 43. minuti, a Hrvatin je bil na mestu, takoj zatem pa je Frandolič poslal žogo nad prečko.
»Za tako taktiko, za ofenzivno igro v začetku, smo se že prej odločili, da nasprotnika zmedemo,« je povedal trener Mladosti Miro Peršolja. »V drugem polčasu pa smo se zaprli, kar jih je spet zmedlo. Igra pa je bila na ravni amaterske lige, negotova, raztrgana, a to je bilo v našo prid, saj smo želeli, da nasprotnik ne uredi svojih vrst.«
V drugem polčasu se je Mladost, po uvodni lepi potezi Kobala, ki je prišel sam do vratarja, a je njegov šibak strel Hrvatin ustavil, res zaprla v obrambo, tako da je Breg imel več manevrskega prostora, vendar ni z izjemo strela Zonte in Di Sotta bil nevarnejši. Po 20. minuti Mladosti praktično ni bilo več v napadu, Breg pa tega .ni znal izkoristiti. Zadnjih petnajst minut pa so domačim verjetno začele pohajati moči, tako da je najprej Kobal za malo zgrešil vrata, prav pri koncu pa je padel še gol, ki je odločil tekmo.
»Pohvaliti moram vse svoje igralce za borbenost in za to, da so izpolnili navodila,« je zadovoljno dejal Peršolja. »Igra pa je bila športna, kar bi želeli videti na vseh igriščih.«
Prav z igriščem verjetno Doberdobci niso mogli biti najbolj zadovoljni: »Taki tereni so za nas zelo neugodni, igralci se težko znajdejo. Še sreča, da je bilo vlažno, da ni bilo praha. Poleg tega bi tudi burja morala predstavljati veliko prednost za moštvo, ki je je vajeno, kar ne velja za nas. A tokrat smo dobili dokaz, da se na to ne da zanesti. Moram še povedati, da je moštvo iz tekme v tekmo boljše>kar pomeni, da smo se dobro pripravili in kolikor ne bo hujših poškodb, lahko računamo na visoko uvrstitev.«
»Igralci se ne držijo svojega mesta, preveč tekajo v prazno, tako da jim zmanjka moči,« je s voje strani razlagal Ivan Horjak. »Preveč nihamo, čeprav so v ekipi standardni igralci. Težko je spremeniti miselnost starejših: preveč zadržujejo žogo, nimajo pregleda nad igro, ne držijo se svojega mesta.« Zaključek je lahko samo eden: treba bo še trdo delati, (db)
Gaja - Hermada	0:0
GAJA: Šuc, W. Kalc, Vengus, M. Grgič, Terčon, Sedmak, A. Kalc, Aversa, Callegaris, Vescovo, Kante, Stranščak, B. Rismondo, B. Grgič.
Proti kakovostni Hermadi so gajevci igrali dokaj solidno in iztržili pomembno točko, ki jim je omogočila, da so se povzpeli na prvo mesto skupine skupaj s tržaškim S. Vitom. Tekma je bila dokaj zanimiva, korektna (včasih nervozna, predvsem po »zaslugi« Gaje), saj so Kozinovi varovanci igrali od vsega začetka napadalno. Že v prvem polčasu bi gropajsko-padriš-ko moštvo prišlo lahko do gola z nevarnim veznim igralcem Terčonom. Nekaj minut zatem je branilec Vengus zadel prečko po dobro izvedenem kotu A. Kalca. Gostje pa niso imeli večje priložnosti za zadetek, kljub temu pa so dokazali, da razpolagajo z dobro obrambo. V drugem polčasu je Gaja pokazala požrtvovalno in borbeno igro, na žalost pa ni najprej s Calli-
garisom nato še z Averso dosegla zaželenega zadetka. Nekaj pred koncem, ko so se navijači obeh taborov ogorčeno izzivali, se je nemir pojavil tudi na igrišču, saj je sodnik iz Trsta predčasno poslal v slačilnico spremljevalca Gaje in posvaril oba trenerja. Ne glede na nekorektno vedenje domačih navijačev so zeleno-rumeni pokazali, da je trenutno prvo mesto na lestvici povsem zasluženo. Kritike proti zele-no-rumenim tako res niso niso utemeljene niti jim ne gre posvečati dosti pozornosti, saj je izkupiček s treh srečanj pokazal napredek vse ekipe.
(A. Kalc)
SKUPINA M
Primorec - Roianese	1:0
Strelec za Primorca: Husu v ^.minuti
PRIMOREC: Leone, Chimenti, Castro, Florean, lannarelli, E. Kralj, Canzi-ani, Bacchia, Milkovič, Husu (Coppola v 46'), Fachin (M. Kralj, Leone, W. Milkovič)
Roianese je ena tistih ekip, ki naj bi se prav s Trebenci borila za prestop v višjo ligo. Zato so Trebenci že od samega začetka močno pritisnili na nasprotnikova vrata in v 17. min. s Husu-jem tudi povedli. Primorec je sicer še napadal, vendar so gostje 10 minut kasneje imeli na razpolago 11-metrovko, ko se je Milkovič v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Na srečo je kapetan Roianeseja streljal mimo vrat. Nasprotniki so še ves prvi polčas napadali, a niso imeli večjih priložnosti. Po premoru so Trebenci stisnili goste v njihov kazenski prostor, vendar sta Canziani in Fachin zapravila nekaj zelo ugodnih priložnosti. Rezultat je tako ostal ostal nespremenjen, a Primorec je v zadnjih minutah z zobmi braniti edini gol prednosti. S to zmago je sedaj Primorec prav pod vrhom lestvice, na sam vrh pa se bo lahko povzpel že v nedeljo, če bo premagal pr-vouvrščeno Olimpio. (Andrej)
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 5. KOLA
Buttrio - Zaule Rabuiese					2:1	
CGS - Kras					1:0	
Edile Adr. -	Giarizzole				1:1	
Muggesana	- Čampi Elisi				1:1	
Opicina - Stock					0:0	
S. Nazario -	S. Sergio				0:6	
Vesna - S. Luigi VB					1:0	
Zarja - Opicina S.					2:2	
LESTVICA						
Buttrio	5	3	2	0	7:2	8
Čampi Elisi	5	2	3	0	5:2	7
Vesna	5	2	2	1	6:3	6
CGS	5	2	2	1	6:4	6
Edile Adr.	5	2	2	1	5:4	6
Opicina	5	1	4	0	3:2	6
Zarja	5	1	4	0	7:6	6
Muggesana	5	2	2	1	4:5	6
S. Sergio	5	1	3	1	7:2	5
Kras	5	1	3	1	7:5	5
Zaule Rab.	5	2	1	2	5:5	5
Giarizzole	5	2	1	2	3:4	5
Opicina S.	5	1	2	2	5:6	4
S. Luigi VB	5	0	3	2	1:3	3
Stock	5	0	1	4	1:7	1
S. Nazario	5	0	1	4	1:13	1
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
San Sergio - Zaule Rabuiese, Kras -San Nazario, Opicina Supercalfe -CGS, Stock - Zarja, Čampi Elisi -Opicina, S. Luigi V. Busa - Muggesa-na, Giarizzole - Vesna, Edile Adriatica - Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 3. KOLA Arrigosport - Sovodnje Azzurra - Pro Farra Isonzo - Audax Juventina - Mariano Manzano - Brazzanese Medea - Sagrado Moraro - San Lorenzo
Audax
Mariano
Pro Farra
Arrigosport
Moraro
Juventina
Medea
San Lorenzo
Sagrado
Sovodnje
Azzurra
Isonzo
Brazzanese
Manzano
LESTVICA 3	2	1
3	2	1
3	2	1
3	2	1
3	1	2
3	1	1
3	1	0
3	0	2
3	1	0
3	0	2
3	1	0
3	0	2
3	1	0
3	0	1
2:0
0:2
1:1
0:0
0:1
0:1
1:1
0	8:3	5
0	5:2	5
0	4:1	5
0	4:1	5
0	4:1	4
1	2:2	3
2	5:5	2
1	2:3	2
2	2:3	2
1	2:4	2
2	3:5	2
1	3:5	2
2	2:6	2
2	1:6	1
PRIHODNJE KOLO (25. 10.) Audax - Azzurra, Brazzanese - Arrigosport, Juventina - Isonzo, Mariano - Medea, Moraro - Manzano, Pro Farra - Sovodnje, Sagrado - San Lorenzo.
Skupina L
IZIDI 3. KOLA
Breg - Mladost	0:1
Euforia - Romana	2:2
Fossalon - S. Marco S.	0:0
Gaja - Hermada	0:0
Sit Immob. - Chiarbola	1:1
S. Vito - Fincantieri	1:0
LESTVICA
Gaja	3	2	1	0	4:0	5
S. Vito	3	2	1	0	6:4	5
Fossalon	3	1	2	0	6:1	4
Mladost	3	2	0	1	6:3	4
S. Marco S.	3	1	2	0	2:0	4
Hermada	3	1	2	0	4:3	4
Sit Immob.	3	1	1	1	5:4	3
Romana	3	1	1	1	4:5	3
Fincantieri	3	0	1	2	0:2	1
Chiarbola	3	0	1	2	2:5	1
Breg	3	0	1	2	1:4	1
Euforia	3	0	1	2	2:11	1
PRIHODNJE KOLO (25. 10.) Chiarbola - Euforia, Fincantieri -Gaja, Hermada - Sit Immob., Mladost - Fossalon, Romana - Breg, S. Marco S. - S. Vito.
Skupina M
IZIDI 3. KOLA
CUS - Montebello					1:0	
Domio - Exner					1:0	
Fincantieri - Architrave					1:2	
La Lanterna - Olimpia					1:1	
Primorec -	Roianese				1:0	
S. Anna - Campanelle					0:4	
Union - Don Bosco					1:0	
	LESTVICA					
Olimpia	3	2	1	0	0:9	5
Roianese	3	2	0	1	10:1	4
Campanelle	3	2	0	1	9:3	4
Architrave	2	2	0	0	6:2	4
Primorec	2	2	0	0	3:1	4
CUS	3	2	0	1	6:4	4
Montebello	3	2	0	1	3:2	4
Domio	2	1	1	0	2:1	3
Don Bosco	3	0	2	1	2:3	2
Union	3	1	0	2	1:9	2
Fincantieri	3	0	1	2	2:7	1
La Lanterna	3	0	1	2	2:10	1
S. Anna	2	0	0	2	1:6	0
Exner	3	0	0	3	0:6	0
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Chiarbola - Euforia, Fincantieri -Gaja, Hermada - Sit Immob., Mladost - Fossalon, Romana - Breg, S. Marco S. - S. Vito.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST.I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - sirena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG
20. oktobra 1987
Pred epilogom šrilanške državljanske vojne med Tamilci in Singalci
Indijski vojaki so vkorakali v Džafno srditi boji za vsako ped osvojene zemlje
Tamilski gverilci pred zadnjo ofenzivo indijskih sil	(Telefoto AP)
COLOMBO — Krčevitega upora tamilskih separatistov bo,- kot napoveduje indijska tiskovna agencija PTI, kmalu konec. Indijske čete so včeraj namreč prvič vkorakale v center mesta Džafne, ki je zgrajeno na polotoku na skrajnem severu Šri Lanke in je največje oporišče tamilskih gverilcev. Indijska ofenziva traja že deset dni, iz uradnih virov pa se je zvedelo, da je doslej umrlo že 520 Tamilcev, 100 žrtev pa je bilo tudi med indijskimi vojaki.
Agencija PTI poroča, da se hud boj med vojaki indijskega kontingenta in gverilci pravzaprav bije za vsako posamezno hišo Džafne, indijsko poveljstvo, pa se je kljub temu odločilo, da bo »očistilo« mesto brez pomoči letalstva ali oklepnih enot, saj bi bile v tem primeru izgube med civilnim prebivalstvom še hujše.
Kako krut boj se bije v Džafni nam slikovito prikaže dejstvo, da so indijski vojaki včeraj napredovali le za borih 600 metrov in so zasedli glavno
avtobusno postajo in območje okrog mestne bolnišnice. V ofenzivi sodeluje preko 15 tisoč indijskih vojakov in vojaških svetovalcev. Indijske enote so vkorakale tudi v generalni štab organizacije tamilskih tigrov, najbolj zagrizene nasprotnice julijskega sporazuma med indijskim premierom Rad-živom Gandhijem in šrilanškim predsednikom Džajavardenejem.
Avtobus je včeraj v Batticloi nasedel na mino, indijski vojaki in 41 civilistov pa je izgubilo življenje. Avtobus je vozil v koloni vojaških vozil, ki so med drugim prevežala sveže čete na območja, kjer so boji najbolj srditi. Indijski oficirji so prepričani, da je šlo sicer le za napako in so atentatorji pač slabo ravnali z daljinskim upravljalnikom, saj je mina eksplodirala, ko je konvoj vojakov že odpeljal mimo.
V New Delhiju so včeraj sporočili, da bo danes odplula proti območju, kjer živijo Tamilci, še ena ladja, ki bo sestradanemu civilnemu prebivalstvu pripeljala hrano in zdravniško pomoč.
Spolna vzgoja tudi v šoli?
RIM — Skupina komunističnih poslancev, med temi Cristina Be-vilacgua, Nicoletta Orlandi, Piet-ro Polena ter Gianfranco Nappi, je včeraj uradno predstavila zakonski osnutek o uvajanju spolne vzgoje v italijanske nižje in višje srednje šole. Osemčlenski osnutek točno določa, da bo morala vsaka šola, ne glede na vrsto in stopnjo, seznaniti in poučiti dijake s pomenom spolnosti.
Komunisti so mnenja, da bi morali obravnavati spolno vzgojo kar z ostalimi vzgojno pomembnimi predmeti in ne ločeno. V višjih srednjih šolah bi morali pripraviti program seznanjenja s skupnimi močmi, in sicer ob pomoči profesorskega zbora, zavednega sveta ter predstavnikov dijakov. Na nižji srednji pa bi bil za to zadolžen le profesorski zbor.
Skupina mladih komunistov je v prejšnjih mesecih že nabrala več kot 100 tisoč podpisov, ki zahtevajo uvedbo spolne vzgoje v šole. V prihodnjih dneh bodo to peticijo predložili tudi predsednikoma senata ter parlamenta.
Sardinski policisti rešili ugrabljeno Cristino Berardi
CAGLIARI — Policija iz Nuora je rešila včeraj hčerko predsednika krajevne zveze industrijcev Cristino Berardi, ki so jo ugrabili pred štirimi meseci na podeželski cesti med kraji Ar-zana, Villagrande Strisaili in Seui. Dekle je čila in zdrava v krogu domačih.
Cristino so včeraj zjutraj okrog 9.30 dobesedno iztrgali iz rok banditom pripadniki specializiranega oddelka za pregon ugrabiteljskih tolp pri kvesturi v Nuoru. Med prečesavanjem goš-čavnatega in težko prehodnega pobočja Gennargentuja so opazili neda-
leč od mesta, kjer je bilo dekle ugrab; Ijeno, moškega, ki je bežal pred njimi. Začeli so ga zasledovati, ta pa streljati na agente, ki so odgovorili na ogenj, toda zaman, saj jim je neznanec pobegnil.
Kmalu zatem so naleteli na Cristino: ležala je v košatem grmu, bila je zvezana in oblečena v vojaški mimetični kombinezon. S helikopterjem so jo peljali na kvesturo v Nuoro, takoj potem a domov. Starši so poklicali zdravni-a, ki je ugotovil, da je z njo vse v redu.
Dekle so ugrabili na cesti med Nuo-rom in Tertenio, kjer je v službi kot
otroška vzgojiteljica, 20. junija popoldne, ko se je peljala s svojim avtom Y10 domov. Njen oče Remo Berardi, lastnik gradbenega podjetja Impresar, je prejel od ugrabiteljev zahtevo po izdatni odkupnini, ki pa je ni maral plačati, zato so mu tudi pismeno zagrozili. Kaže torej, da jim ni plačal niti lire.
Zdaj imajo sardinski banditi v rokah samo še eno osebo, sicer Piero Mario Demurtas, ženo živinorejca Comide, ki so jo ugrabili 7. julija v Ozieriju blizu Sassarija.
80 mrtvih v železniški nesreči
V Tibetu se položaj postopno umirja
Odkrili 22 kg kokaina
MILAN — Karabinjerji so zaplenili včeraj 22 kilogramov 98-odstotno čistega kokaina vrednosti 30 milijard lir v prodaji na drobno in aretirali dve osebi. To sta Rino Roncassaglia (34 let) iz Imole in Fulvio Plomi-tallo (37), po rodu iz Capue, a bivajoč v Miamiju na Floridi. Mamilo je bilo skrito v dvojnem dnu chevrole-ta corvette, ki so ga pripeljali z letalom iz Los Angelesa v Milan. Karabinjerji so počakali, da sta se razpečevalca odpeljala z avtom do hotela, tam pa so jima po odkritju kokaina nadeli lisice. Pozneje so priprli še ameriško in kolumbijsko državljanko, katerih imen pa niso javili, ker se še ne ve, kaj z njima.
Preiskovalci domnevajo, da sta Plomitallo in Roncassaglia vtihotapila v Italijo z. istim avtomobilom že večje količine kokaina, nazajgrede pa v Združene države Amerike heroin.
PEKING — Če bi se Dalai Lama rad vrnil v Kitajsko, bo dobrodošel, vendar pa le pod pogojem, da svoje stalno bivališče izbere v Pekingu in ne v Tibetu in da se odpove borbi za samostojnost tega območja. To je v včerajšnji številki pisalo v pekinškem časopisu v angleškem jeziku Peking Information, ki običajno objavlja poluradna kitajska stališča. V članku je , bilo sicer tudi zapisano, da bo duhovni vodja Tibetancev, ki sedaj živi severno od New Delhija, lahko obiskal svojo deželo, ne bo pa več smel stanovati v svoji rodni hiši.
V Lhasi se je večje število budističnih menihov, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji zadnjih izgredov, včeraj predalo policiji. Poveljstvo policije iz Lhase je namreč določilo 15. oktober kot skrajni datum, da se varnostnim organom predajo organizatorji hudih manifestacij za osa-
mosvojitev Tibeta. Zelo verjetno se bo sedaj položaj v Tibetu končno umiril, saj bodo vse tiste, ki so se predali na glavni policijski postaji Lhase, kot obljubljeno, pomilostili. Novico sporoča kitajska tiskovna agencija Nova Kitajska, ki je istočasno odločno zanikala pisanje zahodnega tiska, da se je Dalai Lama pogajal s kitajskimi funkcionarji glede svojega povratka v Tibet.
Večja skupina Tibetank je v New Delhiju, v znak protesta proti »kruti kitajski vojaški represiji« pričelo z gladovno stavko. Tibetanke in Indijke so včeraj pred informacijskim centrom OZN v indijskem glavnem mestu organizirale manifestacijo proti »očitni kršitvi civilnih pravic v Tibetu«. Žene so generalnemu tajniku svetovne organizacije predlagale, da v Tibet pošlje delegacijo Amnesty International, da dejansko preveri obstoječe stanje.
DŽAKARTA — Včeraj se je pripetila v Bintaru (18 kilometrov pred indonezijskim glavnim mestom Džakarto) huda železniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje kar 80 potnikov, ranjenih pa je bilo več kot 290. Po vsej verjetnosti pa ni število mrtvih še dokončno, saj je veliko ponesrečencev težje ranjenih. Po uradnih vesteh sta čelno trčila dva vlaka, ki sta skupno prevažala 1200 potnikov.
Nesreči je ponovno botrovala človeška površnost, saj je eden od vlakov predčasno zapustil postajo, da je bilo na enotirni progi trčenje neizbežno. To je najhujša železniška nesreča, ki se je kdajkoli pripetila v Indoneziji.
Na sliki (telefoto AP); vojaki ter prostovoljci skušajo izvleči iz razbitin vlaka ranjene potnike.
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV	Avtor: Matjaž Učakar
VPAlffAUC.	J*.
Pobere.* /v —
*f/L.JO/J SVer/jOA/J/* £G:7- &*£££
Pri rojakih v Milwaukeeju
Navdušujoč nastop Tržaškega okteta
MILWAUKEE — V nadaljevanju svoje turneje po ZDA je Tržaški oktet v soboto popoldne dopotoval v Milwau-kee ob Michinganskem jezeru, kjer je kot gost Slovenskega umetnostnega sveta glasbene šole univerze še isti večer nastopil v koncertni dvorani univerze. Za to izjemno priložnost so skoraj povsem napolnili dvorano ne samo v Milwaukeeju živeči rojaki pač pa tudi tisti iz Chicaga, ki so prišli 160 km daleč z dvema avtobusoma in osebnimi avtomobili, da bi še enkrat lahko prisluhnili oktetovi pesmi. Za pozdrav našim pevcem je najprej zapel nekaj slovenskih pesmi domači slovenski pevski zbor Gallus. Čeprav večina pevcev ne govori slovensko pa le gojijo slovensko pesem, ki jih navezuje na njihov narodni izvor. Ob dvojezičnem napovedovanju predsednika Slovenskega umetnostnega sveta mladega odvetnika Karla Dovnika je nato Tržaški oktet izvedel svoj celovečerni program, ki je od pesmi do pesmi razvnemal navdušenje občinstva, ki na koncu kar ni hotelo zapustiti dvorane in je še in še zahtevalo dodatke. Oktet se mu je za dolgotrajne aplavze oddolžil še z nekaj pesmimi. Občinstvu so najbolj ugajale domovinske in pa vesele in živahne.
Mnogim, zlasti starejšim so ob res odličnem in simpatičnem nastopu naših fantov prišle od ganjenosti solze v oči. Po koncertu so se domači skupno s člani okteta še dolgo zadržali na družabnosti v avli koncertne dvorane in fantje so za požete čestitke in laskave ocene morali še kakšno zapeti. Razprodali so tudi vse plošče in kasete. Po zatrjevanju gostiteljev in poslušalcev kaj podobnega slovenski rojaki v Milvjaukeeju še niso doživeli. Zanje je bilo gostovanje Tržaškega okteta zgodovinski dogodek, za oktetovce pa prijetna zavest, da so s slovensko pesmijo ogreli srca naših rojakov v daljnji tujini, ki močno občutijo domotožje. V nedeljo dopoldne je oktet pel pri slovenski maši v slovenski fari sv. Janeza ob množični udeležbi vernikov. Dan je izpolnil še ogled nekaterih mestnih zanimivosti ter obisk parka in sedeža društva Triglav, kjer se zbira del izseljencev iz domovine. Tržaški oktet je tudi tu zapel več pesmi, ki so na zbrane naredile'izredno močan vtis. Čez dobri dve uri se oktet vrača v Chicago in od tam v Toronto, kjer se danes pričenja zadnji najbolj intenzivni del njegove nadvse pomembne in izredno uspešne turneje.
JOŽE KOREN