XX - 93 - 1999 MALI OREL Hieraaetus pennatus BOOTED EAGLE - On lih May 1998 in the Komenski kras (W Slovenia) Ob cesti med zaselkoma Vale in Bre- stovico na spodnjem komenskem krasu sem s prijatelji (Aleš, Milovan, Nini) dne 17. 5. 1998 opazoval pester ptičji svet. Poleg kobilarjev, smrdokaver, hribskih in poljskih škrjancev so glasno prepevali tudi vrtni strnadi. Najglasnejši in pogosti pa so bili kratkoperuti vrtniki, ki jih je v tamkajšnji že kar mediteranski podrasti in ruju zares veliko. Naše zanimanje sta zbudili dve kanji, domnevno par, ki sta se dvignili iz borovega gozda nad cesto. Odločno sta se nainenili proti ptici približno enake velikosti, ki se je približevala z italijanske strani (opazovanje je bilo blizu državne meje). Bojevito sta jo napadli in nista odnehali, dokler se ta ni pričela dvigati in oddaljevati. Verjetno sta gnezdili v bližini, saj je z oddaljevanjem vsiljivke njuna agresivnost popuščala. Pri natančnem ogledu z daljnogledom sem v napadeni ptici prepoznal malega orla Hieraaetus pennatus. Se najbolj se je razlikoval po svetlih pasovih v letalnih peresih sredine peruti, pa tudi rep je bil znatno svetlejši. Priznati moram, da bi ptico spregledal, če me nanjo ne bi opozorili obe kanji. Ko se je mali orel že visoko dvigal v smeri proti Komnu, pa ga je napadel še planinski hudournik ter ga spremljal vse dokler nista izginila za vzhodnim obzorjem. Ker je mali orel selilec, ki prezimuje v topli Afriki, je bil opazovani osebek šele na poti proti svojim vzhodnoevropskim gnez- diščem. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija RDEČENOGA POSTOVKA Falco ve- spertinus RED-FOOTED FALCON - Male stea- ling a vole (Microtus sp.) just caught by a Comrnon Kestrel,· April 18th 1998, Ljub- ljansko barje (C Slovenia) V bližini Matene na Ljubljanskem barju se je 19. aprila 1998 po deževni noči zadrževal samec rdečenoge postovke F. ACROCEPHALUS vespertinus. Posedal je vrh manjše breze in se oziral naokoli. Bil sem presenečen, ker je prišel tako zgodaj, saj sem rdečenoge postovke na Barju vsako leto spomladi prvič opazoval običajno okoli 25. aprila in tja do prvih junijskih dni. Kmalu zatem se mu je pridružil še samec navadne postov- ke F. tinunnculus, se malce pozneje spustil z breze na tla, ujel voluharico Microtus sp. in z njo odletel nazaj na brezo. V tistem trenutku se je z breze spustila še rdeče­ noga postovka, naredila krog okoli drevesa in se od spodaj navzgor zaletela v plen, ki ga je v krempljih držala navadna postovka. Slišati je bilo glasno cviljenje obeh postovk in že je rdečenoga postovka z ukradenim plenom zletela na bližnjo vejo. Navadna postovka je odletela proč, rdečenoga pa se ni dala motiti pri dopoldanski malici, tako da mi je celo dovolila, da sem naredil nekaj dokumentacijskih posnetkov. V tem pri- meru je zanimiv datum opazovanja kot tudi to, da se je rdečenoga postovka C'7 ACROCEPHALUS prehranjevala z malim glodalcem, saj se v glavnem prehranjuje le z različnimi žužel- kami. V literaturi sem prebral, da se s plazilci, dvoživkami, z različnimi mladiči ptičev, ki še ne letijo, in tudi z malimi g1odalci prehranjuje le izjemoma. Dare Sere, Langusova 1 O, 1111 Ljubljana SOKOL SELEC Falco peregrinus PEREGRINE FALCON - Juvenile on zid November 1998 at Šečovlje salina (SW Slovenia) 2. 11. 1998 je bil lep jasen dan in s kolegico Piko Miklavc sva se odpeljala na ornitološki izlet v Sečoveljske soline. Od- pravila sva se v stari del solin, kjer sva kar iz avtomobila pregledovala prve večje bazene in tam naštela 116 malih belih čapelj Egretta garzetta, 15 velikih belih čapelj Egretta alba, 326 žvižgavk Anas penelope, 210 mlakaric Anas platyrhync- hos in 87 lisk Fulica atra. Pregledala sva tudi osušene blatne poloje, kjer sva naštela 12 beločelih deževnikov Charadrius ale- xandrinus in 25 spremenljivih prodnikov Calidris alpina. Na cesti med solinskimi bazeni so iz trave izletavale vriskarice Anthus spinoletta in poljski škrjanci Alauda arvensis, bilo pa je tudi nekaj belih Motacilla alba in rumenih pastiric Mota- cilla flava, iz bližnjega grmovja in drevja pa se je slišalo oglašanje zelene žolne Picus viridis in črnoglavk Sylvia atricapilla . Ko sem se sprehajal po solinah, se je iznad ene izmed solinskih hiš dvignil sokol, ki je povzročil splošen preplah med tamkajšnji- mi ptiči. Hitro sem ga ujel v teleskop in v hipu opazil značilni sokolji brk, temne peruti in progasti rjavi trup. Že sem se veselil, da opazujem sredozemskega soko- la, a sem si ga raje za silo skiciral, saj takšne redkosti ne kaže kar tako zanema- riti. Ko sem se vrnil k avtomobilu, sem skico takoj primerjal s slikami v priročniku in rezultat je bil manjše razočaranje, saj sokol le ni imel tako temnega podpazdu- šnega perja, kot ga ima sredozemski sokol, pač pa sta se skica in spominski vtis dobro ujemala s sliko juvenilnega sokola selca in tako sem opazovanemu sokolu pripisal identiteto slednjega. Od ujed sva na 58 XX - 93 - 1999 solinah opazovala še samico skobca Acci- piter nisus in kanjo Buteo buteo. Ob morju in v bližnjih bazenih sva od zanimivejših vrst opazovala še 18 črnogla­ vih galebov Lams melanocephalus, ki so v opoldanskem počitku delali družbo rečnim L. riclibundus in rumenonogim galebom L. cachinnans. Med vračanjem v Ljubljano sva se ustavila še v Strunjanu, kjer sva opazovala enega (1) na boji čepečega vranjeka Phalacrocorax aristotelis in v letošnji zimi prvega polarnega slapnika Gavia arctica, čeprav le kot svež kadaver. A1 Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana ŽERJAV Grus grus COMMON CRANE - 4 on 12th March 1999 at Planinsko polje (C Slovenia) Ko sem dne 12. 3. 1999 iz avtomobila opazoval poplavljene površine Planinskega polja, sem v ožjem zatrepu v smeri proti Rakeku zagledal tri velike umazano bele ptice. Razveselil sem se prihoda prvih belih štorkelj, ki sem jih prepoznal v počivajočih pticah, toda ker mi neki občutek ni dal miru, da sem si zadevo ogledal malce pobliže. Planinsko polje je bilo namreč zelo slabo dostopno. Ko sem se pticam približal z druge strani, sem zlahka ugotovil, da v resnici opazujem štiri (ne tri) žerjave. Moje prvotno zmoto in zamenjavo z belimi štorkljami pa je na- rekovalo kar nekaj dejstev: slaba vidljivost zaradi difuzne svetlobe, velika oddaljenost, dejstvo, da je bila ena ptica zelo svetlo siva, ter vedenje žerjavov, ki so povešali peruti, verjetno so jih sušili, tako da je prišla do izraza črna barva letalnih peres; zdeli so se kot bele štorklje, ki jih včasih videvamo z umazanim belim perjem. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija SPREMENLJIVI PRODNIK Calidris alpina alpina DUNLIN - 2 in summer plumage on 16th in August 1998 at Ormož (NE Slovenia) Opazovanja ptic se ornitologi lotevamo na sila različne načine. Največkrat kot celodnevno pešačenje z daljnogledom