Št. 47(1945) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 20. novembra 1986 Cena: 120 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V slabem letu zrasel lep center Mercatorjev kmetijski oskrbovalni center v Sevnici velika pridobitev SEVNICA — »M-kmetijski kombinat Sevnica je ta objekt potreboval, da se zbližamo, da se še bolj združimo. Menimo, da smo dosegli ta smoter. Gradnja kmetijskega oskrbovalnega centra sovpada z 20-letnico obstoja SKUPNA NALOŽBA — Kmetijski oskrbovalni center M-Kmetijskega kombinata Sevnica, ki ga je prejšnji petek ob navzočnosti uglednih gostov, med njimi tudi člana slovenskega izvršnega sveta Lojzeta Klemenčiča, odprl predsednik delavskega sveta kombinata Karel Žlender (na sliki), delovne organizacije, zato s tem objektom obeležujemo tudi tajubilej,« je prejšnji petek povedal direktor sev-niškega kombinata inž. Albin Ješelnik. Ob petkovi otvoritvi centra s skladišči za občinske blagovne rezerve, na-' ložbe, vredne okoli 540 milijonov, kjer bodo prodajali kmetijsko mehanizacijo, reprodukcijski in gradbeni material ter kurivo, je več govornikov pohvalilo delavce sevniškega Betona za hitrost gradnje, saj je bil objekt zgrajen v manj kot letu dni. .Predsednik KPO sozda Mercator Miro Goslarje dodal, da je tudi pred dvema letoma odprta hladilnica na Blanci pomembna dopolnitev objektov kombinata, ki ima dobro osnovo za nadaljnji razvoj. P. P. Povezava deluje Volilno-programska seja MS ZSMS za Dolenjsko NOVO MESTO — Pretekli torek je bila v Novem mestu volilno-programska konferenca medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko, na kateri so pregledali delo v zadnjem letu, sprejeli programske usmeritve za prihodnji dve leti, obravnavali brigadirsko poletje in delo regijskih delegatov, za novo predsednico sveta pa izvolili Nevenko Kulovec iz novomeške občinske konference ZSMS. Medobčinski svet je usklajevalec dela in akcij štirih dolenjskih občinskih konferenc ZSMS. Glavnina delajebila priprava na republiški in zvezni mladinski kongres. Večkrat so obravnavali delo svojih regijskih delegatov, saj nekateri niso bili posebno aktivni. Tudi v prihodnje bodo potrebna prizadevanja za bolj živo povezavo z republiško konferenco. V pripravah na volitve so se trudili, da bi bili mladi čimbolj zastopani. Tudi mladinsko prostovoljno delo jih je zaposlovalo, očitno pa jih bo moralo še bolj, saj je to delo v nekakšnem zastoju. Pripravili so regijski posvet o socialnem položaju mladih ter o kmetijstvu. Slišati pa je bilo, da bi bilo delo lahko še boljše, a je za neprofesionalnega predsednika preobsežno. Jure Perko, predsednik MS SZDL, jim je ob tem nanizal nekaj problemov regije (na primer: majhno investiranje, uravnilovskc težnje, ekologija), ki se morajo mladih še kako tikati. Z. L.-D. Praznik občine Metlika Naložbe v razvoj — Mnoge prireditve METLIKA — V sredo, 26. novembra, praznuje občina Metlika svoj praznik. Ta dan so si za praznik izbrali v spomin na 26. november 1942. ko so slovenski in hrvaški partizani napadli in uničili močno belogardistično postojanko na Suhorju in s tem do konca potolkli belogardizem v Beli krajini sploh. Prireditve za letošnji praznik, ki je hkrati tudi praznik krajevne skupnosti Suhor, so se začele že 15. novembra in bodo trajale do 5. decembra, ko bo Beti, največja belokranjska delovna organizacija, proslavila 30-letnico obstoja. Vmes je več kulturnih, športnih in drugih prireditev ter proslavljanje delovnih zmag. V tem letu je gospodarstvo te belokranjske občine vložilo v svoj razvoj in posodobitev 2,63 milijarde dinarjev. Veliko večino tega denarja,.kar 85 odst., so namenili za posodobitev opreme. Precej denarja so letos namenili tudi za posodobitev občinskih cest in vaških poti ter njihovo vzdrževanje, skupaj 315 milijonov dinarjev, od tega za asfaltiranje 10 km teh cest in poti 160 milijonov, k temu pa so še krajani v denarju in delu prispevali tretjino. Za boljšo oskrbo z vodo so vložili 70 milijonov dinarjev, za razširitev telefonskega omrežja dobrih 32 milijonov, za ureditev kanalizacije 15 ter za urejanje stavbnih zemljišč ter potrebno dokumentacijo 50 milijonov dinarjev. Ne bi bilo prav. če ne bi omenili tudi bogatega in pestrega kulturnega življenja te belokranjske občine. Številne kulturne, turistične in družabne prireditve potekajo tako rekoč vse leto, od spomladanske uveljavljene Vinske vigredi prek metliškega kulturnega poletja do letošnjih Zimskih uric. ' . A. B. Kmalu konec prisilne uprave? V Industriji motornih vozil so dosegli poglavitne cilje in bi po nekaterih napovedih lahko s 1. januarjem 1987 ukinili ukrep družbenega varstva _ NOVO MESTO — Sedanji začasni kolektivni poslovodni organ je v IM V že 18 mesecev, in kot je bilo rečeno minuli pet ek na tiskovni konferenci, sepripravlja na to, da bo s 1. januarjem ukrep družbenega varstva ukinjen. Predsednik poslovodnega organa Marjan Anžur sicer pravi, da je IM V še v krizi, vendar so bile glavne naloge v preteklem obdobju opravljene. Že za lansko bilanco je bilo rečeno, naj bi bila pozitivna. To je IMV uspelo, letošnje leto pa pomeni še korak naprej. Letos pokriva vse svoje stroške in obveznosti do družbe, vrača tudi posojila, IMV ni več na spisku izgubarjev. Medtem ko je srednjeročni program razvoja prikoliške dejavnosti že pripravljen, pa je še več odprtih vprašanj glede prihodnosti avtomobilskega programa. Ko so se izboljšali poslovni rezultati, ni bilo več nestrpnosti pri reševanju tega vprašanja in Marjan Anžur je dejal, da so se ga zaradi tega lotili še bolj premišljeno in temeljito. Še naprej ostaja kot najresnejši partner Renault, ki je očitno zainteresiran za sodelovanje, čeprav v IMV tudi drugih še niso povsem odpisali. Cilj novomeške tovarne avtomobilov pa je enak kot doslej. Osnovno izhodišče je, da potrebujejo program, ki bo primeren za domači in tuji trg, zaprta devizna bilanca, tako da bo tovarna lahko svoje nakupe v .tujini pokrivala z izvozom. Do konca tega leta bodo znani elementi za dokončno odločitev o usodi avtomobilskega programa. V IMV je bilo zaposlenih domala enako število delavcev kot doslej, naredili pa so precej več. V letošnjih devetih mesecih so izdelali 31.000 avtomobilov, od tega 29.000 R - 4. KONEC PRišILE ZA TEKSTILANO? KOČEVJE — Na dnevnem redu sej zborov občinske skupščine Kočevje, ki bodo 26. in 27. novembra, je med drugim tudi predlog sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v Tekstilani Kočevje, za katerega je predvideno, da začne veljati takoj,, se pravi s 27. novembrom. Hkrati bo razrešen začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi: Alojz Petek (predsednik), Rudi Orel. Rudi Zbačnik in Dane Šikič (člani). V poročilu o izvajanju sanacijskega programa v Tekstilani je med drugim poudarjeno, da ne morejo zadostiti potrebam kupcev zaradi premajhne proizvodnje, da finančno poslovanje kljub ugodnim sanacijskim posojilom še ni urejeno in da jih »najtežji problemi čakajo pri saniranju kadrovske problematike.« REFERENDUM SELE JANUARJA KRŠKO — Na posvetu predsednikov svetov krajevnih skupnosti in predsednikov krajevnih konferenc SZDL so sklenili, da referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma prestavijo na januar. Za spremembo so se odločili iz tehničnih vzrokov. Po mnenju predstavnikov krajevnih svetov in SZDL bodo potrebne daljše priprave. ITALIJANSKI SINDIKALISTI NA OBISKU — NapovabiloZvezesindikatov Slovenije se je minuli teden mudila na uradnem obisku v Sloveniji delegacija italijanske sindikalne federacije CGIL Veneta, ki jo je vodil Luigi Agostini. Drugi dan obiska so se mudili na Dolenjskem. Skupaj s predsednikom slovenskih sindikatov Mihom Ravnikom so najprej obiskali Tovarno zdravil Krka in se s predstavniki sindikata pogovarjali o delu samoupravnih organov, zatem pa še Dolenjski muzej in se od tam odpeljali v Metliko. Med potjo so se ustavili na Suhorju, kjer je bila ustanovaljena italijanska partizanska brigada Fontanot. V Metliki so obiskali Beti in Vinsko klet. Na sliki: pogovor s predstavniki OO ZSS Krke (Foto; J. Pavlin) ■ ■ y III m vse pri Po ugotovitvah SDK so devetmesečni rezultati na Dolenjskem ugodni NOVO MESTO — Na tiskovni konferenci v Službi družbenega knjigovodstva v Novem mestu so 13. novembra predstav ili uradnepodatkeiz devet mesečnih periodičnih obračunov. V splošnem gre na Dolenjskem na boljše, zaskrbljujoče pa naraščajo obveznosti gospodarstva. Premik je najbolj očiten pri 5,2-odstotnem povečanju proizvodnje, in kot kaže stanje zalog, vso proizvodnjo tudi prodajo. Zdobrimi 287 milijardami dinarjev poslovnih sredstev in 34.275 zaposlenimi je gospodarstvo doseglo 361,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka (101,1-odstotna rast), 79,3 milijarde Sedmero oefovskih točk Je za našo gospodarsko in družbeno krizo kriv slab, neizdelan sistem ali naše družbeno ponašanje? Četudi se bolj nagibamo k prvemu, to ne pomeni, da tudi v drugem ni zrna resnice. Zato bi bilo najslabše čakati križem rok. To je vodilo tudi republiško konferenco SZDL, da se je s svojim prijemom lotila negativnih gospodarskih in družbenih tokov. Po svetlem zgledu slovitih sedmerih temeljnih točk programa Osvobodilnefronte iz leta 1941 (ob koncu leta sta bili pridani še dve) je RK SZDL sestavila sedmerico novodobnih frontnih točk in se z njimi obrnila na ves narod, na vse ljudi dobre volje, ki so pripravljeni pomagati, dabiseotresli otrplosti in negotovosti, v kakršno nas je vse skupaj pahnila kriza. Da bi se lahko v njih naše! vsakdo, so te programske točke široke, kol so bile oefovske. Računajo na vsakega človeka, poudarjajo naslonitev na lastne sile, naglašajo demokracijo družbenih odnosov, pluralizem interesov, dosledno uveljavljanje samoupravnih poti, spoštovanje pravnega reda, razvijanje kritične zavesti, upoštevanje vseh iniciativ ljudi, izjemen pomen znanosti in ekonomskih zakonitosti. Dozorelo je spoznanje, da brez vsega tega ni družbenega napredka in da jejalovo tisto krčevito oklepanje preživelih enosmernih in dogmatskih oblik življenja, ki vpije le o razrednih sovražnikih, ne zna pa prisluhniti novemu. M. LEGAN dohodka (134,1-odst. rast) in 11,2 milijarde dinarjev akumulacije (92,4-odst. rast). Kar 19 delovnih organizacij je ob tričetrtletnih obračunih izkazalo izgubo ki znaša skupno 2,96 milijarde dinarjev in je v primerjavi s 0 Ko strokovnjaki ugotavljajo, da nizka rast amortizacije ne zagotavlja reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, dodajajo, da sta se gospodarnost in učinkovitost porabljenih sredstev povečali. Tudi glede rasti osebnih dohodkov se ne bi smeli preveč pritoževati, ker je črno na belem ugotovljen 20-odst. povprečni porast realnih zaslužkov. podatki ob lanskem devetmesečnem obdobju za dobrih 158 odst. večja. Če so finančni rezultati nasploh še kar ugodni, je to predvsem zasluga povečanih cen, šele nato povečane proizvodnje in ostalih dejavnikov. Čeprav so vsi izvozniki tarnali nad slabim položajem, šo ostali zvesti naravnanosti na tuja tržišča in je gospodarstvo doseglo na tem podr- V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho vreme z jutranjo meglo po kotlinah. očju nadpoprečno dobre rezultate v Sloveniji. Ob 19,14-odstotni rasti izvoza pa so se prihodki na tujih trgih povečali znatno manj kot celotni prihodek. S podrobnejšimi analizami ugotavljajo, da v izvozu dosega še najboljše cene tovarna Krka, večina izvoznikov komajda krije stroške, nekateri pa prodajajo tudi pod ceno, ki jo dosegajo doma. R. BAČER MANJŠA OKVARA V JE KRŠKO KRŠKO — Kot je povedal Janez Dular, generalni direktor JE Krško, v ponedeljek zvečer na ljubljanski TV, je prišlo v elektrarni do manjše okvare na ventilu enega od uparil-nikov vode. Okvaro so menda zelo hitro popravili potem, ko so dobili nov del ventila iz ZDA. Elektrarna naj bi začela že v torek normalno obratovati, so med drugim povedali v JE Krško za ljubljansko Delo. Dolenjski list o okvari ni dobil nobenega obvestila. OPREMA ZA SKODOVO TOVARNO KRŠKO^— Pretekli petek je krški SOP v ČSSR odpremil večino opreme za novo Škodovo tovarno dostavnih vozil v Bratislavi. Gre za linijo za površinsko obdelavo vozil, za katero bo SOP iztržil več kot 7 milijonov nemških mark. S tem poslom bo SOP letos dosegel izjemen izvozni rezultat, saj bo izvozil skoraj dve petini svoje proizvodnje. kar je za 7 odst. več kot lani v enakem obdobju. Odstotek povečane proizvodnje bi bil lahko še višji, če bi prišteli še rezervne dele. Bistveno se je povečala tudi proizvodnja prikolic: izdelali sojih 10.100za 13odst. več kot lani v enakem času. Dosežek prikoliške proizvodnje je toliko 0 13. novembra so v IMV podražili rezervne dele za 39 odst. Podražili pa so se tudi avtomobili, gospodarska vozila za i 8 Gdsi.,VCZš!2:Z dopolnilnega programa so dražja do 18 odst., medtem ko se je R - 21 izjemoma le za 9,8 odst. Cene ‘R-4 in iR-18 ter prikolic se niso spremenile. boljši, ker so se v tem času s proizvodnjo selili na novo lokacijo. Izvozili so 22.400 R - 4 in 8.200 prikolic. Za avtomobile in prikolice so iztržili 81,9 milijona dinarjev, v istem času pa so uVozili za 77,1 milijona dolarjev reprodukcijskega materiala. Z razliko so lahko pokrili vse svoje obveznosti, odplačali nekaj manj kot 3 milijone dolarjev tujih kreditoy in za dva miliijona dolarjev obresti za te kredite. V celoti jecstalo 230 milijonov dinarjev zasklade, J. SIMČIČ JUBILEJ V KOČEVJU KOČEVJE — V počastitev 90-letnice elektrifikacije na območju Elektra Ljubljane bo jutri v Šeškovem domu slavnostna seja delavskega sveta, na kateri bo govoril predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Včeraj je namreč minilo 90 let, odkar Kočevje kot prvo mesto na slovenskem ozemlju razsvetljuje električna luč. RFR1TF DEVU IE na 2. strani: • V Gorenju obstala proizvodnja na 5. strani: • Ni opravičila za uravnilovko na 8. strani: • V športno vampirskem mestu na 9. strani: • Živimo časih v nasilnih na 10. strani: • Virus, ki se ga boji ves svet na 12. strani: • Odlok ni umiril tresočih se rok na 20. strani: • Gripa že vrata trka na UBILI DIREKTORJA RENAULTA PARIZ — V ponedeljek, 17. novembra, zvečer je bil v Parizu ubit generalni direktor Renaulta Georges Besse. Vodilni človek ene izmed največjih državnih (Irm v Franciji je postal lani, ko ga je vlada postavila načelo Renaulta, da bi mu pomagal iz velikanskih izgub. Njegovim ukrepom, zlasti zmanjšanju števila zaposlenih, so nasprotovali sindikati, čeprav je že letos kazalo, da se stanje firme Renault izboljšuje. Domnevajo, da so Bessa ubili teroristi. Srečanje delavcev v Karlovcu Shod samoupravjalcev zletnih območij poslej samo vsako tretje leto? KARLOVAC — Svečano in okrašeno je to mesto po sedmih letih spet pričakalo 250 delegatov in gostov 14. srečanja samoupravljalcev z območja zleta »bratstva in enotnosti«. Med njimi je bila tudi 30-članska dolenjska delegacija. V kongresni dvorani hotela Korona so delegati na prvi plenarni seji najprej prisluhnili Ivu Bilandžiji, predsedniku Zveze sindikatov Hrvatske, zvečer pa so v Zorinem domu prisostvovali otvoritvi razstave del likovnih amaterjev iz Karlovca in kulturno-umetniškemu programu. Jedro srečanja je bilo naslednji dan, ko so delegati odšli v delovne organizacije v tozd Beti v Žakanju, Jugoturbino, Lesno industrijo, Tekstilno industrijo Duga Resa, Karlo-vačko pivovarno. Metalno industrijo Kordun in klub samoupravljalcev v Karlovcu, kjer so se pogovarjali o aktualnih družbenih problemih. Na drugi 1 0 MARKO RAJKOVAČA, delegat zletnega območja Novo mesto: »Srečanja samoupravljalcev so že zdavnaj upravičila namen. Delavci si izmenjujejo pozitivne in negativne izkušnje iz samoupravne prakse, to so priložnosti za povezavo sorodnih delovnih organizacij, skrb za skupna vlaganja v nove proizvodne prostore in za povečanje produktivnosti, tu pa je še vrsta drugih koristnih oblik. Srečanja so koristna še zaradi negovanja tradicij NOB ter razvijanja bratstva in enotnosti. Mislim, da bo škoda, če bodo srečanja le vsako tretje leto.« plenarni seji so poročali o razgovorih in opažanjih v delovnih organizacijah, na koncu pa so sestavili sporočilo 14. zleta in poslali telegram predsedstvu SFRJ in predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije. Zadnji dan srečanja je bila ura zgodovine. Delegati so se odpeljali na legendarno partizansko Petrovo goro, obiskali bolnišnice, srečanje pa so zaključili vTopuskom, turističnem kraju s termalno vodo. kjer je bilo leta 1944 111. zasedanje ZAVNOH. Pred zaključkom uradnega dela srečanja je zasedal tudi stalni sekretariat zleta. ki koordinira vse medzletne aktivnosti. Pripravil je predloge, po katerih se vse zlet neaktivnosti nebi več odvijale vsako leto. Tudi srečanje samoupravljalcev naj bi bilo poslej, če bo seveda predlog sprejet, le vsako tretje leto. 15. srečanje bodo pripravili naslednje leto v Gospiču. J. PAVLIN POKLONILI SO SE PETROVI GORI — Zadnji dan 14. srečanja samoupra vljalcev so se delegati odpeljali na Petrovo goro, kjer so se s polaganjem vene: poklonili tisočim mrtvim. Ob vrnitvisoobiskali tudi centralno partizansko bolni šnico. Na sliki: dolenjska delegacija pri spomeniku na vrhu Petrove gore. (Fotc J. Pavlin) Neobetavno za dobre gospodarje Naša anketa Z dolenjskega in posavskega regijskega posveta o osnutkih zvezne in republiške resolucije za 1987 — Vsi za ekonomske zakonitosti in tržnost Nismo narod hlapcev vati, saj gospodarstva ni moč uravnavati z odloki, ampak z delom, in to v razmerah, kakršne pač so. Stalno jadikovanje, kako težke so razmere, ne bo dosti pomagalo. Očitno pa se je slovensko gospodarstvo deloma že otreslo otrplosti in kaže znamenja povečane pobude. To se kaže v povečanem dohodku, uresničevanju izvoznih načrtov ipd. Za nadaljnjo spodbudo bo potrebnega več znanja, več inovacij in privlačnih programov. Le z močnim gospodarstvom si bomo v Sloveniji lahko še naprej zagotavljali višjo življenjsko raven in boljše življenje. J. SIMČIČ Ko je Ivan Cankar pisal o slovenskem hlapčevstu, o narodu hlapcev, je prav gotovo imel razloge za svoje trditve v takratnem času. Ta oznaka splošnega slovenskega narodnega značaja se je potem nekako kur uveljavila. Celotna zgodovina pred Cankarjem in po njem, od kmečkih uporov do NOB, je že dokazala, da njegova črnogledost nasploh ne drži. Toje ob obravnavi 4. točke OFo razvoju in preobrazbi slovenskega narodnega značaja na nedavnem plenumu kulturnih delavcev na Bledu posebej prepričljivo dokazoval zgodovinar dr. Bogo Grafenauer. Hlapci si v tisočletni zgodovini ne bi mogli ohraniti svoje narodne identitete in narodnega življenja, posebno, ker nam je manjkala državnost in ker smo bili pod mnogimi tujimi pritiski. A to, da nismo hlapci, je očitno treba vedno znova dokazovati, kriza ogroža tudi našo narodno bit, zato več aktivnega slovenstva ni preživela stvar. FRANJA VIRANT, knjižničarka v Kočevju: »Naš narod je imel in še ima Hjj S* dovolj nadarjenih, poštenih in delavnih JE 5' ljudi, damu ni treba bitinarod hlapcev. Žal p pa ta družba vsak dan manj spoštuje ,t*| iK' pametne ljudi in mnogim ne nudi možnosti ik. V -~J lih. za skupno razumno in ustvarjalno delo- t* vanje, tudi v tem kritičnem trenutku, ko je Bi to zanjo edina rešitev. Družba, ki obrača B X. hrbet vseobči človeški kulturi, poštenemu delu, skrbnemu prizadevanju za resnično JjflESfe. znanje in odgovornost ter razvoju usiva- sHHHK rjalnih sposobnosti ljudi, hodi po čudni poti, ki ni v skladu z življenjskimi zakonif JOŽE ŠKUFCA, predstojnik enote Zavoda za šolstvo SRS v Novem mestu: J* ■ »Naš narod je izpričal toliko uporne sam- $ V ozavesti, da mu ne moremo nalepiti oznake hlapčevstva. Koliko ponosa, upornosti, * nehlapčevstva in zaupanja v lastne moči je izpričal med NOB in v povojnih letih! Če v smo iztrgali del Cankarja za pesimistično jA -«*>■'» M razmišljanje, potem naj bo to samo izto- čnica za izziv, da moramo še odločneje po \ jSBK Jp poti, ki stajo preroško doumela Prešeren in Sperans? JOŽE KRAŠEVEC iz Bušinje vasi pri Metliki, monter v obratu 1MV na Suhorju: "V primerjavi z drugimi narodi smo Hs Slovenci še vedno malo hlapčevski. Rajši smo bolj tiho in se ne znamo dovolj postaviti zase, bojimo sezamere, tako vsak zase v Hi / St" W službi kot Slovenci v Jugoslaviji. Ko se začnejo doli razburjati, mi damo denar, samo daje mir. Je pa zadnje čase bolje, kot je bilo prej. Ne pustimo si več vsiljevati, kar BRUNO GRIČAR, referent za cene v Trimu. Trebnje: »Plenumi kulturnih delavcev OF so potrebni, ker mislim, da kulturniki malo drugače razmišljajo o raz- nih pojavih v družbi kot večina. Vsipabise HIi*. S morali boriti, če hočemo zadržati narodno samobitnost. Na jugu so nastrojeni proti nam in to se mi ne zdi prav, sploh pa me JjH moti, ko stišim, da jih mi izkoriščamo. Mij! Plenumi kulturnih delavcev pa bi se morali pomladiti.« jBRIR š | f HEDVIKA LAPANJA, lanser proiz- BpK ' vodnje v Gorenjevem tozdu Kompresorji v Črnomlju: »V zadnjem času je pritisk iz drugih republik na nas kar prevelik. Zakaj moramo na primer pisati dopise v Beograd HT 4P*" W v srbohrvaščini? Pripombe in pobude, ki K -V > -*'*1 dajemo v Sloveniji, na primer mla- y dinske, pa so v glavnem vse zviška ■B. zavrnjene. Mislim, da smo se Slovenci že ■ BhBfc. ^ ' Itej dovolj izkazali, da ni treba, da bi bili hlapci, a je vprašanje, kako naše dosežke vrednotijo drugi.« MILENA JESENKO, ravnateljica osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah: . »Hlapec je tisti, ki je ponižen in pokoren. Slovenci to nismo in zgodovina od kme- m To vsak dan potrjujejo naši delegati od S§!M| občinske, republiške do zvezne skupščine. 'J znanje pa je tisto, kar dandanes odpravlja ČRT ČARGO, fotodokumentarist v . TCP Djuro Salaj v Krškem: »Iz lastne izkušnje lahko povem, da med malimi " jT | ljudmi ni čutiti nasprotij, tudi nimam ' občutka, da smo Slovenci kakorkoli S ogroženi, odnosi pa so bolj napeti le zadnji w dve leti. Kar se tiče slovenskega hlapčevs- tva, tej oznaki ne morem pritrditi, ker se sam kot pripadnik naroda ne čutim hlapca, fcl Glede preobrazbe naroda bi rekel, da je |S, ^^Bp§’ bistven človek kot posameznik, pomemb- _ v’,\ » no je, kako čuti, kako se odziva.*' ANA MODIC, učiteljica iz Sodražice: »Zase nimam občutka, da bi bila hlapec. Menim, da tudi kot narod nismo hlapci, res pa o tem nisem veliko razmišljala. Hlapec B je tisti, kdor nima nobenih pravic in drugi -» odločajo namesto njega.« i - • SPORAZUM PODPISAN — Pionir je prevzel ne le celoten inženiring, temveč tudi finančno plat izgradnje in prodaje. Prvo etapo bodo dokončali že pred pričetkom nove turistične sezone. Pionir bo gradil naselje pod Velebitom SEMINAR ZA VOZNIKE REŠEVALNE SLUŽBE TREBNJE — V soboto je bil v Trebnjem seminar za voznike reševalne službe iz dolenjske regije. Predavatelji so bili zdravniki iz Ljubljane in Dolenjskega zdravstvenega centra. Teme so bile: oživljanje, imobilizacija, krvavitve in transport. • V Stinici — Jablancu 4.011 turističnih postelj SENJ — Predsednik poslovodnega odbora Pionirja Slavko Guštin, predsednica senjske občinske skupščine dr. Avgusta Djapič-Tomljano-vič ter predstavniki senjskega turističnega gospodarstva so 12. novembra podpisali samoupravni sporazum o gradnji novega velikega turističnega naselja Stinica — Jablanac, ki bo imelo 4.011 postelj. Naselje bodo gradili v etažah, prvo bodo dokončali že do prihodnje turistične sezone, ko bo pod Velebitom stalo 166 apartmajev. Pionir torej zopet potrjuje sloves prvega jugoslovanskega graditelja turističnih objektov. »Dolgo smo iskali nekoga, ki bo znal predramiti naše turistično gospodarstvo. Pretehtanosmo se odločili za Pionirja. Prepričani smo, da smo izbrali najboljšega,« je dejala ob podpisu samoupravnega sporazuma predsednica senjske občinske skupščine. Tudi ostali niso skoparili s pohvalami Pionirja na krajši slovesnosti ob podpisu. Bodoče turistično naselje je oddaljeno približno dva kilometra od trajektnega pristanišča za Rab. Zgradili ga bodo na površini 16,38 hektarja ob uvali Krivača, ki je dobro zaščitena od morskih vetrov. V naselju bodo gradili dve različici stanovanjskih apar-tmarjev; 75 odst. bo dvoposteljnih s poprečno velikostjo 24 m2, 25 odst. objektov bo imelo velikost okoli 37 m2. Čeprav je v tem trenutku prezgodaj karkoli napovedovati, vseeno lahko rečemo, da so senjski turistični delavci zainteresirani tudi za razvoj zimskega športa. Samo nekaj več kot 25 km od tod, na severnih pobočjih Velebita, do koder pelje asfaltna pot, se sneg zadržuje tudi do druge polovice maja. Ker pa je naselje hkrati tudi izhodiščna točka za otok Rab, kr velja v jugoslovanskih razmerah za razvito turistično območje, ki se vse bolj orientira tudi na razvoj podaljšane (jesensko-zimske) turistične sezone, bo naselje Stinica — Jablanac lahko dobilo tudi novo vsebino in še večji pomen. Ob koncu kaže zapisati še tole. Čeprav so o tem ob podpisu samoupravnega sporazuma le bežno govorili, se bo morda prvič zgodilo, da bo gospodarsko sodelovanje odprlo pot tudi kulturnemu sodelovanju. IVAN KRAŠKO DOM JLA ZA DAN REPUBLIKE NOVO MESTO — V počastitev letošnjega praznika republike sta bili v novomeškem Domu JLA že dve prireditvi. Prvo, v torek, 11. novembra, so pripravili člani KUD Je-dinstvo« iz Splita in je nosila naslov »Pesmi in plesi Jugoslavije«, prazniku pa so posvetili tudi razstavo »Zadnje operacije Jugoslovanske armade za osvoboditev domovine«. Danes popoldan so pripravili že tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za posameznike v dvorani Doma JLA. Osrednje praznovanje bodo pripravili 26. novembra. Dopoldan bodo v avli doma odprli razstavo, posvečeno partizanskim radijskim delavnicam, zvečer pa bodo v dvorani pripravili kulturno umetniški program skupine Doma JLA skupaj z estardnim orkestrom LAO. Po programu bo za vabljene tovariško srečanje. IGOR BERGANT ki. Pri nas tega pomena resolucije niti ne razumejo prav dobro in še vedno iščejo v njej tisto, česar ne more biti. Tudi na posavskem posvetu se je pokazalo zmotno pojmovanje resolucije. Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk meni celo, da od resolucije same ni kaj pričako- V Gorenju obstala proizvodnja ZDRAVNIKI V METLIKI METLIKA — Pred kratkim je 28 zdravnikov iz cele Jugoslavije, ki so na podiplomskem študiju iz epidemiologije in splošne medicine na zagrebški medicinski fakulteti, obiskalo Metliko. Ogledali so si tamkajšnji zdravstveni dom, kjer jim je dr. Blaž Mlačak predval o boleznih ožilja in nalogah zdravnika v podeželskem okolju. Zdravniki so si ogledali še Komet in Vinsko klet, Beti pa jim je na Vinomeru pripravila modno revijo. vni odbor, ki do konca mandata ni bil prepričan, ali vabimo na seje prave ali napačne člane. Dejstvo je le, da se nihče ni pritožil, ker ga nismo vabili, kar je lahko bil dokaz našega dobrega spomina; nekdo pa se je morebiti celo veselil, da imamo tako slabega. Zakaj ta samokritika? Zgolj zato, da mi mariborski mladinci ne bi očitali, da brskam samo po njihovih logih. Kaj se jetorej zgodilo? Pri mestni konferenci mladine so se pred časom odločili, da bodo mladinske delegate »usposobili za delo v delegatskem sistemu« na posebnih seminarjih, kijih bodo pripravili v vseh šestih mariborskih-občinah. Dobra zamisel, toda podobno kot številne druge dobre zamisli v naši družbi je tudi to doletela zla usoda. Mestno mladinsko vodstvo namreč že pol leta roti mladinske funkcionarje v občinah, naj končno pošljejo imena in osnovne podatke svojih delegatov, pa nič! Saj bi jih poklali, pravijo — pa jih nimamo! Delegati so se kratko malo izgubili. Nekoč nekje so bili kajpak izvoljeni, toda po tistem slovesnem dejanju so očitno utonili v pozabo. Odveč bi bilo spraševati, kdo je kriv za to delegatsko farso, ker je položaj že sam po sebi dovolj absurden. Nekateri celo namigujejo, da vseh tistih številnih mladinskih delegatov svoječasno morda niso niti obvestili, da so bili kandidirani in izvoljeni, da so jih kar »po inerciji« napisali v predalčke za prosta delegatska mesta — iz teh je v resici mnogokje več kot tistih, ki bi jih bili pripravljeni prevzeti (to se je med drugim pokazalo tudi ob zadnjih volitvah, ko so v nekaterih mariborskih krajevnih skupnostih z velikimi mukami zapolnili vse delegacije). A tudi če ni bilo tako — tolažba to ni! MILAN PREDAN Mariborsko pismo V predalih ni programov Mladinski delegati so se izgubili Čimprej pomagati nerazvitim krajevnim skupnostim rukture, ki sicer še ni zadovoljivo urejena, menijo, da je čas poskrbeti tudi za industrijski razvoj. Dogovorjeno je bilo, da bo Zavod za družbeno planiranje izdelal analizo, kakšne so možnosti za razvoj drobnega gospodarstva in ustanavljanje industrijskih obratov z 20 do 50 zaposlenimi, kar imajo za najustreznejšo obliko razvoja. NOVO MESTO — Na regijskem posvetu v okviru medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko so 13. novembra skupno z republiško komisijo za nerazvite razpravljali o možnostih, da bi Suhi krajini in Obkolpju pomagali zlasti pri ustanavljanju manjših obratov. Ugotovili so, da ima po republiških merilih črnomaljska občina7, metliška 1, novomeška 2 in trebanjska 4 nerazvite krajevne skupnosti. Poleg teh pa imajo v vsaki občini po lastnih merilih še več nerazvitih krajevnih skupnosti, ki j im skušajo pomagati v okviru svojih razvojnih načrtov. Ker sta bili na Dolenjskem do pred nedavnim kar dve občini v celoti v družbi nerazvitih (črnomaljska in trebanjska), so jima ob komajšnjem preboju med razvite ugasnile tudi skromne ugodnosti. Tako se gospodarsko srečujejo z vse večjimi obremenitvami in vedno teže brez republiške solidarnosti skrbijo za razvoj. Medtem ko so doslej na uradno priznanem nerazvitem območju — zlasti v Suhi krajini in v Obkolpju skrbeli predvsem za razvoj osnovne infrast- Farsa, a ne edina MARIBOR — Ker pravila lepega obnašanja učijo, da je najprej treba pomesti pred svojim pragom, bom to kratko zgodbico o izgubljenih delegatih začel z v mariborskih novinarskih krogih zelo znano epizodo iz bližnje zgodovine novinarskega aktiva drugega največjega slovenskega mesta in medijskega središča. Koje namreč avtorja tega zapišadoletela čast, da lahko leto dni predseduje svojim mestnim stanovskim kolegom (to je bilo pač v času vsesplošnega navdušenja za enoletne mandate), je že na prvi seji vodstva aktiva ugotovil, da pravzaprav nihče ne ve, kdo. je bil dober mesec poprej na občnem zboru aktiva izvoljen v ta vodstveni organ — ker se je seznam s kandidati (ki so bili potem tudi izvoljeni, torej tudi odprtih list nismo imeli) kratko malo izgubil! Po spominu smo potem »rekonstruirali« upra- Kljub temu da ima združeno delo dokajšnje ugodnosti pri ustanavljanju industrijskih obratov na nerazvitem terenu, doslej za taka vlaganja ni bilo interesentov. Izjema je žužemberška Iskra, ki je pred kratkim na Žvirčah ustanovila manjši obrat. Ugotavljajo, da ustreznih programov za industrijski razvoj nerazvitih ni ne v predalih domačih delovnih organizacij ne v republiškem merilu. Da ne bi delali starih napak, na kakršne so opozorili Belokranjci, ko so pri njih v preteklosti v odročnih krajih dobivali le umazano industrijo, ki je terjala znatne zaposlitve, ob zastareli tehnologiji pa ni dajala pravega zaslužka, bodo z dobro premišljenimi programi v bodoče drugače ravnali. R. BAČER FRANC BASTARDI, ravnatelj OŠ Milana Majcna v Šentjanžu: »Nisem navdušen nad visoko, elitistično kulturo, ampak sem za povsem konkretno kulturo, ki jo ljudje razumejo in navadno radi sprejmejo. Nisem za teoretiziranja in menim, da se nekoliko preveč prerekamo o nekaterih kulturnih vprašanjih, tako da vse dobiva neželjen politični prizvok. Razni plenumi me ne zanimajo dosti, če imam občutek, da bo malo koristi v kulturnem vsakdanjiku.« kmetijstvo Živinoreja bo še prevladovala Pogovor z direktorjem sevniškega kombinata inž. Albinom Ješelnikom SEVNICA — »Podpiramo spremembo zakona o oblikovanju republiškega in občinskega intervencijskega sklada, ki predvideva večjo koncentracijo sredstev v skladu in solidarnost. Zdaj razvite občine pač lahko več dajo kmetijstvu,« pravi direktor sevniškega M-Kmetijskega kombinata inž. Albin Ješelnik. v KOČEVJU PA NIČ KOČEVJE — Že dalj časa si republiški organi in skupnosti prizadevajo, da bi čurveč slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč in zemljišč v zaraščanju uporabili za gozdne plantaže. Navzlic večkratnim navodilom in zaprosilom se v kočevski občini v tem pogledu ni nič naredilo. Ocenjujejo, daje takih površin v občini precej, in da se bi z nekoliko več aktivnega in prizadevnega dela lahko pridobilo nekaj površin. Prav bi bilo, da se pristojne službe in tudi vodstva krajevnih skupnosti vključijo v to akcijo. V letošnjem letu jebil izdan tudi pravilnik o uporabi kmetijskih zemljiš-č za gozdne plantaže. V razgovoru o tej problematiki, ki je bil minuli teden v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da so dosegli pomemben napredek na območju občin Črnomelj in Metlika ter v Posavju. V. D. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Tudi minuli ponedeljek, 17. novembra, na živilskem delu novomeške tržnice ni bilo živahno. Le redke kmetice so ponujale pridelke, dobro pa so bile založene stalne stojnice. Jajca so tokrat prodajali po 60 din, mandarine P° 540 din kilogram, lepe paradižnike po 600, slabše po 350 din, karfiola je veljala 350 din, krompir 60 din, solata 300 din. Hruške so prodajali {5o 350 din, jabolka po 250din, limone po 600 din kilogram. Pri obrtnikih je bila tudi to pot ponudba dobra, kupci pa so se najbolj zanimali za razmeroma cenene pletenine. • Odkar jih jemljem kot naravno katastrofo, se več ne jezim nad politiki. (Boris Kuralt) • Če partija nima opozicije, bi lahko imela vsaj pozicijo. (Matija Logar) O * • \S Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmti je bilo naprodaj 185 prašičkov, starih do 3 mesece, in 47 prašičev, starih nad 3 mesece. 'Novega jastnika je dobilo 123 mlajših in 18 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 900 din, drugih pa 700 do 800 din. Moti ga, da seje lažje dogovoriti o stimulacijah z Ljubljančani, s sisom za preskrbo in s Trebanjci, ki jih sevniški kombinat preskrbuje z mesom, kot pa s posavskimi sosedi Krčani. »Ti nam letos še niso nič plačali, čeprav jim zagotavljamo pol preskrbe pa še za enega privatnega mesarja,« se huduje Jelšnik ravno v dneh okoli sevniškega občinskega praznika, ko je bilo treba še bolj napeti vse sile, da bi bil novi Mercatorjev kmetijsko-oskrbovalni center pravočasno nared. Kdor ne oddaja mleka, ni obveščen Zakaj ne po pošti? DOBLIČE — Jože Sotlič iz Dobič ni velik kmet. Upokojenec je, z ženo sta glavna »delovna sila« pri hiši, vendar jima s hčerkino družino uspe obdelati 3,5 hektara zemlje. »Takrat, ko sem hodil še v službo, smo imeli tudi po 5 glav živine. Na kmetiji sem delal tudi ponoči, sedaj pa ne zmorem več. Grozdje že še prodamo, pa tudi krompir in pšenico, če je dobra letina, ostalo pa pridelamo za domače potrebe,« pravi Jože. Prav to, da nimajo več krav in da ne oddajajo mleka. Sotliča, po njegovih besedah, najbolj tepe. »Pri skoraj 40 hišah v vasi se ukvarjajo s kmetijstvom, le pri 10 ali še manj pa oddajmo mleko. Kmetijska zadruga Črnomelj pa vsa obvestila pošilja preko zbiralnice mleka. Tako tisti, ki nas ni k zbiralnicam, nismo obveščeni ali zgolj slučajno. Ko je bil odkup jabolk, sem zvedel šele, ko so jih drugi že vozili na vozovih. Moja pa so gnila okrog hiše. Tudi za sestanek o melioraciji nisem vedel. Resje bilo menda na gasilskem domu obvestilo, toda za takšna sporočila imamo po vasi oglasne deske,« se jezi Jože. »Marsikaj zvem šele iz Dolenjskega lista. Tako sem zadnjič prebral, da metliška kmetijska zadruga že izplačuje grozdje. Kako pa je s črnomaljsko? Saj menda le nismo takšni reveži, da ne bi bilo denarja za nekaj znamk, da bi zadruga okvestila "kmete po pošti, ko ne gre drugače. Prepričan sem, da bi bilo z boljšim obveščanjem lahko sodelovanje in zaupanje med zadrugo in njenimi kooperanti še večje,« razmišlja Jože Sotlič. M. B.-J. Kmetijski Vsestranski »beli humus« Rftdovitna zemlja je hvaležna za organsko snov in ne sprašuje za njen izvor. Hygromull, ki mu pravijo tudi »beli humus«, je umetni izdelek iz sečnine in formaldehida, vendar toliko koristen za rodovitnost, da ga lahko prištevamo h organskim gnojilom. V strokovni literaturi je vse več zapisov, ki hvalijo njegovo vsestransko uporabnost. Na tem mestu smo že pisali o njem in večina ljudi pozna to belo peno, ki ima veliko sposobnost upijanja vode. Ta lastnost se da dodobra izkoristiti, če hygromull primešamo vrtni zemlji. S svojo kosmičasto strukturo izboljšuje tla, povečuje zračnost in biološko aktivnost, s tem pa rodovitnost. Ker le postopno oddaja vodo, pripomore h enakomernejši oskrbi kulturnih rastlin tudi z raztopljenimi hranilnimi snovmi. Za nameček pa s svojo lahkostjo (kubični meter tehta le 22 kg) v primerjavi z drugimi organskimi dodatki zelo olajša delo pri sajenju in oskrbi rastlin. Ko pride iz kemične tovarne, je hygromull sterilen izdelek, torej ne prenaša možnih rastlinskih bolezni, škodljivcev ali plevelnih semen, kar dostikrat zmanjšuje vrednost drugih organskih gnojil. Povrhu tega hygromull še delno sterilizira tla, saj sproščujoči se formaldehid zavira razmnoževanje škodljivih talnih gob. Eno z drugim je pripomoglo, da so v poskusih z njim dosegli do desetino boljše pridelke vrtnin. • Hygromull pa ni uporaben le v vrtnarstvu, temveč skorajda povsod, kjer gre za gojenje rastlin. Dobro se je obnesel pri sajenju sadnih rastlin, kjer v sadilnih jamah zdrži in koristno deluje tudi več let. Odveč je poudaijati, kako primeren je v okrasnem vrtnarstvu, pri gojenju sobnih rastlin ipd., kjer ne le olajša težo rastnih substratov, temveč tudi zmanjša število potrebnih zalivanj. Ima pa tudi manjšo hibo: zaradi majhne specifične teže se v vetrovnem vremenu ne da z njim delati, saj kosmiče raznaša že najmanjša sapica. V tem primeru priporočajo, naj uporabnik hygro-mul! navlaži že v embalažni vreči ter ga narahlo premečka, preden dela z njim. Inž. M. L. S S I * * * * * * * V sozdu Mercator je sevniški Kmetijski kombinat ena trdnejših organizacij, z jasno usmeritvijo. In če naredimo preskok iz težav vsakdana tja do leta 2000? Ob naši nestanovitni kmetijski politiki, kijepač posledica neurejenih družbenoeko-nomsklih razmer, je nemogoče koli- Albin Ješelnik: »S Krčani pa se dajemo za vsak dinar.« čkaj stvarno načrtovati na tako dolgo razdobje, toda v kombinatu vsaj zaenkrat sodijo, da bosta še prevladovala živinoreja, predvsem govedoreja in pridelava mleka. Že zdaj močno povečujejo prašičerejo, še zdaleč pa niso rekli zadnje besede. Slovenija ima malo njiv, zato je potrebna rajonizacija.Nesmiselnoje širiti živinorejo v ravnico, kjer je lahka pridelava pšenice. Izkoristitije treba primerjalne prednosti. Sicer pa smo Šele v grobem dosegli neko smotrnost rabe živinske krme. Bolj naj bi izkoristili odpadke predelovalne industrije, saj moramo zdaj močno beljakovinsko hrano uvažati. V preteklosti je tudi kombinat uvozil ribjo moko in sojo, ker je pač kot izvoznik imel na voljo več deviz. • Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica ima okrog 1200 pogodbenih kooperantov, polovica teh trajno poslovno sodeluje s kombinatom in oddaja vse tržne presežke. Letos naj bi oddali več kot 4,2 milijona litrov mleka, preko 1500 pitancev, pridelali so po sto ton krompirja in vrtnin itd. Zdaj močno krmo načrtno nabavljajo preko sozda. »Kakršnakoli že je izvozna politika, mi bomo izvažali, čeprav z izvozom še ne ustvarjamo akumulacije,« poudarja direktor sevniškega kombinata in odkrito priznava, da ne ve, kako bi šlo brez sozda in kmetijstva tudi trgovini, ki jevtežkihletihprišla pod streho kombinata. P. PERC Vsega bo, če bo denar Kočevje: veliki kmetijski investicijski načrti KOČEVJE — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje j e pripravilo program vlaganj v kmetijstvo za 10 let in podrobnejše programe za vsako izmed naslednjih petih let, kot je bilo oktobra dogovorjeno v Kočevju na sestanku vseh, ki so zainteresirani za kočevske kmetijske proizvode. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje bo zagotovilo načrtovano kmetijsko proizvodnjo, če mu bo zagotovljenih 700 milijonov dinarjev obratnih sredstev in če bodo dobili tudi denar za naložb?, ki jih je opredelilo v tako imenovanih faznih (letnih) programih. V mlečni proizvodnji ima KG Kočevje iztrošeno opremo 85- do 95-odstotno, nimajo sodobne linije za spravilo osnovne krme, še vedno imajo lesene silose, nimajo sušilnic za dosuše-vanje sena itd., kar vseotežujepridelo-vanje kakovostne krme. Dotrajali so hladilniki za mleko, mlekovodni sistem, na farmi v Cvišlerjih pa je potrebno novoizmolzišče. V dolgoročni program pa sploh ni zajeto posodabljanje na deloviščih, kjer je stanje najslabše in bi bila potrebna popolna obnova. Zato se bo tudi mlečna proizvodnja pri Govedoreji zmanjšala. Za nujne že omenjene investicije v tozdu KG Govedoreja bo potrebnih prihodnje leto blizu 660 milijonov, v letu 1988 in 1989 po okoli 350 milijonov, v letih 1990 in 1991 pa po okoli 300 milijonov dinarjev. V letih 1987 in 1988 načrtujejo tudi investicije v tozdu Prašičereja, in sicer AGROMELIORACIJE ŠE PRI PODLIPI ŽUŽEMBERK — Kmetijska zadruga se bo na 80 ha velikem zemljišču okrog Podlipe, ki je pretežno last zasebnih kmetovalcev lotila novih agromelioracijskih def Odstranili bodo kamenje in grmovje, zemljo pa pognojili ter uredili poti. Ta dela bodo potekala hkrati, končana pa bodo do decembra prihodnjega leta. Zadruga je kot investitor preskrbela 80 odst. potrebnega denarja od Zveze vodnih skupnosti (nepovratno), 20 odstotkov pa bo delež lastnikov zemlje, poravnan z delom pri agromelioraciji, ki jo je dokončno odobrila občinska skupščina Novo mesto na zadnjem zasedanju. za usposobitev čistilne naprave 350 milijov in za posodobitev mešalnice krmil 250 milijonov. Zaradi opustitve nekaterih obratov in površin KG pa kmetijska proizvodnja ne bo zmanjšana, ker jo bodo nadomestili s kooperacijsko proizvodnjo z združenimi kmeti in usmerjenimi kmeti. Skupno bo ustanovljenih 12 združenih in 31 usmerjenih kmetij. Za investicije v te kmetije je načrtovanih v prihodnjem letu 225 milijonov dinarjev, v letu 1988 preko 270 milijonov, v letu 1989 le 75 milijonov, v naslednjih dveh letih pa po okoli 173 milijonov. Vse investicije so računane po cenah iz sredine letošnjega leta'. j p EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja-Tit Doberšek Vertovčeva »Vinoreja za Slovence« Ob proslavi 100-letnice delovanja kmetijske šole Grm je prof. dr. Alojz Hrček zbrane vinogradnike spomnil na strokovno delo učiteljev vinogradništva, ki so učili na tej učni ustanovi v zadnjih 100 letih vinogradništvo in s svojim strokovnim delom vplivali na napredek vinogradništva širše okolice. O tem smo na tem mestu že poročali. Poleg teh se je isti avtor v letošnji 11. št. Sodobnega kmetijstva spomnil najstarejšega slovenskega učitelja vinogradništva Matije Vertovca, fajmoštra v Sent Vidu nad Vipavo in tovariša c. kr. Kmetijske družbe« v Ljubljani, kije leta 1844 izdal prvo v slovenskem jeziku pisano strokovno knjigo »Vinoreja za Slovence, kot perlož-ni list k kmetijskim in rokodelskim novicam iz leta 1844.« V sodobnem kmetijstvu št. 5 iz leta 1984 je prof. dr. France Adamič podal naslednji opis življenja in dela tega učenega moža, kije imel velik delež v prebujanju Slovencev tudi v strokovnem pogledu. Matija Vertovec, naravoslovec, agrokemik in vinogradnik se je rodil v Šmarju na Vipavskem 28. januarja 1784, umrl pa v Šentvidu (Podnanosu) 2. septembra 1851. Služboval je v Vipavi, na Planini pri Ajdovščini, od leta 1813 in do smrti pa kot vikar v Šentvidu pri Vipavi. Tu ima na hiši poleg cerkve od leta 1884 spominsko ploščo. Bil je vzoren dijak. Obvladal je grščino, latinščino, francoščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Ukvarjal se je z zgodovino, zemljepisom, kemijo, fiziko, geologijo in astronomijo, najraje pa s kmetistvom, zlasti z vinogradništvom in kletarstvom. .Mnogo je potoval po domačih in tujih deželah, si nabiral izkušnje in se vse življenje učil. Vertovec je v farnem, in svojem vinogradu preizkušal trtne in sadne sorte, pridelovalnepostopke in kletarska opravila. Vse svoje izkušnje je strokovno preveril in opisal. Sodi med najvidnejše strokovne pisce. Sodeloval je pri Novicah od ustanovitve naprej in v njih objavil hvalospev Vinske terte hvala, s katerim je pobudil Valentina Staniča Hvalo vinske trte in deloma tudi Prešernovo Zdravico. Naslednje leto je objavil spis Od zasajanja in množenja sadnih rastlin. Napisal jetri knjige: Vinoreja za Slovence (1844), kjer v 22 poglavjih obravnava vsa takratna spoznanja in prakso v vinogradništvu ter postopke od trte do vina. Kmetijska kemija (1847, ponatis 1857) je bila prva slovenska knjiga iz kemije. Novice so ob izidu te knjige zapisale, daje knjiga »terdna podlaga vsiga višjega kmetijskega in obertniškega podučevanja in izobraževanja«. Kmetijsko kemijo je L. Matajič leta 1894 prevedel v hrvaščino. Tretja knjižica, Sporočilo slovenskim vinorednikom, sosebno ipavskim in primorskim, iz leta 1850 dokazuje Vertovčevo široko izobrazbo in zavzetost za dvig narodnega gospodarstva, posebej še vinogradništva in sadjarstva. Poleg navedenega je Vertovec objavil številne prispevke iz naravoslovja in zgodovine. V svojih delih seje Vertovec trudil za lepo slovensko izrazoslovje: namesto današnjega vinogradništva rabi izraz vinoreja, nam esto enolog vinoum, namesto klet vinohram itd. Prihodnjič bomo iz njegove knjige Vinoreja za Slovence objavili najbolj zanimiva dognanja in izkušnje. T. D. Obnova dolenjskega sadjarstva Poročilo prof. dr. Franceta Adamiča ob stoletnici Kmetijske šole Grm (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V toplejših območjih so že konec stoletja močno razširili dolenjsko voščenko, katero so v večjih množinah izvažali v Avstrijo (na Dunaj) in Nemčijo (Miinchen) kot sevniško voščenko (ker so jabolka nakladali in odpremljali iz Sevnice). V zahodnem delu Dolenjske je še vedno na prvem mestu gorenjska (ali besniška) voščenka, v Beli krajini pa belokranjska rene-ta. V vseh predelih so zastopani da-masonski kosmač, bobovec in mošan-celj, krivopecelj im razne renete. Med hruškami je bila na prvem mestu maselnica, maslenka, podobna har-dijevi maslenki. V novejšem času so se dolenjski sadjarji zgledovali po pleterskem izboru sort ter uvajali avranško, društvenko, kleržo, viljamovo, regent-ko in zimsko dekantko, od gospodarskih sort pa so najbolj cenili luksen- burško mostnico. V brusnicah so pridelovali češnje, predvsem črno in vinsko hrustavko. To je torej zgodovina, ki naj bi se končala danes in odprla novo pot dolenjskemu in belokranjskemu sadjarstvu. Odločiti se moramo za lege, okoliše in podokoliše ter določiti sadna plemena za posamezna območja. Rajonizacija dolenjskega sadjarstva Glede na naravne razmere, alpski, gričevnati, ravninski in kraški svet, glede na vodni režim in nadmorsko višino ter glede na biološke zahteve sadnih rastlin in strokovne izkušnje prejšnjih generacij predlagamo za dolenjski sadni okoliš naslednjo rajo-nizacijo sadnih plemen po podokoliš-ih: Tek. št. Podokoliš Glavna plemena Stranska plemena Mirenski: ob reki Mirni, jablane slive 1 v okolici Mirne, Šentjanža, Šentruperta in Tržišča hruške češplje Trškogorski: od Ločne in Otočca breskve slive 2 do Bele Cerkve in Šmarjete, hruške češplje Klevevž jablane leska Podgorjanski: od Šentjerneja jablane slive 3 proti Vrhpolju, Brusnicam in Gabrju hruške češnje češplje 4 Semiški: od Semiča proti oreh češnje Dobličam in proti Vrtači leska slive breskve Metliški: proti Drašičem in jablane breskve 5 Vinomeru ter proti Bušinji vasi hruške slive in Suhorju ter Lokvici češnje marelice PLINJENJE ČEBEL PROTI VAR-OZI —Prejšnjo nedeljo soseposavski čebelarji zbrali pri sevniškem čebelarju Vidu Krhenu, kjer jim je diplomirani veterinar Vladislav Gmajnar, pospeševalec čebelarske zadruge Hmezad, praktično pokazal plinjenje čebel proti varozi z italijansko napravo furetto (dihur). Za zdravljenje enega pai.ja sta potrebni le dve sekundi. Izdelovalci kemičnih pripravkov priporočajo zdravljenje varoze jeseni, v času, ko ni zalege injevsavarozana čebelah. (Foto: P. Perc) Na ribniško-kočevskem območju je več manjših leg in podokolišev, ki se prostirajo okoli Slevice in Dvorske vasi, Ortneka in Poljan, Slemen in Dolenje vasi ter okoli Kočevja in Fare v Kolpski dolini, kjer pridelujejo slive in češplje, jabolka in hruške ter češnje in orehe. Za Dolenjsko m Belo krajino velja okvirni sadni izbor iz leta 1982—83; iz tega naj komisija pri kmetijski šoli na Grmu (sestavljena iz predstavnikov kmetijskih zadrug Novo mesto in Metlika in štirih občin) izdela ekološki izbor sort, ki so kolikor toliko pre-skušene v sadovnjakih v 'Pleterjah, Šentjerneju, na Grmu in pri zasebnih sadjarjih v Novem mestu in Beli krajini. Na podlagi rajonizacije in sadnega izbora naj komisija izdela dolgoročni program razvoja predvsem zasebnega sadjarstva s sestavnimi prvinami za razne tipe sadovnjakov. Strokovno pomoč ponujata Biotehniška fakulte- ta in Kmetijski inštitut Slovenije; kmetijski zadrugi v Novem mestu in Metliki naj skupaj s kmetijsko šolo na Grmu osnujeta operativno-pospeševalno službo ter organizirata pridelovanje sadik. Združeno delo (Mercator in predelovalna industrija) naj zagotovi kreditiranje v kooperantskih odnosih za obnovo nasadov po vzorcu sa- NOVE NASADE PRIPRAVLJAJO KRŠKO — V M — Agrokombinatu Krško načrtujejo prihodnje leto nove nasade jablan, breskev in vinogradov. Največ zanimanja je za jablanove nasade, veliko manj pa za breskove in za vinograde. Računajo, da bodo na novo usposobili 8 hektarov jabolk, 2,5 hektara vinogradov in 2 hektara breskev. djarske skupnosti v Arnovem selu pri Brežicah. Poseben problem je usposabljanje kadrov proizvajalcev v posebnih tečajih na kmetijski šoli na Grmu. Zraven vseh naravnih in ekonomskih prednosti pogojuje in omogoča obnovo srečna okolnost, da na območju Dolenjske obstaja zelo. razvita predelovalna sadna industrija: Belsad v Črnomlju. Dana na Mirni in Presad v Gabrovki pri Litiji. Ta industrija naj bi več kot doslej prispevala za pospeševanje obnove, zlasti za pridelavo sadja za konserviranje in izdelavo sadnih sokov. Sadjarsko društvo Slovenije vabi dolenjske sadjarje, naj premislijo o prihodnjem razvoju dolenjskega sadjarstva in se odločijo za resno in prijetno delo v sadjarstvu, za pridelovanje sadja za trg v okviru sadjarskih skupnosti in v izključni obliki sodobnih nasadov; vabi strokovnjake dolenjskih kmetijskih organizacij in združeno delo za skladno delovanje v pripravah in uresničevanju plana razvoja sadjarstva na Dolenjskem. Napoved bolezni Madžari odkrili napravo za napovedovanje rastlinskih bolezni Na Madžarskem so na katedri za varstvo rastlin pri debreczinski kmetijski fakulteti konstruirali in preizkusili nov elektronski aparat, s katerim lahko napovedo infekcijo in možnost bolezni pri vrsti kmetijskih kultur (fitoftora krompirja, cerkosporoza sladkorne pese, peronospora višenj, pegavost slivovega listja, zvijanje jabolčnih listov). Prognoza temeljni na določanju dveh faktorjev okuženosti: trajanju izpostavljenosti lista vlagi (h) in temperaturi zraka v tem razdobju (t). Detektor aparata (občutljiva plošča, ki jo kabel povezuje z elektronskim instrumentom za registriranje), postavijo na liste rastlin. S pritiskom ustreznega gumba je mogoče prebrati številčne vrednosti h in t, označene kot DFPM. Na priloženi ploščici je odgovor, na primer; pričakuje se infekcija, obstaja nevarnost epifo-totije itd. Pri vlaženju listja v šestih urah in če znaša vrednost DFPM 180 do 120, pričakujejo na primer infekcijo sladkorne pese s cerko-sporozo. Po Gospodarskem vestniku) jfi IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN le spisek želja? Kaj je resolucija? NOVO MESTO — Do 1. decembra je v novomeSki občini v javni razpravi občinska resolucija za leto 1987. Ta pomembni dokument ima kot predlog zapisano 4-odstotno industrijsko rast v prihodnjem letu, 3-odst. rast kmetijstva, gradbeništva in vodnega gospodarstva, 2-odst. napredek v trgovini, 3-odstotno rast gostinstva in turizma in prav tolikšno rast v panogi promet in zveze. . Lepe so videti te številke, in če bi jih uresničili, ne bi smeli biti črnogledi glede standarda v prihodnjem letu. Toda lepe številke so bile v resolucijah zapisane tudi leta poprej, a seje potem ugotovilo, da iz »objektivnih" vzrokov zapisani cilji in naloge niso bili uresničeni. Med letošnjimi številkami, ki predvidevajo rast, se že na prvi pogled zde najbolj dvomljive za kmetijstvo. Znaten napredek te panogej e bil zapisan tudi v letošnji resoluciji, a ugotavljajo 3-odstotno zmanjšanje rezultatov. Tudi kar zadeva trgovine, bi lahko iz resolucij prejšnjih let izbrskali za današnje čase in razmere humoristično drzne napovedi. Ker je resolucija natančen družbeni plan občine za leto 1987 in bi sicer morala biti obvezujoča za vse, a je bita dosedanja praksa drugačna, senebi smeli čuditi, če nebo pravega zanimanja za ta dokument. Kljub zelo široki javni razpravi in vrstam primomb, ki pa nastajajo v zelo ozkih krogih, je občinska resolucija listina, po vsebini dokaj odtujena od delovnih množic. Če v vseh dosedanjih letih niti v enem od zelo mnogih primerov neuresničevanja resolucij-skih določil niso ugotavljali odgovornosti — se res ne izplača beliti si glavo s skrbjo, če tudi letošnja resolucija ne bo dosledno uresničena. RIA BA ČER V letu 1987 bi lahko že začeli zidati Pripravljalna dela za gradnjo nove lekarne so končana — Bo 805 milijonov?_______________________ NOVO MESTO — Gradnja lekarne in prostorov za Zavod za higieno in< socialno medicino, začrtana v družbenem planu občine za to srednjeročno obdobje, se približuje. Pripravljalna dela so letos skoroda končana, saj so pridobili že lokacijo, v izdelavi je investicijsko tehnična dokumentacija in v teku je postopek za pridobitev zemljišč. Nova lekarna bo po idejnem projektu merila 1189 m2 in bo po zdajšnjih cenah veljala 805 milijonov dinarjev. Že od vsega začetka je dogovorjeno, da bo projekt tak, da bo možno stavbo po traktih graditi in dozidavati. Poslopje za novo lekarno bo nastalo v bližini zdravstvenega doma in bolnišnice v Kandiji, tako da bo občan vseh zdravstvenih storitev deležen na enem kraju. Vendar do zamisli za novogradnjo ni prišlo zato, ker bi želeli občanu usluge približati, ampak zato, ker je strokovna komisija ugotovila, da lekarna na starem prostoru ne more več obstajati. Ni pogojev za strokovno delo, kakršno se zahteva v centralni dolenjski lekarni. Kot prodajalna zdravil pa bo verjetno stara lekarna še ostala. Vodilni ljudje in samoupravni organi osrednje dolenjske lekarne menijo, da bi morali v občini zastaviti vse sile za začetek gradnje v prihodnjem letu. Po njihovem je to mogoče. R. B. Zakaj zamira humanitarno krvodajalstvo? [ Le domači »zeljnik« zanimiv? Že v prvem hipu številne pripombe k občinski resoluciji za leto 1987_ Do konca leta bi v občini potrebovali še 1000 dajalcev krvi NOVO MESTO — »Krvodajalstvo ni več to, kar je ljudem pomenilo včasih,« meni Jelka Može, sekretarka občinskega odbora RK v Novem mestu. Pred dnevi so poslali z devetmesečnim poročilom krvodajalstva vdelovne organizacije tudi poziv, naj izpolnijo svoje krvodajalske plane. • Ali v naši bolnišnici primanjkuje krvi? »Ne morem reči, da je primanjkuje, lahko pa bi se to zgodilo, če bi odrekli najzvestejši krvodajalci. Zadnje čase je malo novih krvodajalcev. Letos jih je bilo do oktobra vsega 435, medtem ko smo jih v nekaterih prejšnjih letih imeli tudi čez 900. Da bolnišnici ne zmanjka krvi, telefonsko vabimo in kličemo na krvodajalske akcije posamezne skupine iz delovnih organizacij in posameznike. Nekdaj so se bolj sami prijavljali in je bilo potrebnih manj intervencij. Letos smo v občini načrtovali oddajo 1400 litrov krvi, doslej pa smo je zbrali nekaj nad 1200 litrov. Do konca NOVO MESTO — Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so 13. novembra dobili iz IMV spodbudno informacijo po poslovnih rezultatih. Razprava na skupnem zasedanju se je razvnela ob delegatskih vprašanjih in o osnutku občinske resolucije, z molkompajebilo sprejeto poročilo o akciji »hiša-stanovanje«. In skoro brez pripomb je bil izglasovan sveženj odlokov s področja urbanizma. Redno poročilo o stanju v IMV, ki je bilo tokrat poleg z ugodnimi devetmesečnimi rezultati obogateno še z rezultati uspelega referenduma, sta podala v imenu nujno zadržane poslovodne ekipe Marjan Potrč kot direktor splošno kadrovskega sektorja in Dušan Plut, direktor planskega sektorja. O IMV delegati niso razpravljali, pač pa so se mnogi oglašali z delegatskimi vprašanji ali pobudami, nanašajočimi se na razmere v svojem okolju. Ob osnutku resolucije o uresničevanju družbenega plana občine za leto 1987, ki so ga tokrat dali v javno razpravo det 1. decembra, so že v prvem hipu nastopile s pripombami delegacije Pionirja, Zdravstvenega centra Dolenjske in Splošne bolni- šnice, krajevne skupnosti center in Otočec, kar bo vse upoštevano kot sestavni del javne razprave. Za širši krog delegatov je bila vsekakor najbolj zanimiva točka poročila o dosedanjih uspehih v družbeni akciji »Imaš hišo-vrni stanovanje!«, a se nihče ni oglasil k besedi. V zvezi s tem pa so delegati sprejeli več sklepov, ki zavezujejo združeno delo k boljšemu sodelovanju s strokovnimi službami, pripravljala tovrstnih evidenc. Razprav ni bilo niti ob svežnju odlokov s področja urbanizma in se Novo mesto brez parka Resne akcije, da bi v letu 1988 Ragov log spet postal dostopen mestni park — Težave so z odkupom leta, ki je tako rekoč pred vrati, bi se moralo javiti še okrog 1000 dajalcev.« • So zatajili tudi tradicionalno dobri krvodajalski kolektivi? »Nikakor, še vedno so pri izpolnitvi planov najboljši že od nekdaj znani kolektivi s prostovoljnimi krvodajalci, ampak več kot polovica ostalih delovnih organizacij ni izpolnila krvodajalskih planov, nekateri niso dosegli niti pol načrtovane oddaje krvi. Prav zato se nam ne zdi prav, da to humanitarno dejavnost puščamo na ramenih tradicionalno dobrih in požrtvovalnih, premalo pa se vanjo vključujejo drugi, četudi bi tudi prav tako kdaj potrebovali pomoč.« R. B. NOVO MESTO — Da bo zapuščeni Ragov log znova zaživel kot mestni park, sprehajališče in šolam mesto za pouk v naravi, je potrebno zagotoviti 46 milijonov dinarjev (brez gradnje mosta). Kot kaže, bo možno v dobrem letu dni opraviti najpotrebnejša dela. V družbenem planu za to srednjeročno obdobje je Ragov log opredeljen kot gozd posebnega pomena, zato so znova oživele pobude, naj bi ga čimprej usposobili za mestni park. Najprej je potrebno pridobiti, oz. odkupiti zemljišča, ki se razprostirajo na 272.498 m2 površine. Delno so zemljišča last Gozdnega gospodarstva, več kot pol pa je zasebnih zemljišč. Neglede na vse te težave so v komiteju za urbanizem pripravili program ureditve Ragovega loga, v katerem so določeni roki in nosilci nalog, izračunani so stroški in predvideni viri financiranja. Gre za 46 milijonov dinarjev, potrebnih za minimalna dela, s katerimi bi Ragov log spet usposobili za mestni park. V tem znesku so odškodnine, ureditvenigozdno-hortikultumi načrt, sanacija gozda in zasaditev 200 novih dreves, nabava montažnih miz in klopi, smetnjakov ter ureditev spreha- • jalnih poti. Če bo predvideni levji delež finančnega bremena prevzelo Gozdno gospodarstvo, potem bodo verjetno lahko svoje primaknili tudi komunalna skupnost, skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in občina. Da pa bi bil Ragov log dostopen, poteka v okviru skupnosti krajevnih skupnosti posebna akcija za gradnjo mosta za peš hojo. Bojda je les zanj že naročen in spomladi bi se lahko dela NOVA OPREMA ZA AMBULANTO V DOMU POČITKA METLIKA — V metliškem domu počitka deluje v okviru zdravstvenega doma posebna ambulanta, katere pomemben del je fizikalna terapija, saj so pri starejših ljudeh zelo pogosto rev-matske bolezni gibal. V kratkem bodo za to ambulanto kupili sodobnejšo opremo za fizikalno terapijo. Končno čisto prava Sola Po šestih letih verificirana tekstilna šola METLIKA — Šest let po uvedbi usmerjenega izobraževanja je srednja šola tekstilne usmeritveMetlika končno verificirana, in sicer za tekstilno-tehnološko smer, za izobraževalni program tekstilni konfek-cionar I in II ter pomočnik tekstilnega konfekcionarja. Da je šola dobila verifikacijo, je bilo treba urediti kup zadev, v prvi vrsti so morali rešiti kadrovske in Hm VESELI VEČER V DRAŠIČIH — Zadnjo soboto so v gasilskem domu v Drašičih pripravili veseli večer, na katerem so številne obiskovalce iz Drašičev in okoliških vasi zabavali: Popolnočne kočije,Toni Gašperič, neumorni kandidat za naslednjega metliškega župana Janez Vraničar-Luigi in še kdo. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana in veselje, ki je trajalo še pozno v noč, st a dokaz, kako so take prireditve potrebne v bolj odmaknjenih krajih. (Foto: A. B.) pričela. Trenutno resno kaže, da bi v drugi polovici leta 1988 Novomeščani spet lahko obiskovali Ragov log. Portovald, drugi mestni park, pa naj bi po enakih načelih uredili v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ker je v dokumentih tudi zaznamovan kot gozd posebnega pomena. R. B. • S sklepom so izglasovali tudi prenehanje ukrepov družbenega varstva s 1. decembrom 1986 v delovni skupnosti Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto, ker je začasno vodstvo poskrbelo za odpravo vzrokov, ki so narekovali družbeni ukrep. pretežno nanašajo na prenehanje lastninske pravice zasebnikov na množici parcel, kjer je predvidena družbena gradnja. V času javne razprave sta prišli dvepripombi, ki pa ju niso mogli upoštevati v celoti. R. B. Nerazvitim pojema sapa Kljub ogromnim prispevkom krajanov v birčenskem predelu še ni telefonov — Tudi akcija vodovod zamuja BIRČNA VAS — Velika volja in delovni elan sta začela krajanom pojemati, ko vidijo, da njihovi veliki prispevki v delu in denarju ostajajo brezplodni. Krajevna skupnost ostaja še nadalje v družbi nerazvitih, čeravno je na mestnem obrobju. V Birčni vasi se na primer o vodovodu menijo vsa povojna leta, tudi resna akcija jestekla, vendar letos junija obljubljenega načrta za gradnjo še ni. Trenutno imajo največ težav z napeljavo telefonov, za katere so ljudje zelo zagreti. Še hujše težave imajo krajani ob drugem ptt kraku. Po 250.000 din je prispeval vsak interesent in še najmanj 25 ur prostovoljnega dela, ko so izvedeli, da morajo zbrati še 9 milijonov za sofinanciranje nove avtomatske centrale v Straži. Tako bo na vsakega krajana v birčenskem predelu prišlo dodatnih 150.000 din. Gre za ogromne prispevke iz lastnih žepov, če hočejo do napredka, a se še bojijo, da jim bo dokončna izgradnja telefona ušla, če ne bo končana pred novo zakonodajo. Kaj narediti, kako ljudem svetovati, kako dokončati začete akcije v imenu krajevne skupnosti, je spraševal delegat na zadnji občinski seji. Dobili bodo sicer pismen uradni odgovor, v katerem pa se ne bi smeli nadejati recepta, ki bi na hitro rešil krajevno problematiko. R. B. prostorske probleme. Tako pred šestimi leti na šoli ni bilo nobenega učitelja z visoko izobrazbo, sedaj pa imajo domala vsi potrebno izobrazbo. Imeli so le tri učilnice in delavnico za praktični pouk, sedaj pa poteka pouk v šestih učilnicah, slej ko prej pa bodo morali misliti še na ureditev specializiranih učilnic za fiziko, kemijo in biologijo: sedaj uporabljajo za to učilnice v Črnomlju. Na metliški šoli je v letošnjem letu 170 učenk iz Bele krajine, Dolenjske in sosednjih hrvaških občin, pred kratkim pa je začel spet delovati oddelek za izobraževanje odraslih ob delu, in sicer za tekstilno-konfekcijske tehnike v okviru dislocirane enote tekstilne in obutvene šole Kranj. V tem oddelku se izobražuje več kot 50 slušateljev. Za to šolo zelo skrbi Beti, katere temeljna organizacija je, sicer pa se šola financira iz sredstev posebne izobraževalne skupnosti za tekstil. A. B. NAKUP S POPUSTOM METLIKA — Do konca leta lahko vsak zaposleni in upokojenec Beti v tovarniški trgovini kupi za 100 tisočakov Betinih proizvodov z 20-odstotnim popustom. Ob izplačilu osebnih dohodkov bo vsak zaposleni dobil posebno izkaznico za te nakupe. Da delavcem zunanjih temeljnih organizacij ne bo treba v trgovino v Metliko, jim bodo robo pripeljali v tozd. »I Injekcija zdravstvu pomagala « Metlika: devetmesečje brez izgube METLIKA — V primerjavi s polletjem, ko so imeli izgubo, so v metliškem Zdravstvenem domu po devetih mesecih dobro poslovali, saj so to obdobje zaključili pozitivno, res pa je, da niso napolnili vseh skladov. To, da so devetmesečno obdobje zaključili brez izgube, gre v veliki meri pripisati »injekciji« občinske zdravstvene skupnosti, ki je na račun visokih materialnih stroškov dala dodatnih 5 milijonov dinarjev. V tem obdobju je imel zdravstveni dom blizu 124 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za dobrih 146 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, a še vedno za 17,5odst. manj, kot so načrtovali. Od občinske zdravstvene skupnosti je dom dobil nekaj manj kot 80 milijonov dinarjev, se pravi, daje skoraj tretjino vsegadohodka od priliva, torej od zdravstvenih skupnosti iz drugih občin, od koder so pacienti metliškega doma, največ iz sosednje ozaljske občine. Dohodek znaša 93,7 milijonadi-narjev in je za 176 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju in za skoraj 17 odst. pod načrtovanim, čisti dohodek, ki znaša 69,7 milijona,je prav tako za 176,5 odst. večji kot v lanskem devetmesečju, a za 17,5 odst. pod planiranim. Za zobozdravstveni in zoboteh-nični material je zdravstveni dom v letošnjih devetih mesecih odštel več kot 5 milijonov dinarjev ali 79 odst. več kot v lanskem obdobju, za zdravila in laboratorijski material dobre 4 milijone ali nad 238 odst. več kot lani; prečejšnji strošek je ogrevanje, saj so za kurilno olj e dali 2,2 milijona, za bencin pa 1,7 milijona dinarjev. Povprečni osebni dohodek v zdravstvenem domu znaša za to obdobje 130 tisočakov in je za 152 odst. večji kotvenakem lanskem obdobju. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili do 19. ure: • v Novem mestu: Market Ragovska, Delikatesa v hotelu Kandija • v Šentjerneju: Emona-Do-lenjka Market • v Dolenjskih Toplicah: Mercator, prodajalna Rog • v Žužemberku: Mercato-r—KZ Krka • v Straži: Emona-Dolenjka. Vse ostale trgovine z živili bodo odprte do 13. ure. SNEGA NI, JE PA ŠTAB NOVO MESTO — Da nebi snežne razmere presenetile občanov, kar se v poznojesenskem času rado dogaja in vselej prve dni prihaja do velikih zamud na avtobusnih progah, pri vožnjah na delo in podobno, je bil že prve dni novembra imenovan občinski štab zimske službe. Štab vodi Sergej Thorževskij mlajši, podpredsednik izvršnega sveta, v njem pa je še 8 članov, predstavnikov služb in delovnih organizacij, ki so dolžne nadzorovati ali izvajati zimsko službo. GRELE DEZIRE METLIKA — Metliška Kmetijska zadruga zadnja leta od kmetov odkupi okoli 600 ton krompirja. Toliko ocenjujejo, da je tržnih presežkov tudi letos, vendar imajo letos precejšnje težave s prodajo, zato tudi odkup ne poteka tako kot prejšnja leta. Njihovo glavno tržišče je Dalmacija, ki pa letos kupuje izključno krompir sorte dezire, se pravi rdeči krompir, medtem ko igor sploh ne gre v prodajo. Dezireja so v Dalmacijo do prejšnjega tedna poslali okoli 150 ton, prodali pa bi ga lahko, kolikor bi hoteli, za igorja pa čakajo, če se bo pokazala možnost za izvoz v Italijo. Akontacijska cena za krompirje 40 dinarjev za kilogram, v zadrugi pa upajo, da bodo kmetje s poračunom in regresom dobili vsaj 45 din za kilogram. Novomeška kronika ZAMENJAVA — Nadvse razširjeni zagrebški Večernji listjevsvojiugledni rubriki Embargo objavil, da je bila v novomeškem gasilskem domu pred dnevi zabava, na kateri so se stepli Romi in domorodci. Krajši konec so potegnili prvi, vsemu pa daje botroval cviček. Novica ima dve napaki: zabava, katere vrhunec je bil splošen pretep, ni bila v Novem mestu, ampak v Mariboru. V potokih ni tekel cviček, ampak ljutomerčan. Če bi bila zabava v Novem mestu, bi bil nekoliko drugačen tudi izid. LAJNA — V Delu smo lahko prebrali, da so ljubljanski delomrzneži napovedali vojno nedelu, iz prihrankov so si kupili lajne, kijih v potu svojega obraza vrte za dobre cekine. Če bi po kakšnem naključju ta moda nastopila tudi v našem mestu, bi bilo (zlasti ob delavnikih dopoldne) na Glavnem trgu več lajnarjev kot poslušalcev. SEJEM — Uspešno smo prebili tudi smučarski sejem v dvorani Marof. Sklenjenih je bilo veliko kupčij, dober vtis je pokvarilo le dejstvo, da je nekaj mrhovinarjev majhnim otrokom in neukim staršem prodajalo rabljeno smučarsko opremo dražje, kot bi stala nova. m V času od 10. 11. do 12. 11. so v novomeški porodnišnici rodile: Ellen Crnčič iz Lutrškega sela — Miha, Ljubica Boldin iz Breznika — Dubravka, Frančiška Žnidaršič iz Preske pri Dobrniču — Lojzeta, Brigita Borak iz Trebnjega — Sebastjana, Nada Simončič iz Lončarjevega dola — Katjo, Danijela Križan iz Gribelj — Brigito, Martina Mole iz Rodin — Jasno, Jerneja Mlakar iz Gorenjih Dol — Jerneja, Vida Kralj s Prevol — Jožeta, Marjetka Jamnik iz Šentjerneja — Jaka, Suzana Ledinski iz Kanižarice— Renato, Zdenka Pucelj iz Ostrožnika — Miha, Irena Kastelic z Vrha pri Ljubnu — Sanjo, Marija Lipej iz Cerovega loga — dečka, Marija Barle iz Rebri — deklico in Marica Hren iz Metlike — dečka. Čestitamo! Sprehod po Metliki Ena gospa je rekla, da sta se na ponedeljkovem violinskem koncertu v domu kulture resno zravsala dva odrasla poslušalca. Kako živahno morabiti šele v kakšnem novomeškem disko klubu. KAŽE, DA IMAJO MLADI veliko željo po izobraževanju, kajti v oddelek za odrasle pri srednji šoli tekstilne usmeritve se je vpisalo kar petdeset slušateljev. Pa ne samo vpisalo, tudi na prva predavanja so prišli. Če bodo vsi vzdržali do konca, bodo dolenjske in belokranjske tekstilne delovne organizacije bogatejše za celo vojsko konfekcijskih tehnikov. PRIČELE SO SE PRIREDITVE v okviru Zimskih uric, začetek pa je bil v Drašičih z veselim večerom, na katerem so nastopili: legendarne Popolnočne kočije, Toni Gašperič, Janez Vraničar — Luigi, EdoMacele, oktet Vitis in ansambel Vigred. Prireditev je bila v gasilskem domu, nastopajoči so se udinjali brezplačno, dobiček pa bodo uporabile drašičke »punce« za asfaltiranje vaške poti. Vse druge vstopnine Zimskih uric bodo namenjene nakupu stolov za na grajsko dvorišče, kjer bodo tudi drugo poletje Noči do jutra. VSI, KI SO ZAMUDILI Gašpe-ričevo monodramo Metlika je Šparta poleti, bodo prišli na svoj račun 27. novembra ob 19. uri. Občinska konferenca ZSMS in občinska Zveza kulturnih organizacij sta pripravili ponovitev uspele predstave v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Pripovedovalec bo amaterski igralec JožeFalknerizTrebnjega.zaglasbopa bo poskrbel Marjan Končar-Jack. Ker sodi predstava k praznovanju metliškega občinskega praznika, vstopnine ne bo. K AR TRI JE METLIČANI napovedujejo izide svojih knjig: Alenka Mežnaršič, Jani Bevk in Toni Gašperič. Prva dva se bosta izprsila s pesniškima zbirkama, slednji pa že s tretjo knjigo humoresk. Alenka in Jani zbirata denar po domala vseh metliških delovnih organizacijah, Toniju pa so obljubili založbo pri metliški Obrtni zadrugi. Ko bodo knjige zagledale beli dan, bodo predstavljene v hotelu Bela krajina. V TEJ ZELO BRANI RUBRIKI je zaslediti več kritike kot pohvale, zato bo tokrat drugače. Čejetreba koga pohvaliti za prijaznost, ustrežljivost in poslovnost, so to dekleta iz Ljubljanske banke. Tudi ko je gneča—navadno je to okrog izplačila osebnih dohodkov — ne izgube živcev, nasprotno, prav z vsako stranko so potrpežljiva, nasmejana in pripravljc-na#vetovati. Res: v Metliki je Ljubljanska banka banka prijaznih ljudi. IZ NKŠIH OBČIN I IZ NkŠIH OBČIN Črnomaljski drobir jll^S? VONJAVE IN POPLAVE —Črnomaljski ekologi, ki jim ni mar le za velike »projekte«, kot so onesnažena Krupa, centralno odlagališče odpadkov ipd., ampak tudi drobne, a vseeno pomembne stvari, so opozorili na sanitarije v Emoninem marketu na Kolodvorski cesti. Pod bifejem, v katerem vsak dan malica nemalo ljudi, je namreč stranišče, v katerem je po tleh voda, poleg tega pa še tako neznansko zaudarja, da so tisti, ki si še upajo tja, pravi junaki. Prav bi bilo, če bi bili med temi junaki kdaj tudi inšpektorji. VODOVODARJI INCESTA—Na kolniku v Črnomlju so vodovodarji oni dan prekopali cesto, da so popravili cev. Jamo so sicer zasuli, vendar se je čez čas tako poglobila, da čez njo kmalu ne bo moč več peljati. Še v ponedeljek so mimoidoči stavili, kdaj bodo lahko začeli vleči iz jame prvo vozilo. Žalostno pri vsem tem pa je, da morajo biti ravno občani tisti, ki morajo opozarjati komunalce, naj dokončajo svoje delo. Tokrat se to namreč ni zgodilo prvič. Ribniški zobotrebci SPET O POSTAJALIŠČU NA BREGU — Poročali smo že, da imajo na Bregu pri Ribnici dve avtobusni .postajališči: novo in varno urejeno, na katerem avtobusi ne ustavljajo, in staro, na katerem ustavljajo. Krajani Brega so zdaj zaprosili, naj jim še občinski izvršni svet pomaga doseči, da bodo avtobusi ustavljali na novem postajališču, saj dosedanjenjihoveprošnje na druge naslove niso zalegle. GRADITI OB CESTI ALI NE? — Ob magistralni cesti v Dolenji vasi pri odcepu, za Lipovec je nekdo dobil soglasje Cestnega podjetja najprej, da postavi nekatere objekte 20 m od magistralne ceste, nato pa celo samo 13. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji-občinskega izvršnega sveta, pa so nekateri poudarili, da bi morali ob magistralki podreti celo obstoječe objekte, saj so bili ob gradnji ceste lastnikom plačani. PREKRITA ŠOLA — V Sodražici so pred kratkim prekrili obe šolski stavbi. Zamenjali so del strešnikov, napravili pločevinasteobrobe, snegob-rane, žlebove in odtočne kanale. Dela so veljala preko 9 milijonov. Drobne iz Kočevja MLADI RIBIČI — Sestanka za ustanovitev pionirske in mladinske sekcije pri ribiški družini Kočevje seje od 60 vabljenih pionirjev udeležilo kar 40 in od 13 vabljenih mladincev kar 5. S tako udeležbo se lahko pohvali le redko katera politična organizacija. NEKAJ VIDER JE — Tudi kočevski ribiči so se vključili v akcijo Lovske zveze Slovenije za popis vider, ki sojo izvedli zato, da bi vidro zavarovali. Ogrožena je namreč zaradi strupenih odplak in regulacij. Največ vider so ribiči opazili ob Kolpi, ob onesnaženi Rinži pa lani le eno, letos pa nobene. KNJIGE ZA UPOKOJENCE — Izposojevališče knjig bo te dni odprla knjižnica Kočevje v novem domu za starejše občane. Nekaj sto knjig so začeli seliti iz knjižnice v dom že konec minulega tedna. Za izdajo knjig bodo usposobili kar upokojence same. OZIMNICA POKUPLJENA — Ozimnice je v prodajalnah že zmanjkalo. Občani so jo pokupili, saj marsikomu na vrtičku ni uspevalo vsetako, kot je načrtoval, če pa že je, je prišla odtegnit svoj davek divjad. Trebanjske iveri ki V devetih mesecih bolje gospodarili I Veliko sta k temu pripomogla Iskra in Belt ČRNOMELJ — Po devetih mesecih I so v črnomaljski občini bistveno bolje gospodarili kot v prvih šestih mesecih, predvsem na račun največjih dveh delovnih organizacij v občini, Iskre in Belta. Iskra in Belt namreč ustvarita več kot polovico družbenega proizvo-I da v občini. V Beltu so našli nove kupce v vzhod-I nih državah, v Iskri pa so zmanjšali zaloge predvsem s prodajo na klirinški trg. Po grobih ocenah, ki jihjemočdati za poslovanje v gospodarstvu do konca leta, so v Črnomlju optimisti, tudi zato, ker so v Beltu zopet lahko dvignili cene livarskim izdelkom, ki so jim morali | vrniti cene na 8. junij. Seveda tudi tokrat ni šlo brez izgub, I saj so jih »pridelali« kar za 420 milijonov, od tega samo rudnik Kanižarica 357 milijonov. Poleg tega I imajo še vedno primanjkljaj v Integ-ralovem tozdu Promet in delavnice, delovni organizaciji za tehnologijo in procesno tehniko, in tozdu IMV, v negospodarstvu pa v zdravstvenem | domu. V črnomaljski občini imajo še vedno | rast fizične proizvodnje nad republiškim povprečjem, vendar se to dohodkovno ne kaže v tolikšni meri zaradi velikih zalog in cenovnega nesorazmerja. Poleg tega je v ojbčini v glavnem predelovalna industrija, | monopol nad cenami pa ima bazična. V Črnomlju se pohvalijo, da je zelo I narasel izvoz na konvertibilno področje in sicer kar za 27 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupen izvoz pa je večji za 6 odst. Veliko večji je tudi uvoz, kar za 72 odst. Pokritost uvoza z izvozom je še vedno pozitivna, indeks je sedaj okrog 115, vendar zaradi rasti uvoza naglo pada. M. B.-J. Vode zmanjkuje | Ni še znano, zakaj v ceveh ni pritiska_____________________ SODRAŽICA — V Zamostecu I imajo že dve leti težave z vaškim vodovodom, ki so ga zgradili leta 1957. Ne vedo, zakaj prihaja zrak v vodovodne cevi, zakaj se vodni zbiralnik ne napolni in zakaj nastajajo težave z vodno oskrbo. Strokovnjaki Hydro-voda Kočevje—Ribnica so vodni zbiralnik in napeljavo pregledali, odpravljene pa so tudi že okvare, ki so jih odkrili, kljub temu se težave nadaljujejo. Najhuje je pozimi, zato se prizadevajo, da bi jih še pred novo zimo | odpravili. Ugotavljajo, da je vode na zajetju I dovolj. Izboljšavo bodo zdaj skušali doseči tako, da bodo vodovod preuredili. Ponovembovodaizzajetjateklav zbiralnik in šele nato po ceveh do potrošnikov, medtem ko zdaj teče iz zajetja naravnost v cevi do potrošnikov, ponoči, ko ni toliko porabe, pa se presežek vode zbira v vodnem zbiralniku. Zadnji dve leti pa se vodni zbiralnik sploh popolnopia ne napolni. Vodni pritisk je zato slab in vodovoda ne bi mogli uporabljati niti v primeru požara. Zato so vaščani sklenili s pomočjo vodovodarjev in gasilcev I popraviti svoj vodovod. j p Posluh za novo Inovacije so velik prihranek za Itas KOČEVJE — »Z raznimi inovacijami smo v Itasu letos gotovo privarčevali preko 20 milijonov dinarjev, največ prav v izobraževalnem centru Itasa, kjer delajo tudi dobitniki' letošnjih inovacijskih nagrad Alojz Šmaljcelj, Anton Pavlovič in Jože Križ,« je povedal za uvod Umberto Marušič, vodja tega izobraževalnega centra, ki je Umberto Marušič tudi med letošnjimi Itasovimi dobitniki inovacijskih nagrad. V delavnicah izobraževalnega centra pa ne delajo le učenci, ampak tudi nekdanji rudarji (Rudnik se je pred leti združil z Itasom) in invalidi delovne organizacije ITAS. »Včasih so pri nas menili, da so invalidi in starejši rudarji le v breme kolektivu, jaz pa sem prepričan, da lahko narede prav toliko kot ostali delavci, če jih spodbudimo za njihovo delo, če jim delo pravilno pripravimo in organiziramo, se pravi olajšamo. To pa je možno z raznimi inovacijami in drugimi ukrepi.« »Če hočemo kaj izboljšati, moramo prisluhniti ljudem. Vsak namreč najbolje ve, kaj bi se dalo na njegovem delovnem mestu izboljšati, kako bi več naredili iz kosa železa, kaj je narobe. Novo vodstvo podjetja je prisluhnilo ljudem, spodhuja inovacije, včasih pa so vodstva menila, da so inovacije službena dolžnost. Takosejedoga-jalo, da nekdo od pripravništva do upokojitve ni nič izboljšal, drugi pa veliko, vendar sta bila oba za svoje delo približno enako nagrajena,« Ugotavlja Umberto Marušič, ki je dobil letos nagrado za izboljšavo pri izdelavi carinskih rinčic, napravil pa je še več drugih izboljšav. J. PRIMC Odpisani stroji se le umikajo Beltova livarna s pomočjo mednarodnih kreditov dobila moderno avtomatsko linijo — Predračunska vrednost 1,9 milijarde dinarjev — Decembra zagon ČRNOMELJ — V tukajšnjem Beltu jim je bilo že nekaj časa jasno, da morajo livarno modernizirati. Zato so v preteklem srednjeročnem obdobju veliko vlagali v proizvodnjo, vendar je bil to, kot so ga poimenovali v Beltu, razvoj z majhnimi koraki. Velikega koraka pa si zaradi pomanjkanja denarja niso mogli privoščiti, kljub temu daje bilo računovodsko odpisane več kot 90 odst. opreme, tehnološko pa je bila že davno vsa odpisana. Pred dvema letoma so v Beltu zvedeli za kreditno linijo med ameriško banko za obnovo in razvoj IFC in Ljubljansko banko. Začeli so zbirati potrebne papirje, soglasja domačih proizvajalcev, za kar so porabili kar leto dni. Novembra lani so sklenili prve pogodbe s 13 domačimi in tremi tujimi dobavitelji, kajti 1.580.000 dolarjev kredita, ki so jim ga odobrili, je bila osnova za nakup moderne avtomatske linije v livarni. Linijo, za katero so glavno opremo izdelali v Zvezni republiki Nemčiji in ZDA, dopolnilno pa domači proizvajalci, sestavljajo 3 deli: linija za izdelavo kalupov, avtomat za vlivanje in elektropeč za taljenje. Kot je povedal vodja razvoja in investicij v livarni Antun Bartolovič, potekajo dela po načrt-tih. Sedaj zaključujejo avtomatsko kalupsko linijo, zagon in poskusna proizvodnja pa bo decembra. »Ta pridobitev je za livarno največja doslej, oprema pa je najsodobnejša, kar je je moč dobiti na SKORAJ PODVOJENA IZGUBA KOČEVJE, RIBNICA — Prvih devet mesecev letošnjega leta je kočevsko gospodarstvo zaključilo s prek 660 milijoni din izgube, ribniško pa s 77 milijoni din. V kočevski občini so zabeležile izubo štiri delovne organizacije, in sicer: Elektro 276 milijonov din, LIK-tozd Masivno pohištvo blizu 251 milijonov din, Zidar-tozd Strojni obrati blizu 73 milijonov din in KG-tozd Govedoreja 61 milijonov din. Te delovne organizacije imajo skupaj 569 zaposlenih. Kočevska izguba je za 82 odstotkov večja od lanske v enakem obdobju. V ribniški občini že dolgo ni bilo izgube, tokrat pa sojo zabeležili v GG-tozd Gozdarska kooperacija, ki zaposluje 86 delavcev. Naredili več, kot načrtovali Letos uredili največ cest, zdaj še mrliške vežice SODRAŽICA — »Letošnji plan del na območju krajevne skupnosti Sodražica ne bomo le dosegli, ampak celo presegli,« ponosno pove predsednik sveta KS Ludvik Zajc. Tako so letos asfaltirali več cestnih odsekov po krajevni skupnosti, kar je tudi največ veljalo. Urediii so kanalizacijo za Strmec. V Žimaricah so dobili nov most, območna vodna skupnost pa oblaga s kamnom še cestni nasip, ki poteka po močvirnem območju. Nadaljevali so s postavljanjem javne razsvetljave. Posodobljena ni le še cesta za Sinovico, to samo zato, ker je težko dobiti izvajalca. Vsa ta dela so veljala preko 60 milijonov. Že letos so imeli zagotovljen tudi denar (7 milijonov dinarjev za prelitje ceste skozi Sodražico. Delo ni bilo opravljeno, ker je potrebno prej obnoviti vodovod, ki je že 31 let star in potreben prenove. »Dograditev sanitarij in prostorov za svojce pokojnikov pri obeh mrliških vežicah v Sodražici smo imeli v načrtu za leto 1988, vendar smo na dobri poti, da bomo to uredili že prihodnje leto. Po sedanjih cenah naj bi nas to veljalo okoli 10 milijonov« je povedal predsednik Ludvik Zajc. J. P. POSLEDICE — Pred časom smo v tej rubriki pisali o dogodku na trebanjski železniški postaji, ko pomočnik strojevodje Goše ni hotel pustiti potnikov v motorko pred 22. uro, češ da mu prej kot deset minut pred odhodom vlaka ni treba odpreti vrat. Toda to sta potnika zvedela šele potem, ko sta z bliskavico zbezala iz tople motorke na piano pomočnika strojevodje. Za trkanje na vrata pač ni bil dovzeten, zato je nekajkratni »preblisk« čudežno deloval. Reakcija železničarja je bila burna in tedaj mu je ušlo tudi nekaj besed na rovaš potnikov, zabeljenih, da jih še papir težko prenese. Se najmanj prijetno seje bosti s tako razsrjenim, postavnim možakom, ki raje dela dobro reklamo za avtobusni kot pa za železniški potniški promet. Toda po neuradnih informacijah so možaka le privili, da tako s potniki le ne gre početi, še posebno, če naj bomo turizem ljudje. Le na uro se možak ne spozna najbolj ali pa je pozabil, da je vrata blagovolil odpreti natanko 9, in ne 15 minut pred odhodom! POROČIL A — Sindikalisti naj bi na letnih sejah osnovnih organizacij prebirali krajša in manj pesimistična poročila. Kaj, če bi imeli dejansko bolj rožnate gospodarske razmere, boljše plače? Bi potem še koga motila črnogleda poročila? 1 VOHUNI — Na vsakem koraku nas svarijo pred notranjim in zunanjim sovražnikom. Zlasti zunanji je že čisto domač, naselil se je v trebanjskem motelu in izobesi! celo firmo, ponoči na daleč sveti napis CIA. Ni opravičila za uravnilovko Družbeno varstvo v Gradbenem in komunalnem podjetju Trebnje (GKP) TREBNJE — Delegati trebanjske občinske skupščine so 12. novembra, kot smo na kratko poročali že prejšnji teden, sprejeli predlog izvršnega sveta, da zaradi huje prizadetih družbenih interesov uvedejo ukrep družbenega varstva v Gradbenem in komunalnem podjetju Trebnje, tozdu Gradbeništvo, tozdu Komunala in delovni skupnosti skupnih služb. Začasni poslovodni organi so: Ciril Pungartnik, Stane Kotar in Jože Brate. naprav v trebanjski občini in druge pomembne cilje, bi bila nujna reorganizacija, je ugotovila že druga komisija IS SO. Ker pa bi po pravni poti reorganizacijo delovne organizacije najhitreje lahko izvedli v približno pol leta, stanje v GKP pa so ocenili kot V delovni organizaciji GKP se že od I njene ustanovitve leta 1984 ubadajo z organizacijskimi, kadrovskimi in tehničnimi pomanjkljivostmi. GKP velja kot izvajalec gradbenih in komunalnih | del za nesolidno podjetje, zamujaz roki in dostikrat je bila močno sporna kakovost opravljenih del. Pri gradnji vodovoda na Selih pri Šumberku je GKP svoje delo opravila tako slabo, da | je nastala večja družbena škoda. Posebno pri odvozu smeti so se komunalne storitve poslabšale, saj so | jih (ne le pozimi!) odvažali neredno, čeprav je GKP dobilo nov kamion ob izdatni družbeni pomoči. Posebna komisija, ki jo je sredi lanskega leta imenoval trebanjski občinski izvršni svet, je pripravila poročilo o poslovanju in problematiki GKP, na osnovi njenih zaključkov pa je delovna organizacija imenovala komisijo, ki je aprila letos izdelala ekonomsko analizo možnih oblik organiziranosti delovne organizacije GKP Trebnje. Izvršni svet je ocenil, da nobena od predlaganih oblik organiziranosti ne bo zagotavljala primerne uspešnosti, če se v samem kolektivu nebo spremenil pristop, organizacija dela in odnos do dela, seveda ob ustrezni kadrovski popolnitvi. Če naj bi postopoma dosegli enotno upravljanje komunalnih objektov in kritično, so brž izbrskali 4 zakonite razloge za predlog »prisilne uprave«. Izvršni svet je ocenil, da so za kritično stanje v GKP v veliki meri krivi tudi notranji vzroki, ne le zunanji, in je sprejel predlog komisije, da bi predčasno razrešili poslovodne organe v GKP. Ker pa v GKP niso kazali velikega navdušenja nad kandidati, ki bi bili pripravljeni prevzeti vodilna dela v delovni organizaciji, je komisija predlagala IS SO, da prvotno pobudo za razrešitev vodstva razširi na predlog »prisilne uprave«. K tej odločitvi so pripomogli tehtni razlogi. V GKP imajo delitev sredstev za OD normativno urejeno za celotno delovno organizacijo, čeprav gre za dve temeljni organizaciji z različno dejavnostjo, z različnimi možnostmi pridobivanja dohodka in z različno tehnologijo dela. Nagrajevanja po delu nimajo opredeljenega v samoupravnih splošnih aktih, zato ga tudi v praksi ni in delavci niso spodbujani za boljše delo. Uravnilovka za tozda s proizvodno in storitveno dejavnostjo ni sprejemljiva zahodnem trgu. Sedaj bomo lažje dosegli kvaliteto, roke, proizvodnja bo racionalnejša, vse to pa je osnova za nastop na tržišču, domačem in tujem« pravi zadovoljno Bartolovič. * Antun Bartolovič Z novo opremo bodo v Beltovi livarni povečali proizvodnjo od 18.000 na 23.000 ton ulitkov za motorno in elektro industrijo ter strojegradnjo. Vendar kljub temu prav na račun kvalitetne opreme ne bodo povečali števila zaposlenih. M. BEZEK-JAKŠE NOVA BENCINSKA ČRPALKA LOŠKI POTOK — V Loškem potoku, blizu obrata Rika, so pred kratkim odprli novo bencinsko črpalko. Zgradil jo je Petrol. Odprta bo vsak drugi dan, imela pa bo vse vrstegoriva. Potočani so morali do zdaj po bencin na Notranjsko ali do Žlebiča v Ribniški dolini. M. G.-č SPET ŠOLA NA GORI? GORA NAD SODRAŽICO — Vse kaže, da bo leta 1989izpolnjen pogoj za, ponovno odprtje šole na Gori, ki je bila pred leti ukinjena zaradi premajhnega števila šolarjev. Takrat bo izpolnjen glavni pogoj, da bo v vaseh Gore najmanj 8 učencev od prvega do osmega razreda. Zdaj nekateri teh učencev obiskujejo 1. razred šole v Sodražici, drugi pasov malfšoli. Napetost zaradi elektrike V Jurjeviči ni sloge, zato je del vasi priključen na novi transformator, večji del vasi pa še ne in zanjo ni' nobenega opravičila. Uspešnost gospodarjenja GKP se je glede na lansko leto močno poslabšala, saj je bila akumulacija ob polletju kar za 64 odst. nižja kot lani, GKP pa seje znašlo tudi med prekoračitelji sredstev za osebne dohodke. Tudi po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja je bila intervencija družbenopolitične skupnosti nujna, denimo v • Družbeni pravobranilec samoupravljanja Janez Zajčje že lani ugotavljal, da združitev dveh enovitih delovnih organizacij (GOP Mirna in Tregrad Trebnje) ni zaživela, kar seje kazalo v slabih medsebojnih odnosih, nerazmejenih pristojnostih poslovodnih organov na ravni iozdov in delovne organizacije. Letos je GKP sklenilo 7 nezakonitih kooperantskih pogodb in tozd Gradbeništvo sije tako zagotovil več (poceni!) delavcev, kot jih imajo v delovnem razmerju. tozdu Gradbeništvo tudi zato, ker je bil že trikrat imenovan vršilec dolžnosti direktorja, čeprav za to ni zakonitega razloga. Neustrezno oziroma pomanjkljivo kadrovsko zasedbo paje mogoče povezati tudi z naraščajočo izgubo v tozdu Gradbeništvo. Program ukrepov za odpravo vzrokov izgube, ki gaje sprejel delavski svet, tozda ne zavezuje in se zato tudi ne izvaja, kar dokazuje tudi naraščanje izgube v devetih mesecih letos. PAVEL PERC JURJEVIČA — Delavci kočevskega Elektra so pred pol leta v Jurjeviči v ribniški občini postavili nov transformator, da bi bila_ v vasi boljša električna napetost. Žal paje prišlo do napetosti med krajani, podobno kot lani zaradi vodovoda. Nekatere zadeve za pridobitev boljše elektrike bi morali urediti namreč sami krajani, na primer izkopati jarke okoli električnih drogov, ki so potrebni zaradi ozemljitve. Tu pa seje zataknilo. Po prvi inačici krajani niso bili za to, da bi delo opravili s stroji, češ da bi bilo preveč škode na njivah in travnikih, zato bodo kopali ročno. Po drugi inačici pa naj bi nekdo svetoval vaščanom, naj ne vzamejo v roke lopat in krampov. Očitno sta v Jurjeviči dve struji, med katerima je »visoka napetost«. To potrjuje tudi dejstvo, da je del vaščanov Jurjeviče (na območju, imenovanem Hrib) opravil izkope za ozemljitev, večji del vaščanov Jurjeviče pa ne. »Take nesloge že dolgo nismo videli,« sta povedala delavca Elektra, ki sta tu delala. Zadeva se je končala taj^o, da del vasi ni imel elektrike okoli 30 ur, ko so električarji prevezovali napeljavo. Te dni bodo na novi transformator priključene le zgradbe na NA GRMADI REPETITORSKA POSTAJA RIBNICA — Na Grmadi v ribniški občini so minuli petek izročili v obratovanje repetitorsko postajo. Ta novozgrajena naprava bo služila za boljšo povezavo gasilskih društev iz območja občin Grosuplje, Ribnica in Kočevje. Sodelovanje gasilcev iz omenjenih treh občin je bilo že doslej plodno, za kar so skrbele občinske gasilske zveze. Pričakujejo, da bo njihovo medsebojno obveščanje s pomočjo postaje odslej še boljše. v. D. INFLACIJA TUDI PRI RIBIČIH KOČEVJE — Inflacija tudi ribištvu ni prizanesla. Vodstvo ribiške družine Kočevje je na zadnji seji sprejelo predlog, da bo v prihodnjem letu članarina, ribolovne dovolilnice in druge obveznosti za 100 odstotkov dražje. Dokončno bodo o članskih obveznostih in ribolovnih dovolilnicah za Rinžo in Rudniško jezero odločali na občnem zboru, o ceni dovolilnic za Kolpo pa na seji koordinacijskega odbora ribiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in Čabar. Sklenili so tudi, da se bo ribiška družina včlanila v turistično skupnost Kočevje, ki se zdaj snuje. Pobuda o prepovedi lova sulca ob nizki vodi (češ da tudi divjadi lovci ne streljajo, če je visok sneg), ni bila sprejeta, saj bi bilo potem za vodo še manj ribičev, zaradi česar bi bilo več krivolova. Podobno sta propadla tudi predloga, da bi po odlovu določenega števila sulcev vsako leto prenehali z lovom. j. p. območju Hriba, ostali del vasi pa se bo moral privaditi na morebitne zastoje pri oskrbi z elektriko. M. GLAVONJ1Č Letos še nobene prekinitve Sindikat obvladuje razmere v ozdih TREBNJE — Letne seje osnovnih organizacij sindikata v trebanjski občini, ki morajo biti končane do konca tega leta, ne smejo, kot se je to marsikdaj dogajajo v preteklosti, potekati poenostavljeno, kot nekakšen privesek zborov delavcev. Na posvetu predsednikov in blagajnikov osnovnih organizacij so se prejšnji četrtek dogovorili, da bodo poročila o delu krajša, ne preveč pesimistična, a spet na primerni ravni, skratka taka, da bodo odpirala perspektivo. Kot so govorili o izvajanju dela preko polnega delovnega časa v organizacijah združenega dela trebanjske občine, so poudarili, da se mora obnašanje v praksi prilagoditi zakonodaji, in so v celoti podprli ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja glede nadurnega dela. Na posvetu so tudi zvedeli, da podpisovanje samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti materialne proizvodnje in sprejemanje planskih dokumentov v delovnih kolektivih ne poteka zadovoljivo, Skupščine interesnih skupnosti materialne proizvodnje ne znajo vzpostaviti normalnega odnosa z ozdi. Naposled so predsedniki osnovnih organizacij sindikata sprego- Stane Novak, sekretar sindikata: »Kjernedelajodobro, bodo morali razmišljati tudi o zamenjavi vodstva. Za zgled, kako naj bi delal sindikat, bi omenil Tesnila.« vorili še o nekaterih težavah in uspehih, kajti oboji stalno zavirajo ali spodbujajo uresničevanje načrtov. Trebanjci se lahko pohvalijo, da obvladujejo zadeve, da je politična klima dokaj ugodna, saj še niso imeli nobene prekinitve dela, pri čemer je sindikat odigral sttojo vlogo. P. P. DOLENJSKI LIST fj IZ NtkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Okretni livarji v suhih letih Povezovanje jim odpira tržišče in omogoča širjenje proizvodnje DOBOVA — Delavcem Splošnega livarstva se v kriznih časih ni treba bati, da bodo izgubili kupce za svoje izdelke. Pri njih je ravno obratno, zato seširijo, da bi povečali proizvodnjo, vendar ne sami. Pot, po kateri stopajo, je pot povezovanja in sodelovanja. Odlitke iz sive litine in barvnih kovin delajo dobovski livarji izključno po naročilu. Naročnike imajo v Sloveniji in na Hrvaškem. V naši republiki so to združena podjetja slovenske strojegradnje. Največje med njimi so Strojne tovarne Trbovlje, Litostroj Ljubljana, Metalna Maribor, Indos Ljubljana. Z naročili, ki so jih dobili do sredine novembra, so v Dobovi zapolnili že 90 odst. proizvodnih zmoljivosti za prihodnje leto. Kolektiv Splošnega livarstva ima zelo razvito sodelovanje z ljubljanskim Dinosom. Skupaj z njim bo udejanil investicijo za razvoj pripravljanega livarskega centra za litinske vložke, na katerega se bodo potem vezale druge slovenske livarne. Za opremo so letos namenili 80 milijonov, celotna naložba pa bo po sedanjih cenah veljala 200 milijonov dinarjev. Zanjo so odkupili 5 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Objekt bodo dokončali v drugi polovici prihodnjega leta. Z njim bodo skoraj za tretjino povečali proizvodne zmogljivosti, zaposlovanje pa ne bo naraščalo v enakem razmerju. V kolektivu je trenutno 65 delavcev in na novo jih bodo zaposlili največ deset. J.T. Brezposelnost v Posavju narašča Naj kdo pomaga! Denarja za posodobitev ceste na Bizeljsko ne morejo sami zbrati BREŽICE — Malo je občin, v katerih se samoprispevki vrstijo brez predaha skoraj dve desetletji. Brežičani so z njimi zgradili Sole, zdravstveni dom, kulturne dvorane, največ pa so do zdaj dajali za ceste, za vodovode in telefonsko napeljavo. Tu moramo prišteti vse krajevne in vaške samoprispevke,' saj si ponekod odtrgujejo celo pet in več odstotkov od mesečnega zaslužka, razen tega pa za različne namene dajejo občasno še večje vsote naravnost iz žepa. Lenobe in skoposti ljudem v občini res ni mogoče očitati, zato so prepričani, da prav zaradi tega, ker si sami toliko pomagajo, zaslužijo nekaj solidarnosti. Pa ne pri vaških vodovodih ali cestah, ampak pri investicijah širšega pomena, kot je na primer prenova regionalne cestne povezave Brežice —Maribor na odseku do Bizelj-skega,Ta cesta je zdaj med najslabšimi v občini. Bogate občine se lahko pogovarjajo o tem, da bi same vzdrževale regionalne ali celo magistralne ceste, revne pa ne zmorejo teh stroškov. Občani Brežic bi na primer morali zbirati samoprispevek deset let, da bi lahko posodobili cesto na Bizeljsko, ki je regionalnega pomena. To je več, kot zmorejo, in edino prav je, daza take objekte poskrbijfirša skupnost. J. TEPPEY Če delavec misli kot krajan V dobovski krajevni skupnosti plačujejo ponekod tri samoprispevke DOBOVA — »V krajevni skupnosti že leta izpeljujemo po več programov hkrati, zato ljudje, ki vodijo akcije, niso obvladovali administrativnega dela,« so povedali v razgovoru Marjan Vučajnik, Jože Mežnarič, Srečko Zore in Slavko Vujasinovič. Od lanskega septembra imajo poklicnega tajnika. To delo opravlja Srečko Zore. Osebni dohodek dobiva iz sedmih programov, delež iz delegatskega sistema pa je komaj 12,35 odst., za kar vsi po vrsti menijo, da jeobčutno premajhen. »Pri denarju za krajevne skupnosti nasploh varčujemo,« so dejali, »saj dobi vseh 19 KS v občini iz proračuna komaj 10 milijonov dinarjev, razen tega pa še 4 milijone za delegatski sistem v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.« tilno blago, Trimo železo, les pa Tozd za vzdrževanje voz in obrat Slovenijalesa. Livarna in Trimo sta poskrbela za prevoze. Vežico bodo dali v uporabo te dni. Manjka samo še hortikulturna ureditev, ki bo prišla na vrsto spomladi. J.T. »Krajani dajejo veliko denarja za boljše ceste,« je povedal Vučajnk. Od lanskega julija do julija 1990 nameravajo položiti 61 tisoč kvadratnih metrov zapornega asfaltnega sloja na krajevnnih in lokalnih cestah, ki so jih posodobili s samoprispevkom. V 18 mesecih so preplastili 20 tisoč kv. metrov. Zadovoljni so, da je tretjina dela že opravljena. NA VRSTI JE NAPELJAVA V BREŽICAH — Te dni zamenjujejo vodovodne cevi mimo bencinske črpalke in stadiona, v smeri proti železniški postaji pa polagajo kanalizacijo, da bodo spomladi uredili cesto in pločnike, na katere čakajo pešci več desetletij. (Foto: J. T.) Za asfalt plačujejo 1,5 občinskega in 2 odst. krajevnega samoprispevka. Največje breme nosi vaška skupnost Sela z okoli 600 prebivalci. Ti si želijo najprej osnovni asfalt, zato plačujejo kar tri samoprispevke. Razen občinskega in krajevnega pobirajo še po dva odstotka vaškega samoprispevka, dodatno pa so do zdaj zbrali 1,4 milijona dinarjev. Pomaga jim tudi SIS za komunalno dejavnost. Od 20 tisoč kvadratnih metrov asfalta, kolikor ga potrebujejo, imajo položenega nekaj več kot tretjino. Dobovčani se pohvalijo z dobrim sodelovanjem, ki je utečeno s Cestnim podjetjem Novo mesto, s KOP v Brežicah in Agrotehniko—Grudo v Dobovi. Sredstva iz krajevnega samoprispevka sproti nakazujejo Cestnemu podjetju, ker pozimi ne potrebujejo denarja za ceste, poleti pa na ta račun dobijo cenejši asfalt. Iz krajevnega samoprispevka, ki so ga ljudje plačevali od 1984 do 1985, so zgradili tudi mrliško vežico. Oprema je nabavljena iz 0,5-odstotnega deleža občinskega samoprispevka, pretežni del pa so zanjo primaknile delovne organizacije v krajevni skupnosti. Beti je dala teks- ODLIKOVANJE 3 KLEMENČIČU SEVNICA — Upokojenega delavca sevniške pošte, dolgoletnega krvodajalca in planinca Martina Klemenčiča iz Lamperč pri Sevnici, je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje je Klemenčiču izročila predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič. OKTOBRSKO NAGRADO ODSTOPIL OTROKOM ZA LETOVANJE BREŽICE — Občinska Zveza prijateljev mladine je te dni prejela 80 tisočakov, kolikor znaša letošnja oktobrska nagrada v občini. Dobitnik Stane Ilc se ji je odrekel v korist' socialno ogroženih otrok in jo odstopil za letovanje. Organizacija ZPM se mu za to iskreno zahvaljuje. Največ mladih iskalcev zaposlitve v Sevnici SEVNICA — Število iskalcev zaposlitve v Posavju od junija do septembra je v primerjavi s preteklim trimesečjem nekoliko poraslo (za okrog 8 odstotkov), predvsem v brežiški in sevniški občini, medtem ko v Krškem brezposelnost upada. Pri ' strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju je bilo od celotnega števila brezposelnih: v brežiški občini 48 odstotkov mladih, v krški 44 in v sevniški kar 63 odstotkov mladih. Delež mladih je od konca junija do konca septembra padel le v Krškem. Ob tem kaže opozoriti, da so se v septembru pričeli tečaji usposabljanja na delovno mesto, vanje pa so se vključili ne le brezposelni, ampak tudi večje število mladih, ki se po končani osemletki niso prijavili kot iskalci zaposlitve. Mnogi med njimi so se v izbiri med vključitvijo v skrajšane programe izobraževanja in zaposlitvijo odločili za slednje, ostali pa sb ves čas po končani osnovni šoli računali na tečaje. Tudi v tem trimesečju so v sevniški strokovni službi opazili, da narašča število nekvalificiranih in pomožnih delavcev. Med mladimi je dobra polovica vseh s to stopnjo izobrazbe, gre pa zvečina za mlade brez poklica. Znaten porast deleža mladih s prvo in drugo stopnje izobrazbe so zabeležili v sevniški občini (od 58 na 80 odstotkov!). Odstotek teh pa je najnižji v brežiški občini, kar pomeni, da je v Brežicah med brezposelnimi precej strokovnjakov. P. P. Prašiči smrdijo, denar pa ne Urbančeva iz Drnovega redi prašiče, ker je to lažje, kot rediti govedo DRNOVO — Preteklo sredo je bilo spet živahno pri Urbančevih v Drnovem. Kmetje kooperanti so pripeljali odojke, ki jih potem Ljudmila Urbanč v tako imenovani B fazi zredi do teže 22 do 25 kilogramov. Vsakega pujsa so cepili in mu dali injekcijo železa, potem pa gaje Urbančeva lastnoročno položila v eno izmed kletk. Hiteli so, a zaradi tega ni bilo kakšne posebne gneče. Vse je teklo kot dobro utečen stroj, kmet, ki se ni najavil, paje moral prašičke odpeljati k drugemu kooperantu. Red mora biti, če naj sorazmerno zapletena reja prašičev, ki poteka v treh fazah, poteka brez zapletljajev. Kljub obilici dela si je Ljudmila Urbanč le vzela toliko časa, da je malo poklepetala. Povedala je, da je bilo nekdaj na kmetiji kar težko. Pri hiši je bilo pet otrok, denarja pa nobenega, D^LEČ NAOKOLI NOBENE TRGOVINE ARTIČE — PEČICE — Ljudje v tem delu občine se pritožujejo, ker so nenadoma ostali brez trgovin, ko so Posavju zasebniki odpovedali dva lokala zaradi nizke najemnine. Iz tega sklepajo, da v podjetju niso dolgoročno načrtovali prodajne mreže na tem območju, da so se zanašali na tujo lastnino. Zdaj iščejo možnost za prodajalno bliže krajanom in ena od teh je tudi zasebna trgovina. To bi bila druga trgovina s špecerijo in najnujnejšim blagom za vsakdanjo oskrbo prebivalstva v občini. čeprav je bila kmetija velika. Otroci so se zaposlili, Urbančeva pajepo moževi smrti ostala tako rekoč sama na kmetiji, saj je eden izmed sinov lahko delal le popoldne. Zato so se pri Urbančevih pred štirimi leti odločili za rejo prašičev v kooperaciji. Najprej je bilo težko, saj so se morali zadolžiti, zgraditi nov hlev in se priučiti novemu poslu. Potrebno seje bilo seznaniti z osnovnimi zdravstvenimi in higienskimi prijemi. Zdaj je seveda že lažje, saj je obrok za posojilo manjši, ker gaje pojedla inflacija, reja prašičev pa za Urbančevo tudi ni več nobena skrivnost. »Kdor me vpraša, ali se to delo izplača, mu rečem, da se. Kaj pa naj drugega rečem, saj se vsako delo splača, če ga opravljaš z veseljem. Res je, da si pri tem delu precej usran in da smrdiš, a je vseeno lažje, kot če bi redili govedo,« pripoveduje Urbančeva. Težav pa tudi ne manjka. Vsako leto bi lahko zredili prašiče v osmih ali celo devetih rundah, pa so jih letos samo v štirih, lani pa prav tako. Zaradi krize v prašičereji ni bilo dovolj odojkov, zato je bilo seveda manj dohodka, anuitete pa so morali vseeno plačevati. A vse te težave so kmetje vzeli v zakup in pač delajo naprej. J. S. MALE ŽIVALI TUDI NAPRODAJ — Na razstavi v Brežicah so obiskovalci od petka do nedelje pokupili največ akvarijskih ribic. Zanje so se navduševali predvsem otroci, od tistih v vrtcih do šolarjev vseh starosti. Mnogim se je sreča nasmehnila na srečelovu. Člani društva malih živali so dobitnikom podarili 60 kuncev, golobov, ribic in kokoši. Na razstavi je bilo najbolj živahno prvi in tretji dan. V nedeljo so prišli številni obiskovalci iz Zagreba, Velike Gorice, Petrinje in drugih krajev z onstran Sotle. (Foto: J.T.) Ljudmila Urbanč: Vsako delo, ki ga opravljaš z veseljem, se splača. Nova spodbuda osebnemu delu Obrtna zadruga Bohor praznuje 15-letnico uspešnega dela — Nova stavba SEVNICA — Po uspešnosti gospodarjenja spada sevniška Obrtna zadruga Bohor v primerjavi s 40 sorodnimi organizacijami v Sloveniji, v ožjih vrh. Toje moč sklepati po podatkih, ki jih je direktor OZ Bohor Vojteh Roglič nanizal na slovesnosti ob 15-letnici te zadruge 12. novembra. razvoj osebnega dela na svojem področju v celoti. P. P. Danes združuje zadruga, ki jo je ustanovilo 20 obrtnikov, že 180 članov kooperantov s preko 470 delavci. Ob vsakem zaključnem računu OZ Bohor nagrajuje zvestobo svojih NATEČAJ ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA SEVNICA — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica razpisuje natečaj o zbiranju vlog za sestavo prednostnega vrstnega reda upravičencev solidarnostnih stanovanj za področje Krmelja za leto 1987. Vloge sprejema SSS Sevnica do 10. decembra, upravičenci pa bodo morali pred vselitvijo v stanovanje plačati lastno udeležbo. Podrobnejša pojasnila in tiskane obrazce dajejo pri SSS Sevnica, NHM 17 (telefon 81-086). kooperantov, saj namenja del poslovnega sklada tudi za njihovo razširjeno reprodukcijo. V zadnjih letih jim je uspelo izboljšati tudi stanovanjske razmere večine izmed 28 zaposlenih delavcev delovne skupnosti. Dobri odnosi v kolektivu in med člani so pripomogli, da so brez večjih težav še dodatno združili 8,7 milijona dinarjev za odkup in prenovo bivše Božičeve hiše v sodobno proslovno stavbo. Predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Jože Strle, ki je odprl nove poslovne prostore OZ Bohor, se je zavzel, da bi bile zadruge most med osebnim in združenim delom. Postale naj bi mesto, kjer se združuje tudi del razvoja, da bi iz klasičnih nabavno-prodajnih zadrug prerasle v proizvodne zadruge, ki naj imajo novo r.alogo, da organizirajo in financirajo proizvodnjo ter skrbijo za ZLATA PRIZNANJA — OZ Bohor je v kulturni dvorani G D Sevnica ob pestrem kulturnem sporedu, v katerem so sodelovali Delavska godba, oktet Boštanjski fantje in učenci OŠ iz Šentjanža, podelili ustanovnim članom in poslovnim partnerjem ter zaslužnim članom kolektiva zlata in srebrna priznanja. Najvišje priznanje in še umetniško sliko je prejela tudi računovodkinja zadruge Rezi Predanič (na sliki desno), ki je v marsičem zaslužna za nagel razvoj OZ Bohor. (Foto: P. Perc) , Stroški iz ene blagajne? Sevničani in drugi manj razviti že dolgo terjajo enotno rizično zdravstveno skupnost SEVNICA — Beseda solidarnost lepo zveni, posebno tistemu, ki je v stiski in pričakuje pomoč. Pri nas pa seje uveljavila— socialistična solidarnost, po sodbi razvitejših okolij marsikdaj tudi lažna. Kako si jo predstavljajo v sevniški občini, smoskušalizvedeti v pogovoru s sekretarjem zdravstvene skupnosti in vodjo skupnih strokovnih služb občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, Ljubom Moretom. • Vaša izjava, da so poseben problem v zdravstvenem varstvu upokojenci, ki se naseljujejo v sevniški občini, delali so pa drugod, je močno vzburkala duhove, češ daje neprimerna in celo žaljiva. »Res sem rekel,da soupokojenci čisti potrošniki in največja rizična skupina, ki nič ne prispeva za zdravstvo. Tega si nisem izmislil jaz, ampak so to dejstva, ki bolijb vse — upokojence, ki sem jih navedel le za primer, da drastično poudarim, kako z našo solidarnostjo marsikaj ni v redu. Ob tem, da je odstotek upokojencev nad republiškim povprečjem, se v občini njihovo število še povečuje. Letos je upokojenih 132 delavcev, kar 51 upokojencev pa je delalo v drugih občinah. Od teh imamo, žal, mi samo stroške, prihodka pa nobenega.« •In kaj predlagate? Ste se že kje oglasili s podobno pobudo? »Sistem solidarnosti naj se spremeni! Z eno rizično skupnostjo za vso Slovenijo bi stroške plačevali iz ene blagajne. S to zahtevo že dolgo zaman skupno nastopamo, denimo v okviru celjske Medobčinske zdravstvene skupnosti Laščani, Brežičani, Šmarčani in Šentjurčani — v bistvu najmanj razviti in s sorodnimi problemi. Solidarnost v zdravstvu bi morala Ljubo Motore pokriti razliko, ki nastaja med stroški in prihodki. Samo naša zdravstvena skupnost ima že 133 milijonov dinarjev nekritih odhodkov. Toda ali smo mi krivi, da imamo velik del ostarelega, kmečkega prebivalstva in delovno intenzivno gospodarstvo, ki, sorazmerno glede na število zaposlenih, malo daje.« • Kaj pravijo razviti? Očitno je bolj malo posluha za težave. »Očitajo nam, češ zakaj nimamo boljšega gospodarstva. Težave so nastale zlasti po letu 1972, ko smo izenačili zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov. Kmetle naj bi plačali pol, delavci pa ponlphovih stroškov. Stanje v naši občini paje tako, da zmorejo kmetje pokriti le še 16 odstotkov stroškov, preostali delež in svoje stroške v celoti pa krijejo delavci. Vedno smo v samem vrhu po višini stopnje za zdravstvo, to vedo že povsod na republiki, isto velja za skupno prispevno stopnjo za skupno porabo. Glas revnih v zapletenih poteh sporazumevanja neprodre.« P. PERC Novo v Brežicah INVENTURA 1986 — Po krajevnih skupnostih komaj čakajo, da bo popis praznih šol, kmetijskih in drugih objektov, ki ga je tudi v brežiški občini napovedala posavska zbornica, prišel v prave roke. To pomeni, da bi z njim opomnili firme po domovini, kaj jim je tukaj na voljo, če iščejo novo lokacijo in nove delavce. Hudi onesnaževalci okolja so seveda izključeni. Semiški primer je zadostno svarilo za naivneže. DO KOD UNIVERZIJADA? — Napovedujejo, da bo segla precej daleč čez Šotlo. Ludje sodijo po tem, da ni razkopan le Trg republike v Zagrebu, ampak doživljajo to tudi v Brežicah. Toliko cestnih zapor, zožitev in preusmeritev prometa že dolgo ne pomnijo. ŠKORCI SO SE NAZADNJE NAVELIČALI — V Drenovcu je letos Slovinov top brez oddiha preganjal ptiče do šestega novembra. Vendar nasad laškega rizlinga še ni bil varen pred njimi. Škorce so morali plašiti tudi delavci, saj bi jim sicer obrali vse grozdje. Toda zadnja dva dneva pred trgatvijo so ptiči nenadoma prenehali z obleganjem. Kaže, da so se naveličali. Slovin bo za prihodnje leto kljub temu nabavil več topov. VELIKI BOLJ VARČNI — Društvo rejcev malih živali je letos kljub finančnim težavam konec tedna omogočilo brezplačen ogled razstave kuncev, rib, kokoši, golobov in koz šolarjem ter varovancem iz vrtcev. Srednja šola je prav zaradi tega odstopila telovadnico za simbolično najemnino. Sapo pa je društvu vzelo to, da so jih velike delovne organzacije odpravile s pettisočakom (GG in Slovin), in da je pokroviteljica Agraria zmanjšala prispevek od lanskih 50 tisoč na 30 tisoč dinarjev. 11 BR€ZISK£^ ROKO DNI § NI C£ ^ g V času od 8. do 13. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Zvonka Žveglič iz Sevnice — Gregorja, Marija Krevel iz Velikega Dola — Stanislavo, Nada Žnidarič iz Hrastine — Lidijo, Štefka Vovk iz Dol. Leskovca — Mojco, Božena Halužan iz Klanjca — Igorja, Vera Rakitič iz Laduča — dečka, Breda Pavelič iz Brežic — deklico, Marija Kozmus iz Lončarjevega dola — Matija, Marina Kapudija iz Strmca — Martino, Ružiča Lončar iz Zdencev — Katarino, Brigita Slako-nja iz Brežic —deklico, Pavica Ratko-vič iz Brezja — deklico. Čestitamo! Krške novice TAJNIKA IŠČEJO — Kako pomembna je administracija, se lahko prepričamo tako rekoč vsak dan. In brez poštene administracije ne more niti turistična dejavnost. Da je to res, občutijo tudi v krški občini, kjer jesilen razvoj turizmaskoraj zastal, ker občinska turistična zveza in turistično društvo Krško ne moreta dobiti tajnika. Zato naj tale novica služi tudi kot poziv vsem turističnih podvigov želje-nim ljudem, da se priglasijo na turistična dela in naloge. OBČINARJI »SPET DELILI« — V teh dneh kot najbolj zaupna novica kroži po Krškem podatek, da so si na občini spet delili visoke osebne dohodke in zraven še nekaj »poračuna« za pretekle zasluge. Poimensko v tej novici nastopa predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik, ki naj bi — kot pravi govorica — dobil nekaj malega več kot sto milijonov starih dinarjev. Ljudje blizu izvršnega sveta sicer ne poročajo, kako predsednik Dobrovnik sprejema te govorice, poznavalci pa pravijo, da bi bilo treba vsoto glede na inflacijo kar kmalu povišati. Tudi, če bi bilo res, kar pravi ulica. Sevniški paberki NEŽA — Gostinsko podjetje Sevnica si je med občinskim praznikom privoščilo spodrsljaja, zavoljo katerih je počaščeno z nastopom v tej rubriki. Ena naslednjih stopničk naj bi bil po mnenju prizadetih predlog za — TV bodečo nežo. Po predavanju o Ajdovskem gradcu sije skupina uglednih gostov hotela nekaj po 21. uri naročiti nekaj za pod zob, toda v hotelu Ajdovec so bili nepopustljivi in gostje so jezni zapustili lokal s praznim želodcem. Sevniškim kegljačem je bilo morda še bolj nerodno, ker niso mogli normalno izvesti medobčinskega turnirja na zelo zdelanem kegljišču hotela Ajdovec, ker je menda eden gostov prejšnji večer s sabo v službo vzel ključ avtomata ene steze. I zjava odgovornih gostincev: toje sabotaža! GLUHI — Direktor Obrtne zadruge Bohor Vojteh Roglič navkljub slovesnemu vzdušju pred odprtjem novih poslovnih prostorov zadruge ni pozabil na zadružniški »žulj«. Jezil se je na poštarje, češ da so ves čas vedeli za otvoritev, a so jih ves teden, ko so »neuradno« že delali v novi stavbi, dobesedno pustili — gluhe, torej brez telefona in teleprinterja. OTVORITEV — Možakarji v modrih kombinezonih so še med petkovo otvoritvijo Kmetijskega oskrbovalnega centra pomenljivo pogledovali proti novemu sosedu v industrijski coni. Ko je bilo ceremonij konec, so že veselo cuzali tekočo malico v bifeju, ki bo glede na bližino tovarn očitno zelo obljuden. Ljudem vsaj ne bo treba na nevarno pot čez železniške tire. tura n bra- anje Kmalu v vsako vas? Bibliobus res dobrodošla pridobitev za novomeško potujočo knjižnico — Do leta 1990 še več novih izposojevalžšč — Kmalu začetek akcije NOVOMESTO—Odkarvozi po novomeški občini novi, v mariborskem Tamu izdelani in opremljeni bibliobus, ima potujoča knjižnica, ki deluje pri Studijski knjižnici Mirana Jarca, več obiskov in izposodi bralcem znatno več knjig, kot jih je lahko, ko je od postajališča do postajališča še »šajtral« s knjigami naloženi kombi. Kajti v bibliobus gre nekajkrat več čtiva, kot so ga lahko stlačili v kombi. Ne nazadnje zato, ker v njem, pa čeprav ne šteje za bibliobusnega velikana, kartrik-rat več koristne površine, kot jeje premoglo prejšnje vozilo. Na dobrih 13 kvadratnih metrih je kakih 58 metrov knjižnih polic, prej le 33 metrov, vendar knjige niso na tesnem, kot se morda na prvi pogled zdi. Nasprotno, do vsake knjige je moč priti neovirano, kar obiskovalci tudi delajo. Tudi izposoja v bibliobusu namreč poteka po tako imenovanem prostem pristopu, kar pomeni, da si obiskovalec knjigo, preden si jo izposodi, lahko ogleda, zalistapo njej, in če je čaš, tudi kaj prebere. Kljub prostemu pristopu pa v vozilu ni gneče in se lahko vsi bralci zvrstijo med knjižnimi policami brez prerivanja. Poskrbljeno je tudi, da jim med čakanjem ni dolgčas. V bibliobusu je namreč nenehno odprt kasetofon s prijetnimi melodijami. Nikakršnega dvoma ne more biti o tem, ali opravlja potujoča knjižnica koristno poslanstvo ali ne. To najboljše potrjuje dejstvo, da bibliobus pripelje branje domov v še tako odročen kraj, pa tudi ugotovitev, da krajani čedalje bolj posegajo po knjigah. Čedalje raje tudi zato, ker je na policah bibliobusa čedalje boljša izbira, predvsem pa več novosti. Letos je Študijska knjižnica Mirana Jarca nakupila za potujočo knjižnico že 1236 novih knjig, medtem ko jih je lani vse leto lahko le 793. Prav ta dva podatka dajeta vedeti, da se pol- ožaj knjige kljub težavnim razmeram v kulturi le nekako izboljšuje. »Načrtujemo in si prizadevamo, da bi bralcem v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih knjigo še bolj približali, še bolj zgostili mrežo izposojevališč v novomeški občini, ki je s stališča knjižničarske dejavnosti sicer ena najteže obvladljivih v Sloveniji,« pravi prof. Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca. »Radi bi z bibliobusom prišli v vse tiste k Nataša Petrov: »Novi bibliobus priteguje nove bralce« kraje, ki imajo več kot 200 prebivalcev. Za izposojevališča v delovnih organizacijah pa si prizadevamo prek sindikata. V ta namen se bo kmalu začela akcija, ki jo bomo začeli prek komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. V tistih delovnih organizacijah, kamor bibliobus že prihaja, pa se bomo poskušali dogovoriti za pomoč pri nabavi novih knjig, tako da bi s tem tudi na našem območju uresničili akcijo ,Več knjig v knjižnice!* iz leta 1984.« I. ZORAN Srednješolske plače še vedno dolg korak za gospodarskimi Republiški rekord v zaostajanju so imeli v Sevnici, blizu pa je bilo tudi Kočevje — '_Izravnava osebnih dohodkov je najpomembnejša naloga DOLENJSKA, POSAVJE — Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so osebni dohodki srednješolskih učiteljev v letošnjem prvem polletju zaostajali za osebnimi prejemki v gospodarstvu povprečno za 10 odstotkov. Zaostanek je bil resda nekaj odstotkov manjši kot lani, vendar še vedno kritičen. V prvem polletju so samo v osmih slovenskih občinah dosegli uskladitev srednješolskih osebnih dohodkov z gospodarskimi. V več občinah pa je bilo zaostajanje več kot 15-odstotno. Za najmanj toliko so z osebnimi dohodki zaostajale tudi srednje šole na Dolenjskem in v Posavju. Za največ — za 30 odstotkov, kar je tudi slovenski rekord —je zaostajalo srednje šolstvo v sevniški občini. Le za nekaj manj oziroma za 27 odstotkov so zaostajale srednješolske učiteljske »plače« v Kočevju. Vsaj 15 odstotkov manj kot vgopo- V pripravi že nov zbornik Dolenjski zbornik naj bi izšel spet za naslednji občinski praznik NOVO MESTO — Dolenjski zbornik bo še izhajal, poslej v okviru založniške dejavnosti Dolenjskega muzeja. Naslednja številka naj bi izšla leta 1987, da bi tako zagotovili kontinuirano izhajanje. Uredniški odbor, ki bo poslej le šestčlanski in ga bo še nadalje vodil inž. Jovo Grobovšek, je na nedavni seji menil, da bi moral zbornik poslej vsako leto iziti v dneh, ko praznuje novomeška občina svoj praznik. Nekaj gradiva za novi zbornik seje že nabralo, še več pa bo pridobljenega na posebna povabila avtorjev. V prihodnje bodo zaželeni predvsem prispevki, ki ne bodo presegli dveh avtorskih pol (okoli 30 tipkanih strani), sajjenamen zbornika obelo-danjati spise s kar največ področij iz naše preteklosti ali sedanjosti. Dolenjski zbornik bo seveda tudi poslej bogato ilustriran. Obsegal naj bi do 350 strani in obdržal sedanji format. Kultura jezika vse revnejša Slovenščina je v srednjih šolah v dobrih rokah, jezikovno znanje pa kljub temu upada — Do zdaj tudi premalo ur za materinščino — Po prepihu bolje? V Sloveniji poučuje slovenščino na srednjih šolah kakih 450 profesorjev, to je dobrih 12 odstotkov vseh srednješolskih pedagoških delavcev, in kar 95 odstotkov jih je tudi ustrezno strokovno usposobljenih. Slovenščinajetorej skoraj povsem v pravih rokah in bi zaradi tega ne smeli biti prav nič zaskrbljeni. Zadovoljstvo pa je prej ko slej le navidezno, saj je analiza razkrila, daje položaj slovenskega jezika na slovenskih srednjih šolah vse prej kot idiličen. poučevanje. Pouk materinščine ni Analiza prinaša takšne ugotovitve, da profesorjem ne more biti vseeno, kaj je s tako imenovanimi učinki njihovega dela. Učinki pa niso dobri. Raven jezikovne usposobljenosti srednješolcev upada, njihova jezikovna kultura je vse nižja in revnejša. Vse to že dolgo upada in v tem skoroda ni razlike med prejšnjo in sedanjo, usmerjeno srednjo šolo. Zadovoljivega odgovora na vprašanje, zakaj tako, najbrž ni, saj se s podobnimi problemi ukvarjajo tudi drugod po svetu. Eden od razlogov, da je s slovenščino tako, je prav gotovo premajhno število tir za LITERARNO SREČANJE KOPER — Konec tedna bo tu 8. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Na razpis ZKO Slovenije je prozo, poezijo in aforizme poslalo 41 avtorjev, največ v srbohrvaškem jeziku, dva v madžarščini in trije v italijanščini. Najboljše prispevke je izbrala posebna žirija in bodo predstavljeni na literarnem večeru v Kopru, kasneje pa bodo objavljeni v zborniku besedil literatov drugih narodov. OB JUBILEJU POMEMBNEGA SLOVENCA NOVO MESTO — Letos napolnjuje 80 let življenja pesnik, publicist, prevajalec dr. Oton Berkopec, belokranjski rojak iz Vinice. Jubilant je več desetletij živel in deloval v Pragi, kjer se je uveljavil ne le kot knjižničar, ampak tudi in predvsem kot presajevalec češke literature v slovensko in slovenske literature v češko. Berkopčev življenjski jubilej bo Študijska knjižnica Mirana Jarca počastila s posebno knjižno razstavo njegovih del in literature o njem. Razstavo bodo pripravili in odprli predvidoma 11. decembra. imel nikakršne prednosti, ura telovadbe (pogosto tekanje za žogo) je bila po veljavnem predmetniku popolnoma enakovredna in enakopravna uri jezikovne-vzgoje. To je seveda z vseh vidikov nevzdržno, čeprav s tem ne zmanjšujemo pomena telesne vzgoje. Seveda je slišati, da se nekaj že premika, da se prepih, ki je zadnje čase zajel usmerjeno izobraževanje, dotika tudi tega vprašanja. ODLIČEN KONCERT SEVNICA — Petkov koncert Bojana Goriška na klavirtu in Aleša Kacjana na flavti •• kulturni dvorani G D Sevnica je učinkovito sklenil bogato bero kulturnih prireditev ob sevniškem občinskem prazniku. Gorišek, sevniški rojak iz Loke pri Zidanem mostu, je letos že prejel nagrado Zlata ptica za glasbo, Kocjan pa je bil zmagovalec jugoslovanskega tekmovanja glasbenih umetnikov za leto 1986. Mlada umetnika sta navdušila (pretežno mlado občinstvo)s koncertom sonat Bacha Prokoftjeva in Francha. V SOBOTO BO TAMBURAŠKA REVIJA ČRNOMELJ — V tukajšnjem kulturnem domu bo v soboto, 22. novembra, srečanje tamburaških skupin Slovenije. Na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri, bo sodelovalo dvanajst skupin, vseh nastopajočih pa bo okoli 200. Obiskovalci bodo prisluhnili zanimivemu programu, saj gojijo tamburaške skupine vseodljudske glasbe do priredb za tamburaške zbore in druge skladbe. Srečanje tamburašev pripravljata črnomaljska in republiška Zveza kulturnih organizacij. darstvu pa so dobivali tudi zaposleni v brežiškem in metliškem srednjem šolstvu. V TRST NA »RIBO ZA ŠTIRI« KOČEVJE — Kulturna skupnost Kočevje je letos organizirala že šest izletov v Trst na predstave Slovenskega stalnega gledališča, razen tega pa še štiri predstave tega gledališča v Trstu. Zdaj že zbirajo prijave za naslednji izlet, ki bo predvidoma 27. decembra. Na sporedu bo Wolfgang Kohlhaase-Rite Čimer lahkotna komedija z nadihom kriminalke, »Riba za štiri«, ki jo režira Jože Babič. Bo potem s slovenščino kaj bolje? Ali se je vseh že preveč polastilo malodušje, češ saj je vseeno, ker se tako ali drugače ne da nič spremeniti? Bržčas je bilo prav malodušje že do zdaj precejkrat krivo, da se je slovenščina sicer znašla na tako nezavidljivo nizki stopnici. Kdo ve, ali bi danes sploh še lahko govorili o • Zahteva, naj se slovenščina vrne v središčni položaj, ki ji po naravi st vari kot materinščini gre, se zdi samoumevna. Jezik je navsezadnje le osnova vsega, ne samo sredstvo za sporazumevanje in izražanje, je tudi koren naše zavesti, etike, kulture, narodne pripadnosti. slovenščini, če bi tako ravnal že Primož Trubar, ki ga imamo za začetnika našega knjižnega jezika? Saj je imel že on razloge, da bi odnehal. Pa ni, ker je verjel, delal s pogumom. Ustvarjal pa je iz nič. I.Z. Literarni klub v drugi petletki Minuli petek je krškim literatom predaval pesnik Samo Simčič o merilih dobrega pisanja KRŠKO — Tukajšnji literarni klub, ki nosi ime pisatelja Bena Zupančiča, je minuli petek povabil pesnika Sama Simčiča, da ječlanom govoril o osnovnih literarnih vrednotah in merilih dobrega pisanja. S tem je klub, ki ga zdaj vodi Marija Mirtič, začel novo sezono in novo petletko. Klub je bil namreč ustanovljen pred petimi leti in ima za seboj lepe uspehe. Izdal je več številk literarnih listov z deli svojih članov, pripravil več javnih nastopov in drugih prireditev, na katerih so se literatom pridružili glasbeniki, pevci, plesalci. Kajti klub ni ozko literarno usmerjen, ampak delujejo pod njegovim okriljem tudi drugi, ki se kakorkoli ukvarjajo s kulturno-umetniško dejavnostjo, tako da so pišoči samo ena njegovih sekcij. 2e najdeva sebe Ob razstavi del Borisa Zajca — Jutri Pri slonu risbe in kipi Alenke Dakič NOVO MESTO — V razstavišču gostišča Pri slonu se bodo tja do pomladi vsak petek menjavala dela članov likovne skupine »Vladimir Lamut«. Najprej seje predstavil Boris Zajc, jutri pa bo L Boris Zajc »Razstava v gostišču Pri slonu je moja prva samostojna razstava.« risbe in kipe postavila na ogled Alenka Dakič. Od tokrat razstavljenega (gre za štiri risbe in osem slik, izdelanih v akrilu in temperi) pri Zajcu motivno prevladuje ženski akt, a ne kot osamela figura, ampak je na svojski način vpet v prostor. Med človekom in prostorom je nakazana neka vzajemnost, celo o dopolnjevanju in neločljivosti bi lahko govorili. Zajčeva (tudi glede barvitosti) domiselna likctvna govorica, v glavnem namenjena vrednotam človeka in sveta, v katerem živi, izpričuje, da ta lamutovec ni več na začetku slikarske poti. Kaže verjeti mnenju poznavalcev, daje Zajc med tistimi v skupini, ki so najbolj napredovali, niso jim odveč nasveti, a so hkrati dovolj samonikli, da iščejo in najdevajo lastno likovno podobo. O. A. Čeprav so marsikje zaostanke že precej zmanjšali, so osebni dohodki srednješolskih učiteljev še vedno problem za šole in posebne izobraževalne skupnosti. Na nedavni seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti so se zato zavzeli ne le za takojšnjo izravnavo srednješolskih plač z gospodarskimi, ampak tudi za takšno ravnanje, da do novih razkorakov ne bi več prišlo. Menijo, da z izravnavo ne bo šlo povsod gladko. Zatikanje pričakujejo zlasti v šolah, ki ne spoštujejo sprejetih normativov ter imajo preveč oddelkov pa premalo učencev v njih. Če jim uporabni ki ne bodo pripravljeni plačati razlike, se bo to že kako poznalo v učiteljskih kuvertah. I.jega življenja. JOŽICA TEPPEY Fotoslišal: Milan Markelj NA, SOVRAŽNIK PRI NAS PA RES NE MIRUJE, KOT BEREM VSAK DAN. CELO JEZ JE POSTAVIL, DA NE MOREM NAPREDOVATI. . , ■ ■■ DOLENJSKI 1 IST p rei 120 let J Prodajajo umetno vinc Belokranjci prodajo več vina, kot ga pridelajo novomeškem kinu velja: »Drži gobec!« —v ČE BI NA TRTAH zraslo toliko vina, kolikor ga Belokranjci prodajo za semiško, drašiško in metliško črnino, bi morali namesto gozdov imeti same vinograde. T ako se tudi v javnosti ve, da prodajajo nekateri umetno vino, vendar doslej niso ostreje ukrepali, ker predstavlja to bornim kmetijam vendarle dohodek. Taka proizvodnja pa bo v kratkem lahko kar čez noč propadla, čim stopi v veljavo obljubljeni zakon, po katerem bodo v prodaji le ustekleničena vina z oznakami proizvodnje. Tudi inšpekcijske službe bodo morale tedaj proizvodnjo umetnih vin povsem zatreti. V NOVOMEŠKIH kino dvoranah si miren človek k prvim filmskim predstavam skoro ne upa^ več. Tedaj sta dvorani večinoma zasedeni z mladimi ljudmi, ki ne morejo mirovati in ne tiho spremljati dogajanj na filmskem platnu. Med predstavo na ves glas žvižgajo, delajo medklice, kadijo in celo pijejo. S seboj prinašajo steklenice ruma in druge pijače in si z njimi krajšajo čas. Če se kdo od sosedov oglasi in jih prosi miru, odgovore: »Drži gobec!« PREMALO SMO storili v prejšnjih letih, da bi zadovoljili želje občanov. Čeprav ne bi mogli vsega uresničiti, bi morali joliko bolj načrtno pomagati ljudem pri njihovem delu, pri poteh in mostovih, varstvu in drugem, morali bi že davno preiti od besed k dejanjem. In še to: kdor ima dobro stanovanje, avto, primerne dohodke, vikend in še kaj, se ne zanima več za skupne zadeve in potrebe, kaj malo so mu mar vaške poti, javna razsvetljava, neasfaltirane ulice in neelektrificirani kraji, kaj malo mu je mar, o čem razpravljajo na zborih volilcev. V URBANISTIČNEM načrtu mesta Metlika, potrjenem že leta 1960, so za zasebno gradnjo hiš v nadaljnjih 30 letih predvideli 5 hektarov zemljišča. Izkazalo pa seje, da so se planerji ušteli kar za 25 let, ker je to zemljišče že povsem zazidano. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. novembra 1966) •POS^Wu Virus, ki se ga boji ves svet Kako deluje virus aidsa — Napada tiste, ki naj bi ga uničili — Izjemno »prebrisan« pri preobražanju — Kaj svetuje ameriška državna zdravstvena ustanova TATOVI NE POZNAJO strahu, poroča sovjetski časopis Pravda, ki piše, da se v okolici zloglasnega Černobila potepajo tolpe roparjev in vlomilcev. Ljubitelji tuje lastnine ropajo zapuščena stanova- ih ti-,'-.'.'. Et5> Vnntrnla in nja, kijLP temu u« .....-----------... varovanje zapuščenih hiš dobri. Želja po imetju in lahkem zaslužku je močnejša kot strah pred smrtonosnim žarčenjem. Če drugega ne, so černobilski tatovi edini, ki se prostovoljno predajajo černobilskemu radioaktivnemu onesnaževanju, vsi ostali se neprostovoljno. STRAHU PRED POMANJKANJEM nafte so se znebili Parižani. Raziskave okrog francoskega glavnega mesta so pokazale, da Pariz tako rekoč počivana nafti. Poskusne vrtine so potrdile predvidevanja strokovnjakov. Pa--rižani bodo tako močno obogateli, gledano seveda na splošno. Doma na vrtičku namreč nafte ne bo mogoče črpati, pa če je je še toliko pod.zemljo. KAJ SE SKRIVA v škotskem jezeru svetovnega slovesa, Loch Nessu, pa slej ko prej ostaja skrivnost. Tudi nedavna raziskovalna akcija iskanja slovite jezerske pošasti, ki nosi ljubko ime Nessie, se ni obnesla. Prostovoljci so prečesali jezero v čolnih, opremljenih z najsodobnejšimi sonarji, ki ločijo žive od mrtvih stvari, pa ni bilo nič. Spomladi bodo ponovno poskusili, tedaj še z več čolni. Nessie bodo našli, pravijo, če seveda jezersko čudo sploh biva v Loch Nessu. NA POŠAST pa je naletel, ne da bi jo iskal, Giuseppe Pulvirenti, doma iz vasice blizu Milanu. V okoliškem gozdu je to jesen nabiral gobe, v grmovju pa zagledal nekaj hudo debelega in dolgega. Poklical je svaka in skupaj sta ujela poltretji meter dolgega pitona. Kača velikanka je ušla iz cirkusa, kije predtem gostoval v primestju Milana. Cirkusanti so bili najdenčka veseli, zaskrbljeno pa so pripomnili, da ima piton brata, ki jo je prav tako ubral nabirat gobe v gozd. Druge velikanke še niso . našli. Zanimanje za jesenske izlete v gozdove pa je občutno upadlo. KISLI DEZ MORI GOZD DELNICE — Na območju gozdov Gorskega Kotarja, ki meji na kočevske in belokranjske gozdove, ugotavljajo vedno večjo škodo zaradi kislega dežja. Kar 40 odstotkov letošnje sečnje bo odpadlo na sušice, se pravi "na drevje, ki seje posušilo zaradi žveplenih in drugih strupenih snovi v zraku. Gozdarji nameravajo škodo omiliti tako, da bodo vzgajali mešani gozd, smreke, jelke in bukve. Menijo, da bo tak gozd bolj odporen. Zdaj sadijo predvsem smreko, ki je je najmanj. Glavna ugotovitev delniških goz-datjev pa je, da bodo vsa njihova prizdevanja zaman, če se kot družba ne bomo v kar največji možni meri zavzemali za varstvo človekovega okolja. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Izrodek pobesnele domišljije Kar sme vsak zakotni čevljar, ne bi smel duhovnik?—Na Kitajskem vlada lakota — Kaj spomladi pokladati prašičem? — Najmanjša knjiga na svetu_ (M o d r o) je uganil poslanec dr. Ferjančič, kijev odseku predlagal načrt zakona, po katerem bi bilo duhovnikom pod strogimi kaznimi prepovedano kakor koli vplivati na volivce. Iz tega se vidi srd dr. Ferjančiča do naše duhovščine. Torej, kar sme vsak pisar in zadnji čevljar: agitirati, prigovarjatii.t.d., to naj bo zabranjeno duhovniku. Tako razumevajo svobodo naši liberalci. Da ta izrodek pobesnele domišljije, ki ga liberalci imenujejo »kaneelparag-raf«, ne bo postal zakon, ni niti dvomiti. In ko so kot zagovorniki volilne preosnove nastopali slovenski poslanci dr. Šušteršič, Šuklje in Ploj, sojih sramotili vsenemški poslanci na nečuven način ter jim predba-civali stvari iz zasebnega življenja, kar pa so napadeni odločno zavrnili. (G 1 a s o m) poročil misijonarjev vlada v severnem delu pokrajine Kiangsu velika lakota. Okoli deset milijonov ljudi se bori s smrtjo za gladom. (Z 1 o) v vsakem gospodarstvu je spomladi veliko Vsiljivec je zelo majhen, komaj za šestnajst tisočink velikosti buci-kine glavice je velik, pa vendar ga gre jemati nadvse resno. To je pravi sovražnik, zahrbten in nevaren, brez milosti. Sestavljen je dokaj preprosto: v plašču iz beljakovin je delček ribonukl-einske kisline, delček genske snovi. V telo na vdre največkrat pri spolnem občevanju, redkeje ob drugih priložnostih, ko pride do stika sluzi, sperme, sline in krvi. Toda že zelo hitro potem, ko je vdrl v človekovo telo, se pokažejo prve posledice. Varovalni telesni sistem zazna vsiljivca in po starem pre-skušenem načinu samovarovanja pošlje nadenj velike celice, imenovane makrofagi, katerih naloga je požreti vsiljivce, hkrati pa se proti vsiljivcu odpravijo še druge obrambne snovi, kijih organizem začne izločati, da bi onemogočil škodljivo delovanje napadalca. Toda ta mali vsiljivecje nadvse zvit in močan. Običajni načini samoobrambe mu ne pridejo do živega. Še huje: napada prav tiste, ki naj bi ga uničili in tako končno poruši zaplavata le virusna molekula RNA in encim, ki jo spremlja. Zdaj pride do preozbrazbe. S pomočjo encima se virusova RNA spremeni v DNA molekulo, to pa, je biološka opeka življenja. Preob-' raženi virus nato vdre v celično jedro, se vstavi v kromosome in prevzame poveljstvo v celični ------------------- rirOI7,/°- llldMllCl 1J1. V^kllLa cutl iv. jati nove in nove viruse aidsa; sčasoma odmre, pri tem pa se v kri sprosti množina novoustvarjenih virošov, ki napadejo druge celice. Tako se obrambni telesni sistem čez čas zruši, saj sovražnik deluje prav v njegovem osrčju. To za bolnika, okuženega z aidsom, pomeni, da postane neodporen za številne bolezni, ki bi jih sicer premagal. Ti procesi potekajo ta čas, kotj grobo ocenjujejo strokovnjaki, pri več kot 2 milijona ljudeh, medtem ko jih je zaradi aidsa doslej samo v ZDA umrlo že preko 15.000. Prve žrtve smo zabeležili že tudi pri nas, kjer podatke te vrste nekoliko bolj skrbno prikrivamo, tako da o Virusi napadajo T-celico. obrambni sistem telesa ter prinese svojemu gostitelju smrt. Ta vsiljivec in napadalec je virus aidsa. Na svoji poti virus aidsa ne napada krvničk in se uspešno ogne antitelesc. Ko naleti na glavnega koordinatorja telesnega obrambnega sistema, tako imenovano T celico, napade. Na površju celice najde protein, s katerim se popolnoma prilega njegov, in tako se zasidra. Nato se začne vdor v notranjost celice, ki traja kake pol ure. V tem času se virus znebi svojega proteinskega plašča, tako da v tekočo notranjost T celice številu ljudi, okuženih z virusom, ne moremo nič zapisati. Nedvomno pa se svetovni epidemiji aidsa naša država ni ognila. Naj večja skrivnost pri vsem tem ostaja vprašanje, zakaj virus v nekaterih ljudeh miruje in nikoli ne začne uničevalnega pohoda. Dr. Jay Levy, raziskovalec aidsa na kalifornijski univerzi, pravi, da gre najbrž za odločilno vlogo drugih okužb, vpliv mamil, slabe prehrane, stresov, pomanjkanja spanja, preutrujenosti, skratka vsega, kar tudi sicer slabi moč samovaro-valnega telesnega sistema. »Mislim, da bo posameznik, ki si na te načine ni oslabil svojega pomanjkanje krme za prešiče. Zato je takrat večinoma povsod vsakdanja prikazen, da hodijo ženske jeseni na neobsejane in nesprašene njive plevel, kakor kurjačevca, gorščico itd., iskati, da ga kuhajo in prešičem polagajo. Da, neredkokrat, posebno kadar zima dolgo trpi, poklada se prešičem zgodaj spomladi še celo kuhano deteljo, kuhane ajdove pleve, kuhani cempir. In vsa ta pač najslabša krma uporablja se zato, ker se ni v prejšnji jeseni že za neprimerno boljšo poklado skrbelo. (N a j manjšajknjiganasvetujegotovotista, kije izšla svoječasno v založništvu bratov Salmin v Padovi. Knjiga ni večja kot nohet na ženski roki: dolga je 10, a široka 6 milimetrov. Vsebina je pismo, ki gaje pisal leta 1615 Galileo Galilei Kristini Lotarinški. Knjiga obsega 295 strani, vsaka stran ima 9 vrst in 95 do 190 črk. Tisk je lep in jasen. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1906) Vonj izdaja Telesni vonj je kot prstni odtis — edinstven Še tako prebrisan kriminalec pusti sledove. Stvar kriminalistov je, da jih odkrijejo in po njih ugotove storilca kaznivega dejanja. Med najbolj znanimi in zanesljivimi razpoznavnimi znaki posameznika so njegovi prstni odtisi. Kdor jih pusti na mestu zločina, ta je oplel. Vendar niso le prstni odtisi tako edinstveni. Kot zatrjujejo poznavalci, igrajo enako vlogo tudi najrazličnejši telesni vonji. Po njih bi prav tako lahko v bližnji bodočnosti prepoznali kriminalce, s tem da je seveda telesne vonje veliko težje prikriti kot prstne odtise. Telesni vonj nastane, ko bakterije na koži in v nji pretvarjajo maščobne kisline, ki so sestavni del človeškega potu. Vsak človek ima neponovljiv in edinstven vonj, ki je značilen samo zanj in ga ni mogoče prikriti z umetnimi vonji, parfumi, deodoranti in podobnimi kemikalijami. »Kamorkoli gremo, povsod pustimo svoj vonjski odtis,« pravi angleška strokovnjakinja Barbara Sommerville. Mnenja je, da bomo v naslednjih petih letih razvili takšno napravo, ki bo lahko analizirala vonjske odtise in jih primerjala z vzorci. Že čisto navaden računalnik bo z lahkoto ugotovil, kdo je pustil svoj vonj na določenem prostoru ali predmetu. Policijski psi že dolgo opravljajo ta posel. Imajo občutljiv nos in lahko zaznajo vonjski odtis ter prepoznajo storilca, vendar je pse, ki so zgolj živa bitja, lahko premotiti z močnimi vonji. Računalnika in z njim povezane naprave pa ne bo mogoče. Idealen kriminalec po novem ne bo nosil le gumijastih rokavic, ampak bo moral biti zaprt v neprodušno obleko. imunskega sistema, kos virusu in se pri njem bolezen ne bo razvila,« trdi dr. Levy. Virus aidsa je zelo »iznajdljiv« v primerjavi s številnimi drugimi virusi, ki prinašajo človeštvu celo vrsto bolezni, od nedolžnega prehlada do že nevarne gripe, herpesa, črnih koz in morda celo raka. Njegovo delovanje je skrbno SKrilO, saj puici^a iilCtrjj gEP.Sitč snovi. Tudi odkriti gaje težko, ker se nahaja tudi pri močnih okužbah v razmeroma majhnih količinah. Za nameček virus pogosto spreminja svoj proteinski plašč, le po sestavi tega plašča pa ga lahko spoznajo. Ta velika spremenljivost ne vara le medicinskih raziskovalcev, temveč tudi zapleten sistem prepoznavanja tujkov v samem človekovem organizmu. Zaradi vsega tega je močno otežkočeno tudi iskanje učinkovitega zdravila proti aidsu. Za številne viruse so že odkrili cepivo, za aids pa ta čas nič ne kaže, da bo medicinska znanost kaj kmalu prišla do učinkovitega zdravila. Vsa dosedanja sredstva služijo bolj lajšanju kot zdravljenju in najbolj učinkovito znano zdravilo bolezen le za nekaj časa upočasni, odpravi pa je ne. Tako pravzaprav ostaja edino zdravilo zaščita pred infekcijo z virusom aidsa. Pred kratkim so v Združenih državah Amerike, kjer je bolezen razmeroma zelo razširjena (predvsem v nekaterih velemestih, kot sta New York in Los Angeles), izdali uradno poročilo o ,aidsu, v katerem javnosti sporočajo, kako naj se zaščiti pred okužbo. Časi, ko je aids napadal le tako imenovane rizične skupine, v katerih so homoseksualci, hemofiliki in narkomani, so minili. Zdaj se bolezen širi tudi med ljudmi zunaj teh rizičnih skupin, zato je toliko bolj pomembno, da ljudje poznajo bolezen in da vedo, ob kakšnih priložnostih se lahko okužijo z njo. Največja možnost okužbe ostaja slej ko prej spolno občevanje s partnerjem ali partnerico, ki sta okužena z virusom aidsa. Nevarnost je toliko večja, manj ko spolnega partnerja človek pozna. Zato poročilo svetuje obvezno uporabo kondoma. Poročilo odsvetuje občevanje s prostitutkami in prostituti, ker je med njimi pogosto narkomanstvo, prav to pa je tudi nevarni vir okužbe. Uporaba iste igle pri jemanju mamil je nevarna za prenos virusa. Ogroženi so tudi novorojenčki, ki se rodijo z virusom okuženi materi. Ni pa več nevarnosti okužbe pri prejemanju transfuzije, ker vso tri testirajo, in prav tako ni mogoča pri dajanju krvi! Rokovanje, objemanje, poljubljanje, kašljanje in kihanje, kopanje v javnih bazenih, prehranjevanje v javnih restavracijah, uporaba istih rjuh ali brisač, uporaba javnih stranišč, vse to za prenos virusa ni nevarno. Bolezni se ni mogoče nalesti ne v šoli in ne v službi. MiM (Vir: Time) Rak gre iz roda v rod Medicinski raziskovalci odkrili gen stikalo, ki je odgovoren za preprečitev raka Medicinska znanost že dolgove, da se v nekaterih družinah kot dedna bolezen pojavljajo tudi določene oblike rakastih obolenj. Vendar tega dejstva doslej ni mogla toliko raziskati, da bi lahko odgovorila na vprašanje, zakaj tako. Prvi odgovor je že pred desetletjem dal genetik Alfred Knudson, ki je razvil teorijo, da v posameznem družinskem rodu pride do poškodbe ali izgube delcev genske snovi, genov, ki sicer skrbe za varovanje pred rakastimi obolenji, posledica pa je, da se pomanjkanje zaščitnih snovi prenaša potem iz roda v rod, pripadniki te družinske veje pa zato pogosteje obolevajo. Drugi strokovnjaki, ki so teorijo o genskih vzrokih razvili naprej, govore že bolj določno, in sicer domnevajo, da v človeškem organizmu obstoje posebni geni, ki jim pravijo pretični geni ali geni stikala. Njihova naloga je nadzorovanje rasti celic. V primeru, da pride do divje rasti in podivjanja celičnega razmnoževanja, geni izklopijo celico oziroma več celic. Tako preprečijo, da bi nastal rak. Če teh pretičnih genov človek nima, potem je neprimerno bolj nagnjen k rakastim obolenjem. Do izgube teh nadvse dragocenih genov pa pride lahko zaradi žarče-nja, vplivov okolja, kemikalij ali napadov virusov. Vse do pred kratkim so pretični geni bivali le v teoriji. Znanstvenikom dolgo ni uspelo dokazati njihovega obstoja, zato so mnogi resno dvomili o kakršni koli vrednosti teorije. Pred nekaj tedni pa so raziskovalci Foxovega inštituta za raziskave raka v Philadelphii javno potrdili, da so odkrili enega od takšnih genov. Odkrili so gen, ki blokira razvoj retino-blastoma, tumorja očesne mrežnice, torej raka, ki je deden. Odkritje je močno okrepilo upanja znanstvenikov, da bodo odkrili še druge pretične gene za druge oblike raka. Odkritja bodo, če jih gledamo v nekoliko daljši perspektivi, pripeljala do zelo koristnih stvari. Mogoče bo natančno ugotavljati realne možnosti posameznikov, da obole za določenimi vrstami raka, in seveda pravi čas in primerno preprečiti nastanek bolezni. Hkrati ne bo več nemogoče izdelati nova zdravila, zasnovana za tehniki rekombiniranja genov ali kakšni drugi novi tehnologiji iz hitro se razvijajočega genskega inženiringa- »Ko enkrat spoznaš izvor bolezni,^jo lahko preprečiš in tudi zdraviš,« pravi Robert Weinberg, eden od članov raziskovalne skupine, ki je odkrila prvi pretični gen. NAGRADA V ČRNOMELJ BOŽIDAR KONDA iz Črnomlja je bil izžreban izmed reševalcev 41. nagradne križanke. Žreb mu je dodelil zanimivo knjigo Jeana Blota Svetovljani, v kateri pisec riše življenje ljudi, katerih domovina je ves svet. Pisatelj je znan po več romanih, a med vsemi so bili največ pozornosti deležni prav Svetovljani. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 28. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 43. NAGRADNA KRIŽANKA An Bratislav Krstič, Bodeče vreteno, Ribnica 1986 % zoa&a 'fff|Q| mm.. DL 1 ! ZNAČAJ VINSKI CVET GL M. FILIPINOV ST. JUDI KRALJ LINHART T0MA2 SEST.: J. UDIR Zupan poo FRANCOZI/ NEKDANJI AM.ZUN. MIN. Tl. SLIKAR GUSTAVE) PRI ST. GRKIH ODRASEL ALAOENlC PRASKA |yy/ PEVEC MONTENO/ KEM. SIMBOL 7AKALU Uk ► |0EAN) POŠKODBA ODREZEK/ KROMA ~ Tj PORTUG. AGENCIJA/ ZEUSOV SIN PERS0NA/ OSEB. ZAIMEK H ► ROJAK VEKAV OTROK DL BRAZIL PLES PREPLAH ZEMLJEVID/ DlSECE MAZILO ULT. KRATKI VALOVI/ VZDEVEK IGR. POLICA ZIMSKA VOZILA PESNIŠKA STOPICA MIT. GERM. OREL/ VE2A KEM. SIMBOL ZA RENU/ BRST KRILO RIM. LEGUE J ZELLZOV OKSID/ PLESEN NA VINU RACMAN/ SEKR.ZN HAMMAR- SKJOLD PISATELJ TWAIN 4 POIZKUSNI NASTOP PRIMORSKA POKRAJINA MESEČEVA MENA SL ZGODOVINAR IJOSIP) GL M. JOROANUE G0SCA V PIPI CESKA PRITRDIL NICA Že dolgo gori luč razuma v ljudeh Pametni telefoni Razkriva se, da je zgodovina civilizacije dejansko mnogo starejša — Ledenodobni ______________ljudje so poznali že jezik, likovno umetnost, glasbo, trgovino Raziskovalci davne prazgodovine, obdobja med 35 tisoč in 10 tisoč leti pred našim štetjem, so dolgo menili, daje bil to čas teme in neznanja, čas, ko je človek životaril v surovih razmerah in se je v njem iskra razuma le slabotno kre-sala. Toda v zadnjem času se gledanje na tako imenovani temni vek spreminja. Antropologi ugotavljajo, da je bila zadnja ledena doba tisto obdobje, ko je prišlo do prave eksplozije ustvarjalnosti. To je bil pravzaprav čas, ko seje rodila civilizacija. V teh 25 tisoč letih je človeški rod napravil izjemen korak naprej v svojem razvoju, saj je dosegel neprimerno večji tehnološki in umetniški napredek, kot gaje prej v 2 milijonih let, od izuma prvega kamnitega orodja naprej. Ljudje so izumili jezik, likovno umetnost in glasbo, nastali so zametki prve trgovine in razrednega razslojevanja, prišlo je celo do zametkov mode, bi lahko rekli. »Mlajši paleolitik je čas nastanka človeka, kot bi ga prepoznali danes,« pravi antropolog Randall White, ko označi, kdaj se je poja» vila sodobna človeška vrsta, ki ji pravijo strokovnjaki Homo sapie-ns sapiens (dvakrat pametni človek!). Kdo so bili ti davni predniki, ki so položili temelje našega sveta? Na ozemlju Evrope sta v ledenodobnem času živeli dve človeški vrsti: neandertalci in kromanjonci. Slednji so bili manj čokati, imeli so tanjše kosti in ne tako debele lobanje. Teža možganov, kot sojo izračunali iz prostornine lobanje, je bila pri obeh vrstah enaka, vendar je imel kromanjonec močneje razvit prednji možganski del, to je po dosedanjih dognanjih tisti del možganov, s katerim mislimo. Torej naj bi bil pametnejši, umsko bolj razvit od neandertalca. Raziskave kažejo tudi, da je kromanjonec živel v povprečju dlje kot neandertalec, kar nedvomno tudi pripomore h kopičenju znanja in izkušenj. Razlika v življenjski dobi je bila okrog 20 let. Kromanjonci so izrinili neandertalce pred kakimi 35 tisoč leti. Nekaj časa so strokovnjaki domnevali, da so naprednejši in sposobnejši kromanjonci nasilno uničili razvojno slabšo vrsto, vendar pa novejše najdbe kažejo, da ni šlo za hitro in nasilno izkoreninjenje. Sedanje najdbe kažejo, da je mogoče kromanjonce slediti vse do leta 70.000 pred našim štetjem, torej je neandertelca izrinil počasi, to pa je možno samo, če je bil bolj uspešen pri izdela'' orodja, oskrbi s hrano, če je bil škrat ka civilizacijsko močnejši. Nikakor ni rečeno, da je razvojno šibkejšega brata uničil z nasiljem. Homo sapiens se je pojavil v južni Afriki, nato je obvladal tudi severna področja Afrike. Najverjetneje je prihajalo do mešanj neandertalcev in kromanjoncev, s tem pa seje naprednejša vrsta širila proti severu v Evropo in Azijo. Antropologi so našli fosilne ostanke okostij otrok, ki so bili potomci obeh vrst, vendar so naprednejši potomci lažje oskrbeli svoje skupnosti za življenje in so tako v boju za ohranitev imeli preprosto več uspeha kot čisti neandertalci. In tako je neandertalec sčasoma izginil. Izgubil je bitko z naravo in okoljem, ni pa bil pokončan. Homo sapiens je s svojo iznajdljivostjo in prilagodljivostjo uspešno naselil tudi Evropo, čeprav je bila ta v velikem delu prekrita z ledeniki. Anglija, Poljska, vse alpsko pogorje je bilo prekrito z ledom, v dolinah in na planjavah pa je bilo dovolj hrane za prve udomačene živali, za nabiranje plodov je bilo dovolj rastlinja in za lov dovolj živali. Ljudje, ki so živeli po teh planjavah in zelenečih dolinah, pa niso bili surovi divjaki, marveč po čustvovanju in mišljenju nam mnogo bolj blizu, kotsmo menili doslej. Nevzdržna je tudi teorija o jamskih ljudeh. Sploh ni res, da bi prebivali v jamah. Vsi izkopi kažejo, da so ledenodobni ljudje bivali v preprostih bivališčih na prostem. Postavljali so sijih iz lesa, vej in tudi iz kosti uplenjenih živali. Zelo lep primer takšne prazgodovinske arhitekture so kolibe, ki so si jih naši predniki postavljali iz mamutovih kosti. Ostanke takšnih bivališč so našli sovjetski arheologi v Ukrajini in Rusiji pred nekaj leti. Materialne najdbe kažejo, da so ledenodobni lovci že pred 29.000 leti poznali likovno umetnost. Čemu so slikali še danes čudovite Vesoljski Jackson Življenje najsvetlejših rockovskih zvezd ni lahko, zahteve poslušalcev in gledalcev pa skoraj nečloveške. Njihovi glasbeni idoli naj bi se ne starali, ostali naj bi mladi in lepi skozi dolga leta. In zvezdniki morajo hočeš nočeš tem zahtevam ustreči, kolikor pač morajo. Pri tem se poslujejo vsega, kar jim pride prav, od sodobnih posegov plastične .kirurgije, posebnih preparatov za ohranjanje mladostnos-ti do tudi nekoliko čudnih načinov. Slavni Michael Jackson je na pomoč poklical tudi sodobno tehnologijo, ki jo sicer lahko vidimo v številnih znanstvenofantastičnih filmih. V svoji razkošni hiši ima namreč hiperbarično komoro, v katero lega za urico in pol, da se osveži in okrepi za nove nastope. Zadeva ga je stala okrog 62 milijonov dinarjev (preračunano iz zelenih dolarjev), kar pa za bogatega popevkarja ni bil noben strošek. Na zamisel je prišel pred dvema letoma, ko se je zdravil zaradi opeklin, ki jih je utrpel pri snemanju. Takrat je zvedel od zdravnikov, da seopeklinev hiperbarični komori hitreje celijo. V napravi je namreč dvakratni pritisk, kot vlada na morski površini, v nji pa človek diha čisti kisik, kar naj bi dobrodejno vplivalo na telo. Jacksonov menažer in zdravniki sicer svarijo popevkarja pred pogosto uporabo hiperbarične komore, a slavni Miha se za svarila ne meni. slikarije po jamah, ni dokončno razjasnjeno, a nedvomno je, da so svojo ustvarjalnost izrazili. 27 tisoč let so stari tudi mali kipci Vener, kot jim pravijo. Gre za močno stilizirane kipce žensk s poudarjenimi spolnimi oznakami. 23 tisoč let stare so prve igle, s katerimi so nekdaj ženske šivale obleke in ponjave. 17 tisoč let je že od izuma kopja in 12 tisoč let od odkritja loka. Vsi ti predmeti in uporabna orodja so dovolj zapleteni in domiselni, da jih je nemogoče pripisati nerazvitemu človeku. Za njihovo preprostostjo se skriva iskriv razum in precejšnja sposobnost abstraktnega mišljenja. Kako si razložiti, da je najstarejša znana piščal stara kar 30 tisoč let? Kakšno korist ima piščal? Samo bitje, ki ima polegneposred-nih odnosov z okoljem tudi širše zavestne vsebine, lahko izdela piščal za glasbo, pa naj bo kakršna že. In enako skrivnostne so slikarske »šole«, jezik, prvobitna verstva in druge duhovne vrednote, ki so jih naši davni predniki že poznali. Nam preprosto ne ostane drugega, kot da njihov svet kar najbolje odkrivamo in jih dvignemo k sebi, ne pa da jih tlačimo k živalim in v temo črne nevednosti. MiM (Vir: Newsweek) Telefon bo sproti prevajal pogovore Naši otroci najbrž ne bodo prav nič začudeni, ko bodo čez desetletja ali kaj telefonirali v tujino, pa jim bo v telefonu lepo prijetno po domače, v pravilni slovenščini prijazen glas dejal: »Halo, s čim vam lahko ustrežem?« Nikar misliti, da bo slovenščina postala svetovni jezik! Kje pa! Le hiter razvoj računalniške tehnologije obljublja, da bo tehnično mogoče simultano prevajati telefonske pogovore, potekajoče v različnih jezikih. Da bi računalnike naučili takšnih koristnih reči, se ta čas trudijo številni strokovnjaki v ZDA, na Japonskem in v zahodni Evropi. Pritem se vladam ničnetresejo roke, ko precejšnje vsote vlagajo v raziskave. Japonska vlada je odobrila japonskemu raziskovalnemu mštitutu za razvoj telekomunikacij kar 107 milijonov dolarjev za raziskave v naslednjih sedmih letih. Veliki modri, kot pravijo IBM, je tudi odrinil lepe denarce v podobne namene. Hkrati že tako potekajo zelo intenzivne raziskave o rezumevanju človeškega glasu in tvorjenju govorice s pomočjo mikročipov. Kot zatrjujejo poznavalci, bodo prve uporabne naprave začele delovati že čez kakih deset let. Kako bo z nami, bomo seveda še videli. Zdaj smo sicer na repu dogajanj, a tudi to je nekaj. Da vsaj repa ne spustimo. OD KOD ŠAMPIONI? Mehki usnjeni sandali, športna srajca živih barv in hlače iz močno zlizanega džinsa. skrojene precej nenavadno, največ pa drugačne poteze obraza so naju takoj prepričali, da je mladenič z dolgimi svetlimi lasmi tu jec. Kot kup nesreče je ždel na avtobusni postaji pri poslovalnici Cazmatransa v Zelini. Oh ograjo kraj sebe je bil prislonil kolo. »Stavim, da je v stiski.« mi je rekel Igor. Sla sva k njemu. »Hoj!« je vzkliknil Igor. Mladenič je odrinil lase z obraza. Presenečen niti ne. le nekako olajšan je bil videti. Igor je profesor angleščine. Ogovoril ga je v angleščini in pogovor je v lupit stekel. Razumel sem nore malo. zato je imei moj sopotnik dvojno delo. ker je moral pogovor prevajati zame v slovenščino. Zvedel sem. da je fant Nizozemec in da mu je ime Johann. Povedal nama je. kako se je znašel tam, kjersva ga našla. Potoval je po Evropi in preko Madžarske prikolesaril v Jugoslavijo. Nekje pri Krškem mu je počila zračnica, že tretja na tej poti in zadnja iz njegove rezerve. V Krškem je ni mogel kupiti, vrnil se je v Zagreb, ampak tudi tam je ni mogel nikjer stakniti. Tako je krenil na Madžarsko po »ta presneti tabular«. Na poti proti meji se je v poznem nedeljskem popoldnevu ustavil v kampu v Zelini. Ob pivu je brskal po karti in hipoma je spremenil načrt: kar šel bo iz. Jugoslavije! V Italijo bo krenil. »Ko dobiš tam tabularje, se lahko vrneš in skočiš v Dubrovnik, kot si najprej nameraval.« sem skušal narediti malo reklame za naš Jadran. Nizozemec seje zdaj zasmejal in na dolgo odkimal. Rekel pa je le to: »Iz Italije grem čez Alpe in po dolini Rena domov.« Medtem ko smo mi premlevali Johannovo kolesa-riado. je od nekod prišel šofer avtobusa. Reke! je: »Ta človek je prej spraševal, kdaj odhaja zagrebški avtobus. Povejta mu. da ga ima ob 17. uri. Za kolo se do Zagreba plača 1000 din.« Z Igorjem sva se spogledala. Sto starih jurjev za prevoz kolesa do Zagreba?! Najin znanec iz deleže tulipanov se je smejal. Nič ni razumel. Najbrž si je obetal posebno prijaznost od avtobusnih prevoznikov. Resnico o ceni mu je sporočil Igor. »Impossible (nemogoče)!«je vzkliknil Nizozemec. »To je desetkrat več. kot sem pred dvema urama plačal iz Zagreba do Zeline!« Z Igorjem sva mu prijazno razložila, da se pri nas še vedno pogovarjamo o starih in o novih dinarjih in da se sliši podobno sto tisoč in sto dinarjev in da je s temi stvarmi včasih prava zmešnjava in da večinoma ljudje niso prav nič krivi, če plačajo čisto drugačen znesek, kot ga kaže račun. »Aha. razumem. Že razumem!« je rekel Johann. Pripeljal je avtobus. »Tale fant bi se rad peljal v Zagreb. Ima kolo...« Sprevodnik je bil videti na smrt zdolgočasen. »Kolo? Pa kaj?« je vprašal. »Rad bi ga odpeljal z avtobusom v Zagreb.« Sprevodnik je s težavo izvlekel ključ iz hlačnega žepa. počasi odklenil in lenobno odprl vrata prtljažnika. »Koliko bo plačal?« Sprevodnik je preračunaval pri sebi. Gledal sem na list. na katerega sije nekaj računal. »Od Zagreba do Zeline je plačal 100 dinarjev,« mu je skušal pomagati Igor. »Dobro, dobro,« je rekel sprevodnik. Cena se mu je zdela še kar prava. Pozdravili smo se. Avtobus je odpeljal: vse potnike ter Nizozemca z njegovim oiciklom in z novimi vtisi o življenju, v katerega je za hip pokukal. Včeraj sem se spomnil na tistega Nizozemca, Takrat sem mu v pogovoru rekel: »Tudi jaz kolesarim. Pri nas je kar precej dobrih kolesarjev. Tako rekoč moj sosed je balkanski kolesarski prvak.« Na dolgo je odkimaval in se zasmejal: »Od kod vam šampioni v kolesarstvu, če pa niti zračnic za kolo nimate?!« MARTIN LUZAR »No, končno!« je olajšano vzdihnil Osojnik, ki je po pasjem laježu spoznal, da prihaja Matevž. Ko sta z Matevžem stopila v izbo, je Osojnik takojopazil, dajemaloveč popil kot ponavadi. Na njegovem obrazu je igral zadovoljni nasmešek. Segel je v žep in razigrano porinil šop bankovcev po mizi pred očeta. »Oče, tu je denar! Kar dobro sem opravil!« Osojnika je v trenutku prešla vsa zaskrbljenost. Razbrzdani obraz se mu je razpotegnil v nasmešek. Ker se stari ni dotaknil prinešenega denarja, ga je Matevž porinil še bližje pred očeta. »Tu je denar, kolikor ga je imel doma, po ostalo pojdem jutri zjutraj.« »Že prav, že prav,« je oče zadovoljno ponavljal med prižiganjem pipice. Matevž je obsedel za mizo. Sedel je in se nemirno oziral na očeta. Vedel je, da mora sedaj izkoristiti dobro očetovo razpoloženje. Samo, kako naj prične pogovor? Precej časa sta sedela in precejala vsak svoje misli. Potem je Osojnik počasi vzel pipo iz ust ter posiljeno pokašljal. »Nekaj te teži, ker si takšen?« je dejal in postrani pogledoval sina. Matevž je nekaj trenutkov molče zrl predse in drezal z nohtom kazalca v špranjo mize. Ko je vzdignil pogled, je rekel. »Oče, nekaj bi se rad poqovoril z vami.« »Matevž, že dolgo te opazujem kako te nekaj razjeda,« je rekel Osojnik, namršil košate obrvi in vprašal: »No?« »Oženil se bom,« je Matevž s težavo spravil iz sebe. »Pa menda ne kar nocoj?« je v šali vprašal Osojnik. Matevž se je presedel in odločno nadaljeval: »Nocoj ravno ne, a v čim krajšem času.« »Pa menda nisi tako globoko zabredel, da se ti tako mudi?« je zaskrbelo Osojnika. »Nisem nikamor zabredel, mudi pa se mi,« je Matevž umirjeno povedal. »Dekle je v nevarnosti, v slabih rokah je.« »Katero pa misliš vzeti?« »Marjeto.« »Hm, Marjeto... Marjeto...?« je Osojnik vrtal po spominu in naglo v mislih preletel vsa znana dekleta. »Pa ja ne tisto natakarico pri Grabnarju?« »Ja, Marjeto. Jo poznate?« »Seveda jo poznam. Fletno dekle je. Le glej, da te ni premotila njena lepota! Pa toliko mlajša je od tebe. Si kaj na to pomislil? In ali bo zdržala tu gori? Nekam krhka je za te hribe?« »Sva že domenjena « »Hm, domenjena ze, ampak...?« je podvomil Osojnik. »Seveda, če bo tudi vam prav?« »Ti se ženiš z njo. Če je tebi pogodu, mora biti tudi meni. Navadno se iz lepo oblikovanega telesa obeta veliko ljubezni in ljubimkanja, a slaba delovna moč. Skrbi me le, ali bo zdržala tu gori?« »Slabše ji ne more biti, kot ji je zdaj pri Grabnarju. Pri Grabnarju'se dogajajo čudne reči. Pa kaj bi vam zdaj to pripovedoval.« »Saj, saj. Lepa je ta tvoja Marjeta « »Poznate Marjeto?« je ponovil vprašanje Matevž. »Poznam Marjeto, morda bolj kot ti, ki si toliko letal za njo in tiščal v Grabnarjevo gostilno, da sem bil že v skrbeh, če zopet ne rineš v kakšno nesrečo.« »Da jo poznate? Le od kod, ko tako redko kdaj zaidete v Grabnarjevo gostilno?« se je Matevž začudil. »Jo tudi nisem hodil gledat h Grabnarju, kot ti. Morda pa jo vseeno bolj poznam kot ti. Poznal sem revščino, kjer se je rodila in odraščala, preden je prišla h Grabnarju. Kolikor sem slišal govoriti o njej, ni slabo dekle. Kaj se je kasneje dogajalo z njo pri Grabnarju pa ne vem. Ampak natakaric že od nekdaj nisem kaj prida obrajtal.« Stari Osojnik se je odgrkal in povzel: »Če ni hči bogatega kmeta, naj te ne moti. Žena s pridnimi rokami in dobrega srca odtehta še tako bogato doto. Povedati pa ti moram, da smo, kolikor vem po pripovedovanju očeta in starega očeta, imeli na Osojah srečo pri izbiri žena. Bile so vse dobre žene in gospodinje. Upam, da boš imel pri izbiri žene tudi ti tako srečo.« »Marjeta ne bo delala sramote Osojam,« se je zavzel Matevž. Osojnik je potegnil iz prazne pipe, da je zapiskalo v njej, jo vzel iz ust in vprašal: »Ne bi še malo počakala z vajino poroko?« »Ne! Marjeti grozi nevarnost pri Grabnarju in mora čimprej od tam!« Nekaj ča^a je zavladal molk po izbi, kot da si nimata ničesar več povedat, dokler se ni zopet zganil stari Osojnik. POTA § š Odlok ni umiril tresočih se rok Navzlic odloku o jutranji prepovedi točenja alkohola so natakarji do jutranjih gostov s tresočimi se ročicami velikodušni — Novomeški primer NOVO MESTO — Mesec boja proti alkoholizmu se izteka, reči pa je treba, da v teh dneh po dolenjskih gostilnah ni bilo zategadelj prav nič manj prometa. A navsezadnje je potrebno boj z alkoholizmom pričeti drugje, eno od orožij v tem boju pa so bili tudi občinski odloki o prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah. Da smo bili pri sprejemanju teh odlokov prav v Novem mestu najstrožji, je verjetno znano, kajti v vseh drugih dolenjskih občinah lahko alkohol točijo že od 7. ure naprej, edinole v Novem mestu je ta čas pomaknjen za uro naprej. Ali se te ure novomeški gostilničarji resnično drže, so skušali ugotoviti tržni inšpektorji novomeške UIS. dežural poročajo OB GLASBENE UŽITKE — V noči na 12. november je neznan storilec šaril po osebnem avtomobilu 46-letnega Branka Kapša iz Rožanca. Kapšjesvoj opel kadett parkiral pred gostilno Žvab v Lokvah pri Črnomlju, med njegovo odsotnostjo pa mu je nekdo iz vozilca zmaknil avtoradio, vreden okoli 70 tisočakov. UKRADLI SO OBLEKO — Trgovskemu potniku Planike iz Kranja Milojku Markoviču so v noči na 16. november iz osebnega avtomobila, last Planike, ukradli obleko in plašča, za nameček pa še pisalni stroj, last Planike. Upati je, da si bo tat poslejs honorarnim tipkanjem toliko prislužil, da mu ne bo treba več krasti. Z NOŽEM GAJE ZABODEL V TREBUH KRŠKO — V petek, 14. novembra, je prišlo v stanovanju Martina Kerina ca Cesti 4. julija v Krškem do prepirain kasneje krvavega obračuna med 38-letnim Borom Kanuro in 53-letnim Janezom Kolarjem, ki oba začasno prebivata v Kerinovi hiši. Kanura je močno vinjen izzival in se nedostojno obnašal, vendar je le odšel iz stanovanja. Ko pa se je vrnil, jepočetjenadalje-val. Takrat je Janezu Kolarju prekipelo, da je iz žepa potegnil nož in z njim Kanuro zabodel v trebuh. Hudo poškodovanega Kanuro so odpeljali v brežiško bolnišnico. Zoper Kolarja bo podana kazenska ovadba, prijavljen pa bo tudi Kanura zaradi kršenja javnega reda in miru. TRIJE RANJENI METLIKA —,29-letni Anton Brodarič iz Gribelj se je 15. novembra peljal z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti Metliki. V bližini metliškega gasilskega doma je med vožnjo skozi blagi desni ovinek zapeljal na levo, takrat pa je iz nasprotnesmeri pripeljal 28-letni Janko Colaričiz Bubnjarskega broda. Pri trčenju so se poškodovali sopotnik, 5-letni in 4-letni Matija Brodarič ter 57-letna Ivka Colarič. Vse tri so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na milijon dinarjev. Neposreden uvod v to akcijo, ki še ni zaključena. so bije pritožbe nekaterih delovnih organizacij (No-voteks, GG), da jim delavci v jutranjih urah uhajajo v bližnje lokale in da se na delovna mesta vračajo okajeni. Tržni inšpektorji so doslej pregledali 59 lokalov v Novem mestu in okolici, od tega 26 v družbenem in 33 v privatnem sektorju in prav zasebniki so do jutranjih gostov s tresočimi se ročicami precej bolj velikodušni. Preden pogledamo kršitelje, še zapišimo, da so bili vsi že prijavljeni sodniku za prekrške, v družbenem sektorju pa so inšpektorji o odkritjih obveščali še samoupravne delavske kontrole. Morebiti ob tem še, kakšne so kazni. Za delovne organizacije znašajo do 60 tisočakov, za natakarje do 10 tisočakov, medtem ko je za zasebne gostilničarje predvidena kazen do 15.000 din. Jutranje kontrole so dajale kaj različno podobo, rekord pa je bil postavljen v lokalu, kjer so pred osmo uro našli kar osemnajst kozarcev, iz katerih jehlapel vonj po žganih pijačah. Med lokali v družbeni lasti so se v inšpektorjevi beležnici našli Dolenjkina bifeja v delikatesi na novomeškem Glavnem trgu in šentjernejski blagovnici, alkohol pa so pred 8. uro točili še v bifeju Blagovnice KZ v Žabji vasi, PO DOLENJSKI DE2EU • V noči na minuli petek je neznanec iz signalnega znaka na železniški progi v Bršljinu ukradel tri petrolejske svetilke in tako železničarje oškodoval za 13 tisočakov. Čudno, kajti dan mrtvih je že mimo. • V stanovanje Stipe Kutleša v Bršljinu je prejšnji teden nepovabljen stopil neznanec. Seveda je prej počakal, da je lastnik odšel od doma, nato pa mu iz stanovanja zmaknil 16 tisočakov, kilogram nepražene kave, kavbojke in pet parov nogavic. V noge ga to zimo ne bo zeblo. Mercatorjevem bifeju Pri vodnjaku, bifeiu žužemberške KZ na Dvoru in v Bifeju novomeškega Šolskega centra za gostinstvo v ločenskem Pionirju. Pri tem so zanimive izpovedi nekaterih natakarjev, češ da gostje, če jim z zahtevano pijačo ne postrežejo v bifeju, odkorakajo v sosednje prostore trgovine, si pijačo nabavijo tam in jo potem v lastni režiji srkajo v bifeju. Domiselno pa še poceni! In kakšen je seznam kršiteljev med zasebnim gostinci? Največ posluha za želje jutranjih gostov imajo: v gostilni Malnar v Bršljinu, kjer seje inšpektor žedvak-rat pojavil v nepravem času, in Drenikova gostilna v Bršljinu, obema pa dela hudo konkurenco bližnji črni vinotoč Kumpove. Tudi v bifeju Dragice Bobič v Škocjanu in Novljanovi gostilni v Mirni peči se ZA SREČNO VOŽNJO KOČEVJE — V sobotni akciji kočevskih miličnikov (zaradi raziskovanja več tatvin in vlomov sta v njej lahko sodelovala le dva namesto predvidenih štirih), članov ZŠAM in Avta Kočevje je bilo ustavljenih in pregledanih 276 vozil. Za 9 vozil, ki so imela večje pomanjkljivosti, je bil odrejen izredni tehnični pregled, 39 vozilom pa so odpravili napake kar takoj. PO KOČEVJU IN OKOLICI AVTOM SNELI KOLESA — Platišča in avtomobilske gume so drage, zato sijih nekateri oskrbe na najcenejši način. Tako sta bila v noči na 14. november okradena »pejčka« Janeza Viranta in Draga Vidonija, ki sta bila parkirana na parkirišču pri zdravstvenem domu v Kočevju. Prvemu so ukradli dve kompletni kolesi, drugemu pa eno. Gume na mercedesih so bolj varne, ker mali tatovi očitno ne vozijo dragih avtomobilov. ŽEJA JU JE PREMAGALA — V noči na 15. november sta bila Ana in Stane M. očitno kljub pijači še vedno žejna pa sta vlomila v barako Milana Kosa na Bregu, kjer gradi hišo. Ukradla nista orodja, ampak legajbosstekle-nicami vina, v kateri je bilo še šest polnih. Miličniki so ju hitro odkrili, dejanje sta priznala in vrnila prazne steklenice. Zastonj do električnega toka Mirko Bašič si je električni kabel priključil pred merilnim števcem — Požar razkril goijufijo — Enotna kazen 10 mesecev zapora__ NOVO MESTO — Nekako navajeni smo že vseh mogočih kraj, a vsaj v sodniški praksi so primeri tatvin električnega toka sila redki. Z enim takih seje minule dni srečal senat novomeškega sodišča, pred katerega je na zatožno klop sedel 27-letni Mirko Bašič iz Stranske vasi. Vsega je bil pravzaprav kriv požar, ki je zagorel lanskega 13. marca okoli 23. ure na hiši Bašičevega očeta. Sin Mirko je namreč na improvizirano električno Prevelika hitrost kriva smrti pešakinje Huda prometna nezgoda v Malem Neraj-cu MALI NERAJEC — Prevelika hitrost je bila letos že kdove kolikič povzročitelj hude prometne nezgode, tako tudi tiste 12. novembra ob 5.45 na cesti med Vinico in Črnomljem. 29-letni Božidar Vrhovski iz Bosiljevskega sela seje tisto jutro peljal z osebnim avtom iz Vinice proti Črnomlju. V Malem Nerajcu je cestišče prečkala 75-letna Marija Tkalčič z Belčjega vrha, ki pa jo je Vrhovski prepozno opazil. Zaradi prevelike hitrosti avtomobila ni utegnil pravi čas ustaviti in je trčil v Tka-lčičevo, ki je padla na pokrov motorja in vetrobransko steklo, nato pa obležala na vozišču. Poškodbe, ki jih je dobila, so bile tako hude, da jim je podlegla na kraju nesreče. Kako hudo je bilo trčenje, pove podatek, da je bilo na pločevini kar za 200tisočakov škode. napeljavo na podstrešju očetovehiše sam dokaj nestrokovno priključil doma izdelan usmernik, ki ni imel ustrezne zaščite. Na usmernik je nato priključil dvanajstvoltni avtomobilski akumulator in ga polnil. Med polnjenjem pa se je ponoči leseno ohišje usmernika pregrelo, pojavil se je ogenj, kije kmalu zajel podstrešje. Zublji so povsem uničili ostrešje, nastalo škodo pa so ocenili kar na milijon dinarjev. Vzroka požara ni bilo lahko odkriti, zato so preiskavo vzeli v svoje roke izvedenec za elektroenergetiko in strokovnjaki republiškega sekretariata za notranje zadeve. Vsa zadeva je tako hitro prišla na dan, ob njej pa tudi, da si je Mirko Bašič v svoji sobi, kjer je prebival, na svojo roko priključil električni kabel na hišni priključek pred merilnim električnim števcem, kar je seveda pomenilo, da je imel vse od leta 1984 do lanskega 13. marca elektriko zastonj. Po podatkih, s V OVINKU PREHITEVALA SVIBNIK — 3 5-letna Jolanda Šuštaršič iz Kanižarice se je 15. novembra ob 9. uri peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti s Stražnega vrha proti Svibniku. Tam je v blagem desnem ovinku pričela prehitevati vozilo pred seboj, takrat pajije nasproti z osebnim avtom pripeljal 23-letni Franc Turk iz Jelševniica. V čelnem trčenju sta se oba voznika poškodovala, težepašeTurkovasopo-tnica Ana Banovec iz Črnomlja, ki je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za poldrugi milijon. katerimi je razpolagalo sodišče, je tako novomeški Elektro oškodoval najmanj za 10.226 din. Zaradi tega in zaradi požara, ki ga je povzročil z nestrokovno priključitvijo usmernika, ga je senat obsodil na 6 mesecev zapora, to kazen pa je -združil s pravnomočno sodbo sodišča, s katero je bil Bašič zaradi tatvine obsojen na 5 mesecev zapora, in mu izrekel enotno kazen desetih mesecev zapora. Pri tem mu je sodišče v olajševalno okoliščino štelo priznanje in dejstvo, da je Elektru škodo že povrnil, obtežilno pa, ker je zaradi tatvine že bil kaznovan. B. B. gostje lahko nacejajo že pred osmo uro. Za konec tega seznama pa smo prihranili Lukov dom na Bazi 20. Tamkajšnji gostilničar je namreč inšpektorjem ob obisku postavil dovolj tehtno vprašanje: Ali velja ta prepoved tudi za turiste, ki v jutranjih urah obiščejo Bazo 20? Jasno, da odlok ne loči turistov in delavcev, jasno pa je tudi, da zaradi enega, v boju zoper alkoholizem osamljenega ukrepa, n? bo na uitčsu kaj dOSti manj od alkoholne omame zamegljenih jutranjih pogledov. Zanekoga je alkohol pač potreba, ki jeodlok ne more nadomestiti. B. BUDJA ZGORELO OSTRESJE HIŠE TRŠKA GOR A — V ponedeljek, 17. novembra, je prišlo v jutranjih urah do požara na stanovanjski hiši 46-letne Marija Verček s Trške gore. Verčkova ima za hišo drvarnico in gnojišče, kamor je po navadi stresala pepel. Tako je naredila tudi v nedeljo zvečer, le daje bila med pepelom še žerjavica, ki je prek noči zanetila drvarnico, proti jutru pa seje požar preselil še na stanovanjsko hišo. Ogenj je uničil ostrešje hiše, z zublji pa so opravili novomeški poklicni gasilci in člani prostovoljnega društva iz Ždinje vasi. Škode je za milijon din. Začarani krog gasilcev črnomaljski gasilci vse preveč zapostavljeni — Premalo intelektualcev — Bodo delali samo še zagnanci? ČRNOMELJ —: V črnomaljski občini gasilci vse leto, in ne le ob mesecu varstva, pred požari opozarjajo na včasih že kar nevzdržne razmere v njihovih vrstah. Sprašujejo, kako to, da ob vedno večjem razmahu tehnike marsikje delajo še z dokaj zastarelo opremo, ki se hitro kvari, denarja, h: ... m:-----------------■ o.,~. mi 'Ji ‘M riffff čiči vi-y: na n/, mljivo je, da se gasilci čutijo zapostavljene. A zapostavljeni niso samo zaradi slabe opreme, za katero ni nikoli dovolj sredstev. Opažajo namreč, da marsikje do požarnega varstva sploh nimajo pravega razumevanja, pa naj gre za kolektive ali krajevne skupnosti. Le dve tovarni v občini imata industrijski gasilski društvi, a tudi gasilske enote bi lahko prešteli na prste. V krajevnih skupnostih je sicer 36 društev, ki štejejo okrog 3.000 članov, tisoč mladih gasilcev pa je tudi v osnovnošolskih društvih v Črnomlju, Vinici, Semiču in Dra-gatušu. Vendar gasilci vse bolj opažajo, dani več toliko pomembna množičnost kot usposobljenost ljudi, ki so pripravljeni delati v ga- silskih vrstah. Prav intelektualcev pa je med njimi vse premalo. Na to stvar opozarjajo že dlje časa, razmišljali so celo o tem, kako bi pritegnili intelektualno dobro podkovan kader, a za zdaj še zaman Srečne roke nimajo z gasilci niti potem, ko zapustijo osnovno šolo. V Črnomlju so na primer ku-'j.3"”, ZluCnupuško, mtzezana-mizni tenis ter tako nekako pritegnili mladince v gasilski dom. Kopa bi se morati poteg spor ta ukv ar j ati še z gasilstvom, jih ni bilo več. In zopet so ostali zagnanci, ki jim ni škoda časa, ki ga porabijo v gasilski organizaciji, sami. Tako se vrtijo gasilci v črnomaljski občiniv začaranem krogu: ker mnogim ni mar za njihovo organizacijo, se počutijo zapostavljene, in ker so zapostavljeni, pa tudi zalo, ker danes pač ni moderno biti gasilec, se ljudje izogibajo teh društev. Tisti, ki ostajajo. pa moledujejo naprej in životarijo iz leta v leto, od problemske konference do problemske konference, na katerih sprejemajo sklepe, ki jih, ker niso uresničeni, premlevajo vedno znova. M. B.-J. Zažgal se je z gorivom Hudim poškodbam je 16-letni Janez Tratar izTrebnje-ga v nedeljo zvečer podlegel ___ Sodba še ni pravnomočna. Po mesecu dni prijeli vlomilca Pojasnjen vlom v stano-vanje Jožeta Strnada NOVO MESTO — Kriminalistom novomeške UNZ je uspelo skupaj z delavci SUP Bosanski Brod odkriti in prijeti 28-letnega N. B. iz Doboja. Mladenič se je roki pravice izmikal že tam od srede oktobra, ko so ga pričeli iskati novomeški miličniki. N. B. je namreč utemeljeno osumljen, da je 21. oktobra med 10. in 13. uro vlomil v stanovanje Jožeta Strnada na novomeški Cesti herojev 30 in odnesel več zlatih predmetov ter žensko uro. S krajo je lastnika oškodoval za najmanj 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Preiskovalni sodnik novomeškega sodišča je zoper 28-letnega N. B. že odredil pripor, ob tem pa naj omenimo še, da je bil osumljenec za podobna dejanja že kaznovan. TREBNJE — Minulo nedeljo, 16. novembra, je prišlo med pospravljanjem zidanice do hude delovne nezgode, kije izzvala požar, ta pa je bil usoden za komaj 16-letnega Janeza Tratarja iz Trebnjega. Tratar je v nedeljo dopoldne odšel skupaj s 13-letnim bratrancem Zoranom Sajetom v zidanico, dajo pospravita. Tam stana-šla mešanico goriva ih jo nekaj iz radovednosti polila po tleh, nekaj pa zlila v litrsko posodo ter prižgala z vžigalnikom. Ko je Tratar brcnil v spodnji del goreče posode, se je ta prevrnila, goreča vsebina paje poškropila Tratarja. Pri tem so se vnela oblačila, ki jih je imel na sebi, živo bakljo paje pogasil šele sosed, ki mu je uspelo Tratarja zaviti v odejo. Poškodovanca so nemudoma odpeljali v ljubljanski Klinični V GOSTI MEGLI OB ŽIVLJENJE OBREŽJE — 13. novembra ob 19.55 se je 34-letni Davor Bjelič iz Zagreba peljal z osebnim avtom po cesti iz Drnovega proti Zagrebu. Navzlic gosti megli je v Obrežju pričel prehitevati tovornjak s prikolico, takrat pa je nasproti s tovornjakom pripeljal 32-letni Drago Djurkovič iz Ljubljane. Slednjemu navzlic zaviranju ni uspelo preprečiti trčenja, v nezgodi pa se je hudo ranil voznik Bjelič, ki je poškodbam podlegel na kraju nesreče, medtem ko se je sopotnik, 22-letni Božidar Tomič iz Karlovca hudo poškodoval. Materialno škodo so ocenili na poltretji milijon. Z ROVOKOPAČEM SE JE PREVRAČAL PODGOZD — 12. novembra okoli 20. ure je prišlo do hujše delovne nezgode z rovokopačem novomeškega GG, ki ga je vozil 28-letni Franc Škufca iz Mačkovca. Škufca je tega dne z rovokopačem delal v Podgozdu, po delu pa seje s strojem vračal po gozdni poti in pri tem zapeljal na neutrjeno bankino, ki je pod težo popustila. Rovokopač se je prevrnil domala 33 metrov globoko, pri tem pa je Škufca padel iz vozila in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo škode kar za 5 milijonov. VOZIL VINJEN IN PREHITRO HUDNA VAS — V nedeljo, 16. novembra, se je 28-letni Mirko Vozelj iz Srednika peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Krmelja proti Šentjanžu. Zaradi prevelike hitrosti — obstaja pa tudi sum, daje vozil vinjen . — ga je v ovinku pri Hudni vasi zaneslo v levo, kjer je trčil v betonsko škarpo. V nezgodi se je hudo poškodovala voznikova žena, 29-letna Monika, ki sojo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. center, vendar so bile opekline prehude. Tratarje še isti dan ob 20.35 v Ljubljani hudim poškodbam podlegel. UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO MOKRICE — 22-letni Nenad Lekič iz Titograda je v ponedeljek, 17. novembra, ob 22.30 vozil tovornjak s polpriklopnikom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Mokricah je iz neznanega vzroka zapeljal na levo, takrat paje nasproti s tovornjakom pripeljal Italijan Umberto Monti Kondeznitt. VoziH sta se oplazili, Lekičev tovornjak je oplazil še osebni avto italijanskega državljana Giuseppa Braccia, mu odtrgal prikolico in to docela uničil. Lekič je pri tem dobil tako hudepoškodbe, da jim je med prevozom v bolnišnico podlegel, huje ranjen pa je bil tudi Braccio, ki se zdravi v zagrebški bolnišnici. Kako hudo je bilo trčenje, pove tudi podatek, da je materialne škode kar za 17 milijonov 700 tisoč din. TOVORNJAK ZAPELJAL IZ CESTE GORNJA GOMILA — 24-letni Milan Pirc iz Gornjega Mraševega jev ponedeljek, 17. novemra, ob 10.40 peljal tovornjak »hruško«, naložen z betonom, iz Drage proti Dolnjemu Maharovcu. V Gornji Gomili mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki je na ozkem cestišču ustavil, Pirc pa je s tovornjakom peljal naprej. Pri tem je Pirc zavozil na neutrjeno bankino, da je vdrla, tovornjak pa se je prevrnil. Nastalo materialno škodo so ocenili na milijon din. AVTOBUS SE JE PREVRNIL SPODNJA POHANCA — 37-letni Ivan Virant iz Kostanjka pri Krškemje v petek, 14. novembra, peljal avtobus celjskega Izletnika iz Pečic proti Brežicam. Zaradi prevelike hitrosti ga je blizu Pečic v ovinku zaneslo na levo, kjer se je avtobus prevrnil v jarek. V času nesreče je bilo v avtobusu sedem potnikov, trije od teh sose poškodovali. Rudija Sotoška ter Jožeta in Marijo Podgoršek so odpeljali po zdravniško pomoč v brežiško bolnišnico, materialno škodo na avtobusu pa so ocenili na 600 tisočakov. Zoper voznika avtobusa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. ZA VEČ REDA PRI PARKIRANJU NOVO MESTO — V novomeški občini pripravljajo v kratkem strožji režim za parkiranje, ki ga bodo nadzorovali komunalni redarji. Parkirnino bodo spet pobirali na Glavnem trgu, verjetno pa bo uvedena še kje, pridobili bodo v mestu več novih parkirnih mest, nespoštovalce novega parkirnega režima pa bodo čakale niti ne tako majhne kazni. Zagotovljeno bo namreč tudi učinkovito in sprotno delo služb za pregon in kaznovanje tovrstnih prekrškov, tako da bodo kazni imele smisel. Navedene novosti bodo vpeljane, takoj ko bo sneg skopnel, po 6 mesecih pa bodo ugotavljali, če se novi parkirni režim obnese. IZGINILI PUŠKI IN STRELIVO NOVO MESTO — Člani novomeškega strelskega društva Fionir so tedni ugotovili, da jim je nekdo iz omare, ki jo imajo v novomeški športni dvorani pod Marofom, ukradel dve zračni puški, strelni jopič, dve strelni rokavici, jermen, usnjen tok in 400 komadov streliva. Pionirjevi strelci so tako oškodovani za okoli 240 tisočakov. Palica se mu je zapičila v trebuh Delovna nezgoda na Tež-ki vodi — Skočil na palico TEŽKA VODA — 13. novembra je prišlo okoli 17. ure do hude delovne nezgode na gradbišču ljubljanskega Geološkega zavoda na Težki vodi. Delavci Geološkega zavoda so tega popoldneva natovarjali tovornjak z gradbenim materialom, ko pa je bilo delo opravljeno, je hotel voznik, 33-letni Živko Maleševič iz Ljubljane, tovor zvezati z jekleno vrvjo. Slednjo je vrgel preko kesona, a je vrv obležala na tovoru, zato je Maleševič sklenil splezati na vozilo. Še pred tem je zapičil železno palico, s katero se jeklena vrv zapenja, v tla, sam pa nato splezal na keson in vrv vrgel preko tovora. Nesreča pa je hotela, daje Maleševič ko je skočil z vozila, priletel naravnost na železno palico, ki se mu je zabodla v trebuh, mu raztrgala debelo črevo in predrla želodec. Hudo ranjenega Maleševiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Z AVTOMOBILOM SE JE PREVRNIL — 21-letni Milan Debevc iz Rihpovca se je 11. novembra peljal z osebnim avtom mimo trebanjskega Trima po Prijateljevi cesti proti Mimi peči. Pred Trimom je prav takrat s parkirišča zavijal na cesto voznik osebnega avta Janez Gašperšič iz Gorenjega Medvedjega sela. Da bi preprečil nesrečo, je Debevc zapeljal na levo, vendar sta vozili vseeno trčili, pri tem seje Debevčev avtomobilprevrnil, medtem ko je Gašperšič oplazil kolesarja, 48-letnega Franca Kaferleta iz Dolenje Nemške vasi. V nezgodi seje hudo ranil Debevčev sopotnik Štefan Starič iz Rihpovca; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocejlili na 400 tisočakov. ZAVIRANJE N! POMAGALO — 22-letni Jože Derganc iz Orehovice se je 13. novembra ob 7.15 peljal z osebnim avtom po lokalni cesti med Šentjernejem in Orehovico, pri Hrastju pa je zavijal na desno. Takrat mu je nasproti s tovornjakom pripeljal 35-letni Novomeščan Jože Gotlib in navzlic* zaviranju trčil v Drgančev avtomobil. Materialno škodo so ocenili na 500.000 din. X- IZBIRAMO ŠPORTNIKA LETA Zaradi izrednih tekmovalnih dosežkov v letošnjem letu predlagam, da podelite naziv ŠPORTNIK NOVEGA MESTA ZA LET01986 ŠPORTNICA NOVEGA MESTA ZA LET01986 EKIPA NOVEGA MESTA 1986 Izpolnjene glasovnice izrežite in najkasneje do 1. decembra pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68 000 Novo mesto, s pripisom »Športnik leta«. V Novem mestu vnovič izbor najboljših športnikov ieta športno-zabavna prireditev s podelitvijo priznanj bo 12. decembra — Nastopajo GU-GU, Tof in Rifie, zraven še velika modna revija NOVO MESTO — Drugič in zadnjič objavljamo tokrat glasovnico, s pomočjo katere bodo bralci Dolenjskega lista izbraii najboljšega letošnjega športnika, športnico in športni kolektiv Novega mesta. Zaključna športno-zabavna prireditev s proglasitvijo najboljših športnikov bo v petek, 12. decembra, ob 19. uri v novomeški športni dvorani. Kot smo že zadnjič omenili, organizirata prireditev novomeška TKS in ZTKO ob pomoči številnih delovnih organizacij občine. Za zabavo bo skrbel ansambel GU-GU, domala dveurno prireditev pa bodo popestrili še: velika modna revija Novoteksa, Laboda in Beti, nastop Toneta Fornezzija-Tofa in Rifleta, gledalcem se bodo predstavili tudi nekateri znani športniki veterani, organizatorji pa so za to priložnost v Novo mesto povabili tudi Leona Štuklja, novomeškega rojaka in legendo jugoslovanske orodne telovadbe. Vseh nastopajočih seveda ne bomo naštevali, nemara raje nekaj vrstic v pomoč pri izpolnjevanju naših glasovnic. Kandidatov za naziv športnika Novega mesta za leto 1986 je brez dvoma veliko, naštejmo jih le nekaj: Sandi Papež, Srečko Glivar, Jože Smole (kolesarji), Robert Hmeljak (motociklizem), Darko Cujnik, Igor Primc (atletika), Rudi Šali (avtomobilizem) itd. Težje bo verjetno izbirati v ženski konkurenci, kjer je imen manj. Omenimo naj Borjo Eržen (atletika), Mičo Opruc, Marijo Kovačič, Silvo Gorenc (rokomet) itd. Med športnimi kolektivi, ki bodo konkurirali za laskavi naziv ekipe leta, pa je potrebno vsekakor omeniti KL) Krka in AK Iskra-Tenel, nemara pa še katero. In še eno obvestilo: na kuverto ali dopisnico z vašo glasovnico ne pozabite napisati svojega imena, saj bomo med prispelimi izžrebali tri lepe nagrade. S I S I s I A I s I s I s I s I s I s I I s I s I s I s I s I s I s I s I s I N I N I I S I N I b I S A Inlesu prinaša naslov le zmaga Ribničani imajo v soboto priložnost, da postanejo jesenski prvaki SRL — Kočevke potujejo v Kranj — Novomeščankam nove točke? Bo ribniškim rokometašem vendarle uspelo? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljalo številni privrženci rokometne igre v Ribnici, saj se bo v sobotnem neposrednem obračunu med Usnjarjem in Inlesom v Šmartnem odločalo o naslovu jesenskega prvaka v slovenski republiški ligi. Za Ribničane pride v poštev le zmaga, pa še v tem primeru bi ob morebitnem enakem številu točk (Usnjar ima pred zadnjim kolom dve točki prednosti) odločala razlika v zadetkih. Za skok na vrh bi morali »lesarji« zmagati z dvema zadetkoma razlike. Veliko tega bi lahko bilo odločenega že v sobotnem kolu, saj so morali igralci Usnjarja na vroč teren v Sežano, kjer jim je v zadnjih minutah le uspelo iztržiti obe točki proti Astri-Jadranu. Do novih točk so prišli tudi Ribničani v dolenjskem derbiju s Črnomljem. Okoli 400 gledalcev je v Ribnici gledalo dobro, predvsem pa borbeno igro gostiteljev, kar je pred najtežjim gostovanjem letos vsekakor spodbudno. Nekako navajeni smo, da Ribničani proti najtežjim nasprotnikom igrajo najbolje, upati je le, da bo tako tudi v soboto. Nič kaj dosti manj pomembna ne bo sobotna tekma tudi za Črnomaljce, saj jih od repa lestvice delita le še 2 točki, zmaga proti Prulam pa bi pred spomladanskim nadaljevanjem prišla zelo prav. Podobno velja za igralce Ponikev, ki so se s sobotnim us- INLESOVI PIONIRJI REPUBLIŠKI PRVAKI! RIBNICA — Konec minulega tedna je bilo v Ribnici in Titovem Velenju letošnje republiško prvenstvo pionirskih vrst v rokometu. Velik uspeh so dosegli mladi Inlesovi igralci, ki so v Titovem Velenju že drugič zapored osvojili naslov najboljših v republiki, po ocenah strokovnjakov pa so bili »lesarji« kar za dva razreda boljši nasprotnik od vseh ostalih ekip. O tem govori tudi podatek, daje bilo v republiško reprezentanco izbranih kar pet Ribničanov, poleg Djo-kiča, ki je bil najboljši igralec prvenstva, še Lapajne, Tomšič, Lesar in Goleš. V Ribnici pa so igrale pionirke. V odločilnem srečanju za naslov so mlade Kranjčanke ug-naleekipo kočevskega Itasa, ki seje tako morala zadovoljiti z drugim mestom. M. G-č. VPIS V PLESNO SOLO NOVO MESTO — V nedeljo, 23. novembra, se bo v novomeškem hotelu Metropol pričela plesna šola z začetnimi, nadaljevalnimi in izpopolnjevalnimi tečaji. Vpis za vse tri tečaje bo v nedeljo od 16. ure naprej, ko se [Jlesna šola tudi pričenja. Vabljeni! Brez strehe nad glavo Pogovor s S. Težave boštanjskih strelcev — Kovačičem Stane Kovačič: »Moj najboljši dosežek je 8. mesto na zadnjem DP v streljanju z zračno puško v Hotinji vasi pri Mariboru.« SEVNICA — V boštanjski strelski družini je med stebri moštva 38-letni Stane Kovačič. V tej družini jeod njene ustanovitve leta 1979, prej pajetekmo-val za SD Lisca. Zdravo rivalstvo med Boštanjčani in sevniško SD »Heroj Marok« je v zadnjem času nekoliko razširilo kakovosten vrh strelstva v občini, letos pa je prvikrat v občinski ligi, kjer tekmuje 10 ekip, SD »Heroj Marok« premagala boštanjske strelce. Najboljši ekipi sta na posavskem tekmovanju dosegli dobre rezultate in prvič je obema uspela uvrstitev v 2. slovensko strelsko ligo —vzhod. Tu pa se pravzaprav začenjajo težave. »Na občinski Zvezi telesno-kultur-nih organizacij se čudijo, češ, kdo nam je dovolil, da gresta kar dve ekipi v slovensko ligo. Gre seveda za vprašanje, odkod denar. Na ekipo bi potrebovali po 110 tisočakov, občinski strelski zvezi pa so namenili za obe moštvi le 70 tisočakov. Že to je dosti, da plačujemo naboje; 500 nabojev stane pet tisočakov, porabiš pa jih v enem'ali dveh tednih. Vsi boštanjski strelci imamo svoje puške in drugo opremo. Od občinske strelske zveze smo dobili le dve slaviji in dve puški znamkeCrve-na zastavi. Kje je potemtakem denar za' vse dražje prevoze?«, sprašuje Kovačič. SD Boštanj, ki šteje 40 članov in 15 pionirjev, je ta čas v hudih škripcih, ker na strelišču, ki so si ga pred leti udarniško uredili v nekdanji Betonovi opekarni pri boštanjski žagi, še ni nove strehe, zima pa že trka na vrata. Občinska tel esno-kulturna skupnost jeprisk-očila na pomoč z milijonom, samo za ostrešje pa bi potrebovali 1,2 milijona din. Ža opeko so že odšteli 380 tisočakov. Od boštanjske krajevne skupnosti dobijo v petih letih 200 tisočakov. Kje bodo dobili manjkajoči denar za streho, pa še vedno ni znano. P. PERC • Dviganje rok lahko pomeni tudi vdajo. (Niko Brumen) • Bolje je biti otrok revolucionarja kot otrok revolucije. (Niko Brumen) z er ia kii m cil ji v novo sezono Čeprav brez Glivarja in Božiča, bodo novomeški kolesarji tudi v novi sezoni skušali obdržati mesto najboljše ekipe v državi NOVO MESTO — Še ni tako dolgo, kar smo poročali o zadnjih nastopih novomeških kolesarjev v letošnji sezonr, že so oči obrnjene v prihodnje leto. Jože Smole in tovariši so pred dnevi pričeli s pripravami za nov nastope, v kratkem pa se bodo začeli tudi avtogeni treningi. »Sedaj treniramo dvakrat na teden v športni dvorani, vmes plavamo na Otočcu, merimo moči v ciklokrosu, ob nedeljah hodimo na pohode, s prvim snegom pa bomo stopili tudi na smuči,« razlaga Jože Jože Smole: Smole, kapetan novomeške članske kolesarske vrste. Slednja bo v prihodnji sezoni precej okrnjena, saj gresta Srečko Glivar in Janez Božič že v kratkem služit vojaški rok. Ali to pomeni, da se novomeški kolesarji že vnaprej odrekajo usp'ehom, ki sojih dosegli letos? »Nikakor, naši cilji niso za novo sezono prav nič skromnejši od tistih, ki smo jih zastavili lani. Obdržati moramo mesto najboljše jugoslovanske kolesarske ekipe. Resda se bomo morali za to krepko potruditi, saj ne bo zraven Glivarja in Božiča, zato pa se bosta v člansko vrsto vključila mladinca Kruljac in Golob, iz JLA pa se vračata Jure Robič in Darko Papež. Menim, da v takšni postavi lahko obdržimo vse, kar smo letos, dosegli.« Kdo vam bodo najnevarnejši konkurenti v boju za vrh? »V prvi vrsti ekipa Roga s Pavličem, Šebenikom, Hribarjem, Penkom, pozabiti pa ne smemo tudi na kranjsko Savo, za katero vozijo Lampič, Polanc, Tahmaj-ster. Brez dvoma močna konkurenca, s katero pa brata Papež, Rebič, Bojane, Kruljac, Golob in jaz lahko opravimo.« Prihodnje leto je svetovno kolesarsko prvenstvo na sosednjem Koroškem. Verjetno bo ta nastop za vas in Papeža prvi cilj sezone. »Zanesljivo, še prej pa si bo seveda potrebno z dobrimi vožnjami priboriti zanesljivo uvrstitev v državno reprezentanco. Govoriti o možnostih na svetovnem prvenstvu prihodnje leto je še prezgodaj, zanesljivo pa je, da lahko dobro pripravljeni popravimo uvrstitve z letošnjega prvenstva v ameriškem Colorado Springsu.« Veliko se govori o avtogenih treningih, s katerimi letos pričenjate v klubu. Koliko lahko tovrstna pripravljenost pomaga k dobrim rezultatom? »Znano jepač, da smo v Jugoslovanskem kolesarstvu, kar zadeva zdravstveno, še posebej pa psihično »obdelavo« tekmovalcev, precej zadaj. V Novem mestu skušamo preseči takšno stanje. Dejstvo je pač, da ti avtogeni trening da nove moči, z njim sebe prepričaš, da daš od sebe na tekmi še zadnje atome moči, da narediš več, kot bi v normalnih pogojih. Tudi to je pomembno, da si s pomočjo avtogenega treninga dosti hitreje nabereš moči za novo tekmo, da laže premaguješ utrujenost, napore in izčrpanost. Koliko imamo novomeški kolesarji rezerv še na tem področju, bo pa zanesljivo najbolje pokazala prihodnja tekmovalna sezona.« B. BUDJA pehom pomaknili na lestvici za mesto navzgor, po napovedih sodeč, pa bi morali dve točki vknjižiti tudi to soboto proti zadnjeuvrščenemu Fuži-narju. In kako je v ženski republiški ligi? Derbi v Mariboru med Kranjem in Branikom se je končal z zmago gostij, ki so si tako že zagotovile naslov jesenskih prvakinj, tri naslednja mesta, od 2. do 4., pa zasedajo Novo mesto, Itas in Iskra. Novomeščanke so v soboto v Trebnjem po ogorčenem boju ugnale neugodno vrsto Olimpije. Kako negotovo je bilo srečanje, pove podatek, da je bil rezultat kar devetkrat izenačen, dvakrat pa so vodile tudi gostje. Novomeščanke so se tako po zmagah v zadnjih kolih prebile do drugega mesta, kjer bodo skoraj zagotovo po prvem kolu tudi obstale, Mladi mojstri bele žogice v Novem mestu Namiznoteniški turnir Bratstvo in enotnost 29. 30. novembra NOVO MESTO — Kot smo na kratko že poročali, bo v Novem mestu 29. in 30. novembra turnir namiznoteniških reprezentanc republik in pokrajin pod nazivom »Bratsko in enotnost« za mladince in mladinke. Organizatorja sta Namiznoteniška zveza Slovenije in NTK Novo mesto, prireditev pa bodo podprle novomeška'TKS in nekatere delovne organizacije občine. Organizacijski odbor tekmovanja ta čas dela s polno paro, ustanovljene so tudi vse potrebne komisije. Reprezentance bodo nameščene v prostorih dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu, tekmovanje pa bo potekalo v športni dvorani pod Marofom in dvorani OŠ Katje Rupena. Pokrovitelj dvodnevne prireditve bo OK SZDL Novo mesto, kot zanimivost pa še zapišimo, da bo barve slovenske reprezentance branil tudi Novomeščan, 17-letni dijak 3. letnika SŠPTNU Marjan Hribar. Dvodnevni turnir ob jubileju Inlesa 30 let RK Inles — Zmagovalcu pokal Dolenjskega lista RIBNICA — Rokometni klub Inles, po rezultatih, uspehih in tradiciji rokometne igre tretji najmočnejši klub v Sloveniji, slavi letos visok jubilej — 30 let delovanja. Priprave na proslavljanje tega dogodka so v polnem razmahu, osrednji dogodek pa bo zagotovo slavnostni turnir 19. in 20. decembra v ribniški športni dvorani. Ob slavljencu bosta nastopili še dve republiški selekciji ter članska in mladinska vrsta ljubljanskega armadnega območja, okrepljena z olimpijcema Bašičem in Cvetkovičem. Ob tej priložnosti so izdali monografijo, ki govori o prehojeni poti, v njej pa so zabeleženi vsi pomembnejši dogodki v 30-letni zgodovini Inlesa. Prav tako bo ob tem dogodku' natisnjen poseben propagandni material, značke in zastavice. Na turnirju bodo podeljene plakete in priznanja najzaslužnejšim za napredek ribniškega rokometa, omenimo pa tudi, da bo zmagovalna vrsta na turnirju prejela pokal Dolenjskega lista. M.GLAVONJIČ ŠAH ZA OBČINSKI PRAZNIK PODZEMELJ — Športno društvo Kolpa iz Metlike je v soboto organiziralo v počastitev občinskega praznika hitropotezni šahovski turnir, ki so sega med drugim udeležili tudi šahisti pobratenih občin. Zmagal je gost iz Wagne Horst Hrastnik, kije zbral 18,5 točke, sledijo pa: Bedič (Črnomelj) 17, dr. Ge-sztesy (Wagna) 17, Avsec (Novo mesto) 14,5, Kobe (Stari trg) 14,5, Vučič (Metlika) 14,5, Ba!kovec(Novo mesto) 13,5, itd. Prvi trije so v trajno last prejeli pokale, vsi ostali pa diplome. V BELTU NAJBOLJE BRCAJO ŠMARJEŠKE TOPLICE — Pred dnevi seje na travnatih igriščih v Šma-rjaških Toplicah končal zaključni turnir letošnjega območnega prvenstva v malem nogometu. V zaključnih bojih so bili doseženi taki rezultati: SD Šmarjeta — ŠD Belt 4:5, NS ŠicSchuss — NŠ Vinica 0:2, ŠD Šmarjeta — NS Šic Schuss 4:0 in SD Belt — NS Vinica 6:1. Zmagala je ekipa črnomaljskega Belta, ki si je tako priborila pravico do nastopa na republiškem turnirju. saj v soboto v gosteh z Veto ne bi smele imeti včejih težav. O kvaliteti Vete po svoje govori tudi rezultat sobotnega srečanja iz Šentjerneja, kjer je Iskra ugnala to ekipo kar z 19 zadetki prednosti. Ob tem naj omenimo, da so Šentjernejčanke domala polovico srečanja igrale z mladimi igralkami, ki pa so popolnoma upravičile trenerjevo zaupanje. Že sedmo zmago v letošnjem prvenstvu so dosegle tudi Kočevke na domačem igrišču s poprečno vrsto Mlinotesta. Očitno je, da Itasove igralke niso vajene nastopov v dvorani, saj so stežka strle odpor borbenih gostij, te pa so imele v zadnjih sekundah celo priložnost za izenačenje. B. B. ZMAGA TREBANJSKIH KEGLJAČEV IVANČNA GORICA — V 4. kolu dolenjske kegljaške ligesonaČoževem kegljišču v Ivančni gorici tekmovalci trebanjskega Mercatorja premagali vrsto črnomaljskega Rudarja s 4.917: 4.654. Največ so k tako prepričljivi zmagi prispevali Maraž z 859 podrtimi keglji, Goleš z 845 in Vidmar z 819 keglji. Na lestvici vodita Mercator in Metlika s 6 točkami, Novo mesto jih ima 2, Rudar pa nobene. ELAN — SLAVIJA 0:1 (0:1) NOVO MESTO — Kriza v vrstah novomeških nogometašev očitno še traja, tokrat so morali doma priznati premoč novincev v ligi, ekipi vevške Slavije. Strokovni štab novomeškega Elana čaka pred nadaljevanjem prvenstva v II. SNL — zahod težko delo, predvsem pa bo potrebno zgladiti spore med trenerjem in igralci. M. GORENC TRETJI TEK TRIMO TREBN JE — Osnovna organizacija ZSMS Trimo iz Trebnjega priredi v soboto, 29. novembra tretji tradi io-nalni tek. Start teka na 10 km bo ob 13. uri pred Trimom, kjer bo tudi cilj. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v 5 kategorij, prijave pa sprejemajo orv:m;/rp uro pred startom. Zmaga Boštanja Prehodni pokal prvič strelcem iz sevniške ob-______________čine_____________ SEVNICA — V počastitev sev-niškega občinskega praznika je bilo na strelišču SD heroj Marok v Sevnici tradicionalno tekmovanje s serijsko zračno puško. Sodelovalo je 12 ekip in 40 strelcev, doseženih pa je bilo več odličnih rezultatov: Boštanjčan Slavko Zakošek je, denimo, le za dva kroga zaostal za državnim rekordom. Prvikrat doslej pa je zmagalo moštvo iz sevniške občine, in sicer prav boštanjski strelci, ki so pred štirimi leti pripravili prvo tekmovanje za prehodni pokal. Prve tri uvrščene ekipe so dobile v trajno last pokale. Rezultati: 1. SD Boštanj 1100 krogov, 2. SD Kisovec 1087, 3. SD Unior 1084, 4. SD Mrož 1080... 6. SD Heroj Marok Sevnica 1072, ... 8. SD Leskovec 1051 ... 11. SD Kopitar 1001 in 12. SD Stilles 948 krogov. Posamezno seje poleg Zakoška, kije s 377 krogi osvojil zlato kolajno, dobro odrezal tudi Sevničan Mirko Ognjenovič, ki si je s 368 krogi priboril bron. P. P. SVOBODA — DRAVINJA 3:2 (1:1) BREŽICE — Prav na koncu jesenskega dela prvenstva v II. slovenski nogometni ligi — vzhod je brežiškim nogometašem uspelo vknjižiti prvo zmago. Začetek srečanja je pripadel gostom, a so gostitelji z zadetkom Ratkajca najprej izenačili, v 65. minuti pa celo povedli s strelom Žičkarja. Gostom je rezultat uspelo izenačiti, tik pred zadnjim sodnik >vim žvižgom pa je Žičkar v 90. minuti še enkrat Brežiča zatresel zauo mrežo ovil prvo M. gostov, m zmago. GORENC s ŠAH V PODZEMLJU — V počastitev praznika občine Metlika so v soboto v Vese-ličevi gostilni v Podzemlju pripravili tradicionalno odprto prvenstvo metliške občine v hitropoteznem šahu. Prvenstva so se udeležile ekipe iz z Metliko pobratenih občin VVagna (Avstrija) in Ozalj, šahovski krožek iz osnovne šole Stari trg ter seveda domačini. odbo|ka II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 4. KOLO: PIONIR — METALEC 2:3 (odigrano med tednom). LESTVICA: 1. Željezničar, Lju-binje, Jedinstvo Interplet po 10 točk... 12. Pionir 0. V prihodnjem kolu potujejo Novo-meščani v Zadar. I. SOL,ženske, 6. KOLO: LJUBNO — KOČEVJE 1:3(13,-13,-11.-1) Kočevje: Klubn, Hočevar, Levstik, Turk, Gornik, Drobnič, Ahac, Kočevar, Uran. LESTVICA: 1. Kočevje 12, 2. Topolšica 10 itd. Kočevke igrajo v soboto z Mislinjo. Črnomelj — Prule itd. SRL, ženske, 10. KOLO: ITAS — MLINOTEST 20:19(10:10) Itas: Filipovič, Klarič 1, Abramovič, Vuk 1, Križnar 3, S. Jerič 2, M. Jerič 6, Bejtovič 4, Saftič, Zalar 2, Kure. ISKRA —VETA 30:11(15:2) Iskra, Bolte, Gorenc, Dolar 2, Kegljevič 1, Radovan, Turk 7, Selan 7, Rangus 8, Kovačič 3, Lužar 2, Kos, Jakše NOVO MESTO — OLIMPIJA 26:25(11:10) Novo mesto: Jerman, Abazovič, Iličin 3, Žagar, Jakše 6, Kramar 4, Simončič 1, Opruc 8, Pate 4, Butala. LESTVICA: 1. Kranj 18, 2. Novo mesto 15,3. Itas Kočevje, 15,4.Iskra 14 itd. Pari prihodnjega kola: Kranj — Itas Kočevje, Veta — Novo mesto, Alples — Iskra itd. rokpmet košarka SRL, moški, 10. KOLO: INLES — ČRNOMELJ 23:16(11:9) Inles: Gelze, J. Šilc, Mihelčič. Ilc 3. F. Lesar, Čirkovič3, Karpov 4, F. Šilc, Ambrožič 4, Mate 5, Fajdiga 4, Žagar. Črnomelj: Plut, Bohte 1, M. Papež5, Kavšek 1, Hudelja 1, Novak, Možina, J. Papež 7, Svetič 1, Adlešič, Pezdirc, Kolbezen. DVZ PONIKVE — PEKO 25:20 (13:9) DVZ Ponikve: Jambrovič., Bambič 3, Fink, M. Strnad3,D.Strnad3, Drab 10, A. Strnad, Škantelj, F. Strnad, Vrabec, Podgoršek 6, Rošič. LESTVICA: 1. IUV Usnjar 16 točk 2. Inles 14,3.Šoštanj 13...9.Črnomelj 8, 10. Ponikve 6. Pari prihodnjega kola: IUV Usnjar — Inles, Fužinar — DVZ Ponikve, SKL, moški. 5. KOLO: ILIRIJA — _ NOVOLES 94:68 (50:35) ‘ Novoles: Cerkovnik25,Dernovšček 7. Pintar 8, Vučkovič 13, Zupančič 2, Seničar 13. LESTVICA: 1. Libela 10 točk ... 7. Novoles 8. V Miboto igrajo Novomeščani doma s Kraškim Zidarjem. SKI . ženske, 5. KOLO: INDU-PL ATI MENGEŠ — LABOD 115:64 (54:2!) Labod; Srebrnjak 8, Avguštin2,Gal 2, Bratož 5. Čavlovič 5, Smrke 14, Strgar 14, Aš 16. LESTVICA: 1. LD Ježica 10... 11. Labod 6 točk, Novomeščanke igrajo v soboto doma z Jesenicami. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 21. XI. TV. MOZAIK: 9.00 TEDNIK 10.00 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, 3. oddaja 15.35 — 00.00 TELETEKST 15.40TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 H. Ch. ANDERSEN:VŽIGALICE 17.45 ZGODBE MODREGA TELEFONA: Maska, 5. del nanizanke 18.15 RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 19.30 DNEVNIK in VREME 19.50 GORJUPOVI DNEVI 86, reportaža iz Radencev 20.25 NOVI PACIFIK: Odmevi vojne. 2. del ameriške dok. serije 21.30 HOLLYWOODČANKE, 2. del nadaljevanke 22.15 DNEVNIK 22.35 ZADRŽANOST, nizozemski film Osrednji lik filma je Luuk, ki pluje na tovorni ladji. Ko prejme telegram, daje umrl njegov prijatelj, se zazre v preteklost, ki jo prenaša s seboj. Je namreč strasten amaterski snemalec. Na platnu zaživijo podobe Luukove preteklosti, ki jo je sam posnel. Z vsemi ljudmi, ki jih je snemal, pa ne prihaja v pristen stik, saj je vedno med njimi filmska kamera. Množijo se posnetki drugih ljudi, on pa vedno ostaja sam. Snemati filme o življenju drugih še ne pomeni živeti. Začetek brez konca 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Frka (humoristična oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz. koncertnih dvoran — 22.05 Invazija tretjih bitij (ameriški film) TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 8.20 Poročila — 8.25 Začetek brez konca—8.55 TVvšoli—10.35TVvšoli— 12.35 Poročila — 13.45 Videoklub — 14.45 Leningrajski muzikal — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika Reke — 17.45 Začetek brez konca —18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 TV koledar — 18.55 Številke in črke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Lyttonov dnevnik (5. del nadaljevanke) — 20.55 Voznica taksija (zabavna oddaja) — 21.35 Dnevnik — 21.55 V petek ob 22h — 23.25 Poročila SOBOTA, 22. XI. 7.45 — 23.00 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 DEŽELA CVETLIČNIH LONČKOV 8.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: REZIJANSKI KRPAN 8.40 PEDENJŽEP 9.10 ZLATA RIBICA, l.del 9.40 MITI IN LEGENDE —Nova zaveza: Beseda na gori 9.55 SMOGOVCI, 3. del nadaljevanke 10.25 SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU—VELESLALOM,prenos 2. teka 13.50 POROČILA 14.10 PRISLUHNIMOTIŠINI,oddaja za slušno prizadete 14.55 BULEČKA, sovjetski mladinski film 16.20 LJUBITELJI NARAVE, angleška poljudnoznanstvena serija, 5. del 16.50 POROČILA 16.55 ROKOMET METALOPLAS-TIKA : BARCELONA 18.25’NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci 18.45 RISANKA 19.00 DANES: TURISTIČNI GLOBUS 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 BOGATI IN SLAVNI, ameriški film Film pripoveduje o dveh študentskih prijateljicah. Ena izmed njih zapusti šolanje in se ugodno poroči, druga pa uspešno uveljavlja svoj pisateljski talent. Ob podelitvi pisateljske nagrade se ponovno srečata in ugotovita, da sta v življenju marsikaj izgubili. Bogastvo in slava ne moreta nadomestiti pomanjkanja ljubezni, prijateljstva, družine. Nekdanji mladostni prijateljici, sedaj zreli ženski, bosta morda uspeli obuditi nekdanje pristno prijateljstvo. 22.15 DNEVNIK 22.30 VIDEO GODBA mladinski film) — 15.10 Risanka — 15.20 Miti in legende — 15.35 Modri zajec — 16.05 Otroška oddaja — 16.35 Domovino branimo tudi z lepoto — 17.05 Zadnji Stipančiči (ponovitev drame) — 17.45 Narodna glasba — 18.16 Rokomet Pelister : Atletico — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tri srca:.Big band RTV Beograd in Sarajevo — 20.25 Pesnikov portret: Grigor Vitez — 21.10 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.40 Reportaža z nogometne tekme PartizanrHajduk — 22.10 Glasbeni večer TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 13.15 Test — 13.30 Lažnivka (poljski 8.55 Poročila — 9.00 TVvšoli— 10.30 Poročila — 14.10 Kritična točka — 14.40 Narodna glasba— 15.10 Moška na Manhattnu (ameriški film)— 16.40 Poročila — 16.45 TV koledar — 16.55 Rokomet Metaloplastika : Barcelona — 18.30 T. O. (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ribe morilke (italijanski film) — 21.40 Dnevnik — 21.55 Za konec tedna — 23.25 Poročila NEDELJA, 23. XI 8.40 — 22.25 TELETEKST 8.55 POROČILA 9.00 ŽIV ŽAV 9.55 LUTKOVNI ŽIVŽAV 10.00 ZGODBE MODREGA TELEFONA: Maska, ponovitev 5. dela 10.25 Sestriere: SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU — SLALOM (Ž). prenos 1. vožnje 11.50 MIR IN RAZOROŽITEV: Izobraževanje za mir, ponovitev 4. dela 12.25 PTUJ 86, 3. oddaja 12.55 SLALOM (Ž), prenos 2. vožnje 14.00 NEZVESTOBA PO SLOVAŠKO. 2. del nadaljevanke 15.20 POROČII A 15.25 RETROSPEKTIVA NAGRAJENIH ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV — KRANJ: IZPOPOLNJEVANJE SKAKALCA S PALICO, francoski film 15.45 LOVEC NA GLAVE, ameriški film 17.00 GREGORČIČEVA PROSLAVA 18.45 RISANKA 19.00 DANES: KO ŠE NE BOLI 19.30 DNEVNIK 19.53 VREME 20.00 PRIMOŽ TRUBAR, 2. del nadaljevanke 21.15 ŠPORT ZA NEŠPORTNIKE, sovjetski kratki film 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.15 JAZZ NA EKRANU: BIG BAND RTV LJUBLJANA, 2. oddaja 22.50 POROČILA DRUGI PROGRAM 16.00 Boks za »Jekleno pest« — 16.55 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Španska državljanska vojna (1. del dok. serije) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Ždravniki umirajočega časa (4. del aadaljevanke) — 22.35 Pesniško gledališče PONEDELJEK, 24. XI. TV MOZAIK: 9.00 ZRCALO TEDNA 9.20 MEDNARODNA OBZORJA: LETO ŠESTINPETDESETO 16.25 — 22.15 TELETEKST 16.40 TV MOZAIK, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 VOJNA JE VOJNA 17.50 SMOGOVCI, 4. del nadaljevanke 18.20 TAMBURAŠKI ORKESTER BISERNICA IZ RETEČ 18.45 RISANKA 19.00 DANES: PODRAVSKI OBZORNIK DRUGI PROGRAM 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ZLATI FANTJE, zadnji del nadaljevanke 21.00 AKTUALNO 22.00 DNEVNIK 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Knjige in misli — 21.40 Pesem ptic trnovk (zadnji del nadaljevanke) — 22.30 Zabavna oddaja TOREK, 25.XI. 110.25 Sestriere: SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. vožnje 12.55 SLALOM (M), prenos 2. vožnje ALI TV MOZAIK: 9.00 OTROK IN ŠOLA: V ŠOLO RADI HODIMO 9.25 POKLICI: Oficir kopenske vojske 16.10 — 23.10 TELETEKST 16.25 SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU—SI Al OM (M), posnetek ALI ( 16.20 TV MOZAIK, ponovitev ' 17.25 POROČILA 17.30OTROŠKA FOLKLORA, l.del 18.00 EX LIBRIS M & M, 5. oddaja 18.45 RISANKA 19.00 DANES: CELJSKI OBZORNIK 22.55 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DEKLETI NA KLOPI, francoska drama 21.40 INTEGRALI 17.25 Dnevnik —17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Izobraževalna oddaja: Nadarjeni— 18.45 Narodnozabavna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Čas podvigov (dok. oddaja)— 21.55 Pretekli čas, sedanji čas (izobraževalna oddaja) SREDA, 26. XI. 10.25 SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 1. vožnje 12.55 VELESLALOM (M), prenos 2. vožnje ALI TV MOZAIK: 9.00 Prežihov Voranc: TRIJE POS-VETNJAKI 16.00 — 23.15 TELETEKST 16.15 SVETOVNA SERIJA V SMUČANJU — VELESLALOM (M), posnetek ALI 16.35 TV MOZAIK, ponovftev 17.25 POROČILA 17.30SLOVENSKE LJUDSKEPRA- VLJICE: O mačehi, l.del 17.50 ZLATA RIBICA: Polom, 2. del otroške nadaljevanke 18.20 ZA LETA, KI PRIHAJAJO, znanstveni film 18.45 RISANKA 19.00 DANES: SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 SHAKESPEARE NA TV: ROMEO IN JULIJA, angleška TV priredba 23.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik —17.45 Dolga bela sled (6. del otroške serije) — 18.15 Aktualna medicina — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00Športna sreda — 22.30 Informativna oddaja ČETRTEK, 27. XI. TV MOZAIK: 9.00 IZ CIKLA JUGOSLOVANSKIH FILMOV: VRNITEV ODPISANIH 15.45 — 22.25 TELETEKST 16.00TV MOZAIK, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 RIŠEM SONCE 17.50 ŽELELI STE, POGLEJTE 18.15 ČAS, KI ŽIVI— AVNOJSKA POT in AVNOJSKI PORTRET 18.45 RISANKA 19.00 DANES: GORENJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.05 BESEDILOSLOVNI UTRINKI: Natančnost in smiselnost besed 21.15 CECILIJA. 2. del kubanske nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.25 MIR ALI RAZOROŽITEV.OB SVETOVNEM LETU MIRU, 5. del dok. serije OZN DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik— 17.45 Dan zmage — 18.15 TV mozaik — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 očetje in sinovi (1. del sovjetske nadaljevanke) — 21.20 Poročila — 21.25 Umetniški večer Foto: Milan Markelj Biti je i m ir o 0B o več kot imeti Sporočila javnosti z ekološkega zbora, ki je pred kratkim zasedal v Ljubljani pod geslom »Nasprotujemo nasilju nad naravo in ljudmi« Skupni imenovalec alternativca vsebuje med drugim naslednje: Ne obremenjuje s kajenjem sebe in drugih. Alkohol pije zmerno. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano. Spi tam, kjer je ugotovljeno, da ni škodljivih žarkov. Na takšnem mestu tudi dela. Njegova oblačila so iz naravnih materialov. Pozimi se ne oblači v usnjena ali krznena oblačila, ker noče biti udeležen v verigi uničevanja posameznih živalskih vrst. Telesno se razgibava, trima ali se ukvarja z jogo. Igra ali poje. Meditira. Se relaksira. Bere knjige, se šola in izobražuje. Jeprotionesnaževanju in obremenjevanju okolja. Zavzema se za ekološko delo. Nastopa proti uporabi atomske energije. Nastopa proti totalni tehnologiza-ciji življenja. Nastopa proti nasilju. Zavzema se za dvig morale. Nastopa proti primitivizmu in se zavzema za opismenjevanje. Nastopa proti uporabi sile oz. tiranije velikih nad malimi. Uporablja spoznanja naravnega zdravljenja, dokazanega z alternativo šolski medicini. Zavzema se za dvig ekološke znanosti in drugih znanosti. emocionalnem odnosu, ampak tudi na znanstvenem in drugih odnosih. Vsi skupaj moramo delati, da zaščitimo našo bodočnost. Ekologi združujejo plemenite cilje, kiso sestavni del številnih društev oz. združenj. Delovanje ekološkega društva naj bi povezovalo strokovnjake in alternativce ljubitelje. Prizadevati si je treba za solidarnost s tistimi, ki trpijo nasilje. Razum mora biti v službi človekove notranjosti — duševnosti in ne njen diktator. V sredstvih javnega obveščanja je treba stalno obveščati ljudi o njihovi prihodnosti, če se bo sedanji način obremenjevanja okolja nadaljeval. Alternativec naj si ne prisvaja pravic, ki mu ne pripadajo. Gre za miselno prevzgojo ljudi, ki danes mislijo da imajo prav, in vzgojo tistih, ki s tem kompleksom še niso zastrupljeni. Pri vsem gre še za originalno (slovensko) pot, in ne kopijo kogarkoli. Upreti seje treba etiketiranju in podtikanju, priza- devati si za to, da bi ljudje, ki o problemih okolja še niso razmišljali, začeli razmišljati, prizadevati si za zakonodajo, oz. da zakonodajalec pokliče k sestavljanju zakonov tudi ustrezna slovenska društva, skupine, posameznike itd., prizadevati si za prenehanje onesnaževanja človekovega duha. Treba je iti v borbo za ekološki inštitut in ekološko visoko šolo. Potrebno je osveščanje družin, zlasti tistih članov družine, ki so doma. Prizadevati si je treba za večji vpliv pri investicijah, ki še posebno obremenjujejo okolje. Pri odnosu do narave gre tudi za problem kulture posameznika. Gre tudi za visoko organizirano odgovornost do narave z željo, da bi naredili nekaj pozitivnega za sedanje in prihodnje rodove, istočasno pa jim izročili zapuščino prednikov neuničeno, kar bi lahko storil človek, kiima visoko kulturo in ljubezen do vsega,, kar ga obdaja. Potrošništvo je velik sovražnik ekologije. Potrebno je z manifestacijami širiti zavest ljudi. Alternativci si morajo prizadevati za informiranost in osveščenost ljudi samih. Biti morajo zgled z lastnim primerom. Naj se ne izogibajo dialogu. Alternativec je zvest svojim načelom. Biti mora human do sočloveka, do narave, do »nerojenih otrok«. Biti je več kot imeti. Alternativec mora biti tudi hraber in mora tvegati (v vseh družbah). V vseh okoljih in ob vsaki priložnosti je treba predstavljati potrebo po izboljšanju življenja, življenjskih pogojev posameznika in družbe. Ekologija naj bi bila važnejši dejavnik v tej družbi. Ekološko gibanje si mora prizadevati za večjo svobodo in demokracijo in je dolžno pred vsemi preteklimi in prihodnjimi rodovi slovenski ekosistem ohraniti čist naslednjim rodovom. Ekološko gibanje ne more sloneti samo na , . ViVrAV/V'?/' Ane Vasilevski, Bodeče vreteno, Ribnica 1986 J CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO LJUBLJANSKA 47 Komisija za delovna razmerja Cestnega podjetja Novo mesto — TOZD Gradnje objavlja dela in naloge NABAVNEGA REFERENTA Pogoji: — srednja strokovna šola trgovske ali kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Gradnje, Ljubljanska 47. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 971/47-86 MERCATOR-KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sevnica, Glavni trg št. 25 Razpisna komisija delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in naloge: VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Sevnica določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevv8dnehpoobjavljenemrazpisu nanaslov: Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica, delovna skupnost skupnih služb, Sevnica, Glavni trg št. 25, z oznako »za razpisno komisijo«. 970/47-86 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj Komisija za delovna razmerjaTOZD VVC Črnomelj objavlja prosta dela in naloge: cestni in gradbeni delavec — 5 delavcev za delo na odsekih: Metlika — Črnomelj, Črnomelj — Vinica, Črnomelj — Adlešiči, Tribuče — Bojanci, Gaber — Rožni dol, Krvavči vrh — Semič — Metlika. Pogoji: končana ali nedokončana osnovna šola. Delovna razmerja bodo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD VVC Črnomelj, Črnomelj, Belokranjska cesta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja. 968/47-86 Konfekcija LISCA Sevnica Delovna skupnost skupnih služb 68290 SEVNICA Prešernova 4 razpisuje javno licitacijo za odprodajo osebnega avta RENAULT 4, letnik 1978, izklicna cena 450.000,-din. Licitacija bo v torek, 25.11.1986, ob 10. uri na Prešernovi 4, v Sevnici. Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije. Prodaja se bo izvršila po sistemu ogledano-kupljeno, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali na blagajni do začetka licitacije. 967/47-86 Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD SADJARSTVO KRŠKO, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge štirih čuvajev — vratarjev Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Pogoji: — osnovna šola in opravljen tečaj za nošenje orožja. Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: _M-Agrokombinat Krško, Krško, CKŽ 52, kadrovski službi. Rok za vlaganje prijav traja 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 977/47-86 Q novoles Komisija za delovna razmerja pri NOVOLESU — TOZD Tehnično energetske storitve objavlja prosta dela in naloge: 1. tehnolog elektro vzdrževanja, 2. rezkalec, 3. strojni ključavničar, 4. kuharica. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: strokovna izobrazba V. stopnje zahtevnosti in nad 4 leta delovnih izkušenj Pod 2—4: strokovna izobrazba IV. stopnje zahtevnosti, nad 1 leto delovnih izkušenj. Poseben pogoj je poskusna delovna doba. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili pošljite na naslov: NOVOLES — TOZD TES, 68351 Straža, v 8 dneh po objavi. 969/47-86 GOSTINSKI LOKAL V PRENOVLJENEM ZOISOVEM GRADU V CENTRU BOHINJSKE BISTRICE, 280 m2 KORISTNE POVRŠINE, ODDAM Lokal ima 3 klubske sobe, jedilnico, jedilnico s točilnim pultom, manjšo jedilnico za zaključne skupine, kuhinjo, priročno shrambo, pripadajoče skladiščne prostore in sanitarije. Lokal je opremljen z vsem potrebnim inventarjem razen drobnega inventarja (pribor itd.). Vsi prostori so opremljeni po zamisli arhitektov in nudijo prijeten ambient starega grajskega pritličja. Razgovor s kandidati bo v četrtek, 27. novembra 1986, ob 10. uri v prostorih Zoisovega gradu, ko bo med 10. in 12. uro mogoč tudi ogled. O prijavah, prispelih na naslov UO Zoisov grad Novoles — KSS, 68351 Straža do 5.12.1986, bo odločal UO Zoisovega gradu. Minimalna najemnina za leto 1987 znaša 3.500.000 din. Informacije lahko dobite po telefonu (068) 84-530 interna 203 v kadrovsko-socialni službi DO NOVOLES, v Straži pri Novem mestu. 980/47-86 Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj Na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju nagrad razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ — za dosežke na področju razvojno-raziskovalnega dela, — za dosežke na področju množične inovacijske dejavnosti, — za dosežke pri popularizaciji raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini, — za spodbujanje inventivne dejavnosti med mladino in — za pisne prispevke učencev in dijakov s področja raziskovalne in inventivne dejavnosti. Kandidate lahko prijavijo: — družbenopolitične organizacije, — strokovna društva, — OZD (delavski svet ali drugi samoupravni organi), — posamezniki. Prijava mora vsebovati jasno obrazložitev vsakega predloga. O nagradah in priznanjih bo v skladu s pravilnikom odločal odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela ter za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade in priznanja bodo podeljena na slavnostni seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj ob občinskem prazniku. Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema 'do vključno 31. decembra 1986 Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj, Kolodvorska c. 17, ki daje tudi podrobna pojasnila (tel. 51-050). 972/47-86 KOMUNALA Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2 Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja vabimo k sodelovanju: 1. zidarje 2. tesarje 3. ključavničarje 4. vodovodne inštalaterje 5. vzdrževalko upravnih prostorov 6. več delavcev za čiščenje javnih površin Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in napredovanja ter stimulativno nagrajevanje. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno-kadrovskemu sektorju DO Komunala, Novo mesto, Česta komandanta Staneta 2. 982/47-86 LABOD, tovarna oblačil Novo mesto-TOZD LIBNA Krško na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 28. 10. 1986 razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo- naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — večje število uporabnih stolov, miz in garderobnih omaric, izklicna cena od 5.000.— din do 30.000.— din za komad: — 7 likalnih miz, izklicna cena od 30.000.— din do 200.000,— din; — 12 šivalnih strojev, izklicna cena od 50.000.— do 380.000.— din. Točen seznam je dosegljiv vsem interesentom na naslovu. Licitacija bo dne 27. 11. 1986 ob 12. uri v prostorih LABODA — TOZD LIBNA, Krško. Pred začetkom licitacije morajo kandidati plačati varščino 10% od zgornje meje izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Navedena osnovna sredstva bodo prodana po klavzuli »ogledano-kupljeno«. Ogled je možen na dan licitacije od 7. do 12. ure. 984/47-86 ELEKTROTEHNA DO SET objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DO SET LJUBLJANA, Pod trančo 2, dela in naloge: PRODAJA BLAGA v prodajalni, NOVO MESTO, Glavni trg 26 Pogoji za sprejem: Šola za prodajalce tehnične smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah. Za opravljanje zgoraj navedene delovne naloge je določeno 1-mesečno poskusno delo. Prijave naj kandidati vložijo v8 dneh po objavi nanaslov: ELEKTROTEHNA DO SET, splošna elektro trgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. 981/47-86 GIP PIONIR NOVO MESTO, TOZD Mehanizacije, kovinarstvom instalacije, je v zadnjih letih občutno, povečal svojo dejavnost, uspešno se vključuje v mednarodno delitev dela, z novimi programi širi prodajo na domačem trgu, z ustvarjenim dohodkom povečuje materialno osnovo dela, izboljšuje osebne dohodke in delovne pogoje. Za nadaljnjo realizacijo postavljenih ciljev potrebujemo nove strokovnjake na naslednjih področjih, zato objavljamo prosta dela in naloge ter vabimo k sodelovanju: *£r 1. pomočnika vodje za plan procesa Pogoj: dipl. ing. elektrotehnike, ing. elektrotehnike ali elektrotehnik (jaki tok) s 5, 7 oz. 8 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit 2. vodjo proizvodnje oz. montaže v sektorju elektroinstalacij Pogoj: diplomirani ing. elektrotehnike, ing. elektrotehnike, elektrotehnik s 5, 7 oz. 8 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit 3. več diplomiranih ing. elektrotehnike in ing. elektrotehnike, 4. več avtokleparjev, 5. več avtoličarjev, 6. več ključavničarjev, 7. 1 čistilko Pogoja: končana šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, TOZD MKI, Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega izobraževanja, pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov in možnost letovanja v lastnih počitniških domovih. 975/47-86 Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Krško, Vrbina 12, objavlja prostf dela in naloge inženirja za nadzorni program Zadela in naloge sezahteva: opravljena tehnična fakulteta — smer elektronika, 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika, trimesečno poskusno delo. Inženir za nadzorni program dela na področju meritev in regulacije, konkretno na organizaciji in nadzorovanju, preverjanju in umerjanju merilno-regulacijskih in zaščitnih zank, neposredno povezanih s sistemi jedrske elektrarne, ki so vključeni v proces proizvodnje pare. Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 976/47-86 »M« AGROKOMBINAT KRŠKO TOZD POLJEDELSTVO MESO 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI prodaja na JAVNI LICITACIJI din 1. Traktor Cristal 12011 ZETOR izkl. c. 3.000.000 2. Traktor IMT 560 izkl. c. 1.500.000 3. Kombajn ZMAJ, UNIVERZAL, heder za žito in koruzo, z vozičkom za heder izkl. c. 2.200.000 4. Tovorni avto TAM 110 izkl. c. 1.500.000 5. Kompresorje za hladilne napr., 3 kom. š izkl. c. 10.000 6. Kompresorje za hladilne napr., 1 kom. š izkl. c. 30.000 7. Sparilec z elektromotorjem 4 kom. š izkl. c. 20.000 8. Mesoreznice, 2 kom. š izkl. c. 10.000 9. Elektromotorje 4 kom.š izkl. c. 5.000 10. Betonske čebre, 2 kom. š izkl. c. 10.000 11. Namizne tehtnice, 2 kom. š izkl. c. 10.000 Licitacija bo v ponedeljek, 24. novembra 1986. Za osnovna sredstva, navedena pod zap. št. 1 —3, bo licitacija na sedežu DEŽadovinek ob 10. uri, zaostalo, navedeno pod zap. štev. 4 — 11, pa pri Klavnici v Kostanjevici ob 12. uri. Ogled možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. varščino. 974/47-86 ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO objavlja prosta dela oz. naloge — kurjača za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: imeti morajo končano IV. stop. izobrazbe, smer elektrikar-energetik ali strojnik. Poseben pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj vložijo pisne vloge ali pa se zglasijo osebno v kad rovski službi v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 983/47-86 Na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja TOZD Gradbeništvo in obrt, TOZD Komunala in DSSS z dne 30. 10, 12. 11., 11.11. 1986 OBJAVLJAMO v skladu s 13. členom Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge I. V TOZD GRADBENIŠTVO IN OBRT: NK gradbenega in komunalnega delavca v enoti gradbeništvo — 5 izvajalcev Pogoji za zasedbo: Končana osnovna šola ali z delom pridobljene delovne izkušnje (I. stopnja strokovne izobrazbe), poskusno delo traja 2 meseca. Delo ni primerno za invalide. II. V TOZD KOMUNALA: a) NK komunalnega delavca — 1 izvajalec, b) komunalnega delavca — smetarja ulic in parkov — 1 izvajalec, c) vrtnarja — 1 izvajalec. Pogoji za zasedbo: Pod a) in b) Končana oz. nedokončana osnovna šola (I. stopnja strok, izobrazbe), poskusno delo traja 2 meseca. Delo ni primerno za invalide I. in II. stopnje. Pod c) Končana 3-letna poklicna šola — KV (IV. stopnja strokovne izobrazbe vrtnarske smeri), 1 do 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit za kmetijske stroje, poskusno delo 2 meseca. III. V DSSS: planerja — analitika — 1 izvajalec Pogoji za zasedbo: Končana visoka oz. višja šola ekonomske smeri (VI1/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe) z dvema oz. tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa v Skupnosti za zaposlovanje Brežice. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOP Brežice, Cesta prvih borcev 9. O izidu izbire bomo kandidate obvestili najpozneje v 45 dneh po dnevu objave. 973/47-86 DO ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Ljubljanska 7 68000 NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoj za sprejem: — višja ekonomska šola, VI/1 stopnja strokovne izobrazbe — ekonomska smer, 3 leta delovnih izkušenj — srednja ekonomska šola V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomska smer, 5 let delovnih izkušenj Prijavljeni kandidati morajo tudi biti sposobni organizirati in voditi delo v knjigovodstvu. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po dnevu objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavneaa roka. 979/47-86 Gozdno gospodarstvo Brežice TOZD ŽAGA Sevnica ZAČASNI kolegijski organ družbenega varstva objavlja prosta dela in naloge 1. vodja izmene, 2 izvajalca Pogoji: — V. stopnja zahtevnosti lesne stroke — tri leta delovnih izkušenj 2. mehanik, 1 izvajalec Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti — KV ključavničar — dve leti ustreznih delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GG Brežice — TOZD ŽAGA Sevnica, Savska cesta 24, 68290 Sevnica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku. 978/47-86 Obvestilo o javni razgrnitvi Komite za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto obvešča, da sta sklepa o javni razgrnitvi osnutkov ureditvenega načrta za širitev pokopališča v Šmihel upri Novem mestu in lokacijskega načrta kanalizacijskega sistema Dolenjske Toplice — Straža, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 19zdne6. november. Ker je Skupščinski Dolenjski list izšel šele 17. novembra, bo javna razgrnitev obeh osnutkov trajala od 17. novembra 1986 do 17. decembra 1986. 1. Osnutek ureditvenega načrta za širitev pokopališča v Šmihelu pri Novem mestu je razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje in je na vpogled vsak dan med 7. in 18. uro ter v prostorih Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto za krajevni skupnosti Drska in Šmihel, vsak dan med 7. in 18. uro, razen v nedeljo, v soboto pa med 7. in 12. uro. Krajane KS Drska in Šmihel obveščamo, da bo javna obravnava razgrnjenega osnutka v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri v prostorih Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto. 2. Osnutek lokacijskega načrta kanalizacijskega sistema Dolenjske Toplice — Straža je razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje in je tudi na vpogled vsak dan med 7. in 18. uro, v KS Dolenjske Toplice, v prostorih te skupnosti, v Dolenjskih Toplicah št. 6 ter v KS Straža, v Gor. Straži 167. Javna obravnava razgrnjenega osnutka bo v KS Dolenjske Toplice v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v Gostišču Rog, v KS Straža pa v ponedeljek, 8. decembra ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti, v Gor. Straži št. 167. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto. KOMITE ZA URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA HIŠA ZA ROŽE — Metliški cvetličar Julij Brine ima doma na otoku dva velika plastična cvetličnjaka, v katerih vzgoji po 25.000 irisov. Tempirane čebulice dobiva iz Nizozemske, vzcvetijo v 90 dneh,.ker pa mu je letos zagodlo hladno vreme, cvetličnjake sedaj ogreva s plinskimi pečmi. Iriseprodaja Agrariji, Ljubljanskim svetličarnam in ABC Pomurki. Pri Brinčevih na veliko gojijo rože že tri leta, po 25.000 irisov in prav toliko gladiol, za potrebe svoje cvetličarne pa še vrtnice, tulipane in narcise. (Foto: A. Bartelj) SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine 'ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Z datumom 20. november 1986 je izšla 20. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: OBČINA KRŠKO Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1986 Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m? stanovanjske hiše, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče in o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško Odlok o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji, temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih skupnih služb Kovinarska Krško OBČINA METLIKA Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1986 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda MEDOBČINSKE OBJAVE Akt o ustanovitvi časopisa Dolenjski list Programska zasnova Dolenjskega lista OBČINA TREBNJE Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1986 Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper DO Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje, TOZD Gradbeništvo, TOZD Komunala in DSSS Upravni organi občine Novo mesto Razpisna komisija delovnih skupnosti RAZPISUJE prosta dela in naloge: 1. referenta za kmetijstvo in gozdarstvo v komiteju za družbeni razvoj 2. referenta za katastrsko knjigovodstvo 3. čistilke POGOJI: — splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih — posebne zahteve pod 1: višja izobrazba upravne, pravne, ali kmetijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika — posebne zahteve pod 2: srednješolska izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in aktivno znanje slovenskega jezika — posebne zahteve pod 3: OŠ Z izbranimi kandidati bo delovno razmerjesklenjenoza nedoločen čas z 2 oziroma 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav. 985/47-86 INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto, n.sol.o. objavlja in vabi k zaposlitvi na prosta dela — v avtomobilsko proizvodnjo 1. delavce za delo v presernici, karosernici, lakirnici in montaži 2. ličarje, avtomehanike, varilce, kleparje, ključavničarje Pogoji:končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje 3. prevajalca za francoski jezik Pogoji:končana VII. stopnja, 2 leti delovnih izkušenj — v orodjarno 1. strugarje, rezkalce, brusilce Pogoji: končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje — v prototipno delavnico 1. kleparje, ključavničarje Pogoji: končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje 2. vodja mizarskega oddelka Pogoji: končana V. stopnja — lesni tehnik, 5 let delovnih izkušenj. Kandidate prosi mo, da pisne vloge oddajo v roku 15 dni na naslov: IMV Novo mesto, kadrovsKo pravni seKtor, Zagrebška 18—20, Novo mesto, kjer dobijo tudi vse druge informacije. ( Preljubi ata naš. prezgodaj si odšel od nas. hiša prazna je ostala, a tebe od nikoder ni. osamele tvoje so poti. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče FRANC ZAJC gostilničar, iz Šmihela pri Žužemberku Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za tople besede sožalja, za podarjene vence in cvetje. Prisrčno se zahvaljujemo medicinskima sestrama Olgi in Aniti Drvenšek za nesebično pomoč v času bolezni, GD Šmihel in ZB Žužemberk za organizacijo pogreba, pevcem za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede in župnikoma za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerke Ivanka, Ljudmila, Dani, Dragica, Nada, Cvetka z družinami, Zlata in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 22. letu nas je tragično zapustil naš najdražji ZVONE ŠOŠTARIČ Iskrena hvala vsem, ki ste z nami čutili bolečino, nam pomagali, pisno in ustmeno izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem za cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se sosedom, posebno Gajičem, sodelavcem in sodelavkam, najbolj Malči in Lojzki, in našim sorodnikom. Zahvaljujemo se tudi Ljubljanskim mlekarnam in vsem njenim kooperantom na območju Dolenjske, Kmetijske zadruge Krka, Osnovni*šoli Brestanica, dežurni sestri v Zdravstvenem domu. Splošni bolnišnici Novo mesto, krajevni skupnosti in mladini Žabja vas, obema govornikoma, pevcem in godbi. Najlepša hvala gospodu Lapu. Vsi, ki so ga imeli radi Kot je zadnji list zamrle z njim vse sv nade, z drevesa padel. trpljenja boj je dokončan, tako ugasnil vaš je dan. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama in tašča PEPCA KISOVEC FRIDELNOVA MAMA iz Brinja pri Šentrupertu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje, sveče in toliko sv. maš. Posebna zahvala sosedom, Ramovševim, Rugljevim in Bevčevim za nesebično pomoč, tov. Petru Kurentu za poslovilne besede, g. župniku pa za obiske na domu in lepo opravljeni obred. Prisrčna hvala tudi pevskemu zboru za lepo zapete žalostnike, sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali ter našo ljubo mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Rozi in Veri z družinama, varovanka Jelka in ostalo sorodstvo Le delo. trpljenje — tvoje je bilo življenje ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je sredi ustvarjalnega dela, komaj v 56. letu starosti, zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric RUDI KONČINA iz Okroga 13 pri Šentrupertu Ob tej težki izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki so mu lajšali trpljenje, še posebno dr. Mariji Čehovi in dr. Bojani Lebar. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ves čas ob strani, še posebno sosedi Silvi Urbič in Veri Zaplatar. Zahvaljujemo se pevcem iz Šentruperta, govornikoma Petru Pavlinu in Petru Kurentu, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, sin Rudi z družino, hči Danica z družino in drugo sorodstvo Zakaj usoda posega tja. kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, in dodeli pusto osamljenost, polno spominov in bolečin. V SPOMIN 20. novembra bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče, stari atek in tast IGNAC GORIŠEK Dragi ata, ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Čas teče naprej, a bolečina ostane. Vsi tvoji Ljubila sta življenje, ljubila sta svoj dom. Za vama ostala je praznina, ker odšla sta v večni dom. V SPOMIN JANEZU in NEZI FRANKO iz Gor. Vrhpolja 17 19. novembra je minilo žalostno leto in 21. aprila žalostna štiri leta. odkar sta nas za vedno zapustila. Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneta, vendar bo v naših srcih spomin na vaju vedno ostal. Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. Vsi njuni , ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni je v 57. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našemu možu, očetu, staremu očetu, zetu, bratu, svaku, bratrancu, stricu in tastu JOŽETU BIRKELBACHU iz Črnomlja Najlepše se zahvaljujemo delavcem Zdravstvenega doma Črnomelj, ki so si prizadevali, da bi mu olajšali bolečine med hudo boleznijo ter dr. Boriču za vsestransko prizadevanje. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, šoferjem in bivšim sodelavcem za vence, cvetje in denarno pomoč, še posebno'pa sosedom Novakovim in Črnetovim za pomoč, tolažbo in razumevanje. Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pismeno in ustno izrazili sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poji, BELT-u, Gorenju Črnomelj, PTT Novo mesto in pošti Metlika, ZZB invDruštvu upokojencev Črnomelj, ki so s cvetjem in prapori počastili pokojnikov spomin, ter Enici Škof za pomoč pri pogrebu. Najlepša hvala Rudniku Kanižarica za lepo organiziran pogreb in poslovilni govor ob krsti, godbi na pihala iz Črnomlja za ganljive žalostinke in za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku in kaplanu za molitve in lepo opravljen pogreb. Žalujoči: žena Rezika, sin Jožko z družino, hčerki Rezika in Anica z družinama, sestri Mici in Danica ter ostalo sorodstvo Ljubila si zemljo, ljubila družino in dom. v tej tihi jeseni, odšla si v večni dom. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama IVANKA ŽELEZNIK iz Spodnjih Mladetič Vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, nam izrekli tolažilne besede, pokojni mami pa darovali cvetje in jo spremi lina zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala sodelavcem in prijateljem iz kolektiva TesnilaTrebnje. Društvu upokojencev iz Tržišča in govorniku za poslovilne besede, župniku pa za lepo opravljeni obred. Še posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč Juntezovim iz Mladetič in pevskemu zboru iz Šentruperta za lepo zapete pesmi slovesa. Hčerka Marjeta in sin Tine z družinama V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je umrl naš dragi mož, oče, stari oče STANISLAV ŠTEFANČIČ iz Špeharjev 8 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Komaj v 58. letu starosti nas je zavedno zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA STEKLASA rojena JAKOŠ z Rakovnika 24 pri Šentrupertu Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom,ki s o nam v najtežjih trenutkihpomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremih na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sodelavcem OŠ Otočec, tovarni Kolinska, Dani Mirna in župniku za opravljfcni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame LJUDMILE FERLAN iz Krmelja 83 se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Lidija in vsi njeni mentacijo. Ponudbe na naslov: Mekiš, Smoletova 12, 61000 Ljubljana- Bežigrad. iu.|iUN!m.|.L tj Četrtek, 20. novembra — Srečko Petek, 21. novembra — Marija Sobota, 22. novembra — Cilka Nedelja, 23. novembra — Klemen Ponedeljek, 24. novembra — Janez iJorek, 25. novembra — Katarina Sreda, 26. novembra — Konrad Četrtek, 27. novembra — Virgil LUNINE MENE 24. novembra ob 17.51 — zadnji krajec novo mesto VISOKE TATRE giUUlOUr ® 25-125525-789 7dni, 17.in24.1.1987 VISOKE TATRE BREŽICE: 21. in 22. 11. nemško-francoska drama Pariz, Teksas. 23. in 24. 11. francoska drama Nevarnost v zraku. 25. in 26. 11. nemška komedija Problemi z dvojnikom. “ ČRNOMELJ: 20. in 23.11.ameriški film Indiana Jones. 21. 11. ameriški akcijski film Oaza deklet na stranpoti. 25. 11. ameriški film Lov na zeleni diamant. KRŠKO: 20. 11. ameriški film Pod vulkanom. 21. 11. ameriški film Meso in kri. 23. 11. ameriški film Nočni jastrebi. 25. 11. ameriški film Disciplina brez milosti. 26. 11. ameriški film Goli v sedlu. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20. 11. filmsko gledališče — ameriški film Ženska v izložbi. Od 21. do 23. 11. ob 16. uri ameriška glasbena komedija Yankee na dvoru kralja Arturja ter ob 18. in 20. uri ameriški akcijski film Osamljeni obupanec. 24. in 25. 11. italijanski film Ključ. 26. 11. ameriška komedija Micky in Maud. 27. 11. filmsko gledališče — ameriški film Asfaltna džungla. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 21. do 23. 11. angleški film Nevidni morilec. Od 24. do 26.11. ameriški film Ni časa za smrt. SEVNICA: 20. 11. akcijski film Vroči duhovi. 21. in 22. 11. komedija Belmondo profesionalec. 23. in 24. 11. erotični film Seks igre v internatu. 26. in 27. 11. komedija Viktor-Viktorija. službo dobi V REDNO delovno razmerje sprejmem kvalificirano, polkvalificirano natakarico ali prikupno dekle, ki ima veselje do tega poklica. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Nedelje proste. Naslov v upravi lista (7306/86). ZAPOSLIM delavca, po možnosti z osnovnim znanjem mizarstva. Delo samo na terenu. Tel. 20-408. HONORARNO zaposlim študentko ali upokojenko. Delo je v popoldanskem času, 3 ure dnevno. Bife ,Rezelj, C. kom. Staneta 34, Novo mesto. ZAPOSLIM dekle za strežbo v bifeju. Sobote, nedelje in prazniki prosti. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. (061) 783-374. stanovanja SPLOŠNA bolnišnica Novo mesto išče za zdravnika opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Ponudbe sprejemamo dopoldne na tel. 23-880 int. 216. IŠČEM eno in pol oziroma enosobno stanovanje v Novem mestu. Tel. 88-882. motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Fišter, Mestne njive 46, Novo mesto. PRODAM super ohranjeno jeto. Tel. (068) 61-362 zvečer. P 126, letnik 1979, obnovljen, prodam. Tel. 22-503 po 15. uri. SPAČKA,starejši letnik, lahkomalo karamboliran, kupim. Tel. 43-796. GOLF JGL, letnik 1981, zelo ohranjen, prodam. Tel. 24-289, popoldne. PRODAM Z 850, letnik december 1982. Tel. 21-555. UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1981. Ivan Robek, Grmovlje 34, Škocjan. GOLF D, star dve leti, ugodno prodam. Tel. 24-297. PRODAM Z 750. letnik 1978, registrirano do novembra 1987. Tel. 26-284. GOLF D, letnik 1983, prodam. Tel. 25-463. zvečer. 126 P, letnik 1978, prodam. Vojko Gazvoda, Vel. Brusnice 53. TAM 125 prekucnik, prodam. Tel. (068)84-915. P 126, star tri mesece, prodam. Tadič, Ragovo 3. PRODAM Z 750, letnik ^.registrirana avgusta 1987. Informacije Škedelj-Močnik. Ljubljanska 14, Novo mesto, ali tel. 21-040, int. 278. 126 P, letnik 1978, prodam ali zamenjam za večjega. Tel. 24-140. PRODAM APN 6, star eno leto. Tel. (068) 25-894. PRODAM DIANO, letnik 1976, neregistrirano, v voznem stanju, s prilogo rezervnih delov. Krka 26, Novo mesto. KADET, letnik 1970, registriran za celo leto, ugodno prodam. Tel. 72-446. PRODAM furgon 406 D Mercedes, dolžina furgona 4 m, v dobrem stanju. Pavlič, Kladje 1, Blanca. PRODAM 126 P. letnik 1980. Tel. 32-234. ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, 20.000 km, prodam. Koren, Gaberje 12, Tržišče, tel. 88-913. IM V kombi 8+1, registriran do novembra 1987, prodam. Ulicatalcev 1 (servis). Novo mesto. OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. Telefon (068) 72-473. R 4, letnik 1974, prodam. Tel. 26-431. ZASTAVA kombi 850 AF, letnik 1983, na novo registriran, prodam. Janez Tršinar, Gor. Prekopa 8, Kostanjevica na Krki. Z 101, letnik 1980, prodam. Avsec, Mal, Slatnik 26. DIANO prodam po delih. Mojmir Lipar, Sp, Stari grad 53, 68270 Krško. PRODAM tovornjak (6 t) prekucnik. Tel. 56-283, od 18. do 19. ure. PRODAM tovorni avto Mercedes Benz. Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje. PRODAM prednjo premo (komplet) za TATA, zadnji most (komplet) za 1113 mercedes ter menjač, dinamo, za-ganjač in platišča. Tel. (068) 82-337. GOLF J, letnik 1978, registriran do aprila 1987, dobro ohranjen, prodam. Ždinja vas 22. DOLENJSKI LIST IZDAJA Dl C, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, ’ Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey jn Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata z-' informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 f od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. GOLF GTL, letnik 1982, prodam. Tel. 44-593. Z 101, letnik 1973, obnovljeno, prodam. Cena 30 SM. Martin Ivanež, Gabrje 55, Brusnice. ZASTAVO 850, letnik 1984, prevoženih 32000 km, prodam. Telefon 21-990. ZASTAVO 750,- letnik 1974, ter dvosed ugodno prodam. Tel. 25-572. NSU 1200 C, vozen, in rabljeno peč za centralno kurjavo prodam. Darko Kodrič, 68312 Podbočje 46. R 4, letnik 1983, prevoženih 15000 km. prodam. Majda Kalčič, Gotnavas 3, Novo mesto, tel. 20-582. _ Z 101, malo karambolirano, registrirano do julija 1987, ugodno prodam. Jože Majcen. Brinje 10, Šentrupert. R 18TL. letnik 1982,40.000km.prodam. Tel. v službi (068) 62-085, Kuželj. Z 101 S, letnik 1979. prodam. Naslov: Ivan Pangerčič, Žabjek 10, Podbočje. Z 750, registrirano do novembra 1987, prodam. Anton Muren, Gornja Straža 59, Novo mesto. 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Pod Trško goro 38, Tel. 21-104. ZASTAVO 101 super 1979, registrirano do 1987, vozno (potrebno popravilo karoserije) prodam ali zamenjam. Cena 30 SM. Ernest Kožar, Vel. Malence 49, 68262 Krška vas. PRODAM moped APN 6, star štiri mesece (cena 24 SM), novo zračno puško, prikolico za osebni avto, primerno za prevoz živine. Tekavec, Gor Straža 86, Novo mesto. PEUGEOT 304, letnik 1970. prodam. Tel. 22-446. kmetijski stroji PRODAM 5 t traktorsko prikolico in kosilnico BCS. Franc Kobetič, Mali Nerajec 1, 68343 Dragatuš. TRAKTOR Zetor 42 prodam. Telefon 25-148. TRAKTOR Štore 502, star dve leti, prodam. Tel. 25-386. TRAKTOR IMT 542 in prikolico, leto 1985, kot novo, prodam. Ivan Žabčič, Metlika, Bukovac 6 b, čez Kolpo na hrvaški strani. Telefon — popoldne 58-170, int. 05. TRAKTOR Zetor 5711 prodam. Gornje Kamence 23, Novo mesto. PRODAM traktov LANC HELA (17 KM) s plugom, koso in jermenico. Anton Vovk. Velika Dolina 28, 68261 Jesenice na Dolenjskem. TRAKTOR TV 730 z dvobrazdnim plugom, frezo, doma izdelano kabino in varnostni log prodam. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič. TRAKTOR TV 419 prodam. Franc Vidmar, Srednji Lipovec 18, Dvor, v popoldanskem času. PRODAM prikolico za traktor Tomo Vinkovič, original, skoraj novo. Alojz Avbar, Malenška vas 26, Mirna peč. PRODAM dobro ohranjen traktor Goldoni (24 KS) s plugom. Vinko Godec. Kompolje 21, 68294'Boštanj. NUJNO prodam nov torpedo 60 KM K (90 h). Informacije po 19. urina tel. (068) 75-848. UGODNO prodam traktor TV (20 KM). Andrej Jarkovič, Podstrm 1, Kostanjevica. prodam PRODAM tračno žago za žaganje drv. Tel. 26-884. PRODAM mlado kravo, dobro mlekarico, brejo štiri mesece. Sašek, Pangrč grm 11, tel. 85-975. PRODAM TV Gorenje, barvni, za 80.000 din. Pirc, Majde Šilc 2, Novo mesto, tel. 23-350. GORENJE HI-FI center poceni prodam. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto. UGODNO prodam spalnico. Tel. 26-284. PRODAM ženski zimski plašč, semiš usnje, podložen s krznom, moderen kroj, številka 40 — 42, temno rjave barve. Tel. 25-986. po 17. uri. KRAVE SEMENTAl.KE, telico, staro 16 mesecev, prodam. Pavlin.Go-tna vas 18. KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Polde Brulc. Smolenja vas 23. PRODAM krave molznice, molzni stroj Pasquali in električnega pastirja. Jože Lindič, Drama 15, Šentjernej. PRODAM večjo količino koruze na rasti za krhanje. Cena ugodna. 2 tisoč starih dinarjev za kg. Naslov v upravi lista (6307/86). UGODNO prodam cisterno iz 8 mm pločevine, velikost 9 m'. Primerno za silos za žagovino. Tel. 44-301 int. 40. PRODAM električno kitaro »Eko«. Cena 9 SM. Dobro ohranjena, stara 5 let. Telefon 82-639, Mehič H. Maroka 25, Sevnica. PRODAM dva prašiča (130 do 150 kg). Jože Berkopec, Zemelj 2, 68332 Gradac. PISALNI STROJ in šank za kuhinjo (dolžine 170) prodam. Telefon 26-239. PRODAM cisterno (2000 1) s kurilnim oljem. Naslov v upravi !is’a (7305/86). VIKEND ali bivalno zidanico na Dolenjskem kupim. Ponudbe po telefonu (061)212-953. razno PRIKOLICO, dvoosno, in smrekove plohe (5 cm), prodam. Blažič, Žihovo selo 4, 68222 Otočec. PRODAM vovz (16 col) ter motorno žago Stihi 0.51. Špelič, Žužemberk 204. ZAMRZOVALNO OMARO prodam. Božo Butalin. Ob Težki vodi 32, Novo mesto, tel. 27-679. PRODAM mlade posavske goniče Odličnih staršev. Rejec Jože Henigman, Jurka vas 25, 68351 Straža. PRODAM kravo, staro 4 leta, brejo 9 mesecev, in traktorske gume, malo rabljene, 15/9/28. Kosec, Češča vas, tel. 24-595. STOLP ..Hitachi«. T 44 L, 2 x 40 W prodam. Dušan Mojstrovič, Dobrava 44^68275 Škocjan. ŽREB1CO. staro 6 mesecev, prodam. Janez Lukše, Koroška vas 16. PRODAM kravo, brejo 9 mesecev, in telico 8 mesecev. Mervar. Boričevo. GLOBOK otroški voziček prodam. Tel. 21-716. ZARADI selitve ugodno prodam Novolesovo spalnico, staro leto in pol. Bojan Vidmar, Žužemberk 163 (blok). BARVNI televizor Gorenje prodam. Tel. 23-670. PRODAM štiridelno omaro za dnevno sodo. Informacije na tel. (068) 24-461, po 14. uri. ZELO ugodno prodam dobro ohranjen barvni televizor Gorenje selektomatik, ekran 56 cm. Interesenti kličite na telefon (068) 71-433, vsak dan med 18. in 20. uro. BARVNI televizor Gorenje prodam. Telefon 23-597. PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro. Tel. 23-646, po 15. uri. DRVARNICO prodam. Telefon 47-594. FENDER stratokaster kitaro prodam. Kulovec, Vavta vas. tel. 85-415. PRODAM peč za centralno, 23000 kalorij. Bojan Deželan, Brusnice 70 a. PRODAM cca 300 kosov dobro ohranjene betonske strešne opeke. Bevc, Loke 11, Straža. KRZNENI PLAŠČ iz bizarna (št. 44-46) ugodno prodam. Tel. 24-295. SYNTHESIZER ROLAND JUNO-106 (carinska deklaracija, 128 programov) in električni klavir RHODES MARK II, odlično ohranjen, prodam. Tel. 21-506, popoldne. PRODAM pobrana jabolka, lepa, po 40 din kg. Mišjak, Boričevo. PRODAM dvoredne orgle Elka, model X-605-30 M, pevsko ozvočenje Meazzi 2 X 120 W — 35 M, kitarski ojačevalec Melodija orkan 60 W —- 7 M. Andrej Ravnohrib, Sela pri Ratežu 20, 68222 Otočec, tel. (068) 85-951. ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1), rabljeno, prodam. Tel. 26-243. INDUSTRIJSKI šivalni stroj SINGER ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 82-286. PRODAM brejo kobilo in žrebico, staro 8 mesecev, ali zamenjam za traktor. Marko Zupančič, Mala Loka 5, Velika Loka. KAVČ, trisedežni, z ležiščem, in dva fotelja prodam. Telefon 22-591, popoldne. PRODAM staro rabljeno pohištvo, obleko, posodo. Informacije na tel. 21-180, 26-100. Klemenčič, Zagrebška 12, Novo mesto, ogled v petek in soboto. PRODAM otroško posteljo z jogijem, poročno obleko številka 38, Kuepersbusch Emo 4. Tel. 24-234. PR ODAM kravo, brejo 8 mesecev in pol, 4. tele. Anton Kukenberger, Gor. Ponikve 20, Trebnje. IŠČEM lokal za mirno obrt kjerkoli v Novem mestu. Ponudbe pod šifro »ŠIVILJSTVO«. LJUBITELJI ŽIVALI! Mladega mucka oddam. Tel. 25-305. NA KRISTANOVI ali okolici najamem garažo. Telefon 25-511, popoldne. IŠČEM inštruktorja za matematiko — pedagoška smer (2. letnik). Tel. 23-633. _ ALOJZ KUKMAN, Strelac 9, Šmarješke Toplice, prepovedujem pot za vsa vozila med njivo iz Šutne. FRANCKA ČINKOLE,Šmarjeta24, Šmarješke Toplice, opozarjam vsakogar, ki dela kakršnokoli škodo v mojem gozdu na Koglem, naj s tem preneha, sicer ga bom sodno preganjala. čestitke Dragemu ERNESTU HORVATU, Koglo pri Smarjeti, želijo vse najboljše ob rojstnem dnevu ter topel novi dom — vsi njegovi. Dragemu dedku in pradedku MARTINU JORDANU iz Koprivnika vse lepo ob godovanju ter še na mnoga leta želita vnukinja Jožicaz možem in prav-nuček Toni. Vse lepo tudi sestrici Martini za praznik. Dragemu očetu ANTONU ŠEGIN1 iz Tribuč 52 pri Črnomlju za 79. rojstni dan veliko sreče, posebno zdravja, enako mamici za bližnji god, želijo sinovi in hčerke z družinami. obvestila NOVO! ČE VAM zamrzovalna skrinja ne dela, slabo hladi, nazunanjihstenah ledeni, spodaj spušča vodo, pokličite na tel. (068) 24-314. Napako odpravim takoj z GARANCIJO. Naročila sprejema magnetofonski telefon NONSTOP. SERVIS GOSPODINJSKIH APARAT.OV IN IZOLACIJ V primeru, da skrinja toči, rosi ali se na njej nabira led pokličite na tel (082) 795-184 Mlakar Mirko Paradiž 48 Cirkulan« POLAGAM stropne in stenske obloge. Informacije po telefonu 72-483, zvečer. STRANKE OBVEŠČAMO, da jim na željo vzredimo najboljše rjave kokoši nesnice, stare 5 tednov. Prija-viteselahkodo3.12.1986, prejeli pajih boste 3. 2. 1987. Stane Zdravje, Zalog 17 Novo mesto, telefon 24-594. ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni, oziroma rosi, pokličite na tel. (062) 34-367 in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili. ženitne ponudbe VDOVFiC, star 69 let, z lastno hišo in nekaj zemlje in dobro pokojnino želi spoznati žensko od 45 — 65 let. Samo resne ponudbe pod šifro: »POMLAD«. POGOZDOVANJE Učenci Osnovne šole »Komandanta Staneta« Dragatuš smo letos opravili že več delovnih akcij. Pobirali smo pridelke s svoje njive, v tovarni Belsad smo čistili papriko, posebno doživetje pa je bilo pogozdovanje. Na terenu nad Miklerji so nas čakali štirje prijazni gozdarji, ki so nam razložili, zakaj pogozdujemo in kako. Potem smo v dveh urah posadili 3.000 smrečic. Vsi smo bili veseli nad dobro opravljenim delom, ki nam je prineslo tudi nekaj denarja za našo zaključno ekskurzijo po poteh AVNOJ. ANICA MATKOVIČ, 7.r OŠ Dragatuš USPESNI RAZISKOVALCI Občinska raziskovalna skupnost Brežice je letos razpisala nagrade in priznanja tudi za naloge, ki so v programu dela Znanost mladini. Na razpis so se prijavili tudi naši naravoslovci, in sicer s štirimi nalogami: Raziskava tal v okviru naloge Naša rodna zemlja. Citronček. Raziskujmo mlake in Opazovanje ptic selivk. Komisija je pregledala te haloge in naravoslovnemu krožk u osnovne šole Artiče dodelila 50.000 din za spodbudo. Tako so dobili lep prispevek za mikroskop, ki si ga nameravajo kupiti. DUŠAN ČANČER. 7.a OŠ Artiče GOBE SO V NEVARNOSTI KOČEVJE — Prizadevni gobarji iz Kočevja in okolice, ocenjujejo, da je nekaterih vrst gob na Kočevskem vsako leto manj, gobarjev pa vse več. Letos so opazili celo nabiralce iz sosednje države. Številni ljubitelji gob menijo, da bi bilo prav, če bi pripravili predpis o zavarovanju redkih in ogroženih vrst na območju občine Kočevje. Predlagatelji se zavedajo, da samo s predpisi ne bo mogoče rešiti tega vprašanja. Prav bi bilo tudi, da organizacije, ki odkupujejo gobe, bolj skrbijo za splošno izobraževanje. Novoustanovljena gobarska družina mnogih nalog sama verjetno ne bo zmogla, ker je njeno delovanje le ljubiteljsko. V. D. PRODAM parcelo v bližini Metlike, primerno za vikend. Informacije in ogled: Šavor, Bojanja vas 28 pri Metliki. NJIVO (10 a) v bližini Otočca prodam. Anton Gabron. Otočec 38. NAPRODAJ je nedokončana manjša hiša (zasilna vselitev) z malo zemlje okrog — v Gor. Lakencu pri Mokronogu. Ogled v nedeljo, 23. novembra, dopoldne pri Jermanu. PRODAM staro stanovanjsko hišo z 11 a vinograda in 15 a njive v Šmavru pri Dobrniču. Ana Murn.Šmaver 1 pri Dobrniču. Ogled popoldne. ZIDANICO invinogradnaTrškigo-ri prodam. Tel. 85-950. HIŠO, zgrajeno do VI. faze, v Stopičah prodam. Tel. 24-966. popoldne. ODDAM v najem njivo pri Straži. Tel. 22-578. V TRNOVCU nad Sevnico prodam po ugodni ceni vinograd (23 a) in zidanico, zgrajeno do III. faze. Informacije na tel. (061)483-557. PRODAM travnik pri Zidanem mostu in njivo v Zagomili. Marija Štamcar, Gorenja vas 36, Šmarješke Toplice. V VELIKI VASI pri Leskovcu prodam najboljšemu ponudniku gradbeno parcelo (1240 m!) z lesom, komunalno opremljeno, z lokacijskim dovoljenjem in delno urejeno doku- ZAHVALA Ob izgubi našega očeta FRANCA STRNIŠE se zahvaljujemo sosedom, kolektivom ISKRE, OŠ, PTT Semič, Francu Makovcu, Nežki Bezek, vsem sorodnikom in znancem za tolažilne besede, cvetje in vence ter župniku za opravljeni obred. Zena in otroci z družinami Semič, 14. 11. 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete PAVLE KUČKO rojene BERKOPEC, iz Občic 6 pri Dolenjskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo OOS Novolesa TOZD TSP in BOR KRŠKO. Posebna zahvala sosedom Mežnaršič, Križe in Lavrič za nesebično pomoč ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ljubil si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si svoj dragi dom. ZAHVALA V komaj 17. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in vnuk FRANCI RABZELJ Iskreno se zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Hudoklin in Judež, učencem 2. e in učiteljem SŠTZU, gasilskemu društvu Stara vas — Loka in ostalim gasilcem, mladincem OOZSMS Orehovica, Iskri Šentjernej in pogrebnikom. Zahvala govornikom Anici Zidarič, Franciju Hudoklinu, sošolcu in Srečku Pavliču za ganljive besede doma in pri odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter celotnemu oddelku CIT-a UKC v Ljubljani. Najlepša hvala tudi Janezu Ajdišku, Marjanu Medvedu in Ljubici Prhne za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalojoči: mamica, ati, sestri Tina in Jožica, stara mama in Drago Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti? Odkar pri nas več te ni, je to dom solz in žalosti. ZAHVALA V 39. letu nas je mnogo prerano tragično zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat, stric in svak IVAN PAVLOVIČ Bušeča vas 3 b Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in nam kakorkoli pomagali ter našega dragega atija v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu zadnjemu počitku. Hvala OŠ Cerklje ob Krki, SGP Pionir Krško za venec in denarno pomoč, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu, duhovniku za ganljivo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: neutolažljivi: žena Sonja, otroci Tomaž, Barbara, Alenka, Nataša in ostali sorodniki ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta LINI ANDROJA upravnica pošte v pokoju Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB, podjetju PTT Novo mesto, kolektivu pošte Šentjernej, oktetu in godbi, govornikom za ganljive besede ob slovesu, gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: sestra Pepca, nečaki in nečakinje Šentjernej, dne 12. novembra 1986 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in sestra MARIJA ZALOKAR iz Vinice 19 pri Šmarjeti Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikont in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sodelavcem Zdravilišča Šmarješke Toplice. Posebna hvala družinam Podlogar in Zalokar ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Tončka in Minka z družinama ter brat Slavko in ostalo sorodstvo Ljubila si gozdno šumenje, trto, zemljo in kamenje. Vse življenje si nam darovala, zalo iskrena hvala, hvala! ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ROZMAN Škarpova mama iz Brezove rebri Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in našo mamo spremili k večnemu počitku. Lepa hvala gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njeni V 74. ZAHVALA letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, tast, brat in stric VINKO KERN iz Celin 4 pri Raki Iskrenb se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali poko jnemu vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govorniku in Društvu upokojencev Raka, obratu Kremen Ravno, 1GMP Sava Krško, Kemični čistilnici Kodrič, kolektivu Vehovar, delavcem Pekarne Krško in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem šeenkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože, Martine z družino, hčerke Lojzka, Tončka, Tilka z družinami in Minka z možem Delo ljubezen in trpljenje, dragi oče, to tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC MESOJEDEC iz Pijavic 12 pri Tržišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi kolektivom Lisce in Jutranjke, patronažni sestri iz Krmelja, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama ANA ŽUNIČ iz Ločke ceste 67, Črnomelj Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem in sosedom, kistejov zadnjih urah trpljenja obiskovali in tolažili terjospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Prav lepa hvala govornici za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred in cerkvenim pevkam, ki ste jo s pesmijo pospremili v večnost. Žalujoči: hčerka Pepca, sin Jože, vnukinja Katja in ostalo sorodstvo Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA GRACERJA z Blance se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala godbi rudnika Senovo, hvala Francu Jugu za poslovilne besede doma in ob odprtem grobu, kakor tudi osnovni šoli Blanca. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred. Žalujoča žena Urška, sinovi Franci, Marjan z družinami in Ivan S* Najino oko solza rosi, v hladnem grobu pa očka najin spi. ZAHVALA V 34. letu nas je nenadno zapustil dragi mož, sin in očka JOŽE MAJCEN Željne, n. h. Prisrčno se zahvaljujemo teti Katici, stricu Gezu in vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam prvi priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, OOS IT AS Kočevje za vence in govor ob odprtem grobu, gospodu župniku za opravljen obred, pihalni godbi in vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama, žena in otroci ZAHVALA V 50. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON KODRIČ Velika vas 40, Krško Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč in darovano cvetje, posebno pa IGM Sava Krško za venec in tov. direktorju za govor. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi FRANC P 0 0 0 0 0 v! 0 0 \ 0 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 •P 0 0 *0 0 4 4 '4 0 4 4 4 4 4 4 4 0 •£ r0 4 0 0 0 0 -4 ,0 s-4 4 0 0 0 0 0 0 4 4 0 0 $ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Upokojenega rudarskega nadzornika, 57-Ietnega Franca Petrleta z Velikega Cirnika, razpotegnjenega naselja na planoti približno 4 kilometre od Šentjanža na Dolenjskem, ljudje dobro poznajo. Kako tudi ne bi, ko pa je Petrle ves čas v vodstvu »fronte«, ki se mora nenehno precej drugače potrjevati, kot je to v mestih. Na podeželju brez vaških odborov Socialistične zveze ne mine tako rekočnobena delovna akcija in ljudem je kar prav, da imata najbolj množična družbenopolitična organizacija posluh za posodobitev cest, gradnjo vodovodov, raznih domov in podobno. Tudi na Velikem Crniku sij? SZDL pridobila ugiedpo zaslugi uspešne komunale in ljudi, ki so ne le usmerjali povsem konkretne akcije, ampak največkrat sami tudi zgrabili za lopato ali kar je bilo potrebno. Petrle je skromen mož, zato mu je prav, če je enak med enakimi, kajti dokler je kaj pokazati, pridobitve že same po sebi pomenijo prvenstvo in zadoščenje vseh, ki so, pač po svojih močeh, vgradili v doseženo del sebe. Prav zato je bil Petrle ob letošnjem sev-niškem občinskem prazniku lahko resnično vznemirjen in srečen, ko je za dolgoletno aktivnost v vaškem odboru SZDL, gasilskem društvu in drugih dejavnostih v vasi in šentjanški krajevni skupnosti prejel občinsko priznanje. Medaljo Dušana Kvedra-Tomaža si je Petrle zaslužil, saj je z marljivim delom in organizacijskimi sposobnostmi veliko prispeval pri gradnji gasilskega doma, vodovoda, asfaltiranju cest in izgradnji mrliške vežice; toda Franc, ki ga nekateri občinski možje doslej sploh niso poznali, je medaljo, še preden jo je dobil, v srcu že razdelil med svoje Cirničane. Pregovor, da je v slogi moč, je v življenju v tej vasi znova dobi! potrditev. Bi bilo brez nje mogoče z asfaltno preprogo prekriti cesto skozi vas in še vsa dvorišča'i »Letos je naša vas dobila zelo veliko. Več samoprispevkov smo že izglasovali, zdaj smo končno tudi sami prišli na vrsto za naš kraj. Obnovili smo gasilski dom in kupili cisterno. Vodovod, ki smo ga zgradili že pred 12 leti, ima tudi v najhujši suši dovolj vode. Zdaj ljudje ne odhajajo več; celo prve lastovke življenja — mlade družine, ki prihaja, smo zelo^ veseli,« pripoveduje Petrle. Želja ima precej, a spet to niso le njegove, temveč skupne, od tiste, da bi se v vas še naseljevali in ceste bolje vzdrževali, pa do tiste, da bi avtobus vozil še proti Mokronogu- Sam z ljubeznijo obdeluje 3 ha zemlje, kijo je dobil po preminuli ženi. Rudarjenje z Geološkim zavodom po Jugoslaviji in 20 let dela pri novomeškem Kremenu mu je pobralo precej življenjskih moči, za skrbno obdelavo zemlje pa jih še zmeraj ne manjka. Franc ni imel posebne žilice za delo v očetovi kovačnici, brat pa je ostal doma pri očetu. Tudi kakšnega posebnega konjička nima. Pač pa bi lahko zapisali, da je Petrletova poglavitna lastnost, da zna tenkočutno prisluhniti sočloveku in kljub funkcijam, ki so mu jih naložili, se ne gre vaškega veljaka, ampak ostaja preprost smrtnik. PAVEL PERC * * % ! S * * ! 5 % s * *> * % I * Dolenjske mačke se bodo združile Pobuda za ustanovitev dolenjske podružnice fe-linološkega društva NOVO MESTO — 6. in.7. decembra bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču prva mednarodna razstava pasemskih mačk, ki jo organizira lani ustanovljeno Felinološko društvo Slovenije. Na dvodnevni prireditvi bodo sodelovali tuji mednarodni sodniki, ki bodo poleg ocenjevanja živali izbrali tudi najlepšo mačko razstave in Odličen rizling pozne trgatve Grozdje je imelo 22,1 odst. sladkorja — Iztisnili 94 hektov vina Priimek naj ne bo merilo KANIŽARICA — »Ne vem, zakaj bi delali razliko med Romi in drugimi, ljudmi, razumljivo pa je, da se morajo sami izkazati,« pravi Slavo Hudorovac iz Kanižarice. To govori iz lastnih izkušenj. Štiri leta je tega, kar se je v črnomaljskem Gorenju zaposlil kot delavec pri končni montaži, vendarmu toliko zaupajo, da opravlja, kadar je potrebno, tudi vratarsko službo. Gripa že trka na vrata Spet v pričakovanju pandemije — V Novem mestu se bo moč zaščitno cepiti od 24. novembra dalje Gripa je nalezljiva virusna bolezen. Virus se stalno spreminja. Kadar so spremembe dovolj velike, se obolenje pojavi v pandemični obliki — ljudje obolevajo po vsem svetu. Gripa se v takšni obliki pojavlja vsakih 25 do 40 let. Pri manjših spremembah virusa se bolezen pojavlja posamično in v obliki manjših epidemij. Za gripo so dovzetni vsi. Prenaša se s kužnimi kapljicami (kihanje, kašljanje, dihanje) in seizredno hitro širi. Obolenje poteka v težji obliki v času pandemij, ko so spremembe na virusu večje in ljudje bolj dovzetni. Zdravila proti gripi ni. Edina zaščita je cepljenje. Najbolj uspešno je dvakratno cepljenje z mrtvo vak-cimo v presledku enega meseca. Cepivo se da pod kožo nadlahti. Cepljenje je neboleče in ni reakcij. Cepljenje se priporoča kolektivom pa tudi posameznikom, zlasti vsem, ki so starejši od 60 let, in kroničnim »Povsod bi morali tako kot v Gore-■nju urediti zaposlovanje Romov. Sprejeli so nas kot vse ostale delavce. Žal pa marsikje ni tako. Rome vedno spodbujam in pregovarjam, naj se zaposlijo, in tudi sami že spoznavajo, da ne morejo več živeti po starem in da si morajo poiskati zaposlitev, a kaj kov delovnih organizacijah tako pogosto f.aletijo na železno zaveso: Romov ne zaposlujemo. Velikokrat je dovolj, da slišijo že romski priimek, zato so sijih že mnogi zamenjali,« pojasni Slavo. Kot pravi sam, še ni občutil na lastni ikoži, da bi imel kdo predsodke zaradi njega, ker je Rom, posebno ne v kolektivu, kjer je zaposlen. »Zakaj ne bi bilo tako tudi drugje, zakaj ne bi dali Romom možnosti, da bi napredovali ali si pridobili vsaj interno kvalifikacijo? Seveda pa bi morali Romi tudi izpolnjevati svoje dolžnosti, ne pa zahtevati le pravice.* Slavo seje dobro vključil v družbeno '■vljenje, saj je član sveta krajevne skupnosti Dobliče-Kanižarica in delegat SZDL v KS, podpredsednik društva ROM, član izvršnega odbora občinske sjrelske zveze, je član ZK, v delovni organizaciji član komisije za dohodkovna vprašanja, sodeluje pa* tudi v komisiji za gradnjo romskega naselja Sovinjek, v komisiji za vprašanja socialne varnosti Romov in v komisiji za dodeljevanje socialne pomoči Romom pri občinski skupnosti socialnega varstva. M. BEZEK-JAKŠE BIZELJSKO V bizeljsko-sremiš-kem okolišu je Slovin letos prvič organiziral pozno trgatev. Zanjo je GROZDJE ŠE NA TRTI METLIKA —Tudi letos je metliška Vinska klet pustila del laškega rizlinga po končani redni trgatvi na trti, in sicer v zadružnih plantažah v Vidošičih in na Vinomeru. V Vidoših so potrgali 2.600 kg 4. in 5. novembra, iz tega grozdja . bodo predelali okoli 1.400 litrov pozne trgatve in izbora. Povprečna sladkorna stopnja tega grozdjajebila 104stopinje eksleja, medtem ko je v redni trgatvi laški rizling dosegel 76 stopinj eksleja. Na vinomeru pa je še na trti 6 do 7 ton laškega rizlinga, katerega prvi del bodo potrgali okoli 20. novembra, ostalo pa še kasneje. Iz tega grozdja bodo predelali najmanj vino kvalitete izbor, če ne celo jagodni izbor pustil zoreti nasad laškega rizlinga v Spodnjem Drenovcu. Normalni rok te sorte je bil 7. oktober, a Slovinovi delavci so z njo počakali natanko mesec dni. Nabrali so 20 tisoč kg grozdja (dva vagona) iz katerega so nato stisnili 94 hekt- • Naslednja in najvišja kategorija je ledena trgatev, s katero na Bizeljskem do zdaj niso poskusili. Prej ko slej jih bo zamikalo, da si bodo začeli nabirati izkušnje tudi za to zadnjo zahtevnostno stopnjo pri pridelavi najboljših vin. olitrov mošta. Pozna trgatev ga da vedno malo manj. V grozdju so namerili 22,1 odst. sladkorja ali 95 Oechslerjevih sto- Ponudba Popolnočnih kočij Dedek Mraz bo prišei v Metliki tudi na dem Zdravko Korač: »Novomeška podružnica felinološkega društva naj bi zaživela še letos.« najlepšo mačko slovenskega feli-niloškega društva. Verjetno je malokomu znano, da tudi na Dolenjskem že nekaj časa tli ideja o ustanovitvi podružnice felinološkega društva. »Take podružnice so pred kratkim zaživele v Mariboru, Celju in še kje, znano pa je, da imamo tudi na Dolenjskem kar lepo število ljubiteljev mačk, ki pa med seboj.niso povezani. Kako koristne so medsebojne izmenjave izkušenj, izmenjava strokovne literature, da vsega nenašte-vam, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati,« pravi Zdravko Korač, ki mu je slovensko felinološko društvo zaupalo ustanovitev dolenjskepodruž-nice. »Vse ljubitelje mačk po Dolenjski in Beli krajini zato vabim, da se oglasijo, sestavili bomo iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovno skupščino naše podružnice. Željaje, da se to zgodi že letos.« Vsi zainteresirani naj se zategadelj čimprej obrnejo na naslov: Zdravko Korač, Cesta herojev 60, Novo mesto, telefon: 23-570. V NOVEM MESTU RAZSTAVA MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — 29. in 30. novembra bo v športni dvorani razstava malih živali. Odprta bo od 9. do 18. ure. Vabljeni! Zastopnik Popolnočnih kočij Bojan Valenčič, sicer človek, ki se tretjino svojega delovnega časa ukvarja s kulturo, je poslal te dni sindikalnim organizacijam, društvom, neformalnim skupinam, posameznikom, hišnim svetom in družinskim skupnostim pismo s ponudbo za nastop Popolnočnih kočij ob prihodu dedka Mraza. Obisk moža s sivo brato ter polurni koncert najbolj prismuknjene metliške šankersko zapite skupine bo veljal sindikate, slučajnostne družbe in hišne svete 20.000 din. Če se bo pridružil veseli druščini še Janez Vraničar-Luigi, bodoči metliški župan, bo treba odšteti 30.000, za humorni dodatek Srbska kuhinja bolnikom (povišan pritisk, poapnje-nje žiL kronična obolenja srca, ledvic, dihalnih poti) sladkornim bolnikom in drugim. Strokovnjaki že nekaj let napovedujejo novo pandemijo. V letu 1986 so se pojavile nove oblike virusa, ki dajo slutiti, da bo že v sezoni 1986 — 87 več obolenj in v težji obliki. Na Dolenjskem zboli letno v poprečju 3000 do 4.000 ljudi, istočasno pa se jih cepi približno 200. To je vsekakor malo. V času približevanja pandemije in že obstoječega kroženja novih oblik virusov se priporoča čim bolj množično cepljenje proti gripi. Cepljenje je pomembno za zaščito zdravja (zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih) in ima tudi ekonomski učinek. Na Dolenjskem organizira cepljenja Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu. Izvajalci bodo zdravstveni domovi, razen v Novem mestu, kjer bo izvajalec zavod. Cepiti se bo možno od 24. novembra dalje. Posamezniki se bodo na zavodu lahko cepili ob ponedeljkih in petkih od 8. do 13. ure. Za zainteresirane kolektive bo organizirano po dogovoru. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto V hotelu Sremič bodo gostovali kuharji iz Bajine Bašte KRŠKO — »Občini Krško in Bajina Bašta iz Srbije sta pobrateni že 11 let. Gostinci že vsa ta leta tesno sodelujemo, posebej pa v zadnjih letih,« pripoveduje Peter Markovič, direktor hotela Sremič v Krškem in znani turistični delavec. »Sodelujemo z gostinsko-turis-tično organizacijo hotel Drina in s turistično agencijo Tara turist. Ker tam niso poznali pizze, smo za pripravo te hrane usposabljali njihove kuharje in pripravili tehnologijo ter opremo. V zadnjih letih sodelujemo tudi z Mladostjo, zadrugo za domačo obrt, ki vsako leto pripelje v Krško bogato izbiro vezenin, preprog, volnenih izdelkov in jih pri nas po zelo ugodnih cenah prodaja. Hkrati so nam gostinci iz Bajine Bašte pripravljali v Krškem večere pristne srbske kuhinje in seveda tudi glasbe. Tako gostovanje smo pripravili tudi za letos. V Krškem bodo srbski kuharski mojstri pripravljali jedila od 21. do 28. novembra v hotelu Sremič. S kuhinjo bodo gostovali tudi na Senovem, v Brestanici in Peter Markovič: »Mi se zavzemamo za konkretno sodelovanje.« Kostanjevici. Razstava zadružnih izdelkov pa bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure,« je povedal Markovič. Nasploh se turistični delavci zavzemajo za konkretno delovanje. Krški so to že večkrat dokazali, prebujajo se tudi vdrugih krajih, večjega razumevanja za turizem pa v občini ni čutiti. Markovič upa, da se bodo Krčani popravili vsaj ob obisku gostov iz Srbije. J. S. Tonija Gašperiča pa še naslednjih 10.000. Kdorsi bo k skupini privoščil še znanega virtuoza na klavirski harmoniki Otmarja Šturma, direktorja, bo moral potegniti iz denarnice celih enainštiridest tisočakov. Petičnejši Metličani, obrtniki, direktorji, učitelji, profesorji in drugi si bodo lahko naročili legendarne Popolnočne kočije in dedka Mraza tudi na dom. Če se bodo odločili za to, bodo olajšani za pet tisočakov. Priznani družbenopolitični delavci imajo pri naročilu 20-odstotni popust, vdove, mlajše od trideset let, pa si lahko privoščijo celotno ponudbo povsem brezplačno. Za prijave in naročila sta za kulture, zabave in veseljačenj željne do jutra na razpolago Bojan Valenčič in Matjaž Rus, uslužbenec v delovni organizaciji Beti. Njima seje treba prijaviti. T.G. pinj. Po zakonu jih mora imeti grozdje pozne trgatve najmanj 88. Potrgano mora biti šele deset dni po normalni bratvi, po novem predlogu zakona pa celo štirinajst dni kasneje. Na Bizeljskem so čakali še dlje in se jim zaradi lepega vremena ni nikamor mudilo. Slanajim jenekoliko prekrižala načrte, ker je listje na trti potem zelo hitro odpadlo. Pričakujejo vino izredne kvalitete in upajo, da jim bo degustacijska komisija, kije pri kmetijskem zavodu v Mariboru pooblaščena za razvrščanje kakovostnih razredov in pre-dikatnih vin, priznala pozno trgatev. J. TEPPEY V KANDIJI DNEVI RIBJE KUHINJE NOVO MESTO — Včeraj, 19. novembra, so se v novomeškem hotelu Kandija pričeli dnevi ribjih specialitet, vsakodnevna :radicio-nalna kulinarična prireditev, ki je za zaspano jesensko turistično življenje Novega mesta velika popestritev. Na jedilnikih hotela Kandija bo tako vseod včeraj pado nedelje, 23. novembra, moč najti razne ribje specialitete od školjk, lignjev in hobotnic v solati do raznih ribjih čorb, brodetov in seveda vseh vrst morskih rib. Za kvaliteto in pristen okus pripravljenih jedi bo jamčil kuharski mojster iz Portoroža, današnji in jutrišnji kulinarični večer pa bo popestren tudi z glasbo. / KAMERA ŽE TEČE — Minuli teden je ekipa Viba filma pod vodstvom režisetja, Novomeščana Filipa Robaija-Dorina, pričela s snemanjem novega slovenskega celovečernega filma Veter v mreži. Ob sončnem jesenskem vremenu so na film »pobirali« slikovite jesenske motive Nov ega mesta. Pravo snemanjese bo pričelo sredi decembra v okolici mesta, nadaljevali pa ga bodo zgodaj spomladi, ko bo novomeški Glavni trg postal pravi mali Holly wood, pomaknjen v čas pred več kot 50 leti. Na sliki (od leve proti desni): glavni snemalec Egon Skamlec, njegov pomočnik Radovan Čok in režiser Robar-Dorin. (Foto: J. Pavlin) SKUTEK4 LOKA d. !itil‘:Ui.M1 lititup(ItlitnlllTU*™Ti •• ’$ltH Škarje tiskarskega škrata so prejšnji teden nekoliko preveč zarezale v prostorček, namenjen Top lestvici, in tako odrezale dobitnico kasete s posnetkom naše in vaše lestvice. Napako popravljamo inspročamo RENATI UMEK s Senovega, daje bila izžrebana in nagrajena. Ta teden pa je pri žrebanju imela največ sreče MO JCA JANC iz Boštanja, ki bo prav tako prejela kaseto s posnetki dobrih Jn priljubljenih melodij zlestvicfe.Nasami lestvici so spremembe predvsem v vrhu, kjer zdaj kraljuje Status Quo. Znana popevkarica Madonna pa kot prva v kratki zgodovini naše in vaše lestvice konkurira kar z dvema melodijama. Lestvica je ta teden takšna: 1. Inthearmy now — STATUS QUO 2. You can call me Al - P. SIMON 3. Heartbreak hotel — C. C. CATCH 4. Papa don't preach — MADONNA 5. Tipicalmale — T. TURNER 6. Don’t leave me this way — COMMUNARDS 7. Higherlove — S. WINWOOD 8. Holding back the year — SIMPLY RED 9. Holeday rap — McMIKER & D. SVEN 10. Trueblue — MADONNA (novost na lestvici!) Vaše predloge za lestvico ali nove konkurente pošljite na naslov: GLASBENA ZADRUGA, Kettejev drevored 3.68000 NOVO MESTO, s pripisom TOP LESTVICA. Vsi predlagalci pridejo v poštev za žrebanje. BELI OTOČKI IZ ČISTILNE — Takšne bele plavajoče krpe so v petek skorajda prekrile gladino Krke. Izvor je bil pri čistilnih napravah v Ločni. V Krki, kjer so to peno povzročili, pravijo, da za živelj v reki ni nevarna, delavci centralne čistilne naprave Komunale pa analiz o škodljivosti niso delali, ker verjamejo krkašem. Če že ne škodi, pa zagotovo ne koristi. (Foto J. P.) —kozerija - . KRIVICA REPIŠKIM TRGOVCEM Repiški kupci so se velikokrat pritoževali čez trgovce. V pismih bralcev so pisali, da so repiški trgovci neprijazni, da se raje nacejajo v bližnjem bifeju, kot bi postregli stranki, da skrivajo robo, ki se bo podražila vsak čas, da blagajničarke goljufajo, da so trgovine slabše založene kot pred drugo svetovno vojno, da podtikajo otrokom gnilo solato in banane, da otresajo z jeziki, kadar je v trgovini največ ljudi, da prirejajo delovn: čas svojim željam in potrebam, da so trgovine zanikrne, zastarele in zaprašene. Trgovci so se zoper očitke izgovarjali, da imajo nizke osebne dohodke, da so plačani slabše od snažilk v repiških delovnih organizacijah in da se centralno podjetje Odi-ralnik iz Belega mesta ne zmeni zanje, kot da jih sploh ni, kot da so zrak v zraku. Med obtožbe se je včasih vrinila tudi kakšna pohvala. Mara Repiška je objavila v Zapoznelem glasu tole zgodbo: — V torek sem prišla v samopostrežno trgovino. Hotela sem kupiti 20 dekagramov salame. Vsi kavlji so bili prazni, le na enem je viselo nekaj salami podobnega. — Želite? me je nagovorila prijazna in nasmejana prodajalka. — Dvajset dekagramov salame. __ — Ljubljanske? Pariške? Morda čajne? — Najrajši bi domačo. — Te pa nimamo. — Potem mi dajte ljubljansko. — Tudi te nimamo. — Cajna ni slaba, kajne? — Ne, ni, toda nimamo je. — Bo tudi pariška dobra: — Bi bila, pa je nimamo. — Kaj pa visi na kavlju? — To je pasja radost. Kupujejo jo v glavnem študentje in sezonski delavci. Vzela sem 20 dekagramov pasje radosti. Slabo izbiro, nad katero bi se lahko upravičeno jezila, je odtehtala nadvse prijazna trgovka. Pomislite: postreči mi je želela celo s stvarmi, ki jih nimajo. Toni Gašperič