ČETRTEK 17.MAREC 2016 / ŠTEVILKA 1144, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR eimnhi MANDRAČ O 1 1 lUkJII p°vej nekaj lepega NAROČNINA IN REKLAMACIJE ob sobotah od 9.do 13. ure Dnnm /včrridl v Izoli, Sončno nabrežje 2 POOBLAŠČEN 1 telit 040 410743 PRODAJALEC 040/211-434 Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 ■ ■ 1 Tisto so bili eni drugi Nekaj takega mi govorijo obrazi sogovornikov, ki me opozarjajo na nevarnost, ki prihaja z arabskega sveta, jaz pa jim govorim, da so nam ti isti Arabci dali naše (arabske) številke, bistveno prispevali k razvoju kemije in medicine, da so že v 8. stoletju uporabljali astronomske inštrumente.... Pa mi najraje ne bi verjeli, Razpisa za prireditve zagotovo ne bo ! To kar se je šušljalo že nekaj časa se zdi vse bolj res. Namreč, zaradi pomanjkanja denarja, Občina Izola najverjetneje ne bo objavila razpisa za dodelitev sredstev za organizacijo različnih prireditev, od kulturnih do turističnih, ki jih pripravljajo različni domači in zunanji organizatorji. Namesto tega naj bi Občina Izola poskrbela za pokrivanje nekaterih fiksnih stroškov, ki jih imajo or-3 ganizatorji različnih dogodkov, od I brezplačne uporabe javne površine Jj do plačila Sazasa in IPF, pomaga-> la naj bi tudi pri najemu odrov, £ ozvočenja, stojnic ipd., kar bo organizatorjem vsaj malo zmanjšalo stroške. Vest še ni uradno potrjena, najverjetneje pa se bo to zgodilo v sredo, na posvetu o organiziranju prireditev v Občini Izola. ur (Mef) Tisto so bili eni drugi in ne ti, ki zdaj prihajajo v Evropo, z bisagami v katerih je bogsigavedi kaj, z mobiteli s katerimi se dogovarjajo o tem, kje se bodo razstrelili, z otroci ki niso njihovi ampak so le krinka, s polnimi žepi dolarjev, ki bi jim jih morali pobrati. Nekako tako sem razumel tudi besedičenje poslanca velike stranke, ki je z nejevero v očeh zrl v Toma Križnarja, ki je govoril o tem, da se lahko od teh ljudi marsikaj naučimo. »Kaj nas ti divjaki lahko naučijo« se je bralo v njegovih očeh. Ampak, saj nevednost ni kaznivo dejanje. Je pač lastnost človeka s katero se skuša prebiti skozi življenje. Nevednost tudi ne boli, ni prenosljiova in ni dedna. Nevednost ni zapisana v genih človeka, niti v njegovem dnk-ju, dedna in nalezljiva pa je le v primeru, če namesto šole sama prevzame vzgojo novih generacij. Če se ozrem naokrog se mi zdi, pa naj mi šolniki tega ne zamerijo, da je tovrstnega domačega izobraževanja in vzgoje vse več in da je šola že izgubila boj. Od kod sicer otrokom in vnukom naših ekonomskih migrantov, ki jih je Izola polna, takšna odklonilna drža in celo sovraštvo v odnosu do današnjih migrantov. »To niso takšni migranti kot smo bili mi« poslušam odgovore in »še manj so takšni kot so bile Aleksan-dinke, ki so iskale lepšo prihodnost v Egiptu in drugih arabskih državah. To so eni drugi migranti.« Zelo priročno in uporabno tudi ob drugih priložnostih. Naprimer, zapišemo o tem, da so Italijani v Rižarni imeli krematorij, kjer so končali tudi Istrani in Slovenci. Pa dobimo odgovor: To so počeli eni drugi Italijani. In tudi več tisoč talcev na Štajerskem in Gorenjskem so pobili ali obesili eni drugi Nemci in ne ti, ki zdaj prihajajo k nam kot turisti. Domobrance, četnike, Ijoti-čevce in podobne so po vojni pobili eni drugi Slovenci in tisti drugi so tudi nagnali lepo število Italijanov čez mejo. Torej: Tisti drugi so vedno slabši od tistih današnjih. »Nismo samo mi pobrali od njih, tudi Arabci so pobirali od nas,« je ponosno ugotovil sogovornik. »Dezva je sigurno nastala iz jazza.« @ BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 \0 Vet z,vam' P a Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 V ponedeljek, 21.marca ob 16.30 vabimo na predavanje o vzgoji psov. Predaval bo Saša Sandič. Kotizacija lOEur. Vabljeni! Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisii, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. KDO JE JAKA RACMAN? V14. poglavju Kaznenskega zakonika Republike Slovenije, 100. člen opredeljuje kazniva dejanja zoper človečnost: »Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodno, etnično, rasno ali versko skupino naslednja dejanja: pobijanje pripadnikov takšne skupine, povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine, naklepno izpostavljanje takšne skupine življenskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja, izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstvo v takšni skupini in prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.« Predsednik Evropskega sveta Donald Franciszek lusk in potencialni kandidat za ameriškega predsednika Donald John Trump razmišljata podobno kot večina slovenskih politikov, le da svojega sovraštva ne zavijajo v celofan solzavega in lažnega humanizma, kakor to počnejo slovenski politiki z govorjenjem, da je nemočnim treba pomagati, vendar nekje daleč od nas, samo da jih ne vidimo in ne slišimo. Oba mirno povesta, da za nekatere ljudi (skupine, piše v zakonu), ni mesta in prostora med nami. Trump bi pregnal vse Muslimane, Mehičane, temnopolte in svetlopolte, ki se z njim ne strinjajo, vendar ne pove kam. Ker tega enostavno ne more in ne ve. Kam pregnati ameriške Muslimane? V Muslimanijo? Donald Trusk je bil v Ljubljani s Cerarjem, v Zagrebu z Oreškovičem, v Srbiji z Vučičem, v Makedoniji je odšel na mejo z Grčijo in 15 tisoč nesrečnikov obvestil, da zanje v Evropi ni mesta, ker so mu to povedali Cerar, Oreškovič in Dačič, ki so to slišali in prepisali od nacionalističnih režimov in njihovih predsednikov držav Višegrajske skupine na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem. Skratka, ne Donald Trump, ne Donald Trusk nista Donald Duck. Ta nacionalizem in starofašizem se uspešno goji in debeli tudi v Sloveniji. Grimsove besede na seji Državnega zbora o nesrečnikih in Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo zlorablja kot predsednik, je pravniško argumentirano, za laži in manipulacijo proglasil Matevž Krivic, ko je analiziral pet temeljnih Grimsovih tez o mednarodnopravni zaščiti in regulativi statusa azilanta. Kot so laži, manipulacija in zloraba inštitucij parlamentarne demokracije Grimsove besede na seji KNVOS o nevarnosti levih ektremistov in levega ekstremizma v Sloveniji. Kar je, seveda, res. Kaj pa je lahko hujšega za Grimsov, oziroma Janšin desni ekstremizem, neo-nacionalizem in starofašizem, kot levi ekstremizem? Drogovi za zastave so postali sredstvo za razbijanje glav in lomljenje kosti, ker so jih levi ekstremisti dvigovali v višino. Na seji KNVOS je bilo namreč povedano, da so bili levi ekstremisti na Kotnikovi oboroženi z drogovi. Ni pa bilo povedano, da so bile na drogovih zastave. Rdeče. Slovenske. Na drugi strani, je povedal predsednik KNVOS, Branko Grims, so bile prestrašene stare mamice in par mulcev, ki so imeli nekakšne palice (verjetno so prišli s treninga bejzbola), pa so jih držali vodoravno, da ščitijo stare mamce pred levimi ekstremisti. Namesto tega je predsednik stranke in veliki rešitelj Slovenije, v Celju, 29. februarja povedal v kakšni nevarnosti so država in njeni državljani zaradi multikulturalizma. To so predsednikove besede na uradni spletni strani njegove stranke. »Marsikje v Sloveniji levičarji že priznavajo, da brez priseljencev ne bi dobili volitev... Čim več Slovencev ven, čim več beguncev notri in večno bomo vladali... Zdaj pa je jasno kako perfidno antislovensko politiko vodi Cerarjeva vlada - sprejeti deset, petdeset, sto tisoč ali milijon beguncev, podariti jim državljanstvo, razpisati volitve in na njih zmagati, pa spet zmagati, do pokojnine ....Če bo Slovenija multikulturna, to ne bo več Slovenija, to bo nekaj drugega. Minil je čas, ko bi morali paziti na vsako besedo in se bati. Treba je govoriti, zastopati in povedati resnico.« To je povedal Janez Janša, v Celju, na okrogli mizi, ki so jo pripravili Zbor za republiko in Inštitut dr. Antona Korošca, uboljivo in ubogo pa poslušali še Ljudmila Novak (Nsi) in Marko Zidanšek (SLS). Multikulturnost je nekaj strupenega in jo je treba prepovedati. Vse mora biti ali rjavo ali črno, kakor obleke (uniforme?) domoljubov, ki bodo skrbeli za enotnost in uniformnost. Prevedeno na bolj znan jezik: Ein Volk, ein Reich, ein Fuehrer. Ali bo katero od sodišč vendarle enkrat resno prebralo 100. člen Kaznenskega zakona Republike Slovenije? 70 let OŠ Vojke Šmuc Živa veriga ob jubileju šole Osnovna šola Vojke Šmuc praznuje v tem šolskem letu 70-letnico delovanja. Praznovanje le-te bomo pričeli z Živo verigo, ki smo jo načrtovali v četrtek, 24. 3. 2016 od 11.00 do 12.30. Zamislili smo si, da bi sklenili verigo sedanjih učencev z občani Izole in s tem na simboličen način povezali šolo s širšim okoljem. Vabimo Vas, da se nam priključite in vsi skupaj sklenemo verigo. Učenci, učitelji in drugi delavci bomo krenili izpred šole ob 11.00 v smeri Royal bara. Trga republike do Lonke. Na Lonki se bo veriga razdelila na dva dela: - en del gre ob morju (Sončno nabrežje) proti mandraču oziroma Manziolijevemu trgu, - drugi del pa čez prehod proti trgovini Mana, mimo gostilne Istra, proti tržnici in po Ljubljanski ulici do Manziolijevega trga oziroma mandrača, kjer bi se oba kraka srečala in povezala. Vsi, ki bomo vključeni v Živo verigo, se bomo za kratek čas (minuta ali dve) prijeli za roke in s tem simbolizirali povezanost. Občani Izole, pridružite se nam! Dogodek bomo snemali. Vanja Lukežič Poletje je pred vrati Občina Izola je uradno otvorila poletno sezono z javnim razpisom za oddajo prodajnih mest v najem na Svetilniku. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da daje Občina v najem dve zemljišči: 1A: Del zemljišča s parcelno št. 6 k.o. Izola v izmeri do 100 m2, ki predstavlja javno površino na kopališču »Svetilnik«, z namenom postavitve trampolina in opreme - eno prodajno mesto. Izklicna cena za celotno obdobje najema je 900 EUR. Prodajno mesto se odda za obdobje od 01.06.2016 do 31.08.2016. IB: Del zemljišča s parcelno št. 6 k.o. Izola, v izmeri do 10 m2, ki predstavlja javno površino na kopališču »Svetilnik«, za postavitev senčila odprtega tipa ali pagode z namenom izvajanja masaž - eno prodajno mesto. Izklicna cena za celotno obdobje najema je 900 EUR. Prodajno mesto se odda za obdobje od 01.06.2016 do 31.08.2016. Predlagatelji morajo ponudbo, izdelano izključno na obrazcih, ki so sestavni del tega razpisa, oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 21.3.2016 na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8,6310 Izola, ali osebno, v sprejemno pisarno Občine Izola. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici z oznako »JAVNO ZBIRANJE PONUDB »Prodajna mesta 2016« - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov ponudnika. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.izola.si Kdo je kriv? Delamaris zdaj ustvarja dobiček Delamaris ni več izolski. Za 4.5 milijona eurov je postal pivško prehrambeno podjetje, ki je v lanskem letu ustvarilo za 15 milijonov čistih prihodkov in 670.000 Eur dobička. Ali je po treh uspešnih poslovnih letih Delamarisa na Kalu že čas, da vprašamo, kdo je kriv, da je bilo to isto podjetje v Izoli neuspešno. In zakaj? Gotovo ne bo odveč spomniti, kako je Izola izgubila svojo najpomembnejšo prehrambeno ribjo predelovalno industrijo. Pivka perutninarstvo d.d., ki posluje v sklopu poslovne skupine Jata Emona, in lastnika družbe Ama-nita d.d., so 13. novembra 2009 podpisali pogodbo o nakupu 100 % deleža družbe Amanita d.d. Ta je bila lastnica družbe Delamaris d.o.o. Tako je Pivka postala 100 % lastnik družbe Delamaris. Za nakup je Pivka, ki je takoj povedala, da namerava ohraniti in vlagati v nadaljnji razvoj proizvodne dejavnosti Delamarisa ter s tem ohraniti delovna mesta v tej družbi, odštela 4,511.823,56 evrov. Takih namenov dotedanji lastniki niti slučajno niso imeli oziroma ga niso izkazovali. Zdi se, da jih je zanimala zgolj prodaja zemljišč na katerih je stala tovarna. Predraga lokacija v Izoli Kot je ob prevzemu povedal direktor Pivke, Janez Rebec, so se najprej soočili z velikim problemom lokacije. Pogoji, ki jim jih je postavila občina Izola za gradnjo novega objekta v tamkajšnji obrtni coni, namreč niso bili sprejemljivi, zato so že takrat razmišljali o tem, da bodo Delamarisovo proizvodnjo preselili v Pivko. Kljub temu naj nihče izmed takrat 118 zaposlenih ne bi izgubil zaposlitve. V prihodnjih letih naj bi se proizvodnja celo povečevala, zato bo treba razmišljati o novih zaposlitvah, je takrat povedal Rebec, ki je v nadaljevanju izrazil upanje, da delavcem Delamarisa pot do Pivke ne bo predstavljala prehude obremenitve. Nova tovarna Sledila je dobro načrtovana gradnja nove tovarne, tako da je Pivki Perutnini, ki zaposluje skoraj 500 delavcev, kljub gospodarski krizi in brez odpuščanja delavcev uspelo povečati proizvodnjo. Z Delamarisom pa so takrat končali eno največjih gospodarskih naložb pri nas. Naložba v nov objekt za predelavo rib na Kalu, ki so jo zaključili v letu 2014 v višini 6,5 milijona evrov, je ena večjih v zadnjih letih na območju Notranjsko-kraške regije. V letu 2014 je Delamaris povečal prodajo ribjih izdelkov na novih trgih izvoza ter pričel z novo dejavnostjo ribarnic in prodaje sveže ribe. V pogovoru za Notranjski list je direktor Pivke takrat povedal, da je bilo, že ko so kupovali Delamaris, jasno, da na obstoječi lokaciji ne more ostati in selitev ni bila zgolj želja, temveč nuja. Selitev na Notranjsko se je izkazala za stroškovno in organizacijsko veliko boljšo možnost kot industrijska cona v Izoli, o kateri so sprva razmišljali. To je sveda bil šok za delavce a so se na selitev zelo dobro pripravili in niso izgubili niti enega delovnega mesta. Kasneje so v Pivki ugotavljali, da je bil nakup Delamarisa zelo dobra poteza za Pivko, regijo in za Slovenijo. V nasprotnem primeru je namreč vprašanje, kaj bi se zgodilo s tako dobro blagovno znamko, kot je Delamaris. „Uspeli smo jo ohraniti in jo nameravamo negovati, da bo dosegla zasluženi nivo“ je še dodal. Delamaris z dobičkom Lani je Delamaris dosegel 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, dobiček v tem obdobju pa je ocenjen na 669.000 evrov. Tako so presegli številke iz leta prej, ko so čisti prihodki od prodaje znašali 13,43 milijona evrov, podjetje pa je zabeležilo dobrih 363.000 evrov dobička. Te številke so vsekakor vzpodbudne, dosegajo pa jih kljub temu, da Delamaris zdaj zaposluje skupno 91 oseb. Novih zaposlitev ne načrtujejo,pomembnejša investicija pa je bila postavitev novih skladiščnih prostorov Delamaris Kal v vrednosti 300.000 evrov. V Pivki gre, v Izoli ne V Pivki so torej izračunali, da jim bo pridelava rib prinesla dobiček, v Izoli pa je predelava rib zadnja leta le životarila. Očitno je bilo, da lastnikov tovarna ne zanima več. Vojko Maver, dolgoletni Delama-risov direktor in njegov poznejši večinski lastnik je namreč vsa leta podpiral selitev tovarne z območja Valižana, saj je bilo jasno, da bo zemljišče na turističnem območju dobilo boljšo ceno. Leta 2007 so Delamarisovi lastniki štiri hek- g tare veliko tovarniško zemljišče | ob morju prodali Vegradu in § zanj menda iztržilinekaj več kot “ 20 milijonov evrov. Izolski župan Tomislav Klokočovnik je Dela-amarisu sicer ponudil nadomestno s zemljišče v industrijski coni a je zanj zahteval 1,8 milijona evrov za stavbno pravico. Kot je v Delu ocenjeval Boris Šuligoj bi Delamarisovi lastniki od kupnine za staro zemljišče zlahka odšteli zahtevano vsoto za desetkrat cenejše novo zemljišče, dodali bi še dva milijona in imeli sodobno tovarno v Izoli, v žepu pa še zmeraj vsaj 16 milijonov evrov čistega dobička. Toda, očitno jih ni zanimal obstoj in razvoj družbe. Delamaris je bil zanje samo sredstvo priložnostnega zaslužka, ki jim ga je omogočil zakon o privatizaciji. Zemljišče so prodali gradbenemu podjetju, samo podjetje še za dodatnih 4,5 milijona evrov v Pivko, je zapisal novinarski kolega v Delu Vprašanja o tem, kako da je Delamaris v Pivki uspešen, Delamaris v Izoli pa je delal izgubo in bi brez subvencij že zdavnaj crknil, so povsem na mestu. Zgodba o fiktivni gradnji tovarne v industrijski coni pa prav tako. Izolani pa... Saj bo kmalu poletje. ur Za člane društva invalidov Člane in podporne člane Društva Invalidov Izola vabimo na telovadbo na društvu invalidov izola, vsak ponedeljek od 10.00 do 11.00 ure. Obvezna je predhodna prijava. 7-Dnevno ohranjevanje zdravja v termah zreče Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče. Odhod bo: 04.04.2016 Prihod bo: 10.04.2016 Vse informacije dobite na društvu KAVA BAR »OLJKA«; Cenjene stranke, obveščamo vas, da smo po kratkem premoru ponovno odprli kava bar »Oljka« na Dantejevi 2. Od sedaj bomo z vami vsak dan od 07 do 22 ure. Tudi ob nedeljah in praznikih. Nudimo vam vrhunsko kavo ILLY, dnevno sveže pečene rogljičke, toaste in vse ostale napitke. Vsak petek bomo od 14 ure dalje organizirali »After work« druženje z brezplačno pogostitvijo. Ta petek za vse vas pripravljamo odlično joto s klobaso. Zato vabljeni v naš in vaš kava bar »Oljka« . Sonja Škorjanc s.p. Delavci migranti Italija zahteva več od Avstrije Zadnje dni je bilo v različnih državnih medijih veliko govora o čezmejnih delavcih migrantih in njihovih zahtevah po referendumu. Kot je znano, sindikat delavcev migrantov poziva po državni nepokorščini zaradi visokih, in po njihovem mnenju nepravičnih položnic, ki so jih dobili ob zaračunavanju doplačila dohodnine za pretekla leta. In čeprav je bilo govora predvsem o slovenskih državljanih, ki denar služijo v Avstriji, nas je seveda zanimalo, ali bi se podobna zgodba utegnila ponoviti tudi Izolanom, ki denar služijo v Italiji. Za mnenje smo zato prosili izolskega poslanca Tilna Božiča, ki je bil pred izvolitvijo v državni zbor il zaposlen kot davčni svetovalec. Kot pravi Božič, so se težave za čezmejne delavce migrante začele leta 2005, po sprejetju zakona o dohodnini iz leta 2004, ki je spremenil koncept načina obdavčevanja fizičnih oseb, ko je bilo vpeljano načelo obdavčitve v državi, kjer je oseba zaposlena in v državi, kjer oseba prebiva. »Pred tem je Slovenija obdavčevala le osebe, ki so služile na območju republike Slovenije, nato pa smo sprejeli ta mednarodno priznani koncept. Gre za model, ki je v veljavi pri pogodbah OECD-ja in katerega namen je, med drugim, izogibanje dvojni obdavčitvi. Če vzamemo kot primer Italijo, ki je nam najbližja, je samoumevno, da če tam delaš, tam tudi plačaš davke, saj se razume, da je tam vir tvojega dohodka. Po tem konceptu, ki upošteva pravico obdavčitve po viru, te obdavči Italija, kjer plačaš akontacijo. A glede na to, da je oseba rezident v Sloveniji, vstopi v igro dragi koncept, ki pravi, da bo letna napoved, tvoj svetovni dohodek, obdavčena v Sloveniji. Pretekla pogodba je imela izvzem s progresijo, sedanja pa deluje tako, da se od davčne obveznosti, ki se izračuna v Sloveniji, izvzame italijanski davek.« Drugače povedano, če je oseba v tujini plačala dovolj davkov, se to upošteva pri odmeri dohodnine v Sloveniji in zgodba se konča. V Italiji je zgodba obratna Po drugi strani pa, če je v tujini davčna stopnja nižja, kot v Sloveniji, je potrebno to razliko v dohodnini doplačati. Težava pri “av-strijcih” je prav ta, da je davčna stopnja v Avstriji nižja, in bi zaradi tega morali čezmejni delavci migranti doplačati dohodnino, medtem ko te težave v Italiji ni, saj imajo tam celo višjo davčno stopnjo kot Slovenija. A, če po eni strani država zahteva doplačilo dohodnine, po drugi strani preplačila ne upošteva, oziroma preplačanega davka ne vrne. »Ni realno pričakovati, da bi Slovenija vračala denar, ki ga je nekdo pustil naprimer v Italiji, na enak način pa ne moremo pričakovati od Italije, da bi za naše delavce uvedla nižjo davčno stopnjo, ker bi to bilo v nasprotju z vzorčnimi mednarodnimi pogodbami OECD-ja«, je povedal Božič. Države torej skrbijo, da ne bi eni državljani imeli več olajšav od drugih, v drugo smer pa se jih ta problem ne tiče. Je bila kriva malomarnost? A, če se vrnemo k težavam avstrijskih čezmejnih delavcev migrantov, pravi Božič, da je do težav prišlo že leta 2005, ko je takratna oblast iskala politične, in ne strokovnih rešitev. »Tako se je leta 2009, pa vse do leta 2013, uvedla olajšava za čezmejne delavce migrante, ki je znašala okoli 7.000 evrov in predstavlja tisto razliko med avstrijsko in slovensko davčno olajšavo. Nato pa je Ustavno sodišče dobilo v presojo primer, kjer je nekdo trdil, da bi mu morala prav tako pripadati ta olajšava, pa mu ni. Ob sodbi je Ustavno sodišče ugotovilo, da ta olajšava postavlja davčne rezidente Republike Slovenije v povsem različen položaj, kjer eni imajo drugačne davčne olajšave od drugih.« A to je bil le prvi del problema. Drugi je nastal ob drugi sodbi, ko Upravno sodišče ni ugotovilo napak pri neupoštevanju neke olajšave in stroškov zaradi zamujenih rokov. V kolikor roke zamudiš, do teh olajšav nisi upravičen in podobno velja tudi za uveljavljanje stroškov za malico in potnih stroškov. »V Avstriji ti stroški ne pripadajo, oziroma so všteti v plačo. Gre za standardnih 18 centov na kilometer potnih stroškov in nekaj več kot 6 eur za malico. Težava je nastala zaradi tistih, ki teh stroškov niso prijavljali sproti, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Kdo bi vedel, morda so mislili, da jim to ni treba in morajo zdaj kot samopri-javo prijavljati te stroške za pet let nazaj«, je še povedal Božič. Medtem pa so roki za uveljavitev teh stroškov in olajšav seveda že krepko mimo, zaradi česar jim jih ne priznajo. »Letne olajšave za vzdrževanega družinskega člana znašako nekaj tisoč evrov, še toliko več če je zraven še otrok ali dva. Pri malici in prevozu na delo se nabere še kakšnih dva do tritisoč evorv znižanja davčne osnove na leto. In če to število odmerimo za pet let nazaj pridemo do izjemno visokih zneskov. Redki so tisti, ki lahko takšno položnico poravnajo v 30 dneh.« Koliko Izolanov dela v Trstu? Uradnih podatkov o številu Izolanov, ali pa državljanov Slovenije, ki delajo v Italiji sicer ni. A iz Sindikata KS90 so nam sporočili, da ugibajo (menda so pred časom tudi šteli število avtomobilov), da je se iz Obale dnevno vozi na delo v Italijo med 8.000 in 18.000 ljudi. Večina jih dela kot hišne pomočnice, v gradbeništvu in v zdravstvenem sektorju. »Primorsko gospodarstvo se je v zadnjih letih izjemno skrčilo, na srečo pa imamo v bližini mejo, ki nekoliko rešuje stvari«, pravi Damjan Volf, izvršni sekretar KS90. Volf je še povedal, da je bilo v času gospodarskega razcveta v Izoli 8.000 zaposlenih, danes pa jih je le še 2.500, kar veliko pove o razlogih za dnevno delovno migracijo. Je Evropa res združena? Moramo se vprašati, kako to, da obstajajo takšne razlike v odmeri dohodnine v različnih državah Evropske unije, ki je predvsem gospodarsko združenje. »Države si zaenkrat zadržujejo pravico za odmero dohodnine fizičnih oseb. Je pa res, da se nekaj spreminja na področju pravnih oseb, torej podjetji. Trenutno imajo države med seboj sklenjene različne mednarodne bilateralne pogodbe, ki če jih dobro poznaš, jih lahko tudi dobro izkoristiš. Na ta račun so velike korporacije in multinacionalke prišel do tega, da so plačevale le kakšen odstotek ali dva dohodnine. Ocenjeno je, da zaradi tega letno zmanjka med 100 in 240 milijardami dolarjev nepobranih davkov. A trenutno zelo dobro kaže projektu imenovan BEPS, v katerem sodelujejo Evropska unija, G20, OECD in okoli 90 držav v razvoju, ki bi do konca leto mrežo vseh teh okoli 3600 bilateralnih pogodb zamenjali, ali posodobili. To pa bi bilo zelo dobro, saj bi se v enem zamahu odpravile z nepoštenimi davčnimi praksami nekaterih držav, kot tudi s praksami nekaterih multinacionalk, ki so izkoriščale poznavanje sistema obdavčevanja za svojo korist.« Zanimivo bo torej videti, kdo je v 21. stoletju močnejši, kapital, torej multinacionalke, ali sociala, torej države. Po Božičevih besedah, se bo o tem odločalo še letos, tako da bo kmalu jasno, kdo smo mi, in kdo so Oni. am -------------------------------------Javna pobuda Rešitev za obalno cesto: +4 minute “Če bi radi nekaj storili z obalno cesto, potem zavihajte rokave in storite to. Govorjenje in polemike z državo ne bodo naredile ničesar,” pravi arhitekt, prof. Janez Koželj, ljubljanski mestni urbanist in podžupan. Območje med Koprom in Izolo vidi le kot veliko plažo. Profesor Janez Koželj, eden najbolj spoštovanih predavateljev Fakultete za arhitekturo in ljubljanski mestni urbanist je zagotovo med najbolj zaslužnimi za prometne spremembe in posledično oživljanje starega dela Ljubljane pa tudi za uveljavitev Ljubljane kot zelene prestolnice Evrope. Začelo se je z vizijo Na vprašanje, kako so prišli do tega priznanja pove, da je bila bistvena, pred osmimi leti dogovorjena in sprejeta vizija trajnostnega razvoja Ljubljane, ki so ji sledile strategije za posamezna področja in šele nato izdelava prostorskih dokumentov. Trajnostni princip je bil tako prisoten od strategije ravnanja z odpadki do prometne politike, ki je mesto vrnila pešcem in kolesarjem ter ekološkim vozilom javnega prometa. Ko govori o pomenu dreves pove, da je včasih treba, zaradi različnih komunalnih opremljanj, odstraniti več dreves, celo male drevorede, vendar jih sproti nadomeščamo, saj so drevesa živ organizem. Mi smo naredili stoodstoten pregled dreves v mestu in na telefonu imam aplikacijo s katero lahko takoj preverim kje je kakšno drevo, koliko je staro in v kakšnem stanju je. Imamo tudi program zamenjave in obrezovanja dreves. Izdali smo knjigo, ki govori o tem, kako ravnati in vzdrževati drevesa v mestnem okolju. Izdali smo tudi knjigo o ptičih, ki živijo v Ljubljani prav zaradi vse teh dreves. Mislim, da jih je več kot 120 različnih vrst. Skratka, stvari so povezane v neko celoto in šele ko imamo to mrežo narejeno se mesto lahko sistematično in ne stihijsko razvija. Obalna cesta in plaža Izolo zelo dobro pozna. Velikokrat se odpravi od Strunjana do Izole in po poti zbira vse mogoče smeti, »da ne hodi praznih rok«, velikokrat je občini neuspešno ponujal sodelovanje Fakultete za arhitekturo pri izvajanju različnih urbanističnih delavnic in projektov, s svojim birojem je sodeloval na nekaj javnih natečajih, kot izrazit praktik pa se je, ob razmišljanju o prihodnosti obalne ceste, odpravil peš od Kopra do Izole in tuhtal. To-le je stuhtal. - Mi Slovenci smo narejeni tako, da raje gradimo gradove v oblakih kot da bi nekaj zares naredili in to takoj. To obalno cesto se da za kakšnih 200 tisoč evrov spremeniti v plažo in hkrati obdržati cesto, tako da ohranja tisto temeljno funkcijo dostopanja, ob tem pa bi tudi vsi mi, ki se prihajamo kopat na obalo, dobili svoj košček obale pod soncem. Rešitev sedanje zagate, ko imamo tunel, a moramo zagotoviti tudi vzporedno javno cesto, je v bistvu zelo preprosta. Morda se bo komu zdela preveč radikalna, vendar vam zagotovim, da ni. Sedanje cestišče je preširoko. Ne zdaj, ko po njem lahko vozimo 80 kilometrov na uro, pač pa pod pogojem, da omejimo hitrost vožnje. Dandanes delamo ceste kjer je hitrost omejena na 30 - 40 km na uro, z voznimi pasovi širine 275 cm. Takšne so, naprimer, vse ceste zunanjega obroča na Dunaju. Torej, če bi samo drugače zarisali sedanje cestišče bi dobili dva vozna pasova in še en vzporedni pas na morski strani, ki bi ga namenili vzdolžnemu parkiranju, saj brez tega ni mogoče imeti plaže ali rekreacijskega območja. Ograjo bi, seveda odstranili in tam zasadili oleandre, ki sami rastejo in cvetijo ter ustvarijo lepo živo mejo. Na drugi strani te meje bi uredili ločene poti za kolesarje in pešce, na skalometu pa bi z majhnimi poravnavami in betonskimi ploščami uredili kakšnih 70 - 75 malih plažic, ki bi zadostovale za prvo silo. V drugi fazi bi kasneje lahko razmišljali o postavitvi lesenih ali plavajočih pomolov, seveda ob upoštevanju, da bi bili lahko izpostavljeni močni burji ali celo maestralu. Na ta način bi to največjo slovensko plažo lahko še povečali. Za 4 minute gre . Kakšne izkušnje imate v Ljubljani s tako konkretnimi omejitvami hitrosti vožnje? - V Ljubljani imamo v mestnem središču v glavnem cone z omejitvijo hitrosti na 30 km na uro. Na kratke razdalje je omejitev hitrosti smiselna. Razlike med vožnjo s hitrostjo 60 ali 30 kilometrov na uro se štejejo v minutah. Recimo, da danes razdaljo med Žusterno in Izolo prevozimo v osmih minutah, ob omejitvi hitrosti pa bi jo prevozili, recimo, v dvanajstih. Štiri minute pa res niso veliko, saj jim med vsako vožnjo izgubimo na različne načine, od semaforjev do kakšnih drugih zastojev. Zakonodaja pravi DA Še vedno veljavni pravilnik o projektiranju cest iz leta 2005 pritrjuje razmišljanju prof. Koželja glede zmanjšanja širine cestišča ob omejitvi hitrosti. 28. člen: Širina voznega pasu v premi je odvisna od funkcije ceste in projektne hitrosti. Pri hitrosti do 60 km/h je na povezovalni cesti minimalna širina voznega pasu najmanj 2,75 m. 33. člen: Pas za vzdolžno parkiranje se lahko predvidi ob vozišču zbirne ali dostopne ceste v naselju. Minimalna širina pasu za parkiranje ob vozišču je za osebna vozila 2,50 m, za tovorna pa 3,0 m. 34. člen: Na cesti zunaj naselja ali v naselju z elementi za projektno hitrostjo do 50 km/h s širino voznega pasu do 2,50 m robni pas ni obvezen. 39. člen, ki govori o tipičnem prečnem profilu v tabeli določa, da bi že zdaj, ob več kot 5.000 vozilih dnevno in ob omejitvi hitrosti na 60 km/h lahko imeli dva vozna pasova širine 2,75m in 2 robna pasova širine 0,25m. Zakonodaja torej omogoča takšno ureditev, trenutno stanje tudi, vprašanje pa je ali bo koga zanimala rešitev ob kateri nihče ne bo zaslužil več kot je treba. o.m. MAJORITVRULES 58%AiGREEWITH YOU < 107voters.Shareyouropinon! f sr © Rezultat ankete na Regional Obala glede predloga izolskega župana o takojšnjem zaprtju obalne ceste,, o Evropsko projektna stran Izola sredi Jadransko-Jonske strategije 0 prireditvah Občinska sejna dvorana je v petek gostila novinarsko konferenco o Evropski strategiji za Jadransko - Jonsko regijo, katere pomemben člen je tudi Občina Izola. Projekt izpostavlja pomembnost regionalnega povezovanja pri iskanju skupnih rešitev. V petek je bila v sejni sobi Občinskega sveta, na Kristanovem trgu 1, novinarska konferenca na temo pomena EUSAIR (Evropska strategija za Jadransko-Jonsko regijo) za Slovenijo. Koordinator Okoljskega stebra EUSAIR, dr. Mitja Bricelj je predstavil razvojni pomen in možnosti za povezovanje znotraj slovenskih partnerjev projekta in razvojne priložnosti za Slovenijo v povezavi s partnerji v regiji. Župan mag. Igor Kolenc pa je predstavil vlogo Občine Izola v strateškem projektu podpore izvajanju tega povezovanja. Občina Izola je konec leta 2015 postala projektni partner v strateškem projektu podporne točke EUSAIR, ki se sofinancira iz programa Interreg Adri-on 2014-2020. Občini se s tem odpirajo možnosti razvojnega sodelovanja s Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je vodilni partner omenjenega projekta, in partnerji iz drugih držav Jadransko-Jonske regije. Cilj sodelovanja je krepitev črpanja evropskih sredstev za odpiranje novih delovnih mest in kakovostnejšega življenja ob morju v obdobju 2014-2020. O vlogi Občine Izola v projektu in podpori izvajanja strategiji je govoril župan, mag. Igor Kolenc. »S pomočjo projekta podporne točke in drugih evropskih projektov bi lahko izvajali tudi razpise za spodbude razvojnim projektom za podjetja in obrtnike, ki želijo razvijati nove razvojne produkte in storitve,« je poudaril župan Kolenc. SZJ Izola dobi Javni zavod O projektu Evropske strategije za Jadransko-Jonsko regijo so na zadnji redni seji občinskega sveta razpravljali tudi občinski svetniki, ko so po skrajšanem postopku glasovali o ustanovitvi javnega zavoda v sklopu projekta. Namen javnega zavoda, kot so povedali na seji, »je povečanje učinkovitosti izvajanja razvojnih projektov z evropskimi sredstvi in ustvarjanja okolja, ki bo spodbudno za samozaposlitve ter zagon novih razvojnih projektov za občane.« Na Občini so prepričani, da bi na ta način lahko prišli tudi do 20% več evropskih sredstev, to pa bi posledično lahko pomenilo nova delovna mesta oziroma nove poslovne priložnosti. ur Občina Izola skupaj z izolskim zdravstvenim domom, upravno enoto, policijsko postajo in Inšpektoratom RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (izpostava Koper), naslednjo sredo, 23. marca, pripravlja posvet na temo organizacije prireditev v občini Izola. Organizatorjem prireditev in zainteresirani javnosti bodo predstavili spremembe zakonodaje na področju same organizacije prireditev. Spregovorili bodo o organizaciji zdravstvenega varovanja prireditev v luči novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Dotaknili se bodo tudi področja same varnosti na prireditvah in podali napotke za izvedbo prireditev v prihajajoči turistični sezoni. Organizatorji prireditev in drugi zainteresirani naj prisotnost potrdijo na telefonsko številko 05/66 00 103 oz. na elektronski naslov irena.zavrtanik@izola.si, najkasneje do torka, 22. marca. Udeležba na posvetu je brezplačna. Občinski redarji vse pogosteje opravljajo tudi naloge s področja nemirujo-čega prometa. Tokrat so se vključili v vseslovensko akcijo kontrole uporabe varnostnega pasu. Pozor: Kazni so enake, kot če bi vas ustavili policisti. COaom e&g 3: Vlada Mira Cerarja ponovno oživlja zamisel o izgradnji hitre ceste Ko-per-Dragonja s predorom pod Šmarjami in jo predstavlja kot najboljšo tranzitno povezavo s Hrvaško. Pri tem ne upošteva, da bi ta cesta boleče posegla v življenje prebivalcev Šalare, uničila velik del tamkajšnjih kmetijskih površin in potisnila na stranski tir že zgrajene kilometre hitre ceste do Izole, vključno s predorom Markovec. Ob tem se tudi ne odpoveduje dokončanju hitre ceste Koper-Lucija, za katero je vse bolj očitno, da je slepo črevo in služi le parcialnim interesom ljubljanskih vikendašev. Oljka opozarja, da že obstaja optimalna trasa za hitro cesto, s katero bi rešili tranzitni promet proti Hrvaški, zagotovili čim manjše uničenje dragocenih kmetijskih območij, prebivalcem pa zagotovili nespremenjeno kakovost življenja. Traso sta lani jeseni predstavila strokovnjaka s tega področja Livio Jakomin in Igor Zajec, potekala pa naj bi od izolskega novega krožišča za Jagodje proti komunalni deponiji, skozi predor pod Baredi do zaselka Bandel in naprej do mejnega prehoda Dragonja, Istrski župani so to traso takoj potrdili. Oljka njun predlog v celoti podpira, saj predstavlja najkrajšo tranzitno pot do hrvaške meje, vključuje vse doslej zgrajene odcepe hitre ceste, se izogne nepotrebnemu uničevanju kmetijskih zemljišč in predstavlja najmanjše breme za državni proračun. S sprejetjem njune trase bi se brez težav lahko odpovedali tudi hitri cesti do Lucije, ki bi, razbremenjena tranzita, povsem zadostovala za lokalne potrebe tudi sredi turistične sezone. Bi pa z uveljavitvijo trase Jakomina in Zajca dokončno zaščitili Strunjansko dolino, ki predstavlja enega najdragocenejših še nedotaknjenih kmetijskih območij, zanimivih tudi za rekreativno-turi-stično promocijo slovenske obale. Oljka se sprašuje, ali res potrebujemo tako gosto mrežo hitrih cest na tako majhnem območju, kot je Slovenska Istra, ki bi morala skupaj z i morjem predstavljati elitno turistično destinacijo v državi? : Na premierja Mira Cerarja in resorne ministre zato Oljka naslavlja apel, naj ponovno razmislijo, katera trasa je res vredna njihove podpore. Oljka - stranka Slovenske Istre Izola Ali je res treba tako? Treba je priznati, da so v Komunali hitro reagirali na opozorilo, da nekateri že izkoriščajo odstranitev kontejnerjev z ekološkega otoka v Gregorčičevi ulici (ob palači Besenghi) in skušajo parkirati v izpraznjenem prostoru. Na vhod so, prav zaradi takšnega ravnanja nekaterih, postavili takoimenovan paneton, ki sam po sebi sicer ni lep, vendar je učinkovit. Zdaj pričakujemo, da bo Krajevna skupnost Staro mesto podprla idejo o umestitvi špine, ki je nekoč tukaj že bila in potem nikomur več ne bo do tega, da bi s svojim avtomobilom onemogočil zbiranje sosedov ob javni izlivki. Komunalo je treba pohvaliti tudi v primeru ožičene table z oznako naše občine, na Belvederju. Že v istem dopoldnevu, po objavi fotografij, žice na tabli ni bilo več. Čestitamo. Klobuk za dve glavi Valter Bonača, eden od bralcev Mandrača je v uredništvo prinesel serijo fotografij velikega morskega klobuka, ki jih je posnel v morju pred gostinsko šolo in povprašal ali vemo za kakšen organizem gre. Glede na to, da o tem malo vemo smo povprašali na Morski biološki postaji v Piranu, kjer nam je Izolan, Vlado Bernetič, potrdil, da gre za Morski klobuk oziroma Bolte di mare (it.) ali Rhizostoma pulmo (lat.), kar lahko preverimo tudi v poljudni knjigi Toma Turka “Pod gladino Mediterana” na str. 168. Sicer pa je opaziti te vrsto meduz vzdolž naše obale pretežno že od jeseni dalje, več proti pomladi, so pa vidne pri nas tudi preko celega leta ... Na MBP NIB v Piranu se s Klobučnjaškimi meduzami z ekološkega vidika ukvarja prof dr Alenka Malej, področje biokemije meduz proučuje dr Kogovšek Tjaša, ki je sedaj zaposlena v Hirošimi na Japonskem, z genetiko meduz pa se ukvarja dr. Andreja Ramšak - sedanja predstojnica raziskovalne skupine MBP NIB Piran Dopisal je še, da bo dobre fotografije klobuka posredoval raziskovalkam, kot dokument opazovanja z datumom. Že 20 let smo prijazni do kupcev skrbni do vaših vozil odgovorni do okolja in ponosni, da vse to delimo z Izolo in Izolani AVTO CENTER Bo padel tudi Koper? 3. SNL-zahod MNK Izola : Tabor Sežana 0:2 (0:1) Izola, 12.03.2016 ob 15.00, gledalcev 65 MNK Izola: Lalič Goran, Čvokič Stevan, Božič Marko, Vidakovič Dražen, Mandir Marin, Ilič Aleksander, Husarevič Benjamin (Humar Žan 46'), Čauševič Aro n (Podgajski Bostian 62'), Zatkovič Mitja, Lee-Him Kri-stian Franklyn (Bordon Aleks 76'), Mihailovič Nik Strelci: 0:1 - Čižmešija Tomislav (15'), 0:2 - Školnik Vedran (88') Rdeči kartoni: Humar Žan (75'), Tekma s Koprom že ob 17.00 V soboto bo treba priti precej bolj zgodaj v Kraško, saj bo tekma IP Izola - Koper 2013 že ob petih popoldne. Obeta se nov rokometni spektakel, za katerega je težko napovedati razplet. Naši fantje so po dveh zaporednih uspešnih nastopih - zmaga proti Trebnjemu in remi s Slovenj Gradcem, razbremenjeni pritiska. Motivacije seveda ne manjka in ena ali dve točki bi Izolo že potrdilo kot člana 1. lige tudi v prihodnji sezoni. Vsekakor pa je tekma proti sosedskim rivalom prestižnega značaja in obeta se atraktivna športna predstava. O tekmi s Trimom smo že poročali. Bil je zelo dober nastop naših fantov vse do konca, še posebej vratarjev Martina Gregoriča ter Zorana Puhaniča, ki je v zadnjem delu tekme ubranil tri sedemmetrovke. Ekipi sta bili praktično vso tekmo vse do 58. minute izenačeni. Glavno se je zgodilo minuto zatem, ko je z odličnim strelom Andraž Velkavrh premagal sicer dobrega vratarja gostov in postavil končni izid 26:25. Podvig je Izolanom uspel tudi v soboto na Koroškem, ko so v končnici tekme prišli do zlata vredne točke. Jakob Vukovič je v uvodu zadel trikrat zapored, sicer pa so domačini pretežni del tekme vodili, tudi za pet golov. Številčno oslabljena izolska ekipa (brez Elvina Čo-siča, Davida Zoriča Stepančiča in Luke Matijaševiča) je postopno nižala zaostanek. Pet zadetkov prednosti so slovenjgraški igralci imeli tudi v 45. minuti (25:20) in zatem v 53. minuti (29:24), ko je že kazalo na uspeh domačih. Odločilen trenutek tekme se je zgodil tri minute pred koncem, ko so izolski rokometaši potrdili »krepat, ma ne molat«. Domači so vodili s 30:27, nakar je pri naših fantih še bolj stopila na plan želja po uspehu. Trio Blaž Žgavec, Jakob Vukovič in Luka Ravlija je udaril zaporedoma in s tremi zadetki so v zadnji minuti Izo-lani ujeli priključek in prišli do izenačenja. Vrstni red: 1. Celje PL (41), 2. Gorenje (39), 3. Koper (29), 11. Izola (11), 12. Slovenj Gradec (10), 13. Slovan (8), 14. Sevnica (4). Mladi tokrat manj uspešni od članov Mladinska ekipa Istrabenz plinov Izole je v 5. krogu finala 2. lige za uvrstitve od 1. do 6. mesta v gosteh izgubila proti Krimu Olimpiji s 33:22 (13:7). Naši mladinci so bili enakovredni le v prvem delu prvega polčasa, potem je razlika začela nara- ščati. V 51. minuti so domačini vodili že s 16 goli prednosti, a so naši v končnici ublažili poraz. Kadetska ekipa Istrabenz plinov Izole je v 8. krogu polfinalne skupine A nesrečno izgubila na gostovanju pri Kronosu, bilo je 28:26 (13:11). Do 17. minute je bila tekma izenačena, potem so domačini ušli na dva gola prednosti. V nadaljevanju so naskok povišali na +5, potem pa so se nepopustljivi Izolani v 57. minuti zadnjič približali na gol zaostanka, a se končnica ni razpletla po naših željah. Najvišji poraz so doživeli starejši dečki B, ki so v 8. krogu polfinalne skupine A gostovali pri hrpeljsko-kozinskemu Jadranu. Domačini so bili boljši z 39:20 (21:9). Odbojkarice do točke Izolanke so na gostovanju v Ljubljani iztržile točko. Izid je bil 3:2 (25:18,21:25,25:18,23: 25,15:11). Vitalovke so bile tokrat nekoliko boljše in dobile tri nize. Po vodstvu Ljubljančank z 2:1 so četrti niz naša dekleta dobro odigrale in z zmago vzpostavile ravnotežje v nizih. V odločilnem petem pa so imele domačinke nekoliko več sreče in moči ter tako prišle do zmage. Izolanke ostajajo na osmem mestu, v soboto pa ob 18.00 igrajo doma z ekipo Cal-cit Volleyball I. Vaško 6. na EP Z regato za medalje se je v Barceloni končalo odprto prvenstvo v olimpijskem enose-du finnu. Po štirih zaporednih odličjih na prvenstvih stare celine je Vasilij Žbogar tokrat ostal brez medalje, bil je 6, med Evropejci pa 5. Zadnji dan je bil za najboljše precej dolg, saj jih je že dopoldne čakala sedma regata prvenstva, na kateri so nastopili vsi in z 20-im mestom je Izolan potrdil mesto na regati za medalje, bil je skupno šesti. »Ko smo starta-li je bilo nekaj severnega vetra, v nadaljevanju pa vedno manj, spet je bilo zelo težko, zelo nepredvidljivo, jaz sem se držal sredine in po takšnih razmerah to ni dobro,« je o dopoldanski regati povedal Žbogar, ki je vse svoje znanje pokazal na zadnjem dejanju prvenstva. Na preizkušnji za medalje je najuspešnejši slovenski jadralec, tudi evropski prvak v razredu finn iz leta 2013, začel zelo suvereno, bil večji del regate v ospredju in kot prvi prečkal ciljno črto. »Želel sem si čim boljše uvrstitve, dobro sem odjadral celotno regato in čeprav sem se na prvem obratu dotaknil boje, naredil kazenski obrat in nekaj izgubil, sem vseeno zmagal,« pa je strnil vtise po regati za medalje in potegnil črto pod prvenstvom. »Škoda, da na začetku ni bilo prave hitrosti jadrnice, z opremo sem se zelo trudil, ampak potem smo vzeli staro opremo in je šlo v redu. Če bi vsaj eno od slabših regat odjadral malo bolje, bi bil v boju za medalje. Sicer sem rekel, da je regata za trening, ampak potem, ko si spredaj se boriš in skušaš biti čim boljši. Nekaj grenkega priokusa je, vendar vidim, da sem še vedno v stiku z najboljšimi in sem eden redkih, ki sem na vsakem tekmovanju med najboljšimi. To pomeni da smo na pravi poti, v dobri formi, vrhunec katere naj bi bil na olimpijskih igrah.« Evropski prvak je postal Nizozemec Pieter Jan Postma, drugi je bil Madžar Zsombor Berecz, tretji pa Hrvat Milan Vujasino-vič. KAPUČINO ■Esa* Nova priložnost za dokazovanje jadralce čaka že konec meseca, ko bo na Palmi de Malorci regata za svetovni pokal, na kateri bodo podelili zadnje olimpijske vozovnice. Laser Europa cup 2016 V koprskem akvatoriju je od petka 11. marca do nedelje 13. marca v organizaciji Jadralnega kluba Jadro Koper potekala regata za jadrnice razreda laser, laser radial in laser 4.7 za serijo tekmovanj Europa Cup. Regate se je udeležilo 189 jadralk in jadralcev iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Srbije, Latvije, Ukrajine in Slovenije. Prvi dan je regatnemu odboru uspelo izpeljati tri plove v vseh razredih, v soboto so po močni burji v razredu laser standard odpeljali dva plova, v preostalih razredih pa po en plov. Tretji dan jadranja je bila burja premočna, zato jadralci niso odšli na morje. V razredu laser standard je zmagovalec regate Valeriy Kudrya-shov in Ukrajine, v razredu laser radial Italijan Emil Toblini, v razredu laser 4.7 pa Hrvat Leon Kij uš. Od slovenskih jadralk in jadralcev je najboljši rezultat dosegel Matej Valič (JK Jadro Koper), ki je v razredu laser standard regato končal tik pod odrom za zmagovalce na četrtem mestu. V razredu laser radial je Liam Orel (JK Jadro Koper) dosegel 27, Kirn Pletikos pa 28. (YC Portorož) mesto. V razredu laser 4.7 je bil najboljši Taš Kolman (JK Burja Izola) na 16. mestu. Maj Musa Olivieri (JK Olimpic) pa je regato končal kot 18. Laser standard UKR 171427 Kudryashov Vale-riy; 4,0 (1) 1 1 1 1 CRO 199824 Sindik Dino; 10,0 (7) 2 3 3 2 UKR 171228 Zhukalin Ivan; 13,0 (6) 3 5 2 3 Laser radial 1TA 204308 Toblini Emil; 10,0 1 5 4 (26) 1TA 205261 Sammarco Matteo; 13,0 2 8 3 (18) CRO 207483 Perkovič Dominik; 13.0 (55) 4 7 2 Laser 4.7 CRO 204733 Kljuš Leon; 9,0 (10) 3 1 5 ITA 202260 Gallinaro Guido; 10.0 7 1 (10) 2 ITA 205245 Navoni Elisa; 10,0 3 3 (12)4 Ekipno srebro v Lignanu Turnir ITT F Premium Junior Circuit v Lignanu di Sabbiado-ru se je zaključil. Konec tedna so bili odigrani finalni obračuni ekipnega tekmovanja, kjer so se znova izkazali slovenski mladinci, do stopničk pa je prišla še Gaja Mavri. Najboljši mladinec v Sloveniji, Darko Jorgič, je bil nepremagljiv tudi v ekipnem delu tekmovanja. V petek je ekipo, kjer so Slovenijo zastopali še Peter Hribar, Tilen Cvetko in Izolan Erik Paulin, uspešno krmaril skozi kvalifikacije, v soboto pa so naši fantje v dopoldanskem delu najprej s 3:1 premagali Rusijo, nato pa v finalu proti Nemčiji za las ostali brez naj višje stopničke. Finalni obračun je Jorgič odigral po pričakovanjih in obe svoji tekmi dobil, proti Gerritu Engemannu je bilo zelo tesno, tekma se je končala z zmago Hrastničana z rezultatom 3:2 (-7, 3, -10, 9, 8). Cvetko je na drugi poziciji izgubil obe svoji tekmi, proti Engemannu z 1:3, v odločilni peti tekmi pa proti Xu Janniku z 0:3. Hribar je na ‘3. deski’ lovil zmagovalni recept 2+1, a je za las potegnil kratko. Cedric Meissner je bil boljši s 3:2 (8, -5, -8, 8, 7) in s tem svojima reprezentančnima kolegoma pripravil teren za končno zmagoslavje. Med 8 najboljših ekip sta se v kadetski konkurenci uvrstili Katarina Stražar in Izolanka Lea Paulin, je pa zato za slovenske stopničke poskrbela Gaja Mavri, ki je v mešani ekipi skupaj s Poljakinjo Julio Slazak in Srbkinjo Edino Benko v konkurenci mladink osvojila bron. Turnir se bo juti zaključil s finalnimi boji v konkurencah kadeti posamezni in dvojice, kjer imamo aktivnih še nekaj orožij. Več lahko spremljati na uradni spletni strani ITT F. ©uRBOSiMi) Na državnem tekmovanju seje svetil bron Člani Strelskega kluba Izola so se v nedeljo, 13.3.2016, udeležili odprtega državnega tekmovanja veterank in veteranov v streljanju z zračnim orožjem v Kidričevem in domov niso odšli praznih rok. Ekipa v zasedbi Dolores Šuštar, Patricija Me-mon in Nataša Sušnik je ponosno dvignila pokal za tretje mesto z zračno puško, Dolores Šuštar pa je zasedla še 3. mesto posamično. Tekme sta se udeležila še Bojan Šuštar (puška) in Ivan Božič (puška in pištola). Za las pa je s sicer odličnim rezultatom, a v hudi konkurenci bron zgrešil Val Lorbek Ivančič, saj je v Ljubljani dan kasneje prav tako na državnem nivoju zasedel 4. mesto med mlajšimi učenci na Finalnem tekmovanju osnovnih šol v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja sta se udeležili tudi učenki Lara Frank in Tinkara Kovač, ki sta med učenkami zasedli 9. oz. 24. mesto. Vsi trije so učenci OŠ Livade Izola in si zaslužijo vse pohvale, ker pridno vadijo celo leto, saj vedo, da rezultat ne pride sam od sebe. V ponedeljek 14.marca je bilo odigrano 11.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Nihče ni osvojil vseh 6 možnih točk. Zato so odločale razlike iz posameznih iger. Prvi trije so zbrali po 5 točk, najuspešnejši je bil Anton Kosič z razliko +1025, sledi Boris Počkaj z razliko +392, tretje mesto je zasedel Anton Sevčnikar z razliko +215. Sledi trojica, ki je zbrala po 4,5 točke. Tudi tu je odločala razlika iz vseh iger. Tako je četrto mesto osvojil Boris Debeljak z razliko +466, sledita Marija Bolje z razliko +62 in Lojze Hočevar z razliko -132. Zadnje kolo v marcu bo odigrano 21.3. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. Po končanem turnirju bodo objavljeni rezultati turnirja in razporeditev uvrščenih na prvih petih mestih po vseh turnirjih v prvem četrtletju letošnjega leta. db Dogajalnik Glasbena poslastica iz zasede V Izolo, dokaj nepričakovano, v sklopu svoje evropske turneje, prihaja kanadska pevka Allison Crovve, vrhunska glasbenica, ki tokrat nastopa s skupino, s katero je tudi posnela svoj zadnji, devetnajsti (!!!) album. Nenavadna je tudi pot do tega nastopa, da o organizatorju ne govorimo. Allice je svoj nadnaravno prodoren glas lepo združila s klavirjem, kitaro, violino in irskim bobnom, s čelom Celine Greb (iz nemške skupine Black Forest), multi-in-strumentalistko Sarah VVhite in kontrabasistom Daveom Bairdom. Tako je nastal nenavaden hibrid Kanadsko Keltskega jazza, folka, soula in roka, tako z avtorskimi skladbami, kot s priredbami Annie Lennox in Leonarda Cohena. Prav slednji je najbolj „kriv“, da Allison s skupino sploh pride v Slovenijo in v Izolo. Ko je pred leti Enzo Hrovatin želel posneti pesem Halellujah, Leonarda Cohena, je potreboval soglasje avtorja, vendar ni našel poti do njegove agencije. Na pomoč mu je priskočila prijateljica Milka Šmid 0’Rilley in poiskala povezave s Cohenovo agencijo prav preko Allison, ki je prav tako naredila priredbo omenjene pesmi. Sledilo je nekajkratno pogovarjanje in dogovarjanje, na koncu je Enzo dobil soglasje, Milka pa prijateljico, kiji je obljubila, da bo enkrat prišla tudi v Izolo. Zgodilo se je celo prej kot so pričakovali in ko je Milka v Izolo sporočila, da prihaja Allison s skupino, nihče ni tega sporočila vzel zelo zares. Šele ko je pred nekaj dnevi prišla najava z datumom vred, smo se resneje pozanimali o tem, kdo je sploh Allison Crovv in ugotovili, da prihaja izvajalka, ki bi si jo težko privoščili v normalnem načrtovanju programa. Seveda je zaradi tega zmanjkalo časa za iskanje sofinancerjev in sponzorjev, ki bi pomagali pripraviti cel ta dogodek in tako so vsi stroški padli na pleča tiste, ki je pravzaprav delala uslugo nekomu drugemu. Milka je tudi to breme sprejela na svoja ramena in denarnico, zato se je tudi Allison odrekla honorarju, ki ga sicer dobijo za nastope na tej turneji. Kljub temu bo morala poskrbeti za nekajdnevno namestitev glasbenikov v Izoli, pred nadaljevanjem turneje, v veliko pomoč pa bi ji bilo, če bi. Center za kulturo ali Občina Izola prispevala vsaj za plačilo Sazasa in ozvočenje. Časa za dogovor je še dovolj. Zaradi uvedbe davčnih blagajn namreč ne more pobirati vstopnine za koncert, tako da drugih prihodkov iz koncerta ne bo. Allison in skupina bodo nastopili v dvorani Manziolijeve palače, ki jo je brezplačno oddala Skupnost Italijanov Izola, v soboto, 26. marca ob 20.00 uri. V nedeljo, 27. marca zvečer, pa bodo na kratko gostovali tudi v oddaji Radia Koper. Glasbo Allison Crow boste zlahka našli s pomočjo kateregakoli brskalnika, saj je za njo 19 samostojnih albumov, nekaj singlov, par skupinskih albumov in cela prsta priredb tujih pesmi. Tokrat o vinu Pogovori “NA ŠTIRI OČI«, ki jih v izolskem kulturnem domu pripravlja in vodi Boris Kobal, so namenjeni boljšemu poznavanju nekaterih izolskih in drugih gostov. V.d. direktorja Centra, Boris Kobal je doslej gostil nekdanjega predsednika Milana Kučana, župana Igorja Kolenca, obalne udeležence resničnostnih šovov, zdaj pa so prišli na vrsto izolski vinarji. Na četrtem večeru, ki ga je naslovil “vino ima mlade” bo gostil 4 izolske vinarje (Božič, Korenika, Praprotnik in Žaro) in njihove sinove ter enologa Boštjana Zidarja. Pogovarjali se bodo o marsičem pa tudi o tem, kakšna je prihodnost izolskega vina. Pogovorni večer bo v četrtek, 17. marca 2016 ob 19.00 v izolskem kulturnem domu. 0 knjigi, o glasbi, o poeziji V vvine baru Manzioli bodo v torek, 22. marca predstavili slovenski prevod pesniške zbirke Vrata raja, bosanskohercegovskega pesnika, novinarja in glasbenika Ahmeda Buriča. Gosta bo zasliševala Irena Urbič, v jam session pa ga bodo potegnili: Elvis Šahbaz, Dean Semolič in Mef. V' J , ____________________________} V izolskem kulturnem domu so v soboto nastopili igralci, pevci, godci, ilustratorji in predvsem lutkarji izolskega društva Mari o net.te s predstavo senčnih lutk, Murnčkove dogodivščine. Dobro zasedena dvorana in dolg aplavz povesta vse o tem, da bi si skupina zaslužila prostor za malo gledališče. Ahmed Burič (rojen 1967 v Sarajevu) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta, ki jih lahko beremo predvsem na portalu Radia Sarajevo. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), sledile so Solze nafte in krvi (2009) ter Materni jezik (2013). »To so lapidarne pesmi z asketskim jezikom, ki govorijo o velikih, včasih strašnih zgodbah. O brezpotjih, skrivnostih, o izsiljenih izgubah, o najbolj intimnih in zato najbolj univerzalnih vprašanjih«. VVINE BAR MANZIOLI, Izola, torek, 22. 3. 2016, ob 19.00 Tanja je rada praktična V galeriji Plač Izolanov bodo v soboto ob 11.00 odprli razstavo akademske slikarke Tanje Milharčič, mlade umetnice, ki se je od velikih platen umaknila v svet recikliranih materialov in likovnih miniatur. Na ogled bodo zanimive risbe s tušem. Kot je sama povedala v dogovoru za razstavo izhaja ideja razstave v Plaču Izolanov iz risb s tušem, ki jih dela na star kopirni papir - papir ki so ga uporabljali pri starih pisarniških pisalnih strojih. Papir je zelo prosojen, zato izrablja to prosojnost pri postavitvi razstave, kjer določene risbe predstavi obrnjene, tako da je vidna spodnja oziroma, druga stran papirja. Na eni strani galerije bodo predstavljene risbe na papirju iz katerih je naknadno izbrala določene motive in jih pripravila za šablone za grafično tehniko sitotiska. Nastale serije teh sitotiskov pa bodo predstavljene v drugem delu prostora. Tanja Milharčič iz Postojne, po končani akademiji večino časa posveča slikarstvu ter pedagogiki v povezani z njim. Kot sodobna ustvarjalka sodeluje z različnimi ustvarjalci. Pod imenom Dirty_ branch predstavlja svoje delo, s katerim želi idejno rahlo preseči meje nepričakovanega. Pri svojem ustvarjanju gleda predvsem na uporabnost izdelkov merno z njihovo estetiko. 'A f soraz- Trenutno se posveča oblikovanju brezprstnih rokavic iz filca, okrasnih blazin, bombažnih majic in nahrbtnikov iz odrabljenih dežnikov, izdelki pa so vedno odraz problema iz okolja ter rešitve z materiali, ki jih najde okrog sebe; jih preoblikuje, tiska, sestavlja ter je vključena v celoten proces od ideje do končnega izdelka. Tanja sicer kot galerijska pedagoginja deluje v Narodni galeriji, Hiši kulture v Pivki, Centru in Galeriji P74. Trenutno živi in dela med Ljubljano, Postojno in Pivko. napojnj! jzolški slikar Eflvvard-Belskv Izola bo aprila v Bruslju Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki že nekaj časa sodeluje tudi v projektu neinstitucionalnega vključevanja občanov v javno življenje lokalne skupnosti, je v Bruselj povabil nekaj predstavnikov izolskih ulic starega mesta, ki so znane po samoorganiziranju in še nekaj izolskih javnih delavcev, ki bodo zadnji vikend v aprilu tam predstavili naše mesto in življenje v njem. V Evropskem parlamentu bodo postavili tudi fotografsko razstavo s posebnimi upodobitvami našega mesta, ki sta jih pripravila, Remigio Grižonič in Dušan Ambrož. Oba sta se fotografij lotila na svojstven način, tako da predstavitev ne bo turistična ampak tudi ustvarjalna, kot se za takšen obisk tudi spodobi. DA BI Tl STRELAV ENTER UDARILA! piše: Barbara Motoh Bračanov V mojem novem življenju delno brezposelne gospodinje imam kar naenkrat precej več časa, in tako malo bolj spremljam objave na facebooku in ostalih omrežjih (medtem ko seveda podim mačko iz moževih orhidej in poskušam minimizirati škodo, ki jo dela naš i delovanju z otroki) - prihajam do zelo, zelo zaskrbljujočih odkritij. Prvo je, vsekakor, da veliko naših nadebudnih bodočih odraslih največ časa preživi skozi zbiranje “lajkov” za fotografije, za katere bi se meni kot materi zameglilo pred očmi, če bi jih videla na straneh katerega od mojih otrok. Vsaj po moji tradicionalni starojugoslovanski železno komunistični vzgoji dvanajstletnice ne smejo pošiljati namišljenih poljubov na pol oblečene v svet, ki nima nikakršne kontrole nad tem, kdo to vidi prvi. Ampak ta pritožba je že zelo znana in je skoraj del našega vsakdana... Druga, s katero bom pa najverjetneje tvegala srd in bes vsaj dela prebivalstva pa je, da je bistveno več tako imenovanih “postov" namenjenih živalskim pravicam, kot jih je pravicam otrok. Bistveno lažje se izrečemo in podpišemo nekaj v prid potepuških mačk kot v prid begunskih otrok, kar je zame popoln absurd. Kdorkoli me pozna ve, da imam srčno rada živali (to dokazuje tudi moje kaotično prebivališče), ampak nikakor pa mi ni jasno, kako se nekomu lahko smili laboratorijski zajček, ne vidi pa popolnoma nič narobe s tem, da otroci iz Sirije, Afganistana in še od kje, na pol nagi sredi zime gazijo preko deročih rek, da bi na nekem razpotju našli pot v boljšo prihodnost. Da, res je, živali si svoje usode ne izberejo same - ampak verjemite mi, otroci niti. Že če vprašaš moje otroke, ne bi imeli nič proti, če bi se rodili kakšnemu Onassisu; niso si izbrali mene. Jaz sem izbrala, da jih imam. In enako si tudi ti ubogi begunčki, ki se jih vsi otepajo, niso izbrali svojega otroštva; pa tudi njihovi starši najverjetneje ne takšnega življenja, vsaj po večini ne. Zakaj je torej nam, homo sapiensom, tako težko doseči to, da poskrbimo za svojo vrsto? Toliko sovražnega govora, toliko nacionalizmov in rasizmov kot jih lahko prebereš na spletu, si je težko že zamišljati, kaj šele prebaviti. Morda bi morala obstajati neke vrste vesoljna cenzura - ko napišeš popolno nesprejemljivo neumnost, te strela udari naravnost v računalnik in ti scvrkne tipko “enter” ? Morda bi se bilo pred matematiko in poštevanko treba naučiti, da obstajamo zgolj v in zgolj zaradi različnosti, ampak jokajoč dojenček katerekoli rase pa je še vseeno - naš... Verjamite mi - nobena žival tega ne pozabi; vsaka mačka poskrbi tudi za najdene mucice, psička enako, in levinja tudi. Pri vsem tem, kako nas skrbi za živali - one za svoje znajo poskrbeti. Mi očitno potrebujemo pomoč... Barbara Motoh Bračanov je do današnjega dne delala kot mentorica v Izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok, k tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. 17.3. četrtek 17.00 Zelena dvorana Obrtniškega doma, Staničev trg 1, Koper Predstavitev knjige akvarelov - Bojan Hlastec RIBE NAŠEGA MORJA 18.00 Manziolijeva palača Izola Forum italijanskega filma - Ci vuole un gran fisico. Režija Sophie Chiarello, igra Angela Finocchiaro 19.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA Mesec marec je mesec poezije, v marčevskem srečanju bomo torej dali prostor poeziji dveh izvrstnih slovenskih pesniških glasov: klepetali bomo o čudoviti pesniški zbirki Maje Vidmar KAKO SE ZALJUBIŠ?, da bi tehtnico tematsko in avtorsko nekoliko uravnotežili bomo pokukali še v pesniški svet Esada Babačiča in v njegovo zbirko PRIHODI, ODHODI. 19.00- Kulturni dom Izola Pogovor »... na štiri oči...«: vino ima mlade Na četrtem večeru "...na štiri oči..." bomo gostovali 4 izolske vinarje (Božič, Korenika, Praprotnik in Žaro) in njihove sinove ter enologa Boštjana Zidarja. Kakšna je prihodnost izolskega vina? 18.3. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Kako pomagamu svojemu otroku pri sprejemanju kariernih odločitev ? Na delavnici bo predstavljeno, kako in kakšno podporo kot starš nudite svojemu otroku, pri izbiri nadaljnje poklicne poti, tudi način, da si poleg tega »Kaj želi postati moj otrok, ko bo velik?«.Delavnica bo praktično naravnana. 20.30 A rt kino Odeon Izola FilmFlovv: Zlo za petami Moderna indie srhljivka, kije klasičnemu modelu grozljivke vdihnila novo svežino in že dosegla status enega najstrašnejših filmov zadnjih nekaj let. Projekciji sledi pogovor z avtoricami podcasta FilmFlovv. 20.00 Manziolijeva palača Izola ETHNOINSULA 2016 - Diatonic strings Duo Rok Kleva Ivančič & Manuel Šavron).Promocija CD-ja »Ragbag« Neobičajna kombinacija violine in harmonike, ki je postala že pravi sinonim za etnojazzovsko glasbo in glasbo sveta. 21.30 Hangar Fetus (alternativni rock, Izola) 19.3. sobota 11.00 Galerija Plač otvoritev razstave risb s tušem akademske slikarke Tanje Milharčič iz Postojne 10.00 do 12.00 Mestna knjižnica Izola miniaccessbab brezplačna sobotna delavnica za otroke stare od 7 do 15 let Otroci bodo v delavnici spoznali bodo eno postavitev bars točk, naučili se bodo, kako se sprostiti, kako se postaviti zase, kako se soočiti s pubertetniškimi izzivi in jih uspešno reševati, ter kako izboljšati koncentracijo. 21.3. ponedeljek 18.00 Manziolijeva palača Izola Ob Svetovnem dnevu poezije bomo predstavili PERCORSI Dl VERSI srečanje z prof. Francesco Quacquarelli avtor knjig "Ctuaderno a scacchi" in "II canto del cardo" 19.00 Mestna knjižnica Izola Svetovni dan poezije z Juretom Vugo Ob svetovnem dnevu poezije Mestna knjižnica Izola in Bralni klub KIRA KNJIGA vabita na srečanje z mladim, a že uveljavljenim primorskim pesnikom Juretom Vugo. Z avtorjem se bosta pogovarjali Diana Pungeršič in Ksenija Orel. 23.3. sreda 12.00 Manziolijeva palača Izola Predavanje o medicini za srednje šole Izole, Kopra in Pirana. Predavatelj: Felice Žiža. 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Ljubezen iz daljave Plemenita ljubezen nekoč in danes. Območje, o katerem bo govorilo predavanje, lahko označimo z besedno zvezo med dvema ljubeznima. V prvem delu predavanja, ki je umeščeno v čas trubadurjev in vitezov, ne bo govora le o razliki med viteško in trubadursko ljubeznijo, temveč tudi o premiku od osvajalske in izključujoče ljubezni do univerzalne ljubezni, tj. ljubezni, ki je na razpolago vsem. Predavala bosta Boris Brezovac in Marjan Hudopisk. Galerija Plač Ljubljanska32 V soboto 19.marca ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave risb s tušem akademske slikarke Tanje Milharčič iz Postojne Galerija Alga razstava Sanja Josič Fluid dynamics in square space Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula razstava BERKO SELFI Razstava bo na ogled do 30. marca 2016. Sončna dvorana Izola razstava tradicionalne in digitalne ilustracije Rok Kleva Ivančič Novi svetovi Kava bar TISA razstava fotografij Oskar Jogan Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izolo.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola KULTURNI DOM IZOLA ■ četrtek, 17.3., ob 19.00: pogovorni večer z izolskimi vinarji "... NA ŠTIRI OČI..." (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... KULTURNI DOM IZOLA ■ sobota, 26.3., ob 20.00: koncert MASCARA OUARTET (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan prireditve. • petek, 8.4., ob 20.00: akustični koncert ORLEK (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.4. je ogled fotografska razstava Sanja Tošič: FLUID DVNAMICS IN SOUARE SPACE Vstop prost. ART KINO OOEON IZOLA ■ četrtek, 17., in torek, 22.3„ ob 18.00 ter sreda, 23.3» ob 20.30: biografska drama TRUMBO: • četrtek, 17., in torek, 22.3, ob 20.30 ter petek, 18., in sreda, 23.3, ob 1830: igrano-dokumentarni GOVEJA POSTRV: • petek, 18.3., ob 20.30: FILM FLOVf. grozljivka ZLO ZA PETAMI; • sobota, 19., in nedelja, 20.3„ ob 16.00: KINO VETRNICA-, animacija KUNG FU PANDA 3; ■ sobota, 19., in nedelja, 20.3.: OSKAR VIKEND: SOBA, V ŽARIŠČU, DANSKO DEKLE, POVRATNIK; • ponedeljek, 21.3., obl 8.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama SAVLOV SIN; • ponedeljek, 21.3., ob 2030: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec VOLČJA DRUŠČINA Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola UP www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA 18. marec 2016 ob 20:00, Manziolijeva palača ETHNOINSULA 2016 - Koncert Diatonic strings Duo (Rok K leva Ivančič & Manuel Šavron) Neobičajna kombinacija violine in harmonike, ki je postala že pravi sinonim za etnojazzovsko glasbo in glasbo sveta. Že s samim naslovom albuma "Rag-bag" glasbenika z različnimi ozadji napovesta skupek glasbeno raznolikih skladb, položenih v isto vrečo. Album je tako poln različnih zvrsti in melodij, od etna do jazza, folka in glasb sveta, na njem pa zaslišimo tudi istrsko lestvico in bretonske plese. Fetus (alternativni rock) Hangar Bar, Izola petek, 18.3.2016 ob 21.30 From Ashes vstanejo iz pepela v začetku leta 2014. Prvenec Dying Embers, ki ga izdajo že leto po tem, črpa navdih predvsem iz sodobnega težkometalnega rocka ter iz pogorišča ostankov benda AlmostRage.Za From Ashes mine leto 2015 v znamenju koncertov in promocije albuma. Medtem ko Dying Embers pričakuje svoj prvi ponatis pri založbi Miner Recordings,fantje že pripravljajo material za novi studjiski album. Fetus je obalna alternative rock zasedba, ki ustvarja izključno avtorsko glasbo. Skupina je nastala jeseni 2010, v Izoli. Predstavitev knjige akvarelov Bojan Hlastec RIBE NAŠEGA MORJA ki bo v četrtek 17. marca 2016 ob 17. uri, v zeleni dvorani Obrtniškega doma, Staničev trg 1, Koper Torek, 22. marca ob 19.00 Wine bar Manzioli Vrata raja Predstavitev slovenskega prevoda pesniške zbirke Vrata raja, bosansko-hercegovskega pesnika, novinarja in glasbenika Ahmeda Buriča. Gosta bo zasliševala Irena Urbič, v jam session pa ga bodo potegnili: Elvis Šahbaz, Dean Semolič in Mef. Mestna knjižnica Izola TORKOVA PRAVUIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog tertiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala. Avtor knjige je Bojan Hlastec - ilustrator, oblikovalec, glasbenik, ribič, vinogradnik in upokojeni snemalec RTV Koper, ki je v knjigo vložil 30 let truda in veselja. Gre za prvo tovrstno publikacijo, ko se z akvarelno risbo natančno predstavi biološko raznolikost ribjega življa v našem zalivu. Zanimivo, atraktivno in poučno delo je založil, pripravil in natisnil član OOZ Koper Božo Stražar s.p. - Založba Lipa. :r slika je simbolična fb: www.facebook.com/mandrac.si mail: mislejprimus@gmail.com tel: 040/432-943 MAMTOIi^Č 14 Tudi duhovniki lahko dajo odvezo Izolski župnik Janez Kobal je v pogovoru z Robijem Krampfom povedal, kaj pomeni 40 dnevni post za kristjane, zakaj je pot kristjana tudi pot trpljenja in stiske in kako jubilejno leto usmiljenja spodbuja vernike k še bolj globokem odnosu do Boga. - V današnjem vsesplošnem pehanju za zdravim življenjem je post večkrat omenjen. Kaj pa kristjanom pomeni postni čas? - Postni čas se začne takoj po pustu s postno ali pepelnično sredo in konča z veliko nočjo. Velika noč zato, ker se je to noč pred 2000 leti zgodil največji dogodek - Jezus Kristus je vstal od mrtvih. - Kaj predstavlja teh 40 dni posta? - V obdobju 40-ih dni se kristjani trudimo podoživeti in ponotranjiti najpomembnejše dogodke iz Jezusovega življenja in globlje razumeti sporočilo evangelijev. Prvi tak dogodek so Jezusove skušnjave v puščavi, kjer je zavrnil napačna sredstva za dosego Božjega kraljestva. Ta sredstva, ki so tudi danes več kot aktualna, so želja po imetju in bogastvu, želja po oblasti in želja po izkoriščanju Boga za uresničitev lastnih želja in potreb. Drugo pomembno oznanilo evangelijev je prilika o usmiljenem Očetu. Ta zgodba nam pomaga osvetliti naš največji greh. Mi namreč mislimo, da je Bog strogi sodnik, ki preži na naše slabosti in je skoraj vesel, da nas lahko kaznuje. Ne ne, takšni smo ljudje v svoji majhnosti. Bog pa je velik in usmiljeni Oče, ki je do nas nežen, potrpežljiv in usmiljen. In končno sledi še najpomembnejše oznanilo evangelijev, to je Jezusovo vstajenje od mrtvih. Dviguje nas z upanjem, da se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak se z njo v resnici šele začne. Torej, v postnem času se spominjamo, da smo na tem svetu samo popotniki - a ne pozabimo: pot zveličanja je redno tudi pot trpljenja, stisk in očiščevanja. - Zakaj pot trpljenja in stisk? - Če kristjan misli vsaj malo resno s svojo vero, potem se mora truditi, da na krivico ne odgovori s krivico, ampak z usmiljenjem; da na nasilje ne odgovori z nasiljem, ampak z mirom in ljubeznijo. To je telesno in duhovno trpljenje. Po drugi strani pa smo vsi samo ljudje, kar pomeni, da želimo delati dobro, a se zaradi sebičnosti, pohlepa, nevoščljivosti in ponosa prej ali slej zapletemo v težave, iz katerih ne najdemo izhoda. Potreben je, če tako rečem, nadnaravni poseg; potrebno je usmiljenje nebeškega Očeta, ki naše grehe izbriše. - Pot usmiljenja in izbris grehov? Ne zvenijo te besede v ušesih sodobnega človeka nekam tuje, da ne rečem smešno? - Glejte, papež Frančišek je nedavno razglasil izredno sveto leto Božjega usmiljenja v goreči želji, da bi jubilejno leto postala živa izkušnja Očetove bližine, to je Očetovega usmiljenja. In če prav vidim, mu mnogi sledijo, ker je tudi sam skromen, ponižen in usmiljen. Popravek V prejšnjem Mandraču nam je, zaradi tehnične napake, izpadel zaključek stavka v članku o družini, ki ji grozijo z izselitvijo. Napako popravljamo z objavo celega zadnjega odstavka. Povsem jasno je, da ima izolska družina težave, ki bi jih u nekem drugem času, obravnavale vse pristojne službe in inštitucije, danes pa celotno breme pade na župana, ki mora delovati v skladu z zakonodajo. Razen ...Razen če skliče vse, ki primer poznajo in morda lahko pomagajo najti ustrezno rešitev. Ni vrag, da ob vseh socialnih in humanitarnih organizacijah, ob pshiatrih in šolnikih, varuhih človekovih pravic in nevladnih organizacijah, ne bi našli načina za reševanje tega in podobnih problemov. Nekoč smo imeli takoimenovane bivalne enote. Ali bomo vse takšne probleme v reševanje prepustili cerkvi? Mef - Kaj pomeni leto Božjega usmiljenja in v čem se razlikuje od »drugih let«? - Papež dobro pozna življenje in trpljenje sodobnega človeka. Zato tudi sam veliko trpi, ko vidi, koliko bivanjskih in moralnih dram pretresa mnoge izmed nas. Koliko težkih in bolečih brazgotin nosi človek v svojem srcu, ker se je v preteklosti bodisi sam bodisi pod vplivom nesrečnih okoliščin odločil za zlo dejanje. Jubilejno leto nam sporoča, da ni greha, ki bi bil večji od Božjega usmiljenja. Vsak lahko ohrani svoje dostojanstvo in upanje na nov začetek. - Kaj konkretno kristjani »delate« med svetim letom? - Prej sva govorila o postnem času. To je čas notranj e pokore, ki se kaže predvsem v naslednjih oblikah: v postu, molitvi, miloščini in telesnih ter duhovnih delih usmiljenja. Vse te dejavnosti vodijo vernika do želje, da bi »novo pot« začel z zakramentom sprave ali spovedi. Jubilejno leto usmiljenja pa spodbuja vernike k še globljemu odnosu z Bogom. To lahko uresničimo z romanji, prehodom skozi sveta vrata in odpustki. Da bi se teh milostnih dogodkov moglo udeležiti čim več ljudi in ne samo romarji v Rim, je papež naročil odprtje svetih vrat v stolnih in drugih cerkvah po vsem svetu in seveda tudi v Sloveniji. V naši škofiji so to koprska stolnica, bazilika na Sveti Gori in romarska cerkev Marije, tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi. Poleg tega je papež podelil vsem duhovnikom možnost, da podelijo odvezo od splava vsem, ki so ga povzročili in s skesanim srcem prosijo odpuščanja. - Kako se v izolski župniji pripravljate na veliko noč? - Letos bomo na cvetno nedeljo (20. 3. 2016 ob 17.30) poleg običajnih dogodkov pripravili večer Božjega usmiljenja. Vernikom in obiskovalcem bomo ob duhovni glasbi in petju omogočili posamezno in skupno molitev pred Najsvetejšim, poslušanje pričevalcev vere, ki so Božje usmiljenje sami izkusili, blagoslov s polaganjem rok, spoved ali zakrament sprave in še kaj. Program bo trajal približno dve uri. Zatem bo pred cerkvijo sledilo druženje in delitev dobrot, ki jih bodo pripravile pridne roke. Pa še to. Bralkam in bralcem Man-drača, Izolankam in Izolanom ter vsem ljudem dobre volje želim blagoslovljene praznike in veselo veliko noč. Pogovarjal se je Robin Krampf Iz obvestil: Cvetna nedelja (20.3.): 10.00 - blagoslov oljk in zelenja 17.30 - Večer božjega usmiljenja Veliki četrtek (24.3.): 19.00 spomin na zadnjo večerjo in praznik duhovništva v Izoli - sv. Maver Veliki petek (25.3.): 19h obredi in molitve velikega petka. Bedenje ob prijatelju Jezusu, ki je v grobu. Velika sobota (26.3.) - dan pripravljanja. Bagoslov jedil bo: pri sv. Roku: ob 14. in 15.30 uri, v župnijski cerkvi: ob 15. in 17. uri. Pri sv. Jakobu na Šaredu: ob 16.15. Sv. Marija Alietska: ob 16.00 Osrednja velikonočna slovesnost je vigilija - slavje luči v soboto ob 20.00 uri pri sv. Mavru. Velikonočno bedenje se zaključi z jutranjo procesijo v nedeljo ob 6.30 okoli cerkve, ki se izteče v sveto mašo pri sv. Mavru. Slovesna sveta maša bo pri sv. Mavru na veliko noč tudi ob 10.00 in ob 19.00. Na velikonočni ponedeljek ob 10.00 pri maši prepeva zbor italijanske skupnosti Pasquale Be-senghi. n 15 Predzadnja----------------------------------------------------- [(MHZmiE Poostreno nad odpasane S to mislijo deluje folklorna skupina in pevski zbor Obalnega društva »Sožitje« (društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju) Veliko nastopamo na lokalni in državni ravni. V veselem decembru in ob Dnevu žena ter materinskem dnevu razveseljujemo stanovalce domov starejših občanov na obalno kraški regiji. V petek, 11. marca, se nam je ponudila možnost nastopanja v hotelu »Delfin« v Izoli. Program smo oblikovali tako, da smo poudarili zahtevno in v življenju pomembno vlogo ženske in matere. V prepolni avli smo uživali nastopajoči in gostje hotela. Ni naključje, da je ravno v tem času imelo društvo upokojencev in invalidov iz Pirana občni zbor . Prisostvovali so našemu nastopu in kot je tajnica društva omenila, so imeli lep zaključek občnega zbora. V znak pozornosti so nam podarili čudovite ciklame. Po odzivu gledalcev sklepamo, da s svojo pojavnostjo brišemo stereotipe in gradimo mostove med vsemi ljudmi. Sonja P. Prometno varnostne razmere so bile na območju Policijske uprave Koper v letu 2015 glede na posledice prometnih nesreč boljše kot v enakem obdobju 2014. Obravnavali smo 7% manj prometnih nesreč, 35% manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Od tega smo obravnavali 12 (leto prej 14) prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je 12 (15) udeležencev umrlo. Delež uporabe varnostnih pasov pri udeležencih prometnih nesreč je bil v letu 2015 73% (74%). V prometnih nesrečah IV. kategorije oziroma pri umrlih udeležencih, ki bi lahko uporabljali varnostne pasove, je bil delež uporabe varnostnih pasov 80% (80%), pri hudo telesno poškodovanih udeležencih pa 65 % (56 %). Tudi statistični podatki o ugotovljenih kršitvah neuporabe varnostnih pasov izkazujejo, da je tovrstna problematika še vedno dokaj pogosta. Pri nadzoru cestnega prometa smo na območju Policijske uprave Koper ugotovili 1888 (2221) ali 15% manj tovrstnih kršitev. Pripetost z varnostnim pasom oziroma uporaba ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na posledice prometnih nesreč, zato bomo v času od 14. do vključno 20. 3. 2016 izvajali nadzor nad to problematiko. Poostren nadzor se izvaja na območju celotne Republike Slovenije in v sklopu evropsko usklajenega nadzora nad uporabo varnostnih pasov “SEATBELT”. Cilja aktivnosti sta: - povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih in avtobusih ter - zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah zaradi neuporabe varnostnega pasu. Poostrene aktivnosti nadzora nad uporabo varnostnih pasov se bodo izvajale tako med rednim delom, kot v obliki različnih poostrenih nadzorov cestnega prometa. Sporočilo za javnost PU Koper Čakajoči na zdravnika Vsi dobro vemo kaj se dogaja v našem zdravstvu. Zavedamo se pa, da vsega pa le ni krivo ministrstvo, ki pokriva ta tako občutljiv in nam tako pomemben resor. V našem zdravstvenem domu je veliko problemov, (opravičujejo ga z pomanjkanjem denarja), kar je delno tudi res. Toda to ni to, kar bi rada izpostavila v ospredje. Moti me nenehen izostanek zdravnice v naši ambulanti. Zavedam se, da je mati, da izkorišča počitnice, nego za otroke, dopust. Ampak kaj pa mi, pacienti? Odkar je ambulanto zapustil dr. Gregorič smo imeli v njej že kar lepo število zdravnikov. Nič ni ustaljenega, pacienti smo nezadovoljni, nejevoljni, ko po njenem prihodu čakamo v “koloni”, da se lahko sploh vpišemo na pregled. Prosila bi dr. Komljanca, ki je tudi direktor ZD, da reši ta problem, ki traja kar nekaj let. PRODAMO - Prodam ali oddam za daljše obdobje opremljeno 2,5 sobno stanovanje v centru Izole, Ljubljanska ulica, tel 041 380 546 - Prodam 2-sobno opremljeno stanovanje v Livadah, tel 031 389 752 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924' - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 ODDAMO - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 NAJAMEMO - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 KUPIMO - Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do 30.000 eur. Tel. 051/399-970 - Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, črne barve, s premičnim naslonjalom in vzglavnikom. Dolžnina 310cm, globina HOcm, kotni del 200cm za 121 cm. Cena: 450 eur.Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - Prodam kuhinjo SVEA, bela, visoki sijaj, s steklokeramično ploščo, pomivalnim strojem in koritom. Cena: 550 eur. Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - V Jagodju podarim rabljeno, uporabno pohištvo: tri enojne postelje, dve zakonski postelji (vse z vzmetnicami, dve kuhinjski mizi za 4 osebe, sedem zložljivih kuhinjskih stolov, dve mini kuhinji skupaj s stenskimi omaricami (enojno pomivalno korito in dve grelni plošči), dve garderobni omari, dve klubski mizici, dva televizorja z daljincema. Pokličejo naj samo resni in ne firbci s pogojem »Vzemi, naloži in odpelji vse!« Tel 051 655 220 [Daj® - Nudim delo vrtnarju ali kmetu z izkušnjami. Tel: 031 861 013 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Naslovje v uredništvu +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Pevci Delfina vse bolj aktivni Pevski zbor Delfin, ki ga vodi Maja Cetin bo v nedeljo 20. marca nastopil na reviji Primorska poje v Kulturnem domu Hrpelje. V četrtek 24. marca ob 20.00 uri pa se bodo predstavili v izolskem hotelu Delfin. Zbor, ki je pred tem deloval pod imenom MoPZ DU Jagodje - Dobrava je letos postal samostojno društvo, ki deluje v sklopu Centra za kulturo, šport in prireditve Izola pod imenom MoPZ Delfin. zakaj izbrati NLB • Pri nas lahko izberete kakršen koli produkt za vsakodnevno poslovanje, naložbe, kredit ali zavarovanja. Storitve redno nadgrajujemo in izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. • Z nami lahko stopite v stik 24/7 prek kontaktnega centra in upravljate svoje finance od kjerkoli prek mobilnega aplikacije, računalnika, Teledoma, bankomatov ali v naših številnih poslovalnicah. Naša mobilna ekipa pride tudi na dom ali kamor koli jo povabite. • Za vaše finance bodo skrbeli strokovno usposobljeni finančni svetovalci. Osebno finančno svetovanje je brezplačno. • Redno boste prejemali koristne vsebine na temo osebnih financ in povezanih vsebin, ki vam bodo pomagale urejati to področje, na voljo pa so vam tudi revije in bele knjige ter finančne delavnice po vsej Sloveniji • Deležni boste številnih ugodnosti, ki jih pripravljamo skupaj s partnerji - od kreditov po izredno ugodnih pogojih, plačevanja s karticami na obroke brez dodatnih stroškov, ali do izobraževanj v okviru Centra inovativnega podjetništva. ® NLB Postanite naša stranka! Še ne prejemate plače na NLB Osebni račun? Začnite in izkoristite ugodnosti NLB Start. NLB Start Ponudba NLB Start je pisana na kožo vsem, ki potrebujete osnovne storitve za upravljanje denarja. Izrežite kupone in prejmite: 1 leto vodenja računa O € pristopnina 0 € 6 mesecev 0 € 1. leto članarina O € Dodatne ugodnosti Na vašo željo lahko v NLB Start vključimo še: • brezplačen motiv po želji na novoizdani NLB Plačilni kartici (BA Maestro, MasterCard ali Visa); • telefonsko banko NLB Teledom brez pristopnine; • 50 % popusta na stroške odobritve kredita** (v obdobju 1 leta od sklenitve ponudbe NLB Start). Za vse, ki od banke pričakujete več in imate višje prilive, smo pripravili ponudbo NLB Premium start, ki vam jo bo z veseljem predstavil naš finančni svetovalec. Izkoristite ugodnosti! Vse kar potrebujete za zamenjavo banke, lahko uredite pri nas Vabljeni v Poslovalnico Izola, tel. št. 05 663 06 00. Lahko nam pošljete tudi elektronsko sporočilo na mobilni.svetovalci@nlb.si in se dogovorite za sestanek. • Z enim identifikacijskim elementom. ** Znižani stroški odobritve kredita ne morejo biti nižji, kot so predvideni skladno z NLB Tarifo. Kredit vam odobrimo, če ste kreditno sposobni in izpolnjujete druge pogoje za pridobitev kredita. www.nlb.si Oglasno sporočilo