in. mm. v Udomi H. im XUI. ino. „Slovenski Narod« vetfa: v Ljubljani na dom dostavljen: v uprsvnUtvu prejemsn: ielo leto.......K 24-— . celo leto.......K M*— po leta........12-— pol leta........ U-— četrt leta......., 6'— četrt !etn........550 za mesec 2*— ' na mesec........ 190 Dopis! naj se iranklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (1- nadstropje na levo), telefon št 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzeto« nedelje in praznike. bisera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za takrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat nll večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravtustvu naj se pošiljajo mročniae, reklamacije, inserat! Itd. to je administrativne stvar!. - i Posamezna številka velja 10 vinarjev. _____ za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— . pol leta ....... 13- ; četrt leta......• • 6*50 f ...... . 230 1 na mesec „9fovenafcl Narod" velja po pošti: za Nemčijo: cek> leto.......K 2S— za Ameriko in vse druge dežele* celo leto.......K 3f>- Na naročili brez Istodobne vpoalatve naročnina se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85. Vprašanjem glede Inseratov na i se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova nHca št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 85. r-..:c:. ijiirxr Mmm Sliodljluceii tr-UM Jlouenceu. Trst z okolico, ta prekrasna, na-ravno in narodno tako izpostavljena, a za skupnt) slovnnstvo velepomteiab-na točka. že <>d nekdaj našim kleri-kalnim brezdomovincem ne da mirnega spanj;:. Ta Mlini košček slovenske zemlje, kjer danes vlada narodno-politično soglasje v obrambo pravic zatiranega našega ljudstva, dola, črni irardi vedno večji apetii in trudijo se Fia vse mogoče načine, da bi to disciplinirano slovensko paro — kar ni že flovulj od italijanskih šovenov -pravili v svoje kremplje. Do danes ^e jim to nečedno delo ni posrečilo, zaman je bil ves njih i rud. Trst in okolica sta za narodne izdajalce - - trda kost. Že za časa Mcrkovega školovanja so hodili v Trst na »ogled« kleri-kalni emisarji; bil je tam opetovano pokojni dr. Pavlica iz Gorice, dr. Fvrek iz Ljubljane in razni drugi klerikalni agentje. — AH klerikalni apostoli razdori in prepira so se vso-p j z neuspehom tračali v svoje domicile, preklinjajoč to »tržaško poli-— Odkrit** moramo tu prizna-ti. ;Li klerikalni agentje niso-dobili ;i svojo stran niti takratnih vfeati politiko pod znano deviso: Di-'idp et impera! Kazdorske in nad slovenskim naboru izdajalske politike škofa Na-zia so se takoj oprijeli nekateri štre- barski mlajši kaplanje, katerim gre pri vsem tem pač za to, da čim preje avaneirujo<;. a še holj zato, da ostanejo v Trstu, ila bi jih škof ne preme stil kam ven v Istro. iz apoajc sebičnosti, iz korist olovstva torej so vrgli na sramoten naris od sobe značajnost in Ijubo/ou do svojega leptanega naroda in sedaj - seveda ppsspihova-ni se ud gotovih kranjskih hujskače v - v divji gonji proti lastnemu bratu, pljujejo v nekdanjo svojo skiotio iu na stranko, katere zneesj pristaši so svoj čas l»ili. — V tem narodnoiz-dajalskem delu pa stopajo seveda oesiopred škota >."agla rekoč: »Glej ti gospod škoi', mi sie.o pridni, delamo po tvoji volji, zato smo pa tudi v Trstu absolutno potrebni. Ako hočeš, da se tvoje želje uresničijo, da bo videl tržaške Slovence razdeljene v več 1 a boro, v stati pred skupnim njih sovražnikom, moraš imeti nas v svoji neposredni bližini, ker drugače tvoje sanje iio' bodo uresničile«. — Umevno je, da zna German Nagi te besede v pošle v iti in da vselej milostno in z »očetovskim blagoslovom« polaga svojo mogočno roko nad -lave teh breznačajneže\. Da bi jim njih izdajalsko delo šlo lažje in manj neovirano izpod rok, &o nujno nasvetovali škofu, naj prepove tlo duhovščine in vere skrajno konci tj anten lis*. »Edinosti, {danilo iržaskih S!o\ c m-ev._ da- piše proti veri in cerkvi, kt-r jo seriiteartja pokarala nenarodno početje kakega ^rmz^ega na mestu; ka<-. Škof je seveda tej žeiji kaj rado voljno ustregel in —kakor je znano - s posebnim pastirskim iistom prepovedal »Edinost« vsem duhovnikom in vernikom. Srboriti kaplanje so mu v leni umazanem delu pomagali v spoved -niei ia prižniei in run pomagajo z vedno večjim fanatizmom. Ker jim žito še ni hotelo iti v Lhj-i«'. so --i bn-ziioio.-.-vinei lMem.. i-li klerikalni list, ki nosi popolno na po nedolžnem ini»* Žarko . Ta ultra-klerikaina revi je eden najpodlejših zakotnih klerikalnih lističev, kolikoi jih svet pozna, tako da deka glede blatenja in obrekovanja svojih rodnih bratov veliko konkurenco revol-verskemu italijansko-hredentisl lenemu lističu »Ga/zet 1 ino«, katerega izdaja slovenski renegat Werk. Ustanovili so >i tudi par klerikalnih društev, kjer je pa povsod — hsvzemši Marijine družbe komaj toliko članov, da izvolijo odbor, a se ti niso vselej — poleg tega da so pobožni ljudje -— njih somišljeniki. Po teli društvih, ki obstoje večinoma le na papirju, imaio svoje revolucionarne, fjrotiverske in protinarodne »prhftge« klerikalni provokaterji iz Ljubljane. V teh luknjah so navadno zbirajo tud« oni hujskači, ki izlivajo svoj sirup in žolč v klerikalne predalo erne »Zarje«. Zadnje čase sok imeli ti razdora željni j črni braije«: vsak četrtek zbiral išč«* v gostiln" »Lamdon« ulice Cor »ia Stadion. - Ali bilo jih jo najbrže sram samih >ebe, ker so Še tre-tjikrai sestanek odpovedali, češ,da se bodo ti vršili ::a»;nprej v Marijinem domn. Kdo vse pa so ti »strogo katoliški možje, somišljeniki »Slovenske fjmiske Stranke«, ki se nahajajo na teh sestankih t To so gotovo sami ponočnjaki prvega reda, si boš mislil, ki čepe vedno picd velikim ali vsaj iuaii»n altarjem te aii one eejikve in pobožno molijo itd. — Kaj še! — - Poslušaj! Predsednik« sestankov je mož, ki se je še lansko leto — kakor mu je tržaška »Edinost« javno očitala — izrazil, da so cerkve za konje iu vole, ne pa za ljudi. — Ali danes je ta človek, ker mu take najboljše kaže — Klerikalec, da bi verjel v boga, tega pa*!*- ni kdo od njega ne zahteva! Xjegov adlatus je človek, ki po->iija in je pošilja"1 i .svoje otroke v »ljetino Šolo« pri Sv. Ivanu. Ker ga ji radi tega nezaslišanega čina »Kdi-not<; j^ošteiič o- vračih' je postal — iđerikalec iii celo nekSt^ »svetovalec« ter »inu^iiten inoz.« črne družbe. — Xa prt-flse«liiikovi levi sti*aui sedi mogočno — »Hanibal«, ki bi bil še pred imkaj leti v svojem prenapetem liberalizmu najraje vse »farjer kar pohrnstaL A danes mu »kade tako« — zato je klerikalec in pristen »katoliški niožo tem. če li veruje bolj v boca ali v hudiča: ali pn v oba enako! I Na drugem koncu sloni človoče, ki že na prvi pogled kaže, da je kak ubecli lemenata?', ki nikomur ne pogleda v oči, kr-T- je znak — neodkrito* riiosl i. X-i okoti se .i še par njegovih kaplanov, ki v Badnjem času penje jo na vse. kar je mrrodnega, ki so tako poini klerikalne hudobije, da jim z ničemer ne nstrežeš več. — A ko zagovarjaš vero. kriče: roko proč! ako karaš nenarodno delo klerikalnih skodljiveev, le proglašajo za brez-verca. ki delaš proti cerkvi! To so torej tržaški »somišljeni- ki« Slovenske Ljudsko Stranke! Fo^ lepa i\r\ *;ba, na katero sta dr. Šu-steršie m škof Bona v en tura lahko ponosna! Gori omenjeni »somišljeniki« in še par mladičev, ki so od njih popol-noma odvisni, so se zbrali minolo nedeljo v Ma.rijinem domu. kjer .-.o v imenu tržaškega slovenskega ljudstva - - o joj! — protestirali, da razni Ferrerovei napadajo »angeljsko čistega« ljubljanskega škofa Jegliča. Škof Jeglič mora hiti seveda grozno potolažeii, ker so mu izrekli ti »pristni katoliški možje« tudi neomajeno vdanost. No, vsa ta klerikalna gonja in vse kričanje teh ljudi je prava klerikaina komedija. Vse, kar ti zdražbar-ji govore v imena tržaškega slovenskega ljudstva, je cisto navadna tav-barija. — Zato srne. pa s (ein člankom hote;i javnosti pokaza'!, kdo 80 V« ti krieaei in kakšno je njih »ielovanje. o katerem toliko kriče na vse grlo. Tržaško slovensko ljudstvo je politično toliko zrelo in narodno zavedno, da ve, kan? klerikalni pes taco moli. — Tržaški Slovenec fe predobro zaveda veliko palpge, ki jo ima vršiti v i>rid naroda svojega na tržaškem ozemlju in se ne bo dal nikdar izvabiti na led klerikalnim zaj>eljiv-cem ,izvzem:i morda kdo, ki je od teh ljudi odvisen - Zato naj le lferiče!' Ko- bo pa-ta klerikalna komedija enkrat nam presedala, bomo te kri-čače ?e vso drugače prijeli in te »ptiče« imenovali po njih perju iu petju! Postavili bomo te »velekatoličane^ v vsej njih naproti na javen sramoten oder in narod slovenski naj bo sodil po zasiuženju in po njih delih — izdajalce rodu slovenskega ob Adriji! fenfpstertfi jlted, ^Politično in gospodarsko društvo za šentpetrski in kolodvorski okraj« je priredilo v četrtek večer društveno zborovanje v prostorih Počivavnikove gostilrle na Sv. Petra et^sil. Zbralo se jo prav leno število društvenikov in. prijateljev tlruštva. tla ste bili obe gostilniški sobi zasedeni do zadnjega prostora. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delovanju deželnega zbora in o političnem položaju, gotovo stvari, ki morajo v današnjih časih zanimati vsakogar, zlasti pa ljubljanskega davkoplačevalca, kateremu preti neizogibno go- spodarsko uničenje, ako se ne upre z vsemi svojinu silami. Tako je pač za drugimi okraji stopil tudi šentpeter-ski okraj v vrsto odločilnih branil cev meščanskih koristi. Shod je otvori i v imenu društvenega vodstva gospod dr. Švigeij* ki je na kratko pozdravil zborovalee in ojta poročevalca deželna poslanca dr. Ivana Tavčarja in Josipa Turka ter Takoj nato podal besedo deželnemu poslancu Josipu Turko, ki je živahno pozdravljen, srovorif nekako tako - le: Dragi somišljeniki! Znano vam je, da je glavno načelo naše klerikalne stranke, izstradan je nepokornoga naprednega meščanstva. To načelo se je jasno pokazalo v zadnjem deželnozborskem zasedanju, ko so klerikalci pač hoteli vso, kar se je dalo, storili eriinole za kmeta, dočim za meščanstvo niso imeli prav ničesar. Kmetu so obljubljali zlate gradove, za meščanstvo so niso zmenili prav nič. edina njihova želja je bila, da bi izpresali iz meščana zadnjo kapljico krvi. In komu velja to pred vsemf Predvsem obrtniku in trgovcu! Vedno je stala klerikalna stranka na stališču, da je kmet vse, meščan pa nič, da je vsa deželna sredstva uporabljati izključno skorej le zaf kmetske interese, da se mora z na*jraznovrstnej^inii podporami podpirati le kmeta, meščana pa je treba nasprotno oškodovati, kolikor se le da. In komu ni znano, kako delujejo klerikalci z vsemi močmi na to, da bi čimnajbdlj oškodovali našo mestno občino. >eveda, ker je napredna. Toda vprašam: Kdo pa bo oškodovan, ako se klerikalcem posrečijo vse nakane proti naši mestni občini? Oškodovana ne bo občina kot taka. oškodovani bodo le občinski davkoplačevalci, pred vsemi pa naši delavci, obrtniki in trgovci! (Žrvahno pritrjevanje!) Klerikalna večina v deželnem zboru je odtegnila vse podpore, kar jih je dobivalo ljubljansko mesto od dežele. Teh podpor jo bilo itak že malo, samo dekliški licej jo je še dobival, in še to so črtali. Znana stvar je tudi, kako so oškodovali mestno občino, ko so preprečili prodajo zemljišča nekdanjega vojaškega oskrbo-vališča, katero bi bila mestna občina prodala za lepo vsoto 250.000 K, torej skoraj po 7- K kvadratni meter. Našla sta se tedaj dva naša someščana, ki plačujeta trotovo največ davka v Ljubljani (Klici: »hinav- • • s LISTEK. Ka se zbudi narasn Spisal Mirko V Brezo v n i k. V tistih dneh, ko začne kukavica zaljubljeno svojo monotono pesem po sanjajočih gozdovih in lesovih, ko "blači deviška Vesna zemljo v pe-r-nbojen pajčolan, ko zavejejo napol »stri, napol topli vetrovi čez polja n ravni, katera boža ljubeznipolno «'ince, v tistih dneh se je zbudila na-a iz smrtipodobnoga zakotnega S>anja---- Pohiteti moram takrat na poti iti dobro znani, da govorim z govo-cečo vstvarjajočo naravo, da so razvedrim v svojem elementu ... In .oliko lepega, tajinstvenega, čudežnega se najde na poljih, ko oblači pomlad s skrbno roko svojo ljubljenko zemljo, ko jo oskrbuva, neguje in okrepčava po mesecih smrti . . . Cenjeni bralec, potrufti se nekoliko z menoj in glej, kaj bova našla ■n videla! Če odpreš napeto popje kateregakoli drevesa, boš našel nekaj, o čemur večina ljudi nima pojma: «la je rastlina skrbno in delujoče bitje, k a. toro se na svoj način nič nianj ne trudi, kakor druga živeča bitja, katerim pomeni pomlad življenje — srečo . - - Kaj najdeš v odkritem popku?! Pod debelim zavitkom, ki omoaroei rastlini, da se varuje pred mrazom, se vrsti li^tie za listom; eden čez dru-gega položen prekrivljejo malo volneno in toplo votlinieo v katere zelenem polumraku .se skriva najdražja last rastline: vegetativna točka. Je to mala, bledozelena krogijj-ca. ki ima možnost razviti iz sebe listje. Je torej ono, kar povzroča nad-zemeljsko življenje rastline. Ker deblo, listje in cvetje se razvije iz vegetativne točke in če ima rastlina res možnost se ohraniti, če zamore svojo last varovati, potem se bo to pokazalo v središču njenega življenja — v vegetativni točki. Ce greš na travnik, kjer so prejšnje leto rastli zvončki ali ki-movke in kopi ješ nekoliko v zemljo, potem zasačiš cveiko pri nje tajnem delu. Kdor ne po/na govorice cvetlic, bo zapazil samo čebuljček iz katerega štrli mala, nežna mladika, podobna majoliki: a drugega posebnega ne bo našel. Veščak pa bo storil, kakor je storil velikan Newton, ki se je odkril pred vesoljno naravo, kadar je prišel v zvezdam o. Zapazil bo, da je vršiček mladike, ki ima v sebi vegetativno točko, na poseben način zaščiten od narave. Vzdigniti #a mora in hoče stremi ji vo življenje, katero no sme in ne more čakati. Hiteti mora, izrabiti mora kratek čas, dokler mu dovoljuje topel aolneni žarek in mil veter, da se veseli svni*aa življenja, a še ono drv ves ni dogotovljeno. Ker sieer bi ga iistje drevesa zasenčilo liki mrtvaška katafalena rjuha, ki bi mr ne dopustila selaca in bi morah' zo v razvoju poginiti. Hiteti mora, da so do takrat že oeveti. da so že nnvžije življenja, ko pokliče pomlad na dan prvo listje drevesa. . Vprašal boš, kako more nežni cvetljični embrijo. ki je tako onemogel in slab. pradroti skozi trdo, včasi še zamrznjeno zemljo, ne da bi se poškodoval! Oni tisoči tajnih snnkov.ki jih fw>vzroči rast, ga. vzdignejo počasi in sigurno; a vendar je ravno pritisk, ki ga izvaja zemlja in katerega mora premagati zanj usodepoln in nevaren. Kaj napravi zvonček v tej dilemi ? Popek, ki je zanj najbolj dragocen, zasukne navzdol in stebelce, ki je dovolj trdno ruva počasi liki starorimski oven navzgor, dokler ne prerije zemlje. Sedaj se obrne popek, ki je bil na ta način zaščiten, proti sobicu, ki ga kmalu razvije v lepo, nežno cvetlico. Vidiš isto lahko prav lepo na domači njivi, kjer so zasadili fižol! S tem je dokazala rastlina, da tudi ona stremi, da je človeku bližja, kakor bi kedo mislil. Izvedla je kretnje, katerih smoter se ne da utajiti. Znala si je pomagati v stiski s pametno vporabo svojih bornih sredstev. Ce sjmznaš na ta način v rastlini svojega sodruga, potom najdeš v dueh. ko se zbudi narava vso lepšo, vse spoštljivejše . . . Dostopen postaneš >reči, ki diha človeku iz toliko življenja, ki ga je ovirala zime škodoželjna pest, ovirala seveda, a ne zatrla .... Sadni cvet oklepa v sebi skrbi, težave in nade življenja. Samo, ker srečujemo ta čudež na vseh naših potih, zato se ne zmenimo zanj. Tudi ne vemo, kaj se je vse zgodilo, predno stoji jablan v svoji svatovski obleki pred nami. Kako dolgo jo je pripravljala, kako dolgo je stremila naproti velikemu trenutku. Še predno se razcvetu cveti, pripravlja se že popje za prihodnjo pomlad. V najskrivnejšem kotičku zori cvet in list eno leto kot mala glavica; vrejnje se tako dolgo, dokler ne zagleda pazni opazovalec nekako v sredini julija one drobne glavice. Obdaja jih čudovito tanko listje in v sredini sedi kal prihodnjega cveta in sadu. In tako zori celo poletje tja do jeseni. In ko je že zdavnaj vrglo strupeno vetrovje zadno listje raz drevo, katero stoji kakor mrtvo sredi polja, deluje v njem nad tisoč vegetativnih točk, ki pripravljajo listje in kras cveta za bodočo pomlad. Se celo v mrazu in v zimskih nočeh ne počiva življenje na drevesu. Mi ne moremo dočakati pomladi, a ona sedi skrita že dolgo v vsakem drevesu in umm iti zdi bod sne gom. Delovanje rastline miruje le par tednov pred božičem. Poznejša zima že najde zopet vsako rastlino pri neumornem, pridnem delu. Sred-( njovoliko sadno drevo ima J00.000 d« i 300-000 cvetov in vsak o ve t postane v I zadnjih dneh prod rnzevetenjem vsak dan za tridesetino grama težji, v zadnjih desetih dneh se pa podvoji njih teža. In ko je vse pripravljeno, ko je minilo leto deia izpolnjeno s tisoč finimi oblikotvorbami in s čudežno ljubeznijo in skrbjo za bodočo mladino, obrne ovet svojo nežno glavico naproti solncu dolgo zaželjenemu. Narava oklenjona v svoj večni iu enakomerni tok, posluša pozavne kraljeve Vesne, vzbudi se in zamaknjeno obrne svoj pomlajeni obraz proti solncu ljubljenemu in ljubečemu ....___ Bo35tora hrvalMii omet-nibou o Uublion! (Dalje.) Izmed Rašico vili risb mi najbolj* ugajajo }m> svoji karakteristiki izborno kolorirane risbe »Pohota«, Mora« in »Greh«, trojica dobro študiranih značilnih ženskih glav, dočim mi je »Zapeljivost« preveč zabuhla. Prav čedno delo je risba »Branko«, deček sedeč v stolu, samo trebuh mu je _ BBB1 eaf), ki sta protestirala proti tej prodaji. Gotovo nista imela pri tem pred očmi koristi ljubljanskega meščanstva, pač pa sta imela v rokah meč, ki sta ga nastavila na prsi ljubljanskemu delavstvu in obrtništvu, saj sta s svojim protestom oškodovala svoje someščane gotovo za najmanj 100.000 K. In kaj bodo iloscgli s tem svojim delovanjem proti mostni občini 1 Nič drugega, kakor da bo mestna občina prisiljena na drug način priti do večjih dohodkov, in to se ne bo moglo zgoditi drugače, kakor s po* višanjem občinskih doklad. Ljub-ljubljansko meščanstvo se bo za to dobroto moralo zahvaljevati od i nole tistim gospodom, ki so uvedli to strahovlado pri nas. a io klerikalci v svojem časopisju pograbili z neko posebno slastjo in nam jo očitali. Mi napredni poslanci smo prišli v deželni zbor z najboljšim namenom, da hočemo delali, da hočemo vse, kar jo mogoče, storiti za svojo volilce. Ker pa so klerikalci pokazali takoj, da hočejo meščanstvo oropati vseh pravic, smo morali poseči po obstrukciji. Obstrukcija je bila tu gotovo popolnoma na mostu. Če je bila dovoljena klerikalcem na Dunaju, zakaj ne bi bila dovoljena nam, da branimo ž njo pravice svojih volilce v! Ena je pravica za vse! < Tako je!«). Zato so tudi jaz nisem bal -■topiti v vr>to listih, ki so obsUuira-li. in prav jaz sem bil Listi, ki ga je zato najbolj križalo klerikalno časopisje. Imel sem pa pri tem zavest, da >cm storil lo svojo dolžnost, da se potegnem za pravice svojih volileev! (Živahno odobravanje!) In to bom storil vselej, kadi.'* bodo to zahtevah* koristi mojih volileev! (»Tako je!svečen smrti. Hrvati pa Srbe. »d dunajskp da*Oo bi naj tako Poljake kakor Hrvata tako omamilo in zaposlilo, da bi ne posvečali nobene pozornosti dogodkom, ki bi se doigravali okoli njih. Poljaki so ostali zvesti tej svoji vlogi, vsaj oni, ki prihajajo na Dunaj, kako pa narod misli v tem ožini, to pa je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da se z Dunaja še vodno neti medsebojna mržnja med Poljaki in Malorusi. Toda v Hrvatih se je dunajska gospoda prevarila: Hrvatje so se pobratili s Srbi. Za to tudi trpe. Brzojavne prošnje prvih politikov na kabinetno pisarno vladarjevo, naj se na Hrvatskem zopet u vedo ustavne razmere, se vračajo nazaj s pripombo, tla >e ne sprejmo . . . Hrvati so krivi, da se je dunajska gospoda iako grdo blamirala z »veleizdajniškim« procesom. Zaradi tega jih je treba kaznovati, a tudi zategadelj, ker m drznejo imeti celo svojo voljo in svoje želje. Hrvati so postali element, ki ni več vreden zaupanja. Napredno in demokratsko gibanje na Hrvatskem, ki se vedno bolj širi mod narodom, grozi prekrižati na slovanskem jugu račune s katoličanstvom, ki je bil preje glavni faktor pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Ko so na Dunaju vzkliknili: »Ustvarimo trialitem« so brez dvoma mislili na neko klerikalno jugoslovansko tvorbo. Toda razne okolnosti kažejo na to, da postaji jugoslovansko vprašanje vedno bolj grozeče. Danes še ima gopoda na Dunaju pogon, da vrača brzojavke hrvatskih politikov s pripombo »se ne sprejme. A morda bo že v najbližji bodočnosti nastopil čas, da bo Dunaj primoran pozvati brzojavno k sebi jugoslovanske politike, da se 1 njimi posvetuje o pereči ureditvi jugoslovanskega vprašanja. Ta čas se že bliža! Bismarck je »okel, da vodi pot Rusije v Carigrad preko Dunaja. Scotus Viator kliče: »Skrajni čas je, da da Avstrija severnim Slovanom popolno samoupravo, in sicer preje, nego da Rusija svojim narodom avtonomijo. Avstro - Ogrska morala končno vendarle ugrizniti v to zanjo kislo jabolko ter pristopiti, pokoreč se notranji potrebi in zuna-njemu pritisku, k i^ešitvi perečega jngi»slovanskega problema. Lid. N. lil II • l 0 v UBMjnd. (Dopis iz uradniških krogov.) Z nekim čudnim občutkom zro davčni uradniki na Kranjskem na početje finančnega ravnateljstva v Ljubljani in ne brez vzrokov. Prisiljeni smo, da posvetimo s tem dopisom nekoliko v gnezdo, v katerem se vali usoda uradnikov in njihovih družin ter javno pokažemo, da riba pri glavi smrdi. Ne gledamo pri tem morebiti na narodno, niti na politično prepričanje vodilnih mož; namen naših vrst je le, varovati stanovske interese davčnega urad-ništva, ki stoka pod trdo palico personalnega referenta Aviana. Po njegovih dejanjih sodeč, smatra ta mož davčno uradništvo za nekaj inferijornega, za nižjo kasto, s katero sme početi kakor koli mu drago. Že »SI o vene« se je svoj čas oglasil z zahtevo, da se odstrani personalnega referenta in nastavi pravičnejšega, ki pozna razmere in položaj podložnega ttradništva. Doslej smo molčali, zanašajoč se, da bo nova metla v osebi ravnatelja Klimenta drugače pometala kot do sedaj, a naše nade so bile prazne. Imenovanja se zavlačujejo od meseca do meseca; razpisana mesta se ne zasedejo pol leta ali pa še dlje ne. Kadar se gre pa za imenovanje kakšnega finančnega svetnika ali tajnika, se ne štedi toliko za avstrijski famozni intorkalare in prav trdno smo prepričani, da Avian ne bo čakal prihodnje loto, ko se ustanovi baje še ono nadsvetuiško mesto, pol leta ali še dlje. Po mnenju višjih glav« čaka davčni asistent ali oficijal z obilo družino lažje na avanzma nego kak finančni svetnik. No, kadar se srečno izvale imenovanja, takrat triumfuje personalni referent, saj je.učinil, da imenovani uradnik nima dolgo vrsto let prav ničesar od svojega avanzmaja. Iz enega kota Kranjske v drug kot prestavlja uradnike z družinami v Mod, prav kakor bi referent imel kakšno provizijo od špediterjev, ki derejo in gulijo ubogega reveža, da je joj. Ali se morda vrše premešeonja zaradi tega, da ne trpi urad ali pa da se mora uradnik zadolžiti.1 Nobeno ni zdravo, še manj pa potrebno. Poglejmo le justično upravo, kako poatop« pri imenovanju munipula-eijskih uradnikov. Če je le mogoče, pusti jih na mestu in jim ne naprav-lja nepotrebnih stroškov, ker gleda na to, da poznajo ti radnik i razmero svojega okraja. Menimo, da bi finančna uprava lahko prav tako postopala in to v svojem lastnem interesu; logično je vendar da dlje časa v kraju službujoči uradnik pozna razmere v svojem področju temeljiteje, kot novi uradnik, in stranko poznajo njega. Kaj pa koristi premeščen,jo uradniku .' Tu mislimo na one, ki so sicer avanzirali, pa bi vendar rajo ostali na dosedanjem kraju, kot si naprtili nepotrebne izdatke. Odkar so se odpravile prejšnje titulaturo uradov in uradnikov, zastopalo jc finančno ministrstvo mnenje, da ni neobhodno potrebno, da bi uačeloval uradu ravno uradnik VIII. ali IX. razreda, marveč vodi lahko urad tudi uradnik X. ali XI. razreda, da ima le potrebne zmožnosti za to. Navedeno mnenje ministrstva je neka- ko olajšalo delovanje ravnateljstvom v prid u radništvu, če imajo srce in smisel za to. Ce je pa vodilnim krogom na tem, da morajo biti načelniki uradov res v višjih plačilnih razredih, potem naj vendar zasede razpisana oziroma izpraznjena mesta, da ne bo, kakor povzamemo v »Laiba-cherici«,toliko nezasedenih mest brez nadomestnikov, j>osebno proti koncu leta, ko se sklepajo računi in glavne knjige ter se zahtevajo mnogobrojni izkazi pod globo »unter personlicher Verantwortung«. Gospoda, mi imamo samo dve roki in čudežev ne znamo delati. Pa še nekaj! Pred tedni je zboroval na Dunaju shod državnih uradnikov, kjer se je tožilo o draginji živil in o gmotnih razmerah. Kar se je tam govorilo in tožilo, to podpišemo tudi na Kranjskem z obema rokama, saj vemo vsi, kako rapidno rade draginja in cena živilom. Pri nas pa pride finančno ravnatejstvo, ki je poklicano tudi v to, da varuje uradnike nepotrebnih stroškov, pa prestavlja uradnike za prazen nič kot figuro na šahu. Ce ima centralna vlada posebej pa le finančno ministrstvo res namen pomagati uradništvn.vzame naj brezovo metlo ter naj temeljito pometo s tem nepremišljenim prestavljanjem na Kranjskem in hvaležni bodemo za to potrebno uslugo. Kaj pomaga uradniku, eo dobi pri povišanju letnih 200—300 K več plače, pa so mora vsled selitve zadolžiti za 400—600 ali pa še veo kron. Za koliko let je zopet »udarjen«, da poplača svoj dolg!? In vrhu tega vi dimo, da v Ljubljani, Novem mostu. Kranju, torej v krajih s srednjimi šolami, službujejo samci, kolegi njihovi s šologodnimi otroci morajo pa službovati po krajih, kjer so samo ljudske šole in še te morebiti ne na posebni stopnji. To je očetovska skrb? Ironija. Ljudem, ki vlečejo remuneraci-je do 800 K, ni mar za dobrobit sva jih podložnikov. Mi za sedaj samo apeliramo na predsednika finančnega ravnatelj siva barona Scinvarza in na dvornega svetnika Klimenta, da ustavita paševanjc svetnika Aviana, drugače bomo z elektriko posvetili bolj gl • boko v tisto — gnezdo. Ce pa vse nič ne pomaga, bode mo se poslužili t istega,kakor železniško in poštno osobje, namreč — pasivne resistence. A rivederei sigaor Avian* Glas iz Zcsorlo ob Sovi. Sedaj so vršijo volitve za okrajno bolniško blagajno v Litiji. Delodajalci so že volili v nedeljo, dno 2& novembra volijo delojenialei v Liliji 12, in prihodnjo nedeljo, dne 5. do-eeinbra volijo delojemalci v Zagorju 40 delegatov. Tu bode padla odločitev. Boj proti sedanjemu sistemu jo hud in vstrajen, kakor še ni bil nikdar poprej. Pozno sicer, a vendar enkrat vzbudila se je tudi pri nas samozavest delavcev, kateri so se naveličali Cobnlovega paševanja. Je že zlodej, če piščo več ve, nego koklja. Cobal vedno poudarja, da mu ni nič za načelništvo, na drugi strani pa dola na vse kriplje, da obdrži žezlo v rokah. Zastopniki delojemalcev so bili že dvakrat pri Cobalu, ter so ga prosili, naj jim pokaže volilni imenik, a Cobal — zaščitnik vseh delavcev — se brani, pokazati volilni imenik, češ, da to ni nikjer predpisano. Zakaj skriva Cobal tako trdovratno nalo preveč napihnjen. Pozornost zaslužijo kolorirane krajine »Ulica v Dubrovniku« in »Hiše za Ljubljanico« s svojimi zelo prijetnimi barvami. Perorisba »Križev pot v Begunjah, je porspoktivično nekoliko zarisana. Fantastična karikatura 135: »Samomorilna bolest« — človek, ki se jo že skoro vsega sam sne-del in se pri tem od samih skrbi še za lastno glavo praska — je origi-nelna, dasi malo nejasna risba. — Vobče je Rašica spreten risar, ki mu je dana krepka, jasna karakteristika. Zato ne morem prav umeti, kako se mu je mogel tako slabo sponesti portret 120, ki niti kot študija nima prav nobeno umetniške kvalitete. Boljši jo portret 151: »Starka«, ki pa ni enotno slikan. — Med njegovimi dekorativnimi slikami — s tem prehajamo na oljnate slike — zelo ugaja »Cipreski gaj«, a la Bbcklin,ki je res poln tihe, mirne štimunge. -Hram sramote«, a la Bocklin — prav čedna stvar, in pa izborna, kakor s črnim voskom na Steklo izvedena oljnata slika »Pinijo v somraku <-, na katerih so linije obrisov izpeljane v zelo mehki, prijetni valuti; končno »Bela stena«, katero je gledati zgolj raz stališča, kako se ubirajo barve in kako se medseboj mehko ubirajo obrisne črte, pri kateri pa se ni ozirati na to, kakšna je tista pečina inače. »Junakov grob« mi je nekoliko prekričav, kar se neba tiče*, terensko ozadje pa je zanemarjeno. Mod krajinskimi slikami s kopnega se mi zdita najboljši »Pot navkreber« in pa »Motiv z ljubljanskega barja«, ki kažeta obe v istini prav dobre slikarske kvaliteto. Prav mnogo štimunge in zelo mehke barve ima »Sv. Štefan na Roki«, rnvno-tako tudi očitno pod vplivom naših slovenskih slikarjev nastala štimnn-ga »V maju«, na kateri je krajina izborno naslikana, katero pa kazi zarisani bajazzo tam pod tistim hladnim drevesom. Čedni sta v svojih priknpnomehkih barvah »Cerkev v Lescah« in »Pogled na Bled«, ki, kakor še marsikatera druga krajina,ka-žeta plodonosne slovenske uplive. Prav dobra je sicer nekam suha 143 »Iz Hereegovine« in 93 »Vas v Hercegovini«. 144 »Dubrovnik z visoei-ne« je bržčas dobro zadet, neprijetno pa učinkuje, ker nima enotne tehniko: gorska brda so namreč slikana s kratkimi, zelo nemirnimi, ozkimi, j »i k i častim i potezami, morje pa je slikano v široki, mirni maniri. Ko bi bila slika izvršena na enoten način,* bi učinkovala vse krepke je in učinkovala bi ubrano. V nekaterih partijah prav čedna jc»PoglednaGruški zalivvsomraku«,ki ima prijetne barve in dokaj štimunge,pa precej slabo perspektivo, pogrešek, katerega srečamo pri Rašičevih oljih zdaj še pre-cejkrat. (Cf. št. 94, 99, 105, 115, 119, 120, 122, 124, 126, 140, 14$). Pole* teii krajinskih slik je razstavil Rašica še celo vrsto marin, to je podob, katerim je snov zajeta iz pomorskega ali primorskega življenja. Tu vidimo primorske krajine, pečine v morju, peneče se valove (04, 123, 125, 12*). med drugimi premiirano veliko sliko »Mrtvo morje« (Lokrum v Dalmaciji), nadalje serijo manjših, živopisanih, kričečebarvanib podob, na kateriii je v maniri skrajnega plein-airizma videti, kako po morju in po ladjah plešejo žgoči solncn žarki itd. Reči pa treba, da se le ma lokate ra teh poslednjih slik (ladje) odlikuje po jasnosti, izvečine je aranžma ali zračna perspektiva ali pa globinska perspektiva barveni efektnosti na ljubo zanemarjena (cf. 9(>, 99, 197). Prav čedna je 121 »Barka pivnica« z v solncu se blesteči ni belim jadrom in prozorno morsko gladino in pa 113. Končno smo preromali ves Ra-šičin oddelek. Treba malo postati, da si oddahnemo. Odslej bo šlo lag-Ije in hitreje, to nam kaže pogled v ostale oddelke, kajti v njih ni več toliko drobnarij, temveč nas čakajo skoro zgolj večja platna, same večje, obsežnejše oljnate slike. Da pa se jih bodeino mogli z mirom dodobra na-užiti, si preje še poiščemo vse po raznih kotih razstavljene skulpture, kiparska dela. Poslavljajočim so od mladoga Rašice, nam treba, da rečemo, da je vprav spoštljivo njegovo znanje in da je razstavil marsikaj, kar zaslužuje neoporečno priznavanje, in da se iz vsega njegovega dela kaže resno stremljenje po najvišjih ciljih umetnosti. Od dalmatinskih hrv. kiparjev so jih te razstave udeležuje petero: Desk o v ie (10), Duković (1), Mest r o v i č (11), R e n d i č (l) in R o s a n d i e (5). Številke v oklepajih pomenijo, koliko del je vsak vpo-slal. Kipar H r a n i s 1 a v Deško-v i e iz Spljeta, je a nima list, to je, ha Vi se v prvi vrsti z vpodabljanjem živalskega telesa. In v tej stroki je resnično velik mojster. Dočim gre dragim vpodabljalcem živalskih teles v prvi vrsti za to, da kolikor mogoče verno izrazijo zunanjo podobo, figuro dotične živali, kakršna se očesu kaže, kadar šival miruje, dočim torej ti umetniki svojo žival nekako mrtvo portretirajo, jo Deško-vić upodobi takšno, kakršna se nam pokaže v hipu krepkega telesnega gibanja: konja upodobi, kako z drzno eleganco meče svoje prožne ude, ali kako se z vso silo upira oh trda tla, da bi teško, teško breme potegnil naprej za sabo, psa zasači v podobo prav tisti hip, ko se je sesedel na prašna tla in se s taco praska za ušesom, osla, ko je ravno sprožil zadnjo nogo do gobca, da si z zobmi olajša srbečico itd. Ta način vpodabljanja živali je vsekakor dosti težavnejši, ker kiparju njegov model ne miruje dalj časa v isti pozi. marveč vstraja v njej samo kratek hip. Zato je mišičevje le tisti kratek hip tako in tako napeto in kaže take in take linije in forme, prihodnji hip bode vsled pregiba vsa njegova ireuotna podoba povsem drugačna. Ima pa ta način vpodabljanja to veliko prednost, da je živalsko telo, vpodobljeno sredi svojega gibanja vse polno življenja, da je v njem vse v gibanju, da so linije napete, kakor da jedva čakajo, da jim pride trenotek, ko se sprožijo zopet v drugo obliko. — Deškovie je obdarjen z bistrim, ostroopazujočim očesom in dobrim modelnim spominom, kar je nujno potrebno za kiparja njegove vrste, ki je navezan na nestanoviten model. Dan pa mu je tudi izredno fin čut za lepoto linije in dana mu je končno lahkotna, fina in zelo elegantna tehnika. — Najlepša njegovih živalskih podob je precej velik kip »Pod bremenom«*, dvoje zdelanih konj se trudi, da bi z naporom vseh svojih sil navkreber potegnila silno teško breme. Noge se jima zastavljajo in upirajo v tla, da so mišice kar hlebeaste in kite napete, da bi malone popokale. Zadnjica se jima je od hudega napora pobesila, eden je ves upehan pod težo komata povesil tndi glavo, da bi napel skrajne svoje moči, drugi pa je ponosito povzdignil svojo glavo. — Zdaj pa se vstopite zadaj sa ta dva oTilni imeniki Cobalova glavna opora pri bolniški blagajni so steklarji kateri imajo res koristi od okrajne bolniške blagajne, kajti če bi ne imeli koristi od nje, ustanovili bi si že bili lastno bolniško blagajno. Kdor pa ni Cobalove stranke, za, nje «n je dobro, da vedno lepo zdrav ostane, kajti če je res bolan, in porine le nos skozi vrata, takoj izgubi riolniško podporo, kakor se je ravno v dveh slučajih pripetilo. Eden zavarovancev je dobil od ok od okrajne olniške blagajne, s katerim se mu je podpora odklonila. Ta odlok je monstrum uradnega dopisa. Nima nobene številke, ne pove, kdo da je podporo odklonil, in seve tudi ne da nobene pravice do daljne pritožbe, podpisal je odlok neki Drčar, kateri ni niti zapriseženi pisar. Le po domače, gospod Cobal, kar vi napravite je vse bilo dobro, a danes opasuje vaše delovanje sto in sto očes. Vsem članom okrajne bolniške blagajne, katerim je mar njih korist, priporoča, da volijo dne 5. decembra soglasno tiste delegate, katere i m bode priporočal za to sestavljeni odbor. Politični položaj. Seja posl. zbornice. Dunaj, 26. novembra. V da- n as nji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o nujnih predlogih. Govorili so posl. Malžk, nem. radikalec Stranskv, Marckhl, Dober-nig itd. Pečali so se večinoma s slovenskimi narodnostnimi razmerami in so skušali ovreči trditve slovanskih govornikov, ki so slikali včeraj Taljenje slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem. Slednjič je -;)vil posl. Stolzel kompromisni ■cdlog, naj se izvoli odsek 52 članov z nalogom, naj se posvetuje o seh načrtih in predlogih, ki se tičo-o narodnostnih iazmer, in naj tekom treh mesecev o tem poroča. Posl. rlombinski je izjavil, da bo Poljski Liub glasoval za ta predlog. Posa-ezni predlagatelji so v svojih sklepnih besedah umaknili svoje posa-ezno predloge, nato se je priznala -edlogu posl. Stolzla nujnost. Predlog je bil slednjič tudi v meri-rnem oz i m sprejet. Proračunski provizorij. i > n n a j . 26. novembra. Vlado kako bo z glasovanjem o pro-računskem provizoriju v proračunskem odseku. Odsek ima poleg predalnika, ki ne glasuje, še 51 članov; 1 teh jih je 24 v opoziciji, 27 pa — stevši 2 člana Stapinskega skupino v vladni večin t. Ce Poijski klub ne bo oficijelno sklenil glasovati za roračunski provizorij, bota oba čla-t-d Poljske ljudske stranke lahko glasovala proti njemu, kar bi bilo za dado >*.*\oda zelo kritično. Delegacije. Budimpešta, 26. nov. Tu se nje z vso gotovostjo, da letos delega-ije ne bodo zborovale, to pa zaradi lanjega parlamentarnega položaja. Kriza na Ogrskem. Avdijence. Budimpešta, 26. nov. Gro t H-za je povabljen k vladarju v avdi-nco. Tisza bo cesarju priporočal, j.jj poveri sedanji kabinet z rešitvijo rize in zaprošena sredstva da na •azpolago, v kolikor je to nujno i>o-bno. Kazen Tisze ni dobil doslej beu ogrski politik povabila k 'ladarju. aja in poglejte, kako lepo potekata -poredni črti konjskih grebenov, ■iko sili ena v višino, kako se preva-j JJe druga. Istotako ubrane so črto ,r>eb trupel, če si ju ogledamo od sirani. In koliko gibanja, koliko živ--n.ia je v teh drhtečih telesih, ko- .-■•> izraza v konjskih obličjih! — Bes diven pogled. Slično bi se dalo •ovedati o ostalih njegovih živalskih skupinah. Užitek je resnično izreden. Ha si pa je tehnika inače izborua, ^eš ko vicevi živalski ki i>i niso brez 'atomskih pogreškov, kar pa je lahko umeti, če se spomnimo, kako nestanovitni so njegovi modeli. Tako pr. sta ta dva zdelana konja pre-biišasta. Suha sta tako, da se jima • lijo rebra, trebuha pa iinasta tak->Jih, kakor bi bila .... »Osel« se mi zHi prešibek, da človek na prvi hip misli, da gleda sloko srno. 25 »Moj konj« je slabo modeliran, nekako ta- o, kakor tisti konji, ki jih izvoščoki osi jo za obeske pri uri. Vobče pa, kakor rečeno — nekaj izbornega, nenavadnega. — Deškovič pa ni samo animalist, temne tudi zelo spreten vpodabljalec človeškega telesa. Tista ♦ lika sila karakteristike, ki oživlja njegov* živali, oživlja tudi njegove ■ -ioveške kipe. To se vidi na karikaturi, bližajoči se humoristično razposajeni sobi »Azijatski turek« in na obeh njegovih portretnih kistih. lahkotna tehnika in izboren karakter. Od Deškovića smemo pričakovati še lepih presenečenj. (Dalje prihodnjič.) Bruselj, 26. nov. Zbornica je sprejela zakonski načrt o reformi armade, vsled katerega se znižuje službena doba infanterije na 15 mesecev in kavalerije na 2 leti. Zakon pa stopi v veljavo šele 2 leti po sankciji. Kf^|^||| Madrid, 26. nov. Špauci so zopet začeli z operacijami pri Melili. Španske čete so odšle z živežem za tri dni, da zasedejo neko važno postojanko. Trsousko In ottrtnlika zbornico. Ljubljana, 26. nov. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko je imela danes popoldne ob 5. v veliki dvorani ljubljanskega ro-tovža pod predsedstvom zborničnega predsednika Lenarčiča svojo sejo. Kot zastopnik vlade je bil navzoč vladni svetnik Kulavics; overovate-ljema zapisnika je predsednik imenoval zborn. svetn. Schreva in Zor-ca. Nato se je odobril zapisnik zadnje seje. Naznanila predsedstva. Predsednik Lenarčič naznanja mod drugim, da prihajajo opetovano pritožbe o popačenih telegramih; vzrok tiči v tem, da se telegrami ne sprejemajo po znamenjih, temveč po posluhu. Zbornica bo intervenirala, da se ta razvada, ki izvira iz komoditete, odpravi. Proračun. Zbornični tajnik dr. M urnik je poročal o proračunu za 1. 1910. Vsa potrebščina za 1. 1010. znaša 56.716 K, za 1208 K manj nego za 1. 1909. Med posameznimi postavkami so: za zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem 2000 K, za dvo-razreduo slovensko trgovsko šolo v Ljubljani 1000 K. za obrtne nadaljevalne šole 3100 K, za ustanove učencem in učenkam e. kr. umetno-obrt-ne strokovno Šolo v Ljubljani 1800 K. za o. kr. umetno-obrtno strokovno šolo v Ljubljani 500 K, za ustanovo enemu slušatelju eksportne akademije na Dunaju 400 K. za podporo učencem na obrtnih šolah izven Kranjske 500 K, za kmet. kemično preizkuševal. v Ljubljani 500 K, za razno izdatke (mod temi večinoma za enkratne subvencije) 3000 K. ostalo postavke zadevajo zbornično upravo, jubilejne ustanove za onemogle trgovce in obrtnike, razne manjše redno podpore i. dr. V pokritje potrebščine naj služi poleg letošnjega blagajnienega ostanka zbornična do-klada v dosedanji izmeri 5 % na prizadete državne davke. O proračunu so je razvila daljša debata, v kateri je predvsem kritiziral zboru, svetn. Rohrmnnn, da se je v seji zdrnžtm i h odsekov črtala aa predlog gg. Kregarja in Pammerja, običajna letna subvencija 2000 K za ustanovitev slo ven-ko višjo trgovske šole v Ljubljani. Govornik se je sicer v odseku z odločnostjo za\zel za to subvencijo, toda ostal je z enim glasom v manjšini. Vkljub temu stoji -sedaj na tem stališču, da mora ta p -stavka ostati, kajti vsak Slovenec mora videti, da jo treba višjo trgovske izobrazbe, ker sicer Slovenci ne bodo mogli konkurirati z drugimi narodi. Kar je bilo že sodern let, mora biti tudi odslej. Bil bi škandal, če bi se letos odtegnila podpora propo-trebni trgovski šoli. Govornik predlaga, da se dovoli tudi za 1. 1910 slovenski višji trg. šoli v Ljubljani običajna letna subvencija 2000 K in zahteva, da se o predlogu glasuje poimensko. Pri glasovanju predlog propade: glasovali so zanj samo narodno napredni Člani, ki so bili za 2 glasova v manjšini. Zborn. sveta. Painmer želi, da se glasuje najprej o tem dodatnem predlogu, potem šele o proračunu, kajti, če se zopet u postavi 2000 K za višjo trg. šolo v Ljubljani, bo glasoval proti proračunu sploh. Zborn. svetn. Kregar je tudi proti predlogu. Vzroke bo povedal pozneje. Za sedaj le konstatira, da ni proti predlogu iz principijelnih ozirov. Za predlog so pa glasovali samo narodno-napredni člani zbornice gg. Lenarčič, Ftirsager, Rohr-mann, Schrev, TTrbane, Mejač, Rako-vec, Majdič in Knez, proti subvenciji za slovensko trg. šolo so pa bili seveda Nemci Panimer, Samassa, Gas-ner in dr. Ambrositsch ter obenem z njimi klerikalci Kregar, Hafner, Vel-kavrh, Ložar, Globevnik, Pavšler in Zore. Ker so narodno-napredni člani bili v manjšini, je predlog proti združenim klerikalno-neinškim glasovom propadel. Obrtna razstava« Zborn .svetn. Kregar predlaga, naj se zbornica izreče za to, da se v Ljubljani v najkrajšem času priredi južnoavstrijska ali pa vsaj kranjska obrtna razstava. Sestavi/naj se komisija, ki bo Vodila pripravljalna dela. Za stroške naj se votira 2000 K, ki so na razpolago, ker se je crtala sub- veneija višji trg. seli; porabi naj se 500 K za takojšnje priprave, 1500 K sa poznejša dela. V pripravljalni komisiji naj bi imeli narodno-napredni člani 3, klerikalni 2 in nemški 1 zastopnika. Taka razstava bi bila velikega pomena za industrijalce, za obrtnike itd. Pokazala bi, kaj premorejo domača podjetja, informirala bi konsumente. Da doseže svoj namen, bi seveda razstava morala biti dobro pripravljena. Slovenski obrtniki trpe mnogo vsled nemškega bojkota, ki so ga izzvali naprednjaki po 20. septembru. Nemci se drže gesla »svoji k svojim«, medtem ko se ga Slovenci ne drže. Glede razstave naj se stopi v zvezo z deželno vlado in z deželnim odborom, da se izposluje primerna subvencija. Zborn. svetu. Rohrmann konstatira, da niso nnpivdnjaki zaceli z boj-kotnim gibanjem, temveč Nemci, ki so že meseca avgusta lanskega leta izdali svoj znani >W'egweiser^. Zborn. predsednik Lenarčič pozdravlja toplo Kregarjev predlog. Razstava bo vsestransko v prid domačim obrtnikom in domači industriji. Seveda zbornica te težavne naloge ne bo mogla izvršiti sama. Komi-siia bo v^ekako storila vse, kar bo v njeni moči. Prinoroea, da se razstava omeji le na Kranj-ko. Imenom narodno-naorednih članov se jo izrekel za predlo? še zborn. svetnik Knez, nakar je bil predlo«? soedasno sprejet. V komisijo so bili izvolieni nato zboru, predsednik Lenarčič in svetniki Hribnr, Rohrmann. Kregar, Ložar in Paminer. Subvencije. Brez debate so se dovolile sledeče subvencije: Zavodu za pospeševanje obrta na Kranjskem 2000 K, greni ijalni trg. šoli v Ljubljani 300 K, obrtni nadaljevalni srdi v Črnomlju 100 K, trgov, društvu /Merkur« 500 K, čevljarskemu in krojaškemu tečaju v Zirih 100 K, novim oddelkom • na o. kr. strok, šoli v Kočevju 50 K, mladinskemu zavetišču društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani 200 K, gostibiičarski zadrugi v Ljubljani za kuharski tečaj 600 K, deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem 600 K in končno v pokritje troškov mednarodnega kongresa za trgovsko šolstvu na Dunaju 1. 1910 100 K. Volitve zastopnikov zbornice. Za cenzorje pri tukajšnji filijal-ki avstro-ogrske banke se predlagajo gospodje Iv. Knez, Eni .Maver, Ar t. Muhleisen in Fel. L'rbanc. Zborničnim zastopnikom v šol. odboru obrtno-nadaljevalne šole v Metliki se imenuje g. Fr. Brus, izvoljen jo bil s klerikalno-nemškimi glasovi proti naprednjaku g. Guštinu, ki je ostal z 2 glasovoma v manjšini. Proij monopolu na vžigalice. Gremij trgovcev v Ljubljani protestira proti uvedbi monopola na vžigalice. Tajnik dr. Murnik predlaga-, naj zbornični predsednik intervenira pri finančnem Bttsnstrsivu, da država ne monopolizira niti produkcije niti prodajo vžigalic. Predlog se soglasno sprejme. Tarifi juž. železnice. Zborn. svetu. Pammer predlaga resolucijo, v kateri se izreka obžalovanje, da je vlada pritrdila zvišanju tari tov juž. železnice. Zbornica pri-j čakuje, da bo to zvišanje koneem le-I ta 1910 stopilo iz veljave iu bo s tem j odpadla enostranska obremenitev 1 alpskih dežel. Trgovska in obrtna zbornica pričakuje, da bo vlada znižala tarife za prevoz živeža. Resolucija se soglasno sprejme. Kolodvor v Škof ji Loki. Zborn. svetu. Hafner izvaja, da kolodvor v Škof j i Loki absolutne več ne zadošča: treba jo povečati predvsem skladišča. Zbornica naj stori korake, da se nedostatki odplavijo. Zbora, svetu. Fursager dostavlja, da tudi kolodvora v Radovljici in pri Sv. Jošte ne zadoščata in predlaga, da se tudi glede teh dveh intervenira. Predsedstvo bo odposlalo v vseh teh zadevah pismeno vlogo ravnateljstvu drž. železnic v Trstu in poleg tega bo zborn. tajnik dr. Windi-seher osebno tam interveniral. Pošta v Kranju. Zboru, svetn. Pavšler interpeli-ra, kaj je z njegovim predlogom, da se zahteva podržavljenje pošto v Kranju. Ko mu predsednik odgovori, da na svojeoasno tozadevno vlogo od ministr. še ni došel odgovor, predlaga Pavšler naj se ponovno posije vloga ministrstvu. Predlosr se sprejme in nato javna seja zaključi. Sledi tajna seja. Dnevne vesti. 4- Narodno - napredna shoda na Gorenjskem. Narodno - napredna stranka priredi jutri, v nedeljo, dne 28. t. m. dva shoda na Gorenjskem, in sicer v Zebnlei in v Praprotnera pri Skofjt Laki. V Žabnici bo shod ob pol 11. dopoldne v gostilni Anto* na Cegnarja, v Praprotnem pa ob 3/4 me i. aopeUas v gostilni Matije Dolenca. Na obeh shodih bo govoril g. dr. Gregor Žerjav. — Somišljeniki, udeležite se v Čim največjem številu teh shodov! + Jugoslovani in Bienerthova vlada. Dopisnik »Agramer Tagblat-ta« je imel s poslancem dr. Trešič-Pavičičem razgovor o političnem položaju in o stališču jugoslovanskih poslancev napram Bienerthovi vladi. Dr. Tresić - PaviČič je rekel med drugim: »Mi smo v opoziciji napram vladi izključno iz slovanske vzajemnosti od katere nismo imeli nikdar nobene koristi, in prepričan sem, da nam Jugoslovanom ne bo v nobenem oziru koristila borba proti sedanji vladi. Jugoslovani nimamo nobenega vzroka, da bi se proti tej vladi bolj pritoževali, kakor o prejšnjih avstrijskih vladah. Lepe obljube nam daje Bienerthovo ministrstvo, kakor so jih nam tudi preje dajali Beek in njegovi predniki. Te obljube se niso še nikdar izpolnile. Germani-zuje se še naprej, kakor doslej, sicer počasi in brez hrupa, a tem gotoveje. Mi Jugoslovani bomo, kakor običajno, tudi pri ustavitvi obstrukeije ostali praznih rok. Najboljši dokaz tega je dejstvo, da še dosedaj nismo stavili nobenih pogojev, pod katerimi bi bili pripravljeni odnehati od obstrukeije. Govori se o jugoslovanskem ministru - rojaku. Po mojem mnenju je zelo dvomljivo, ako bi bila pridobitev tega portfelja za nas Jugoslovane koristna. S tem bi se namreč Jugoslovani podali vladi, zvezani na rokah in nogah. Takisto pa je tudi veliko vprašanje, ako bi za naš narod več dosegli kot vladna, kakor kot opozicionalua stranka. Zato ta ideja nima pri bolj radikalnih hrvatskih poslancih posebnih simpatij. Večina nas je mnenja, da s svojimi glasovi lahko za gospodarski napredek Dalmacije in drugih jugoslovanskih dežela več dosežemo, ako ostanemo v opoziciji. Sicer pa smo itak prepričani, da smo preslabi, da bi mogli izvojevati velike ustavne spremembe. Dokler pa je v veljavi sedanja dualistična uprava, je nemogoče, da bi se zboljšal narodni in gospodarski položaj jugoslovanskega prebivalstva. Baš radi tega vztrajamo v najostrejši opoziciji proti vsaki, sedanji sistem vzdržujoči vladi ter se borimo v vrstah ostalih opo-zicioualnih Slovanov, ne da bi od tega pričakovali neposrednih koristi za naš narod. Naš edini smoter je, da dokažemo, da je sedanja ustava absurdna . . . Sedanja parlamentarna kriza v Avstriji in na Ogrskem je nujna posledica nenaravne in krivične dualistične ustave. Prazna je nada, da bi nastale v monarhiji normalne in ustavne razmere, ako se merodajni krogi no bodo odločili izvesti temeljito revizijo državne ustave v federativnem smislu in če drugače ne gre, tudi potom oktroiranja.« -4- Nezaslišana denuncijacija slovenskih profesorjev. »\Vieuer Deutsche Korrospondenz« obdolžuje slovenske srednješolske profesorje vc-loizdajniške propagande, da mislijo na ustanovitev jugoslovanske države. Slovenski profesorji razširjajo — tako pravi omenjena korespou-denea — med slovenskimi srednješolci strupene, hujskajoče slovenske liste. Za balkanskih nemirov so baje dovolili nositi dijakom rdeče fese, dovolili so jim zbirati za vence na grob septembrskim žrtvam in so celo sami položili venec. Imajo baje društvo, ki nima le slovenskih tendenc, ampak eminentno protiavstrij-ske in protidiuastične. Kot dokaz navaja »W. D. K.« Gajevo slavuost, ki je bil baje strahovit protlavstrijee. Glavni grešnik je tu prof. Tominšek, ki je na državnem gimnaziju na slavnosti slavil Gaja. »W. D. K.« v svoji zaslepljenosti pozablja, da je Gaja odlikoval sam cesar Ferdinand, ne ve, da je Gaj stopil v službo avstrijske politike in je s tem celo podpiral nje nemške tendence. — Da ho naše srednješolsko profesorstvo kdo obdolžil veleizdaje, protiavstrijskega in protidinastičnega mišMenja, to je pa vendarle malo preveč. -f- Kaj »Slovenec« ne kri ti kuje? Ker zadnjič ni naš list dobil iz Koroške dovoij brzo poročila o najnovejših krivicah Slovencem, na je skušal »Slovenec« bi ž potegniti na pran-ger narodnih mlačnežev. Sedaj piše »Slovenec« uvodnike zaradi imenovanja Spin tre ja v Maribor, dasi so klerikalci temu Kočevarju neposredno sami pomagali na to mesto. Škandal smo ožigosali tudi mi, a poskrbelo se bo, da ne ostane samo pri papirnatem protestu. »Slovenca« opozarjamo na hvaležno polje protestiranja zoper najnovejša nasilstva laškega papeža in nemškega škofa Nagla, ki sta ubila sto let stare jezikovne pravice slovenskega in* hrvaškega naroda v Istri glede rabe slovanske liturgije. Kako bi se prilegel »impozantan« protestni shod v »Unionu«, na katerem bi sonet nastopila dr. Suster-šič in dr. Krek! + Med kraajakimi ta koroškimi klerikalci je nastala precejšnja napetost, kar so dr. Brejo in tovariši mnenja, na se kranjska klerikalna stranka premalo briga in zavzema za Korošce. Koroški klerikalci so pričakovali, da se bo kranjska klerikalna stranka vzpričo najnovejših dogodkov na Koroškem dvignila kot en mož ter se postavila v bran za koroške Slovence. To se ni zgodilo, zato so Korošci razočarani in pikirani. »Mir« javlja, da bo »Odbor političnega društva za koroške Slovence« (Ali se to društvo oficialno ne imenuje »Katoliško politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence«? Ali se je že »Mir« jel sramovati besede »katoliško«? Opomba uredništva.) z ozirom na to zahteval, da se nemudoma skliče konferenca vseslovenske klerikalne stranke. Medeni dnevi zakonske zveze kranjskih in I koroških klerikalcev so menda že pri j kraju in kdo ve, če se ne bo že v krat-j kem znatno ohladilo debelo prijatelj-I stvo med dr. Brejcem in dr. Šuster ! šičem l + Debele solze pretaka celovški »Mir« radi tožbe, ki jo je naperil proti njemu župnik Berce. Hinavsko zavija oči ter stoka, češ, Slovenec Berce tira pred sodišče »najboljšega branitelja najbolj ogrožene slovenske meje — »Mir«. Kdo bi se ne smejal, ako se »Mir« sam proglaša za »najboljšega branitelja ogrožene slovenske meje«! To je lep «brani-telj ogrožene slovenske zemlje«, ki smatra za svojo glavno nalogo, da napada in podlo blati svoje rojake, delujoče na prosvetnem polju, samo radi tega, ker ne trobijo v njegov političen rog! In takšni kilavi branitelji slovenske zemlje še potem zahtevajo, da bi se jih radi njihove kilavosti smatralo za sakrosantne, češ, sramota je, da bi Slovenec tiral Slovenca pred nemškega sodnika. Mi pa pravimo, ne, to ni sramota, ako si žaljenee išče zadoščenja za ža-itive pred kompetentno oblastjo, pač pa je sramota, da si sploh mora Slovenec iskati zadoščenje za brezstid-ne žalitve s strani rojaka Slovenca! Sicer pa mislimo, da bo ;>Miru« prav dobro storilo, ako se mu nekoliko priseriže njegov jeziček, ki je v zadnjem času postal res dokaj predolg! + Kako se agitira in terorizira za klerikalno »Zadružno zvezo«. ~.V »Miru« čitamo ta-le poziv: »Koroške slovenske posojilnice, ki še niso prijavile pristopa k »Zadružni svezi« v Ljubljani, naj storijo to v najkrajšem času. To zahteva gospodarski red, to zahteva tudi čas in odločno terja politično vodstvo koroških Slovencev in vaš državni in deželni poslanec — Grafenauer.« Vprašamo, ali nima gosp. Grafenauer nobenega nujnejšega in koristnejšega posla, kakor na tako maio okusen način agitirati za klerikalno :>Zadružno zvezo« v Ljubljani in terorizirati koroške slovenske posojilnice + Celjski Marckhl in celovškk Dobernig sta se oba oglasila v včerajšnji seji državnega zbora in govorila sta tako, da moramo dvomiti o njiju zdravi pameti ali pa ju smatrati za dva tako nesramna človeka, da bi se jima moralo v obraz pljuniti. Šlo se je včeraj za nujne predloge glede uredbe narodnostnih razmer v državi. Štajerski in koroški Nemci so proti temu, da bi se narodnostne razmere na Štajerskem in na Koroškem uredile potom državnega zakona. Državnega zakona glede ureditve narod, razmer zahtevajo Nemci le za tiste dežele, koder so v manjšini, kakor na Češkem, koder so v večini, koder imajo moč v rokah, tam pa hočejo, naj deželni zbor odloča tudi o narodnostnih pravicah. Marckhl in Dobernig sta se odločno postavila na to stališče, da bi Nemci na Štajerskem in na Koroškem mogli neovirano zatirati in ubijati slovenski narod. Pri tem pa sta slikala razmere tako, kakor da bi Slovenci na Koroškem in na Štajerskem stregli Nemcem po življenju, dočim so Nemci miroljubni dobrotniki Slovencev in trdila sta, da je varstva na Koroškem in Štajerskem potrebna nemška večina, ki ima vso oblast v rokah, ne pa slovenska manjšina, ki nima nobene moči in nobenih pravic, ki jo Nemci inolzejo in derejo, ki jo zatirajo in uničujejo. Marckhl je to nemško uničevalno vojno zoper Slovence imeuoval vzgojevanjc in požlaht-njevanje Slovencev. Ta nemška svo-jat, katere reprezentanta v državnem zboru sta moža takih moraličuih kvalitet, kakor Marckhl in Dobernig, pa naj vzgojuje in požlahtnjuje slovenski narod. Tu se pač vsa neha. Vsaka beseda, ki sta jo izpregovo-rila Marckhl in Dobernig je žaljenje in ponižanje Slovencev, je pa tudi priča, kako pokvarjena in hinavska družba so ti ljudje. + Velika javna shoda prirede Slovneci v nedeljo v Gorici in v Trstu. Razpravijislo se bo o zahtevi ljudskega in srednjega šolstva. + Protestni shod N. D. O. v Trsta proti prodali ostroata premestitvi Uoydovega arsenala. Za četrtek veder sklicani protestni shod, sklican po »Narodni delavski oraanjaeeiji«, se je vrati ob veliki udeless* sf***-skega delavstva v veliki tržaškega Narodnega doma. — Na tem shodu je prišlo do hudih pojavov ogorčenja proti nameri vlade in Liovdovc družbe glede prodaje oziroma nakupa zemljišča, na katerem stoji Llovdov arsenal, v katerem je zaposlenih preko 3000 delavcev. — ^hod Je otvoril tovariš Slavec, ki je podal besedo dr. Josipu Mandiču, kateri je — prisrčno pozdravljen od množice delavstva — v temeljitem, celo uro trajajočem govoru dokazal, da prodaja Llovdovcga zemljišča ne temelji na podlagi resnične potrebe, temveč se vrši ta »kupčija« med vlado in Llovdovimi de ničarji le v spekulativne namene. Posledica prodaje oziroma premestitve Llovdovcga arsenala v Tržič, bi bila grozna za i ržaško prebivalstvo, za industrijo, ab. trgovino, a naravnost katastrofalna bi bila za tisoče delavcev. — Zato niora vse tržaško prebivalstvo, posebno še delavstvo, z vsemi močmi nrotostirati proti prodaji oziroma oremestitvi avstrijskega Llovdovega •irsenala iz tržaškega ozemlja. Govornik je končno hudo prijel socinl-Temokratie-no vodstvo, ker je le - to v tem tako važnem vprašanju za tržaško delavstvo popolnoma brezbrižno, mej tem, ko radi kake malenkosti »klicaje shode in kriči s svojimi so-Irugi po ulicah. Govornik je rekel, [a se bo N. I). O. obrnila ne na Bie-lerthovo vlado, ker bi to nič ne ko-nstilo, ker ta vlada kaže že vso znate — blaznosti, pač pa bo poslala z vsemi potrebnimi podatki opremljalo prGšnjo poslancem, zbranim v Slovanski Enoti«. — (Tem besedam je sledilo burno pritrjevanje in ploskanje.) — Nato jo gosp. dr. Brnčie oovedal, da je se znal iz gotovega in ■ )ovsem zanesljivega vira, da je prota ja Llovdovega arsenala gotova in sklenjena stvar, kar se da v tem po-aledu še storiti, je edino ie prepreči-•i, da se Lloydov arsenal ne premesti z ti kega teritorija v Tržič, teni-reč, da se sezida novi arsenal v Zavil v. i i pa v Miljah. — Govornik je udi povedal, da zahteva Llovdcva iružba za mali prostor, kjer stoji ar-ienal vsoto 15,000.000 K; proti če-uur ±o zbarovalci burno protestira-i. Ko sta govorila še tov. Barič n Sever, je bila prečitana resolucija, s katero slovensko delavstvo, 'brano na velikem shodu v Narod-icm domu protestira proti prodaji n premostitvi LIoydovega arsenala, ier ta korak ne narekuje splošna rgovinska potreba in korist tržaškega prebivalstva, temveč se za tem iktom skrivajo spekulativni nameni, d bi, ako so uresničijo, zadali hud udarec vsemu tržaškemu prebival-ivu inpoi: enjali pogubo za tisočo de-avcev In njilj družine. Resolucija iz-*aža ogorčenje nad tem početjem • lade Llovdovih akcijo narjev-kapi-alistov na škodo delavstva, in zahte- od v- h poslancev ra Dunaja, ka- * rim skrb za delavstvo ni prazna >aza, naj z vsemi sredstvi, ki jih ajo na razpolage-, delajo to. da >e odvrne od prizadetega delavstva a atentat na njegove življenske in-erese. — Ta resolucija je bila eno-rlasno in ob viharnem pritrjevanju mre jot a. — Iz železn" ske s. jžbe. Pve-neščeni so: načelnikov namestnik Turi Kurschel iz Gorice v Ljubljano; •tavbni komisar Herman Schmidt >n direkcijskega oddelka 3 na Jesc-nice, stavbni ko:: is ar vit. Klodič pi. Sabladoski iz Spitala ob Dravi v Novo m« bto; uradniški aspirantje Ivan Vidie iz Podbrda v Škof jo Loko, Viljem Piga iz Lesce v Tolmin, rvan Berberovič iz Boh. Bistrice k lirekcijskeniu oddelku 7. ' - sk d ■ h o gledališče. Danes zvečer se poje prvič v sc-zoiii Jacques Oflenbachova fantastična opera »II off mauno ve pripovedke.;, ljubezenska tragedija pesnika Hofi'manna s svojimi tremi lju bieami, Olvmpijc. Giulietto in Antonijo. Težavno, a zelo hvaležno ulogo Hoffmanna poje g. Fiala, Olimpijo in Antonijo gdč. Lvova. Giulietto ga. Norci ga rtova, pesnikove nasprotnike Copelija, Depertutta in dr. Mi-racola pa g. režiser Holzinger. — V pop. e igra ob znižanih cenah »Gdč. Josette — moja žena« za por, zvečer pa se ponavlja Herveje-\a »Murn'zelle Nitouehe« za nepar. Dramsko osebje pripravlja zabavno burko »Pereant možje«, opereto G. Jamovo »Logarjevo Kristo« in Lepo Vide:. — V decembru gostuje v »Mam'zelli Nitouehe« ter v »Umetniški krvi« ga. Trma Pola-k o v a iz Zagreba in sicer v ulogah Nitouehe cz. Xelly. — 3>G?aphcna Matica« priredi dne 1. decembra v mali dvorani »Na-rodnega doma« prvi komorni večer v tej sezoni. Sodelujejo gdč. Vida Prek snikova, ga. A. MarkaccL gg. Jan Rezek (I. violina*}, Karel Kuče-ra (II. violina), Vaclav Talich (viola*, Edvard Bilok (violoncello). Program vsebuje skladbe ruskih komponistov. — »Splošno slovensko žensko društvo« najuljudnejše vabi svoje čJanice. da se v čim največjem številu udeleže prijateljskega sestanka, ki se vrši jutri v nedeljo« VL t m., ▼ dru$tvenlk prostorih (Rimska cesta štev. 9) ob 5* popoldne. — Javno predavanje. V ponedeljek, dne 29. novembra-ob 8. zvečer predava v Mestnem domu gosp. dr. Bogumil Vošnjak o »francoski gospodarski politiki v llirijb» Predavanje bo jako zanimivo ter je z ozi-rom na stoletnico Napoleonove Ilirije gotovo aktu valno. Gosp. dr. Vošnjak je francosko zgodovino slovenskega ozemlja temeljito proučil. Kakor se nam poroča, izda njegovo delo o teh Študijah »Matica Slovenska«, — Gajeva slavnost se je vršila ua Mestnem ženskem liceju dne 19. novembra. V primerno okrašeni telovadnici se je zbral ves licej in višja dekliška šola. Pod vodstvom g. Ra-zingerja jo mladina napela Vodnikovo »Od stražo hrvatske« itd. Nato je gojenim 3. lieejskega razreda gdč. danežič z globokim umovanjem deklamirala Prorado v ieevega »Putnika«. Ta deklamacija je bila tako-lekoč uvod v sJavnosti govor g. prof. dr. R. Molela, ki je mladini živo orisal Gajev razvoj in njegovo kulturno važnost, zlasti pa poudarjal njegovo trdno voljo. Slavnost se je končala z »Lepo našo domovino«. — Seja obrtnega sveta se je vršila v posvetovalnici trgovskega ministrstva na Dunaju dne %24. in 25. novembra. Udeležil se je je kot zastopnik deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug gosp. Engelbert Fran-ehetti. Sejo so so udeležili zastopniki raznih ministrstev in načelnik: raznih uradov. Na dnevnem redu je bilo: določitev poslovnika za obrtni svet; poročilo o predlogi, da se obrt izdelovalcev sodavico uvrsti mod koncesiovane obrti; poročilo o socijalnom zavarovanju 1—13, in končno poročilo o predlogi glede stavbenih obrtov. Predlog, da se izdelovalce sodavice uvrsti med koneesijova-ne obrti, se je ugodno rešil. Glede socijalnoga zavarovanja se jo storil sledeči sklep: Prvi oddelek obrtnega s vera smatr*: obiigutorično zavarovanje obrtnikov za neobhodno potrebna Zavarovanje se ima razširiti ne samo za ostarelost, tudi za onemoglost obrtnikov. Zavarovati so imajo vsi obrtniki, ne oziraje so na njih dohodke. V slučaju pa, da državni zbor ne odobri zavarovanja vseh obrtnikov, se naj § 5 vladne r-v --doge v toliko spremeni, da se ;.n ►iegatorično zavarovanje določena meja dohodkov od 3400 K zviša na 3600 K. Za upravo in vodstvo ima skrbeti država in v ta urad imenovati po okrajih državne uradnike. Točko o postavi glede stavbenih obrtov se je z oziroiii na važnost in pa v, ozirom, ker ni bila predloga pravočasno članom izročena, odstavila z dnevnega reda in so da zopet na dnevni red prihodnje sejo, da se s tem da priiiko in čas elanom, predlogo proučiti in se s prizadetimi krogi posvetovati. Član obrtnega sveta gosp. Eng< ! I »vrt Franchetti n amera-va povabiti prizadeto kroge na skuj ao posvetovanje, na kar jih se danes opozarjamo. — Iz trge vekih krofov nam pi-: jo: Na državi em kolodvoru v Ljubljani menda avstrijski kovani denar nima iste veljave kakor uri drugih uradih. Xa imenovanem ko* lodvoru noče uradnik pri oddaji s->1 i niti za 100 K petkronkih tolarjev in kron prevzeli ter pošilja voza i ko domov, da mu morajo prinesti papirnati denar. Cemn ta šikana? Trgovci pri Boii ž" itak nič ne zaslužijo, potem pa šo hlapci v konji vred vsled aradnikove šikane zgubljajo po nepotrebnem cele dopoidueve. Naj se omeaj . .a gospoda uradnika pouči, tla jo za sol tudi kovani denar dober, na katerem jo vtisnjena cesarjeva podoba aii naj nam pa slavno ravnateljstvo naznani z kakšnim de-narjem smejo priti vozniki-po sol, da ne bodo po nepotrebnem zgubljali časa. — Ranki lafet aa Slovensko. Prihodnjo spomlad nameravajo z Ruskega prirediti večji izlet na Slovensko. Izleta se udeleže razni znanstvenika dostojanstveniki in tudi več odličnih dam. fzb t bo vodil profesor slovanskih književnosti na carskem vseučilišču v Varšavi dr. Vladimir France v, znani slovauofil in volil: prijatelj slovenskega naroda. Kakor nam poročajo iz Varšave, jo dr. Francev že stopil v stik z »Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem, da se z njo posvetuje o podrobnostih nameravanega, izleta. Javlja se nam tudi, da namerava prihodnje polet jo priti več odličnih ruskih rodbin na letovišče na Bled ali v Bohinj. —Članom slovenskega trgovskega društva »Merkur/ je dovolilo slavno dramatično društvo za vse slovenske gledališke predstava na vseh prostorih 20/ž popusta. Tozadevne kupone prodaja iz prijaznosti g. Jernej Banovac* trgovec s papirjem na Marijinem trgu. Pri kupovanju kuponov se je vedno izkazati z društveno legitimacijo. —Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Dobrotnik, ki neče biti imenovan, vročil je blagajniko-vemu namestniku, gosp. dr. H. Sou-vanu, državno zadolžnico iz leta 1808 v nominalni vrednosti 200 K z volilom, da se priklopi društveni glavnici Plemenitemu darovatelju srčna hvala! — Veliki splošni shod vsih c. kr. državnih slug sklicuje podružnica Ljubljana I. avstr. državnih slug na dan 4. decembra t. 1. ob 7. zvečer v »Jugoslovansko restavracijo« g. Štefana Berganta, Gosposka ulica. Enaki shodi vrše so na odredbo dunajskega društvenega središča po celej Avstriji na isti dan z istim dnevnim redom in v istem pomenu. Shod je splošen in za vse sloje državnih slug J enako namenjen. Vabi se tedaj vse \ državne sluge brez izjeme, če eer-j tifikatist ali ne, če stalno ali po-I možno nastavljen, če je član tega, onega ali nobenega društva. Gre se j le Za bodočnost stanu in je pokazati i s plesnim obirnrm nastopom njega j solidarnost. — Neznosna draginja, j ne vzdrži ji v položaj priti rali so se do skrajnosti, tedaj je nujna odpomoč neobhodno potrebna. Tovariši, nastopite torej polnoštovilno, da bo učinek tem večji! Vsi na krov in delo v lasten prid! Kdor ni vabila dobil, smatra naj ta oklic za vabilo, ker vsled kratkega časa ni bilo moč posamič vsakega vabiti. — Plesna šola »NDO.« se vrši od jutri naprej v prostorih društva »Merkur« v »Narodi?em domu« (levo, spodaj) in sicer od 3. do ik po palca c. Poučuje k on ces. plesni učitelj, domačin, g. E. R o z ni a a. Ker je odbor s tem ustregel večkrat izraženi želji, zlasti s strani dam, da naj se plesni pouk vrši popoldne, in glede na nizko vstopnino, upa da bo poset čim najobilnejši. Torej, jutri na plesne vaje v »Narodni dom«. — Naslov »gospod« je pravosodno ministrstvo podelilo pri sodiščih in kaznilnicah službujočim podurad-kom. Dosloj so poduradnike, zlasti paznike klicali njih predstojniki samo z imenom, sedaj pa bo konec tej srednjeveški navadi in bodo morali predstojniki v uradnem poslovanju Ogovarjati te poduradnike s »gospod e. Dotični ukaz je bil razposlan v četrtek. — »Slovenska Gospodinja« bo izhaja odslej v povečani in prenovljeni obliki. List bo obsegal leposlovne in poučne članke, drobne pesmice itd. V številki, ki je pravkar izšla, je med drugimi stvarmi životopis tržaške rodoljubkinje gospe Po-nikvarjeve, ki ravno slavi 251etnieo svojega javnega delovanja. »Slovenska Gospodinja« se dobiva popolnoma brezplačno povsod, kjer prodajajo Kolinsko kavino prime.-, kajti Kolinska tovarna .se je odločila, da bo svojim odjemalcem brezplačno razdajala »Slovensko Gospodinjo«. Ni se strašila velikih t roško v, ki so s ti-m v zvezi, dobro vedoč, da je koristno in dobro čtivo prav tako vdihe važnosti kakor zdravo in tečno hranivo. Slovensko občinstvo pa naj upošteva plemenita stremljenja tega slovanskega podjetja in naj povsod zahteva edino-le pravo »Rutinsko ci-kori.io«, ki tudi glede okusa prekaša vso drugo. Gfince in Vič, pozor! Nemško časopisje napoveduje ustanovitev šul-ferajnske šole za Vie in Glince, ker se Nemcem v Mi stali ni nakana po-Rrečila. Vsi naredao čuteči Giinčani i Vičani, stojte aa straži za neoma-deževano čast svojih krajev. »Misijonarji«. Na Glineah imajo svoti misijon. Ženske že kar bme vsted navdušenih pridigarskil govorov in vsled obdelavanja po spoved-nicah. Kakoršne so same. taki, hočejo, da boslo tudi možje. Snoči pride neki delavec utrujen iu premraaen domov. Žena mu ne da preje miru, dokler ga ne spravi v cerkev k sno vedi. Ker je mož nekoliko g«uh, hoče spoved opravili v zakristiji. Tam dobi nekega »misijonarja«, kateremu razodene svojo Željo. Bunit1! in že je Čutil misijonarjevo pest na svojem obrazu. Delavec gleda, kaj naj to no-meni<. takrat pa se že vsuje nanj ploha nsovk. Delavec ucrovaria, da se ni prišel protenat. marveč, da je prišel I snovodt. S klicem: »Mars ven!« ga misijonar obrne ter sune z roko v hrbet, tako. da je revež nadel no stonni-cah ter se vos potolkel. Kaj je bilo vzrok, da je misijonar tako po »misijonsko« postopal z delavcem, ki je hotel onraviti svoje verske dolžnosti, se sedaj šo ne ve. To bo noiasnil gospod »misijonar« pred sodni jo. Umrl je 26. t. in. gospod Miroslav Z a k r a j š e k , sin uglednega narodnjaka g. Antona Zakrajška, lesnega trgovca na Vrhniki pri Starem trgu, star šele 29 let. Iz Vel. Lašč se nam piše: Izid veselice, katero je priredila veliko-laška fiodružnica družbe sv. Cirila in Metoda dne 14. novembra 1909 v prostorih g. Matije Hočevarja, dela čast marljivemu odboru. Brez bučne reklame, takorekoč brez stroškov, le z delavnostjo odbora se je doseglo, da je poset mnogoštevilen, zabava neprisiljena in vsestranska, družbi pa pripade 200 K. Narodna clialinea v Ribnici priredi v nedeljo ob pol 8. zvečer v salonu gosp. Ant. Arkota Višnikar-jev večer z igro »Brat Sokol« in pevskimi točkami, katere izvaja »Glasbeno društvo Ribnica«. S tem večerom se bo »Narodna čitalnica« — poslovila od odhajajočega gospoda nad-svetnika Višnikarja, pod čegar dolgoletnim načelstvom se jc razvila do svoje sedanje popolnosti. Izjema med slovenskimi duhovniki, in sicer časta.a izjema je dosedanji tržiški župnik gosp. Spondal, ki je ravnokar odšel za kanonika v Novo mesto. »Slovence« mu je zapisal sicer laskavo odhoduico, toda najbrže le vsled veselja, da se je tudi v Tržiču izpraznilo mesto za njegovega zaupnika in hujskača Da »Slovenčevo« kajenje ni odkritosrčno, pove dejstvo, da je. taisti »Slovenec« ravno slav-ljeaea pred par meseci žaljivo zafrkaval, ker je pozdravil Sokole. In čudno, kmalu nato smo čitali imenovanje gosp. Bpendala za kanonika. Gosp. Špendal je bil, oziroma je še predsednik Ciril - Metodove podružnice v Tržiču — edini duhovnik na Kranjskem, ki je vztrajal na takem mestu. Ker je gosp. kanonik živel mnogo let v Tržiču, čutil in deloval narodno, je tudi vedel, kolikega pomena za rešitev slovenstva je naša šolska družba, kako važni činitelj pri vzpodbudi narodne zavednosti je naš »Sokol«, zato je ostal obema vedno naklonjen ter ni hote! slušati hujskanj iz škofije in svojih zaslepljenih sobratov. — Tud: rni zakličemo po »Slovencu« v imenu hvaležnih Trži-čanov: »Bog Vam povrni tisočero, kar sie nam dobrega storili!« Slava takemu rarodneinu duhovniku! Novi podružnici nemškega »Schulvereina« sta se ustanovili v Rodnah pri Črnomlju in na Bregu pri Ptuju. Gajeva slavnost se je na idrijski realki vršila dne 18. novembra. Obširno je govoril o ilirskem pokretu g. rrof. dr. Mencej. Istega dne je bila Gajeva slavnost ludi v Kranju, kjer ie imel slavnostni govor g. prof. M. Pirnat. Poroki. Poročila sta so: gospod Smole Alojzij, železniški uradnik v Divači, z gosp ico Pepieo Tomšič iz Ilirske Bistrice in g. Rudolf Pehaček, davčni asistent v II. Bistrici z gospi-co Satna novo. čestitamo! Podjetniki, liferant je gramoza za državne ceste so res veliki reveži. Vse mogoče predpise jim delajo, vse mogoče paragrafe uporabljajo proti njim. a za plačilo se nikoli ne mudi in še poldrugi mesec po kolavdaeiji ne vedo, kdaj dobe denar. — No-tranjec. Izpred celjskega sodišča. Te dni sta se vršili pred okrajnim sodiščem v Cel i u obravnavi, ki kaj drastično osvetljujeta tamošnjo »nemško« družbo. — Kovač Kollaritseh, znan hud zabavljač, in mesar 1'mok, — kakor kažeta imeni, oba huda Nemca — imela sta »častno« afero. Kollaritseh ie javno smešil I* ni okove konje. I 'meka je to hudo bolelo. V sveti ^voji iozi ju kJrvi nekog*: večera v gostilno, kjer jo bi Kollaritseh, ter toga pred vsemi gosti neusmiljeno na klesti z bikovko. Kollaritseh bridkih udarcev ni baziral, a zato se je tTmeka tembolj privoščil z — jezikom. In oboje je uvaževal sodnik. ITmek jo bil obsoien na 00 K globe. Kollaritseh na 40. Oba, drug drugeca vredna, dobila sta svoj delež, in njuni časti se ie — zadostilo. — Mostni blagajnik L a n g, kakor ste že noročali, je srta-vtega oblastnega GVchsa v gostilni imenoval denuncijanta. Oecbs je vsled tega Lan ga tožil ter je bila to--/.ndevna prva obravnava odgođena. Druga pa se je vršila nedavno. Sodnik je zastopal presenetljivo stališče, da oni. ki dar Ju v nHA fca* izpove — erar mora «me+i tal*-»h ljudi» — n£ — denuncijant. Posledica: Lang je bil obsoien na f>0 K globe, poštenjak Oseba pa oproščen. »Dramatično društvo v Mariboru« opozarja občinstvo v Mariboru in okolici, da je odbor sklenil izdajati vstopnice na abonirane sedeže za 10 predstav na vse vrste sedežev. Ker niso te vstopnice samo cenejše, ampak nudijo vsakemu priliko, da si stalno zasigura sedež, ki mu ugaja, ne da bi mu bilo treba hoditi vsakokrat k blagajni, bode gotovo vsak, ki se zanima za našo važno narodno gledališče, rad )>osegel po njih. Te vstopnice lahko vsakdo poljubno uporabi, ako sam ne pride, jih lahko odda svojemu prijatelju, ter se plačujejo tudi v obrokih naprej, in sicer prvi obrok takoj, drugi obrok 1. januarja, tretji 1. marca. Ne prihranite si pa s tem samo denarja in nepotrebna pota, ampak nstrežete tudi nam, ker nam na tak način zagotovite obstanek in nas obvarujete pred izgubo pri posameznih predstavah. Sklenilo se je uprizoriti predstave vsako prvo in tretjo nedeljo v mese-ou. Pripravljajo se izključno nove, na našem odru še ne uprizorjene igre, kakor: »Valenska svatba«, »Šivilja«, »Danes bomo tiči«, »Martin Krpan«, »Grakucarji«, »Veleturist«, »Klofuta ta 16^.000 frankov«, »Te- stament«, »Zmešnjava nad zmešnjavo«, »Rezervistova svatba« in »Revček Andrejček«, in ako bo mogoče, ena opereta, če se nam posreči dobi-ti dobro godbo. Vsakdo pride tedaj na svoj račun in mislimo, da smemo pač upati, da nas bode naše narodno občinstvo, zlasti pa inteligenca, kar najizdatnejc podpiralo, raj naše predstave, kakor se vsakdo lahko prepriča, prav nič ne zaostajajo za nemškim in bi bila pač dolžnost vsakega, da redno pohaja naše narodno gledališče. Obenem prosimo občin-sivo, da prihaja k predstavam točno ob napovedani uri, ker se bodo od sedaj zanaprej predstave vedno točno pričele in ker odpiranje vrat in ropot pri odprtem odru igralca in občinstvo moti. Opozarjamo dalje šo na to, da se bodo zvečer pred prestavo prodajalo vstopnice za sedeže na eni in one za stojišče na drugi strani vhoda v pritličju. — Dovoljujemo si le še nekaj splošnih opazk za ono naše rojake, ki se še vedno ne marajo odločiti za igralno sodelovanje. Mi vsi se pošteno in neumorno trudimo za procvit in uspevanje tega našega edinega narodnega izobraževalnega podjetja v Mariboru, mislimo pa, da smemo tudi računati na podporo vseh v to poklicanih faktorjev. Želeli bi prav prisrčno, da bi našli mnogo, mnogo sodelovalcev in ponovno se obračamo na nekatere gospode in dame za podporo, ker mi delamo, kolikor moremo, čudežev pa pri našem pičlem številu delati ne znamo. Mislimo pa, da je narodna dolžnost nas vseh,delati po svojih nicčeh in ni nikakor umestno se pri našem majhnem številu odtegovati delu. Dvažujte torej to in pomagajte. Radevolje smo pripravljeni upoštevati vsak dober nasvet in bomo vsakemu zanj le hvaležni. Stavite jih tedaj mnogo, upoštevali jih bode-mo, kolikor bo le možno, da tako zagotovimo uspevanje rednega slovenskega gledališča, ki naj bi se še spo. polnilo, kar je že od početka društva naša prva in najiskrenejša želja. — Prosimo pa in vabimo dalje ponovno, da pristopite vsi k društvu kot podporniki in ustanovniki; ker društvo potrebuje mnogo denarja, zakaj iz nič ni nič in ker se oder, igre in priprave ne dobivajo nikjer brezplačno, je isto hvaležno za vsako podporo, za vsak dar. Pogrešamo si mnogo odličnih narodnjakov v zapisniku naših ustanovnikov in članov, našemu pozivu, ki smo ga razposlali svoječasno, pa se je odzvalo tako malo podpornikov, da je bilo skoraj škoda za poštno znamke in papir. Tedaj vsi na krov! Le potoni slovenskega gledališča je mogoče prohujati narodno zavest v Mariboru in okolici, ker drugih boljših sredstev do-sedaj še, žal, res nimamo. Zakaj nobena stvar ne podžiga tako dobro in s tako lahkoto srca, kakor ravne gledališče. Zato pa kličemo še enkrat z Gregorčičem: Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi, zakaj dolžan ni samo, kar veleva mu skai. kar more, io vsak je storili dolžan.« Odbor »D ramatičnega d r u š t v a« v Mariboru. Dober sejem si je napravil v Slovenski Bistrici neki slepar, ki je tržil s tem, da je menjaval denar in pri tem sleparij. Kupoval je v trgovina)! ali pa pil po gostilnah; plačal je povsod z bankovcem. Pri tem je menjalca tako zmotil, da je sam spravil bankovec in drobiž. Na kolodvoru je nekdo prišel sleparju na sled, toda. v gnječi se je izgubil. Radgonski rotovz bi bil v srede zvečer skoro pogorel. V največji ne varnosti je bila rogistratura. Dva £0 sedna trgovca sta dala svoje brizgal-ne aparate; Ogenj je bil kmalu zadušen. Enemu stražniku in dvema ženskama so pogorele vse premičnine. Več protestnih shodov proti na meravanemu novemu vinskemu davku se vrši jutri na Spodnjem Štajerskem. Jugoslovansko akad. društva »Sloga« v Ljubnu si je izvolilo naslednji odbor: stud. nont. Manfrcl grof Borelli predsednik, abs. jur. Mi-loslav Radinovič I. tajnik, stud. mont. Boris Černe IT. tajnik, cand mont. Kserkses Kluczenko blagajnik, cand. mont. Ivan Persoglio in stud mont. Veljko Jovanovie, revizorja. Nova podružnica Ciril - Metodove družbe se je ustanovila nedavno v Lokvi na Goriškem za Lokev in Divačo. Glavno družbo je zastopal bivši učitelj gosp. Slavoj Praprotnik. ki ima tudi glavno zaslugo, da se je pod r užn ica u st a no vila. Samomor. Včeraj se je v svojem stanovanju zastrupil 251etni Lovrenc Fraueot, hlapec v lekarni splošm bolnišnice v Trstu. Neozdravljiva bolezen ga je gnala v smrt. Rokoborci v Trstu. V gledališči. Polvtheama Rossetti se vrše ta teden rokoborbe med najboljšimi evropskimi borilci. Kakor znano tudi Ljubljančanom, se nekateri teh borilcev prav malo ozirajo na predpise umetne rokoborbe. Tako je prišlo včeraj v Trstu med Belgijcem Steursom in Tr- žaca d om Wintrom do navadnega pretepa. Podrla sta knlise. Belgijec je nato Tržačana sunil s tako silo, da je odletel daleč izven borilnega prostora. \Vinter je pograbil stol ter ga zagnal v Steursa. Najboljši borilec jo fudi Ljubljančanom znani RajČcvie. Ponesrečeni zrakoplov. V vasi Krasovica blizu ileke so orožniki našli v gozdu raztrgan zrakoplov in poleg njega trupli obeh zrakoplovcev. Dognalo se je, da je ponesrečenemu zrakoplovu ime »Koiinar«. Ta balon se je v ponedeljek blizu Berolina dvignil v zrak. Peljala sta se ž njim zra-koplovec dr. Brinkman iz Berolina in arhitekt Franke iz Kolmarja. Nameravala sta napraviti večje potovanje. Balon je bil velik, kajti vseboval je 2300 kubičnih metrov plina Dr. Brinkmanu je bil kot zrakoplovec dobro znan. Bil jo v mladosti oficir, pa je slekel uniformo in študiral najprej kemijo. Ko je napravil doktorat, je začel studirati tehniko in potem medicino. Njegov spremljevalec Franke je bil tudi rutiniran zrakoplovec. Pri omenjeni vasi Krasavica je strašna burja zajela zrakoplov in ga gnala proti skalovju. Oba. zrako-plovca sta menda sprevidela.da je rešitev nemogoča, kajti eden si je s črnim robcem zavezal oči. Morala sta prebiti grozne muke, ker sta njiju irupli strahovito poškodovani. »Slovenski Jug«, list, ki je zadnja leta izhajal v l>elgradu, a moral prenehati radi vojne napetosti in zagrebškega »velei/dajniškega« procesa, s katerim ga je spravljal v zvezo državni pravdnik Accurti, prične zopet izhajati. Prva številka izido 3. decembra t. 1. »Slovenski Jug« bo izhajal kot tednik v obliki leposlovnih ?^stov. Vodovodi in kanalizacije so naprave, katerih izvedba je v mnogih krajih naše dežele nujna. Mnogo je občin, ki so že pripravljajo, da začno v kratkem, namreč že na spomlad, s takimi doli. Vse te občino oziroma z njimi v zvezi stoječi pot jetniki naj bodo opozorjeni na »Kranjsko betonsko tvornico Tribuč & Ko., ki jim post veže z najsolidnejšimi izdelki po nizki ceni in ki je podpore toliko bolj vredna, ker je edino narodno podjetje te vrsto na vsem Slovenskem. »Svoji k svojim« no sme ostati le fraza, ne-go se mora posvedočevati z dejanji. V« jaštvo na Francoskem in pri — nas. Rit mojster Pavel Marija Jo--ip princ Broglk je prod mesecem .d konjeniški oddelek rezervi-stov. Princ Broglia je zahteval, da se mu oddelek ogne. kar se pa ni zgodilo v zadostni meri; vsled tega sta se prinčev in nekega rezervista konj nekoliko zadela. Radi tega je princ udaril rezervista z bičem po rami. Takoj dru^i rian jo prosil princ vojaka vpričo njegovih tovarišev odpuščan ju. Stvar je kljub temu prišla pred vojno sodišče. Ker se je izkazalo, da princ ni imel namena vojaka poškodovati, marveč ga je udaril le v trenotnem razburjenju, za kar ga je itak že prosil odpuščanja, jo bil ritmojster princ Broglie oproščen. Predstojeći slučaj kaže. da se smatra na Francoskem tudi najnavadnejše-ga vojaka za človeka. Kako se pa postopa pri nas? Imamo sieer ministrske odredbo in različne vojno »be-fehle«, po katerih je prepovedano vojaštvo mučiti, toda pri nas se že noben korporal ne briga za ministrske odredbe in druge take stvari, kadar je treba kake?!.u novincu utepsti v glavo razne vojaške »znanosti«. V Slovenski Bistrici jc» na prinmr neki poročnik grof Bissingen, ki pretepa vojake 5. dragonskega poka, da jim kar kri iz nosa teče, pa se noben vrag nič ne zmeni za to. Posebno : pik<>-- ima ta gospod poročnik na si oven .-k e dragonco, kakor poroča »Arbeiter-Zeitung« z clne 24. t. m. Ali gredo slovenski fantje zato k vojakom, da jih tam mladi lajtnanti pretepajo Ostri dnevi so postali ta teden. Temperatura pada od dne do dne in je burja svet tako shladila, da smo morali seči že po zimskih suknjah; možje »stare korenine^ i/, dežele pa prihajajo v mesto v gorkih kožuhih in polhovkah. Drevje je že ivnato in manjka nam samo še snega, pa bi škripalo pod nogami, da bi bilo kaj. Danes ponoči se je vlegla po mestu in bližnji okolici tako gosta megla, kakoršne še to jesen nismo imeli in mraz še posebno poostrila. Po travnikih stoječa voda je tako zamrznila, da se otrooi že drsajo. So pač bližajo veseli božični prazniki, z njimi pa »beli mož« in običajen mraz. Elektro - Kadiograf »Ideal«, Franc Jožefova Centa št. 1, hotel »pri MaliČu«, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 27. do torka, dne 30. novembra lUi)\) sledeči spored: Dobre in slabe noči. (Komično fantastično.) Ljubezen in dolžnosti. (Drama. J PIgs dnevnih časov. (VsIeM splošne zahtevo se je obdržala ta točka na sporedu so do torka.) Glavni prizori te krasno umetniške projekcije ao: Zora. Solnčni vzhod. Jutro. Dan. Poldne. Solnčni zahod. Mrak. Večer. Noč. Čudesni venci. (V barvah.) Dimnik močno vleče. (Smešno.) Prvi kinematograf »Paths« prej »Edison», Dunajska cesta št. 22 ima od sobote, dne 27. do torka, dne 30. novembra sledeči spored: Vojaštvo a vel blodi. (Po naravi.) Nezgode spe* cerijskega trgovca. (Komično.) V deželi Druidov. (Po naravi.) Stroga naloga. (Drama.) lat k a se hoče dvoboje vat i. (Komično.) Zanimanje cenj. dam raste za znani predstojeći učni tečaj za različna umetna vezenja, kateri se prične v ponedeljek t. j. 29. t. m. v Sodni jskih ulicah št. L; na šivalnih strojih tvrdke Singer Co. Sv. Petra cesta št. 4. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 14. do 20. novembra t. 1. Rodilo se je 13 otrok. Umrlo je 23 oseb in sicer 4 za jetiko (3 tujci), 1 vsled nezgode in 18 za različnimi boleznimi. Zaklalo se je v mestni klavnici od 14. do 21. novembra t. 1. 105 volov, 4 krave, 5 bikov, 279 prašičev, 132 telet. 45 koštrunov in 10 kozli-čev. Fpeljalo se je 1 zaklano kravo, 14 zaklanih prašičev, 20 zaklanih telet in 539 kg mesa. Zasluženo plačilo je dobil včeraj pri deželnem sodišču policiji znana hiša in občinstvu javni nadležnež, kleparski pomočnik, reete postopač in alkoholik prve vrste, Anton Kre-gar, rodom iz Ljubljano, pristojen v Dobrunje. Ko je dne 18. t. m. kolo-vratil po Dolenjski cesti in nadlegoval s kolodvora idoče občinstvo, ga je stražnik opozoril na dostojnost. Takoj pa se pomakne v Orlovo ulico ter s teškim kamenom grozi stražniku. Ta ga jo slednjič s pomočjo nekega užitninskega paznika preob-vladal in uklonil in potem z na pomoč došlim tovarišem aretoval. Med potjo je obdajal varnostna organa z najlepšimi psovkami in bil naposled z »zelenim vozom« prepeljan v špe-hovko. V vozu je po poti tulil kakor zdivjan vol. Z ozirom na njegove predkazni in silovitosti je sodišče staremu znancu prisodilo 6 mesecev ječe. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev, 25 Macedoneev in 10 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 16 Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Inomost 19, v Buehs pa 16 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 17, v Line 20, v Maribor pa 16 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeneo. Gospod Fran Bijol ji izgubil denarnico, v kateri je imel 8 K 20 vin. denarja. — Šolski učenec Jožef Krese je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Dijak Henrik Christof je našel srebrno žensko uro. — Posestnica Marija Trampuševa je našla nekaj v papirju zavitega denarja. — Izgubila je neka gospodična srebrno uro, vredno 20 do 22 kron. in sieer na potu iz Prešernove uiiee po Mestnem trgu na Stari trg. Pošten najditelj naj odda uro v »Narodni knjigarni«. Oni gospod, ki je v nedeljo, 21. t. m. zamenjal suknjo v Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti, se prosi, da jo nenadoma pošlje tja, kjer dobi svojo, da se tako ogne sitnostim, ker je znan. Razne stvari. * Pogreb žrtev železniške uprave. Preteklo sredo so v Sv. H i pol i tu pokopali onih devet nesrečnih Hrvatov, ki so našli pri popravljanja proge tako grozno smrt. Pogreb je bil veličasten. 1'deležilo se ga je do 5000 oseb. Vsi železniški uslužbenci ori Dunaja do Linca. katerim je dopuščal čas, so se udeležili pogreba v železniški uniformi. Bilo jih je gotovo do 2000. Pokopali so jih v pet grobov, ki so bili vsi obsuti z mnogobrojni m i venci. * Nove medalje za Rosno. Prve dni prihodnjega meseca ali 2. de-cembra se izdajo na spomin aneksije Bosne in Hercegovine nove medalje. Z njimi se bodo odlikovale čete in uradistvo, ki so pomagali pri aneksiji. * 1,200.000 kron za konja. Iz Londona poročajo: M. Fairien so za njegovega žrobca »Bavardo« ponudili 1.200.000 K, ali on je ponudbo odklonil. To jo dosedaj največja svota, ki je bila ponujena za konja. Le konj »Flving Pok« je bil prodan za en milijon frankov. * Vojni proračun Srbije. Proračun vojnega ministrstva za 1. 1910 brez izrednih dodatkov, je predviden na 32,6*7.864 dinarjev. Srbski vojni proračuni od J. 1880 so bili: 1880: 7,342.734 dinarjev; 1885: 16,211.276 dinarjeo; 1904: 20,030.986 in 1905: 20,498.855 dinarjev. * Slovanska šolska deca v Pruski. Leta 1906 je bilo v kraljevini Pruski 6,554.837 šolske dece, od teh 5.654.342 nemške narodnosti in 900.485 d u gib. Slovanske dece je bilo 13-56% in sic. Poljakov 864.175 ali 13-18'/e, češke 18.555 ali 0*28%, lužiško-srbske 12.102 ali 0*18%. Število poljske dece je v desetih letih od 498.583 naraslo na 611.190, ta deca govore samo poljsko. * Najvišja alpska cesta. Doslej je bil Stilfcsr Joch, visok 2760 m najvišja vozna gorska cesta v Evropi; v kratkem pa izgubi to svojo prednost, kajti v savojskih Alpah gradijo preko Col d* Iserana, ki je 2770 m visok, vozno cesto, ki bo služila tudi voj. svrham. Ta cesta bo pa za 10 metrov višja nega Stilfser Joch. Omenjena nova cesta direktno zveze Zenovo in Nieo. Stroški bodo znašali okolu 4 mil. frankov. • Četrt milijona južnoamerikan-skih katoličanov je vložilo na papeža vlogo, v kateri žele, da bi papež postavil Krištofa Kolumba med svetnike. Podpisi teh amerikanskih katolikov zavzemajo prostor 1 km dolg. Svoj čas so zahtevali tudi Francozi, naj papež napravi devico Orleansko za svetnico iu Poljaki so isto prosili za Stanislava Kostko, in vsi so bili uslišani, zato se sklepa, da ugodi papež tudi * Iji jnžnoamerikanskih katolikov in jim da sv. Kolumba. • Cesarja je hotel za botra. Sin poljskega kmeta v Galiciji, Jan Puti ra, je dovršil sedmi gimnazijski razred. Na to je ponaredil maturitot-no spričevalo ter se vpisal na dunajsko vseučilišče pod imenom Dunin \Vonsowič. Po dovršenih študijah se je posvetil sodnijski službi. V poljski družbi v Krakovu je užival zelo velik ugled. Zatrjeval je, da je v sorodu z grofovsko rodbino Chotek. Ponaredil je več listin, ki mu jih je nadškof baron Skrbomkv poveril. Oženil se je z bogato Poljakinjo, ki mu je povila sinčka. Vse mu je šlo po sreči, toda oastihlc pnost ga je pokopala. Ko je prosil, da bi bil za krstnega botra njegovemu prvorojencu cesar, so prišli na sled njegovim ponarejenim listinam. Sicer so ga zaprli, toda po kratki preiskavi so ga izpustili, ker so zdravniki izjavili, da je neumen. Nato je napravil na ime nekega konza Radziwila več goljufij. Bil je vnovič zaprt, pa radi slaboumnosti zopet izpuščen. Šel je v Bosno, kjer se je drugič oženil, dasi-ravno mu živi še prva žena. Tam so *ra zaprli, da bi ga prepeljali v Lvov. Med vožnjo je skočil iz vlaka. Te dni so ga na Dunaju prijeli ter ga poslali v Bvov. • Protijaponski nemiri v Koreji. Bilo je pričakovati, da bo umor kneza I ta vzbudil po celi Koreji resne nemire proti Japoncem. Davno je že znano, da ima Koreja japonske vlade že čisto dovolj. Japonska politika je hotela napraviti iz Koreje japonsko provincijo, katero bi Japonci izsesavali; da s tako politiko Korejci niso mogli biti zadovoljni, je jasno. Charbinski umor je to prav .eklatantno pokazal. Vse kaže, da bo padlo še več žrtev. Korespondenčni biro prinaša sledečo senzacionalno poročilo iz Petrograda: Brzojavko iz Charbi-na javljajo, da so po celi Koreji izbruhnili važni nemiri. Številne korejske plemenitaške rodbine so bile zajete in odpeljane na Japonsko. Koreja, prva žrtev rusko-japonske vojne, je torej pozorisče novih nemirov, ki pa se menda ne bodo to pot razširili čez mejo, kajti najbrže se ne bo našla država, ki bi hotela vtikati svoje prste v to zadevo. Za besedo »važni nemiri« se pač skriva revolucija. Ali teško, da bi ta revolucija zmagala. Leto 1898.. ko sta Rusija in Japonska slavnostno priznali neodvisnost Koreje se najbrže ne bo nikoli več ponovilo. • Kdaj se žanje na zemlji? Meseca januarija, ko je pri nas zemlja pokrita s snegom in ledom, žanjejo v Avstraliji, Novi Zelandiji in delu Cila ter v nekaterih krajih argentinske republike. Meseca februar i ja prične žetev v Indiji in gornjem Egiptu in konča meseca marca v spodnjem Egiptu. V aprilu žanjejo na Cipru, v Perziji, Mali Aziji, Meksiki in na otoku Kubi. V maju v Alžiriji, Srednji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Maroku in v severoameriških državah Teksasu in Floridi. V juniju v podonavskih državah, Grški, Ogrski, južni Franciji in severoameriških državah Kaliforniji, Luiziani, Misisipiju, Alabami, Georginji,Tene-si, Virginiji, Utahu, Koloradu in Mi-souri. V juliju, v večem delu Avstro-Ogrske, v Nemčiji, severni Francoski, Švici, Rusiji, Poljskem, Angleški in severnih Združenih državah. V avgustu žanjejo v Belgiji, na Holandskem, Severni Angleški, Kolumbiji. V septembru v Škotski, Švedski, Norveški in severni Ruski; ob en m prične žetev koruze v Ameriki. V oktobru dokončujejo žetev v Severni Škotski. V novembru in decembru spravljajo v žitnice v Severni Avstraliji in v Južni Afriki. • Število odvetnikov v Avstriji. Koncem 1.1908 je bilo v Avstriji4894 odvetnikov in sicer: na Nižeavstrij-skem 1247, od teh 1126 na Dunaju, v Gornji Avstriji 76, od teh 24 v Linču, na Solnograškem 25, na Češkem deželnem glavnem mestu na Češkem 1192, od teh 383 v Pragi, na Morav-skem 356, od teh 95 v Brnu, v Šle-ziji 74, od teh 15 v Opavi, na Štajerskem 164, od teh 73 v Gradcu, na Koroškem 31, od teh 16 v Celovcu, na Kranjskem 39, od teh 28 v Ljubljani, na Primorskem 163, od teh 00 v Trstu, na Tirolskem in Predarelskem 186, od teh 31 v Iaomostu, v Galiciji 1117, od teh v Krakova 132, v Lvovu 228, v Bukovini 145, od teh 70 v Cer-novicah, v Dalmaciji 82, od teh v Zadru 27, Dubrovniku 16, Splitu 39. Književnost — Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. Založila knjigo-tržnica lg. pl. Kleinmavr & Fed. Bambcrg. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Telefonska In brzojavna poročila. Pošiljalec ciankalijevih pilul. Berolin, 27. novembra. »Lokal-Anzeigerju« brzojavijajo z Dunaja: Policiji se je posrečilo izslediti pošiljaka ciankalijevih pilul. Dognalo se je, da je poslal pilule nadporočnik Karel Hoiriehter. Zločinca so snoči aretirali. Zasliševali so ga vso noč. Med tem je izvršba policija v njegovem stanovanju hišno preiskavo, pri kateri so dobili v roke ves dokazilni material. Hofrichter taji dejanje. Dunaj, 27. novembra. Preiskava je nepobitno dognala, da ni pošiljalec ciankalijevih pilul nihče drugi, kakor Adolf (ne Karel) Hofrichter, nadporočnik 2. pehotnega polka »Nikolaj, car ruski« v Her-manštatu na Sedrnograškem, ki biva na dopustu na Dunaju, kjer je bil tudi vse kritične dni. Razne sumljive predmete je na njegovem stanovanju opazil neki njegov tovariš, ki je na to vse sporočil policiji. Policija je tudi izsledila lekarno v Lincu, kjer je Hofrichter naročil okrogle oblate za pilule. Njegovo aretacijo je odredil cesar sam, ki se je za afero takoj s početka silno zanimal. Nadporočnika so zasliševali vso noč, a dasi je dokazni material neovrgljiv, vendar zanika Hofrichter svojo krivdo z vso trdo vratn ost jo. Policija je izsledila tudi onega knjigoveza, ki mu je priredil omote za pošiljatve. Dunaj, 27. novembra. Hofrich-terja so aretirali v njegovem stanovanju trije častniki. Pred preiskovalno komisijo je z vso odločnostjo zanikal, da bi bil kriv. Za to je komisija sklenila, da ne bo dala njegovega imena tako dolgo v javnost, dokler ne bo sam priznal zločina. Ta sklep pa je bil iluzoren, ker je javnost med tem že izvedela za ime aretovanea. Hofrichterja so konfrontirali s knjigovezom, ki mu je delal omote za pošiljatve. Vkljub temu, da je knjigovez spoznal Hofrichterja, vendar je le-ta še nadalje zatrjeval svojo nedolžnost. Na pripombo, da je vendarle naročil omoto pri knjigovezu, je priznal, da je to storil, a je obenem naprlašal, da je vfp tiste škatlje doma takoj na to sežgal. Hofrichter ni služil sedaj pri 2. pehotnem polku, marveč pri 14. V garniziji je bil v Rabu in v Mostarju. Za nadporočnika je bil imenovan 1. 1903. Zatrjuje se z vojaške strani, da je Hofrichter veljal za izredno naobraženega in sposobnega častnika, na katerem pa se je v zadnjem času opazovala nervozna prenapetost. Hofrichter je oženjen z damo iz uerledne meščanske rodbine. Žena njegova ie baš sedaj v blagoslovljenem stanju. Dunaj, 27. novembra. Hofrichter ima tri brate, ki so vsi častniki. Nje-trova žena je Dunajčanka. Nobeden izmed teh še do sedaj ne ve, kakšen zločin je zakrivil Adolf Hofrichter. Dunaj, 27. novembra. Na sled so prišli zločincu tako-le: Dognalo se je, da so vsi general štabni častniki iz letnika 1905. dobili eiankali.ieve pilule, samo eden ne, in sieer Hofrichter, ki tudi ni avanziral pri zadnjem imenovanju v stotnika. Sum se je še povečal, ko je neki nadporočnik izročil policiji škatljico, ki jo je dobil pri Hofrichterju in ki je bila na las podobna škatljam. v katerih so bile poslane eiankalijeve pilule. Knjigovez, ki je te škatlje delal, je izpovedal, da je večji kvantum teh napravil za trgovca s papirjem Ploja v Lincu. Ploj pa je izpovedal, da je pred tednom neki neznanec pri njem kupil 15 takih škatljic. Hofrichter je imel dopust od 19. t. m. do 16. decembra Vojaški oblasti je rekel, da gre na dopust na Češko. Aretovanec je bil pasioniran fotograf in je kot tak si prav lahko brez vsakega suma preskrbel ciankali. Dunaj« 27. novembra. Hofrichter še danes z vso trdovratnostjo in odločnostjo taji, da bi bil zakrivil kak zločin. Zanikal je svojo krivdo celo potem, ko so mu pokazali dve škat-ljici, najdeni v njegovi miznici, ki sta na las slični onim, v katerih so bile poslane eiankalijeve pipule. — Včeraj je zaslišanje trajalo od 3. popoldne do polnoči. Danes se zaslišanje nadaljuje. Predsednik orieuUke eksportne družbe umrl. Dunaj, 27. novembra. V Plini je umrl predsednik avstrijske ori- jentske eksportne družbe Huserl Zadela ga je kap. Pokojnik ja bU star šele 40 let Bil je organizator avstrijskega izvoza na Turško. Smrt barona Oppenhei mer ja. Dunaj, 27. novembra. Danes je tu umrl član gosposke zbornice baron Oppenheimer v starosti 66 let. O posetu bolgarskega kralja v Bel* gradu. Pariz, 27. novembra. Nepričakovani poset bolgarskega kralja v Bel-gradu je napravil na diplomatske kroge v Parizu velik vtisk. Merodaj-ni francoski politični krogi popolnoma odobravajo politiko, da se ustvari balkanska zveza. Dunaj, 27. novembra. V vladnih krogih so silno ozlovoljeni radi obiska kralja Ferdinanda v Belgradu. Grof Aerentbal je strahovito razjarjen, ker ga belgradski poslanik, grof Forgach, ni pravočasno obvestil o tem posetu. Forgachevo stali-šče je močno omajano. Bolgarsko - srbska carinska zveza. Pariz, 27. novembra. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je bila za časa bivanja bolgarskega carja Ferdinanda v kraljevskem konaku v Bel gradu podpisana pogodba o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo. Avstrijska speciallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praška", ki je pre- skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 k. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagat Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 8—12 Dobro domaće zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LIN1MENT. CAPSICI COMP. s .sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena ie nizka : 80 h, K P40 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru. Znana modna vsetrznlca 9. Less- aer na Dunaju, VI., Mariahiiferstr. 81—83 nudi za božično dobo 1909 čudovite damske modne predmete. Med božičnimi kolekcijami je velika izbira brez konkurence cenenega volnatega, svilnatega in pralnega blaga, bluz, trikotaž, vseh vrst platnine, dalje priporoča firma iz svojega oddelka za preproge novo4 oblastveno varovano preprožno specialno znamko .Astra", ki se ob najnižji ceni odlikuje z izredno stanovitnostjo. Vrhutega nudi ta oddelek izredno priliko za izborne hodne preproge, prevleke, kožuhovine itd. O vseh teh kakor tudi o vseh drugih za božični nakup priporočljivih predmetih razpošilja vsetržnica Lessncr bogato ilustoovan božični list, ki zaradi velike obsežnosti in ugodnih ponudb zasluži posebno pozornost. Tudi zbirke vzorcev se na željo točno razpošiljajo. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda i G. dr. I. Vilfan, odvetnik v Radovljici 10 K iz neke kazenske poravnave. — Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 24. novembra: Franc Jakopič, izvo-šček, 48 let, Kladezna ulica 10. — Simon Škof, gostač, 61 let, Poljanski nasip 56. Dne 25. novembra: Metod Bajuk, kance-listov sin, 2 mes., Križevniška ulica 10. — Marija Trzinar, gostija, 64 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 22. novembra: Ignacij Bokav, zasebnik, 61 let. Dne 24. novembra: Ivan Remšak. delavec, 48 let. — Uršula Garbajs. gostija, 71 let. Dne 25. novembra: Ivan Bolta, delavec. 43 let. Žitne cene v Budircipeiti. Dne 27. novembra 1909. Termin. Pšenica za april 1910 za 50 kg K 13 95 Pšenica „ oktober m za 50 kg K 11*71 **ž , april , za 50 kg K 1010 Koruza „ maj „ za 50 kg K 6 70 Oves 9 april „ za 50 kg K 7 55 Efektiv. Neizpremenjeno. 1136 Škaljica Po vseh lekarnah. 20 Proti Id in iiloDi zoo Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda hi utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom l krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Ljubljani, Resi]eva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jabilejnega mosta. Melusrne-ustrsa in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja I90BL Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluslne-nsme zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in oJ-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo boni vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar. Meteorolositao poročilo. Visina nad merjeni 306-2. Srednji miri liak 736-0 ram. = Čas > opazo-g ! vaoja 26 2 pop « 9. zv Stanje barometra v mm 740 2 7411 S.> Vetrovi E « Nebo 0 0 sl.jjvzhod del. jasno —3 9 si. szahod jasno 27. 7. zj. 741 5 —63 brezvetr. m "la Srednja včerajšnja temperatura —35, norm. 13. Padavina v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata frana polanjko dijaka I. gimnazijskega razjeda nam je došlo toliko iskrenih dokazov sočutja, da se tu javno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Osobito pa izrekamo zahvalo za častno spremstvo pri pogrebu velerod-nemu gosp. c. kr. gimn. ravnatelju dr. J. Bezjaku, profesorjem, gg. pevcem in sploh vsem drugim, ki so spremili predragega rajnika k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala tudi vsem p. n. darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. — Bog plačaj! Ljubljana, 26. novembra 1909. 4367 Žalujoči ostali. Laški kurzi. Podpisani ima ŠO nekaj ur med dnevom in pa pon«-de1 * k t» r rt^rtek zvečer od 7. do 9. na razpolago. Infnrm^r je se ru be v^k« c*s v restavraciji g. Zajca v Sodnijski uUcŽ- n aW ^383 A. Šibenik. 5gožična darila. Požurite se z dopisnico dopii zahtevati katalog z 800 slikami od firme 4363 I. Konig, Dunaj 7 3 P. Kaiserstrasse 101. Kdor ieli kupiti polhovke in podloge za suknje nai sp obrne na Fran J a Lakaj trgovca V LOŽU« Postrežba solidna, sprejme se najmanjše naročilo 4084 2 konja dobra v hoji. s polkrltfm in ie enim dnig'fn VOZOM lSietwaern) trr S aonjaktaaa opravo, oeae proda L Orobelalk 4375 v fcJaMlaal, aa Mestaom trga. ^Vbiviimil papir za cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same, reklame zanje ni treba. n s9j parotovarna za milo, šorovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče i ighac f ock o mm ■» a- i |itf roeo.] 255 milo v prid dražbi sv. eirih in JKetoBa z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestntkov udalje no drage Trste mila, kristalno sodo, stearinske svečo znamki n£lektratf in „Solnoe«, toaletno Milo ter vse druge pralne snov' čast in p^nos v«sk« gosnrdinje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod, milo z gorenj o znamko. i za koncerte in ples do 16 mož, priporoča za Kranjsko najstarejši i:i zanesljiv koncesijonar 4332 godbe Avg. Zornic Ljubljana, ul. „Stara pravda" 3. lene. «uhe, hupi c. F. Scbnbert v Gradcu, Murplatz 10 12. 4382 Fina harlca Želi služIla h kakemu gospodu ali k večji bDli^i družini. Pisrm ne ponudbe pod „sreba" na upra\n. »Sioc. X*r<>di«. 4376 iliplizaiil! P. n. Pod ugodnimi p goji sem pooblaščen, da vso tv- rmšico za ogr» nastopnih serij prodam samo po p^vze'ju ali če se po-lje d-nar naprej. V'orci se ne oddajo, pač pa se neueaiajoče vzame nazaj. — Kupon 30—35 m obsega : 110 cm Š roko dams*o lago »P» p ta« (n jn anj 5 metrov dolgo), o f«r, flanela, barbe nt za spodnjo obleko, oksoford, kanafj^, tkanine »ob'^>^ eno va"ovano«. potiskani c n j«. — Ves kupon stane 13 K. — z;epni rotc od K. — 60 d<> 10 K tucčtt beli aH barvast*. Platnene brisače od K 4 50 do K 10— tura' Garniture od 5 K do 10 K. 4372 Oton Bekera, c. kr. finančne straže nadprerjlednik v p. Tvornička zaloga št. V. Nachod, Češko. Podp sani naznamam, kot varuh nedoletnh otrok pokojnega gosp. Karla Fiorjana. da sem dal knjigarno v Kamniku z meščan sko pravico do gozda meščanske korporacije se proda. P< joji so poizvedeti pri Alojziju Škoficu, posestniku v Št.Vidu, posta Lukovloa, Gorenjsko. G >pod.^na stanujoča v Liubliani popolnt ma veŠČa slov^n-^ke in n**m£lre kore^< ndence in stenografi/* SO Sprejme kot Konteristieja v kontor blizu Ljubljane. 4380 Le one, ki so p' polnoma ver-čV svoje str ke naj blagovolijo posl^t' svoje la>tnororno pisane ponudbe na upravnistvo »S'ov Naroda«. tli Kare! Florian v Kranju n listali dmš .4« v Ljubljani v najem. Ti>k«vno društvo je kupilo zalego, ni pa prevzelo nobenih terjatev in noben h obvenosti. — Kdor ima torej do označene trgovine še kake zahteve, naj pred'* h por'pisanprru ra'un naj pozneje do 15. decembra t. L, na zakasnele objave se ne bom mogel ozirati. 4377 Tomo Pavšlar, Kranj. ešana kava 1 kg samo K 1a92, vedno sv» že mleta, i/datra, z* lo oku>na in pristra; za primes z mlekom najbolje pr.poročati. Orobljiva kava! f na. »-'-dno sveže mleta, 1 kg samo K 1-40; izdatna, ve^nla in p«»nudr>e sprejema Posojilnica v Voloskem. 4303 Prodajalko ne pod 24 let stara, poštena in dobre izurjena v trgovini z mešanim blagom, dobi trajno službo s 1. januarjem v večji trgovini na deželi. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravniš'vo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Poštenost". 43^ Priproste imajo prednost. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. I " Delniika glavnica a ».0a».B0». Stritarjeva alioa St«V. S. a.»ar«il fon. SOO.OOO km. j Podružnica ▼ Spljetn. PodraiBlaa v Celovcu. Podruinlca t Trsta. Sprejem vloge n kipce ta u tekofl rabi kr jb obrestije •) Im taft pt Bstih 14 4 ■ ™ Ispije U prciaja sre&e ta vrenast l« ,0 it iieviea tam. 3E 68 21 54 64 1575 88 isni W ■ ■ ■ ■ šivilje sprejme takoj kot pomočnice ▼ trajno delo B. Heliel, izdelovalca ženskih oblek, GradaSka ulica štev. 8, I. nadstropje v Ljubljani. 4326 Polovica krasnega na najbolj prometnem prostoru Ljubljane, se odda takoj ali za februarjev termin. Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 4354 Zanesljiv, pošten in vesten oskrbnika. S Našlo? pove upravnistvo »SIoven-sekga Naroda«. 4320 Za trgovino na deželi se UČO priprosto in zanesljivo dekle ki je popolnoma izvcžbano v prodajanju špecerijskega blaga in žganja. Pogoj poštenost. — Vstop od 1, dO 15. decembra. Ponudbe pod „Trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. 4331 Lancasier od . .K 26*— riobert „ . . „ 8-50 Pištole „ . . „ 2-— Samokresi,, . » „ 5-— naprej. Poprave ceno. Uustrovaa cenovnik franko p. Dušek, ftpscno 76 ob državni železnici, Ććško. 4310 Anton Lentgeb, 3:3 rokavsdar ta bandaftiat Pod trančo t. jCjnbljittUL Pod tr«n^o 1. Lastna izdelove talca vsakovrstni* gl&cs, ■£*njd-4.:n in votašklh losavic. Izdeiovatelj kitnih pasov. Vsa kirur-gićna dela. Zunanja na« ročila točno t'f.ie nizke dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, seviotov ia drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, sifona in namiznega blaga za opreme. Bjaaa- S a ITI O lt. rS.HO blago velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se navede natančen naslov in želeni predmeti. .\ .\ J^fajvcčja modna vseiržnica in razpošiljalnica modnega blaga Komenda Janda čl Cie. Nikolsburg, Bftistke nanišstfl 13, Moravsko. 2V7 v M|om aH mm Št. 8708 V. u. 4313 Mladeniči, ki so rojeni leta 1S91 stopijo s 1. januarjem 1910 v črno- rojno dolžnost. Tem se je k zabeležbi zgiasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem •lomu«, i. nadstropje in s;cer od 1. do 15. decembra vsem leta 1891. v Ljubljani rojesim inladonišess, g1,ene na pristojnost, od 15. do 31. ršiljaitt samo najbolj »kasne, resnično prekrasne zbirke najmodernejših Pristne srebrne in temne svilnate stvari n. pr. božične zajčke, zlate in srebrne ure, božične zvončke, stekkne smrekove storže, srebrne sve-iiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene svece, pre-hrasne rajčice, trobente, pozavne, refleksne krogle, srebrne krogle poslikane, žlahtno sadje, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, patentne svečnike, angeljske lase, svečice za božično drevo, briljantno biserno žico in mnogo drugih mičnib novosti. Zbirka I, 301 kosov K 6-50. Zbirka II, 180 kosov K 4-40. ^Božične sestave 1909. Za dečke (zbirka): tržni šotor ali trgovska prodajalnica s popolno opravo, mična izvršitev, najljubša igrača otrok, karton mizarskega orodja, solidno delo, paška za streljanje, glasen pok, brez nevarnosti, igra domino v lesenem kartonu, švicarska gradžlna omarica z lesenimi gradiinimi kamenčki, karton živine na paši, prav mično delo, velik karton z vasjo n postavljenje, gosli, velike, za igranje na lok, mična knjiga s pripovedkami in barvanimi slikami, železnica t urnim navi jalom, teče sama na 4 tirih, goldinasta deška ura za navitje, lesena peresna škatljica. kovinast leteč zmaj. premičen, prav zabaven za mlado in staro, 2 umetnika na lestvi, premična, delata umetnosti na lestvi, dunajski pemetalni voz s konjem, teče samotvorno, žerjav, kretalen in stroj na veter, micen parni stroj, kurilen, z varnostnim ventilom, žene modele, Jaterni ma-gica (čarobna svetiijka) s slikami, skupaj H kosov za nizko ceno samo K 9*50| ista sestava samo brez parnega stroja in svetiljke. samo K 6-50. Za deklice (Zbirka 2): govoreča, 38 cm visoka orjaške punčka z uspavalnimi očni, sedi, stoji, se da umivati, govori: papa in mama. velika soba za punčke, najfineje tapecirana, kompletna sobna oprava za punčke, polirana kuhinjska oprava z leseno in kovinsko posodo, kovinasto ognjišče, karton s kmetskim posestvom, prav lična izvršitev, igra domiuo v lesenem kartonu, švicarska gradilna omarica z lesenimi gradilnimi kamenčki, Učna ba-senska knjiga z barvastimi podobami, iesena peresna škatljica. šivalni stroj z ročnim pogonom, premičen, otroški gramofon, igra, kovinast pticnik i jedočim premičnim ptičem, motorni zrakoplov. Zeppelin leti na vrvici, kovinast fotografski šaljivi aparat, dekliška feldiaa-sta ura za navijanje z zlato verižico, lesen Števil stroj, laterna magica (čarobna svetiijka) z 12 slikami, mična itd., skupaj 40 kosov za nizko ceno samo K 9*—■ ista sestava ali brez laterna magike samo K 6-50. Vsakemu naročilu čez K 20-—, ki prt meni dospe pred IS. dtcinlfin, se po prosti izbiri zaston? nriloži patetni dinamobil, senzacionalna iznajdba, z navodilom, prehr&Lna, pcuina zabava, ali pa avtomatsko se premikajoč medved, ki se tudi prekneuje ali pa stoji na glavi. Edino razpošiljanje po povzetju dokler bo kaj zaloge razpošiljalnica H. AUER, Dunaj I 18, Wcpplingeretraese 18. (Krščanska firma). 4356 439« gostilna i m lopo pootllnliko opravo. Ravnotako kOfijiMe, vrt kakor tudi lepe velike SOM M fojee. Gostilna se nahaja na prav lepem kraju blizu župne cerkve. Prijazne ponudbe pod ..gOStlM v najem* na uprav. »Slov. Naroda*. ~ " ' 3974 Cfšlti briketi niso najcenej§?t ampak kurjava z isti mi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo 4«>0 pepela, nerazpadljivi, kur;rnje kakor z navac iim premogom, bre/. vsa-Kiii kom phkacij. 1000 komadov za K 10 priporoča samozaložnik J. Pati* lin. LJubljana* Nova ulica 3. Kurite peći le s Češkimi briketi! Uradno dovoljena, ie 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica staoovooj io slozi G. Flux Gosposke ulice štev. 6, priporoča in namssta le boljše i« tt kakor privatno, trgovsko in gostilniško osebje zs Ljubljano in zunaj. Izbira različnih stašbB zlasti za ženske. Poinina tukaj. Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. 1362 3219 In modno Maso za obleke priporoča Krma Karel Kocian tvornico zo sukno v Humpolcu na Čeiksm. Vzorci franko. 5000 kron zaslužka plač zrn onemu, ki mi dokaze, da moja čudesna zbirka 300 kosov samo sa 5-50 kron ni priložnostni nakup, in sicer: Pristna švicaska pat. sist. rem. Roskopf žepna ura točno regul. in ki natančno gre, s 3Ictno tvorniško pismeno garancijo: ameriška doublc-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšclni, ovratniški in naprsni gumbi; cmer. ;:cpni nožek: eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usni. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje zs sa vrst ali v lase iz pristnili jutrovskih biserov; o indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in ncutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z cleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K. Po povzetju alt denar naprej (tudi znamke) pošilja S. Mi svetovna razpošiljalnica. Krakov 67 NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak rizi ko torej izključen. 4371 »Hita ponudba. V tvrho lenitve iictm gospodično, M ima veselje le za dom. Nekaj dote bi bilo želeti, a ni pogoj. 4346 Le resne ponudbe s polnim naslovom spre^ma^uprav. .Slov. Naroda* pod Tajnost se garantira s Gradišče št. 7 se priporoča .slavnemu občinstvu. Točijo se najboljša domača vina po zmernih cenah, na razpolago je kegljišče. Dobra gerka in mrzla kuhinja. Sprejmejo se tudi gospodje na hrane. Spoštovanjem Peter Stepič 4348 gostilničar in vicotržec. M lite takOf proti dobri plači ic proviziji. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 435* 4353 Sprelmeta se takoj korespondent trgovsko izobražen, popolnoma vešč slovenščine in nemščine, uren steno* graf in strojepisec; nadalje blagajničarka zmožna slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z navebo dosedanjega službovanja, čas mogočega vstopa in plačilni zahtevek fso oddati na naslov »poštni predaleč št. 40 v Celju. Št. 36.395 Razglas. 4357 V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodlsik za leto 1910: l. mestnega zaklada; i. mestnega ubožnerja zaklada; 3. zaklada meščanske Laovine; 4. ustanovnega zaklada; 5 mestne elektrarne; sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvi! štirinajst dni, in sicer*. od 27. novembra do 19. decembra 6. mestnega loterijskega zaklada; 7. amortizačnega zaklada mest-nerja loterijskega posojila; 8 mestnega vodovoda in 9 mestne klavnice na vpogled, da vsakdo Lihi.o navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 25. novembra 1909. Županov narnestnik: Vončina 1. r. C. kr. avstrijske tgf državne železnice. Izvleček iz boznega reda. W«afssw«Ba ca* A Odhod is Mnbliane (Jot. teL) 7»o3 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui žel., Gorico, dri. tel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (tez Podroščico), Celovec. 7*ae zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Radolfovo, Straio-Topiice, Kočevje. 0*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. fl*40 dopoldne« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel, Gorico, drž. žel.. Trst, c kr. dri žel., Beljak, (čez Podrešč.co), Celovec i 32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. Žel., Gorico, drž. žel, Trst, c. kr. drl žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec •*2S zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. /*40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. IO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žeL, Trst, c ar. drž. žel.. Beljak, juž. žel., (čez Podrcščco) Prago, Draždane, Berlin. Odno« Is Lfnslfsne (arsavae sslesaice): 7*9S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. I05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*10 zvečer: Osebni vlak v Kamnik. oktobra 1909. Prihod v Ljubljano (intns teleznlos 7'i2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždaa< Prage, Beljaka, jui. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grostipija. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel. čez Podroščico in Trbiž, Gorice, diž. žeL Jesenic, Tržiča 2*eo popo dne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ."IO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča. 0*49 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Po dro ščico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-Sčico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žeL, Jesenic, Tržiča. 0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. tl*08 ponool: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod . Lfubliano (državne železnice' «•40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*09 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj« evropejskem Času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. Št. 36.537. 436g Razglas. Priznano najMjfe pnrebreoo. Najlepše Oblika. Kompletno opravljene kasete za ■andl- no orodje, sklede, posode za eamake, kavni m taksi servisi, nemimi naaUvid, umetnine. Eflii ssnVnfili n km iRkn. Specialni predmeti zs hotele, restavracije i. kavarne ter zs penzione. Menile i. ti C. tnkr. dvorni SoaavltelJl CMKTOFLE i Qe 9nnal L, Opemrinf it t. (HeinrlcHSof). Po vseh mestih zastofNiiki-prodajalci. Za Jamstvo pristnosti nosijo val izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime CHRISTOFLF. Podpisani mestni magistrat naznanja s tem, da se bode s sklepom ob« činskega sveta z dne 19. junija 1909 novo ustanovljena mestno zastavil ▼ Prečni ulici 2 otrom* 1. decembra 1909. V zastavo se sprejemajo: a) fJatnf««, srebrnina, dragi kamni, kovine, obleka, perilo in drugo b) oni |avnl Vrednostni papirji, ki imajo pupilarno varnost v smislu zakona Obrestna mera posojil na dragocenosti znaša ta čas . , ne efekte, obleko, perilo m vrednostne papirje Uradni dnevi za stranke so: ponedeljek, torek, petek In sobota od 8. do 12. dopoldne. LVavila, poslovnik ia drazbeni red mestne sastavljalaice se dobiva v uradnih prostorih. Meatnl aaflslrat i|nbqanald dne 24. novembra 1909. Župan: Ivan Hritonr 1. r. » . . • • • • • % • 10 odatokov na leto, 8 6 it ii M It II II m kako velike izbire edine svoje vrste, so v vseh oddelkih naše zaloge izločili direktno za božično prodajo. Čudili se bodete Kakovosti, cene In Izbiri 5= brez konkurence! i Božič 1909! Priložnostni nakup visim Malega ii w& maoa. ! Božič 1909! Prilika za nakup platnine, kavnih garnitur, namiznega blaga, žepnih robcev, belega sifona, ? Božič 1909! Posebna prodaja modnih bluz, spodnjih kril, kožuhovine, trikotaž. ! Božič 19091 Specialna ponudba za podolžne in scbie preproge, namizne prte, posteljna pregrinjala, /ianelne oiteje, čipkaste zastorje. ! Božič 19091 Vsaka dama ve, da pomeni to, kar nudimo mi, vselej redko nakupno priliko. IBožič 1909! Volnato bla Specialne božične cene: 78, 80, 98 vin., K 1'20, 1-26, 1-30, 1* 1-56, 1-76, 1-82, 1-96, 2-29, 2-69, 2-99, 2-96, 3-90, 4-99, 5-99 za meter. Pozor! ŠnF~ Prejšnje cene od K 1-50 do K10-90. "^gf Pozor i Svilnato Specialne božične cene: 58, 98 vin., K 1-28, 1-36, 1*48, 1-68, 1*86, 1-96, 2-20, 2-36, 2-90, 3-90, 4-90 za meter. Pozor! peF" Prejšnje cene od K 1-40 do K 13-50. ""HSg Pozor! Pralno blaoo Specialne božične cene: 38, 42, 48, 58, 79, 98 vinarjev za meter. (5000 komadov različnih barhentov, kretonov in platnine). Pozor! ajOfT Prejšnje cene od 65 vinarjev do 2 K. ~^Sj§ Pozor! „VOILE DE LAJNE" najHn. kakovosti meter po 78, 86, 98 vin. itd. itd. Pozor! MT" Prejšnje cene od K 1-30 do K 1-98. Pozor! Prilika za ostanke Specialne božično cene s Različni ostanki pralnega blaga poletne in zimske kakovosfl, meter po 28, 30, 38, 48, 58, 62, 68, 78, 86 in 98 v. Pozor I Na tisoče kuponov po senzacijsklh cenah. "fM Pozor! Bezlični ostanki volnatega blaga neštetih kakovosti. Prijazno opozorilo I Na tisoče ostankov presenetljivo ceno. amj Bluze in ju poni ^_ _ Različne aodne Maze od K 3-50 do K 38-50. Izborna spodnja krila od K 2-72 do K 27—. Predpasniki, trikotaže, jaboti itd. itd. v veliki izbiri. • . » . * Modna vsetržnlca D. LESSNER. Za na deželo zbirka vzorcev hi lluetrovani božični žurnali na htevo radovoljno. wmt/Fi i **** am wr ms "um ww P Mik uw4 3SS1 1 -M 1IA 77 Spomin no Komnu. Te dni .i* dnnajski komik Karel tflasel praznoval šestdes*> t letnico .vo.iegra nmetniškejra delovanja. T>m-lajčanje so ga po saslnienjtt počistili in postavili, no le ker cenijo v njeni imetnika redkih zmožnosti, umetnika, ki je milijonom in milijonom ljudi v dolgih šestdesetih letih nudil ,metniskepa užitka in jim ustvaril aebroj večerov presrčnega veselja, lOiro posebno še, ker vidijo in poznajo v starem Blaslu komika specifično li m a j skegfa značaja j . Poročila dunajskih listov o \)h\-ilovem jubileja so mi poklicala v spomiii moža, ki že dotira leta srije zemlja in ki gra sedanja genena* ija še po imenu več no pozna. Ta mož je Peregrin Kaj/.elj. i n še do danes nenadkriljtmi in celo icdoseženi slovenski komik, duševni orodittk Karla Bhisla. originalen fca-ent, ki je v pogorelem dež. gledališču bil poglavitna privlačna sila slo-ruskih predstav. Umrl je Peregrin Kajzelj %2'2. te-mvarja 1892., u odru se je bil odpovedal že dosti prej. Bil je trgovec, radi občinski s\ etnik, bil je rod h in-i oče in moral je svoje moči in svej porabljati za unosnejša dela k:»-. r za umetniško zabavanje, sicer hvalo prav radodarnega ljubljan-! • u a občinsti a. Kadar je ri;?vtopil Peregrin Kaj-pij. je bilo sieer navadno precej sla->o obiskano grletlališee vedno polno. je Kajzelj le stopil na oder. se je c vse smejalo. Ne da bi kaj govoril, da bi premaknil, ne da bi troje vzbudil smeh in veselje že s ►jo navzočnostjo. Kaj sele ka.ru* začel vporabljati vsa sredstva, ki ima komik. Njegova mimika, nie-t;j»ste, njegove kretnje, ujetrov 'as, vse je bilo komično in vse se ;je Iruževalo v harmonično celoto. Xa njem je bilo vse originalno vse slovensko: Kajzelj ni bil sa-10 komik, ampak je bil umetniška lividnalnost slovenskecra značaja, i tod njegovi uspehi. Ko je Kajzelj umrl, je njegov latelj in tovariš iz gledališke do-Josip Nolli začel zbirati spomine različne dogodke i/za dobe, ko so Kajzelj, Podkrajškova, Smid, ■ \. Nolli, Odijeva, Koeelj itd. sie-venskega gledališča. Nolli je ▼ega »rata po crnan, revtfnit ausj- Kelja, ki je moral šele 47 let star iti pod setnljo in ki je bil eden najlepših igralskih talentov slovenskih. » * M L' I spomine urediti in obeloda- liti, a ni prišel nikdar do tega, da bi j bil zapisal in uredil. Od njegov ni | liskov se je '»hranilo le nekaj list- j ." in na en**m sta omenjena tudi 1 rogrin Kajzelj in Karel Blasel. « i hina tega zapiska je približno j »•drča: Ko je Blasel gostoval v Ljubica-\ >o šli vsi slov. igrnhi v gledali- j •. Kajzelj je Blasla z očmi kar po- j -'. Nikdar Jti niso njegovi tovari- j videli tako zamaknjenega; imeli so I is. da si hoče zapomniti vsako gre- j in vsak povdarek. Po predstavi j -li slov. igralci v staro čitalnico j i- :• j«- bil Kajzelj izredno molčeč | zamišljen, so fzr* začeli dražiti, da rluhu ponavlja Blaslovo vlogo, da ■ ■><» posnel. \'i slo vsi sr.upaj osli«, je tedaj ir-ai KajzHj. Meni gre samo po kako l»i Slovenec po slovensko r! to \ logo. ki jo je igral Blastel ' nemško.« fn ker ga tovariši niso koj razu-; jim jc razložil, da se ljubljanski /nikar, ali kancelist, ali karžebodi ga če oblaei ni drugače vode. in igače govori kot dunajski, in da ra torej igralec svoji vlogi dati venski značaj. Tedaj pa se je Šmid udaril po In in je vzkliknil: »Zdaj mi gre ena ^pelajhtunga gor! Že v gledališču m mislil, kako da sta si Kaj zel in .■ Etildnis^n and 14 llambehrillen. (\'e::ano i K 80 v. Založila ti. F r e v | a g Lip-sl:u i u P, T e m psi v na. Dunaju.) in pa A. (% ii n ge r: Deutsche IMehrune;. Kine Auslese fur (ien Sebnl und im-terrichtsgobraueb mit IS Klldnis^en nad 6 Uandsehriften. Založila aopet Prej iag iu lVmpo pač antologije, a pač samo in edino za šolske potrebe, drugi izobraženci se ž njimi ne more jo zadovoljiti, že ker obsegajo preveč proze in so preveč pedagogičnos:iiio-parne. Omenjene literarne zgodovine pa so vse preveč znanstvene, preveč z detajli obloženin preveč nezanimive: podučnjejo pač bralce ali pestre in mične slike dušnega življenja slovenskega naroda jim ne podajajo. A kar je glavni nedostatek teh literarnih zgodovin. .:e to, da bralcev ne navajajo na ume vanje in resnično uživanje umetniških krasot našega slovstva. Tudi literatura jc umetnost, prav tako, kakor slikarstvo ali ki-parstvo. Kardinalna naloga literarne zgodovine je, da vsposobi ljudi za umovanje i ; pravo uživanje literarne umetnosti. Tudi neizobražen človek more uživati literarno umetnost, toda samo instruktivno, ne z razumom, a prav radi tega mu ugaja ravno to, kar nima nič prave n rednosti v sebi in odgovarja le njegovemu nerazvitemu, primitivnemu ukusu. Literarna zgodovina ne sme biti pripomoček, da se človek iz nje nauči mnogo imen, naslovov, knjig in Številk. O pesnikih in njih življenju ter o časovnih pogojih njih stvarjenja naj pove literarna zgodovina le kar je najpotrebnejše, potem pa naj bralen seznani z umi tvori pesuikov. Že Goethe jc rekel, da so mu tisti bralci najljubši »die sich ganz und gar ^n einem Buche verlieren konneu« in pri neki drugi priliki je rekel »ABes Grossc biidtxt, sobald v. ir es g-\val»r \verden«. Torej spoznati in umeti umetniško vrednost umotvora to je najvažnejše. Vzbuditi veselo ljubezeu «io v«'čnolepega, kar je duh kakega naroda ustvaril, to j«' torej pravi smoter literarne zgodovine. Zgoraj »merjena nemška literarna zgodovina odgovarja temu namenu v polnem smislu; iz nje spozna čitatelj velike može nemškega pesništva, iz antologije pa njihova dela. Tečnega bala- sta *i v t** kMfaa aae. «a v^agu izobraženca se, vsak ima. z njimi veselje in kerist. To sposjnauje mi narekuje željo, da bi tudi mi dobili tako delo o slovanski literaturi. Štedilnaognjtsča Jriumph za gospor diajstva, • konoplje itd. v v> .*:-kršni izpeljavi. Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tu-ili kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Na]\ e; ja prihrn;ilt.:v goirva. Specliailteta: &i5diina ogapsca 2 a hotele, goattlna, restavracije, kavr.fnc i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlrmi znamki. 29fn Imm 23 {lilllBi Jrisiasif S. Goidscbmiflt A sin WeSs 18, aorenio avstrijsko. »a;bc!;e z$ zoba Ljudevit Borovnik mmmUmv v Barevljali (F«rl«eh> nt Horsikem. se priporoča v izdelovsnje vsabovrsteta puiek za lovce in strehe po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prs-čalaja stare samokresa:sr, sprcjc^ia vsakovrstna popravil«, ter |fh točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuša-valnlcl in od mene preizkušene. -- IJurtrc-t62 van! oonlkl zastonj. S i ta Stampilije vseh vrst za wradef društv mt trgorae itd. Anton Černe 5 graver la MelovaSelf # aaveufcovlh atamptltl J Ljubljono, Sv. Petroc* 6. i Csalkl franko. | V Ameriko in Kanado pripravna, cenena la zanesljiva ^ainia Cunard Line. 0shod iz domaćega pristanišča Trsta. Uitojiia, ^'0. novembra 19091 Car,.aur,a, 21. decentera 19 9. Panarmre, 11. januarja 1910. Is Liverpools: 15to Luiitania (največji In najlepši parn?k sveta) 27. novembra. 18. decembra 909, 8 januarja. 20. februarja, 19. marca 190'J Maureranla dne 23. oktobra, 2^. novembra, It. decembra I«o9, 29 januarja, 19. februarja, 12. marca 1910. Hojasniia in vozne karte pri j^tvsade** Ocilsseii v Lfabliant, Slozaakov* a ice it&v. 29, poleg cerkve Srca Jezusovega. m meti«ow ceftra, bar!;': f*r«nele, ovala r'J Iep%o razdeljeni*; v kose od ! do 8 n: tre v poš;Jja po povzetju jfl^l ^ *r< 4ie<3S3 vrlo znana izvozita trgovina V. J. Havliček a brata v Fodebradeh. t0£Sr 89* Nareč.tA takoj Prip^r>«>ol to 862 Vase Magoredfel Vaše cenjeno pošiljatev smo obdržali s največjo zadovoijncsijc, hočemo ostati le nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo § j svojim zn?ncera J V. Fryde%, -4. januarja J^08 ToiSiov Talanda Ceylon čaj IjnUjau, frtUrun ulica 9 priporoča svojo veuaansko zalogo za gospiie, iceke in itroke. Ceniki zastonj in frank*. hiša na Bledu JY\*a popolnoma nova s 4 ffO* bami, k^Iil^lo, jedilno si^rambe ia kletjo. Pripravna jc posebno za obrtnike. . 432; Naslov v uprav. »Slov. Naroda« iz hrastovega lesa, nekaj skoro novib, od 400, G00, 1200, litrov pređa p« nizki cral. FRAN CASCIO Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. V Krmina na Goriškem ob glavn. cesti sa proda 4350 enonodstropne v kateri dobro idoča f|OSttlBa. Pr-hiši je 2fiva| veliko dvorišče :n prostorna klet| ki bi bila pripravna za zp.logo vina ali piva. Odpre se lahko tudi kaka druga trgovina, ki bi brev dvoma d^bro nesla SSsvenci, ne s?.-mudite te prilike! Pojasnila za prodajo daje Janka Sarvas« nadučitelj na slovenski šoli v Erminu. V prometnem kraju na Gorenjskem se odda tako] ati pa z novim letom dobro idoča v najem. Prometa je !etno 40.G00 kron. Kapitala je treba 6000 kron; oziralo se bode v prvi vrsti na trgovske pomočnike kateri hočejo samostojni postati. Pismene ponudbe pod „Etabro idOČa trgovina11 na upravni^tvo »Slovenskega Naroda«. 4304 Hafvečfa nesreča ki more človeka doleteti, je gotovo dolgotrajna bolezen, ko človek hira brez tipanja ^ * s i , i rešitve in vendar bo še jJK mnogo trpečih dobilo rešitve, ako nastopijo v dosego zdravja prava pota. Mnogo bolnikov šc ne ve, da imamo v galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno pobijamo splošne živčno osls^ciost, rev-m&tizem, glavobol, pomanfkanie spanfa, potrtost, ohromele-stno stanie, nevralgifo, moteni e prebave vsled ncrvosnostl, malokrvnost, oslabelosti vseh vrst In nalrasličnei-ie ženske bolezni itd. Nas zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici, ki jo pošljemo vsakemu, k; se na nar» obrne geflF~ gratis in franko pod zaprto, k u veto in brez vsake ob- vsznosti, Se nikoli se ni v Avstriji iako dragocena, poučna knjiga brexp!aćno nudila občinstvu. Elektro - lerapeviiška ordinacija »unaj, L, Scbwan«as< * l,Mszzaala, Ast i s a. 43*6 27 Xf. 1909. ■apen sa brezplačno kaflge. Na Etektro-terapevtfafco orfmaolje no Punoju, I, Schuraigasse t, Mozzonln Abt. Is fi Frosim pošljite aii knjigo: „Rasprava o aaoSemi elsk-tre-tsraptif« gratw in franko pod zaprto Vu-Torto. Ime: ............................. Haalov: 1489 Rerbabnyiev podfosforokisii "j Zaloge skoro v vseh lekarnieah I Serbabarler znati sirup Že 40 let zdravniško preiikuftea ia pripfcfttčaa sravi sifSi. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje »last in reditev tmpla in je izboren za tvoritev krvi m kost«. Steklenica 2 K 50 h. po posti 40 h več za zavoj. Edino izdelovaliSče in glavno rtzpečevalisče n 1 1 ž! Sarsaparilla sirup Ze 31 M sveSos is vrlo artiikaše«. Izborno, lahko delujoče odvajUo. Odstranja zaprtje telesa in teg* posledice. Pospestije menjavanje snovi In tvori kri. Steklenica I K TO h, po poŠti 40 k več aa zavoj. Dr. Hellmanna niča „Zur Barmharalgkalt^ n liliji lll/l, KaMffit 7} (HElIlAOMT.jt« f%aslo>alnlh>. i Zaloga pri g§. lekarnarjih v Ljubljani in ± Izdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12'—, K 15-- in K 18—, 2 metn dolga, 140 cm široka K 13—, K 15 —, K 18—, K 21*—. Zglnvnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 350 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450 in K 5 50. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10*— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri Plznju na Češkem. 4115 . Suttner Ljubljana, Mestni trg razpošilja 3666 are, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta. Qb?« nite se zanesljivo na domačo slov. tvrdkol Veliki novi cenik zastonj! ^ novost! \\i lena prava nikelnasta Mm-M- na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. — ISP"" K 4'50. Srebrne ure od 6 kron naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago nc ugaja, se denar vrne. Sokolske verižižice s slov. trakovi nikelnasta K 1*20, srebrna K 5«—. POSOE3 Slavnemu občinstvu v mestu in na le teli se priporoča najceneje mfno ip nnvnlotno si le ri T. KNEZU -v Z«Jut>lJcur&l. # 310 ain iei tik ten »or ,il« žen era as kn 1 iftn uzi KC ki gib in tfuj p m LUi bj im jne pkr pre vac ■rse Jen vm tel f»i. vei ve ?e ie 1 bul pri rej hki Mi IPU In Saž VVi lin lir« llel rr( po ob1 VSi la2 tal zal gro Oe Jje Bti še] m na sk do zii r*i de pr od tu ze v ve m: po za tis nc HI sn b| vt VI se s le že Zi 4 m ni m m ni ni d< h di st si ei a & ri G ( 0927 Po sveta. * Moč la.su. Ke -starini narodcm bilo znano, da ima las veliko treznost in moč. Las niso smatrali sa-n za okrasje žem, marveč so jih inogrokrat uporabljali tudi v prak-ične svrhe. Pri napadih na -sovraz-ika t»o se posluževali nekakšnih irojev, ki so z vrvmi, spletenimi iz u^kih las, metali na sovražniku ka-lenje. To seveda 11U0 bili lasje svo-Inih žen, marveč lasje, ki so jih rezali sužnjam. Kadar je pa bila ila velika, tedaj so tudi s "obodne »ne, da, celo plemkinje, dale svoj ras v vojne namene. — A* novejšem so začeli francoski učenjaki prepisati moč lasu. Dognali ><>, da drži dnje močan las 17S gramov, ur In bi s^ utrgal. Ako vzamemo, da je riavi povpivčno ^0.0 in gnitja in v slabih slučajih do splošnega zastrupijenja. Pruska nasilstva in — Kašu-Skoro jrotovo je, da večina Slo-1 * *' pra\ nič ne ve, da 7.i\ i na m rtu!, im -',*•< i slovanski i\>*!. ki iint':iu,"'e ka^ub-ki. in da se imenu-i. k j ■ i ■ or.bivajo Ka>ubi, Ka-■']ri. Ka>ubi po jeziku najbolj I d izujejo Poljakom, vendar je pre-•■azločka med kašubskim in polj-i jt/.ikom. Kašubija se razpro- zah< »dni »pruska o k 11 »zja 'lt. \« u^ladt, Kartbaus. Daueig • nt. Meri pi ibližno 5elja m brez sprecnenib. < >!> • vnikih -e trudi z zastarelim j 'in na svi jem ueroiU»\ it nem i. ali !'«•» čak:1 pri potoku, da mu Te, trnku kaka riba.Kašub gre • nedeljo v i erkev. dokler i i i'.T^ * . «r jč m' i i k ■» daleč in če so se slaba pota. Njegova največja . kadar posluša, kako mu ■ •d raz le«-o pripoveduje o živin >\i'tniko\-. Gostilniškega živ-h• ■ pft/na, ker ni nikakih go-. Mla.i^i rod je pa začel v novei-< c)., mi d zidarjr in med -.>}'••. \ i j i # r\ki>, jim /p- v n«'zna--■(•• r bi pa ilašub t*»ško sjp-avil .;j denarja, da bi run za- valo za vožnjo v Ameriko. IV»--•• vračajo s prihranjeuinii nov-ri :uv, razen onih. ki imajo stalno im rudok »p t! i. Sieer pa tudi ti • "> r.nii čez zimo domov; so pač otriK'i. ki jim je ilolgfx**asno s ■m svetu. Ke/e se pa, da tujina .pliva na mlade Ka-Šube, ziasii :rodnem ozira. Sodeč po najno-"i pruskih hujskarijab proti dim Kašubom. vo se lo-ti doslej olnoma brezbrižni ljudje začeli edati svojeira rodu. Pruski baka-i iu vso njihovo i*?isopi«j« je na -r.ih, kajti pojavila se je poleg ve-poljske nevarnosti še mlatioka-•kn poš;i-t. ki noče uničiti uem-eesarstvo. sedi največja ne- r?jOst nemškemu Mihelnu ze za o!)?, priča pač najbolj dejstvo, da • i dr. Mejko\vski v Berentu bavi - i-ub.-kim jezikom. Sodnik Chmie- -ki pa je eelo tako predrzen, da je .lira I med Kač ubi nekaj shodov, to kliče prusko časopisje vse pru-biriče nanj. Baje se namerava anoviti tudi kašubski mesečnik: i čuda torej, da se tresejo temelji ■jročne nemške države. Toda vse je t no uprizorjeno, je samo pretve-. d i pomnože svoj fond za germa-eijo. Pri tem najnovejšem divjali proti Kašubom so Nemci znova f! kazali, da so nasilen in nesramen narod. Nasilen, ker zavirajo vsak kulturen napredek slabotnega naro-Jiča. nesramen pa, ker potem s prtom kažejo m« njegovo kulturno zaostalost. Avstralski Slovenec piše v »Glasu Narod;«' : Zapadna Avstralija je ♦mia izmed šestih Združenih držav tvstralskili (Commonwealth). P<»-'ivitni pridelek je zlato. V tem ožini je ta kolonija prva v Avstraliji, klasom izkaza za leto 1908 pridobili *o v omenjenem letu zlata v vrednoti 7 milijonov funtov šterlingov Okroglo 35 milijonov dolarjev). V zadojeni času se je povzdignila tudi Živinoreja. Poljedelstvo pa je dozdaj še jako na slabem. Vlada si sicer mnogo prizadeva pridobiti in vzpodbuditi ljudi za naseljevanje na deželi. Zeniljeiskaleem daje država brezplačno železniške vozne listke, plača jim kažipot« in polovieo merjenja izbranega zemljišča. Uspeha pa ni nobenega. Tukajšnji >^pijonirji« zadenejo na težave, ki jih v drugih deželah ne občutijo. Največja je silna daljava. Rodovitna zemlja se namreč nahaja med velikimi pokrajinami drobnega belega peska, ki ga vsak veter vzdigne in prenaša kakor sneg. Vladi je zgradila železnice, ki se radi pičlega prometa ne izplačajo, daai je veraiina silno visoka. Tako nasel-uikom tudi z železnico ni mnogo pomagano. Dozdaj so zgradili 2000 milj železnic na državne stroške, pa dozdaj so vse pasivne. Pelog tega je tudi 707 milj dolga proga v lasti privatne družbe, ki jo je slednja zgradila pod pogojem, da ji vlada odstopi velikanska zemljišča na obeh straneh proge, ki vodi po najlepših pokrajinah Zapadne Avstralije od Middland Juuetion na jugu do Ge-ralton. Nijedna dozdaj zgrajenih železnic se ne izplača; aaselniki pa vendar zahtevajo novih, ker jim je nemogoče zmagovati silne daljave preko mehkega peska. Dežela je zabredla v silne dolgove. Glasom izkaza v.w 1. 1007 do 1908 je znašal državni dolg *J0 1 2 milijonov funtov šterlingov, to je sto milijonov dolarjev. Če se premisli, d;; je vsega prebivalstva 270 tisoč s črne i vred, puteni mora ta svota dati misliti. Ravno to je najbrž vzrok, da s«* pravi naseljenci izogibajo te dežele. Kdo bode namreč plačal te silne dolgove drugi, kakor naselnik, posestnik zemljišč, katerih se vlada tako rada izn« bi. Slo-veuci se najbrž tukaj nikoli ne bodo naseljevali. Navadni delavci so tukaj plačani nekako kakor v Zj m\ državah severo-ameriških; vsakdanji' potrebščine \v.\ so mnogo dražje, zlasti rja zlatih poljih. Italijani — tukaj jih zovejo »choppa da wood'< — imajo vse gozdno delo v rokah. Ne manjka se tudi drugih narodnosti in sploh, je delavcev dovolj. Tudi delo ni tukaj stalno, kakor na primer v ameriških jeklarnah ali rudnikih. Avstralci, t. j. beli domačini, se jako razlikujejo ud povprečnega Amerikanca. Sploh so ljudje bolj trezni, bolj ozkosrčni. En »bob«, t. j. siiil-ling (L'4 centov) uživa tukaj toliko spoštovanje, kakor primeroma dolar v /jed. državah. Dežela je pusta, večinoma pesik. Lepi kraji so le ob rekah, ki ne usahnejo. Divjačine ni mnogo. Kenguru (mislite si podgano d ve stokrat povečano), 3° skoro edina strela vredna žival poleg rac in še nekaterih ptičev. Tukaj na M dore Riverju je zlasti mnogo neke uiaie vrste kengurujev. Meso ima nek {'»oseben duh, pa ee človek preja-ha nekoliko milj ali izpodkoplje nekoliko sto čevljev lesa, tekne izvrstno. Mnogo je podivjanih čebel in se dobi med brez posebnega truda. Jaz imam nekoliko rojev, ki sem jih vjel v šumi in delajo izvrstno. Dobička pa ni. ker nima med skoro nobene cene. Tu je dežela konj. Tu nikdo ne hodi peš. Vsak ima svojo kljuso, tudi ženske in otroci. Ko bi bilo tukaj kaj beračev, bi bili memla tudi na konjih, samo to si ne morem predstavljati, na kakšnih, ker je že tak i večina mru oguljena in zgarana, fla s*- Bogu .->mi]i. Mnogo je sicer tudi dobrih ki.n.j. toda kljuseta razstavljenimi« rebri imajo časti > večino. Gozd ali »bush« avstralski je vse kaj drugega kakor na severu. Ptičev pevcev je malo; sploh so vse živali, ki jih človek rad vidi, jako redke. Nasprotno pa je silne množine mravelj (mravlje, ki zaslužijo kako drago ime poleg tega), mnogo kač, kuščarjev in druge nesnage. Neki zeleni kuščar - »gohanna« — sluzi pijonirjem kakor »pomoč v sili«: v slučaju, da zmanjka drugega živeža. 'udi kače se koristno porabijo, če je sila. Sploh je silno mnogo strupenega mrčesa: celo ribe v vodi imajo neke bodice v plavutah, ki so strupene. Iz tega .i- videti, da, je »bush« vse preje k-Jvor za žel j en kraj za miroljubnega človeka. Na mojem posestvu se nahaja neko zelišče, katerega par listov zadostuje za usmrtitev največjega živinčeta. Sreča je le, da ga živina j*' le v največji sili. Take in druge neprijetnosti bo vzrok, da naseljevanje silnih prostor Zapadne Avstralije tako počasi napreduje. Toda predvsem jc daljava najhujša ovira. Jr-z imam do železnične postaje 18 milj. To ni nič v primeri z dalj;« vami, s katerimi se bore driuri aav selniki. Mnogo si obetajo od inženirja Brennana in njerove iznajdbe. Z enotirno železnico bi se pridobile veiike pokrajine, katere so zda i brez vredni »sti, ker se dvotirna železnica ne bh plača. Pa Brenan je Irec in lc-ti radi farbajo . . . Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 1^. H l T i Pred Ške/ijo šiev. 20* Zunanja naročila se točno izvršujejo. iiihi) iti fpv u 9itewn; jjJJiijJl uniji ^duhjiliiil Cen3 brez konkurence! E£i£a salona So pri tvrdili {f.ni zlatem čevžfa) & £:ub'J3R3, Siari i:j 9. | UstaaOTljcm 18-15. Ustanovljeno Iblo. Ednini z.&*s&d za kemično čijčenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par. ^ if\& p rim JUo. v Umi WM Hip - 0zU2 sika l\. h. M Sprejemališče Scknkrgsva u'ica št 3. Postreiba točna. Ssiidae cene. RKpoflliDin Kolesa za štiri tedne na poskuinjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli kolea čudovito poetni in dobri. Mustrovani cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek tvornica kol3s, Opoimo it 60, ob dri kfcieatnlciće&ko. 42i Cena pos^elino perje! Najboljši iaU cjikupoi fir. 13315 Kg sivega, dobrega, pui;enega 2 K ; boljšega '1 4s K; prana poiuelega 2 8» K; belega 4 K; btlega puh2stejT^ 5*10 K; kg veleliocgi sne-zncbtitga, pulie-n gi, 04j K S K; kp; puha, si ega 6 K. 7 K, beitg.-, fin^jra i0 K; safiaejii prnipual^K. Mar «ila *>d S k£ aafrej iVauko. Zgotovljene pa&lie Y*£T{t£ drvg^, bel-ga ali rumenega nankir^ra, pernica ISO c u d Iga, -ld ca široka, z dvema zgavnraina, 80 cm d'g, >s ct kemčkaliie, zelišča cve-j! t|a, korenino itd, rudi po Knetppn, B 3>| estne vorte In scban pr^a&U, ricfe i+ ♦ i olge, redilce in posipaluc moke xa |* Ji c*roI-Ai, d*aave, mila in sploh vse |£ 3 toaletne predmete. fotogra?tćne u» % aparate in potrebščine kircrgjčna ♦ J| ikfMfti irsalie vrste, sredstva zz Bj < desli^fekcijo, vos^k ir, pasie xa tla > itd. — Velika zaloga nafSAneišega ♦ ruma in koajaka. - Zaloga svežih i J inineraiaih vod in so"i za kopel. ; « ♦ ♦ 4- 0blast\r. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, t*voji-a sol, soiiler, ecoian, kolnsai, krm|lno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija i ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. Kupnje po na|Yi*Ji ceri razna zelišča J^ruic), cvetje, korenine, »caena, skorje Udy2 U ■ Krupeš 2iU urar in trgovec Ijubljana, JnrSčev trg štev. 3. sv«io 1954 ■ Ustanovljeno leta 1832. Ceni občinstvu priporočam bogato zalogo stenskih In žepnih nrc uhanov, pr slano t In vnriile, Osobto sedai ob priliki b;rme, namenil sem se prodajati dobro blago po lir eda o Bitki ceni. popravila točno is ceno I Za vsako prodano ali po- 1 pravljeno uro jamčim 1 leto. IjMo »ta** h Hhhs artan. 1 Gostilna v liubljani, se da takoi s konce* sljo vred v najem. Več se izve p.smerjo pod itld, M% 600" na uprav. »Slov. Naroda. 422»> P90 Naproda] Je lepa, le skoro novć enonadstropna hiša pripravna za vsako obrt, a najboljši za pekovsko obrt. Leži pri farni cerkv? in blizu kolcd?ora, v najlepšem krajr v Savinski dolini. Vprašanja na upravnistvo »Slov Naroda. 401i Pojasnila v prometni pisarni B. Hamenšek Ljnbljana — Sodnij- j ska ulica 4. 4126 Svoji k svojim! JJaro3na tvrDka! lipp Že 13 let v najboljšem obratu stojeća gostilna v sredini primorskeg? mesta Reke, se zaradi bolehnosti lastnice s fcenc2/;*jor faar3r*0!S2iGmj glasbenim avter^aiom iz proste ioke m za 2130 trm Pojasnila d*u ?<-p Ana T? 5] SI! Š C a' Reka, Via S. Vito 13. iz hrastovega Sesa, zdrave, mečn? od 56 do 65 litrov, „ 100 n 120 „ 5a? „ 200 || 220 „ „ G00 ,| 800 „ nadalje S komadom prav močnih zdravih hrastovih sodov z vrati* cami v obsegu hI 36s 38f 39f 39: 40| 46| 42 in 50 »ma nap ododa* po primerno nuki ceni tvrdka M. Eosner & irug i LjoMiani, palsi Mirm pivovarna. Nsdosežno Najnovejša aiss Higijensko gumasto biago za moške. Porabno na leta. K 4*60. Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ienske. [Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta S 2-60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) ma pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja .1. H. AUER .1. I tvornica za gumasto biago. f| Dana* IX 2, Kussdcričrstrasse 3—0. Skladišče tvornice SĐOdarsM Josipa Such? v Zagrebu, llički trg štev. 2 odi kovane na razstavi v Zagrebu in Zlati Pragi s pohvalno dip4omb, priporoča svoje gospodarske stroje v«=ake vrste, stroje za strojarjei ključavničarje« kovače« nabavija dvokolesa, šivalne stroje in stroje za pralnice« opekarne m tvornice cementnega blaga« motorje naftalina ve, bencinove in na usesani plin« postavlja mline po najpovolj-nejsih plačilnih pogoj»h in po najzmer-nejših cenah. 4113 co Jtaboljši kosmetikši predmeti za olepšanje polti in telesa so: d-, milo po 80 b, rg crsam po s za gojitev zob in ust: d:: Mestbol s f:f- ustna voda po sobni prašek po 80 b; sa obran* te v in rast las: lom lasna po mada PO i H. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj te v Orlovi lekarni Pa. Nt Josip Cižmćf v Ljubljani. 30 i***iavatalj Frane lflsjan Ljubljana, Kolodvorska alica 25 priporoča svojo bogato zalogo iG novih ta to rabljenih ser vozov. i Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanaovljen leta 1888. Založnik i avstrijskih zveze državnih 2169 ces. kralj. ^«adfcfR uradnikov. j Veča] v LJubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki straden st t priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo n^itrpežnejših in s "cer od naj modem }hn\ prešanih in poljubno barvanih do najpreprostejših prstonia peći različnih vzorcev kakor: reiiaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušna peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Slev+nsk a tvrdfca A V8UST REPIČ v LJnaijani 40 :. Mfzlitkt rtiu H. tt (t Imtm);. izdeluje, popravlja ia prodaja vsakovrstne sode po nagni*)!* cenah. na fe.j ?SS 3» Kssass^aansnn f vrste zimsko Hi športsio orodje soniiuKUtliti dobavlja v vseh oblikah, ki se rabijo specialna t*oraica ntmt-slu športno crcSjc 99 oravia Zahtevajte 7^mwr&A^p & Awa3?am?aS 3Š ij S cvenci, pozor pri nakupovanj« vencev Blaž Jesenko L'is&ljassa, Stari trg 11 ni poroča lobuke cilindre, čepice itd. ==^ najnovejše fasone-----— po najnižji ceni. Stoj prijatelj!!! Predao ai kupiš ali isposodiš klavir, planino aii hormonu potrudi se le k rodoljubu, edini narodni tvrditi Alfonz Breznik jgg*3!i& Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in k7 zaprseženi izvedenec c. kr. deželnega sod sča, Jamčim za trpežn st in blag? glasnost strokovno pre zscušen h instrumentov Iz razi čn.h prvovrstnih tv >rnic. Prodata na obroke tudi brez zadatja Jamstv 10 let Na'litija najemalm. 2.-0 Raznih službe mestnoea reaciriii Podpisano županstvo razpisuje službo mestnega redarja z mesečno plai 70 K prostim stanovanjem in kurjavo z nastopom službe 1, Januarja 193 Prednost imajo prositelji samskega stanu, ki so v tej sluz ji že i/.vežoar Lastnoročno pisane prošnje z izpričevalom o dosedanjem *lužbovan in vedenju je vlož ti pri županstvu do 10. decembra t. L Mestno županstvo Kamnik na Kranjskem dne 2l. novembra 1909. 3> ti Varstvena znamka: Sidro. (£5™ Liniment. Capslsi c nadomestilo za Palia-E^polloi' priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prskisfeafu itd. po SO h, K 1*40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3089 originalni izdelek. Dr. Ekiiiarjzia iskarna pri zlatem levo t Pragi. B8BH l 5 ma. ijnbljana, J?fssfni irg11 priporoča največjo zalego krasnih nsavnlinHi maiHujiii -e isvT.TaiOjo hitro ia iodno. Cene brez koakareace! Ustanovljeno Beta 1342« To vama oljnatih barv, laka in firneža Ia 'inn jajc in sin v Ljrtfc'jani Sait-tajska cesta 17 J^S^ j priporoča svojo bogato zalogo 'J^r^T^* J Zli a Ljubljana^ Turjaški trg štev. 7. 850 flMPfllS ca M to S to ^3 'A Naznanjam slavnemu c^čiijstvu, ua izdelujem v svoji r.ovi, največji fin po najmodernejšem sistemu urejc.ii tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket) različne vrste od priproste^a • w a ^° nn iin^is^ea izdelan, iia-illi slonjace, gagalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mi^e vsaUa velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd. Luam vedno veliko salogo bukoviSt in kra- stevik ua par prcoa^h'ZuUi deščic (parket po u^inli|ih censit). Na zahtevo pošljem svoj iiustrovani cenik zastonj in franko. Ivan Bahovec9 tovarnar na X>»pl!el v. Kamnih. zim XX ar^3fl xxl_ 3€ oŠ ! za spalne in Jedilne sobe, salone Ia gosposke sofre. Preproge, zasiorjl, snodroei na vzsseti, iimnafl modreci, otroški vczIeM itd. IKK NajseUdtteiže blago. "1£*S 1 puškar t LjiiMjaui, iel80liiinifl?8 ulice $t. 8 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi ametslni ogenj po najcižjih cenah. Popravila pušk, samo* kresov, bioiklov točno in solidno, v. bannV nnaj a nSna paa> I Proč I gladilnSm papirjem (šmirg&Jem) E! TRAUBiN obi. var. Kajnoveits orzottmiBS sreds!?o za vse vrsts leklsaega in &L blaga nam2sto giaioega papirji TravbiR onail t nal» vlaaUt tsc kKhlnjkkc etrtre, sa kar &c je z glaJIlftia: fapirjCBi (ialrgljfni} rabil O cela ara. Traubin it MairaUtv: :a ladilna opravo, ; Joklaiia obračba m akwir« eri k u Hi niskih ognjiščih. « vaa nste aratja« J _ ^, „ vt« aifoji« mtatiac. vobce >a vse rn;d:.iete, ki se sicer svcilja z Kta4Ratn amalrjcm (tairgfjea). v»i aređaeti to kakor novi <■ «e raaaaaahani. Pretlnoati A C& n.ijvccjl oencnosU In čistosti osaa-iealh predmetov na^hltrelie in najsaaiacjše ravnanje. Škatljioa za 12 vinarjev traja trikrat tako dolgo feakor pola gladilnega giapirja. Traubin je vatam *a vsako gospodinjstvu; m kotele, itostilne ta kavarne: „ mesarske Ia prckajevalaka prodalalnict; . vojaštvo, ker tndi vse vrste oroija svetlo osaaiL Saatavalta, aH ako ni v zalogi, mmn Traubin, vse drugo pa odločno zavrnite. — naroeite pri svojem trgovcu MlDU Dobiva se v škatlj^ah k 12 h, 24 h in a « kg K120. lana zaloga: Friderik Tranb, *m\ mu, ha^«M 27. Dobiva ali naroča sc pri AroaartiakUi, apacaHiakia, barvnih, ieleafinskih In _ _ n^fovinali % milom in mesaiiisa alagonu 4»ll WmW- MT Vaskn aoapsSInla naj pnnl nn nsvaeilol H VI P i Knnnjtn In auriitevajto Ciril in Metodov to] v zavitkih p 10, 20, 30, SO h 70 "ta. ki se prodaja v prid draifce Bv. Cirila Ia Dobiva se povsod. Dobi« Glavna zaloga pn Prvi slov. zalogi čaja Ia ran v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41. 2891 I e> ► V i Edina zaloga zolrnih fiiSršklh C6I Ij6Vi 347G A^tr.-anersh v tjubljani poleg kavarne Mpri Slonu". Pazite oatonJno na firma. Ravnokar izšle nove !•— krone in po 2 K SO vin. Velika zaloga gramofonov od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč. Fr. P. Zajec urar in] optik Ljubljana, Stari trg št. 26. vestilo. V smislu razglasa c in kr. državnega vojnega ministerstva z dne 1. novembra 1909, odd 13, št 2242 namerava isto nabaviti otreb&ćine oblačil in posteljne oustawe rsa platnu in volni ta c. in kr armado za čas od l. januarja 1911 do konca leta 1920 potom javne koarkurenCO in se vabijo zmuzne, solidne tvornice za platno in volno, katere se morajo združiti v konzorcije k vd^ležitvi pri tej konkurenci. Približna Ittna denarna vrednost dobave znaša 1,062.(KX) K pri konzorciju za mondurno skladišče št 1 v Brnu, 1,520.000 K za mondumo skladišče št. 2 v Budimpešti in po 737 000 K za mondurna skladišča it. 3 v Gostingu ori Gradcu in št. 4 na Dunaju (Kaiserebcrsdorf). Od dobaviteljev je položiti kavcijo v blagu, ki znaša okoli 530 000 K za brnski, 760 000 K za budimpeštanski in po 400.000 kioa za gostinski in dunajski konzorcij, Pismene ponudbe je predložiti rfHT" do I* februarja 1910 "^M pri imenovanem ministerstvu in mora vsak ponujajoči konzorcij založiti vadij, ki znaša 53000 K za konzorcij za mondurno skladišče št. 1 76 0OO K „ „ „ „ h št 2 in po 40 000 K Št. 3 in 4. Natančnejši pogoji so razvidni iz v uradnem listu k »VViener Zeitung« tn v uradni »Laibacher Zeitung« z dne 21. novembra 1909 v polnem obsegu objavljenega zgoraj omenjenega razglasa. Ta razgias kakor tudi k njemu spadajo5i načrt pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled tudi pri intendancah vojaških krajevnih poveljstev pri zgoraj imenovan h mondurnih skladiščih, kakor tudi pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Posamezni izvodi načrta pogodbe in ponudbenega obrazca morejo pogajalci dobiti za ceno 1 K za načrt pogodbe in 10 vin. za ponudbeni obra zec od mondurnega skladišča st. 1 v Brnu. Gradec, dne 17. novembra 1909. bi1 iEntoiidanca 3. voja. Pozor! TER STERK Ljubljana, Stari trg štev. 13 se priporoča si. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega •modnega blaga. Velika zaloga letnega in zimskega moškega, ženskega in otroškega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, mo-dercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavrat-nic, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov. Otročje oblekce, svfle. baržuni za bluze in nakite, svilni trakovi, vezenine, poza-mentrije, borte, čipke, čipkasti ovratniki in vse potrebščine za šivilje. iw5 Velika zaloga najnovejiib moških klobukov, topit hi mkBmtH A. KUMST j ŽMvvska uNea itev. 4. | Velika zaloga obuval I te eireke fr Vsskrias naročila se izvršujejo točno ia po viiki ceai. Vse sere st shranjujejo ia zazaaanjeje. — Pri zunanjih naročilih saj te bltf ovtli t zoret poslati. 40 P P i Fr. P. Zajec § £7* optik, ur m* in trgovec m £J* zlatnino in arebrnino. Stari trg 26. Popravila m lsvrsulele točna te i i Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zaloga najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno oprem 11 ena kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljeno vozove in konjsko nprate. Br. tilouka Atelje za ortopedlčne aparate in ban dale. Prešernova ulica H 5. O CS ><-* a JS cx o ca 73 Izdelovatelf klrurglčnlk medicinskih inštrumentov ia ▼sob potrebščin ia bolnike, fini Krejči fjnbljani, W.!«oYa d.». S. priporoma SToin bogato lal.m nabaaOaf «l*ih, aaJHaeJftili kožuhovin, klobnkov In čepic Premau tidl m t to vrsto spadajoča aavravUa proti najnižji ceai. Knanje tidi Tsakovrstae kata a*» faatea hi Jih anjhrtjn abenjn. Blago ceno in solidno., C kr. priv. tovarna za cement Ti%#veljsk# praatogokopne drsite v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten PortfonaVoement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev In arhitektov dole* . ^ A odporne trdote daleč naaJnTiliafečl dobroti kakor t svoje priznano ipno. Priporočila in izpričevala 2944 raznih uradov in naj slovi tej ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj.!., Maximilianstrasse 9. 3C Slovenska tvrdka obuval Združenih čevljarjev v Ljubljani Wolfove ulice štev. 14 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalOifO *a jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, k? kor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše n d lonico (gamašne) in vse k stroki spa- cikj-oce potrebščine Haročila po meri ta popravila ae okusno, točno la solidno izvršujejo v lastni delavnici. 1525 Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! 3711 Jvfodni salon M- Sede) ~Sfrnad priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v salogl Palača Rastne hranilnice. Prešernova ulica v Ameriko z modernim! velikimi brzoparniki iz Ljaliljane tez Amterpeo t Hei-Torii je proga ed Star Line c((a zezda Na naših pirniklh Finland, Eroonland. Vaderland, Z e elan d, Lapland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ijnbljane vsak erek popoldne Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkrat čas Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladao potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani. | Kolodvorska ulica odslej stav. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno Vlprl Starem Tlftlorju*.1 An ve p NewYopk (julima Šovčik hmuii pnšk puškar priporoča svojo V/elikO salogo raznovrstnih In samokresov 13 Udolka. kakor tudi kolfljaklh, aalaUli in toiktk strogo §■111 paik, ta katere lamćun ea dooer strel r*osebno pripo ročam lakko troSOVkO in paiko Book s Kruppoviroi cevmi sa brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin 0aV* po aajnlijlk cenah, >erta|a|a talaa |a aoatenj Ia po 38^3 ^796 KL 21 8 SiužDn ottMm zđravnlbi v Hrastniku. Razpisuje se služba občinskega zdravnika v Hrastniku z letno remuneracijo 2000 kron In prostim stanovanjem. * Prosilci, slovet skega jez'ka zmoto*, na| po ljej«> s-■ ir opremljeno krošnje na podpisano županstvo do 15. decembra 1909« Županstvo Trbovlje, dne 19 novembra 1909 4323 Julija Stor ulicah štev. 5. ilajrlB zaloja EoSkiH. damskih ii itroikik Čevljev za \mi\m\ ii pristni wmM oorskili tmin. Elegantna ia jako skrbna izvršitev po vseh cenah. ili ii naložen ta i i L. Stanje hranilnih vlog: nad 36 milijonov R. Re7ervni zaklad: nad 1 milijon kron. i I 156-20 I Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnisča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4li4°o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranil* niča iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuna. Denarne vloge se sprejemajo tuli po posti in potom l kr. postne hranilnice. Sprejemajo se tudi vložne knjižico drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da lil se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 4 °/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja hčne domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi Kreditno društvo. Hranilnica se nahaja v lastni palači krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 ari poroča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašcev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorčiti in najnižjih cenah izvršujejo. EH3 . Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča klobuke repice, razno moško perilo. Kravate. ovrafnIKe itd. ili Blago imam solidno,- cene zmerne. Postrežem točno. m Pekarija, kavarna Stari trg štev. 21. Filiale s Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. Dat" jat jat lat jat XXX □iDlDlDlDlDinlD I j^LJIUkiiš^ I Ljubljana, Mestni trg. I 'olite pisati po vzorce I Božična prodaja nizki cen! X Hodao blago. — Sukna. — Barnentt. — Flanele. — Havličkova ES Namizne in kavne garniture. — Brisače. — Žep. robci, u Opreme za neveste. X X i J. HI in tat, MMH CeSko. 1 kos Havličkove tkanine „Libtišaa 23 m 16 K. Zavitek 40 m ostankov letnih in zimskih okusno odbranih _ za 18 kron. C Božična tkanina 1 kes 15 m 10 K 50 h. Brž It se sajbefjjcga. Vzorci franko. Franka m pavzefju. Sama pri vas st pravi. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXX 35letnica. 35letnica. v dvorani hotela „UNION". Imam čast naznaniti, da sem nt v ori 1 jubilejski tečaj za plesalke in plesalce, že vajene plesa, ki bode vsak ponedeljek od 8. do 11. zvečer. Novost: Figurirani plesi. Vsak petek od 8 do II zvečer je tečaj za začetnike in se prične v petek, 29. t. m. Poučeval bodem vse moderne plese. — (Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin.) Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v institutih po dogovoru. Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11 do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri „SlonuJ soba št 73. 4130 Z odličnim spoštovanjem Giulio Morterra, avt piesm udteij. flajteiejša io najhitrejša vožnja v Ameriko i paniki Jeveroukega LM' IZ :j267 Bremna NewYork s cesarskimi brzoparniki .JKAISER WILHELM", „KRONPRINZ WI!iHELMlf, „KAISER V1LHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. *Q Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega O parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite N ¥ Ljubljani edino le pri A 35 S nasproti občeznani gostiini „pri Starem Tišlerju**. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. §aj Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado. Meksiko. Kalifornijo Arizona, Utah. Wiorning. Nevada. Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalvesten. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo, Robo, Baenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. dajale samo ta čas. • . , . . _ž_____ Prodajamo daleč pod izdelovalno ceno nastopne m tudimnoge druge vrste in sic^r. 1000 metrov pesebno finih ostankov, Okoli 5000 rjnh, izgoto vi jenih, 150 200 cm velikosti, komad samo S 2*25, najmanj vzeti G kosov. Okoli 1000 kosov pavolnatega platna, kos po 20 m samo K 10. Okoli 1000 kosov finega sifona, 82 cm širokosti, 20 metrov samo E 12. Okoli 1000 kosov zelo fine tkanine, porabne za vsako perilo, 20 m K 14. Okoli 1000 kosov damaata, najpopolnejša kakovost in najnovejši vzorci, široko 120 cm, 20 metrov X 22« pristna barva, 2-8 metrov dolgosti, 30 metrov E 24. 1000 tncatov najfinejših bziistastih žepnih robcev, tucat B 3*20; naročati je najmanj 3 tucate. 1000 garnitur, najmodernejši vzorci, 2 posteljni pregrinjali in 1 namizni prt B 11. 1000 tncatov garnitur brisač iz nitastega damasta, 50 100 cm velikosti, tucat B 7. Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo, od finih b^raeštov, flanele, od vseh vrst platna in bombaževinastega blaga pa zastonj in poštnine prosto. 4272 Razpošiljalnica prve v^is in tkalnica Bratje BREJGAB, Dobruška it 3131, €eško.J I Zelo važno za trgovce in obrtnike! g Ber imam še precejšno zalogo Priporoča svoje prve vrste, se vsa podnebja solidno narejene plomoota, klavirje in harmanijt tudi ••molgraln* za gotov ioaar9 m dolu ot- Poprave in nglaievanja se isvrsujajo točno in racunijo najceneje. i S za leto 1910 inje sedaj skrajni čas, dasi jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zaloga pošla in se Vam tukaj nudi zelo ugodna prilika, zahtevajte VZOroe( katere radevolje pošiljam na ogied. — Z velespoštovanjem Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg st. II. 3913 g? i 9 Na debelo In drobno! EI klehnke za dame po znano naiaiijik oonah9 priporoča LJubljana. Stari trg 21. laai vtjiiei v popravilo. luaoia waia izirt^oi totu Žalni klobuki vedno v zalogi. 1Q ^08527 4358 J. KORENČAN Ljubljana, Stari trg 5. ii Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. :-: Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač,: otroške obleke i. t d. ir Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma na novo povsem higienično urejeno Sbrivnico v Šelentourgovt ulici 3 (poprej Kostanjec) Vslcd svoje večletne izkušnje kot pomočnik, mi je mogoče slav. občinstvu postreči Kar najbolje. Izvršujem tudi vsa lasničarska dela. Postrežba točna In cene solidne. Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem 4338 An JOrd&Ilj šelenbnrgova ulica 3 = h—if5ir=ii= j: fšl (°I OJU Išl @ Išl © i Svoji k moji! e 3131 23 Velika zaloga j»t klavžev in parkljev kakor tudi raznih 4374 predmetov za okrasen;e božičnih drevesc finega domačega in tvornidkesa izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — Fino desertno mandlovo pecivo, kakor tudi okusno pecivo LU različnih drugih vrst za čaj. Cena kg '-: S 80 vin. V zalogi |H1 imam različnih desertnih in Čokoladnih bonbonov ter pestre-zam tudi s finimi desertni mi vini m rasnimi likerji. S HI Fini t urinski pelinkovec. Vsak dan sveže medene, orehove, rozlnove pottea, earteli, pince in drngo pecivo, v pekarni pa fin domač 3" \ •V 1# kavarni se dobiva vsaki čas črna in fina bela kava ter izboren čaj i.1. 9. Jak, Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija. - HBI. - 119 O. E Dragotin Puc ! tiMMHd In Braraortki * v tvrvjfei Ho A Kenip. Ivielajem vom t te široko spadajoč« dela selidae ia pe 1071 aiakia senik. parije £ora$c cesta 11, Fotografski umetni zavod AVGUST BERTHOLi 1 Ljublfaaa. Miške Hi« 11. IJ Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. 0_ ^a^a^a^Mh. Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini. t/1 t/1« s n: Svoji k svojimi ^k Za Božič! Eraana darila prstanov, ahanov, zlatih in srebrnih verižic, zlatih in srebrnih nr itd. Blago prve Trste. Selidm psstrcAa. Cene najnižje. Lud. Čorne javelir, trgsvcc z irasi 351 ter aprisefcsi setaijski cenilec. Ijubljana, Voljove niice 3. fino izdelane mknfe-kratki in dolgi kožah!, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne hlače? mr fini deški plašči, krasni kostnmi za dečke v veiikasiskš Stalne, na vsakem predmeta označene cent. II 'I* ,1 iiFIi i r ;* 3,f i ?. * i> V BI 111 III Podružnica: mm, mam Velikanska zaloga blaga za naročila po meri. a»».v br Bi Priporočam se za izdelovanje kožuhov vsoh vrst, bekor tudi damskih jop, kolerjev, muf&v. V zalogi imam vedno veli&o Izbiro vseh vrst koi-i-kovlao. Sprejemam popravila vseh v to streh3 sp£dafoč!lt predmetov. Izdelujem vso po najnižji* eenab. J. WANEE, LJnblja Sv. Petra cesta štev. 21. ^ Pričenši s 1. decembrom t. I. se bodo k 4 odstotni ogrski kronski renti izdajale nove kuponske pote. Vsled razpisa kralj, ogrskega finančnega ministrstva posluje kot ©ficijalna zamenjavalnica za to C. kr. priv. Avstrijski kreditni zivod za trgovino in oM na Dnnajn in nJega podružnice v Bolcana, Bregonca, Brao, Feldklrchn, Jabloncn, Gorici, Inomosta, Karlo vita v arih, LJubljani, Lvovo, MeravaM Oatravi, Pnlja, Uberoah, Toplioah, Tratu, Opavl in Warnsdoriu. Posestniki obligacij ogrske kronske rente se torej vabijo, da pri označeni podružnici (Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 9) proti potrdilu oddajo talone in se bodo kuponske pole, ko izidejo, izročale proti povračilu potrdil. Na željo se novi kuponi pošljejo po pošti. Zapadle kupone podpisani zavod izplačuje brez odbitka. V Ljubljeni, dne 27. novembra 1000. tnica C kr. priv. An trgovino In obrt v LJnbllanL *«->'BJj? """Uf ■ Izdajatelj in odgovorni urednik Raste P b e tos 1 e miek. lastnina In tlak »Narodne tialurzto)«. SV 64