Poitnlnt platana v gu«v«u»» .....-.-., Leto LXX. št. 293 LMHaaa, pctek M* ttccaifcra 1931 Cena Din L- lzhaja vsak Oan popoinne. tzvzemsi nedelje In praznik« — Inserati do 80 petll vrst * Dm 2. dci 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Dtn 3. većjl tnaeratl peUt vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, inseratiti davek poeebej — >81ovenskf Narode velja mese^no v Jugi>fltavj jt Dtn 12.--. za inozemstvo Dtn 25.—. Rokopiai se oe vraAaja. UKEDNlftTVO Dt OMAVNMTVO LJUBLJANA. K—llj»ia ntkrn ttw. S Tfelefoa: SI-33. S1-3S. «1-34. 31-35 ta 31-36 Podru inice: MARIBOR. Stro«smayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o. telefon *t 28 —' CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva. ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESEN 1CE: Ob kolodvoru 101. 1 Postna hranllnlca ▼ Ljubljani St. 10 351 Delbos pred zunanjepolitičnim odborom: Uspehi Delbosovega potovanja Razgovori, kl jih |e Intel z vodilniml državnik! obiskanilft driav, so ntrdili voljo po sođelovanio za ohranitev in učvrstitcv mirta Paru. 24 decembra De'hos je pred p<» •laoskim odborom /a zun-anie tadeve ob iirno poroća' o razvoju nednartvr! >eaa po \oixia Po sci' so tzda!- tt»1e p«»r»»ćtlo De'bo« ie pomća' p»»sla iskemu odbnru Sa ^unanje /arteve u satltivh *v<)»ega .*h iska * novembru v Londonu \'aro ;e n* krafkr» rvHns.ni) vpa^ania. o k^enh sr. te dai razprav!|alv in ie i/|avil. d* ie zel* ZadnvoHen « teH^i sklt»'- ienirr> rvonolnin •por""mom Sestanek s>am je na poteke ▼ pnpo'ni iskrenost' in med^ebojnem za undnju Zdve-dajnć se ^a lidar- v *kupm /vestoh- dn >hranitve mi ru. so francuski »n ang'e^Vi nvnistn pri tei pnliki nadalje ugotovili -li 'miw> »vinol ioriM iste mish in stali£ca in d* hocejo na Uli^vati *voir delo k' imi *nrt»Mi medna -'»dno napernv in nosne* sploAni spora/um Na*o je Delbos navedcl razloee «radi atenh je opravi' vfjudnostne in p'TJatelj *ke obiskr v srednji m vzhtKlni Evropi )incml ie rezultate svojih %estankov v Var a vi. Rukareftt' Beogradu in Pra«i in p<> oća1 tud: o a/gov-irh ki iih ic imel pn 'ej prilik- v Berlinu m Budimpešti Niffla ^a' ie pr'srčr.osi in p«>tfo*tokra» tuđi ijan-Ijive manifffctaciic ki m mu jib prtrewile oosame/ne vtade tn n^eb valstvi* obtikamb de?el Poudanal ie da je i ••/govori ki so pti^ekli / odijovorn m« državniki »n poli-*i<*nim« o«»Knn«tm' r»7,nih nth čustev vseh teh ruroduv. ker imajo eder in isti mirovni ideal V vseh obisJtanih đeielah }e pHjateljstvo s Francijo temeljno pravilo zitnanje politi ke Delbos je o tem naš>l nci/podbitne do kaztr Povsod je ugotovii, d# $c /a Društvo narodov m da hkratu ne odkUnjajo spo razumov z vscnu državami \ia ta nafin se bo nadattevala politika solidarnosti tn po-mirljivosti tako. ds bo delovanje ntrodov s »kun-nimi tdeal' prišlo v »klad in olaišalo njihovo medsebojno s«>delovan;e Povsod ■k> pouda lali želio, n«i bi se ra^širili go-spodarsk' stiki tn sodelovanjc na duhovnem r>olju. ker bodo ti stiki Ie pos-pešili dobre >dno\. nc^ zakona ki Yx\ v infltrti mt*ri sttrostil fH>1*j^rski lisk "1o. tako da bo Bolyarija v tem novl^iu »ia Batkatiu na prv*»m nintttu. Za koj lo uvuhavtien uajbrže ie t novim Mom Pred važniml spreniembami v bolgarskl vofski Sofija, 24 dec. t. Danes J» bilo konteao tridnevno zasertanje vrhovnega vojn ga sveta. Kakor se doznava. Je vrhovni vojni svet razpravljal o nekaterlh zelo važnih spremembah, kl se pripravljalo v bolgar-skj vojski V zvezl z akcijo za sope.no oborožitev je vojni svet sklenll predlagati upokojitev v?eh starejfiih oficirjev. zlastl na vodi inih mestih. Na ta naćin naj bi se dosegla pomladitev oficirskega zbora in omogočila temeljita reorganizacija in modernizacija bolgarske vojske. Vojni svet se je baviJ tuđi z nekaterimi polit ^nimi problemi ter so bili tuđi v tem pogledu spre-jeti sklepi, ki pa jih čuvajo v najstrožji tajnosti. čangfcafšek napovedufe bof dokraja Na fronte gredo nove divizije, v zalediti pa se pričenia gverilska voina HANKAU. 24 decembra. Maršal Cang-kajSek je arprejel danes v glavnem stajiu v Su^angru popelnega poro^ev*alca a^eu-cij« DNB. Maršal je izjavil. da je kitaj-ski narod ^kienii vztrajati dal:« v boju proU Iaponet-m Ceprav je v zadnjem času doživel na bojicu dva tauda porama V bližnji prihodn.iosti bermo organ iz rali iD Izpopolnili z vsem potrebnim orožjem nove diviziie. ki bodo nadaljevale boj na vseh bojiSAih Prav tako se pripravljamo na gr^eriisKo vojno v ozadju Maršal Can-kaj&ek je pristavil. da prejema kitajska vojska nep**»9iajio orož:-e in gtrelivo iz so-Bednih dežei in da v ta naraen grade velike tn doige ceste, r*a Nd mogoče prevoz tega matpriala opraviti dna hitreje Na kraju je maršal izjavi, da kitaj^ko sov- jetski stiki nišo v nobeni svezi z notra-njo politiko na Kltalskem. Wa^hingtont 24. decembra, b. »International Nevvs Service« doznava Iz zanea ji-vega vira, da je amenika vlada spriCo lz-redne napetosti na Daljnem vzhodu in na-rasčajocega nera2spolo*enja Americanov proti Japons'-d odredila stro»o pripravlje-nost vsem vrst&m orožja, od suhosemne armade in letalstva do monutrec. Storje-ni so že vart preizkusi nagle mobilizacije brodovja in letalstva na katerin sodelo* vanje polagajo kompetentni vojaSkl stro-kovnjaii najvećjo pozornost. Voljna pripravi jenost Amerike je po tej Informac $ toliksna, da daleč prekasa mobilizacijo ameriskin vojaSJcih sil med vojno. Teruel za Franca izgubljen Mesto je popolnoma zasedeno po republikanskih četah Madrid. 24 decembra AA Republikansko letalstvo je vglo včeraj na naciorvaii-stićne pi/sto^anke pri Madridu Toledu in (Jvadalajan ogrorniie kolićine leta.Nov, v katt-rih na^n-anja, da so republikanske čete ^v^ele Teruel. Mir pred Madrid cm Mauno, 24 dec. AA. Med tem ko ee pri Tei uelu odigravajo zaunjj boji. je na ma-dnaskem bojišcu maione popoinoma mirno Na Sierri so vladne Ćete kljub slabe- mu vrenienu izvedle ntke koristne operacije pri Tabladu in južno od leonskega .»/fe-laza Pri Naval Cheradi so nacionalne ćete imele izgube. Na bojišcu severno od Guadalaiara je vladno topništvo prepre-ćilo cbiranje nacionalnih ćet Vladna leta-la so na v«eh bojišćib izvedla uspesne Iz-vidne polete. Baskovski narodni zaklad v Pariza Pariz, 24 decembra d. Baakovski narodni '«kl»iri ki >t«-r»»ri »» Rlafj« in irebra « oalicah vrednotinih namrurv. s'ik in dra. froo«rio»ti v v red ne* ti približno 10 mili. krđ frankov 1d ta ee^ftr prevox je bik> no- trennih 10 vajronc^v )p prispel včeraj v Pa. riz. Po <>Bvujitvi baek.>v9ke dciele po nario na!*r;h »o reDubiikinci preprljali fa zakla i no moiju v 1^ Havre ftrans^i na^io. nđli^t' >o opore«kal' r**ptth!ik>»n e» r>r»v:co 1o razrolatrania 7 nj:m Zato je h:l do ifcro. tovitve a*rnir«ke ikavice do z» njc^t v nekem pr >ar *ken» ^k'a'i*6»' v 1*> Havni Setal ie franct;ta!*ke?a no*'a ni ka v P«r-zu. ci-vnr 7a--topnik ie Ml navioč pn tran^nor u. Vlak je var©val moćan oddelek policije. Požar v bukaref kem BukareAta, 24. dec AA. SnoO je Izbruh-ail nied prenuero v pie»1ati^6u »Vox« v »rei1i.^6u meat« htM oožar Med orolo?»in }e neki iirralec o>i«zil o,r«ni t«? \e Ukoi mbvf^ »*ril m> liko ki je v naniki' p'anila w»t\ ThcMloni V i!*rem ifr«'npjv i«» h.Io *e eno irle-fali-ife dva kinemMf(i?raf,-« »«-t iavri<> kn ttliVe Iirslct m% m »fltfUi leAili v k1 t-eeom oN*'nj«tv« «n §e Km#:li balkoni. «trop i in tef.ki «\-e«niki Hođo in ranjenih test ose**, labko pm v«6je tevikfc Poiar i« «aiSU to igndta. Potrebna Je gospodarska razorožitev Zaklfočao porobilo Van Zeelanda o izvršeni gospodarski anketi Pmrim, 24. dec br. Bivfc bel^jskl min DreMi«eži! frsneo-ki in an«le-$ki vlaii Porobilo, ki obseea 35 e stroeni pi*samh strani, bo v kratke4n objavljeno. A na les ka Ls irancoeka vlaodaiv.ke razorožitvp petih aaj-ve^iih driav na «ivetu: An^lije, Franci je, Ze-diniei'h driav Veniftije in Italije Prvi usp^*1 te politik? mora biti skliranj* sploAne gospodarske konterence Poston>no se morajo prilaKO^Ifitj in iz*»nafiti ce«ne deviz t^r uvesti nekako mednarodno njenlo za visino carin. Spor međ kraljem in vlado v Egipta Kralf noče potrđiti od vlade predlaganih senatoriev — Vafd na strani vlade London, 24. dec. d. Nesoglasja med mladim kraljem Farukom in vlado so se moč-no pooštrila Kralj se brani slej ko prej, da bi potrdil vlacfcia imenovanja raznih osebnosti za senatorje, čeA. da bi ga morala vlada po ustavi prej vprasati za svet. ■ Vlada je med tem predložila parlamentu predU>g zakona, ki ji daje pravico, da po-Silja svoje ka-cdidate v senat, fiemur se kralj predvsem upira Ražen tega vztraja kralj na svoji ustavni pravici« da srne imenovati tretjlno senatorjev. lo zahteva tuđi razpust organizacije >Modrlh arajec. dljaskega napadalnega oddelKa vafdistič-ne stranice, ki je na krmilu. Kraljev sve- ' tovalec je bivši minister Ali Maher pasa, i kateremu v političnem pogledu povseim zaupa kljub nasprotnemu svetu vafdistić-ne vlade. Včeraj so bile pred dvorom velik« manifestacije dijakov. ki so živahno va'tlika* U kralju. Med manifestan ti in policijo ye naatai pretep. v haterem je bilo ranjenih okoli 20 oseb. »Times« izreka upanje. da se bosta obe strani pokazali apravljivejsi, ker bo dru-gafie parlamentarna vladavina v Egiptu ogrozena. Vsekakor bi bilo v Korist krone In države, da se spor uredi z usta/vnimi sredstvl. Neuspeh bi mo-gpeJ pomeniti zaće-tek nemirne dobe, kar bi znatno pooštrilo tuđi mednarodne spore. To bi vrgk> ćudmo luc na Eglpt, čegar neodvianoat je Se zelo mlada. Na drugi strani pa svetovalcl ne morejo priporoćati kralju, da pristane na obstoj polvojaSklh »Modrih srajc«, ki bi utegnile postati tein-elj diktature. Spri-6o aijajne organizacije in ugleda, ki Je omogočii angledko-egiptsko zvezo, bo vaf-disti^na stranka pri volitvah nedvomno zmagala. Izvrftilni odbor vafdietičn« stranke Ie na današnji seji »kleflij prenovedati člflnom srrankr vstop * vla *o proti volji rzvr&i.nefpa a i Hora. Kairo. 24. decembra. AA. Na seji po-slanskega kluba vafdistične stranke %o spre-jeli resoluc-ijo. \ kater: izrekajo Nanas Pa-$i kot voditelju rraroda in ustavne vlade popolno zaupanje Obenem od"xbravajo njegovo ustavno ravnanje v sedanjih okolišči-nah Vsi član i vafdisti&ne stranke, Ici bi nastopih proti N'ahas Paši, bodo izk.! hićeni iz stranke. Proti reso^T-i5 «'> i^s.ov«'? samo trlje člani. Karahan ustreljen brez zasliiaaja London, 24 decembra b. *Times« poro-čajo iz Moskve, da »ta bila Kaahm in Jenuk;d/e ustreljena. ne da bi bila poprej pred sodiščern sploh zaslišaoa. V njihovi odsornosti je skupina določenih sodnikov razmotri vaLa niun »tucaj in pod pisala njutio smrtno obsodbo. nakar »ta bila oba odvedena i? zaporov in taknj nato ustreljena Ta postopek se Ie neznatno razlikuje od onegs, po katerem je pos'opaU zlog'^sna Ce-ka med d žavijansko vojnu pred 20 leti. Ta praksa $e je na to nadaljevala še neka i let, GPU pa io ie opustifa Le nekaj časa jo je ijudsJo komisar za notranje zadeve spet uvedel. a kmalu nao prav tako opustih Izgleda, da se sedaj sistem justifikacije brez prejsnjeas za»iisan>a »pet vrača Reševanie ruskih polaraili raziskovalcev Stockhotm, 24. decembra. AA. Ledoloml- lec »Muromec« je Ovlplut iz Murmaneka na pomoć *tirim rt«kim 2nan*tven;kom na Papa ni do vi ledeni plošci, ki se uli io jo t veJ ko bitroetio nese proti ju^ru Pariš, 28. dec AA. Znani raziskovalec se-veni ih dežel Oton Scbmi-dt je izjavil dan^a, da Pa pa ni nov ledeni otok. na katerem de-Ujo &e*la» prii^kave Stiri rubiti inanstveni-ki. ni v aevarnosti. Otok pluje pnoti iu^u s hitrostk> 6 in ool km ns i*n. D«»bel ie tri metre. A:rok na 2 km Otok pfc»te oroti *^e-verovzhodni «r»»ntan>1«k? ot«li Od p-rv*» *la ve&ke naseobine i* trenutno o-id^Hen-.Vti j km Nnvfclir 'en:u «o omki* pon»orske ol»»a-»i i odredile ukren*\ da no potreb %%\:o nnv*> -iene znanstvenika lako ie le«k>fom»*r »Mur mannec v prir-rvlieno^i. v eiaki pri prav Umtosti so tndi tetak* n* Ia«tlil6a RudoUo-^» otoka. Francoski novinar]i proti nveđbi cenzure Pariz, 24. đec. AA. Zveza francoakih pro-fe**:onaLnih novinariev je objavila revolucijo svoje uprave, v katari ta najprej navaja, da ie v zvexi vManienih 80 «inJikatov z okoli oOOO člani. nato pa ot.ravnava naftrt novoga tiskovneca zakona, ki ie sedaj pred zakonodavnim orejžnlem posvetovanju z novinarsko zvezo. PosImSeti vlom v nemSko poslaniitvo v Moskvi Berlin, 24. dec. br. DNB poroca, da je bll v pretekli noći poskušen vlom v nem-flko poslaniStvo v Moskvi. Nočni čuvaj je bil kmalu po pntnodi pri svojem obhodu nap^vden od dveb neznancev ki sta nanj streljala. Čuvaj je takol tuđi oddal već strelov. nakar sta napadale« pobeprnila. Ns krafu napaHa ao naŠH tri izstre^ene nabo-ie tn leutvo ki ie bil* že nr's'on^eni k oknu or***^* n^^stron*« \t trPi» ^VVn^'o, iff«A^^ or«^a* ter đm 9* hoteli ukrasti kake dokumente. Knalt« aboce ptKket potUtcnl otsotnik ttHruatl blfiff Nemcem neto Slovencem" To fr. Pri tej prittki no med člane ral-đellli tiskano poročifo o MatjĆintn) delovm-niu v letu /956. V tem poročilu je tuđt objavi fen gavor. ki %n ie na 1an*ki Matični slavni *ku"ščini imel predseđruk Filip L'J-kas. V tem goi'oru se nuhat» (n* 16 strani poročifa) tinkan ta-te od*ta\*ek- • . . t J a s t i je nepobitno fgo-d ov i n jt k n d c i a 1 v n da jo Hrvati v zgodo vinskokufturnem razvoju b o d i I i svoja po t a in v tem u s t v a r i I i kot c e f o t a »vo/ kulturni 1 i p* k i ima v e č skupnih z n a k o v s * o § e d n i m t neslovan-s k i mi narodi, kakor $ S t ova n L Tako se po crti idealizma Hrvati b o I j prtbližujejo južnim X e m c e m kakor s o Deset let po svetovni vojni je »idealisti' čn* nasprotnik »realistično-mater^aHstiČnm crte* g Lukas% •' ' . , brez žene in de- ce, s plaćo vteučiliškefZa profesor a. si znat dobiti komf*>rfno stanovanje v zagreb&kih meitnih hišah na Cig'ani. kjer je mestna občina zgrad'lt* iz idea?{stično-socaln:h ozi-rov stanovanja za munj plaćane mestne na-m^$~:ence. in g Lukas je tu stanoval dotgo vrsto let proti mesečni najemn^ni 500 din, d^im so drug> mnono sir^makne jši ptače-vali za taka stanovanja do 1500 din me-sečno. Tolko v odgovor g. »ideal*stu* Lukavu, ki je bolf v sorodu »bratom Bavarcem* nego sosednim Slovencem! Slo\*enci bi bratom Hrvatom vendarle ie* leli. da bi na stol predsednika »Matice Hrvatske* postavili značaje in možet slične bivšemu predsedniku Tadeju Smičiklasu ali pod predsedniku Avgustu Senui, ki je o Slovencih reket »KAS DELl SAMO SOT-LA SOTLA JE VODA, ALI KKI NI VODAJ*___________ *) (Kdnr bi se hotel c g đr F t.ukasu pobl ije poučiti, na- čita St ftanovi&a br& iuro »Matica Hrvatska* za Tadi je SmiČikla to i u eri F Jeiaiita i F Lukasa. Kritički prikaz. Dobiva se v uredništvu za zniimno . ceno 5 din ($ic*r stane 10 din! U S1™* 2 ___________________________»81OVEN8K1 NAROD«, pet**, M. decembra 1OTT. g^. ?Q$ i l&do 2Cc/c popunom. (Pres/cer, ^r^rr^^feG (Scžtcna beseda Ljubi jarim, 24. decembra Človek verjame brez razmišljanja, da postanejo Ijudj* boijši, da prevladajo v njih plemenitejštt čtistva tn čistejše misli — v dneh, ki so posvećeni tihe-mu praznovanju, v dneh, ko pozablja mo na vsakdanjost in zlo Božič, ki ni zgolj Je cerkveni praznik, temveč pra znik optimizma, vere v lepšo bodoč-nost — kakor je bit prvotno praznik vere, da se vrača solnce, vir življenja —, je §e vedno odet s posebnim ča tom, ki budi tepša čustva Kljub temu se pa ne mnremn otresti tttdi n bofičv d\tnma v dandanas" njega Člo\>eka; ne moremo verieti bret ifC^fi pridrikov, da je človek tako p/e#tx»D?f, da bi ndprl srce na stefaf s*»>no zaradi teea. ker fe no koledar** božir Ve. človek fe vedno enak^ tuđi o bofiču se ne spremeni Toxfp o bofiču fe naf lepštt prilika, da spreen\'orimo o tem kakšen fe dti apeliramo na niegovo vest ter o^oznrirnn np 7ln, ki nas vodi pr^fi rr*>Rtn\ bofinČnosti Vf.asih so tfudie pramni^ali hofir fc<>f praznik miru. prarnik Člo\eSkeeB h'fttstva ter zrnate čto^e^and-^h idei Jrčasih no tiudie z ve^io iskrenost io pnsht*a?i nesmrtni pranje''** liuhprni do blifnie&a, — kn Se ni Mo fnffkr zagrenienovf; v nfih, ko jim ni hita tu di fwno sebičnost nais\>efpt& pvnnize li i Da. zdi se npm, da fe n*and#nps človek sltihSi in da je čerfatie sl»h$1 ker si ureia rt&t, mMcr l'^rf« rfa Ne misHmo s tem sehtxnosti, ki ie pntrehna v boru za samoobrano posfl-meznihov in ki *e kafe v v*nl:(1*nfpm boiu za ohsfflnpfr: vapna i\a dnifimo sebičnost, ki ustvar1a krivične sisteme ureditve sveta, sebičnost ki si hnče pncJ-i'reči ves svet zasužnjiti v s\-ojo službo človeškega duha. civili radio in človeka v sptrtSnem pntiJedv Ta sehiČ nost ni irrndek čioveške&a bo »a za ob staneh temveč izvira iz pokvnrjene človeSke narave, iz skrainepa f'lnve-$ke<*a individualizma, ki ie v bistvu n*>nasitnost in zverska brersrCnost Največji sovrafnik človečanske idefe je ta surovi individrtalis+ični ČfovpStri nagon, nasprotni pol Člove^ice pfene-rtitosti in čut a za skupnnst Indir'id'ta tišti, ki si sku*ain pod\*reči svet ter ga urediti v skladu s »svetim egofz mom«, ne gledaio na Člnve^tvo ni^dar kot na celoto. ki bi imela skupne inte rese in ideale: ne pledaio na pospmez-nega človeka kot det te cetote. rtove ka ki ima po naravnih človešlih. ne napisanih postavah enako pravico do ih'tienja. naravnih in r^tfh7sciiskih dnhrin kakor vsi drv&i Niim fe čio vek osmo nrprimpt Stpvilka v svetu. urejenem tako, dm duži Interesom po-smmeznikov in ne tkupnotU. V tako urejenem svetu ae stopnjuje med posamezniki sebičnost ie zaradi poostrenega boi* za obstenek Tako te zlo čedaije bolj potencira in pozamei niki mislijo vedno bolj ie na osebne interese; postajajo čedatje »ečji individualisti sovražniki skupsti in obo ievalci zatega teleta tjudje propada-io moralno, ke: propadalo socialno Kakkne ideM t>i naj Se imelU ko so si vse 4ti>l}enje uredili tako, da bi se r7t*d za kos kruha na em strani, na drugi pa, da bi postali Omotno čim moćnejši? V takšnem ozračju se duši plemenito duhovno prizadevanje ter ustvarjanje, ki smo #a krstili: kultnra. Kjer vlada sebičnost, ni zanimanja za kaj višjega, ni smisla za višje kulturne dobrine. za človečanske idefe, za bratstvo med narodi . . . In marsikaj fe, kar kategoriziramo kot kulturna in socialna dejanja ter stvaritve te hi-navščina, ki zakriva sebična stremljenja VeČina ljudi čuti zlo ter se zaveda, da na svetu ne vlada harmonija Čuti zlo na lastni koži, toda ne i&če njegove ga vproka In če bi ga tuđi kdo na-$el. bi ne moeel vreči sveta s tečajev, ćeprav bi se prerodil sam ter postal altruist Zlo je zakoreninteno v člove-$ki nara\*i ter oprto na temeljih da* natnfe človeške družbe. Nad tem se fe vredno zamisliti ob dneh, ko se manifestira ob *praznikih tiiibezni« vera v človeka in nfenovo plemenitost Zamisliti se ie treba v času. ko je svet nemiren kakor vulkan, ki bo tdaf zdai izbruhnil, ko fe pod bombnmi razrušenih toliko mest v kul-^Tirni F.vropi in r»a tleh več tisn^letif stare azijske kulture in ko fe izUrva-ve/o toUhn nednl?nih tiudi Ob pO18- vih. ki vznemiriain ves svet in ki ma* ieio temoih člnvpske kulture, bi morali razmišljati vsi. ne Ie diplomati, in morali bi pogledati vsi resnici v*obraz, 7 diplomati vred Ironifa bi bila pro-filašafi hofAč za praznik tfvhezni in miri* če hi si prei ne frnra^ali vesti in če bi se ne vprašatf. ali so večne vome fer strahote, ki fih finremlrajo, v resnici potrehno zlo; Če bi se ne vnrašRli. nli se čiovettvo res ne more upreti temu zlu; Če bi več ne verieli. di mora ^lnvpran^ka ideja zmagati nad zakoni sebičnosti \Tera v človeka fe kljub vsemu upra-vičena, kaiti človek ie v vseh dobah vendar zmafoval nad zlom: vse. kar sta nam dali dobreua civilizacija in k-riltura. so sadnvi rinve&kih zmfm nad Tlom. sadnji stremi fen ia k lenti bo-ctočnosti Ti sadovi tinravičufefn na*e itrtanle, da bn Č'nvpštvo v resnici do-živelo lepšo bodočnost KINO IDEAL | PEEMIKRA ! PREMIERA ! I ^^^ VIKTOR FRANCEN v velefllnra I ^P Ljubezen tihotapke I (FEU!) I Orient, Tanger In neskončni ocean, to so kraji. kjer se oii^ravajo napeti I prizori ljubezni, špijonaže in tihotapljenja orožia. I Predstave v soboto in neđelio ob 15- 17.* 19. ia 21.15 I Zlata Giungjenac v »Veseli vđovi« Gostovanje priljubljene primadone v medli, slabo pripravljeni operetni predstavi Ljubljana, 23. decembra 2e 0>b »volem prvem pojavu na našem Odru lani poleti Je bila v celoti bolj dol-gočasna kakor vesela V torek pa je stala pred nami prava vdova. tož"i«u zapuštena Sa} ne more bit* drucaće. Nas operetni ansambl Ima do »krajnosti skrčeno Ste-vlio sollatov, a Se med temi nekateri ne Mdo6ča)o Brez pomoći draone in opere bi bile operetne predstave nemogoče, V Btr&n^kih. većkrat prav važnih in vidnih vlogah morajo nastopati člani zbora, pri-dni In ambiciiozni. toda brez pevske in tgrralske sposobnosti za o*peretno srtroko. Ta sabteva posebne ljubeznivosti. oarnje-vitoeti elegance, draiestne humornosti o£axljive prikupnosti, duhovite, zmeraj nanovo iznajdljrve karakterizacije. teleane proinosti. lepega lahkotnega petja, spretne In posebno jađme, vsakoinur razumljive govorice v prozi in prav tako v spevih, pa temperamenta in tempa, temapa! Da, opereta, ki jo nekateri naćeloma ppezira-Jo, nekateri pa imajo xa lahkotno zabavno igTaćkanje, je zelo težak odrski žanr, kl mora ustrezatl tolikerlm zahtevam, aM pa ostane Ie bedarija, dol^fta« In »poetika. Nikjer se ne C-uti režiser tako moftno kakor v vprizoritvi operete, režLser. ki goni vse na odru, za odrom in pred odrom kakor Mlen motor, ki pogan ja vse volj« In energije k najvećji napetosti »Vesela vdova« se godi v pariški pala-£1 gruzinskega poalaniStva in v palači gruzinske multlmiliionarke med aristokrati In damarai oajvU^ega iika ter plesal-kami oajemagovltejS« gracije In šarma. Kako morem zahtevati na naftetn odru iluzije tak ©ga okolja te taik« družbe* PariSko plemstvo to miUjonarstvo mora biti ▼ I^obijaiil bns prlbliteo prlmenMCft po* hlstva, preprog, zaatorjev, posoa^a, m « osšc skromno. km^ti*ko maVomeščana'«) okretnostjo bliže groteski kakor reanlCno-sti. Ako se prldmžljo tem nedostatkom §e rvez^ode in zanikmost. n. pr. bo!*^en dirigenta ter v naglici novr§no 1a\r5ena priprava sol^stov in zbora, ki so srvo^e naloge po zadnji vprizoritvi že pozablli ali se *ib &e nišo ute^Tiili naučiti potem mora biti predstava zaradi pa\-z na odru in pred nj;m prav nezadostna. Kakor bi bi! iz megle In m.raza stopu mahoma v park, poln vročega sobica in bu*neg"a vs«ga dehtečega evetja, tako mi je Nlo, ko mi je iz radia zaorila divotna predstava »Truba. Šopana je as poslanika vskočtl Janko, njegom fleaa je bila Smerkbljeva, M jl naSa megla tnđl m prtite U)nik DvA Ji Oo«bH ** ga v •pevili ni aogoos razmuti nm pol teksta Ia M zamaa poi2kusa v nepotrebnih vvti-nah, pevsJd irvrsten de RcMsilaa je Bmx>-vec ki je tol lasiužen poseben piosk, k»kor bi ga bil lasiutu v »Msnonl« a svo^fan prav čobrim de Grft*uxom. V sklađnem baletu smo pcvfe poadraviU Pavcić-Brav-nićarjevo kot tzvrstno ta prtkupno solist* ko. Pri predstavi je btl prvtt neki gtmna> zijakl direktor. Vprasal me j*. je li Gjun-gjenćeva Slovenka. »Cud&o!« je dejai, ko sem mu povedai. »Stavil bi, da je Slovenka, šakaj ujo razumem v spevu m govoru vsako bese!« — Gleđalidče ^e bik> dobro zasedeno, a tozna vdova naj gre spat v arhiv. Fr. G. Zadoščenje dr. Osolniku LJubUana, 24. decembra. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« v nedeljo 12. t m kratek članek, ki v njem pravi, da je kasačijsko sodišče v Zagrebu ugod'lo reviziji zoper sodbo okrož-nega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi subsidirane tožbe odvetnika dr Alojzija Vrtaćnika proti zdravniku dr. Janku Osol-aiku iz Most in razveljavilo prvo sodbo. Mali senat okrožnega sodišča v Ljubljani je zato v petek 10 t m dr Osotnika opro-stil. »Slovenec« je na koncu članka pozval naS list, naj vsaj deloma popravi storjeno krivico, Če*. da je zmetal toliko blata na dr. Osolnika. kar pa ni res! V tej zadevi smo prejeli od odvetnika dr Alojzija Vrtačmka pojasnilo, da ni res, da bi bil dr. Janko Osolnik ob«ojen s prvo sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi subsidiarne tožbe odvetnika dr. Alojzija Vrtačnika Res pa je, da je bil dr Osolnik obsojen s prvo sodbo radi kazni-vega dejanja zoper pravo«odje po § 144 k z sicer na subsidiarno obtožbo dr Vrtaćnika. vendar je državni tožilec ob pričetku razprave 30 Juni je sam zapo^el pregon in zastopanje obtožnire, dr Vrtačnik se je pa temu pregonu pridružil kot zasebni ude-le?enec. Po izrečeni prvi sodbi takoj drugega dne je dr. Osolnik po«tlal dr Vrtaćniku najprej neko svojo dobro znanko s pred'o^om. da je pripravljen poravnati se z njim. Dr. Vrtačnik je izjavil, da ne odklanja porav-nave Potem je prišel k njemu Se drug posrednik, s katerim sta govorila o po-gojih poravnave Sledniic je priSel iz last-nega nagiba Se dr. Osolnik sam, kl se je z njim poravnaval in ?e končno zavezal pla-čati vse v svoji zadevi In v izločitvenih zadevah svojih sorodntkov proti njemu v njegovi pisarni narasle stro.^ke. Preskrbel je nerazdemo soo^'ezo svojega brata ter izročil dr. Vrtačniku menico z lastnim in s podpisom svoiepf>kojnim kra ljcm Aleksandrom Sporni' jamo se. kako so v pokojni Avstriji prha;ali obćiiski očetje z odlikovanu na p>?&ih k proslavi rojstnega dne prosluleea cesarja in k raznim patriotskim prired>tvam. Pa se jim me^da ne toži po teh dotrih zlatih časih? Semi««k» Soko^ je priredi! v svojem domu Miklavžev ve'er. na kateem je ohdaroval 226 otrok z obleko. pecivom in denar;em. Večer je bil eden najlepših, kar iih pomni-mo v Semiču in pokazal je, da deluje se-m:»ki Sekol tuđi na soc:alnero polju. Zadnje čtse se je priteplo v črnomeljski Srez več »teklih peov zaradi česar so oblasti odredile stog pasji konrumac Konjač je bil pooblaščen. da lahko pobere in po-konca vse pse. ki jih zaloti na cesti ▼ semi-iki občini. Kdor je imel psa doma, ga je moral privezati in Je plaćati 500 din kavci-je 16. t. m. pa je konj*5 že pobira) pse po vaseh in jih pobiial na prav neiloveSki način. Ce je ujel psa, ga je kar s sekiro pobil in ubitega vrgel a« voz, za katerim \ * t y * V Selu so pred 14 (Iner* pokopali na ista-rejsega semi^ke^a občana Martin« Vidmar-J« ki ie bal letos U. novembra obhajal sto) 100 rojstni dan. Pokojni je bil ole frameiSkani Mateja Vidmarjt. pHl}i!bMene-ga duineea pasfiHa \r\ dobrotniV* Mož je bil do Mdnjega veder in idrav Tuđi videi In sltial je 5e prav dobro. Rad je pripove-doral aro}« doživljaj« pri okupaciji Boane. -JUNO UNION Telrt- ***!_____ I V PETEK U. DECKMBRA ZAPBTO! NA BO21CN1 IN 6TLFA.NOV DAH I BOJ ZA DEČKA I (STREIT UM DEN KNABEN JO) I I FUm po romanu Hedd* VVeatenberger, poln zaniniivlh in zagonetnih đotMJaJar, I 1 ki bi mogli biti tuđi resnićni. Prekrasne aiike Iz »oućnega Cgipi«. I I Igra Je odlično podana po priznanih igraicih: LTL DAGOVLR, UAAIA 1 I VON TASNADY, WIIXY FRITSCH in drugih. I I Predstave: 25. XII. ob 15, 17. 19. in 21 uri I I 26. m ob 10.30 PRI ZNltANlH CENAH ter 15. 17. 19. te 21. uri I živilski trg I Ljubljana '2-L dacembra I Te dnl ni bilo na iivitekera trgu poset»ne-Ha prometa, kakršae^a smo bili vajeni prej-šnje čaše prtxl velikmii prazniki. Nekateri *i to raila^ajo s budim mrazom. £eA da \io-epodinje zaradi tega nišo Izhtrale blaga po v*em tr»fL t^r «o se prei odlomile ta nakup. fc cnO «*t)lob prišle na trg. Sicer je bil pa mraz vsaj izgovor, zakaj je kupČija na trgu te dm tako slabo cvetela. Daue^ bi moral biti največji aaval na tr-EU, veuddr promet qi bil tako Živaben, kakor ob navalnih tržnih «ine«b. Navala ni bilo niti pri prodajalkah inleiSnih izdelkov, kar \e pa razumljivo, ker j? većina pekov iem:i!a potiče v [M-ko sanio io 8. davi. Masla je Mio dantv še na izhiro m s^ ie izkazalo, 5 kupiti. Preče i so pa gospodinje kupovale rib« in druge postne 5|H*cijalitete. Dane« ie no^t, ki se ga izkuVli jedci ^tro^o drže. da boJo lahko tem U»p£e praz,novali. Napro»laj je bilo praoei malih nK)rt*lc:h rib. ki gredo najbolj v de*iar. C*»ne *^> bile imerne. tiirire. sar-dehee in goniče $o pro^iaiali \* 14 din kg. 6omiče po 12 din, ^kuse ik) 34 din osliće >x> S2 din. Bilo ie tuđi ne-kaj trilj po 40 din kg. S"'ukp ^o bile v splošnem ik> 18 din. Napro-daj ie bilo izr^ino mnono iabjih krakov. kakor le ob kvatrnt»m postu. Zeleniave ie bilo malo na prodaj, paf w-radi mraza. Dane© je sirer mraz prerej po-pustil, \Tn-lar je 5e vedno premrzlo ta proda io zeleniav* na prostem. Salata zmrzujp že oh -2° (dane*: je bilo na tr?u —4°), pa tuđi rvetača. ki je pret-ej odporna v primeri z drjeimi vrsta mi ze'enjav^, porumeni na mrazu. Zdai ie na proda] izredno mnoco cve-lafe, ki j© uvažalo iz Dalmacije t^r jo pro dajajo w 7 din kg naprej. Ceprav je bilo zelen iave malo na orođaj, so Mle krite potrebe naših j:oe-«podinj, kajti promet« ]e bilo malo. Slah^e ie bil zaveden tuđi perutnineki trj^. 2iv* perutnine je bilo malo. to-1a tem več je bilo zaklane pe-utnine, ki so jo ct^po-dnje te dni kupovale mnogo bo't kaleor živo. Avtomobilisti prometnim redar)em Ljubljana, 24. decembra Zadnja leta. ko se je tuđi pri nas zaćel nekoliko bolj razvijati avtomobilski promet, smo postali tuđi nekoliko velemestni. Tako je delavni Avtom.obdlski klub v Ljubljani 1. 1935 o botiču prvić organiziraj božično obdarovanje prometnih redarjev po zgledu Inozemskih mest. Ta običaj je ne-dvomno eden najlepših božičnih danđanea Ln Ima glot>lji pomen. Avtcvmobllisti, ki obdarujejo prometnike, s tem pokažejo, da imajo razumevanje za njihovo tefcko in oi-govorno službo ter da se zaveda jo kako zelo potrebno je, da vlada med avtomobilisti ln prometnik! sogrla-ije. Brea tega SO-g^asja bi tuđi ne bilo prave prometne discipline, kl je V modernem prometu potrebna prav tako, kakor dobre ceste. Prvo leto so na5i avtomobilisti pokazali veliko razumevanje za akcijo Avtomobdl-skeg:a kluba, lani se pa Trenda nekaterim ni ©delo več vredno niisUti .^e na redar!« o božicu. Kliub temu je pa bil tuđi uspeh lartske akciie zadovoljlv. Kakor kaže, se bodo leto« naSl avtomobilisti dobro lzikazali. Klub je zbiral darove včeraj in danes doooldne Vendar »da1" Se ni mogoće ugotoviti natančno kak§en bo uspeh zHrar^a in neketerl avtomobiitfti rxvio sami na krži§čih obdarovali prometnike in ne s posredovanjem khiba. OWa« rovanie bo drevi ob 17 30 ni p=»tih križM-§6ih' pred pošto na Airlrvs^in*. n*i Marl-jlnem tr^-u, pre<1 mapiPtratom ln na Kon-gref?npm trgu. Na krifc'Vćh r>odo postaviM amr^ico ln pol nje bodo v ko»/*re 6>**H darove. OMarov?ili bor«o okro^ 30 promet-nikov koi^kor jih rmč i^a Liubl^na. N«katert a^omobillsti daleko tui'. denar. Denpme č&rrr-e hor'o funkcionaru k^iba porv>^ne «rmff?li zastormikom !>r-metn'kov v k^i>>Ti Ko ««e >^» 7wečer nekolik« pole cei promet na ce«tph W> mr^elltev darov med redarje na stražnicl St. 1. Iz Litije — M^tnire €• prenovliene, Ptari re-k, đa ie popravlianie litijskeua mostu vefcno. se je zopet iakazal- Na n^kalerih krajih bO bile mosttrce f* rovsem ^arlodane. Za-inje dni «> *pet preme-njali moetnice. To pot «o u-porabiti hrastovi no. ki ja sevedia veliko boli trpezna kakor ^nr'ekovina. Prinovii«ni del mostu ie ffladek in pešri nišo več v nevamo-1? za svoio <>butev in noće, kol^sarji in vo*niki pa n« prennšaio več morske bo-lezni zaradi hudeca »trešanja. Zaradi »il-neca prrKneta bodo potrebna «pe^ kmalu nova popravila. Stalna popravila bodo od-padVa le tedaj, fe dobimo nov mo»t. Nacrti eo že aa-reieni. tr*ba bo le kre^ito-v. ?edanii leseni most služi prometu že nad 80 let. Zato želimo v*H, da bi ga kmalu Mmenjal nov prepotreben ž^e^obeto^^Vi most. __ Pre^eliteT ferijars^e đelavnice. č*ev- liar«3ci monter e. Adolf fclindra <;« \* r^e-eelil m Glavni trg v hi§o «d& Pavle Me-Skove. — Sokolsko s11vegtr«*anK ^a Silve^trovo r.At: druiabnl v«Cer • pie«om o*> 20. v veliki dvorani hotela Metropol DEtURNELEKARNE PETEK: Dr. Kmet, Tvrfteva c««tm 4S, Trtt-koczy ded., MeetiU trs 4- Uat&r, **4aft-burgrova ulica 7 SOBOTA IN NEDELJA: BakarCtC, 9*. Jakoba trg 9. Ramor, MikloftiCeva o««tav 20, Murmayer, Sv. Petra c««ta. 74. One 22 XII t I. »U obfavtti v ruoHkf »hpod šits* pismo go*poda Hmks Vtalfena, ki šicer ne imenu jt ne oiebe. n* pod-jetjm, vendar pa »em po sttkttnfu g/«v in hihittmju nameičencev naiega poJfitfm »po-zmU, da misli men*. Ker \r*ebufm omen jtno pismo nekatere netočnosti, Vtu pr oj im, da objavite na istem mest u iUdeče pojasnilo: Po nas topu našega poslo\'odje proti u\*ed-bi neplaćenih nudu* fe nov« uprmvm »kle-nla, da ne bo nikomur delnta krivice tn dm ae bo postupalo ročno po obrtnem zakonu. \Jekaten nomeščenci jo bih m odpjšče-ni% drugi $o tami izstopilU tkotmj \w pm so prejeli po neka) dinprjev im nmJumo d*~ /o. Ce pa komu ni kaj po vo/)L, im« J# vedno odprto pot, da m drug)? potke* pravico. V tem primeru ga pa podjttje ne bo mog/o več obdržatl v službi. Name&čencem, ki to ostali podfmtfu ivt-Mti m skromni, pa bom za njihovo poirtvo-vttlno delo dai božićnico i* tvojega, kšt edtni dobivam prejttmke brei odbit kov liv imam tuđi druge pottramk* dohodkm. Z odličnim tpo^tovanjem Škrt Htnko pred se d ni k nekega ijubljttntkega podjeijm Kamniške občittske zadeve Kamnik. 24. dee«inbrt> Novi kamniaki ob v«i od-lx>rnikl ln dvorana Je bila z& v»e ako raj preitiajhna. Powlravil Jih J« predaednllc začaane oMlnake uprave g. Struga/, slaatl pa tastopnika sreskega na/'elstvm g Vad-jijala. Prečital Je Imena novih odbornikom in poraća] o iziđu vol i tov, nato se Je pa pošlovll kot doset'anji predaednik obeln« in se ranvali 1 vsem članom zaAzaae ot>-člnske uprav«, kl so bili njegovi »odelavcL Za,\ mu J«, da v novem obć:n«kmn odboru manjka delavni in agilni g. Pirnat. 2a rrfim Je »pregovori 1 novi župan §;. Nande Novak tz Vrhpolja, ki Je pozval obćinski odbor k 9odelovan3u za dobrohdt in procvit Karnnika in je odbornike zapri-aegel. Novi predsednik je Ae preCital po-aaaneaie paragrafe »Zakona o občmahc ln pojaanll novim odbornikom njih doltnoati ln pravice. Pri slučajnostih J« bila prećitana revolucija, ki ao jo podali v imenu manjMn« g%. Anton KnafUć, Milod Kramer in Anton Ce* j ,.■■••; T ' ' ' ' T ' ' \ ''■*'. ' ' ' r t f (; I t » t • \ " i ', solucijo je vzel odbor na manje te bo o nj! razpmvljal na prihodnii seli. 2aatopn!W Porlfforja Pa^oviC ln TunUc »o zahtevali ureditev jrvniih eest. nflhovi pretTl^fi pa ta bili oreloženl na pr'hrvinjo sejo. Ker we. k slučalrc^in rl r.'V^e ve* prljavO, j« ppedaednik aakljuftll gejo. Bavoaite tepa m ttvaQ#t Stev. 9Q1 ' , %ST.ftVFNflKT VA ROD*, nst*. 14. decembra liST, Bfran 3 I Vesela mladinska MATINEJA za božične B praznike I RarfcAffrni parada 6 VELIKIH MICKEY IN SILLY S1MFONIJ v naravnih barvah V soboto in nedelfo as* 1» a*. XII. ob 9* la 11« uri dop, ▼ ponedeljek 27. XIL ob 14.15 ari v EUTNEM KINU MATia I | BOGAT DOPOLN1LNI SPORED! CENE MATINEJSKE! I Božični praznik! v rudarskih revirjih Naši rudarji bođo imeli letos nutogo pri}etne}ie praznike kakor prejšaja leta Trhovlja, 23. decembra Prebivalstvo rudarskih revirjev. zlasti de-lavMvo bo praznovalo letošnie praznike v nnru v mnogo UiiolnefSem razpoloženju kakor prej^nia leta. ko je praštana kriza tuđi j ob najveoiih praznik ih prinašala v delavske I domove le žalot=t in trpljenje. 2e zavest, da €o najhut^i Čaši splo^ne eo^podarsk* krize že za nami in da se kmalu po v*=ej priliki ne bodo veČ povnili. vnaša v delavske domove zlasti sedaj. ko f^ bližajo božični rraz-niki. vesel^jše razpoloženjc. Položaj v rudarskih revirjih li ostalo prebivalstvo. čutijo ga vsi stanovi od try;ov-cpv in obrtni kov do zadnjega branja na- V revirie prihaja več denarja vsled ugodnej-feetra otcatovania riivinika in od tega i majo koristi vsi pndob.tniki. Vecje đohodke pa ima seveda tikJi občinska blagajna, ki ;e m Inja leta radi uioino skršene sa dotoka trošarin na eni strani, na dru^i pa radi ve-likfaa števila brez}K>bfclnih. ki iih i? bila prisiljena o^krlvovati, skoro vedno prazna. Seda, pa ie nastal tuli tukai uaoden preokret kp.r je dotok troKirin zop?t porastel. br^zpo^elnost pa je v opadanju. Zlasti slednje dejstvo uiora t>lebernega Tri>ov^lK*ana razveseliti. Brezpo»>elriost je pirtvi^tavLjaia veke krize za ni iarske revirie najtežji problem, ki so ^a skasali resiti na razne načine poklicani činitelji. toxfa brpz vidnei^ega u«?pe>ha. Razna javna deta. pri katerih je naSel đel breipo- selnih zaposlitev, razne podpore a strani občine, prehrana v brezposalni kuhinji, na-kaziice prebivalstva brezposelnLm itd. vee to je pokazalo, da bi taki in elitni ukrepi proti brezpoce-lnosti pomenili I* trenotno ola imanje, nikakor pa definitivno rešitev t rezpo^elnega vprašanja, ki ea bi bilo treba rediti v »lutaju dolsotrajnejš* gospodarske krize « drugi mi učinkovitejšimi ukrepL Toda brpzposelnost je s©«1aj ie v opadanju, zato bo po v*»ej priliki v glavnim tuđi samo od s?be rečeno, zla^ti 6e bodo odMi v Bel-erijo in Francijo napovedani transporti oa-šib delavcev. med katerimi je tuđi veliko žtevilo tukajšnjih brezposehiih. Pr^bivatetvo rudarskih revirjev bo potem takem ob letošnjem prazniku z nekakim notranjim zadovoljstvom zrlo nazai na vsa težka leta rudarske krize, ko \e moralo zJa-sti dela\iptvo prenaSati veliko pomanjkanje. Kljub podporam. ki jih j? delavstvo preje-inalo od raznih strani tako v naravi kakor v denarju. je nad rudarskimi re>virji vendar-le ležala lol^a leta moreča nesotovost. kaj bo prine*iel jutri^nji dan. prihodnji mesec ali naslon je leto, ali ae bodo nastopili 5e težii čaši. še huj^e pomanjkanje in Še ža-lostnejši prazniki miru? NaŽi rudarji so se v letih krize marsikaj naučili. Svoje sospodarstvo 6o morali prilagoditi skrčenim dohodkom. pa tuđi otroke «> navajali k šte«1nii- N? Ie sami. tuđi otro-ci so se morali odreci marsikateri tihi želji- da. rK>!?o>U) ćelo k.ruhu- Zato pa so bile costilne v dolini v dobi krize kakor i«umrle. V letih pred krizo ie bilo v ^ostiinah dokaj živahno, kriza r*a j? marsikoga izučila ali bohe rečeno od vadila Čeravno ie v revirjih krpnilo zoppt na bolje, v dolini vendarle ni opasti one živahTiosti. kakršna je bila prM krizo zla^ti ob pla^ilnih dnevih Ljudje so ^e po vsej priliki navadi li na štednjo in to ie prav Č*e ie na^e rudarstvo že prebrodilo krizo, je 1anes 5e težko prorokovati. kajti prej aii e;le.i lahko vs^^io še nastopijo težkore v na^f*m sos poda r^tvu Icot posledice doliiotraine gospodarske krize In če \* prebiva Istvo dan*»s previ dno mi »e ne uiaia iluzijam, je to posledica težkih preizkušanj. ki jih ie preživelo zadnja leta Rožien^ praznike bo torei rudane-ko delavstvo pr.jživelo letos v mnoizo prnetnejšem razpotož«*njii. netro prednja leta. To raspoloženje je nedvomno dvignila ^e po»ipora, k; ;oietik pred jirazniki dala svojemu delav-s^tvu Trhoveljska dmžha v obliki bele moke. ki k> ie delavstvo zla«jti eedaj ob praznikih ^p posebno v.^elo. Kakor delavstvo in ostalo prebi valstvo crnih revirjev. tako želtrno tue težka leta. v katerih ie praznovalo žalostne praznike, nikdnr vec ne pm;rnila in da bi jih praznovalo Mos v znamenju miru, ki je dan** toliko potreban trpeceiiTu olo«ve£tvu. Teknte za slovansko sokolsko prvenstvo češkoslovaški Sokoli so bili v Novem Sadu prvi, Jugo« štovani drugi, Poljaki tretii, Bolgari pa četrti Ljubljana, 24. decembra V Sučurcu pri Splitu ob sinjem našem Jadranu ^o se sestaii letos poleti sokolski za^topnik: vseh slovan^k^h naiodov od Se-vernega do Crnega morja Na kršni obali jugoslovenskega morja, v prijaznem boro-vem gaju, kjer je bilo tabonšće, so bili iz-deiani prvi nacrti in prvi sklepi za skladno delo med člani Zveze slovanskega so-kolstva, t. j. rned češkoslovaškimi, jugo-slovenskimi in poljskimi Sokoli in bolgar-skimi Junaki. Takrat je bil soglasno spre-jet sklep, da se priredi letos tekma vrst ZSS v Novem Sadu. Rečeno storjeno! V nedeljo 19. t. m. je bila v Novem Sadu, v Aieksandrovem sokolskem domu, ogromni telovadnici novosadskih Sokoiov, tekma. Na večer pred tekmo je priredila gostoljubna me?tna občina svećan'o većer-jo v čast zbrani sokolski družini od severa in juga. Slovanske goste je pozdravil pro-svetar Saveza SKJ br. prof. Miloš Stano-jevic, nato minister za telesno vzgojo br. dr. Miletič, zagotavljajoč, da bo v svoji funkciji vsestransko podpiral stremljenja naše najvećje telesno-kulturne organizacije Iskrene dobrodošlice so izrekli še za-stopniki raznih kulturnih organizacij in oblasti, predvsem pa je napravil izredno globok vtis govor odposlanca novosadske gimnazije, ki je poudaril, da staroslavna novosadska gimnazija že 127 let vzgaja mladino v slovanskem duhu in jo bo tuđi dalje vzgajala v slovanskem in sokolskem duha V lepih in kratkih govorih so se zahvalili za bratski sprejem in večer načel nik bolgarskih Junakov br. Bureš. načelnik poljskega sokol stva br. Fazanovič in načelnik ZSS in COS br. dr. Klinger. ki je med drugim izjavil. da je lepo in prav. da smo se zbrali vsi brat je. sinovi ene matere, lep?e in važnejše pa je, da smo se zbrali k delu. Druei dan v nedelio 19. t. m. }e bila v vzorn'h telovadnicah ATek«androvepa ea do 13. ure. Iskreno ie čestital ob zakliučku tekme br Hudcu rCOS) — pr-vairu Zveze slovansfcegra sokolstva. Kakor o*noni^no 1e zmaeala zasluženo čeSkoslovasTca sokolska vrsta, kf Ie zapustite trn nafMrfJ- vtto. Brati« Cebodovakl 80 bili dokaj bolJM kot v Berlinu, bođ!4 po težkoči vmj, bodisi po izvedbi, kl je bila res vzorna. Ce bo ostala vrsta v tej »formic, jl je drugo leto v Pragi pri med-oarodnl tekmi prvo mesto — zagotovljeno* ker v lahki aUetiki dolej ie nobna vrsta v Evropi ni bila ćehoslovakom kos. Po* sebno nas je iznenadila pestrost in bo* gastvo vaj na konju in na bradiji. V Berlinu smo videli ravno na ten dveh orodjih Fince, predvsem pa Nemce, ki so za svoje prostovoljne vaje, enostavno uporabill pretežni dd prvin iz obvezne vaje, na konju pa so izvajali vajo vsi brea. izjeme v lažjo stran In jo končali z obveznim seskokom. Kljub zadevnim jasnim predpisom tekmovalnega reda sodniki v Berlinu teh pomanjkljivosti nišo opazili, bodisl radi neznanja, bodisi radi pristranosti, kakor ugotavlja z obžalovanjem teh-nični odbor FIG v svojem poročilu. Ugo-toviti pa moramo, da bratom Cehoslova-kom to ni vzelo poguma — nasprotno a podvojeno vztrajnostjo so Sli takoj na delo In danes pol leta pred medna rodno tekmo v Pragi imajo boljso, homogenejšo vrsto. Poljska sokolska vrsta ni mnogo zaostajala za našo vrsto. Kosman, Slosarek in Pietrikovski so vsestransko izsolani telovadci, ki enako obvladujejo tezne, kakor kolebne vaje. Z njimi bo treba resno računati. Posebno so se odlikovali v prostih vajah. Đolgarska vrsta )e bila Še doka] dobra, vendar premalo homogena. V svoji sredi je imela dve prav dobri moči, dočim so drugi zaostali, posebno na konju na Sir. Materijal je dober, manjka pa 5e leto, dve, vadbe in tekmovalne rutine. Od naših — jugoslov. sokolskih tekmo-valcev — je nastopila le polovica prve garniture. Manjkala sta naša prvaka br. Stukelj in Primožič ter brata Forte in Grilec. Toda tuđi naraščaju je treba dati možnost težjih tekmovanj. V Novem Sadu je prijetno iznenadil mladi br. Kujundžič iz Subotice, ki je velik talent in dober tek-movalec. Ce bo prišel v prave roke. bo eden glavnih stebrov na§e vrste za Prago. Naša vrsta je z ozirom na zelo kratko pripravo, dolso naporno vožnjo brez zadost-nega počitka v Novem Sadu. tekmovala zelo dobro Najboljši ie bil Gregorka, drugi Vadnav. tretji Pristov. dalje si sledi jo Knjunđžič, Budja. Skrbinšek Miloš, rezervi Vukičevič in Stergar. Da je bila razlika med našimi in Cehoslovaki tako neznatna je vzrok v tem, da so imeli v splošnem lažje vaje od Cehoslovakov, toda izvedba je bila zelo dobra in ni bilo kaj odbijati. Tekmovalni red ie namreč pri izvedbi naj-strožji, dočim pri oceni težkoče tega ni v taki meri. Če hočemo zasesti castno mesto v Pragl, pa ie treba začeti takoj s pripravami. Praga je pred durmi in za tako težko medna-rodne srečanje je polletna priprava sko-raj prekratka. Računati moramo s hudo konkurenco Nemcev, Svicarjev, Fincev, Italijanov in Mad*arov, katerih mednarod-ne vrste za medna rodna srečanja pripravljalo na profesionalen način. Tekmovalci lahko puste službe in se leto ali dve po-svetijo samo telovadbi Ne glede na rezultate, ki bi jih imeli doseći na olimpijadah in mednarodnih tekmah seveda pri nas nimamo ne denarja, ne volje, da bi iz te lepe panoge odkrito ali prikrito napravili poklič. Pričakujemo zato od merodajnih činite-ljev, da storijo vse, kar je v njihovih mo-čeh. da postavi jugoslovensko sokolstvo v Pragi 1938 na mednarodno tekmo vrsto, ki bo častno zastopala našo državo in naše sokolstvo. Glejmo, da nas čas, kakor za Berlin ne prehiti! —at. Dve lepi božićnici Novo mesto, 22. decembra Novomeščani srno imeli zadnje dni dve lepi prireditvi, katerih ne smemo prezreti Naše neumorne KolaSice so priredile bo-žičnieo za revne otroke. kakor tuđi za sta-rejše đružinske člane. Obđaritev se je vr-Sila z lepim a skromnim programom v telovadnici osnovne sole, kamor je pohitelo tuđi lepo število ostalih m«Š£anov. Kola-eice so obdaroA-ale 93 šdoobveznih otrok in več starejših družinskih članov z blagom, 4ivili, pecivom in drugim! dobrinamt V imenu obdan>\'ancev se je plemenitim dobrotnicam zahvalila neka učen ka me-šCanske Sole. Predsedmica naših požrtvo-valnin Kolašic, znaaia nacionalna delavka g^dč. Lina Klemenčičeva je v oU'oritvenem govoru omenjala, da je najlepSi čas v letu — božični čas, ki se ga veseli vsakdo, bodisl star ali mlad. bogat ali ubog. V teh dneh se spominjamo onih dobrih Casov, ko se je rodilo božje dete. Tuđi takrat se je gadilo ljudem zelo slabo. Le malo je bilo izvoljenih, ki so ziveli v razkofiju in izobilju. Milijond pa so ječali v težkih ve-rignii suženjštva v revšćini in pomanjkanju. CloveStvo je dvigalo prošeće roke proti nebu, naj mu poSlje odrešenika in rodilo se je dete, ki je prtneslo na «vet Ijubezen in mir. Ljubezen, ki naj bi ogrela hladna, brezćutna srca, mir zatiranim, da bi lažje prenaSali svoje gorje. NovomeSke Kolašdoe so prevzele tezko nalogo, da bd kc-UkoT mogode izporajevale njegovo na-ročilo. Nišo štedile ne s časom, ne z do-brimi beeedami. da bi mogle revežem ka-korkoli pomagnti m olajiati težko življenje. Toda v Novem meattu ni bogastva. Ljudje si pritrgujejo malone od ust. da dajejo ubogim. Zato je ielo priaarievanje Kola sic v teh slabih ftasih le skromne uspehe in zato so tuđi skromni darovi. Vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli k si-jaju božičnice, je izrekla najtoplejso zahvalo. Dnigo enako prire 81 otrok z narejenimi oblekami, obutviV) in perilom. Da se je obdaritev mogrla vrSiti tako bogato in v velfkem obeegu. ae je treba zahvaliti banovini, kralevnemu Šol^kemu odboru ta Mestni hranllnicl, kar je v svoiem Ier>em govoru povdaril Solskl irnravitelj %. Franc *ukovec. ki Ima v svojih raaredih 480 sotoobvezna otrok. Postani In ottanl Slan Vodnikove drolbe! SREĆO I in DENAR VSE LAHKO IMATE! £eQte B apornirnti svojo vsođo? — Selite ti dobiti 5.000 đlnarjev? — Tedmj prcčltmjte ta oglma» vrsto x» vrsto do kraja In polščlto tiskovno nmpttko! Vfl narodi imajo Že davno znanstvene knjige o okultnih tajnah, samo naš narod jih doslej se ni lmeL Zato se je odločil nas najveCjt strokovnjak v grafoloeiji In astrologiji! KARMAH. I znan in prlznan po vsej Evropi In po vsem svetu, da napise v naSem jeziku epohalno strokovno knjigo o vseh okultnih vedah: psihologiji, gTafologijl, astrologiji, frenolo-giji, hiromantiki, splritizmu in snoveh. Ta knjiga: »NAfiE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNEc je izSla t« dni v velikem formatu in s već kot 200 slikam! in risbami V njej so prikazana na strokovni pa vendar vsakomur razumljiv način vsa vpraSanja. ki so v zvezi * tajno nadega značaja ter iz nje lzhajajoče usode preteklostu sedanjosti in bodočnosti življenja, v kolikor se kazejo v potezah nažih rokopisov, rok in obraza, dneva rojstva, duševnih posebnostih itd- in to tako, da zamore na teh podlagati vsak posameznlk sam izdelati vse potrebne analize in prognoze. Knjiga >NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« razlagajo pojm vede, početek in razvoj psihologije, človeškl značaj, duševno dispozicijo tn temperament, hipnoti-zem in sugestijo ter lekcije, po katerih lahko postane vsakdo hipnotizer. Knjiga »NAŠE 2IVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« razlagajo pojm g« z 21 slikami, seksualno življenje pisca ta njegovo grafološko karakteristiko s «plos-nim ozirom na rokopls, interpunkcije rokopisa, analizo oblike, pisma, dokaz kje vse sluzi grafologija (a klišeji rokopisov zločincev, dalje Kreugerja, Staviskega, Rasputina. Mate Hari, Drevfuaa, Redla, nevrotikov, histerikov, tuberkuloznih bolnikov itd.). Knjiga tNASE ZIVUENJE IN OKULTNE TAJNE« prikazuje obzirno zgodovino In bistvo astrologije, povezanost usode s pojavi v vsemlrju, proučevanje zvezdne konstelacije, znamenja astrologije, tzdelavo horoskopov in horoskopa relikeg-a svetervnegm industrijalca Henrvja Forda, vse s slikami In risbami. Knjiga >NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNEt opisuje frenologijo, L j. veda o n-zijognomiji obraza, nosu, uaten, od itd. ter f pomen posameznih potez za proučevanje Clo-veskega značaja, zopet z mnogoStevilnimi risbami. | Knjiga >NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE t TAJNE« prinasa navodila o liiromantiji, torej [ čitanje značajev in CloveSke usode s pomoCJo j znamenj na nadih rokah, z veliko sliko roke, i njenih potez, vdolbin in vzboklin itd. v potan-kostih obdeluje tuđi fizljognomijo roke in vae ostalo, kar Je v zvezi s to prastaro vedo. I Knjiga »NAŠE 2IVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« prikazuje na zaključku spiritizera in snovi z vsemi onimi vprašanji, ki zanimajo | človeka sedanjoati. j Nova knjiga našega vellkega pslhografologa In astrologa KARMAHA. ki Je rezultat njego- I vega desetletnega strokovnega dela v teoriji in I praksi, bo služila torej vsakemu poedincu, kl I se hoće resno upoznati s temi navedenim! okultnim! vedami. da jih proučuje in da mu bodo | služile v življenju. Toda posebne važnosti Je za vse roditelje, učitelje, stražnike, žandarje, juriste, zdravnike, pridobitnike, oženjene in samske moske in ženske. S pomočjo njenih navodll lahko točno spoznajo značaj svojih otrok, učencev, zloćincev, bolnikov, nameščencev in delavcev, nevest in ženinov, zakonskih dnigov, prijateljev in neprtjateljev. Za zakonsko življenje Je poleg tega posebne vai-nosti spoznavanje seksualnih posebnosti, nagnenj in boleznt Nikdo zato ne bo razočaran' Vsak bravec naaprotno bo hvaležen piscu, ki je spisal to epohalno knjigo, a tuđi sebi, ker Jo je kupil! Toda poleg knjige dobe predpiačniki, ki se aami javijo in najdejo tiskovno napako 19 velikih denarnih nagrad: eno po 5000 din. dve po 1000 din, dve po 500 diiu «lri po 250 din in deset po 100 din. Te nagrade se bodo razdelile po odlocitvi 2rebanja. Vsi ostali predplačniki, ki ne bodo imeli sreče a temi denarnirri nagTadami, dobe brezplačno popolno analizo svojega značaja, samo ako navede jo pri naročilu: dan, mesec in rojstno leto in javijo tiskovno pogreško. Knjiga stane obenem s pravico do nagrade lo do analize za predplačnike mmo dfn ineoe prijave pristojni pošti odnosno telelonsk; cenirali me ^ebojne te. iefonske poirovore in e •■az-irovort na kredit v »kup. nem znesku 300 iin v enem kole arskem mesecu. Vsak telefonski naročink je odiro. "voren «1 UfK>raho evojetra telef.via ta take razgovore in bo ohremenjen za svoje tr^neje do 10. v mej^vu. K. i-oi bi t-eiro n^ st-»r ne bo ime] vec pravice do medkrajevnih pogovorov ia izrovan ia porivnic oa kre*1it >Taročniki, ki do konca me£t»ca. v kate?fin eo pre.eli obračun, ne toravna'o doliza. hodo i-zkijućeni vr. telefonskoga prometa *'f> ler računa ne poravnaio Ttftim. od ka'erih v treh nu*erih od dneva i»ie.W»ms računi ni bilo moiroče iztirja i tak? za razgovore, bo pa telefon definitivno ođmnntiran. — Za ihHianie med Jugoslavija in Bo!ga-fijo. Bolcarsko-jueo-lovensko đruStvo v So-fili te piredilo v sre'lo rveč^r tavno preda vanie, na katerem uta eovorila predsednik druMva in bivži bolearaki toslan'k v Beogradu Dimo Ka^azov ter bivši zemliorad.ii Ski poslanik dr Georsii Dimitrov o rtliža-nju med Polsrariio in -Iiino-lavno. Nar>rej eta se dotaknila žalo^tn:h posle-iic mfdse borne borbe obeh hmtskih na'o lov in na-plakala, da se je srod:lo to pod tujim vpli-vom. dočim eta oba naroda vedno hret>enela po zbližanju in eh bračkih narodov, Čo ju bo tndi v bolo*? voiila ideia bratstva in solidarnosti. Ob^ nstvo ie obema prenJavateljema naviu^eio pritr;evalo. Blasnlkova „Velika Pratika" za L 1938. je tzšla tn se razpoSttia za ceno din 5. - za vsak komad Narortla na tisKarno J Blas-DJka nasl,. LjubijTina. Breg St 10-12 in se dobi tuđi v trgo' mah To \e najbolj priljubljen in najbolj razštrjen slovenski ljudski koledar te od nekriaj — Nagrade hišnim poslom-»lagateljein Hranilnica dravske banovi.ie, Ljubljana, prei Krajiška hranilnica. bu tuđi leto*t iržrebala xa Novo leto ve^ na^rad po 20v) ICKl in i>0 din hiSnim ffosr>odini>kim fH^lom (kuhari eam. hišnam elužkin;am itd ). ki imajo ^ imeiovani hramlnici vsai ie 6 m^ecev vlo-iene svoje prihranke na hran'lno kniiiico. Ti poeli se vabijo da se do vkljui'no *29 decembra t. 1. prijavijo pri blannirr, hranilnice (Knafljeva ulica 9) m^d no^!ovnmii urami. ©d 8. do 12- V izfcaz je p;-e-lio7,iti hrantl.io knjižico. Žrebarre bo v cetrt k. 30. t. m. por>olo.lani naj bla-tfovol'io na to oiuvonti svoje posle. — Zahtcve po>.-tihiifarjov ^avske banovine-Go^tilničarski odr»ek zagrebske trgovske ebornice ie na e^voji za !nji seji sklenil zabte-vati na pri^toinib tnestib, da bi Državna hipotekama banka da.;ala jjO"-tHniCarj3tn zelo dolsoročne kredite po niskih obrestih. da bi konvertirala neugodna posojila gostiln'.Čar-jev pri drugih b;inkah in zkib. v ko-likor njihovi objokti n:«o z^dolženi nad 40°/• Sf^oje vre^inoriti in da bi ee zopet uvelj^avil odnosno podaljšal zakoi o cartn-ki.h olai^a-vah za hotelsko industrijo in «>ic3r tako. da bi se od: ravili odnosno znižali na znojno Diero komisijski €t;o5ki zvez.nni z oj>rostitvi-io carice na ome predmete, ki ee uvažajo iz inozemstva. — >Zvoneek< bo. kakor to lepo pravi dr. I. Lah:> Dalec to ©vetu |>ozvanjal okrug. i*ikal bo domove slovenskih otrokc. Nekaj rotioljubov ie že pod:>rlo to plemenito akci-\o konzorcija >Zvx>nrka<. Tnko je nar. posl g. Rajko T'jrk plača! n«iro?nino za 10 iz-©elienckov, zdravnik dr. Stane M^diC iz šo-Stanja za 5 elovensk h otrok na titem. upok. učitelj k\om\ Keceli za 2 i^eljeneka itd. VeČ domoljubov je naka^alo upravi >ZvonČ-ka« po din 30 za caloletno naro>nino lista-ki tra to prejemala naša deca v daljn^m svetu. Raioljubi in mladinolj ibi, posnemai-te te lepe zglede! Spomnite &e narodno-ob-rambnPiia poslanstva *Zvončkat ob svečanih prilikah ? — \x >S1uibenega lista«. >Služb?ni list kr. banske uprave dravske banovine« št 103 z dne 25 t. ni objavlja pravilnik za izvajanje plinskih in«talacii in razne objave i* >Službf»in'h Novi u«. — 100 000 morskih f©h ia plinsk© masfc«. Iz Šibali ka r-oročaio, da so nabrali ribiči nad 100.000 morekih eob, ki jih v jeseni nieo monli opraviti v denar. feprav so jih ponu-jfili zelo poceni. Naenkrat s^> je pa položaj srre*iie*iil. Pojavili bo ^ asenti in kmalu po ribi« prodati vseh 100-000 pob. Cene so znatno poskočile. Morska gobe rabijo za plinske masko. — Putnik Beograd priredi od 5. đo 10. jasuarja 1938 izlet v Sofijo m na Vitos planino. Od li. do 28. I. 1938 izlet v Egipt in Palestino ter izlet na. kongres bomba-ža na dan 26 januurja 1938 v Katro. Prijave ter informacije v biljetarnicah Putnika v Ljubljani. UMETNE CVETLICE ZA TOALKTE, kotiljone In razno za prireditve Izđeluje M. ZORJ^2EK dlpl. atelje za izdelovanje umetnih evetllc LJUBLAJSA, FRANCIŠKVNSKA al. 3, na dvorižću. — TTetja razstava ju^osiovenfike grafike. Združenje prijateljev umetnođti Cvijeta Zuzoric priredi, kakor vsako leto, od 27. februara cio 11. marca 1938 tretjo razstavo jugosiovenske grrafike Razstava bo v njegovem pavi ionu. Udeleže se je laliko vsi ju^oslovonfki umetniki, vsak s 15 deli. Dovoljene so vse tehnike čiste grafićne urnetnosti. lesorezi. linorezi, litografije in vs? de!a iz vsakdanje grafike, kakor zapovedi. lepaki, apomeniki naslovni Usti, Ilustracije, diplome knjig. inicijalke in drugo Raz tava obsega tud: ftrteže. Podrobne pogoje dobe pnzadeti od združen;a. Priprave ie treba poslati do 16. febmarja 1938 ćela pa do 18 feb u-arja Zd.i-užen;e obvešCa radalje, da so jugoslavensko grafično rs^stavo. ki bi se bila moraia vršiti v Ko§ cah na čsSkoslo-vaškem. odložili in da bo otvorjena 6. Ja-nuarja 1938. — Promocija n*i zagreb^kem vscuMliS^u. Na zagrebški un;.verzi so bili promovirani v sredo za doktor je prava Va'entiria Jen-ko. za doktorja medic'ne Bortsav Lesko-vec, za inženirja pa Engeltert Leskovec Dr. KALLAY ne ordinira od 24. decembra do 9. jan. Telefonske prijave med 10. — 12. uro. TELEFON 38-26 — Vrcine. VrtMnen^ka napoved pravi, da se to jMK>blačilo. temi^ratira #e bo zvišala. CKKlal^aiie do^edaniesa vremena VPeraj je zna^ala najvi^ja temperatura v Splitu 7, v Skoplju '2. v Beogradu 1. v Zagrebu in Sarajevu 0.0. v Mariboru —2. v Liubljani —3.6-Davi ie kazal barometer v Ljubljani 773.(5. temperatura ie zna^ala —7. na a?rod-cwnu —9.7° C. Temperatura ee dviga, barometer p«uda. — Dva ponesrefenra. V Verov§kovi ulici n3 6tanuio?-a žena ?evliaria Antonija Buria ie radla po stormicah in si zlomtla de^no mxro. V bolnico »o prer»el'ali t.Kli 5 letn?kojnima blag spomin, težko pri-zadetim svojcem naSe iskreno sožalje! — Z mrtvaskega odra je vstola. 70-let-na Mirka Radič iz Vrhovine je bila oni »!an na sejmu v Otoćci%in ko se je zvečer vr-nila je legla brez^veCerje, ker se je slabo poCtitila. Ker zjutraj na trkanje ni odprla sta sinova vlomila vrata in našla mater na postelji navidezno mrtvo. Položili so jo na mrtvaSkl oder. okrog katerega 80 bile te zbrane sooede, ko je starka naenkrat od-prla oči in presenećeno gledala okrog sebe, ženske so se prestrašeno razbežale. Prihitela sta sinova, sosedi in prenesli so navidezno mrtvo starko na posteljo. !""■■■■ TeL »7-30 KINO SLOGA TeL «7-30 ""^^", NASABOMCNA fJJLfi!? I PREMIERAS VeliKo plesa, muzike, pet ja ln kolo- I salne zabave za mladino ln odrasle! I cittdi rv Timifpf wn Preskrbite si vstopnice te ▼ pred- I SHIRLET TEMPUE prodaji! - Predstave na Bofle ta I v njenem dosedanjem najve^jem ln sv. Stefana dan ob 10 30, 15., 17. 19. I____________najboljSem filmu tn 21. uri [ EI.1TIVI KINO MATICA TBMKI BOŽ1ĆMI BPOBEO L.ILIAN HARTRT ta WIL.L¥ BIRCiEl- p krmsnem oetefitmu plesm* gj*sbe in Ifubezid i Ifannyelssler l predstavi: oba PttAZftiKA ob 15» 17-» IO in gl. uri I ^^ Na/nove/ši i urna i - Romantika divjega Zapad* itd. - TfeLKio.N «1 *-* I . 4 4 *..*.« — 8 purani se bodo mastili Splitcaitl. Vfe-rai \i bil ivilski trg v Splitu založen kot ie doltro ne. Xa trg #0 priznali okrog 4-000 puranov tn do opo'.dne ?o bili že vei prodanL ProJajali so jih po 70 din y*nv, v ribarnici ie bilo pa c-krr>g 30 kvijtalov rib Ln tuđi te so ijuJje vec:noma pokupili, tako da so se za praznike S- litcani dobro založili. — Slovita kcjlsa jt slovenskem prevoJu. Te dni iziđe v sloven?kern' 'pre'vodu ena naj-floviteiSih svelovnih knii^. ki vsebuje kra-sen op"e nar?v.. v izreJno zanimivi zgo1u ^Rolf gozđovnik*). Ivnjijjo, ki Je prevedena ie v nr5telo iezikov ter je bilo potrc^bno, da iziđe tuđi v človi n^?*ni. je ni' isal idejni u-tn-novitalj taborni^kesa gibanja A.nglež E. Th. ^e-ton. Prevedal io te znani kn ] i i .'vnTlcr do-ber po^na^valec anule^A'estaT slov?tva Pe*er Dpnjt. K-iTira i7ide v auiložbi >Sled« (Jusosl. roriovn^ke l^e). £VOtM KINU S()K()!.*K| IHl\i ■ V ^I^KI — rKI KK)N .S.H-87 POLA NRCK1. GUSTAV DIKSL v filmu krasne vsebine MOSKVA — SANGHAJ Dopoinilo z\*oćni teJn'k in KOLORIRANA 6AL.OSGRA Predstave: sobota ob 3., 5-, 7. ln 9., nedelja ob 3., 5., 7. in 9., pone^eljek ob ^Đ. uri. Vstopnlna: Din 3.53, 4.50, 550 in 6.50 Božična matineja v soboto in nedeljo ob 1/2 11. dopntdne PCSLEDNJI TOGAN MALA in LOTUS v glavnih vlo^ah. Vstopnina za vse prostore Din 3.50 ZA NOVO LKTO: PETROGK AJSK1 SLAVCEK Matineja: V KKM^IKSTVt? ZLATOROGA * tttiSJiii'J1* Toin|a 11 vseh postaj t državi v Lj'uUiano ie dovoljena od 27. t. m. do vključno 8. januar ia, če si o-jleJata razila-vo bratov ^uhicev. na othoJni pobtaji si vzem'te legitimacijo, obrazec K 13. Iz Liublfane u— Podelitev nagTad za nacrte otroSKe-ga zavetiš^a v Tmovem. Na natećaj za idejne osnutke otro.-kega zavetišča v Tr» novem ki ga je javne razp:salo tnestno poglavarstvo ljubljansko, je bi!o vložen^h 15 načrtov. Ocenjevalnl odbor je prsolil prvo nasra^o.v ine ku din 8.000 projek-tantoma nacrta z znakom 2206 g. iag., arh. Ot(?^y. Gasparijuin g. ing. arb. To-mažu, žtruklju. "*đru>o riaffado v zneaku 6.000 din projektantu nacrta z znakom 3131 g- ing. arh. Ganzu Vinku. Tretje nagrade, ki je bila določena na 4 000 din, ocenjevaini odbor ni podelil nofceoemti projektu, temveć je sklenil razdeliti jo na odkupe Po tem sklepu ae odkupijo trije vloženi projekti z naalednjimi zneslcl ln v temie vrstnem redu: 7783. 3737 in 1900 in sicer vsak za ceno 1.333 33 din. Mestno poglavarstvo vabi projektante ten osnut-kov, da sporoče mestnemu socialno poli-tiCnemu u radu v Me^tnem doma, levo. U. nadsrtropje najkasneje do 31. t. m. pismeno svoj pristanak za odkup orojektov. Mestno poglavarstvo bo v kratkem priredilo javno razst_a\o vloženih osnutkev. —U Plesni savod >Jenkoc ▼ Kalini ima za prajuike ▼ sohoto na Boitf oh 20. skupno plesno rajo z »l*oiie«ico< in na Stef&novo nedolio ob 16. ari »popcldun-ki božični plesni tetaj.< Vsak ponedt-ljek ob ^0. >ianadalic*a^na te«aa<. I'oseUne plesn« ure in informacije reak ^art Dijnki 'or*ti?t. —lj Čajni nun, lit. Din 80.— p. ul.f jo-stilna »Loviin<, Gradišće 13. —lj Telefonska šlevil'^a r^evalne m Ka^ silne postaje od 27. t. m. dilje je 44-44. —li VVselo mladinsk© matinejo za božične prarntk? ie pripravila uprava Elitne-^a kina Matice naimiaireniu naraščaju 9\ojih r. f>o^:ray-lji^ne. barva- ta ^imfonlie nailopši odiih m 7ar»avo za s'«aro in mla<1o. Predstave na oba božična nraznika ob ft- in li. ori donoldne in net>re»kli«io tadnjikrat v pone^elek 27. t. m. ob 14.15. uri, t bogatim d-epoTn;lnirn fporedom f>ri matinev*k;h cenab v Elitnem kina Matici. Ke umuditel —li PtifkAm ta fcolit... ObiSfite raista-vo kanarfkov in ptić pevk, Ici »e vrSi na žetK.kem oddelku u^teljske Sole na Resljevi c. 10 od 25. do 28. XII., ker s tem romafft-te pre7'miti lavne t>lr.Sce v TivoUjU. —li Druiabni Te?©r t pbsom priredi na Stefanovo nedeljo ob 8. uri Bve^er društvo >Zelena zvesdac v veliki dvorani hotele Me-tropoL —lj Pev«ko dmštr« >L*«blifc»skt Zron< priredi 81. XII. 1937 v veliki dvorani hotela *Mikl«?c dilv*strovimie 8 pestrim sporodom Vei vabl?eni! —U Obn niski ples. tokmt ie 14. tradicik>-nelna prireditev liublian-'ik^ga obrtništva bo dne 15. januar ia 19*^8. na kar *> dane« opo-^arjamo in vabimo vse prijatelje obrtniSkesa rtanti! —li Vlom ▼ vair«o. Vfemi pano« Je nefc^o vdrl t železriški vn^on na rrem^kalT>eni tim na kamniški proei. Tat »e odnesel 5rno oHe-to. veC orodja. aretUensko svelilko \n nekni tonMnih nre^me^ov. v «»Vnr)ni vre-inosti 1200 din. Skrio Upi ialenuikA uprava. —lj Trdo rasluSen denar l^rnbila^ V rđefti vrećici je izdubila neka gospa okrog 900 din, kl jih Je zaslužila s trdim dek>m. PoSten najditelj naj izročl denar proti nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«. —lj Dot:ćnl, kl je dne 22. t. m. reSH zlatnino na 3 sastavne listk« Jane±ič-Ska-lar, se opozarja — ker je navidezno po-senan, da detićne stvari vrne raestnl m-8tavljainici. sicer se ga bo oxinij£ko sa-sl©dova!o. Mestna Bastavltalnica. u__ V raz*tayj bratov frubicev bo v>d- stvo v nedeljo 26. t. m. ob'Tl.; vodi g. prof. M. Subic. —lj Se o nesrefi lidarja Smeta. VČeraJ smo pcročali o nesreći zidarja Smeta na ^tavbi hotela ><^lon^. Naknadno nam poro-čajo. da ni t>ad?l s tretjeira naa ie s?cer re?na. vendar pa ni ne-varnosti za njegovo življenje. Naše . Iz Celja —e Mestna knjižnica bo danes zaprta, v nedeLjo bo pa zo:-3t fo-lovala. —c Celjski pmlmlbor IROlR vabi v^e Slane, da po^lje;o tajniku jK)doi*K>a tov. Vro6-ku v cinkorni rajiesV-ivo do -B. t. tn. iele-z-ni^ke lesri-t niacije zaradi overovljenja za prihoinje leto. Priloz-iti j» treh« 2 din za železnško takso, »manji 51ani morajo pri-lož;ti polej! te^a 8 dan za poštnino ^1 odpre-mo. —c Dve nesreji. V torek Je padel 38-let-ni dninar F?rdinand Naraks iz Dob"ovelj pri Bra-lov5ah v noko jamo i a si zlom 11 levo noeo v Členku. Isteka dne ie padel S0 letni preuž-tkar Martin Pere iz Pre-vorja pri Pilštaniu na zamrzlih tleh tako neer^Ć-no. da si je zlomU levo no'_ro v kolku. Po-ne^reče»nca se zdrav'ta v ceTj>ki bolnici. —c Drsališfe t m«vtnem parku je bilo z vcsraj'-nrm dnem o»^rto. —c Zdravstveni dom v Celja se iskreno zahvaljuje tvrdki I. Cater v Celju za po-darjeno milo, ki ga je poevetovainica za 1 matere in dojenćke raselila med najrev-nejše matere kot pripomoćck k negi do-jenčkov. EJnako se zhval^uje tekstilni to-varni »Metka« v Celju za podarjene tkanine, ki so bile prav tako razdeljene med j ubožne matere kot perilo dojenćkov ja malih otrok. —c V znamenju Jjubezni do ubogib otrok. Dri. krajevna za5čita dece in mlad ne v Celju je letes za Miklavza obdarovala s toplo obleko, perilom ali čevlji nad 300 učen-cev in učenk vseh Stirih celjskih narodnih 5ol. Odbor z&Sćite se iskreno zahvaljuje 1 vsem celjskim trgovcem, ki so z danli v blagTi odnosno živilih omojro^ li Mtklavie-vo obdarovanje, dalje me^tni obćini celjski, vsem denarnim zavodom in vsem p »amezv-nikom, ki so v deniriu prlspevali, da je mogla zaSčita osre^iti tolil^o re\iie r'ece. Skupni darovi v denarju so znaS&li 13.160 din. —c Nesreća pri dtelu. V nedeljo se Je ponesrcoU 56-1etnl ^eiavec Anton ftorli V Lokah pri Mozirju. Pri delu pa je sti£nil tetek hlod s tako ailo, da mu je zlomil desno nogo v členku. Sorlija so prepeljall v celjsko bolnico. —c Usodeti pmdec % pečL. V Podkraju pri Radečah je padd trllotni delavčev sinCek Slavko Koritu k v torek doma a p^-Ci in si z^m'l levo nogo. Defiek se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla sta v Cetrtek v celjski bolnld 39-letni nK'ar Ivan ftkolič iz I.ibD] prt PetrcvčBh in 45-letna zaaebnira Alojr^a Zer^onerjeva, roj. I^ebarjeva a Polul pri Celju. —c Za n«*3e amu^Arje. Prt Mozirtki ko-£1 na Golteh (1344 m) je 20 cm prtlCa na podlagl 120 cm. Smuka >e idealna Pri Celjski koći (700 m) je 10 cm prSicA na pođi agi 20 cm. Sneg je za smuko odličen. —c Noćno lekaraiško službo inva od so~ bote 25. t. m. do vfttetejra petka 31 t. m. kr. dvoma lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Gla\uem trgu, Službena vremenska poročila duibena vremenska poroftia po stanju z dne 24. 12. 1U37. {Tujskoprometnih rvez Slovenije* JZSS, SPD) DanaSnja vremenska poročila javljajo splošno po^blačenje ler dviganje temperature. Preko piaznikov bo oddajala vremenska poročila radio-posta;a, na kar opozar-jamo interesente Rateče - Planica 81D m: — 8, jasno, mirna, pršič, 105 cm; Kranjska gora 810 m: — 6, barometer pa vi a, oblačno, mirno, prSiC, 90 cm; Bled - Jezero 501 m: —4, oblačno, srenj, 20 cm; Pckljuk* 136* m: —5, oblačno, prtifc, 150 cm; Bistrica - Boh. Jesero 510 m: —8, srež, 50 cm, jasno; Polževo 620 jn: —4, barometer 5e dviga, pooblačeno, mimo, prSič, 20 cm; Mariborska koca J080 m: + 2, deloma oblačno, mirno, teiitlenca na padavine, 60 crn snega; Ribnica na Ponor Ju 715 mi — 2, zelo oblačno, 60 cm snega; Senjorjev dom 1522 m: —2, relo oblačno, mirno. p:šič, 80 cm; Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —2, pr5ič, 40 cm; Celjska koča, 700 m: — 4, prSlč, 45 cm. Iz škcf je Loke — Smrt simpatičnoga odvetnika tn d&> ielno sodnega s\-etnika v pokoju dr. Vik* torja Ahazhiziia je g'loboko odjeknila tudl v škofjeloć^ci javnoaCi na aploSno. Pokojnik je delov'ai vsa zadnja leta v Skofjj Loki in je Lmel v LeaiCskovi hiSi svojo ovivetruA.;o pisarno. S svojo prikupljivostjo si je pri-dobil lop krog znancev in prijateljev, zius.i Se, ker je bil znan gentleman. kj na imel naspix)tnikov. Pri nas mu bo hranjen na>-lejpSi spomin! — Zopet slovo. V razmeroma kratkem ćasu zapuSča Akofjeloško sokolsko d ružu no tretji njen rvesti član in brat, kl ga borno težko pogrešali. fekofjo Loko znpu^ča vo-dja flnančnega od«, eika g. Karei Mertelj. ki je živel v fikofji Loki cicbra 4 leta. V odgo\-orncrti polni sluibi je bil pravičen, strogo objektiven organ državne uprave, zelo raaaoden in prevdaren tako, da po-jneni njegov odhod za naAe mesto U»iko iz^rubo. Cenili smo ga tuđi kot Lskrenega prijatelja naže narodne misli, kot vrlega Sokola, Čeravno mu obilica posla ni dala, da bi se bil aktivno udejstvoval. Mcrtlja smo imeli radi in zato spre-mljajo njej;a J21 njegovo družinico naAe tople fcelje, za «rečno in uspešno bo 'oćnoat na njegovem novem sluibenem mestu! — N© pr«xrite! Sokolova knjižnica v ftko-f ji Loki je med najvećjimi na Gorenjsltein, Stalno se izp-^^Mnjuje z domaMmi in tu» jlmi literarnimi deli. Posluje ob sredah od 19.30 do 20 30 in ob nedeljah od 9 do 10 30. Se to: Knflinica ni ss.rno za Sokole ln So-kohee, dostopna je vsakemu proti malen-koetni prigtojbini. Poaečajte jo ln čitajt* knjige! Filmi međ praznik! — FannT Elsslerjeva t kinn Matiri. Enft fiajrfavne]ših plo>cilk prett'kleiia *toh*t» je bila dunač^anka Famiy Eiftvlerjeva. katera 1 iikernost in le-rtota je očarala vuakeiau Ta plesalka je ierala tuđi vai-no vloiov življenju Xapo'cnnovp«a sina ▼o]\-t>d^ Reich-stal^ekega, ki se je 7clju*'il v ujo in jo tuđi h >tel rx)rovnti. kar pa je nrcprceil rJoh. ni Mct -emii-h. To »nov '^ poradila ber in. eka Ufa xa zvoč>ni film, v katerem »«rra r>: 6*ovno vloro Tnamenitc r>l«9'lke ik>ihi-larnu Lilian Harvev, vo;voada tu^li Wa ner R:ix. tcr. ki i?ra elavmi vlo?o f en'*m n:«.*x>lj** an^riA ih filmov »Jetn kj Hirifcvc a otoka«. Film nam pola a nr^^Ttfl t*»^o »dravniln«i c*»-fcin pobe^na. j*m ga s.pet nianveio. Najw;lM #e i7kaže niecova nclo1?.rv>8t in w poml. l(«*e. — »Prinrc«6 DT^marc. te *« i^ra ki. no Mosf kot lrutr film, y tuđi prav !nw*-nitnt) 'do renia^nc^a rc?/*.rja Bolvara % ns*o roiaki: jo An(*e!o 7^1okTr'evo v L'lavni vlo^ri. Med prazni-ki bo<»*e torej imeli v Mo. #fah nrav kp »pored. Oba 1:1 ma traja » nad 3 ure. -Velikotnestni božični spoređ KINA MOSTE_ I 1) DEKLIŠKI INTERNAT I (PRINC FS A DAG MA B) 1 I Najlepže filmsko delo Q. v. Bolw«jry-a — Angela Zalokar, AttlU Urtrbiger I I 2) JETNIKI S HUDIĆEVIH OTOKOV I Veliko nimnko đelo Iz ttvljenja fetnlkov t amerfikl Icaznjenskl koloniji I I Predstave: 25. in 26. XH. ob 15., 18. ln 21. uri — 27. ln 28. XII. ob 20. uri 1 I C E N B : Din 3 50, 4^0, 5.50, 6.50 in 8.—. Predprodaja vstopnlc od 11. do 12. ure I £f»V 9t3 iSLOVENSKI NAROD«, petok, M. decembra 1937. ?TTar» S Eno največjih del človeške tehnike Največji daljnogled sveta na gori Palotnar v AmeriJci, s katerim bođo viđeli zvezdoslovci 600 mllijard zvezd, dočim iih vidimo s nrostim očesom samo nekai nad 1000 Ogromna kupola, v kateri bo nameščen največji dalinouled sveta Mislimo si mogoćen daljnogled s tako veLko povećavo, da bi viueli iz Ljubljane ncbotićnike v New Yorku na zapadu ali Zidovje Pekinga na vzhodu. Z njim bi pregledali vso Atriko in lahko bi prećitali imena ladij. vozećih v pristanišće Kap-atadta. Vse to bi bdio mogoće. će bi ne biio ovir v obUki zakrivljene površine zemlje, gora, oblakov itd. Za daljnogled tako iz-rednih lastnosti je seveda naša zemlja pre-već neznatna, saj bi se ćelo luna. ki se euće okrog naSe zemlje v razdalji 385 000 km. v tako ogromnem daljnoglcdu pribli-žala opazovalcu na pićlih 40 km. Toda niti luna. niti drugi planeti ne zanimajo zdaj zvezdosiovcev v toliki meri, kakor neznatni megleni oblaćki neba. nelzmerno oddaljeni rvezdni sistemi, podobni s svojima obsegi in sestavom naSi Rimski cesti. Za kaj so potrebni aaijnogledi? Prodreti za meje našega zvezdnega doma, KunsKe cesie, se je ualo sćuho z veli-kaai uaijijugieui. L'ukicr su bila na^a up-ticna sieusUii neznai.ua in doKlet totogia-fija in tfpeKtro3iYopijćL niitu stopili v sjuzoo svezuosiovja, se ni daio o niegiovrma-u z golovosijo reći, ali so to bližnje ali dalju e tvorbe. £>ele uporaua najmoueiuejših uplić-nin ai foLugiiiiičnin sreaatev je omogućila zvczuosluvceiu locno lećiLi guiaklićne me« giovuie od mimogalakticiuh. Prve so spo-jiive oolakov, pmiov ui Kozjnićnega piuliu često v najožji zvezi z zvezuauii Kunske ccsće. v ka uri lniajo svoj sedez. Druga akupina megiovui, kj so jih zve^Uuslovci nahvali miinogulaktićne. toi ej naliujajoće 8e izven MJećne puti. so, kakor zdaj že zanusljivo vemo, samostojne zvezdne tvorbe Te obsegajo veC sio luilijonov zvezd in njihov obseg je podoben obaegu naše Mlec-ne puti. Ti zvezdni otoki Vsemirja so bili pravi vzrok, da so si zvezuoslovci prizadevali gladiti vedno većje daJjnoglede. Kakor je dvignilo pred 300 leti mnogu prahu prodiranje za meje našega planetarnega sistema, po izumu daljnogleda, lako je vzbudiia napeto pozornost med zvezdoslovci tuđi mi-eel, da je Vsemirje polno zvezdnih siste-mov. podobnih Mlećni poti. IzkazaJo se je, da morejo resiti ta izredno zanimivi in važni problem samo ogromni daljnogledi. Ko ao leta 1917 prvić nameril na nebo prav-kar dovršeni najvećji daljnogled, reflektor m premerom 2»? m. je ves svet napeto prićakoval. kaj bo pokazal novega. Novi daljnogled se je obnesel. ReSil je zagonetko meglovin. pokazal zvezdoslovcem neznane zvezdne otoke daleć za mejami Rimske ceste. Nastala je doba Lntenzivnega fotografiranja in merjenja. Reilektor ni služil Izborno samo astronomiji, temveć tudl fi-ziki in kemiji. Raziskovalcem je omogočil prodreti v tako neizmerno oddaljene ko-Emićne oblasti, da ćlovek sploh ni tmel pojma o tem da obstojajo. Najmotnejše moglovine. ki jih je Se prestregla fotografska plošča v ŽariSču tega reflektorja. so oddaljene od naše zeml e 500 milijonov avetlobnih let. Svetlobnl žnrek. ki zapusti sledove na obćutljivi plošci, je letel 500 milijonov let skozi kozmićni prostor, pred-no je dosege! iz teh daljnih krajev naso zemljo V ćasu. ko je zapustil svoje materinsko telo. se je prvič pojavilo na zemlji primitivno življenje. Milijone za znanost Pa ne samo razdalje so presenetile zve-rdoslovce, temveč tuđi število teh nnmo-galaktićnih sistemov Izkazalo se je. da jih je v vsenurju neizmerno mnogo. Do raz a-Ije 500 milijonov svetlobnih let je po sta-t:stićnih cenitvah najmanj 100 000 milijonov mimogalaktićnih meglovin. 100 000 milijonov Rimsk:h čest, to je stevilka, ki si je ne moremo predstaviti! Kako veliko in bogato polje proučevan;a se je odprio tu rvezdoslovcem! Već tisoć' daljnogledov v velikosti najvećjega daljnogleda sveta bi ne zadostovalo za obdelavo tako neizmeme množine objektov Financiranje takega de-la bi zahtcvtlo ogromne stroške. Gradnja najvećjega daljnogleda sveta ie veljala 600.000 dolarjev in Curiti se moiamo. da so tako velik znesek žrtvovali zasebniki. Zrcalo s premerom 2^ m je financira) tr-govec v L»os Ange'esu John de Hooker. Ko-vinasto montažo in postavitev daljnog'eda na Motint Wil=onu v Kalforniji ie plačal amer^Ski milijonar Anfirew Carneer^e Jnano 1e. da ie moral ta dva nestrokov-niaka k tako velikim izdatkom nekdo vzporfptirHti To ie bil Georp E Hale. se-<1an11 ftnstnl ravn^teH svezdarne n?» Mount wn?»onu. kl Ie *ftl pobudo za era^nj^ velikih daljnogledov v AmerlkL 2e leta 1892 je pridobil boga teg a trgovca v Chicagu Yerkesa za financiranje gradnje najvećje-ga lećnega daljnogleda svela in za zgra-ditev zvezdame za univerzo v Chicagu. Zvezi'arna je bila otvorjena leta 1897 in Hale je postal njen prvi ravnatelj. Daljnogled zvezdame, ki je Se vedno največji lećni daljnogled sveta, ima objektiv s premerom 102 cm in žarišćno dolžino 19 m. S tem krasnim uspehom se pa Hale ni zadovoljil. Spoznal je. da lećnih daljnogledov ni već mogoće povećati, ne da bi s tem trpela kakovost optike. Zato je posvetit vso pozornost zrcalnemu daljnogledu. Se v Yerkesovi zvezdarni je delal prve posku-se In priprave za gradnjo reflektorja z zrcalom v premeru 1.25 m. Istočasno je iskal najprimernejšj kraj za njegovo postavitev, kjer bi meteorološke razmere omogoćile v polni meri izrabiti optične sposobnosti tako velikega daljnogleda. Tako mesto je našel na VVilsonovi gori na kalifomijski obali in novi reflektor je bil namerjen na nebo 1. 1908 Spodnji del daljnogleda s dvigaJom sa opazovalca Meja neskončaosti? VVilsonova gora se je izkazala kot posebno prikladen kraj za astronomska opa-zovanja. Hale je imel že od začetka na-men zgradi ti tu najvecjo zvezdarno sveta. Sijajni uspehi. doreženi z novim daljnogie-dom, navdušenje njegovega tvorca, zlasti pa njegove taktne diplomatske sposobnosti, so privedle po dobrih 10 let trajaioćih pripravah do posta vit ve 2Vfe metrskega re-flektoria. sedaniega največjega daljnogleda sveta Novi da)jn~gr'ed je otiprl zvezr'osiov-cem vrata v nebo Njegova sposobnost o"re-dotoftiti svetiobo v žarišcu je 200 000-krat večia nej?o pri ćloveškem ocesu V zvezi s fotografi io lahko pre^trežemo na občut-Ijivo p^šćo nad 1.500.000000 zvezd. doclm jih vidimo s prost'm očesom n« nebu samo nekai nad 3.000 Tz na^voćiih dal'?n. kantor vi^irno s nomoč;o r1pl*no°leda. leti svet'oba 500 0*^0 000 let. predno doseže n^So zemlio Kazalo ie. r*a fo dosegli zvezdoslovci melo nesfcon<*nosti. Meja neskončnosti! Kako nerazumljiv, da ćelo brezumm pojem. Neprestano radoved-ni in neustrašni ćloveSki duh se ni ustavi] niti na t#j meji. Proučeval je ludi te naj-bolj oddaljene mcglovine Vsemirja in od-kril. da se skoraj vse odc'aljujejo z ogromno hitrostjo. Cim bolj so megiovine oddaljene. tem hitreje beže v neizmeme prepade Vsemirja. Pri najh:trejai so ugotovUi hitrost 30 000 km v sekundi. Kam beže te meglovine? AH je Vsemirje Se večje nego ga vidimo z mopoenim reflektorjem na Mount VVilsonu ? Ta in podobnu vprasan ta so zan'mala rvezd osi ovce praktike in zve-zdoslovce teoretike. Teorefki so trdili. da je to. kar vidimo prostora z naivec^im dalino^edom s\'eta. wmo neznatan <^rob«c vsepa V^emiria Podobno 1e tudl mirnoga-lakticn'h merlovin rrnop-o ve«. nego so ] jih ^osiei np^teli \n otkrili I Tnki napori »o na sev^a vz^u^HI želio ra^««k»t? v*t>m*r*e * *^ već^im« *»i*noerl'**\ TnVoi t>o T%njit»v*fv5 2 U tr^r-kepa reflektorja na Mount WilBonu je Hale izjavi!, dm bo bodočm nalogm astronomije postaviti dva krat tako velik daljnogled. Ni se pa zadovoljil samo x izjavo, temveć je akušai najti sa to novo gigantsko đelo razumeva-nje med zvezdoslovci in tehniki, pa tuđi med bogatimi amerisklmi Gnanćniki Deset let je predavši, pisal knj ge in caaop sne članke ter pripravlja! skupno z odlićnimi strokovnjaki veliko delo. 5OO mill|osMT sa en đal]oogled Halejevo delo ni bilo zaman. V oktobru 1929 je obljubila ameriska ustanova International Board of Bducation kalifornljske* mu Institute of Technology, kjer so pripravljali pod Halejevim vodstvom nacrte sa zgradi te v 5-metrskega ualjnogleda, de-narna sredstva sa njegovo uresnićenje. Prva cenitev stroskov je pokazala 6.000.000 dolarjev ali v našem denarju okrog 250 milijonov din. V januarju 1929 je skusaJ dr. Hale pridobiU najboljse strokovnjake vse-ga sveta optike, fizike in tehnike za sve-tovalce pri konstrukciji novega reflektorja. Izmed ameriskih strokovnjakov zado-stuje imenovati A. Mlllikana, ki je odKril kozmićne žarke, dalje ravnatelja Norman Bridge Laboratory of Physics v California Institute of Technology dr. Johna Ander-sona, ođlićnega konstrukterja optičnih in potresomernih a para tov dr. Eliha Thomno-na iz General Electric Companjr in mnoge druge. Izmed evropskih strokovnjakov sta bila med drugimi člana posvetovalnega zbora ravnatelj British Scientific Instrument Research Associatlon sir Herbert Jackson ter ustanovttelj in ravnatelj največje optič-ne tovarne v Angliji sir Charles Parson, sin lorda Rossea Tem sla^Tiim imenom se je pridružila Se ce!a vrsta drugih manj po-membnih. Vse je prevzelo Haiejevo navdušenje in iskrena želja koristiti astronomiji in s tem tuđi vsemu človeštvu. dm je bilo po treznem preudarku skle-njeno uresnićiti zgraditev petmetrskega daljnogleda. kar bo zahtevalo sicer ogromne stroske. ki jih bodo pa od teh tale mo-gočne optične lastnosti. so se pri čela pripravi jal na dela in preizkuSnie v delavnicah in laboratorij ih. Polni dve leti je delal dr. El?h Thomson popkuse s tal^'enim kreme-nom za zrcalo v laboratorilih Lvnn General Electric Plant. Izkaralo se je pa. da talieni kremen ni prikladen za Jzdelavo velikih zrcal. Stroški so bili previsoki in pH-merna elektHcna naprava za Izde'avo ko-lobar-ta s oremerom 5 m bi bila silno dra-ira. Soorertno s temi posVusi so bfli v oktobru 1929 Iz*elani oredhortni nacrti In modeli rtaimo*5^**. Nova cenftev stro#kov 1e pokazala 12.000.000 ^n'arlev ali v našem denarju okrog pol milijarde. Veliki dan |e napo£U Po dolgotrajnih in težavnih poskusih je bilo končno »klenjeno, da bo pyrcxovo bo-rosilikatno steklo najpriklaonejse gradivo, iz katerega se bo' dal izdelati petmetrski kolobar. Ur. Arthur L. Đay. ravnatelj geo-fizikalnih laboratorijev Carnegijevega zavoda v VVa&hingtonu, je bil tišti, ki se mu je posrećilo izdelati pyiexovo steklo z znatno vecjo vsebmo kremenca. nego običajno in s tem tuđi z manjšo razteznostjo. Skupno s strokovnjaki velikih tvoinic stekla Corning Glaas VVorks pri New Yorku Je bil tako pripravljen materijal za vliva-nje najvećjega zrcala na svetu. Po temeljitih pripravah in novih posku&njah so jeli 25. inarca 1934 vi i vati ogromen pA rexov kolobar. Ker ni Alo vse tako gladko In brez na pak. kakor so pričakovali. ao zvezdoslovci in tehniki sklenili izdelati Se en kolobar enake velikosti. V dramatičnih besedah opisuje dr. Me. Cauley vtise s pri- pr&v za ta drugi ogromni poskus: >V«liki dan za astronomijo je nas ta 1 v ' đelavnicah Corning Glasa VVorks 2. decembra 1934. Od ranega jutra smo delali zadnje priprave za vlivanje pyrexovega diska za najvećji daljnogled sveta. Vsi ravnatelji naših velikih steklarn in vižji »kuharji« so napeto opazovali preizkuSene »pokuševal-ce< optićne »juhe«, ki se je kuha'a te 30 dni. Pokuse valci so pažljivo pomak ali svoje ogromne žlice v Žarečo tekoftino, preiz-kuftali so jo in nUhov smeh'jai je izraž^l popolno zadovoljstvo in prc pričanje, da je vse v redu.« Izdelovaaje ogromnoga ^f|<*4^g|g| Glavna procedura pri izdelovanju steklc-nega kuiooarja v asironomsAe svrhe se ne ra^iikuje bistveno od procedure pri izdelo-vanju drugih steklen.h predmetov. Sirovine ipeseK, spojine aoae, born1n in nh**i«v« v«iror tn^i m* mon'lr nu v kovinsko konstrukcijo, kl bi muraia biti i posebno temeljito in mogoćno zgrajena Zato je bilo sklenjeno dati spodnjemu ielu zrcala rebrovito obliko. S tem se je zmanj-sala visina na 62 cm in teza na 20 ton. To se je posrećilo s posebnimi glinastimi jedri, ki so bila 114 po številu pritrjena z zeleznimi palicami k dnu forme. Te palice so bile ohlajene z zraćnim tokom in na koncih opremljene s prožinami, kar naj bi olajSalo vsakršno gibanje pri spremem-bah toplote med vlivanjem stekla. Ker je treba pri tej proceduri neprestano ohr&njati enako topS^to, je bila vsa forma zaprta v primerno peć. V ta namen je bila zgrajena velika okrogia trebudasta posoda iz enakega materiala kakor forma in obe-Sena na železne zerjave. Na mesto dna se * je dala potisniti forma in vse skupaj se I je trdno zapiralo. Mnogo plinskih gorilni- ! kov je vzdrtevalo toploto stalno na 1.350° j C. Tri odprtine ob straneh po sode »o slutile za nalivanje žarećega stek'a. Po na-polnitvi forme s tekočim s eklom se je zviSala toplota da bi lahko zaprti plini uha jal i. Za odstranitev forme iz peći in prestavitev v hladilno napravo Ie služila enostavna naprava na električni pogen Ta hladilna peć tvori namreć »crno telo«, ć gar stene se vzdržujejo na enaki toploti 2 električno kurilno napravo, ki jo kontrolirajo termoćleni. Posebna pozornost je bila po- 1 svećena izolaciji te peći. ki meri v premeru nad 6 m. Spodnji del tvori dvigalo. na katerem poćiva forma s steklom. 30 dni pred vlivanjem so začeli pripravljati potrebno količino stekla v veliki ste-klarski peči. To je bila enostavna pravo-kotna posoda z glinastimi stenami. po-krita z opećno streho. V zaprtem prostoru zgorevajo plini in se vzdriuje toplota sta'no na Isti visini, potrebni za taljenje sirovin. V 24 urah se dajo raztopiti samo 4^ to- , ne. 15 dni je bilo treba, predno so spravili v posođo 65 ton raztopljenega stekla. Šest naslednjih dni je tragalo tako zvano »ći-šćenje*. to je odstranwevanje iz raztopljene zmesi plinskih mehurćkov. V zadnjih 10 dneh so zakurili peć na 1575U C, loploto, potrebno za konCni proces vlivanja. Ko so bile končane te priprave, se je prićelo vlivanje. Raztopljeno steklo prinasajo v formo z zeleznimi zajemalkami na dolgih ro-ćajih obešenimi na žerjavih. Pri njih je zaposleno već delavcev. Zajemalke se naj-prej ohlade v ledeno mrzli vodi, potem pa potisnejo v talilno peć in napolnijo z nad 350 kg raztop^enega stekla. Avtomatična naprava prenaSa zajemalke iz peci, na kar I jih delavci potisnejo k formi, kamor vliva-' jo steklo. Okrog 150 kg stekla se prime na povr&ini in na stenah zajemalk. ki pridejo po uporabi v druge peći, da se steklo odstrani. Pri vlivanju petmetrskega kolobarja so nalili prvo dozo v formo ob 7.17. zadnjo, stoćetrto. pa ob 14.14 po skoraj sedemur-nem nepretrganem delu. O polnoči so formo potisnili v talilno peć, kjer se je skoraj 11 mesecev poTagoma oh'ala'a Me Cauley. ki je vlivanje vodil, je po konćanem delu izjavil. da je šio vse s preeenetljivo točno-stjo ili brez težav. Podpred?ednik Corn:n-govih steklarn dr. Arthur Day je izjavil novinarjem. c?a je bil prvi kolobar. vlit v marcu 19.^4. preizku§pn in da se je pokazalo, da je izboren. Astronomija je dobila v enem letu dva petmetrska kolobarja tz pyrexovepa s ekJa. Fazl:ka je samo v barvi: drugi ko'obar 'e kr-asne bele barve, doćim je prvi nekoliko tirkizno modrikast. Će se bo posrrć:lo oba dobro izbrusiti in montirati, se bo morda dal en refle^or postaviti na severni, drugi pa na južni polu«. Ohlajanje prvega je trajalo samo dva meseca. doćim so dnigega ohlajali U me-! r>ecev. Hladilna peć je obsegala 104 elek'r ć-na segrevalna te^sa na spodnji in enako itevilo na zgornji steni. Nadaljnjih 96 je vdelanih v Izboćeno stransko steno. 10 av-tomatičn'h kcn'ro^ih a para tov s termo-C^eni usmer4a pa^ec top'ote ves čas ohla-jan^a. Prvih 50 r*ni je morala ostati toplota na 500° C. da bi se pr'-pr'-ć'la napetost in da bi ne nastala nehomogena mesta v ko-lobariu. Rojstvo optiSaega orjaka Pri prvem vlivanju v marcu se je odtr-galo nekaj gllnastili kolobarjev in Jeder. pritrjenih na dnu forme in s plava li so na površino raztopljenega stekla. To je bil prav za prav glavni vzrok da en kolobar Ae ni izgotovljen. Zvezdoslovci in tehniki t vodstvu steklarn nišo verovali v uspeh prvega poskusa. Izkazalo re je pa da nji- J hova bojazen ni bi^a utemeliena. Vlivanje kolobarjev je bilo tuđi velik družabni do-godek. saj so mu prisostvovale ugledne osehnosti znsn5tvenepa n tehnčnega sveta. Zbranih je b'lo već risoć Pudi Duh nou-mornega ameriskegn naoredka se Ie pokazal v zakručnem govoru dr. Me Careva, ki 1e fzr^zi1 svo1*» pr-'prč-'nie ri« bo r>ogr>će s »e^prio Irpopoinirno n«pr«vo skrbno sest^vVi^n'ml meto^ar^i *n izbornim pvrexo^m »teV'om v W>doc> i^He^ati To ro^*vo opt'*T»^<»fi o*"*»»va je W1o pn •amo prvi del velikega programa. Cim Je bilo to delo uspeSno konćano. so pHSla na vrsto druga nić manj važna dela. V janu-arju 1935 so zgradili v Pasadeni v Kalifor-niji velik optićni laboratorij za preizkufta-nje in bruSenje obeh steklenih orjakov To so najpopolnejse optične delavnice Ki so bile sploh kdaj zgiajene. Brusilni in losčil-ni stroj je visok skoraj 10 m in dt-la pet razlićnih mehaničnih kretenj. Nekaj manj-sih kolobarjev so obrušili ie prej za prelz-kusnjo stroja in metod in obnesli so se izborno Ta čas. ko so tehniki zgradili v Kaliforniji brusilnico. se je kolobar poćasi ohlajaJ. V Juliju 1935 ga je resno ogražala poplava v steklarni. toda visok jez s pe-skom napolnjenih \Teć okrog dragocenegm stekla ga je rešil. V decembru so ga konćno potegnili iz hladilne peći in temeljito pregledali. Tehniki so izjavili, da je boljAi, nego so prićakovali. Poseben vlak za prevtrr Zdaj je ćakala pyrexov kolobar dolga in nevarna pot. Corning Glass VVorks njegov rojstni kraj. lezi blizu New Yorku Od tod do kalifornijske obale je nad 3.0O0 km. To pot je bilo treba prevoziti na najvar-nejši način. V ta namon so izdelah poseben zelezniški vagon Kovina?t obod visok 6 m in težak 15 ton, je v-aroval dragocen stekleni kolobar poškoJbe. Vagon in obod je bilo treba točno dimenzirati tako. da bi tovor lahko peljali pod mostovi iu skozl predore brez poSkodbe. Poseben vlak je odpeljal 26. marca iz Comings Glass Works pri New Yorku in v poćasnem. za Ameriko neobičajnem tempu 40 km na uro je vozil pyrexov kolobar proti zapadu. Pot so vnaprej preraćunali in izbrali najvarnejSo progo Tako je vlak postopoma prevozil odseke New York Central Big Four. the Chicago. Burlington & Quincy a the Atchison, Topeka & Santa Fe. Na nekaterih krajih je Sel tovor samo 10 cm pod mostovi. Toda brez nezgode je prispel po 15-dncvni vožnji, ker je vlak vozil samo podnevi, 10. aprila v Kalifornajo. Tam so bili optiki Ze pripravljeni in lotili so se napornegra. zamudnega dela. Raću-najo. da bo trajalo brušenje, loščenje in aluminiranje kolobarja do leta 1940. Brušenje in montaža Marsikdo se bo ćudil, da zahteva obde-lava stekla in bru&enje parabolićnc-ga zrcala toliko časa. Prvo brušenje, s katerim dobi površina kolobarja sfenčno obliko ne traja sicer dolgo, toda fino poliUranje v parabolićno obliko gre z-elo poćasi. S poliranjem se segreva površina in po enour-nem delu je treba vćasih ćakati ves dan. da se toplota izravnava in da so mogoće točne optične preizkusnje. Brusllci in optiki bodo morali imeti mnogo poirpJjen a z bru-Aenjem zrcala, kajti parabolična ploskev. ki naj se doseže s konćnim pohanjem, mora biti do 300.000-činke milimetra tofna. Z bruSenjem bodo odstranili z 20-tonskega kolobarja nad Stiri tone stekla. Podobno kakor zahteva izdelava zrcala mnogo previdnosti in pozornosti, je tudl konstrukcija in montaža daljno^leda ter izbira krala, kjer naj stoii. odgovorna naloga tehnikov in zvezdoslovcev. Nalopa po-iskati mesto za novo zvezdarno je bila po-verjena dr. A. Ander~onu, ki je a skupno zvezcloslovcev presjl^dal na^pripravnei^e kraie v južni KnUforniiJ in Arizoni Ob^er-vatorij. postavljan nek'e med 30. in 35.* zem'iepisne Sirne. ima veliko prednost. kniti z nlega lahVo onaTu^mo skoraj trt četrt'ne vseera neba. TikM vel ka zvez^arna na Mount Wil=-onu v Ka'i^omiji ^to^i v tem pasu Tz prei*ni;h i7ki'*rn1 ^e h<'o rnnno. da 1e n*1no. na^nr^i^^n^j-5e rr>e«to rx> rrri^rr** ne preveć oddaljeno od kuHiirn^pa srediSča. Zvcz^^rna na gori Palama r Pri Iskanju kraja se polaga n ijveeji vfli» no3t na izborne meteorologe pogoje. zlasti na dobro vidljivost. To ?o prei :kus ti * fotografiranjem zvezd. V kra ih. kjer je bil zrak naimirnejSi in naiprozornejSi. ao imeli upodoblieni kolobarćki zvezd maihen pre-mer in bili so oštri. Slednjič je bilo važno, da bi imelo izbrano mesto dovoM vo t«. možnost priatopa po cesti, ki b »e dala brez velikepa vzpen anja in vi«ok'h stro- i Skov zgrabiti in pa da bi bil dotifni kraj daleć od ćloveskih bivnfišč da b' ne nestale motnje zaradi elektrčne svet'obe Po dokaj do'gem iskamu so izbruli kra-sen prostor ni gori Palomar kakih 150 km južno o t^m s^lepu je bila cesta te rpraiera Np plo-ićatem vrhu (ro^e so zarelt pra^'ti pos'op-1a. Glavno po'-lop'e k*>r bo *t»l duHnnplei. je iz že«eTob«tAn^. visoko 40 m in v pre-meni ?«H tv m Nt ^0 wtr«kpm zi- I 4u stoji im traćiiicah ogromna Kupola z fogled na /gornji del orjaskega daljuo^leda h celico za opazovalca Strma r»_______________________________________________»SLOVENSKI KARODc, petok. K. decerntr* tWT. 8tev. 20vci z novim zrcalom nad 600.000,000.000 svezd. To pa ne bo mmo već zveid, kl jlh prestreSe fotografska plošca v ognjisću najvećjega đaljnogleđa sveta, temveć «eli novi svesdni sistemi, mimogalaktićni, kl bodo tako od-kritL Vemo. da so bili v prvi vrsti nebesnl objekti, zaradi katerih je bU orjaskl daljnogled konstruiran. Znova se bo razsirilo Vsemirje za ćloveka, ki je sicer priklenjen k zemlji, pa veaj v mislih prodira v ne- | skonćno oddaljene kozmićne iflobine, Dr. Hubert Stooka, »Narodni LJaty«. Besedo imaio naši čitatelji Izpod šentlakobskega zvona Velcc©njeni ^ospod aređnik! Rnji. Ali Vam VaM čitatelji morda nift v«C pe pišejo? Ali pa eo k jim monta te iz-poltile vse njih želje v irlohiui t*rca? Za oneffa iz Kurje v»i. ki je leta ti teta mo-ludova! ia nrv čez Oni*»erjev kanal rad v«r-jamem; moria bo v kratk^n ^»tivW to pre-porrebno zvezo. Drugi pa «*o se na vadili, da spravljajo evo je telje kar v preda! dm-vnih veetL Za bosa. ali &pa ve»e'J* v*ieh čitateljev. bravcev in <1ni:rih oc- hi domoljubov. Ze iz koukureoćtiin otirov bi ee ta prednl mora! zopet ot»cvire Kur^n-čkove Ne^ke iomade'.'a zdravnrka mtadega Slovenca in (iruee ran^nivofirL da se 6!o-vek mora razvedriti Slednje pa nam je du> no potrebno. *aj v^ste. da nas otaloo tarejo m«rer.alne skrbi, poler? teea pa nas je dokazano kar polovica Slovencev bolfiib na erco, ta-ko da je za naše zdravje oujno potrebno, da ee većikrat »iz srca« na»mejeino. Sami boete te^ai sprevf elL da ie preda I »Nafti čitatelji imajo beaedo« zo^>et najno potro en Proeim. da napravite poizkup «-ten. dopisom. V kolikor me spooohiiam. sem imel % tgo-ra* omenjenitn dopiMm w&l leti — velik iJM*h. Prvotno 8O a# aicer d°m«?i ido mu-za|J, ko gem lim na slap čita! svoie krajs •-nciodriljubnc izlive, tuđi me je kou«an-Hant ljuhljanskejra tramvaja nov^atno tzPol Slovenci ni od praviti. — Rvala bosu in Evsena Jarca. — «em vrkliknil, ko ie irorela ^tara Mariima ko^el in »o ž njo pra«kctale vsp stotetne etenice v ojej — etenice v Ljubljani smo pa le «»^-pravili, četirii rhoer teera morda o« bo vc^ tako eijajno pro^vital raMtftn:ć^va^n! 7iv.-y!. En de-1 srna je bil poniik»n. Oruffa etena pa je r*,*aLa in Se danes iniva. Una! nem si^^r. da ira porubi kaka avtom<*>tt«ka oeztf >*ia. kar ee pa ni zjrorHlo, ker eo poetavili drop z eno veliko nićlo- Kaj pomenita 5 ii?1i s^m ie r'avnai v«r^el. zvedel pa aem de ena pomem me1naro'1Tio prepoved xa avto-mob:le. Ker pa jaz n'mam niti •tar»npa For-•1a lahko radi mene »CTio« ostao« do bolj-&ih Ča£Ov. Bilo je pa Se drudh ua^ehov! Sorodnflt. ki živi v Pari7ii. i*1 tJudi Čital Vaf zna-me-niti preda I. Po»*lal mi )e porđrave poi našlo \x>m: Lj'ibijana. Nabrei na. Pred'njsral aem bil namreč. ia bi &e netn^ka Apakrd anka »Poile« nadome*tila 8 upominom na • ačasoo rscu^ljeTio prekrasno »Nabrežino«. Pri vc-drilcih m oblačil^rh ni&em n.^šcl razumeva-nia; kaže, da d*if>e« purfzem ni moVren. kaiti na^ ie^ik prznava dan** odom*6jne tu>ke »Astn«, Pn^le «o ©ČivHno tv*H sorc-je*e v mjerni slovenski je^ikovni z^klad. Taki^to *»e je le delo^a p°^re^^la zahtevt no električni uri oe Porj*n*ki c^rkvici. Klektri^na ura oa je prifla n^ KaHov4ki mc«t. VzJic trnju bi bila not^e*>na Se na F^»rianfiki c<»rkvL katt: preivstn bt bila tako w«vetliava te bWtne ce#fe nekMiko ^»lj^a. ra^esi tten Pa b: vedel p; avrtft-an** domoT čemur i*» He vedno ne more-ni pri-učit. meitem k*» b> innčr t tuđi nekaj u važe van ja pri £. r.ttvtntsn vrtnarju Z.4t*a pri na<* na »N*brež.ni« prav aučni io r-li ovi-i. zl»» i je Icpo pr stanišče. Pa tu li Ljubi la-nična etrusra je zdaj polna in čujte! Ljub-ljanica tc6e tu nusrlo; para "o^-ft ki dela t»o-kraji-uo v»e bolj živahno, ker emo pipirji z-a-eiakrat ie vedno navezani na o* kol ko *«n = d-ljiv*i »amerikanec«, prosimo 2. Lapa, da za eadi bregove a kolikor nio£Oxe »iiie^im gfr-movjem. Pol**g vajijelije v ra7nih ba!*v-!h in poleg jednima bi t«"laj prueili na folnćni breg de za spareni b^zetr z be'imi, vms-ko-rdečimi in vijoiiča*tLnii irrozdi ter o*»i i^4 di-^ečeifa dievca, da si kaj /ataknemo v trumitnico. Sicer pa bo 6tved* treba v ča«u cv»t)a nadzorsrva: k!j^ni. Nn senčni brep. ki ie daoee zelo palob^n molem^mu kamntro.uui vrtu, bi «e priporo^aio n;>->aliti prekrasn b hortenzij različnih barv. Vee to lepoMčjc u«f>eva iziiorno na Ijubi^aoeki »N«' brezin«* Omenim oaj &c da grro/j Šnntja-kobskein okraju — ej pracelici Ljubljane — tellvčnej£ermi in na^&titlji-vej^emu pre-ielu na^e pr<©ta1ice. oova nesreća: hanjba oi-rajneica glavar^tva. Pot»!op-je tega urada ?e ie momlo iz zdravstvenih raziofrov za vreći in ga bo treba nanovo po etavitu Predlacral se je Virantov vr. ki ]« državna last Prostor bi se tedej dobi r.a-etonj. Ni treKa prtpove2ovati. kako bi bilo tamkaj lepo *.a ni^e oO. 19 urad in z* tvy ce: »redi narica bi 6*olo ponosi'c po^iopje. poleti bi se (franke zabavale v pirku, v pritlićju ob cefeti ti bile elezantne trjrovi-ne, mogroće oelo % reklamno razsvetljavo. Nikdo bi ponoći ne mocel Ta^ajtati \ Ljub-IjanM'O, V primeru ^Doneke bol^zn; SB^eft v avtotoue in se pope!ješ v par urab na soln-6ni Sušak. Suaaćanom pa se bo tukaj predstavila nova Ljubljana, podobna cotadi ne-veatt Vse to pa je padlo v vodo z izrekom ffrad-benoca m^etneera etroknvnjaka, ki se je iz javil, da je teren na tem me*tu zelo rleb /mivlui) in bi tedai stavba Mla pred^a^a Ti eha bi bilo napraviti kot temelj c^lo betonsko ekledo. V«j v^nio, da je cementni karte! danes zelo n lahko obrnemo na lončarsko t*\t\so ▼ Romenrli. mo^oće oni napavižo t^nejšo ©kiedo? Za meeto Ljubljano in njega lepoto od-H6no 7«vzeti sr. župa/n in me«tni očetje nnj bi vzlic temu napravili aledečo ka kulaci jo: Svet kna divno le?o. pred zimo je rasti« na n)cm *pinaća in kroropir v Ljubljani z«l« manjka aasrledkib par kov, dobioio sra ze-«tonj. Kolikor \e on vreden, naj v bo>jpm imenu stane betonska p'oča; pri tej priliki papravimo veiik zaklon proti bombam. kajrj kia^« borno morali w*i. &>fif jpkobč tii v primeru vojne tako i na G'iovei. Poplopje «a-mo pa bi se na i amorti7irak> ol najemnin iz obilnih freov»kib lokaiov ob bod>ći erlavni ce«ti Ljubljana—Su^tk. MflBtna protiMibeikulozna li^a v Ljubija-ni fti bvalevredno prizadeva. '3a bi našln nrimeren aoln&ni kraj v čvtem vzduhil za bodočo ffozdno selo. pa «* prostor ne more najti. Upajmo. da bo njej &lo i>lo hifreje tzpd rofe kakor močvirakemti orlvoni reffu-larHa Lni^ljaric« Ono?." rHm ni» svet ne-kdaj Uhlifov-£a ra*vl^(li^Ča Tam je d;ven raxerled; kar je pa »kivno. G*>k>verete z^oraj omenjeni predal ▼ va^em \\mnu pa naj me pogleda g. komandant će »tnaiDcje ko pred leti. Jaz bi stvar uredi takota: Obe največji oviri: zaipinHije ramp na dolen>ki proui in tro&auH»ki pre-srled bi eno«ta vno in enkrat la v«elej »pa-nal« (zaćaral) na *ledel«fip*ke drtarn« cc*te. Tramvej bi *vl oia^istr*u vo^U i« do zaho mahnil v vzho^ino č;UcaU oioo. OJ te pa bi nihal prav do kol od v ura-ra naraj ter rtou^i eprejemati v«e doleti^ ske pomike «amo**ojen tramvaj, en trota-ritiar pa bi obavlja! §voj kruti pueel ▼ vzodni ćakalnici. Cez 5 let bom »opet poroćal o U0pebu svojih zgoraj izraženih želja. Prijatelj tramvaja. Ustanovimo društvo radijskih naročnikov Radl]skl aaro&aild imafo pri nas tamo dollnosti, pravio pa prav aobenih LjuMjana. 34. decembra Po svetu, kjer le radio sicer douti bolj popularen i i razSirJan kakor pri naa, bkra-ti pa tieveda ludi na do^ti viftp etovnji, ao že pred leti ustanovili posebna druJtva radi »kib oarotoftav, ki jim ie glavni naiuen zaščita tuteretiov svojih člaiov. Tuđi dru god ee je nauireč dogaialo, kar pri nas: radij-«*ke uprav« eo delovaif cisto po »voii glavi, sesUvliale sporede, kakor so saoie hotele, in se ni«o unenile za tksto ogromno druiioo raJUskih po^kićalcev. ki postaje prav zm prav vzdr4itejo. LasUiiki radijskih eprejem-iikov 6O bili ledai odvisai od uprav radij-«kih pooUj in oiso imeli nobene mož>not»ti tKKieiovania v teh upravah ter pri sastavljanju eporedov in dru^ega, kar zadeva njihove intfretie- Društva radijskib naro&nikov v kulturaih državab so v tem pogledu dosetfia velike izpretnembe tako, da so dandanee akorai v vseh upravnih odborih svetovuih radijskih postaj tuđi ZA£topniki radii^kin oaro^aikov. Poc^nieziie družbe v inoToeut^tva *e ivaiiineft zav^dajo, da ui oierodajen saojio kapital, Li ie te družba ustanovvl, teujveć v veliko večii meti kro» naro&nikov. ki (.ostaje vzdr-zuje in skrbi za obre^lovanje kapttalov po-e>aaiezmn raci i'»k ih druib. Brez tetfa ol>re-»tovauja bi raintaL pro;>adan, Krez va ke^a krotfa ratnih aaro^mkov pa ti propa'.ld tuđi vse dJ^ke drjibe ali i>a posta! 3 ue-potrebne, *f-r bi ae do»e«ale svojega na-maa Slovenci, kar se tiSe radia, ne tivtmo iaa-danes co£ v Uko »krotunib razmerah, kakor preit leti. ko ie bil radio dostopeo sauio Q«r botialejA.nj slojem. Družina nažih radijskih naročnikov ie zraela na 15.000 tlanov, ki pa ao *e zmerom br^i dvojih pravic ra ki v upravi na*e radijeke postaje nimaio nobene odlo^uioCe best*de. Dovoljene *>o Jim »anK> mile proćnie, brezu^pežns pritolbe, inter-ventije. pismeni poizkuai do*i?i i«premeinlx> in bousigavedi kakšnt* ai^vredne komeeije »e. To \ć V6e in tesa mora biti konce Tuii sk>ve*jski radi^ski naro*niki morajo na pogled imntevati svo.e pravjre in jih tildi dobiti. Vee, kar so radi jeki narotntici po sveta dos«?«1! te pred desetletji, bomo do-sejjli tuđi mi samo tedaj, če tomo uatano-vili evo i-9 sloveaćko DRUŠTVO &ADIJSKIH 5A.ROCNIK.OV Naineni tena društva, ki mu lahko pristo-pi V6ak imeinik radii&keea sprejetnnika, bodo v slavnih obristb ^ledeći: 1. Dosefci pravico «odelovania pri opravi naše rađiiske portale ld pri seetavljanju nje-nih sporedov. da bodo tako začčitani interesi radijskih aa ročni kov in uposievane njihove želje. 2. Nuditi vsero {Unom w& tabnične na-svete iz oblasti radiofonije popolnonia brex-piačoa 8. Doeeti za evoje elane pri trgovoO) s ra. aiiskimi aparati gotova popuftte in aicer pri nabavi novela ali izmenjavi starega aparata ter pri oopravilih. 4. Doseći za imetnike radi{skib aparatov za iia ne oene za porabo elektri^nefft toka, kakor je došle i k> voljen n. p>r. za elekLri^-n$ likalndke. Tok na i bi se raAunal kakor industrijski ali pa naj bi bila oena za vee aparate rn za mesecno porabo toka pavdali-rana na mi 3imam. 5. DeUti propagando za radiofonijo in pri radiiskih indti^triiah dosečt proizvodnjo posebnih cenenih radijskib sprejemnikov, ki bodo dostopni tuđi siromažnim slojem- d Zakititi lastaLke radiiskih sprejemol-kov pred najradiftaejSimi motnjami in pred brezobzirnostjo nekaterih industrij, ki te niotnie povzročajo. 7. Sodelovati t vsemi emakimi droStvi f državi, ki bi «e Ae ustanovila. Samo leda i, 6e bo ogromna družina la^t-nikov radijskih ©prejemnikov v naših kra-iih združena v ewo;em posatti^m društvu, bodo radij^ki naroeniki lahko doeetrli ^voje pravice m imeli ««vojo b*«^-io tn.m, kjer ie zdai nimaw>- če^r>rav rad irski naročniki ra-aiKlce postaje vzd*-iuieio in «: »vojimi pri-6pevki skrbe za njihov pravit 0 ustanovi tv i tega društva borno v krat-kem Se porofali. danee r« lahko javimo, da ae ze snule pripnrrtjalnj ovfhor, ki bo sesta-vil potrebna pravila in poakrbel. da bo dm-fttvo oa zakoniti podlaei i« lah^o začelo s dalom. V^e tište, ki bi pri pnpravljaUih de-lio In pozneje leteli pri drnjgtvu MKlelovari, prosimo, da uredništvu >Na&e£« vala< v Ljubljani. Kosflieva ulica 5, aporoče tvoje naslove. nakar bodo prejeli podrobneiia obvestila, ki pa iih bo oh-iavila tuđi nala najbolj^a tedenska raJijaka revija >Nafe val.< V sloei je moć tn s to mofjo moralo našlo-piti vsi radiiftki naroeniki, fte si tele pri boriti iste pravice, ki jih lastniki radtitkih aireiemnikov uživa\o po vsem kulturnem evetu! Društvo radijskih naročnikov pa bo hkrati »krbelo tuđi za propagando na&e ra« diofonije in teko izpolnijo kulturni natnen* ki ea im« radiofonija in ki ji po D|eni va-žnosti v pomi meri pripada. Za kočevske Slovence LJublf r»a. 72- v1ec«nt>r* Vlak na« pelje v m««leno Jutro. Poćaad In enakomerno iKlar>a>o koleoa. Ljuhljaaav ae ia^nblja v stvl kopreni. Mimo sadlniO vsak na svorjera me«tu, toda Studen tov-ska krt ne miruje Ze ne o^!a* harmoolF-ka Ln domaća, pet^ecn zautoni »kozi okna — Koćev+u v pozdrav. Stara Carkev. Dobre volje lasrtopiino !n na peronu na« prisr^no poz/lravi^o %%. profesorji ln dl jaki koOevoke gT*nnaxi)e. Takoj otilderoo v narodno l^lstko ftokK &>pet sliSiiTiO ztnaao toftbo na* ih koć«T-akih SUcn'ejncev, in da jih i7^wlVni('l.Tr«O4 eapo^emo pod m^im nebom »Naprej!« V akromnem razredu stoji ob tomd strani visoka omara, napolujena u knj!-gainal S ponosom zremao na to ikromno knjižnico, ki «no jo na pobii.io g. ppo€. Grafarnauerja niJ. dijaki I. drž. r. ^lin. T Ljubljani osnovali. 1150 taijig )e. Ni irmogT>, toda to smo ciali iz src*. iz laJrt-n« dobre volje »a procvlt naie^a dragega materlaskegra j«2ik«.. Ta. knjlAnica aaj siu-±i za a^led, pa tuđi leot acltaa, da noće-mo lamo frazarenja, temveć tuđi de)an)a. Posedojio po kloipeh, nakar se kn>iAai-ca bla^-slovi. Direktor g. dr. Capuder govori ocvoritvenl govor, podć-rt« viso-ki nadmen te ustanove in larazi željo, oa bi §• teh knjig ne posluževali prtdno samo «10-venski učencl, tenuvec tuđi oni. kl nam )ib tu ja sala odtjujuje ali pa naum jih je trn odtaijtla, Naj ae tuđi omi vrnojo pod okrilje naše drage domovine, da jo bode lju-rili in spoStovaH. Po lepezo govoru tova-rUa Pirjevca ^«34 kratek naj^vor tovav-riAa Kompareta in v orfredje ctx>pi g. upra-viteflj Kokotec, kalarem\i je nal g. đlre4c-tor že preje izrodi i klju^e od knjižne omare. Tuđi on nam ne govori mrogo. toda njegove ben#*l* bo l^n-ene in lepe. ZaJivaJt ae nam v pr^roetih ^eaedah ▼ Lnreau v»di tam žuvečlb Slovencev ln nj^-^ove besede razvesele tudd nas, ker smo preprićani. da se bo knjižnica v njegovih rokah v©-čala in svoj mofer dosegla. G. đr. Caipih* der potem sla\-nost zaključi tn našemu dragemu kralju Petru n. »adoci triia^.t-ni prlsrtni pozdrav. Mi amo se vrniU (Vomrrv v belo L^utolja« no, toda pustili imo naAim Koćevairjem vao avojo dobro voljo. Naj vodo. da smo mi vedno in povsod z njtml. Saj gojimo ▼ svojih srcih vsd iakremo Ijubezen do svojo domovine, do irvojoga lejjesja alo^-^a-ske«a jezika tn bo^eano delati in me boriti skupno pod nado ponosno dviguj^00 Ju-gosloveoisko zastavo. %. Z. PRED AMERISKTM SODIS^EM Bob Johnson stoji ic tretjič pred sodnl-Vom v Chattanooze v državi Tennes*e« zaradi pija,nosti. — Ncpobol iljiv pijaneo *tc, — zagodrnja sodnik, — m niti poče-nega groša niste vredni. Ce bi kdo plačal za vas vsaj pet centov ^!obe. bi vas takoj i/-pustit. samo da bi imcl mir pred vamt — Teh pet contov varn d&m aam. — j© odgovoril obtoženec. In »odnik ga jo rea takoj izmusti!. RCJLt tiitMUNTi ^0 Saef pjraz na I i ft ah Besneč od jeze, da so se ti nacrti izjalovili, si podlo izkoristil grozne čaše revolucije, ko so tuji voditelji zastrupili po&teno in čisto mise! ruskega ljudstva, ko so ga zapeljali v zverstvo in blama dejanja, katerih se bo nekoč ves narod sramoval pred svetom in samim seboj. Pod geslom svobode ste napadali neoborožene, morili starce in Žene, pobijali otroke in streljali može kakor živino v klavnici. Pijani 2anage ste se izpremenih v divje zveri, v same peklenSčke. ki jim ni več zadostovalo navadno prelivanie krvi. Naslaja-i ste se ob smrtnih mukah svojih žrtev in si izmišljali najve^je grozote, smejoč se pri tem kakor da gre za kratkočasenje. Požigali ste, ropali in morili. Kamor je stopila vaSa prokleta noga. tam ie ostala samo puščava in poRorišče O, da bi ti stopile zdaj pred oči vse one grozote, ki si iih zakrivil, da bi stopili pred tvoje oči vsi tišti mrliči. ki so umirali s prokletstvom na ustih. da bi se ti prikazali v naistrašnejšein prividu in da bi te s svojinu koščenimi prsti Čisto po*as počasi davili! Tuđi po meni si takrat streli*! sam in streljal le ta pes. Cenrhov ko sem stonil ored »v«>to »e^tro da bi fo Sčitil Tvoj8 kmela le «ad«»la nio namestu mene; ker sem oa omahnil ranjen tuđi jaz kraj Srečno sem se reSU iz piamenov, ki so me po vajinem odhodu zdramili iz omedlevice in slednjič se mi je posrečilo pobe^niti iz tega vašega pekla~ Liki divjad pred psi setn bežal čez polje skozi go-zdove in preko gora, ne da bi vedel. kam. Cez dan sexn se skrival. ponoći bežal naorej videČ po-vsod enako bežeče, ki so mi pripovedovali strahot* ne stvari, da se mi je kar srce krčilo, da so se mi ježili lasje na glavi Slednjič sem prispel do meje. Sreća mi je bia naklonjena, da je za menoj izstre-ljena krogla zgrešila svoj cilj in tako sem zopet prišel med ljudi, čuj. med lludi, kajti vi. ozna-njevalci svobode. ste bili postali krvi pijane zveri. In zdaj sem te končno zasačil! Zdaj ti bom sodil. Zadnja minuta je napočila. Ali sUii5, morilec mojega oeeta. moje matere in moie sestre? Zadnia minuta! Izgubljen si .. Nihče in nič ti ne more več pomagati Zaman si naropal kupe zlata, smrt se ne da podkupiti. In umirai s spomenom na svoje žrtve! Umlraj zavržen. kakor proklet, zapuičen izmeček, kakor pes za plotom. Ves iz sebe le Boris Karlič obmoiknil. Tuđi njegovi prijatelii so nmlčali. kajti vsak iz-med njih je bil preživei oodobne trenutke, ki se •tpomin na nje ni dal zabrisati niti z njihovo krvavo osveto... Sledniič le Dripove^ovalee nadaileval: — fzbdiien* LenlTMnHe>v* oW sn w*t»\+ bai Ori moHh zaHniih bef*ftah tuko staklene ris sem sdo- mal. da je njegovega življeni« konec. Ostalo mi je bilo samo ie nekaj minut Moral sem misliti na - odhod. Prižgal sem lui na pisalni zrdzi, si nataknil brado in popravil obleko, potem sem pa mirno 2a-pustil sobo. Vstopil je sluga. — Končano? — je vprasal. — Končano! Gospod ataše hoče na hitro roko nekaj napisati Nikogar ne smete pustiti k njemu ražen mene, ko se čez pol ure vrnem, da prevza-mem pismo za prefekta. Ta čas pa moram ie po drugih opravkih. — Dobro, torej čez pol ure? __ Da, čez pol ure bo vaš gospod konč&l svoje delo. Kdo pa tu tako krasno igra? __ Nevesta mojega gospoda — mlada, bogata, lepa __dobro si je izbral, — se je zasmejal sluga __ No, želim mu obilo sreče. Vsakem^ človeku po njegovih zaslugah. Stopil sem na hodnik. Vrata za menoj so se za-prla. Zaskripal je ključ v ključavnici in zarožljala veriga. Kar verjeti nisem mogel, da je Slo vse tako gladko. Mirno sem odšel po stopnicah doli. V temnem kotu v veži sem pa od loži 1 in spravil v torbo umetno brado, čepico ln suknjič. V navadni obleki sem stopil potem na ulico ter se ponv?Sa1 med ljudi Ven^ar se pa nisem mogel premagati !n ctal *^r" v brzini Minilo ie pol ure ko se 1^ n^enkrat zasvetila hi^ v oknih kjer je ležal mrlič ^ivo sem s* predstavila] ta oii2or strah gmzo ln krike Si!5«il sem befđnie do- stal Lenino\-iČ žrtev napada ali da se je po ne-srečnem naključju zastrupil. Petnajstega dne sem se izkrcal v New Yorku in mislim, da si zdaj tam nihče več re beli glave z zagonetko, kdo je poslal Andreja LeninoviCa na oni svet... K temu lahko priDomnim. — se je oglasil Bowden-Karagin, — da se je o tem dogodku dolgo in mnogo pisalo in govorilo. Mihče pa ni uganil resnice — niti revolucijonarni odbor —• ceprav je vedel kdo je to storil, ni bil obve^čen © podrobnostih. Zanimivo je, kakor vidim zdai, da sta uresničila isto misel v isti obliki istocasno dva. — Kako praviš? Kdo pa? Pripoveduj, prosim. — Andrej Krylov, ki mu je bilo kakor ves naro-Čeno od krvavega Cinkova v Berlinu, se je od-peljal v januarju iz Panza s svojo sestro — saj jo gotovo tuđi poznaš, malo Vero — in čez tri ted-ne se je brez ovir vrnil Približal se je bil Cirikovu. ki se je čutil v de-želi svoiih nrijateMev dovolj varnega. na rnaSke-radi in ta čas. ko si je pustila Vera v u^nbnem kotič-ku sredi palm in rož odkrivati stra^tno tju-Hezen i2 ust teca vrto^lavca fe orihitel nfan b»*at oreoMe^en v meniha in ga zabodel z zastruolie-nim bodalcem. ^ St»v 2Q^^______________________________ »gLOVgNSKT lfAKOPc. petafc, K. a»oamnt» tm. ________ _ _______ _ ____________r9tm 7 Smuk. smuk do belih oolianah Pakt med Iliri jo In Ljubi Jano: Zđaj ne ođloča veČ Oslo, temveč Ljubljana Enođnevne smuške tečaje in izlete bo prirejala v letošnji sezoni ob nedeljali in praznlkHi Zveza za tuiski oromet L,juD:jnn;i, 24. aect-niDra. Maivfkdo bi se že bil oJloći] za lepi tsmu-Iki »pori. ko bi bil in*ej pr;inernu .Iruibo ali pa. 6c bi ime-i priliko. «:a se nauč; ft mucanja po»l dobrim etrokovmm vo letvom Alai«ikomu. pa tihi i starej&.m nekoliko u-vobaoiii) smuearjvm. je b !o neprijetuu -i'u. derati vrtiii«nska iKKo^ila. Tako se je zv/u-dilo. da je ta čelo v pretek] ih /imah, ko v Sloveniji res akoro ni bio d obreda i^ne-£*« 4tewlo dui-učar>ev opadati. Čeprav je bi. m> M*li v teh zituah *Ji•»: i krajev, kjer je bHa sniukn, tlocrt in možna, Zve^a 7ji tu jeki promet v Sloveniji bo tekom leto*n'< zime počeufci r bo/.icninii priizniki prirejala eaodnevue emu&ke te6a.* in blete ob ueOeljah in praznikih :le v \zm jcmnih slučajih ho o«lhol iz L'ub ja ne te na predvečer), 6 *o elovaajem Zl>ora smu*Mh učiteljev Ju.ro>lovu uske z^ttsko^pfc-tne rre-t46 Tecaji se bo lo lei'.U na zač^tni ke in n^ turn© te6aje. ter 6c bo-Io vr*il: vedno na različoib proetonh. Po z-an^l'nih vremeT.-skih poročllih in po 7na.uju tečajnikov bo vodstvo tei'ejev izbiralo primemi term ter 6^'u šalo te£ajnTke 6e7n.i-nit: s ćelo Sloveirjo Tako l»o e temi tečaii irpo'n.iena velika vr. •tcl v našem »portu, jsaj se od^Jej ne b^ več * toliki me.ri «.!o?a <\lo. da b' morali mčH. nlki ne težke emu&kc ture a evo.Vmi izvei. bamim in holj rutinimnimi zn »nci in p ija-telji a!i pa da bi v snmAki tehnlki že izvež-hani hodili »t«lno 1« na en kraj. Prijave za te izlete eprc fma Zvez« te ttrj^kj pronif-t v ?'overiji. za*>te>ka (Jela — Gorju^e — GorcljctJi — Ko. privnJt. J^,«eiiice — liožea, Dovje — Moj. tsuaiia z okouoo. Kranjska jrora — P ftnioa, i;a;t>č« _ Pcft — Pctciinjek Kamnik, Tu* ULujAke mlak« — Stranje (obed) — Mek i nje — Kainuik, Trbovlje — Sv. Plani nm — Mrz. lica. Trgovi je — Mrzlica — femohor, Celje — Celjska koća — Stare Polcsr imenovanih &mu&ih tor bo vo^etvo te^ajev izbrulo se aadjiljne tako, du bo te. ča.jn;kom ve-v■&*.-. ■-■ ^-r:- ( nonui F16 tek me v J''»»—n ■ i bodo to sezono ' Lahtiju 0« Fin ■kem. Finci $e t delj časa z najve« }o vnenio priprav l>ajo na La dogode! In mu ves ajiho^ tiek jjosveia velik< pozoriK^t in mno go prostora. ^< adai oiinsnjajo vs tnamemtejše tok movalce, Ki bod< sodok>valt na Fl^ i ^^^^_, , _^^^^ tek mah Ln priob^u- - ^^^m',t< *^^^g I jeio njihove uspehe. < Nak) iavnoet to ifoto^o Mnimalo, da so ne- | davno pisali U*di o oaSiin SiiK>lt^u* Najvuiji i sportni h&\ >Urbeilu< ali po naSe >sport<, i ki izhaja v Helsinkiih. je v svoji 96. žtevilki I DriobĆil nad pol strani obstvak>* elanek o i Francu Sn*^letu % njegovo sliko, pod katero \ \e slalo z debelimi ^rkami: Franc Sniol^j, « finrjfarriki krali srednje Evropa. Naslov m ja £ priboril v Gai miech-Parteakirchnu io v Clia- I monixu v teku na 50 km. V Lahtiju nam U> I dobrodošel znanec- j >Urheiiuc ie. kot rečeno, najvefije in naj- r DoniembneiSe finsko sportno ^la^ilo. Je sluZ- * baai oman enaistib spormih eave^ov in si- fc ter u lahko atletiko. smuranje, rokoborbo, * bolfs. plavante. hokej na ledu, nogomet, ko- ■ l«sarstvo, težko atletiko (dvi^anie utezi), f1 telovadbo in ra otro^ke spo-te. I/ha^i dva- ^ krat teden^ko na osmih ©tranjh velike^a J! formata. Članek je napili Ei^o Ku«ma, ^ naž ponovni «avezni sni'.'iar^ki trener, ki so mu naAe sportne prilike dob^o zjvane. v — Ni mi aano, kol?ko in kateri smuCarJi i aa^topfio v Lahtiju. r>ravi Kuizma me^d dru- v »im. Tako doleo potovan'e stane veliko de- d naria in bodo savezi zaiadi teiza poslali le r svoie naibol|5e Gotovo pa ie. dm homo vi- h ieli Smoleia v Lahtiiu pri tpku na 50 km « le to tih in miren kova? iz Slovenije, ševe- v rozanadnesa dela .hnroslavije. ki ie te ne- §, kai let naitoljži dolsroprosa« v srednji Bvro- « 7*i in ki ga bo tud! fioeko obiinstvo a veee- 1 J tem poKdravilo. Ce bodo vei snaki na nebu pravilni (fui^ka rečenica za >£e ne bo nezgo-dM — Op. ur.)% »em prepričan, da bo zelo blizu prvih, ako že ne med njimi. Svet oko li Labtiia oo zani eicer prelahek, kljub tema sem pa prepričan, da se bo odrezal enako, ka kor v Chamonixu. S tem ne mislim trsiti, da bo sas^del 6. met?to, paS pa, da ^a bo od prveffa lomila enaka čaeovna razlika, ka kor v Franci ji. nan> e£ 16 minut aa Peicko Nie-miiem (Smolej je za ehamonUskim rmago-valcem Fincem Niemijem zaostal le za 11 1 »ti pol minute — Op. ur.). Kuisma piše nadah*, da Smolej v pogledu tehnike pr»v aič ne faostaia za najboljšimi sevemjaki, ki ym ie «iak tuđi v temeljiti pripravlienosti. Za-tem pripoveduje dalje. Kot Hvar opravlja dnevno wanumo delo ic a a vživa v svoji tova mi nobenih prednosti, ki bi mu otaišale •portno udek4owanie. NavzKc temu je Smo-Ie1 svojim predetotniktrtn xek> bvaleien. Sa mu omotfočiio polovan je na iTMttemeke priredi tve. Slehemi njegov start »e usp«5*n, 5etudt mu tovarnidko delo vzariel, da ta eim- 1 patiku i in skromni delavec nosi krono med srednieevropskimi 6V>lgoproga-*i. Kako df^v gače h-i bilo. fe bi Smolej fcved nekoliko ki- ; lomstrov iužnej^e, za mejo, ▼ Italiji ali oe bi rniel vsat esnake ugodnosti, kakor Jih ima-jo i talijanski te4cmovakn, ki potujejo to ' bi zado^tovalo Smokifu in nastopil bi v Lab. • ti iu z enakimi izsledt za prvo meeto, ka>kor j kdorkoli od se^ernjakov. Vem, de so do!«o-pro?aSi pov>«od po evetu Sieti amaterji. no-ložim pa lahko dva svota prsta na sveto pismo (finski izraz za >lahko prise*?m< — Op. ur.) in rečem: Smolej je naj£fstejši! Tako «odi Fine« o Smolelu! Clovek ne bi veriel. da &o hladni eevernjaki in po^ebdi še Finci, ki so znani kot «ilno nedkobeaedni ' v besedi in pisanju zmofai kal tajceea. in da «e bodo o našem >Franee*inu« tako raz-ri«tli in Ca dvigali v s»adma nebesa. Tem-hnii nonosni smo lahko n% taAegii »mu^ar-3ke?a kraita. katti tolik^no priman ie ew> vod i Inih drfav v sfnu?arskem sportu nam §e boli oHrpira o5i in od dane*, naprej borno e ie veejigi divl|eaiui gUdaU ma mai««a Tif ir'ana Smnčafski tečaj »Slovenskega Naroda« Ker ntenm iimu prSUM, da U ■* udeleSU amueaniMgi tečaja* •roo afcJenill priobeevmtl wwmU leden kratka In eim Jiinjii natvo* dlJm anuemrakeg« ibe. Dane« pri-Cenjamo • teme^niiiil amhterrmml «nau£ke tehnike. Smuoanje ni tetak sport ta ee g* tahko -vsakdo privadi, seveda pa mora pri tem paziti da bo od vsega početka veibml tl-stematlčno tn se tako otreeel slcer neiao-gibnih napale tn nepr&vilnostL Moderna mnuftarska iola prtporoća aofaaje med teletom m se izogib* pr\ naa tako priljubljene metode, da Ubere vt>dja tečaja prl-kladen. po motnostl nekoliko nagnjen svet, kl gra steptajo tn nato tam re±bajo. V akrlvnoeti smuške tehnike Je najlaije pro* dretl na Izletu, kjer nudi spremhVa^oč! se avet dovo)1 prilike za najrazUCneJSe irva-jaaje smuSkih Hkov. Zato ae bo tuđi nas tečaj ravnal po sodobrdh santevah In bo Imel slehernf rrotnost, da se bo ▼ n&jkraj-Aem Času strokovno fzveftbal. Lep dan nas izvabl v sneftno narav«*. Smučl smo dali prej tmpregnir&tl m kH-strom ari skare^em. da je let zavarovan pred mokroto tn da I*ižr1e drftt. Nn trav-n'ku natpknCTPo smufl tn že se zafine do* z<1«vne te*^ve. Kakt> »e i>re»nlVa.Tn na rmu-6+*? Popomoma enostavno, elifino običajni hojL Tttrni korak , Parice držimo čisto ralilo. % dlanjo oprtl na katerega se moramo* povzpci Ce Je oio nogo in lstoč&sno zasadimo deano palico ob 6evlju deane noge ter se odrtnemo oprti na jermen. Istočasno stegnemo levo roko, se adrinemo z levo palico In z vso teleeno te±o di«imo po levi nogi. ToreJ enostavna hoja. le da pri tem noge ne dvi-gajno, temveć ao smući zmerom na snegu. Paziti je tuđi treba, da se ne odrtvamo • preveč razprtlml rokami, ker bi s tem nepotrebno tratili moči. Tako smucamo dalje po ravnica izmenoma z desnico tn levico. Gornji txup je rahlo nagrnjen naprej. Do-epeli smo na rahei vzpon. Koraka ne tzpre* menimo, temvec se le močneje opir&mo na palice tn a« ae nekoliko bolj aafnemo naprej. Dvlgalni korakl Prlsmuč&U snio do gTiča bres đrtvafl, na katerega se moramo povspetL Ce Je fitrmina huđa in imamo dovolj orostora, uporabljamo poftevno poatopnl korale Te-Jo Imamo moćno nagnjeno naprej In ocrnjeno a stran jo proti strmini. Brepa blizjo smučko dvignemo v poaevni legi navzgor in zasadimo obenem obe palici Istočaano ob smuceh. Z dolnjo palico se odrtvamo, 2 gornjo pa pritezarao, ko prenaJamo težo na gornjo smučHo. Nato prenesemo Se spodnjo razbremenjeno smučko In Jo polciirro vzpore^no k zgornji, vendar nekoliko naprej. Tako se vzpenjaino, dokler sdsno sa vifin* BdaJ pa amo prismučall do selo hode In daljse strmine, porasčene c ds^svjem. kl nam onotnogoča posevnl poatopnl vapon. Zato se Tzpenjamo na-vpičao. Je enak prej omenjenemu koraku, ie da ftvlgamo tmmjo smuftko zelo visoko kn Jo poletimo preono v snea; ter se oprtl aa njen strmini bilji rob, prenasajoč teleie-oo teto a spodnje na gornjo smučko, vapne-mo aanjo, aato pa ss spodnjo položimo ▼poredbo k svarnji smu6kL Preden sno se dvignili na sgornjo smučko. smo zasadili gornjo palico visoko v strmino nad Čsvljem »gornje smuči in ko prenaaaroo na gornjo smučko teto. se moćno odriv&mo a »podnjo palico. Tako smo se povzpeii za, približno pol metra viSje. Pri novem d\i-ganju gornje smuoke je treba paziti, da crno oprti na notranji rob spodnje smučke, na kateri Je vaa n&ia telesna teža. Sploh borno videll, da Je najvažnejAi princip srnu-čanke tehnike prenaaanje teleane teže. KomaJ smo nekoliko smucali po ravnid, te Je spet pred naml nesrečna strmina v obllki Mrokega kolovoza. Na srećo je krat* ka, z&to jo borno premagali s sicer zeio utrudljivtm rmznotnini korakom. Konice smuči položimo kolikor mogtič« narazen, dočhn sta zadnja konca akupaj. Pri tam amo oprtl na notranja robova. Palici ima- mo zaaajeni aa hrbtom, prenešamo teJesno teto na desno smuftko in moćno oprti na levo paMoo. dvignemo levo smučko kolikor mogoče rzporedno s strmino v breg. | Zatem prenesemo težo na levo smučico, ae oprano na desno palico in dvignemo Ie desno smučko toda visje kot levo. Pri tem je dobro, da zasadimo palico tik za obre-menjeno smučko, da preprečtm© drrenje navzdol. TVup Je pri tem moćno nagnjen aaprej. (Nadaljevanje v novoletni stevGki) Od Ježe do mamutske sfcakalnice v Planici Znani češkoslovalld skakač Rttdolf Vrana pripovedufe, kako ]e skakal od U do 8S m v ciasua ^vese smucarjev ^csaoatv-va&ke »2Ljnni spuri« priobeuje tud! naši sportni Javnosti snani Rudolf Vrana zanimiv Hanrk pod naslovom »Od 12 na 85 m«. Ker govori ▼ članku tuđi o naši pianiski skakal-nici, bo zanimalo tuđi naie udu-čarje, kaj piše: »Skoda besede, ce vpraiaš fantiča izpod KrkonoSev, kdaj in kako je jel smucati. S tem se pri nas ljudje rode, to priđe kar samo po sebi. No, — sicer pa tuđi ni Čuda. Zima je pri nas dolga Kakor pomlad, poletje in jesen skupaj. In snega, snega nič koliko. In ni težko zaĆetL Tud! meni ni bilo težko. Doge iz starega soda so ml imenit-no služile kakor vsem našim fanticem U gorskih krajev. In nobena učenost ni to. Begali smo i_n begali in vse je nas straSno veselilo. Morda nam je Šio zato tako lepo, ker je bilo vse tako lepo naravno, v nas samih. Meje na Visoškem hribu so bile naie prve skakalnice Ko pa nam nišo več za-dostovale, smo si sami zgr?.dili prvo ska-kalnico iz steptanega snega. Prav take, ka kršne delajo za va^jo f antici iz vsake krkonoške vaši. Nič posebnega ni bilo na nji in jaz nlsem nikoli mislil, đz bi mi pomagala odpreti pot v svet Segala Je v stra- j šno dal javo 12 m in neusmiljeno je udar ja- I la z nami po razritem doskočiSču. Z»to smo se ji pa osvetili in vsak dan snio Jo ! mučili. Npvadno je bila to zasebna zadeva ' nekaterih vztrajnejših deckov, kl jim Je dejal očka namestu blagoslova na pot ne-osebno svarilo: »Ce te to veseli, fant, pa skači. Ce si zlom i 5 vrat. si ga boi zlomil sam. Pazi zlastl na spodnje hlače.« Solske smucarske tekme so bile dogodek za Jablonec, posebno pa zame. Saj sem bil jaz tišti, ki je zmagal na iolskih tekmah v teku in «koku. To je bila mola prva tekma vobce. To Je bil zacetek moje smučairke tekmovalne karijere. V jab1one$*em Sld-klubu so se Jeli zanimati zame. Glejte fra, tega V<-ano. » tega bi bile nemara potrebne tud! poStene simiM.« Tako sem đobil ovole D'^ «muW. ma«ivr«». bukove »dMce«. To^>» k^k5r»a r?»y1*k« le b*l* to v oHrpo^ r do*»r*i. na kat^Hh *etn bH račel Od \ lirtMrn dne smo lemali *muP»r«tvo re«no. j Po*«k«M «mo ?i dr»i«o melo in k t*»1 me\\ ] mecena, ki Je pH^o^nostno frtvoval kro*»o I kot natrado. ^abko si mlallt% da je Bo • Cesto zarea. Morda poremete »samo kro-na«f toda vsak izmed nas je posta vi 1 na karto vso svojo fantovsko čast. A ta se ne zaigra kar tja v en dan. Prva moja velika tekma, Synačkov me-morial v Jilemnici, prvi 1 etnik. Do pol danski tek ml je prinesel razočaranje, ore**--gala so se mi stremena in nisem se piasl-raL Toda v skok sem vložil vse. Sam ne vem, aU sem se bal ali ne, gotovo Je napravila visina zaletnega stol pa na me vtis in kolena so se mi tresla Cim me je pa starter izpustil, je bilo strahu konec. Skr-čil sem se In osredotočil na naglo bližajočo se mejo mostička — zdaj. Potem sem pa imel samo Se eno misel: Ne smeš pasti. Trenutni občutek, ko človek za hip skoraj Izgubi oblast nad telesom proti pregradi zraka in potem — doskok — gladko in varno ca noge — 30 m. Drugi skok 29. V primeri z mejo na naSem hribu to '■ploh nišo bili skoki. Malo strahu na stolpu, potem pa kakor da se je človek samo pope- { Ijal, resnično tako. Zmagal senrt In ta zrna- : ga, ki me je privedla med zbrane tekmo- ! valce v skakalncm tečaju v Tatrah pod vodstvom Sigmunda Ruuda, je napravila iz mene skakača. i Ruud je bil skakač po božji volji. In znal je nas pošteno naučiti Bim, ĐaHon, ' Simonek In vsi drugi, ki pri nas v skokih : I nekaj pomenijo, so se naučili od temeljev j , svoje umetnosti pri Ruudu. Stara skakal- ; nlca na Strbi je imela svoje napake in cu-deH se na njl nišo dali đelati. Pri do-skočilnl hitrosti okrog 45 km na uro J* dovoljevala skoke okrog 45 m. DaljSi skoki do 50 m so bili ie močno riskantni. Toda Ruud Je ostal na nogah pri 51 m. In ie kako! Učil Je nas dveh stvari, ki delata Iz skakača skakača odskok in predklon. Pri njem smo videli prve temelje modernega sloga. Naučil nas Je pri doskoku Iztecovati telo v počepu do konic, pri pol no priti«mje-nfh petah In nobeneea odskoka v viS'no. Skakač skače brezhfbno s hitrim napetim naletom, točno ocenirvijo ravnintee, sigu-r«fi pa mora biti tuđi v točki od^koka in no od^k^lru trenutno v nravfinem p^^d-V'on«. N»to »Hf^iTTi*! fn vnirn* ^^-»s» f«»iAca. Posebno roke n»1 bodo mirr)e. Poke nai-boM vidVo 1t^»»*h1o tudf sticer rn»'o mote^« naonke r^e^kion, to Je vsak^onH kruh vsakega skakača. In poln prediclon vsega . talasm • trdnim pritiskom koaosv oog na ' smuči nas odvadijo prelomiti se te pri ođ-skoku, ko nam zračni odpor prav za prav že vzame najvećji del gibalne energije Niti videti ni mogel izbocenih tubtov, ila-sti ne njihovih spodnjih delov, kjer ie prenehajo biti hrbti. Trdil je. da je skakač moi, ne pa kos straSila, ki se prelomi v zraku, kamor je bilo vrženo. V pred kl onu položiti se na zrak — to je tlsto Teden dni smo »ležali« na skakalnid, dan za dnem in ko naj bi izbi me tekme pokazale, kaj zna kdo, sem veroval, da bom res nekaj pokazal S prvim skokom nad 50 m je pokazal Ruud obclnstvu in nam kako je treba skakati. To je bil skok brez najmanjše napake, skok najviSje popolno-sti profesionalnega mojstrm. Bilo Je kakor izzlvanje nas vseh In sprejel sem to izz*-^ inje, počepal sem In nabiral hitrost kakor ie nikoli. Nisem se bal. Odskok, toda kam. Navzgor v preobilici moči naravnost navrgor. Za boga, tako visoko se nikoli nisem bil. Trajalo je ćelo vecnost, predno sem jel padati In ta čas sem tuđi napravit ćelo vrsto stvari. Najprej sem prišel v položaj, skakača povsem nedostojen, i glavo navzdol in navziic brezuspešnim poskusom sem se jel tako zopet bližati materi zemlji. Na glavo, na hrbet, v nepopisnem pre-kopicavanju, potem sem pa zclrčai kakor v Jitikovem pnvidu po vsem doskočiAču s glavo naprej Spodaj skočim na noge, tako nekako lahko — in obćinstvo se smeje na ves glas. In lahko se smeje, saj stojim v nogavicah. Ena smučka je nekje v goz-du, druga diči po sredini stadiona. Oba čevlja s pretrganimi jermenčki se pa trk-ljata po doskočišču. Pri padcu, ko sem »e jel prekopicavati, sta se mi zapičili obe smučki od zadaj in sredobežna sila me ie gledko sezula- Sele drugi skoki so to popravili. Ruud se je zavzel za nafio mladost, da no nas poslali v inozemstvo Na velike skakal-nice na mednarodne tekmovanje. In ko je bilo sklenjeno, da odpotujem v Svico, je vzel mene In VTondraka v stran na privatno lekcijo. Vse je nama vtepel v glavo v svoji Švicarski nemščini, ki je ni znal mnogo in ki sva jo malo razumela Toda nama je zadostovalo skakati z njim in učiti se tako iz prakse. Prožen do^kok, preci-zen odskok, pravilen predklon s trenutnim nabiranjem zraka. Mirno telo, prosto kro-fcenje rok naprej za povećanje predklona in nazaj za ublažitev predklona, krepko drla-nje smuči z zračnim pritiskom in mehak skek na prožinaste noge. Prvič v inozemstvu — v Pontresini. Svi-ca nam Je bila nov svet, zlasti v skokih na smučeh. Prvič smo prišli na skakalnice nad 60 m. Svicarjl od skoka v pravem po-menu besede ne poznajo. Njihove skakalnice so grajene za velike doskočne hitrosti. Dolga in strma doskočiSča zadostujcjo Energično vzravnanje Ln hitrost sama vrle skakača do 58 in 60 m. Glavno vtogo igra točnost zaznave in neustraSenost. Pot po zraku je ploška k doskočišču in ko se slednjič skok izpremeni v skoraj prosto redanje, je bil to za nas neobičajno dolg čas poleta. Visoka doskočna hitrost in prvi udarec ob zrak po odskoku z mosta, mi je skoraj zaprl sapo. Padal sem v strahu. i Pontresina se ni končala za nas slavno Da-I voa je prinesel že boljSe rezultate. Borili ; smo se z navduSenjem, toda Kauimanu in 1 Zoggu nismo bili dora?li. i Od tistega časa do zdaj je btlo mnogo ! tekem. Z njimi mnogo skokov, dobrih, slabSih ln takih, o katerih skakalci mkoil ne govore. To se pa ne da predrugačitf. Kdo izmed vas more reci, da je vedno ! storil vse o pravem času? Kako kratek je ta pravi trenutek pri skakaču! Manj kakor bi trenil z očesom, neznatna stotinka sekunde, ko se bliža meja skakalnice. Trening pomeni zelo mnogo. Ni pa vse, kajtl človek nj stroj in skakalec na smučeh je samo človek. Nič več ni, čeprav leže v vratolomni hitrosti na zrak, ki ga nese liki ptico. Mnogo tekem, vrsta imen. toda eno presega v mojih oCeh vse drugo — Hol- menkolln leta 1929- Norvežani so pravi narod smučarjev. To je njihova druga pri-rojenost. O konkurenci, ki ** *Kere na holmkolnski skakalnici, ne zadostujejo besede. Toda kaj porečete Sele k temu, da skače baš taka izbrana elita skakačev skoraj na vsaki skakalnici v najbolj zakotni zagorski vasici? Nakrepala sta nas v Kongs-bergu, mlajša brata Ruud in to smo nekako navijali. In vendar nismo bili v Hol-menkolnu tako slabi. Moje tretje mesto je bilo med juniorji, Simunek kot četrti in Lukeževo Šesto vendar govori samo zase ln za nas. To je bil zelo prijeten obllž na skeleče »norveške lekcije«, ki so nam jih dali na Hanibalovi skakalnici 9 letni fantiči v Kongsbergu. Mnogo tekem in mnogo skokov pomeni samo ob sebi umevno mnogo skakalnlc Skakalnice so pa zelo različne. Imate recimo skakalnico, komaj 40 m »se potegnec na nji, pa je hujše od krvnikovih vešal. Nepravilen doskok ali nepravilen od?kolt, n2pačno urejeno odskočišČe, namestu mir-nega plavanja se trese človek kakor na krvnikovem voru, v zraku ga suce kakor kaco in ko srećno doseže tla, si lahko zlo-mi noge. čeprav je prožen, kakor gumijast moTic. Vsak je vesel če ima to srečno za seboj in teh r\"r metrov ne odtehta strahu, ki ga pri tem prestane. Skck na dobri skakalnici je pa resnična radost. Morda se zdi to kakor velik poirum, strašna umet-nost, blpr-na pustolovščina — v resnici pa ni nič takega. To je trenutek sijainega sporta. Sad te-lesne in duSevne sigurnosti in sile in vse to se mi zdi tako mirno in uravna*>o. NiČ ni na tem neobičajnega, vse je tako kakor ba5 mora biti. In petem 4e to samo dober skok — baš samo toliko, če me razumete, kaj hočem reći. In na vse zadnje, med do-brimi skoki je ena sama razlika Doljri in kratki. Seveda, v?ak hrepeni po čim dalj-§em skoku. V ta namen fo pa potrebne pri-merne skakalnice. Ke^ se pa ne da ustaviti čiovežko hrepenenie po rekordih. bodo gradili marrmt?ke skakalnice. pa naj iih Se tako preklinjajo. Sicer ima pa vsak skakač raje dobro mamutsko skakalnico, nego slabo 7£ra?cno majhno Velika pk^kalnlca mora biti bre7h;bna, slcer se pokn^e v«aka na-paka v praksi v rare« m^mut^k'h ob^eeih. Toda "^ ma^hn;h veSalih se muči morda c^o poVn^^ri'e sV?»V»<*ev in ker n^n^ka fo-l*ko "e kriči, se nikomur ne mudi popraviti lo. Na mamutske «kakaln nesreće. Zdai s# mi boli sania o crnih Stevil-kah. ki «0 tih ponaviiali oiačevalci- Bradi 101 m Rekord, na k*terega misli mnwo skakacev kakor laz Kdo ve? Sal te skok na smučeh «amo *p*>»-t lutdi — in kaj je človeku nedosegljivo? Nič na svetu. Z „bombo smrti" na prsili S'ODetishl detaoec u tufsitl lcali* Ljubljana. 24. decembra. Ne pričakujte senzacije in ne fantastičnih zgodb Tujsko legijo obdaja sicer čar legend Nedvomno srte že videli vsaj film, ki prikazuje življenje franeoske ali Spanske tujske legije, će že niste piećitali napete-ga romana ali reportaže o obupancih. zlo-čincih ali izvržkih ćloveške družbe — kakor jih pogosto imenujejo —, ki so služUi v tujpki legiji Legende širijo tuđi Ijud-je ki so bodisi v resmci živeli v legiji m ušli »iz pekla« ali so sli&ali pripovedovati druge, kako je bio O vsem. kar lahko rve-mo o tui«ki Tegiji. je nedvomno malo re-snice Dovolj je ra7lo?ov da čiste resnice ne ^vemo in da je ne borno zvedeli Prif ne priđe mnogo v svet Le iz drobcev si se-stnvljamo sliko o ra^merah v lepriji Toda prav ti drobei «0 posebno zan^mivi: vendar ne pričakuite fonta?=ti^nih 7?odb To je samo pripovedovanie preproe zato. ker so zanimive. Zvedel sem po nakliučiu. da je služil v tui^ki lesiii Ker takšnih ljudi med nami ni mnoeo. «em se zanimal 7a niepove do-i'vHaie I7kn7al se mi ie tuđi z nekaterimi dokumenti S^le. ko ie ko^al pnpovedova-nie sem mu pov«>d^l. da nameravam o tem n**kai napijati Privolil ie. a me je pro-sil da ne i7dam nieeovega imena. IZ BELGIJSKIH RUDNIKOV V FRANCIJO V letih 1926 in 1927 so naši izseljenci se lahko naSli /aslu^ek v tujini Naš znanec, k; ie bil tedaj sele 19 let star, je dobil delo v beleiiskem p'-emoeovniku (v flam-skem delu Bel.si.ie> Pozneie ie delal v ne-kpm drueem premoeovn'ku v valonski po-krai'ni Leta 1927 ie pa po^kusil z več tova t-iši §e srpr-o v F^.^nciii. kier so precej d^bro 7aslu7ili v neki cementni tovami N^^adnie ie delal v tovarni aluminiia«tih i7Hp1kov Tam se je seznanil z aeenti. ki so iskali mf»d preprostimi delavci žrtve za tuj-sko legijo. RAD BI POSTAL FRANCOSKI DR2AVLJAN Mnogi na5i delavci so se hitro vživeli v franeoske razmere, ker so zaslužili mnogo bolje kakor doma ter dosegli viSji življenj-ski standard Samo po sebi se razume, da so si začeli prizadevati, da bi dobili fran-co^ko državljanstvo ter postali v vsakem pogledu enakopravni s franeoskimi delavci Naš znanec je optiral za franeosko državljanstvo Toda državljanstva ne morei dobiti tako lahko. Najprej je treba odslužiti vojaščino Agentom se obeta med mla-dimj inozemskimi delavci v Franciji bogata žetev Fantje so neizkušeni in lepim ob-ljubam radi na^edajo Agenti jim slikajo življenje v Afriki v rosnatih barvah Ob-linbljajo jim, da bodo boeati, ko se bodo vrnili iz tui^ke legije. Dobili bodo lahko državno službo Kdor bo hotel odslužiti še 7 in pol leta. bo prejemal tuđi pokoin;no. Ko bo odslužil svoi rok v leffiii. bo lahko V7el s seboj tuđi konia in voino opremo. V^ak d^n bo preiemal vi.coke dne\-nice 7a samo službo v trdniavi, sicer pa §e posebne dnk'pde Ce slutiš vo^aščiro v Evropi, ne preiemaš nobene p^^e. v tuiski leffiil si pa lahko brez vsak^a tnida naerab'S d**naria Kdo bi ne podlepel tako mamlji-v;.m obliubam. 7Ta^ti. će je mlad. neizku-§n. želian puctolo^-šc^n in po^n n^kipeva-joče mlado<=tne sile ter poguma?! REKRUT V TDJSK1 LEGIJI Zelo se lorej motijo tišti, ki misiijo, da so v tujski legiji sami pustolovci, zločinci in sploh brodolomci življenja. V tujsko le gijo zaide tuđi mnogo neizkušenih fantov, a ne le. ker so romantičnih nagnenj, tem-več predvsem zaradi denarja. Tuđi pri našem znancu je bila od'očilna plača v tuiski legiji Rekrutsko skušnjo, ki je trajata 3 mesece ie prestal v Algeru. Rekruti nišo nikjer zadovoljni in seveda tuđi v tujski legiji ne Vendar se pa rekrutom v Algeru navadno niti Se ne 5anja, kaj jib caka Ve^banja. zlasti na konjih, je mnogo, Vendar napori nlso takšnl, da bi iih veči-na rekrutnv ne prenesla, saj so dabro iz-brani Preden so jih poslali v Afriko, so delali na mih meser dm po^zkuse. da se Je tzkf»7.alo ali «0 dovolj odpomi proti vro-čini in ah hodo lahko prenašali hujše te-le«ne napore Ra7en oficielneca reknitnepa pouka 1e ps naS maner napravil v ATeeru tuđi dobro *olo m*»d ctare|S'mi legionar ji Sča-snm ie 7.v*»del kai v«e ea caka ko gć* h*v d(» no«1ali v nntran1o«1 Afrike VojaSka Služba v pnS^avi kier ne priđeš ves« *a* v «fk « ci\HH«5ti ir* k*er ie tr#»be «kr»raf V*?»k dnn tvefati Jivlienie na «tra*i pred Arabci ki eledaio v tuiskih legionar jih svoie smrtne v>vražnike. je resna »deva 2e kot rtkrutu U nep^ftrni« wrplMo mržnjo do »divlakov« td sabotirajo civi-Ii7atomo delo Rekrut pa kmalu tuđi slisi od starejsih legilonarjev mnogo resnične-ga o okrutnostih afriSkih plemen. ki tia-padajo karavane in trdnjave ter ne priza-na&ajo nikomur PREIZKUSNJA HLADNOKRVNOST1 Ko fantje po 3 mesecih nastopijo službo v tej ali oni trdniavi na robu pusčave, se sele začne sola za trdo legijonarsko življenje. Kdor ima dobre živce ter je jekle-nega rdravia. se mu živlienie v leeiji ne zdi ntč t?»ko straSneea DiscipHna. življenje v trdnjavi in pra«ke s sovražn'mi arab«k1mi plemenl — v«e to ni tako hudo ?a robu^tneca človeka Tuđi hrana za fan-te W ^o vaieni trdeca delnv«keea Hvlie-n^a. le bHa v ličili rtob^ Toda legionar ne srne biti seT-goče tedaj, ko bo lahko vzel s seboj na drugi svet čim več sovraznikov. Najbolje je, da počaka. dokler ga ne privedejo na zaslišanje pred poglavar ja. Legiionarji ime nujejo »odrešilno* bombo — moja smrt. »ZABUŠAVANJE« STAREJSIH LEGIJONARJEV Nal legijonar se je kmalu vzivel v legi-jonarsko življenje. Nauk! starejsih legiio-narjev so mu dobro služili, da si je službo olaisal, čeprav na nedovoljeni način. Življenje v trdnjavi Je brez nevamosti in tuđi ni težko za utrjenega legionar ja Precei pa tvega legijonar na izvidih, ko se oddalji več deset kilometrov daleč od po^toianke. Trdniavi se ne srne pribivati nobeno sum-Ijivo krdelo domaći nov Pat rulja dobi nalog, da mora zavreti to in to crto ter da mora po*x>čati o eibaniu sovra^n'h oddel-kov Vod 1a patruHe dob1 po^eben kontrolni kompas in karto. Včasih se zdi vod ti patrulje nevamo prodirati da'eč od trd-nlave, raren teffa ie pa pot tud* napo^-na v silni vroč^ni »Zabusant* si pomaea 7 magnetom, ki ga kontrolni kompas rad ubo?a P^tmlja leno ooc^va v vamem zavetju. dokler ne p»^teč> čas. W bi ra *lcer po^bila ra iTv^d Seveda pa kiitib temu o'^eim^^o dok'ndo Oc*'oTnet'-nar«k» «ltt*ba te to^ei včasih tuđi v •^l. I vo ♦'-ttplo. Sodil si je sam: sprožil Je bombo ; smrti. UJETNIKI T ROKAR LEGIJONARJEV Legiionarji seveda ne mučijo jetnikov tako, kakor divja a friška plemena Vendar se Arabci silno boje ujetništva Legijonarji ujetim Arabcem nič ne zaupajo. dokler se ne prepričalo, da Je v njih ?atrta vsa upornost. Metod, kako prei7kusajo zane-sljivost Jetnikov, je več. Na* znanec jih poma tuđi nekaj. Ne borno premotali, ali so človeika ali ne J etnike pri drže naiprei 3 me*ece v trdniavi. Nalaza*o Mm rama potrebna tn le ve^krut nepotrebna dela T?»ko n pr. prenaftntl dan ra dnem v vre-č?»h o^*ek. samo rato. da *a nosilo Le-p**onarii. kl jih pri tem delu nadrira^o. J^h smelo «tr#»Hati. uko sleno vseea ne j uboffalo VČas*h le treba uVt^'Va u«t"Hit< rn svaHTni rpi^H d»-i»Pim rHetn'kom. Uiet-n^k*. k* «0 h*H d^^oUnirjml S me — pHw»"ft « DOVO<1'*^T" ** rnVo at1 r>n«*o — \t t^n<»t»e v «woto. k^»r on^,,^^o svoje delo vroče afriHko solnce in ujede. »FRRPEmn.fA« V Frfi^AVI Od časa do časa obisče legijonar ja v trdnjavi »ekspedicija« junaskih belcev Ko je bila napovedana taksna ekspedicija, je bil vselej alarm. Legijonarji so sklenili v i razdalji nekaj kilometrov od trdnjave krog ! da so bili civilisti na varnem. Vendar so bili pogosto med njimi taksni junaki, da ; so se ie v trdnjavi tresli kakor šiba na \x>di ter nišo naredili koraka brez revolver- *a KO ST1 MINILI DVE LETI VojaSki rok v legiji traja dve leti Ko se je služba fantov bližala b koncu, so postali oficirj: z njimi zelo prijazni Bilo je tuđi dovolj pijace. Preden so jih odslovili, so jih drugega za drugim klicali v pisarno — ne preveč treznih Nasteli so jim 30 000 frankov, ČeS to je vaš denar, ki ga borno naloMti v Lyonu, če se zavežeta za nadalj-no službo 7 in pol leta Naš znanec je bil tuđi nekoliko iftiane volje, vendar je preči tal poeoje za nadalino službo. Nišo mu bili vseč, zlasti ne, da bi se zavezal »s svojim živiien lem služiti 7 in pol leta«, kakor se je pribl^no gla«ila listina, ki so mu jo ponujali v podpis. Začel se je izmikati. čeS da se je prepričal, da ni spo«oben za to te*ko službo, ker nima več tako dobrih živcev in ne ti«st#»«a po^uma kakor. ko je stopil v «HT*bo S<* so mu priffovaHali. on ie r& odkMnil Od^ovill so ea precei ne-pH larno S° n*»k**1 fsntov le o^kio^flo na-rtalino sln^bo. Zadale dni potem r»lso bili v«* pH*n 1**-nnv — •*♦ »»»ga N^ *^»2 Madzarov, 514 Francozov, 385 lULlijanov, 118 Belgij-cev, 63 Bolgarov. 221 Dancev. 44 Grkov, 174 Nizozenicev, 44 Svicarjev. 92 Svedov, 167 Poljakov. 124 Romunov, 24 Turkov. iz ostale Evrope 139. iz Zedinjenih drzav 137, iz ostale Amerike 77 in Iz os U1 ih RonL-nentov 82. S prav dobrim oblakom ae ponaša Ro-ga&ka Slatina, ki je imela 6829 tujcev s 93.453 prenoćninami (povprečno po 14 dni). Ogromno većino tvori jo naši državljani, med taozemci pa naj več AvstrljCi (559) ui Madžari (469). Ostala zdravilisća nava-jamo po abecednem redu. Caiez je imel 521 gostov z 2656 noćninami. Dobraa 3599 in 58.043 nočnin. Dolenjske Toplice 798 (9672), Golnik 2040 (47.623), Laftko 2528 (26.797), Medija Izlake 89 (958). Rimske Toplice 353 (3591). Slatina. RadencJ 1276 (17.953). Vsa zdravilisća skupaj so imela nad 35.000 tujcev z 290 tisoć nočninami. 1JETOV1&ĆAR&KE POSTOJANKE Med temi prvaci seveda Gorenjska, zlasti obmejni predeli. Tihi bohmjKki kot pridobiva leto za letom već prijateljev, ki lju-bijo mir in božanstveno prirodo. Vsega U-ga je v Bohinju na pretek in zjto ni ču ino, da je Bohinjaka dolina letos prekosila Kranjsko goro, ki je doslej med gorenjsk -mi letovisći vedno prvaćila. Boh.jijska Bistrica je imela 1453 go»U>v (noćnin 11.374», od teh dve petini inozemcev, med katerimi prvaci jo Nemci (136) in Italijani (113). Tuđi Anglezev je bilo letos precej, kar gre brikone na račun kentskega vo'vodsktga para. Ae bolj je bila obiskana Srednja vaa v Bohinju s 3577 goati in 11.610 nočninami. Tam so od tujcev prevladovali Nemci, Av-strijci in Cehoalovaki. Ta dva kraja sta imela torej skupno 5030 letovisčarjev. Kranjska gora jr na Gorenjskem za Bl»-đora pač najljubie pribezalisče oddiha potrebnih. Letos so imali 4530 gostov s 56.319 nočninami Od teh je bilo 3890 Jugoslove-nov, nad 200 Avstrijcev, po po'ovioo manj Nemcev in Madzarov, ostalih narodnosti pa nad 200. DovJe-MoV.tra^a ni le izhodna točka za triglavske izlete, tem več je zaradi prekrasne okolice letovisčarfem zelo omiljena. Letos ie bilo tam 1152 *u1cev. ki so ostali povprečno po 9 dni. Dolina Planice je postala zaradi svoje veleskakain/ce sv**-tovno znana, izredno zdravo nodneb4e pa Je Ratefie-Ptonico dvigni^o tuđi med n^sa naTporrtemhne.isa leto^'lš^a. IireM »o ?S21 letovJSČarlev s 25 082 nočn'^a^l. Kakor T>on.'^o^ so WW seveda naiS*evnn°ii' naSI državi«ni on»*sko prometni bilanci so v znatni meri prispeva^a tuđi naaa mesta. Tujci sicer nišo doigo ostajali, po većini so bili pač poslovni lJucHe, vendar je bilo njih stevlio preceifne i fuhifaim 'e kaj-oak ziimt»inri'?1§ n^HeĆM ol^'^k, zato 1€ prav. da imo pauften1, kateri narodi no nai poč*wfU^ s svoilm orlho'om. Na1*eč je se-ve«ia. b<*o Tutro^ioven^v in s'c^r 27 663 n'im sle*1e Nem*Ha s 4357. Avstri4a a 350«, ItalU* z 2085 Ce«koi«lova«ka 1399. Belfl]a 4A aolgariJA 303. Dasaka, M, A«gV|m 5U Frandja 611, Grtija 60, Ntaozemaka SS, Madžarska 383. NorveAka. 3« Poljska S4S, Rumunija 171. Turci ja 30, ostale drtave 678. skupaj 42.614 tujcev In 74.396 noćnin. Maribor je imel primerno manj tujcev, zato pa sorazmerno već prenoćJiin, najnreč. 16.322 in 52 658. Tulcl so o«taev>đ'«MZs koti-cerU po<1 vottMvom dirigenta Loren« Pero-«i-ia iz sikstinske kat^ele v Vatikimu. — 30: \a ^eti večer (fkilomrk ii f^ir.kpn^v? iirr© »Cvr^ek za rWio<, i^raio clan; rad igr dni-iine. _ 20 40: Kvartet mandolin i$rra Sotif'-ie peemi (ploJce). — 21* Božici* «1«sha (RadiiekT or^e^ter). — 22: Cim. vreme. »pored — 2205: Odlonvki ela he o krovanju kralia Juriia VI in kraliif? Kl-rabate v we«t-minstrski opatiji. Konec ob 23. urt Kedelia, 2C d^emhra 8: CitraSki trio >Ve*na< (?«. Ivan Kosi, Vilko Skok. Kudolf MaUsle), vme« plo»6e. 9: Ca«. poiočila, »pored. — 9.15: Prettot cerkvene elfcvS-be ia fran*. cerkve. — 9.15-Verski govor («• dr. Ciril Potoimik). — 10: Matrislri i«r«io. — U: OtroAka ura. Botifti« pravliu-* hi oeumi (jz. Vmko Bitenc). -11.90- Koncert. Sonetu ie: .lože Oo^tic. Člaa uigrebik* np«re in R«di»ki ork^tef. -*SJ Crni, vrrin*», ; portHi, o*»v^tiU. — \XW. Zm pravo 7:11» vo in neka] »a ole« (plo**\>). toudais r\ n'«ro od 14 15. ao 16- ur *V /: P«/m " *t< r.MJit: Potien. v**rti prisarl 0/vajaio elani rad. i«r. druiin«. /odt Uil. 16 40: Vojaka «o«iba (plo*ce). - 17; Kmet. ura: Ob koncu lila Ijz- Ludvik Pu*). - 1T.20: Ktnet. ura'- Poročila o tržnih cen*h. - 17.:Wt Kint»cki Irto in pevski jaiz kvartet; rmm kratek preno* z razstave kaiwrčikov na liceju in plortče: L'do\"ifwa in Lov^etova i-o> jeta. — 19: ča*, vreme, poročila, t»pored^ obvestila. — 19.: v0 Nac. ura- Snm&arska iruAtva ii wnt'*arski Aav»i (pre*Lav. Ju«. z\n\ Jtoaportn »saveza Ljubljana). — 19 50: GalliiHovi «l>ori (A P 7, plo^e). - 2l>.l0: Ljudski ©bifcaji na Stefanovo (g. Bori« Orel). J0.W: Vesel večer. Sodelui**^: Fantje na vaši, kvartet sester ^trilarievih. Veseli brat-ci in ptaSce. — 22: Čas, vrsme, porocila, »pored. - 22.15: Pleana glasbe (plo«e). Ko* nec ob 23. uri. Ponedelj«k. t7. đe««fnbra 12: Opnretni napevi (plo*c*»). — 12.46: Vreme. poročtla. — 18: Čas. »pored, obve-stila. — 13.20: S»daj pa po domaće (pkrtfte). 1415: Vreme, bona. — 18: Zdravstvena ura: Naravna oUramba (g. dr. A. Breoeli). 18.20: M. Ravel: ValčeJc (ork- kon«erl dr. LatiK>ureux, ploWe). — 18.40: Utnetnortni dpomeniki («• dr. Rajko Loiar). — 19: Ca«, vreme, porofriLa, spwed, ot>vt*sc:la- — 19.30: Nac. ura. Zima v planinah (R. t>rof. M. Li-povSek) Lr*t«ljana. — 19JiO: Zanimivo^tl. — 20: Taatbura&ki orkestar. — JO-HO: Ck. Kune igra Jlagerje (klavir z ritmifoo *pre*nv ljavo. pložče). — 20.40: Pesmi iu op«»r 1% speve poie s. Roman Petrovč.i*\ — 21.205 Citražke to5ke (plofcce). — 21.30: Taml>ura-iki orkester. — 22: Ca«. vrema, noroc-ila, spored. — 22-15: premo* plesne ^1«*0© *• restavracije >Emona<. Konec ob 23. uru Ščepec soli — Le čevlje sod> nai kopitar! )• r«g dr. MatKot tako kot odlični poljudnl predavatelj tn kot medicinski strokovnjak za razna vpraSanja č-ioveSks-ga življenja ln Edravja. Zaradi pozornosti, ld jo je predavanje zbudilo pri nađem uaj-fcirSara obćinstvu im ker je arteriosklero-za boleztmski pojav. ki bo zanimaj naj^ir-fte množice v meotu ln na deželi, prinaSa-sno predavanje v celoti. ker se savedaino velikega pomena te vrote ređkih ln široko narodno in zclravstvenih pomembnih predavaaij. Upamo, da borno 8 tem ustre-erll v sem Sterilnim obiskovalcem, ki so tsrazili želio, da bi morala takžna preda-ranja v »bli'ki poljudnih brošur med naj-sirše plahti naroda, Ta bolezen Je stara *Art£>rioskler07a je oboleaje staro kot CloveSki rod Ze Puffer je n. pr. na mumljah staro egipćansltih kraljev iz XXI. -li-nastije ugrotovil prav Iste arterioskierotič-ce izpremembe na. aorti kn na drugih ži-ln.h, kot jih d&nes vidimo pri ljudeh, umr-lih z art&riosklerozo. V opreki z ugoto-vitki Pufferja pa je presenetljivo dejstvo, da na kipih ln podoban »tarih kiparjev ln Biikarjev Ie redl3. za dovažaf^je potrebnega hra-niva (soli. vitamini, beJiakovtoc, tolece, og-jikovl hldrati. voda itd.) in pa tuđi za odvažanje raznib enovi ter seotavin iz kraje\-ne preosnove v tki\iL Te snovi «> za naše telo in tuđi za žilje ponajvec kvarne in škodljive. K nj'm priStevamo n. pr. mlečno kialino, so^no kislino, »^nino. ade-nilovo kislino, adenosinov fosfat, nekatere aminske kisline (histamin itd.) itd. H kvarnim snovem iz tkivne preoanove pa spada tuđi ogrljikova kislina. Po krvnem zilju se pa pretakajo tuđi izlofiki raznih Botrajajesekretornih žlez (predsapaice, na-docristi, obsapnic. trebušne sllnovke itd.). Poleg njih pa najdemo v krvi tuđi razne, ponajvee žile okvarjajoče snovi kn razpa-dline." ki nastajajo pri probavi v čreve&^i in se skozi črevesno shi2nico varkajo v teto. Kvaren lifimsk na žilje pa tnmj© dalje strupi ra^Tiih baJcterij. ki zivotarijo na površini naših ^luznic ln kože in se razmoo-že v prtmeiru naiezlji^'ili bolezni. Vecji iel naStetih snovi, ta krožijo v krvnem obtoč-Ju. "Lmajo vpliv na naSe žile in sicer bodi-Bi da jih krCi.^o ali raztezajo ali pa okvar-jajo v se»tavi zilnegra ostenja- Z adrena-Bnom n. pr.. ki je seatavni del iztookana-dobistne sredice, moremo pri ži^alih lz-avati tipiC^e znake arterioskTeroze. Oglji-kova kisika zniža krvni pritisk v aorti, kar trna za posledieo n^ega zvisanje v perifernih žilah Enak efekt doeežemo tuđi te z neznatnim okisanjem krvi, đa^e • pomnožltvtjo kisika v krvi itd. Arterio sklesrozo pa moremo tzzvatl tu-^. r^ *^ >^**4* mora biti clatttena, krei^va hi odporna, Odpoma aavoljo tega, da vsdr-21 prittak krvnega vala, ki priteče v £Uje ob vsakokratnem stcaSjaJu srficfli prciia-tov. Ta odpornost mora biti najvecja v pranl odvodnicd in sicer v odseku nad izvi-rom iz arca hi ▼ pranecn loku te žile. Na ten meatih je tud! aorta najdebelejfta ter I acsftop nje stena tz atervtlnib plaati in I membran, sestojećih iz elastičnih vlaken m midičja. Arterije «e pa moralo Uidi kr-»tt kar pač umorejo samo s pomoftjo atenakega miaičja, MISićje vaebujejo pred vsem sreetaje velflee nftln«ke> lm male žile (drobovoe). Te «le tuđi uravnavajo s svojim krtenjem tn airjenj«m ne ie krvni pritidk marvec tuđi razdeUtev krvi v poedinlh organib tn telesnih delih. Sled-nji* pa morajo biti žile fte elastiftn«, da aprejmejo vaše vbo množino krvi, katero htpno pofieoejo vanje sr6ni prčkati. Ta množina zna&a nomialno ^0 — 70 cem krvi. Vsled proznosrti pa ae ra«tegnjene žile prav hitro spet skrčijo, s č«mer anat-no prlpomorejo k odtekanju krvi v »me-ri periferije Najbolj prozna od vseh tU je prsna aorta! Za predviđeno dolg«** liv- I ljenja »o oroenjene lastnoft« tilja Ćioveka I neobbođno potrebne 2*aradi tega je utemeljen tuđi Izrek CazaH9«^ da raznolaga človck »amo s «taro«tjo svojih artertj. Prodčacno izrprijemje zilja povzro^a ne samo prezgodnjo ostarelost, marveč zntža tuđi odpomost telesa napram naporom, raznim boleznim itd. Rako se pojavlja Artei-iasttcieroza, at^roakieroza, ailero-rnatosi, poapnenje in zaUdeloet fcilja itd.» obstojl v anatomskih lzuremembah v zilnem ostenju, ki zuiiajo prožnoet, krć-ljivosit in odpornoet tilja ter j>ovaroće njih okorelost, s tem pa razne krajevne ln oboe motnje krvnega obtočja. Patoio* ^ko-.-uiatomsko obstoje te zilnoosten>§k« izpreane«abe v po javih tapri jenja (aatoi-dcen>a), okorelosti (aBUeroiEiranje) in po-apnenja zime stene. Tem pojavom pa se pridružijo lahko *© razni vnetfoi procesi Vse te a5>^en^eInbe se odigravajo po najvec v povrhnji in srednji plasti žDne^ga ostenja- To pa zategadetf. ker rta ta dva dela žilne »Usne rfabš© preakrbljena s krvio V-ot pa vnanja žilna plast- Zadnja apre->ecna. kri po zilnih arteri jah (vaaa vaso-ruan), ki od zunaj vstopajo v žiTno oste-nje. Te ziine a*-terlje se razpietajo v lassoi-ce, ki sogajo v većjih žii&d do zunaoje Lrejtne »^cinje pia»U, v majbnih pa samo tk» vnaate meje te pdaatL Oetali, notramji deli tu pa aprejemajo krt po predorin ln m^dceiićjiih proetorih in to deJoma od zu-nsaje plasti »em, deloma pa iz notranjo-ati iilja, v tom priraeru skozi notranjo plaši iiloe atene. Pri takem stanju nd ću-A30. da trpita prehrana in praoanova oate-n;a in se pri »viSanju krvnoga pritiska stisnejo ne eamo žilne arterijce (vaša va*), marvec tuđi nežni kanaH med celi-camd povrhnjice in srednje plastL V ta-Hem prtroeru so podani val pokoji aa počasno in eventualno tuđi sa neaadoatno pretakanje krvi v ziljnein oatenju, a tem pa tuđi za ssnizanje ok^dativnih proceeov, za zvi*aaje ki»lo«U tktva, ispadanje hote-st«rinovih ln drugih toUMnih anqyl ter apnenih ln fosforjevih *>U ln kooCno sa prekoanerno htijenje ceUc predveem veaiv-trifc, nift maj pa tndi za njih propadanja. Saj so 8 pomnozitvijo ln rastjo ceBc n« množe hkrati tu* ži!ne arterijce. kar pafi moti prehrano novosrtvorjenega tkiva- Na »rtertosklerotlfino obolell tili opazimo razllčno veUke, pođolgo*atg, ofcrogle ali eliptične peg« m petice mmen^aste barve. Te pege se polagoma pov*t*fr ter morejo sčasoma razpa«tl ln ae spremenm v čire in ranice. Njin okolica poanoi. a6e-mer se v žilni »teni pojaurijo veoje ali manj&e apnene ploiće. Na površini raapa-dajoćih peg ae strdi lahko krt Taka atr-jena krt se pa more odtrgratl ln zaneetipo krvnem toku v raane organe, kjer more zamaSiti katejrokoU manjao žilo. Valed stanjSanja Silne sfcene pa ae more tuđi zgoditi, da obolela arterija poći m ae Mije v okolico krt. Na ta na£m naatmne n. pr. htpna možgansk«. kap. Ta pa tuđi lahko nastppi, ce se na povrtnem, arte-rioisikJeroti&nem ćiru aM rani strđi v veČjl mori fcrt ki sekundarno zamnA krvno cevko samo. ZategadelJ odmrje oni del telesa, katerega je preakrbovala a krvjo z&mafiana krvna žila. Tega bsvora so sko-raj vse hipne ar&ne kapi. tn 010050 prime-rov hipne mo&gaask« kapi. . pri mikroekopeki preeakavl ten pca; ni arteirtosklerotičnih cirov kakor tudft njih okolice maremo ugotavitl ntfol&eiie cett-ce, med njimi pa tuđi raapadle stanice, holesterinove kristale ter potog toUKnlh kapljlc ev. Se gruće apnenia ln fOafornlh aoli. Povrhnjica nad pegatni je ali sada-beljena aU pa ae nanaja v raspadu ali pa je 2e odumrla. V tem prtmeni vidimo v notranji plast! Žilnega oatenja rane in «-re. Pri tako imenovani aftari-ojo^akSerOsI, kl Jo najdemo pri trajno svlftaaem krvnem pritisku (Hvpertonia ea»entialla) in ki je lokalizirana samo v majhnih arte-riiah, ne najdemo pravkar opiaanlh ana-toinsklb lzprememb na tflnam oaUnjii. marveč le sadebetjeno notranto plaat (va'ed pomnotitve etaatiteOi vlaken to vezivnih ceHc) ln poleg nje fte moćno sade-beleio miiMao ali arednjo plaat. Iapra- ir^r^hft v tfib maHh tOah ao aakUDdaniega anafiaja te poafuUca aviaanega krvnega pritiska. Podobne, apredaj opisane, ta^>re-snembe pa najđemo tuđi na dovodrricah (veoah), kjer moremo naleteti ne samo na rumene pega. manrafi tuđi na ttnute raspe Arterleaklevotltee tapremembe ae tahko l^ojavljo aa> poljulmfk aseatUi krvnega il-tykl Prav Zgodaj (veokrat te v tretjem Letu) pa morejo vznfloiitl ob uatju aorte ln medrebroifc arterij. Arterioekleroza pljuć-ne odvodolc« in nakatarlh trebuaoih od-vodnic (vranlfasa, jetrna) je redek pojav, bolj čeSća pa na arterijah oltonćin, ledv^c, možgan in na srčnih, tako imenovanih venčmih arteri Jao (arterta «orosarla). Arteriocklerosa }e pogosta Artartoameroca Je prav pogo»ta boie-»en! Po Rlbbera najdemo arteriosklero-ti*oe izpremembe pri 30»'. vseh oaeb, umrlih med 30. do 40. letom in pri WP?% vweh mrlićev, v starosti med 40. in G0-letom. Profecor Saltykow v Zagrebu pa je na§0! arterioeklerotiAne pege ze pri vseh otrocih Timrlih v 8 letu starosti. Kli-ni£no je pa artenosklerotlcne pojave ugo-tovil Romberg prt 25«/n vseh boiaikov v starosti 30. do 40. leta tn prt 35»/» vseh v starosti 40. — 50. let- Po 40. letu stoji artertoskleroza na Ceha smrtnih vzrokov. Ol 10 tisoc smrtnih prlmerov lipske ziv-lksiake zavarovalnice je odpađlo na arte-riosklerozo 22 do 25»/». na tuberkulozo pa komaj 7»/V S temi steviikami se odpirav \-sej veličini važnost problema arterioskieroze za narodno gospodarstvo. Zategadelj je tuđi razumljivo, zakaj se poaveča ar-terio5kierozi od dneva v dan vedno več pažnje. N]ene posledice Pu**lodlea arteHoskierose »o raznovrst-n«! Zaradi tega zahteva spoznan je te bo-leznd vseatranako skrbno preialcavo boini-ka- Predvsem opazimo, da ao obolele *ile ratrdele in oJcorele. Njih stena je debe-lejSa tn 2Ua ne potoka vefi ravno raarvefi vijiigasto. Vijugaste, okorele in vidno pul-zirajoče arterije moremo dobro videti posebno na sencih, v n&dkljućnih jamicah in v nrV) povzroćiti razne čustvene in bolestne obftutke ta »o lokattzirani v najmziičnej-iih telesnih deMh (osreje, okončine, glava itd.) Pu3s sam je lahlto narmalen, ponaj-več je pa hlpno poskocen. Na srcu sa^tiPtn slinimo trd p«vi tonT nad aorto pa zveneč, 2r\ank drugi aortni totn, ki se Siri v desno ln navzgor ob desnem robu prsnice. Tu lahko zaznamo tuđi s prostim učesom ve* ali manj glasen in hrapav aistolicen Strm. Tega pa lahko siisimo se nad oboma velikima artertjama glave (arteria carotis). Arterioskieroti£na aorta se tetecuje in širi. R&di tega Upijemo nje puteacijo v epojni jatnid, ki leži med obema obračal-kama glave (m- neiT>ocleidoniastoitografaW sliki o«-tujejo poapneie fai« v obiiki več ali manj iBrazitih prog. Slettajlć amenjftm »e. da poda o fclnlh raznerah veC ali manj jasno sliko tuđi pretiskava oteanega. oaadja, ki je takoire-koC pogled ▼ notranjost naAega organiz-nsa. Za presojo oelotno^a žilnega eiartaaoa pa ne zadoetuje samo prerskava »rca, aorte ln morda radialne arterije, marveč moramo otipati vse a prsU dosejBTijive arterije .posetoo pa on« na hrbtu stopal. Dober vpogied v zitoe raamere uobimo tuđi, ćse mertmo krvni piitiak in to ne samo na eni roki. marve* na oteeh rokah in eventualno ie na obeh beđernih arterijah. NienlzAaki TelrsnS pojavi ln trfcav© radi arterioa. klero^ciM^ga obolenja merrjo bitt pr»v P<> strt, mnogovr»tnl m raznoliKi. v glavnim r&zUiaijemo pet rfauptn teh pojavav in sicer. 1 -na aortu 2. srca, $. ledvtoah, 4. 1 treboho ln 5. am motgmnih. Glede kUnKnfh znakov na aorti opozar-i^wi« na prednja tozadevna izvajaaja. \ aploanem so osebne težave teh bolnikonj prav neznatne, ponajvec tozijo fiez neizra-iit prittfk m ev. krte ▼ sreu. Prav težk< pa morejo biti tezave pri obolenju srfinih ventaih arterij, kl a krvjo preskrbujejc srfino meso. Mnogo teh bomikov dobiva nnr-^4^ tako imenovane >srfine ujede (an-gtna paetoria)«. To so ailne bolečine poc zgomjini delom prsnice, ki me raztezajc t levo rano in v levo roko. Vsled bolečii Je bolstk nemlren in aope te£kot v obra: Je propade! ln posLneL Tak napad mon biti prvi m tuđi zadnji! So pa bolnikl, k trpe na njih leta, dokle? konfino ne podle sejo arCni bolesni. Anatomska pođlaga temu obolenju ao arterioaklerotione izpre membe ▼ navedenih arterijah NadetiTM pa todl na bomike, pri katerth ne najde mo Botoane anatomske pođlage sa njih te* ko teleano stanje Valed obolenja in za maienja malih vcjlc veoćnih arterij pa « more polagoma tuđi razviti klinična altia JCs^Z^ulOflBdCa^O^BO ^& ^n^ff^OsjI^PB^Jsal^^ssCBJsM Vwi •»• sicer z naJrsAttfineJafani znalci noans%o-merne arCn« akcije. Na leđvkAh povaroH arUfioatderoza dve ctolllvi obalenja tn sicer tako Imenovano beoigno (nestoćesto) ln. mallgmi (ado-ć«6to). Pri prvi morejo manjks/i val zna-ki oibokesija. ali pa, «0 le malo tsrafteni. Krvni pritiak je srednje visok ln je dejav-noat ter tvornost teh oaeb nonnalna. Pri zloćeaU ototiki (nepiiroscleroaU genuna maligna) pa priđe do anatnagm tn trajoe-ka zviSanja krvnegm pritiaka (do 200 Hg to se \^ec) in sa k oanovenemu obolenju tod-vic pridružijo se rasni već ali manj izraziti vnetl^ivl procesi. Ti bomiki so votoras bledl, se hitro zasopejo, njfh artna akcija. je pospesena. v krvi #m zastajajo masi« strupene in kvarne odpadBtaa in napadane iz preosnov« itd. Pri arteriosklerozl m*£gaa«kfli ftO najdemo po najvec združene v enoto nasled-rje tri znake: glavqbe|je, omotlćiiost in popoaćanje spom;na ter duAervne zmogijl-vo»U. Glavobolje pooertrijo alkohol, raz-burjenja, duševno delo, telosai napori, tl-Scanjo pri tztrebijaaju, bivanje v vrocih prostorih, predklon trupa, hitra menja te-lsanega položaja Itd. Omotičnoet je najbolj Izrazita zjutraj, ko bomflt vstane. Somtertja obstoji poleg nje ie neprijrtno, većkrat trajno sumenje v uaeslh. Glede duševne zmogljivosti pa ae lahko u#»tovi, da je otezkoeeno razvijanje mtaU., da ^ zapleta jezik ,da popuše« zapamnivost, da so te oeebe duševno razdorazljive in hitro se menjajočega duSevnega raspoloženja itd. Mnogi teh bomikov ao Jokavi in na-giblj^jo k đu&evnim doprealjsim kakor tur-dl k drusrim oblikam dusevnln motenj. Vcasth obstojl na mozganaki arteirioskle-rozi tudl popolna duservna otopeftost in de- I menca. Pri drugih >*»i™«Hh pe> opazujesno I pojave bezne možgunske kapi. ki pa ne trajajo dolgo in morejo docela preiti. Bolnikl n trebosno arterloalcieroao tozijo čez razne težave v proba-viMli in med prebavo, pređvsom pa, da tmajo napet tre-buh odnosno občutek, da Je čreveeje na-pihnjeno. Dalje dobe hipne, kratko traja-joc*? Vrče v oko!ju papka. Iztrebljenje je neredno ln obstoja ponajvec trdovratno zaprtje. Krti morejo biti v vecjnintut-nem mirovanju popuste opisane tezaive in more bolnik nato neovirano nadaljevati svojo pot. Ce so pa arterije crezmemo zožene, pa morejo okončine tuđi otimreti. K okončin»k| aretriosKleroz^ naglaljejo najbolj tidje (do 60*/« vseh obolenj), dmlje kadilci clgaret ln kratkih pip ter empoa. lencl. na mokre« ln v mrazu. Kako na rta ne S tem «0 naetete glavne bolesenfifce obli-{ ka, Latare opcizujetno pri artenoaklerozL Kar 5«* *i*o nastanka te boleini, pa srne »e r marsičem na nejasnem. Pred v«am moramo podcrtati, da je arterioekleroca skoraj redna spremljevalka staranja, ker se v t^j dobi znižajo ok^idacij^ki procesi v tkivu, se zvi^ntn iinpetost žilniga o^tenja in množina krvi. Zadnje pa zaradi tega, ker je radi lie-zadostnejra oJcsidacijekega procasa potreba starostuea kot pri mladcu. Venaiar [>a ao uani stoiatniki, ki vzlic 130. 140 ali 150 let, ne Lažejo, nidi ne po snirti. nobenib arteriodkleroti^oih iz* prememh. Dalje jih opasujemo ^koraj radno pri debelnšiio^ti, trebnšno$ti. sladkorni bo-lezni in pnliki, odnf»$no pr.»cina. Pri 6>t>£-lušnoe^i je kri^o leao pretakanje krvi v trebučnih žilah, ki so »tisajene po zmaite* nem tkivu i u je dihanje otežkoeeoo radi napihnjene^a ČTevesia. Vsled tejja to pri trebularuh znatno omejeni vsi oksidacij&ki procesi, e čemer eo podani pokoji ta iz pa danje raznih vrst tolšč in apaonih snovi ▼ ožiljnem os te nj tu Pa tuđi po inlekeiiskih boleznih opažamo pojav artirioskleroae in to vćiii. Masna kra ž»Ue iJ na perajo njega oslenje, ki vslea tega trpi v prehrani. Nasprotno po zožujajo užilje kaljeve soli io elvstraktivne an^vi, ki so evojske vsa-kemu meo u. i'ri tak i prehrani %m. te tvori* H> tekom prebave ia preosnove v ćrerveeju Se razLie strupene, gnilobn? snovi (ptauuti-ni itd), ki pa tud^ 7XKUjejo ožilje. Na ta na^in vidimo pri mp^vi, da njega snovi Širi-jo in 2«*uir»jo iile. Ven*1tir pa ne «nm» v splofenem p-ripisovati mesni hrani prevelike važnosti za nastane* arterioskkiroze. *aj Irpo Japoaci prav tako na njej kAkor Evropejci, Jeprav se skoraj izključao oraoiio vegetarieno in 1 riz?m. Ker iffrfijo vlosjo pri razvoju arterioskleirote holesterin ia oiega estrt, je eaanoumerno, da je mogofte iravati to obolenje te>di a hra- | no, ki je bogata na teh enoveh. Is*e ispre-membe se toiavijo na iilju tuđi tedaj, *e [ posku&na iival ali človek zavirvata iezmsr- I ne mnoiine vigantolo, to je vitamina D. ( Alkohola, faj« in kavi m^o^i ne pript»u- iejo posebne važnosti za pojav arterioakle- I rotigttili izfvrememb. Pa« pa zasluži v tem [ ^oirledu več pažnje nikotim. Posebno oero- f ženi 60 kadilci ei«aret in krat&ih pip, ker ucihavak) v večji meci škodljiv dim. Kronična zloraba tobaka, zlasti te •« ie uvedla v zgodaj i mladosti, dovede po na|vei že prav k-mfilu k težkim arterio^cleroti^aim * no »veni. Erb Jih je uffotovil pri 60% vseb kadilce?, ki so na dan pokad'li 7—12 cigar ^li ^ 15—40 dearet. \n pri «8% v«oh, ki so THika-J'U lo «1o 20 imrort«raniji fiear A\ 1 pa 40 do 100 eiffarM na dan. Po Eiđa ia Ben. i đaja ima pot?o*< pojav sr5ne nfede v Egip^i 11 sa dolni Kantica ivoj izvor v moSieni JUe&ju eiicaret in kratkih pip a struni ta-ooinje^a preoivoJstva Cigarete ln kratka lipe eo radi te«a »rcu lako nevarne. ker rride a nikotinom prepoj^ua pljafca kri nui->rea ▼ dotiko z taćetnim delom aorte, ▼ ka-orem isvirata obe venM sf^ni arteriji. Prav zaojmivi »o podatki o ajJu>i*>lu ia Lnigih »trupih pri starčicih-otakih. i^re^led toletiikov uZa, da eo mnogi od njih zavli-ali opojne pijace, oekateri ćelo ▼ vehki a eri Mnoffo ie n. pr. pil Annibal Camaus umri etar 122 iet). Hud pijan se Je bil ćakov pa ja btl brezdvonino irski kmet lrowa (umri star 154 let). Na njegovem laitrobnero kamnu čitamo^ >Pod tt*n kjtiiK lom po&ha Brow»f ki je samo radi moćne-ta piva doćakal 13) lat Bil je stalno pijaa m v vinjc&em «tanju tako tflra^eo, da sa ra je bala oek> amrt. Ko pa je nekoga dna seta! trezea in mire u, je smrt zagrabila ijesovo srce in na ta naćln kon^no venrn3Sf« staiitfca. Kujica uli^s prve^a niarca L 193a Pri nastanka arterioekleroze pa Umjo ▼lo^o tuđi mehani^-ni momrnti. DoVnAno je, da u alibije k nj^j po**ebuo ono krvno iitj«, ki je valed dela preveč ot-remc^iijeno m •tismjejo po n^^-etfim mi^t^ju, T&ko unajo n. pr. moćno razvilo arteriosklero&o v iehi-nih arteri \ah kovači, kauino^eki itd. Ven-dar pa so ti numere zeio zapletene, ker imamo na dru^i ^U&ni dovolj pokiicev (pi> flsnauo^e itd.), ki tuđi obrauit*njujejo svojo aLončioe, pa veudarle oe obola na arterio kkl**rojd bed«rn.ih art^rij. Zaradi l&c* t»r©-vladuja veduo bolj nmenje, da i^ra vaino vlogo pri vzniku artarioaklero^e »Hrboa koa»titori]a. Zato naj govore luni i ixkufetva, da 90 rodbine, ki nagibijojo k artK*no<»kU'ro» zi, io obratno rodbine, ki je ne poznajo* Do» ▼olj je yn#nih rodnim, kolerih 6iani umirujo izklju^no za md^an^ko ali t>r&no kap.K>. Tuđi med narodi Id pltsmeni imanto poodin** ki posebno aagibljejo k arterk**klorozi. V tetn pogledu $o prt-dvtem znaru iidje. Tuli o Rnsin trde n*f>kateri autorjL, da baje bolt>-hajo za art»r;Of*k]er po pokliču Ln tuii druna<'a moi nnoac bolj izpo^uivljen raznim ntnwoo-nostiai u« o?pri]etnostim, $ katerim sta »po> itno Vdakdit* *e iivCienje, Ovinoemo borba za kruh Ugotovijeno je tuđi, da napibliejo k ■rtenosklerozi posebno neJcnteri poklici, i^i imaijo opravda n. pr. « strnpenimi kovinaml kakor b. pr. s rinknm in srine*m. To pa radi tega, ker te kovine radi krč;nia žil povzrofajo tvikin krvni pritiak, a čemer ttfilvarjajo podlaco k arterioskler«i:i. K tej bol«%ni ra nagiblje|o tuđi pokliču ki eo apojeni z dolgotrainim fiekleroti«-nh izpremeinb, od njih rai^jino-ti, nic manj pa tuđi od stopnje obolenja. Arterioskleroza ejčnih venčnih arteri i in mož^anskih ž»il je mnogo nevarnej^a kakor pa katerokoli driu go obtilenje. BoLnik s prvo otliko arterio-fikleroze je t stalni £ivlj3»njfiki nevarno^tL Pri moi^anski arteriosklerozi pa je nei>ri-jetno, da žilje lohanjskega mozga nima raz-eeine^ili auaitomoz, U> se pravi zadostnih medeebojnih vezi, ki »topijo nadome^tiliio takoj na plan, cnra prestani ^ funkcijo ena so5ednjih žiL Tuđi tef3ce zime i^premembe ledvic oc^oialo človpka, ker jih ovirajo pri izloftevainju strupenih ia drujiafe Skorlljivih snovi iz obee in krajevne preosnove v se*. Samo po eebi pa je razumljivo, da je obolenje tp-m r^nei^e, čim razsežnej§e in težje «o anatomska okvare tiljsu I»o*ebno nevarna p« je ona oblika arterioskieroze pri kateri prM življanju, v *i>ortu, v telesnem udejstvova-nju (telovadba, terenski izprehodi itd.) Preobilno draženje živcev in nezadostno miro-vBnje telesa ter duha pospežujeta vznik arterioskieroze. Nasprotno pa je zavirajo v razvoju: enakomerna menja med delom in mirovanjem, zadosten noćni počitek, za-dostoo gibanje na prostem in končno veselo mzpolcženje. Arteriosklerozo pa netijo čmemost, nezadovoljnost, razkačnost in razdraženost. Posebno pažljivi morajo biti dalje vsi, ki ali že bolehajo za arterioskle-ruw> ali pa izvirajo iz rodbin s putiko, de-beiu5nostjo, sladkorno boleznijo in z po-gosto hipno srčno ali možgansko kapjo. TC o^ebe sepadajo od časa do časa v ordinacijo zdravnika. Zdravl)en)e Pri sdraTUenju arierioaklerotlčnlh tefav tn arter los kler otićnlh sprememb moramo ▼ prvi vrsti podvset! vse za odpravo ev. etl-oloSkih momentov, kakor n. pr pomanjk-ljive telesne nege, telesne lenostU a'koho-llzma, nikotinizma itd. V splognem naj ar-teriosklerotik po možnosti prekine 7 dose-danjem življenskim načinom, posebno Sa če ima znatno zviian krvi pritisk V tem primeru ie na mestu strogo predpisana dijeta ln zaviivanje čim manjše množini tekočin. V prvi vrsti moramo omejiti za-vHvanJe mesa, oštrih diSav. nasladil ln začimb ter kvWnJ!«ke §oli Todl pit Je te-ko*in je treba nnan«atl n« tri četrt do 1 liter k večjemu na dan, hrana sama naj se zavživa počasi in dobro prefvoči a po^kasi! svojo re|>or leivko sr*»čo z liul>l|»ri£ki-n> detektivom ki ima fitiri nou** fo vo\ ^em se vrnil v ured ništvo brez razočaranja DeteJctivu je ime Ariš. Ne zna govoriti Boljši noti pa trna kot vsi djtekttvi na sve ru skunaj Pred*ravi» mi Ka lf i»oJia liornik policijskih agantov q. Ivan Podo'»nik. Ni->em mu dai roke. ker ima A ris tace. pač pa sem ga položal po hrbtu. Arip se ](■ r»r kiontl in 'onr^i1 7 repom ter t-e mi pri-iazno nasniejal Mislim da se mi ie nasrne- i jal. ko je rezko zal.nial ho.i-hou. »Me zelo ve^eli^, je nienda rekel. cizvalite in dobrodošli!« — Pa menda ni nervozen? sem vpraša! S. Podob i ka. — Arie; pa ni nervozen! je đ^iaT'g. Po^ dohnik. vesel ie. vesel. ker i.ma ćast biti intervjuvan prvič. — Hou hou. noti! je potrdil Ariš. Tako sva 6e tore seznanila in portala na mah dobra prijatelja. Ariš ie lep nemški ov5ar fisti? pasme z rokovnikom Detektivi na dve'i nocah nnio do d-anee samo v Nemfiji rodovntke. Detektivi na štirlh nosrah morajo imeti v vseh državah rodovnike. Star je ^ele dve l^ti in pol in ie last kapetana Vlade Petrovića. adiutanta brigade v Varaži'nu. Po nieuo-vem obrazu in ve<1enju sem takoj spoznal. da je inteligentan in zelo temrer^menten Na-potila eva se 2 c Po>iot nikom z Ari=em v Mestni I05. Tam blizu te tuli orhazna h:^i-ca e. Podobnika in v njene n dvoriVu Ari-soaa lesena viMca. Ariš akora: usane vsako gospodarievo m:sel. Ni bilo treba na dolso in na široko dopovedovati. da cremo v Mestni loc kj*r bo pokazat kai zna in ko likšne so nieeove detekt»vske snosoJ-no*«ti Na neznaten poziv ese ie namn Ariš pri«iru-iil. Stopil ie ob levo no^o g. Podobnika tri korakal možko z nann. Ustavi e ie kadar sva *e uetavMa m;dva. in kakorVo!5 sva »»e na mestu obraČala, Ariš i- bil vedno ob levt nosi. Da ie Aris tuđi doher varnh scenodarje m gospoda rj-evih predmetov. s«*m ee kmaVu p-repričal. Ceprav sva se eezna.iila in poslala prijatelja, me Ariš ni več poznat, ko *im finuiral napad na fif. Podobnika. Are $e j? lasrnal proti meni ln slaba bi mi predla. će ga ne bi ffo?poiar poklical. Arišu je vse-eno. ali je napadalec oborožen ali ne. V na-padak-a, ki strel]a z revolverjem, «e brei strahu ta Ko zažeae in ga pograbi za obo-roženo roko. Dob i I je povelja, naj ftuv« ta vsako ceno ijo> po.iarievo čepico. Ari« je pok>ž.il uvo.io taco na iep.co in 6akal. Približal »em se mu in na 8ku«>al prevariti s skra.no doLrikajo-čim nagovorom. Z lepa eem j»a hotel uka-ait;. I a ni šio. Moje dobri kan je ie opazoval. a zdek) ^ mu je.JMtfnljivo. Ko «la-til Ježiće, in se v tein primeru bi idu to moral najbrže iztrijati iz ^obca. Anti ip detektiv na itirih nr>tiah. ki ga ni moiioče podkupitt. niti na kak druu način i>resli-p:t:. S ^e lako lepim ko«*o>iu mt«« na ne morj^ preLjovonti. da bi o«-ipovedal iio 1 SDOiariu !K>kor?;iino Ari« pnpo^na m uJx>g;a viino lurirati. ker ni t«ilo niko i»ar. ki bi tmiziral pono^refenca v Liublja nioi Poleti so pa Ijulje lahko opazovali ArVa. ko k ^kočil v Ljub!jan:?o in zgrabil za roko tantiča. ki je fingiral utopiienca n oAkodoval roko. Ariš skoči na oomoČ utop-lj*ncem na povelje, če tuđi crozi njemu sa-memu nevarnosl. Izvežban je prav za prav za vojaSkega in »anitetnesa osa. Foftlo. katero mu pritrde na ovratnik ali kaiiorkoli. nese do 3 km dalec po sledi rlov^škib Stopi nj, po timetno nareje-ni si-»di pa prinese poSto tuđi do 5 km dale*. S tremt poskupi ie pokaza I Ari^ v Mestnein logu te «»voie ^po^obnosli Naroče'io n*j je biio. naj p-ine^e ItMek z vain m sDoročilotn na dober kilom eter oddalien kraj. kjer je nđ psa ^vek ne bil iisleden. Arla, deuktiv oa at i rib ooffAh, je na togo *am #i-jaino izvrši I Dirjai j« kriieui kraietu po Mifstnem totfu in aajn isvohal v skrivalicu d&\ci od kraja, kjer je začet preiskavo terena. Kot «anitetni pes lahko na ta načio naiđe v uekaj minutah ranj-iue. ki eo oble-iali nm dolo^enens terenu v kal^nem iarku. katere bi morata rela četa ^amteicev tekati več ur. Po iKleditvj ran^enca pri kliče z la-Ktnj?m *voje«a go&podarja ali oa feteće ponj. Aeprav ie ve* kikmietrov oddatien in *a pripeljt? na kraj. kjer leii ponioCi potrebeo (lovek S svoto odlično »posobnotstjo za izsle-ditev iloveka na nepristopnem terenu je Arit posebno pripraven sa reševatno sluibo v planinah Postikrat se zeodi. da phde pomoć pon«»s»r«»ćenreiii v ptaninah prepozno, j ker ni dovoil reS^valrev. da bi ntocli ot«*v ian leren ac^r^fe prei«itat:. preden pone-erečener ziihoe. ako Ka rploh najdejo in Sa nišo i«»ali \ naučni *m?ri. Tako dresi-r&a pe« kot je Ariš pa bliskovito prei^e teren v **#* •meivh. Ari« ae ie koučiio tud! ie Izkaral kod pravi dc-iektiv. *.cdavuo je ljublj*ji»k« poiictja prijela neke«a tloveka. ki j« bil otfumljen, ni»a i« u»"*i. zlučii«. Treba ie bilo oajti 4e r^rpai J^.irti v<* ut icriuu in ki je bila tietzpi^Jbi-ten dokaz im krivdo zločinca. 1« Ari« naAol v nekai mijutah • svojim not*oxu. Nedavno te ixsled:.< tuđi ćlovekn. ki ie laical Oradom kozo!*r v Dragom I jah. Za aodnike «h> Arisove po:tv«Nibe in ix*le*iitve sevw!« *a-mo indic. ne pa dokaz. Toda na podlaci in-dicev. ki jih doien*- Ariš. lahko detektivi laije izvedek> pre.«kavo in ]O kahko pravil-o*>e ufeui«-ri»o. Tako je tovariš na «tirih no-qah niih naitKHj^i joma^af, ki «e nikoh ne 7iiK>ci. Zmotijo «« lahko «amo tjudje. ki je uiajo pravilno uporabiti a Li lolmaćiti ia»l«Hl-ke policirskei!« pna. Sonce ie ie zahajato. ko snws» vraftnll ti Mt*stnetza lotra proti domu. An« ie korakal ponosno ob lovi nozi e. P* loto i ka. Ni«*^in nioeal Arišu povf^iati, da U* obiV>duiein. nišom mu motre I častirati in *e mu zahvaliti za intervm. Res pa je. da sem ea ot>fu*loval bol) kot v«e. kar sem iih do^iej intervju tad in hodi^o po dveh nosali. — a** Kariera poklicnega bolnika BU Jc posrednik med bolnim in zdravim svetom, dokler ni priicl ponj polica] Ljubljana, 24. đecemora Bolnice po svetu nišo povsod tako na-polnjene. kakor pri nas. V nekem zdrav-stvenem zavodu so Imeli letos ćelo toliko prostora, da se je lahko zdravil zdrav »bol« nik« pol leta Zdravil bi se pa &e nedo-g leden Čas. ko bi njegove sijajne kan ere nenadno ne uničila nemila uscda. V tistem zdravstvenem zavodu imajo tuđi večje sobe, kjer se zdravi po već bolni-kov Po nakljutju je ta ali ona većja soba od £asa do časa prenapolnjena. ćeprav si-cer zavod ne pozna stiske. Toda v sobi, | kjer so ležali Stevilni bolniki s hudimi ra-nami Je bilo Se vedno dovolj prostora za našega namišljenepa bolnika, ki se je tako imenitno prilapodil v okolju trpećih ljudi, kakor da je ime! v zavodu domovinsko pravico. Bil je prav tako domač kakor bol niske sestre, ned^omno pa mnogo bolj, kakor sami zdravniki Priznati mu moramo, da je imel ćlovekoljubna nasnienja. Rad je pomagal sestram pri postiljaniu in drugih pomodnih delih. Tn sestre *o znale ceniti niegove zasluge na človekoliubnem poliu. »BoTnik« se je ob^čil v beli p^afič kakor stre?aji in ?dravniki, da je lahko vsak spozna! že od dale*. kakSne od*?ke in sposobnosti ie treba oriznati možu. Zdravniki. ki se ne moreio zanimati za takžne znafilnostl v zavodu, saj imajo dovolj opravka z re«ni?niml bolniki, so Ishko mislili, da je na§ človekoljub strežnik, će jim je f.e pnhajal pred oći. Področje človekoljuba pa ni bilo ome-jeno samo na tesne prostore 7drav?tvenega zavoda Mo* 1* odhaial dan tb dnem iz zavoda, seveda kot civilist. V zavodu je no^il ^tre^niSki plašč, uživat svobodo vo-lonterja med pomožnim o^obiem ter pr>-polne irierne m^Ce se delođajalci upirajo zvisanju mezd. je to treba priplsovatl temu. ker upoStevajo stvarno sedanje gospoilarake razmere*. Teiko delavci razumemo to logiko. Rea-nićno u vide vati. kako delavec danes težko živi, vse storiti za izboljsanje žtvljenjskega I položaja delavstva in obenem upirati se poviAanju mezd ali ćelo zahtevati obcutno znizanje mezd v času, ko je zivljenle postalo za 25—30% drazje kakor je blk> pred dobrim letom? Sicer pa borno imeli na poga.^anjih sa novo kolektivno pogodbo r stavbni stroki priliko uveriti se, da II je na3 dvom o pn-pravljenosti gg. delodajalcev prispevati k izboHŠanju delavskega položaja upravicen ali ne. ĆiUmo da1 je: Delođajalci ugotavljajo, da so se mezde v stavbni stroki po letofin^em 1 stavbnem gibanju zvisale ćelo nad dinar MARGUERIT COMERT: Upati in čakati . Ko sta se vzela v pomladi svojej?a življenja, je bila tuđi v naravi pomlad Povsod je kraljevala prekipevajoča opoj-nost od većne zmage življenja nad smrt-jo Tuđi v samem srcu Pariza, v Luxem-burškem vrtu, je dišalo po moćnem. sve-žem in mladin sokov polnem prebujenju plodne zemlje. Tak obćutek sta imela zaročenca, da se je samo vsemirje udeležilo svećanosti njune ljubezni. ki sta jo praznovala brez razkoSja in sijaja. Svatba je bila v kapelici matere božje, v cerkvi Sv. Sulpice. In nevesta je žarela liki velika lili ja sredi pcljskega cvetja, kraljujoć nad vsemi v skromnem svatovskem sprevo-du. Potem so Sli na obed v skromno re~ stavracijo v ulico St. Jaques. kjer so morale biti sobe razsvetljene tuđi pri belem dnevu s plinom. Poročna gosti ja je obstoiala iz dveh kur in pene šampanjca nišo izzvale med obedom niti petja. niti slavnostnih govorov. In vendar sta bila mlada zakonca pre-srećna ko sta se spc^ledala in zdeJo se jima ie da ie bila t*ostiia se Dredobra ln da le Se predolgo trajala Bila sta vesela ko sta imela za seboj vaniltn sladoled t pilkoti kot zaJdjuček pojroćzM gostije Potem sta se hitro odpravila v svoje gnezdece. Njuno gnezdece je bilo visoko visoko pod streho prastare hiže v prastari ulici. To sta bili dve med seboj zvezani sobi z majhnim balkonom Skozi okna se je videlo daleč. daleč preko streh in zvo-nikov Pariza in tuđi Dreko cerkve Sv Sulpice Tam je bilo okusno razpostav-ljeno vse niuno pohiStvo kar sta e*» b*la kupila za 50 zlatn'kov: postelja, okrogla miza, pet stolov in viseća svetilka. Z otroSkim ponosom je vzkl*km*la mlada žena. ko ie stop^a na prae svojega novega doma: — Kai oraviš k temu kako leoo ie ureien nai^m dom! Obiel jo ie 'n orlgovoril: Da, vse ima-va kar rmtrebuieva. Našle dnie i utro po zaitrku sta si zno-va ^p^titala k svoiemu udohnemu domu: — Ali iv«va stoHla prav da sv*» kupila lepo poh'Stvo namectu da W bHa do-troS*ls» ta denar za ženitovanjsko poto-vanje? Tn vsak dan sta «e znova vp«elila svo-feifa fcnerdeca. zlasti na zve^r žarečih sfpVipTiih h'cerov vijfe^e ^vetilke. Toda pri*ei ie dan ko ie postala mlada z>n*i re«T»a in *e defsla: — Tn vendar fe fVoda dj» ^i ni^v* mo C'» privosćiti ženitovanjskejfa potova-nia Mož se je strinjal z njo. t«da tolažil jo Je: 1 — Po£akaj te malo, duiica, čim si prihrani va nekaj denar ja, si privoščiva lepo potovanje. — Prihranki! Kakor da bi bilo to tako lahko pri ubog h umetnikih Ona je risala modne i usnutke. on pa humoristične slike k dovtipom Lahko je govoriti o prihranki h toda kako in od cesa prihraniti kaj? Vendar pa sta se pa oba veselila in v duhu že uživala radosti daljne bodoč-nosti Komaj sta po vererji pospravila z miže. sta sedla skupaj ter sestavljala resno in vneto programe svojega poto-vanja. — Kadar človek ljubi in ima trdno vero. zmore h*ie vse Preskrbela sta si hran*lnik Nekrgi lepeea dre se na-potita k moriu Poleti Drihodniega leta sta b^la ž> tako dale«, toda Žal ie bil *e konec av^usta fco ni ve* k*T»To ho-diti na po*ifnire k moriu BoMe bo da si kimita nekai '«»T"h «folov, da bo njuno gn^oVre «e urlAbneiSe. Potem ie pri«16 leto ko ie b^l hranfl-nik ^e prerei težak Toda militi sta mora'a na nakuo zibe'ke V tej zibelki sta notem zih^l^ tri ^trok^ V*r po vrsti in otrnH so hi ^tali Mm d^ti^ vec1 ^ai «tji i*h moralu Kruniti in oblačiti Otmci 90 odrasli in notem ie bilo «tanov*ni# 7* v«^ pre*p**no Hr^n'lnik i# mnml irrnWti tu *rv%*^^f«T»^ n«fn^- nier># nrihranke za aelitev in za vecje ^nczdcco. Toda bila sta s> mlada. Imela sta Se dovolj časa za to krasno potovanje. Ko bodo otroci preskrbljeni. jima ne bo treba odreci se nobenemu užitku več. Ta čas sta proučevala vozne rede. Švicarske hotelske prospekte, zemljevid Italije in vodič po Tirolskem. A ko so bili skoraj že vsi pogoji na-knadnega ženitovanjskega potovanja iz-polnjeni. je odpotoval mož sam v de-Želo. ki nima nohenega propagandnega prospekta in od koder ni povratka. Se nekaj dni pred svojo smrtjo ji je za-šepetal: Videla boš, dušica, kako lepo bo! Kako hitro se je potem oostarala. Kako rada sedi rdaj doma in kako *1o-boko čuti svoio osamiienost posebno ob pra^nikih Toda otroci ji zaman pri-j?ov?»riaio. na i vh «r>remlja na njihovih izletih in potovanjih. Zd»i ie za to že preoorno Zdaj noče niti slikati o potovaniu na tem svetu Vsa se tre5e pri misli na direndij doma nred odhodom na skrbi in sitnosti s prtljao in na beg^nie od ho*eta do h^ela Nikoli bi «e ne mo^a odiočiti nrinr^viti in nanoin^ti svoie kovčege 7.A^r»«t»ii^ ?t nrrr«v'iati rp tiho na ti*to ootovanie ki io č*»ka — na no*ov^ni<* kier io bo n* Vr»n^n» no«*av nr?č?ikoval on ki li ie h*1 tovari* v iii»K«*rnl. v i v»-»^»»-»*»«^m pchanju, v upanju in pri- l čakovanju. ■ na uro ter 30 Se v!5je kako*- ?cta 1935. Kje neki so se mezUe zvižule? V lanskem sporasurr.u je bila najr.:±ja nicsdna poBLav-ka pri novih delih za ziiarje 5.75 v Ljubljani, v letoSnji pogodbi pa 5.50 din Ce pri-merjamo mezde iz 1. 1935 ui upoitevamo porast cen zivljenjskim potrebSćinam od lanskega leta sem, je nam jasno kot na dlani, da ao sedanje mezde nižje od tak ratnih Pri tem je treba Se podcrtati, ua so bile mezde v 1. 1935 vsaj za 4O*7r prenlzke t. j. izpod eksistenćnega minima. će imajo delođajalci v mislih mezde na deželi, kjer bi se iste morale po kolektivni pogodbi res nekaj dvigniti. jim moramo po veda ti to-le: zelo na ma.hen prostor bi AH oni podjetnikl. ki so v resnici plačevall predpisane mezde. Končno je treba Se eno postaviti na pravo meato. To je tako zvani bolniski teden. Delođajalci pravijo v omenjenem članku, da je to kršitev kolektivne pogodbe, će se delavec po prestani bolezni vrne na delo a ne predloži v 14 dneh potrdila o bolovanju. Pravijo. da je v ln tereni delodajalca, da Ćimpreje poravna svoje obveznosti Resnici na ljubo moramo reći. da premnogl delodajalec to obveznost absolutno zanika. Zakaj pa dajejo nekatera podjetja v Ljubljani delavcem neke listke v podpis. kj«r stoji tiskano đa podjetje ne prizna va teh obveznosti? In te delavec ne podpiše. . .? Da. Nekatera podletja priznavano te obveznosti ln se jih toćno drže. Tem vse naše priznanje. A poznamo podjetja. ki delavca takoj odslove. ko predloži potrdilo o bo* lovanju. odn. mu odpo\*edo na 14 rini. Ali je potem čudno, ce delavec rajsi kn kor da bi zletel na cesto, pocaka dokler Je v delu in priđe a potrdil om na dan potem ko je Itak odpuSćen ? Zato ni to nikaka krtitev popodbe od strani delavcev. pać pa je od struni takSn h podjetij kriitev zadevnih aoc. varstvenih zakonov. Svo] pogum ]e plačal z glavo Čudna drama se je odigra'a oni dan v kaznilnici v Co'umbi v Južni Karolini. Šest kaznencev je hotelo pobeeniti. Vdrli so v pišamo poveljnika jetnifike stra?e in ga razorožili, potem so pa zahtevali. naj se obrne na guvernerja karnilnice s proSnjo, naj mu posodi avto. da bi ga dal begun-cem na rarpolapo Tako bi bili naibrž od-nesli pete. PoveMnik kapitan Sandre* se je navider uklonil. jruvernerja je pa ob-ve»tit da se je zjeodUo nekaj izrednega Kmalu je p";^n«»l iruvemer «am % teto volakov v a' bilih Upomki so «e v pitarni zabarikadirali in držali Sandresa kot talca Guverner ne ie moeel po^i*4»ti z njim! Famo telefonicno UpoTji letmki se pa nl*o hoteli udati in ori*1Hli ««0 kap'ta-na. da se je po?atal v n^hover" irnpnu C^m ie pa n»rn^ctn Do^aipni 7apovedal p»rni-kom. nai r>*pade1o uporn;ke « »o'»e V7bu-in^o^m o'^<>rn «o p» vibili Straža je pa kmalu uk^otn« u pomake PM • • a ^ S t ^ m± m + ^ » t XI... V*ialk«tf iroibe! Ste* 2U* »SLOVENSKI NAKOP«. »»**. »*• »mi«w Mtf. Stnm 11 ^%<% m 4% ^^ iuiomlevanmlea mavarocalna banfea v jCffffcljatif ^aw M____^ . _ __^^ Gcsposka ottca it«v. 1* Telefositev. «176, »76 ! .BB^aW ■■Mrtl/« Podndtetoet BEOOBAD, ZAGBKB, SABAJKVO, OSIJEK, NOVI SAD la SPLIT - WW^*^ ^•»^r MM^^» Ekspozitura ▼ Maribora, AleknatfivTa ««sta * ta Nouo teto *«fl «Slm*fa". Iz Kranja — Vlom t brivnlco. V noćd od neđelje na ponedeljek je je vlomll nekdo v brivnioo g. Stanka Kunstlja v Preaernovl ulici, kl je Sele približno pred letom dni otvortl svoj frtzerski salon. VTomtlcu so bile razmere in vse okolišAine dobro mane, ime! pa Je tuđi vse potrebne Wjuče. Lokal, kl Ima glavni vhod s ceste Je ponoći saprt z roleto. Ima pa Se stransM vhod Iz veie. te pred 4 me-seci sta Kune ti ju teginila oba ključa, od veznih vrat tn od vrat v lokal. Prvi kljuć se je potem nasei drugi pa ne Oba kljuca si je prtsvojil nekdo, kl Je Iniel na tem interesa tn je v nedeljo ponori ta svoj interesa tuđi izkoristil. S pomoćjo kljufiev je vlomllec z lahkoio priael v lokal, ne da bi delal ropot- Tndi je točno vedel, da Je predal lahko odr>rl. Ker je oprema Ix me-hkegra lesa.. Je 51o brez truda Iz predala je ukrade! din 1.150.— v stotaklh in dro-hdžu Pod papirjem Je bilo Se din 1.000.—, katerih pa ni opazil. Vse drugo Je pusti! pri miru. kar kaže. da Je prtšei edino % Bametiom vzeti denar In da je tuđi vedel, kfe je denar. Kunstelj je biJ pafc neprevi-den ker je toliko denarja pudćai v brtvnid, n^-me^to rta hd g^a rv^nesel v stanovanje. — Vanđaltzem. V n^deljo je bila v Stru-tevem pri Slavcu većja družba kranjskih fantov 2e tam so bili prečej razposajeni. Domov grede pa po fantje ohladili svojo razposalenopt nad opraio v Starem rirevo-du. Polomili so oprra-jo v dolilni približno 70 m. podrli so pa tuli nekai klor»t Poll-eiia skiiSa Izs1e4iti krivce, katerim naj do-Steno navije ušesa ta njihovo barbarsko po^etie. — Napravite na trgu red. V Kranju so Sivljenjske potrebSfiine zclo drage. Nedavno je sresko naćelstvo opozorilo. da okrož-nica o pobijanju draginje se vednc velja. Draginjo na tr^u pa v prejsnji meri de-lajo tuđi prekupčevalci. Tako so včeraj na trjru nekim prekupčevaIcem 12 Tržiča za-plenili ve* kokofii. ker so Iste nakupovali pred 11 uro dop.. kar pa ni dovoljer — — Narodna fitalnica vas vabi na .oj Silve«tro" ve^er, kj bo nudil poleg pleaa, dobre kuhinje In re» izbrane pijaCe zlairtj s le'coSnjlm izbranim programom, katere-ga Irvajajo v plesnih odmorin g. Lavrič ti Ljubljane kat gost lo Oanl gleđanake-ga odra, vaem posetnlkom obilo zabave. V polnočnem odmoru pre^ne is&rebana vstopoica ncroletno voKUo tn arećo — tivega. ptmMČlUL Svira priznam Odeon-Jaza! SPORT Hockey na leda V nedeljo 28. t. m. ob 10. Za nedeljo Je domaći klub SK Ilirija po-vabila zagTobskl klub Maraton, kl Je naj-močnejdi klub v Zs^rebu. Da bo borba se bolj izenacena, bo Maraton nastopil ojaften z neka te rimi Igrale! drugih dveh klubov v Zagrebu Torej bo nasprotnik SK Dirije nekakAna neofideuia reprezentanca Zagreba v hockevu na ledu. Domafti klub pa bo to tekmo obenem uporabi! za oštri trening za predstojeće borbe. S to tekmo pa bo obenem reSeno tuđi prestižno vpra-Janje med Zagrebom In Ljubi 1ano v hocke-3ru na ledu. Po vsem tem obeta biti tekma zelo borbena, napeta ta zanlmlva, Vstopnina bo kakor običajno, đrsald pa bodo imeli tuđi priliko za drsanje. že sedaj vas opozarjamo. da pripravka SK Dlrija prvo Sportno sllveet^o^*anje. Za 30. ii 31. dec. Je pridobila za dva nastopa mostvo rumunskega prvaka kl Je na potu v Celovec. To bo prva ogorčena borba SK Ilirije s tem odUćnitn moštvom katerega vod ja In knpetan Je znani sportnik princ Kantakuzen. — R&zp*s Interne snmik« tekme ▼ alp-sk| KontrinadlL Slalom khib 34 bo prire-đU na novo teto tekmi v alpski kombinaciji to Je v smuku in slalomu za vse skupine svojega članstva v blizini Gorjua. Vsj tekmovalc^ In ćlani tehnitoega odbora naj bodo ▼ koći na GorJuA&h nafkasnele 31 t m. »većer Teknn veljata kot klubovi prvenstveni Poaebne^a razpisa odnosno vabll ne bo.______________________ NA4KORISTNEJ6A zIVAL — Katora fttval Je najkonatnejaa? — Kura. — Zakaj pa? — Ker Jo lahko Jetno pred njenim roj-stvocn in po njeni amrtL MALI OGLASI Beseda 50 par. dav«M posebe). PfkhtK tt|av* mmćm Dto U—^ oavek posebej. Za ptsmene odgodom gtmdm mattb o^lasov |» treba prOoftta snamko — Popuatov a« maM oglase as primamo. Naslove malih oglasov pošiliamo samo onim, kt po« trio Svrtr najnneJAe um »b*Iim ribje olje tt lekarn© đr Ptoc<»itjs> « i-joMjanl •e prip<»m^a oie-botmm aeebam BARVANJB LAS ipeHaVno isvrinle « «M>b nifan 4s» Prfz^rski «sloa »Balisr« PreAernova ahea 7« aasproTi UVi^nrrt' >K«t&ftfc« «^? M PAB CNTLANJS aJurtraaJa, vesenje amves, pert-la, mooogramov, gumbnlc. Velika calocra perja po 6.75 din, »Juttjana«, Gosposvetaka cesta 12. DALMATINSKA VINA al preskrbite za boftićne praznike tara. kjer ste najbolj stguntf o dobri kvaliteti — Toćlmo: Cankarjevo na.hr. 5, Breg 1 ta Boba delta*, eesta II it. 86 Se priporoćamo vsem cenjenim gostom ta selimo vesele pras-nike In srećno novo Isto! LAoSUNABA Gajev hram Ljubljanski dvor Galeva 9 Kolodrorslui 28 amđtta. mnogo aadcnroljstva. em prmanlke a vssJtovrstnlmi mor-aklml ribmml. prlpravijeailml na raaUĆas naćlne. Za boljse raapoloaeajs Vam borno poetregU s spec Tlaklm opolom, din-givf^r', vugavo Lt.đ. — Vesele botune prmmike vsem eenj. gostom seli tn ss priporoća Mate Ceplć VESELE BOtICNE PRAZNIKE IN SRECNO NOVO LETO iellta . ^0,^^m^^^^ ta ee pirpoToca*at ^Hml AVBELI 4OZB In rTLANOSKA, ^y^0r Start trg 17 — Trnovald pristan 24. ^^ LJobljana* Restavracija — hotel „ struk el" [Hlpmuga sm botKne prmrallc© mnri evMek ts Gadove pe4% IlotomermkS bargumlee, nsjald rizling, Budlvl£ke pAve la »pedala* Tomislav pivo. i Kauče I OTOMANU MODROCB tn vse tap«tĐlike £ frt*t*!hT sudi — v^ttdno Ib po "^HI ^—^>l + BfTDOLF BADOVAN« Heetnl trg 1&. Vea>% Isslra aaJnMMferneJsega htaga aa sobisive* || Mizarske stroje Ine kupujte, dokler nlmate moje ponuđbe! nože za skobeljne stroje krožne žage liste za tračne iage iagarske liste za {armenlke v najboljšl kakovostl dobavlja ^^^BHBp^^^^ 1^9^"*** "•*l^*» stro|iMfi eslev tu eveope lf|lwSj Dovžan Ivan - Ljubljana WKM kjer Je vsali najsolldneje postretesu B^H Opozarjamo na Jutrlsnje oglase v WotnM ^mB In »JSiovencu«. op¥rna~klet je za praznike bogato založena z izbranim! riniraaHnRltimj vini. Posebnost: no vod ospe li »VUGAVA« po Din 12.— Opozarjamo na naše ražnjiće in ćevapčiće! — Te dni velika izbira morskih tib — Fresiie-puhaste ui volnene Ofl J^ ^ fg so praktično đarUo. Naroćlte pravo-** ^ J ^ ćasno pri R. S E V E R — Marijin trg t JUGOGRAFIKA'SV PETRA NASIP23 Dalmatinska vina prvovrstna —« naravna po lastnl ceni samo DlH 8#~ Zil litdT pri odjemu nad 10 Utrov DlH §**" Z9 Utel* Po naročilu dostavljamo na dom — Toći gostUna »JADRAN« Florijanska ul 33 in na£a podružnica, Poljanska cesta 17 — Vesele bazične praznike vaem odjenralcem teli Vladimir Miloš BejMHls V) par đavek posrbe} Najmanjsi snese« » LHn IdCEM DAMO Id al zadovoljna v svojem zakonu. Biti mora Čedne srednje postave, do 40 tet. Ponudbe s sliko In polnlm naslovom, dru* grate oe od^ovarjazn pod strogro tajno zajamćeno na upravo »Slov. Naroda« pod »SreCno novo leto 1938«. 2987 (SVINJSKO MAST v sodln nudi po 11 din kg »Vzorna ekonomija«, Pančevo, Vojvode Mlslća ulica 4. 2964 Beseda 1— Din. davek po^ebej. Najtnanjsi znesek Id thn Dnevni in ve*erai krojni tečaj sa damska oblačila se prične dne 10. januarja 1938. Prijave sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene sole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5.flX »ftOLO« ZA SAMOPOtTK na dlat. harmonlko posije proti 8 Din v snamkah L Romsak, KranJ. 2985 Oestrts 40 par *•*** pmi^nei Naimanist oteseft •* Din ZA PRAZNIK« prvovrstna vina, ter garantfra-■• prlstne tamnje, si preskrbite po »ledeelb konkurentnih ee-nah: Namizno belo L Din 8.— Srbsko prokupec . , 8.— Rizling m m 9.— Portugalka » . 9 — Cvlcek • m 9 — Burgundec star » • 12— Hruševec sladU . . 4-— Jabolcnlk „ . 4.— Zianje: Tropinovcc m m 14.— Slivovka m m 26.— Hruševec . m 28.— Brinjevec m n 32.— Velika izbira likerjev konjaka in desertnih vin Se priporoca: •BUPFET« & J. JERAJ LJUBLJANA. Sv Petra c SS s#0CVBCsa Ja MflBj Ba\Bsam^BBj 90Bs^aca^ IHb^^j^Sb) aiHHHaV 8wBVB) BaVHBS) BB ITIarija Zarli roj. MUCLAVIć a* veflsisflBai sacsvBS Je* vesise ep^esBBO ▼ Beoe^saL ^sse Hl fleedBuva X9^*J* e% pol S. mti upiliBi atprni smrttike veie Zavetttča m* JeieU (Vidovdan uurnuANA.šmli im Ih im. CalnloSe rođblnet mrnrm. ŽABU — prat. MAftERA — đr. DOKCIC Ivbv IJas^Jeas aeaveaj as avedevn ete^ stan ece« tast aa avas^ feapev I Anton Globočnik ▼elHMMestnik Jb flBMa* SS* t» ^L» pa) 4ot(W tipljssijav avevUesi a tolaflfl ww% Tera^ niti nii I P^scrak B)ea)sj8BAaMgB> pakaJalkaN ks> Mb %• ■■» e% S. vri li UBe ftalostl Ba> I aMDL^&^DiasDL ^B0 SS* seoeasaw 1S97* SaliH^e rođbtaet 9LOSOCNIK, BAUBa, DBMSAB SftĆHffiaffflćffejffiv&^e^ $>?£&'/ Stnm I?_________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, petdt, 24. aeeembn 1937. gter. 2Q3 **^-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■------- i Juri] VL — najveći založnik Angli]e 40 debelih zrezfcoT sgodovlite na}stare]laca frt«miMta lui sveta Med v»eini neitetimi opravili in dolžnost-mi angleškega kralja je tmjmanj znano, gotovo pa ne najmanjše založniško delova-nje, urad pod oficiebnim naslovom ♦His Maje»ty*3 stationery office« aJi »Založrri-gtvo Njegovega Veličanstva kralja«. Ta urad }c neposredno dodeljen dvoru in dvor-ni službi, načeJuje mu pa vedno kralj saro. Po kratkem delovanju Edvarda VIII. je prevzel zdaj vodstvo tega ura da seddnji kralj Jurij VI To pa ni samo čas-ten naslov Mloznika. na katerega so mirnog rede reče-00 angleškj kratji ponosni kot edini založnik i svetega pisma ki je Se vedno naj-veĆkrat prevajana in po nakladi najvećj-a knjiga aa svetu, tiskana na strojih oxford-ske in cambridgske univerze. His Majestv's •tationerv office je res veliko založnistvo .▼ pravetn pomenu besede, Dela, ki se tu izda rajo, nišo niti osebni »pomini angleskih kraljev, niti kronika dinastije, temveč edinstvena in ogromna zgo-dovma angleškega parlamenta, ki bi je t;e mogel izdati noben založmk našega £a<*L Ta zgodovina je zaenkrat preračuaana na 40 debelih rvezkov tn ti bodo še razdelje-ni v poedine podzvezke. Prvi zvezek ob-lavnava zgodo vino angle$cega parlamenta od leta 1439 do 1509. Obsega torej samo 70 let davno minule dobe in vendar že pnoasa obširne življcnjepise 260 poslan-cev takratne dobe. Že po sami razporedit-▼i snovi je to delo iz redno obsežno, saj I nam opisuje burno zgodovino matere vseb I parkmentov skozi 500 let. | pomistmo. kjko se je deiovttnje angieSke-Oa parlaraooU t tledečih stol et jih raz&ri-10 in kako je posegala Angltja ▼ sgodovmo Evrope m vsega sveta v poaoejsih stoletjth, kako je narastalo tuđi delovanje poedinih poslancev in kako se je v nefcaterih dobah odigravalo Življenje angleJkega parUmeota v pospesenem tempu, borno morali priznati, da je razporeditev na 40 zvczkov tega dela zelo skromna. AngUl* la ear Nikola] U. To pa ni edino delo, ki ga bo izdalo kraljevo privatno zatozništvo. Med založniško zapuSčino Edvarda Vili. so tuđi priprave za izdajo Se enega pomembnega dela, ce-prav se daleč ne tako obsežnega. Ta knjiga bi bila morala iziti za kraljevo kronanje, pa se je zakasnila zaradi izpremembe na arvgloškem prestolu, Čeprav je to že zapu-ščtn« Juri ja V. Edvardu. Kar je njegov prodnik samo naznačil, to je Edvard zares pripravij in sam je deloval v pripravan publikacije, ki bo tuđi velikega mednarodne-ga pomena. Gre za točno in zgodo vinsko preso jo raz-meroma nedavne zgodovinske dobe odnosno koščka zgodo vi ne, za vlogo in vzroke, zakaj je ostal car Ni kolaj II. v Rusiji še po izbruhu revolucije. Mednarodni politi* čni krogi in člani z vladarskima rodbinama Romanovcev in Hohen-zollerncev prijateljsko povezanih vladarskih domov so Ju-riju V. večkrat očitali, da ni rešil svojega brat ranca na ruakem prestolu, ko je bil še čas za rešitev in ko je imela Anglija v raz-padajoči ruski državi Se tako velik vpliv, da bi bil lahko Nikolaj II. z najožjimi člani svoje rodbine nemoteno zapustil Rusijo. Jurij V. je svojemu sinu in nasledniku na-ročil, naj se resnica v tem pogledu točno ugotovt in po njegovi smrti objavi. V kraljevem arhivu v Londonu je nam-reč shranjenih mnogo dokumentov o tem, da je Jurij V. hotel pomagati svojemu bratr&ncu, da bi pravoćas-no zapustil Rusijo in da je ćelo hotel poslati v Rusijo an-gleško krt žarko, ki naj bi prepeljala carsko rodbino preko Danske v Anglijo. V ta na-men si je izprosil in dobil od nernškega cesarja Viljema II. zagotovilo, da bo pri-spel ruski car pod njegovim osebnim jamstvom živ in zdrav preko nemškega Balti-3cega in Sevemega morja v Anglijo. Vse je bilo torej za rešitev zadnjega ruskega carja pripravljeno, toda takratni angle&i parlament je nastopil proti temu in prekri žal te račune, čeS, da zahtevajo tako notranje-politični oziri Kralj ni hotel oseb- Zanil ruski car a svojo rodbino Delo je seveda pisano zela objektivno in ne izogne se nobeni sodbi, ki morda ni ugodna za poedine poslance ali ćelo za kralja samega. Iz zgodovine vemo, da je znal angleški par'-ament pogosto nastopiti proti tfvojim kraljem in da se ni bal obsoditi jih ne samo na fiiančne in moralne kazni, temveč jih je poslaJ več ćelo na morišče. Ta ogromna publikacija, ki o njeni nakladi še ni mogoče govoriti, je delo posebne komisije, sestavljcne iz najinteligentnej>ih članov obeb rbornic To je že samo po fccbi edinstveno delo, čigar založnik je an-gleški kralj, avtorji pa angteški poslanci, ki pa od kralja nišo niti oajmanj odvisni. Njihova dolžnost je samo napisati zgo-dovmo najstarejšega parlamenta na svem objektivno tako, kakor se je skozi stolet-ja v resnici razvijala ne glede na to, ali je bila vedno pravična ali pristranska in ne oziraje se na vedenje poedinib poslancev, čijih življenjepisi so sicer kratki, vendar pa tako izCrpni, da je slika njihovega delovanja v angle3kem parlamentu jasna. To važno zgodovinsko delo je bilo začeto še pod kraljem Jurijem V. in prišlo je sele do prvega zvezica in leta 1509. Če no pritiskati na to, oatal je v mejah ustave, ta čas so se p« dogodki v Rusiji naglo razvijali in prišlo je znano knroprelitje ▼ Tobolsku. Da bi izpokiii Seljo svojega oče ta, je se« stavil Edvard Vili. komisijo strokovnja-kov, ji poveril nalogo napisati to delo tn ji dal na razpolago vse dokumente, obenem ji je pa od pri angleški državni arhiv. Sam je posvetil temu delu mnogo časa in po ćele tedne je predsedoval uredniški komisiji. Osebno je apeliral na vse zgodovinar-je in avtorje del burnih do i ruske zgodovi-ne in osebnosti, ki &o bile v neposredni zvezi z dogodki takratne dobe. Njegov od-sto-p in prihod na prestol novega kralja sta to delo zadržala, toda ured niska komisija je delala naprej in caka samo še na odlok sedanjega kralja Jurija VI. da mu kot za-ložniku izroči napisano zgodovinsko delo v pregled in odobritev. Četudi sedanji an-gleAki kralj nima globokega osebnega interes« na izdaji te knjige, jo bo vendar njegovo založnistvo izdalo, da se izpolni tako želja pokojnega kralja Jurij« V. in da priđe reanica na dan. V Ameriki se rak širi Boj proti raku postaja tem nujnejSi, čim bolj se ta nevarna bolezen širi. Po podat-kih, ki jih je sporocil na drugem medna-rodnem kongresu proti raku v Bruslju za-stopnik ameriških zdravnikov L. J. Dublin iz New Yorka, podleže v Zedinjenih dr±a-vah raku letno 135.000 ljudi. Med vzroki amrti je rak na drugem mestu takoj za boleznimi srca. V zadnjih 25 letih dc konca leta 1935 se krivulja umrljivosa za rakom nekoliko dviga. posebno pri tnoških. Moški bele rase so nejtolj podvrženi raku v starosti nad 55 let. ženske pa v starosti nad 65 let. Približno stiri petine novih tvorb pri moSkih in polovica pri ženskah j« na nedostoprtih mestih. V splo&nem se Uri rak na nedostopnih mestih. Polovica vseh umrlih je imela raka na prebavilth. Na drugi strani je pa razveseljivo, da ao Mtbeležili v zadnjih tren letih v Ameriki 25.000 primerov ozdravljenja raka. Čudno se sliSi. da se 5iri rak bas v Ameriki, torej v najbolj civilizirani državi. Ver-Jetno razlago najdemo v dognanjih na Haiti. Tuđi tam je mnogo primerov raka Ce-prav je ta dežeTa Se ve'o primitivna. Prej se ni nthfte kdo ve kaj smenll za to pre-te£no no branio bo^esen. statist! Ano rak mi bil obdei&n. Ražen tesra umlrajo na Haiti , Ijudje raaaeroma mlajtt nego ▼ civilizira- ' nih drtavah, kar pomeni, da docaka ras-meroma malo ljudi starost, v kateri se rak največkrat pojavi. Ti dve okolnosti, veCja previdnost in verjetno daljSe življenje, men-da zadostujeta za razlago navidnezaega širjenja raka v civiliziranih drzavah. ftele kar bi bilo preko tega, bi bil pravi prira-stek. Tega pa zaenkrat se ne vidimo. Smučanje na strehi V Parizu Imajo blizu Versailleskih vrat tako zvano Srnu carsko palačo, kjer se lahko amučajo navciušeni smučarji leto in dan. To bi bilo ne kaj za naSe amucarje, da bi jim ne bilo treba neprestano ozirati se v nebo in cakati. kdaj jim nasuje suhega snega. Nedavno so pa zgradili v Parizu se •no umetno amuCiftce in sicer na strehi enega. največjih pariških trgovskih domov. Umetno amuciftee na strehi je dolgo 46 m, Široko pa 9 m. prehudih strmta nima, tako da je pripravno bolj za začetnike kakor za izvežbane smuc&rje. Sredi samega Pariza se lahko torej za-cetniki uče smucati. Pri tem pa gleđajo, kako voztjo pod njim I avtomobili in avto-busl ter bodljo irmozice Pariianov. Ko se pa nauče smucati, ae Ishko pre»*HJo ▼ smuearsko pa1<»6o. kVr Imalo mnogo nuHe strmme. da lahko flelajo kristjanlje te te-lemarke po mili volji. Gorki v pismih cehova Moskovska Akademija znanosti je objavila te dni korespoodenco Maksima Gorkoga s Čehovim. Gre za 89 pišem iz let 1898 do 1904. Med nj im i so pisma, iz katerih je razvidno, kako se je bil boj xa častno članstvo Govkega v Akademiji znanosti, ki ni bUo potrj ono. Pisma nam tod povedo, kako je Cehov v tomk protesta odloži 1 svoje castno članstvo ▼ akademiji Posebno za-ntmivo je sarkastično pismo Gorkoga Če-bovu iz negostoljubnega Arzamasa, kjer je moral leta 1902 žive ti pod policijskim nad-zorstvom. Gorki piše: »Ce me na jes«n odtod ne izpuste. se bom zaljubil v služkinjo dav5ncga insp.ek-torja. stanujočega na naspro^ni strani ulice. Odvlečem jo v najvišji mestni stolp in skočim z njo doli. To bo tragična smrt Maksima Gorkega. Pri nas živi tuđi dama, ki hodi v konfederaciji (štirioglata poljska Čepića) s pasjim bičem v roki in psom na verižici. Ce sreča »človeka pod nadzor-stvom«, ga zaničljivo pogleda in mu obrne hrbet. Mika me prijeti to damo aa levo nogo in okopati jo v srnrdljivetn potoku Soroki, potem pa prisiliti jo. da bi požrla letniik »Moskovskih vedomosti« brez u radnih poročil. No, bog ji odpusti grehe! Z vsakim bitjem je treba imeti usmUjenje. To bo zverinski Čin Maksima Gorkoga. In sploh jo zagodim novinam, če me ne izpuste odtod. Prsi, tristo vragov! Psi tulijo, gavrani krakajo, petelini pojo, zvonovi rvone, samo ljudi ni tu. Po ulicah hodijo semo popi in gledajo, koga bi pokopali vsaj za 30 kopejk.« Machađo pod ključem Na zahtevo kubanske vlade je bil ob koncu novembra v New Yorku aretiran bivši predsednlk republike Kube general Gerar-do Machada y Moral es, ki ga kubanska vlada dolži umorov in poneverb javnega denarja. Tako se zaključi zaenkrat v zapo-ru burno življenje tega zdaj že 60 let sta-rega moža, ki se je povzpel od delavca v klavnici do prezidenta republike. Kuba je bila takrat Spanska kolonija in ko se je hoteli otresti spanake nadvlade, se je mladi Machado v uporni Ski armadi odlikoval v nabiranju dobrovoljcev. Tako je napredo-val do generala. Leta 1906 se je udelezil upora in novi prezldent, ki so mu uporniki pomagali do oblasti, ga je imenoval brigadnim generalom in generalnim Inspek-torjem armade. Tođa revolucijanar Machađo je hotel vi-ije. Kmalu se je aprl s prezidentom Gome-zom in fiakal je na svoj trenu tek. Leta 1924 je priael naravnost iz zapora na me* sto prezidenta Ju vlaćal je osem leU Takrat je bila Kuba v vrtincu najobskurnej-še korupcijake politike. Machado je spra-vil republiko tako reko£ na beraAko palico in zadnja posojila so krila samo Se obresti in amortizacijo državnih posojiL Konćno je dal kovati ponarejen denar, ki je pa ve-ljal samo na Kubi, a a prvim denarjem Je plačeva! obresti ameriSkim bankam, da bi molčale. Svoje vladanje je hotel nadalje-vati a diktaturo, pa se mu je opozicija uprla. Signal za upor je dala generalna stavka v Havani v avgustu 1933. Machado je sicer postavil okrog palače svojo gardo s strojnicami. toda moral je pobegniU in končno se mu je izneverila Se vojska tako, da je bil prisiljen odstopitl. Pripravljal je sicer izdajstvo, toda zaman. Končno je po-sredoval se ameriški poslanik In Machado je pobegnil z letalom. Njegovo palačo so po tem oplenili, a on je bil spra vil na varno precej denarja v ameriških bankah. V obrambo vojvode Windsorskega PoročaU smo ze. da ae je v Angliji uata-novil klub Oktarianov, ki hoče moralno in politično pomagati vojvodi Windsorskemu kot bivšemu angleškemu kralju v očeh aa-gle&ke in svetovne javnosti, ker je njegov ugled in prestiž po abdikaciji občutno pa-del. Klub je te dni seznanil angleSko javnost s svojim! nacrti, kako si je zamisli! to propagando. V kratkem priredi po vsej Angliji predavanja, na katerih bodo javnosti točno pojašnjeni notranji razlogi Ed-vardovega ođstopa. Obenem bo pa vojvodi Windsorskemu ponuđen povratek v domovino. Ražen tega kluba je v Ajigliji še sorođna onran aaj bi se organizirala nekaksna mednarod- aa vojaka, ki bi pod njegovim poverjstvom odvraćala vse nevarnosti nove vojne. Bivši angle&ki kralj seveda ni mogel odgovoriti drugače, kakor da je tako zaposlen, da se s takimi nacrti ne more ukvarjati tako kakor bi hotel. Oktariani so pa močnejši pokret In tma-jo svoje podružnice po vsej Angliji in ftkot-aki. To društvo je ustanovil neki G. F. Wlsh. Ker je bil Bdvard po vrsti osmi kralj tega imena, si je izbral klub ime Oktaria-nov. Klub hoče prirejati j>o vsej Angliji predavanja in sestanke, dokler ne bo v javnosti ugodnega razpolaienja za vojvodo VVindsorskega in njegov povratek. V torek je imel klub občni zbor, na katerem je bilo izrečenih več napitnic na kralja, kraljice* vojvodo in vojvodinjo Wlndsorako. Parđoii, usmrtili smo vas pomotoma... Dva Ceha sta prevozila v 13 letih z nrotocikloiv 36**00 kilometrov večinoma po malo obljudenih Irrajlh 1*0 u ieun lavanja po sveiu na rnuit»jnaj*4 tOmanaii ABC je prtrođU as>-keto: Kaj bi reltel tri.egand kaiicedair Bla-maj-k, če bi v«tal »odaj od mrtvih ia vide! aedanjo Neznćijo. Nekaterl utVeieAend ankete roenljo, da t>i telezni kaztc^lar po-hvaHl Hitlerja to da bi gra ćelo navdujl«-no pođjubii. Drugi pa trdijo nasprotno. dm t>i previdni tn biatrourniri Bismarfc prižnal, d& bi mog-el biti njegov edini uceoec Str»» semann.. Willy MUUer >e najpisai na ajv keto: >Ce bi železni kancelao* v«ta4 zdaj od mrtvih ki videi to, kar se godi na svetu, bi natjbrž odSel v na^bližnjo lekarno in zahteval oajmocsej&e u^rpa/valno sred** StVCk.« Evgett On]egln Koraej Crukorvaka pripovodruje, kako aa vibudili nekoć, ko je rbiral «vov o Pudkl-nu iw aorvjeteki pecia?s^gikl. nj^ovo ipo-zernost v neki petrogTajaki Soli odgovori na vpr-aSanje, kaj bi storlj »edaj Bvs^eiiiJ Orkj&idn. Več-Lna. ućenoev je menila, da bi vatopil t komuod«tifrno artranko. manjMna je pa mislila, da bi zbežaj v tnoaamstvo k belim emigrantom. V enem z\Teslcu je pa u^enec napiaal: >Mislim, da bi Evg^nij Onjegtn v naSAh čaadli sedel v naslanjaču in amrčal < Učitelj je pokHeal uć«ica fe ^a vpraial: >Kaktoa neumnoat je p* to?< Učonec ji odgovoru brez ol^evanja: >Kako pa dru-grače? Koliko bi mu pa bilo zdaj let! Po-i miaUU aaoki! Saveda. U. aedai ^ tm^U §*~ 103 »SLOVENSKI NABOP«, »effc, *. ******** int, ____________________________________Btf ffr TEHNIĆNO DOV1IEN SOTOR ZNAMKE „PBEMIEB" za turiste — gozdovnlkc — skavte — lovce — ribiče — letovanfe — plalo — voisko — ekspedicije ta deto na odprtem terena PATENTIRANO 22. DL 1937. ▼ Beograd« pod li. 18*»! ZA V8O EVBOPO IN SEVERNO AMEB1KO______ _^^^.„^__________ Konstrukcija Botocs ls ovtihovaga-losa te durataBiintia Platno Sx tmprfn1rmn% mpta* saocljtvo tat odporoo Teza v«Ukoatl za 4 oaate f kg Dobiva as v poljunnlb obttkafa z* venlcosUli •otort a» zaplrajo a patentno z*» drgo (Retevanchluzfl) Zaprt velik. 50 X 20 X 20 cm Odprt vid. 165 cm, osn. ploskev 4.7 m\ Konstrukcija ZrateoJ* prostor 5.4 m* Ođpira se v 1 minuti ? Tavama B. DACIć — L. PONGBAC, Sobotlca Zoplra se u 3 »iiartaJi f Ker Je tovara« i defom preobložena radi veejlb mozemsldb naročU in naročite mlnistntva vojake kraljevine JngoalavlJ«, to iprejeoujo maraffla te do lft. mtm 1938 1 REPEEZENTANT IN GLAVNA ZALOGA ZA VSO DRŽAVO: ))I NTERPRONE T« GENERALNA TRG. AGENTURA GABRENJA SLATKO — KrinjskeSA 15 — Tel. fctfK. 2291 | REPREZENTIRAMO TU- IN INOZEMSKA TRGOVSKA TBE INPUSTRUSKA POPJETJA SVTTT. SLOVgSA | Prospekte In navodila pošUjamo brezplačno — NaSi zastopnlkl Vas posetijo popolnoma brezobTCBM MATADO« IL V* 4+1 crnu »upet»«dciNU prctcmntk s okto^o - regulator iroka - w*> l»ciu tkala b izpiaaotiBi un«ni posta« taUk-livocwi 8kHs • pretikalo aa n« napetosti • f Wattna ko«£na pentoda - 9 »aIonu obnotj«: 1*.7—51 m. 19«—»« K. 723—2000 a. - ^—— ■ ■ ^——— ~— ■ ■■■" i i' w"— i .......... m II 4+1 cevni super « ». Td«. mbm Din 141*- MESEĆNO . PHILIPS RADIO Mstopst^i II« SUTTNERf L)nbl]ana Aleksandrov« 4 Dgođen nakop atsrlk mpantov! ] m ^*^ a^™"a^ ^ff~"^i a^~~»> ^M~i^ ^ ^i ^^pbhm^^ ^^^i^fek^ _^m^^^ ^^*k _^bm^^.^ ^^m^^^ ^^^^^^ -—^^^^ ^-^—_ ____ ____ ____ _ W i UKE-BUDILKE SREBRNINO ZLATNINO I dobite t aaJveS^ bblri pri H. Suttner I Ljubljana 5 Zahtevajte bmptmtel eralk! VESELE BOŽIČNE PRAZMKB IM bREČNO NOVO LETO ŽELI KAROL FLORJANČH ELEK7 RO'lLHNlCNO PODJETJE CEUE CA\KARJEVA UL. 2 NAPODNA I1SKARN4 L3UBL3ANA KNATUev* S &VRŠUJB VSS VRSTE TI8KOVIB PREPROSTB IN NAJF1NBJŠB Otroftki vozičkl Dvokoleaa, fttvalni najnovej^ib motorji, strojl modelor trici kl jl pogTezljivl PO 2ELO NTZK1 CEN1 — CENTKJ FRANKO >T RIBU NA« F. BATJEI LJUBLJANA, KariovAka cesta 4 — Podružnica MAJUBOE Aleksandrova cesta 26 w—^ ■^ar—^ ^aM^B^^ ^^m^f^ ^^^^^ ^^"^^^ ^^^^^ ii ^ ■ ^^—-^ ------- ■— ----- VSKM CENJENIM ODJEMALCEM *^.tv SRECSaf BOZIC IN NOVO LETO ŠLEGR FRANJO MESNICA, LASTNI PROIZVODI StmOMESNATTH IZ-DELKOV, MASTI IN ALA »PRASKE ŠUNKE« ZAGREB, Masarykova 16 jrajHJB PTni a« i Bi nadlonalna industrij« apmratov in ttrojev EAOREB. FAROHLniSKA 9* Tdeton 60—06 Is^eliai«! vse vr*te stro|ev ifl aptratov bi-Ijardske avtomat«, pi>U>k za brizganje barv, fcompresorje, transformator je in popravljače. Liv arwa idCM im k«>Tta. Vesele božične praznike in arećno novo leto želi Fr.p. Zajec IZPBAAAN OPTIK IN URAB LJUBLJANA. 8TAB1 TRG 9 Qj poJedinOf gcdCo tn pctfemt | volclli, dariCi in cvetjem ttavili tmo notrega Četa p\\ficd. CL UaenoUi tam *o (e doGto [u*pelef &)q% p ifktcdafi 60 tečno [„Jainine" duktUa, po$nane po (inom cfiuiu [pep&od. fg Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a.d.! I *- Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 Telefon štev. 20-30 { K Podeljuje Sprejema i L\ obrtnikom, obrtnim pođj«tjeni ter obrtnim produktivnim in nabavljalntm ođ vsakogsr vtoge na branOne knjižice ln tekoče račune, katere obrestuj« | [/ zadmgam razne vrste posojil in kredite na tekoče racone P° 4 ~ 5%* Vse vloge so vsak Čas rmzpoložljive brez vsake omejltve* | 99Zgodbe brez groze" zbirka D. Ravljenovlli črttc, novel in satir sr j prva knjiga zaiožbe „Cesta** \ L]abl]ana9 KnaHJeva 5 | g tlskovtttli pol. 128 strani Ctiva m samo IO9« verano y platno I5#« dta \ NaroSnlkl nSlovenskega Naroda" knjigo Uhko naroče te nam z&njo nak&zejo đenar po đanes prfloženi j polotnicl. kat seveda morajo sporosti oa drujri strani poloznlce. * Uprabite oaroćilnico v tem oglasu in nam jo pošljitt j v odprti kuvartJ kot tiakovino (postntna 2fi par). . . . j datum ____—____ . Uprava „Slovenskega naroda" Ljubljana Naročam D. Ravljenovo zbirko Srtic, novel ta aatir »ZGODBE BREZ GROZE«, ki je iz&la v izdaji zaloibe »Cestec v Ljubljani in aicer broHrano za lo,— din vezano za 15.— din Denar sem poslal sirupaj z naroćnino »Slovenskega Naroda«. PosljiU mi položnico, da Vam nakažem denar. Toćen naslov: Nenleljene precrtati. 8tna 14____________________________________________________ »SLOVENSKI N A R O D«, petefc, U. đ»c«nbra mT. gtev. 79% HUM" S762-64700 /VJ - nega la nepremo?" ilvega ovija, s / J anajenini podplatoin. Zelo pripravni - za Solske otroke za dei, blato tu 5 uieg. Od št. 31 — »4 Din 6C.—> 5 od St. 35 — 38 Din 79.— 28732-635 lii*i" Snežke za otroke, toplo pođložene. Varu je jo Vaše otroke vlage in prehlada. Od št 31-35 Din 59.— Moćni otroškl čeveljčki, izdelanl te ^ moć ne ga boksa z usnjenim pod- .-—= piatom v rjavi barvi* Od .." ŠU 81—34 Din 89.—> _■— od št. 35 — 38 - ^ . ■■ > Diu 9U.— >n ; 1495-6030 ///// : Zadnja novost. Elegantcn damski Hvfbir "II [ ćek iz firnega diftina, kl popoinoma n*- U U t đame&ca semiš, s polvisoko peto In ttsnje- f/l/ i nim podplatonL Pripraven i* vsc prilike, % 1 tmwm 78735-644 Damske snežke, zelo okusno izdelane, Zapeujajo »e na gumbe. Topla tla-^^^ nelasta podloga greje noge -^^^^Z^* v sn^gu In blato. 98157-660 r*^"^ N fn#W5T»# mnSlc«» c^TnC« « «*««• djelno ojačenim podplatom. VaroJ^Jo Vate čevlje vlage, a nišo blata. 2825-66155 rjav^ga bo*««, kl fih boste selo rađ »nili UdoLna ol>Uka nudi nogl prijet-»otft te odpočttek. Prikladni za vaako ^tilotrn ta kimtm * 3639-44767 »Lord« ćevljl za vsako priliko fn za vsako omeMO za »tare in nJade, Doslej poznan kot najdovršenejSi izdelek. Lepa oblika. NajboijSi materijal. Cena, br-z pribora, Din 169.-» _- UreJujB Joalp gnpmoN^ — 8a »Narodno ttrtraraot Fran Jentn — fla upravo in inaeratnl del Usta Oton Chrlatof — Vslv Ljubljani