Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročina 2 šilinga
V. b. b,

GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
SLOVENSKO LJUDSTVO JE POKAZALO, DA POTREBUJE KNJIGO KOT VSAKDANJI KRUH, DA JO LJUBI IZ VSEGA SRCA IN JO SPOŠTUJE.
LETNIK VIL
CELOVEC, SREDA, 6. II. 1952
ŠTEV. 9 (469)
Minister Hurdes se distancira od osnutka svojega ministrstva
Kakor smo poročali v našem listu, je SPZ 18. XII. 1951 poslala prosvetnemu ministrstvu svoje stališče k osnutku zakona za novo ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Ta osnutek je, kakor smo poročali, pripravilo prosvetno ministrstvo in ga je SPZ odklonila, ker temelji na tako imenovani „pravici staršev", ki smo jo koroški Slovenci že ponovno odklonili kot sredstvo za reševanje šolskega vprašanja na Koroškem.
Na to stališče SPZ odgovarja prosvetni minister dr. Hurdes s pisanjem z dne 18. I. 1952, v katerem med drugim pravi: „Zdi se mi predvsem potrebno, da Vam naglasim svoje osnovno naziranje, ki sem ga zastopal v vseh pogajanjih s koroškimi oblastmi in ki ga smatram tudi v bodoče za obravnavanje koroških šolskih vprašanj kot merodajno. Rešitev vseh teh vprašanj je po mojem mnenju v prvi vrsti in predvsem smatrati kot koroško zadevo, kakor je bila tudi dosedanja veljavna rešitev, namreč odredba z dne 3. X. 1945 izdana od provizorične koroške deželne vlade."
Ko v nadaljevanju skuša na široko utemeljevati svoje naziranje o pristojnosti koroške deželne vlade v tem vprašanju, se na koncu distancira od omenjenega osnutka, ko izjavlja:
„Kar pa zadeva predloženi osnutek koroškega zakona za manjšinske šole, ki ga imenujete osnutek zveznega ministrstva za pouk, bi želel z vso jasnostjo pribiti, da ta označba ne odgovarja dejanskim razmeram, temveč je bil predloženi osnutek izde’an od referenta — uradnika v mojem ministrstvu z ozirom na koroške spodbude, in to iz razloga, ker je umestno, da se vključi pravnotehnični aparat centralne ustanove pri formulaciji paktiranega zakona. Osnutek je bil zato tudi, kakor sem že prej omenil, poslan z izrecnim opozorilom, da gre za osnutek referenta, ki ga je smatrati kot prispevek in morebitno tehnično podlago za diskusijo za na Koroškem predvidena formula-cijska pogajanja. V kolikor so bile znane koroške želje, so se pri tej prvi poskusni formulaciji upoštevale. Želel pa bi še enkrat izrecno poudariti, da gre pri tem samo za osnutek referenta in da si zato pridržujem svoje resorno Stališče do isti predmet zadevajočega osnutka koroške deželne vlade v vseh .točkah in tudi za primer, da se mnenje dežele v tem ali onem vprašanju ne ujema s predmetnim osnutkom referenta."
Končno izjavlja bivši prosvetni minister dr. Hurdes ,da se trenutno ne more izjasniti k stališču SPZ, ker gre v prvi vrsti za koroško zadevo.
K temu pismu bivšega ministra dr. Hurdesa bi samo omenili, da je to prvo pismo, ki ga je SPZ prejela v zadnjih treh letih od prosvetnega ministrstva in da ne pove nič novega, temveč potrjuje le staro ugotovitev, da za slovenske zadeve pristojno mesto nikdar ni pristojno. V ostalem se ta osnutek, v katerem so baje upoštevane poznane koroške želje, nikakor ne ozira na želje koroških Slovencev, ki bi jih morala ministrstvo in tudi g. prosvetni minister poznati iz številnih vlog SPZ, pa tudi iz
Dunaj. — Lani je Avstrija uvozila za 14.027 milijonov, izvozila pa za 7,635 milijonov šilingov raznega blaga. Primanjkljaj v trgovinski bilanci v letu 1951 znaša 60°/».
Bonn. — Zapadnonemška vlada je na izredni seji razpravljala o položaju, ki je nastopil zaradi nesporazuma med Francijo in Nemčijo glede saarskega vpra-anja. Državni tajnik ministrstva za . zunanje zadeve Hallstein je obvestil člane vlade o svoj'h razgovorih z ameriškim visokim komisarjem Mc Cloyem.
iznašanj raznih delegacij SPZ, ki so se v zadnjih letih zglasile na prosvetnem ministrstvu. Gospoda ministra dr. Hurdesa bi ob tej priložnosti opozorili tudi na njegove obljube, dane zastopnikoma SPZ 11. VII. 1951 glede ustanovitve slovenske srednje šole in glede priznanja diplom in spričeval našim študentom, ki študirajo v Jugoslaviji. Ne moremo namreč verovati, da gospodu ministru ni bilo mogoče v teku polletja izsiliti od koroške deželne vlade njenega stališča do slovenske srednje šo’e, ne glede na to, da je ustanovitev srednje šole po ustavi predvsem in samo stvar ministrstva za pouk.
Vodja levega krila parlamentarne skupine laburistične stranke Aneurin Bevan je pozval svoje pristaše, naj nastopijo proti novim varčevalnim ukrepom Churchillove v’ade.
Laburistična parlamentarna skupina se je razdelila na dva dela glede na stališče, ki ga je treba zavzeti proti novim vladnim varčeval-
Pretekli teden je po poteku zakonitega roka avstrijski parlament prvikrat razpravljal o osnutku zakona za preprečitev vrnitve Starhem-bergovih gradov in drugih posestev, Id so ga predlagali socialistični narodni poslanci. Ta razprava je bila zelo zanimiva že zaradi tega, ker je prišla jasno do izraza ločitev duhov v avstrijskem parlamentu.
Medtem ko je govornik socialistične parlamentarne frakcije, dr. Pittermau s precej stvarnim utemeljevanjem socialističnega predloga in s pomočjo številnih citatov iz Starhember-govih lastnih spominov, v katerih le-ta brez sramu priznava svoja nekdanja podla dejanja zoper demokracijo prve avstrijske republike, dokazoval dejansko potrebo po takem zakonu, se je OeVP-jevski g’avni govornik dr. Gschnit-zer s skonstruiranimi formalno-pravnimi argumenti zaletaval v pravico ljudskih zastopnikov, da z novim zakonom preprečijo neko sodnijsko razsodbo, ki gre očitno proti intere-
Vsekakor pa vidimo, da si je minister dr. Hurdes, predno je oddal svoje posle svojemu nasledniku, hotel umiti svoje roke in odvaliti krivdo za nerešene zahteve SPZ koroški deželni vladi, tudi v stvareh, ki so izključna zadeva prosvetnega ministrstva.
Pričakujemo, da bo novi minister za pouk dr. Kolb, Id je že prevzel ministrske pos'e, končno rešil tudi zagonetko perečega vprašanja ustanovitve slovenske srednje šole in ostale zahteve SPZ, posebno, ker je na zadnjo vlogo SPZ z dne 26. t. m. odgovoril, da jo je vzel kot povod, da je zahteval poročilo o nakazanih zadevah.
nim ukrepom. Del poslancev je izrazil mnenje, da bi morala laburistična vlada, če bi bila še na oblasti, izdati prav takšne ukrepe. Toda večji del poslancev se strinja z Bevanovim mnenjem, da bi bilo mnogo bolj lahko odpraviti sedanje težave, če bi za daljše razdobje podaljšali oborožitveni program.
som avstrijskega delovnega ljudstva in proti interesom demokratičnega razvoja v državi. Govorili so seveda tudi VdU-jevski govorniki, ki so se izjavili proti predmetnemu zakonskemu osnutku (saj fašist fašistu ne more storiti kaj žalega) in kominformisti, ki so se izrekli sicer za osnutek, so pa tudi ob tej priložnosti jasno da „obvezno“ morali hvaliti sovjetsko zasedbo v Avstriji.
Zakonski osnutek so nazadnje enoglasno dodelili pravnemu pododboru, da ga prouči, in debato o njem ponovno odgodili do 5. marca.
Ves reakcionarni avstrijski tisk se je po tej seji širokoustil, češ, da je večina parlamenta proti temu zakonu. Istočasno pa ni mogel prikriti strah pred eventualnim ljudskim glasovanjem o tem vprašanju, ki bi bilo še možno, ako v parlamentu ne prodre predlog socialistov, ki se sklicuje na voljo večine avstrijskega ljudstva in ne le večine parlamenta.
Odprimo knjigi vrata v naše domove
i V dneh, ko se spominja slovenski narod smrti svojega največjega pesnika Franceta Prešerna, obhaja vsako leto tudi Teden knjige, tisti teden, ki nas bolj kot vsaki drugi spominja, da smo Slovenci številčno sicer majhen narod, da pa stojimo na kulturnem področju v isti vrsti z največjimi narodi. In pri tem je odigrala največjo vlogo prav slovenska knjiga, katere štiristoletnico smo obhajali pred kratkim. Kajti leta 1551 smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, ki nam jih jo iz daljne nemške dežele poslal Primož Trubar. Od tedaj do danes pa je ostala knjiga in knjižno delo med našim narodom živo. Skozi stoletja je knjiga spremljala naše življenje, učila naše ljudstvo, ga vzgajala in vodila od uspeha do uspeha v političnem in kulturnem življenju.
Učila in vodila je vse naše ljudstvo, ves slovenski narod. Zato je morala slovenska knjiga in z njo slovenska kultura sploh postati last slovenskega ljudstva v celoti in nikakor ne samo neke plasti, skupine ali stranke. In prav pri nas na Koroškem se je pred dobrimi sto leti rodila velika misel, ko so Einspieler, Janežič, Rozman in Matija Majar povedali vsemu slovenskemu ljudstvu:	„Namen je, da mi svojo
književnost in jezik svoj obogatimo in tudi slovenski narod na višjo stopnjo krščanske omike in časti povzdignemo. Ta namen je tako obširen in težaven, da ga le združene moči doseči morejo." Ta oklic je postal temeljni kamen ene največjih knjižnih ustanov slovenskega naroda — Mohorjeve družbe, kajti naše ljudstvo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem je popolnoma pravilno razumelo klic po združenju moči: z vsem srcem se je oklenilo tiste ustanove, ki mu je leto za letom posredovala lepo slovensko knjigo. To pa predvsem zaradi tega, ker se je prej dogajalo, da je večina knjig šla v privatne knjižnice tistih, ki so jo povečini kupovali le zaradi odlične vezave kot okrasek, ni pa 'prišla v roke branja in izobrazbe željnega ljudstva.
Iz tega spoznanja je rasla v našem ljudstvu želja po slovenski tiskani besedi, kar dokazujejo tudi visoke naklade Mohorjevih knjig. Ta želja je iz leta v leto še naraščala in slovenska knjiga je postala za slovenski narod stožer, ob katerega so se naslanjale množice, si utrjevale svojo narodno zavednost in si krepile zahtevo po osvoboditvi in samostojnosti. In izpod tega stožerja je kipel tudi vrelec za žrtve v osvobodilnih bojih, ko je slovenski narod zajela tema fašističnih kulturonoscev, ki so bili prepričani, da bodo s knjigo vred zatrli tudi narod. S strašnim srdom so se zagnali nad slovensko tiskano besedo in nenadomestljiva ie bila izguba, če pomislimo, da so samo iz skladišča Mohorjeve družbe v Celju odpeljali 12 vagonov knjig in jih zmleli v lepenko, da so edino pri nas na Koroškem barbarsko uničili desettisoče slovenskih knjig
Toda njihovi naklepi se jim niso posrečili; zgodilo se je, kakor je zapisal pisatelj F. S. Finžgar: „ ... premnogo dragocenih knjig je uničenih, narod pa živi...!“ Da, slovenski narod živi, živi in se spet oklepa slovenske knjige, tiste knjige, ki ga je hrabrila in vzpodbujala v težkih dneh vojne, da je premagal svoje sovražnike, ki so mu stregli po življenju in mu hoteli uničiti vse kulturne stvaritve — v prvi vrsti slovensko knjigo —, s katerimi lahko sorazmerno tekmuje z vsakim kulturnim narodom po vesoljnem svetu.
Tako je vojna zasekala globoko zarezo v naše kulturno življenje in je bilo treba tudi na tem področju začeti povsem iznova. Po skoraj petletnem kulturnem molku, ko je bila svobodna beseda v velikem delu slovenske zemlje nasilno zatrta, je vzklilo na polju kulturnega ustvarjanja novo življenje. Za slovenski narod — tako v in izven meja matične države — je napočil tudi začetek novega vzpona knjige, ki
Močan vpliv Bevana pri laburističnih poslancih
VABIMO
vse rojake in prijatelje
na
SLOVENSKI PLES
Id bo v nedeljo, dne 10. februarja 1952, ob 8. uri zvečer v prostorih
FUNKHAUS-RESTAVRACIJE V CELOVCU
Sponheimerstrasse.
Častno pokroviteljstvo prireditve sta prevzela g. deželni glavar Ferdinand Wedenig in šef Urada za zvezo FLRJ Iegacijslu svetnik g. Mitja Vošnjak.
Sodelovali bodo: orkester radia Ljubljana, znani ljubljanski solisti in „Fantje na vasi". — V programu pa bo še kako veselo presenečenje. — Za jedi in pijače bosta skrbeli dobra kuhinja in klet.
Obleka poljubna in naj nikomur ne povzroča preglavic, kajti zbrali se bomo v prisrčni in domači družabnosti.
Pripravljalni odbor.
Ob Starhembergu se ločijo duhovi v avstrijskem parlamentu
'l
je steber omike vsakega naroda. Treba je bilo ustreči zahtevam ki jih postavlja danes slovenski človek in ku turni razvoj slovenskega naroda. Slovenska založništva so to vpra’anje rešila v splošno zadovo’jstvo, saj je že samo v prvih petih letih po strahoviti vojni izšlo v Sloveniji več kot 1560 različnih knjig in brošur v skupni nakladi oko’i 13,700.000 izvodov, pri čemer pa še niso v teti številni časopisi in revije, ki so prav tako dosegli visoke naklade, kot še nikdar poprej.
,.Knjiga naj bo tistega, ki jo potrebuje, ljubi in spoštuje." Tako je o knjigi zapisal pisatelj France Bevk. In slovensko ljudstvo je pokazalo, da potrebuje knjigo kot vsakdanji kruh. da jo ljubi iz vsega srca in jo spoštuje, ker je vredna vsega spoštovanja, saj nam kaže podobo našega č'oveka v sedanjosti in preteklosti. Ona je merilo naše kulturne rasti in prav z našo knjigo smo se uvrstili med kulturne narode sveta, z njeno vsebinsko kakor tudi sorazmerno številčno močjo smo vsaj enakopravni velikim narodom. Naša knjiga je naš ponos, zato ne smemo popustiti od tega. kar smo že dosegli in se s tem tudi ne zadovoljiti; naša pot mora le naprej in nikoli nazaj. Čeprav smo Slovenci upravičeno 'ahko ponosni na našo literaturo, nam to ne more biti dovolj, kajti knjiga mora postati last vsega našega ljudstva!
To je vodilo tudi Slovensko prosvetno zvezo, ko je januarja odprla v Celovcu knjigarno „Naša knjiga" in si s tem zadala nalogo: ute-šiti žejo naših ljudi po dobri knjigi, tako leposlovni, la bo našemu človeku razkrila lepote slovenske besede, kakor tudi poučni, ki mu bo stala zvesto ob strani kot dober prijatelj in mu dajala pravi odgovor na vsako vprašanje.
Pisatelj Miško Kranjec je zapisal ob Tednu knjige med drugim: „S’ovonska knjiga je bila v preteklosti vedno svojevrsten, lep, prazničen dogodek, slovenski človek je to knjigo vedno jemal v roke z neko toplo pobožnostjo, zato, ker je bila njegova, pisana iz njegovega srca." Taka mora biti slovenska knjiga tudi danes, biti mora izraz kulturne ravni in zgodovinskega razvoja našega naroda: resnični odraz našega življenja, odraz življenja v pretek'osti, odraz življenja v sedanjosti in vodilo v bodočnost. Že Ivan Cankar je obsojal in grajal starokopitno pojmovanje: „To ni za ljudstvol" in kako bolj je tako naziranje zastarelo danes. Zato med ljudstvom in inteligenco ne sme biti prepada, temveč mora pe’jati most z ene strani na drugo-in ta most more in mora biti v prvi vrsti — knjiga.
„Naša knjiga" v Celovcu si bo prizadevala, biti trden most med vsemi sloji našega ljudstva. Tu jo čakajo pač še velike ovire, ki jih bo treba premagati, toda ob jasnem spoznanju vseh dobrih in slabih strani bo mogoče, da bo uspešno nadaljevala začeto pot. Pogosto je slišati opazke „nimam časa za čitanje" ali „za take stvari nimam denarja" iu podobno, čemur je največkrat krivo pomanjkanje kulturnega odnosa do knjige, pomanjkanje spoštovanja in ljubezni do tiskano besede. Vsem, ki se izgovarjajo tako in podobno, bi ponovno odgovoril z našim priljubljenim pisateljem F. S. Finžgarjem:
„Lepa knjiga je naša kulturna poslanka. — Odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce v ljubezni in spoštovanju in pravem umevanju, potem bo tudi neimovit dobil denar za lepo knjigo, ko ga ne bo razsul za sto drugih manj vrednih stvari: in tako bo lepa knjiga pristna prijate’jica našega*srca, kulturna poslanka na poti v borbe življenja..."
R. Janežič
Trboveljski premog za Avstrijo in Nemčijo
Beograd. — (Tanjug) Na osnovi ustreznega trgovskega sporazuma bo LR Slovenija dobavila Avstriji in Zapadni Nemčiji v tem letu za približno 1.2 milijona dolarjev premoga. Za to vsoto pa bo uvozi’a. iz teh dveh držav pred vsem mehanične naprave in drugi material za jugoslovanske rudnike. _
Šolstvo na južnemTirolskem - in na Koroškem?
Nekaj dni za tem, ko je radio-komentator Hans Karl Smode preko radiopostaje ,,Alpen-land" na najogabnejši način opsoval Slovence in njihove politične in kulturne predstavnike ter ponavljal bajke o popolni enakopravnosti koroških Slovencev, se je v posebni oddaji zelo prizadevno zavzemal za Nemce, ki žive v okviru Italije na Južnem Tirolskem. Pritoževal se je nad Italijo, da ne upošteva sklenjenih pogodb, ter jadikoval nad tem, da se na Južnem Tirolskem izvaja sicer prikrito a trajno poitalijančevanje nemškega prebivalstva. Avstrijske oblasti, predvsem pa avstrijskega zunanjega ministra je dolži1, da se premalo briga za nacionalno usodo Nemcev na Južnem Tirolskem in za to, da bi Italija spoštovala obveznosti, ki jih je prevzela v tozadevni pogodbi.
Nočemo trditi, da je na Južnem Tirolskem glede enakopravnosti nemškega iu italijanskega prebivalstva že vse v najlepšem redu. Za nepristranskega poznavalca razmer na Koroškem in onih na Južnem Tirolskem pa je očitno, da je nemško prebivalstva v Italiji v mnogih ozirih neprimerno na bol šem glede narodnostnih pravic kakor pa slovensko prebivalstvo na Koroškem. Kar pa seve različnih nestrpnih šovinistov pri nas ne moti, da v radiu in časopisih prikazujejo stanje na Koroškem v najbolj rožnati, položaj južnotirolskih Nemcev pa v najbo’j črni luči. Ljudje, ki se zavestno poslužuejo taldh očividnih potvorb, imajo pač svojevrstne pojme o morali in krojijo resnico in laž po svojem kopitu.
Po ..Primorskem dnevniku" povzemamo statistične podatke, ki jih je objavil mesečnik rimske vlade „Documenti tli vita italiana" o nemškem šolstvu na Južnem Tirolskem.
Iz teh podatkov je razvidno, da obiskuje na Južnem Tirolskem 31.953 učencev nemške ljudske šole, na teh šo’ah je 1349 učiteljev in trije šolski nadzorniki. Na enega učitelja pride povprečno 24 učencev.
Statistika navaja’ tudi mesta in kraje, kjer so nemške srednje in strokovne šole, in sicer; srednje šolo: Božen, Mcran, Ortisei, Bressauo-ne in Brunico; klasična gimnazija: Meran; realna gimnazija: Bressanone; trgovske šole: Božen in Meran; trgovska strokovna šola: Božen in Meran; industrijska in strokovna šola: Božen; ženska agrarna in industrijska strokovna šo'a: Božen; dvoletni trgovski tečaji: Bressanone, Brunico. Vipiteno; dvoletni industrijski tečaj: Meran; dvoletni kmetijski tečaji: Lana D’Adige, Caldaro, Silandro; industrijska strokovna šola: Božen.
Avstrijske statistike glede Koroške ne morejo navajati ničesar vsaj približno sličnega. Kljub temu pa se vedno spet najdejo ljudje, ki vslrajno prepričujejo svet, da je narodnostno vprašanje na Koroškem naravnost vzorno rešeno, oziroma da ga sploh rii. O tem, da se že leta prašijo po ministrskih predalih nerešene vloge, v katerih koroški Slovenci izražajo svoje skromne zahteve po slovenski gimnaziji, učiteljišču in kmetijski šoli, pa previdno molčijo.
Problem Tunisa pred OZN
Predsednik tuniške stranke „Stari destur" Šalah Ferat, ki je sedaj v Parizu in vodi delegacijo tega gibanja, je izročil določenemu številu delegatov Združenih narodov besedfo tuniške pritožbe, ki bi jo morali delegati v imenu svojih vlad izročiti Generalni skupščini.
Ferat je naglasil v pismu, da pomeni spor med Tunizijo in Francijo resno ogrožanje miru in mednarodne varnosti ter je obljubil, da bo celotno spomenico o po’ožaju v Tuniziji kasneje izročil Generalni skupščini.
Tudi iranski delegat pri OZN in generalni tajnik Arabske lige Ahmes Coukeri je izročil predsedniku generalne skupščine Padili Nervu in predsedniku Varnostnega sveta Kirovu pismo, v katerem izraža zaskrbljenost 15 delegacij azijskih in arabskih držav zaradi dogodkov v Tunisu.
Coukeri je potem na tiskovni konferenci izjavil: „Menimo, da smo s tem pismom na generalno skupščino izčrpali zadnjo možnost, ki se je nekdo lahko z mirno proceduro posluži pri protestu na OZN. V kolikor bi ta zadnji poizkus ne uspel, bomo prisiljeni obrniti se na Varnostni svet, kajti zaostritev položaja bi predstavljaja nevarnost za mir in dobre odno-
se med državami. Vsekakor pa upamo, da bo imela naša pritožba na generalno skupščino uspeh, kakor upamo, da bo francoska vlada vsaj zadnji trenutek skušala doseči sporazum s tuniško vlado in nam omogočila s tem rešiti se iz trenutnega položaja."
Truman
še sam ne ve, kandidiral
ali bo
ALEXANDER BRITANSKI OBRAMBNI MINISTER
London. — Feldmaršal Alexander, dosedanji britanski guverner Kanade, je imenovan za britanskega obrambnega ministra. V tozadevnem poročilu je rečeno, da bo lord Alexander prevzel dolžnost obrambnega ministra še’e prvega marca. Do tedaj bo to dolžnost opravljal še predsednik vlade Churchill sam.
MRAZOVIČ VELEPOSLANIK V MEHIKI
Beograd. — Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLR Jugoslavije je bil imenovan za izrednega pooblaščenega veleposlanika FLR Jugoslavije v Mehiki Karlo Mrazovič," dosedanji predsednik Prezidija Sabora LR Hrvat-ske.
Predsednik ZDA Truman je na tiskovni konferenci izjavil, da ne bo njegovo ime na kandidatni listi primarnih volitev v državi New Hampshire. Dodal pa je, da to ne pomeni, da na bližnjih predsedniških volitvah sploh ne bo kandidiral.
Na vprašanje novinarjev, kakšne so njegove namere glede na svoje kandidiranje, je predsednik Truman izjavil, da o tem ne bo govoril vse dotlej, dokler se ne bo odločil.
Prosvetni referent - Hurdes obsojen zaradi
onečasti tve
Neko dunajsko sodišče je pretekli petek obsodilo ..prosvetnega" referenta pri nižje-av-strijski deželni vladi Franca II u r d e s a, brata nekdanjega avstrijskega prosvetnega ministra Feliksa Ilurdesa na deset mesecev težkega zapora, ker je onečastil dvanajsletnega dekleta. Dokazi, ki jih je sodišče zbralo, so postavili na laž Hurdesovo trditev, da gre pri tej
ovadbi in obdolžitvi le za politično afero, ki jo hoče „nekdo“ izkoristiti. Sam je bil prisfjen priznati, da se je nag kopal ob prisotnosti omenjenega dvanajstletnega dekleta ter je pri tem izjavil, da se mu to „ni zdelo nič kaj posebnega". Dvanajstletno dekletce Gisela S. kot dozdevna žrtev in njena prijateljica iste starosti Felicita W. sta bili tajno zaslišani.
Po širnem svetu
Bukarešta. — Romunska vlada je pred nekaj dnevi sklenila drastično razvrednotenje svoje valute. Zamenjali bodo dvajset starih lejev za enega novega. Pravijo, da se bo sedaj tudi romunski lej naslonil na sovjetski rubelj, kot je to že slučaj v nekaterih drugih satelitskih državah Moskve.
Ženeva. — Izvršilni odbor svetovne zdravstvene organizacije je imel svojo sejo, na kateri je sprejel novi proračun za leto 1953. Novi proračun znaša 8 in pol milijonov dolarjev.
Pariz, —	29. januarja so bila objavljena
imena štirih članov komisije ZN, ki naj bi ugotovili pogoje za izvedbo svobodnih volitev na vseh nemških področjih. Kakor znano, naj bi štela komisija pet č'anov, in sicer po enega pakistanskega, brazilskega, islandskega, nizozemskega in poljskega zastopnika. Toda Poljska je udeležbo pri tej komisiji odklonila.
Palermo. — V skladiščih kmetijskega konzorcija v Palermu je nastal požar, ki je uničil veliko količino vskladiščenega žita.
Washington. — Ameriški senat je odobril protokol, s katerim ZDA pristajajo na sprejem Grčije in Turčije v atlantsko zvezo.
Seja kmetijske zbornice šele v soboto
Za jutri napovedana seja deželne Kmetijske zbornice, na kateri bi morala biti ponovno volitev zborniškega prezidonta, je preložena na soboto, dne 9. februarja ob 10. uri, ker je jutri službeno zadržan deže’ni glavar, ki mora po pravilih predsedovati volitvam zborniškega prezidenta.
Komu. zvoni...?
... tega v informbirojevskih državah poprej reči nikdar ni mogoče. Niti ne, kje bo spet komu politično odbila zadnja ura. In vendar e nek točni „vozni red" — tajno pripravljen, preračunan in odrejen iz Moskve — po katerem se vozički, po irajprominentnejših inform-birojevskih veljakih zasedeni, zappljejo po strmi progi politične čistke v neznani prepad. Kar na enkrat se pojavi kje eden, kje drugi voziček, se ustavi bodisi v partiji, v armadi, v gospodarstvu ali v državnem aparatu katerega koli satelita, — iu nevidne klešče zgrabijo enega za drugim, ga dvignejo z zlatega stolčka visoke funkcije in posadijo na voziček, ki ga je poslala in pripravila, potem pa — hajdi! — da bo informbirojevska linija „čista“.
Komu zvoni? — tega torej ni mogoče reči, pač pa, komu je že zvonilo: v zadnjem času tekom pičlih dveh tednov kar celi vrsti „pro-minentniin" na Gottsvaldovem, pa celo skoraj samim takim, o katerih je veljalo mnenje, da so na ..merodajnem mestu" dobro zapisani. Kar oglejmo si zanimivi vrstni red, kako so kar zaporedoma izginili že letos s političnega površja v Pragi:
14.	januarja: divizijski general H rušit a, namestnik obrambnega ministra CSR (o njem in njegovem padcu je ..Slovenski vestnik" poročal pred 14 dnevi).
15.	januarja: namestnik generalnega sekretarja KP ČSR ter glavni in odgovorni urednik „Tvorbc“, teoretičnega glasila češke Komunistične partije Gustav B a r e š, ki je leta 1948 v imenu češkoslovaške partije celo sopodpisal informbirojsko resolucijo proti Jugoslaviji.
16.	januarja: češkoslovaški veleposlanik v Moskvi K r e i b i c b. To visoko funkcijo je imel od leta 1950. Letos 12. januarja so ga pozvali, naj se vrne v Prago, kjer je bil 16. januarja aretiran brez posebne navedlre vzrokov. Če Kreibich slučajno ne bi bil v Moskvi za veleposlanika, ampak v kaki zapadni državi, bi bržkone izbral isto pot, kot že vrsta njegovih diplomatskih kolegov pred njim.
Bareš in Kreibich sta bila po aretaciji šlin-gove, Slanskega in Gemindra še edina dva Žida med vodilnimi partijskimi funkcionarji. Da so ju odstranili, je pbuovni dokaz za‘to, da je tudi v vrstah češke partije zavel močan, očitno iz Moskve prihajajoči antisemitski veter. Saj je pred kratkim sam predsednik češkoslovaške vlade Zapotocki ostro napadel ..židovske kapitaliste" in ..buržoazni židovski nacionalizem" (torej je tudi pri kominformistih rasna teorija živa in v veljavi!).
23. januarja: minister državne varnosti Ladislav Kopriva, ki je od maja 1949, ko se je vsedel na ta zlati stolček, tako rekoč prva oseba v ČSR, če izvzamemo Gottvvalda samega. Še februarja 1951 je govoril, da „češkoslo-vaška partija čedalje bolj trdno stopa ob strani Sovjetske zveze v borbi proti „Titu“. In ko je dal aretirati Slanskega, je izjayil, da je bil Slanski — trockist. Toda vse njegovo klečeplazenje prod kremlskimi polbogovi, s katerimi 6i je hotel utrditi položaj, mu ni preveč pomagalo. Komaj dva meseca potem, ko je dal aretirati tedanjega generalnega sekretarja KP ČSR Slanskega, je moskovska roka zadela tudi njega, da je bil prisiljen „na svojo prošnjo" podati ostavko, kakor so to morali že pred njim Clementis in vrsta drugih. Zgleda, da Moskvi niti ..koprive" v njenih satelitskih državah ne „vžgejo“ več dovolj, kajti za novega ministra državne varnosti na Češkem, torej za uamestnika Koprive so postavili nekega Baci-leka, ker se pač bacili in „bacileki" še bolj zapičijo v bolno informbirojevsko telo satelitske države, kot pa ,.koprive".
27. januarja: glavni gospodarski svetovalec predsednika ČSR Klementa Gottwalda, Ludvik F r e j k a, la so ga šele pred nekaj dnevi spoznali, da je prav za prav ..protivladni zarotnik".
29. januarja: uamestuik češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Rudolf Mar-c o 1 i u s, ki je to ministrstvo v odsotnosti ministra za zunajo trgovino Gregorja (ta se nahaja že nekaj mesecev v Moskvi, ker se verjetno od tam dirigira vsa češka zunanja trgovina!) tudi vodil.
Takšna je torej usoda vseh onih, ki so brez vsakršnjih pomislekov vedno izpolnjevali „uka-ze od zgoraj", ovajali in „čistili“ celo svoje najboljše prijatelje, da bi le sami obdržali „vamo“ mesto v moskovski guberniji. Toda ko začne voz z vozički teči strmo navzdol, g» je težko ustaviti .. . Politično mrtvaški zvon pa kar naprej zvoni in nihče nikdar ne ve, komu zvoni,..
Zaključna prireditev kuharskega tečaja v
Borovljah
Sotrudnikom na vasi
,,Ali je pismonoša že hodil, je li prinesel ..Slovenski vestnik"?'’ takšno vprašanje lahko slišiš širom naše zemlje in mnogo jih jc, ki se j veselijo, ko dobijo v sredo in v soboto v roke svoj list. Zares, list ti je okno v svet, v njem najdeš marsikaj zanimivega, vsaka številka te ! povede iz domače vasi v širni svet in razmo-triva svetovne zapletljaje in razpletljaje številnih problemov, Id se pojavljajo na področju politike, gospodarstva in kulture. V pestro dogajanje svetovnih dogodkov, v gigantsko borbo narodov za zmago resnice in pravice te povede naš list in s pomočjo svojega lista ocenjuješ dogodke s pravega gledanja in stališča.
List je tvoje glasilo, ki skuša uveljaviti tvoje težnje v javnem življenju, ki so težnje vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. List ti kaže pot, razkrinkava krivico in laž, odbija narodno nestrpnost in nasilje, gradi na podlagi neokrnjene enakopravnosti most dobrega sožitja med obema narodoma, te vzpodbuja in krepi v borbi za obstanek.
List je zato tukaj, da posreduje bralcem važne dogodke, ki so splošno zanimivi ali posebno značilni. Večkrat se pri prelistovanju časopisja zdi, da je interesantno samo to, kar je dvomljive vrednosti. Z ogromnimi nadpisi polnijo časopisne strani vojne, revolucije, umori, posilstva in druge gangstrske pustolovščine. Sicer je to v naravi stvari same, ker masa je željna senzacij. Ne sme pa to biti bistveno, ker list mora posvečati pozornost tudi pozitivnim platem, miroljubljemu razvoju in velikim dejanjem človekoljublja. Nikakor ne sme list kazali enostranske slike sveta, temveč osvetliti mora dogajanja od vseh strani.
Stran „Po naši zemlji" pa je vaša, dopisniki in sotrudniki pa vasi. Ko se list vsem sotrudnikom in dopisnikom zahvaljuje za dosedanje sodelovanje, združuje s tem prošnjo, da dopisujete prav pridno tudi v bodoče in sicer vsi, ki znate opazovati pestro in neizčrpno dejanje in nehanje na naši vasi. Polno zanimivosti je življenje, mnogo lepega a tudi bridkega sc dogaja z dneva v dan. Stran „Po naši zemlji" mora biti živo zrcalo vsega našega žitja in bitja. Problematika naše vasi nudi snovi dovolj za vsakogar, ki jo zna opazovati. Poročajte iz vseh krajev 6 občinski politih’, 'gospodarskih razmerah, o šolstvu in cerkvi, našem kulturnem življenju, o napredku, o krivicah in zapostavljanju, o našem družabnem življenju, šegah in navadah, skratka o vsem našem.
S sodelovanjem vseh dobromislečih, in takih med nami ni malo, bo stran „Po naši zemlji" Tevija življenja celotne slovenske družine na Koroškem od Zilje do Labota.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja- Rado Janežič. Tiska: KSrntner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
V Borovljah smo imeli zadnjo nedeljo slovesen dan. Ob zaključku našega kuharskega tečaja, ki ga je vodila učiteljica Milenka Galo-bova, so pripravile tečajnice zaključno prireditev v veliki Justovi dvorani v Borovljah.
Razumljivo je, da- je bila ob tej priložnosti tudi razstava kuharskih izdelkov in v tej so se tečajnice res izkazale. Nad trideset lepih, okusno in lahko celo rečemo, umetniško okrašenih tort, je vabilo poleg številnega drugega peciva in sladkarij oči in želodec, da so se kar „sline cedile". Ob 11. uri dopoldne so otvorile razstavo, toda v najkrajšem času nisi več mogel dobiti marsikatere zaželjene torte, ker so si mnogi obiskovalci razstave že pravočasno zavarovali ..lastninsko pravico".
Ob 14. uri popoldne pa se je začela zaključna prireditev, ki je prinesla Borovljam prav posebno veselo iznenadenje: „Fantje na vasi" od radia Ljubljane so prispeli — že dalj časa od vseh težko pričakovani — v našo sredo, da nam okrasijo to kulturno prireditev s svojim ubranim petjem, ki ga imamo večkrat priložnost poslušati v radiu.
Prireditev je otvoril boroveljski moški pevski zbor. Občinstvo in goste pa je pozdravil predsednik domačega Slovenskega prosvetnega društva, tov. Andrej Wieser. Med odličnimi gosti je pozdravil šefa Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, legacijskega svetnika Mitjo Vošnjaka. Ko je pozdravil goste iz Ljubljane, »Fante na vasi", je rekel, da je njihov obisk pri nas izraz najtesnejše kulturne povezanosti matičnega naroda s svojim slovenskim naro-dičem v zamejstvu slovenskega Korotana in poudaril, da naj bi njihov obisk tudi pomagal pri graditvi mo^u^jateljstva in dobrega sosedstva med dvema narodoma.’
Pozdravil je tudi kotmirški mešani pevski zbor, ki je prav. tako prispel na to zaključno prireditev pod vodstvom svojega pevovodje Janeza Hribarja.
Po tej otvoritvi so nastopili od vsega občinstva burno pozdravljeni ..Fantje na vasi". Zapeli so več umetnih in narodnih pesmi, ki so žele pri občinstvu navdušeno odobravanje. Ko so odpeli „Fantje na vasi" prvi del svojega programa, sta recitirali dve tečajnici Kajuhovo pesem „KraIj Matjaž" in Prešernovo »Zdravi-eo“. „Fantje na vasi" so takoj pograbili to priložnost in zapeli za prvo recitacijo Simonitijevo »Puntarsko" in po drugi pa Prešernovo ..Zdravico", ki je mogočno izzvenela v svojem lepem spevu „Žive naj vsi narodil".
Med prvim in drugim nastopom »Fantov na
vasi" je odpel del svojega programa mešani pevski zbor SPD »Gorjanci", ki je prav tako žel odobravanje petja željne publike.
Čeprav so »Fantje na vasi" že nameravali odhajati, so le morali ugoditi želji občinstva, da so ponovno nastopili. Vse njihove pesmi so naravnost zadivile poslušalce in ko so zapeli pesem o ribniških lončarjih, jih skoraj niso spustili z odra.
Toda »Fantje na vasi" so imeli še drugo častno dolžnost. Odšli so v Sveče, da zapojejo ob priložnosti tamošnje spominske proslave na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža. Le težko jih je izpustilo od njihovega petja navdušeno občinstvo iz svoje srede.
Vendar z odhodom »Fantov na vasi" še ni bila zaključena prireditev. Ponovno so nastopili kotmirški pevci, zapel je sekstet Ogrisovih sester in tudi tečajnice, ki so se naučili pod vodstvom svoje učiteljice več veselih prizorov, so razveselile z veščim nastopom gledalce.
Po prireditvi pa se je začel vesel družaben večer, ki so mu prisostvovali ob godbi in plesu dolgo časa skoraj vsi udeleženci prireditve. Sredi neprisiljene zabave pa so se tudi vrnili »Fantje na vasi", ki so potem še dolgo kratkočasili navzoče s svojimi zborno ubranimi pesmimi, katerim je vedno prisluhnila dvorana v svečani tišini. — Le počasi so se razkropili ljudi na svoje domove.
Tako lepega doživetja polnega dneva v Borovljah že dolgo ne pomnimo.
BOROVJE PRI PLIBERKU
t
V skromni a prisrčni domači slavnosti so spoštovanj Šiinpppvi mati, Marija Kolenik, praznovali na Svečnico svoj osemdeseti godov-ni dan in to duševpo prožni in za svoja leta telesno čili. Številni znanci se pridružujejo če-I stitkam in želijo ugledni in dobri materi še mnogo zdravih let življenja, materi, ki jim je življenje naklonilo brez dvoma mnogo lepih, a še več bridkosti polnih dni. Fašistična vojna jim je vzela dva sinova. Eden, Vojteh, je pade! prisiljen v nemško vojno, drugega, Lojzeta, pa so gestapovci zverinsko-kruto ubili na Prevaljah, ker z nacističnim nasiljem ni soglašal in se mu je uprl. Tako so morali tudi Simonovi mati, tudi ena izmed slovenskih mater, izpiti kupo bridkosti do dna in kdo premeri trpljenje čutečega materinega srca. Želimo, da bi jim večer življenja potekal med svojimi dragimi še dolgo vrsto let v neskaljenem zadovoljstvu.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V četrtek, dne 7. februarja 1952, od 1S.30 do 19.00 ure, bo v okviru slovenske radio oddaje
PROSLAVA OBLETNICE SMRTI FRANCETA PREŠERNA
Pri proslavi bodo sodelovali Fantje na vasi od radia Ljubljane, moški pevski zbor iz Pliberka in več recitatorjev.
Zberite se v spominu na največjega slovenskega poeta okoli vaših sprejemnih aparatov.
Vabilo
Igralska skupina na Brnci vabi na prireditev, ki bo v soboto, dne 16. februarja, ob 20. uri in v nedeljo, dne 17. februarja, ob 14. uri pri Prangerju v Zmotičah.
Na sporedu: veseloigra
»PEG, SRČEK MOJ"
Igra je primerna za pustni čas, je polna zdravega humorja in zabavnih scen.
Prisrčno vabljeni!
VOVBRSKA GORA
' Težka izguba je zadela in bridka žalost je legla na Prohartovo družino. Komaj dvaindvajsetletni sin Karli je nenadoma in nepričakovano preminul. Zadela ga je kap in prepeljali so ga še v celovško bolnišnico, toda ni bilo pomoči. Mrtvega Karlija so pripeljali domov v hišo žalosti.
Na Svečnico smo pokojnega Karlija ob ogromni udeležbi žalujočih gostov položili na pokopališču v Vovbrah k zadnjemu počitku. Pokojni Karli je obiskoval kmetijsko šolo v Sloveniji in se tako pripravil za svoj bodoči kmečki poklic, a smrt mu je prekrižala načrte. Hudo prizadeti Prohartovi družini velja naše globoko in iskreno sožalje!
1IC3B!0E0SII
Sreda, 6. februar: Doroteja Četrtek, 7. februar: Romuald Petek, 8. februar: Janez Matajski.
SPOMINSKI DNEVI
6.	2. 1945 — Začetek svetovne sindikalne kon-
tcrcnce v Londonu.
7.	2. 1809 — Rojen v Goričah v Ziljski dolini na-
rodni bodite!) Matija Majar-Ziljski. Slovencem jc napisal prvo rusko slovnico.
8.	2. 1849 — Umrl v Kranju dr. France Prc&ercn
1864 Umrl na Dunaju Vuk Stefanovič Karadžič.
IVAN MATIČIČ:
Moč zemlje
PRIPOVED VASI
9
Na sejmišču je bila gneča. Okrog cirkusa se je trlo ljudstva, okrog vrtiljakov in gugalnic so se pehale množice, ljudje so skoro vriskali od navdušenja in se smejali do solz. Komedijanti so kričali pred menežarijami, lajne vreščale, da ni bilo slišati grmečega boga. Otavske štiri je val množice skoro izpodnašal. Tonca se je lovila z rokami, vsa iz sebe, kajti nekaj takega še ni doživela. Mojca je bila bolj srčna, silila je oelo na vrtiljak; Tine pa se je smejal, zadovoljen, ker jib je čisto prav pripeljal.
Jozej se je dirindaja naveličal. »Kar pojmo," je dregnil. ^
»Saj imamo še cajta," se je uprla Mojca, zaverovana v vrvež. — »Bomo zamudili vlak," je tiščal Jozej.'
Pa so se polagoma spehali iz gneče in krenili proti mestu.
»Bi šli k ,Tigru',“ je svetoval Jozej.'.
Skozi Gosposko ulico jih je vodil Tii\e, pa ni dobro poznal mesta in zamotovil v Schillerjev park. Polagoma sc je le izmotal in jih pripeljal do .Tigra'. Gostilna je bila mirna, kajti bilo je še svetlo. Velika izba je bila skoro prazna, tja so se otavski romarji krotko posadili na
široke klopi in stole krog mize. Iz kuhinje je prijetno dišalo in puhal sopar, znaneč bližnji naval gostov. Iz gosposke sobe so pa zveneli udarci klavirja, glasno čebljanje in smeh. Jozej je globoko potegnil iz vrča ter si prižgal cigareto. Tonca je ždela na stolu kakor bi se bala, da jo zdaj zdaj kdo izpodnese; Mojca se je zvedavo ozirala okrog. Tine se pa ponašal, kako so se bili nekoč prav v tej izbi zbili vojaki s celovškimi škrici. Pa so morali škrici odnehati.
Nakrat so se odprla vrata sosedne sobe — pa so se Otavci spogledali: med vrati je stala Špornova Krista.
»Naa! Ihr seid mir wohl brav!" je vesela zategnila.
»Pilgerl" je bušilo izza njenega hrbta. Bil •je Fricev glas.
Krista je stopila naprej: »Mi plešemo, vi pa tu želite kot našega Urha ovce. Tonca, rajaj, taka zala si pa pobče imaš. Saprabiks, Mojca! Te nič ne mika? Ne drži se kakor skesana devica, hihihi! Sei nicht beleidigt, Mojca! Veš, se le šalim. Ne, Joža, ti bi pa rajal? Hast wohl BuGe getan in Maria Saal?" Stresla ga je za ramo. »Ala, če se upaš."
»Kdo bi mi branil?" se je nasmehnil in vstal. Pa si je pred gosposko sobo snel klobuč. Krista ga je kar potegnila za seboj. Močan vonj parfuma in cigaret, klavir pa tuja gosposka družila — to je Jozeju vzelo sapo.
»Aber Krista, du bist \virklieh blodi" je siknil Fric in zasukal svojo plesalko, bledo stasi-
to frajlico, ki se ga je držala kot klop junca. Zavihtel jo je mimo vrat pa jih z nogo zaloputnil: „Die Bauerntrottel!" Študent pri klavirju je tem krepkeje zasekal mazur.
Pri mizi je šundral razposajen cvet gizdalinov in frajlic. Na pršili so imeli plavice. Drezali so se in smejali na rovaš Jozeja, neki petelin pa škilil varuj, popravljal si nanosnik in srepo streljal s pogledi, kakor bi namerjal zdaj zapeteliniti se v prihajača. Krista in Jozej sta se složno sukala po taktu. Ona se je venomer smehljala, on je tuintam ujel poglede omizja pa mu je bilo vroče. Bela škrobana srajca mu je postajala tesna za vratom, črni gvant pa ga je težil kakor prisiljenega ženina pred oltarjem. Bil je Jozej moder fant, imel je črne lase, a temne, krotke oči so se mu včasi živo utrinjale.
»Ti si korajžen pob," mu je šepnila Krista. »Kaj pa Tonca? So untreul Zlomila se bo od hudega."
»Ne...“ je dahnil zmeden.
»Saj je zala, samo mrtva je. Jože, ti si pa užgan, ti, ti!"
Jože se je ozrl po študentu, ali bo že skoro prenehal.
»Skoro boš odhajal v žunirje, Jože!" Tiščala je vanj s polnimi prsi, da je fanta kar dušilo.
Njegovi so molče gruntali v mizo. Počasi so se odpravili, kajti gostilna se je polnila bolj in bolj. V gosposki sobi so zabrenkali slovesno v mešanem koru: »O Susana..Otavski so odšil čez Benediktinski trg in zavili v Vetrinjski pas. Bilo je že temno, tu in tam je svetila žarnica, a skozi ogromne kostanje žarki sij ni mogel predreti.
»Kaj ti je, Tonca?" se ji je nagnil na ramo Jozej.
»Nič."
»Tako molčiš, Tonca!" Ko so prišli do luči, ji je pogledal v obraz in videl solze . ..
Hitreje so stopali proti postaji.
Drugi dan je že kvasnilo skozi vas. kako so štirje grešniki onečastili božjo pot Namesto da bi opravljali pokoro, so šli veseljačit v Celovec. Kapunka je kar pihala. Štukovka ji je bila verna besednica. Otave pa so ostale kakor prej: krotke in tihe.
Otava je bila pospravljena, pa se je pričelo jesensko, deževje in osvežilo misli in težave. Pred hišami blato, pred hlevi brozga, živina klavrna, po hišah puščoba. Toda deževje ni odneslo letine po Dravi.
Tedaj so se odprla šolska vrata — in matere so prižele k sebi svoje malčke, jih prekrižale na čelo pa bilo žalostne ...
Tedaj je umolknil klavir. Jozej je krenil koj k vratom. Krista mu je šepnila pri izhodu: »Veš, z zadnjim vlakom, pojdemo skupaj. Geli?"
Polagoma se je polje osušilo in znova oži-j velo. Ljudje so kopali krompir. Kakor hi iz-| kopavali žive mladiče, so previdno zasekava)!
Kako potuje ameriški prezident
Potovanja ameriškega prezidenta so prav svojevrstna in zanimiva tudi za ljudi, ki z druge strani oceana motre njegovo pot po železnici. Prisluhnimo pripovedovanju nekega ameriškega novinarja, ki je spremljal prezidenta na taki poti!
„Nič na svetu se ne more primerjati s prekooceanskimi vožnjami ameriškega predsednika", pripoveduje. ..Trumanova potovanja po kopnem in po vodi so res nekaj prav posebnega. Imel sem z mnogimi novinarskimi tovariši priliko prisostvovati taki poti čez ameriško celino.
Oglejmo si najprej čisto zunanjo človeško plat te svojevrstne odprave. V ta namen se postavimo nekoliko minut pred predsednikovim prihodom na kolodvor, recimo Lincoln, Ne-brasca. Seveda se znajdemo sredi glasne množice mlajših, pa tudi starejših ljudi, ki niso nič manj razburjeni. Prvo, kar nam po tračnicah prihiti naproti, ni prezidentov vlak, temveč lokomotiva s službenim vozom, izvidnica, ki vozi vedno nekaj kilometrov pred predsednikovim posebnim vlakom. Ce bi imeli Argusove oči, bi vzbudilo našo pozornost dejstvo, da so železniški delavci pritrdili vsa izogibališča, ki držijo na glavno progo, s katere so odstranili vse druge vlake, in na obrazih železniških uradnikov bi opazili skoraj tesnobne izraze. Saj ni ravno prijetno nositi odgovornost za prezidentov posebni vlak.
Izvidnica zdrvi torej mimo. Zbor krajevnih žvižgačev in bobnarjev si popravlja klobuke; njegovi ženski člani si pudrajo nosove; vse se pripravlja, da bi se pokazalo v najlepši luči.
Zdajci se pojavi predsednikov vlak. Najprej lokomotiva, nato prtljažni voz ter en ali dva spalna vozova za vlakovno osebje. Sledi navaden pulman za železniške uradnike, potem klubski voz, v katerem je za obiskujoče politike I vse najudobneje urejeno, za tem pride nov pulman za nadaljnje uradništvo, telegrafiste, železniško odpravno in kdo ve kakšno osebje še. Sledi voz z ločenimi oddelki. Nameščeni so v njem ponajveč fotografi. V drugem od-delkovem vozu so washingtonski dopisniki različnih časopisov. Posebne oddelke imajo tudi radijski in televizijski poročevalci, vedno po dva in dva v oddelku. Tam stoje mize in ropočejo pisalni stroji. Raztreseni po vsem oddelku leže po tleh časopisi, pisma, govori, priročniki, kopirni papir, srajce, ovratniki in zobna pasta. Za vozom posebnih poročevalcev je navadno jedilni voz, ki ga ob prehodu na kako drugo progo vedno izmenjajo. Za jedilnim vozom — in zdaj so že vsi ljudje na peronu prav nestrpni — pride spet nov oddelkovni voz z novinarji, ki delajo za poročevalske urade. In za njim pride še en oddelkovni voz, preden dospemo do glavne osebe same. Ta voz je napolnjen z ljudmi od tajne službe in s člani tajništva Bele hiše ter s posebnimi povabljenimi gosti prezidenta Trumana. V tem vozu je tudi pravo tajništvo s pisalnimi stroji, razmnoževalnim aparatom in vso propagandno ropotijo.
Slednjič pride prezidentov voz, pravi zasebni voz, kot ga navadno uporabljajo milijonarji, s spalnicami, kopalnicami, posebnim stanovanjskim prostorom, z blazinjaki, naslanjači, mizami, svetilkami s senčniki in samimi takimi lepimi stvarmi. In potem ne smemo pozabiti na zadnjo ploščad! Ne morem si predstavljati, kaj bi počeli s posebnim vlakom brez zadnje ploščadi, kajti tam se slednjič pojavi prezident, da izreče kratek govor in krajevnemu političnemu ljubljencu po’oži roko na ramo. Seveda stoji na zadnji ploščadi v predsednikovi bližini šest do osem tajnih policajev, ki imajo nalogo, čuvati nad njim in biti vedno na straži.
Toliko o zunanjosti vlaka. Stopimo zdaj v eden izmed novinarskih oddelkov. V ozkem prostoru sede štiri do šest oseb, stikajo g’ave ter drobe politiko dneva in ure. Izidi teh zabav se vsaj delno natisnejo in čita jih svet lahko v časopisih.
Vnet žvrgoleč politik je prodrl zadaj v predsednikovem vozu končno do Trumana. Kako zgovorno besediči o neizmerni važnosti ureditve pridelovanja krompirja in kot nas’ed-nji korak njega razdeljevanja! In posebno, kako zelo bi bilo zaželjeno, da bi se on, član kongresa Pennon, pojavil na zadnji ploščadi ob prezidentovi desnici in kako malo bi bilo po
Četrtek, 7. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 10.15 šolska oddaja — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — Koncertna ura — 18.30 Proslava obletnice smrti Franceta Prešerna —	20.15 Radijski oder
„Ein Glas Wasscr“.
Petek, 8. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.15	Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo
— 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 šolska oddaja —	16.00 Koncertna ura — 18.45
Kmečka oddaja.
Sobota, 9. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
7.15	Pestre melodije — 8.30 Slovenska oddaja — 10.00 Šolska oddaja — 15.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 ^eli si kaj! ______ 15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 18.30 Koncertna ura — 20.15 Športna poročila.
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 7. februar:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.00 Orkestralna dela slovenskih skladateljev — 13.00 Drobni nasveti — 14.00 Jezikovni pogovori — 14.10 S pesmijo po naši deželi — 15.30 Želeli ste — poslu-
želji, če bi bilo guvernerja Elvisha opaziti kje v bližini. Truman posluša z največjo ljubeznivostjo, olerene razgovor na resnične krajevne probleme, stavlja vrsto določenih vprašanj in drži člana kongresa na najljubeznivejši in naj-spretnejši način pri dobri volji.
Malo dalje je težko garajoče tajništvo. Mlada dekleta z roženimi naočniki se sklanjajo nad svojimi stenogrami in pisalnimi stroji. Glavni tajnik tolaži razdražene politike, ki se jim še ni posrečilo priti v predsednikov voz. In tako gre po celem vlaku: povsod ljudje, ki žive izredno življenje v posebnem prezidento-vem vlaku.
Če se vlak ustavi in se vlijemo v avtomobile ter si kilometre daleč utiramo pot skozi ljudske množice, skozi narodne parke ali gorovja ali pustinje, so naši doživljaji v enaki meri izredni.
Mnogi Američani so to že videli. Niso pa vsi tega videli z zadnjega sedeža voza številka 14, ki drvi, da bi ne izgubil zveze s kaval-kado, kar se po cestah prično zgrinjati množice, kakor hitro se je peljal mimo prezident; ali če hiti voz po ovinku katere koli gorske ceste, kjer ne smemo zaostati predaleč! O, razburljivo je to življenje! Več kot enkrat so ' mnogi med nami zamudili vlak, ker so obtičali { sredi ljudske množice."
šajte! — 16.15 Prešeren v besedi in glasbi —
17.10	Valčki in polke — 18.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — 18.15 Lahko glasbo izvajajo veliki orkestri — 18.35 „Okno v svet" — 18.45 Narodne pesmi poje Danica Filiplič, z harmoniko spremlja Avgust Stanko — 20.15 Operni koncerti.
Petek, 8. februar:
5.30	Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasvet: — 12.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom Stepana Dleksa — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 14.00 Melodije po Vašem okusu — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.15 Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe —
17.30	Pojo fantje na vasi — 18.20 Za pionirje — 18.40 Klavirske skladbe — 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled — 21.00 „Svet v satiri in humorju".
Sobota, 9. februar:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Iz del velikih mojstrov — 14.00 Iz kulturnega življenja v slovenski Istri — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Če želite biti kritik
—	17.10 Filmska glasba — 17.30 Partizanski spomini — 17.40 Igrajo mali orkestri — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.10 Glasba za pionirje — 18.30 Slovenske narodne pesmi
—	20.00 O športu in športnikih — 20.30 Veseli večer — 21.10 Pester spored zabavnih melodij.
Praktični nasveti
Če se ti stekleni zamašek zagozdi, grlo z zamaškom previdno segrevaj nad plamenom.
anftrmiranmmKgaiiE
CELOVEC C a r i n t h i a
Od 5. do 7. februarja:
Rotes Tuch
Pcterhof
Od 5. do 7. februarja:
Gefahrliche Fracht
KRIVA VRBA
6. in 7. februarja:
Schuss durchs Fenster
BOROVLJE
6. in 7. februarja:
Der Edelvveisskonig
VELIKOVEC
6.	februarja:
Die Frau von gestem Nacht
7.	februarja:
Die blaue Dahlie
8.	in 9. februarja:
Herz geht vor Anker
ZNIŽANE VOZNE CENE NA DUNAJSKI VELESEJEM
Dunajski velesejem - akcijska družba javlja, da so za vse zunanje udeležence velesejma od 4. marca do 21. marca 1952 priznane 25°/« znižane vozne cene. Predložiti je potrebno trajno sejmsko izkaznico. Znižane vozne cene veljajo za vse železniške proge v vseh razredih in vse vrste vlakov in sicer za tja in nazaj. Ravno tako veljajo znižane vozne cene za avtobusne linije zveznih železnic. Vožnjo na Dunaj je mogoče nastopiti ob 0 uri 4. marca in mora biti končana najpozneje ob 12. uri 16. marca, vožnjo nazaj pa najprej ob 12. uri 9. marca in mora biti končana najpozneje ob 24. uri 21. marca. Pri porabi železnice si je treba nabaviti vozno karto za tja in nazaj in oskrbeti pred povratkom dnevni žig na sejmski izkaznici.
DEŽELNI INVALIDSKI URAD — IZJAVE „A“ IN „B“
Zaradi ugotovitve, če so pogoji za izplačilo rente še dani, razpošilja Deželni invalidski urad na prejemnike rent izjave. Izjave so v vseh točkah natančno za izpolniti, brezpredmetna vprašanja so za črtati. Lastnoročno podpisane izjave se morajo v frankiranem pisemskem ovoju poslati Deželnemu invalidskemu uradu, Celovec, August-Jakschst.rasse 11. Pred izpolnitvijo izjav je nujno prebrati navodila na zadnji strani izjave. V primeru, da izjave do 15. marca ne bi bile oddane ali pa pomanjkljivo izpolnjene in nepodpisane ter s potrebnimi potrdili neopremljene, bodo s 1. majem 1952 izplačilo rente prekinili.
R ADIO-PROGR AM
RADIO CELOVEC
motike, da se je pridelek lep in bel sipal iz zemlje. Zbirali so ga v vreče in se oddahnili; glavni živež je bil spravljen.
Jesen pa je naglo zorila. Saclje je dozorelo in ljudje so prešali jabolka in tepke. Preko polja so letale kavke pa prežale na sirek. Bile so požrešne in drzne ter bi ga bile okavsale do golega. Turščina je zorila ob neprestanem nadlegovanju lačnih kljunov, vendar je padla pravim pest. Zvečer so jo slačili. Danes tu, jutri tam. Prav radi so se zbrali k prijaznemu besedovanju in ob prijetnem delu čebljali to in ono — pa tožili o živinski bolezni, Id je tisto leto svinje kar podirala. Sleherni večer je bilo to jadovanje na vrsti, dokler ga ni gospodinja razgnala z oprednico. Ržena pogača jim je ustavila jadne marnje, časi je vsa šiša zapela, pritegnil je kdo na orglice, da so se zazibala vedra lica in srca. Bila je lepa jesen. Za hišami so se šibili Štoki pod težkimi venci, ki so bili rumeni in lepi,, saj jih bilo samo solnce ozlatilo.
Bližala se je roženvenska nedelja — mladih fantov bolečina. Jozej je postajal bolj in bolj nemiren. Začutil je do tedaj nepoznano tegobo. Begal je iz hiše v hlev. naslonil se vo-liču na vrat, pa ga je globoko zabolelo, kakor bi jemal slovo od najdražjega na svetu. Bežal je ven, voliča sta krotka gledala za njim. Pogledal je na skedenj: še pred tedni je veselo pritrkavalo, zdaj je vse tiho.
Tisto nedeljo je Jozej skoro omagal. Bled jo
stal na vasi med Žihrovim in Vrbnikovim, vsi trije opušeljcani, da jim je glave nagibalo. Ob strani in za njimi so stali kot zvesta straža vsi otavski fantje. Ponosito so zrli na izvoljence pa si z glasnim pomenkom prikivali ža’ost. Listje je odpadalo z lipe, rumeno trepetalo v vetru, ljudje pa tihotni hodili mimo. Bili so nekako čemerni kakor zemlja, ki je od leta jemala slovo.
Oštinka je pripravljala sinu popotno: zlagala mu je v kofrič perilo, na dno mu zavila suhih klobas, slanine, jabolk in tepk pa ajdove pogače ;prav v kot pod predaleč mu je potisnila svetinjico; blagoslovljeno pri Gospe sveti.
Zvečer se je fantovska gruča zamazala skozi vas in prepevala. V Špornovih vratih je uzrl Jozej dekličino postavo — pa je obstal.
.Nikari, Jozej!" so ga vlekli za sabo.
Jozej je pa stopil naprej in kar pozdravil: „Dobar vačir!"
„Jose — du.“ je zadrhtela Krista. Pa se je zasmejala tako ljubko in ga ošinila z velikimi, globokimi očmi, da se je fant spozabil in jo ujel za roko. Nežnomchka d’an je zadrhtela v njegovi — in Jozej se je tisti hip spomnil Ton-čine roke, ki je bila vsa razrvana od dela.
.,Krista!" je šepnil prevzel.
,,Stopi noter, saj ni nikogar.."
In kar je stopil za njo. -Gostilniška izba je bila skoro prazna. Posamezni pivci so buljili v mize in natezali „uvo“, ovčar Urh je klesal za pečkom pipo pa skrivaj cukal „špago". Jo-
zej se je stisnil k mizi koj za vrata pa si ukazal vrček „uva“. Njegov klobuč je bil bujen kakor okno kamre meseca rženega cveta. V lovski sobi je čebljalo nekaj gospode pa so drug za drugim iztezali vratove v izbo. Iz kuhinje se je dostojanstveno prizibala gospa mama in si ogledala fanta. Kar prijazno mu je pokimala, Jozej pa nekoliko pridvignil klobuk. Prišel je za mamo še Fric in se kar ušajtno vstopil predenj.
„H katerim pojdeš?" je vprašal. „K zibmar-jemr
„Ja.“ Jozej je gledal Fricev zeleni jopič.
„Nach Klagenfurt, wohl?“ je motrila krčmarica fanta.
Jozej je prikimal pa ni vedel kaj in je poprijel vrček.
..Oštinovl" je krehnil Urh iz zapečka. Dolgo’ je bil ugibal pa le uganil. Kakor bi ga sunilo s klopi, se je zamajal po izbi: „Viš, viš, kako je petelinast! Pa tkaj vim, mati ti bo skoprnila od hudega, to ti povim, Jozej. Zavber si pa. prav kot jablan v vigredč."
Gospa maman in Fric sta sc odstranila, a
Krista je odrinila ovčarja ter snela s kredence steklenko: „Joze, vina za slovo — gelt?" Pa mu je natočila temnega tirolca. Zapenil se je kakor kri, dekle pa se zvonko smejala. Jozej je nagnil čašo in vino ga je pogrelo. Dekle je sviralo kar naprej, Jozej pa gledal v njene bele, nežne roke, svitle prstane, zapestnice — in bil je prevzet.
Znova mu je natočila: „Morda boš kaj pisal, kakšno karto vsaj. Ah, vojaki so mi silno všeč, posebno vitki in postavni, pa nikogar se ne boje. Hi, jaz bi šla kar mednje! Saj Celovec ni daleč, morda se bova kdaj srečala. Gelt?"
„Christinel“ V vratih lovske sobe je stal gospod Šporn.
„Ne smeš še oditi, veš, ali pa me zunaj počakaj, gelt?" mu je šepnila in zbežala v kuhinjo.
Jozej se je koj dvignil pa krenil na vas. Bil je nekako zmeden, toda omama je prešla, ko je prišel do tovarišije.
Noč je tonila bolj in bolj. Fantje so jemali slovo pa niso mogli narazen. Urezali so jo pod oknom šmonceve; dekle se je prikazalo med rožami. Pa je harmonikar zaorglal pred kamro Tesnarjeve Mine, da je deklino kar vrglo s postelje. Ko pa je imela fante tako rada. Žih-rov Ožbc ji je bil posebno pri srcu, ker je bil močan kot junec. Sklicali so še Stanejevo Uršiko. Vrbnikov Mohor jo je pritegnil k oknu. Saj ga je rada videla, ali bila je skromna in je vedela, da bo lahko dobil premožnejšo. Pred Rutarjevo so pa zavižali: „Pojdam u rute ...“ Jozej je pel naprej. Ubrano so zavijali v višino pa zatezali široko in milo. Jozej je komaj priklical dekleta. „Zbogom, Tonca! Vsaj roko mi podaj." Iztegnila mu je roko skozi rožen-kravt. „Počaj name, Tonca, počaj zagvišno.
„Srečno!“ je pognala s težavo iz sebe, drugega ni mogla in je koj umaknila roko...
(Dalje)