Celje - skladišče D-Per III 19/1971 1119710588,5 - — * w Ul J Vt>LFA COBISS e LETO VII. ŠT. 5 # CELJE, MAJ 1971 GLASILO KOLEKTIVA Izplačevanje in obračunavanje OD Z odlokom o zamrznitvi osebnih dohodkov so bila vsa podjetja in ustanove zavezana, da v letu 1971 do sprejetja družbenih dogovorov ne izplačujejo osebne dohodke višje, kot znašajo povprečni osebni dohodki za leto 1970, povečani za 11%. Ta odlok in pa pričakovani družbeni dogovor, sta zavrla dela na pripravi novega pravilnika o osebnih dohodkih in pravilnika o delitvi dohodka. Celotna problematika izdelave teh dveh pravilnikov je tesno povezana z določili bodočega družbenega dogovora in bi zato bilo vsako prehitevanje nesmiselno. Glede na opisano izplačujemo in obračunavamo osebne dohodke po merilih, ki so veljala v letu 1970, oziroma tistih, katere podjetje uporablja od 1. XI. 1970. Z izplačili po teh osnovah se komaj pokrivajo vsakokratne izplačane mase osebnih dohodkov. V določenih enotah, kot n. pr. v sektorju Ravne, o-bračunske mase ne zadoščajo za pokritje izplačil osebnih dohodkov po sistemu, kakršnega je podjetje uporabljalo pred zamrznitvijo in so tako tej enoti bila zadržana izplačila osebnih dohodkov do tiste višine, ki je bila pokrita z obračunsko maso. Sorazmerno močna konjuktura je bila in je še prisotna v prvih mesecih letošnjega leta v celotni trgovski dejavnosti, to pa povzroča precejšen porast osebnih dohodkov oz. doseganje višjih vrednosti točk. Ker se obračunska masa ne veča sorazmerno s porastom delovne storilnosti, ampak je toga obračunska kategorija, je vsako povečanje osebnih dohodkov zelo problematično. Zaradi lažjega razumevanja navajamo momente, ki povzročajo pritisk na o-bračunsko maso osebnih dohodkov: — letu 1970 se je gibala startna vrednost točke do 30. IV. 1,50 din od 1. V. do 31. 10. 1,65 din, od 1. 11. do 31. 12. 2,00 din. Vrednost točke je bila postavljena za start do 30. 6. vsako leto v višini 1 ' din, za drugo polletje pa 2,00 din. Diferencirana startna vrednost točke je bila postavljena predvsem zaradi razlike v konjuktu-ri prvega in drugega polletja. Ta- ko uporabljamo letos v prvem polletju startno vrednost točke 1,80 din. — Zaradi ublažitve porasta cen, ki bistveno vplivajo na standard zaposlenih, je bil sprejet sklep, da se vsem zaposlenim od 1. 3. 1971 dalje, izplačuje ob izplačilu osebnih dohodkov še poseben dodatek v višini 100,00 din (50 točk po 2,00 din). — Vrednost točke je bila do 31. 10. 1970 limitirana navzgor na 2,00 din od 1. 11. 1970 dalje pa je bil prestavljen limit na 2,20 din in uvedena kategorija degresivnega izplačevanja nad limitom, kar pomeni, da enote, ki dosegajo vrednost točke večjo od 2,20 din, dobijo izplačano razliko nad 2,20 din v višini 50%, medtem, ko je do 1. 3. 1971 bilo možno izplačati le 30% nad vrednostjo 2,20 din. — Vsem delavcem zaposlenim z deljenim delovnim časom se je po sklepu poslovnega odbora povečal osebni dohodek za 50 točk po vsakokratni vrednostni točke. Povečano število točk se izplačuje iz mase enot in zadeva v obračunsko maso le pri tistih enotah, ki dosegajo vrednost točke od 2,20 din. Povečanje števila točk je vezano na deljen odpiralni čas. Po uvedbi vseh teh sprememb nagrajevanja v podjetju torej ne obstojajo nobene možnosti, da bi do sprejetja družbenega dogovora kakorkoli povečevali osebne dohodke. Do sedaj znani elementi bodočega družbenega dogovora so neugodni in v kolikor ne bo prišlo do sprem z družbenim dogovorom ni pričakovati bistvenega izboljšanja, računati pa je s tem. da bodo osebni dohodki v posameznih dejavnostih bolj izravnani kot doslej in da bodo podjetja, ki so izplačevala visoke osebne dohodke morala nivo le teh znižati, da bi se prilagodila družbenemu dogovoru. Ker vsi elementi še niso znani oziroma je v teku postopek za spremembo. navajamo to pojasnilo kot trenutno informacijo. Izplačilo regresov za dopuste (bivši K-15) je zaradi odloka o za- mrznitvi osebnih dohodkov problematično, ker je mogoče tovrstna izplačila vršiti le do 1. 12. lanskoletnih izplačil v posameznem mesecu, oz. bi lahko do 30. 4. 1971 izplačali le 4/12 lanskoletnih izplačil. Ker s tako formirano maso ne bi bilo mogoče pokriti izplačila nadomestila za dopust vsem delavcem, se je poslovni odbor odločil po predhodnem kon-sultiranju vseh družbeno političnih organizacij, da se izplačilo nadomestil do sprejetja družbenega dogovora zadrži. O zadržanju izplačila so vse enote že dobile ustrezna obvestila. Do pričetka dopustov pričakujemo, da bo problem izplačil nadomestila rešen. Gospodarsko računski sektor OPOMBA UREDNIŠKEGA ODBORA: Medčasno je republiški izvršilni svet sprejel odlok, po katerem je možno izplačevati iz sredstev sklada skupne porabe za leto 1971 regrese za letne dopuste v višini največ 600,00 din netto na zaposlenega. Izobraževanje kadrov Štipendije — vpis v poklicne šole — obvestilo o uspehih! Naše podjetje je v Novem tedniku 30. 4. 1971 razpisalo štipendije: 6 na visoki ekonomsko-komercialni šoli: 3 I. stopnja in 3 II. stopnja. 6 na ekonomski srednji šoli in 2 na srednji aranžerski šoli. Kolikor imajo starši članov našega kolektiva interes za štipendije, naj se zglasijo čimprej v splošnem sektorju podjetja. Naše podjetje potrebuje večje število učencev — fantov za trgovski, pekovski in mesarski poklic. Če ima kateri od sinov naših delavcev interes za navedene poklicne šole, naj se takoj zglasi na upravi. Prosimo vse redne in izredne dijake in študente, da nam takoj po opravljenih izpitih poročajo o uspehu, ker sicer ne bomo odobravali izplačil štipendij in šolnin. Iz splošnega sektorja Perspektivni razvoj trgovinske mreže v Mežiški dolini (nadaljevanje) Število prebivalcev Nobenega dvoma ne more biti, da je število prebivalcev v mežiški dolini osnovni rezervoar potrošnikov. Računati moramo s tem, da emigracije in imigracije kupne moči ne pomenijo za tukajšnje kraje bistvenega priliva ali odliva, vsaj računati moramo na to, da mora trgovina v mežiški dolini zadostiti vsem potrebam osebne potrošnje. Potrošniška imigracija ima v glavnem svojo zapreko v doslej bolj razviti trgovini v Slovenj Gradcu. Ta razlika pa se postopoma zmanjšuje ter bo v določenem obdobju v celoti odpadla. Zato nam je treba ocenjevati kvaliteto in kvantiteto porabe z vidika števila prebivalstva mežiške doline, njihove kupne moči in strukture potrošnje. „ a) Povečanje števila prebivalstva z vidika naravnega porasta: Naravni prirastek prebivalcev v SR Sloveniji je znašal v zadnjih letih okoli 10 o/o, enako pa tudi v občini Ravne na Koroškem. Gibanje števila prebivalcev se je pokazalo po posameznih letih takole: Leto št. preb. index 1931 1948 1953 1961 1971 14.528 16.096 18.829 21.829 23.976 110,7 104,9 115,5 109,5 Tukaj bi bilo treba zaradi poznejših izračunov omeniti, da je zadnji popis prebivalcev ugotovil, da je v občini Ravne 6.768 gospodinjstev m da šteje eno gospodinjstvo povprečno 3,51 članov. Absolutni prirastek prebivalstva v 30 letih pred letom 1961 je znašal v povprečju 1,3 % in sicer takole. mehanični prirastek 5,1 % naravni prirastek 4,2 izselitve mortaliteta + 9.3 % 7.3 " 0,7 % — 8,0°/» Absolutni prirastek 1,3 n,o Absolutni prirastek v zadnjih 10-letih pa se zmanjša za 0,3 % predvsem zaradi nekoliko nižje natalitete in deloma nižjega mehaničnega prirastka. Podunatalitete je vsekakor nripisati velikemu porastu osebnega in družbenega standarda, kot je to tudi sicer pojav v Sloveniji ali drugod v svetu — v gospodarsko bolj razvitih deželah. Zaradi padca natalitete iz že o-menjenega vzroka, kakor tudi iz predpostavke, da se bodoči razvoj gospodarstva v občini ne bo razvijal na bazi večjega števila zaposlenih, temveč na bazi sodobnejše mehanizacije je prav sigurno v bodoče računati z absolutnim prirastkom 1 in ne 1,3%. Tako lahko računamo v bodočih letih z naslednjim številom prebivalstva: 1961 21.829 zaokroženo 22.000 1971 23.976 zaokroženo 24.000 1981 zaokroženo 26.400 1991 zaokroženo 29.000 b) Povečanje števila prebivalstva z vidika delovnih mest: Rezultati izračuna absolutnega prirastka, kakor tudi povečanje števila prebivalstva z vidika delovnih mest se skorajda v celoti pokrivajo. Število delovnih mest v letu 1961 je znašalo 5.120 in sicer: V kmetijstvu in gozdarstvu 1.295 izven kmetijstva 3.825 Povprečna zasedba delovnih mest radi izmenskega dela — je bila 1. 6. Tako pridemo do števila aktivno zaposlenih kot sledi: 1961 9.918 na 22.000 prebivalcev 1971 11.160 na 24.000 prebivalcev 1981 12.450 na 26.400 prebivalcev 1991 14.200 na 29.000 prebivalcev Ne moremo računati na povečano število zaposlenih v kmetijstvu — kvečjemu na zmanjšano. Pač pa je treba s sigurnostjo računati na večje število delovnih mest v industriji, kakor tudi v terciarni dejavnosti, povezano z razvojem industrije. Tako je že v bližnji bodočnosti računati na novo tovarno nogavic na Prevaljah, na stalno in čvrsto širitev Tovarne rezalnega orodja Prevalje, na širitev programa in obratov LIG Prevalje, na stalno prisotnost in rast Železarne Ravne kot ključnega industrijskega obrata v občini, na aktivno delo na delni in postopni preusmeritvi programa dela Rudnikov svinca in topilnica Mežica ob tesnem sodelovanju Železarne Ravne ter na vrsto drugih podjetij v občini kot so »Inštalater« Prevalje, GP »Stavbenik« Prevalje, tovarna lesovine in lepenke Prevalje in drugih, ki so že vse ustvarile čvrsto bazo za nadalj-ni obstoj in razvoj ter izdelale ustrezne razvojne programe. c) Povečanje števila prebivalstva z vidika dnevne delovne imigracije: Dnevna delovna imigracija je med najvažnejšimi činitelji stalnega priseljevanja. Pri tem je dominant- na Železarna Ravne. Že njena lokacija pri vhodu v mežiško dolino, kakor tudi njena perspektivna rast pomenita zagotovitev trajnega vselje-vanega kontingenta ljudi. Pri tem vsekakor ni zanemariti načrtovane stanovanjske izgradnje, ki ima že sedaj vsa jamstva, da bo tudi realizirana. Smo že na začetku izgradnje novega velikega stanovanjskega kompleksa »Javornik« v Ravnah, ki bo vsaj tako močan kot sedanje Cečovlje, gradnjo cca 140 individualnih stanovanjskih hišic v naselju »Na Fari« Prevalje, ki bi se morala pravtako pričeti že v tem letu, nadaljno izgradnjo naselja »Dobja vas«, med Prevaljami in Ravnami, rezerviran zazidalni prostor med šolo in Vrtnarijo na Prevaljah. Vendar tudi s tem proste zazidalne površine v mežiški dolini še zdaleč ne bodo izkoriščene. O tem, ali je bil sprejeti program zazidave »Javornik« nad Ravnami lokacijsko najprimernejši, tukaj ne bi razpravljali. S stališča trgovine bi pa bila sigurno umestna pripomba, da bo tudi tukaj šlo za zaključeno naselje, v katerem bo trgovina le čisto lokalnega značaja, ker bo bistveno oddaljena od vseh komunikacijskih zvez, vodečih skozi mežiško dolino. Torej tudi popolnoma ločena od glavnega turističnega prometa in glavne povezave s sosednjo Avstrijo preko mejnega prehoda Holmec. Sedanje naselje »Cečovlje« nad Ravnami — kot zaključena stanovanjska celota, daje v dnevni praksi temu stališču popolno podržko. Ker vemo, da se že sedaj vozi iz Dravograda in mislinjske doline dnevno na delo v Železarno Ravne cca 800 delavcev, potem ob upoštevanju naštetih možnosti in dejstev stanovanjske izgradnje v občini Ravne na Koroškem imigracije ni zapostavljati temveč jo je treba vzeti pri našem načrtovanju zelo resno v poštev. Obseg in struktura kupne moči prebivalcev v občini Ravne na Koroškem Viri dohodkov 1969 leta 1. Sklad netto OD v družbenem sektorju (gospodarstvo in negospodarstvo) 92.561.485 2. Dohodki preb. od soc. zavarovanja 19.818.594 3. Drugi osebni prejemki iz proračuna 1.061.349 4. Porast potrošniških posojil 5.784.823 5. Prejemki preb. v zasebnem sektorju fdenarni in materialni del) 13.349.867 SKUPAJ 132.576,118 Kakšni so dnevni prispevki v času zdravljenja zaradi nezgode? V letu 1968 je bila sklenjena pogodba za nezgodno zavarovanje članov kolektiva z Zavarovalnico Sava v Celju. Po pogodbi je kolektivno zaradi nezgode zavarovan, kdor plačuje mesečno premijo. Za plačevanje premije se mora vsak odločiti sam, vendar se niso prijavili vsi. Nekateri člani kolektiva niso bili točno obveščeni o tem, da se morajo sami s prijavo vključiti v kolektivno zavarovanje ter se ob nezgodi čudijo, zakaj ne dobijo dnevnega prispevka v času zdravljenja zaradi nezgode. Mesečna premija znaša sedaj 2,00 din, 4,00 din in 5,00 din, kot se vsak sam odloči. Višina dnevnega prispevka je odvisna od višine mesečne premije in od nevarnostnega razreda, v katerega je po vrsti dela, ki ga opravlja, zavarovanec razvrščen. Nevarnostnih razredov je 5. Dnevni prispevek v času zdravljenja znaša: Nevarnostni Dnevni prispevek razred pri mes. premiji din 2,00 4,00 5,00 I 4,50 9,00 11,25 II 3,00 6,00 7,50 III 2,25 4,50 5,62 IV 1,80 3,60 4,50 v 1,50 3,00 3,75 Zavarovanci so v nevarnostne razrede razvrščeni tako, da spadajo v: I. nevarnostni razred: uslužbenci, II. nevarnostni razred: blagajničarke, prodajalci z lahkim blagom (manufaktura, konfekcija, galanterija, bižuterija, drogerija, parfumerija, knjigarne in papirnice), III. nevarnostni razred: gostinski delavci, prodajalci težkega blaga (železo, stroji, steklo, živila, kmetijski proizvodi), razvažale! blaga, peki in fizični delavci v skladiščih z lahkim blagom, IV. nevarnostni razred: fizični delav- Nadaljevanje z 2. strani ŠTEVILO PREBIVALCEV Od tega pa je treba odšteti: 1. Povečanje hranilnih vlog 3.867,179 2. Del zasebnih investicij (stanovanjske gradnje) 5.510,000 SKUPAJ 9.377.179 OSTANE 123.198.939 (Se nadaljuje) Drago Pistotnik ci v skladiščih s težkim blagom, V. nevarnostni razred: šoferji in spremljevalci. Točen seznam poklicev po nevarnostnih razredih je izšel v brošuri letel 1969. Po zgornji tabeli lahko delavec sam ugotovi, koliko bo znašal njegov dnevni prispevek v času zdravljenja zaradi nezgode. Primer: Prodajalec spada v III. nevarnostni razred. Ce plačuje mesečno premijo 4,00 din, dobi, kot je razvidno iz tabele, dnevni prispevek za vsak dan bolehanja 4,50 din, ali: mlinar je v IV. nevarnostnem razredu. Ce plačuje mesečno 4,00 din premije, dobi, kot je to razvidno iz tabele, dnevni prispevek za vsak dan bolehanja 3,60 din. Iz tabele je jasno razvidno, da je z višjo mesečno premijo zagotovljen tudi primernejši dnevni prispevek in to prav v času, ko je delavec zaradi bolniškega staleža prizadet pri o-sebnih dohodkih. Vsak delavec mora ob končanem zdravljenju po nezgodi izpolniti obrazec »PRIJAVA NEZGODE« v personalnem oddelku, pri tovarišici Permetovi. Kdor je imel nezgodo z mopedom ali motorjem, mora obvezno dati na prijavo podatke o vozniškem dovoljenju. Po dosedanjih podatkih je razvidno, da se je dalo zavarovati komaj 945 delavcev zaradi nezgode, to je le polovica. Učenci so kolektivno zavarovani po premiji 2,00 din. Mnenja smo, da bi morali vodje enot (obratovodje, poslovodje) ponovno opozoriti delavce na ugodnosti nezgodnega zavarovanja in jim na ta način omogočiti precejšnje ugodnosti, če do nezgode pride. Bilo je že več primerov, ko so se delavci hoteli zavarovati, ko je že do nezgode prišlo, vendar to ni možno. Premija se plačuje mesečno po plačilni listi za nazaj, vendar je delavec zavarovan le, če je ob nezgodi zanj bila že plačana premija, odnosno, če je že predhodno podpisal pristopno izjavo. Pri nezgodnem kolektivnem zavarovanju je pomembno tudi to, da zavarovalnica jamči za vse nezgode, ki bi se zavarovancu primerile v službi in izven nje (kjerkoli). Tudi pri tem zavarovanju so izključene vse obveznosti zavarovalnice. če je bil zavarovanec ob nezgodi pod vplivom alkohola. (več kot 0.5 %0 reduktivnih snovi), če ni poskrbel, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti (če je bil alkotest pozitiven), če se po nesreči izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti. Zavarovanec nezgodnega zavarovanja je zavarovan tudi za slučaj smrti in slučaj invalidnosti, o tem pa več drugič. MODEC Jože, dipl. oec. Letni dopust učencev 3. letnika šole za prodajalce Učenci 3. letnika Sole za prodajalce bodo končali šolanje in učno dobo s približno 27. junijem 1971. S spričevalom si bodo pridobili poklic prodajalca. Ker ne bodo mogli več izkoristiti letnega dopusta učenci, jim bo pri našem podjetju, če bodo neposredno v roku 3 dni sprejeti v delovno razmerje, pripadal dopust po osnovah in merilih, po katerih odmerja podjetje letni dopust svojim delavcem. Kot prodajalcem jim bo na osnovi ocenitve delovnega mesta pripadal dopust 14 delovnih dni in če kateri ne bo na dan začetka letnega dopusta star 18 let, se mu bo letni dopust povečal še za 7 dni. Kolikor je že kateri kot učenec v tem letu izkoristil del dopusta, se mu izkoriščene dneve obračuna ter sme v tem letu koristiti skupaj le toliko dni, kolikor mu pripada po osnovah in merilih za delavca. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela. Izjema pri teh delavcih nastopa zaradi tega, ker so ti delavci skozi vse leto angažirani, četudi en del kot učenci, pa bi bili v primeru, če kot učenci dopusta sploh ne bi koristili, v tistem letu zanj prikrajšani. Važno je, kot že povedano, da bo vsak sprejet in nastopil v roku 3 dni, kar nezaposlenost, ki traja dalj kot 3 dni, pomeni prekinitev dobe, ki je predpisana za pridobitev pravice do letnega dopusta. Stališče je bilo proučeno z inšpekcijo dela (0) ter je identično z gornjim tolmačenjem. Vsi učenci, ki bodo uspešno končali šolanje in želeli skleniti delovno razmerje pri našem podjetju, morajo takoj po končanem šolanju oddati vloge v personalnem oddelku in predložiti delovno knjižico, ki jo s spričevalom dvignejo na občini, ker bo le na ta način možno v roku treh dni urediti formalnosti v zvezi s sprejemom na delo. Modec Jože dipl. oec. Vsaka delovna organizacija je zadolžena, da skrbi za reševanje stanovanjskih problemov svojih članov kolektiva. Delovna organizacija u-porablja v ta namen sredstva, izločena v sklad skupne porabe, in sicer: — 4 % od sklada osebnih dohodkov po zakonu in — del sredstev po sklepu Delavskega sveta iz ustvarjenega dohodka po zaključnem računu. Predvidoma bodo znašala 4 % sredstva za leto 1971 okoli 900.000,— dinarjev, dočim Delavski svet iz u-stvarjenega dohodka po zaključnem računu letos ni izločil sredstev. Za reševanje vseh stanovanjskih problemov služi torej le 4 % stanovanjski prispevek. Sredstva, izločena v sklad skupne porabe po stopnji 4 % namensko za gradnjo stanovanj, se ne morejo uporabiti za nakup oz. dajanje kreditov delavcem zaradi nakupa stanovanj od državljanov in drugih o-seb, ampak le za nakup stanovanj od organizacij, ki proizvajajo stanovanja za trg. Prav tako se ta sredstva ne morejo uporabiti za vlaganje v adaptacijo in rekonstrukcijo že obstoječih stavb in stanovanj ter za druge naložbe, s katerimi se ne doseže povečanja stanovanjske površine. Za vlaganje v adaptacijo in rekonstrukcijo že obstoječih stavb in stanovanj, če se stanovanjska površina ne poveča, se skladno z našim statutom (člen 109.) lahko odobrijo le sredstva, ki so bila izločena v sklad skupne porabe iz delitve dohodka po zaključnem računu. Iz stanovanjskega prispevka (4%) se dajejo lahko delavcem: 1. najemna stanovanja, kupljena od gradbenih podjetij, 2. posojila za novogradnje lastniških stanovanj, 3. za adaptacijo in rekonstrukcijo že obstoječih stavb, če se poveča stanovanjska površina, 4. posojila za nakup lastniških stanovanj od proizvajalcev stanovanj (gradbenih podjetij), 5. za dokončanje in dograditev obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj in 6. za polaganje udeležbe za pridobitev bančnega kredita za gradnjo stanovanj. O vsaki uporabi sredstev sklada skupne porabe, izločenih za stanovanjsko izgradnjo, odloča Delavski svet. O časovnem črpanju v mejah razpoložljivih sredstev odloča poslovni odbor. Vse predloge za črpanje vseh vrst kreditov in posojil pa daje Delavskemu svetu oz. poslovnemu odboru po postopku Komisija za stanovanjske zadeve, življenjske pogoje in rekreacijo. Delavski svet vsako leto do kon- ca meseca marca sprejme prednostno listo prosilcev za tisto leto, v kateri je po točkovnem sistemu točno ugotovljen vrstni red prosilcev po vrstah črpanja, kot zgoraj navedeno od 1. — 6. Vrstni red se vzdržuje po letih in imajo vedno prednost pri črpanju prosilci ki so dalj časa v listi. Kot osnove za sprejemanje sklepa se upoštevajo sledeči pogoji in merila: Zap. št. Pogoj Doselil e r i 1 o Točk ženo točk 1. Službena leta prosilca v podjetju 2. Zakonski tovariš prosilca v podjetju 3. Zasluge v ljudski revoluciji vse kar se po zakonu prizna v posebno delovno dobo 4. Prosilec ali član ožje družine boluje na: 5. Številčnost članov družine: 6. Stanovanjske okoliščine: — neprimerno stanovanje — podnajemnik — nekomfortno stanovanje 7. Oddaljenost bivališča: 8. Aktivnost v družbeno političnih organizacijah 9. Doba čakanja v prioritetni listi 10. Izredne okoliščine (invalidnost, izredna uspešnost pri delu, pomembnost delovnega mesta itd.) — za vsako leto nepretrgane zapo- slitve 2 točki — za vsako leto nepretrgane zaposlitve 1 točka — leto 1941 20 točk — leto 1942 14 točk — leto 1943 9 točk — leto 1944 5 točk — leto 1945 2 točki — TBC — astmo — bronhitis — kronična angina — duševne bolezni — silikoza — 5 točk — mož — žena 14 točk — samohranilec 12 točk — samski 7 točk — za vsakega otroka do 10 let po 2 točki — za vsakega otroka nad 10 let po 4 točke — popolnoma nepri- meren stanovanjski prostor 28 točk — zakonca, ki živita ločeno — podnajemnik z družino — kletno — podstrešno (neprimerno) — stanovanje z manj kot 5 m2 na osebo 25 točk — samski 9 točk 6 točk — 5-10 km, nad 10-15 km, nad 15 km 1, 3, 5 točk — občas. (1), delo v organiz. (2), vodilne funkcije (3) 1, 2, 3 točk — za vsako leto 5 točk 3 točke SKUPAJ DOSEŽENIH TOČK Po gornji tabeli si vsak prosilec lahko izračuna število točk, po katerih bo uvrščen v prednostno listo. Delavec, ki želi biti udeležen pri črpanju sklada skupne porabe za reševanje svojega stanovanjskega problema, mora predložiti prošnjo in izpolniti zgoraj prikazano listo o ocenitvi svojih stanovanjskih razmer. Prošnjo mora vložiti najkasneje do konca februarja. Nihče ne more črpati kredita ali posojila iz sklada skupne porabe, če ni bil po postopku uvrščen v prednostno listo. Ne more biti uvrščen v prednostno listo član kolektiva, razen v res izjemnih primerih, o katerih odloča Delavski svet, če nima pri podjetju 5 let delovnega staža. Prav tako ne more biti uvrščen v prednostno listo, kdor že ima u-strezno stanovanje, lahko pa se mu odobri po postopku črpanje sredstev iz sklada, če odstopi svoje stanovanje nekomu od članov kolektiva, ki je uvrščen v prednostno listo. Posamezni prosilec lahko koristi iz sklada največ 40.000,— din, če sta mož in žena v delovnem razmerju pri podjetju pa največ 50.000,— din, vendar največ zneska nista obvezna, kolikor se ugotovi, da prosilcu nista potrebna. Odobreni kredit se lahko črpa v več obrokih po presoji Poslovnega odbora. Z vsakim koristnikom se obvezno sklene pogodba, v kateri se zagotovi tudi jamstvo za vračilo. Noben prosilec ne more začeti črpati kredita, dokler ni predložil vseh potrebnih dokumentov (gradbeno dovoljenje, načrt, zemljiškoknjižni izpisek, specifikacijo koriščenja, zavarovalno polico, potrdilo o osebnih dohodkih in odstopno izjavo) in ni podpisal pogodbe o odobritvi in izplačilu posojila. V pogodbi se določi rok odplačila, ki je sedaj: do 10.000,— din za vsakih 1.000,— din eno leto, za višje kredite po dogovoru, vendar največ za 20 let in to za vsako leto po določeni obrestni meri. Sedaj je obrestna mera 2 %. Primer: za 5.000,— din posojila je rok odplačila 5 let, ker je v znesku posojila 5 x 1.000,— in po 2 % obrestni meri. Kredit — posojilo mora vsak prosilec začeti odplačevati od prvega naslednjega meseca po vselitvi, najkasneje pa v roku 2. let od začetka črpanja kredita — posojila, v primerih adaptacij ali rekonstrukcij pa od 1. 1. naslednjega leta. Vsako leto se za prosilce dolo- čijo obvezno prispevki in to v skladu z osebnimi dohodki in socialnim stanjem. V vsakem primeru, ko sta mož ali žena zaposlena v drugem podjetju, se obvezno sorazmerno zahteva sofinanciranje drugega podjetja. V kolikor delavec odide iz podjetja, mora zagotoviti prevzem obveznosti po pogodbi pri drugem delodajalcu. Če pa odide (iz razlogov na njegovi strani) že v roku 10-ih let, šteto od dne začetka uporabe kredita, pa se mora iz stanovanja izseliti odnosno zagotoviti vračilo o-stanka neodplačanega posojila. Prosilci iz področij izven Celja in prosilci iz pekarne Štore se prav tako uvrščajo v prednostno listo ob enakih pogojih kot drugi delavci podjetja, le da jim višino kredita odobrava svet področja odnosno pekarne. Sveti morajo ob odobritvi upoštevati vse pogoje in merila, ki veljajo za podjetje. Za stanovanjske zadeve je zadolžen splošni sektor, ki zbira prošnje ter vodi administrativno delo za komisijo za stanovanjske zadeve, življenjske zadeve, življenjske pogoje in rekreacijo. HODEC Jože, dipl. oec. SEMINAR NA BLEDU Od 14. do 28. marca 1971 je bil na Bledu seminar za poslovodje samopostrežnih trgovin, katerega je organiziral Center za napredek trgovin in embalaže — CTE iz Ljubljane. Udeležencev na tem seminarju nas je bilo 46, in sicer iz Murske Sobote, Lendave, Maribora, Slovenj Gradca, Raven, Celja, Kranja, Jesenic, Škofje Loke, Sežane, Kopra in Nove Gorice. Iz trgovskega podjetja »MERK« Celje nas je bilo 12. Za to se vodstvu podjetja, predvsem pa še tov. Tonetu Lazniku, direktorju maloprodaje, naj lepše zahvalim, da nam je omogočilo obisk tega seminarja. Vsi udeleženci smo na seminarju mnogo pridobili na znanju, kar nam bo precej koristilo pri vodstvenih poslih samopostrežnih trgovin. Takšno dopolnjevanje znanja je nujno potrebno trgovskim delavcem, z ozirom na hiter razvoj, ki prinaša vedno kaj novega, predvsem v sodobni embalaži. Že takoj ob začetku seminarja nas je direktor CTE iz Ljubljane tov. Milan Ekar opozoril, da bo začeti seminar potekal drugače, kot so bili dosedanji tečaji in seminarji. Opozoril nas je tudi na to, da bomo morali ob zaključku seminarja opraviti izpit pred izpitno komisijo ter da bo vsak prejel ustrezno spričevalo. Zahteval je disciplino in točnost obiskov seminarjev. Predavanja so bila zelo zanimiva in kvalitetna. Še posebej smo bili pozorni pri predavanjih o psihologiji prodaje, pred-pakiranju blaga, sodobni embalaži, hladilni opremi in o inšpekcijskih službah. Predavanja so bila popestrena še s kratkimi filmi, kjer nam je bila nazorno prikazana funkcionalnost samopostrežnih trgovin. Da je bil napovedani izpit resna zadeva, se je videlo že po tem, da smo imeli dan poprej prostor za pripravo. Pripraviti smo se morali temeljito in obdelati vseh 84 vorašanj ki smo jih predtem dobili od izpitne komisije. Bolj na uho naj povem še to, da so minute pred izpitom tekle zelo počasi, pri nekaterih je vladala nervoza in trema. Vsak udeleženec je bil pred izpitno komisijo cca 15 minut. Pa vendar ni bilo tako hudo, konec koncev smo bili še pohvaljeni, da smo tako lepo odgovarjali na zastavljena vprašanja. Rezultat izpitov je bil naslednji: 3 — odlični (od tega kar dva iz pod-tja »MERK« Celje) 16 — prav dobrih 25 — dobrih, 2 — pa nista zadostila. Ob zaključku seminarja smo prejeli spričevala ter si ogledali še dve sodobno urejeni samopostrežni trgovini in imeli možnost postaviti vprašanja, ki so nas zanimala. Ni dvoma, da je bil ta seminar za nas koristen, še tembolj, ker smo bili iz raznih delov Slovenije. Tako smo se lahko pomenili o marsičem in izmenjavali izkušnje, nekateri pa navezali trajne vezi in prijateljstva. Tone Lakovšek Merx kava užitek! Kaj mora vedeti naš sovozač Odgovor na gornje vprašanje je bil že neštetokrat posredovan osebam, ki se vozijo s šoferjem v kamionu, ki prevaža in dostavlja blago prodajalcem in odvaža prazno embalažo. Te osebe imenovane »so-vozači« niso samo spremljevalci šoferja, ampak so odgovorne za pravilno izročitev blaga, točen prevzem embalaže, izročitev iste skladiščniku. Sovozač mora pri svojem delu poslovati kot dober gospodar. Ne sme se »zanesti« na drugega, ne da bi se o dejanskem stanju sam prepričal. Za brezhibno poslovanje je potrebno, da ima v redu tudi »papirje«, kar pomeni, da more ob izročitvi embalaže glavnemu skladiščniku imeti dejansko tisto količino, vrsto in kvaliteto embalaže, ki je vpisana v prevzemni list. Zato bo vselej potrebno, da je sovozač pri prevzemu embalaže osebno navzoč, da s štetjem ugotavlja količino, istočasno pa tudi. ali je embalaža neoporečna, da ni poškodovana (okrušene steklenice). Razumljivo je, da hoče poslovodja predati sovozaču vso embalažo, dobro in slabo ter si s tem napraviti marsikje prepotreben prostor. Tu pa mora delovati precizno oko sovozača, ki bo dobro embalažo ločil od slabe in da bo potem poskrbel tudi za pravilen vpis. Napačno je. dati vso emabalažo v en koš in vpisati v eno kolono, kajti ob preda- 07 Kranjc Ivan steki. 1/1 vino zaboji PVC juta vreče Vrednost manjkajoče embalaže za 024 Veber Ivan steki. 1/2 pivo gajbe Vrednost manjkajoče embalaže za ji embalaže glavnemu skladiščniku se odkrije pomanjkljivo ravnanje sovozača ob priliki prevzema na terenu. Pri tem je pripomniti, da nosi podjetje že itak precejšnje breme, ko priznava transportni lom. To pa ne v vsakem primeru. Če bo glavni skladiščnik ugotovil ob priliki prevzema, da je bilo nadnormalno poškodovanje embalaže med prevozom posledica malomarnega nakladanja, bo prav gotovo obremenil sovozača za tisti del, ki je poškdovan. Te ugotovljena razlika med prevzemni-co in dejansko izročitvijo embalaže gre v breme sovozača. Nato pride seveda do sledečega postopka: Za količino embalaže, ki odstopa med navedeno količino na prevzemni« in dejansko prevzeto količino v skladišču, izstavi glavni skladiščnik embalaže posebni obrazec, ki za razliko bremeni sovozača, ki je prevzel embalažo od kupca ali naše poslovalnice. Obrazec je prilagojen tako, da se na njega zavede posebna šifra vzroka, zakaj je razlika nastala. Tak izpisan obrazec se obdela na IBM sistemu 360/25, ki izpiše posebno listo »manjkajoča embalaža«. Sistem ne pozna sovozača in deluje "a nrincipu šifer sovozačev in ostalih šifer. Iz dane tabele je razviden vzrok nastale razlike koliko in kdaj je pripeljal količino embalaže, cena posamezne vrste embalaže in vred- 10 kom 0,70 7,00 1 2 kom 25,00 50,00 1 8 kom 8,00 64,00 1 tov. Kranjc Ivana je 121,00 1 30 kom 0,50 15,00 1 4 kom 10,00 40,00 1 tov. Veber Jožeta je 55,00 1 nost manjkajoče embalaže. Specificirani seznam manjkajoče embalaže posreduje gospodarsko računski sektor pravni službi, ki seveda nadaljuje postopek z izterjavo. Uvodoma je že bilo povedano, da se obravnavajo le primeri, ko gre za malomarni prevzem, medtem ko za ostale primere nosi riziko podjetje. Pravno podlago za izterjavo škode daje čl. 94 temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da mora delavec povzročeno škodo povrniti, če jo je namenoma ali iz velike nepazljivosti povzročil delovni organizaciji na delu ali v zvezi z delov O kakšni namenoma povzročeni škodi bi redkeje govorili, velika malomarnost pa je že podana, če delavec pravilno ne prešteje embalaže. To na že lahko predstavlja kršitev delovne dolžnosti, ki ima za posledico tudi disciplinsko odgovornost. Ne bo odveč ponovno povdariti, da opravlja sovozač odgovorno nalogo in zato mora vselej pri manipulaciji z embalažo ravnati kot dober gospodar, če se hoče izogniti nevšečnostim pri izterjavi, kajti vse to zadene tako o-sebo v končni fazi tudi po materialni plati, ko mora dejansko plačati ugotovljeno škodo, za katero bi, če bi sovozač vestno postopal, bili odgovorni drugi. Cmer Ladislav, dipl. iur. je vaše glasilo *ato DOPISUJTE šifra naziv so-sovoz. vozača naziv embalaže max. kol. EM cena vrednost šifra vzr. Kdo mora služiti v civilni zaščiti Po zakonu o narodni obrambi morajo služiti v civilni zaščiti vsi jugoslovanski državljani od dopolj-n j enega 16. do dopolnjenega 65. leta starosti. Te obveznosti pa so oproščene osebe, ki služijo v stalnem sestavu JLA, vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored, pripadniki milice, nosečnice in ženske z otroki, mlajšimi kot sedem let, in osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. Upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Celje je imenoval v skladu s 53. členom zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ št. 8/69) in 2. členom uredbe za ugotavljanje sposobnosti za službo v civilni zaščiti ter o izvrševanju obveznosti služiti v civilni zaščiti (Uradni list SFRJ št. 56/69) zdravniško komisijo. Zdravniška komisija ima nalogo, da ugotovi ali je obveznik sposoben, omejeno sposoben ali nesposoben za službo v civilni zaščiti. Zdravniška komisija ugotavlja sposobnost na podlagi pregleda obveznika, zdravniške dokumentacije o zdravljenju obveznika ali zdravniške dokumentacije dobljene v postopku za presojo delovne zmožnosti in invalidnosti. Na podlagi izvida zdravniške komisije izda upravni organ za narodno obrambo obvezniku civilne zaščite odločbo, s katero se ugotavlja sposobnost služenja v civilni zaščiti. Vsem, ki so prejeli knjižico obveznika civilne zaščite, pozivamo, da dajo vlogo, če smatrajo, da niso sposobni za službo v CZ. Vlogo bomo predložili oddelku za narodno obrambo, ki bo po potrebi skliceval zdravniško komisijo, katera bo odločala o sposobnosti. MODEC Jože, dipl. oec. Iz personalne službe Meseca aprila so se zaposlili: 1. Obrez Marjan, delavec v poslovalnici 3 2. Guček Rajko, delavec v skl. žitaric 3. Kričej Konrad, delavec Mlin Celje 4. Dragar Olga, trgov. pom. v SP Gaberje 5. Recek Drago, delavec v sklad. Žitaric 6. Slemenšek Ivan, delavec sklad, žitaric 7. Kamenšek Ivanka, trgov. pom. SP Gaberje 8. Mlinšek Štefka, delavka v SP Vitanje 9. Špingler Irena, ref. za obrač. OD v GRS 10. Borišek Danilo, delavec v Pekarni Zagorje, 11. Brečko Ana, administrator — strojepisec v personalni službi 12. Hojnik Danica, mat. fin. knjigov. v RGS 13. Koštomaj Štefka, slaščičarka Pek. ADA 14. Nemec Franc, vrnitev iz JLA, v poslov. Rečica 15. Paj Ljudmila, mat, knjigov. v RGS 16. Miklavc Viktor, poslovodja v SP Prevalje 17. Pečnak Zlata, delavka v prod. kruha Center 18. Rutar Tanja, trgov. pom. v MM Otok, 19. Savelli Anton, poslovodja v »Preskrba Črna 20. Žigart Vera, delavka, Bife »Bistrica« Ruše 21. Černec Martin, elektroinstalater, stranski obrati 22. Klanšek Ivan, analitik I. v RGS 23. Lamovšek Božidar, poslovodja Merx Hotel 24. Pavrič Milan, delavec v poslov. 3 25. Suhadolčan Stane, oblikovalec Pekarna Sevnica 26. Fedran Ivan, pripravnik v Sploš. sektorju 27. Stepinšek Edvard, pripravnik nroizv. sektor, 28. Vodišek Miroslava, trgov. pom. v Enotnost 29. Križnik Filip, mesar v MM Otok V istem času so odšli: 1. Turin Milena, trgov, pom., po volji delavca 2. Stražišnik Vida, natakarica, samovoljno 3. Borštnar Maks, po volji delavca, pek, 4. Miklavčič Alojz, pek, po volji delavca 5. Medvešek Vinko, pek, po volji delavca 6. Rogina Alojz, delavec, samovoljno 7. Koležnik Maks, poslovodja, inv. upokojen 8. Težak Elza, trgov, pom., samovoljno 9. Borovšak Branko, delavec, samovoljno 10. Hanuš Julka, uslužbenka, po volji delavca 11. Petelinšek Jožica, trgov, pom., po volji delavca 12. Bobek Franc, pek, samovoljno 13. Vrtačnik Vlado, delavec, po volji delavca 14. Kotar Jožica, trgov, pom., po volji delavca 15. Berdnik Cvetka, kuharica, Radlje po volji delavca 16. Kuhelnik Julka, poslovodja, Radlje, po volji delavca 17. Artnak Hedvika, natakarica, po volji delavca 18. Recek Drago, delavec, prekinitev poskusne dobe 19. Jazbinšek Daniel, pek, invalidsko upokojen Občinski sindikalni svet Celje je za dne 25. maja 1971 sklical tiskovno konferenco, na katero je povabil poleg novinarjev osrednjih in lokalnih listov ter RTV tudi urednike glasil delovnih organizacij. Na tej konferenci so udeleženci postavljali predstavnikom občinskega sindikata razna vprašanja v vezi posredovanega gradiva, ki ga bodo obravnavali na zboru samoupravi j alcev občine Celje, ki bo v ponedeljek, dne 31. maja 1971 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Med drugim je bilo povedano, da si občinski sindikalni svet prizadeva, da bi konkretneje obdelal vprašanja in spravil v življenje stališča, ki so bila zavzeta pred kratkim na II. kongresu samoupravljalcev v Sarajevu. Na zboru samoupravi j alcev želimo doseči, je med drugim dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Ivan Kramer, da bi se ustanovila konferenca samoupravljalcev kot posebna institucija, ki bo imela obsežne naloge pri poglabljanju sistema upravljanja, ki bo skušala doseči, da bomo pri samoupravnih strukturah čimbolj konkretni. Dosedaj je bilo čutiti pomanjkanje trde vezi med delovno organizacijo in občino. Delati bo treba na programskih rešitvah, zlasti v integracijskih procesih, tako do bodo lahko delovne organizacije uspešno nastopale pred finančnimi zavodi. Konferenca samoupravi j alcev bi naj predstavljala eno izmed oblik POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Merkač Marija, Petkovšek Metoda in Mažgon Slavica. Kolektiv jim želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA: Aškerc Fridi se je rodila hčerkica Jožica, Zupanc Martinu pa sin Robert. Čestitamo! Perme samoorganiziranj a samoupravi j alcev v celjski občini. Sestavljale bi jo delovne organizacije, interesne in krajevne skupnosti po sklepu njenega najvišjega organa upravljanja. Odločitev za to naj temelji na prostovoljni bazi. Konferenca bi naj z organiziranjem diskusijskih sestankov, seminarjev ali tečajev in drugimi oblikami dela pomagala svojim članom pri utrjevanju in nadalnjem razvijanju samoupravnega sistema in izmenjavi samoupravi j avskih izkušenj, pri čemer prihaja do izraza potreba po organiziranem sodelovanju organov upravljanja v delovnih organizacijah, interesnih in krajevnih skupnostih, predstavniških organih v občini, družbeno političnih organizacijah, društvih in združenjih. Konferenca bo obravnavala tudi vprašanje delitve osebnih dohodkov. razponov, eksistenčnega minimuma in podobno. Na zbor samoupravi j alcev so poleg predsednikov delavskih svetov in delegatov (na vsakih začetnih 500 zaposlenih po 1 delegat) vabljeni tudi predsedniki krajevnih in interesnih skupnosti, predsedstvo občinske skupščine in njegovih svetov, direktorji delovnih organizacij in predstavniki družbeno političnih organizacij. Pričakujemo, da bo napovedani zbor dal konkretne rešitve. O tem bomo seznanili člane kolektiva v prihodnji številki glasila. Urednik Zbor samoupravljalcev občine Celje Dosledno spomeniško varstvo Tovariš, kaj je na gradu še vedno v modi tlaka, da morajo delavci nositi težka bremena kot za časa celjskih grofov? .. O ne muički neumni, to je zato, da se ne skrunijo stari grajski običaji. Kot izhaja iz poročil, objavljenih v VESTNIKU, dosegajo člani naše delovne skupnosti tudi na športnem področju dokaj lepe uspehe, nasploh pa se šport zadovoljivo oživlja v mnogih panogah. Sindikalna podružnica Poslovalnice 3 — Agropromet je sprožila zanimivo pobudo, da se v okviru podjetja organizira tekmovanje v spretnostni vožnji z osebnimi avtomobili. Za izvedbo tega tekmovanja je imenovan pripravljalni odbor, ki je že določil način in potek ter se udeležencem obetajo številna prijetna presenečenja, pa tudi kočljive naloge. Imeli bodo torej lepo priložnost, ob dobrem razpoloženju dokazati svoje vozniške spretnosti. Tekmovanje bo 17. 7. 1971 z začetkom ob 15. uri. Tekmovalna proga je predvidena od startnega mesta na dvorišču Poslovalnice 3 — Agropromet, v Celju, Bežigrajska c. 13, do Gotovelj (bife na križišču), kjer bo kontrola. Od tu nadaljujejo tekmovalci vožnjo v Šempeter, kjer bo na dvorišču skladišča spretnostna vožnja po načrtu, ki ga dobi vsak tekmovalec pred startom. Iz Šempetra pa poteka vožnja nazaj, po določeni relaciji, na celjski Stari grad, kjer je cilj. Poleg rednih, bodo ob poti tudi tajne kontrole, tekmovalci pa bodo morali med vožnjo opraviti različne naloge, ki jih prejmejo v zaprtih kuvertah na startu. Starta se v dveh razredih in sicer so v prvi razred uvrščeni avtomobili do 850 ccm, v drugega pa avtomobili nad 850 ccm. Skrajni rok za prijavo je 10. julij 1971. Do 15. 7. 1971 bo vsak prija vij enec prejel pravila tekmovanja. Prijavi je potrebno priložiti znesek Din 50,- kot zagotovilo, da se bo prijavi j enec tekmovanja udeležil, ta znesek pa bo tekmovalcem vrnjen pri startu. Če se prijavi j enec ne bi udeležil tekmovanja, kavcija zapade in gre v korist sindikalne blagajne. Pripravljalni odbor jamči za brezhibno strokovno dognano organizacijo tekmovanja in obeta za prvih pet zmagovalcev obeh razredov lepe praktične nagrade. Pred startom bo vsak udeleženec tekmovanja prejel tudi bon v vrednosti Din 20.- za bencin. Glede na zanimivo in koristno tekmovanje pričakujemo, da bo udeležba polnoštevilna in apeliramo na člane delovne skupnosti, da se pravočasno prijavijo in položijo kavcijo pri predsedniku pripravljalnega odbora, tov. ZDRAVKU KOSU, Poslov-nica 3 — Agropromet. F. Š. MERX VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naddada 2.000 izvodov.