U AA-^k £L 1 v V J J< W AM d «t{ cv — Poštnina Leto XXm., št 63 LJubljana, četrtek 18. marca 1»Q-XXI Cena cent. 80 JpravniSrvo. ljudi tana. Pncamien (Ha Teleloo k. il-22 51-23. »1-24 Inserairu oddelek: Ltublian*. Puccmiier« att- o i - Ieleloo fe. »1-25. »1-26 Podružnici Nove mesto« Uubliansta cott 42 Sa£um: a Ljubliaoskc poterajinc po poitno-fekovnetc ravodu h. 17.749, a ostale kraje Iralne Servmo Conti Con Post Nc 11-3118 IZKLJLCiNC £a.SU)PS1VC za oglase iz Kj. (talite m inozemstva trn* Union* Pubblicirs Italians S. A. MILANO Iskal« fitk dao cmzco poacdcijka Nifefai*! nato «eitf»« La M-—. rkliučnc • »Ponedeiiskur 1» aoaM Lil »6.90. (Jtcdoiitvoi focaniieva alia fee» J ctJcJue ke. »1-22 »1-23 »1-24_ _Rokopiai »c o« »t«<»)Q. CONCESSIONARLA KSCLUSrVA pet la pob- blioti di provenienza italiana ad estera: Unione Pnbblicirt laliaoa S A MII.ANO ovr ažni podmotnici Ičenl v Sredozemlju <9 V % zadnjih šestih mesecih je italljansžko protipodmorniško cr&žje uničilo 31 savražnšh podmornie, 15 pa poškodovala Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Uničevanje sovjetskih sU pri Harkovu Nemško prodiranje pri Bjelgorodu se nadaljnje - M sovjetskih oklopnih voz uničenih - Izjalovljeni sovjetski napadi pri Ilmenskem jezera je objavil 17. marca naslednje 1026. vojno poročilo: Ojačena delavnost obeh topništev v severnem tuniškem odseku. Nemška letala so obstreljevala luko v Tripolisu in poletela nad neko nasprotnikovo letališče v severni Tuniziji, kjer so uničila tri letala na tleh. Drugi nemški letalski oddelki so včeraj napadli ploveči konvoj zapadrv od Benga-irija, pri čemer so s torpedi zadeli dva parnika srednje tonaže, tretji trgovski parnik pa je bii zadet in se je vnel. V srednjem delu Sredozemskega morio (e Jahka enota ped poveljstvom korvetne-ga kapitana Alberta Ceccacci iz Anoone potopila eno podmornico. Neka druga sovražna podmornica se je razletela, ko je zadela ob našo minsko pregrado. Z današnjim p djetjem so italijanska pomorska protipodmorniška sredstva v zadnjih šestih meKecih uničila 21 sovražnih podmornic. 15 pa jih bolj ali manj težko poškodovala. Globsk© ganljivo dejanje Milan, 16. maroa. s. Med enim izmed zadnjih letalskih napadov na Milan je zvezni inšpektor Angelo Negri, junaški borec v več vojnah in večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, izgubil 6 družinskih članov. Ob eksploziji neke bombe je ena njegova nečakinja, vzgojena v popolr em fa-š stičnem duhu. vzklikala: živela Italija! Zmaga.1! bomo! Zdaj se je zvedelo, da je tovariš Negri takoj po pogrebu žrtev izročal zveznemu tajniku v Milanu s preprostostjo fašista in vojaka 6 volnenih žlmnic umrlih družinskih članov. Dogodek je globoko ganil milansko prebivalstvo. Albanski dar Oboroženim silam Tirana, 17. marca. s. Razen 3111 stotov volne ki je albanski narod svoj čas daroval boreč im se Oboroženim silam, so Albanci hoteli prostovoljno darovati tudi denarni prispevek. Zbrano vsoto 1,285.000 lir so včeraj izročili vrhovnemu poveljniku Oboroženih sil Eksc. Dalmazzu. Vsoto je izročil predsednik višjega korporativnega fašističnega sveta Eksc. Koliqui. predsednik odbora za zbiranje volne za bojevnike. Ob izročitvi vsote je Eksc. Koliqui izjavil, da naj bo dar odkritosrčna in skromna priča sodelovanja Albancev v vojni. Eksc. Dalmazzo se je zahvalil predsedniku in odboru in podčrtal plemenitost in spontanost dejanja "prebivalstva vseh albanskih pokrajin. Dejal je. da smatra darilo kot ponoven dokaz bratskih in vzajemnih vezi. ki vežejo delaven narod in narod v s:vo-zelenem. Vsem gre za dosego zmagovitega cilja Obvestil je člane odbora, da je skle. Iz Hitlerjevega glavnega s^tia, 17. marca. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnovzhodno cd Harkova obkoljene sovražnikove sile so bile po zavrnitvi več poskusov izpada stisnjene na tesen prostor ln se bližajo uničenju. Na področju pri Bjelgorcdu napreduje naš napad dalje proti vzhodu. Močni sovražnikov) protinapadi so bilj odbiti, pri čemer je Izgubil 66 oklopnih voz. Oddelki brjnih letal so z uničujočim učinkom napadali umikajoče se sovjetske kolone ln sovražnikova ojačenja na breih pohodih na fronto. V hudih borbah ob Ilmenskem jezeru so naše čete včeraj dosegle nov obrambni uspeh. Sovjetske čete so se ve« dan zaman zaletavale profj nemški fronti, pri čamer so utrpele hude krvave izgube ln izgubile razen tega pred našimi p ostojankami številne oklopne vozove. V ostalih odsekih vzhodne fronte so bili samo boji krajevnega pomena. Iz južnega odseka tuniške fronte poročajo o živahnem obojestranskem topniškem delovanju. Letalstvo je potopilo ▼ Sredozemskem morju 10.000 tonsko trgovsko lad>,. Pri napadu na sovražni konvoj so bfli trije prevozni parniki zažgani. Nekaj lahkih angleških bombnikov je ▼ včerajšnjih večernih urah ob slabem razgledu napadlo nek' kraj v zapadni Nemčiji. Prebivalstva je imelo Izgube. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Nemški prodor k srednjemu Doncu Berlin, 16. marca. Nemška ofenziva v južnem odseku vzhodne fronte se razvija s silovito brzino in osvaja vedno nova prostranstva, ki so pred dvema ali trema tedni še ležala v zaledju sovjetske vojske. Nemške udarne čete so prodrle globoko severne vzhodno od Harkova in ogražajo /až-no središče Bjelgorod, ki je tudi prometno križišče in ga bodo Rusi po vsej verjetnosti skušali braniti na vso moč. Toda razen pritiska na to mesto in brzega nap rede va- nil dati darovano vsoto na razpolago al- n-ja na jugu imenovanega kraja je treba . . - •___i __- 1—; 4 s-t I " . .. . _ *_____Al,i Pf.VPr. banski vlad: za prebivalstvo, ki je najbolj trpelo zaradi vojne. Albanski listi so poudarili pomembnost dogodka in poveličevali novo manifestacijo solidarnosti med skipetanskim ljudstvom in Oboroženimi silami. Istovetnost stremljenj clriav trojnega pakta Kakor sile Osi v Evropi stremi tudi Japonska po osvoboditvi Azije anglosaškega vpliva novega reda v Evropi, zaradi katerih je Rim, 16. marca. s. V italijanskem zavodu za Srednji in Daljni vzhod je minister šu-niki Kase. japonski opravnik poslov, predaval o zadnjem razvoju japonsko-kitajskih odnosov. Navzoči so bili minister Tajnik stranke Vidussoni, nemški veleposlanik Ma-ckensen, španski veleposlanik Cuesta, posebni japonski delegat pri Sv. Stolici Ha-rada, poslaniki Mandžukua, Taja, Rumunije in Slovaške, zastopniki senata, zbornice fašijev in korporaeij ter Italijanske akademije, šef Glavnega stana Milice general Galbiati, zastopniki vojaških resorov, guverner, prefekt, zvezni tajnik, visoki funkcionarji zunanjega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo ter odličniki iz političnega in kulturnega sveta. Minister Kase, ki ga je predstavil veleposlanik Aloisi kot zastopnik predsednika zavoda senatorja Gentile, je očrtai zgodovino odnosov med Japonsko in Kitajsko od pri-četka vojne s čangkajškovim režimom do ustanovitve nove kitajske narodne vlade pod predsedništvom Vangčingveja. Orisal je visoke in nesebične cilje Japonske pri uveljavljanju novega reda in ustanavljanju nove Velike vzhodne Azije ter gigantski napor Japonske za osvoboditev vseh narodov v Aziji izpod sebične hegemonije anglosaške plutokracije. Ta japonska prizadevanja so popolnoma enaka onim Osi za ustvaritev zabeležiti tudi močan nemški napad severnozapadno od Kurska. To pomeni, da ie še neki drugi del nemške fronte stop!l v gibanje in da so nove množice Nemcev prešle iz obrambe v napad v trenutku, ko je sovražna vojska v krizi zaradi umika svojega levega krila. V Berlinu še niso izrekli nikakršne napovedi o poteku ofenzive na področju Kurska. vendar je jasno, da so te operacije logično razširjenje zmagov;tega protinapada, ki je izšel iz odseka med Djeprom in Doncem. Pri tem se je Nemcem posrečilo prodreti do Donca in se utrditi ob tej reki na fronti, dolgi nekoliko sto kilometrov. Takisto so . __________________- na vzhodu osvojile osrednjo ukrajinsko in- prišlo do najtesnejšega sodelovanja med dustrijsko področje :n strateško zelo važse državami trojnega pakta in njihovimi za- postojanke. Vsi ti uspehi se morajo pripi-vezniki za dosego končne zmage. sati nemški taktiki prožne brrbe, ki ,o je številno poslušalstvo je s toplim odobra- vrhovno poveijništvo nemških čet uporabilo vanjem večkrat prekinilo predavatelja, ki | me(j zimsko sovjetsko ofenzivo. To nemško > __SXI>{ in -io nh IrnnPU je predaval v italijanščini, in je ob koncu živahno odobravalo njegova izvajanja. Velik pomen Tojovega obiska v Nankingu Tokio, 16 marca. s. Japonski listi posvečajo mnogo pozornosti obisku ministrskega predsednika generala Toja na Kitajskem. »Nipon Times« poudarja važnost tega obiska in pomen nove japonske politike do Kitajske. Ostali listi so poudarili da je bil ta obisk zelo potreben za utrditev sodelovanja med Nankingom in Tokijem v svrho ugodnega zaključka borbe proti Ameriki in Angliji. List »M;nku0 Jihpao«. glasilo kitajske narodne vlade piše. da obisk min. predsednika Toja ne bo samo ojačil japonsko-kitajskih odnosov, temveč bo imel važne posledice v skupnem naporu za premaganje Angležev in Američanov. Japonsko sodelovanje z narodno vlado Kitajske, je omogočilo Kitajski da priprav trdne temelje za ojačenje lastne vojske v najkrajšem času. fepeaski uspehi v Junanu in B*rmi Uničevanje obkoljenih kitajskih set ZSjt K»ngi:n, 16. marca. s. Japonske sile, ki so t. čno pred mesecem dni pričele svoje oper? c'je proti sovražnim četam, ki so bile zb.ane ob mej. Birme in Kitajske ter med Birmo in Indijo, da bi zopet odprle birmansko pot za .skibovanje čungkinške vlade, so sovražnika obkolile na področju reke Nu v pokrajini Junan in v odseku reke Kinvn v Birmi, zadajajoč mu hude udarce. Po p-ročilih z operacijskega področja je sovražniku umik popolnoma onemogočen. Po nadaljnih obvestilih se doznava, da japonske k Ione. ki so hudo potolkle čung-kinške čete pri reki Nu. nadaljujejo svoj pohod oo dolini Cinirg v kitajski pokrajin Juna-n." Japonske čete so dosegle 7. t. m. Šonhukan * in pr šle v stik z bežečim sovražnikom Kitajci so izgubili mnogo padlih in velike kol cine vojnih potrebščin. Po drugih vesteh so japonske kolčne dosegle tudi Kan gaj, važno strateško središče sovražnika, 60 km južnozapadno od Targ-šunaa v pokrajini Junan. Sovražnik je zbežal v doline reke Tajjing, kjer je p;pol-nema obkoljen. Japonske kolone ki operirajo v severni Birm:. so prodrle v dolin; Hukavug, kjer so porazile sovražne sile v raznih krajih n kier naglo napredujejo. skih ladij in 42 poškodovanih bojnih ladij ter R poškodovanih trgovskih ladij Američani so oadalje izgubili 1311 sestreljenih ali poškodovanih letal in sicer med 7. avgustom lani ]n 1 rebruarjen letos v bitkah pri Salomonskih otokih in pri otoku Rennel Američani še na-nrej po svojem običajnem načinu javljajo z veiiko zakasnitvijo svoje izgube Izgube pri Fvar Harbourju so bile objavljene po enolet nem molku. Fiesssisf?'® ainsriške Izg Ka PasiSIka Tokio. 16 marca.s V tukajšnjih pomorskih krogi'- opozarjajo na protislovja v zadnjih poročilih ameriškega mornariškega ministrstva. Z?dnje ameriško poročilo javlja n. pr. izgubo dveh nosilk letal. 4 težkih križark, 3 lahkih kri* žark H rušilcev in sicer od 8. avgusta 1 1942 do 7. februarja 1943. V tukajšnjih krogih pod-črtavajo, da je ameriško mornariško ministrstvo 2fi oktobra lam objavilo da so bile potopljene tudi 3 težke križarke »Qu'ncy«. »Vin-ccnnes«. in »Asturia« Dne 11. januarja je po-rcčalo o potopitvi »Nordhamptona«. 18. februarja pa o potopitvi »Ch'caga«. kar znaša skupno 5 težkih potonljenih križark. dočim jav* lja poročilo ameriške adnvra'itete 14. marca samo 4 potopliene križarke. V tukajšnjih krosih nedčrtavajo nadalje, da znašajo po podatkih japonske admiralitete izredno hude ame-jaške izgube skupno 98 bojnih ladij. 33 trgov- &fomar|i z največje S^as?©5ske ckl3pml«e so dezertlrali Bern, 16. marca. s. Iz VVashingtona poročajo, (ia so dezertjrali mornarji francoske oklopnice »Richelieu«. število dezerterjev je g: tovo bilo znatno ker se boje, da ladja ne bo mogla več pluti zaradi pomanjkanja mornarjev. Bolj zan;miva kakor vest je podrobnost dopisnika lista »Neue Zurcher Zei-tuog«, da so bih dezerterji aretirani ln internirani na Elis Islandu, kar je povzročilo neievoijo degclističnega zastopstva, ki pravi, da se ne sme aretiral ljudi z legitimacijami boreče se Francije in da je to kršitev pogodbe med ameriško vlado in De Gaul-m, ki je bila podpisana v preteklem avgustu. V nekaterih angleških krogih imajo vstis, da skušajo zastopniki De Ganila dobiti na svojo stran in uvrstiti v svoje vrste kar največje število francoskih mornarjev. da bi potem lahko trdil, da imajo francosko mornarico v oblasti. To bi dalo misliti, da so samj degolisti naščuvali mornarje »Richelieua« k dezertaciji. Neka brzojavka iz Washingtcna švicarskim listom doaja, da je neki francoski oficir z ladje podal' čisto protiameriške izjave. Kakor je videti, dokazuje tudi ta epizoda, da so še živa nasprotja med Giraudovim pokretom in pripadniki De Gaulla. »Richereu« je najmodernejša in najmočnejša ladja francoske mornarice. Ni bila še dokončana, ko je izbruhnila vojna. Ob severno ameriški invaziji je bila v Dakarju in jo je ameriška mornarica poškodovala. Nato so jo zavlekli v Ameriko, da bi jo popravili. INSERIRAJTE V »JUTRU" taktiko je zlasti anglosaška propaganda smešila v onih dneh. ko je kazalo, da bo ruski valjar pregazil nemške čete. Izraz »elastična obramba«, ki je po mnenju sovražnikov imel samo namen, da zakrije nemške poraze, je sedaj pokazal svojo pravo globoko vsebino in dokazal nasprotnikom niihovo lahkomiselno podcenjevanje nemške taktike. Prav taktika prožne borbe je dosegla velike uspehe in prevrnila vse sovjetske operativne načrte. Včerajšnje nemško poročilo javlja tudi bkolitev sovražnih čet južnovzhodno od Harkova. Iz dopolnilnih obvestil je razvidno, da gre za precejšnje število ruskih divizij ki so odrezane od svoje glavnine. Dočim se uničevalna bitka južnovzhodn od Harkova nadaljuje in se pričakuje nadaljnji razvoj nemškega udarca na področju Bjel-goroda in Kurska, hoče maršal Timoše* ko ojačiti svoj pritisk v odseku Ilmenskega iezera da bi tukaj prodrl nemško fronto. Razen vel:kih množic pehote ter oklopnih sredstev ima Timo5enko na severnem delu fronte na razp:lago močno topništvo Kakor računajo je tam v boju 500 baterij vseh kalibrov, ki mečejo svoj ogenj na nemške postojanke. Kljub temu pa Rusi doslej niso mogli zabeiežiti nikakršnega aspeha. Splošni položaj dovoljuje nemškim vojaškim tehnikom trditev, da se sedaj ne more več govoriti o enotni sovjetsk* ofenzivi, čeprav so napadi sovražnika v posameznih odsekih siloviti, imajo vendar čisto krajevni značaj Najvažnejše operacije so nedvomno tiste, ki jih izvaja nemška ofenz:va. (P;ccolo.) Potrtost v Moskvi Stockholm, 16 marca. s. Padec Harkova je d->\zročil v Moskvi precejšnjo potrtost, piše dopisnik lista »New York Times« Nemški idpor je prišel nepričakovano Lahko se je domnevalo da bo sovražnik reagiral da pa bo imel take uspehe tako naglo, se je zdelo ne-rn(/g0;-e V ruskem tisku poveličevani uspehi, ponovne trditve da so Nemci izčrpali svoje rezerve in da so '/ni'eni in ne mor.-io vec zadržati sovjetske ofenzive, so rodili prepričanje da ne bc mog ničesar ustaviti pohoda boljševiških armad od zmage do zmage Energija odločnosi in junaštvo, s katerimi so nemške čete zopet prešle v protinapad, in porazni uspehi, k so jih dosegle z osvojitvijo Markova, ki je najvažnejša strateška postojanka, so porušile umetno zgradbo pretiravanj in blaznega upanja. Izginilo je navdušenje v katerem so živeli Rusi. ki so pričakovali uspehov brez kon-ea Zdaj so presenečeni in globoko potrti. Harkov je izgubljen. Izgube so ogromne. Nemci še naprej prodirajo To so stvarnosti, ki jih komentarji sovjetskega tiska v opravčilo hu* dega poraza ne morejo spremeniti. Da v Moskvi smatrajo položaj za resen, kaže poziv o&rednjega odbora komunistične stranke vojakom naj se upirajo do zadnjega sovražni nevarnosti. Ta poziv je zasnovan v enako dramatičnem tonu kakor tedaj, ko je šlo za Stalingrad. Doživljcni porazi so vplivali na moralo ruske vojske, kar tudi dokazuje poziv vojakom, ki se končuje s hudimi giožnjami prot, morebitnim ubežnikom. Stockholm, 16. marca. Moskovski politični krogi poudarjajo, da je selaj na har-kovskem odseku fronte položaj zelo kritičen in da je nemška ofenziva z zopetno zasedbo Harkova dosegla znamenit uspeh. Vesti, prihajajoče iz Moskve v London, ki jih objavlja dopisnik »Svenske Dagbladetc, pravijo, da Je izguba Harkova v sovjetski prestolnici izzvala veliko potrtost pri ljudstvu, ki smatra to izgubo za težak poraz. Tudi moskovski dopisnik »Timesa« raziskuje učinek padca Harkova v notranjosti Rusije in pravi, da se v Moskvi s skrbjo vprašujejo, kakšen bo učinek nemške pro-tiofenzive. Odločnost in borbenost, ki jo kažejo nemške čete na vsej vzhodni fronti, sta napravili velik vtis v Rusiji. Javnost v Sovjetski zvezi je zanesljivo pričakovala neprekinjenega niza uspehov in si niti malo ni bila v svesti, da bi se položaj v tako kratkem času tako temeljito izpremenil. Kar se tiče nemške taktike, poudarjajo vojaški krogi, da so si nemški protinapadi sledili postopno drug za drugim in z veliko odločnostjo kakor lansko zimo. Količina čet in materijala, ki se ga je Nemcem posrečilo zbrati in vreči v boj, je presenetila Ruse, ki so pričakovali, da bo njihova ofenziva do dna izčrpala ljudske in materijalne rezerve sovražnika. (Piccolo.) Izjalovljeni sovjetski napadi Berlin, 16. marca. s. Iz vojrškega vira se doznava, da je sovražnik včeraj v srednjem o Iseku zapadno od Kirova in Vjazme napadel ia več točkah z ne več kot tremi b? taljoni močnimi silami, pa je bil povsod odbit. Umikal no premikanje nemških čet je tudi včeraj sovražnika zmedlo in presenetilo. Poizkus sovražnih sil v moči enega polka, da bi ovirale te pc-krete, se je izjalovil s hudimi in krvavimi izgubami za nasprotnika^ ki se je moral naglo umakniti. DvscrJjiva anglosaška pJosač Berlin, 16. marca. s. V vojaških lirogih poudarjajo, da so angleške radijske postaje nedavno objavile, da so se v odsekih Rževa in Vjazme pojavile velike količine angleških in ameriških tankov ter topov in letal anglosaške proizvodnje. V resnici, izjavlja-Ijajo v tukajšnjh krogih, je bilo deslej ugotovljenih na tem poiročju fronte samo 6 tankov tuje proizvodnje, in sicer 5 ameriškega tipa »Matilde 3« srednje tonaže in en tank angleškega tipa »Mark«. Teh pet ameriških tankov in angleški tank so bUi uničeni v odseku med Moskvo in Vjazmo. Izjavljajo nadalje, da niso našli nobenega drugega vojnega materijala angleške ali ameriške znamke na omenjenem področju. Hitlerjevo odlikovanje generala Dietricha Berltn. 16. marca. s. Hitler je odlikoval poveljnika oklopne divizije SS pripadajočega zboru »Adolf Hitler«, generala Dietricha z meči k hrastovemu listu viteškega križa reda Železnega križa. General Dietrich je 26 nemški vo-jak, ki je bil odlikovan s tem najvišjim odlikovanjem. Hudo razdejanje v Grimsbyju Berlin, 16. marca. s. O napadu nemških težkih bombnikov v noči na 16. t. m. na važno pristanišče Grimsby ob vzhodni angleški obali se doenavajo naslednje podrobnosti: Napad je trajal okrog tri četrt ure. Pričel se je ob 21.15 in se je končal okrog 22. Nemški bombniki so dolgo krožili nad področjem izliva reke Humber in so odvrgli velike količine rušilnih in zažigalnih bomb na pomole vzhodno od velikega pomola »Alesandria«. Mnoge bombe so v polno zadele objekte, številni in obširni požari so izbruhnili kmalu nato, ko so prvi vali bombnikov vrgli svoje bombe. Učinkovit napad je bil zaključen, kakor je bilo odrejeno navzlic izredno hudi protiletalski reakciji in nastopu angleških nočnih lovcev. Rušilne bombe velikega kalibra, ki so zadele ladjedelnice ter vse pristaniško poi-rečje, so povzročile hudo razdejanje. Velike angleške letalske izgube Berlin, 16. marca, s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da je angleško letalstvo v preteklem tednu med svojimi terorističnimi napadi na kontinent izgub lo 98 letal, po večini štirimotoinikov z nad 800 mož posadke. Finska v borbi za evropsko civilizacij 3 Budimpešta, 16. marca. s. Finski kmetijski minister ikonon je dal nekaj zanimivih izjav dopisniku madžarske brzojavne agencije o obnovi domovini priključenih ozemelj. Minister \z izjavil, da so finske čete našle finske pokrajine v Kareliji v neverjetnem stanju. Boljševiki so po načrtu vse uničili. Vse to bi se lahko dokazalo vsemu svetu, da b; razumel, česa so boljševiki sposobni. Finski narod je ponosen, da so bile nekaj mesecev po zopetni osvojitvi tega finskega ozemlia na novo zgrajene šole in cerkve ter obnovljena pristanišča, ikor.en je podčrtal, da so izkušnje v Kareliji prepričale finski narod da se mora boriti proti boljševizmu in braniti ne samo vero m kulturo, temveč tudi življenjsko raven evropskega člo- Nesporazumi med Anglijo In Sev« Ameriko Svarilni glasovi pred obveznostmi Ze^Injesiili držav za povojno dobo Lizbona, 16. marca. s. V zvezi z obiskom ministra Edena v Washingtonu objavlja »Times« uvodnik o nesporazumih med Londonom in VVashingtonom, ki so nastali zlasti po izkrcanju zaveznikov v severni Afriki Članek navaja, da je treba odpraviti zmotno pojmovanje o Angliji, ki se zanima samo za evropsko politiko in se ne more ter se noče več zanimati za svetovno politiko. Ce je res, da bodo Ze l hijene ameriške države s Pacifika in Atlantika gledale še naprej proti zapadu in vzhodu, je treba upoštevati, da ima tudi Anglija živ-ljenske interese na Pacifiku. Amerik ne sme misliti, da se namerava Anglija umakniti s pacifiškega področja. Kar se tiče vodstva vojne, zatrjuje »Times«, da ni samo Anglija, temveč tudi Amerika olgovor-na za priznavanje prednosti evropski fronti. Vse nesporazume je treba pojasniti, da bo ustvarjena potrebna vzajemnost obeh narodov Treba je nujno zboljšati način posvetovanja med zavezniškimi narodi. Podpredsednik Amerike gotovo ni pretiral nujnosti tega ukrepa, ko je opocoril svoje rojake na potrebo, da se Anglija in Amerika zadovoljivo sporazumeta z Rusijo. V zaključku piše »Times«, da namen Edcnove-ga obiska v Washingtonu gotovo ni predložitev konkretnih predlogov, temveč stremljenje po boljšem razumevanju ameriškega stališča. Obenem bo skušal Eden v Ameriki prikazati splošne poteze sedanje in bodoče angleške politike. Lizbona, 16. marca. s. »Ne\v York Times« sc bavi v uvodnem članku z angleško-ame-riškimi pogajanji v Washingtonu ter izjavlja da gre za prvi poskus določitve povojne politike List pripominja, da je tieba premostiti oviro, ki jo je sovjetska vlada pc.stavila na dnevni red kot problem, tičoč se teritorij alnih izprememb na temelju ruske teze. da vodi Sovjetska zveza sama sedanjo vojno Pri razpra-- vi o tem predmetu je senator \Vchler opomnil da je nespametno govoriti o povojnih zadevah dokler se ne ve točno, kaj se bo zgo-dclo v Evropi in Aziji. Senator opozarja ameriško viado naj se Zedinjene države nc dajo pritegniti k nikaki bodoči mednarodn obveznosti. dokler se ne bo vedelo kaj hoče in kaj bo lahko imel Stalin. O ameriških povojnih problemih piše »Herald Tribune« da bi bilo neumno, ako bi se Zedinjene države zavezale za razne socialne načrte na dolgo dobo. pač pa je potrebna vsa skrb, da se onemogoči katastrofa, ki bi lahko takoj nastaa po končani vojni zaradi brezposelnih množic, ki sedaj služijo v vojski ali delajo v vojni industriji. Nemški odgovor na Wallaceove izjave Berlin, 17. marca. s. Govor, ki ga je imel včeraj dr. Dietrich po radiu, so v celoti objavili tukajšnji listi z obširnimi pripombami. »Volkischer Beobachter« pravi, da je dr. Dietrich izpulil Američanom iz roke dvojno karto, s katero so se hoteli udeležiti igre v mednarodni politiki Načelnik nemškega tiskovnega urada je tudi ovrgel trditve Wallaceove in jih označil kot propagandne potvorbe. »DAC« pravi v zvezi s tem, da je dr. Dietrich pokazal ogromno razliko med duhom evropske omike in med duhom tako zvanega novega sveta, ki bi se hotel sedaj povzdigniti na mesto učitelja in mojstra evropski celini. »BOrsenzeitung« pravi, da ie Wallace dobil zaslužen odgovor, ki bo zgodovinskega pomena, ko se bodo presojala dejanja tistih mož. kri delujejo v današnji politiki Drugi listi nemške prestolnice polenrzira-jo z Wallaceovimi izjavami na sličen način. Sodelovanje Turčije z arabskimi deželami Ankara, 17. marca, s. Anatolska agencija objavlja poročilo o razeovoru, ki ga je imel predsednik turške vlade Saradzoglu z dopisnikom arabske tiskovne agencije. Predsednik je izrazil svojo simpatijo za arabske države ter za njihov kulturni ln gospodarski razvoj. Zatrdil je, da bo Tur-čija vedno pripravljena podpirati napredek Arabcev na tem področju. Zboljšanje železniškega prometa smatrajo v Turčiji kot najboljši znak za nadaljnje trgovske odnošaje z arabsk:mi deželami. Saradzoglu je tudi poudaril, da se bodo že v najkrajšem času odnravile vse nevšečnosti, ki ovirajo železniški promet z arabskimi deželami, ter je Je enkrat poudaril najboljšo voljo, ki jo ima Turčija napram arabskim deželam. Ob koncu je dejal, da vzdržuje turška vlada dobre odnošaje s svojimi sosedi in da bo vprašanje morskih ožin naletelo vedno na granit id od*^r Turkov, pa naj pride že vojni poseg od katerekoli strani. Počastitev spomina Franca Žnpca in Jaraslava Kikija Zanimiva debata v angleškem parlamenta Churchillov sin obsoja angleška politiko v severni Afriki Lizbona, 17. marca. s. živahna debata se je razvila v angleški spodnji zbornici zaradi političnega piana, ki g s je napisal sin ministrskega predsednika kapitan Ran-dolph Churchill in ki ga je objavil neki londonski list. V debato je posegel sam šef vlade in skušal brez uspeha pobiti kritiko svojega sina. Ran 1 ol ph Churchill je napisal svoje pismo, ko je bil v vojaški službi v severni Afriki dodejjen Intelegance Servi-ceu. V pismu obžaluje, ker se smatra za izdajalca vsak Francoz, ki je služil vichyj-ski vladi. Randolph Churchill energično hrani Giraudovo imenovanje Peyroutona za genei-alnega guvernerja Aižira. Laburist Bevan je vprašal, kako je v vojnem času sploh mogoče, da oficir, ki je v službi na vojnem področju, lahko s pomočjo tiska poseže v politično vprašanje. Churchill je odgovoril, da mu je znano, da vojaški zakoni samo prepovedujejo oficirjem objavljanje prispevkov v listih o vojašidii vprašanjih, zaradi česar je cenzura dovolila objavo pisma. Ta preprosti odgovor ni zadovoljil laburističnega poslanca, ki je pripomnil. da je R ndolph Churchill kot oficir kritiziraj svoje glavne poveljnike ter sta ministrski predsednik in Roosevelt izjavila, la pritiče samo generalu Eisenhowru odločanje o odnosih s lunkcijonarji vichyj-ske vlade v severni Afriki, Churchill ni od-j govoril, toda se tuli ni mogel izmuzniti na j er.ak način, ko ga je konzervativec major Astor vprašal, ali ve, da cenzurni predpisi za Srednji vzhod prepovedujejo oficirjem pisati o političnih vprašanjih, ki se ti-| če jo njihove službe. Na to vprašanje, ki je popolnoma, demantiralo prvo Churchillovo izjavo, je več poslancev vzkliknilo: »Odgovorite!« Churchill je odgovoril, da ne ve za te posebne predpise. Zbornica je sprejela to izjavo s smehom in ironičnimi komentarji, laburist Bevan pa je izjavil, da smatra odgovor ministrskega pre Isednika za nezadovoljiv in si pridržuje pravico zopet načeti to vprašanje ob prvi priliki. V torek ob 16. se je direktor tajništva vseučiilike organizacije F. U. Giuseppe Martoreili ob spremstvu podzaupriika Petra Kalana :n direktorija organizacije po-klonil na pokopališču ob prvi obletnic: njune smrti ob grobovih vseučiliščnikev Franca Župca in Jaroslava Kikija, ki ju je ub la komunistična roka F. U. Martoreili se je spomnil s kratkimi besedami obeh dijakov, ki sta morala Znani italijanski publicist Mario Appelius je objavil te dni v glavnem fašističnem glasilu Popolo d' Italia« uvodnik pod naslovom »Problem št 1« iz katerega posnemamo naslednje glavne misli: Mi EvTopci smo pozabili na Evropo. Trh smo se drug ob drugega, borili drug proti drugemu samo zato da bi si iztrgal- drug drugemu košček meje ali del bogastva nt da bi pn tem kdaj pomislili na Evropo Anglija ie razvila svojo moč prav zato ker smo m pozabi: na Evropo Bntanski imperij je ctrok te naše evropske zmote. Kadar koli se je od Napoleona dalje pojavila na evropski ce!in; osrednja energctiona sila k b' lahko ustvarila evropsko celinsko skupnost, se je Anglija vselej vmešala da bi-to preprečila. Notranja trenja v Evropi so zvtemu Al-bionu vedno nudila sredstva, da je zmagal proti Evropi. To pot je bila kontinentalna sila ki je izšla iz evropskega telesa večj3 kakor kdaj prej. ker je imela svoje korenine v političnem dejstvu zavezništva med romanstvom in ger-manetvom in v ideološkem dejstvu fašistične socialne reforme. Anglija je začutila nevarnost, ki bi jo za= njo pomenila okrog Osi duhovno združena Evropa. ki bi'utegnila postati zelo močna. Anglija je smatrala to grožnjo za tako resno in nujno. je to pot v nasprotju s svoj1 m izročilom prva napovedala vojno Nemčiji Tudi to pot je našla v Franciji. Poljski. Norveški Nizozemski, Belgiji, Jugoslaviji in Grčiji običajne vazale in klijente ki so bili pripravljeni vodit; vojno za angleške račune proti evropskim narodom. Velika zasluga Osi je bila, da se zaradi teh okoliščin ni pustila zmesti in da ;e navzlic temu proglasila za svoj vojni namer ustvaritev »zemljepisnega evropskega prostore«. Os seveda ni čakala do 1943 da bi izjavila, da se bcTi za Evropo. Proglasila je to takoj. To evropsko uveljavljenje Osi se je moglo tedaj zdeti čudno ko Je nemška vojska vdrla na Poljsko, se izkrcala na Norveškem, zasedla Belgijo in Nizozemsko ter porazila Francijo, a temu ni bilo tako. Preskočila je enostavno vse preludije in intermezze ter trmasto dvignila na zgodovinskih tleh borbe evropsko zabavo. " Ponudba miru, ki jo je Os stavila Angliji po Dunkerqueu, je bila velika evropska poteza Bilo je poslednje povabilo Evrcpe Angliji, naj bi zopet stopila v »evropski politični prostor« h kateremu zemljepisno spada. Vstop boljševiške Rusije in Zedin lenih držav v vojno je pojasnil zmedo' prve faze kon- Tfdna bojna 0 Pod naslovom >Naprej!« je najnovejša številka zunanjepolitične revije »Relazio-ni Internacionali« objavila uvodnik, v katerem zelo jedrnato in odločno tolmači pomen nedavnih rimskih razgovorov o priliki Ribbentropovega obiska v Rimu. Revija piše med drugim: »V zadnjem času je sovražno in nevtralno časopisje mnogo pisalo o prvih boječih poskusih za mir in kompromis. Kakor v prejšnji svetovni vojni naj bi se tudi v tej že pojavil njen Sikst Bourbonski. O vsem tem pa italijanski narod ničesar ne ve in tudi ničesar vedeti noče. ne danes ne ju-tr:, kar naj si zapomnijo vsi, oni zunaj, ki nas sovražijo in se bore proti nam in oni doma, ki hočejo veljati za dobro misleče in ki že pripravljajo najbolj rožnate načrte. Vojna je še v teku, bolj kakor kdaj in lahko traja še dalje, kakor je trajala doslej. Vrh tega ni njen politični obraz niti najmanj še očrtan in jasen; še vedno so ljudje, ki se bodo morali natančno opredeliti. kakor bo sproti zahteval razvoj Spuščati se danes v načrte o miru in o ureditvi, je povsem nekoristen možganski napor Italijanski narod ve, da ima samo to nalogo, da v tej vojni zmaga Kajti v tej vojni gre za sam obstoj italijanskega naroda in njegov razvoj oa ne le oni. k: ga je dosegel do L 1936.. temveč tudi oni ki jg bil zgrajen v letih od 1861. do 1918 Zato italijanski narod vsako misel na kompromis in nvr enostavno odbija po svojem zdravem razumu. Ako hočeio presaziti italijanski narod, naj vedo da se ta narod brani z vsemi svojimi silami; ako hočejo ukIon!ti italijanski narod naj vedo da se ta narod upira in da se pripravlja za še večji odpor Nobeno odpovedovanje in nobena omejitev ne predctavlia zanj žrtve, temveč človeško in neodložljivo nuinost To je jasno in natančno znano vsakomur. To pa je tudi kategorična zahteva. Da ne bo nobenega dvoma želimo pri-b:ti; Naj nihče ne misli, da pomenijo te trditve za italiianski narod samo besedičenje. Italiianski narod se v polni meri zaveda vseh težav, ki jiih je že premagal in ki b-' jih še moral premagati. Prav dobro tehta tveganje, naloge in napore, ki se jim čuti kos Nasproti sovraštvu sovražnika ki pripravlja niesovn raztelesenle in obubnžanje. nasproti sovraštvu sovražnika k; si že prisvaia orivilegil da b! Pa zasužnjil, se italijanski narod prav dobro zaveda, da je niegova dolžnost boriti se do kraja. metod;čno in z neuklonljivo hladnokrvnostjo Zonet se mnra kolo usode zasukati po hladni odločitvi tega naroda. V tem je pomen razgovorov Duceja fn nemškega zunapie-?n ministra v Plinu v dneh od 24. do 28. februarja t. 1. Zopetna potrditev povezanega in totalitarnega napora Os' in ni enih zaveznikov norneni naj-boliš' odgovor sovražn:m podtikaniem in upom Fažizem in narodni socializem sta do skrabiostf dosledna Pn vnlii drur?'h ie ta vnina nr^tala vnina 'dpnin^i Našn ide-oloeMa ki ie 79 na? cp^->ni<-,t? nro+ralTir«tio. razen akn se na^di ne vrniti v spn^n nam*«tii bi -rvjoa prostovoljne namige življenja. umreti, ker sta od začetka pripadala vse-učiliški organizaciji v Ljubljani i'i dejansko sodelovala pri vseučiliški organizaciji Ljubljane, prvi kot podzaupnik, drug; kot član direktorija. Nato je govoril podzaupnik Kalan o obeh padlih tovariših v imenu vseh vseučitiskih dijakov in potrdil voljo po nadaljevanju borbe proti komunizmu, katero sta padla tovariša pričela. f lik ta. KakoT sta sproti \Vashington in Moskva odkrivala svoje asvajalne namene nad evropskim ozemljem in zgodovinsko uničenje Evrope je evropski značaj borbe Osj postajal od leta do leta. od meseca do meseca vedno bolj jasen. Boljševizem in amerikanizem sta dva velika sovražnika Evrope. anglešk; narod pa jfc izdajalec, ki je prodal Evropo Zedinjenim državam za trideset Judeževih dolarjev n Moskvi za trideset Iškarijotov.h rublov Boljševizem in amerikanizem. ako naj razvejeta svojo moč. morata uničiti Evropo kajti Evropa ki je dala svetu tisočletno civilizacijo zapira in bo za vedno zapirala pot imperializmom Moskve ■n VVashingtona Ta mala ceima ma ogromno duhovno moč. neizčrpno fizično življenjskost, ogromno zgodovino globoko dinamiko, osrednji zemljepisni položaj in latinsko germansko dušo. ki stremi po vsemirju m večnosti. Dober Američan si torej mora želeti konec Evrope in dober Rus mora želeti isto. Na Evropcih je da branijo Evropo. Zoprna kupčija, s katero je VVashington prodal Evropo boljševizmu, zbuja odpor toda ne more esenetiti. ker je logična Nelogična je samo angleška veleizdaja Razložiti se da le z dejstvom, da je Anglija mislila, da vodi »svojo vojno«, medtem ko dejansko vodi le vojno za severne Američane in boljševizem. Evropski narodi imajo ta trenutek sveto dolžnost, da se združijo v blok in da združeni dobe strašno igro. v kateri je zaposlena Evro-pa" M.iogo je v Evropi starih in novih nasprotij. Vsa ta nasproria ki so takšna že dva tisoč let. pa niso nikdar ubila Evrope Amerikanizem in boljševizem jo lahko ubijeta Vsa notranja na--sprotja Evrope pa tudi niso tako usodna, kakor običajno misli io Vsa so namreč otroci istega vzroka, zemeljske omejenosti celine Ni mogoče živeti v miru 470 milijonom ljudi v kletki deset milijonov kvadratnih kilometrov Rešitev vseh evropskih vprašanj je v ustanovitvi »velikega evropskega prostora«, v katerem naj po duhu najnovejšega rimskega komunikeja naj, dejo svojo ureditev vsi narodi v ozračiu pravice. kolektivne varnosti in skupnega blagostanja. Vprašanje številka 1 pa je. da Evropa zmaga v tej vojni Vse ostalo je samo po sebi rešljivo in bo nu;no rešeno. Nobenemu narodu se ni treba bati da bi izginil kajti Evropi so notrebne vse narodnosti in evropske razi ke . Evropa bo zmagala, ker ie duša sveta in mojstrovina človeške civilizacije. Iocnost Italije V tem pogledu miso dopustne nikake utvare in če jih kdo tostran in onstran Alp le goji in se ž njimi opaja, ga nujno vabimo, naj jih zopet skrije. Ko smo to pri-bili, hočemo še reči, da je enostavno nepojmljivo govoriti o miru in bodoč;h načrtih. več ali manj bodočih načrtih, ko si pa še ni mogoče jasno predstavljati, kakšna bo ta Evropa, ki se kuje v sedanji vojni. Po mnenju nekaterih naj bi ona b'la torišče vseh zla, ki že tisočletja pritiskajo človeštvo. Prav zaradi tega italijanski narod že sedaj odklanja vsako možnost kompromisa s preteklostjo, ki jo že sedaj smatra za un:čeno Ali bo Evropa imela živ čut za človeško vzajemnost ali pa Evrope zopet enkrat ne bo To se pravi, da bo takšna kakor prej. kar pa bi pomenilo da je bila vsa ta vojna tako rekoč zaman. Vsaka misel izhaia iz dejanja kakor tudi vsaka doktrina. Zato misli italijansk' narod sedaj samo na to. da bi zmagal v tej vojni, ki jo je sam in prostovoljno hotel v juniju pred tremi leti, ne iz neprevidnosti. temveč zato. ker se je njenega pomena zavedal Ta vojna ne pomeni za italijanski narod prologa neke drame temveč njen epilog epilog drame ki traia od dne proglasitve neodvisnosti in ki So io današnji sovražnik-' hoteli preko mere podaljšati zaradi svojih interesov svojih ✓čerajšnj;h in jutrišnjih interesov . Ko se bo nasmejala zmaga, bo tud ita-'iianski narod govoril o miru in bo delal načrte o obnovah in preureditvah Ne prej To pa pomeni spremeniti v meso ;n kri ?;nani. značilno italijanski pregovor, pregovor italijanske modrosti, da ne smemo oostaviti voza nred vola « Najvišje ©^fcovanfc iraršaSa Masmstema Berlin, 16. marca. s. Hitler je odlikoval maršala von Mannsteina, poveljnika neke skupine vojske, ki je morala prenašati glavno težo sovjetske zimske ofenzive 1942/43 s hrastovim listom k viteškemu križu reda železnega križa. Kriza angleške prehrane Buenos Aires, 15. marca s. Znani angleški pisatelj Blomfield, ki se zdaj posveča poljedelstvu, hudo kritizira v ameriški reviji »Times« stanje prehrane v Angliji. Blomfield poudarja, da so amerišk1 voditelji vse storili, da bi kompromitirali proizvodnjo živil. Javnost je o tem zelo slabo obveščena. Poljedelski minister je dokazal, da je popolnoma nesposoben. Eno leto oklevanja je privedlo do sedanjega stanja. Blomfield zahteva, naj se živila v konzervah takoj racionirajo. Rezerve maščob so zelo majhne Količina pridelkov je povsod manjša. Pisec navaja, za koliko odstotkov je poljedelska proizvodnja padla v raznih državah Amerike in to zaradi pomanjkanja delovne sile. ki se je preselila v industrije in zaradi pomanjkanja poljedelskih strojev v zvezi z neenako razdePtvdjo jekla In surovin posameznim industrijam. Otvoritev novega Španskega parlamenta Madrid, 17. marca. s. Novi španski državni zbor je začel svoje delovanje z otvoritveno sejo ob prisotnosti državnega poglavarja. Okoli poslopja zbornice se je zbrala velika množica ljudi in tudi zbornične gaierije so bile nabito polne Seji so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora, zastopnik' oblasti, hierarh- stranke ir druge odlične osebnosti. N3v španski pravosodni minister Madrid, 16. marca, s Uradni 'ist obiavlja dekret o razrešitvi pravosodnega ni:ms>tra Este-bana Bilbaoa. Za pravosodnega ministra je bil imenovan Eduardo Aunos Z nadaljnjim dekretom so imenovani za prvega podpredsednika skupščine Josee Maria Alvaro za drugega podpredsednika Luis Correro Bianco in za prvega tajnika Mariano Osor:o Arcvalo. Španski delavci na poti v Nemšijs Barcelona, 17. marca. s. Skupina 800 španskih delavcev je danes odpotovala na delo v Nemčijo. Na kolodvoru so jo pri odhodu pozdravili hierarhi Falange in sindikalno vodstvo stranke. Delavcem je bilo prirejeno navdušeno slovo. Nbv madžarski red Budimpešta 16 marca s Na predlog predsednika ministrskega sveta in mii Mra za na> rodno obrambo je regent Horthv ustanovil novo odlikovanje reda Sv madžarske krone Ta red se bo podeljeval izključno samo za madžaersko narodno stvar zaslužnim inozem-cem. Smrt westm!nstrskega nadškoSa Lizbona, 17. marca. V Londonu je umrl kard nal Artur Hinsley, nadškof v West-m nstru. Pokojni kardinal se je rodil v Selbyju 25. avgusta 1. 1865. Bil je mnogo let rektor britanskega kolegija v Rimu. Nato je postal naslovni škof sevastopolski. kasneje pa mu je bil dodeljen naslov sard-skega nadškofa. L. 1935 je bil premeščen v Westminster, za kardinala pa je bil imenovan v konzistoriju z dne 13. decembra 1936. __ Razveljavljene živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega komisari-jata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa, poslanega občini Brusnice (Novo mesto), 39 živilskih nakaznic za mesec marc, ki so označene s številkami od 173462 do 173000. a niso Izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Pcmladansko Mat> po cestah Prejšnje pomladi so se v časnikih pogosto pojavljale pritožbe proti blatu na tej ali oni mestni ulici. Vedno se je našel kak »star Ljubljančan, »opazovalec« »davkoplačevalec«, ki je opozarjal javnost in mestno občino na pomanjkljivosti po cestah Ti ljudje so pač videli blato in si ga razlagali kot nekako posledico malomarnosti občinske uprave in njenih uslužbencev. Pravi krivec blatu na peščenih cestah hodnikih ali na sprehajalnih poteh po Tivoliju pa ni malomarnost ali poman kanje dobre volje. temveč so temu krive v glavnem naše kli> matske in geološke razmere Z vodo jesenskega deževja in tajajočega se snega se popolnoma prepoj gornja p ast zem je. Pozimi, zlasti kadar je zima ostra pri nas večkrat pade temperatura na —20® do —25° Vsa gornja plast zemlje zmrzne d<< globine ka h templjev Ulice v Tokiu so samo ponekod še okrašene s svetilkami iz papirja ter spominjajo v tem na čase starega Yedda. Tik zraven cesarske palače, ki je v nekaterih delih ohranila čar starodavne japonske domačnosti pa se dvigajo moderne stavbe iz opeke in betona To so palače ministrstev, poleg katerih stoji ir.cnumenta'na zgradba japonskega parlamenta s svojevrstno, četvero-kotno osrednjo kupolo, kipečo proti nebu. V četrti okoli Ginze. ki so jo pred vojno imenovali »Tokijski Broadvvav«. stoje osemnadstropne trgovske hiše v ameriškem slogu tik poleg njih pa tradicionalne japonske restavracije, k» so postavljene iz lesa ter idilično učinku iejo s svojimi vrtički, v katerih ras.ejo pritlikava drevesa. Med Gnzo n cesarsko palačo 'e čc:rt velebank in trgovskih in industrijskih konccr= nov. katerih upravna poslopja so zgrajena po večini v novok'asičneni slogu. Stebri predstavljajo v Tokiju nekakšne simbole visoke finance. Celo najmanjše podružnice bank niso brez stebričkov. čeprav so stopnice pod njimi skromno lesene Velik'h kontrastov med japon kimi šegami in n&vndanr ter med zapadniaškimi običaji pa ne kaže Tokio samo v svojih zgr-dbah Pre-vesna množina tokijskih meščanov živi v hišah, zgrajenih v japonskem slogu, ki imajo tla pokrita z rogož nami zaradi katerh moraš sezuti čevlje m si natakniti sandale iz lesa a!i rc stopati po njih samo v nogavicah V teh stano-vališčih ne ponudijo gostu n koli sto'a. marveč -samo blaz:no V nasprotju s to trad:cionalno opremo v japonskem slogu pa velja poudariti, da so pisarne vseh ch'asti ;n velctvrdk urejene nepolni?ma po načelih zapadi Vsak pokl c io deti t f mošk' ie P' dnevi oblečen po evropsko ter mtnjp svojo obleko šele ko nastopi del -pust, aii pa 23 prisili poletna vročina d-.; odloži jopič in hlače ter zamenja to obleko s haljo iz domače svile Ženske so v tem pr.gle-^du še bolj privezane na doma oo zemljo Poskusi da b' se ženska moda na Japonskem pri-lagodia zanadnja^kim vzorcem, so doslej \ed-no propadli. Tokio je tudi zelo solidno mesto Najpozneje cb 9 zvečer ležejo njegovi prcbivalci k počitku. pravilneje povedano v mreže Rcstavra= cije. bari in točilnice zapro oh 10. zvečer, gledališča mi kinematograf: «c izpraznijo že pol ure prci- Kdor se znajde po polnoči na ulici kakšnega japonskega mesta, mora biti pripravljen na to. da ga uitavi stražnik in vpraša po ,)< datkih namenu in smotru njegovega nočnega pohajkovanja. S tem postopkom so Japonci dosegli, da ne nudi Tokio razbojnikom in zločincem nobene prilke za udcjstvovanjc. Veliko-mestnega nočnega življenja v Tckiju tako rekoč ne poznajo. Nekateri imenujejo Tokio mesto sto tisoč prodaja'n Ni mogoče povedati, če to število dejansko ustreza vendar sc lahko reče. da je japonska prcsto!n:ca menda res mesto z največ trgovinami na svetu. Pri vsakem koraku naletiš na trgovino poleg katere je tudi majhno skladišče. V takšni trgovini in skladišču je običaj* no zaposlena vsa japonska druž:na. Razumeti jc treba da je Japonska na poti k osredotočenju svojega go~pcdarstva, ki jc izredno, pomembno za vojno industrijo. Poleg velike industrije pa mrgoli na Jaoonskem malih obratov. industrijski obrtniških in trgov nskih. ki razpolagajo s precej "njimi zalogami m tvorijo za-ad" '"tega dragocene rezerve vsakovrstnega materiala. V drugem letu vojne za veliko Azijo se odigrava dr.evnc živi jen ;c v japonski prestoln:ci p() starih nrcizkušenih pravilih Na zunaj je vojna jedva izpremenila lice Tokija Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je scdemrmli-jor.sk,) mesto že p"cd leti kmalu no zbruhu vt jne s Kitajsko deb lo novo podobo, pri čemer so se Ijud-c navadili na vsakovrstne orne* ji Ive Prt h ran 3 je postala skromne ša. vendar ie za vs:'kopar dovolj zdravih in krepkih živil. Manjšim udobnost :m so se morali ljudje se ve odreči, treba pa jc priznati, da prenašajo živ-lienje potrpežljivo in s prepričanjem da ie vseeno, doklej traja vojna Poglavitno je. da ie z \fi.ikim trenutkom bliže čas ko bo vojna končana m takrat pravijo Japonci, bo napočil dan ko bo Japonska poplačana za vse svoje potrpljenje. Tokio bo prevzel vodstvo nad vzhodnoazijskim prostorom in doba splošne blaginje bo odprla vsem Japcnccm vrata v zlato bodočnost... Iz Hrvatske Hrvatsko-nemško društvo, ki si je z - stavilo naJogo pospeševanja prijateljskih, gospodarskih in znanstvenih stikov je bilo nedavno ust: novi jeno v Zemunu. Zborovanja ustaških štabnih vodij. Pretekli teden je bilo v Zagrebu posvetovanje ustaških štabnih votij pol voJstvom ministra dr. šolca. Posvetu so prisostvovali gospodarski minister dr. Balen. pravosodni minister dr. Artukovič. državna pedtajnika dr. Vrančič in Markovič ter ravnatelj propagande Kovačič. Govorili so o poživljonem strankinem delu in vseh vprašanjih pre-hr:ne in obrambe. N°v načelnik p licije v Zemunu. Za na-čelfika policijske oblasti v Zemunu je bi ramesto Erne"sta Gustoviča. ki se vrača na svoje prejšnje mesto v Zagreb, imenovan Karel Vagner, dosedanji načeln k policije v Bjelovaru. šolanje kmetekih voditeljev. Da bo nemško kmetijstvo na HrvaUkom izpolnilo svojo dolžnost je bilo v DiinevalJu ustanovljeno šolsko taborišče za okrožne in ekr j-ne kmečke voditelje. Beograjski nemšk* dnevnik zaključuje svoje poročilo o šofr-skem taborišču z ugotovitvijo, da irrf* nemški kmet na Hrvatskem za dosegi zmage pomembno vlogo. Nove župnije na Hrvatskem. Po naS novejših statističnih pedatk h je bilo f zagrebški nadškof .i ji ustanovljenih pret'*. klo leto 42 novih župnij. V samem Zagrebu in okolici je bilo ustanovljenih t novih župnij. SP rnenik padlim uHašem. V Sarajevo 1'r»;n za mestro občino ie oasek pobral ti ej trošarine za dižavo in sicer i 1«11 87.V955 kun lani ca je trošarinski odsek pobral 54.092.585 kun državnih dohodkov. KULTURNI PREGLED Nerazumljiva vest V zadnji štev:lki (4—6) »Umetnosti« na strani 95. je priobčena pod naslovom: »Italijanske slikarske umetnine v franc°skem muzeju« beležka, ki vsebuje sama po sebi velik nesmisel. Beležka pravi doslovno takole: »... da ima muzej v Bordeauxu bogato zbirko umetnostnih slik (podčrtavam jaz) s k. nca otočenteske dobe (Ottocentor Med temi redkimi umetninami je omen;ti predvsem Tizianovo »Maddaleoo«, dve umetnini Paula Veronese, Tiepolovo umetnine Caravaggijevi umetniški deli. še 22 drugih umetnin je bilo v pošiljatv' iz Italije (podčrtam spet jaz) 1. junija 1805,...«. Kaj je Ottocento ? Preden pojasnim nesmisel te beležke, naj povem, da zaznamuje in pomeni besedica 2-Ottocento« v italijanski umetn:stni zgodovini prav določeno časovno opredelitev enega veka; in sJcer pravimo mi to zelo preprosto in vsakomur razumljivo po slovensko: »umetnost 19. stoletja«. Kdaj so živeli in ustvarjali našteti mojstri ? Seveda opazimo takoj, da niti eden zgoraj naštetih mojstrov ni iz sklopa »0ttoce-n-teske dobe«, kakor trd' beležka (pravilno bi bilo s slovensko končnico: ottocentska dobe). Saj je znano slehernemu ljubitelju umetnosti, da je Tizian (1477—1576), veliki beneški kolorist ali po moje barvitež kljub gigantskemu zamahu in objemu s svojim življenjskim in umetnostn;m delom treh umetnestnih dob polnokrven predstavnik bogate beneške renesanse. Dalje: Paolo Veronese, plemeniti, razkošni mojster beneške šole in barve, sodobnik in ljubljenec samega Tiziana, je živel in ustvarjal v letih 1528—1588; a ga štejejo tudj že za mojstra, ki je s svojimi umet-»iškjjni oplodki nekak utemeljitelj begate- ga beneškega baroka, katerega jc nato v zvrhani meri z Veronesejevo dedščino dvig. nil do vrhunca živahni Tiepolo. Tiepolo J. B. (1696—1770) je tudi pristno beneško, zelo razg;ba'o dete umetnosti in v njegovem naročju (ko se je v špamj: poslovil od tega sveta) so zamrli posledmi sladki zvoki žlahtnih melodii nežnega m razkošnega beneškega rokokčja. še eno ime se blesti v rečeni boiežkr: Caravaggio, kar znači dvoje pcmembn b imen za italijansko umetnost. Prvi je živel leta 1495—1543, drugi pa leta 1560.65 -1609. S koncem 19. stoletja... S tem se nam sedaj odkrije, da po reče-nem ne more biti niti eden od vseh ten naštetih mojstrov kak: rkoli opredeljen v zapisano umetnostno obdobje »Ottocenta«. šo celo ne s konca ottocentske dobe! Saj pravi beležka zelo razločno, da so bile te umetnir.e poslane natančno 1. junija 1805. (Sodil bi: vojna kontribucija za časa Napoleona?!) Torej takrat, ko se je »otto-eentska d;ba« šele porajala! Ker v času, Ki nam je v beležki naveden (to je umetnost s konca 19. stoletja), je še živel, ustvarjal, pa tudi veseljačil po naši beli Ljubljani veliki mojster Jurij šubic. (Napravil je freske v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba.) Naj pri tej priložnosti brž tole povem: Tam poleg šentjakobske cerkvice, t3krat še nepoškedovane z obeh plati: po potresu in arhitektu je stala prijazna in zelo znana gostilnica. V njej pa je kraljevala m osvajala moška srca brhka pa tudi prijazna natakarica Marjanica. V njenem )l»olni je marsikaterikrat snoval in ustvarja' tudi veliki Jurij, Kadar je bil Jurij dobre volje, Marjanica pa posebno prijazna, jo j« °biel in si jo posadil na avoja krepka kolena. Pri tero je gromko zapel uapev, zavlečtn šegavo po lcško: *Oj Maria-dl. oj Mai jandl, cukerkandl, mojga srca fluspapjr .« Zapel je tako m-Jčno. da so skozi pivske hlapove in dimnate kol b rje vitkih v i.oink Ne tako! še ena misel mi vrta po glavj. Namreč: letia — nnpos ed je potres uničevalno delo. V Italiji pa j? zn ta ume' i znač le-1 svetovno znaai slik r in ki ga poznak) tudi pri n^s mn opravil svoie čas z^io mojster, ljubte'ji umetnorti na imenu in barvnh nometkih — se.i gi1 nani nekateri prikazujejo ceio kot vzornika n-šemu Qr'har.'u : S«2*»-t.ini (1858 1S99). Ko sem vse to menda dov Ij jamo pove-d?l. se lahko mirne vesti ša povorašnmo: Kako je mogel te?<* r' e (1. juniia 1805; torej v prlčetku 19 stalet.-p prejeti imeno-vrn' muzej p.^n -b ;k-> olik, ki s n stal« šele s konca 19 H'.°'.et>:i? Obveščaj pravilno! Vsekakor so z? tako p:učno revijo kakršna ie »Umetn-st« te in take beležke zel- resne reči Zato moramo samo želeti, da pisec v bofcče p"Z' na vsako navedbo. Zavedati se mera. da je to njegova sveta naloga in da ima ta revija vzvišen rumen da poučuje in bodr» čitatelje v spoznavanju vrednot lepih umetnosti. Beležki je g tovo povzeta po kak5 tui' vesti, če je teko, je ali slabo prepisana ali pa slabo tclmačena. Piši razumljivo! Sploh bi bilo priporoč'jivo, misUm tu n» splošno: kdor p'še c umetnosti, naj se il-rrža lepo domač« v našem jeziku da bo razumljiva njegova m'sel tudi malemu, neukemu človeku Saj hočemo vender 'iega vzgajati, ne pa ga begati s tujimi učenostmi in včasih kar nerazumljivimi pil mi. To b di vzvišena naloga slehermga kdor hoče v tem pravcu sukati pere; mij se izraža čim jasneje, brez najmaniše Je rev. j a. k pa in žlahtna lahk zapišem, ka-karš a je sedanja »Umetnost«, ne sme do-puštati beiL-0'dn.h »izcedkov« (dobesedno po-vzeto) v pred le svoje »ž:ve niive«, kakor se je to zgodilo v zadnji številki na strani 101. v d;ugi lcit ci (22. vrsta, zadnja beseda ) Poro se mi zatika in te č bodre ae in re-n prrn -ati, ker je vzeta !z besed Jaka ki 0-2 bok .tac pl;di le v hlapovih vinskih duhov E. JUSTIN. :s?e3en Ksrr-^s Valerije Hevfcalsve v Zagrebu Zagreb, 15. marca. V nedeljo zvečer je gostovala v zagreD-škem Ve.ikem gledališču prvakinja ljubljanske opere gdč Valerija Heybalova. Zagrebškemu občinstvu ni bila popolnoma neznana, saj je že gostovala z lepim uspehom kot Tatjana v »Onjeginu«. Za ni ono tokiatno gostovanje je vladalo izjemno zan manje. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička, tudi naši serojaki so se to pot izkazali. Gostovanje se je razvilo v pravo slavje za našo slovensko tunetnico. Navdušeno občinstvo ie neštetokrat odobravalo Ma-dame Buttcrfiy pri odprtem odru, medtem ko po vsakem dejanju pritrjevanje kar ni hotelo ponehati. Po soglasni sodbi Zagreb od gostovanja milanske Scale ni še slišal take Butterfly Heybalova je b;la v pevskem kakor igralskem pogledu na popolni višini. Njen čisti in prodorni glas je z lahkoto obv'?dal to vlogo V tenorski vlogi se je zopet lepo izkazal naš Josip G o -i stič. kot služabnica Japonke pa Mila , K o g e j e v a ; obojico ljubljansko občin-tvo prav dobro pozna. Ta »slovenski trio«; tako nudil izredni užitek, zlasti redke igralske sposobnosti v času sreče, pričakovanja in obupa. Zanimivo je, da je do tega tako uspešnega gostovanja prišlo le po naključju. Heybalova se je po zasebnih poslih pravkar mudila v Zagrebu, ko se ji je ponudila prilika gostovanja. Uprava zagrebškega gledališča je bila z njenim gostovanjem tako zadovoljna, da jo je pozvala na novo gostovanje, ki bo približno čez mesec dni. Takrat bo pela — prav tako v slovenščini kakor včeraj — vlogo Mimi v »Boheme«, v hrvaščini pa bo naštudirala Djulo v »Eru z onega sveta«. Vse kaže, da si bo Heybalova kmalu tudi v Zagrebu znala pridobiti tisto priljubljenost, ki jo uživa pri domačem ljubljanskem občinstvu. __ _ _ nam le je le mogoče, tuje navlake Vzorov Imamo , gostja, ki ie razen -voiih nev*k'h sDosob-dovolj: Cankar 2upanč'C, Levstik! I nosti dovršeno pokazala tudi vse svoje Zadetki naše civilizacije V obzorniku »Le Mois Suisse«, ki izhaja v Montreuxu, objavlja znani švicarski zgodovinar in pisatelj Gonzague de Rey-nold daljšo razpravo »La Grece et l'Eu-rope« (Grčija in Evropa). Je to nov poizkus, razložiti na podlagi zemljepisnih, antropoloških in zgodovinskih proučevanj postanek grške civilizacije kot začetka in. temelja tiste kulture, ki se je razširila na vso Evropo in prešla v skupnost vsega za-padnega človeštva kot najvišja stvaritev bele rase. Obsežni spis Gonzague de Rey-nolda ni še zaključen in se ob priliki morda še vrnemo k njegovemu celotnemu izsledku; za sedaj beležimo po nedavno iz-išlem februarskem zvezku nekatere sklepe, h katerim prihaja švicarsk: pisec. V glavnem zastopa iste poglede na problem postanka grškega naroda in njegove kulture prof. Anton Sovre, pisec odlične knjige »Stari Grki«, ki je v čast slovenski zgodro-vinsk; prozi. Po plastično jasni razčlembi zemljepisne lege grških tal, ki obsegajo evropsko, otoško in maloazijsko Grčijo, prehaja de R^ynold k težavnemu problemu postanka sUrogiikega naroda. De Reynoid zašlog% i Ma * Smrt na bojišču. Dne 30. decembra 1942 je padel na čelu svojega oldelka al-pincev podporočnik Dcrwall Perlatti iz Triesta. Kot fašist se je izkazal v Triestu, Aidussini, Sessani, Montoni, Gorizii in Žari, v Tolminu pa je nastopil vojaško s užbo-vanje, ki ga je povedlo na področja bivše Jugoslavije. Padel je na ruskem bojišču. * 29 vrst nogavic. Ministrstvo za korpo-raeije je odobrilo izdelavo 29 vrst ženskih in moških nogavic. Med njimi je 13 vrst ženskih nogavic in 7 vrst moških nogavic, ostale vrste pa so namenjene za otroke. * Por«d na poti. V nekem delavskem vlaku je v bližini Trevisa potova'a tudi 41-letna Antonija Picco iz Vilma. Kc je vlak privozil na postajo, je ženska, ki so jo prijeli porodni popadki, prosila za pomoč železniške milice. Preden so jo utegnili naložiti na nosila, je Piccova porodila, nakar so jo z rešilnim vozom odpeljali v b Jnlš-nico. * šole ne bodo predčasno zaprte Rektor kraljeve univerze v Pisi je prejel od ministrstva za prosveto v Rimu uradno sporočilo, da se bodo vršile vse skušnje v teku drugega semestra v normalno predpisanem roku. S tem je napravljen konec govoricam, ki so vzbujale vtis, kakor da bodo šole v Italiji predčasno zaprte, oziroma da se letošnje šolsko leto ne bo zaključilo v normalno predpisani dobi. ' * Smrt škofa iz Fossana. V Fcssanu je umrl ondotni škof msgr. Angelo Soracco. Bolehal je več mesecev. * Smrt matere belgijske kraljice Elizabete. Na Dunaju je umrla vojvodinja Marija Jose Bavarska, infantinja portugalska, mati belgijske kraljice Elizabete in babic* Piemontske princese. * Povratek Italijanov iz Rusije. V Bukarešto je prispela te dni skupina Italijanov, živečih v nekem mestu južne Rusije, katerega so osvobodile čete osi. Skupina obsega člane več družin, ki so živeli v Rusiji od leta 1937. Družinski poglavarji so bili v zailnjih letih aretirani in deportirani, žene in otroci pa so zdaj na potu v domovino. * Razprava proti morilcem skvadrista Lusina. Pred sodiščem v Fiumi se je začela prošli teden razprava proti morilcsm skvadrista Carla Lusina z Vegiie. Lusina je bil umorjen lsni 25. avgusta v večernih urah. Zaradi umora se morajo zagovarjati obtoženi Ostrogovič, Fugosič, Orlic, Lovrič in Elizabeta Strasič. Zadnja je obtožena, da je Ostrogoviča skrivala pred italijanskimi oblastmi. * Ded in vnuk žrtve tramvajske r osreči. Med Legnar-m in Vigoroveo pri Padovi sta se ponesrečila na kmečkem vozu 71 letni Pietro Crilelnaro in njegov 6 letni vnuk Kazimir. Tramvaj je zavczil v vozilo s takšno sio. da sta ded in vnuk d; bila prav hude poškcdbe. * Smrt kiparja Vigelanda. V Os'u je umrl 641etni nestor skandinavskih kiparjev Gustav Vigelaml, znan po svojih umetninah tudi v inozemstvu. * Usodna zamenjava zdravila. V Triestu je umrl p. Celso Perrotto. Njegovo smrt je povzročila usodna zamenjaya. Namesto da bi bil zjutraj izpil zdravilo, kakor je delal vsak dan, je izpil neko drugo tekočino, ki mu jo je neklo pomotoma nalil v čašo. Kmalu so ga popadle bolečine v trebuhu in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso megli več rešiti življenja. Med poletom je zopet spregledal. Iz Buenos Airesa poročajo o čudežni ozdravitvi potnika Oscarja Vili a, ki se je peljal z letalom iz Karta ga v Bogoto. Mož je bil popolnoma slep, v višini 5000 m pa je čudežno spregledal. Dogodek je povzročil veliko senzacijo tudi v zdravniških krogih. * Smrt kapitana GregOrettija. Iz Rima poročajo, da je padel za domovino mornariški kapitan Bruno Gregoretti, ki se je svoj čas udeležil libijske vojne, pozneje svetovne vojne in bil tudi od začetka sedanje vojne v službi domovine. * Srečen pilot. Narednik-pilot Arturo Mau se je te dni peljal z avtobusom iz Or-meje do Imperije. V Imperiji je odhitel ra železniško postajo, kjer si je hotel prj blagajni kupiti vezni listek, da se vrne z dopusta k vojašk: edinici. Močno pa se je začudil, ko je segel v žep ter je videl, da nima več listnice, v kateri je bilo 15.000 ur gotovine Pohitel je nazaj k vozilu, v katerem se je vozil in ugotovil, da ga sreča ni zapustila. Avtomobilski vozač mu je iz- ročil denarnico s 15.000 lirami in dokumenti. Mau je povabil šoferja v kavarno, kjer sta izpila črno kavo, nato pa se razšla v zavesti, da so na svetu še pošteni ljudje. * Pogumen mladenič, živahno zanimanje je vzbudil v Nonantoli pri Modeni 181etni Carlo Sighinolfi. V kraju gostuje cirkus z levi in ravnateljstvo podjetja je razpisalo nagrado za tistega, ki bi se upal v levjo kletko med predstavo. Sighinolfi se je javil ter pogumno prikorakal med leve in se približal krotilcu. Ostal je več minut med zve-linami, potem se je zopet o '.stranil, ne da bi se mu kaj zgodilo. Z radi tega dogodka je postal Sighinolfi v svoji okolici junak dneva. * Tujo palačo je prodal. 291etni Giusto Detrucchi je pribežal lani v novembru v Turin, kjer ga je sprejel pod streho neki znanec. Mladenič je gostitelju pripovedoval, » Cene od 28 lir navzdol. Petek. 19 marca, ob 14 Princeska in zmafs Mladinska opereta Cene od 20 Lir nar» vzaol — Ob 17: Beg iz Seraja. Izve?1. Prvi nastop Nade Stritarjeve sopr*~ nistke. — Cene od 28 Lir navzdol. Iz Odkrito kouiuiusučno sKr.val šče. Organi srbske varnostne policije. s»> v neki vaji blizu čačka odkrili skrivališče ekrožnaga komiteja komunistične str. nke. Na posestvu nekega kmeta je bilo podzemsko skrivališče, ki je služilo tudi za skladišče orožja in municije. V njem so našli velike količine propagandnega materiala. V zvezi z odkritjem skrivališča so oblastva v čačku izvršila mnogo aretacij. Prvi transport obveznikov delovne služb:1. Iz Beograda je v petek odpeljal prvi transport obveznikov delovne službe, rojenih 1. 1917. io 1921. V Boru bodo ostali štiri mesece na delu. Na dvorišču gas.lske vojašnice je bilo zbranih 750 mladih mož. ki jih je nagovoril beograjski župan Jovanovič. Vsak izmed delovnih obveznikov je dobil na pot kilogram kruha, pol kilograma slanine, četrt kilograma salame, četrt kilograma šunke in pol kilograma sladkorja. Razen tega je dobil vsak tudi delovne čev- Eadlo Ljubljana ČETRTEK 18. MARCA 1943/XXL 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved čuaii — Poročila v italijanščini. 12.20: Plpšofc. 12.45: Pesmi in romance. 13.00: Napoved časa.. — Poročila v italijanščini. 13.10; Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih dll v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.2JV. Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Vojaške pesmi. 15.00: P111 zelo priljubljeni. Končno so prišli celo na mir"! nositi ure vdelane v uhane. Seveda je ostalo pri tem odprto vprašanje kakšno korist bo Imela dama od taka ure. saj je sama ni videla, ali pa je morala sneti uhrn, če je hotela pogledati na njo. Mlajši bra* Ludvika XVI. Karel X., ki je vladal do le ta 1830., je imel posebno dragoceno državno oblačilo, okrašeno z mnogimi gumb" m v vsak gumb je bila vd? nn.i drobna ura. Naloga njegovega konvjrnika je bila na-v ati v3c tc ure. NassSorrcsTG^a "csieca ni Približno leto dni po kronanju ces? i ko je bil Napoleon na višku svoje slave je dejal nekega dne svojemu komorniku Rad bi vedel, če je v nacionaliziranem svetu še človek, ki mojega imena ne pozna Ce bi našli takega človeka mi morate to povedati. Komornik se je začel zanimati za ljudi, ki b; Napoleonovega imena ne poznali in ni jih bilo treba daieč iskati V sam:rm pariškem predmestju je našel skromnega obrtnika, ki je živel ločeno od sveta in se ukvarjal samo z lesorezi. Mož ni ničesar vedel o vel:ki francoski revoluciji in o smrti Ludvika XVI. Tudi o Napoleonu ni ničesar slišal in njegovo ime mu je bilo povsem tuje. S'cdeče črke: 10 a. 1 c, 2 d. 3 e. 2 g, 2 i, 2 k, 11, 1 m, 2 n, 1 p, 2 s, 11, 1 v, to je skupaj 32 črk, vstavi v zgornji krog namesto t:čk tako, da boš č tal v radialnih vrstah: 1—5: vrsto zemljevidov, 2—6: kraj, kjer je Kir premagal svojega deda Alstiaga, S—4: tropsko rastlino, 7—3: kraj, kjer opravljamo drva. Vsaka beseda ima po 9 črk. če upoštevamo srednjo črko R, ki je vsem skupna in že postavljena na svoje mesto. RešUev nalog: 16. t. m.: 131 »Diskobolus« je po naše metalec d>ka. tiste športne discipline, o kateri pravijo, da je bil nje početnik starogrški športnik Miron (5. stoletje pred našim šteriem). 132 Izumitelj očesnega zrcala je bil slavni fizik Hermann von Helmholtz. 133. Shakespearov zamorec Othello je junak dveh italijanskih oper, ki sta jih zložila Rossini in Verdi. 134 Število »30« (6 X 6) — 6 = 30, (5 X 5) + 5 = 30, 33 + 3 =* 30. fM9* 1 1IW1 Nae»ž'te sc n romane DOBRE KNJIGE! ZA SMEH IN KRATEK ČAS NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA — Oprostite, že dva dni čakam tu, pa nisem videl še nobenega vlaka, — pravi potnik postajenačelniku. — Res je, toda jaz sem upoGtojeni postaje-načelnik in na svojo h šo sem pribil desko z napisom »Postajališče«, da bi imel vsaj iluzijo, da sem še v službi. RnENSOVO PRESENEČENJE Nekega dne je vstal stari Rubers iz groba in odšel v Rubensovo dvorano dvornega muzeja — Zelo lepo, — Je dejal. — tcda povejte mi, gospod ravnatelj, kdo je vse to naslikal? m OLAJŠEVALNA OKOLNOST Sodnik vpraša obtoženca, če more povedat: še kaj kar bi se lahko smatralo za olajševalno okolnost Obtoženec: — Da, gospod sodnik prosim, da se upošteva mladost in neizkušenost mojega zagovornika. H PRED SODIŠČEM Sodnik: _ Obtoženec, kako Je mogoče, ia ste se tako napili? Obtoženec: — Zašel sem bil v slabo družbo Bili smo štirje in popil; smo steklenico žganja. Trije izmed navzočih so pa bili abstinenti. • V ŽENITVENEM URADU. Ženiini kandidat: — Rad bi mlado, lepo in bogato ženo. Upraviteljica: — Razumem: vi hočete imeti ženo, ki bi vas v vsem dopolnjevala. • DOBER UČENEC Jurček bi zeio rad imel sestrico. — Potrpj malo, — mu pravi nekega dne mati. — če bcš prden, Jo dobiš. — Kdaj pa? Jutri? ... * TUDI IZHOD. —• Kaj praviš, kaj naj storim? Ponoči smrčim tako glasno, da se od tega sam večkrat prebudim — Nič lažjega. Hodi spat v sosedno sobo. pa boš imel mir. ZAMORSKA SLUŽKINJA Gospej ravnateljici so poslali iz posredovalnice za služkinjo čistokrvno zamor-ko. — Ali imate radi otroke? — jo vpraša. — Pa še kako! Posebno pečene z zeijna-to solato. — odgovori zamorka — in pokaže ostre, bele zobe. isKtZ-tf&iiimttit .............s T, g tuniške fronte: italijanski protitankovski top, pripravljen na strel proti sovražnim oklopnikom ŠPORT Mefišolske športne igre Zadnji izidi v tekmah v odbojki med raznimi zavodi moška realna gimnazija je premagaia Ljubljana, 17. marca Tiskovn' urad Fašistične zveze sporoča: Tretje kolo medšolskega turnirja v odbojki, ki je bilo odigrano 13 marca, se je kcnčalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOŠKI) Učiteljišče je premagalo Trgovsko akademijo 10:3 10:2. Srednja tehn ena šola je prema-gimnazijo 6:10. 10:0, 10:4, II IV. moško realno gimnazijo 10:6 10:1, in I moška realna gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo 7:10. 10:2. 11.9 Stanje: Srednja tehnčna šola 6 točk. klasična gimnazija. I moška realna gimnazija II. mo* ška realna gimnazija in učiteljišče pc 4 točke. IV. mošk realna gimnaz-ja 2 točki. III. moška rcaina g mnazija in Trgovska akademija po 0 točk e. SKUPINA B (MOŠKI) I. mešana meščanska šola je premagala III mešano meščansko šolo 10:0 10:1. II. moška meščanska šola je premagala II. mešano me-dansko šolo 10:6. 5:10. 10:5. II. meška realna gimnazija je premagala klasično gimnazijo 10:6. 7:10. 10:7 IV. moška realna gimnazija je premagala I. moško meščansko šolo 10:2, 10:3 in I. moška realna gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo 12:10, 10:6, 10:5 Stanje: I. mešana meščanska šola 6 točk klas čna gimnazija. II. moška realna gimnazija. IV. moška realna gimnazija. II. moška meščanska šola in I. moška realna gimnazija po 4 točke, III. mešan meščanska šola 2 točki. 111. mo» ška realna gimnazija, I. moška meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 0 točk. SKUPINA C (ŽENSKE) Trgovska akademija je premagala učiteljišče 0:10. 11:9, 12:10, Trgovska šola jt premagala II. žensko realno g mnazijo 10:7. 10.2, I. ženska realna gimnazija je premagala obrtno šolo 10:1 10:7 in Trgovska šola je premagala 1. žensko realno gimnazijo 10:2. 5:10. 10.4 Stanje: Trgovska akademija in Trgovska šola po 6 točk. I. ženska realna gimnazija 4 točke, učiteljišče 2 točki, obrtna šola n II. ženska rcaina gimnazija po 0 točk SKUPINA D (ŽENSKE) L mešana meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 12:10, 10:4, II. ženska meščanska šola je premagala II. mešano meščansko šolo 7:10, 12=10, 10:1. II. ženska realna gimnazija je premagala L žensko meščansko šolo 10:0, 6:10, 10:5 in I. ženska realna gimnazija je premagala klasično gimnazijo 10:5, 5:10, 10:0. Stanje: I. mešana meščanska šola 6 točk, klasična gimnazija I. ženska realna gimnazija in II. ženska realna gimnazija po 4 točke, I. ženska meščanska šola, II. ženska meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 2 točki in III. mešana meščanska šola 0 točk. Dva prazniška dog* Table-tenišJki turnir na Kodeljevem, nogometna tekma v Šiški Športno življenje pri nas se bo polagoma le razmajalo. Za jutrišnji praznik sta se priglasila dva prireditelja na dveh različnih terenih. SK Mladika bo po tradiciji letošnje zimske sezone izvedla še en table-teniški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. — Igrali bodo v naslednjih disciplinah: moštva, posamezniki in pari juniorjev ter posamezniki seniorjev, po možnosti pa tudi mešani pari. Sporel se začne na praznik popoldne ob 14. in se bo nadaljeval v petek dopoldne ob 9., potem v soboto popoldne ob 15. ter zaključil v nedeljskih dopv urah. Za turnir so prijavljeni vsi najboljši ljubljanski igralci, tako da obeta biti kar se da zanimiv. Vstopnima bo nizka. Razen table-teniških igralcev pa se bodo jutri, prvič letos, v popolni tekmi pokazali tudi nogometaši. Pobudo je dal Hermes, ki je povabil na svoj stadion v šiški enajsto-rico Marsa. Da bo imela prireditev še privlačnejši okvir, je poskrbljeno tudi za pred-tekmo, v kateri bosta igrali enajstorici Marsa II in žabjeka. Tekmi bosta odigrani na Hermesovem stadionu jutri od 14. dalje. Še lz nsieljske kronike Nogomet prihaja zmerom bolj na plan Že dolgo se nam tako dogaja, da smo z nedeljsko kroniko nekoliko v zaostanku, pa je včasi le prav, da nekoliko pogledamo okrog sebe, kako in kaj se drugi udejstvujejo v športnem življenju. Brž ko je sonce malo bolj pogledalo na zemljo. že so na vseh koncih in krajih začeli tekati za okroglim usnjem Ne mislimo na tiste, ki sc* zadnjo nedeljo enako počeli na travniku blizu Kolinske tovarne in smo se jih tudi mi spomnili v nekaj vrsticah temveč na tiste z naše bližnje in daljne soseščine — razen po Italiji, katere bogati nogometn: spored smo že obravnavali v torkovi številki. V Mariboru na primer so gostovali Trbo-veljčani proti tamkajšnjemu železničarskemu moštvu in se po enakovredni igri vrnili v svoj revir neporaženi — po remisu 1:1. Na Dunaju so ono nedeljo imeli tudi več prijateljskih tekem, med katerimi omenjamo: FRANCE NOV8AK: Post SG—Admira 2:1, Sportklub—Reich&bahn II 4:4 itd. Brez presenečenja so se končali v nadaljnjem prvenstvena srečanja na Madžarskem, kjer je vodilni Csepel dobil partijo proti Kolosvaru s 3:1, Novosadčani pa so to pot naleteli na zelo trdega nasprotnika Szolnoka, ki so mu z 0:4 morali prepustiti obe točki. Celjski tableteniški igralci so si v soboto in nedeljo pripisali še dva pomembna uspeha. V prvenstvu moštev štajerskega okrožja so gladko dobili prve tri igre proti Gradčanom in nato prepustili ostali dve točki brez boja gostom. Tudi v tem dvoboju se je pokazal v najboljši luči mladi Celjan Vrečič. V medmestnem dvo» boju Celje—Gradec so prav tako zmagali domačini s 4:2. toda to pot je moral nadobudni Vrečič prepustiti svojo točko najboljšemu gra-škemu igralcu Rabitschu. Zagrebška Concordia je konec minulega tedna gostovala v slovaški prestolnici. Prvo tekmo proti vojaškemu nogometnemu moštvu je do- JOŽETOM IN JOŽICAM za god NAS SPOMINSKI KRUŠNI KROŽNIK-- KLEIN, LJUBLJANA, \VOLFOVA bila s 3:0, v drugi igri pa je morala kloniti pred lanskim državnim prvakom Bratislavo z 2:3. * Po odpovedi Italije je švicarska nogometna reprezentanca dobila v Hrvatski dobrega nado-mestnika. Hrvati bodo nastopili dne 4- aprila v Curihu, teden dni pozneje pa bodo imeli spet mednarodno tekmo, in sicer proti Slovaški \ Zagrebu. Portugalska in Španija sta se sporazumeli za medsebojno nogometno tekmo, ki naj bi bila v Barceloni. Prireditev bedo bržkone določili na one dneve, ko bo v Barceloni proslava 450. obletnice povratka Krištofa Kolumba iz Amerike. Bolgarski nogometaši se pripravljajo letos kar za šest mednarodnih tekem. Najprej se bodo dne 6. maja pomerili s Hrvatsko, nato pa 6. junija z Madžarsko, obakrat na svojem igrišču v Sofiji. Proti Slovaški nameravajo Bolgari nastopiti eine 12. julija v Bratislavi, petem pa še proti Rumuniji dne 19. septembra v Sofiji in za slovo od sezone še enkrat proti Madžar« ski dne 24. oktobra v Budimpešti. Načrti te vrste pa res niso kar tako! Z Gorenjskega V Gorjah se je pri zadnjem apelu poslovil okrožni vodia dr. Hochsteiner od dosedanjega skupinskega vodje Dippolda, ki je prosil za odpustitev. Vodstvo krajevne skupine je prevzel Leitner, vodja žage »Gorjana«. Kranjskogorska krajevna skupina je vedno prva. Ob zadnjem obisku okrožnega vodja dr. Hochsteinerja v Kranjski gori je slednji govoril na apelu in ugotovil, da Je kranjskogorska krajevna skupina vedno na prvem mestu. Pozval je strankine sodelavce k nadaljnjemu delu in želel za prihodnji čas enakih uspehov. Na javnem zborovanju je Kranjskogorčane opozoril na totalno vojno, ki pomeni tudi za gorenjsko prebivalstvo zmago ali pogin. V šmartnem pod šmarno g°ro je imel predzadnji petek okrožni govornik Eixels-berger zborovanje kmetov, na katerem je živo razpravljal proizvajalna vprašanja. — V nedeljo je govoril v Tacnu okrožni vodja Kuss. Na zanimiv način je orisal politični in vojaški položaj in naloge, ki nastanejo za vsakega posameznika. Na delovnem uradu v Kranja je bilo zadnje dni po poročilu »Karavvanken Bo-te« sila živahno. Prihajale so Gorenjke iz vseh krajev z izpolnjenimi vprašalnimi polarni in čakale, da pridejo na vrsto. Gorenjski tednik v nadaljnjem podčrtava nekatere primere požrtvovalnosti žena, za zaključek pa navaja tudi enega za smeh. Major Schmidt v Kranju. Med mnogimi drugimi mesti in kraji je major Schmidt obiskal tudi Kranj in tam večkrat govoril na zborovanju. V spremstvu okrožnega vodje si je ogledal mesto in obiskal grad Okroglo, kjer so ga pozdravili pevci z učiteljišča. Na magistratu je častnega gosta sprejel žujoan Morth. Priredil mu je za-kusko, nakar je major Schmidt obiskal okolico. Zvečer je v prenapolnjeni dvorani Strankinega doma govoril prebivalstvu o svojih vojnih doživljajih. Mesečni apel krajevne skupine v Kranja. Uvodoma je razpravljal o nalogah in dolžnostih blokovnih vodjj organizacijski vodja Jungschafter. Krajevni šolski vocija pref. Kenda je nato zanimivo predaval o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Skupinski vodja Losch je razlagal delovno službo. V svojem poročilu o zbirki za zimsko pomoč je izrazil veselje, da so Kranjčani razumeli resnost časa. Tovarišema Hahnu in Waidu je izročil knjižna darila za najboljše uspehe zbirke. Nesreča z ročno granato. V petek popoldne so našli otroci pri igranju po jugoslovanski vojski puščeno ročno granato. 12-letna Rez'ka Pustovrhova iz Planine pri Kranju je stopila na granato, ki je eksplodirala m dekletce hudo poškodovala na nogah. Prepeljali so jo v bolnišnico na Golnik. Turški proračun Iz Ankare poročajo, da pripravlja turško finančno ministrstvo novi državni proračun za leto 1943'44. Novo proračunsko leto se prične s 1. julijem. V marcu se sestane novoizvoljena narodna skupščina. Državni izdatki so po novem proračunu zelo povečani. Zato se je pokazala potreba po novih dohodkih. Finančno ministrstvo pripravlja uvedbo stalnega davka na osebne dobičke. V zvezi s povečanjem državnih izdatkov pripominjajo v finančnem ministrstvu, da se je povečalo tudi število narodnih poslancev in sicer od 429 na 444. V Istambulu so že končane priprave za nove parlamentarne volitve. Od 3. do 10. t m. so bili razgrnjeni volilni imeniki. Volitve bodo pa od 14. do 20. t. m. Poroka Ikhtensfeinskega vladarja Knez Franc Jožef II. se je poročil z grcSico Georgino Wilczek Predzadnjo nedeljo se je poročil knez Fr. Jožef Lichtensteinski z grofico Georgino VVilczek. Vse prebivalstvo Lichtensteina se je udeležilo poročnih svečanosti. Knežja poročna povorka je šla dopoldne iz vladnega poslopja v vaduško župno cerkev, kjer je opravila poročne obrede duhovščina na čelu s škofom Kristijanom Caminado. Knez je prišel v cerkev ob strani svoje metere princese Elizabete avstrijske, nevesta pa ob strani svojega očeta grofa Fedinanda Wil-czeka. Seleli so člani vlaele. deželnega zbo-na in drugi dostojanstveniki, škof je po poi-očnih obredih v svojem govoru naglašal pomen vladarjeve poroke. Po poroki je odšla povorka nazaj. Na ro-tovškem trgu v Vaduzu je bila glavna svečanost. Nastopila je lichtensteinska pevska zveza, potem je pa pozdravil knežji par v imenu prebivalstva podpredsednik držav-nego. zbora dr. Otto Schaaler, v imenu deželnih oblasti pa predsednik vlade dr. Josip Hoob. Za narodič kneževine Lichtenstein poleg Monaca in San Marina najmanjše ev-rovske državice, je bila knežja poroka velik dogodek. Vsa deželica je bila okrašena z zastavami in vlada je izdala v spomin na poroko posebno poštno znamko s sliko mladih poročencev. Lichtensteinski knežji dom je eden najstarejših avstrijskih rodov, ki segajo njegovi začetki nazaj v 12. stoletje. Leta 1699. je dobil ta rod v svojo posest gospostvo Vaduz, kjer je vladal dotelj grof Hohe-riems. Potem je pa avstrijski cesar leta 1719. podelil gospostvu Lichtensteinu pravice kneževine. S tem so dobili lichtensteinski knezi v državnem zboru sedeže in glasovalno pravico. Lichtensteinski knezi so pa imeli poleg tega že od nekJaj vele-posestva na češkem in v šleziji. Leta 1815. je bila kneževina Lichtenstein članica nemške zveze in leta 1866. je kot taka stopila v vojno proti Prusiji. Do krvoprelitve ni prišlo, ker so bile lichtensteinske čete prepozno avizirane, da bi se udeležile vojne. Poleg tega je pa nastala mednarodnopravna kurijoznost, kajti vojno stanje med Lichtensteinsko in Prusijo sploh ni nikoli prenehalo, kar je zakrivila površnost. Po razpustu nemške zveze je postala Lichtensteinska pravno povsem neodvisna. Bila je pa sicer v tesni zvezi z Avtro_ogrsko monarhijo, kjer so zavzemali lichtensteinski knezi visoka mesta kot ministri. vojsk«*-vodje in diplomati. Z avstro-ogrsko j® imela tudi do njenega razpada skupen denar, poštno upravo in pravosolje. Po letu 1919. se je ta deželica naslonila na svojega drugega soseda, na Švico , že prej je pa dobila nekaj notranjepolitičnih reform. Leta 1921. je dobila Lichtensteinska ustavo in postala je ustavna monarhija. Njen drželni zbor šteje 15 članov. Tri imenuje knez osebno. Lichtensteinska ima tudi svojo vlado. Prebivalcev šteje 11.500. Deželica leži med Reno in zapadnim pobočjem Rhatikona med Predarlsko ter švicarskima kantonoma St. Gallen m Grau-biinden in je divje romantična. Od 1. 1924. ima s Švico poštno in carinsko unijo. Obenem jo pa Švica zastopa tudi v konzularni in diplomatski službi v inozemstvu. Tudi v cerkvenem pogledu je povezana s Švico. Kneževina Lichtenstein spada namreč pod švicarsko dietezo Chur. Med Švico in Lichtensteinsko so vladali že od nekdaj prijateljski stiki in temu razvoju je dal zdaj vladajoči knez Franc Jožef n. simoblični izraz s tem, da je leta 1938. uradno obiskal Ciirich. Čeprav Lichtensteinska ni sestavni del švicarske držav« ne uprave, spominja na stališče takozvanih »naklonjenih krajev«, ki so ga zavzemali pred zlomom in invazijo Francozov leta 1798. Vojna je te stike pod pritiskom gospodarske stiske še poglobila. Tako veljajo zdaj tudi vsi švicarski vojni predpisi na lichtensteinskem ozemlju. Prijateljski stiki med Švico in Lichtensteinsko so bili posvs-dočeni zlasti mel veliko poplavno katastrofo leta 1927. ko je švicarska vojska z vso vnemo pomagala reševati Lichtenstein-cem kar se je dalo. Od leta 3886. Lihten-steinska nima obvezne vojaške služba. Lichtensteinska živi tudi z TT r. vijo v prijateljskih stikih. Problemi vzgoje v Turčiji V Ankari so zborovali oni dan turški profesorji. Njihovega kongresa se je udeležil tudi ministrski predsednik, ki je v svojem govoru med drugim izjavil, da sta bila duhovna in telesna vzgoja turške mladine do zadnjega neenotni. Vsak učitelj in profesor je poučeval mladino po svoje. Zato je manjkala turškemu narodu primerna podlaga za harmonično naiodno življenje. Vrhovna prosvetna oblast si je zato prizadevala najti za pouk in vzgojo zvezo med individualizmom in kolektivizmom. Ustanovljen je bil vrhovni svet za splošno vjgojo in šolanje mladine. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je po njegovemu mnenju učiteljski poklic med vsemi najlepši. Nemški profesorji na turški univerzi Univerza v Istanbulu je dobila za svojo filološko fakulteto tri nove stolice, tako da jih ima zdaj pet. Na nove stolice so bili povabljeni nemški profesorji in sicer prof. dr. Dietz z Dunaja za islamsko-turško umetnost, prof. Bruckmann za nemško fi-lologijo in prof. Kraus za helensko-grško filozofijo. Med novoizvoljenimi turškimi narodnimi poslanci so tudi trije profesorji istanbulske univerze, ki so morali v smislu turške ustave svoja profesorska mesta odložiti. Volitve v Turčiji končane Končne volitve v sedmo veliko turško na*, rodno skupščino so šile po načrtu, števiio kandidatov je bilo večje, kakor je število poslancev in tako so imeli volilci priliko, da niso volilne liste samo mehanično potrdili, temveč da so lahko svobodno zbirali med kandidati. Izmel bivših poslancev jih 29 ni bilo ponovno izvoljenih. V parlament pride 140 novih poslancev, torej skoraj tretjina. Največ glasov 2008 je dobil zunanji minister Numanj Nemedžoglu. f Umrla je gospodična F ANI LAP vzgojiteljica Pogreb bo v četrtek, dne 18. t. m. ob Ys 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, 17. marca 1943 SORODSTVO S A K naš naročnik je zavarovan L I ste poravnal! naročnino? Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" OGLASNI ODDELEK V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno ^ zapustil naš iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod p CIRIL MALAVAŠIČ trgovec na V rhniki Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 19. marca 1943 ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica na Vrhniki, na farno pokopališče. Priporočamo ga v molitev! Notranje gorice, Vrhnika, Littlle Falls, 16. in. 1943. Žalujoče sestre: ALRINA, MICI, METKA, FRANCKA; brat: FRANCL — in ostalo sorodstvo 33 «T^etnir srca ROMAN Kristina je bila ženska, kakršne si danes ne upam več najti. Šele ko sem jo izgubil, sem vedel, kaj mi je bila. Njen porod je bil silno težak. Zdravnik me je vprašal, če je morda jezdila. Bil sem v teh stvareh precej neizkušen in ji nisem nikdar branil njene najljubše zabave. Toda prav to jo je menda uničilo. Porod je bil prezgoden in prišlo je tako, da je umrla z otrokom vred. Nisem zmožen, da bi pripovedoval obširno o tem. Saj je moja rana že morda precej začel jena, toda vsakokrat me iznova zaskeli v srcu. Kristina je bila mrtva. Uničeno mi je bilo sleherno upanje, da bom imel srečno življenje. Pokopal sem Kristino in z njo tudi vso mladost. Nenadoma sem bil star in siv. * * * Štiri leta sem samotaril na Dunaju in skušal pozabiti. Ni bilo mogoče. Podoba izgubljene sreče se je dvigala iz vsakdanjosti kot meglica. Lebdela je pred menoj in me spominjala na Dolenjo vas, kjer je do-raščal moj sin. Na Marto zdaj nisem več mislil. Kako tudi! Živela je srečno s svojim možem in imela z njim poleg mojega že dva otroka. Ni me več vzdržalo. Napravil sem obupen sklep, da bom spravil sina kakorkoli k sebi. Ce bi bilo treba, sem bil pripravljen tudi z najhujšimi sredstvi pridobiti svojo pravico. Ker mi je Kristina zapustila vse, sem lahko za dosego te pravice tvegal vse imetje. Bolan od težkih misli in vznemirjen do blaznosti sem se naglo odpeljal v Dolenjo vas. Prej sem še hotel preudariti vse možnosti, ki bi mi dajale pravico vzeti sina k sebi. Zato sem sklenil obširno govoriti z župnikom. Ko sem se ustavil s kočijo pred župnščem, so se z glasnim vriščem vsuli otroci iz šole. Še danes ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Oba konja sta se splašila in kot divja zdirjala proti vasi. Šolarji so se vsi razen enega lahko hitro umaknili. Tega sta pa konja poteptala. Drgetaje sem pristopil k telesu, ki je bilo še živo. Obkolili so me otroci, zbralo se je nenadoma mnogo ljudi. Bil je župnik, Marta, Jernej in drugi vaščanl Videl sem, kako se je zlatih las držal prah in iz ranice na senceh mu je curljala kri. Dvignil sem v naročje svojega otroka in mu hitel pomagati. Strgal sem z njega obleko in ga odnesel v šolo. Polivali smo ga z vodo, mu pomagali z umetnim dihanjem. Bilo je zaman. Rudi je že umiral. Umiral je, toda tudi jaz sem umiral. In moja smrt bo težja kot njegova..« * * • Usti trenutek je bila v meni samo želja, da bi mogel proč. Toda telesne moči so me zapustile. Zbolel sem prav hudo in morda bi nikdar ne okreval, da me ni vsa vas stregla. Župnik se ni mogel premagati in je povedal ljudem zgodbo o mojem življenju. Šla je od ust do ust. Ljudje so spraševali vsak dan, kako mi je. Stregla mi je tašča, mnogokrat pa je prišla tudi Marta. Zdaj me je spoznala popolnoma in mi odpustila. Rudija pa sem dal, ko sem ozdravel, prepeljati na Dunaj in ga položiti h Kristini v grob. To željo mi je izpolnila Marta. Dr. Rudolf Zidarič je končal. Utrnil je ogorek zadnje cigarete, ki si jo je bil prižgal in spregovoril. »Mladi gospod, sedaj menda vidite, kakšna je moja želja. Napravite mi kip, ki ga bom dal postaviti na sinov grob. Ni treba njegove podobe, ta bi me morda žalostila.« :>« Razmišljal bom o tem, gospod doktor in vam javil.« Umetnik je povzel. Življenje varn ni prizanašalo doslej, gospod doktor. To nadkriljuje po svojih delih vsako umetnost.« Odvetnik je vstaC Pogledal je na uro in dejal. »Zal vas moram sedaj pustiti. Pet je ura in koči-jaž me že pričakuje. Osnutke pa bi rad videl, čim boste z njimi gotovi.« Kipar se je priklonil in ga spremil do vrat. potem pa ga opazoval, ko je stopal počasi in utrujeno skozi vežo na cesto. Tam je stopil v kočijo in dejal rezko. »Peljite ... na pokopališče.« * * • Na nekem dunajskem pokopališču stoji spomenik, delo velikega umetnika. Nad grobom, ki ga nenehno razsvetljujejo begajoči plameni okroglih steklenih posodic, se dviga marmornati kerubov kip. Vei'k je kakor odrasel človek, ki je v premišljevanju rahlo sklonil glavo. Z rokama kaže na grob, kakor da vabi še nekoga v svojo žalostno bližino. Njegovo lice preseneča slehernega gledalca z brezmadežno, svetniško lepoto, iz oči pa mu sije ljubezniva žalost v tolikšni sladkosti, da je ni mogel prezreti. Skrivnost razočarane ljubezni na licu tega keruba je vtisnjena v marmor s popolnostjo večnih umet-nin. Ta kerub sameva že mnogo let na istem mestu in strmi v grob, na katerem ni nikakega napisa. Plameni svetilk pa plapolagoio neprestano, ponoči še bolj skrivnostno kakor podnevi. V teh lučih išče tolažbe nemir srca... KONEC Urejuje; Davorin Ravljen - izdaja za konzorcij >Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani