leto IVD.-jteirtlKn ZZS.
petek i oKfo&rn 1925.
Cena lin. 1*50.
> ■ mm ■■ ■
Uhaja vsak dan popoldne, linemil nedelja In praznika. — Inaaratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst p2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D*
i
= Upravnlatvo: Knaflova ulica atav. 5, pritličje. — Telefon stev. 304. «—     Uredništvo: Enaflova ulica št. 5,1, nadstropje. — Telefon itev. 34.
HT      PoStnina platana v gotovini.
Rasto Pustoslemšek:
Ob desetletnici češkoslovaške vojske.
'* ''"   V Pragi, 28. sept.
Danes je preteklo deset let, odkar sta bili ustanovljeni prvi češkoslovaški dobrovoljski legiji *C e š k a družina« v Kijevu in četa »N a rdar« na francoski fronti. Ti dve vojaški formaciji ste dali temelj, najprvo ra češkoslovaške dobrovoljske legije, boreče se na vseh frontah proti Av-stro-Ogrski in njeni zaveznici Nemčiji, potem pa. ko je bila izvojevana svo boda, za "ustanovitev redne vojske v svobodni češkoslovaški republiki. Naj se misli o osvoboditvi češkoslovaškega naroda karkoli, eno je več kakor gotovo, da bi brez aktivnega sodelovanja češkoslovaških legij pri velikem delu narodnega osvobojenja nikdar ne vzni-kla popolna svoboda češkoslovaškega naroda, ker bi v svojem bistvu tudi v slučaju svojesa poraza še vedno obstojala stara Avstro - Ofrrska, ki bi bila slejkotprej za Slovane ječa in naj bi jo le tako modernizirali po končani vojni.
Ustanovitev češkoslovaških do-brovoliskih legij pomenja torej mejnik v zgodovini vseh podjarmljenih Slovanov, zato bi morali pravzaprav praznovati ta dan ne samo Čehi in Slovaki, marveč vsi oni slovanski in romanski narodi, ki so preje nosili težak avstro-madžarski jarem. Hrvati bi morda dosegli svoj trializem, Cehoslo-vaki in Slovenci, pa tudi Romuni bi bili nemara še danes sluga samo nekoliko preobličene Avstro-Ogrske. Drugi ne, Čehi pa se tega dobro zavedajo. Za to so priredili včeraj in danes nad vse dostojno službeno proslavo tega znamenitega dogodka, ki je položil temeljni kamen za zgradbo ne samo Češkoslovaške republike, marveč tudi — le priznajmo to odkrito — današnje Jugoslavije, Poljske, a tudi Velike Romunske.
Slavnosti je otvorila skupščina le-gijonarjev, ki so ustanovili pred 10 leti v Rusiji »Češko družino« in dne 28. sept. 1914 na trgu v Kijevu v prisotnosti ruskih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov prisegli na svojo zastavo, ki jih je vedla v borbo proti Avstrijcem in Nemcem. Skupščino je otvoril general Otakar Husak, ki se je v vznesenih besedah spominjal vseh onih junakov, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Nato je govoril podpredsednik senata Vac-lav K 1 o f a č. Spominjal se je dogodkov, ki so se doigrali pred desetimt leti doma in onkraj meja. Dušeče ozračje je bilo takrat doma, nasilnost in krivica sta takrat gospodovali. Toda češki Človek ni izgubil glave. Šel je na vojno in Čakal na ugodni trenotek, da izpolni svoje poslanje ter nastopi tako, kakor mu je velevalo srce in krepko narodno prepričanje. Ječe in vešala so bila takrat na dnevnem redu, za to odkrita beseda ni mogla na dan. Češka duša pa je takrat spregovorila onkraj meja smelo in odkrito. Proglasila je borbo na življenje in smrt stoletnim zatirateljem in tlačiteljem. Ustanovile so se dobrovoljske legije, ki so z navdušenjem, ki ga daje samo notranje prepričanje, šle v boj proti so-vragu. Oni, ki so vstopili v te lezije, so bili najplemenitejši ljudje češkoslovaškega naroda. V imenu parlamenta in senata je govornik izrekel članom prve »Češke družine« toplo zahvalo vsega naroda za njih veliko delo, izvršeno v preteklosti, povdarjal, da so bili prvi med najprvimi, ki so jeli graditi na zgradbi češkoslovaške neodvisnosti ter izrekel prepričanje, da bodo tudi v bodoče med prvimi delavci za blagor osvobojene domovine.
V imenu češkoslovaškega narodnega sveta je njega predsednik poslanec Prokupek izrekel čast, ^ slavo in zahvalo vsem onim, ki so »prvi položili roko k velikemu delu narodne osvoboditve in obnovljene neodvisnosti.«
V imenu francoskega naroda je govoril prof. P i c h o n in orisal junaške boje čeških legijonarjev na francoski fronti.
Govorili so na to še dr. S y c k r a-va za »Čslov. obec legionarskog prof,  Spektorskii M ruske uče-
njake v Pragi, pisatelj Viktor Dyk za poslanski narodnodemokratski klub, oficir M a j e r za zvezo čslov. častnikov in končno Štepanek za >Ce-škoslov. obec sokolsko«. Po prečitanju došlih številnih brzojavnih in pismenih pozdravov jc predsednik zaključil slavnostno skupščino, s katere je bil poslan pozdravni telegram prezidentu dr. Masarvku.
Danes je vsa Praga v Zastavah. Dasi lije dež, vendar se vale nepregledne množice na trg pred parlamentom, kjer se ima vršiti službena proslava   desetletnice   ustanovitve prve »Češke   družine« kot predhodnice sedanje češkoslovaške vojske. Na stopnišču stoje državni civilni in vojaški dostojanstveniki,    diplomati in povabljeni gostje, pred njimi predsednik poslanske zbornice Tomašek, na njegovi   desni   minister narodne obrane U d r ž a 1, na levi podpredsednik senata Klofač. Ob 11. so jele prihajati čete bivših legijonarjev. Pestra, zanimiva slika! Legijonarji so deloma v sedanji Češkoslov. uniformi, deloma v civilu, deloma v uniformi ruski, frar-coski, srbski, italijanski. Koliko je med njimi enookih! Na prsih jim blešče odličja,   pridobljena na ruski, francoski, sibirski, srbski in italijanski fronti. Razvrščajo se s svojimi zastavami v četve-rostopih pred stopniščem. Za njimi stopajo dolge vrste Sokolov, na to množica drugih korporacij. Točno ob H13. zasrme s fTradčan topovi in na stopnišče pred zastopnike vlade in parlamenta stopi poveljnik »starodružinikov«, da prečita manifest bojevnikov za svobodo na narod. Gromko doni njegov glas, da je slišati vsako besedo širom prostranega trga. Že ob prvih njegovih besedah preneha dež in oblaki se dvignejo. Tisočglava množica se odkrije in kakor zatopljena v molitev pobožno posluža govornikove besede.
Manifest se glasi:
Pred starimi prapori »Češke družine« in francoskih dobrovoljcev, na katere smo prisegli pred 10 leti, odločeni plačati s krvjo in z vso svojo bit-nostjo svoj ideal — državno neodvisnost — se najpreje zahvaljujemo češki In slovaški materi, šoli in knjigi za to, da so vsadile v naše srce idejo narodno, ki je nas zbrala pod temi-le prapori, in jih rotimo, da bi vzgajale tudi bodoča pokolenja za to idejo domovinske dolžnosti.
Stare, prve zastave so zaplapo-fale nad našimi fanti v trenotku, ko je bilo samo romantično zaupanje prava oborožitev duše, zaupanje, ki je popolnoma obvladalo naše misli in vse naše težnje. Pred njimi, trajnimi svedoki tega božjega navdahnjenja, obnavljamo danes svojo prisego na zastavo češkoslovaške republike. Neznani vojak in vsi bratje, ki so odšli iz naših vrst, stoje za tem najvišjim simbolom nase države, zabičujoč nam in vsakemu državljanu dolžnost, da združijo z njihovimi največjimi žrtvami svoje žrtve, da se odpovedo, kadarkoli bi bilo potreba, na korist republiki vsemu in ji dado vse v zavesti, da žrtve za ideal niso nikdar brezplodne, marveč da zahtevajo stalno nove žrtve in da je zlasti uvažavanje teza, da realnost samo redko popolnoma dosega svoje prvotne ideale, prva in trajna žrtev.
Za to naj ostane državni prapor, ta večen poziv k slogi in žrtvovanju samega sebe, vsikdar visoko vzvišen nad zmedami dnevnih borb, da bi nas tako združeval v eno, da bi nas silli in vodil k napredku v dneh dobrih in zlih.
Na to je govoril predsednik poslanske zbornice T o m a š e k , ki je v vznesenih besedah orisal zasluge češkoslov. dobrovoljcev za osvoboditev in za zgradbo svobode češkoslovaške države. V imenu senata je njega podpredsednik Klofač ▼ plamtečem govoru slavil požrtvovalnost in junaštvo češkoslov. prostovoljskih legij, minister, narodne obrane  Ud r žal pa je
Odločilna seja ministrskega sveta.
Parlamentarni program vlade« — Obtožba bivših ministrov.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv, Ob 12.) Danes dopoldne je bila odločilna in velepomembna seja ministrskega sveta. Trajala je od 8.30 do 11.30. Vsi ministri so bili prisotni, razen ministra Dragutina Pečica, ki je sestavljal obtožbo proti bivšemu ministru dr. Kojiiču, kar je nujno z ozirom, da se v kratkem sestane narodna skupščina in namerava vlada vse obtožbe obenem predložiti. Radikali nasprotno tudi marljivo zbirajo materijal za obtožbo ministrov, ki pripadajo sedanji vladini večini. — Obtožbe so več ali manj strankarsko-agitacijskega značaja.
Ministrski svet je najpreje ponovno razpravljal o vstopu fTRSS v vlado. Sklepi sveta niso znani. Po seji so ministri izjavljali, da nastopijo presenečenja za vse politične faktorje.
Najobsirnejša je bila razprava o parlamentarnem programu vlade. Vlada je sklenHa predložiti narodni skupščini: 1. obtožnice proti bivšim radikalnim ministrom, 2. zakon o korupciji, Z. ;n-va!id>?u zakon, 4. trgovinsko pogodbo z Italijo, ki jo ima parlament ratificirati in 5. proračun za loto 1924—25, ki je že v glavnih črtah »zgotovljen.
Pogajanja z radioevci brezuspešna. -.
Rad Ičevci zahtevajo volitve, potem šele sporazum, ne priznavajo ustave.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv. Ob 7.) Vladin tisk skuša na vse načine prepričati javnost, da je položaj vlade učvršćen ter ovreči konstatacijo opozicijo-nalnega tiska, da je vstop rfRSS v vlado odgođen na nedoločen čas, a obenem, da je položaj vlade zelo delika-ten. Dolgotraina pogajanja vlade z ra-dičevci po mnenju vladnega tiska baje dokazujejo to, kako je Davidovičeva vlada trdna. Vladini krogi dan za dnem trde, da je vladin položaj s parlamentarnega in ustavnega vidika stabiliziran, toda vlada se ne upa pospešiti parlamentarnega dela. ker se nahaja v tako neprijetnem položaju, da se boji razcepitve vseh vlauin režim se stavkajočih heterogenih elementov, boji se, da se akcija za sporazum popolnoma kompromitira, kar je tudi pričakovati. Cujejo se že apeli na vladine stranke, da se morajo vse sile ohraniti v celoti in se nikakor pod nobeno ceno ne sme dovoliti, da se pojavi v politični areni znova vlada nacijonalnesa bloka.
Naše včerajšnje poročilo je že kratko konstatiralo, da je misija dr. Mačka v Beogradu ostala negativna in da radičevei ne vstopijo v vlado. Delegat HRSS je snoči odpotoval v Zagreb. Pred svojim odhodom je sprejemal v klubu novinarje, katerim je dajal pojasnila na vsa stavljena vprašanja. Sprejel je tudi Vašega dopisnika. Dr. Maček mu je kratko izjavil:
Danes sem se razgovarjal z ministrskim predsednikom, notranjim ministrom, prometnim ministrom, trgovinskim ministrom in državnim podtajnikom notranjih zadev. Dejal sem jim ono. kar včeraj, da sem semkaj prišel poizvedovat, če so kake ovire za vstop v vlado; Če so. da ne vstopimo v vlado. Mi glede tega nočemo delati vladi sitnosti. G. Ljuba Davidović mi je med tem zatrjeval, da ni od nobene strani nikakih težav in da bo vprašanje vstopa v kratkem času rešeno. Na dopisnikovo vprašanje: »Kdaj?« Je poslanec dr. Maček odgovoril: »Nisem bil radoveden! Znate, to ni tako nujno! Rečem Vam: Jaz kot ministrski kandidat nočem tega vprašanja forsirati, da se mi ne poreče, da komaj Čakam na ministrski fotelj. To ni res! Naš vstop v vlado ni nujen in tudi mestoma ni potreben. Mi ne potrebujemo vlade, a ona nas zelo. Ce želi, da se čim boli stabilizira, tedaj naj se hitro podviza.«
podčrtal njih zasluge pri organizaciji sedanje Češkoslovaške vojske.
Po ministrovem govoru je godba zasvirala narodno himno »Kde domov muj« in »Nad Tatrou se bliska«, na kar so se predsednik Tomašek, podpredsednik senata Klofač in minister Udr-žal vsak posebe poklonili pred vsako izmed starih legijonarskih zastav.
Pred Člani parlamenta in vlade se je nato vršilo defiliranje dobrovoljskih čet. Sokolstva, skavtov in drugih korporacij. s čimer Je bila slovesnost končana. Napravila je s svojo priprostost-jo in intimno prisrčnostjo, ki izključuje vsako nepotrebno parado in pomp, na vso javnost najgloblji utis.
Tako znajo Čehi poglabljati narodno zavest in državno misel! A pr! nas? Pri nas je državna misel že skoraj zločin!
»Kakšni pogoji so bili stavljeni za vstop? Kakšen je bil Vaš odgovor?«
Absolutno nobeni pogoji niso bili stavljeni. Niti jih nismo mi stavili, niti jih ni kdo nam. (?) Mi smo v ostalem izpolnili svoje pogoje, ki jih zahtevajo parlamentarizem in predpisi. Naši pogoji so javnosti itak znani. Kar smo davno zahtevali, je nam obljubljeno. — Obljubljeni so nam štirje ministrski sedeži.«
»Ali je bilo govora o končnem sporazumu?«
»Tokrat ne. Niti besedice ni bilo o sporazumu.«
»Zakaj ne?<«
»Končni sporazum ni mogoče brez predhodnih volitev. Nove volitve pokažejo, ali je večina srbskega naroda za sporazum ali ne, ali je srbski narod za politiko Ljube Davidoviča ali za ono PašicVPribičevićevo, ki hočeta hrvatski narod s silo pokoriti.«
»Kaj mislite o ustavi?«
»Ustava je bila res s formelno večino sprejeta, toda Hrvatje niso zanjo glasovali, je niso priznal!, je ne priznajo in je ne bodo nikdar priznali. Ni na svetu moči, ki bi nas prisilila k priznanju vidovdanske ustave.«
»Kako hočete potem vstopiti v vlado? Kako hočete biti kraljev minister?«
Posl. dr. Maček na to delikatno vprašanje ni odgovoril . . ,
»Recite še kaj o ustavi!«-
»Toliko! Vidovdanske ustave ne priznavamo! Kako bi bilo Srbom, če hi mi to ustavo razveljavili in sprejeli drugo ustavo s pomočjo Nemcev. Madžarov, Turkov in Slovencev? Tedaj bi se Srbi zelo branili! V državi Srbov. Hrvatov in Slovencev naj velja samo ona ustava, ki jo sprejmejo vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci.«
Razgovor je posl. dr. Maček nato končal: »Svojo misijo sem danes v Beogradu končal. V ostalem ima vlada vso stvar v rokah.«
sklicanje narodne skupščine.
Vprašanje novega skupščinskega predsedstva.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv. Ob 12.) Zaradi seje ministrskega sveta ni bilo za danes dopoldne določenega sestanka ministrskega predsednika in skupščinske« predsednika Ljube Jo-vanovića. Ta sestanek bo najbrž popoldne. Določi se dan prve seje. Iz radikalnih krogov je izvedel vaš dopisnik, da položi Ljuba Jovanović svoje mesto kot predsednik skupščine, Če doživi sedanja vlada Ljube Davidoviča 20. oktober, ko se otvori po ustavi določeno redno jesensko zasedanje skupščine. Parlamentarni krogi trde dalje, da bo takoj na prvih rednih sejah po 20. oktobru sproženo vprašanje novega skupščinskega predsedstva kakor tudi vprašanje volitve članov v vse one odbore, ki so bili konstituirani pred prihodom radičevcev v skupščino. To za slučaj, da se ohrani sedanja vlada na krmilu. Volitev parlamentarnih odborov se izvrši po proporcu, vštevši do-slance HRSS.
MAKSIM GORKI UMIRA-
— London, 1. oktobra. (Reuter.) »Dailv News« javljajo iz Kodanja: M&ksim Govki umira.
Razmejitev v Sloveniji.
Vprašanje se reši v Benetkah.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Za 9. t. m. je določena konferenca judo^ slovenske in italijanske delegacije, da uredite še obstoječe sporne zadeve. Kljub nekaterim dementijem iz Rima beogradski diplomatični krocii ratrju-jco, daj pride do sestanka med Musao* linij cm in dr. Vojo Marinkovičcm. Na* men tega sestanka je v prvi vrsti med* sebojno spomanje, a obenem se podpišejo nekatere pogodbe za obe državi. Na tem sestanku se definitivno uredi razmejitveno vprašanje glede Slov eni* je. Račun o jo, dn se doseže sporazum v vseh spornih točkah razmejitve.
Borzna' poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG: Desko, L, II., 20. 25 mm, freo. meji. bia« go 700; trami od 3/3—8/10, monte, 4—10 m, fco. meja, denar 400; trami, žagani na rir rob, fco. meja, blago 7S0; hrastovi plohi, žagani, 44, 17/30, 290 m dolž. fco. meja, denar 1250; h-sstonri plohi, žagani, 54, 17/30, 290 m dol., fco. moja, denar 1250; hrastovi plohi, 54, 22 32, 2f>0 m doli., fco. meja, dr-nar 1250; hrastovi plohi, 54, 15/30, 360 m dolž., fco. meja, denar 1250; jesenovi srhi plohi, 2O—100 mm, fco. Domžale, blago 1400; drva, suha, bukova, 1 m dolž. fco. nakla* dalna postaja, 5 vag., denar 26.50, blago 27, zaključki 2630: oglje, vilano. Ia, fco. meja. denar 114.
ŽITNI TRG: . Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 380; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 420; koruza, bačka, par. Ljubljana, blago 340; oves, bački, par. Ljubljana, blago 320; ove«» bački, stari, par. Ljubljana, denar 540.
OSTALO BLAGO;
Suho gobe, srednje, fco. LJaMj*flna» 8e* nar 60; fižol, ribničan. fco. Ljubljana, denar 525; fižol, prepeličar, fco\ Ljubljana, dc-nar 450; fižol mandalon, fco. Ljubljana, de* nar 350; laneno seme, par. Ljubljana, de* nar 6S5: konoplja, mandž., b./n., fco. Ljub* Ijana, blago 880; repice, divje, fco. slav. po= staja, blago 255: orehi, fco. Ljubljana, de* nar 400; maraske, lanske, fco. Ljubljana, blago 100; Ia garant, banat. čista svinjska mast, fco. mag. Ljubljana, blago 35: Ia so* ljcna, samo hrt. slanina, fco. mag. Ljubljana, blago 34: Ia prekajena slanina, fco. mag. Ljubljana, blago 36; pšenična moka »0«, bačka, par. Ljubljana, blago 615; pšenična moka 5>§t. 2<t, bačka, par. Ljubljana, blago 565; pšenična moka »St. 5<r, bačka, par. Ljubljana, blago 515; pšenična moka st. 6«. bačka, par. Ljubljana, blago 465.
Ef e kt i : ~
2V*% dr?, renta za vojno sTrodo llrT£ bi.; Celjska posojilnica d. d. 210 den., Llu>. kreditna banka 225 den., 235 bi., Merkant. binka 123 den., 130 bi.. Prva hrv. štedionica 915 den., 918 bi., Slavonska banka 98 hI.; Strojne tovarne In livarne 135 den., 154 bi.; Trboveljska prem. dr. 395 bi., Združene papirnice 110 den., 115 bi., 110 zakH.. 4%9'o kom. zad. dež. bke. 90 blago.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 2. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.87—1397. Pree* 216.90—219.90, Newyork 72.30—73.30, London 3251/*—3281/«, Trst 319.50— 322.50, Dunaj 0.102325—0.104325. — Valute: dolar 71.56—72.56, češka krona —.—, 218.
— Efekti: 7% fnvwt. posojilo 1^21 <52.50—63.50; 2XA% drž. renta ra ratnu Srero 113—115; Ljubljanska kreditna 225—235; Centralna banka 29—30; Hrv eskomprna banka 110—112; Kreditna banka, Zagreb 112—114: Hipotekama banka 57—58: Jueo* banka 105—106; PraStediona 915—917: Sla* venska banka 100—102; Eksploatacija 98 do 100; Drav d. d. Osijek, 225 —.—; Šećerana. Osijek, 830—640: Isis d. et 63—65; Nihaj* 84 do 85; Gurman S50 —.—; Slavek* 225 ——% Slavonija 68—70; Strojne tovarne 150 ——*
Inozemske borz©,
— Curih, 2. oktobra. Bon»: Beotfrad 7.15, Praga 15.65. NewvoTk 5.24, Londom 23.400. Pariz 27.775, Milan 22.925, Berli* 1.25, Dunaj 0.007375.
_ Trst, 2. oktobra.  Predbo*«*: B*0»
grad 31—31.10. London 101.80—101.90. Pa« riz 120.90—121.90, Newyork 22.775—22.825. Curih 433—435, Dunaj 0.0321, Praga 68 da 68.25.
,_    Dunaj, 1. olctobr*. Devfra; Beojrra4
$m_075, London 316.500—317.500, Mila« 3104—3116, Newyork 70.9»— 71.183, Pariz 3762—3778, Prtft 1119—21J9, Curih 13.525—13.575. — Vtlutt; dolar 70.460— 70.860, dinar 967—973^ lira §083—3105, če< što krona ?102—2U&
Stran 2.
»SLOVENSKI  N A R O P«  dne 3 oktobra 1924.
Stev. 226
Velika Mamaža albanske vlade.
— Beograd, 2. oktobra. (IzvJ Zunanjemu ministrstvu je bilo Iz Hrane do-poslano uradno poročilo tiskovnega urada albanske vlade, t katerem so natačno opisan! zadnji obmejni spopadi med Črnogorci in albanskimi razbojniki. To uradno poročilo konstark ra, da so prvi napadli Albanci pod gla* sovltim hajdukom Galijem. Albanci so oplenlli črnogorsko pleme Kuči in Va-sojeviće ter jim odvedli 250 glav živine.
S tem poročilom je albanska vlada doživela lepo diplcrrrratiCno blamažo. Najprej se je Albanija pritožila pri Društvu narodov zaradi napadov od naše strani ter zahtevala intervencijo v Beogradu. Pozneje je v Ženevi izhajajoča posebna albanska korespondenca opisala boje na tak način, kakor da so spopade izzvali Crnogorci, ki so vdrli v Albanijo ter oropali mirno prebivalstvo.
Tiranska vlada, Ki ni vedela za V5ebino poročila ženevske korespondence, je bila tako diplomatiČno neprevidna, da je v svojem uradnem poročita priznala krivdo Albancev in da je to poročilo objavila. Zunanje ministrstvo Je sedaj sklenilo, da na albansko pritožbo odgovori Društvu narodov na lakoničen način tako, da predloži Društva narodov to albansko poročilo kot nepobiten argument o albanskih izzivarnih in rmpadih.
°"#ć paktira z Nemci m Madžari.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Po sprejemu novinarjev je Radičevega odposlanca dr. Mačka poselil v prostorih parlamentarnega kluba HRSS predsednik nemškega parlamentarnega kluba dr. Kraft. Med obema politikoma so bile izmenjane rrristi glede skupnega nastopa narodnih manjšin v Vojvodini. Po načrtih Stjepana RadMfei naj se ustanovi v Vojvodini protisrbski blok, ki bi ga tvorili Nemci, Madžari, Hrvatje m klerikalci v Đački Dr. Kraft je v načelu odobril idejo ustanovitve takega bloka in se prično v kratkem podrobna pogajanja.
Nemški postarrslri ktnb je odobrit načelen političen sporazum med Hrvati In Nemci, ki je v prvi vrsti naperjen nrotf Srbom v Vojvodini
KRITIČEN POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
— Beograd, 2. oktobra. {Izv.J Položaj na BolgarskeTTf postaja po fočnih in objektivnih poročilih zelo kritičen. Povsod vlada splošna napetost. Vojaštvo je sporazurrrrro z makedonski-ani organizacijami dejansko prevzelo .vso oblast v svoje roke. Sodišča, politične oblasti in drugI državni faktorji *so skoraj brez moči fn avtoritete. Vojaštvo skrbno straži vse važnejše objekte, skladišča, tovarne, mostove in uradna poslopja. Mnogo vojaštva se nahaja na pozicijah' ob Vardarju, Marici in ob jugoslovenski meji. Bolgarska revolucionarna skupina je odposlala V Jugoslavijo 100 mladih ljudi z nalogom, da poženejo v zrak mostove, železniške proge in "da izvrše politične atentate na vodilne osebe.
— Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da so neznani morile? na bulevardu Marije Lujize pri belem dnevu ubili popa Popsiljeva, prijatelja umorjenega Cavljeva. Umor je bil izvršen na ukaz generala Protogerova.
VLADNA PODPORA LJUBLJANSKEMU VODOVODU.
— Beograd, 2. okt (Izv. Ob 12.) Poljedelsko ministrstvo je izdelalo proračun za leto 1924-25. Ta reso rt zahteva povišanje izdatkov za več milijonov od lanskega proračuna, ki je znašal z rednimi in izrednimi izdatki nad 200 milijonov. Finančni minister se upira povišanju in hoče novosestavljeni budget znatno restringirati. fz tekočih proračunskih kreditov je dovoljena mestni občini ljubljanski podpora v znesku 300.000 dmarjev za regulacijska dela
ob Savi, da se zavaruje ljubljanski vodovod, ki je po toku Save ogrožen.
VELIKA VOHUNSKA AFERA.
— Varšava, 1. oktobra. (Izv.) Organi politične policije so odkrili splošno senzacijo vzbujajočo vohunsko afero. V velikem obsegu zasnovana in dobro razpredena vohunska družba je vohunila v korist sovjetske Rusije. V municijski tovarni v Lublinu so zaprli pet ravnateljev, ki so bili v vohunski službi Rusije. Pri njih so našli ogromen znesek zlatih rubljev m kompromitujo-Če dokumente.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MAINZU.
— Mainz, 1. oktobra. (Wolf) Ob 12.15 v Bazel odhajajoči brzovlak je vsled defekta obstal v predoru, ki v:-že glavni in južni kolodvor. Ob 12.18 je nasproti privozil osebni vlak. Oba vlaka sta trčila. Bilo je več mrtvih ra težkoranjenih. Rešilna akcija je pila f£-
lo otežkočena. Brzovlak je zaradi zlomljene osi obstal v predora. Doslej je bflo izpod ruševin potegnjenih 6 mrtvih in 6 težkoranjenih. Mnogo potnikov je lahko ranjenih. Pet vosov je poškodovanih.
Ministrski svet
Invalidski zakon. — Predložitev zakonov narodni skupščini. — Beosrad, 2. oktobra. (Izv.) Shočna seja ministrskega sveta je trajala od 17. do 21. Ministrski predsednik je poročal o svojih oficijelnih razgovorih z delegatom HRSS. Vlada je poročilo sprejela na znanje ter pooblastila ministrskega predsednika, da nadaljuje pogajanja s HRSS. Zunanji minister je nato poročal o svoji avdijenci na dvoru. Ministrski svet je konstatira!, da je položaj vlade povoljen.
Za Časa seje ministrskega sveta so bili na dvoru v avdijenci minister za socijalno politiko, vojni minister in notranji minister. Po končanih avdijencah je minister za socijalno politiko dr. Behmen poročal vladi, da je Nj. Vef. kralj podpisal ukaz o predložitvi zakonskega načrta o invalidih* narodni skupščini.   Invalidski   zakon je danes
predložen narodni skupščini. Minister za socijalno politiko zahteva za njega nujnost, zaradi česar bo skupščina o zakonu razpravljala po skrajšanem postopku v smislu poslovnika.
Notranji minister je sporočil, da je kralj podpisal več političnih ukazov. Zunanjemu ministru je odobren kredit v znesku 1 milijona dinarjev za razmejitveno komisijo. Za danes dopoldne je določen sestanek ministrskega predsednika s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovičem, da se sporazumeta v zadevi sklicanja izredne plenarne seje narodne skupščine in nje delovnega programa. Vlada forsira, da se skupščina sestane v prvi polovici meseca oktobra, najpozneje dne 9. Skupščini bodo predloženi in na dnevni red stavljeni ti-le zakoni: 1. zakon proti korupciji, 2. invalidski zakon in 3. trgovinska pogodba z Italijo. — Minister pravde in minister za šume in rude sta prečitala poročilo posebnega vladinega komisarja. Ta je pregledal veleposestvo grofa Maflatha v Vojvodini, ki je bilo sekve-strirano, a so bile med sekvestrom in pozneje razne nečedne manipulaciie. Posestvo je cenjeno na 288 mil i j nov, toda preje je bilo uradno cenjeno samo na 44 milijonov dinarjev.
Poffticne vesti.
= Češkoslovaški tisk o Radiću in njegovi taktiki napram vladi. Praški dnevnik »28. oktober« priobčuje razgovor svojega zagrebškega dopisnika s Stjepanom Radičem v Zagrebu, v katerem razlaga vedja HRSS politično situacijo v Jugoslaviji in svoje odnošaje napram Davidovićevemu kabinetu. V zvezi s svojo konferenco z notranjim ministrom Nastasom Petrovičem Je Radić izjavil, da stopi definitivno v vlado in da bo vlado podpiral. Radić je nadalje izjavil, da mu je Na stas Petrovič na kraljevo željo ponudil ministrsko predsedstvo, toda Radić je to ponudbo odklonil, ker noče izzivati Srbov, ki bi smatrali tako kombinacijo za protisrbski režim. Radiću ne gre toliko za vladanje, kolikor za delo. Poleg tega je izjavil, da ni in nikoli ni bil republikanec, marveč je podpiral idejo repubipcanizma samo kot sredstvo proti habsburški ideji, ki je bila na Hrvatskem zelo ukoreninjena. Hrvati se morajo sporazumeti s svojo narodno dinastijo. Kar se tiče Hrvatov v vojaškem ozira, so odločni antimilitarlsti.
Vojska ne sme več igrati v državi tiste-vloge, ki jo je igrala doslej. Da bi dosegli harmonično skupno sodelovante vseh treh jugoslovenskih plemen, je treba izdelati kot skupni čin Srbov, Hrvatov in Slovencev ustavo, in zato mora priti do revizije vidovdanske ustave. Povodom novih volitev računa Radič s tem, da dobi za svoj program tudi večino Srbov in vse narodne manjšine. Radič misli, da brez njega ni mogoče vladati in da ni drugega izhoda, nego sporazum z njim ali nastop proti njemu. Vse, kar se govori o njegovem komunizmu, neiskrenosti in vladoželj-nosti, so samo izmišljene bajke. Glede zunanje politike se je Radič izjavil za ekonomsko federacijo podonavskih držav, v kateri bi imela Češkoslovaška posebno nalogo in interes. Češkoslovaška naj bi pomagala Jugoslaviji paralizirati italijanski vpliv na Balkanu. V Romuniji vidi Radić imperialistično in ekspanzivno državo, proti kateri hoče energično nastopiti. Iz tega razloga Mala antanta glede romunskih zahtev ne more računati na Radičevo pomoč. V Bolgariji pride po RadlČevem mnenju kmalu do novega prevrata, ker ta država ne more dolgo ostati pod vlado soldateske. Sicer pa se Radić protivi vmešavanju Jugoslavije v notranjo politiko Bolgarske. Jugoslavija mora posvetiti največjo pozornost Jadranu in jadranskemu problemu, ker je italijanska ekspanzivnost zahtevala že dovolj žrtev. Končno je Radfć obljubil, da namerava v kratkem posetiti Prago. — Tudi »Prager Pressec prinaša v eni zadnjih številk izpod peresa Hermana Wendla uvodnik pod naslovom
»Davidovič in Radić«. V članku se najprej razpravlja o ideji centralizma in federalizma v Jugoslaviji. Avtor konstatira, da se obe antipodnl politični ideji v Jugoslaviji v praksi ▼ marsičem ujemati, ker ni niti Pašte Čisti centralist niti Davidovi^ popolni avtonomist Sedanji Davidov&ev kabinet ni brezpomembna epizoda, marveč zgodovinsko važen eksperiment, od čigar uspeha al! neuspeha je za državo marsikaj odvisno. Davidovićeva vlada fe prva od ustanovitve Jugoslavije, 13 nI razobesila principa narodnega m državnega edmstva kot zastave, marveč se vse te, kar je ta kabinet doslej storil, kakor obnova hrvatske pokrajinske vlade v Zagrebu, spremembe v upravi in administracij! ter ostri nastop proti korumpiranim ministrom prejšnjega režima, niti najmanj ne oddaljuje od vidovdanske ustave. Davidov^ bo moral potem takem prej ali slej prijeti v roko vroče železo revizije ustave. Avtor nato konstatira, da krona s svojim srcem ni baš na strani protivnikov centralizma ter da je vplivala nanjo
samo bojazen pred revolucijo na Hrvatskem In vmešavanjem Evrope v ta problem, da se je odločila prepustiti Davidovipu svobodne roke. Položaj vlade v narodni skupščini pa je docela odvisen od stališča Radijča, ki se je navzlic vsem peripetijam v inozemstvu končno vendar le odločil podpirati vladno politiko in sodelovati v tej vladi. Ta Radićev sklep bo utrdil mednarodni položaj državne ideje in razjasnil notranjo politično situacijo države. Za sedaj je vlada stabilna. V drugi polovici oktobra, ko bo sklicana narodna skupščina, pokaže Davidovićeva vlada, kaj zmore.
— Politični sprejemi. Ministrski predsednik je danes sprejel romunskega poslanika Emandija m španskega poslanika don Fernandeza, ki je nastopil svoje službeno mesfo. Pri ministrskem predsedniku je interveniral turški poslanec Ferad beg Draga, ki je grozil z opozicijo radi dogodkov v Rožaju, kjer je bilo 22 muslimanskih kačakov umorjenih. Ljuba Davidovič je obljubil, da bo zadevo strogo preiskal.
—Akreditiranje španskega poslanika. Danes ob 11. dopoldne je, kakor javljajo iz Beograda, po dvornem cere-monijelu na slovesen način izročil Nj. Vel. kralju svoja akreditivna pisma španski poslanik na našem dvoru don Fernandez. Po končani ceremoniji, med katero je svirala dvorna godba špansko himno, je poslanik posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra.
= Madžari kar ne morejo mirovati V zadnjem času se kažejo na Slovaškem posebni pojavi v varstvo ire-dentistov in sicer tistih, kateri so bili kot državni uradniki radi raznih pro-tidržavnih činov odslovljeni iz službe. Gre namreč za to, da bi bili bivši madžarski uradniki spet sprejeti v državno službo, eventualno gre za »narodno« odškodnino vsem zvestim. Kot glavni organizator nastopa tu neki Horvath, ki se pridno vozi v Budimpešto, bržkone pa nadaljuje migljaje za omenjeno akcijo in ki je v stalnih stikih z madžarskimi veljaki Ta Horvath namerava ustanoviti v Slovakih »Zvezo bivših državnih uradnikov«, v Istini pa bodo člani zveze samo Madžari in nekateri Nemci. Pod krinko slovaške organizacije se ima osnovati madžarsko-nemško društvo znanih iredentistov, ki bodo našli simpatije pri mnogih avto-nomistfii.
= Grško posojilo v Angliji. V London je dospel finančni minister Grčije, da zaključi posojilo 10 mil. funtov. Posojilo je namenjeno vzdrževanju grških beguncev in Je odobreno od Društva narodov v Ženevi Istočasno se bo grški finančni nrinister razgovarjal z angleškimi finančniki glede grških vojnih dolgov v AnghjL
e£ Za obnovo Japonske. Japonski parlament je sprejel predlog finančnega ministrstva, da se porabi svota 250 milijonov jen za obnovo drŽave.
esc Angleška pomoč Rlikabilom. Londonski list »Star« poroča o delovanju nekega voditelja Rifkabilov, ki se bore" proti Španiji. Ta voditelj Abd-el-Krtm ima v Londonu svojega agenta, k! je dobil baje od nekega v Parizu in Londona delujočega sindikata proti zagotovitvi gospodarskih koncesij predujme do 12 milijonov frankov, da se tako fmansira vojna proti Španiji. Baje je bilo na Angleškem za Abd-el-Kri-ma nabavljenih tudi več strojnic in letal in potrebno osobje. Baje se je tudi mnogo teh Angležev že udeležilo bojev proti Špancem. Potem je omenjeni agent dobil baje tudi dva izven službe stavljena angleška potapljalna čolna in tudi za nju potrebno mornariško osobje; ti dve ladiji ovirata Španske komunikacije z Marokom.
Homatije na Grškem.
Položaj Grške republike se zadnje čase čedalje bolj zapleta. Komaj se je poleglo nezadovoljstvo v mornarici, se je že pojavilo nevarno gibanje med grško vojsko. Znano je, kako je vlada zatrla upor poveljnika grške križarke »Averovc, ki je hotel bombardirati Atene ter strmoglaviti republikansko vlado. Nedavno so vsi atenski listi poročali o novem vojaškem uporu, ki se pripravlja v Janini ob albanski meji. Štirje grški častniki so hoteli s pomočjo komunistov in bolgarskih komitašev proglasiti južni (grški in severni) albanski Epir za neodvisno državo na čelu z bivšim kraljem Jurijem ali njegovim stricem knezom Nikolajem in od tam navaliti na Atene ter strmoglaviti sedanjo vlado. Koliko je resnice na tem, ni znano. Grški listi radi tudi namenoma širijo po inozemstvu vesti o gibanju čet na albanski meji. V vojašnici 34 pehotnega polka je bil odkrit te dni komplot proti atenski vladi. Dotični manifest sta podpisala baje generala Cerulis in Papagiorgopolo. Pred vojaškim sodiščem je general Cerulis izjavil, da je storil ta korak v trdnem prepričanju, da koristi svoji domovini. Toda ta izjava ni pomagala niti njemu niti njegovemu prijatelju. Oba sta prišla z nekaterimi drugimi zarotniki pod ključ. Zaprli so ju v neko vojaško bolnico, kjer so zadnje čase stalno zaprti grški višji častniki. Ta bolnica služi vsaki vladi za ječo, kamor pošilja svoje politične nasprotnike, zarotnike proti državi, kakor jih imenuje sama. Splošno so vojaški upori v Atenah kakor kolo, ki tolikokrat strmoglavi vlado, kolikorkrat se zavrti. Vse to grške javnosti prav nič ne razburja. Ljudje so vajeni prevratov In revolucij, v katerih vidijo neke vrste razvedrilo. Oči vseh se obračajo sedaj h generalu Otoneusu, poveljniku tretjega solunskega kora, ki ima sedaj, ko zaseda Zveza narodov, vojaške manevre tik ob naši meji pri Solunu.
Nekoliko drugačna je stvar z novimi stavkami na Grškem. Delavci cestne železnice v Atenah, ki so nezadovoljni z upravo in mizernim! plačami, so napovedali pred dnevi splošno stavko. Njim so se pridružili delavci elektrarne, nekateri železničarji in pristaniški delavski sindikati. Atene so bile nekaj dni brez prometa in razsvetljave. Zanimivo je početje republikanske vlade. Ministrski predsednik Sofulis je hotel najprej pomiriti delavstvo z lepimi besedami. Ko se mu pa to ni posrečilo, so njemu naklonjeni listi proglasili svoje politične rasprotnike iz meščanskih krogov za inspiratorje te stavke. Končno je bil dosežen sporazum m vlada je morala pristati na delavske zahteve glede zvišanja plač.
Zanimivo je, kako gleda grška javnost na vse politične dogodke. Grki razumejo državo in njen pravni red po svoje. Zdaj so vsi od prvega državnika do zadnjega delavca razdeljeni na stranke in vsi rev>hi-cijonirajo proti svojim nasprotnikom. Cim pa začutijo ti puntarji, da ima vlada nekoliko več pristašev kot oni sami, se uklonijo, prosijo odpuščanja, oberem pa snujejo nov komplot, da bi se polastili državnega krmila. Takoj, ko so na vladi, se pojavi puntarski duh v nasprotnem taboru. Tako je tudi razumljivo, zakaj vsakokratna vlada ne preganja svojih političnih nasprotnikov. Edino komunisti prisegajo potom svojega organa »Rizospastisa«, da bodo postopali drugače, če pridejo na vlado.
Svilene    j u m p e r je
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz najboljšega trikota s kratkimi rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nudi tvrdka
F. J. G o r i 6 a r, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29 82 T
G. Pestevšek je seveda tega zavednega uradnika takoj ovadil županu, ki je videl v tem upor (!) zoper predstojnika. Seveda bo narodni blok moral skrbeti, da se zadeva reši brez škode na račun g. Vršiča.
—m Dr. Lasker v Mariboru. Prihcd svetovnega šahovskega mojstra dr. Lasker-ja je rnačil za Maribor pravo senzacijo in je vzbudil tudi izven šahovskih krosov veliko zanimanje. Šohovski klub je priredil odličnemu gostu na kolodvoru sprejem, nakar si je v spremstvu klubovih članov ogledal mesto. Zvečer je imel dr. Lasker v mali Gotzovi dvorani predavanje, ki ie bilo za naše razmere zelo dobro obiskano. Po predavanju, ki je trajalo tričetrt ure, se je vršila simulantska igra, katere se je udeležilo 17 domačih sa hi sto v. Po skoraj triurni igri so podlegli vsi drug za drugim velikemu mojstru razen mladega šahista, stud phH. Stupana, ki je ob 23.45 napovedal svetovnemu mojstru mat ter si tako pridobil sloves, da je premagal tako odličnega nasprotnika. Dr. Lasker je bil s potekom igre prav zadovoljen ter se ie o domačih šahistih zelo laskavo izrazil, naglašajoč, da ni pričakoval v tako malem mestecu, kot je Maribor, tako žilavih in dobro izvežbanih igralcev. V sredo se je dr. Lasker vrnil v svojo domovino. Upamo, da je odnesel iz svoje turneje po Jugoslaviji kar najlepše spomine.
—m Sadjarski tečaj na vinarski šoli > Maribora odgođen. Kakor sporoča vodstvo sadjarske in vinarske šole v Mariboru, je tečaj za sušenje, sortiranje in vkladanie sadja, ki bi se imel vršiti dne 3 in 4. oktobra na tem zavodu, po odredbi ministrstva preložen za nedoločen čas, ker primanjkuje potreben kredit.
Iz Maribora.
—m invalidsko zborovanje v Sv. Lovrencu na Pohorju. Mariborska podružnica Invalidskega udruženja priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra tL v Sv. Lovrencu na Pohorju v gostilni g. Jakoba Novaka invalidsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o stanovskih vprašanjih.
—m Odlična mariborska umetnica, g. Brandlova je dobila od zagrebškega m ljubljanskega konservatorija ponuđeno mesto profesorice za violino. Vsekakor častno priznanje.
—g Rekordni izvoz sladkorja iz Jave. V prvih štirih, mesecih, letošnje kampanje je izvozila Java v inozemstvo 1,005.000 ton sladU korja, kar znaša nad polovico celokupnega pridelka. Lanski izvoz sladkorja z Jave je znašal v teu času 658.000 ton. Java je torej dosegla glede izvoza sladkorja letos rekord.
—g Rattftkacija češkoslovaSko*hoiandska pogodbe. Ratifikacija listine češkoslovaško* holandske trgovinske pogodbe bodo izročene obojestransko koncem tega tedna. Holand« ska vlada je rešila vprašanje teksta teh listin v skladu z željami češkoslovaške vlade.
—m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru je imelo dne 27. septembra svoj redni letni občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen stud. techn. Bogdan Vatovec, podpredsednik cand. jur. Lojze Perlan, taj* irik abit. Rikard Sever, knjižničar stud. phll. Vlado Sterniša, blagajnik stud. teh. Zmago Soršak.
— Usposobljenostni Izpiti za osnovne In meščanske iole pred Izpraševamo komisijo v Mariboru se prično dne 4. novembra ob 8. uri zjutraj. Prošnje je vlagati potom Šolskega vodstva okrajnemu Šolskemu sveta najkasneje do 35. oktobra ti. Posebna obvestila o pripustitvi k izpitu se ne bodo razpošiljala.
—m Objestnost župana Grčarja. Župan Grčar si hoče še pred svojim odhodom z magistrata ohladiti jezico nad nekaterimi uradniki, ki so mu preveč narodni. Med drugim! si je izbral za svojo žrtev tudi ma-gistratnega uradnika Vršiča, katerega je suspendiral od službe in uvedel zoper njega disciplinarno preiskavo, ker je ta prosil poli« djskegp komisarja Pestevška na dan volitev, naj vpliva na župana, da bo dal izobesiti z ozirom na slovensko zmago na magistratu slovensko odroma državno zastavo.
Turistika in sport.
— 5. K. Hermes priredi v spboto dne
4. oktobra t. 1. v prostorih hotela BeUevue v Šiški »Družabni večer« z jako zanimivim sporedom. Začetek ob 20. uri. Vstop prost — Odbor. 60fa
— Hšzena. — Viktorija (Zagreb) : UU tija. V nedeljo dne 5. t. m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije tekma renskih roko* metnih družin Viktorije iz Zagreba in naše IKrije. Viktorija velja za eno najboljših ha* zen Zagreba; pretečeno nedeljo je prema« gala Vesno r 1 i 0, v jesenskih prvenstve-nih tekmah ni izgubila niti ene igre. Ilirija 5fe ha renski prvak Slovenije. 61 'n
— Nogometna tekma v korist Tabora. V korist sokol skega doma na Taboru se vrši v nedeljo dne 5. t. m. ob 16. uri na športnem prostoru S. K. Ilirije ob Celovški cesti nogometna tekma med old bovsrmo* §tvom Tttrife in nogometnim moštvom So* kota L Na eni strani nastopijo prvi slove n* sld nogometaši bližnje preteklosti, na drugi strani teJovadevprvaki, ki so pokarali pr= venstvene vrline tudi v nogometnem tre* ningu. Tekma bo našla med ljubljanskim občinstvom gotovo mnogo odziva. — Pred* prodajo vstopnic sta prevzeli tvrdki A. Turk, Prešernova ulica in J. Goreč, Dunai = ska cesta. 62 In
— Prvenstvena nogometna tekma $'K. Hermes : S. K. Celje se vrši v nedeljo dne
5. oktobra ob pol 11. ia igrišču Ilirije. S. K. Celje se nahaja v jako dobri formi, kar je dokaz zadnjih rezultatov prvenstvenih te* kem. Tudi S. K. Hermes je pokazal pri svoji zadnji tekmi veBk napredek, rato obeta biti tekma jako zanimiva. 59 n
— Koča na Gozdu je do nadaljnjega odprta In oskrbovana ob sobotah', nedeljah in na praznike. — Podružnica SPD. Kranjska gora.
Razoled po slovanskem svetu.
—Nekoliko zanimivih številk o sociial-nem zavarovanju. Največji zavod v cer* čSR bo pač zavod, ki se imenuje »Osrednja socijalna zavarovalnica«, ki ji bo pover-! jena naloga, izvesti socijalno zavarovanje, kakor ga je odobrila državna zbornica. Ta zavarovalnica bo imela 1000 uradnikov in funkcljonarjev. Njena režija bo ogromna in računa se, da bo znašala prva leta 52 milijonov čK- Iz prispevkov, ki jih bo v »Osrednjo socijalno zavarovalnico« plačevala država, delodajalci in zavarovanci, se bo nabralo velikansko imetje. Nobena banka v celi republiki, da niti vse banke skupaj ne bodo razpolagale s tako ogromnim! kapitali kakor »Osrednja socijalna zavarovalnica.« Oglejmo si jo! čez pet let bo premočiš »Osr. soc. zavarovalnica« 2.669.000.000 čK, ob koncu 10. leta pa že 5 milijard in pol, ob sklepu 20. leta Čez 10 milijard, konec 30. leta več kakor 16 milijard, po 40 letih svojega obstoja nad 35 milijard, čez 50 let več kakor 37 milijard, a Čez 80 let kar 35 milijard! Vsekako nenavadno ogromne vsote, s katerimi bo razpolagala, »Osrednja socijalna zavarovalnica«! Ta zavod bo v istin! velesila in tako rekoč država v državi! Socijalisti pač dobro vedo, zakaj vriskajo nad socijalnim zavarovanjem.
LJUBAVNA TRAGEDIJA V BUDIMPEŠTI.
Iz Budimpešte poročajo, da je umor huzarskeag polkovnika Valerijana, ki ga je. predsinočrijim ustrelil na ulici finančni tajnik dr. Kostka, povzročil veliko senzacijo. Odkriva se globoka rodbinska tragedija. Vse mesto je pod vtisom tega umora. Dr. Kostka se je po umoru sam javil policiji. Včeraj so najpreje zaslišali soprogo dr j a. Kostkes ki je izjavila, da je res imela lju* bavno razmerje s pokojnikom. Njiju lju* bežen je bila idealna in požrtvovalna. Ljubila sta se iskreno in prisrčno. Sedaj, ko je nje ljubljenec mrtev, jo vlačijo v blato. Morilec je bil po zaslišanju takoj izpuSčen. Obtožen bo uboja v efektu. Kostka vživa splošne simpatije budimpeštanskih dam in dobre družbe, ker je ubil človeka, ki je motil njegovo rodbinsko življenje. Soproga polkovnika Valerijana je izjavila, da je znala zrn razmerje svojega moža do gospe Kost* kove in ds se je nameravala ločiti od njega. Vložila je as pri sodišču toibo na ločitev
Stev. 226. »SLOVENSKI   NAROD« - dne 3. oktobra 1924.
Stran čj.
HRSS in vstop v vlado.
Včerajšnji »Slobodni dom« prinaša sledeče informacije: Vstop štirih zastopnikov v Davidovićevo parlamentarno vlado je slednjič gotova stvar. — Pravimo slrednjic, ker so PašiĆevi radikali in Pribičevičevi pretepači uporabili vse spletke za to, da bi bilo s tem vstopom HRSS v vlado približno tako, kakor je bilo z vstopom HRSS v beogradsko skupščino.   Oni so mislili, da na ta način izzovejo HRSS ali jo sploh prisilijo storiti korak,   ki   bi današnjo parlamentarno vlado oslabil ali morebiti celo strmoglavil. Toda v tem so se zmotili in zmotili se bodo tudi v bodoče. Hrvatskemu narodnemu zastopstva sploh ni prišlo niti na um, da zahteva ministrske stolčke, ker nam Hrvatom nI do oblasti v Beogradu, marveč samo do tega, da vse svoje državne posle čimprej rešujemo sami v svojem saboru In v svoji vladi v Zagrebu. Toda mi želimo doseči to sporazumno z onimi Srbi, ki so za sporazum. Zato pa je najprimernejša pot ta, da se v skupnem delu dobro spoznamo,   da dosežemo sffedsebojno zaupanje in da se v praksi prepričamo, kateri posli se v resnici morejo za Hrvatsko nikakor reševati ali pa se morejo rešavati zelo počasi in slabo. Zato smo se mi temu primerno odzvali pozivu Šefov udruženih strank, da tudi HRSS vstopi v vlado. Ponavljamo jasno m glasno, da HRSS ni zahtevala nobenih ministrskih portfeljev. In zato jI te zahteve tudi niso mogli odkloniti. Izpopolnitev nekaterih ministrskih portfeljev s hrvatskimi narodnimi zastopniki je zahtevala današnja vlada sama in tako je bila v prvi vrsti njena dolžnost, da to stvar tudi uveljavi. Zato od vodstva HRSS ni bil nihče v Beogradu, nihče s tem namenom ni tam ostal, niti tja prispel. Minili so ne le dnevi, marveč tudi tedni, a o vstopa zastopnikov HRSS v vlado Še vedno m bilo ničesar sklenjenega.   Tedaj se Je v ponedeljek 29. septembra predsedstvo temeljito pečalo * to zadevo ter sklenilo, da   odpotuje podpredsednik dr. Maček še isti dan v Beograd in izjavi ministrskemu predsedniku sledeče: Prvič: Ako so imenovanju hrvatskih ministrov na potu najmanjše zapreke, da od tega imenovanja odstopimo in da si vlada ostala štiri ministrstva nadomesti brez Hrvatov, kakor pač sama hoče. Zastopniki HRSS bodo podpirali vlado tudi nadalje v skupščini in izven nje, odreči pa se hočejo absolutno vsakemu predlogu in vsaki za-
htevi, da se na Hrvatskem to ali ono spremeni ter prepuste vse posle in vso odgovornost vladi tem bolj. ker se vsi predlogi HRSS že itak uveljavljajo tako počasi ali pa sploh ne, da praktično nimajo velike vrednosti. Udružene stranke, ki so sedaj na vladi, so prav tako odločno za pošteno in dobro upravo, kakor je tudi HRSS, one so prav tako pripravljene pobijati vsako korupcijo, začenši od ministrov, da se more HRSS popolnoma zadovoljiti s svojo javno kontrolo v listi, po potrebi pa tudi v narodni skupščini. Če ministrski predsednik smatra, da bo imela vlada na ta način več zaupanja pri drugem ustavnem faktorju, naj se imenovanje hrvatskih ministrov sploh več ne omenja.
Drugič: V tem smatra celokupni hrvatski narod to postopanje o imenovanju hrvatskih ministrov za ponovni nepobitni dokaz, kako daleč smo še od enakopravnosti In kako bi radi v Beogradu v imenu Hrvatov še vedno imeli samo plezalce in petoliznike, za katerimi na Hrvatskem nihče ne stoji, in Če bi se volitve vršile kdove kako in naj jih vodi, kaj vemo kdo, bi se vendar le prepričali da ne morejo nikogar dobiti zase. Pašićevo postopanje s hrvatskim narodnim zastopstvom je našlo torej še eno podporo ali kakor pravijo gospodje »pendant«, in vsa hrvatska politika mora temeljito računati s tema dvema tako važnima političnima Činiteljima.
Tretjič: Udružene stranke, osobito pa današnja parlamentarna vlada,, ima prvo dolžnost, da upošteva tudi razpoloženje svoje parlamentarne večine in onih 10 milijonov ljudstva, ki stoji za njo, in se ne sme ukloniti pisanju ali grožnjam manjšine, ki vsa obupana, ker je izgubila oblast, ne izbira nobenih sredstev ter zlasti Hrvatom očita vso ono neiskrenost, pa tudi podlost, s katero se ta manjšina žal še preveč odlikuje. V tem, ko je podpredsednik dr. Maček dospel v Beograd, so prišle v Zagreb iz Beograda brzojavne vesti, po katerih je ministrski predsednik Da-vidovic po dveurni avdijenci na dvoru izjavil novinarjem, da je položaj povsem Čvrst, ker ima v parlamentu sigurno večino, da se sestane skupščina sredi prihodnjega tedna, torej 8. ali 9. oktobra in da bodo ukazi o imenovanju hrvatskih ministrov podpisani v torek, 30. septembra ali v sredo, 1. oktobra.
Prosveta.
^cnertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 3. oktobra: Moč teme. Red B. Nedelja, 5. okt.: Cvrano de Bergerac. Izv. Ponedeljek, 6. oktobra: Paglavka. Red C
OPERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Četrtek, 2. okL: Carjeva nevesta. Red A. Sobota, 4. oktobra: Majska noč. Izven. Nedelja, 5. oktobra:  Cavalleria Ruatieana
in V vodnjaku. Izven. Torek. 7. oktobra: Majska noč. Red D.
★   * ★
— Smrt znanega češkega slikarja.
V pondeljek, 29. septembra, je umrl v 57. letu svoje starosti znani češki slikar Ferdinand Engelmfllller. Pokojni je bil učenec drugega znanega češkega slikarja MaFaka, s katerim je bil po svoji umetnosti v sorodstvu. Glavna epoha Engelmfillerjevega umetniškega dela spada v starejšo dobo. Svoja slikarska dela je zbiral v cikluse, ki so dosegli v mnogih reprodukcijah veliko popularnost.
_ Dramska premijera   nove sezone.
»Cvrano de Bergerac« — pravcata doktorska naloga za vprlzoritelja. Francosko delo; velik odstotek poezije mu leži v vnanjl oblik!, v krasnoslovstvu stihov, v izcizelirano precljoznih, dragocenih kostumih s čipkami, agrafami draguljev, nojevim perjem, v svili, baržnnu In bogve čem še. Ansamblsko pretirano težko, ker naj verzi ostanejo verzi in razumljivi tudi, če govore isto vrstico kar po dve tri osebe v odlomkih, med vrvežem In nemirom množice. Vrhutega povečini scenerije, ki potrebujejo globine, potrebujejo občutja v osvetljavi. Dali so nam z navdušenjem, kar premorejo. Jeli to zad>-sti tudi brez relativnosti, je drugo vprašanje. Režirano in priučeno je bilo vse z največjo požrtvovalnostjo. P u t j a t a je ustvaril naslovno vlogo, ki je od nekdaj spadala med vrhunce njegovega repertoarja v Ru-siil. Obenem je vodil režijo. Nili to preveč ?a enega človeka? Bil je to Putjatin posebni častni večer in mu je aplavz dokazoval, da vemo ceniti njegovo žilavo neumornost in ljubezen ne le do našega gledišča sploh, pego ravno do te Igre. Saj je on navdušil Otona Župančiča, da se je podvrgel prete-žavni nalogi umetniške prepesnitve Rostan-dove komedije in jo je Izvedel na način, k! spaja Rostandovega in Župančičevega genija v enakovredno jednoto. Zahvala za ljubezen do stvari gre pa sploh vsem sodelujočim sinočnje predstave. Za danes omenjam le na kratko še Šaričevo, Medvedovo, Rakarjevo, Levarja (važen prirastek k drami!) Drenovca, Ltpaha, Kralja, Skrbtnška. Po nekaterih predstavah Izrečem zaključno besedo. Gledišče (»izven«) je bilo čisto dobro obiskano. Predstava je trajala do pol dvanajstih. t*
— Premijera Tolstojeve drame »Moč teme* bo v dramskem gledališču v petek dne 3. t. m. ob osmih zvečer. Matrjono igra gna. Rakarjeva, Anisjo ga. Juvanova, Aku* lino ga. Rogozova, Nikito g. Levar, Akima g. Sest, Pjora g. Rogoz in Mitriča g. Cesar. V ostalih vlogah sodelujejo gg. Wintrova, Gorjupova, Ježkova, Vida, Slavčeva, Plut, Drenovee, Jerman itd. — Režira g. Osi* pović. 58/n
— K otvoritvi dramske sezone v mariborskem Narodnem gledališču. Kakor se poroča, bo letošnja dramska sezona na mariborskem Narodnem gledališču otvorjena v torek, dne 7. oktobra s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorijanskU. Delo režira ravnatelj drame g. Valo Bratina. Prihodnja premijera v drami bo Nušičeva komedija »Narodni poslanec«, s katero bo ob enem združena proslava 60 letnice Br. Nu-šiča.
— Umetniška šola društva »Probada«.
Želja po ustanovitvi slovenske umetniške šole sega gotovo v ono dobo, ko so se pojavili prvi slovenski umetniki, ki so se zavedali, da so sinovi našega naroda. Zaman smo čakali, da bi to šolo dobili od avstrijske vlade. Tudi preobrat je nam nI dal. Teren je bil pač premalo obdelan manjkali so gotovo predpogoji za ustanovitev takega državnega zavoda. Da Imamo danes v Ljubljani vsaj društveno umetniško šolo, ki se od leta do leta lepše razvija, se moramo zahvalit peščici požrtvovalnih strokovnjakov, kateri so ji z nesebičnim delom postavili temelj in kateri grade začetno delo smo-treno naprej. Njim se imamo zahvaliti, da stopa umetniška šola društva »Probuda« leto* v svoje četrto Šolsko leto. Šolskemu vodstvu se je posrečilo pridobiti za nadaljni pouk nekaj novih odličnih moči. V kratkem bodo objavljeni točnejšl podatki o preteklem šolskem letu in o novi organizaciji šole v letu 1924/25. Za danes opozarjamo za umetnost navdušeno mladino in vse druge interesente na vslpovanje, ki se bo vršilo v novi risalnlci na Tehn. sred. šoli (mezz. št. 11) dne 6. in 7. oktobra od 18. do 19. In dne 8. oktobra od 16. do 18. ure. — Ravnateljstvo umetniške šole »Probuda«.
komisiji za Slovenijo v Ljubljani, Selenbur* gova ulica 6/II.
— Izišao je 7 broj »Jugoslavenske Njive.« Na uvodnom mjestu govori Češka histo-rikinja dr. Milada Paulova o prvim diplomatskim korcaima za ujedinjenje Jugoslavena. Dr. Fr. Bubanovič raspravlja o moralu današnjega vremena i izilazi s tvrdnjom, kako moral faktičnu postaje sve viši. Dr. VL Dvornikovič nastavlja svoje študije o psihologiji pesimizma. Beletrističk»m prinosima javljaju se Vlad. Nazor (novela). Stanko Tomašič (nastavak romana) te Katalinič i A. Bonlfačič (pjesme). U pregledu piše V. N. o premijeri »Carske nevjeste«. V. Jurko-vič o Ivekovičevoj izložbi, Bc o Strindber-gu I J. St. Popoviču i A Kovač o novelama Djure Viloviča D. Bogunovič osvrče se na sokolski slet, Fr. Ilešič piše o profesorskom kongresu u Varšavi I slavenskim manjinama u Poljskoj. U feuilletonu donosi Ve-likanovič humoresku »Kako je jedan ministar skapao od gladi«. Itd.
— Časopis za slovenski jezik, književ* nost tn zgodovino. IV. letnik. Ljubljana 1924. Cena Din 50. — Naroča se v semJnat* ju za slovansko fitologijot Ljubljana, unu verza. — Pred kratkim je iršel 4. letnik te. za Slovence tako važne publikacije s slede« čo vsebino: Milko Kos: Paleografske in historične študije k freisinškim spomeni« kom; Petar Skok: Tri etimologije; Ivan Prijatelj: Borba za individualnost slo* venskega književnega jezika v letih 1848 do 1857; Fran Kidrič: Stapleton: Fran R a* m o v š: Razvoj imperfekta v režij anščlni. Male vesti. Ivan Kosti al: K zloženkam z d — korena dhe; Franc Ramovš: Izvor slovenskih svetniških imen IIj, Tilj, Tilen in Tilih za lat. Aegidius; Fr. Kidrič: Otroz* hia Biblia 1566; otrozhja Tabla (ali Biblia) o. 1580; Bohoričev Elementale Labacense cum Nomenclatura; Slovenske knjige v protestantski stanovski šoli v Ljubljani 1563— 1598; Gregor Vorenc; Ivan Prijatelj: Nekaj Vodnikovih pisem Kopitarju: Vaclav B u r i a n: O zadnjih dnevih Kopitarjevega življenja: Joža G1 o n a r: Pleteršnikov* Ple* teršnik«; Rajko Nahtigal: Programatič* ne i. dr. opazke k Kosovi razpravi o frei* sinških spomenikih; Janko šlebinger: Bibliografija. Priporočamo naši inteligenci, ki ji je gotovo mnogo ležeče na razvoju slovenskega jezika, književnosti in zgodo* vine, da si časopis čimprej naroči. 63'n
— Klavirski virtuoz Aleksander Borov* ski je dosegel na svojem sobotnem koncertu v Zagrebu tako kolosalen usoeh. da ga je težko opisati. Na splošno želio in zahtevo mora svoj koncert ponoviti. Zagrebški glas* beni kritik pravi o tem koncertu sledeče: Dvo rana Glasbenega zavoda je bila nabito polna. Težko je našteti vse odlike tega tan* kočutnega umetnika, ki se globoko uživi v vsako skladbo in potem reproducira svoje vtise. Borovski je virtuoz, ki popolnoma ob* vlada vse tehnične probleme ter jih popol* noma potisne v ozadje, samo da more do* vršeno izraziti vsebino dela, katerega pred* vaja. Način njegovega sviranja je izvanre* den. Iz instrumenta izvablja prekrasne bar* ve in zna pričarati najbolj čudežne dogod* Ijaje. Posebno zna pokazati dinamijske efek* te. Velik je mojster v sviranju polifonskih stavkov, ki jih podaja jasno in neobičajno-lahko. Ta veliki umetnik nastopi v Ljubljani v petek 3. t. m. ob 8. zvečer v Unionski dvorani. — Predprodaja v MatiČn knjigami
55/n
— Pevsko dništvo »Ljubljanski Zvon«. V ečtrtek zvečer moški zbor, v nedeljo dopoldne ob 10. mešani zbor.
Tekma v nogometa
- Ilirija : telovadci Sokola I. -
▼ nedeljo 5- oktobra« — Začetek ob treh popoldne.
ft
KINO IDEAL
ti
prične v Četrtek, 2. oktobra s predvajanjem dvodelnega monumenlatn^ga filma
,Grbee Iz Notre Dame*
po znamenitem romanu Viktor Hugo-ta .Zvonar iz Notre Dame*. Film sam na sebi je dovršenost in vel igralci naravnost fenomenalni. Vlogo Quas:modo — .Grbe* iz Notre Dame" i^ra Lon Chanev poznan že iz vloge hromega v iilmu .Poties v St. Franciscu*. Neprestano menjanje sl'k in igra .Grbca" fascinira gledalce do skrajnosti. Fodjetje je uverjeno, da bodo obiskovalci nad vse pričakovanje zadovoljni in v vsem presenečeni,
kajti film te vrste se tu še nI predvajal.
Predvajanje L dela od četrtka 2. t m. do vštevši nedelje 5. t. m., II. dela pa od ponedeljka 6- t m. do vštevži četrtka 9. t. m. ob običajnih urah t. j.: ob delavrvkih popoldne 4., pol 6., 7. In pol 9.; cb nedeljah in praznikih dopoldne pol 11., ponolrine 3.. pol 5., 6 , pol 8. in 9. — T. t. občinstvo se uljudno prosi, da prihaja točno k predstavam In da pozneje došli   ne motijo predstav«  — Popis tega
filma dobi se brezplačno pri blagajni. 62$3
— Srbska cerkvena občina v Trstu javlja, da se vrši vpisovanje v otroški vrtec in ljudsko šolo do nedelje 5. oktobra.
— Utonil je v Soči 62 letni Anton Bajt iz Kamnega, ko se je hotel prepeljati po žici na desni breg Soče. Vsled nalivov je bila Soča zelo narastla in deroči valovi so odtrgali Bajta od žice ter ga pogoltnili, ko je bil že blizu desnega brega. Utopljenca Še niso našli.
— Smrtna nesreča v tržaški prosti tuki.
Na parniku »Barion* je večja skupina težakov razkladala blago. Delo je šlo hitro iz* pod rok. Pri hidravličnem žerjavu, ki je dvigal vreče cementa iz parnikovega skladišča, se je utrgala jeklena žica in je ves tovo» kakih 20 vreč, padel v skladišče baš v tre-notku, ko je stopal pod njim težak Benedet-ti. Revež je obležal pod bremenom onesve-ščen. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrL
Izpred sodišča,
mrmm
SokoVstvo.
— Sokol I. Vprašujete, kdo tekmuje v nedeljo v nogometu. Odgovarjamo: Stane Derganc, Zupan, Petelin, Žab jek, Verovšek, Klemen, Rak, Godler, Lozej, Vadnal, Laas* bacher, Podgornik. A. Turk. — Začetek ob 15. (3. popldne). Cena vstopnicam: Din 3.—» 7.—, 10.—, 15.—. — Predprodaja: A. Turk. Prešernova ulica 48 in tvrdka Goreč, Kre* ditna banka. 53/n
— Socijalna zakonodaja v naši državi. Sestavil S. S. Izdala Strokovna komisija za Slovenijo (Pokrajinski odbor G. R- S. J.) v Ljubljani. Izšla je knjižica, ki je bila za orijentacijo delavcev kakor podjetnikov že zdavnaj neobhodno potrebna K razčiščenju nejasnosti in neorijentiranosti o veljavnih in rzveljavljenih zakonih v raznih panogah soeijalne zakonodaje bo ta knjižica mnogo pripomogla. Knjižico je uredil odličen dela* vee na polju soeijalne zakonodaje, ki se je z vprašanji delavske zakonodaje pečal pri delavskem oddelku Pokrajinske uprave za Slovenijo. Gradivo, ki je obseženo v knjižici, je obdelano skrbno in izčrpno. Priporočamo knjižico tako podjetnikom kakor delavcem, ker bo lahko obema prihranila marsikak ne* potreben spor in marsikatero nepotrebno pot. Knjižica se dobi po vseh knjigarnah in stane izvod Din 10.—. Naroča se pri Strokovni
julijska Krajina.
— Gorje slovenskemu učltelistvu. Tudi enega senatorja za vsakih 5,500.000 prebivalcev. Država Nevada, ki Ima le 77.407 letos so s 30. septembrom odpuščeni vsi provizorični učitelji, kar jih je bilo imenovanih za defiintivne od vojnih Časov dalje. Gentilejev zakon sicer veleva, da morajo učitelji po tretjem službenem letu dobiti stalno mesto, aH to se ne izvaja, ker tako stalno nameščenje ne prija italijanski šolski oblasti. Ni dolgo tega. ko je prišla iz Rima vest. da bo za slovenske učitelje dobro preskrbljeno in da ne bodo vrženi na cesto. Sedaj pa je približno tretjina naših učiteljev odslovljena in stoji tu brez kruha. Šolski zakon odpravlja letos drugi razred v slovenskih šolah. Tako nima okoli 250 naših učiteljev in učiteljiv nobenega upanja za kako mesto. Strašno je to, da so nekateri učitelji, ki službujejo že 15 let, še vedno provizorični in danes brez službe. To je brezsrč-nost, ki je italijanska posebnost.
— Vodstva ljudskih šol v tržaški okolici zavračajo stariše kateri prijavljajo svoje otroke h pouku materinščine v dodatnih urah. Tako se gospodje ne ozirajo na voljo starišev, pa tudi ne na določbe šolskega zakona, ki pripušča take prijave. To pa delajo brez strahu pred kakim ukorom s strani šolskega skrbništva, ker je slednje najbrže samo dalo šolskim vodstvom instrukcije, da se imajo slovenski stariši kratkomaio zavrniti slede prijav za pouk slovenščine,
SLUŽABNIK KRISTUSA RADI ZASRAMOVANJA OBSOJEN.
Dne 1. tm. se je vršila pri takajšn'cm okrajnem sodišču soba št. 15. zaniml/a raz prava proti iškemu kaplanu Rovtarju, ki je kakor znano svoj čas šolske otroke, kateri so pri sokolskem naraščaju zmerjal s svinjami, barabami itd. ter grozil njim In njihovimi starišem s. peklom. Rovtar se te razprave nI udeležil osebno, ampak je bil navzoč le njegov zastopnik, kateri je sicer skušal prepričati sodnika, da se ne more veliko dati na verodostojnost prič in prellag^l, da se zaslišijo še šolski otroci. Sndmk je predlog zavrnil. Zastopnik nI hotel v tem oziru nobene poravnave, akoravno ie bil zasebni tožitelj g. Javonrik pripravljen se poravnati in je zahteval samo primeren znesek za slepe vojake. Prosil je samo za milo kazen. Obsojen je bil kaplan na 200 Din kazni, 50 dinarjev globe, v slučaju neiz*ir-ljivosti na štiri dni zapora In plačati mora vse stroške.
Razpravljala se je obenem tudi zadeva ge. Skala, kateri ni hotel dati listka za birmo in jo zmerjal z brezverko ter ji očita/ slabo vzgojo otrok. Kot priči zoper ge. Skala sta bila zaslišana 10 letni Andrej Stile in njegov brat 7 letni Maks. Prvi ie pred sodnikom, da je rekel kaplan brezverca, drugi pa je samo z glavo kimal. Zanimiva priča v tem procesu je znani klerikilni pil« l ganjač ključavničarski pomočnik na Lra Ciril Podržaj, 22 let star. On se je nabijal ves čas v sobi pri kaplanu In pisal note. Tod prisego najprej sploh vse zanika, da bi kaplan Inkriminirane besede izrekel pr«"«ti ge. Skala. Na ponovno vprašanje sodnika pa Izjavi, da jI je morda, preden sta pričela kričati, lahko očital slabo vzgojo, nikakor pa ji nI rekel brezverka. NajinteresantnejŠe je pač bilo, da je 10 letni deček Strle na vprašanje kaplanovega zagovornika, ali je ta izrekel res brezverka, fant to potrdil. Ker se nahaja ga. Skala v bolnici, je sodnik razpravo preložil, da bo ko ozdravi zaslišal še njo. Tako je bilo s tem lavno žigosano pred edino kompetentnim forumom zasramova-nje Sokola in način poučevanja verouka od strani dušnega pastirja. »Gadja zalegi, kako morete govoriti dobro, ko ste hudobi«^ Kajti usta govore, česar je srce polnn. (Matevž 12 poglavje 34 vrsta).
★   ★ ★
— Podjeten obmejni trgovec brez lir In kron. Včeraj se Je vršila pred senatom dež. sodišča zanimiva obravnava proti podjetnemu obmejnemu prehajaču in mešetarju Ivanu Makovcu, ki trdi, da ima v Gaberjih svojo hišo in pa 7 parcel grunta, česar pa še ni dokazal. Glasom obtožnice je ta možakar Jako podjeten, zvit in prefrigan, v slučaju potrebe pa tudi skrajno predrzen in aroganten. Zaprli so ga že pred petimi meseci in ga obdolžili raznih deloma posrečenih tatvin in sleparij. Prišlo pa je do obravnave šele včeraj In sicer zato, ker je obtoženi Makovec navajal vedno nove zagovore in je bilo zamudno zbirati za obtožbo potrebno obmejno gradivo. — Obsežna obtožnica očita Makovcu razne predrzne in tudi zelo nerodne sleparije. Mož je hodil po naših obmejnih krajih In se je izdajal za konjskega trgovca ali mešetarja, kar mu je pač bolj prijalo. Obenem pa je kupoval tudi posestvo na naši strani, češ da se hoče iznebi-tl teh vražjih Italijanov in Italijanašev. — Ko mu je predsednik po prebrani obtožnici prebral poročilo župana iz Gaberja v katerem piše županstvo, da nima Makovec v občini nobenega posestva, se je obtoženec silno razhudil. češ da je to poročilo neresnično. Trdil Je, da je podpis župana Ukmar-ja ponaredil podžupan Marcel, kot bi on lahko podpisal senatnega predsednika. In je napravil zato tako slabo spričevalo ker mu je nasproten in je največji goljufivec naše In laške države. — Obtožnica mu očita dalje, da je napravil mož na več krajih ceho, kjer je precej zapil in zajedel Ko pa je bilo treba plačati mu je zmanjkalo kron in Je Imel samo lirske bankovce s tako visokimi številkami, da mu ljudje niso mogli takoj zamenjati in so z ozirom na to, da je mož bogat liraš. radi počakali in so mu tudi radi postregli. V resnici pa je bil obtoženec suh kot poper. Med potjo je naletel na nekega •
Jožefa Slavca, katerega je tudi spravil v pošteno zagato. Mož bi bil rad kupil dva konja, imel pa je premalo denarja. Sklenil je, da kupi najprej enega konja. Makovec pa se mu je ponudil za mešetarja, češ da je on znan, in zna ta »kšefte tudi tako obrniti, da dobi drugega konja tudi brez denarja. In res je napravil obtoženec pri nekem posestniku tako, da sta enega konja kupila in plačala, drugo jutro pa je poslal Makove tovariša s plačanim konjem naprej, on pa je med tem prevaril domačega hlapca, da je kupil tudi drugega konja in mu ga pred nosom odpeljal. Sestala sta se nato pri posestniku Zajcu kjer sta nočila. Pri njem sta gli-hala za žrebico, vendar pa h sreči ni prišlo do kupčije. Pač pa Je izvabil Makovec od gospodarja 2000 kron posojila, češ da ima samo lire, katere gre v Čušperk menjat. In mož se je pošteno najedel in napil, skuhali so mu čaja, posodili so mu dežnik In 2000 kron denarja, vse to na račun Ur In neplačanega konja v hlevu In podjeten mešetar Jo je odkuril. Zajec pa je zahteval 3374 kron odškodnine. Obtoženec je nato ponosno odgovoril: No, če on res trpi škodo, sem pa pripravljen, da mu jo plačam. (Smeh po dvorani), še lepše pa je napravil ta obmejni rogovlleš s posestnico Umkovo. Zvedel je, da prodaja žena svoje precej obsežno in čedno posestvo. In že je bil on kupec. Da bi mu žena verjela, da ima pred seboj res bogatinca, ji je natvezil obtoženec sledečo dogodbico: Vozil sem se z avto po kupčiji. Pa smo povozili konja. Odletel je in obležal mrtev v grabnu. — Ja za božjo voljo mož, kaj pa ste potem naredili? — Ah kaj. je odvrnil on, in segel ponosno v suknjič in pokazal z roko, kako se plačuje: Plačal sem gospodarju 25.000 kron, pa smo se lepo naprej peijali. — In žena Je dobila pred takim kupcem strašen rešpekt. Začela sta glihat! za posetvo. Ona je zahtevala 225.000 kron, cn pa si je hotel posestvo ogledati. Bilo mu je od dneva do dneva bolj všeč, sprehajal se je po zemljišču, žena pa mu Je pridno cvrla in pekla. Cez nekaj dni pa se je odpeljal z njenim bolehnim možem k zdravnU ku. Ker mu je zmanjkalo kron ln Je poslal vse lire v Ljubljano zamenjat, mu je dala žena še 300 Din za pot, češ da morata z možem dobro živeti. — Konec pa je bil ta, da se je mož vrnil sam domov, prefrigan kupec pa jo je odkuril po svoje In Je še bog zna kaj vse počel, dokler se niso popolnoma uverlli, da je suh in slepar In so ga pripeljali v Ljubljano. — Ker je obtoženec ki zna biti tudi precej surov, navajal razne nove dokaze, mu je ugodilo sodišče. Še nekaj poskusov dokazati to. Česar danes nt mogel in je obravnavo preložilo.
— Zgodaj si začel fant, ne vem. kaj bo Iz tebe. Komaj Imaš petnajst let, pa sedli že na klopi večjih tatov. Male tatvine si pri nas kar preskočil. Priznaj, kar si napravil In poboljšaj se, tako boš dobil za enkrat Še manjšo kazen, če bomo uvideli, da se kesaš In da se morda le še poboljšaš. Tako je poučil predsednik senata komaj 15 letnega mizarskega pomočnika iz Mengša, ki je bil obtožen kar treh tatvin. Dve tatvini in sicer 500 Din In 2 klobasi In pa tatvino nekega veznega ključa je fant priznal. NI pa hotel priznati, da je ukradel svojemu gospodarju tudi mizarsko orodje. Slaba spričevala ima fant. Ze v Šoli je kradel so-učencem razne malenkosti in je že takrat pokazal nagnenje do tujih ključev. Ukradel je nekoč celo ključ od šolskih veznih vrat. Označijo ga učitelji, da je lažnjiv In delo-
mržen. Svojim mizarskim součencem je kradel svinčnike, goljufal Je gospodarja — kratko vse je proti fantu. — In klonil je dečko pod težo in je vse priznal. Obsojen je bil za enkrat le radi priznanja samo na 14 dni težke ječe. Predsednfk pa ga je resno posvaril, da naj se poboljša ker ta pot, ki jo je ubral sedaj, ga pripelje lahko končno na vislice.
— Slabo Je naletel mlad soboslikar Keržmanc. Prišel je v družbi svojega tovariša k posestniku Antonu Ruparju na Bukovem vrhu in se mu ponudil, da mu preslika sobe. Mož je delo odklonil, pač pa je fanta pogostil s kruhom in moštom. Ko pa je odšel Rupar na bližnjo senožet, je pritekla za njim njegova 10 letna hčerka in mu rekla: Oče, ta fant je bil v zgornji hiši in je pobegnil sedaj proti gozdu. Gospodar je takoj slutil, da ne more biti vse v redu. Stekel je za fantom in ga dohitel v sosedni gostilni ravno ko si je naroČil pivo. Trdo ga je prijel, kaj je iskal v zgornjih sobah. Fant je rekel, da si je ogledal sobe v svrho slikanja. Pri natančni preiskavi pa je našel Rupar v njegovi kapi 1960 Din, katere ie ukradel. In fant je moral priznati. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je bil mlndi pridanič Že 15 krat radi tatvine kaznovan in da je sploh povsod na slabem glasu. V tem slučaju se je zagovarjal fant, da je bil popolnoma zmeden od pijače, česar mu pa seveda ni nihže verjel. Obsojen je bil kot nevaren tat kateremu niso vse kazni nič pomagale na 3 leta težke ječe, kar ga je tako pretreslo, da Je zagrozil celo sodniku, češ vaš prednik, ki me je tudi hudo obsodil, je ravno eno leto po obsodbi umrl._____^
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »The Kid« (Charles Chap-lln - Jackie Coogan.
Kino Matica: »Gosta Berling«. Kino Ideal; Grbec l£ Notre Dauuu
stian 4
»SLOVENSKI* NAROD«   dne O OKtobra 1924.
štev. 226.
Dnevne vesti.
V Lfubifant. dne
Radić in Katolicizem*
Slušatelj teološke fakultete na
učilišču v Krakovu, Slavek Cencek, se je ustavil na svojem potovanju po Jugoslaviji, kjer jo hotel proučiti po# ložaj katoliško cerkve, tudi v Zagrebu in je govoril s Stjepanom Radićem o njegovem stališču napram katolicizmu. Radić mu je izjavil, da on in njegova stranka priznavajo, kar se tiče katobV ške cerkve vobče, vse to in tako, kakor se jim nudi, t. j. da v strogo cerkvenih zadevah in vprašanjih nočejo ničesar dostavljati ali črtati. Naglašal je. da je princip njega in njegove stranke: »Vera se veruje, politika se presoja.« Zato se on in njegova stranka v čisto verske probleme ne vmešavajo, ker je to stvar papeža, škofov in duhovščine. Kar se pa tiče politike, imajo proste roke po svojem glavnem principu »Po* litika se presoja«. Na vprašanje, da*li Radić in njegova stranka v konkret* nem slučaju nastopa proti cerkvi in duhovščini, je slednji odgovoril tako* le: Proti cerkvi jaz in moja stranka nismo nikoli nastopali. Kar se pa tiče klera in duhovščine — če že nastopamo nastopamo samo tedaj in toliko, kadar in kolikor se duhovščina vmešava v politiko.
Kar  sc  tiče  materijalnega stanja
duhovščine je Radič izjavil, da ima on in njegova stranka v svojem programu, da slednjič uredi materijelni položaj duhovščine. Sramota je, pravi Radić, da so slučaji, ko so služkinje boljše plačane kot duhovniki. Tega ne mo* rerao več trpeti, ker mora biti duhov* nik kulturni delavec, ker si mora kupo* vati knjige in novine, mora se oblačiti, sprejemati goste, on mora z eno bese* do odgovarjati današnjemu kulturne« mu času, da bo zares kulturen človek. V takih razmerah in v takem položaju pa ne le, da le ne more biti »kulturen«, nego se žal polagoma celo oddaljuje od te »kulture«. Radić misli, da bi bilo zelo dobro ustanoviti velik in skupni fond, iz katerega bi dobivali potem vsi duhovniki enake vsote, ne pa kakor sedaj, ko eni iive v popolnem izobilju in blagostanju, dočim drugi trpe naj* večjo bedo in pomanjkanje. Radič se bo vedno protivit ogromnim beneficU jam, ker smatra, da tam, kjer preve» Uko gospodarstvo »samo po blatu gazi, a se za druge ne meni«, frpi morala. Po Čudnem naključju vidimo torej, da zavzema Radić napram katolicizmu povsem enako stališče, kakor smo ga vedno zagovarjali tudi mi. Krščanstvo je socijalni faktor, brez katerega bi se v človeštvu udejstvovala vsa slaba nagnjenja in instinkti. Toda verski čut je treba strogo ločiti od posvetnega delovanja, v tem slučaju v prvi vrsti od politike. Radić sam pravi, da se on in njegova stranka nikoli ni in no bo vmešavala v čisto verske zadeve, da pa ima pravico nastopati proti kato* tiškl duhovščin, čim se slednja peča s politiko. Kolika ironija usodel Naši klerikalci se penijo od jeze, kadar jim človek očita, da vlačijo cerkev in ver* ski čut v politiko. Napredno sloven* sko inteligenco sovražijo in preganjajo samo zato. ker se ne more strinjati z njihovim načelom, da naj bo duhovnik obenem tudi politik. Z Radićem, ki prav tako nasprotuje političnemu udej* stvovanju katoliške duhovščine, pa se* de za skupno mizo in ga hvalijo kot svojega najboljšega zaveznika. Ali ni v tem ponovni nepobitni dokaz, da je klerikalizem dandanes vse prej kot no* silec velikih krščanskih idej?
*   ★ ★
— Prosvetni minister čist! . . . Ne
samo v Sloveniji, marveč tudi v ostalih pokrajinah na§e države, tako v Bosni in Hercegovini je začel prosvetni minister dr. Korošec preganjati klerikalni šolski politiki nasprotne šolnike, ki so si pa pridobili za razvoj šolstva nevenljivih zaslug. V Bosni ta Hercegovini je dr. Korošec odstavil tri odlične Solnike-pedagoge, in sicer: ravnatelja Milana G j u k o v IĆ a, nadzornika osnovnih šol Stevana ž a kolo in nadzornika srednjih 5ol Gjoko Kovačevića. Na njih mesta je postavil izrazite separatiste. Ni le zgolj slučaj, marveč je sistem, ki jasno osvetljuje dr. Koroščevo prosvetno politiko, stremečo tudi za tem, da se med Šolsko mladino zatro korenine velike sokolske ideje. Zato je začel dr. Korošec odstranjevati vodilne pedagoge in šolnike, ki so vedno stali na braniku te ideje. Kakor naš Gangl, je bil tudi Za-kula vnet voditelj Sokolstva v Bosni in Hercegovini.
— Odkup Južne železnice. Ministrski svet je odobril predlog prometnega ministrstva, da država za 850.000 frankov odkupi vso imovino bivše JuZ-ne železnice z zemljišči vred.
— Iz oficirskega zbora. Minister vojne in mornarice general HadŽić je včeraj predložil Nj. Vel. kralju v podpis ukaz o imenovanju novih oficirjev. Na snočni seji ministrskega sveta k nato yoJnj ministei poročaj, da ta 352
2. oktobra 1924.
narednikov - gojencev vojne akademije imenovanih za podporočnike.
— Naivnost inozemske žlvljenske zavarovalne dražbe. Nizozemska življ enska zavarovalna družba v Amsterdamu ie imela s. č. v LJubljani, Mariboru itd. svoja zastopstva, katera so takoj po razsula avstro - ogrsko monarhije izginila s površja edino iz tega vrzoka, da ne bi bilo treba sprejemati od zavarovancev premij v zdravi valuti. Od tega časa je naravno zapadlo že mnogo polic jugoslov. državljanov, katere hoče gorenja življenska zavarovalna družba po svoji dunajski reprezentanci likvidirati v avstrijskih kronah, kar bi seveda pomenilo zanjo Izborno kupčijo, ker so zavarovanci s. č. svoje premije plačevali v zdravi valuti. Ker Je, kakor znano, do začetka svetovne vojne vrednost dveh avstrijskih kron presegala ono enega holand-skega goldinarja in se je pozneje počasi zmanjševala, dokler ni, naravno, po razsulo avstro - ogrske monarhije rapidno padla, gotovo nI iz Jur. stališča nobenega dvoma, da je zapadle življ. zavarovalne police oziroma zavarovalne rente po vplačanih premijah tačasnemu kurzu odgovarjajoče zaračunati in izplačati. Dalje je po odličnih j uriš tih zastopano stališče, da se t. C. jugo-slovenski državljani nimalo podvreči jurls-dikaciji dunajskih sodišč, ker je imela niz. življ. zavarovalna družba samo generalno reprezentanco za avstro - ogrsko monarhijo, katera je, naravno, sedaj prešla kot naslednica samo na področje t č, nemško-avstrijske republike, tedaj je za jugoslov. držvljane merodajen samo glavni sedež zavarovalne družbe v Amsterdamu. Nizozemska zavarovalna družba v Amsterdamu, računajoč na naivnost svojih Jugosloven-skih zavarovancev, se bo tedaj občutno zmotila, ker Je prozi njej vloženih že več tožb v zavarovanje zakonitih pravic zavarovancev. Dalje se še omenja, da so se skoraj vse ugodnejše inozemske zavarovalne družbe s svojimi zavarovanci na kulanten način sporazumele, da se obvarujejo tožb, katere jim gotovo niso v reklamo.
— Kolonizacija se prične znova. Ministrstvo agrarne reforme Javlja, da se prične kolonizacija v Južni Srbiji znova in sicer že meseca novembra. V prvi vrsti se bodo sprejemali prebivalci iz siromašnih krajev.
— Velika skupščina invalidov iz vse
kraljevine se bo vršila 17. t m. v Beogradu. Na dnevnem redu je tudi poročilo o invalidskem zakonu.
— Delovni Čas po trgovinah. Predstavniki trgovskih nastavljencev v Beogradu so bili pred kratkim pri ministru za socijalno politiko ter so mu predložili zahteve svoje organizacije, da se uredi delovni čas v trgovinah. Minister jim je obljubil, da se to zgodi in sicer da Izide vladna naredba, po kateri se uvaja v trgovine 9 urni delovni čas, glede odpiranja In zapiranja pa se prepušča določitev pristojnim trgovskim zbornicam. Najbolj zgodaj bi se prodajalne mogle odpirati ob 6. zjutraj in najkasneje zapirati ob 7. zvečer.
— Pisarne ministrstva notranjih poslov so se preselile 1. oktobra v novo poslopje na Obiličevem vencu št. 6.
— Kazensko postopanje proti Joškotu G u zelju radi suma tatvine se je na odredbo dež. sod. v Ljubljani ustavilo, ker ni bilo nikakega dokaza, da je sum utemeljen.
— Za popravo državne poti Gostivar-Debar je ministrstvo gradjevina odobrilo kredit 180.000 dinarjev. Delo se prične takoj.
— Danski novinarji v Beogradu. Jutri prispeta v Beograd preko Subotice dva danska novinarja in sicer J. Kristjansen, šef tiskovnega oddelka in strokovnjak za etnografijo jugovzhodne Evrope, bivši docent univerze v Ko dan ju, in dr. M. Fomer, tajnik Centralnega novinarskega odseka v Ko dan ju, strokovnjak za geografijo in geologijo Balkana in profesor. Njuno potovanje ni uradno, nego naučno. V Beogradu ostaneta dva dni. Nato odpotujeta v Bosno, Srbijo, Dalmacijo in Južno Srbijo. V naši državi ostaneta do 20. L m., nakar odpotujeta na Grško.
— Strokovna šola. V ministrstvu trgovine in industrije izdelujejo načrt za strokovni poduk, s katerim se združuje otvar-janje novih strokovnih sol ob pričetku vsakega šolskega leta.
— Okoli 160.000 nezaposlenih. Po najnovejših podatkih ministrstva za socijalno politiko je v naši državi danes okoli 100.000 nezaposlenih delavcev. Številne tvornice so reducirale svoje delavstvo na 20—30*/«.
— O prepovedi alkohola v Ameriki in o svetskem pokretu proti alkoholizmu Je predaval v angleškem Jeziku v Beogradu včeraj zvečer gosp. Viljem Tompson, član izvrsevalnega odbora Svetovne lice proti alkoholizmu. Predavanje se Je sproti prelagalo na srbščino.
— Novi Ust v Prekmurja. V Murski Soboti začne izhajati te dni nov tednik pod imenom »Murske Novice«, ki bo obravnaval gospodarska, kulturna in politična vprašanja Prekmurja. Za list vlada med tamošnjim prebivalstvom veliko zanimanje.
— Oddala kolodvorske rastevradje v Zenici v zakup* Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 25. oktobra ti. ofertalna licitacija glede oddaje kolodvorske restavracije v Zenici v zakup. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
— Železniška šola prometnega ministrstva v Beograda je pričela poslovati V to šolo le bilo sprejetih1 nad 200 gojencev, Id postanejo po dveh letih kvalificirani prometni uradniki.
— Ukazi ministrstva narodnega zdravja. V ministrstvu narodnega zdravja je podpisanih več ukazov o Imenovanju, vpo-kojitvi in napredovanja   ZičJega števila
►Tlu* UfJ
— Akcija fakultetnih uradnikov. V torek popoldne je Izročilo Udruženje fakultetnih uradnikov pravosodnemu ministru prošnjo, v kateri naglaSa, da je treba v komisijo za revizijo razvrstitve fakultetnih uradnikov sprejeti tudi tri člane tega Udruženja.
— Seznami o pasavalk krajih. Poljedelsko ministrstvo Je odredilo, aai vsi oblastni referenti sestavijo sezname o potrebščinah sa pasivne kraje. Ti seznami morajo biti predloženi ministrstvu do 15. t. m., ko vlada prične sastavljati načrt sa pomoč tem krajam.
— Dijaška kabinja v Kranja. Trideset let že posluje Dijaška kuhinja v Kranju. Ta doba je živ spomenik milosrčnosti in darežljivosti občinstva v Kranju in izven mesta od blizu in daleč. Tekom 30 let je bilo mogoče prehranjevati ubožne dijake po številu 1982. Zavod ima trajen obstanek s glavnico in pa s skladom kralja Petra L Osvoboditelja. Glavnici le položil temeljni kamen Vinko Maidič, sklad kralja Petra se je ustanovil v šolskem letu 1921*22. V minulem šolskem letu je bilo sprejetih na prehrano v kuhinjo 38 dijakov, koncem leta jih Je bilo 29. Prejemki so znašali 52.668.40 D, izdatki pa 40.639.2S Din.
— Pota v Šiško. Ta se odigravajo čudne stvari! V skriti ravnini ao v ljuti borbi, vse šviga kot strela, udarja kot grom. Vsa pota vodijo ▼ nedeljo popoldne 5. oktobra ▼ Šiško. Vabi »Ilirija«, vabi Tabori 54/n
— Ženski tečaj v Šop«. Ministrstvo trgovine in industrija je otvorilo v Štipu trimesečni tečaj za krojenje Ženske obleke. Za siromašne ženske sa izdela nekaj oblek' brezplačno.
— Za razširjenje umobolnice v Topo-nicl pri Nišo Je dovoljen kredit enega milijona dinarjev. Zgradi se tretji paviljon.
— Iz Šibenika. Slovenski fantje, gojenci brodarsko - podoficirske šole vojne mornarice, so dovršili šolo z odličnim uspehom, postali podoficiri! ter dobili sledeče grane: radlotelegrafska: Draganič Drago, Pleško Hubert, DressJ Viktor, Zabovnik Jože, Skalickv Bruno, flavelka Josip, Cav-čič Oto, Berger Boris; admlnistrativno-di-sclplinska: Kovač Pran, Zabovnik Mirko, Carl Janko; artiljerijska: KecelJ Josip, Kolman Rado, torpedna: Legat Julij, Sušnik Bogo, Glavič Ignac.
— Kriminalna statistika Novega Sada. Novosadska policija je izdala statistični pregled o kriminalnih slučajih v letih 1920, 1921, 1922 in 1923. Glasom te statistike je bilo v teh letih drznih tatvin 210, 112, 9 In 62, manjših tatvin 498, 383, 462 in 693. ropov 2, 2, 3 in 9, poskušenih samomorov 3, 2, 12 in 13, odprava ploda 5, 2, 8 in 12, posilstva 6, 0, 4 in 14, težkih telesnih poškodb 55, 40, 25 in 34, ponarejanja denarja 6, 5, 6 in 4, vohunstev 1, 3, 0 in 1 ter 93, 62, 87 in 234 slučajev poneverb in sleparij.
— Drznost žeparjev. Med vožnjo Celje-Zagreb je bil v vlaku okraden trgovec Prič Karničnik iz Celja. Vozil se je v kupeju 111. razreda in je med Zidanim mostom ter Brežicami spal. Med tem časom mu je neznan žepar prerezal žep na suknjiču ter mu ukradel kuverto, v kateri se je nahajalo 86 bankovcev po 1000 (nova izdaja) in 2 bankovca stare izdaje. Karničnik ima 90.000 Din Škode. — Med vožnjo na tramvaju je bila v Zagrebu ukradena Slovencu Franu Gričarju iz Lubna pri Celju listnica 6 480 Din in legitimacijo.
— Vaška idila. V vasi Roba pri Kočevju je popivala v nedeljo zvečer večja družba fantov, med katero sta se nahajala tudi po-sestnikova sinova 25 letni Fran Sinta in Janez Zalar. Med fanti je nastal prepir, sledil je pretep in med pretepom je udaril Zalar Sinta z motiko po glavi ter mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar je malo upanja, da okreva.
— Pap zopet pobegnil Pred dnevi smo poročali, da je bil v Budimpešti prijet carinski uradnik Stevan Pap, kj je v Subotici po-neveril 300.000 Din In pobegnil. Kakor sedaj javljajo iz Budimpešte je Pap zopet pobegnil.
— Železniška nesreča. Na postaji črnko vci v Slavoniji je tovorni vlak povozil kretničarja Stjepana Molnarja, ki Je bil zaposlen na progi. Vlak ga je vlekel par metrov za seboj in so kasneje nesrečneža našli popolnoma razmesarjenega.
— Poskusen samomor v Zagreba. V Zagrebu se je skušala zastrupiti z raztop-nino sode devojka Zorka Gaj s ki. Bila Je takoj prepeljana v bolnico. Zanimivo je, da se je skušala devojka že pred tedni zastrupiti z morfijem, vendar so ji takrat rešili življenje. Vzrok poskušenega samomora je velika beda, v kateri devojka živi.
— če Ima žena brke. Split je imel pred dnevi svojo senzacijo. Na cesti je neka mlada elegantna dama napadla dva mladeniča in Ju pretepala z dežnikom. Okoli pretepa-jočih se je kmalu zbralo mnogo ljudi, ki so se izvrstno zabavali nad dogodkom. Končno je stražnik napravil red ln vse tri odpeljal na stražnico. Na vprašanje, čemu je napadla oba mladeniča, Je bojevita dama odvrnila, da sta ji oba potihoma sledila in se pogovarjala, kako bosta obrila brke. Dama Ima namreč brke. Mladeniča sta morala svečano obljubiti, da ne bosta nikdar več poskušala brit! ženske, na kar so vse tri osvobodili.
— Nepreviden voznik. Gostilničar m posestnik Josip Dermastlja iz Šmartnega pod Šmarno goro Je 29. septembra v Šiški tako naglo In neprivedno vozil, da je podrl na tla Angelo Dolen, stanujočo v Šiški. Kolesa so $ šla preko obeh nog ln Je zadobila precejšnje poškodbe. Vsled razstrgane obleke ima 400 Din škode. Dermastlja se za ne-srečnico ni zmenil in ie v divjem diru vozil dalja. Proti njemu je uvedeno sodnijsko po- , stopanje.
— Utopljenka v SavL Sooči so potegnili Iz Save nad Brodom pri Št. Vidu truplo neke 20 letne mladenke, ki je bila oblečena v praznično obleko. Na truplu nI opasati nlka-klh znakov nasilja.
Iz
ane.
— Nadzorstvo nad ljubljanskim gledališčem. Iz Beograda poročajo; Minister prosvete dr. Korošec je odredil na prošnjo ljubljanskega gledališča, da se gledališče v bodoče stavlja pod direktno nadzorstvo prosvetnega oddetka v Ljubljani.
— Občinske volitve v LjubFjrmi. V Jngoslovenski tiskarni sedaj rarrmotri-vajo vprašanje, kdaj naj se razpišejo občinske volitve v Ljubljani. Tajništvo SLS je sprožilo vprašanje, da naj bi se pred volitvami spremenil še občinski volilni red za avtonomna mesta tako, da bi se uvedel popolnoma čisti volilni proporc. Poraz v Celju je klerikalce zelo ozlovotjil in zato sedaj zahtevajo, da se mora pod vsakim pogojem volilni red spremeniti. Na podlagi novega občinskega volilnega reda naj bi se potem vršile občinske volitve v Ljubljani sredi meseca novembra. Klerikalno stremljenje po spremembi volilnega reda priča najbrže, da ie zveze >4elovnega ljudstva« konec.
— Upokojitev dr. Goršiča. Kakor nam javljajo iz Beograda, je na pritisk klerikalne stranke predlagan v trajno upokojitev načelnik oddelka za socijalno skrb v Ljubljani dr. G o r § i č.
— Tehniška srednja šola v LJubljani. Vsled izstopa zadnjega strojnega mženerja. ki je še omogočal redni strokovni pouk v strojno-elektrlcnih predmetih, je z današjrm dnem deloma ukinjen pouk v II. letniku Višje strojne šole in v II. letniku strojne de-lovodske sole. V teh dveh letnikih odpadejo vsled tega glavna strokovna predavanja o strojegradbi in pripadajoče konstrukcijsko risanje do tedaj, ko se posreči pridobiti vodstvu zavoda primerno kvalificirano učno moč, ki bo v stanu vršiti pouk v takem obsegu In v taki meri, da ne bo v škodo pravemu strokovnemu pouku, kakor tudi ugledu zavoda. Na zavodu so dosedaj ostali samo še Štiri strojni InŽenerii, ki bi morah vsled izstopa petega pervzeti skupno najmanj 126 tedenskih ur strojno-tehničnih predmetov, vsled česar bi povprečno odpadlo na enega strojnega inženerja — če bi bila taka delitev danes sploh mogoča 31— 32 tedenskih ur; to število ur vzdržati je fizično nemogoče, kakor je tudi nemogoče pri tem številu učnih ur izvesti urnik. Posledica tega je, da stojita omenjena dva letnika pred katastrofo in nevarnostjo, da izgube prizadeti učenci to celo šolsko leto, če se v zadnjem hipu vprašanje pridobitve učne moči ugodno ne reši. Brez strokovnega pouka ie sedaj v II. letniku višje strojne šole 32 učencev v II. letniku strojne delo-vodske Šole 24 učencev.
— Tehniška srednja Šola v Ljubljani. Vpisovanje v javno risarsko In v javno modelirsko šolo se vrši soboto dne 4. oktobra t. 1. ob 16. uri. V javno risarsko šolo se sprejemajo pripadniki raznih stavbenih* In kovinsikh obrti, v javno modelirsko šolo pa pripadniki raznih stavbnih in umetnih obrti ter eventuelno tudi učenci višjih razredov srednjih šol, ali učiteljišča. Pouk v teh dveh odelkih se vrši vsako soboto od 15. do 18. ure. Vse druge podrobnosti so razvidne iz razglasa v vestibulu zavoda.
48-n
— Imenovan je za tehničnega uradnika v splošni bolnici v Ljubljani Karol V e r b i č.
— Pojasnil. Gostilničarka g. Elizabeta Lovšin nam sporoča, da ni bilo v njeni gostilni Gradišče 13. dne 30. septembra zvečer nobenega pretepa, — kakor se je pomotoma poročalo.
— Izlet na Turjak. Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v nedeljo dne 5. t. m. izlet na Visoko, Turjak in k Sv. Petru, pod vodstvom drja. Steleta. Odhod ob 7. zjutraj od Gruberjevega mostu na Dolenjski cesti. Vozninn 35 Din za osebo. Prijave sprejema tajnik do sobote opoldne (Umetnostno - zgodovinski   seminar, univerza).
57-n
— Mestna Orjuna Ljubljana vabi svoje člane in članice, da se priglase za plesno šolo pri tajništvu mestnega odbora med uradnimi urami od pol 19. do pol 20. ure. K tem so vabljeni tudi člani in članice sosednjih organizacij. Priglase se sprejema samo do h 10. t m. 50-n
— Predavanje. Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v LJubljani priredi v četrtek dne 2. oktobra t. L zvečer ob 8. uri v salonu hotela Lloyd na <Sv. Petra cesti predavanje: >Dolžnosti in pravice do bolniških blagajn«.
K predavanju ae uljudno vabi vse trgovske in industrijske nameščence, kakor tudi gg. delodajalce.  — Odbor. 51-n
— Kavarna, restavracija In klet Zvezda.
V kavami Zvezda svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostrm servira polovične porcije raznih svez"fh jedi'. Trikrat na teden v restavracij! in keti sveže morske ribe. 52-n
— Kandidat smrti. Včeraj se je z lizo-lom zastrupil brezposelni železostrugar Karol Z. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu očistili želodec. V smrt ga je gnala beda.
— Aretacija prebrisanega sleparja. Nedavno se je pojavil v Ljubljani neki že priletni možakar, ki je ljudem razkazoval svojo »umetnost« v igri na karte. Nasedlo mu je več oseb, ki so žal postale žrtev prebrisanega sleparja. Neznanec je namreč pri igri sleparil in je vedno dobival.Tako le v SiSki ogoliuf?.! Francisko H. za 2000 dinarjev. Ko so mu postala tla prevroča, je izginil iz Ljubljane. Kakor poroča sedaj oroz-niškn postaia iz Metlike, so sedaj goljufivega kvartača prijeli v osebi 41 letnega konjskega mešetarja Aleksandra £abca. doma iz Bače pri Materiji v Istri. Izročili so ga sodišču.
— Tatvina suknje. Ugodno priliko je izrabil neznan uzmovič, ki je 30. septembra ukrade! skozi odprto okno slaSČičarke Marije Ciber, stanujoče v pritličju Kolodvorske ulice 6., moško suknjo vredno 2500 Dm.
— Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 1, radi prestopka cestno- polic, reda 15. radi ugriza psa 1, radi prestopka obrtnega reda 1, radi ekscesa L radi nedostojnega vedenja 2. in radi poskušenega somomora 1. Aretacije. T?adi ekscesa 1 oseba.
Iz Celja.
— w Gostilničar Perger, ki je kandidiral na nemškutarski volilni listi in katerega so v deveta nebesa povzdigovale sedaj pokojne »Celjske Novice«, v Celju sploh nima gostilniške koncesije. Tudi kot izvrševatelj take koncesije oblasti ni prijavljen. Vprašamo obrtno oblast v Celju, kako Je mogoče, da tako postopanje mirno gleda in zakaj ne poseže z železno roko vmes, ko mora vendar za to vedetL
—c Smo vedeli! Zadnjič smo v našem članku povedali, da Je potrebno pribiti, da so bile nedeljske volitve popolnoma svobodne in Je vsakdo glasoval popolnoma po svoji svobodni volji vsled tega, ker se zna zgoditi, da bodo nemčurji in klerikalci vsled hudega poraza zagnali krik, da Je vladal nad volile! teror, vsled česar niso mogli doseči gospodje od nemškutarskega bloka zmage. In res pride sedal naša ljuba »Cfl-lierca« ter v svojem članku gobezda o vsem mogočem. Pravi, da Je vladal v mestu tak teror, kakor ga Celje doslej pri nobenih volitvah" še nI doživelo. EJ gospoda, če nimate boljših argumentov za pokrivanje vaše blamaže, ta o terorju je zelo zelo slab. Ce pa pravite, da takšnega terorja še Celje ni nikdar doživelo, se pa spomnite kar nazj na ero Ambroschltz-Ja-bomeggovo, ko se sploh nikdo, ki se nI strinjal s takratnimi mogotci, ni upal udeležiti nobenih volitev vsled terorja, ki je vladal tisti Čas. V rokah imamo dokument, kako so se takrat po vsakih volitvah izdajali tiskani listki, na ktaerih se Je čitalo n. pr. »Windisch gewahlt« itd. Te listke so dobili potem gospodje v roke in so brezmejno šikanirali ljudi, ki so si upali udeležiti se volitev, niso pa volili tako, kakor so gospodje hoteli. Torej gospeda, kar lepo molčite in nič ne jadfkulie. Za celo blamažo se zahvalite dr. Ogrizku, ki vas Je tako premeteno spravil na led.
—c S trgatvijo so pričeli po našiti kra-jir? vinogradniki. Letina letos ne bo obilna-
—c Umrla je v Gradcu hčerka celjskega trgovca Oswatitscha Mara Oswatitsch.
—c Smrtna kosa. V Kaplji pri Vranskem je umrl 1. oktobra g. Lavoslav Apat, trgovec in posestnik v 50. letu starosti.
—c Otvoritev pouka na celjskih šolah se je zvršila 1. oktobra. Po naših ulicah je oživelo, ko je zopet prihitela mladina v naše mesto, da si bistri duha za življenja pot
—c Umrle so v mesecu avgustu v mestu Celju 4 osobe, v javni bolnici 13, skupaj 17 oseb.
taerirajte v „Slov. Naroda'!
6280
Gospodarstvo.
Beseda o brezposelnosti.
Po svojih zlih posledicah za red in mir na svetn je brezposelnost gotovo eden najstrašnejših pojavov povojne dobe. Čim več je v državi brezposelnih, tem večja je nevarnost, da nastane v narodnem gospodarstvu splošni kaos, da pride do nemirov, bodisi v obliki intenzivnega mezdnega gibanja In stavk, ali pa krvavih konfliktov med delodajalci in delavstvom z vsemi njihovimi usodnimi posledicami. V interesu vs?ke države je torej pobijati brezposelnost, ker pomeni vsak novi duševni ali ročni delavec brez dela novo utež na tisti strani družabne tehtnice, ki vleče vse socijalno življenje navzdoL Merilo gospodarskega in kulturnega napredka vsakega posamnega naroda je v gotovem ozirn Število brezposelnih delavcev. Kjer ljudje nimajo dela, tam se Širi nezadovoljstvo, tam pada morala, narašča število zločincev, trgajo se družabne in rodbinske vezi, tam torej ne more biti napredka na nobenem poljn.
Naša država tega socijalnega biča se ne pozna vsaj v toliki meri ne, kot drugod. Vendar pa vidimo zlasti zadnja leta gotove simptome, ki kažejo, da bomo tudi mi kmalu Čutili vso težo tega zla, če država ne bo poslušala pametnih nasvetov, ki jih dajejo gospodarski činitelji. Povsod na svetu so že uvideli, da iz gospodarske krize ni drugega izhoda,   nego pospeševanje produkcije in štedenje. Našim državnikom pa menda ne gre v glavo, da je varčnost umestna in skrajno potrebna, zlasti tam, kjer se stekajo iz ljudskega dela težki milijoni v državno blagajno in kjer bi lahko brez škode črtali marsikatero postavko v proračunu državnih izdatkov. Princip bi moral biti: čim več   producirati in čim manj trošiti. Preneseno na državo kot največje gospodarsko podjetje pomeni to, pospeševati z vsemi silami industrijo, trgovino, obrt in poljedelstvo, z druge strani pa pri izdatkih strogo ločiti, kje je res   potrebno in koristno in kje ne. Vsak dinar, ki gre iz državne blagajne v nepotrebne svrhe, napravi vrzel v narodnem gospodarstvu.    Če hočemo preprečiti brezposelnost, ki preti tudi naši državi, je treba predvsem popustiti glede davčnega vijaka.   Tega pa država ne more storiti, dokler ni reducirala svojih izdatkov do minimuma. Barometer, ki kaže v našem proračunu finančni pritisk izdatkov, pa stoji še visoko nad tem minimumom. Zato Je prva dolžnost vlade, da se loti v tem pogledu temeljite remedure.
Mnoge države, med njimi Severna Amerika, Angleška, Švica in Francija imajo v svoji statistiki takozvane ekonomske barometre, čijih osnova obstoji v koeficijentih in indeksih statističnih podatkov o raznih ekonomskih činiteljih. Mednarodni urad dela je poslal te dni Zvezi narodov nov referat, v katerem vsestransko proučuje ta problem in razpravlja o raznih že obstoječih ekonomskih barometrih, kakor je harvardska univerza, ekonomska sekcija univerze v Cambridgu, pariške univerze, švedskega trgovinskega ministrstva itd. Namen teh barometrov je, pokazati splošni indeks položaja deta v dotični državi, da bi imel trgovski svet in ostali producenti jasno sliko o predstoječih ekonomskih fluktuacijah, krizah, zastoju ali napredku produkcije. Med temi modernimi napravami za izmenjavo splošnega gospodarskega stanja je zlasti zanimiv ameriški (Boston) barometer, takozvana statistika organizacije, čije osnovno komponento tvorijo matematično opredeljeni koeficijenti 11 serij (emigracija, nove zgradbe, konkurzi, bančne kompenzacije, cene na debelo, ažij, obresti, letina, dohodki od železnic in vrednostni papir-
ji). Ta barometer lahko predvideva perijodične krize v industriji ter določa puls ekonomskega življenja v državi. Vpliv ekonomskih fluktuacij z njihovo posledico brezposelnostjo je tem večji, ker tega pojava brez strogo naučnih priprav ne moremo predvideti. Če bi mogli vsaj do gotove meje predvideti tendence v raznih dobah različnih, ekonomskih faktorjev, bi bilo lahko pravočasno ukreniti vse potrebno, da pospešimo produkcijo, reguliramo hiperprodukcijo in tako preprečimo brezposelnost.
To je torej znanstvena plat tega vprašanja. Do kompliciranih »ekonomskih barometrov«, kakršne si lahko privoščijo v Ameriki, kjer imajo gospodarskih strokovnjakov v izobilju, se pri nas še ne bomo tako kmalu povzpelL Brezposelnost pa trka na vrata in prav nič ne računa s tem, da nimamo še barometra za njeno izmerjavo. Zato pa moramo najti enostavnejši barometer, ki je v tem slučaju kot rečeno princip
varčevanja z narodnim imetjem.
* * *
—S Plenarna seja beogradske Trgovske zbornice* V torek se je vršila v Beogradu plenarna seja Trgovske zbornice za mesec september, katere so se udeležili v velikem številu člani iz Beograda in drugih krajev. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o delovanju zbornice v zadnjih dveh mesecih, ki je bilo soglasno sperjeto. Nato je sledil referat o kongresu Trgovskih zbornic in udruženju izvozničarjev, ki se je vršil koncem prošlega meseca v Beogradu. Predmet živahnih diskusij   je   bilo zlasti vprašanje stabilizacije našega dinarja. Vsi naši gospodarski krogi iz Srbije, Hrvatske in Slovenije so mnenja, da nagle spremembe v tečaju dinarja bodisi navzgor ali navzdol zelo škodujejo ne le valuti, nego tudi kreditu v inozemstvu, in da je zato bolj pametno, če se tečaj stabilizira, pa naj si bo še tako nizek, kakor pa da se za nekaj časa tako visoko dvigne. Treba je sicer delati na to, da se naš dinar popravi, ali še važnejša je njegova stabilizacija. Zadnja točka dnevnega reda je bilo vprašanje revizije trgovskih podjetij v   področju beogradske zbornice. Revizija je potrebna iz dveh razlogov: 1.) da se sestavi kompletni trgovski register, ker je predvojni arhiv večinoma uničen in 2.) da se temeljito zatre brezpravna trgovina, ki ubija ne le ugled, marveč tudi zaupanje naših trgovcev, kakor v inozemstvu tako tudi v državi sami. Sklenjeno je bilo naprositi merodajne činitelje, da čimprej registrirajo vsa trgovska podjetja. Včeraj je bilo med drugim na dnevnem redu vprašanje stanovanjskega zakona in prometa. Pričakovati je, da bo zbornica protestirala, ker še do danes ni prišla v promet proga Paraćin-Stalać in ker proga Užice-Vardište še ni gotova. Glede stanovanjskega zakona prevladuje v beogradski zbornici razpoloženje, da se zahteva, da bi stanovanjske oblasti ne imele pravice premeščati trgovskih lokalov.
—g Novosadska blagovna borza 1. oktobra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška stara 79-80 kg, 380; nova 75-76 kg, 30 vag., 355, ječmen baški 10 vag. 365, oves baški 250; banatski 255; koruza baška 4 vag. 275—277.50; sušena v štor jih 2 vag., 110; sremska v štorjih 3 vag. 115; sušena 230; fižol beli baški 2 vag. 520; moka baza »Ossc l1/* vag. 690, štev. »6« 4 vag. pari-reta Zenta 388; otrobi za december 186. — Tendenca neizpremenjena.
—g Živinski sejem v Ljubljani dne 1. oktobra. Na včerajšnji živinski sejem le bilo prignanih 262 konj, 62 žrebet, 46 volov, 102 kravi, 22 telet in 140 prašičev. Cene so bile sledeče: Voli I. vrste 15 Din za kg, II. vrste do 13.50, III. do 12.50; krave, debele, 12.50, klobasarice 7 do 9; teleta 16—17. Majhni plemenski prašiči 6 do 8 tednov stari so se prodajali od 250 Din dalje. Sejem je bil dobro obiskan, posetilo ga je tudi več italijanskih kupcev.
—g Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prigna* no razmeroma dosti živine. Cene za kilo* gram žive teže so bile sledeče: Voli, doma* Či, I. 14—14.50, IT. 12.50—13.50, m. 10.50 do 11.50; bosanski I. 15—14, II. 11—-11.50, III. 8.50—9.50; biki 10—14; krave, domače, L 14 do 14.50, II. 12.50—1330, m. 10-50—11.50; bosanske II. 10—11, III. 7—830; junci L 15
do 1530, II. 14—1430; junice, domače L 1330—1430, II. 12—13; bosanske L 11—12, IL 10—11, kozli 14—16; teleta I. 20—2130, IL 18—19, svinje, domače, pitane, 22—23.50; sremske, pitane, 2430—25; prašiči do 1 leta 20—25; ovce 730; koze 100—200 Din za ko* mad; konji, težki tovorni I. 8—10.000, II. 7—8000, ITI. 5500—6300, vozni I. vrste 5 do 6000. n. 4500—6500. konji za klanje 2.75 do 5 Din za kilogram žive teže.
—g Hmelj. XXVI. brzojavno tržno poročilo: 2atec ĆSR. 30. sept. 1924. Rastoče cene od 2500—2900 Kč za 50 kg — zelo čvrsto.
—g Na Sušaku je od evakuacije dalje do 21. junija prispelo v pristanišče 68 parobro-dov s tonažo okoli 100.000 ton m 156 jadre-njač s 30.000 tonami, ne računajoč parobrode rednih črt in tudi ne ladij pod desetimi tonami. Skupni uvoz blaga je znašal 14.170 ton, vina se je uvozilo 6189 hI. Ivoz je znašal 6962 ton.
—g Svinjski semeni na Dunaju. Na semnju 30. pr. m. je bilo 10.636 komadov, iz Romunije 336S, iz Jugoslavije 449, domačih nič. Debele svinje za kg žive teže) 26.500— 27.500, stare debele 25.000—26.500, težke 24.000—27.000, mesnate 18.000—27 tisoč. — Kupčija srednja.
—g Nove železniške proge. Po podatkih ministrstva saobračaja bodo letos končane nastopne proge: Veles-Stip 53 km, Gračač -Knin 67 km, Ormož-Murska Sobota 38 km, Titelj-Orlovac 28 km, Užice-VardiŠte 56 km Po vojni je bilo zgrajenih v naši državi novih prog 500 km.
—g Dobava drv. Pri komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 10. oktobra ti. ponovna ofertaln^ licitacija glede dobave drv za kurjavo. O pogojih se interesenti lahko dnevno najpozneje do 9. oktobra ti. informirajo med uradnimi urami pri imenovani komandi Bleiweisova cest št. 3. pritličje desno.
To in ono.
Zračni polet t R. III.
Te dni je veliki vodilni zrakoplov Z. R. III. s sijajnim uspehom končal svojo zračno vožnjo po Nemčiji in osobito nad Severnim morjem. Zrakoplov je krmaril v zraku nad 32 ur ter je preletel v zračni črti 3800 km. Povprečna dnevna hitrost zrakoplova je znašala 118 km na uro, po noči se je nekoliko znižala, ker so morali prevldneje leteti. Ta zračni polet je bil v vsakem oziru zelo zanimiv in nemška javnost je spremljala pot Z. R. m z največjo napetostjo in obenem z nekim ponosom na moderno tehniko. Zrakoplov je bil preskrbljen in opremljen z vsemi mogočimi aparati in instrumenti. Stalno je bilo po brezžičnem brzojav, aparatu v stikih s pristaniščem Friedrichshafen, od koder je nastopil svojo zračno pot. Brzojavno je bil vedno svet obveščen, kje se nahaja in v katero smer leti. Stereotipni so bili Z. R. ITI. brzojavi. Tako: »Prihajajoč od Kodanja smo nad Sk6werjem. Prosimo postajo, obvestite, da Z. R. III. po noči krmari nad Skadinavijo in Baltiškim morjem«.
Z. R. III. je na svojem poletu prispel tudi v Berlin, kjer ga je po brezičnem brzojavu pozdravil mestni župan. Govor se je začel z izrekom grofa Zeppelina: »Per apa-spera ad astra!« V nadaljni poti je prispel do Monakova, nakar se vrnil v svojo prvotno pristaniško postajo v Friedrichshafnu. Vso pot je vladalo lepo vreme, samo pred pristanom je nastalo slabo vreme vsled česar se je izkrcanje za nekaj ur zakasnilo.
Nemški listi priobčujejo mnogoštevilne znanstvene članke o pomenu zračnega poleta. Izkušeni strokovnjak pravi, da je bila vožnja važna tudi v. znanstvenem oziru. Z. R. III. je poskusil na več krajih ugotoviti točno višino. Metal je takozvane merilne bombe nad Bodenskim jezerom. Optični zavod Goerz je poskušal razne optičnoznanst-vene eksperimente, tako merjenje višine z brezžičnim aparatom. Eksperimenti za določitev višine potom zvočnih valov na odprtem morju so se dobro obnesli. Merienje višine potom brezžičnega brzojava na večje oddaljenosti se je vršilo po najnovejši metodi.
Ves čas zračne vožnje je ohranil Z. R. III. največjo stabilnost. Motorji so brezhibno delovali. Krmarenje zrakoplova je povsem uspelo in se je z lahkoto doseglo v naprej določeni cilj. Zrakoplov je izvrstno prestal vse zračne ovire.
Med vožnjo je bil skoraj vedno dober razgled, le pri Berlinu so nastale megle Z R. III. je zašel med goste oblake, vsled česar se je moral spustiti prav nizko nad mestom, tako da je moral antane pritegniti; zato ni mogel sprejeti govora berlinskega župana.
Življenje na krovu Z. R. III. je bilo med vožnjo zelo pisano in zanimivo. Udeleženci vožnje so malo spali. In ravno noč je prinesla potnikom najlepše in najmikavnejše vtise med vožnjo nad Baltiškim morjem. Prihajala so na Z. R. III. od raznih postaj najrazličnejša vprašanja. V Kielu so vprašali: »Ali Z. R. HI. kaj potrebuje?« Odgovor je bil: »Ne! Smo zdravi!« Proti mrazu so se potniki zavarovali s kožuhi in debelimi plahtami. Jedila so imeli s seboj. Tudi kuhali zo v zraku. Izvrstni kuhar je skrbel za dober čaj, kavo, goljaš in klobasice. Alkohola niso vzeli s seboj. Na račun tega se je zbila marsikatera šala, tako: »Z. R. III. bo lahko živel v abstinenčni Ameriki!«
Z. R. III. namerava še to leto ob ugodnem vremenu napraviti polet čez Atlantski ocean v Ameriko. Za ta polet se vrše vse
priprave. Ameriške države so že dale nalog svojemu vojnemu brodovju, da križari za časa poleta po vsem oceanu in da je vedno v pomoč Z. R. III. Brodovje bo v stalni brezžični zvezi z zrakoplovom in bo na enem dridnavtu vse pripravljeno, da bi Z. R. III. mogel v slučaju nezgode pristati.
Amerikanci sami so pričeli akcijo, da naj bi se s pomočjo Z. R. ITI. in ameriške zračne flotilje izvedla v velikem slogu zasnovana ekspedicija na severni tečaj. Z. R. III. naj bi opravljal delo zrakoplova-matice, kamor bi se zatekali vsi aeroplani v slučaju nezgode.
Beli sužnji pri črncih.
Holandski dnevnik ^>Zuid Afrika*, posveča posebno pozornost zagonetnemu poročilu, ki ga je pred kratkim prejela južnoafriška vlada. Poročilo je podala komisija, katera je bila od vlade odposlana v puščavo Kalahari, da odkrije legla kobilic, ki povzročajo Južni Afriki ogromno škodo. Komisija je pri svoji ekspediciji napravila senzacijonalno odkritje. Naletela je v sredini puščave na pleme črncev, ki so imeli okoli 50 belih ljudi, moških in žensk, za sužnje. Člane komisije je ljubeznjivo sprejel poglavar plemena Sebela, razmeroma precej civiliziran mož, ki je govoril gladko angleščino. Vest o odkritju belih* sužnjev je naravno povsod vzbudila ogromno senzacijo. K temu dostavlja »Zuidarika« sledeče:
Beli ljudje so verjetno potomci Ho-iandcev, ki so se leta 1877. pred Angleži umaknili v puščavo Kalahari, hoteč se na ta način izogniti angleški nadvladi. Holand-ci, ki so bili nezadovoljni z izvolitvijo Bur-gerja za predsednika južnoafriške kolonije, so odšli proti puščavi Kalahari. O teh skupinah kmalu ni bilo sledu. Krožile so vesti, da je večina teh izseljencev poginila v puščavi Kalahari in le majhen del emigrantov je prispel v Humpato. O tej skupini le kasneje dr. Postina izdal knjižico z naslovom »Trekburi iz St. Januarija«. Knjižica je izšla leta 1897. Verjetno je, da so sedaj odkriti beli sužnji potomci Trekburov. Izmučeni od naporov potovanja in popolnoma obupani nad svojo bedo so se Trekburf na milost in nemilost vdali domačinom. Njih potomci so sedal sužnji, ki ne uživajo nikakih pravic, ki morajo obdelovati zemljo črncev, za kar se jih nagradi s prgiščem žita.
Holandska južnoafriška vlada je ukrenila vse potrebne korake, da reši pomilovanja vredne bele žušnje.
IZ ČASOV NAŠE BOGABOJEČNOSTL
V tistih časih, ko je imel pok. Bleiweis s svojimi »Novicami« vso slovensko kritiko v rokah, ko so imeli škofje s korarji in de* kani vse naše šolstvo in književno cenzuro, je izdajal škof Anton Martin Slomšek vsako leto »Drobtinice* — učiteljem in učenceni, staršem in otrokom v poduk in kratek čas. To je bilo takorekoč edino čtivo »za gospo* de ino za kmete« in, kakor je priporočal že naslov, čitali so knjigo tudi otroci doma in celo v šoli, saj jo je izdal vrhovni poglavar šolstva in cerkve. Kako bogaboječe, estetič* no in vzgojevalno vsebino so imele »Drob* tinice«, to svedoči v letniku 1851. Lipolda Rožičkega pesem »Moškemu spolu«, ki se začenja:
»Veliko moških najde se. ko jih le kost in koža je.
ni na njih barve, ni mesa: kdo jih le tako okebra? Ponoči ne počivajo, se gonijo okrog, njih smrdokavre strijo to. de oni bledi so.« In tako čtivo se je premlevalo v »dobri stari šoli«, ko je bila še popolnoma verska!
ARTERIOSKLEROZA — OZDRAVLJIVA BOLEZEN.
Število onih zdravnikov, borcev zoper postaranje človeštva, ki, kakor Voronov In Steinach, svoje bolnike pomladujejo, se je zopet pomnožilo.
Pravkar prinašajo nam-eč češki listi iz Prage senzacijonalno vest, da se je posrečilo timošnjemu univerzitetnemu profesorju drju. Mladojevskemu izumiti zdravilo zoper to zlo starosti.
Skleroza žil-odvodnic je pojav starosti in še pred kratkim so jo učenjaki smatrali le za starostno onemoglost. Sele v najnovej* šem času, ko se je pojavila tudi pri mladih ljudeh, so spoznali, da gre za bolezen ter začeli iskati protisredstva.
Bolezen obstoja v glavnem v tem, da izgube stene žil svojo elasticiteto, ker se ob stenah naberejo apneni kristali nekako tako, kakor kotlovec v piskru. Vzrok temu pojavu je po mnenju dr. Mladoje^-s!<ec« okolnost, do manjka organizmu kremenov* kislina, ki v normalnih razmerah »regulira* apnenske snovi v životu in je tudi sicer zanj največjega pomena. Pri starih ljudeh in pa pri arteriosklerozi organizem ni vee sposoben za to, da bi izločil iz hrane kre* menovo kislino ter jo prevzel.
Profesor Mladojevrskl je sestavil poseb* no snov. imenovano »sklerolsirup«. ki v«e* buje kremenovo kislino v taki formi, da jo morejo povzeti tudi stari in pa oni orga« nizmi. ki bolujejo na sklerozi žil.
Poskusi, katere so napravili v Prag: ta* ko profesor Mladojewskv, kakor tudi drugi zdravniki, izpadli so sijano: stari ljudje, ki so se komaj mogli se pregibati, postali so čili in korenjaški. *
No, če bo šlo s »pomlajenjem« člove* štva tako naprej, kaj bodo pa napravili naši pogrebni zavodli in grobokopi? Ali jih bo* mo vrgli med staro šaro?
KAKO JE SV. OCE IZGUBIL BOGATO DEDŠČINO.
OsjeŠki listi poročajo: Pred približna desetimi leti je umrl v Vrbanji bogat seljak Antun Landekić. Bil je grešen človek ter je zelo sovražil ljudi. Dopoldne je sovražil sebe, popoldne je preklinjal svet. Dogodilo se je, da je moral umreti. Dolgo časa je ded Tunja. kakor so ga nazivali, premisi je« val. komu naj zapusti svoje bogato imetje. Imel je rodbino, vendar ni ljubil nikogar, niti lastne hčerke Eve. Napravil je oporoko, v kateri je zapustil vse svoje imetje, t. j. 24 oralov zemlje in dve hiši srv. Očetu v Rimu s pogojem, da se za njega v cerkvi Sv. Petra in Pavla čitajo večne maš«. Upra* vitelj cerkve Sv. Petra in Pa-vla, kardinal Biscotti je oporoko sprejel, vendar je izjavil, da sc bodo sv. maše pričele čitati takoj, ko dobi imetje v roke. Med tem se je Landekičeva rodbina pritožila na sodišče, ki je razpravljalo oporoko in postavilo za oskrbnika vrbanskega notarja g. Djoka. Po desetih letih je sedaj Stol sedmorice v Za« grebu odobril sodbo prvega sodišča o rar« veljavi oporoke. Tako je sedaj sv. Oče iz* gubil bogato dedščino, ded Tunja pa večne maše in še sigurno čaka pred nebeškimi vratmi. če ga ni nadangeli Mihael te dni. ko je bila razglašena razsodba Stola Sedmo* rice, izgnal izpred nebeškega kraljestva v večno temo.
* Razstresen! Macdonald. Iz Londona poročajo, da je pred dnevi Mcdonald alarmiral policijo, češ da je izgubil pri avto-mobilni vožnji od Losiemoutha v London mapo z akti in denarjem. Policija Je preiskala vso progo, slednjič pa je šel policijski ravnatelj v Macdonaldovo stanovanje in tam mapo našel.
* Proizvajanje brezžične telefonije Iz drvečega brzovlaka so preizkusili na progi Berlin - Hamburg. To se je zgodilo te dni kot zaključek železniško - tehniškega zborovanja v Berlinu. Poskus se je obnesel sijajno. Zveza s poljubnimi telefonskimi ude-ležniki je bila postavlfena v najkrajšem času in obveščanje je bilo izborno.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. Grimshaw-G. Clavigny: 40
Sospodična kapetan.
Sicer pa, ali se je to moglo imenovati upor? Ali je moštvo, ki sta ga izvežbala Sakson in ona, sestoječe iz domačinov, ki spoštujejo poglavarje svojega rodu, moglo misliti za trenotek na upor in odreči pokorščino?
To je bilo neverjetno, nemogoče.
_ Čedne gluposti mi pravite danes, moj pogumni Harrvs, je dejala slednjič. Idite in nadzorujte moštvo. Delo se ima vršiti v redu kot po navadi. Recite Grayu, naj pride obedovat.
_ No, že prav! je odgovoril Harrvs in se
naglo dvignil. Naj se zgodi, kar hoče. Obveščeni ste.
Jezno je odšeL
Vajiti je mirno končala svoj obed. Novica je n! vznemirila.
Cez eno uro je prišla na krov.
Harrvs je imel prav. Nekaj se je godilo. Opazila je bila že prej, da je moštvo silno leno in nemarno. :
Kaj jim je bilo?... Kaj so hoteli?
Ali so bili z njo nezadovoljni? ... Ah je prekoračila meje svoje oblasti? Premišljala je, a našla ni ničesar. Za časa, ko je bil Sakson na krovu, se je napram njim še vse hujše vedla. I
Ali so bili nezadovoljni s hrano? Tudi to ni bilo verjetno. Od San Frančiška sem je bilo dosti dobre hrane na krovu in v Niue*ju je bila dala na-tovoriti svežega mesa. Vsakdo je dobil svoj obilen delež. Ko so se vrnili z ženitovanja pijani nazaj na ladjo, jim ni rekla ničesar in jih ni ozmerjala ___
Torej?
Ko je prišla na krov. ji je dejal Gray:
— Kapetan, ustavili se bomo. Veter ponehava in jadra že zadevajo jambore.
Vajiti je zaklela. Bila je kot vsak dober mornar, ki je obupan, če ni vetra.
Ze se je »Sibila« ustavljala v svojem teku...
— Kje pa smo? je vprašala.
— Tristo milj od katerekoli suhe zemlje.
— Prokleto! Človek je res bedast, če zaupa temu vetru!
— Sedaj se ne da ničesar ukreniti, kapetan. Rad bi imel, da bi čim preje spet zavel veter in da bi se tudi ona zadeva uredila.
— Katera zadeva? je vprašala Vajiti poveljnika moštva, s katerim je bila vedno zelo prijazna, ker je bil skromen, se ni norčeval Iz nje in je nI gledal zaljubljeno, kakor je to včasih storil Harrys.
— Zadeva z moštvom... Poglejte na primer onega tam v kotu, ves obupan je.
Pogledala je v kot in zapazila velikega domačina, ki je ležal na tleh in jokal kot otrok.
— Kaj pa mu je? je vprašala Vajiti.
— Vsi se tako vedejo že dva dni. Kaj vraga vem, kaj nam store. Sicer pa to ne more več dolgo trajati.
Vajiti je pogledala na uro.
— Cas je, da se straže izmenjajo.
Gray je pozvonil, novo moštvo je zavzelo mesta, staro je sedlo v kot za jamborom, toda oni, ki je jokal, je začel naravnost tuliti in udarjati s svojo kodrasto glavo ob deske poda.
Vajiti je mirno šla v svojo kabino in ko se je vrnila, je Gray opazil, da ji tiči ob boku pod čipkami velik samokres.
Pomenljivo ga je pogledala, potem pa se je ozrla okoli po morju.
— Niti enega jadra ali dima ne vidim na obzorju. Sama voda in nebo.
Harrvs je brezskrbno zmienfl z rameni.
Moštvo v kotu je nedvomno opazilo, da se je bila Vajiti oborožila, kajti šepetati so in obupno kimali z glavami Največji med njunlShalli, je naenkrat vstal, jim pomigal in vsi so oMprakali v lepem redu proti Vajiti %
Bili so sami lepi, veliki in krepki otočani, temne polti in bistrih, črnih oči. Oblečeni so bili v rdeče srajce z velikimi belimi cveti in njih skupina, ki je korakala proti Vajiti in obema oficirjema, je imela nekaj impozantnega, a tudi smešnega na sebi«
Vajiti je utaknila desno roko pod pas in čakala, naslonjena na kabino.
— Kaj znači ta komedija? je dejala slednjič, ko je bil Shalli šest korakov od nje.
Tedaj so se vsi ustavili in Shalli je začel govoriti z neverjetno zgovornostjo. Njegove oči so se svetile, mahal je na vse strani z obema rokama, se obračal proti svojim rojakom, kakor bi jih kazal kot priče, bil se je ob prsa in zdelo se je, kot bi hotel navaliti na Vajiti, toda ostal je v spoštljivi razdalji.
Govoril je v maorskem jeziku. Harrys le v njem razumel samo ladijska povelja, zato je bil zelo vznemirjen in bi bil rad vedel, zakaj gre, kajti tu in tam je le ujel kako besedo. Shalli je menda dejal, da bo nekdo umrl in sicer takoj. Harrvs se je vprašal, kaj pravzaprav hoče ta veliki rjavi vrag.
Vkljub svoji veliki postavi je imel Harrys kurje srce, kot je dejala Vajiti. Najraje bi bil daleč proč od tod.
Grava je vse skupaj malo zanimalo, mirno je gledal in cikal. Doživel je bil že vse drugačne upore kot komedijo teh norcev. Tam se je streljalo in razbijalo s sekirami, zato je bil tu čisto miren. Kaj bi mogli storiti ti zamorci, ki niso imeli niti palic?
Vajiti se ni ganila, ko je poslušala čudni nagovor in obupne klice domačinov«,
Stran 6.
»SLOVPNSKI  NAROD«  đne 3. oktobra 1924.
štev. 226.
O. Sest:
Pozdrav v daljino...
Ker sen že pri Forumu, pa ostanem kar tu. Vse je izkopano in podano Človeku. In človek gleda, kako je bilo leta tega in tega, 200 let p. Kristom in tri in štiri. Kako je človek rastel, raste! — padal padal. Vse je izkopano. In jaz grem in ickopljem vse ono, kar vem o Cezarjih, o bogovih, o starih še-rah in navadah. Na Vio Sacro se podam in sedem na podrt marmorni steber v templju Vestalk.   Danes pišemo
1924 po Kr. Jaz grem in ickopljem.
m
Gori na desno od »Via Saera« sfofl Palatin — tam so prebival ! vsi ugledni in plemeniti Rimljani. In njih življenje je bilo prijetno. Popoldne, ko je grelo rimsko solnce preveč temperamentno, so sedli v Peristvl in pili vino iz Frascati ali pa so se hladili v Nvm-pheju. Nato so obedovali in šli eventualno v Circus Maximus, ali pa v svojo ložo v Koloseum, kjer so hrustali gladiatorje levi in druge živalce. Vse to je moralo biti zelo imenitno in zabavno — in ni stalo mnogo denarja, kajti sužnji s» bili po ceni in so delali zastonj —.
*sterei p« so bili zdrava valuta.
a
Vse to pripovednjom in pJSfem kar tako — ko da ni nič — ampak v resnici je zadeva vsa drugačna. Palatin je le še Palatin — in tam so stanovali sposobni ljudje, veliki — od mleka volkulje dojeni. Zato je kontrast današnjega Življenja vse prevelik — potomstvo le nlčevo m majhno — v primeri seveda, brez zamere.
Stojim na robu zidovja Palatina ravno ko tone solnee zadaj z« kupo*o Sv. Petra. Tu gori je vse tiho. Od daleč pa prihaja šum modernega mesta.
Tu pri Stadionu je zelo tiho, na desni se blešče Caracallove terme. Doli po poti s Palatina cveto oleandri, veliki, in vsi duhtć, belo in rdeče duht6, do izhoda duhte". Pri izhodu sedi dedec in mežika z očmi, ko nas zagleda tujce, in postane ogorčen — češ: tod, kjer hodite vi, signori, je privatna pot in duri že zaklenjene. Mežika in mežika in to mežikanje pomeni: una lira, pa se vrata spet odpro. Ta vrata so v načrtu Palatina zaznamovana kot izhod. In če bi prišel ob katerem času koli — bi bila vrata vedno zaprta — privatna last, ha-ha-ha.
Izkoriščanje tujca, beračenje — te je tam doli poklic in poglavje smmo zase. Kamor stopite, se vam pridruži takoj uslužna duša, ki tolmači in razlaga. Enkrat, v Dioclecianovi palači prideta kar dva, in vsak razlaga po svoje » • • in se skregata — in pravi eden drugemu, da je nevednež, šarlatan. Vse to se godi ne glede na to, da je prepovedano dajati oziroma sprejemati napitnine, da so na stenah table s tozadevnimi opozorili . . * Ne pomaga nič! . . . Otroci, odrasli, moški in ženske, vse skuša iz-prešati, kolikor se da . . . Nekateri prodajajo pod pretvezo beračenja žvep-lenke, razglednice, malenkosti — draži prepevajo, igrajo mandolino in vse neštete instrumente . . .
Ko smo zvečer trudni, sedimo enkrat pod »Monnmento Nationale« — postavljen Viktorju Cmanuelu IT. na čast. Ta spomenik je pompozan dokaz italijanstva — iz belega marmorja z zlatimi sohami, rdečimi drogi za pra-porje ... Na sredi stoji kolosalen Viktor Cmanuel II. na konju ... Ta spomenik, z vso svojo dragocenostjo, je zelo vsiljiv in zelo neokusen in je še danes — nedokončan. Ze dolga leta ga grade — pa še ni končan ... In stane
težke milijone . . . Pod tem spomenikom sedimo in k nam prihajajo otroci, prodajajo lešnike — beračijo, muzikanti, invalidi in pa taki, ki jih je življenje odžagalo, prihajajo . * # Iztegnjena roka, truden pogled . . . včasih gesta samozavesti, češ: oprostite, nisem jaz kriv, tudi jaz moram še živeti . . . Vse *to pod tem spomenikom . . . Milijoni za smešno, da, neokusno bahavost , . % in na stotine, rja tisoče revežev * . 4 Vse to ni napad ... ne, vse to je fakt, fakt, ki je pred leti že koketiral z rdečim banderom . . . kajti droffi. visoki ?n krepki, stoje že na spomeniku — ob obeh straneh . . .
že sem v današnjem Rimu. t njegovo velikomestnostjo. Ne zaostaja v ničemur za drugimi centri... Nebroj automobilov — italijanskega izvora... Tsmpo življenja hiti... in jaz hitim k »Fontani del Trevi«, in vržem v tiste bazene in vodomete »un soldi«, kaiti jaz hočem, da se še vrnem v to mesto in s tem se odkupim. Ti popotnik in romar Večnega mesta, ki si pozabil na ta fakt — ti ne sanjaj več o Rimu — Neptun te ni registriral v svojih almanahih ... Nikoli več ne boš hodil po teh starih cestah ... Torej to opravim in grem v Ouirinal — v kraljevsko palačo Savovcev ___
Ta palača je še mlada, to se pravi, ni bila zidana za rezidenco kraljev — dedščina papežev je in ti so jo prepustili kroni... Nebroj dvoran, Kobeli-nov, bleščečih tapet — vse je še mlado. Nad to palačo ne plove aromat stoletij...   Spodaj v veži. elegantni
gardisti___      zgoraj v dvoranah, sluge
in gospod v fraku ... Vse pokažejo s
prijetno Ijubeznjivostjo___prosim, tu
prebiva naš kralj, naša kraljica ... Preje je hodil papež v to palačo na letovišče ... Res, na letovišče — sedaj pa domuje v Vaticanu.
»Vi ste bili v Rimu, pa niste videli papeža?« Hoboho* gospod, je to mogoče? Izognimo se temu vprašanju — kajti jaz sem bil v Rimu in sem videl papeža... To pa ni kar tako. Ampak naš papezki ambassador in njegov tal-nik sta odlična gospoda in zato donim povabilo. — Sedaj bi lahko napisal o freskah na stenah poslaništva jugoslovanskega, o patru, ki konferira s strankami v Vaticanu. o tretjem dvorišču (skozi tri dvorišča se mora, pred-no se pride do tega patra in povsod so zapreke v obliki najrazličnejših stražarjev) in o Švicarjih ... Pa naj bo, o Švicarjih povem, da so čudoviti dečki, veliki, s svetlimi lasmi in modrimi cčmi in nosijo uniforme (ah uniforme)... Te so zelo pestre: rumene, z modrimi in rdečimi podoisastimi progami — pasovi. 4. In helebarde nosijd
— ne pušk, čisto prave helebarde — na glavi čelade, velike, svetle, železne
— Čisto prave Čelade ... Mi vsi, ki se klatimo po teh dvorih, v našem vsakdanjem dolgočasnem oblačilu, mi ne spadamo sem... Švicarji, ti pa so v stilu — spadajo sem in spominjajo... Nekoč jih je bilo mnogo, in njihove helebarde so bile včasih   namočene v
kri___Sedaj je rdeč samo Še pas na
kostumu — helebarda pa se sveti v solncu .».
Takole je s Švicarji. Videl sem iih že prej in jih povprašal kako je kaj s papežem. To je pravilna taktika In se vedno obnese ... Najprej Švicarja, potem slugo, nato tajnika, vse do zadnje instance, pa se doseže vse kar hočeš.
— Da povem odkrito: najprej se mi nI posrečilo in moji komiltoni so bili z menoj vred zelo razkačeni, (povdar-jam: zelo razkačeni). Danes pa imamo povabilo od »Maestra di Camera du Sna Santita«. Pred obeliskom na tr?n
sv. Petra — (ne, ne pri grandioznosti) še obstojimo in preberemo v kamen uklesano, od starosti ra-jcJeno: »Fcce crux Domini fugite partes adversie Vincit Lco Jctrlbu Jrda.« Obelisk ?e Gaiigule — vklesano in od čas?, razte-deno od Aleksandra Vil... Tako opremljeni gremo v avdijenco. C 7cz tri dvorišča — potem prostorne stop-njice... ob straneh na stopnjicah Švicarji in na koncu stopnjišča lakaji v kostumih iz rdečega brokata ... vse je rdeče, celo čevlji.., Garderobe ob straneh in potem revizija posetnikpv.., od rdečeoblečenih ... Dame zapirajo svoje morda preveč odprte bluze... Do vratu mora biti vse zagrnjeno — od pete — rokavi dolgi... Vse to pregledajo rdečeoblečenci... in spuščajo posameznike v veliko čakalnico . .. Mnogo jih pride, mnozo jih odide, kajti: prosim, vse zapeto gori do vratu ... Mi smo vsi — do vratu — zato izvoljeni in že sedimo in čakamo ...
V tej čakalnici imam samo eno željo: da bi bile moje oči iotogratičm aparat in da bi sprejel vase vse te zanimive pestre tipe .. . Na eni strani sedi točno Štirideset redovnic, vse enake, vse iz enega reda, poleg njih menihi vseh sort — a nižje Šarže .. * (višje imajo posebne avdijeace). Potem — nam enaki —« recimo: radovedneži. Dvesto in več ... štiristo in več ... Dame v črnih oblačilih s španskim paj-čolanom, (ena med njimi je zelo lepa in se zaveda, da fl pristoja črna ruta kar najlepše —. lepše kot moderno oblačilo) mi pa, gospodje — kakor kdo more, čeprav glasi povabilo na frak z belo kravato »..
(Daljo prihodnji*«).
Podpirajte obupane slepe in darujte Podpornemu društvu slepih
0ffodni salon
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da so dospeli osebno izbrani # # * dunajski in pariški modeli zadnjih novosti.
q^iSflf*f^fj£ 43?0T>£bl      Največja izbira klobukov iz klobučevine v najokusnejšth oblikah in poljubnih barvah.
M- =   Vsa popravila se sprejemajo ter po želji točno in najhitreje izvršujejo. =
£jabljana, cHottgresai trg Štev. 8. Najnovejši žalni klobuki stalno v zalogi. 6228
Pisemski nw
priporofa
Narodna fcnjigants.
Pisalni strnil
mehanična delavnica 3591    (popravil alnlc a)
L. BARAGA, Ljubljana, Selenbur&ova  nlfca 6.
L
Za centralne kurjave-
najprimernejši je visohokatoriini trobnodol-ski premog.   Dobavlja pa po  orig. rudniški \ ceni, glav. zastopnik premogokopa Irobnidol
83-T
trg. s premogom, Ljubljana, Woljova uL l/II.
0losim
perico, %ravafe, rokavice* nogavice itd. od tvrdne
A Šinkovec naši J£ Soss Ljubljana. Jlfestnt trg ?9.
NOVO   V LJUBLJANI
A. Spiljak, lastnik Ivan Vrhovec
izdelava zrcal
renoviranje poslepellti zreal. — Umetno brušenje stekla za kredence in drugo pohištvo. Graviranje in matiranje na steklo. Vdelava stekla v medeno pločevino In okove. Stekla za izložbe, okna za avtomobile in kočije stalno na zalogi.
Ljubljana, Za Gradom štev. 9
(ob Gruba rjavem
Centrala i
brežja).
rad.
6231
Drva
trboveljski
premog
H. Peftrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
Kuoim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene 7 vzorcem na: Ivcn Sever, Velenje. 59-19
Sobarica,
perfektna, koja njemački govori, traži se. — Mina Leon, Zagreb, Tuškanac br. 14.__6226
Strojni inženjer
(mlajši) se išco Za teh= nični biro železo * kon* strukcijske delavniee. ~ Jugoslovensko državljan* stvo ter manje enega iz* med državnih jezikov se zahteva. — Ponudbe pod »S. S. D.'6225* na upravo »Slov, Naroda«.
Trgovino
t raznim blagom v l]ub*
lianski   okolici   — ceno
prodam. —■ Naslov pove
uprava ^Sl. Nsr.«. 6215
Francoščino in
nemščino
poučujem privatno, posa* meznim ali v skupinah. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6167
Soba za pisarno
v sredmi mesta se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6227
r
Najnovejše
modne liste
%
angleške* francoske in nemške
za jesen in zimo
1924—1926
priporoča
Marodna knjigarna* £jnbljana
Prešernova ulice Štet. 7.
Prešernova ulica štev. 7.
r
HO
«3 «3
^5 is
•I-
1
s:
4»
S
»t
SS
Šivilja
gre šivat na dom. — nudbe pod »Šivilja'6222« na upravo »51o*v. Nar.«.
Strojnika
(izprašanega) sprejmem z 31. oktobrom v svojo tovarno v Domžalah k parni lokomobili in kotlu. Izučen mora biti vse« stransko v strojnosklju* čavni carski stroki in bi moral znati nadzirati tu* di druge strojne naprave in električno razsvetli as vo v tovarni. Reflektira se le na moč s prvovrsts nimi spričevali. Starost od 2B do 45 let. — Sta* novanje, luč, kurjava in kos zemlje na razpolago. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z na* vedbo dosedanjega sluz* bovanja naj se naslovijo na: J. Bonač. sin. kart. tovarna, Čopova ulica 16, Ljubljana. 6188
Prodam
Krasen,  nov, Zeissov
daljnogled
s povečavo 12 X 20 X 40 naprodaj. — Zaloga gra* mofonov — A. Rasber* ger. Sodna ulica 5. 6232
Proda se klavir,
dobro ohranjen, za ceno 4000 Din. —r Naslov po* ▼o   uorava »Slovenskega
Naroda«:. 6229
Trgovski lokal
z opremo (inventarjem) na glavni prometni ulici v Mariboru — prepustim najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod »Naj* boljši ponudnik'6142« na upravo »Slov. Naroda«.
Velika zaloga istrskega brinja.
zamenja za les ali koruzo — Ivan Gržinic, Rod, Istra. 6224
Šivane odeje
(kovtre) iz klota, 145 X 200 cm, razpošilja poštni* ne prosto po povzetju h Din 260 — Manufaktura Krisper. Ljubljana, Rožna ulica 19. 0153
Prostovolina
javna dražba
pohištva, salonske garni* ture, gostilniških stolov, sodov do 100 1, slik in drugih antikvarij — se vrši dne 3. oktobra 1924 na Prulah št. 17 — od 9. do 12. in do 2. do 5. ure.
6164
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec_52/T
Zamenjava starrh gramof. plošč
7a rabljene ali nove, do konca   t. m. — Zaloga gramofonov    A. Rasbr-ger. Sodna ulica 5. 6233
Naznanilo !
Več i a množina raznih otroških in igračnih otros ških vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) to* varne »Tribuna^ — se po po znatno znižani ceni nroda. — Ljuhljana, Kar-, lovska cesta št. 4. SO/T
Trboveljski
premog drva, koks
angleški nremo? šlezfjske brikete
dobavlja ILIRIJA
tu. Kralja Petra trg 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi ni obrol"c. 70t
Modistka Horvat
Liubljana, Stari trg. pri daja bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 17o, enobarvni 140 Din. rfl \ lični baržunasti in druge novosti po najnižjih cc* nah. Žalni klobuki v zw-> logi. 63 T
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Boscn* dorfer, Czapka, Ehrh ir. Holzl, SchvcTghofer, Ori» ginal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu» bad, roj. Dolenc Ljub* liana, Hilšerjeva ulica 5.
30
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* š«Iin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nndi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSESTor, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cc* sta 24. 55/T
Malo posestvo,
trgovino z mešanim bi** gom ali gostilno v bližini mesta ali na deželi — kupim aH vzamem v na* jem. Naslov pove upra? va »Slov. Naroda«. 6235
Za dež
dežniki
ravnokar došli
za dame in gospode. NF* Cena od Din 125'—.
Samo v modni trgovini
Srežko Vršič 3
6234     Selonburgova ulico 1*0B
Na debelo!   Na drobno!
6214
fov&rns kožohovine Nalvešje pedjefie naie države
e<^~ Barvanje kakor v Leipzigu, stro« lenie, konfekcijoniranie. ~W
Popravila, preobnove, kofuhovinaste ob« ——«     robe in obšlvi, modeli.     ' / ,
Naroiila, prodaja en nakup kot:
Ljubljsii1^« Sodiv^i y« 5.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*
RZN
0069