DrsđniSfto in opMštuo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
tižuija v pondeljek, sredo in petek popoldne.
i	'	* ’
Rokopisi se ne vračajo.
1 uredništvom se more govoriti rvrii dan od II.—12. ure dopold.
Tatofon it. 113.
naročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 144.	Maribor, dne 16. decembra 1910.	Letnik II.
Slovenski klub.
Čeprav šteje samo 22 članov, vendar je bil Slovenski klub zadnji čas zopet važen činitelj v razvoju parlamentarnih razmer na Dunaju. Ko je demisioni-rala vlada Bienerth, so večinske stranke stale s str at hom pred dogodki nadaljnjih dni. Sredina meseca decembra je bila blizu, a nobena vladnih predlog, kakor budgetni provizorij, bančni privilegij, srbska trgovinska pogodba, pogodba z „Avstro-Amerikano“ in nekaj majhnih predlog, še ni prišla po prvem čitar njo v odseku v razpravo. Vse te predloge so nujnega značaja, neobhodno potrebno pa je bilo rešiti opra-vi In iško vprašanje in pa budgetni provizorij. Prvo čitanje budgetnega provizorija se je v zbornici dovršilo, a sedaj bi moralo priti posvetovanje v budget-nem odseku na vrsto, da se lahko v zbornici izvrši potem drugo in tretje čitanje.
Toda ključ do delovanja v budgetnem odseku je imel Slovenski klub v rokah. Poletna seslja parlamenta se je končala z obstrukcijo Slovencev v budgetnem odseku o priliki posvetovanja zaradi ustanovitve laške fakultete. Vlada je sicer sklenila sedaj v jeseni z Jugoslovani formalni kompromis, da se dovoli subkomite za posvetovanje italijanske fakultete. Toda ko je clemisionirala vlada, izginil je kompacis-cent, in Slovenci so stali pred vprašanjem, ali naj razbijejo situacijo in tirajo razmere do vladanja s par. 14, ali pa naj sklenejo z drugimi kompaciscenti nov kompromis. Na noben način ni kazalo opustiti važne pozicije v budgetnem odseku. Za to je Slovenski klub večinskim strankam kohcediral, da se reši budgetni provizorij, toda, pod pogojem, da se potem takoj zopet začne posvetovanje o italijanski fakulteti, kjer slovenski člani budgetnega odseka stojijo v ob-strukcijski poziciji.
Slov. klub je s tem omogočil ustavno rešitev budgetnega provizorija in njegov član v budgetnem odseku dr. K o r o š e c je decidirano izjavil, da se provizorij ne dovoli vladi, ampak samo nujnim zahtevam ustavnosti. Obenem pa bi naj bila to tudi važna politična poteza. Seveda take poteze imajo sanio
tedaj vrednost, če se posrečijo, in v tem slučaju se jo poteza posrečila.
Če večinske stranke pustijo italijansko fakulteto na isti točki, na kateri se je nahajala ob koncu poletne sesije, bilo je s precejšnjo gotovostjo pričakovati, da se s tem raztrga ona dveletna vez med nem-Ško-poljskimi strankami in Italijani ter da je s tem tudi zrušena dosedanja večina. Samoumevno so morali biti člani Slovenskega kluba obenem pripravljeni, da takoj izpolnijo vrzel, če izbočijo Italijani, ter da sami glasujejo za provizorij, ki se sklene v izogibo protiustavnega vladanja s paragrafom 14.
Vse tozadevne kalkulacije slovenskih voditeljev so se do pičice izpolnile. Italijani so v budgetnem odseku izjavili, ko se je njihova fakulteta postavila z dnevnega reda, da ne bodo glasovali za budgetni provizorij. Na mesto Italijanov pa so se takoj postavili Slovenci ter izjavili, da glasujejo sedaj za provizorij. Italijani pa so bili z velikim sunkom odmaknjeni od dosedanje večine.
Nastop Slovenskega kluba je vzbudil v politični]! krogih velikansko pozornost. Člani Plojevega kluba v budgetnem odseku so se takoj pridružili stališču Slovencev, čeravno so dobili v klubu brezpogojno naročilo, da glasujejo proti provizoriju. češke stranke pa so bile negotove, kaj bo sedaj s Slovansko Jednoto. Razjasnilo se jiin je takoj, da je bila to le taktika ad hoc, da pa nima za, razmerje med Čehi in Slovenci nobenega neugodnega pomena. Italijani pa so bili seveda skrajno ogorčeni na večinske stranke ter so poparjeni hodili po zbornici.
Seveda se je v nemških dunajskih listih nastop Slovenskega kluba različno komentiral in se je iskalo tudi kakih malenkostnih ,„odškodnin.“ Toda odškodnina je bila Slovencem le to: zrahljalo se je razmerje Italijanov do takozvanih večinskih strank; in drugič pa: italijansko fakultetno vprašanje brez uporabljanja kakih obstrukcijskih sredstev ni prišlo niti za pičico naprej. Slovenski klub je zopet dokazal, da pametno in spretno nastopa na Dunaju in da dela slovenskemu imenu le čast.
v
Češki problem na Dunaju.
(Iz ieških krogov )
Dunaj, 14. dec.
Nekoliko časa se bode govorilo o Foštom:. Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati od zadnjih dogodkov. Danes še ni mogoče reči, kakšne posledice bo imela češka izguba. Toliko je pa gotovo, da bi bila, če bi mi po 6 letih Poštorno zopet dobili, škoda, zelo velika, katero bodo .češki interesi v Poštami pretrpeli. A ne samo za Poštorno! Postoma bi morala biti ključ za češke javne šole na Spodnjem Avstrijskem; posledice bomo čutili v vseh slovaških občinah in mogoče v sami Breclavi. Poštorna trpi na tem, na čem cela južna Moravska, o kateri je profesor Boh no pisal, cla je od vseh čeških pokrajin v narodnem oziru najbolj zanemarjena. V Poš,torni bi se moralo prej delati in sicer bi se moralo delati drugače, to priznam. Najslabše, bo s šolo, katera je bila dosed a j v občinskem poslopju bivše rudeče šole. Le to je sreča, da ima „Komenski“ z občino pogodbo na 5 let. Posreči-li se obdržati šolo v Poštorni, ni še vse izgubljeno. Seveda. je na učiteljih veliko ležeče.
Na Dunaju je povzročil poraz v Poštorni velik strah. Češko prebivalstvo izumre počasi na Spodnjem Avstrijskem, ker je nehal prirastek iz dežel češke krone in ker se izobražuje od nekdaj naseljeno češko ljudstvo v nemških šolah, katere izvršujejo svoj šovinizem — češke otroke ponemčiti. Po izgubi PoŠtor-ne se čutimo osamljene in vidimo, da nam nič drugega ne preostaja, kakor brigati se za Dunaj, da se vsaj tukaj zapreci veliko izumiranje.
Pripravljamo se na Štetje. Težko je pričakovali, da bo dobro izpadlo za nas. Gotovo pa je, da bodo Nemci vse sile napeli, samo da se nas čim manj našteje. Ta njihovi dosedanji mir nas ne sme motiti. Kako dobro se pripravljajo, nam kažejo plakati, katere smo v pest dobili. Po skušnjah, katere smo dobili pri pridnem zbiranju naslovov (priprave k štetju), moremo naprej videti, da ne bodo imeli komisarji pri štetju težkega dela s pregovarjanjem. Naše ljudstvo na Dunaju se marsičega ne zaveda. Skrito je po slabih luknjah, znanih dunajskih delavskih kosarnali, duši se tam v dimu ter se ne briga za drugo kot za kruh. „'Meni je mar, ne dobim nič od vas kakor tudi od drugih ne“, tako pravijo, V milijonskem mestu Je zelo težko organizirati češko prebivalstvo pri slabili gospodarskih razmerah in pri pomanjkljivih stanovanjih. Najhujše je to, da nam nemške šole češke otroke vzgajejo in tako vidimo žalostno usodo, da je ve-
PODLISTEK.
Senička.
(Češki spisal I. Š. Baar).
Na griču za vasico stoji stara cerkvica svetega Lovrenca, Dolga stoletja tam stoji vsa bela kakor starček, modro in molče zre na dolgo dolino, solnce jo poljubuje, vetrič jo oveva, dež jo biča, ona pa prenaša tiho in mirno smehljajoče nebo kakor grozno nevihto.
Videl sem enkrat oko čebele pod drobnogledom. Cela mreža drobnih očk je to bila — krasnih in pravilnih. Taka okna ima tudi paša cerkvica na gričku. Zložena so iz raznih drobnih, skrbno v svinec položenih šestoglatih steklenih tablic in s temi posebnimi okenci se ozira daleč okrog. Mraz je risal na njih dolgo svoje čarobne cvetke — vihar jih pretresal — sneg jim bil v lice — toda okna so prestala vse toliko časa, da so še konečno dočakale — pomladi. Naletela so in kakor solze pretakala se je po njih vsed-la para in kapljala na mokrotna, mrzla tla.
Že je poganjala na grobih pokopališča okrog cerkvice prva travica, gosta in mehka kakor kožuh, in tuintam gledala so iz nje boječe nežne očke cele marjetice.
In visoko nad temi grobovi v vedno še golih li-pinih vršičih poskakovali so nemirno ptički, smejali se in se pričkali, preganjali se in si nagajali, tako da to sploh ni bilo nikako petje, temveč bujni in veseli krik, ki so .ga zmožni le ptički, kadar se bliža pomlad. Posebno kos in drozd, oba mojstra, izmišljevala sta si kakor za stavo vedno nove in nove akor-
de. Rjavi škorci so plahotali s krili od zavisti, poskušali jih s trudom posnemati, a dosegli le posmeh celega ptičjega zbora.
Posebno vrabci so žlobodrali kot neutrudljivi in strogi kritiki, med tem ko so se strnadi s seničkami zadovoljili s kratko melodijo — kakor s smešno pripombo — ki so jo pa zato vedno in vedno ponavljali, da je človeku že mrzelo. Samo trije ali Štirje škrjan-čki vzdigovali so se tega jutra v zračne višine nad pokopališčem, drevesi in cerkvico in sipali kakor drobne cvetke na zemljo lahne popevke iz drobnih grl.
Božje solnčece se vzdiguje po malem višje in višje, boža s svojimi žarki kakor z nežnimi prsti brezlistne glave dreves in glej — po starih telesih dreves vzvalovi razkošno pomlajajoč sok in na koncu vejic brstijo, polnijo se in odpirajo zeleni popki. Pogledalo je solnčice skozi razpokline tudi v zvonik' in glej — tudi stari zvon se je zazibal in ljudem doli v vasi se zdi, da jih že dolgo ni vabil tako slovesno in veličastno k rani sveti maši, kakor danes na praznik Oznanenja Marije Device.
'Malokdo se mu je ubranil in ga ni poslušal. Najprej so prihiteli otroci, pomešali svoj brezskrben smeh s ptičjem petjem, priklicali, so deklice, za njimi so prišli dečki in prodno še je pozvanjalo, zbrala se je cela vas v svoji farni cerkvi. Ta je še sicer dihala zimsko sapo, debeli njeni zidovi so se porosili in njena granitna tla so se potila, toda okna so se že obsehnola in se zažarila v solncu, ki je sijalo zmagoslavno . . .
Vsa cerkvena vrata so ostala na stežaj odprta, Cerkvica ni mogla danes niti vseh svojih, vernikov sprejeti in radi tega so se Stiskali ljudje med durmi in pred njimi in mlačen pomladen vetrič se jo podil
nad njih glavami po cerkveni ladij! do oltarja samega .
Tam je stal duhoven v mašni obleki z evangelijem v roki in razlagal v priprostih besedah pomen praznika „Oznanenja“ ne le pomladi v prirodi — temveč tudi mistike pomladi, duhovne pomladi v novem življenju enkrat po smrti, in pa pomladi ideje, to je Krista, ki je njegovo rojstvo oznanil danes an-gelj Devici Mariji.
Ko je končal, oglasili so se resni glasovi in takoj tudi navdušena pesem zbranega ljudstva. Toda tudi ta pesem je zvenela danes pomladansko, radostno, prsa so se vsled nje širila, obrazi zarudeli, duša se z dušo zlivala, in takoj sta ta svečan trenutek in pomladansko razpoloženje preobvladala vse okoli in opojila s čisto radostjo.
Duhoven se je obračal ravno od oltarja, da pozdravi svojo čredo s Kristusovo besedo „Mir z vami“ -- ko se je zgodilo naenkrat nekaj prav čudnega.
Oster glas, kakor da bi z mečem švignil, prešinil je zrak in kakor na povelje obrnili so vsi oči kvišku in že tudi sklonili glave do ramen — duhoven pri oltarju je obstal kakor okamnel, roke, ki jih je imel vzdignjene k pozdravu, so mu odrevenele in besede so mu na ustnicah zamrle.
Kakor črni blisk podila sta se v tem trenutku tesno nad glavami ljudi dva ptička — mala, strašljivo čivkajoča senička, za njo pa veliki ostriž.
Senicka je letela kakor strela naravnost k oltarju, ostriž pa se je v sredini cerkve v letu naglo obrnil, in predno so se še ljudje zavedli, zletel je nad njih glavami skozi duri na prosto.
Kakor da bi jim nevidna roka usta zaprla, prestali so vsi naenkrat prepevati — krik iznenađenja in groze je zazvenel po cerkvi — organist, ki ni vedel,
Stran 2.
S T H A 2
16. novembra 1010.
lik del našega ljudstva že v 'drugi generaciji za nas izgubljen. Privatno ljudsko štetje bi morala podvzeti skupna organizacija Cehov na Dunaju. Pri tem smo zadeli na težke zapreke in poskus se bo komaj po-srečal. Stranke izvajajo na lastno roko, a ne skupno privatno ljudsko štetje, a jim lahko verjamemo, da bodo mnogo rešili.
Koliko ;je pravzaprav na Dunaju Cehov? Mi, ki živimo že dolgo časa na Dunaju, se v resnici čudimo hoji po hišah; nobene posebnosti niso hiše, v katerih živi nad 70 čeških rodbin. Da, in to se vam pripeti, da najdete Mažara, kateri stanuje na Dunaju že več let, ali se nemški še ni naučil, češki pa gO' vori prav dobro. Tudi so tukaj češke hiše, delavnice in celi okraji. Taka hiša je kakor češ.ka vas in taka. ulica — češko mesto.
Jaz si ne morem predstavljati, da bi bili Cehi na Dunaju obsojeni k izumiranju. Tjakaj se ne ,gre samo za nekoliko sto tisoč teh, kateri so danes na Dunaju, ampak tudi za one tisoče, kateri se bodo s časom preselili iz Češke na Dunaj. Na Dunaju je Še mnogo neobdelane zemlje, delavcev pa malo. To so navadno 5 do 10 v vsakem okraju, kateri imajo vsaj upanje, da se da kaj narediti. Da češka inteligenca na Dunaju ne izpolnjuje svoje dolžnosti, to je naravnost ironično, ali resnično. V zadnjih letih so se sicer razmere znatno izboljšale, ali Češka inteligenca še. ni na krovu. Največja nesreča je, da nimamo svojih šol. Predno jih ne bomo toliko imeli, da nam jedro nove organizacije obdrže, tako dolgo ne bomo kos vsakoletnim izgubam. To je najtežji problem češkega vprašanja na Dunaju.
Socialni paberki.
Ž e n s k e y o b r t n i š k' i trg o v i n i.
Brezdvomno je, da žensko delo vedno bolj narašča. Na Avstrijskem je že 5’6 milijonov, v Nemčiji 9'4 mili j., na Francoskem 6'8 milij., in na Angleškem 5’8 žensk, ki so zaposlene pri različnih obrtih, indu-strijeinih podjetjih in drugem delu. Ce se ne oziramo samo na suhe številke, ampak na razmerje ženskega dela napram moškemu, stoji Ogrska na čelu vseh držav. Na Ogrskem si razmeroma največ žensk služi samostojno kruh. 45’1% od vseh oseb, ki skrbe samostojno za svoj obstanek, so ženske, Ž a Ogrsko pride Avstrija s 42’8%, Francoska s 34’8%, Italija s 32’4%, Nemčija s 30’4%, Švica s 29’5%. Angleška s 24%, Švedska s 21 %, Španija s 1G’8% in Rusija s 8’4%.
Število žensk, ki sodelujejo v trgovinah v Avstriji, je naraslo v zadnjem desetletju za 20%, to je od 248.000 na 296.000. Najbolj se opaža naraščanje ženskih sotrudnic v manjših obrtih in trgovinah. Pov-Imečno pride na 23 moških malih obrti ali trgovin 10 ženskih. V večjih in srednjih obrtih pa je komaj ena desetina ženskih sotrudnikov, Ker. je zadovoljna, ženska s skromnejšim zaslužkom in ima poleg tega mnogo več potrpljenja, večje veselje do reda, navadno tuni večji čut dolžnosti kot moški, bodo v doglednem Času ženske majorizirale moške v manjših obrtih.
To naraščanje ženskih delavk in obrtnih so-trndnic pa. ima svoje zle posledice. Ženska, se s tem vedno bolj odtujuje svojemu naravnemu poklicu, tako-rekoč nehote zanemarja svoje gospodinjske in materinske dolžnosti, poleg tega pa tudi izpodriva moške od dela in kruha. Povzroča, da, toliko mladih žensk umrje prerano kot žrtve tovarn in drugih podjetij, ki so prava ognjišča za jetiko in druge bolezni. Vsekako bo treba omejiti žensko delo v industrijelnih in obrtni]; podjetjih. Ta zahteva je važnega socialnega pomena.
# *
*
kuj se godi, je stegnil vrat, gledal iznenađeno dol in le pedal od orgelj je globoko, zlobno in vstrajno naprej bučal — ker je na njem stal.
*
* *
Nikdo iz ptičje družbe ni do danes niti sanjal o tem, da se je vrnil z juga tudi njihov grozen neprijatelj — stari ostriž. Vrnil se je tajno v nočni temi, in ko vsi utrujeni od dolgega leta brezskrbno počivali, našel si je on v bližnjih črnih gozdih gnezdo. Tuje gnezdo! Izpodil je iz njega z nasilstvom dva črna kavrana in posadil se je v njem sam kakor doma,
Naspal se je v njem in izletel po solnčnem izhodu gladoven iz gozda naprej na široko polje na lov. Prijeten vetrič božal je rahlo njegovo mehko perje, topla sapa ga je obdajala kakor mlačna kopelj, visoko nad njim je žarelo zlato solnce.
A" razkošju nameril jo je naravnost k njemu in plul v ogromni višini tiho brez vrišča, tiho pa zavratno.
Dvoje dolgih, ozkih, pa zaostrenih kril stalo je od njegovega vitkega telesa kakor dva meča, kakor pahljača raztegla, so se v polkrogu krepka peresa njegovega repa — tako se je dalj časa dvigal in radostno kopal v redkem, Čistem zraku, ko je naglo zaslišal z ostrim svojim sluhom od zemlje brezskrbno ptičje gostolenje . . .
Obrnil je svoj pogled od solnca in ga uprl dol k zemlji. Tz svoje oblačne višine je zapazil, da letajo nad mokrotnimi polji sivi šjkrjančki, na pokopališču je videl cerkvico, drevesa, in na teh drevesih je kar mrgolelo ptičkov vseh vrst.
Kakor pribit obstal je ostriž trenutek v zraku, pregledujoč plen — toda že ga je opazil Škrjanček. Spoznal ga je in hitel kot verni drug in stražnik ta-
K a k o c e n i j o so c i a 1 n i d e m o k r a t j e ž i v-1 j e n j e e n e g a d e 1 a v c a.
Pred kratkim se je v jami „Meyran“ praške industrijske družbe vsled eksplozije ponesrečilo več rudarjev. Oblast je določila, da morajo imeti rudarji odslej posebne varnostne , svetilke. Iver pa so te svetilke precej drage, so lastniki dotični nevarni rov raje zaprli. No, in sedaj je pisalo glasilo rudečkarjev, „Svoboda“, naj gre deputacija, delavcev k oblasti, da prekliče dotično odredbo. Tako se zavzemajo sociji za. varnost življenja delavcev. Dotični rov je bil. za na.-vadne svetilke vsled plinov res skrajno nevaren. Mnogo delavcev se je tam že smrtno ponesrečilo. Socialni demokratje se res ne zmenijo za varnost delavcev, njim je le za'to, da plačujejo ubogi delavci strankarski davek,
1 z s o c i a 1-d e m o k r a 'š k e g a mo č v i r j a.
Glasilo moravskih rdečkarjev.'dnevnik „Revnost“ poroča z dne S, decembra t. L, da se je vpeljala proti oskrbniku delavske bolniške blagajne v Brnu disciplinarna in kazenska preiskava, • Sodni g L. Pich je namreč kar sam nastavljal zdravnike- in uradnike, svojim sorodnikom je dajal dovoljenja za brezplačno uporabo toplic in drugih zdravilišč, seveda na račun bolniške blagajne. S temi vzglednimi razmerami v tem social-demokraškem zavodu je v zvezi še več sodni gov, ki pridejo v preiskavo.
B rätst v o v s o c. d e m. t a b o r n.
Glasilo social-demokraških zidarjev na Češkem, ..Maurer“, poroča o zanimivem slučaju. V vasi Doboši ce je delalo med nemškimi zidarji tudi šest čeških, ki so bili člani češke separatistične organizacije. Nemški sodrugi, takozvani centralisti, so pri zidarskem podjetniku zahtevali,, da se naj češke zidarje odstrani, sicer popustijo delo. Res, onih šest čeških zidar-jev je bilo odpuščenih, ker niso hoteli priseči na centralistični social-demokratični evangelij. Nič niso pomagale prošnje, morali so oditi. Sprejeta sta bila pozneje samo tista dva nazaj, ki sta izjavila, da se pod-vržeta centralistom. Tako ie bratstvo rdečih sodru-gov, ki vržejo na zimo sotrpine na cesto!
Koliko je stal francoski žele z n i č a r -s k i š t. r a j k ?
List „Journal ofliciel“ primerja dohodke železniške družbe v tednu, ko je divjala stavka, z onim v letu 1909, ko se je vršil redni promet. Primanjkljaj znaša pri šest glavnih, progah 3,379.000 frankov, to je 3% milijona kron. Koliko znaša, poleg tega Še izguba industrijcev, poljedelcev in trgovcev, se niti ne da dognati, Istotako se tudi ne more izračunati, koliko stane stavka železničarje. Po' strokovnem listu železničarskega sindikata znaša število na raznih progah odpuščenih železničarjev nad 3500. Izguba, torej na vseh straneh.
Politični pregled.
Državni abor-
Dunaj, dne 14. dec.
Na dnevnem redu današnje seje je bila kot prva točka podaljšanje provizoričnega poslovnika za e-no leto. V začetku je prišlo do burnih prizorov. Najprvo so stavili češki radikalci celo vrsto spreminje-valnih predlogov k dnevnemu redu, ki so imeli vsi značaj demonstracije proti obravnavanju poslovniškega provizorija. Po kratkem referatu poslanca dr. Stein-wenderja, ki je v svojih izvajanjih priporočal, da naj zbornica sprejme podaljšanje poslovniške reforme vsaj za eno leto, se je oglasil k besedi ministrski predsed-
koj z grozno novico na zemljo in zakričal v brezskrben ptičji krik edino besedo:
„Ostriž! — Ostriž je tu ! “
..Kaj pravi? — Kako? — Kje je?“ izsilila so iz sebe v strahu, zmešana ptičja grla — toda na odgovor ptički niso več čakali — vsak je iskal rešitve in zavetja, kjer je le mogel.
V nemi grozi pritiskali so se ptički k vejam, razleteli so v grmovje in se poskrili gnezdih.
Samo mala senička ni bila doma — ni slišala glasu varovalca in se je vračala brezskrbno proti domu. Presenetila jo je grobna tišina — sli,šala je tudi svarilne klice sestric:
„.Skrij se — skrij se — ostriž leti!“, namerila je naglo proti votli lipi, kjer si je ravno postavljala toplo gnezdece, postlano z mahom in perjem — toda že se je za njo oglasil dobro znani šum perotnic in že je zagledala roparja nad seboj.
„Ne ubežim — smrt me čaka“, bliskalo ji je po glavi — ko so se tesno pred njenim pogledom zabrnela odprta cerkvena vrata, polna odkritih glav ljudstva. na oltarju zasvetile so ji nasproti plameneče voskove sveče, brez pomisleka namerila jo je k njim, ostriž pa za njo . . .
Tako sta priletela oba v cerkev — zginila za trenutek.
Cižki in liščki, — drozgi in kosi, — vrabci v ptičjih hišicah, golobi na zvoniku onemeli so groze, srčeca so jim močno tolkla — očesca so se upirala na cerkvene duri — ko je naenkrat kakor strela v krasnem oboku izletel iz cerkve ostriž — izletel sam, — brez plena v kljunu, brez plena v krempljih — le v jezi je zasikal in izginil v višinah . . .
..Vrah — vrah“, zaklicali so nekje vrane.
„Vrata bi morali zapreti — iztegniti roko in ga
nik baron Bienerth, Ko je baron Bienerth vstal, da povzame besedo, nastal je na klopeh čeških radikalcev, čeških socialnih demokratov in Rusinov burni vrišč in krik ter se je slišalo glasne klice kakor: „Abzug Bienerth! Kaj imate še opraviti v zbornici? Kaj delate tukaj, Vi moralist? Stran ž njimi Doli ž njim! itd,“ V nastalem hrušču se komaj sliši kratka Bienerthova izjava, da se hoče vlada zavzemati za to, da, Če sprejme poslanska zbornica poslovniško reformo, bo ta kolikor mogoče hitro rešena tudi v gosposki zbornici in sankcionirana. Med celim Biener-thovim govorom je vladalo neprestano veliko razburjenje na opozicijonalnih klopeh. Za ministrskim predsednikom je govoril vsenemski poslanec Iro proti podaljšanju poslovniškega provizorija, Nato so precizirali stališče svojih strank poslanci dr. Gessmann, AVeidenhofer, Petruszewicz, Choc, Glombiiiski in Hain, na kar je bila poslovniška reforma sprejeta z 288 proti 50 glasovom. Ta provizorij velja zopet za eno leto počenši s 1. januarjem 1911,
Zbornica je začela nato obravnavati nujni predlog poslanca Beera .globe znižanja tarifov za premog ur železnicah. Po uteu-ljitvi predlagate! a "•» bila debata prekinjena in sem kmalu zaključena. Kot kurioziteta bodi omenjeno da se je ; rml za.djučiivijo poslanec Malik pošteno czmešil Vprašal je predsednika, kaj misli ukrenite da pos anec dr.' Verstovšek ne bo spravljal v nevarne st zbornice, da bi se okužla s Škrlatico. Dr. Versto\Š<*ku je obolel n an i oč med tem, ko biva gosp. poslanec na Dunaju, mali sinček na Škrlatici. — Predsednik je dobro zavrnil sitnega Malika, češ, da bo dr. Verstovšek že sam vedel, kaj mu je storiti in se on za bolezni poslancev ne briga. Mislimo, da je bilo ravno Maliku najmanj potrebno vtikati se v take zadeve, ker je njegova koža radi'mnogoštevilnih političnih blamaž in bunk, ki jih je dobil, že tako vtrjena, da se je ne prime nobena kuga in epidemija.
Dunaj, 15. dec.
V začetku seje je predsednik najprvo poklical k redu kričavega Malika, ki je včeraj po nepotrebnem žalil in napadal dr. Verstovšek a. Nato so se vršile volitve v delegacije. Za Štajersko sta bila izvoljena, ker letos vsied kompromisa ne pridejo na vrsto Slovenci, krščanski soeialee Wagner in nemški na-cionalec Marckhl. Kakor znanoobstoja kompromis, vsled katerega se menjavajo pri volitvah v delegacije Slovenci z nemškimi nacionalci.
Za Kranjsko je bil izvoljen kot delegat dr. Šušteršič, za njegovega namestnika poslanec Pogačnik, za Koroško je bil izvoljen Dobernig, za Istro, kjer vsled kompromisa pridejo letos Italijani na vrsto, italijanski poslanec Bartoli, za Goriško slovenski posla? nec Fon, Za Dalmacijo je bil po dolgem .glasovanju izvoljen kot delegat poslanec Tresič .in kot njegov namestnik poslanec Ivaniševič.
Potem je prišlo na vrsto drugo in tretje čitanje vladne predloge, da se še nadalje dopuščajo dohodki iz deželnih blagajn takozvanim sirotinskim blagajnam, ki obstojajo na Češkem, Moravskem, Galiciji, Nižje- i» Gora j e-Avstrijskem ter na SolnograŠikem. Na Štajerskem, Koroškem in drugih deželah nimajo takih blagajn. Čudno je izgledalo, da je bil poročevalec za to vladno predlogo opozicionalec dr. Ploj. Toda sedaj pri demisioniram vladi ne pride ta okolnost več v poštev. Ogorčenje pa je zbudilo, da je dr. Ploj sam izmed vseh slovanskih poslancev glasoval za resolucijo, glasom katere bi se naj na primer na Češkem proti volji Cehov razdrla skupna sirotinska blagajna. Vsi drugi Slovani, tudi člani Plojevega kluba, so glasovali proti tej resoluciji, ki je naperjena proti Cehom in Poljakom. Stavil jo je nemški nestrpnež dr. Roller.
zgrabiti morilca odurnega“, klicali so ljudje med durmi.
„Kje smo se pa nadjali česa takega! Predno smo se na to spomnili, ga že ni bilo več!% opravičevali so se možje.
Nesmelo so pogledovali iz svojih skrivališč prestrašeni ptički. Dognana stvar je bila, da je treba sklicati posvetovanje, izvoliti straže, razstaviti je, dogovoriti se glede gesel in znamenj, opomniti sosedne ptičje družine, odposlati sele ter oznaniti to žalostno vest vsem, ki žive z njuni ptiči od vseb dob v miru in pokoju, posebno pa še jerebicam in zajcem na polju ...
V cerkvici se je med tem nadaljevala sv. maša — naprej so bučale orgije in ljudstvo je pelo. Prvi, ki so prišli iz vseobčnega zmedenja k pameti — bili so otroci, urejeni kakor rože na stopnici pred oltarno mrežo. Ličeca so se jim smejala, v očescih razgorel jim je veseli, radosten ogenj, in njih drobni^ prstki kazali so na oltar.
Da, tam na tabernakelju v sredi med dvema angeljčkoma, je sedela potuhnjeno mala, prestrašena senička. Odpočivala je. Kljun je imela napol odprt, nežno perje na prsičkih se je vidljivo pregibalo in njene črne oči tekale so bojazljivo in nezaupljivo po celi cerkvi . . . Tiho je sedela, glavico obesila na stran, kakor da bi poslušala veličastne cerkvene pesmi, ki so jih vaš.čani kitico za kitico prepevali.
Toda naglo so obmolknile orgije, petje je prenehalo in le oltarni zvončki so naznanjali s srebrnim glasom, da prihaja sveti trenutek „povzdigovanja.“
Duhoven je pokleknil in povzdignil med globokim mirom sveto hostijo nad glavo, da jo pokaže na kolenih klečečemu krščanskemu ljudstvu.
(Konec prih.)
Nato je bilo rešenih Še nekaj manjših zadev in seja ob 5. uri popoldne zaključena.
Prihodnja seja jutri dne 16. t. m. Na dnevnem redu bo proračunski provizorij.
Belokranjska železnica.
'Poslanci 'Jarc, Vukovič in tovariši so vložili nujni predlog, naj vlada pospeši priprave za zgradbo belokranjske železnice do Dalmacije.
Slovanska Jednota.
Dne 14. t. m. je bilo v Slovenskem klubu posvetovanje Slovanske Jednote o spremembi pravil, katera je z ozirom na Enotni češki klub postala potrebna. Udeležili so se posvetovanja Fiedler, dr. Šušteršič, dr. Korošec, dr. Ploj, Klolač in Sramek. Doseglo se je v vseh bistvenih zadevah popolno sporaz-umljenje. Utpati je, da bo Slovanska Jednota vstala v novi obliki že pred božičnimi parlamentarnimi počitnicami, kar bo najboljši dementi proti vsem zlobnim govoricam o razpadu češko-slovenske vzajemnosti. Znano je, da so se te govorice raznašale v svet tudi od izvest n e jugoslovanske strani.
Cehi In Poljaki.
Kakor strela je. udarila med nemške nacionalne vest, da imajo Poljaki in Cehi konference o političnem položaju, ki imajo namen, ne le doseči skupno postopanje v zadevi vodocestnih zakonov, v kateri zadevi so tudi Cehi zelo prizadeti, ker veljajo vodocest-ni zakoni iz leta 1901 tudi za češke dežele, temveč pač tudi vse bolj dalekosežni namen. Sprva se je sicer z ozirom na nemir, ki se je radi tega pojavil v nemškonacionalnih vrstah, s poljske strani to demen-tiralo in povdarjalo, da so se udeleženci teh konferenc pomenkovali le o vodoeestnili zakonih. Toda taki dementi navadno nimajo ni kakega vpliva in tudi niso prav nič vplivali pri Nemcih. „Neue Freie Presse“ že vidi v tem cel komplot proti Nemcem in v© celo marsikatere podrobnosti iz teh konferenc. Tako na primer pripoveduje, da so se teh konferenc udeležili tudi Jugoslovani in glede posameznosti ve eelo, da je v teh konferencah stavil dr. Šušteršič predlog, da naj se deluje na to, da se — razbije sedanji parlament.
Gosposka zbornica.
V	torek dne 20. decembra se snide gosposka zbornica k zasedanju, da reši proračunski provizorij, podaljšanje poslovniškega, provizorija ter razne druge manjše in manj važne zakonske predloge. Gosposka zbornica bo zborovala po potrebi tudi še v sredo.
Iz seje proračunskega odseka.
V	proračunskem odseku je bila stavljena dne
15.	t. m. na predlog nemškega poslanca- Redlich a prvotna prva točka glede italijanskega fakultetnega v-prašanja na drugo mesto dnevnega reda. S tem je italijansko fakultetno vprašanje za dolgo časa-‘odloženo. Značilno je, da je bil ravno nemški vseučiliščih profesor tisti, ki je stavil ta predlog. Italijanski poslanec Conci je zaman opozarjal Nemce na njih moralno obvezo. Nato se je obravnaval proračunski provizorij. Italijanski poslanec Conci je podal v imenu Italijanov izjavo, da Italijani z ozirom na dejstvo, da je bilo italijansko fakultetno vprašanje stavljena z dnevnega reda, ne morejo glasovati za proračunski provizorij. — Za njim je govorilo Še več poslancev, med njimi tudi dr, Korošec, nakar je bil sprejet trimesečni proračunski provizorij in odobreno 109 milijonov posojila- za izvanredne potrebščine pri nabavi in gradili novih prometnih sredstev.
Italijanski tli jaki iti italijansko fakultetno vprašanje.
Visokošolski odsek italijanskega- dijaš.tva je sklenil z ozirom na dejstvo, da je bila v proračunskem odseku odstavljena debata o italijanskem fakultetnem vprašanju z dnevnega reda, znova začeti agitacijo za italijanske zaJiteve in sicer do božičnih praznikov v italijanskih mestih in občinah. Po božičnih praznikih pa hočejo sklicati vse italijanske dijake v Gradcu in na Dunaju, in tam prirediti velika manifestačna zborovanja.
Boj za Jodlbanerjev
deželnozborski mandat. Krščanski soci alci se, ne bodo udeležili volilnega boja in prepuščajo, da se skusijo socialni demokratje in nemšk’i nacionale! sami; kdo je močnejši.
Pogajanja radi konstituiranja hrvaškega sabora.
Dne 13. decembra so se pričela med strankami pogajanja glede konstituiranja hrvaškega sabora. Konference so se udeležili: dr. Bogdan Medakovič in dr. Lorkovič za hrvaškb-srbsko koalicijo, dr. Mile Starčevič in dr. Ante Pavelič za- Starčevicevo stranko, dr. Aleksander Horvat in dr. Fran Milobar za Stranko prava,
Hrvaški sabor.
Ban clr. Tomašič in ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary sta se sporazumela glede sklicanja hrvaškega sabora, Kakor javljajo hrvaški listi, ki so v ozkih stikih z vladnimi krogi, se sklicanje sabora obja-vi že te dni. Sabor se snide že 20. decembra. V prvi seji se bo volilo predsedstvo, nato pa bo sabor razpravljal o indemnitetni predlogi. Sele ko bo rešena indemnitetna predloga, pridejo na dnevni red volitve delegatov v peštanski parlament. Dosedaj je ban dr. Tomašič zahteval, da se morajo najprvo izvršiti volitve delegatov.
Cehi na Dunaju.
V ,„Slav. Tagblattu“ prireja H. Sykora statistični podatek o Slovanih na Dunaju. Po tej statistiki, katera je vzeta iz virov mestnega statističnega u-rada, so obiskovali mestne ljudske šole otroci s češ-ko-slovanskim maternim jezikom v šolskem letu: 1891 • 2 6720, 1894—S 6980, 1897-8 8414, 1900-1 9980, 1903 - 4 10.189, 1906-7 11.168, 1908-9 12.665. Koliko od teh je Cehov, je težko določiti, veliko število jih gotovo ni. Večinoma zapustijo Šolo že germanizirani. A kar ni napravila šola, napravi poznejše življenje. V privatnih čeških šolah, pred vsem v šoli „Komenskega.“, je bilo čeških otrok v letu 1901 982, 1896 985, 1900 787, a v letu 1908 1090 otrok. V novo | odprtih šolah i„Komenskega“ bode to število sicer nekoliko rastlo, ali dokler ne bode mesto Dunaj prisiljeno, postavljati češke šole. ni posebnega upanja, da bi se število čeških otrok visoko dvignilo.
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložili poštno-hranilnic-ne položnice brez izjeme vsem naročnikom. Oni cenj. naročniki, ki imajo plačano „Stražo“ že za leto 1911 naprej, naj porabijo priložene položnice za pridobitev novih naročnikov.
Vse dobro misleče Slovence vabimo v krog naših citateljev in naročnikov. Nase dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo tudi v bodoče zvesti ter naj skušajo pridobiti novih naročnikov. „Straža“ se je tekom 21etnega izhajanja splošno priljubila ne samo na Štajerskem, ampak sploh po vseli slovenskih pokrajinah.
Ugled lista raste vedno bolj, dan za dnevom dobivamo nove naročnike, med tem, ko naš tekmec objavlja svoj lastni parte.
Prijatelji, somišljeniki, uporabite Čas do novega leta za nabiranje novih naročnikov. Uredništvo se bo vsak čas potrudilo zadovoljiti vedno obširnejši krog svojih citateljev..
Uredništvo in upravniš-tvo.
Raznoterosti.
Imenovanje. Deželnosodiii svetnik Janez Ste-pisohnegg v Celovcu je imenovan za svetnika pri višji deželni sodniji.	.
Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni ljudski šoli v Kapeli pri Radencih ste razpisani mesti učitelja in učiteljice. Šola je v drugem krajevnem razredu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 20. januarja 1911 na krajni šolski svet v Kapeli, - Na šestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah je razpisano mesto definitivnega učitelja. III. krajevni razred. Prošnje do 10. jan. 1911 na krajni Šolski svet pri Sv. Barbari.
Pastirska lista avstrijskih škofov. Danes, dne
16.	t. m. sta izšla dva- pastirska lista avstrijskega e-piskopata. Prvi .{e namenjen vsem avstrijskim vernikom. drugi pa katoliški duhovščini. Pastirski list na ljudstvo je zelo aktuelen in pregnanten. Slog je sicer bolj priprost, a radi prisrčnosti, s katero je pisan, vendar globoko včinkuje. Škofje priznajo, da se katoliška misel v'Avstriji veselo poživlja, vseeno pa ji preti še stotero nevarnosti. Ena- prvih je verska nevednost. Ravno tako imenovani inteligentni krogi so v verskih zadevah po večini popolnoma nepoučeni. Radi tega se pa potem tako Širi verska brezbožnost in mlačnost, in radi tega žanje tudi „losvonrom“-gibanje tolike vspehe. Druga velika nevarnost leži v vedno bolj razširjajoči se javni nemoralnosti. Tukaj se škofje posebno ostro obračajo proti razširjanju umazane literature, a pozivajo tudi stariše, naj pazijo na svoje otroke, H koncu opozarja- pastirski list na- potreoo pokorščine napram cerkveni avtoriteti in odločno zavrača znane napade Žida Nat Im na. Pastirski list na duhovščino je pisan v latinščini. Priporoča: globoko Goorazbo, zlasti v apologetiki, in- pravi, da naj izvršuje duhovnik, svoje politične pravice zmerno in previdno in naj se zaveda, da je skrbno dušno pastirstvo tudi vrhunec politične umetnosti, ter polaga duhovščini na srce socialno delo, ki obstoja v društvenem delovanju,
„'Narodni Dnevnik“ je umrl, to je najnovejša vest v naši spodnještajerski politični javnosti. S prvim prosincem 1911 ga bo vzela hladna žena, bela smrt, nehal bo izhajati, tako poroča ves žalosten sam v svoji številki od 15. t. m. Nas ta parte ni presenetil, Vedeli smo že dolgo, da je naš „ljubi prijatelj“ v Celju neozdravljivo bolan, zato nas je našla vest popolnoma pripravljene in nas ni nič ganila. Izvil se nam je Samo vzdih: „KakorŠno življenje, taka smrt.“ Vse življenje „Dnevnikovo“ je bilo skrajno žalostno, število naročnikov se je dan za dnem krčilo, število plačnikov pa Še bolj, stalno med vednimi spremembami je bilo samo vedno naraščanje dolgov. Vse to je vplivalo moreče na sotrudnike, zato je bila tudi vsebina zelo, zelo žalostna in je smrt tudi žalostna. Kaj vse so si obetali mladi celjski liberalci, ko so začeli izdajati list. Čutili so se enake bogovom in v naskoku so si hoteli priboriti Spodnje-Štajersko. In sedaj ta debacle. Nikjer nič. Ne prijateljev, ne somišljenikov, ne naročnikov, ampak samo prazne blagajne. Komur to ne izsili solz, ta sploh nima liberalnega srca, In v to morje solz naj bi se valilo še nadalje ne-
prebavljive kupe liberalnega dnevnika. Raji ne, ker posušiti se jih itak ne da. Zato je primernejše, da se v znak žalosti odtegne temu posvetnemu svetu, ki ga noče umeti. Ko bodo beli krokarji okrog letali, potem bo s kraljem Matjažem lahko vstal tudi „Narodni Dnevnik“ od mrtvih. Mogoče bodo vsaj takrat razumeli liberalne bedastoće. Do dobe belih krokarjev pa: Requieseat in pace!
Liberalci ravnajo vedno po istem kqpitu, tako da so že do skrajnosti smešni. Kadar so najbolj po tleh in se pokaže vsa njihova nemoč, takrat kriče o naših izgubah in farbajo svoje backe s pravljicami o naših porazih. Te zastarele metode so se oprijeli tudi sedaj. Na uvodnem mestu mora „Narodni Dnevnik“ svojim „inteligentnim“ naročnikom poročati, da ga bu vzela sušica, Malo pozneje pa dokazuj© na vse mogoče lažnjive načine, kako propada naše zadružništvo. Presmešno bi bilo, če bi hoteli braniti naše krepko zadružništvo nasproti ljudem, ki so s svojim Ag-ro-Merkurjem zašpekulirali pol milijona in še več ljudskega denarja, ki jim mora priti na pomoč država (na Goriškem) z milijonom kron, da jih reši poloma ki sami gospodarijo tako, da jim zbežijo najudanejše zadruge. Pribiti hočemo samo! Sedaj, ko s prenehanjem „Narodnega Dnevnika“ mora uvideti tudi slepec, da je liberalna politika v gospodarskem, narodnem in socialnem oziru popolnoma za nič, da je v liberalnem taboru vse korumpirano, da je vodilo liberalno politiko par političnih, zase .skrbečih pustolovcev, se hoče na nesramen način obrniti pozornost drugam. Ta taktika je tako nerodna, da se jo lahko prime in ne bo dosegla zlobnih liberalnih namenov. Res, škoda, da preneha „Narodni Dnevnik“, se je vsaj človek včasih pošteno nasmejal na račun liberalnih budalosti.
Nemški strah pred Slovani. Danes dne 16. decembra pride v Gradcu potom licitacije na prodaj neka stara, hiša, zapisana v deželno desko, nekdanja last voditelja nemških liberalnih Štajerskih kmetov, barona Rokitansky. „Grazer Tagblatt“ roti v strahu, da ne, bi Slovani kupili te hiše, vse Nemce, da naj ne pripustijo, da bi Slovani dobili v Gradcu svoj dom. Rokitansky je imel namreč najeto posojilo od nekega slovanskega zavoda, ta zavod pa je pripravljen ku--piti to hišo.
Občinske volitve v Brežicah pred upravnim sodiščem. Vsled pritožbe dr. Benkoviča in tovarišev je upravno sodišče pri obravnavi dne 14. decembra razveljavilo volilno, oziroma reklamacijsko postopanje kot pomanjkljivo, ker se politična oblast ni dovolj natančno dala poučiti o davčnih predpisih posameznih, po večini slovenskih davkoplačevalcev.
Zlobni napadi na naše zadružništvo. Piše se nam: Znano je, da je naše zadružništvo liberalcem in nemškutarjem trn v peti. Spravili so se sedaj nad Zadružno zvezo v Ljubljani in razširjajo po nemških listih laž, da je Zadružna zveza v nevarnosti. Neki tajnik je baje poneveril velikanske svote. Zloben namen je prozoren. Nase ljudstvo naj bi zapustilo lastne denarne zavode, pa nosilo denar v nemškutarske in liberalne Šp arka se, ter na ta način pomagalo širiti liberalno časopisje in Südmarko, ki ima namen uničiti slovensko ljudstvo. Toda naš,e ljudstvo je zavedno dovolj, da spozna svoje prijatelje.
Železnica Polzela—Kamnik. V seji poslanske zbornice dne 13. decembra so poslanci dr. Benkovič in tovariši interpelirali železniškega ministra, da se cela proga Polzela—Kamnik vzame v bodočo vladno predlogo o lokalnih železnicah brez ozira na zago-tovljenje prispevk štajerske dežele. Podobno interpelacijo so stavili nemški poslanci glede projektirane železnice Gleisdorf—Hartberg. Interpelacije namen je v prvi vrsti, paralelizirati akciji nemških poslancev glede železnice Gleisdorf—Hartberg, ki niti v zadnjo vladno predlogo ni bil sprejeta; obe progi se mora najmanj po enakem načinu obravnavati.
Izvršitev izplačil na račun politični!) oblasti na Štajerskem potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju. Prejeli smo sledeče naznanilo:	Prizadete os-
rednje oblasti so zaukazale, da se morajo od 1. prosinca 1911 naprej izvršiti tudi vsa „izplačila“, katera. se nakazujejo od namestništva, od deželnega šolskega sveta in od deželne komisije za agrarne operacije na Štajerskem, posredovanjem namestniškega računskega odseka v Gradcu, pri katerem se naj vložijo slučajne reklamacije, potom urada IpoŠtne hranilnice na Dunaju. K takim pripadajo zlasti: 1. Vse dejanske plače; 2. odmene, dnine in mezde, doneski bolniškim blagajnam in zavarovalnicam proti nezgodam, darila in podpore, stroški nadomestovanja, potni stroški in dnevšeine, pavšalje, talije, mitnice in zakupnine, zemljiške odškodnine in odkupi, zaslužki zalagateljev in pogodnikov, podpore za silo In posojila, subvencije; 3. zlasti glede učnih zadev tudi: cerkvene potrebščine, ustanove in štipendije, doneski, učne potrebščine, uradne in pisarniške potrebščine, davki in clavčine, upravni stroški, patronalni izdatki, izvanredni izdatki; 4. vrhu tega glede verskega zaklada tudi: alimentacije, dotacije In dopolnitve, oskrbnine, pasivne obresti, pokojninski dohodki, pokojnine, provizije, plačila po milosti; 5. zalogi v gotovini. Glede slučajnega raztezanja tega novega načina izplačil na račun izboljševalnega zaklada pridržalo si je ministrstvo za. poljedelstvo sklep. Iz pla-čitve potom poštne hranilnice so izvzeta: a) Plačila upravičencem, bivajočim v tujini; b) plačila, katera se morajo opravljati dejansko v zlatu; c) plačila na račun Ogrskega, skupnih oblasti in samoupravnih organov; d) vzdrževalne podpore, katere je plačati v smislu zakona z dne 21. julija, 1908 drž. zak, št. 141
Stran 4.
svojcem, poklicanih k orožni vaji (služabni vaji, oziroma k vojaški izobrazbi; e) do daljšega plačila na račun učiteljskega pokojninskega, zaklada, deželnega šolskega zaklada, kakor tudi predplačila za, ponovitev od' trtne uši pokvarjenih vinogradov. Da bi se zabranile zamude, oziroma oviri pri izvršitvi plačil potom poštne hranilnice, je neobliodno potrebno, da k sprejemu upravičene osebe vedno naznanijo redno svoje natančne naslove (pred- in zaime, značaj, bivališče. okraj, slučajno zadnjo pošto, potem v mestih in trgih ulico in hišno številko). Osebe, katere vživajo pokojnine in pokojninske pristojbine, ustanove (za slepce, bolnišineke ustanove, ustanove za podporo pomoči potrebnih gozdarjev in njih podložnikov i. t. d.) morajo naznaniti spremembo svojega bivališča takoj računskemu dfceku c, kr, staj. namestnije. Plačila, se lahko izvršijo v gotovini ali po zaracunjaju (clea-ring-promet). Računski odseki c. kr. štajerske namestnije je za vse tukaj omenjene izdatke, ki se naj izvršijo .potom poštne hranilnice na račun zgoraj označenih oblasti v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel posredovalni urad. — V Gradcu, dne 10. grudna, 1910.
Za kadilce. Mnogi strastni kadilci ne vedo, da je med izborno zdravilo proti nikotinu. Nikotin prihaja potom kadenja v želodec, kjer povzroča razne bolezni, da, celo znake zastrupljanja. — Čebelarjem, ki imajo navado kaditi tobak pred čebelnjakom, je priporočati, naj poprej popijejo nekaj žličic medu, ker tako oslabe zle učinke nikotina. — Isto se priporoča strastnim kadilcem tem bolj, ko med na sploh utrjuje telo in mn daje odpornost.
Razpisane ustanove za umetnike. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je razpisalo več ustanov za nadarjene umetnike, ki nimajo lastnih sredstev za nadaljno izobraževanje, in sicer za umetnike iz stroke obrezovalne umetnosti. Prošnje je vložiti do
15.	januarja 1911 pri dotičnih deželnih oblastnijah.
Kletarski tečaj se bo vršil na deželni viničarski šoli v Silberbergu od 10. do 20. januarja 1911.
Štajersko.
Mariborske novice.
Časten obisk je imela včeraj zjutraj mariborska bogoslovnica. Prevzvišeni knezoškoi dr. Mihael Napotnik je imel veličasten govor o štirih poglavitnih čednostih s posebnim ozirom na stanovske dolžnosti cč. gg. bogoslovcev. Med najsv. daritvijo so vsi prejeli sv. obhajilo iz rok ljubljenega nadpastirja. V spomin so pa dobili znamenito delo „Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov.“ Bog plačaj!
Maribor. V seji poslanske zbornice dne 14. t. m. so čutili poslanci Wastian in tovariši potrebo, da so i nterpelirali naučnega ministra radi Škrlatice, ki se širi sedaj po našem mestu. Jz prozornega namena so zasukali gospodje v so stvar tako, kakor da bi povzročile epidemijo čč. Šolske sestre. Res, gotovi ljudje se ne ustrašijo izrabljanja še tako žalostnih dogodkov, samo, če upajo, da bodo narodnega ali političnega nasprotnika oškodovali. Brez srca in brez o-zira. kadar se gre na nesomišljenika, četudi je ta popolnoma-miren, to je geslo gotovih ljudi. Mislimo pa, da bo prišel še čas, ko bo taka surova morala, nemogoča.
Samomor. Kuharica Ivana Hudeček, doma iz Brega pri Ptuju, v službi v Mariboru, je dne 12. dec. iz samomorilnega namena izpila kozarec bencina in špirita. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla.
Tatvina. Zdravniku dr. pl. Lichem-u je dne 13. decembra ukradel iz njegovega stanovanja^ zidar Jože! Grašnik zimsko suknjo, v kateri je bilo čez 100 K denarja. Se predno jo je mogel tat odkuriti, ga je vjela policija,
Maribor. Kakor izvemo, se bode vršil dne 18. decembra v hotelu „Meran“ pouk za števne komisarje pri ljudskem štetju.
„Navdušeni“ Nemci. „Tagespost“ poroča, daje nekdo ukradel v mariborski gostilni Modritscli pušico društva Südmark, ne da bi odštel zbrano svoto. Narodna požrtvovalnost pa taka!
Katoliško delavsko društvo v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo dne 18. decembra božičnico z .obdarovanjem otrok. Vspored: 1. Deklamacija, (Pozdrav.) 2. Sv. Frančišek graditelj jaslic, božična slika. 3. „Spomni se, Devica“, otroški zbor. 4. „Beg v Egipt“, deklamacija, 5. Živa podoba: Sv. Družina in Diz-ma. 6. „Tam v priprosti hišici“, pesem. 7. „Jezušček v gozdu“, deklamacija. 8. Živa podoba: „Sv. Jožef in Jezus v gozdu.“ 9. Božična igra, v dveh dejanjih. 10. Deklamacija. 11. Nagovor. 12. Obdarovanje 209 otrok. Med odmori godba, Blagajna se odpre ob 4. uri pop. Začetek ob 546. uri zvečer. Vstopnina 60 v, 50 v in 40 v. Otroci prosti. Lokal: Flössergasse 4.
Odpadniki. V zadnjem času so odpadle v Mariboru naslednje osebe: Karolina König, pomožna delavka : Emerich Writzl, realec, doma od Sv. Trojice v Halozah (?!); Avgust Maleg, slikarski pomočnik, Dravska ulica 10, in njegova žena Frančiška ; Julija Tsohrepinko, zasebnica, Koroška ulica 47; Viktor Luks, praktikant farmacije pri gospodu Prullu, Glavni trg 15, rodom Hrvat. Posebno zadnji slučaj nas je osupnil. Zelo čudno se sicer sliši že odpad nedoraslega realca Writzla iz slovenskih Haloz, a, še bolj čudno zveni odpad Hrvata. Ljubimo in spoštujemo brate onkraj Sotle in jih vedno radi sprejmemo, če pridejo med nas. Da bi pa hodili Hrvatje k nam in tukaj podpirali lutrovsko vsenemštvo, tega pa ne mo-
remo dopustiti. Ker smo prepričani, da je gospod V. Puks vedel, da je pri nas protest antovstvo identično s pangermanstvom, zato njegovega koraka ne smemo prezreti in ga moramo odločno obsoditi.
Božičnica. V nedeljo une 18. grudna ob 3. uri popoldne se priredi v Studencih pri Mariboru v Ne-krepovi gostilni (Tkalec) božičnica za slovenske otroke. na katero uljudno vabimo vse Slovence. Spored:
L Nagovor, dr. A. Medved. 2. „Sveta noč“, M. Kra-maršič. 3. „Mladi dedek“, Janko Vokač in M. Kra-maršič. 4. „Sveta noč“, otroški zbor. 5. Zahvala, M. Bende. 6. Razdelitev daril.
Opozarjamo slovensko občinstvo v Mariboru in okolici na današnji inserat špecerijske tvrdke Alojzij Šumenjak.
Celjske novice.
Morituri te salutant. — Umirajoč „Nar. Dnevnik“ pozdravlja, javnost po „ovinkih“ svojega očeta, da z novim lotom vzame konec svojemu žalostnemu življenju.
Cerkvena tatica. Neka Laneker. ki se klati po sveto, je ukradla dne 13, t. m. -v Marijini cerkvi svetilko iz stene, vredno kakih 15 K. Sla je k raznim strankam, da bi jo prodala. Končno je pregovorila čevljarja Ivana Ušena. da jo je kupil za 1 K. Med tem, ko je šel čevljar po denar, pa je smuknila k sebi. nov par Čevljev. S krono in čevlji je odnesla pete, toda ne za dolgo. Drugi dan jo je prijela policija,
Božičnica za slovenske otroke se priredi v Celju v sredo, dne 21. decembra t. 1. ob 2. uri popoldan v dvorani „Pri Belem volu“. Na vsporedu je: petje, deklamacije; igri: ,.Duktor Čukec“ in „Kjer je največja sila, je roka božja najbolj mila“. Slovenski mla-dinoljubi se uljudno vabijo k tej prireditvi.
Nabiralniki za „Slovensko Stražo“ se nahajajo v obeli gostilniških sobah „.Belega, vola“. Obiskovalci omenjene gostilne se lepo prosijo, da pridno vlagajo v nje darove za obmejne Slovence.
V	tovarni protestanta Westana so morali delavci delati na Marijin praznik v pretečenem tednu do
4.	ure popoldan, Ali je to posvečevanje praznika, ki naj bi bilo vsakemu delavcu omogočeno? Sploh pa bi imeli o tej tovarni navesti še mnogo pritožb. Pa o tem drugokrat.
Žveplenke v korist obmejnim Slovencem pogrešamo v gostilni, katero obiskujejo skoro izključno samo naši pristaši. Naj' za danes'to zadostuje.
Nedoslednost v načelih je, ako ud ali celo odbornik podružnice „Slovenske Straže“ rabi vedno le Ciril-Metodove žveplenke, naših pa ne.
Gosp. dr. Gregorin, deželno-sodni nadsvetnik v pokoju, stopi kot kompanjon, v pisarno g. dr. Benkoviča,
V	nemških šolah so delili letos učitelji in učiteljice koledarje „Schulferajna“. Ali je to dovoljeno?
Ptujske novice.
Ptuj. Hudo se je razkoračil znani politični velikan Malik v nedeljo, dne 11. t. m. v Ptuju, Kakor vedno, tako je tudi tokrat serviral radovednim ptujskim Nemcem in štajercijancem, kar mu je sploh prišlo na, jezik. Posebno so navzoči uradniki sprejeli s slastjo njegov apel na dijaštvo, naj se pridno uči slovenščine, da bode moglo uspešno iztirati slovensko u-radništvo iz spodnještajerskih sodišč in davkarij. Pri nas v Ptuju je ta Malikov poziv odveč, saj imamo v vseh naših državnih uradih, bodisi na. sodniji, glavarstvu in davkariji skoro izključno same nemške u-radnike, ki mrcvarijo slovenščino, da se Bogu usmili. Malikove želje se pač ne bodo uresničile. Nase ljudstvo, ki se zaveda vedno bolj, pač ne bo pripustilo, da bi jedli naš kruh sami tujci.
Svojega tovariša oropal. Hlapec Josip Hafner je v bližini Ptuja dne 12. decembra, napadel hlapca Martina Unterlechnerja, ga vrgel nai tla in mu s silo odvzel dve srebrni uri. Hafnerja so pozneje prijeli in izročili sodišču.
Baz por je nastal med ptujsko mestno in okoliško štajerčijansko kliko radi stavbe nemške šole na Bregu. „Mehčani“ se hudujejo, ker okoličani niso vprašali Orniga in Linharta, komu se naj izročijo dela pri stavbi.
Šnops gospodari naprej. Šnopsarije v Ptuju so najboljši zavezniki štajerčijansko in vsenemške klike v Ptuju. Od tod toliko pobojev in umorov. Na naših prireditvah povsod svarimo ljudstvo pred nesrečnim žganjem in tam kjer krepko delujejo naša društva, je prenehalo žganjepitje, „Stajerc“ pa seveda ni našel Še nikoli besede proti Šnopsu. Revež ne sme, ko ga šnops vzdržuje.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Dne 12. in 14. t. m. so zmagali pri občinski volitvi v Trbovljah liberalno-nemško-demo-kratieni kompromisni kandidati. V III. razredu so dobili povprek po 584 glasov in protikompromisna neodvisna stranka po 102 glasova. V II. razredu so dobili tudi kompromisni kandidatje vsled silne agitacije večino, dobili so po 111 glasov, in neodvisna stranka, povprečno po 30 glasov. — Le v prvem razredu je zmagal kompromis brez 'boja, pa tudi v tem razredu so lomili kompromis nekateri slovenski volilci, ki pa niso „klerikalci“, in so črtali Wiltschniga, ker je baje prevelik prijatelj nemške šulferajnske šole v Hrastniku. — Z vspehom te volitve smo popolnoma zadovoljni, ker se je pokazalo, da je še precej kremenitih mož v Trbovljah, ki se ne vstrašijo vsake sapice. Z dopisnikom „Nar. Dnevnika“ se ne bomo prav nič pre-
pirati, naj maže, kar hoče. Povemo mu pa ha uho, naj gre na Parašuhov travnik preobračat kozolce, kadar je natrkan, in mu prijateljsko svetujemo, naj pusti po dnevi in posebno še po noči poštene ljudi pri miru, da ne bomo prisiljeni, pritožiti se na višje mesto, potem ne bo pomagala nobena prošnja več. Vsem našim resničnim in gorkim prijateljem pa se š,e za-hvaljujemo za ves trud, in jim kličemo:	„Kmalu se
zopet vidimo!“ — — Neodvisni volilci.
Skupina J. S. Z. Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldan, ima tukajšnja, skupina Jugoslovanske strokovne zveze svoj mesečni sestanek, kakor po navadi v Društvenem domu. Razgovorili se bomo o raznoterostih socialnega dela, in o naročbi lista „Straža.“ Prosi se, da pridejo vsi člani polnoštevilno, a tudi drugi nečlani se lahko udeležijo sestanka.
Ljutomerske sovice.
Ljutomer. Pred mariborskim okr. sod. je bil le dni obsojen na šest mesecev težke ječe tukajšnji pekovski pomočnik Janez Heric, ker je dne 7. nov. pretepal svojo ženo in ji grozil s smrtjo. Poškodoval je tudi stražnika Šlahtica.
' Po Murskem polji; se klatijo tatinske drhali, ki obstoje večinoma iz ciganov. Ne mine skoro noči, da ne bi ukradli kakega prašiča, ali druga, živila pri kmetih. Pri posestniku Karclinarju v Vučji vesi je pes v nedeljo, dne 11. decembra zasledil cigana, skritega v slami. Prijeli so ga in ga gnali zvezanega k o-lOžništvu v Križevce. Priznal je, da je mislil zažgati, da bi lahko potem z drugimi tovariši na drugem koncu vasi nemoteno kradel. Posestniku Kovačiču v Dobravi so tudi zaklali svinjo, a.predno so si spravili plen na varno, so bili prepodeni. Ljudstvo je zbegano ter straži po noči svoje imetje. 'Oblastva, bi pač jahko v varnost ljudskega imetja posvetile malo več pozornosti.
Ljutomer. Gospodu davčnemu opravitelju Ulmu si dovoljujemo staviti uljudno vprašanje, kedaj se začne zjutraj njegov uradni čas. Ali mar ne ob osmih? Stranke, ki prihajajo 1. dne vsakega leta v denarnih zadevah, morajo čakati do 549. ure, in često še do tedaj brezuspešno. Na ta način se po nepotrebnem ubija in izgublja dragoceni čas. Želimo torej več točnosti. Prednik je bil v tem oziru vzoren. Upamo, da za ta pot zadostuje!
Drugi kraji.
Razvanje. Podružnica Südmarke je zborovala v nedeljo, dne 11. decembra pri Puklu. V novi odbor so Izvoljeni sami pristni Nemci, kakor: Pukl, Novak, Trinko, Kac, Korošec i dr.
Hoče. Kar vsa iz sebe je „Marburgerca“, oziroma njen dopisnik, da je bil Slovenec Vernik izvoljen za župana. Nekako prezirljivo imenuje gospoda Vernika in Grašiča „kmeta“. Zapomnimo si to . book i kmetje! Dopisnik „Marburgerce“ nas psuje, kakor da bi bit kmet nekaj manj vrednega. — Drzno napada znani dopisnik tudi gosp. Fr. Rojka. Tako nastopajo proti kmetom vsenemški protestantovski listi.
Hoče. „Grazer Tagblatt“ z dne 15. decembra milo zdihuje, ker so se naši možje otresli posilinem-škega gospodstva v občini. List trdi, da sta se dva „nemška“ odbornika dala pregovoriti in sta volila s Slovenci. Res pa je, da je gospod Grašič po lastnem prepričanju volil moža, do katerega ima vsa obširna, občina zaupanje. Hočeš-nočeš se bodo morali nemčur-eki z nemškimi listi vred pomiriti, ker imajo slovenske Hoče vrlega, slovenskega župana.
Hoče. Občinski odbor v Rogozi je v krajni šolski svet. izvolil namesto Janeza Pečarja gospoda Fr. Malajnerja, ki je vrl naš pristaš.
Otrok se poparil. Dne 11. t. m. je padla 3-letna posestnikova hčerka Rozalija Meznarič v Borovcih v škaf vrele vode. Otrok je bil takoj mrtev.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Smrt v studencu. Tesar Frane Kokot je snažil župnijski studenec. Studenec je globok čez 40 metrov. Dasirav.no je dal gospod župnik Kokotu na razpolago močno vrv, se je ta vendar poslužit stare obrabljene vrvi. Ko so privlekli delavci polno posodo do višine 25 metrov, se je utrgala vrv. Posoda je padla z vso silo Kokotu na glavo, jo razklala in mu strla desno ramo, roko in nogo Bil je takoj mrtev. Kokot zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otročiče,
Sevnica ob Savi, Stepla sta se 7letni in 5iet.nl fantiček. Sedemletni je mlajšega tako udaril z nogo, da je ta vsled nasledkov umrl.
Konjice. Nemški atletski in športni klub se je preosnoval v „turnverein“, V načelstvo so izvoljeni veliki Nemci, kakor: Bračič, Vrečko in drugi -iči.
Tepež. V ponedeljek, dne 12. t. m. je nastal v kremi Pukl na Meljskem hribu med gosti prepir. Pri tej priložnosti je Anton Kopčič, viničarski sin, sunil težaka Mihaela Frasa z nožem v roko in ga težko ranil.
Na Ponikvi ob južni železnici je izvoljen za župana vrl mož gospod Jurij Zabukoš,ek. S tem je končan boj za lepo in veliko občino, ki je trajal tri in pol leta,
Ponikva. Kmetijsko bralno društvo na Ponikvi ima na praznik sv. Štefana po večernicah občni zbor in priredi ob tej priliki žaloigro „Vestalka.“ Vsestranske priprave in navdušenje je porok, da se bo igra zopet krasno obnesla, kar bo le v, čast mladim igralkam. Jgra ..Vestalka“ se ponavlja v nedeljo novega leta dan.
Iz Savinjske doline. Kakor Vam je znano, gospod urednik, udeležila sva se z mojim tovarišem, puščavnikom, protestnega shoda v Celju. Sveta na-
ma je dolžnost, čuvati naše narodne svetinje, in ena najsvetejšili je naša mladina, ki je naša prihodnjost, naš vij) in nada. Kako veličastno je bilo! Kako željno je čakala mladina, da vidi svoje voditelje, ki jo znajo čuvati, kot punčico v očesu. Med naš cvet so privandrali tudi takozvani naprednjaki. Hoteli so se opravičevati, češ", saj smo podali nekaj praznili fraz v našem časopisju, da vržemo pesek v oči onim, ki nam 'še verujejo. A hudo so naleteli. Svoječasno so nas zvali neumne backe, ako smo poslušali naše poslance, a danes, kdo pa posluša vas, ko bruhate grde psovke pod krinko nemškega Lehrerbunda na nas slovenske fante, da smo posvinjili kmetijsko šolo v St. Juriju! Kako bi se radi opravičevali sedaj pred nami, ko je prišel obračuna dan. A sedaj je prepozno. Ako bi ti naprednjaki imeli sploh kaj narodnega ponosa v sebi, bi bili morali sami sklicati protestni shod, ter zavrniti to nečuveno poovanje. A tega sami niso storili. Pred nami se vam pa ni potreba o-pravieevati, ker mi ne moramo več vaših izjav. Obračunali smo z Lehrerbundom, s katerim so zvezani liberalni učitelji, vi pa ali zahtevajte zadoščenja, ali pa vtaknite v žep, če ste zaslužili. Gospod urednik, odkrito vam rečem, da gospodine Brinar ni bil tako poparjen takrat, ko je zletel v liberalno lužo iz že tako zasiguranega poslanskega stolca, kakor ta dan, ko je videl, da mu naša poštena mladina niti toliko več ne zaupa, da bi mu pustila govoriti, ampak mu je odkrito rekla: Idi k Lehrerbundu, tam se opraviči! Klici : Sedaj poznamo, kakš.ni so liberalci, kako čuvajo svoja narodnost itd., niso bili prelepo doneči za rahla ušesa Brinarjeva, ki je bil nekdaj navajen samo na slavo in klici: Živel Brinar! Potrebno bo, gospod urednik, da bomo še več ljudi malo orisali, kakšni narodnjaki so, ako se ne bode kmalu obrnilo na bolje. Takrat bode potreba vzeti veliki bič v roke, da se jih pošteno stepe, mogoče bo kaj pomagalo. To zna dobro moj tovariš puščavnik, ako mu bodete dovolili malo prostora. Kako ponosno sva stopala iz Celja, ko sva razmotrivala, da so naši poslanci res nepremagljive skale, v katere se zastonj zaletavajo bodisi Nemci ali liberalci. Oni stoje trdno in neoma-jano, dobro vedoč, da je vse pošteno slovensko ljudstvo za njimi, ki jim povsod izreka popolno zaupanje. Ta požrtvovalnost naših braniteljev naju vspodbuja, da- morava delati po njih nasvetih, ako moramo priti do zaželjenega cilja. Začrtala sva si svak svojo pot, K n sva se ločila , sva sklenila, da bodeva pismeno poročala, gospodu uredniku, kaj sva kje našla. Na •svidenje torej! — Samotar pod goro.
Ljubno. Naše dobre ,.napredne“ prijatelje bo ‘gotovo veselilo, da mi v „Črni“ Savinjski dolini vendar napredujemo, saj tudi nas veseli, da poročamo lahko nekaj veselega za naš trg. Pri nas se je namreč, vršil meseca novembra prvi slovenski krojaški tečaj na Spodnjem Štajerskem, ki je trajal od 5. nov. do 3. dec., a vodil ga je gospod Matija Kunc, strokovni učitelj iz Trsta. Naša. obrtna zadruga je s tem pokazala, da resno misli na povzdigo obrti, kar je ..pokazala' letos že drugokrat. Meseca avgusta se je že vršil štiritedenski tečaj za čevljarje, a sedaj je bil zraven krojaškega tečaja tudi še štiridnevni tečaj za šivilje. Z veseljem smo gledali naše pridne krojaške mojstre, pomočnike in vajence, kako so se pridno u-deleževali pouka, in pazljivo sledili predavanju gospoda učitelja, ki je pokazal toliko spretnosti in ob enem ljubezni za krojaško obrt, da smo ga občudovali. Za krojači pa niso hotele zaostati šivilje v nobenem oziru. ampak so se tečaja prav pridno udeleževale, ker so se že bale, da bomo fantje preveč „nobel“ hodili, ko bomo nosili obleke po novem kroju. Saj sami veste, gospod urednik, da ženske hočejo povsod prve biti, pa tudi pri nas ni drugače. Ce pridete kaj v kratkem k nam, bodete lahko opazili napredek, ker se bodo trža.nke že z novimi oblekami „postavljale“, •Še bolj kot pa mi; ker so izjavile, da se nam ne dajo „utrucati.“ Sicer jim pa iz srca, privoščimo to veselje. Gotovo mi bodete pritrdili, gospod urednik, da je to lep napredek, čeravno še nismo hodili misijona,-rje s kamenjem „pozdravljat“ in se nismo „poslovili“ od njih z nečloveškim vpitjem, kakor se je to nekje drugje lansko leto zgodilo. Nehote sem se spomnil tega, naprednega dejanja, ker sem pred nekaj dnevi pregledoval lanski letnik „Straže“ in tam našel prav imenitna poročila od „samotarja pod goro“ in „puščavi) ika z Mrzlice.“ — Marsikje bi se tudi lahko kaj sličnega priredilo, ker tudi ministrstvo gre obrtnikom na roko in bi jim rado ustreglo, kakor je naši obrtni ■zadrugi, pa samo to je hudo, ker ponekod dela preveč preglavic ljudem „klerikalni zmaj“, ki ga prav pridno preganjajo, čeravno ga ne morejo pregnati in ugonobiti, a zraven tega pa na, nič drugega ne mislijo, ker ne utegnejo. Zato nas tem bolj veseli, da so se ravno pri nas zganili obrtniki, vsaj bo to v prvi vrsti njim v korist. Veliko novega so se naučili in ob enem pa dobili neko samozavest, neko samostojnost, ker niso na nikogar navezani. Kdor namreč razume svoje delo, ni se mu treba bati, da bo stradal, ker dobrega delavca povsod radi sprejmejo. Zato pa, o-brtniki, oklenite se še bolj čvrsto svoje stanovske organizacije, ker v organizaciji je moč, ona vam bo gotovo vedno priskočila na pomoč, če Vas vsi drugi zapustijo. Pošteno delo vam bo povzdignilo ugled, a temu delu naj bo tudi pošten temelj, ker le tedaj, ce je temelj čvrst, se tudi lahko kaj močnega in trajnega
sezida. Dokler bodete značajni in na svojem mestu, bomo vas tudi vsi z veselejem podpirali.
Iz gornjegrajskega okraja se množijo dopisi v „Narodnem Dnevniku“ in „Narodnem Listu“, ko gobe po toplem dežju v gozdu. In kar o gobah velja, da najboljše niso kaj prida, tako bi rekel tudi o dopisih omenjenih listov. Zato mislim, da mi ni kdo ne bo o-čital posebne prilizljivosti, če na tem mestu očitno izrečem glede na omenjene dopise, da našim naprednjakom, katerim je bilo poprej liberalci ime, ne delajo časti. Zakaj tako-le jih raznaša po svetu „„Narodni Dnevnik“ štev. 251 od 4. novembra 1910, kakor tiskano beremo: „da je Kelc, nadučiteljev sin iz Nove-štifte moral v samoten zapor, da bo kazen strožja“, (Ce je bil Kelc že tolikokrat zaprt, kolikokrat smo že v „N. D.“ in „N. L.“ brali, je pa že nekaj. Stavec.) o Kocbeku, da je baje gospod Grebenc za njim zaklical: „Ist das ein Trottel“, o dr. Koncem k u, „da se je pri prvi razpravi o S., hlapcu, izrazil, da je nekoliko „beschränkt“ — torej nemško!, o župniku Lekšetu, „da je odklonil drugega sodnika“, gotovo ne brez razloga in tehtnega vzroka. In v štev. 278 od G. decembra, „da je tepel mesar Franc Filač v Goni. Gradu svojo ženo“ in o Grebencu, sodnem predstojniku — o Bog in sveti božji križ! ta pa je že vse storil, samo še naprednjakov ni pohrustal, ker inače hi se tako glasno ne širokoustili po časopisih. So pač naši liberalci, kakor tisti deček na paši, ki je vpil: „volk, volk“ in se potem smejal, ko je ljudi nalagal. Da je temu tako, pričajo popravki in tudi dostavki v
N.	D.“, iz katerih sleherni lahko razvidi, koliko je verjeti .„Narodnemu Dnevniku.“ Sam tale kratek stavek v štev. 25|1: „Ko je župnik Lekše odklonil drugega sodnika, je Grebenc napravil koncept, katerega je potem Lekše prepisal“, kateri, mimogrede rečeno, sodi v uvodnik Grebene kakor k vozu — peto kolo, kar mrgoli neresnic, ker je tako povedan, da nima ne repa ne glave — pa vendar se* laže! Da vidimo! \ „Nar. Dnevniku“ Štev. 254 od dne 8. novembra 1910 beremo ta-le popravek:	Ni res, da, „,’ko je župnik
Lekše odklonil drugega sodnika, je Grebenc napravil koncept, katerega je potem Lekše prepisal“, ampak je res, da je župnik Lekše odklonil prvega sodnika; res je pa, da Grebenc ni napravil nobenega koncepta, katerega je potem Lekše prepisal, ampak je res, da ga je Lekše sam napravil in prepisal. Luče, v soboto, dne 5. nov. 1910. Lekše, župnik. In sedaj pride „N. D.“ prvi odkašljek, glaseč se:	„K temu
„popravku“ imamo samo pripomniti, da sta v Gorn. Gradu dva sodnika, okrajni sodnik in drug z nazivom „sodnik“, Lekše je odklonil „sodnika“ Serneca, torej faktično drugega sodnika. Kar se tiče trditve, da ni Grebenc napravil koncepta, ampak Lekše, vemo, da je imel Grebenc s to zadevo (Kakšna zadeva je to? Opomba uredništva.) opraviti in je slednjič vse eno, ali je Lekše koncept napravil in ga dal Grebencu v popravo, ali je Lekše koncept sestavil po Grebenčevem nasvetu ali po pogovoru z Grebencem itd. Naj nam gospod župnik odkrito in moško popravi, da ni bil z .Grebencem v tej zadevi („Presneta“ zadeva! Kaj — v koga zadeva? Op. ur.) niti ustmeno, niti pismeno, niti posredno, niti neposredno, na nikakoršenkoli način v dotiki, potem bode to res popravek. To, kar nam je danes poslal, je pa igranje z besedami in skrivanje za posamezne izraze. Sicer je pa to, kar smo glede Lekšetovega popravka trdili napram drugim trditvam tako malenkostno, da sploh ne pride dalje v poštev.“ Tako!? Ali niso po-pravkarji tega popravka podobni v tem, v narodnem pregovoru „babi, katera je videla muho na zvoniku, a zvonika ni videla“ ? Ali ni ravno popravka poprav-karjevo pisarjenje „igranje z besedami in skrivanje za posamezne izraze“?, ko piše, da sta v Gornjem-gradu dva sodnika, okrajni sodnik in 'drug, z nazivom „sodnik“ — ko vendar vsakdo ve, da je v Goril jemgradu en sodni predstojnik in en sodnik'. Ves dostavek popravku jasno kaže, da nič ne dokaže, kdor preveč dokazuje. To priča drugi Lekšetov popravek v „N. D.“ Štev. 269 od 25. nov., kateri „odkrito in moško popravi“, kakor od njega „N. D.“ zahteva in se glasi: „Ni res, da je Lekše dal koncept Grebencu v popravo, niti ni res, da je Lekše koncept sestavil po Grebenčevem nasvetu, .ali po pogovoru z Grebencem; res pa je, da Lekše v tej zadevi (Že zopet, ta „zadeva,“ Povej, „N. D.“, kakšna zadeva ! ? Op. ur.) ni z Grebencem niti ustmeno, niti pismeno, niti posredno, niti neposredno, na nikakoršenkoli način bil v dotiki. Luče, v sredo. 23. nov. 1910. Lranee Lekše, župnik.“ In tisti gospod, ki je pisal v štev. 254 „N. D.“, da, če tako popravi Lekše, „potem bode to res popravek“ — je snedel sam svojo besedo, in drugi ta le odkašljek napravil : .„Nervoznega gospoda župnika in pa naše bralce spominjamo na znan pregovor, da se da s par. 19 popraviti vse na svetu, razun črevljarskega računa. V ostalem pa smo povedali že zadnjič, da ta „popravljena“ malenkost ne bo prav nič pomagala svetniku .Grebencu!“ A tako, gospod dostavkar! Ali niste podobni tisti ba . ., no, gosoej, ki je bila vržena v vodo, in je že gagala, pa, ker drugače ni mogla možu ničesar s prsti kazala, da ni pokošeno, temveč postriženo! Ne gre se tu, ali „ta popravljena“ malenkost ne bo nič pomagala svetniku Grebencu, ampak zato, ali „Narodni Dnevnik“ piše resnico ali laž! Za resnico se gre, in ne za — Grebenca ali pa zato, ali je žup-
nik nervozen ali ne! Lahko pa rečemo v pomirjenje liberalnih dohtarjev, kar lahko tudi Gornjegrajci, ki ga dobro poznajo v tej reči, potrdijo, da je ,.,Narodni Dnevnik“ zelo — slab diagnostik! In znan pregovor, „da se da s par. 19 popraviti vse na svetu, razun črevljarskega računa“, kvitiramo z drugim znanim pregovorom: „Wie der Schelm selbst ist, so denkt er von anderen.“ Ce je „Narodni Dnevnik“ napisal tri laži v enem stavku, naj potem tudi to ni res, kar g. Lekše piše v pqpravku, ko ima vendar sam dostavkar v štev. 254 „Narodnega Dnevnika.“ ravno isto za „res popravek!“ Zares! Rečem ti, da mi porečeš! Ali vedite, da se s takimi stvarmi v političnem življenju ne dokaže ničesar, le svet se pohujšuje. In zato sem bil zmirom zoper to, da se obeša take reči, ki nimajo s politiko ničesar opraviti, po časopisnih predalih. In ni mi tajno, da kar odkrito povem, ne glede na desno in levo, da za tako umazano orožje grabijo le nesramne sieve in oholi puhleži, ki ne poznajo drugih pametnih razlogov, s katerimi bi svojega protivnika v kozji rog v,gnali, in tako zevajoče predale listov, lačne raznih izmišljenih, če resničnih pa zavitih v lepe besede, škandalov, — mašili! — Za-drečan.
Dobje pri Planini. Dernjaču se še menda vedno toži po tistih časih, ko je on županoval na Dobju, a sedaj so tisti časi minuli. Zato pa toči sedaj bridke solze v „Narodnem Listu“ nad zagrizenim občinskim odborom, ki ne mara njega za tajnika in še manj za župana. Gotovo je Dernjač z nami istih misli, ako mu povemo, da poznamo ljudi na Dobju, ki ne spadajo prav nič v javno politiko. Še je v spominu, kako je nekega liberalca in štajerčijanca tožila pri državnem pravdništvu neka oseba, ki mu je bila prav blizu srca. čeprav mu ne bi smela biti. da ji je dotični ponujal denar ter dejal: 'Jaz pridobim na občini za 10 do 15 goldinarjev na mesec. Ona se je začudila, kako je to mogoč . On odgovri: ...Zakaj pa ne? Saj se mi podpiše, kar hočem.“ Toliko, da se poznamo; če bi kdo želel natančnejšega pojasnila, mu radi postrežemo. Tudi za Detoma se je zavzel zadnji ..Nar. List“; saj bi bilo Dernjačevo srce potolaženo, če bi bili o-koli njega sami Nemci in posilinemci; domačini pa le naj izginejo. „Narodnemu Listu“ pa čestitamo, da zagovarja take osebnosti.
Ljubno. Ni še dolgo, kar je „Straža“ v štev. 103 ožigosala neomikanost dveh liberalnih žensk iz Žalca, ki sta klatile v neki tukajšnji gostilni svojo onemoglo jezico, kateri so zapadle kot žrtvi v gostilni na mizi ležeče vžigalice JV korist obmejnim Slovencem.“ Škoda, da se niso oglasile Še drugod in sicer v gostilni gospoda Klemerišeka, po domače pri Režavu. Tam bi bile pač osrečene z vžigalicami z napisom: „Bund der Deutschen in Nieder-Österreich. Wir wollen, daß deutsch bleibt, was deutsch ist, und deutsch ist, was deutsch war.“ V sredini je nemški grb s frankfurtarico. Da pa. se pravi namen zakrije, se včasih te izzivalne barve prelepijo z drugim listom, ki nosi napis: „Unterstützungsfond d. Reichs-' bundes.“ Sodbo napravi si naj vsak .sam. Govori se, da je te vžigalice naročilo novoustanovljeno veteransko društvo na Ljubnem in to po načelniku Podpečanu, ki je nekdaj bil žandarm. O tej stvari kakor tudi o nemškem poveljstvu pri društvu bomo Še izprego-vorili resno besedo, ker to zahteva čast slovenskega trga Ljubno.
Gornjesavinjska dolina. Ogorčeni nad nesramnim napadom na. duhovnike v „Narodnemu Dnevniku“ radi Še nedognanega žalostnega slučaja v Belih vodah, odločno ugovarjamo, da si predrzne neki nezreli fant svoje orožje brusiti s takimi lumparijami. Le tako naprej, in mi se bomo ravnali po geslu: zob za zob, in kmalu bo mera polna, da se vam bodo lasje ježili od grdih slučajev v učiteljskih in liberalnih krogih. Ljudje, ki krščanske morale Še ne poznajo, naj lepo molčijo, ker sicer se jim bo podkurilo, da se bo stopilo vse maslo, ki ga imajo toliko na glavi.
Gornjigrad. V spomladi prihodnjega leta poteče triletna, doba okrajnega zastopa, ter se bodo volitve pravočasno razpisale. Že precej lahko trdimo, da bodo prinesle marsikomu razočaranje in — dolg nos!
Gradec. Kakor hudobec, tako so poredni graški otroci. V petek, dne 9. t. m. popoldne po sklepu šole je kakih 20 učencev neke ljudske šole med potjo domov kravaliziralo ter so-napadli in demolirali neko prodajalno utico. Prodajalec se zaradi velike množine ni mogel braniti sam pred temi divjimi paglavci: priskočil mu je naglom a se v bližini naha ja joči policaj na pomoč, ter mu pomagal razgnati podivjane licence. Tako krasno je vzgojena graška mladina. Sta-riši zanemarjajo vzgojo svojih otrok, učitelji pa so zlasti med Nemci že itak povsod večinoma sami svo-bodomiselci.
Koroško.
Celovec. Miklavžev večer. Dne tl. decembra smo se zbrali prvič celovški Slovenci v svojem novem domu, v hotelu pri Trabesinger ju, k večji prireditvi. Spomnil se je Miklavž namreč tudi celovških Slovencev. Ogromna udeležba — Šteli smo in našteli nad 400 udeležencev — nas je presenetila. Naša dvorana, kjer se je pod prejšnjim lastnikom nahajal or-fej, je bila do zadnjega kotička zasedena; istotako
M—Se sta se prellad.ll, tarnte prehlajeno grlo ali 6e težko dižete Fellerjer Floid z. e. Elsafloid- Preprifali se boste posebno pri prsnih ter boleznih v ,rata o Vzemite, blagodejnem, kažejj pomirjgjočein, krepčilnem nspehn, Drajnajstorioa za poskažnjo 5 K, dve 8 K 60 v. franko. Izdeluje lekarnar E. v.
•Elsaplatz 264, (Hrvaško).
**$ <*K fi fl
lože. Miklavž nastopi na odru in vspodbuja navzoče občinstvo k narodnemu delu in k vstrajnosti. Ce bomo zavedni in odločni Slovenci, nam ne bodo gospodovali nemški uradniki, ne bomo več služili Nemcem ne bodo pastirovali tukaj nemški škofje. Bližajo se hudi časi. Nasprotnik stoji na straži in preži na nas — bližajo se hudi časi ljudskega Štetja, ko naj stori v sak Slovenec svojo dolžnost in naj vpiše sebe in svoje otroke za Slovence. Nato obdari male in „velike otroke“ z obilnimi darili. Pomnoženi pevski zbor je pod spretnim vodstvom gosp, urednika Smodeja zapel nekaj krasnih umetnih in narodnih pesmi. Naši marljivi člani delavskega društva so uprizorili nekaj šaljivih samo- in dvospevov. Popolno priznanje zaslužijo tudi naši vrli tamburaši, ki so izvajali primerne skladbe precizno. — V dvorani se po prireditvi o-glasi dobro izvežbani pevski zbor. Cujejo se glasovi: „Živio, GrabŠtanj! “ Gosp. kaplan Mörtl je privedel namreč svoje pevce k prireditvi, ki so zapeli lepo nekaj narodnih pesmi. S prvo prireditvijo smemo biti torej jako zadovoljni. Živeli prireditelji! Pokazala je že skromna prireditev, kako živo smo i potrebovali lastnega doma, katerega naj se bi oklenili ne samo celovški, ampak vsi koroški Slovenci.
Celovec. V vodo je skočila in utonila, kakor smo že poročali, sestra gosp. sodnijskega svetnika Knesa, ki si je nedavno prerezal z britvijo vrat v sanatoriju „Lastnitzhöhe“ pri Gradcu. Njegovo necaki-njo .so pa sedaj spravili v opazovalnico za bolne na umu. — Žalostna rodbinska tragedija!
Kranjsko.
Nemški kapital sili in prodira na jug. Ljubljanski listi poročajo, da se Nemci zelo žuri jo, da bi .si priborili s svojim kapitalom premoč in gospodarstvo v Ljubljani, in potem preko Kranjskega na vsem jugu. Dunajska „Kreditanstalt“ ima že svojo podružnico v Ljubljani; ta nemški zavod smatra, da so prišli Vzanj dobri časi, ter si hoče v Prešernovi ulici postaviti posebno poslopje. V ta namen je kupila „Kreditanstalt neko hišo. Tudi „Wiener Bankverein“ hoče napraviti v Ljubljani svojo podružnico in si je v ta namen zagotovil že prostore. Pogodbenim potom si je namreč zagotovil pravico, kupiti hotel „Pri Slonu“; odločiti se mora do 1, aprila. Svoje poglede je pa vrgla, gm Kranjsko tudi centralna banka, nemških hranilni či in rada bi se ustanovila tukaj tudi nemška ban-ka^Union“. Nemci mislijo, da je prišel čas, da bodo lahko podjarmili Ljubljano, Kranjsko in ves jug na škodo Slovencev, A morda se bodo vendar urezali, naj si tudi Še tako pripravljajo pota. Biti pa moramo tia straži!
Ljubljana. Tukajšnji hotel pri „Slonu“ je kupila akcijska družba za izdelovanje papirja Leykam in sicer za 700.000 K. Radovedni smo, čemu bo tovarna za. izdelovanje papirja rabila hotel in kavarno. Dosedanja lastnica hotela gospa Gnezda se preseli na Dunaj.
Narodno-obrambno delo.
’ Položaj obmejnih Slovencev je žalosten. Boriti se ‘morajo t’akorekoč noč in dan proti tujemu nasilju, da si ohranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jim morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. Res je, da, vsak ne more prispevati z denarjem, podpira pa lahko vsak obmejne Slovence s tem da kupnji' blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu mislimo na Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je opremljena s štampi lij o „Slovenske Straže.“ Kolinska kavina primes je izvrstni domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstne izdelke. Skatljice, ki se prodajajo izrecno v und obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navad, n ih., skatljio in blago je v njih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem (na škatlicah mora biti štampilija „.Slovenske Straže“i!), podpiramo obmejne Slovence, ne da bi pravzaprav sami pri tem kaj tr-peli*. kajti od prodane kavine primesi prispeva za obmejne Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva, v prodaja In icah izrecno in samo ono cikorijo z napisom: „V korist obmejnim Slovencem“ in ki je na nji štampilija „Slovenske Straže.“
j Rezultat volitev v Poštorni, kjer je poleg 9118 Členov samo 221 Nemcev, je marsikoga jznenadil. Ali m presenetil onih, kateri so trezno gledali na vse če-s.vovg Poštorni. Tudi ni presenetit onih, kateri so poznali- naše nasprotnike in njihovo denarno moc. Na-suroti 80.00° K nemškega denarja so imeli Cehi sa-mo itflJU K. Od štirih razredov se ie posrečilo dobiti Genom samo enega; in tudi ta bi bil izgubljen, da ni nastop110 dobro organizirano in prepričano delavstvo. 1 oštornske volitve so svarilen vzgled. Enakih Postom imamp v naših jezikovnih mejah veliko število. Vsak cas moremo pričakovati vest o padcu nekaterih 4. kakerto preprečiti? Z denarjem.ne, kajti mi ga nimamo toliko, da bi ga mogli proč metati, kakor se je to zgodilo v Poštorni. Tukaj zmore največ od naše strani, ura skoraj bi rekli, edmo-le kulturno delo Ljudstvo privesti k narodni zavesti, izobraževati ga v vseh strokah, odvračati ga od pijančevanja in^ kartanja gospodarski okrepiti in v njem vzbuditi pred vseiii smisel za narodno dolžnost in odgovornost vsemu
ljudstvu. Samo tako nam bode naše ljudstvo dosti krepko zoper nemški naval, in pred vsem zoper vsiljevanje nemškega denarja, kateri povsod izpolnjuje svojo vlogo, namreč ljudstvo demoralizirati. Zavedno ljudstvo je tudi moralno. In da bi tako bilo, delujmo vstrajno! Postoma, se ne sme nikdar več pri nas ponoviti v novem slučaju! „S kulturo zoper nemški denar!“, to bodi geslo vseh, kateri delajo na jezikovni
meji.	./ .	.
Ljudsko štetje in obmejni Slovenci, vsi avstrijski narodi se pripravljajo na ljudsko štetje. 1 o-sebno Nemci se trudijo, da bi kolikor mogoče zmanjšali število Slovencev. Vse sile bodo napeli posebno nemčurji v naših obmejnih občinah, tam kjer bodo števni komisarji ljudje, ki jim je vsled renegatskega vpliva, zakrknil razum in poštenje. Opozarjamo naše somišljenike, da že sedaj, posebno pa ob božičnih praznikih, opozorijo ljudstvo na važnost ljudskega štetja. Na mestu bi bili posebno v obmejnih vaseh in občinah sestanki v privatnih hišah. Zapostavimo vse sile in moči, da bo slovenski narod s častnim, pomnoženim Številom izšel iz tega pomembnega boja,
Za „Slovensko Stražo“ je nabral gimnazijec Miha Zagrajšek v Mariboru 2327 obrabljenih poštnih znamk. Dijaki, posnemajte!
Razglednice „Slovenske Straže“, krasno delo akademičnega slikarja, izidejo to soboto. Ne kupujte za božič in novo leto tujih! Prosimo nujnih naročil, da jih potem takoj izvršimo! Razprodajalci, trgovci, podružnice in društva dobe 100 izvodov za 8 kron. Naročila se naj naslove na „Slovensko Stražo“ v Ljubljani.
Posredovalnico za delavce so si osnovala nemška obrambna društva na Dunaju za, vse avstrijske dežele. Delokrog posredovalnice se bode raztezal tudi na poljedeljske delavce in obrtnike na deželi. Ta posredovalnica bo tudi preskrbovala „ogrožene“ nemške kraje z nemškimi obrtniki, trgovci itd. Dne 14. decembra se je na Dunaju v prostorih nemškega s,ul-ferajna sestavil obširen odbor, ki ima nalogo izvršiti to delo. V odboru so zastopana vsa nemška obrambna društva, ki so zložila tudi potreben kapital.
Sulferajnska šola v Ceršaku uživa posebno skrb od nemškega časopisja, JMarburgerea“ se trudi na vse mogoče načine, da bi zaslovel ta nesrečni izrodek šulferajnov po Širnem svetu. Pošteni, občani v Ceršaku se slikajo v tem listu kot največji divjaki. Vsak čas se kliče na pomoč oblast, ki bi naj na ljubo Bresniku in Šullerajnu pozaprla ne samo župana gospoda Hauca, ampak tudi vse druge cirberške može. Ves Bresnikov trud ima žalostne, vspehe. Komaj 16 otrok se je vlovilo, a nobenega iz Šentiljske slovenske šole. Niti Štefličkina juha, ne obljube o darilih ne vlečejo. Slovenški stariši se držijo krepko. Mnogo si obeta šulferajn öd božičnice, za katero nabirajo graške nemške gos|)e po Gradcu. A tudi to ne bo vleklo.
Književnost in umetnost.
Kosi Anton: Z&bavna knjižnica za slov. mladino XIV. zv.
V zalogi izdajateljevi. Natisnila Učiteljska tLkarna y Ljubljani.
Cena komada 50 vin., broširanemu. 30 vin V Ljubljani 1910.
Naš rojak, središki nadučitelj gospod A. Kosi, ki je znan kot mladinski pisatelj po vsem Slovenskem. je izdal XIV. zvezek svoje „Zabavne knjižnice za slovensko mladino“, ki jo izdaja na lastne stroške. Akoravno imamo že precej mladinskega slovstva, moramo vendar reči, da ga je še premalo, kajti pomisliti moramo, da take spise ne bere samo ljudsko-šolska mladina, ampak da jih rado prebira tudi priprosto ljudstvo tam, kjer izobrazba, še ni tako prodrla in kjer čuti ljudstvo še „otročje.“ Zato se taki spisi posebno priporočajo tudi 'za ljudske knjižnice ob jezikovnih mejah, ker je čtivo lahko umljivo, priprosto, ob enem pa ima njega poezija tudi privlačno silo.
Ra zvezek obsega sledeče: „Zlati časi dni mladostnih“, pesem, zložil Borisov, „Sraka“, pesem, zložil Taras Vasiljev, „Opekla sta se . . spisal Sl. Slavič, „Peter Veliki in berač11, „Nepravi prijatelj“ po Epplerju in drugih virih, spisal Anton Kosi, „Tisti čas“, po češki narodni legendi, —,?—, „Orel“, hrvaški napisal Katalinič-Jeretov, prevel N, J. V., „Trifolium“. legenda po Iv. Spltererju. Tomo Knr-bu,s, „Pripovedki o Gradiščih na Tinji“, zapisal Jv. Tomažič na Tinji, „Začarano kraljestvo“, po nemškem izvirniku A. K., „iApgeljski smehljaj“, hrvaški napisal Katalinič-Jeretov, prevel N. J. V.. „Kako je cigan Žida opeharil“, narodna, zapisal Anton Kosi, „Poučne črtice, O vodljivih zrakoplovih“, spisal teh. Fr. Fischer, „Pregovori, izreki in pametmee“1,, „Razne stvari“, Glasba (Mizar iz nove spevoigre, ki jo je uglasbil Anton Kosi in ki se bo imenovala „Slava rokodelstvu“) ter „Zmešana štrena.“
Kakor vidimo — - mnogovrstno berilo. Pesmi ..Zlati časi dni mladostnih“ in „Sraka,“ nam ugajate po svoji nežnosti, druga bolj nego prva. „Opekla sta se“ je pripovedka iz življenja naših malih hudomuš-nežev, ki jo bo deca rađa čitala, „Peter Veliki in berač“ nima v zvezku avtorja — zakaj ni naveden vir? „Nepravi prijatelj“ je alkohol — samo malo nerodno je opisan — a je po Epplerju in „jdrugih virih“. sestavljen. Hrvaški pisatelj Katalinič-Jeretov je zastopan po dveh mičnih stvareh.
Prav je, da se prevajajo slovanske stvari, če so tako dobre kakor ti dve. Slovenske narodne so: „Pripovedki o Gradiščih“, in ..Kako je cigan zida o-peharil.“ Prvi imate lokalno vrednost, druga pa je nerodna — ne najdemo v njej prave zvijače, ki je last
ciganov. Nemške stvari naj bi se, samo tedaj prevajale, če so jako dobre — saj imamo dovolj .slovanskega mladinskega slovstva, Tudi naša deca na deželi naj izve o modernih iznajdbah! Zato je prav, da je vsprejel Kosi tudi poučno črtico o vodljivih zrakoplovih. Na koncu je razen zanimiv drobiž.
Še opombo! Zakaj piše Kosi „bogvekaj“ skupaj? V zadnjem času se je posebno v Ljubljani udomačila grda navada, da pišejo izraze, ki imajo enoten pomen, skupaj, na primer: „navsausta“ in še druge lepe reči. Kam plovemo? Skrajni čas je, da se naš pravopis izenači, da ne bodo pisali pisatelji, kakor se jim zljubi in kakor se jim zdi lepše. Stavek: „Palica je pa dajala nič kaj prijeten takt“ (str. 7) je mogoč v Štajerskem narečju, v književni slovenščini pa, ki se je moramo tudi mi držati, je napačen.
Splošno pa moramo reči, da je tudi ta zvezek vreden vrstnik drugih že izdanih' in da zasluži gospod nadučitelj priznanje in hvalo, ker po očetovsko skrbi za nežna srca. Zato njegovo knjižnico pripo-čamo.	Dr. Fr. K.
Narodno gospodarstvo.
Nekoliko o hranjenju sodov. Ker se letos ni pridelalo mnogo vina in sadjevca, zatorej je ostale mnogo sodov praznih. Potrebno torej je, da se prazni sodi dobro shranijo. Evo torej nekaj glavnih določil o shranjenju sodov: Da ostanejo prazni sodi zdravi, je žvepleni dim najboljše sredstvo, kajti ta dim, — žveplena sokislina, umori razne glivice in trose, ki plavajo v zraku, in sod, öp ni z Žveplom zakajen, največkrat tako pokvarijo, da dobi potem vino, ki se-dene vanj, zopern duh ali okus, ali pa celo zboli irise popolnoma pokvari. Dasiravno je marsikateri vinogradnik že doživel to bridko lekcijo ter dobro ve. da je žveplanje sodov in vina, ki je tudi glasom novega vinskega zakona dovoljeno, najboljše -sredstvo* za. to, da ostane prazna posoda zdrava, vzlic temu še marsikateri dandanes noče opustiti stare, grde navade glede hranjenja sodov. Nekateri suše sode na zraku in ni čuda potem, če dobi v tak sod nalito vino-nek poseben okus, kajti drože — nesnaga, ki ostane v sodu, se med hranjenjem praznega soda razkroju-je. Drugi oplaknejo sod z vodo, da spravijo goščo iz njega, a nalijejo potem vanj par litrov vina in ga nato zabijejo, češ, da naj vino, ki je samo na sebi tekočina, katera se na zraku pokvari, obvaruje sod, da se ne pokvari. Ko ima tak sod rabiti, ga na vehi po-von j a in če mu udari v nos duh po ciku, pravi, ..ta je žmahten“, ali pa „to je fajn sod, v tega denemo vino.“ A ko pride kupec in najde v sodu ciknjeno vino, ga gospodar Še le grdo pogleda. Res žalostno je, da se dobe še dandanes taki vinogradniki, ki pri vsem trudu in stroških’ ki jih imajo z obdelovanjem vino* gradov in pridelovanjem vina, nimajo niti najelemen-tarnejših pojmov o kakem umnem kletarstvu! Ko potoči umen vinogradnik vino iz soda, ga s čisto vodo večkrat oplakne, in ko teče iz njega popolnoma čista voda, izbije mu veho in čep, ga postavi na veho, da se popolnoma očedi, in nato gka, zakadi z žveplom in dobro zabije. Bodisi pa, da hrani sod v kleti ali pa pod kakim ostrešjem, požvepla ga vnovič vsaka 2 ali 3 mesece. Ko ima sod rabiti, ga parkrat s čisto, mrzlo vodo oplakne in sod je takšen, kakor da bi ravnokar potočil vino iz njega. Za žveplanje sodov se dobe v kupčiji razni žvepleni trakci in sicer takšni, ki imajo platneno, papirnato ali pa azbestovo vlogo. Ti trakci s platneno vlogo imajo to slabo lastnost, da kaplja ž njih prižgano žveplo na spodnje sodove doge, vsled česar te včasih pregore. Vrhu tega, dobi s. takimi trakci požveplan sod in vino duh po goreči cunji. Ce žveplo, ko gori v sodu, kaplja na doge, se tam spriine in ni ga možno z vodo spraviti iz soda, kar pa povzroči, da dobi novo vino, ki pride v tak sod, duh po gnilih jajcih. Sicer imajo take žveplene-trščice še druge slabe lastnosti, zato je boljše, Če še rabijo za žveplanje sodov trščice s papirnato vlogo. Dandanašnji se dobe na prodaj drugi žvepleni trakci, ki nimajo prej navedenih; napak, to je ko v sodu gore, ne kaplja iz njih žveplo in tudi ne razlilapi, ker je vloga na tenko prevlečena .z žveplom, a ker je vloga iz azbesta, to je bombažu podobne rudnine, ki v ognju ne zgori, je naravnost izključeno, da bi dišal dim po drugem, kakor po samem žveplu. Äzbestövi žvepleni trakci se priporočajo vsled te .poslednje lastnosti posebno za žveplanje vina. Sicer stanejo ti žvepleni trakci nekoliko več nego oni na. platnu, ali v primeri š prednostmi, ki jih imajo pred drugimi, je razlika v ceni le majhna, kajti 1 kg je treba navadnih žveplenih trščic le 30, azbestovih pa 260. Da se 6 hi držeč sod, v katerem hočemo odposlati vino, zakadi Šibko z žveplom, zadošča že ena sama trščica, za močneje žveplanje dve, a za prav močno žveplanje tri azbestove žveplene trščice. Take žveplene tr-ščiee se dobi pri trgovcih v mestih, ali pa se naročajo pri kmetijskih podružnicah.
Kužna bolezen goveje živine na gobcu in na parkljih se širi tudi po drugih deželah. Na Nižje-Avštrijškem je Okuženih 14 okčajev s 20 občinami. Na Češkem razsaja ta kuga v 139 občinah, no, Moravskem v 110. v Galiciji v 637 in v Bukovini v 117 občinah. — Za eno prihodnjih Številk imamo obljubljen strokovnjaški spis o tej bolezni od spodnještajerskega živinoždravnika.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“«
Sedlu fgšoiec
išče inštiukcije. uredništvo.
Več pove .189
I
i
mdisMkšBkm^km. m	m
Melika naloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegeithaf. cesta 21
mnmmnnnnnn
Wm božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
H®rfftar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, bano za mah, perje za cvetijicö, žico itd.
il^plsiiScse b@£i£ in new© letet
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in umetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slika in dopisnica v veltfei izbiri.
i
i
i


Vage
za vagone, voze (mostne), ceatimalne, škalove, decimalno, za živino, tabileove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cen; h
J os. Kalah,
tovarna za vsge,
Brno, Ziflenice Moravsko.
60 Slovanska obrt.
Dijak
Is h g § m m « I IFeletrg© vina špecerijskega ® * * * * * I blaga in deželnili pridelkov
r.iÄ“/’ Anton Kolene: Celje
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič,
[aribor
samo G-lavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svoje veliko zalogo svakovrstnega nsjnovejšega in n&jmodnejšega blaga iz eamo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna is stroga solldns. :: :: ::
obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cviiih, perje itd. priporoča
modna in manufakt trgovina
se sprejme na stanovanje in zajotrk. Vpraša se Uferstrasse štev. 26 v Mariboru. 187
I
E.
Maribor, Grajski trg,
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po naj višjih dnevnih cenah, osobilo suha gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd ter sadja sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih eeDah. Nadalje premog na. cele vozove, debel K 210, droben po K T40 100 kg na dem postavljen v Celju, drugam, f>o dogovoru 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvršb, prediva fšako množino se kupi kakor tudi sol nate vreče.
Umetni gavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to ko spadajoča dela po najnižji cent.
= Hisčrfe ia proračune nt razpolago, zrrr

I
gXXXX ftesiawaeljii XXXX^
Narodni dom
w Mariboru«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	87
Lojmhm Leon.
OS----------------------------
Cefkvsnl in sobi?! slikar in pleskar V
franjo Horvat
mARIBOR, Kasinegass® štev. 2.
So priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
WA.SJTM G «MUP » UM XJ A Jtit
priporočajmo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Argentinsko meso
za 80 ir arjev en kilog. ne boste nikjer dobili, zaradi tega kupt j ?e j a bož čne praznike, dokh r je še kaj dobiti pšenično moko št. 00 kg. po 36 vin., lepo krušno m ko po 22, 23, 26 ' in., jako lepi celi riž jo 32 vin., sladkor v grud' po 76 vin., ravno tako rozine, cibebe, grozdiće in vso drugo špecerij ko robo, ki se d, ii vedno s eže v trgovini
Ivan Sirki ISiariber
Glavni trg praven rotovža. ist
Somišljeniki!
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
Izvrstni molitveniki
so:
Hsp§, Venec pobožnih raeiitev m sv. pesmi . . K 350 Rozman, Dekliške bukriee „ 3-— Venec snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . .■40 Si. Opravilo . .„135
Vsi ti molitveniki se dobije tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 26—30 vin. za 1 knjigo.
Trpita tiskarne sv. v Mariners.
i ^ Fostrežoa

Mm debel®!
Ha drobno!
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
priča & Kramar v (^elju
na voglu Oraške- in SCrižne eest@*,
Brzojavi: „Kamnoseška Austrijska zadruga Celje
£ Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba dustrijska zadruga
,Kamnoseška iu-
Celje“,
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt 8 strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-;:: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puUranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU,
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:::
iz
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:: '•
Izdelovanje pohištvenih plošč različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Pozor!
Slov. špecerijska trgovina
Alojz Šumenjak, Maribor
Tegetthoff ova cesta štev. 31
priporoča slavnemu občinstvu, da so se znižale pri njem ceno sladkorja, moke in sploh vseh v njegovo stroko spadajočih reči. — Prodaja torej posebno sedaj za božične praznike, najfinejšo moko po 36 vin., krušne moke po 20, 22, 23 in 24 vin, dalje priporoča bogato izbiro rozin, grozdicja, cibebe, slive,
domače strdi itd.
finih likerjev, žganja, konjak itd. itd.
Za točno in uljudno postrežbo jamči. -— Zunanja naročila se takoj izvršujejo.
Prodaja se tudi zaradi prevelikih nakupov vsa 190	kuhinjska oprava po zelo nizkih cenah.
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen knpiti, nsj sa potrudi in vsa; enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoffova, cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene ssjsižje.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozirn nedosegljive peči iz železa, einaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, kstavraeije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irsk8 peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj ^Originalni Ko!osen s- štedilniki in manj vredni izdelki naj se rrcčajo. Ceniki zastonj.
Hotel Trafoesingar. v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.	188
Velike dvorane za shode In veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Ivan Milbnig, j
Svoji k svojim! i
Urar, ©čalar
in zlatar
SJBureš
Hia®'>i!3©r‘ Tigsthsfsva cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ar i. t. d., po naj nižji cesi.
©
n
*©L|
N
.©
Ui
rCi
8
0
>
>00
53
1
Edina špecijalna tvrdka za katoliška cir. st a.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše. obeske in častna darila izdelajo in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Iffrkwicka Dunaj VII.
Ziegkrpsee 67.
Trgovina špecerijskega blaga
<:
O
S?
<
-t
S3
rße,
<
e
sr-
“t
CP
N
T3,
h
a*-
35
O'
Gramofone	fl\|lan HoČGVdr C@lš£
—	Frizu s no naiboliše idle za snramofona.	” ™	*	« $
jasnim glasom iz najboljših tovarn. Frizu s no n aj bolj še igle za gramofone.
Popravila ge tožno in hitro izvršujejo.
i TRGOVCI!«
R.
Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker B.e pustim pototsti. Obrnita se torsi pismeno ali osebno in sa btavajte vzorčne pošiijatve.
Narodna veietrgo?ska hiša Stermecki s Celje.
I
I
1
I
I

Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne-■ in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka roma,. I slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. I Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, I orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro I znanega» L n c en In s“, mastina in klajno apno. Oh * času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi I v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja a in vrtrove
Tadi priporočam raznovrstnih, voščenih in B drugih sveč, kad io in olje.	177
Eđmm
narodna steklarska
m liefe©!© in na clreisseo
Franc- Strupi s Celje
iraška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste
posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ga podobe,
Fr«w«Et|e w@©§? steklarskih si «sl pri sepkwisfe m prw« stavbah»
?-».•&<* -6-š--V4> *--> *•*>•

(med glavnim trgom in stolno e«rk?fj«).

K
ftranllfl© v!o|©
S3 sprejemais od vsakega in se obrsstajejo: navad s s po '4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisiijejo h kapitala 1. januaija in 1. jssiija vsakega leta. Hranilne knjižies se spre-jesssja kot getov denar, ne da bi se njih obre- -štovanja kaj prekinilo. Za nalagapje po pošti so požtpa hranilne položnice na raspokgo (lak konto ff.P78). Seated davek plača posqplniea sama.
«

S«
pöSöfilt
k članom in sicer: m vknjižbo preti papilarni varnosti p® 4*///*, a» vkqjitb© sploh po 5*/*, n* vknjižbo is poroštvo po 5 ’/s9U ‘lU m osobni kredit go 6%. Nadalje teposejoj« na mtov® daostaih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame poeojiiaica v avojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p» nikdar n« presegajo 7 kron. — Prošnje sa vknjižbo dela poeojilniea hse&ptačno, «treska pfoda le kolek«.
ur#
se vsako «redo in četrtek od 9. 4® It. in vsake soboto od 8 do 12 depoMne, tomsM praznika. — V uradnih arah m sfrtj®» In te plačuje denar.
to
pojasnit« m dajoj»
«prejemajo vsak «fofcvnik ®i 8>~ &|$Mae to c4 S.—S. 4®§^šm.
-IH.
j5^
-»te.
H*
rMoiaik itt iadsifcttlj: Konzorcij „Straž*“.



Tisk tiskarno Bf. Cirila r Maribora.