Posamezna Storilka Din 1*
STBV. 55.
' V LJUBLJANI, sobota, dne 4. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO H.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. c	TELEFON	STEV. B52.	rj
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem tek. uradu Štev. 13.633.
Volitve v oblastno skupščino.
Pavle Radič pri Pašiču.
Notranji minister Maksimovič je izjavil, da bodo v juniju razpisane volitve v oblastno skupščino. Da so te volitve potrebne in da bi se morale »goditi že davno, ni nobenega dvoma. Za konsolidacijo političnega mišljenja bi bile delujoče oblastne skupščine velikega pomena, še večji pa bi bil njihov pomen v gospodarskem življenju. Da se bo z volitvami v oblastne skupščine vendar enkrat pričela izvajati ustava, je torej pozdraviti, pa čeprav ne bodo te skupščine v vsem odgovarjale željam prebivalstva. Toda sčasoma morajo biti vse te želje uresničene, samo da pričnejo skupščine zborovati.
Ce pa se hoče, da bo delovanje oblastnih skupščin v resnici plodonosno, potem je treba predvsem rešiti finančno vprašanje oblastnih skupščin.
Za Slovenijo stoji v tem oziru na prvem mestu zahteva: vse premoženje bivše dežele Kranjske je treba inročiti skupščini ljubljanske oblasti. In ravno tako je treba izročiti vse premoženje bivše Štajerske mariborski •hlastni skupščini. Če se to ne zgodi, potem so volitve v oblastne skupščine skoraj odveč, ker kako naj vrši oblastna skupščina svoje naloge, če pa je brez finančnih sredstev.
Druga zahteva pa je, da se morajo vse deželne doklade, ki se danes pobirajo od države, staviti oblastnim skupščinam na razpolago. Bilo bi skrajno krivično, če se vse to ne bi ugodilo. Deželne doklade, ki se pla-eujejo na Kranjskem, se plačujejo sa-mo v korist Kranjske in nikakor ne S*1®, da bi od tega denarja participi-rali tudi one pokrajine, ki so tega davka oproščene.
Ce se to dvoje stori, potem more oblastna skupščina pričeti z delom in vrŠiti svojo nalogo, kakor jo določa stava. V nasprotnem slučaju pa ni, •'‘Ukor rečeno, na uspeh oblastnih skupščin računati.
Skrajno napačno bi bilo, če bi mo-lalo biti prvo dejanje oblastne skupščine razpis novih davkov. Ne glede na to, da je Slovenija danes v tako slabem gospodarskem stanju, da novih davkov sploh ne prenese, moramo pove oblastne davke odklanjati tudi iz drugih ozirov. S takimi davki bi Postale oblastne skupščine sila nepopularne in posledica tega bi bila, da bi se narod za nje le malo zanimal.
kako naj bi se tudi, če bi pa bila P?*va zahteva oblastne skupščine: no-Vl davki. Kakor hitro pa ugasne zanimanje naroda za oblastno skupščino,
skupščinsko
čunati na us£>£tezkočeno' da m ra‘
In upoštevajmo še tlage strHn,.ar. ske razmere! Kje bi našli stranko ki bi prevzela na sebe odij, da je dala nove davke. In ker ne bi bilo denarja, ne bi bilo tudi nobenega reel-n®ga gospodarskega programa in v oblastni skupščini bi doživljali neznosne ustavne boje ©n miniature, da hi postale oblastne skupščine kraj za strankarske in politične deklaracije mesto za resne gospodarske debate.
Delovanje oblastnih skupščin je »njno potrebno, toda mogoče je le, Še se oblastnim skupščinam pravočasno »sigurajo potrebna denarna sredstva.
ZBLIŽAN JE MED RADIČE VCI IN RADIKALI SE NADALJUJE.
Beograd, 4. aprila. Najvažnejši dogodek včerajšnjega due je bil prvi sestanek radikalov z radičevci. Pavle Radič je včeraj med 18. in 19. uro posetil Pašiča. Pred tem pa je bil Pašič v dvoru.
O	njegovi avdijenci ni ničesar znanega. Pašiča je pričakoval gotovo ves ministrski svet, da prejme poročilo o avdijenci. Mislilo se je, da je Pašič podal deinisijo in v ministrstvu so pričakovali, da se bo že sinoči pričelo tretirati vprašanje rekonstrukcije vlade. Ker pa je trajal sestanek med Radičem in Pašičem delj časa, so se ministri ob 20. povečini razšli. Med teni časom pa je bil v dvoru Nin-čič pri kralju v avdijenci, ki pa je trajala le malo časa. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila najbrže danes ali pa jutri. Z ozirom na sedanje dogodke pa bo v današnjem sestavu kabineta zelo malo sprememb. Vsi politični krogi pozorno spremljajo kretanje, ki se vrši s strani HRSS, zlasti pa s strani Pavla Radiča. Njegovo avdijenco in njegov sestanek s Pašičem so politični krogi v Beogradu sprejeli zelo simpatično. Ni pa še znano, kak utis je napravilo vedenje P. Radiča na Hrvate in hrvatalcj narod.
MNENJE DEMOKRATOV.
Kar se tiče Radičeve avdijence v dvoru, smatrajo krogi bloka sporazuma, da so s takim vedenjem zastopnikov HRSS odstranjene vse zapreke za rešavanje velikih političnih vprašanj. Pri reševanju vseh dosedanjih kriz, izvzemši one v juliju preteklega leta, znaten del narodne skupščine ni bil vzet v kombinacijo, ker ua merodajnih mestih ni bilo pravega zaupanja do predstavnikov HRSS. To se posebno jasno vidi pri reševanju krize
v	mesecu novembru prejšnjega leta. Tako je vlada bloka, ki je imela večino v skupščini, morala odstopiti. Z deklaracijo Pavla Radiča in po njegovi predvčerajšnji avdijenci v dvoru, pa se smatra v krogih bloka, da so sedaj vse politične skupine postavljene na eno linijo in bodo morale biti v bodoče vzete nekatere izmed teh v ozir pri reševanju krize. Krogi bloka ne mislijo, da bi blok kot celota sodeloval pri reševanju novo nastalega položaja. Vendar pa je blok overjen, da je bil on zelo važen in deloma naravnost odločilen faktor pri vseh dogodkih, ki so se odigrali v času od prihoda HRSS v skupščino pa do deklaracije Pavla Radiča.
SVOBODNE VOLITVE — ALI RADI-
KALNO-RADIČEVSKA KOALICIJA.
Sedaj se je pričela nova politična perioda. Za pravilno razpravljanje vseh
velikih vprašanj, ki so še na dnevnem redu, in za njih razumevanje s strani bloka narodnega sporazuma in posebno HRSS, smatrajo pristaši bivšega ožjega bloka za potrebno, da se popravijo vse one nepravilnosti, ki so bile prizadete strankam bloka narodnega sporazuma v novembru prejšnjega leta. S tem se misli v prvi vrsti na obznano in na njene posledice, kakor tudi na vsa nasilja za časa volilne borbe. Predsednik bloka Davidovih je izjavil takoj ob pričetku debute o verifikaciji, da se ne more priznati legalnosti prošlih volitev. Z ozirom na nove perspektive mislijo stranke ožjega bloka, da je popolnoma naravno, če bi stranke bloka narodnega sporazuma pristopile le sodelovanju pri državnih poslih pod pogojehi, da se poprej popra-
vi	rezultat nasilnih volitev. To pa je mogoče le tedaj, ako se razpišejo v najkrajšem času svobodne volitve. Ta zahteva ožjega bloka i\a eni strani in na drugi strani tendenca radikalov, da vladajo na podlagi volilnih rezultatov vso skupščinsko periodo, to je cela štiri leta, stavljajo HRSS pred alternativo, da se ona ali priključi radikalom v slučaju kakega aranžmana, ali pa da se izjavi solidarno z ožjim blokom in se tako opredeli v drugi politični smeri.
NAJPREJ SAMO MALA REKONSTRUKCIJA.
Mala rekonstrukcija vlade se smatra kot zunanji dokaz za naklonjenost radikalov, da na temelju preokreta radičev-' cev stvori j o novo situacijo. Sinočnji sestanek med Pavlom Radičem in Pašičem tolmačijo politični krogi kot novo zbližanje radikalov s HRSS. Razmere so postale nad vse zamotane, ker ne more HRSS na eni strani lcar tako in z lahkoto pristopiti k sodelovanju z radikali, niti se ne more preko noči odreči sodelovanju z blokom, s katerim je še včeraj stala v ozki bojni zvezi. Iz izjav Laze Markoviča, najbližjega pristaša Pašiča, se jasno vidi, da želijo radikali sodelovanje s HRSS, vendar pod pogojem, da se HRSS postavi na svoje popolnoma lastno politično polje in da izstopi iz bloka. Za to pa se HRSS more le težko odločiti, ker bi bila taka odločitev nevarna in bi radičevci v slučaju nesoglasij z radikali bili nad vse oslabljeni.
Čas do sestanka skupščine se bo uporabil za izmenjavanje misli med HRSS in radikali. Ako se bodo razmere ugodno razvijale v smeri sedanjih namer radikalov in se oni pobotajo s Hrvati, potem bo koncem maja ustvarjena čisto nova politična situacija in radičevci bodo vstopili v vlado.
Boj za modern tiskovni zakon.
Beograd, 4. aprila. Sekcija zakonodajnega odbora za proučevanje tiskovnega zakona se je sestala včeraj ob 5. pop. Predsednik Laza Markovič je ugotovil, da Marko Gjuričič kot zastopnik vlade ni navzoč. Markovič predlaga, da se preide k specialni debati o zakonskem načrtu in da se razpravlja člen za členom. Posl. Smodej ugovarja temu rekoč., da je sekcija komaj včeraj prejela načrt, kateremu vlada ni priložila nobenega komentarja. Tiskovni zakon pa je zelo važen in ne bilo bi dobro prenagliti se. Medtem pa zakon sam po svoji ideji ni sprejemljiv in ga je centralna uprava JNU soglasno odbila. V smislu resolucije zborovanja juristov v mesecu septembru 1. 1., bi se morali zakonski načrti donesti v skupščino s posebnim ozi-rom na one, na katere se ti zakonski načrti nanašajo. To so v tem slučaju novinarji in lastniki listov. Predlaga, da se debata nadaljuje po praznikih, ko se zasliši mnenje prizadetih novinarjev, ludi Milan Grol je proti predlogu Markoviča. Predlog Smodeja je bil odbit, za njega je glasovala samo opozicija. Zato stavi L. Markovič kompromisni predlog, da se seja preloži na danes ob 10. dop. in se na to sejo pozove ministw m izenačenje zakonov.
>HRVAT< PROPAGIRA ZBLIŽAN JB MED RADIKALI IN RADICEVCI..
Zagreb, 4. aprila. Današnji »Hrvak, glasilo HRSS in Zajednioe je posvetil vso številko kombinacijam o zbližanju med radikali in radičevci. Iz njegovega pisanja se vidi jasno možnost, da bo moglo priti do tega.
Napovedane volitve v oblastno skupščino pa zahtevajo tudi od političnih strank, da se takoj prično na te volitve pripravljati. Oblastna skupščina ima rešiti težavne probleme,-ki se dajo dobro rešiti samo s preudarkom in ne z močnimi pljučami. Stranke morajo zato skrbeti, da pošljejo v skupščino res zmožne ljudi in da ne bodo demagoške sposobnosti pri določevanju kandidatov odločilne.
Napredne stranke pa imajo še zlasti dolžnost, da se za te volitve pri-pravijo. Taka razcepljenost, kakor je bila 8. februarja v Mariboru, je za oblastne volitve še posebej napačna. Ze danes treba skrbeti, da pride med naprednimi skupinami do kolabora-
cije in SKS ima v tem oziru posebno važno misijo.. Ona mora postati kader, okoli katerega se bodo zbirale druge napredne skupine in njena ambicija mora biti, da bodo oblastne skupščine njen parlament. V tem parlamentu pa mora nastopiti z najboljšo delegacijo, ali pa je svoj pomen za vedno zaigrala.
Oblastne skupščine morajo biti izhodišče za politično vzgojo naroda ter za gospodarski napredek dežele. Da pa ta s voj namen dosežejo, je treba, da da država oblastnim skupščinam, kar rabijo za življenje in da store politične stranke svojo dolžnost. Le v tem primeru nam bodo oblastne skupščine v korist.
AGENTI PROVOKATERJI NA POSLU.
Sarajevo, 4. aprila Policija je zaprla dr. Kulenoviča, brata nar. poslanca. Ku-lenovič je bil na prijavo agenta - provo-
katerja obsojen na 10 dni zapora.
PREISKAVA PROTI RADIČU KONČANA.
Zagreb, 4. aprila. Danes dopoldne »e bo končalo zasliševanje Stjepana Radiča in prič. Preiskovalni sodnik bo izročil nato ves materijal državnemu pravdni-ku. Troje možnosti obstoje: ali se bo preiskovalno postopanje nadaljevalo, ali se postopanje radi pomanjkljivih dokazov ukine, ali pa se sestavi obtožnica. Ako se bo sestavila obtožnica, jo bo preiskovalni sodnik izročil obtožencu, ki lahko potem vloži pritožbo na banski stol, kateri bo končnoveljavno sklepal.
MARX SKUPEN KANDIDAT.
Berlin, 4. aprila. Po daljših posvetovanjih je bil med strankami weimarske koalicije dosežen sporazum in proglašen Marx kot skupen kandidat opozicije. Njegova izvolitev je skoraj zasigurana.
PORAZ SPALAJKOVICA.
Beograd, 2. aprila. Politični dvoboj med Ninčičem in Spalajkovičem s« je končal z zmago Ninčiča. Spalajkovič je prišel iz Pariza in je bil izvoljen m poslanca, da vodi protirusko, konservativno in reakcionarno zunanjo politiko tn da bi »vrgel« Ninčiča. Namera pa se mu ni posrečila in bo odložil mandat ter odšel nazaj v Pariz.
Brandes o sedanji Evropi.
V	Berlinu je imel veliki Nordijec Georg Brandes predavanje o srednji Evropi. Misli, ki jih je Brandes razvijal, so tako originalne in tako globoke, da sma-Ituaio /.a koristno, če se seznanijo z nji-ii.i tudi naši bralci, pa čeprav se ne bi z vsako strinjali.	i
tiiandes je izvajal:
^Evropa se je v devetnajstem stoletju udola iluzijam. Verovalo se je v to, kar . se je želelo' V Angjili je učil Spencer, ’ da tu: instinkt mas dal zlati vek. V Ru- : •siji sta propovedovala Tolstoj in Krapot- j i.in vero v dobroto človeka. Tolstoj je j lUtšcI zdravilno sredstvo v nekaterih j stavkih evangelija. Kropotkin, kateremu j
- bil zelo blizu in ki je bil plemeni- j lejši od Tolstoja, je veroval v čudodel- j nost revolucij in anarhije. V Evropi in v | Ameriki se je tako dolgo pridigoval op- j timizem, dokler je bilo le par ljudi v j
- Lanu presojati tudi v čisto političnih za- j dr-vah razmere tako, kakršne so bile.
Narodi Evrope so sicer imeli kulturo, j leda tudi svoj tisk in bilo je dostikrat j nadvse težko, ohraniti pri takem tisku ! kulturo. Nemški tisk je bil med najbolj- j simi na svetu. Politično sicer nikdar j ostroumen, je vendar v kulturnem oziru bolj napredoval kot tisk ostalih. In vseeno! Kako se je godilo velikim duhovom v Nemčiji? Ko je Sebastijan Bach umrl leta 1765. je bil popolnoma nepoznan. Ko je izdal Goethe v letih 1787. do 1790. prvič svoja zbrana dela, med njimi fragment > Fausta , ponos modernega sveta, je bilo prodanih v vsem 300 izvodov. Založnik je pri tem imel 1720 tolarjev izgube. Tedaj še ni bilo nemškega tiska. Glavno delo Schopenhauerja je izšlo le-la 1819. Nobenega zanimanja ni vzbudi-
lo.	šele po 25 letih je bila potrebna druga izdaja. Druga nemška svetovna veličina je bil Henrich Heine, ki ga tisk ni ravno hvalil. Okoli leta 1880. se je pojavil zopet nemški svetovni genij, Friedrich Nietzsche. Umrl je neodkrit od nemškega tiska Nemški tisk je zelo malo doprinesel k svetovni vojni. Toda brez tiska vseh narodov ue bi prišlo do svetovne vojne. Narodi so na splošno miroljubni. Tisk vzbuja bojaželjna nagnenja.
Ni treba, da bi bil za to podkupljen od veleindustrijcev, zadostuje, da je patrio-tičen. Tak je bil skoraj povsodi. Svetovni inir in patriotizem ne gresta skupaj. i!azen tega so imele skoraj vse države cilje, katerih ni mogoče uresničiti brez vojne.
Še leta 1912. je bilo javno mnenje v Franciji miroljubno, čeprav je bil upliv Eduarda VII. povsodi velik. Na moje začudenje se je atmosfera leta 1913. popolnoma spremenila. Čisto nedvoumen utis sein dobil, ko sem poleti leta 1913. sli- j ial govor Henryja de Regniers-a ob pri- \ liki njegovega sprejema v akademijo. Ta ■ dan sem napisal: »Nacionalizem, ki je i bil v procesu Dreyfus-a. teoretično pre- j magan, je sedaj praktično v Franciji zmagal. Vihar bojevitega divjanja vihra . preko Evrope kljub vsem socialističnim j zmagam pri glasovanjih.«
Nedavno me je vprašala neka francoska revija, če imamo internacionalno kulture. Odgovoril sem: »Gotovo! V kemiji, geometriji, matematiki, fiziki, medicini, sicer pa se ne vprašam, če imamo internacionalno, temveč če sploh imamo kulturo.« V svoji knjigi Armand Carel sem skušal dokazati, da s sedanjim tiskom ne gre. Ne moremo se zadovoljiti ■/. interviewi in referati. To je smrt vsega duševnega življenja.
Sodaj se narodi in razredi vedno bolj sovražijo. V pravičnost ne veruje nihče.
Obstoji sicer Zveza narodov, toda značil- \ ii' je, da ni njen sedež v Haagu, temveč v Ženevi, kjer se jo lažje nadzoruje. Rusija, Japonska in Kitajska se približujejo oci vidno samo zato, da ohranijo svetovni mir. (Veselost).
E\ ropa ima neke vrste internacionalno znanost, več ali manj v razpadu se nahajajočih kultur in da ne manjka uni-verzelnega, tudi splošno korupcijo. Vsak nar d s? smatra za prvi narod na svetu. Slišal sem, ko je majhen poljski deček vprašal svojo mater:	Ali	je	res, kar je
pravil učitelj, da Kolumb ni bil Poljak?« Danski škof Grundivvig je imenoval danski narod srčni narod Boga«. Vprašal sera nekoč profesoija iz Kristianije; h- jiiisli tako tudi norveški kmet. Rdečica ga je oblila in dejal je:	Priznam,
da tudi jaz tako mislim.«
Nacionalizem, katolicizem, ki vedno bolj pridobiva na moči, in komunizem so tri glavne sile naše dobe. Socializem poleg njih prav miroljuben in dobrosrčen. Politični ideal 19. stoletja o ljudski svobodi je propadel in sicer ravno i tako v konservativnih deželah ko v onih, kjer vladajo boljševiki.	«	■>
V	Nemčiji so bili pred vojno zelo ob- i čutljivi za vsako kritiko. Glavni urednik j velikega berlinskega dnevnika mi je pi- * sal, ko ga vsled preobloženosti z delom j nisem mogel sprejeti:	Slišal je sicer, s
da sem sovražnik Nemčije, da pa ni mo- I gel misliti, da Nemce tako sovražim, da nočem ž njim niti govoriti. Francija je ’ bila že pred svetovno vojno zelo občut- \ Ijiva. Sedaj ima občutljivost moža brez j kože. Kdor zadvomi o pravilnosti fran- j noske politike, velia za sovražnika Fran- : pije, za renegata. Tujec naj složno s j Francijo hlini ogorčenje in občudovanje, ] drugače je od Nemcev podkupljen. Pre- j ko Anglije in Amerike gre protifranco- j ski val, ki se ne manjša. Francija stoji j tu kot dedič pruskega militarizma. Upo- ] rablja metode, ki jih je pred vojno ob- j si jala. One Francije, ki je osvojila srca j Evrope in Amerike, Francije mož ko i Armand Carel. Thiers. Zola, Jules Fer- | ry, Lamartine. Victor Hugo. Balzac, j Flaubert, te Francije ni več.
Najbolj žalostna posledica svetovne j vojne je srednjost, ki tlači vse veliko in i jasno, ki obožuje rahitično religioznost in sterilnost. Znanost je izgubila kredit. Instinkt se proslavlja od onih, ki so brez njega. Proslavlja se nerazumljivo. Veni-zelosa je zadela ista usoda ko Trockega: Kdor se dviga nad drugimi, mora proč.
V	Nemčiji je razdiralni nagon umoril mir ljudi, kakor Rathenau-a. Poznal sem Wolfgang Kappa, ko je imel 14. let. Boljše ni bil nihče vzgojen Njegov oče, Friedrich Kapp je bil blesteča osebnost, pravi Siegfried, eden najbolj svobodomiselnih mož, kar sem jih poznal. Vseeno je bil VVolfgang Kapp vodja teroristov. Morel, eden najboljših mož Anglije je bil 1. 1917. obsojen na šest mesecev zapora, ker je poslal pisatelju Romainu Rollandu brošuro, v kateri jo bil stavek, da ni nemški militarizem nič slabši ko vsak drug militarizem.
Politična afektacija obvlada Evropo. Toliko je treba maščevati, da je bodočnost motna. Zbližanje med Rusijo in Japonsko odpira čisto nove perspektive. Najmočnejši glas ni več oni Evrope, morda samo še prvi. Evropa je diskant. Upajmo, da bo Evropa našim potomcem ohranjena.«
Za propad kulture bi mogli tudi mi Slovenci nuditi veliko dokazov in vrhu toga še to žalostno dejstvo, da niti nočemo spoznati, kako je naša kultura padla.
„Venkov“ o naših političnih razmerah.
.Venkov :, list ministrskega predsednika Švehle, piše:
V	političnem življenju Jugoslavije je prišlo do tako značilnega preokreta s strani Hrvatov, da je mogoče in se mora pričakovati začetek nove ere notranjega razvoja kraljevine SHS, to pa tudi v tem slučaju, če bi se mogoče ta razvoj ne bi dal naravnost in brez vseh zaprek širiti, popolnoma enostavno zato, ker se ne morejo odstraniti naenkrat, kakor v kirurgiji, iz narodnega političnega življenja vzroki sporov, ki so rastli skozi leta.
Poudariti moramo vrednost in ceno manifestacijske deklaracije Hrvatov, da
so odrekajo sodelovanju z Moskvo ter da se postavljajo na teren države. Šele sedaj, po proglasitvi Pavla Radiča, s katero so Hrvati ponudili roko sprave, je mogoče prav za prav oceniti in upoštevati politiko, ki jo je v zadnjem letu v Jugoslaviji naglašal tako intenzivno Lju-Ja Davidovič, ki se ni dal premotiti niti od trenutnih neuspehov. Njegovi nepo-1 pustljivi vztrajnosti in uprav mravljinčji ! marljivosti se je končno posrečilo dati i opoziciji čvrsto hrbtenico s pozitivnim ! programom. Nadomestil je dosedanjo i hegačljo, v1 kateri se je utapljala HRSS, s programom konstruktivnega dela, ki
je bil navdahnjen z državotvornim opo-
zicionalizmom, ne pa z nihilističnim duhom. S tem, da je privedel Davidovič Hrvate v parlament, da pa ni jurišal nanje z geslom mogotcev, >na kolena pred Beogradom«, se mu je posrečilo sondirati teren, na katerem je vzniknila tudi sedanja deklaracija radičevcev. Mogoče se bo hotelo od kake strani oporekati njegovi zaslugi s sklicevanjem na to, da je napravil Hrvate popustljivejše strah pred izgubo mandatov. Toda to ni imelo odločilnega vpliva, ker bi anuliran je liFvatikih mandatov zato, ker so nji-ilovi nosilci ostali zvesti programu, s katerim so šli na volitve, ne bilo v stanu odvrniti hrvatskih mas od njihovih zastopnikov, temveč bi jih to anuliranje še bolj vzpodbudilo na še hujši in enotnejši odpor.
Opozicija in Hrvati so pokazali medro prevdarnost. Nasprotna stranka mora to upoštevati ter podati prijemljiv dokaz, da ji gre za državo in ne samo za vladanje države v lastno korist.
Hrvatje so obračunali s preteklostjo, zato ni' ra v interesu države pozabiti na preteklost tudi Beograd, ki ga repre-zentirata Pašič in Pribičevič. Delali uspešno za Jugoslavijo je mogoče samo pri čisti mizi.
Francoski pogoji in pogajanja i Berlinom.
V	pariških oficioznih krogih se potrjuje informacija lista >Echo de Pariš«, glasom katere je pripravljena francoska vlada pričeti pogajanja z Berlinom pod
blodečimi pogoji:
1 Da Nemčija natančno označi smernice svoje zunanje politike ter da označi v svojem projektu glede sklenitve garancijskega pakta svoje stališče napram Zvezi narodov, namreč da se odkrito izjavi, Če hoče prevzeti vse obveze, ki izhajajo iz pakta o Zvezi narodov.
Da se nemška vlada izjavi, kako stališče zavzema napram svojim sosedom na vzhodu, in da je pripravljena garantirati nedotakljivost vzhodnih mej in da se odreče težnji po združitvi z Avstrijo.
3. Da obrazloži in spopolni svoj memorandum od 24. februarja ter se izjavi pri tein pripravljeno, da garantira nedotakljivost ne samo francoskih, temveč tudi italijanskih in belgijskih mej.
Te pogodbe pošlje — kakor se trdi — francoska vlada to dni v London in Berlin.
Političiie vesti.
— ^Samouprava« o politiki HESS. — V
uvodniku »K ozdravljenju * razpravlja > Samouprava-* o novi politiki HRSS in pravi, da pomeni to zelo uspešen pojav. Žalostni nesporazum med hrvatskim in srbskim delom našega naroda, ki je prizadejal vsem razbo-ritim in zavednim rodoljubom mnogo skrbi, se je pričel kretati v pomirjevalni smeri, ki naj bi dovedla do popolnega in pravičnega izravnanja. Odločen nastop Pavla Radiča in dr. Šuperine je znatno pripomogel k temu, da je politično življenje krenilo v popolnoma zdravo in normalno smer. Dalje piše list, da radikali ne smejo pozabiti, da je po volitvah naša zemlja krenila na pomirljivejšo pot. V bratskem sporazumu s Hrvati in Slo-venei, v po ustavi in zakonih zajamčeni rav-nopravnosti, v medsebojni plemeniti in div-ni tekmi za obči blagor skupnosti, se nam odpirajo vedno sveži studenci sil za narod in državo ter nam dajejo jamstvo tudi za bodočnost. — Lepe besede, ki bi pa bile kaj vredne le, če bodo uveljavljene tudi v življenju.
= Pozornost »Slovenca«. Glasilo SLS ne piše več HRSS, temveč II>R«SS, da tako opozarja na monarhistično orientacijo radičevcev. — Ali je mar »Slovenec* republikanski list?
— Eksodus nacionalnega bloka iz francoske zbornice. Herriotovo vlado je zadel hud udarec. V^ današnji popoldanski zbornični seji je prišlo do ostrega spora med desnico in vladno večino, ki je končal z ostrimi protesti večine. Ko je bil prepir končan, so zapustili poslanci nacionalnega bloka sejo z izjavo, da se nočejo več udeleževati zborničnih sej. V6led eksodusa desnice in centruma se računa v parlamentarnih krogih z možnostjo vladne krize. Herriotovi vladi preti medtem nevarnost tudi z druge strani. Ministrski svet je sklenil n avčerajšnji seji, da izda za 4 milijone menic, ki bodo garantirane z novim davkom. To bi pomenilo prikrito inflacijo. Ta sklep ministrskega sveta je izzval v krogih zbornice nezadovoljnost in odpor. Naslednjega dne se je napotil Lou-čheur k ministrskemu predsedniku ter je izjavil, da bo glasovala skupina radikalne levice proti temu predlogu- Ker šteje Lou-cherjeva skupina 42 poslancev, je v parlamentu jeziček med levico in opozicijo, zato ogroža vsak sklep vlade. Na ta način bi prišla vlada v manjšino.
= Nasprotja med Francijo in Ameriko. — Ker nasprotuje Franclja pomorski razoroži t-
veni konferenci, ki jo namerava sklicati Coolidge, je zavladalo v ameriških krogih precejšnje nerazpoloženje proti Franciji. Senator Borah predlaga, da bi se Francijo sploh ignoriralo, da bi tako ves svet videl, kdo da je proti razorožitvi. Francija pa temu nasproti izjavlja, da je ona že itak bolj zmanjšala svojo mornarico, kakor pa to določi wa«iHngtonski sporazum. Ameriški krogi ■ tem argumentom francoske vlade niao zadovoljno
== 5-ranrija proti redukciji zračnega ofco-fo/nvanja? V londonskih' političnih krogih se vsestransko komentira . sinočnja izjava ministra zunanjih zadev Chamberlaina. y kateri se je omejil d« to, da je izrazil samo svoj dvom glede zadržanja Francije napram ameriški iniciativi za sklicanje mednarodn* razorozitvene konference. Vobče se misli, da odgovarja vest nekaterih ameriških listov. glasom katere je naznanila francoska vlada ameriškemu predstavniku v Parizu, da ne bo sodelovala na tej konferenci, istini.
V	finančnih krogih se ne veruje, da bo odklonila Francija poziv Amerike, ker je, kakor se zatrjuje, predsednik C-oolidge naglašal v neki izjavi, ki jo je podal sinoči v Reli hiši, da se bo uprl vsakemu poskusu od strani ameriških finansirjev, da "bi se dali tujim državljanom krediti, ki naj bi se uporabili v militaristične svrhe. v' nekem komunikeju pariške agencije Radio je obrazloženo francosko stališče v tej zadevi. V tem komunikeju je rečeno, da Francija ne more dopustiti, da bi se vzelo na mednarodni raz-orozitveni konferenci v pretres vprašanj« redukcije zračnega oboroževanja, da pa Frati-cija istotako nima nobenega razloga, da bi zmanjšala svojo vojaško moč na kopnem i* na morju, ker je v povojnem času ni zvišala. Francija 9i pridrži glede poziva Amerike rezervo ter se hoče udeležiti razorožitve«* konference samo pod pogojem, da se reši
0 red sestankom 'te konference vpraSanje francoske sigurnosti.
= Garancijski pakt in Italija Agenzia <li Roma označuje stališče Italije do nemškega garancijskega predloga sledeče: Italija je za pakt petih velesil in proti ženevskemu protokolu. Vendar pa želi Italija, da se povabi Nemčija k sodelovanju Sele po predhodnem posvetovanju kabinetov v Parizu, Londonu. Bruslju in Rimu. Končno želi Italija, da se skliče konferenca vseh zainteresiranih držav, da se osnovne črte pakta praktično določijo.
= Italija sc oborožuje. V rimskem senatu je zagovarjal vojni minister Giorgio vladni načrt vojne obrambne reforme v daljšem govoru. Dejal je, da je njegov načrt elastičen. dočim je stari sistem okoren in sila drag. Predvsem so prezrli nasprotniki njegovega načrta problem mobilizacije. Vladni načrt preprečuje, da bi v slučaju vojne morali takoj v prve linije ravno starejši vojaki. Položaj je danes tak, dn ni moffofe računati z vojno le na eni front?, temveč jo treba, bit; pripravljen, da bodo v slučaju vojne boji hkrati na vseh frontah. Poleg tetra je računati tudi s tem, da bo treba voditi boj na suhem, na morju in v zraku. Za tako obrambo pa no zadostuje 30 divizij, ki jih ima Italija danes. Z novim zakonskim načrtom bi se pomnožili! armada za 152 baterij. Bojna letala bodo pomnožena in letalska služba reorganizirana. Centrala za kemično vojno s* bo gradila in avtomobilski kor bo znatno razširjen. Predvsem pa se ho v obmejnih pokrajinah storilo vse potrebno, da bo čim boli pospešena in izpopolnjena mobiilzacija vseli sil naroda. Svoj govor je končal vojni minister s trditvijo, da vojne ne odloči izvei-banost in junaštvo vojakov, temveč popolnost organizacije. — Kljub vsem tem argumentom ni mogel vojni minister uspeti in vlada je že izjavila, da ne vztraja na novi brambni reformi. Deinisija vojnega ministra je zato neizogibna. Predvsem nasprotuje senat brambni reformi vsled tega, ker bi se po njej število stalne vojske tako znižalo, da bi bila potem fašistovska milica številnejša.
—	Nemške predsedniške volitve. — Vse stranke so zaposlene s pogajanji za sklenite* volibiega pakta. Nemška ljudska stranka je predlagala, da naj bo tudi pri drugem glasovanju dr. Jarres kandidat desnice. V tem vidijo politični krogi roko dr. Stresemana, ki jr tako preprečil, da bi postal dr. Gessler skupni kandidat desnice. Poizkusi desnice, da bi razbili wetmarsko koalicijo, so se ponesrečili. Centruih je postavil kandidaturo dr. Manca, za katerega so se demokrati že izrekli. Tudi socialni demokrati so za skupnega kandidata, žele pa, da bi to bil njihov kandidat Braun, ki je dobil pri prvem glasovanju še enkrat toliko glasov ko dr. Marc. Pogajanja se nadaljujejo in je verjetno, da pride do kompromisa. Demokratski pruski ministrski predsednik bo odstopil in bo na njegovo mesto izvoljen Braun. Ta bi nato od-predsedniške kandidature odstopil in tako bi bilo socialnim demokratom mnogo laij* priporočiti svojim volilcem, da se odločijo za Marxa. — S kandidaturo Jarresa si desničarske stranke bistveno poslabšajo položaj, ker jo protestantovstvo Jarresa tako razkričano, da bo velik del desničarskih Bavarcev volil dr. Marxa.
= Trockij se vrne v politiko. Ob priliki zasedanja izvrševalnega odbora sovjetov v Tiflisu je obiskal Rijkov Trockega na njegovem bivališču v Sohumu na Kavkazu. Po daljšem pogovoru je prišlo do sporazuma ia vstopi Trockij zopet v politiko. Trockemu je ponudeno podpredsedniško mesto v vojnem ministrstvu. Trockij sam je nekoliko od svojih nazorov popustil in tako je prišlo do
1 sporazuma- Vesti o uboju ali begu Trockega ‘ so torej brez vsake podlage.
Posetite razstavo FRANCOSKE GRAFIKE XIX. STOL. Jakopičev paviljon. 9%—1, 2—8.
Štev. 55.
NARODNI DNEVNIK, 4. aprila. 1925.
Caveantconsules!
Prvi pogoj zdrave na-cijonalne svobode je gospodarska osamosvojite-tev narodne edinice.
Odkar je vstala svobodna Jugoslavija iz trhlih razvalin klerikalne Avstrije, smo culi nešteto predlogov, načrtov in osnutkov gospodarske osamosvojitve. Težko pa je v par letih vzgojiti iz narodov, ki so bili vajeni gledati v tujcu gospodarja, ker je bilo tako od nekdaj in ja pač moralo tako biti, državen narod, ki se zaveda, da je upravičen in poklican zgraditi si državo, neodvisno od tujine ne le po mejah, ampak tudi po gospo darskem ustrojstvu. Od nekdaj smo bili navezani na tujino, tuje blago smo hvalili na vse pretege in če se je že našel podjeten domačin, tedaj je veljal za pre-napeteža in ljudje so šli preko njegovih junaških naporov s pomilovalnim nasme hom.
Mnogo se je izpremenilo od tistih žalostnih in za nas ne preveč častnih časov. Fronte centralnih držav so se zamajale, prišli so bratje in nam prinesli evangelij, da smo bratje v svoji državi. Kaj smo razumeli ta evangelij?
Delo se je pričelo in to dvojno: uničevanje žalostnih preostankov in dedščin stare Avstrije, to je bilo pozitivno delo v svoji negativnosti, drugič pa resnično pozitivno delo, vstvarjanje novih ljudi, novih, naših dobrin. Poživela so se društva, ki so imela nekoč bojevati težak boj na nacionalnih mejah, ki nam jih je odjedal sovražnik sistematično korak za korakom z vso svojo gospodarsko močjo. Ta društva so lahko osredotočila pažnjo v notranjost mlade države, važnost je je poleg socijalnili momentov zadobila tudi idejno vzgoja naroda samega, ne da bi seveda pri tem počivali naši borci na mejah, ki nam jih je odjedel sovražnik sistematično korak za korakom z vso svojo gospodarsko močjo. Ta društva so lahko osredotočila pažnjo v notranjost mlade države. Važnost je poleg socialnih momentov zadobila tudi idejna vzgoja naroda samega ne da bi seveda pri tem počivali naši borci na mejah. Zopet druge organizacije so si stavile svetel cilj, bodriti in podpirati brate onstran meja, ki so bili nasilno m sprotja. Pričel se je v notranjosti srdit boj za pravo smer, boj za hegemonijo taktike in človek si je žal moral staviti vprašanje, kako je le mogoče, da so vsi ti ljudje pozabili na kardinalne točke, za katere pravzaprav gre ta boj in da so ji mpostala sredstva in taktika vsebina njihovih teženj in ne le pot do prave vsebine. Kjer se preveč zdravnikov prepira o bolezni bolnika, pacijent gotovo ne ozdravi. In vendar je v nas vseh vera v zdravje našega naroda in vsi vemo, da se bo obdržalo le ono, kar je pravo in v korist splošnosti, da je vse drugo le trenutna zabloda, ki bo odpadla sama
nnt-a i ay?*ov, kakor je to še vedno pokazala historija.
Naloga zgodovinarjev bo nekoč, da bo-
0	® ,a, ..ri lcuo na Vse sodobno vrenje m iskali izvora zvenečim parolam o pretapljanju kultur, o zgodovinaki nuj_ nosti, o orijentaciji na vzhod ali zapad ne moremo se pečati s temi vprašanji v današnjem članku. Dotakniti se hočemo le gospodarskih prilik in v njih onih momentov, ki se danes zanemarjajo, pa so vendar osnovne važnosti za svobodo vsakega naroda.
Tujec je bil pri nas od nekdaj gospodarsko močnejši element. Imel je za seboj ogromne rezervarje tujega kapitala, ni ga samo imel, ampak ga je tudi rabil. Velika je bila in je njegova ekspan-zivnost. V znamenju iskanja trgov so se bojevale vojne in skoro izključno v teni znamenju so bo civiliziraj svet bojeval tudi v naprej. Eminentne važnosti je, da se blago izdela in najde pri tem toliko in toliko ljudi kruha, še eminentnejše važnosti pa je vprašanje, kam se blago lahko proda. Gospodarski boj se izraža mnogokrat v carinskih vojnah, ki se utegnejo često stopnjevati tudi do vojn z orožjem. Tujcem pri nas se v Avstriji ni bilo tega bati. Imeli so pred seboj gospodarsko šibkejši element, hvaležno polej eksploatacije in dobro so vedeli, da prihaja za zavojevanjem trga gospodarska odvisnost in za to raznarodovanje. Gospodarsko in dejansko raznarodovanje so vršili sistematično iz gotvoih po-
stojank, ki so bile skoro izključno gospodarskega značaja, to se pravi tuja podjetja, otoki med narodom. Tudi danes imamo nešteto takih primerov, čeprav taktika ni tako očividna in se mora kolikor toliko previdno izogniti i zakonov i javnega mnenja. Napačna bi bila trditev, da gre nevarnost iz kompaktno naseljenih tujerodnih otokov in otočičev. Njihova asimilacija napreduje počasi pa gotovo, avtomatično in brez nasilja. Glavna nevarnost pa so gospodarsko močna podjetja tujerodnih, predvsem nemških in madžarskih mogotcev, odkoder izhaja aktivni odpor proti gospodarski osamosvojitvi nažega življa. Lahko trdimo, da ne bomo resnično svobodni vse dotlej, dokler ne bo celokupna industrija in trgovina v resnici nacijonal-na in ne samo nacionalizirana. — V tem pogledu se je pri nas storilo do danes vse premalo. Izšle so razne določbe o naeijonalizaciji podjetij, ludi predpise o zaposlevanju tujcev imamo, to pa je tudi vse in aktivno se ni storilo potrebnih korakov, da se te naredbe tudi v praksi uveljavljajo in da se zajezi z uspehom mogočni val tujega kapitala. Nekaj bo vsakomur jasno: nevarnost gospodarske odvisnosti je tim večja, čim bližji so viri kapitala, ki deluje v naši državi. Tako n. pr. ni opasnosti, da postanemo gospodarsko kolonija 'Združenih držav Amerike, večja pa je nevarnost, da se vgnez-di pri nas nemški kapital z vsemi posledicami na kulturnem, etnografskem in gospodarskem polju. In še nekaj je. Kapitalistična tendenca je samo v omejenem obsegu paralelna z državno tendenco, ker je prva internacijonalna in gre preko meja države. Zato je država poklicana v to, da ograniči ekspanziv-nost tujega in favorizira vpliv domačega kapitala izven državnih meja, poklicana je, da kotrolira delovanje tujega kapitala v naši zemlji in da, če ga že iz gospodarskih razlogov ne more izločiti, okoristi svoje državljane z vsemi viri zaslužka, ki teko iz talcih središč, sploh da daje koncesije le na protikoncesije in posega ,kjerkoli more, v gospodarsko življenje v prid domačim delodajalcem in delojemalcem.
Nemogoče je danes z absolutno točnostjo ugotoviti, koliki del »nacijonalizira-nega« podjetja je dejansko v domačih rokah. Nemogoče je to vedeti, sodi se lahko le po raznih simptomih, kolikor jih priueso pač vsakdanje poslovne zveze in dejstvo, kakšen in kolikšen vpliv imajo pri takem podjetju naši ljudje. V tem oziru imamo v Sloveniji žalostnih vzglede -več kot preveč in to ravno v največjih podjetjih težke industrije, premogovne, tekstilne, papirne stroke itd. Sovjetska Rusija je podržavila produkcijska sredstva, mi smo »nacionalizirali«. Ce bi poleg trgovske in plačine bilance izdelali tudi bilanco narodnega premoženja in vpliva v mejah Jugoslavije, bi ta izpadla za nas gotovo precej žalostno. Preveč bi bilo zahtevati, da bi se par let po političnem osvobojenju popolnoma osvobodili tudi gospodarsko. To je plod dolgoletnega, pridnega in sistematičnega dela, ki v nobeno državo ni padel z nebes in kar je odloženega še ni zamujeno. Zdi se nam pa, da se v tej stvari ne dela s tisto doslednostjo, kakor bi bilo absolutno potrebno. Predpisi o zaposlevanju tujcev n. pr. eksistirajo menda zato, da se jih obide z raznimi vlogami o neobhodnosti itd. Specijelno Slovenci imamo preveč ošabnosti, pa premalo samozavesti. Ne smemo trditi, da smo na vseh poljih strokovno napredovali že toliko, da bi bili povsem neodvisni od tujih učiteljev; z gotovostjo pa trdimo, da se za domač naraščaj skrbi absolutno nezadostno. Tujec pri nas bi se moral zavedali, da je njegovo bivanje tu le začasno, da ima v tej dobi nalogo učitelja po svojih najboljših zmožnostih, to se pravi da pokaže svoje znanje in preda izkušnje domačinom, ki še niso imeli prilike, da bi se bili dotični stroki priučili do internacionalne višine. Danes sede na vodilnih mestih naših podjetij tujci, vedo za vse tajnosti naše industrije, poznajo vse naše nacionalno-ekonom-ske slabosti, skratka, vedo več kot naši ljudje. Drugod je to drugače. Nemci čuvaje svoje tajnosti kot dobrino naroda in so kot taki že opetovano nastopili, desetletja so se Francozi zaman trudili, da bi
spoznali skrivnost anilinskih barv, zastonj so n. pr. poskušali nemški inžener-ji, preoblečeni v delavce s perfektnim znanjem angleščine, utihotapiti se v angleške tvornice jekla v Birminghamu. Lepo in prijazno je bil tujec sprejet, vodili so ga po tovarni, razkazovali so mu izdelke, stroje v funkciji itd., pokazali pa mu niso laboratorija ali tiste skrite kamrice, odkoder teče nevidno življenje celega obrata in se diktira notranji sestav izdelkov. To so v resnici nacionalna podjetja, last narodne pridnosti in narodnega ponosa, kjer tujci niso imeli vpogleda.
Kaj je namen tega članica? Hoteli smo ponovno opozoriti vse merodajne činite-lje, vsi prizadete mlačneže in kunktator-je, na silno važnost gospodarske osamosvojitve. Kronološko bi bil idealen raz-
voj sledeči: Politična osvoboditev drža-i ve, koncentracija kapitala v podjetjih, ki bi služila resnično in izključno domačinom, osvobojenje vpliva in prisotnosti tujih elementov, kulturno in etično ozdravljenje in osvobojenje.
Narod naš je v korenini zdrav in podjeten, zato ni tu nobene ovire in vsaka ki nastane, je več ali manj umetno narejena in to od ljudi, ki nam niso naklonjeni. Država pa ima pravico in odgovornost, da pospešuje to ozdravljenje, predvsem na gospodarskem polju. Le tako bomo nekoč mogli reči, da je to, kar leži in se izdeluje v mejah naše države, bodisi idejno, bodisi materijelno, res naša last, naš ponos, refleks našega udejstvovanja. Takrat bo prišla z blagostanjem tudi resnična materijelna svoboda, ki je mati idejne svobode.
Nemške volitve v številkah.
Kako vedno bolj narašča republikansko prepričanje v Nemčiji, kažejo sledeče volilne številke:
Volilo je dne.........................4. maja 1924	7. dec. 1924	29.	marca	1925
vohlc.ev ,	   29,388.577	30,283.936	26,812.537
socialne demokrate........................ 6,014.372	7,880.963	7	785	678
c en trum................................. 3,921.206	4,118.190	s’883.676
demokrate................................. 1,631.042	1,917.764	L565.136
Stranke iveimarske koalicije so torej dobile •  ............................... 11,593.654	13,916.917	13,234.490
uSSm :::::::::::: “.«•<*»	n.®.«®
Bavarska ljudska stranka.................. 1,631.042	1,394.795	1	002	278
vsi desničarji........................... 14,837.122	13,219.795	1L67L272
komunisti................................. 3,746.643	2,708.345	1,869.553
razne stranke............................... 58o.681	438.614	34.152
Maja meseca so torej bile desničarske stranice močnejše še za 3,200.000 glasov od strank vvemiarske koalicije, decembra meseca 1924 že za 697.000 glasov slabše in 29. marca leta 1925. celo za 1,560.000 slabejše.
Še nazornejše se vidi nazadovanje desničarskih strank, če se ozira na odstotke ki so jih dosegle posamezne koalicije.
4. V. 7. XII. 29. III.
vveimarska koalicija 39.6% 45.9% 49.4% desničarske stranke	45%	43.7%	43.5%
Volitve na Pruskem.
Če bi se vršile istočasno s predsedniškimi tudi volitve v pruski deželni /bor noten, hi-bil rezultat na podlagi nedeljskih volitev sledeč:	’	P°,em	bl
ce°nirJmm°krati	KM	6,044.000
e trum	3,074.000	bavar.	ljud.	stranka	112.000
demokrati	918.000	Ludendorff	14/j	000
skupaj rep. koalicija	-9,055.000	skupaj	6896	00
komunisti 1,200.000
VVeimarska koalicija bi torej imela absolutno večino, dočim je sedaj v manjšini.
Prosveta.
Premijera grško klasično komedije bo v ljubljanski drami v soboto, 4. t. m. ob osmi uri zvečer. Vprizorjena bo starogrška Ari-stofanova igra »Lizistrata«, ki bo pokazala, kako je ni prav nič oglodal časa zob in kako je ohranila prav do današnjih dni svojo mla-; dostno svežost, veselost, zabavnost in satiro.
1 Njena vsebina nam pripoveduje, kako napravijo ženske konec dolgotrajni peloponeški vojni. Pod vodstvom Lizistrate zasedejo atensko Akropolo in se ne vrnejo v svoje domove in k svojim možem prej, dokler se možje ne udajo in ne sklenejo miru. Kljub vsem kratkočasnim zapletljajem, ki jih rodi hrepenenje po moških pri ženskah in narobe, nosi in drži komedijo velika misel miru. Naslovno vlogo igra ga. Medvedova, Mirino pa ga. Nablotska, Kaloniko ga. šaričeva, Ki-nezija g. Levar, atenskega svetovalca g. Peček, starce vodi g. Skrbinšek. Komedijo je insceniral in zrežiral g. šest. Mestoma jo spremlja glasba g. Balatke. Prva repriza bo v nedeljo, dne 5. t. m. ob ošini uri zvečer.
_ Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo,
o.	aprila so v Narodnem gledališču v Ljubljani tri predstave. V drami ^se igra ob 15. popoldne dr. Lahova mladinska igra Pepelu h_ in sicer kot popoldanska predstava pri znižanih cenah. Zvečer ob osmih pa se vpri-zori klasična Lizistrata. V operi se poje popoldne ob treh Verdijeva opera Rigoletto s Frisekovo, Sfiligojevo, Banovcem, Popovom •n Zatheyem v glavnih vlogah. Predstava je ljudska pri znižanih cenah.
Operna pevka gdč. Bela Razumova sodeluje v ponedeljek, dne 6. aprila na dobrodelnem koncertu, ki ga priredi Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani. Gospodična, ki je iz izredne ljubeznivosti in naklonjenosti sprejela to gostovanje, je ena najodličnejših naših opernih moči, ki si je z umetniško kreacijo svojih vlog pridobila srca vsega občinstva, ki poseča našo opero. V ponedeljek se predstavi širši ljubljanski publiki kot koncertna pevka. Za ta svoj nastop si je izbrala prekrasno in globoko občuteno pesem »Osirotelo dete«, delo skladatelja Osteršila. V II. delu pa nam zapoje več večno lepih češkoslovaških pesmi. Prepričani smo, da se bo na koncertnem delu ravno tako uveljavila, kakor se je v operi. Na klavirju jo spremlja kapelnik Anton Balatka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon< v Ljubljani. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 Din, Za Italijo 10 lir, za Ameriko 1 dolar. Poleg »Pevca«, katerega izdaja Pevska zveza in ga urejuje dr. Fr. Kimovec, smo dobili nov glasbeni list »Zbori«, ki bo priobčeval pesmi za ženski, moški in mešani zbor a ca-pella. V oceno smo prejeli prve tri številke. Janko Ravnik je zastopan z zanimivim, har-
monično bogatim moškim zborom »Solnce v zenitu«, ki je namenjen izšolanim pevskim zborom. Mnogo lažji in učinkovit za izvajanje je St. Premrlov moški zbor »Naše gore-Popularni skladatelj Emil Adamič nudi dva priprosta, melodijozna in mična mešana zbora »Zrelo žito« in »Kaj ti je, Mojca?«, katera lahko izvaja tudi vsak šibek zbor. Pevska društva bodo »Zborov« gotovo vesela, saj jim bodo vsaki mesec dajali različne pesmi za njihove sporede in nastope. Naj bi ne bilo nobenega pevskega društva v državi, ki bi ne bilo naročeno na »Zbore«! Pa tudi prijatelji petja in naše pevske umetnosti naj se na list naroče, saj je naročnina res bagatelna. Naročniki naj se javijo na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
KONCERT ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE.
Tiho in skoro neopaženo se je izvršilo nenadno pomlajenje orkestralnega udruženja, sekcije Glasbene Matice. Na novinarskem koncertu dne 1. decembra minulega leta je vzbudil godalni orkester splošno pozornost in sicer upravičeno zategadelj, ker je publika med sodelujočimi godbeniki opazila le domače moči. Skladatelju L. M. Škerjancu se je posrečilo zbrati pod svojim pultom nad 50 mož, ki so se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo posvetili študiju orkestralnih del in na četrtkovem samostojnem koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice je bilo treba na pomoč poklicati le šest godbenikov dravske divizijske godbe, da je mogel nastopiti popoln orkester in izvajati simfonične skladbe Handla, Debussyja in Beethovna. Nenavadno važen in pomemben je ta prvi korak do cilja Orkestralnega društva, do lastnega popolnega orkestra, ki bo kos vsem nalogam in ki bo igral eminentno vlogo v napredku orkestralne glasbe pri nas. Zato vsa čast idealnim članom društva, ki so pripomogli koncertu do resnično lepega uspeha. Glavna točka vzporeda je bila Beethovnova VII. simfonija, ki gotovo zahteva izurjenega orkestra. Bila je tematično in zlasti dinamično spretno izdelana in pred-našana. Ugajala sta znani in vedno hvaležno sprejeti Allegretto, ter dovtipni Scherzo, užgal je četrti stavek s svojo živahnostjo in razposajenostjo, kateremu ni manjkalo pompoznega konca. — Debussyjeva suita je učinkovala dobrodejno, Hflndlov koncert za dve vijolini in violončelo s spremljevanjem dveh klavirjev in godajpega orkestra nas je prestavil v stare čase. — V orkestru so bila godala zelo dobro zastopana, lesena pihala in trobila so zadostovala. Dirigent g. Škerjanc je orkester vodil spretno in upamo, da ga bo vodil iz začetka strme poti na vrh popolnosti. — Publika se je po dve uri trajajočem koncertu razhajala zadovoljna in vesela napredka Orkestralnega društva Glasbene Matice.
Dnevncf vesti.
— Macafizelju v album. Macafizelju, ki prodaja svoje neslane dovtipe po »Jutru«, bi nujno svetovali, da bi bilo zanj hvaležnejše tema, razpravljati o verižništvu (popir, mast) ob in po prevratu ter o njegovem razmerju do državotvornosti in nacijonalizma. Smo namreč tega skromnega mnenja, da je smatrati verižnikom vsakogar, ki se je vrinil med preducenta in legalnega trgovca izkoriščajoč trenutno konjunkturo, in da je ve-rižništvo naglavni greh proti državi in naravnost zločin proti narodu. Največji del zlili gospodarskih posledic, ki jili je bila imela pretrpeti naša država v onih dneh, gre na račun verižništva. Vsa tedanja draginja je bila največ posledica verižništva. Narod je stradal, zato da je bogatel talmi - trgovec. O tem bi se da-
lo	mnogo napisati, toda avtorstvo prepuščamo Macafizelju in mu damo v rešitev samo tema: verižništvo in — državotvornost, ali pa verižništvo in — jugoslavenski nacionalizem. Gradiva ima dovolj: od valute preko svinca pa do vseh življenskih potrebščin doli do kolomaza. Tudi svinčeno afero bi bilo enkrat temeljito načeti, kajti tudi po njej je bilo v onem do zadnjega časa tajnem konzorciju vdeleženih mnogo verižnikov. Takrat je z marsikatere mize tekel šampanjec, kjer je bila dotlej dnevna firma le aqua pura, vse ad maiorem patriae gloriam. Torej, če hoče Macafizelj, pa načnimo vsa ta temata. A la bonheur.
— Društvo ostrostrelcev. Sinoči je imelo »Društvo ostrostrelcev«, ki obstoja v Ljubljani že 360 let ter je bilo do prevrata v nemških rokah, svoj redni občni zbor. Z ozirom na pisanje »Jutra« o tej zadevi smo se obrnili do informirane strani ter dpbili obvestilo, da je »Jutrovo« poročanje izkrivljeno in tendeneijozno. Na občnem zboru ni šlo prav nič za kako nacijonalno vprašanje. To se je na občnem zboru povdarjalo tako s strani večine, kakor tudi s strani manjšine (govornika notar Hafner, Jos. Turk). Šlo je za čisto gospodarska in strokovna vprašanja,
o	katerih pa ima lahko človek, pa naj bo Slovenec ali Nemec, različno naziranje. Zategadelj so pri dotičnih predlogih glasovali nekateri slovenski člani za, drugi pa proti predlogom. Zavijanje je torej, če »Jutrov« poročevalec iz tega kuje nacijonalni kapital. Društvo ostrostrelcev je bilo po prevratu nacionalizirano ter imajo v društvu Slovenci večino. Enako je tudi v odboru, v kateri Je bil na občnem zboru namesto odstopiv-šega ga. Mayerja per acclamationem izvoljen dr. Ravnihar, odločna večina na strani Slovencev. Da bi »Jutro« le pri drugih gospodarskih vprašanjih bilo tako tenkočutno — nacijonalno, afera Turn-Taxis, Trbovlje, Sla-venska banka itd., itd.
— 75Ietnico prezidenta T. G. Masar.vka proslavi filozofska fakulteta v Ljubljani v nedeljo dne 5. aprila ob 11. dopoldne v veliki dvorani univerze s predavanjem gospoda prof. dr. Franca Vebra »O nekaterih temeljih Masarykove filozofije«. Vstop na to proslavo je prost.
— Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na dan 18. aprila ob 11. uri dopoldne v sobi g. referenta za znanost in umetnost v poslopju deželne vlade na Bleivveisovi cesti.
— Vodstvo po razstavi francoske grafike XIX. stol. priredi Narodna galerija v nedeljo, dne 5. t. m. ob 11 uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava dr. F. Mesesnel. Razstava je odprta nepreklicno le do 13. t. m. vsak dan od pol 10. do 1. in od 2.—6.
Starše našo mladine opozarjamo, da se vprizori v nedeljo 5. t. m. popoldne ob treh kot mladinska predstava pri znižanih cenah dr. Lahova narodna igra »Pepeluh«. Je to zadnja mladinska nedeljska popoldanska predstava v tej sezoni. V operi se poje rav-notako ob treh popoldne Verdijeva opera lligoletto kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani
bo imelo svoj redni letni občni zbor na cvetno nedeljo, dne 5. aprila ob 15. uri popoldne
v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
- Trebljenje jarkov. Mestna občina ljubljanska bo oddajala v nedeljo, 5. t. m. ob 2. popoldne v šoli na Barju v trebljenje nekatere javne, odvajalne jarke ob barjanskih potih in štradonih. interesenti se vabijo, da se te oddaje udeleže.
— Sovjeti za privatno lastnino. Narodni komisar za notranjzo trgovino je izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena dovoliti zanesljivim elementom z zasebnim kapitalom razne koncesije, da se tako pospeši zamenjava blaga. Zato pa naj ti opuste vsako spekulacijo. Davek na privatno trgovino bo znižan in zasebne menice bodo v bankah izplačane. Cela vrsta zastopnikov privatne trgovine je izjavila, da je z odredbami sovjetske vlade zadovoljna. Pričakovati je, da pride v kratkem do ozkega sodelovanja med sovjetsko vlado in kapitalisti.
— Voda iz Jordana, ki ima okus po rumu.
V	zadnjem času se je jel v »suhih« krajih severne Amerike sumljivo dvigati uvoz vode iz Jordana in svete zemlje iz Jeruzalema. Te dni so kontrolirale oblasti ta dva uvozna predmeta nekoliko natančneje in ugotovilo se je, da je bila voda iz Jordana vsaj močno pomešana z rumom — če je videla sploh kdaj Jordan. Pod »sveto zemljo« pa so našli par galonov whiskyja.
— Otroci in vživanje kokaina v Sovjetski Rusiji. Centralno skrbstvo za zanemarjeno mladino je opozorilo svet ljudskih komisarjev na dejstvo, da se med otroci vedno bolj širi zloraba kokaina in drugih narkotičnih sredstev. Zlo ne grasira samo med otroci brez nadzorstva, marveč prav posebno med srednješolsko mladino. Komisija je predlagala, da se ustanove v raznih mestih, predvsem v Moskvi, Leningradu in Harkovu zavodi, v katerih se bodo otroci in mladoletne osebe, katerih zdravje je trpelo vsled vživa-nja kokaina, zdravili, in kjer jih bodo skušali odvaditi njihovega zla.
— Velik rop v Ne\vyorku. 31. marca so vdrli v Newyorku pri belem dnevu štirje oboroženi možje v kontor znanega finančnega agenta sredi trgovskega okraja. Zvezali so šefa in dva njegova klijenta, ki sta bila ob kritičnem času slučajno tam, ukradli za 50 do 100 tisoč dolarjev dijamantov ter pobegnili v avtomobilu.
— Žive so pokopali. V Harkovu se je začel proces zoper vaške oblasti v Berezovki. Oblasti so obtožene, da so dale sedem oseb radi tatvine konj neusmiljeno pretepsti in j nato v skupnem grobu žive pokopati.
— Praznoverje na Sedmograškem. Zabiti ljudje v malem gnezdu komitata Szeben imajo nenavadno senzacijo: Kmetica Caltea je obsedena od hudiča. Po dnevi ji ni nič, zvečer ob gotovi uri prebledi, prične kremžiti obraz, se zgrudi na tla, poje kakor petelin, mekeče kakor ovca, posnema še druge živalske glasove, in končno začne divje tuliti. Ker je v domači vasi niso mogli ozdraviti, 1 se je razširila vraža, da bo zapustil hudič njeno telo, potem ko se bo molilo v 40 cerkvah za njen dušni blagor. In tako je pričela ženska romati iz kraja v kraj. Povsodi jo sprejema babjeverno ljudstvo s sočutjem in popi so prisiljeni vsled pritiska ljudskega razpoloženja, da izganjajo hudiča iz nje. Ob taki priliki je vaška cerkev nabito polna, in drhte prisostvuje ljudstvo prastari mistični ceremoniji. Po končanem obredu prinašajo ljudje obsedenki razmeroma visoke zneske v dar, nakar jo spremljajo s svečami v rokah i do prenočišča. Javna oblast se spričo fanatizma ljudstva dosedaj še ni zganila. Niti zdravniško niso ženske še preiskali. Stvar se bo torej nadaljevala, dokler ne bo ženska i obiskala 40 cerkev, nakar se bo — vsaj ma- ' terijelno popolnoma restavrirana vrnila do- ■ mov.
— Od strahu zblaznela. V Jasenici pri Mostarju se je pripetil pred nekaj dnevi interesanten slučaj. Dekle Ruža Matanovič se je vračala kmalu po mraku skozi pokopališče domov. Babjevernega dekleta se je polastil nenadoma silen strah. Da pride preje domov, je pričela teči. Pri tem je obvisela s pla- :
ščem na nekem križu ter padla na tla. V blaznem strahu je zakričala. Prihitelo ji je nekaj kmetov, ki so prišli slučajno mimo, na pomoč, toda revica je medtem zblaznela. Tresla se je po vsem telesu, tako, da so jo morali naložiti na voz. Toda med transportom je umrla.
— Svinja odgriznila otroku roko. V Me-leczu pri Velikem Bečkereku se je igral dveletni sinček kmeta Miloša Grujiča na domačem dvorišču, ko so prišle ravno svinje s paše. Otrok je imel v roki kos kruha. Ena izmed živali je navalila nanj ter mu odgriznila desno roko. Ko so se vrnili nesrečni stariši domov, so našli otroka mrtvega.
— Tragičen konec detomorilke. Kmetsko dekle Milka Stakič v vasi Zavojani v Hercegovini je imelo ljubezensko razmerje s domačim fantom. Razmerje ni ostalo brez posledic. Ko se je rodil otrok, ga je Milka zadavila in zagrebla. Kmetje so to izvedeli, in mesto, da bi bili ovadili stvar žandarmeriji, so hoteli deklico enostavno »linčati«. Milka je zbežala iz vasi ter blodila nekaj dni po gorovju, dokler je nista prisilila lakota in mraz, da se je vrnila domov. Ko so kmetje to izvedeli, so navalili na hišo v trdnem namenu, da izvrše svojo grožnjo. Toda nesrečna Milka jih je prehitela. Našli so jo obešeno.
— Davek na debeluharje je vpeljal, kakor poročajo francoski listi, sindikat pariških krojačev. Sindikat je namreč sklenil, da imajo plačevati moški, ki merijo okrog pasa nad
1.10 m v bodoče svoje obleke za 10% dražje kakor oni, ki nimajo tako obsežnega »em-bonpointa«. Ta sklep pariških krojačev je vzbudil opravičeno pozornost prizadetih de-beluharjev.
— Osem dni zapora za erotičen podlistek. Budimpeštanski kadiji so zašili dne 1. aprila znanega pisatelja Friderika Karinthyja za osem dni, ker je napisal v »Az Estu« podlistek »Črna maša«. V tem podlistku opisuje Karinthy divjo orgijo, ki se odigrava v cerkvi. Karinthy se je zagovarjal s tem, da je hotel dovesti moderno demonično-erotično smer ad absurdum. Kot izvedene zaslišani pisatelj Franc Herczeg je povdarjal literarno vrednost Karinthyjevega dela, vendar je pa izjavil, da je s stališča dobrega okusa treba grajati okvir novele. — Friderik Karinthy je eden od najnadarjenejših in najbolj znanih budimpeštanskih fejletonistov. Njegove humoreske, ki so izšle tudi v knjigah so dosegle veliko število naklad.
— Težka avtomobilska nesreča. V bližini Mostara se je pripetila te dni težka avtomobilska nesreča. Potniki, ki so prispeli z vlakom v Mostar-, so povedali, da so videli v bližini posiaje Raška Gora ob Neretvi razbit luksuzni avtomobil. Takoj se je podala na kraj nesreče komisija. Pod avtomobilom so ležale tri težko ranjene osebe. Ena izmed njih je povedala komisiji, da je povzročila nesrečo skala, ki se odtrgala s hriba. Ker pa
o	skali ni bilo ne duha ne sluha, se domneva, da je nesrečo povzročil šofer.
— Požar na Rožniku. Predvčerajšnjim okrog 15. ure je nastal na Rožniku požar. Vnela se je iz neznanega vzroka trava in praprot. Da ni stopila pravočasno v akcijo požarna bramba, bi bil zavzel ogenj katastrofalen obseg, ker so se vnela tudi že nekatera debla. Tako pa škoda ni velika.
— Nesreča na glavnem kolodvoru. Dne 2. t. m. ob 7. uri 30 min. sta trčila na glavnem kol. stroj št. 32.902 in stroj 830, kateremu je bil priklopljen službeni voz. Oba stroja sta poškodovana. Poškodovan je pa tudi delavec Fran Molk, ki se je nahajal v službenem vozu. Dobil je lahke poškodbe na glavi, ter so ga prepeljali v bolnico. Nesrečo je povzročila napačno postavljena kretnica in deloma tudi gosta megla.
— Neumestna aprilska šala. V noči dne 1-aprila ob tričetrt na eno je začelo biti v cerkvi sv. Jerneja v šiški plat zvona. Obenem je bilo čuti tuljenje roga. Prestrašeni so planili šiškarji iz postelj in nastala je velika panika. Policija in ljudstvo sta letala po ulicah in iskala kraj nesreče. Toda ni ga bilo mogoče najti. Zato sta šla dva stražnika pod zvonik cerkve sv. Jerneja, da ugotovita, kdo zvoni. Na svoje veliko začudenje nista našla nikogar pod zvonikom, in tudi vrv se ni ga-
nila, dočim je še vedno bilo plat zvona. Končno je nehalo zvoniti, in tudi rog je utihnil. Naslednjega dne je pričela policija zadevo marljivo preiskavati. Sumila je takoj, da so avtorji neumestne aprilske šale identični z junaki »Črne roke«, ki so Šiškarjem se v živem spominu, ker so privezali lansko leto nekega mladeniča na križ. Ti junaki so bili zaslišani. Sicer vsi trije odločno taje, vendar je ugotovljeno, da je splezal nekdo na cerkveni stolp, privezal tolkač na vrv ter vlekel za to vrv ravno pred hišo, v kateri stanuje kolovodja »črne roke«. Ugotovljeno je dalje, da je skočil človek, ki je vlekel vrv, po končanem »opravilu« skozi okno v stanovanje kolovodje »Črne roke«. In ugotovljeno je končno, da je izgubil ta človek pri tem skoku gumb suknje, ki mu ga bo vrnila svo-ječasno policija, ali pa sodišče.
— Stradalni štrajk židovskega jetnika. V
prostorih dunajskega deželnega sodišča II. sedi že kakih 10 dni židovski trgovec Saul Breslermann iz Kovna, obdolžen, da se je spozabil nad lastnim 13 mesečnim otrokom. Židov je hotel romati v Palestino. V to svrho se je ustavil na Dunaju, da dobi pri palestinskem uradu potrebne dokumente. Ker je imel premalo denarja seboj, je poslal svojo mlado lepo soprogo domov, da mu prinese potrebno svoto. Med tem časom je peljal svojega otroka v otroškem vožičku na iz-prehod. ž njim je bil tudi 4 in pol letni sinček zakonske dvojice, pri kateri je stanoval. Ker mu Dunaj ni bil znan, je šel samo do prihodnje ceste, kjer se je z vozičkom vstavil na gričku sredi nekega stavbišča. To se je zdelo neki ženski v bližini čudno, in naročila je svojemu vajencu, naj pazi kaj bo tujec počel. Vajpnec je ženski sporočil, da je videl, da je izvršil tujec nad svojim otrokom nenravni čin. Vsled tega je poklicala ženska stražnika, in Židov je prišel v preiskovalni zapor. V preiskovalnem zaporu ni zavžil teden dni nobene hrane, češ, da mu dovoljuje, kot ortodoksnemu Židu, njegova vera edinole zavživanje rituelne hrane. Osmi dan mu je sodišče naposled vendarle dovolilo, da si sme kupovati retuelno hrano. Od tega časa je z velikim apetitom. — Mož zatrjuje, da je docela nedolžna žrtev blazne vajenčeve domišljije, ter se je obrnil do zveznega predsednika dr. Hainischa s prošnjo, da se ga izpusti na svobodo ter razpiše obravnava že v par dneh. Tudi 4 in pol letni, sicer duševno nenavadno razviti deček, ki je bil ob kritičnem času ž njim v družbi, pravi, da ni opazil, da bi bil storil Breslermann kaj nespodobnega.
— Velika tatvina v Velikem Bečkereku. Pri tvrdki Ercsegan in Somogy v Velikem Bečkereku so prišli na sled veliki tatvini, ki so jo izvršili nastavljenci. Štirje izmed njih so kradli že dalj časa sistematično ter povzročili na ta način tvrdki škodo 100.000 dinarjev.
-- Bivši pančevski mestni poglavar obsojen. Predvčerajšnjim se je vršila v Pančevu obravnava zoper prejšnjega mestnega poglavarja Milana Hrističa. Hristič je postal mestni poglavar takoj po prevratu. Tekom njegovega službovanja se je nabralo zoper njega okrog 60 ovadb — 'deloma radi obrekovanja, deloma radi nasilstev. Ko so Hrističa odstavili, so ga mogli odstraniti z njegovega službenega mesta šele s pomočjo vojaštva. — Od njegovih nasilnih činov naj bosta omenjena samo dva: Nekoč se mu je zameril urednik Mihael Tomandl. Hristič ga je povabil v urad ter ga dal od policaja pošteno namlatiti. Dne
11.	oktobra 1924 pa je zabodel po kratkem prerekanju nekega Afda Turkulja z bodalom. Za svoje grehe se bo pokoril dve leti in pol v ječi.
— Zverina v človeški podobi. Kmetski fant Slavko Stojanovič je poželel nedavno neke lepe noči 141etne hčerke posestnice Naste Petrovič v Donjem Kovilju. Prišel je pred hišo in potrkal. Ker mu ženski, ki sta bili sami doma nista hoteli odpreti, je razbil okno in zlezel v sobo. Tam je posilil deklico na brutalen način vpričo matere. Predno je odšel, je ženskama zagrozil, da ju ubije, Če ga naznanita. Pred tremi dnevi je bil satir aretiran, ter sedi sedaj za zamreženimi okni novosadskega sodišča.
Edgar Rice Burroughs:	?3
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Mbonga je povabil Momayo k sebi in ji pretil z naj-neprijetnejšimi kaznimi, če ne bo ubogala. Stari poglavar je pazil predvsem na to, da se cerkev ujema z javno oblastjo. Vaški čarodej gotovo pozna vsa sredstva ter lahko tekmuje z vsemi. O Bukawain je že slišal, toda bal se je, da bi potem njegov lastni čarodej ne dobil nobenih darov več, če bi se onemu posrečilo, vrniti otroka. Mbonga pa je prejemal polovico čarodejevih dohodkov. Zato je bil z dušo in srcem za »ortodoksno cerkev«.
Momaye niso vplašile kazni in pretnje. Le navidezno se je vdala in odšla domov. Najrajše bi bila odšla takoj na pot, toda to ni šlo. Treba je bilo hrane in primernega orožja. Podnevi bi teh ne mogla dobiti, Mbonga bi takoj zvedel.
Čakala je, da se je storila noč. Ko so zapirali vrata, se je izmuznila iz vasi v džunglo. Vsa se je tresla od strahu, toda trmoglavo je nadaljevala pot. Napeto je prisluškoval?!, če ni katera izmed velikih mačk v bližini. Hodila je že par ur, ko je zaslišala poleg sebe stokanje.
Srce ji je bilo, upala se ni dihati. Nenadoma je razločila brezdvomno jasno pokanje suhljadi in hojo mehkih šap po travi.
Okoli in okoli so stali mogočni velikani, pokriti z trtnimi girlandamci in mahom. Hitro je splezala
na najbližje drevo. Med tem pa se je že pognalo veliko telo z divjim tulenjem za njo, a prenizko.
Momaya je splezala na varno mesto in se je zahvaljevala svoji previdnosti, da je vzela seboj posušeno človeško uho. Mnogokrat je že čula praviti, da je takšno uho imenitno sredstvo.
Vso noč je ostala med vejami. Čeprav je lev že davno odšel, se vendar ni upala na tla. Zjutraj pa se je zopet podala na pot.
Tarzan je spoznal, da je Gobobalu med opicami v vednem strahu, in da te neprestano ogrožajo njegovo življenje. Zaradi tega ga je jemal seboj na lov.
Vedno dalje in dalje je prihajal. Dokler se ni nahajal daleč na severu in si vsled obilice tam se nahajajočih sadežev ter dobre pitne vode, sploh ni zaželel več nazaj.
Mali je bil vedno boljše volje, čim dalje sta se nahajala od Keršakovih opic. Kadar sta hodila po tleh, je capljal močno za njim, zgoraj med vejami si je istotako prizadeval na vse načine, da ga je dohajal.
Dečko je postal otožen in redkobeseden. Vitko telesce je vidno hujšalo in lahko bi mu preštel vsa rebra.
Oči so se povečale, lica upadla. Najbrže je neprestani strah učinkoval baš tako kakor nenavadna hrana. Tarzana je pričelo skrbeti. Vedno je upal, da se bo Balu odebelil, a zgodilo se je baš nasprotno. Edino, kar je dosegel s svojo vzgojo, je bilo znanje opičjega jezika. Od časa do časa sta se prav
zadovoljivo menila in si pomagala z različnimi kretnjami. Kadar ga ni povpraševal, je Tibo molčal. Njegova žalost je bila prevelika, da bi jo mogel pozabiti. Grizlo je v njem hrepenenje po Momayi. Zanj je bila mati, dobra in sladka, čeprav se je drugim zdela trmoglava in prepirljiva.
Na lovu je Tarzan marsikaj videl. Nekoč sta zagledala Sabor in Tarzan je zapazil poleg nje dva j mladiča. Ko je bližje pogledal, je videl, da se za ta dva sploh ne zmeni, da gleda neprestano le na ti-| stega, ki ji leži nepremično med šapami in ta se ne
I	bo nikoli več ganil.
Tarzan je slutil žalost mogočne levinje. S po-četka jo je hotel dražiti, zato se je spustil po vejah tik nad njo; ko pa je videl njeno žalost za otrokom, ga je nekaj zadržalo. Odkar je imel malega pri sebi, je vedno bolj spoznaval očetovske dolžnosti. Ko je gledal doli na Sabor, mu je nenadoma vstala pred očmi Momaya, s palico skozi nos in visečo ustnico. Njene grdobe ni videl, čutil je le njene bolečine. Iz teh predstav se je porodila nova misel. Pomislil je, kaj bi bilo, če bi kdo Teeki iztrgal Gazana. Kar zarenčal je. Tibo se je plašno oziral, ker je slutil sovražnika. Levinja je skočila pokonci, oči so se ji svetile, vohala je po zraku. Mladiča sta zbežala pod njo in plašno kukala med šapami na vse strani.
Tarzan je stresel lase in se hitro odpravil v drugo smer. Ves dan pa so mu živele v duši tri prikazni Sabor, Momaya, Teeka. Levinja, zamorka in | opica so bile zanj kot matere eno in isto.
Koncert siov. pevskega društva »Krakovo-Trnovo« bo v srpdo dne 8. aprila 1925 ob 20. uri.
— Carugina sablja. Te dni bodo prodali v Osijeku na javni dražbi oficirsko sabljo obesnega poglavarja tolovajev Jova Caruge. S to sabljo je, kakor znano, Caruga poveljeval svoji tolpi, kadar je šla ropat. Obenem bo prodana tudi znana košara, v kateri je nosil Caruga zase in za svojo tolpo orožniške uni-torme in municijo. Ostali predmeti, ki so jih našli pri Carugi in njegovih ljudeh se vrnejo pravim lastnikom. V ta namen je povabljen k naroku v Osijeku poleg več »civilistov« tudi štab orožniškega bataljona in krajevna komanda v Osijeku. Med zapuščino je tudi šest vojaških karabink, Čarugi n brovvning, dve lovski puški, Leforche-puška itd. — Carugi-na sablja torej ne bo vživala iste časti, kakor sablja glasovitega Skanderbega Kastriote, cigar sablje časti begovo potomstvo se danes ...
— Konj ga je lidarii. Konjskega trgovca Frana Prešerna je udaril v domačem hlevu konj s kopitom po glavi. Mož ima prebito lobanjo ter so ga odpeljali v bolnico.
— Ker mu ni hotel dati posojila. Pred-vžerajšnjim je prišel k posestniku Jagodicu v Zapuže neki Čebular iz Žirovnice na Gorenjskem ter mu porinil brez vsake besede žepni nož v trebuh. Jagodic je težko ranjen ter so ga morali prepeljati v bolnico, dočim so gnali Čebularja v luknjo. Ker ni imel Čebular nobenega drugega povoda, se domneva, da je izvršil svoj čin iz jeze, ker mu je Jagodic odbil pred kratkim neko posojilo.
— Opomin. Stranke, katerim smo poslali knjižico »Vodnik po Ljubljani« na vpogled, vljudno prosimo, da nam blagovolijo nakazati znesek ali pa vruiti knjižico. Komite državnih uradnikov, Ljubljana, Emonska 10.
Svetlo likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje v higijenični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska ulica 8. [zvišuje tudi popravila perila.
Opozarjamo na današnji oglas: »Belokranjski dan«. Splošno je znano, da gradi Belokranjska podružnica SPD na Mirni gori 1048 m,- ki se imenuje Belokranjski Triglav, planinski dom. To bo prva planinska koča v Beli Krajini. Z ozirom na to, da je ta lepi košček slov. zemlje še zelo zanemarjen v prometnem, kakor tudi v kulturnem oziru, je želeti, da so razvije tujski promet zlasti turi-stika. V ta namen bo vrlo dobro služila planinska koča, ki bo prava posebnost med planinskimi kočami, ker bo zgrajena popolnoma v narodnem belokranjskem slogu. — Ker naši vrli Belokranjci sami ne zmorejo stroškov zgradbe, zato prirede 3. maja v Ljubljani veliko tombolo. Ljubljančani, pojdimo jim na rokol
Za svobodo tiskal Gospodarske vesti.
S sprejetjem projekta novega tiskovnega zakona, ki ga obravnava zakono, dajni odbor in ki bo v kratkem predložen narodni skupščini, se bo popolnoma zadušila svoboda tiska. Z njim bo tudi ogrožen obstauek vseh onih, ki žive od iaijige in liska sploli. Dolžnost teh in vse javnosti je, da še v zadnjem trenutku dvignejo svoj glas in zahtevajo tak tiskovni zakon, ki bo zasigural popolno svobodo tiska, kakršna je zasigurana tisku v vseh ostalih kulturnih državah.
V	ta namen skiicuje organizacija grafičnega delavstva v Ljubljani za nedeljo, dne 5. aprila ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma
javen protestni shod,
na katerem naj v zadnjem trenutku zahtevajo vsi prizadeti popolno svobodo liska iu protestirajo proti nameri, popolnoma ubiti in onemogočiti svobodo tiska. ;
Vsa javnost in vsi prizadeti naj se si- • gumo udeleže shoda in nastopijo v | obrambo tiskovne svobode.
SAVEZ GRAFIČKIH RADNIKA-CA JUGOSLAVIJE, podružnica Ljubija«*.	j
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da otvori z jutrišnjim dnem v novi društveni odborovi sobi čitalnico, ki bo odprta dnevno od 5. do pol 8. ure popoldne. Članom so v čitalnici na razpolago poleg strokovnih listov in revij tudi vsi ljubljanski dnevniki. Vse one člane, ki so s članarino za prošlo leto v zaostanku, se obenem vljudno poživlja, da isto čimpreje poravnajo, ker se jih bo drugače moralo črtati iz članskih imenikov. Položnico za vplačilo članarine v tekočem letu so se že razposlale, zato *e prosi članstvo, da članarino čimpreje poravna. Ce kdo položnice ni prejel, se mu radi pomanjkljivega naslova ni mogla dostaviti: naj se torej zglasi osebno med uradnimi urami (dnevno od 5. do 7. popoldne) ▼ pisarni Sokola ter članarino poravna. Vsi »ni bratje in sestre, ki še niso vplačali prispevka 20 Din za zletno sanacijo, se poživljajo ponovno, da istega čimpreje vplačajo člani in članice, ki so pristopili k društvu v prošlem letu, se istotako ponovno poživljajo, Ua se vpišejo v knjigo »Zaobljube', ki je i,med uradnimi v društveni so-mvnnnf-i 0li£<Hll>is.a aa razpolago. — Dalje se 8*Vne 24- maja t. 1. vrši dru-
iT.hliLnli « ?Vi}dba- Zdravo! - Odbor.
Ljubljanski Sokol (Narodni dom) opozarja brate in sestre ter slovensko javnost sploh na današnje predavanje brata dr. Ljudevita Pivka iz Maribora, ki se vrši ob poi 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Naslov predavanju je »Sokolstvo in naša nacionalna borba *a uiedinjenje«. Po predavanju se vrši v restavraciji Zvezda članski sestanek.
Nekaj statističnih podatkov iz železniške službe.
V	Sloveniji se je sprejelo k železnici od prevrata sem 26 mašinskih inženerjev v službo, od teh je eden umrl, dva sta vstopila v zeiezniško službo le po dogovoru, da si pridobita kratko prakso, ki je bila potrebna za vstop v državno službo. Od drugih je bil eden reduciran radi slabega ravnanja, eden je po 7-dnevnem službovanju zapustil službo, ker ni čutil v sebi poklica, dva sta dobila v privatni industriji odlična mesta — od katerih je eden vsled slabe konjunkture v industriji zopet vstopil k železnici, drugi pa ni mogel biti zopet sprejet, ker je tiy državljan (Ceh). Dva sta bila naposled premeščena v zagrebško direkcijo. Tako je ostalo pri železnici 20 strojuiti inženerjev. Od teh vr-; Sita dva funkcije šelov odseka, dva sta na-
i	čelnika kurilnice. V ljubljanski direkciji je ! ostalo 17 mašinskih inženerjev. Ker je še 7 j starejših mašinskih inženerjev, znaša skup-
i	so absolventi srednje tehniške sole in drugih j uo število 24, potreba znaša 18.
1	tehničnih uradnikov mašinske stroke, to \ obrtnih šol, je bilo sprejetih v teku tega časa | 28. Dva se nahajata pri vojakih, 9 jih je iz-■ otopilo, ker niso imeli veselja do železniške | službe. Tako ostane v staležu 19 tehniških uradnikov.
Od prevrata pa do konca leta 1924 je bilo izprašanih v Ljubljani 176 strojevodij, poleg
j tega je bilo nekaj izprašanih v Zagrebu, ki j pa vrše sedaj službo v Sloveniji.
| lz teh podatkov je razvidno, da se je za
i	mašinsko-tehnično službo pri železnicah v | Sloveniji tako od strani bivše direkcije južne • železnice, kakor tudi sedanje direkcije dr-> žavne železnice glede naraščaja eistematič-
i	no in v zadostni meri skrbelo.
O	LAJŠANA PLAČILA ZA
O	B L E K E DAJE
BERNATOVIČ.
Spored koncerta, ki se vrSi v onn«leliek d„e 6. aprila ob 8. uri zveeer rfiSi’ dvorani na korist DeČjega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani. 1. Gries: Preludij za godalni orkester. 2. a) Foerster:
V	brezupnosti, b) Prohazka: Moravska na-rodna. Poje Slovenski kvartet. 3. Osterčil: Osirotelo dete. Poje gdč. Rozumova, pri klavirju g. Balatka. 4. Suk: a) Pomlad, b) Ve-terfiek, c) Hrepenenje. Igra na klavirju prof. švajgarjeva. 5. Haydn: Otroška simfonija za godalni orkester in razne instrumente. 6. Komzak: a) Narodna pesmica, b) Pravljica. Igra godalni orkester. 7. 4 češkoslovaške narodne pesmi, poje gdč. Rozumova. 8. a) Mirk: Jutro, b) Adamič: Ti in ja*, c) Ravnik: Kam si Sla mladost ti moja. Poje slovenski kvartet. 9. Santel: Molitev za otroški zbor in godalni orkester. Sedeži v predprodaji v Matični knjigarni.
Borze.
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 3. aprila 1925.
Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 bi. 61; 4Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 21; 2%% državna renta za vojno škodo den. 158; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 213; Ljubljanska kred. banka den. 235; Meraant. banka, Kočevje den. HO, bi. 110; Prva hrv. šted. den. 830, bi. 840; Kreditni zavod za trg. iu ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana den. 122, b!. 1rf5; Trbovelj, prem. družba den. 410, bi. 415, Združene pap. Vevče den. 100, bi. 107; :>Ni-hag., d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; Stavbna družba< d. d. den. 265, bi. 280.
Produktna borza. Les: Smrekovi ozir. jelovi hlodi, od 25 cm napr., niedia 45, fco Ljubljana 3 vag., den. 300, bi. 300: jesenovi hlodi, prvovrstni, od 25 do 40 cm, od 2 m dolž., fco nakl. post. bi. 600; hrastovi fur-nier, 40—80 cm deb., od 2 m napr. dolž., po-jiolnoma ravno brez grč, fco nakladalna postaja bi. 1200; bukova drva, 1 m dolž., na-polsuha, cepanice, fco meja 18 vag., den. 25, bi. 25. —Žito in poljski pridelki: Otrobi pšenični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana bi. 207.50; otrobi pšenični, drobni, K pap. ‘A juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; koruza promptna fco srem. postaja bi. 170; koruza promp'na, par. Ljubljana bi. 213; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110.
BORZE:
Beograd, 3. aprila. Curili. 1205; Praga 187.30; Pari* 321.50; New York 62.25; London 297.70; Milan 256.30; Berlin 14.75; Dunaj 0.0878.
Curih, 3. aprila. Beograd 8.32; Pariz 26.70; London 24.82; New York 5.183; Milan 21.25; Iraga 15.37; Bunaj 0.00782.
Abadie
cigaretni pa’pir zopet stalno na zalogi. A.
Lampret, Krekom trg 10.
Reorganizacija Ljubljanskega velesejma.
Dne 25. t. m. se je vršil občni zbor konzorcija velesejma, na katerem se je soglasno sklenilo, reorganizirati dosedanjo družabno obhko Konzorcija v reg. zadrugo z o. z. Po-vod teinu je dala potreba, ker se je velesejem v teku zadnjin let taKo razširil in vsestransko izpopolnil, da dosedanja oblika, konzorcija, ki m juridična, ni ougovarjala več cilju in namenu tega važnega, nepridobitnega gospodarskega podjetja.
Predsednikom upravnega sveta novoustanovljene zadruge Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna reg. zadruga z o. z. je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik konzorcija gospod Ivan Knez, kateremu stoje kot podpredsedniki iu člani upravnega sveta ob strani odlični zastopniki našega gospodarstva.
Predsednikom eksekutivnega odbora in obenem predstavnikom velesejma je bil soglasno izbran zaslužni velesejmski strokovnjak, gospod Fran Bonač, predsednik dosedanjega glavnega odbora.
Upamo in želimo, da su bo ta, za naš gospodarski razvoj lako pomembna institucija, tudi v bodoče tako uspešno razvijala kot do-sedaj.
To in
XVolesejm v Parizu. Za velesejm v Parizu, ki se do vršil letos od 9. do 24. maja se dobijo prijavnice za razstavljalce in prospekti v pisarni Trgovske iu obrtniške zbornice.
X Budimpeštanski mednarodni semenj se
vrši letos od lb. do 27. aprila 1925.
X Za deseturno delo. V Velikem Bečkere-ku so imeli dne 28. pr. m. tamošnji industri-jalci sejo, na kateri so sklenili, da podvza-mejo potrebne korake pri vladi, da se odobri vpeljava 10 urnega delavskega dne v industriji.
X Prepoved uvoza piva z etiketo Sv. Save. Uprava za zaščito industrijske svojine je v zmislu čl. 151. zakona o zaščiti industrijske svojine prepovedala uvoz piva, katero uvaža Ifirina Kobanyai Poigari beriozd es Szent lst-vvan Tarszermuvek K. T. v našo kraljevino z etiketo, na kateri je slika Sv. Save.
X Znižanje cen belgijskega koksa. Kakor iz Bruselja poročajo, je belgijski sindikat znižal ceno koksu za 10 beig. trankov pri toni.
X Izvoz srebra iz Ameriko. Kakor poročajo iz Berlina, se je izvozilo v HauiDurg iz Amerike za račun sovjetske Rusije srebra v vrednosti enega milijona dolarjev.
X Povišanje cen nemškega kalija. Centralno vodstvo nemškega kalijskega sindikata je sklenilo, da se s IG. t. m. poviša cena kalija povprečno za 5 odstotkov.
DOBAVE.
X Opozorilo ponudnikom pri licitacijah. Ker se dogajajo primeri, da opuščajo ponudniki pri predlogu svojih jx>nudb za razne licitacije določila čl. 91. zakona o drž. računovodstvu in čl. 30. izvršilnega pravilnika, je prosila Direkcija državnih železnic v Subotici našo Trgovsko in obrtniško zbornico, da opozori vse interesente, naj bi napisali na vsako jx>nudbo pred podpisom opombo, da so jim pogoji (obrazci, načrti itd.) znani in da se z njimi strinjajo.
X Dobava moke. Dne 6. aprila t. 1. se bo sldeniia pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba za dobavo 280.000 kg krušne moke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovin itd.) se bo vršila dne 18. aprila t. 1. pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X'Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 7000 m3 drv. Dne 28. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton angleškega premoga. — Dne 29. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ,
X Dobave. Direkcija državnega rudniku v Brezi sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 parov čevljev za delavce ter glede dobave gumijastega materiala (Gum-miklappen). — Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri intendanturi komande Vrbaske divizij, oblasti v Banjaluki glede dobave 6500 kg petroleja ter pri komandi otočackega vojnega okruga v Otočacu glede dobave 4100 kg petroleja, dne 24. aprila t. 1. pri komandi mesta v Sisku glede dobave 600 kg petroleja, ter pri komandi mesta v Gospiču glede dobave 1040 kg petroleja. — Dne 24. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave smrekovih desk. — Dne 27. aprila t. 1. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 30.000 kg raznega papirja; pri intendanturi Dravske divizijske oblasti glede dobave 290.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave risalnih potrebščin, do 20. aprila t. 1. pa glede, doba ve parne sirene. Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
DANAŠNJA TELEFONIJA.
I.
Hallo, hallo! Radio VVien auf Welle 530.
Dunaj, 2. aprila 1925.
V Jugoslaviji je brezžična telefonija prav malo znana, dočim slavi kolosalne triumfe po vsem kulturnem svetu. Država sama dela /se mogoče, nesmiselne težave razvoju te cudapolne iznajdbe; sama država ne stori ničesar, a zasebni podjetnosti dela zapreke, ki dokazujejo, kako malo je pri nas smisla za moderni napredek.
Tudi v sosednji Avstriji jo bila ta telefonija še pred dobrim letom znana le po malem številu materjev. Kako velikanski napredek smo doživeli v tako kratkem žasu. naj pojasni današnji moj dopis. Ker ste »lasti v Sloveniji najbližji sosedje temu na-predku in si morete celo izborno izkoristiti sadove avstrijskega truda, naj vsakdo pazljivo prečita te moje vrste.
Za brezžično telefonijo je treba dvoje vrst aparatov: prvi pošiljajo (Sender, Sen-derstationen), drugi sprejemajo (Emp-flinger).
Pošiljalci so zelo komplikovane, danes še zelo drage naprave. Vse države so si jih pridržale več ali manj za-se, toda ne poznam je, ki bi bila v tem pogledu tako birokratsko nazadnjaška, kakor je Jugosla-viJa-, Avstrija je spoznala, da država sam« ni primerna podjetnic* za radiotelefonske pošlijalne postaje; zato je na Dunaju i*ro-čila pod nadzorstvom poštnega ravnateljstva vse pravice »Radio Wien A. G.c ali kratko ;Rawag«; v zadnjih dneh je započela delovati tlidi postaja Gradec.
Pošiljalci sestoje v glavnem iz S t i »i h delov, ki opravljajo štiri razne funkcije. — Prvi je mikrofon, t. j. zelo občuten telefon, ki sprejema glasove. Mikrofon mora stati v prostoru, kjer glasovi popolnoma nii ne odmevajo; taki prostori so pregrajeni od vseh strani z zavesami, tudi strop, na tleh tapeti. Tako snrejema mikrofon najčistejSe »lasove (človeške, iz inštrumentov itd.) — in jih oddaja naprej v drugi del naprave: ojačevalcu (VerstHrker); ta glasove ojači, da vse. močnejši pridejo v eter in jih potem poslušalci v dalnjih krajih bolje slišijo, celo bolje in močnejše nego so bili oddani. Zato čujemo pevca, govornika, klavir itd. bolje, nego da smo — v dvorani, kjer bi bilo tako predavanje ali koncert. — Iz ojačevalca pridejo glasovi ali glasovni tresljaji v pravega — p o š i 1 j a 1 c a ; ta pretvori glasovne tresljaje v takozvane — e 1 e k t r o -m a g n e t i š k e valove, ki jih pošilja po anteni v eter z brzino 300.000 km v sekundi, torej nekako 7 krat okoli zemlje v eni minuti. To se pravi: da slišimo istočasno, ko sprejema mikrofon glasove v oddaljenosti več stotisoč kilometrov. — Antena je navadna bakrena žica, postavljena čim višje nad streho ali drugače na prostem med dvema visokima stolpoma, dimnikoma itd.
Ni potrebno, da se nahajata mikrofon, ki glasove sprejema, in p o š i 1 j a 1 e e, ki jih spreminja in pošilja v eter, blizu skupaj; mikrofon more biti spojen po navadnem telefonskem kablu s pošiljalcem tudi v velikih razdaljah. — Praktičen pomen tega boste čutili tudi v Sloveniji, kajti mikrofon dunajske »Rawag< je 'zvezan s pošiljalcem na Sehlo8sbergu v Gradcu, ki pošilja vsej svoji bližini program tudi dunajske postaje. V Gradcu ne morejo razpolagati s tako dovršenim programom, kakor Dunaj; prihrani si po vsem vrhu še ogromne stroške za sodelavce in druge umetnike. — In tako morejo v Gradcu in v bližini poslušati dunajski program z jako enostavnimi in cenenimi aparati, kakršne si delajo šolski otroci sami. Ko bo v jeseni postavljen na periferiji Dunaja novi veliki pošiljalec na energijo 5—20 Kw (kilovatov), kakršnega še ni v Evropi (največji so 3 Kw (n. pr. Praga, Monakovo, Brno po 1 Kw, Beograd, Budimpešta po 2 Kvv. Pariš 3 Kvv) — tedaj boste mogli v Mariboru in še dalje doli poslušati dunajske programe ... z navadnimi aparati, ki stanejo bagatelo (niti 100 Din). — V Nemčiji imajo že več takili postranskih piošiljalcev, ki pošiljajo svoji okolici programi velikih stacij, da so lahko najbolj oddaljeni kraji deležni dobrot te čudotvorne iznajdbe. — Ali ni čudovit pogled v najbližjo bodočnost, ko bo mogel samoten pastirček visoko v gorah, potnik ali hribolazec s priprostim aparatom poslušati po več ur na dan prireditve v največjih kulturnih centrih: Koncerte, petje, predavanja, opere, gledališke igre itd. — Da Dunaju smo že imeli par izborno uspelih poskusov, ko smo čuli predavanje v Konzerthausu; cu-
li	smo bolje s svojim aparatom nego občinstvo v Konzerthausu, ki je plačalo vstopnino.
V	kratkem bo zvezana s postajo tudi opera.
V Evropi je že čez 50 pošiljalnih postaj. Eter je, posebno v nekaterih čezdanskih urah, prenasičen z elektromagnetskimi valovi. Da se ti valovi med seboj ne ubijajo, j« jirer krbljeno s tem, da niti dve postaji ne pošiljata enakih valov, kajti dolžino valov si ustvari vsak pošiljalec po svoji volji. Tako imajo dolžino valov (Wellenlitnge) n. pr. Dunaj 530 m, Gradec 404, Pariš - Eiffel 2600. Berlin 2550 in 2430, Zttrich 515, Praga 570, London 357 itd. Sprejemni aparati morejo poljubno poiskati in sprejemati le valove ene dolžine in druge izločiti. Ako na pr. na Dunaju nočem poslušati doneče postaje, moreni
—	ako imam aparat za to sposoben — valove 530 in izločiti in poiskati si druge dolžine.
Dolžino valov nam more predočiti vodoravno položeni:	.	Ako potegneš po sredi vo-
doravno črto dobiš dolžino valov, ki je lahko kaj kratka, ali na kilometre dolga, kakor razvidno i* gornjih primerov. (Nauea ima
8100 m, Moskva 5000 m, Bordo pa kar 19.000 »etrov).
Sprejemni aparati so na dveh principih sestavljeni. Navadni, ceneni aparati, ki sprejemajo do 30 km oddaljene postaje, z dobro anteno več, so detektorski aparati. Čisto pri-prosti »o: nekaj žice opletene v kolobarju in poasbne vrste Kristal; elektromagnetski Tatovi, ki nam jih lovi in izbira naša domač* antena (ta more biti tudi naša železna povelja * svojo mrežo, klavir bicikelj, s žico I>retkau trak, namizni prt, pa* okoli života itd.), in pojdejo po eni strani skozi opleteno Mco, dalje skozi kristal ali detektor, kjer se m pet apremene v zvočne tresljaje, ki udarjajo po etičnem telefonskem slušalu na naše uho. Torej je tu ravno obratna funkcija kakor v pošiljalcu. — Tak aparatek si tu že delajo otroci sami, le nekatere dele (kristal, alužalo) treba kupiti. Za Dunaj ti aparati za-doifctjo.
Za »prejem oddaljenih postaj v Evropi in celo onih v Ameriki pa so potrebni bolj komplikovani aparati, takozvani cevkasti (Rdhrftnapparate), na katere morejo zvezati tudi trombo, ki glasno donaša glasove iz daljine. Oni dan, n. pr. so Dunajčanje na tak ■ačim godli plesalcem v Davosu v Švici. Čez ito parov je plesalo po taktih z Dunaja. — (Prihodnjič: Kaj vse na D. slišimo). A. G.
Sandor Marai: Marna.
(ire »a generala Joffre-a, ki je »vodik bitko na Marni, pri kateri so bili vojaki v
avtomobilih prepeljani iz Pariza na fronto. Maršal Joffre je imel navado in je bil vsled nje slaven, da je šel vsak dan točno ob devetih zvečer spat. Potem je spal nemoteno in vestno do sedmih zjutraj. Vseeno, če so bile bitke, ofenzive ali defenzive, Joffre je šel ob devetih spat. Bil je vesten delavec, filister vojne. Tudi marnsko bitko je vodil on...
Pa mi je pravil nek francoski oficir, da je nekoč Joffre, dolgo po marnski bitki, naredil proti večeru v spremstvu svojega adjutanta mal izprehod. Zapustila sta glavni *tan in sta šla na izprehod v okolico. Prišla ita do reke; tedaj je Joffre, ki je bil v mislih zatopljen, nenadoma pred adjutantom obstal.
»Gospod adjutant,« je vprašal, »katera reka je to?«
»Gospod maršal, to je reka Marna.«
»Marna?« je vprašal Joffre.
Pomislil je. Potem je zmajal z glavo in dejal zamišljen in začuden:
»Mama da je to, pravite? Tako, tako! Smešno! Predstavljal sem si jo mnogo večjo.«
Lapidarna kritika.
Alojz Schweizer, eden najbolj ženialnih trgovcev iz Avstrije, je bil vsled svojega ostrega razuma zelo cen. V stari Avstriji je bil zato v važnih vprašanjih dostikrat vprašan za mnenje. Tako tudi tedaj, ko je avstrijska vlada predložila zakonski načrt
o	starostnem zavarovanju. Po tem načrtu bi
se pričela izplačevati starostna preskrba po dovršenem 68. letu. Suho in v silno resnem tonu je dejal Schweizer, ko se ga je vprašalo za mnenje: »Gospoda, mnenja sem, da ta zakonski načrt sploh ne spada v socialno politiko, ampak v ministrstvo za vere.« — >Kako to, kako to mislite?« je vse vpraševalo začudeno Schweizera. In sledil je la-pidaren odgovor: »Ker se bavi z življenjem po smrti.«
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve).
: Preje nadvojvoda, sed&j pomožni delavec. Bivši nadvojvoda Leopold Habsburg se je moral te dni zagovarjati na Dunaju pred sodiščem. Ker je nadvojvoda prisegel zvestobo republiki, mu je bivanje, v Avstriji dovoljeno. Te dni je namreč nadvojvoda po-vozil z motornim kolesom nekega uradnika in zato se je moral zagovarjati pred sodiščem. Leopold Habsburg je izjavil, da mora skrbeti za ženo in dva otroka. Da jih more preživeti, je prevzel službo pomožnega delavca. Njegova služba obstoji v tem, da mora prevažati med dvema kinopodjetjima filme,
ki se predvajajo skoro istočasno. Zato mora voziti hitro in vsled tega se je zgodila nesreča. Nadvojvoda je bil obsojen na 20 Šilingov globe, dočim je povoženi uradnik re-signiral na vsako odškodnino, ker da jo nadvojvoda itak težko zadet od usode.
Najboljši
Šivalni stroj I® edino la
Josip Petelinc-a
znamka
Orltzner ta AdSec
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana SS5SE
Pcmkf vezenju breiplaten, Večteto« s«r»iicii«. Delavnica za popravilo ^
«a|| In ^ Telefon »11	Namsia
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Jack London:
(51)
Burni doživljaji.
Roman z lužnega morfa.
— Toda vi ste prekršili najemne predpise
—	je dejal Sheldon, ko so novi delavci odšli v barake. — Dovoljenje, ki ga imata Flib-laerty in Emilie, se ne zateza kar na stopet-deset ljudi? Kaj je rekel Bumett?
— Dovolil je, da smejo oditi vsi — je odgovorila. — Kapitan Munster vam pove, kaj je dejal — menda se je izrazil, naj vzame vse skupaj vrag, ali tako nekako. Sedaj pa se mi mudi, da se umijem. Ali ste dobili iz Sid-*eya naročene stvari?
— Svoje stvari boste našli v stanovanju. — je dejal Sheldon. — Požurite se, zajtrk že iaka. Dajte mi klobuk in pas. Prosim vas, pustite to meni. Samo en žebelj je za to in jaz vem, kateri. —
Pogledala ga je naglo in vprašujoče, skoro žensko, potem pa si je odpela težki pas in »n ga izročila; pri tem se je globoko oddah-aila.
— Ne vem, če še kdaj opašem revolver — je tožila. — Tale tukaj me je pošteno o tiščal. Nikdar se mi ni sanjalo, da me bo revolver tako trpinčil. —
Sheldon jo je opazoval, ko je korakala pro-
ti stopnjicam, kjer se je okrenila in zaklicala:
— O Bog! Ne morem vam povedati, kako prijetno je biti zopet doma. — In ko jo je gledal dalje, kako je stopala čez dvorišče proti svoji travnati kolibi, se je bolestno zavedel, da je Berande in ona mala hišica edino mesto na svetu, ki ga lahko nazivlje svoj »dom«.
— »In Burnett je dejal: Hm, prokleta reč,
— oprostite, gospodična Lacklandova, ampak vi ste lahkomiselno in hkrati vedioma prekršili predpise o najemanju — je pripovedoval kapitan Munster, ko so kasneje sedeli pri whiskyju in čakali na Joanin povratek. — »Ona pa mu je rekla: Gospod Bumett, ali mi morete pokazati zakon, ki bi nam branil odpeljati popotnike na ladiji, ki je nasedla na pečino? — O, tu ne gre zato — je rekel on.
— Baš za to gre in za nič drugega — je dejala gospodična Lacklandova, — in zato ne zabite tega in izpustite moje rekrute. Lahko me ovadite lordu, najvišjemu vladnemu zastopniku, če hočete, toda tu imam tri ladije, ki čakajo vaših blagohotnih ukrepov, in če jih predolgo zadržite, dobi lord vladni zastopnik še neko drugo ovadbo.
— Vi ste mi odgovorni zato, kapitan Mun-ster — mi je dejal kasneje in bil je tako r>rait, da bi vain goltal železro	- -Ne, to pa ni res, — je rekla gospodična, —
najemnica, ladije Emilie sem jaz in kapitan Munster se jp ravnal po mojih ukazih. —
— Kaj je mogel Burnett storiti? Izpustil je vseh stopetdeset, dasi ima Emilie dovoljenje samo za štirideset, Flibberty Gibbet pa za petintrideset. —
— Ampak jaz še vedno ne razumem, — je dejal Sheldon.
— Veste, kako vam je izvedla to stvar? Ko je bila Martha zopet v vodi, smo jo morali takoj pred prvim ovinkom pognati pošteno na breg, in dočim so jo popravljali — kajti poleg drugih malenkosti je imela raztrgana jadra in polomljeno krmilo — si je gospodična Lacklandova izposodila Sparrohavka, ki je moral skupno s Curtisom odpluti na Flibber-ty, meni pa je posodila Brahmsa namesto Sparrohavka in z obema ladijama Je pričela novačiti. Rečem vam, da so črnci prav radi prihajali. To vam je bila deviška zemlja. Izza Scottish Chiefs še ni nihče poskušal najemati na tem obrežju. In mi smo znali črnce tako dobro strahovati, da je bilo vse obrežje mirno, kakor bi tam prebivale same ovčice. Ko smo imeli poln tovor, smo se vrnili pogledat, kako napreduje popravilo ladje Marthe.
— In če pomislim, kako smo se vračali s črnci domov — se je vmešal v razgovor Sparrohavk —■ pri moji veri, ta gospodična Lacklandova ni bila nikoli zadovoljna. — Na
Martho jih pošljem — je dejala, — vi pa s* lahko vrnete in naložite nov tovor.
—- Jaz pa sem ji dejal, da to ne gre — j« nadaljeval Munster. — Rekel sem ji, da Martha nima dovoljenja za najemanje. — Ah — je odgovorila, — torej tega ne smemo storiti.
— In za hip se je pogreznila v premišljevanje.
— Jaz pa sem jo bil videl že popreje, kako je premišljevala, — je vzkliknil Sparrohavk
— in vedel sem, da je bila stvar takorekot že sklenjena. —
Munster si je prižgal cigareto in je nadaljeval :
— Ali vidite tamle ono sipino — mi je rekla — tam, kjer so oni mali valčki, ki »e valč žeznjo: Majhen morski tok drči baš proti njej in preko nje. In opažate, da nastaja majhen, neznaten vetrič. Sedaj je baš pravo vreme in oseka. Torej le lepo odjadrajta in treba bo samo, da ob tej mali sapici ne okre-neta pred vetrom, pa vaju tok lepo odnese na dno. —
—-Morje ne bo napravilo ladji nič hudega, kvečjemu košček medenega kositra ji odtrga, odtegaje dejala gospodična, ko se je Munster vstrašil njenega ukaza — je pojasnjeval Sparrohavk. — »Ah, ta dekle razume svoje posle.
(Daljo prihodnjič.}
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5*-
50 para.
vsaka nadaljna beseda
A,
Suhe mavrohe ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Mesečno sobo
IMe »ovinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
Mlad pomočnik
ki je dovršil učno dobo ▼ trgovini * mešanim blagom s prav dobrim ^»ričevalom, zmožen slovenskega in »eniškega jezika, išče mesto pomoč-»ika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
Knjigovodja - biiancist
sprejme še nekatera naročila za sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene ponudbe pod »Perfekten« na upravo lista.
Kot vajenec
v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre družine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista.
Kupim
vsako količino »rebrnih kron po najvišjih cenah. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«.
10.000 Din
posojila iščem proti varstvu in mesečnim menicam. Obresti zmerne. Ponudbe pod »Varno« na upravo lista.
Josip Peteline, Ljubljana
Na vattol (bitu rniMMHit »po««***) ob vodi	malol
Priporoma potrabiOne *a M vlij«, UroJnCe, Cevlla^e. ••tUarf«, blago, pletenine. Up*, rob«. fiCetfce.	toaletno	bla»o.
T.MO.M3	Telefon	WS
Oglejte si
llogo temu
tvrdke TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu tudi na obroke.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava Usta.
Mlad pomočntk
ki je dovršil učno dobo v trgovini % mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
-
■ Belokranjski d^nl
H Veliko tombolo priredi Belokranjska podružnica SPD B dne 3. maja 1.1. na Kongresnem trgu v Ljubljani za zgrad- I bo planinskega doma na Mirni gori v Beli krajini. DOBITKI:
I. 6 tombol: 1. Spalnica iz orehovega	lesa	.	9000	Din.	0
2. Pisalni stroj....... 5000	Din.	■
3. Moško kolo.......... 3000	Din.	m
4. Šivalni stroj....... 4000	Din.
5. Knjižnica........... 1500	Din.	®
6. Kuhinjska oprema	....	1500	Din.	B
III. 50 činkvinov , plašče itd.	BS
' obsegajočih zelo potrebne reči kakor: £|
II. 50 kvatern I vrečo moke, zaboj sladkorja, dežne gg Dobitki so razstavljeni pri g. Ivanu Črnetu na Du-
' najski cesti.
Pred tombolo obhod belokranjskih svatov v pristnih H narodnih nošah z godbo in dobitki po mestu.	.
Kupujte srečke!	Odbor.
B
B
B
Ki
m
B
II
Stanovanje
malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje postransko, plača do 300 Din mesečno. Ponudbe pod »maj« na upravo.
Hala' hišica
I	enodružinska z malim vrtom na pe-
1	riferiji mesta ali v okolici se kupi. Ponudbe z navedbo položaja in cene pod »Spomladi« na upravo lista.
: Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
^ A.
TRG. IND. D- D-
Tiska knjige, pravna, cenlfce, račune, olse. lepake, brošure, posetnice in razgledmee. Izvriuje vsakovr«lne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ..... Lastna	knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON OHEOORCiCEVA UL 13. - TELEFON 552