o, PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri izide »Primorski dnevnik” na 6 straneh namesto v nedeljo. Uto IX. - Štev. 304 (2614) Poitntna plaiana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 24. decembra 1953 Cena 20 lir .Borba zahteva dokončno ukinitev Rene coty izvoljen fašistične zakonodaje v coni A Slovencem morajo biti zagotovljene vse pravice, ki jih Jamčita mirovna pogodba in listina OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23 —- V članku Pod naslovom eFašistična zakonodaja v coni A« ugotav-ha današnja beograjska «Bor-ba» med drugim: cMaloštevil-prebivalstvo bivše Julijske krajine je dalo v zadnji vojni P® strani zaveznikov v borbi Proti fašizmu in nacifašizmu P*č manj kot 42.800 mrtvih in nad 7000 invalidov, od česar odpade dobršen del na Slovence sedanje cone A pod apgloameriško upravo A ka-fc° se ZVU obnaša do Slovencev? S prevzemom uprave nad jkm slovenskim ozemljem je fVU pustila v veljavi vso faktično zakonodajo, katere ctv je onemogočiti kulturni, gospodarski in narodni obstoj slovenskega življa. ZVU izv dr )a vso to zakonodajo, čeprav 5e ja s proglasom od 18. avgu-1945 obvezala, da bo na Psem področju odstranila in razveljavila vse fašistične in diskriminacijske zakone. Zato Ja še vedno v veljavi, nadalje eBorba« kraljevi de-fcret št 800 od 29. marca ls>23, s katerim so ukinjena stara slovenska in hrvatska krajevna imena«. uBorba« nadalje poudarja, da so prav ta-o še vedno v veljavi tudi zločinski odloki, ki dovoljujejo izključno uporabo italijanskega jezika na sodišču. Z odtokom od 1. oktobra 1923 je °!l° obsojenih na postopno Uniiran}e 47 slovenskih šol z P od 50.000 učenci. Diskrimina-b,le na podlagi tega zakona e vedno trajajo Mussolini je d aprila 1941 podpisal od-.°k, s katerim je bila razpu-,Qer,a Tržaška posojilnica in ftnilnica. Trgovsko-obrtna trtdruga pa je j,j|a prisiljena 5e 1941. ieta - Halijan-p banko, ki je prevzela vso t !en° lastnino in še danes *h>a in upravlja to lastnino. J"”1-. it, sklicujoč se na MfS-lnijev zakon, odbila prošnjo dveriskili kmetov, ki so ho-^e‘i Ustanoviti kreditno °v° za medsebojno usta- pomoč. Na Koreji zaključeno dajanje pojasnil vojnim ujetnikom Ali je mogoče, ugotavlja »Borba«, da so ta dejstva neznana ZVU in zunanjim ministrstvom Londona in Wa-shingtona? O neosnovanosti teh in takih izgovorov govore številni dokumenti, protesti, vloge, od. prta pisma, delegacije in spomenice, ki jih Slovenci že več let pošiljajo tako ZVU kakor tudi vladama Londona in Wa-shingtona ter Varnostnemu svetu OZN »Borba« navaja nato v pojasnitev samo nekatere proteste OF, slovenskih društev in organizacij Varnostnem svetu OZN, Acheso-nu in Edenu ter ZVU, v katerih Slovenci zahtevajo, da se preneha z diskriminacijsko politiko. Kot se vidi, ugotavlja ((Borba«, v coni A STO pod ZVU, ne samo da niso bili ukinjeni razni fašistični zakoni, temveč se celotna družbena dejavnost razvija v okviru in v senci teh zakonov. Slovenci so pod ZVU izgubili od leta 1948 do 1953 več zemlje kot prej za časa pol stoletja. Italijan- ski policijski uradniki so u-vedli do slovenskega prebivalstva ponovno fašističen si- stem. Ta sistem pomeni teptanje osnovnih načel demokracije ter človečanskih svoboščin. Težko je ne strinjati se s spomenico Slovencev, da je STO nekakšen otok sredi demokratične Evrope, kjer kljub ZVU in dejstvu, da je preteklo, že deset let od padca fašizma, vlada še vedno fašistična zakonodaja, fašistična upravna samovolja Upamo, zaključuje »Borba«, da bosta britansku in ameriška vlada končno spregledali nevzdrznost takega stanja in da bosta podvzeli vse ukrepe, da Se fašistična zakonodaja ukine in da se Slovencem zagotove vse pravice, ki jim jih jamčita mirovna pogodba in listina OZN B B. Poslatto FLRJ na Amin v id BEOGRAD, 23. — v Beogradu so danes objavili sklep zveznega izvršnega sveta, aa se jugoslovansko poslaništvo na Dunaju poviša na stopnjo veleposlaništva. Do tega sporazuma je prišlo med obiskom jugoslovanskega državnega taj- nika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Avstriji od 8. do 12. novembra letos. Milovan Djilas kandidat za predsednika zvezne skupščine BEOGRAD, 23. — Jutri se sestane jugoslovanska zvezna skupščina. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo Milovan Djilas, eden od najbližjih sodelavcev maršala Tita, verjetno predlagan kot kandidat za predsednika zvezne skupščine. Kot kandidate za podpredsednike omenjajo .dosedanjega predsednika zveznega sveta V. Simiča in Lidijo Sentjurčevo. Po vesteh iz istih virov bo verjetno Djuro Salaj, predsednik ju. goslovanskih sindikatov, eden od kandidatov za predsednika zveznega sveta. Med kandidati za predsednika sveta proizvajalcev pa omenjajo Gr-ga Jankeža, Ivana Božičeviča in Draga Stamenkoviča, Jugopress javlja, da bo eden od poslancev zvezne skupščine vložil pritožbo proti izidu volitev v enem izmed okrajev na Hrvatskem. O tem primeru bo razpravljal verifikacijski odbor, ki bo podal svoje poročilo v zveznem svetu. za predsednika Francije Potem ko *5al Timaja je izjavil, da te *nteve ne more sprejeti, ker I* uiorajo pojasnila danes za-uučiti, .Medtem je vrhovni poveljnik til nerai' I rav dem Hull izdal proglas, ki (Od našega dopisnika) RIM. 23- — Glavno pozornost političnih krogov priteguje še vedno razvoj odnosov med Vi-minalom in palačo na Piazza de! Gesu, med vlado in demo-kristjansko stranko, ali, če hočete, med Pello in De Ga-sperijem;. Na zunaj se lahko danes zabeleži pravzaprav samo nov razgovor med De Ga-sperijem in Pello, ki je posledica včerajšnjega sklepa demokristjanskega vodstva, naj glavni sekretar stranke pojasni stališče vodstva predsedniku vade. Razgovor, ki je bil tokrat v palači Chigi — dejstvo, da je bil prejšnji razgovor v De Gasperijevi vili v Castelgandolfu, izkorišča včerajšnje poročilo s seje demokristjanskega vodstva za zatrdilo, katei-ega resničnost mnogi osporavajo, da je do razgovora' prišlo na je trajal Pellovo več kot dve uri. Po njem De Gasperi ni hotel ničesar izjaviti, Pe la pa je dejal dopisniku agencije ANSA: «Po današnjem razgovoru razpolagam z zadostnimi elementi za presojo položaja. V miru božičnih praznikov nameravam te elemente preceniti in priti do potrebnih zaključkov. pri čemer bom v prvi vrsti mislil na interese držat ven. Zvečer so iz poluradnih vi-rov sporočili, da bo Pella imel | po vsej verjetnosti še en raz-: govor z De Gasperijem. Casa ■ in kraja tega razgovora niso pojasnili. Med drugimi Pello- - __ vimi današnjimi razgovori je r Področju na podlagi pa-11reba omeniti še daljši sestajata ij dodatnega dogovo- j nek L notranjim ministrom ki, ujetnikih se morajo za- Fanfanijem, ki ima vlogo ne- AilllOli; . y , .n .1__ 1- . r, , _ ‘ s | objavi De Gasperijevega član-| ka v «11 Popolon. Milanski «11 Corriere della Sera» pa piše, da to poročilo «nikakor ni prizanesli ivo» s Pello. Zelo zanižon je bil -tudi članek 'v današnji številki milanskega dnevnika «Italia». ki izraža mnenje Katoliške akcija in ki pravi, da ima ((velika stranka vso pravico, da postavlja pogoje za zaupanje, ki ga namerava podeliti vladin in da je «tudj pravilno, da se ima velika stranka, kot je krščanska demokracija, za o-rodje. ki je potrebno za življenjsko sposobnost parlamentarne demokracije, in da torej podreja vladni program svojemu programu«. Ta čla-ne^ je zanimiv tem bolj. ker so se glasila Katoliške akcije doslej vzdrževala vsakršnega poseganja v spor med Pello in De Gasperijem in vesti o tem sploh niso komentirala, pa tudi zato. ker so precej splošno menili, da Pella ne ukrepa povsem na svojo ro- ko, temveč da uživa vsaj na tihem podporo Katoliške akcije, zlasti pri izvajanju načrta o postopnem vključevanju monarhistov v vladno koalicijo Končno je bila v iziavah Pellov.ega predstavnika, ki so sprožile «obžalovanja vredni incident«, tudi pritožba, da je Scelba v Novari priporočal obnovitev bloka štirih sredinskih strank. Po vsem tem je precej jasno, da je vrgel De Gasperi v sporu s Pello na tehtnico avtoriteto vse stranke in načelo discipline v stranki, pa tudi prioriteto stranke nad vlado. Podreditev tem zahtevam bi za Pello pomenila, da se spreminja v dolgo roko demokristjanskega vodstva, morda celo De Gasperija p-sebno in da nikakor ne more uživati tiste samostojnosti, ki si jo je na primer od vodstva stranke znal izboriti De Gasperi, ko je bil še predsednik vlade, v sedanji fazi razvoja kaže, da De Gasperijeva pre- LAVRENTIJ BERJA obsojen in ustreljen k «1. pojasnila na nevtral- , J trčiti opolnoči 22. decembia; kakega posredovalca med pred-na nr>rji„r,i toffji Hopovora sednikom vlade in sekretarjem demokristjanske stranke. Sicer pa v tem pogledu Pella danes ni bil tako delaven^kot n ,- podlagi tega dogovora J,.b°do tisti ujetniki, ki niso ; " Tepatriirani. od 22. januarskih ve<-- odvisni od indij-• n s'l in bodo postali civi- e več odvisni listi' fclVln v,*" *'* T uu tavoiii-v«, -- ris^o poveljstvo bo poma-ki k Vsem bivšim ujetnikom, °do to želeli, da odpotu- }fj° Pa Eormozo ali na Južno 'vorejo 4 nevtralna komisija in repatnn- indijski V Križ bosta pomagala želh0 ,va'm ujetnikom, ki to dr* ’ odpotovati v nevtralne rio;;lvT 5. izraža veliko obču-vanje |n spoštovanje nad te' .!”■ kako so indijske če-kršile skrajno težko nalo-do' i"1 SPm Prepričan. da bo-. se dalje odlično vršile svo-' panal"80 v zadnjih 30 dneh.« ., cvtralna komisija je danes več'no glasov sklenila, da 0e P e m tnore odločati o morebit-Podaljšanju roka za da-Za- rad (>njasnd ujetnikom kr,- tega )e zavrnila kitajsko-tiak r'tu zahtevo, naj bi jutri d.aljevah z dajanjem pojas-n0 . r le sporočila, da je od i„,C0J. Prepovedan vstop v u-^mska taborišča. p vicarski Politični departma s 1^4 danes objavil sporočilo, sv«? ■ )avlja. da je zvezni mr, sklenil, . ki se je pravkar vrnil vtu0m,ovlno- )e .izjavil, da ima ne 'h se vo-'na na Koreji da . nadaljevala. Dodal je, obnovi56^ n? Kol'eji povsod bolezni /n so nalezljive Hin;, skoraj popolnoma iz- bivli * odal -’e še' da je pre-a- alstv.o sito vojne in da no-0 njej nič več slišati. c« včeraj, ko se je sestal s Fanfanijem, Vanonijem (tega je obiskal na domu). Einaudiiem (pri čemer je izkoristil božična voščila za razgovor, ki je trajal dobro uro). Merzagoro in 'drugimi. O razgovoru med Pello in Pe Gasperijem podrobnosti iz urBdnih virov niso znane. V dobro obveščenih krogih pa trdiio da so na včerajšnji seii demokristjanskega vodstva sestavili posebno sporočilo o stališču stranke, ki m bilo ob javljeno m ki bi ga moral De Gasperi izročiti ministrskemu predsedniku, oatrjuje-io, da formulira to sporočilo stališče demokristjanskega vodstva v treh točkah, katerih osnovna vsebina je ta, da Pella n bi smel izvesti nobene operacije v * svoji vladi brez prejšnje odobritve vodstva stranke. Zatrjujejo tudi, da je bila osrednja tema na včerajšnjem sestanku demokristjan-skega vodstva strankarska disciplina z očitno ostjo proti Pelli in da se je za brezpogojno spoštovanje te discipline s posebnim ognjem zavzemal «posredovalec» in gost na zasedanju Fanfani. Diskusija je baje šla tako daleč, da je končno moral sam De Gasperi zagovarjati Pello. V zvezi s tem še opozarjajo,_ da imenuje včerajšnje poročilo z demokristjanskega sestanka javni razplet spora med Pello in stranko aobžalovanja vreden incident« (»incidente increscio. so) in da pri tem meri na Ha smrt so bili obsojeni tudi vsi ostali obtoženci - v,,..,-,, -, i črt posluževati se organov MVD proti komunistični partiji in sovjetski vladi.« Umrl je vladni predsednik Luksemburga MOSKVA. 23. —■ Berja in ostali obtoženci so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. To so danes javile «Izvestija». List javlja dalje, da so bili Berja in soobtoženci ustreljeni daneš in da je obsodbo izreklo vojaško sodišče, ki mu je predsedoval maršal Konjev. »Izvestija« pišejo tudi, da so vsi obtoženci na procesu, ki 1 se je začel 18. decembra, priznali. da so krivi veleizdaje, terorističnega delovanja in protisovjetske zarote. Obsojencem je bilo tudi zaplenjeno vse premoženje in odvzeta so jim bila vsa odlikovanja ter vojaški čini. Vrhovno sodišče ZSSR pa je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je proces v celoti potrdil obtožbe. «Sodišče — dodaja sporočilo — je ugotovilo, da je Berja izdal domovino z delovanjem v interesu tujca' ter s sodelovanjem v skupim izdajalcev sovražnih sovjetski državi. V tej skupini so sodelovali Merkulov, , Dekanozov. Mešik .Vlodžimir- LUKSEM.BURG, 23. — Danes je umrl ministrski predsednik Luksemburga Pierre Dupong, ki je prejšnji teden padel po stopnicah in si zlomil nogo. Dupong je imel 68 let in je bil luksemburški ministrski predsednik nepretrgoma 16 let Bli je sin krneč-I 5red' januarji, kih staršev, študiral je univerzo v Luksemburgu, Berlinu, Friburgu in Parizu, Leta 1911 je postal advokat, izvoljen je bil za poslanca leta 1925, naslednje leto pa je bil imenovan za finančnega ministra. leta 1937 pa za ministrskega predsednika. Med vojno je z nadvojvodinjo Car lotto odšel v Kapado in London. udarna trma zmaguje. Medtem seveda tudi Pella ne počiva. Mnogo vedo povedati o njegovem včerajšnjem razgovvu s Piccionijem, kateremu j« ...'-.je ponudil zunanje ministrstvo, a je Piccio-ni odklonil Demokristjansko vodstvo je, kot kaže. mnenja, da položaja Pellove vlade ni mogoče popraviti z nekaj manjšimi spremembami v imenih ministrov Pravijo, da je Fanfani to mnenje včeraj na seji demokristjanskega vodstva precej drastično izrazil; vlada se ne poživi («poživitev» je izraz. ki ga je spravil v modo Pella in ki se v italijanščini glasi še bolj zdravniško: «to-nificazione«), s tem. da se zamenja nekdo samo zato, ker ima krive noge. Zlobni jeziki, ki jih posebno v sedanji negotovi fazi italijanske politike ne manjka, so danes že Začeli spreminjati Pellovo vlado, ki se je rodila kot «po-čitniška vlada«, v vlado »krivih nog«. Zaradi včerajšnjega nastopa notranjega ministra Fanfanija na seji vodstva stranke so se danes razširile govorice o možnosti njegovem odstopa, ki pa doslej niso bile potrjene. Tudo po Fanfanijerem razgovoru s Polo se zadeva ni razčistila. V neki meri ima Fanfani v roki ključ do položaja: njegova skupina «Iniziativa democrati-ca» ima absjlutno večino v demokristjanski poslanski skupini. Dejistvo, da se je potegnil s palačo na Piazza del Gesu, utegne spodrezati Pellove ambiciozne načrte Bistrim opazovalcem ni ušlo že to, da poročilo o današnjem sestanku med Pello in De Gasperijem ne govori več o ((prisrčnem razgororu«, kot je bilo po sestanku v CastelaandmfJ. ki po vsem, kar je dano vedeti, nj bil ravno zelo »prisrčen«. Za razplet demokristjanske krize sta poitavljeni dve časovni omejitvi: obnovitev parlamentarnega zasedanja in seja glavnega odbora demokristjanske stranke Oboje bo nekje A. P učijo možnost uspeha Delbosa in Cotyja in da izberejo enega od njiju kot skupnega kandidata. Ko je bil Delbos o tem obveščen; je izjavil, da odklanja ponudbo. Skupina bivših golistov (ARS) pa je sporočila, da ne bo glasovala, dokler se skupine vladne večine ne bodo sporazumele o skupnem kandidatu jn se ne bodo pismeno obvezale, da bodo glasovale za tistega kandidata, ki bo sporazumno izbran. Za tem je skupina neodvisnih sporočila, da je določila Cotyja za svojega kandidata namesto Jacqui-nota. Socialistični kandidat Naegelen pa je pred gUtsovanjem obsodil dejstvo, da posamezne skupine niso poslušale predloga. naj bi glasovali za Auriola. Dejal je dalje: «Ni važno, ker bom jaz doživel neuspeh, pač pa je dejstvo, da novi predsednik ne more računati na podporo vseh. zelo resno. Socialisti. in jaz še posebej, so prepričani, da mnoge stranke niso pripravljene glasovati za sedanjega predsednika republike. Zato je treba ravnati previdno. Zato ostajamo pri našem stališču, ker po našem mnenju n; še prišlo do pričakovanega «rfovega dejstva«. Pri dvanajstem glasovanju, ki se je začelo ob 18. uri. je novi kandidat neodvisnih Rene Coty sicer dobil več glasov kakor Jacquinot in tudi več kakor Laniel. toda ni še dosegel absolutne večine, ki je znašala 442 glasov. Zahj je namreč glasovalo 431 poslancev in senatorjev, za Naegelena pa 333. Za razne neuradne kandidate je biio oddanih 118 glasov. Spričo dejstva, da je Cnty dobil en glas več kakor Lamel pri desetem glasovanj.i, kljub temu da se je števi.o udeležencev glasovanja znižalo od %3 na 898, je prevladal vtis, da bo Coty utegnil uspeti. Zato. so neodvisni obdržali njegovo kandidaturo in trinajsto glasovanje se je začelo t.akoj po objavi rezultatov prejšnjega glasovanja. Pričakovanja so se uresničila, ker je Coty prekoračil absolutno večino, ki je znašala 436 glasov. Za Jacqui-nota je bilo oddanih 21 glasov, 'za druse neuradne kandidate pa 44. Glasovanja se je udele.' septembra 1948 ter v vladi, ki jo je sestavil Andire Marie julija 1948. V novembru 1948 je bil izvoljen za senatorja. Od 11. januarja 1949 je vedno bil podpredsednik republiškega sveta (senata). Bil je znan kot strokovnjak v ustavnih vprašanjih ter je vedno zagovarjal revizijo u-stave. da bi se okrepila izvršna oblast, tako da bi se oroo-aočila večja trdnost vlade. Pred drugo svetovno vojno je bil med redkimi, ki so zahtevali revizijo francoskih zakonov iz leta 1875 in v tem duhu se je v ustavodajni skupščini upiral ustavnim načrtom. Zalo je bil imenovan za poročevalca o resoluciji, o kateri so razpravljali v .senatu leta 1951, in ki se je tikala revizije u-stave. V zadnjem času je imel nalogo koordinirati pripravljalno delo za načrt o reviziji ustave. Rene Coty. ki bo leta 1957 slavil z ato poroko, ima dve hčeri in deset vnukov. Novi predsednik se do sedaj ni nikoli izrekel o evropski obrambni skupnosti. Noč bo Coty prespal na prefekturi v Versaillesu, iutri pa bo v sprevodu odšel v Pariz, kjer se bo v Elizejski palači sestal s predsednikom Aurio-lom, čigar mandat poteče 17. januarja. Ta dan bo novi predsednik uradno prevzel posle. Predsednik Eisenhower je novemu predsedniku že poslal brzojavko s čestitkami. V Washingt.onu zlasti poudarjajo, da je Coty vedno zagovarjal revizijo ustave, in vidijo v ' njem znamenje, da se Francija namerava lotiti programa reform, ki bodo omogočile. da bo Francija lahko imela bolj stalne vlade. V krogih OZN pa upajo, da bo novi predsednik sprejel vabilo gospe Pandit, ki je izjavila, da upa, da bodo tudi drugi državni poglavarji sledili Ei-senhoiverja in govorili na senhowerju in govorili na skupščine. 1. RIM, decembra. — V beležnici pisanih, kozmopolitskih srečanj dopisnika v tujini se vedno najde kakšen neobjavljen pogovor, beležke o srečanju, ki vsaka zase nima kakšnega posebnega pomena — toda, čc se pri prebiranju orumenelih Ustov beležnice združijo v eno, dajejo vendar okvir zaokrožene slike. Morda bo ta slika, uokvirjena v rimske dialoge, nekoliko motna, morda tudi preširoka, da bi dobro pristajala temu ozkemu okviru, vredno pa je vsaj poskušati, da se ti pogovori rešijo pozabe, ki bi jih čakala na rumenem papirju stare beležnice. I. V stari rimski kleti «Pan crazio» — stari, ker je v Ponipejevem gledališču — se je nekega večera zbralo kakšnih petdeset tujih novinarjev, ki so se poslavljali od svojega predsednika g. Serpclla. Običajna zdravica je zbudila posebno živahnost ko je bilo omenjeno, da no vinarski poklic zbližuje v ko-legialnosti ljudi najbolj na sprotnih mnenj. Vsi pogledi So se takrat uprli proti koncu »nize, kjer dopisnik Tassa Novikov nikakor ni mogel razumeti, zakaj je prav njemu namenjena tolikšna pozornost. Končno je. vprašal. Takoj za tem se. mu je zaletel kos «caneHotta», ki ga je imel v ustih. Povedali so Cejlonski COLOMBO. 23. ministrski pred- žilo 884 poslancev V senator- ?«>!'* jev, 13 glasovnic je bilo neveljavnih. Takoj po razglasitvi rezultata so vsi člani kongresa vstali in zapeli iiMarsel.iezo«. Predsednik Le Troquer je za tem čestital novemu predsedniku republike. Rene Coty se je rodil 20. marca 1882 v Le Havre. Študiral je pravo m filozofijo in leta 1902 se je vpisal v advokatsko zbornvm v Le Havre Leta 1907 je bil imenovan za svetovalca za tamkajšnje o-krožje. leta -1908 pa za občinskega svetovalca za Le Havre. Lčta 1923 je bil izvoljen za poslanca za Spodnjo Seino in ie nepretrgoma predstavljal ta departma 30 let. bodisi kot poslanec ali pa kot senator. Coty je bil tudi član obeh ustavodajnih skuplščin in minister za obnovo v Schumano-vi vladi novembra 1947 in indijskega, pakistanskega, bur. manskega in indonezijskega ministrskega predsednika, naj bi se v kratkem sestali, ter je dodal, da bi bilo koristno imeti od časa do časa take neuradne sestanke, katerih bi se pozneje lahko udeležili predstavniki pridruženih držav Indokine in Japonske Pripomnil je, da bi ta pobuda prispevala stvari miru in bi dala prebivalstvu teh dežel, ki šteje okoli .600 milijonov ljudi, večji vpliv na svetovne zadeve. Dobro obveščeni krogi trdijo, da se je Kotalavela odločil za ta korak, ker je prepričan, da je enotnost teh petih držav v tem trenutku bolj ko kda( koli potrebna spričo nevarnosti, da se podere ravnotežje na tem področju v primeru morebitne ameriške vojaške pomoči Pakistanu Nehru o pogajanjih med ZDA in Pakistanom NOVI DELHI. 23. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes imel v narodni skupščini otvoritveni govor o zunanji politiki. Govoril je predvsem o treh vprašanjih: o nameravani zavezniški pogodbi med ZDA in Pakistanom, o Koreji in o plemenskem preganjanju Nehru je izjavil, da pogodba med ZDA in Pakistanom ne bi povečala možnosti svetovnega miru. pač pa . bi privedla do poruienja miru na tem področju Glede Koreje je Nehru omenil nasprotja med ameriškim tolmačenjem, da se dan. ki je bil določen za izpustitev ujetnikov (23. januarja), ne bi smel menjati, in indijsko tezo. ki trdi. da se rok za dajanje pojasnil lahko podaljša Dodal je, da bi morali obe poveljstvi sprejeti nov sklep glede ujetnikov. Poudaril je nato indijsko stališče, da je politična konferenca o Koreji bistveni del sporazuma med Združenimi narodi in severnim poveljstvom, ter je izrazil upanje, da'bo vendarle mogoče doseči sporazum o ujetnikih, ker ni gotovo, da se bo politična konferenca lahko sklicala. Na koncu je Nehru dejal, da se plemensko preganjanje ne more dopustiti, in Indija ne bo nikoli pristala na kompromis o tem vprašanju. Razgovor Churchilla in Edena s sovjetskim poslanikom Malikom Opazovalci izjavljajo, da jc bil razgovor v zvezi z berlinsko konferenco in z Eisenhowerjeviin predlogom izjave, ki jih je dal Pellov ski. Godbdže in Kobulov. Za-osebni predstavnik dr. Re pojrotniki so imeli zločinski na- Edenovo pismo zunanjemu ministru Irana TEHERAN, 23. — Novj britanski odpravnik poslov v Teheranu Dennis Wright se je danes razgovarjal z iranskim zunanjim ministrom Abdala hom Entezamom, kateremu ‘ie izročil poverilnice Wright je izročil Entezamu pismo zunanjega ministra Ede na. Vsebina pisma še ni znana, sodijo pa, da izraža Eden v njem željo, naj bi odnos med obema državam postali prijateljski Medtem so bile danes heranu nove Belgijski „Germinal“ o zaslugah maršala Tita BRUSELJ, 23. -- Belgijski list ((Germinahi objavlja obširen članek o življenju in delu predsednika jugoslovanske republike mariala Tita in o njegovih zaslugah za ustanovitev nove Jugoslavije, pisec članka poudarja, d» je maršal Tito zmagoslavno vodil svoje ljudi v borbi proti enemu ‘najmočnejših militarističnih kompleksov teh časov. Odločno se je zoperstavil najmočnejši avtokratski državi teh časov Sovjetski zvezi in prisilil na umik dve najmočnejši demokraciji XX. stoletja. (Pri tem sta mišljeni Velika Britanija in ZDA). Pisec primerja upiranje Jugoslavije angloameri-škemu sklopu o Trstu z odločnostjo, ki jo je Jugoslavija pokazala 1948. leta proti poskusom Moskve. 11 a znova proti Angležem dDeZn^aran-t' so *e spopadli s policijo in vojaštvom. Dvanajst demonstrantov je bilo aretira- LONDON, 23. — Sovjetski poslanik v Londonu se je danes zjutraj razgovarjal z bri-tarsakim zunanjim ministrom Edenom. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je to bil izključno vljudnosten obisk-Eden se je danes prvikrat sestal z Malikom, odkar je bil ta imenovan za poslanika v Londonu. Zvečer pa je Malik bil Churchillov gost v njegovem bivališču v Chequersu. Tudi ta o-bisk označujejo za vljudnostnega. Toda v uradnih krogih vendane Pripisujejo obema razgovoroma posebno važnost spričo mliznje konference štirih v Berlinu, posebno pa še, ker je do :sestanka med Malikom >n Churchillom prišlo 48 ur po sovjetskem sporočilu, da sprejme ameriško vabilo za pogajanja o atomski energiji. ’ v zvezi z Eisenhorverjevim predlogom trdijo londonski do-bro obveščeni krogi da se bodo v kratkem začela posvetovanja o sovjetskem odgovoru med ameriško, francosko, kanadsko in britansko vlado. Kar , tiče «zaupnin» pogajanj med iinter&siranimi državami. med erimi je tudi Sovjetska zve. '5o mnenja v teh krogih, da KAIRO. 23. — Politični odbor Arabske lige se bo sestal 26. decembra v Beirutu Sestanek so sklicali na zahtevo jordanske vlade, da na njem razpravljajo o zahodnem predlogu za neposredna pogajanja med Izraelom ia Jordanom. se tiče ((zaupnih« pogajanj med zainteresiranimi državami, mec £-4.erimi je tudi Sovjetska zve. so mnenja v teh krogih, da bodo ta pogajanja začela v okviru de.a komisije OZN za razorožitev- S tem v zvezi se namreč poudarja, da je glavna kutina OZN 18. novembra s - ,. resolucijo, » . skrbno prouči, čeprav ie nujna. Zato izjavljajo v teh krogih, da je malo verjetno, da bo britanski predstavnik v OZN Gladwyn Jebb, ki je predsednik razorožitvene komisije za december, lahko takoj sklical sestanek pododbora Vendar domnevajo, da se bo pododbor sestal verjetno januarja, ko bo predsedstvo ppevzel ameriški delegat v OZN Cabot Lodge. Glede razgovora med Malikom in Churchillom izjavljajo v političnih krogih, da je sicer težko vedeti, kaj sta govorila, vendar pa je zelo verjetno, da je Churchill skusal prepričati Ruse, naj ne odlagajo svoje udeležbe na konferenci štirih. Sovjetsko zavlačevanje glede potrditve udeležbe na berlinski konferenci precej zaskrblja angleške kroge, ki se bojijo, da bo pristanek na razpravljanje o Eisen-howerjevem predlogu laliko služil Kremlju kot izgovor za ponovno odložitev berlinske konference Predstavnik zunanjega rai- sprejej® prip°^a bora katero ustanovitev podod-naj bi ga sestavljali 'iaitavniki držav, ki so zain- Pr urane na atomskih vpra-tata.ju Ta odbor naj bi iskal šanLva, ki bi omogočila fonišanje oborožitve. V kro- britanske vlade pa se ven-5 . poudarja, da bo potrebno i časa. da se vsa zadeva nekaj je priznana po vseh ostalih državah; 2. z druge Stranj obstaja nemška vlada m vlada Vzhodne Nemčije; 3. nemška zvezna vlada ni pokazala namena udeležiti se berlinskih razgovorov. Na vprašanje, ali bi predstavnik vzhodnonemške vlade eventualno povabljen na konferenco, je predstavnik zunanjega ministrstva lz)avil, da je zahodnonemška vlada edina «redno izvoljena« vlada, (imedtem ko vzhodnonemška vlada ne predstavlja nikogar« Medtem javlja bonnski do-pisnik «Timesa», da je bil do- i sezen načelen sporazum med tremi zahodnimi vladami in bonnsko vlado o vsenemških volitvah in o sestavi vlade za vso Nemčijo. Dopisnik do-daja: «Niso bila rešena vsa vprašanja, toda če bodo Rusi sprejeli na berlinski konfe-renei načelo združitve Nemčije. bo Zahod lahko stavil jasne predloge in jasen načrt za njihovo izvedbo«. Tiskovni urad nemške socialnodemokratske stranke pa nistrštvšf je "danes izjavil, da ČIanek Pred’ bi bila Velika Britanija srec- | a;_ 01 e,nbauerja, ua, če bt se tudi predstavnik Avstrije udeležil konference Štirih, ko se bo govorilo- o Avstriji Dodal je, da je za udeležbo Avstrije potreben sporazum zunanjih ministrov štirih velesil. Pripomnil je, da Po njegovem so tudi ZDA in £arurj)a naklonjene udeležbi k. /Uskega predstavnika na soviM tnci Ni P® ^ mano sovjetsko stališče udeL?hPražanje 0 morebitni predsti, za-hod n (meniškega fe tu oni * .P® je dejal, da j obstaia drugačen, ker: obstaja avstrijska vlada, ki ki je posvečen političnim nalogam za leto 1954. Kot prvo nalogo navaja Ollenhauer mirno ob-novitev nemške enotnosti ter dodaja, da bo šele potem lahko ustanovljena evropska o-bramba skupnost, «ker je zdrava in enotna Nemčija pogoj za tako organizacijo«. Nato pravi, da se vojaška varnost zahodnemu svatu lahko zagotovi tudi izven evropske obrambne skupnosti ki ie danes skoraj opuščena. Nato poudarja Ollenhauer, da je ločitev Posarja od Nemčije nesprejemljiva tudi v obliki evropeizacije. mu namreč, da sedi poleg dopisnika Tanjuga! Ni se mo. gel več izmakniti in kolega Novikov se je pridružil razgovora o položaju r Italiji, ki se je razpredel okoli mize. Potem ko je nekolikokrat poudaril in podkrepil s citati, kako je imel Man prav, ko je trdil, da mora kapitalistična družba propasti, je dopisnik Tassa zaključil, da je Vatikan krivec vseh družbenih nezgod. «Vntikan hoče vse zase: po. stavlja vlade, žeja ga po denarju, skratka, vse prevzema v svoje rokes, je dejal Novikov in izvedel zaključek: nTreba je najti novega Kristusa namesto sedanjega kapitalističnega». Tu se mu je zdelo, da je prišel trenutek za razkrinkanje «kapitalističnega izdajstva« Jugoslavije, pa se je obrnil k dopisniku Tanjuga. Vprašanje: «Nju, kolega iz Jugoslavije, kaj mislite j>i o tem? Ali je treba najti novega Kristusa in zamenjati kapitalističnega? Odgovor: »Treba pa je najti, toda treba je tudi do voliti, da ga najde vsaka dežela samostojno, po suojem okusu«. Vprašanje: «A ne! Potreben je samo eden. Kam bi vendar prišli, ko bi vsak imel svojega Kristusa? Mar tudi do zdaj ni obstajal en -sam Kristus? Odgovor: <(Da! Toda v tem primeru bi imeli tudi novi Vatikan, ki — kakor ste rekli — želi vse zase, oblast in denar!« Kolegi Novikovu — z o-brazom s karikature — se je še enkrat zataknilo v grlu. Morda pa ne samo od zarebrnice aalla romana»? Tiskovne konference se po načudi sklicujejo zato, da bi na novinarska vprašanja dajali odgovore. Tu je beležka s konference, ki ni imela tega običajnega poteka. Vprašanje: «Ali je resnična vest. objavljena v tržaškem tisku, da je bila divizija «Folgore» iz Srednje Italije, poslana na mejo STO?« Odgovor: «Treba je videti, kateri tisk je to objavil, kajti v Trstu so časopisi, ki jim je treba verjeti, in časopisi, ki jim ne gre verjeti«. Vprašanje: «Ne glede na to, kdo je vest objavil, ali lahko poveste, ali je ta vest resnična ali ne?« Odgovor: »Vedeti morate enkrat za vselej, da se Italija ne ukvarja s pustolovščinami!« Vprašanje: »Prosim, da precizirate: se nunaša ta ugotovitev tudi na čase D'Annun- ' zia in Mussolinija?« Odgovor: ni bilo odgovora. Konferenca pa je bila prekinjena... III. ^Sramežljiv kot nevesta», pravijo pri nas. V Italiji so pregovor malo spremenili in pravijo: ^Sramežljiv kot Sa-ragat«. Direktor socialdemokratskega glasila «Giustizia«, Mario Zagari, nam je poskušal v nekem razgovoru pojasniti, da je mučna pot iskanja demokracije razlog za to sramežljivost. Na primer v vprašanju Trsta bi se moglo na prvi pogled zdeti, da je stališče socialnih demokratov enako stališču nacionalističnih sil, dejansko pa je njihov cilj, da se ves spor čim-prej in čimbolj demokratično reši po volji prebivalstva. Vprašanje; «Zakaj potem socialdemokratska stranka sprejema koncepcijo plebiscita z dvema alternativama, ko bi — če se tudi izključijo vsi ostali elementi — demokracija zahtevala vsaj to, da se prebivalstvu dovoli opredelitev tudi za tretjo alternativo — neodvisnost?« Odgovor: «Mi smo tudi za to, če demokracija to zahteva, in tudi za odpravljanje posledic raznarodovanja, sploh za najširšo demokratično rešitev«. Vprašanje: »Zakaj to doslej ni bilo točno formulirano tudi v uradnem stališču vaše stranke?« Odgovor: je bil objavljen naslednji dan v »Giustizii«, v uuodnem naslovu čez pet stolpcev: eSocialni demokrati so za demokratično rešitev tržaškega spora s tremi alternativami: Italija, Jugo- slavija ali indipendentizem«. Vprašanje: »Mar je socialdemokratska stranka resnično spremenila svoje stališče?« Odgovor: je dalo Saragato-vo tajništvo dan kasneje v nekem sporočilu: eSocialni demokrati podpirajo akcije vlade za izvedbo plebiscita na STO z dvema alternativamaItalija ali Jugoslavija«. F. B. (Nadaljevanje jutri). PRIMORSKI DNEVNIK 24. decembra 1953 SPOMIN HKI OS EVI Na današnji dan je bil leta 1829 rojen Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj. DANES, četrtek 24. decembra Adam in Eva, Dunja Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.V- D®? vzide ob 20.55 in zatone ob 10.1* JUTRI, petek 25. decembra Božič, ZitigbJ ____________ TlIPI TRGOVSKA ZBORNICA PRIZNAVA HUDA ZAOSTRITEV GOSPODARSKE KRIZE PO AMGLOAMERISKEM SKLEPU 8. OKT. Prodaja blaga na drobno se je znižala za ca. 50-odst. - Še posebno so bile prizadele trgovine s pohištvom in gospodinjskimi aparati • Padanje denarnih vlog, zvišanje meničnih protestov, skrčen donos posrednih davkov Predlog 8. oktobra o izročit vi cone A Italiji je katastrofalno vplival na celotno gospodarstvo področja in predvsem na gospodarstvo Trsta, ki predstavlja več kot 90 odst vseh prometnih, trgovinskih in industrijskih dejavnosti Posledice tega gospodarskega zastoja so najbolj jasno razvidne iz zadnjega biltena ((Gospodarski položaj v Tr atu«, ki ga izdaja trgovska zbornica in ki objavlja podatke o gospodarski dejavnosti mesta in področja v oktobru. V omenjenem mesecu je bil najbolj prizadet trgovski sektor. ki je po podatkih v biltenu zgubil povprečno okrog 50 odst, pri prodaji blaga na drobno v primeri s prodajo blago v preteklem septembru. Trgovina na drobno pravi bilten, je bila zelo močno prizadeta in je zabeležila občutno znižanje prodaje blaga. Samo za nekaj blaga se stanje skoraj ni spremenilo. Gre predvsem za živila in Šolske fiotrebščine. Prodaja teksti-a in obutve je zelo padla, medtem ko se je prodaja pohištva, strojev in orodja, radijskih aparatov in raznega blaga skoraj popolnoma ustavi la. Tudi v trgovini na debelo se je v oktobru opazil pre cejšen zastoj predvsem v prodaji mesa in mesnih izdelkov gradbenega materiala in barvil. Življenjski stroški, so se po podatkih biltena v oktobru zvišali za 0,4 odst. v primeri s septembrom. V zvezi s splošnim zastojem prodaje na drobno so v oktobru prodali tudi manj soli kot v istem mesecu pretek lega leta. Razen tega so zabeležili tudi manjšo prodajo svežega mesa na drobno. Toda oktobrska kriza ni prizadela samo trgovskega sektor-ja, ki je vsakodnevno povezan s potrošnikom in ki ga oskrbuje z najosnovnejšimi živ-ljenjskimi potrebščinami. Tu-di bančno dejavnosti je prizadel položaj, ki je nastal zaradi dvostranskega sklepa 8. oktobra. V vseh tržaških bankah so v oktobru zabeležili padanje denarnih vlog. Kredit lastnikov hranilnih knjižic pri poštnih blagajnah, ki je 0.3 septembra znašal 530 milijonov 664.000 lir, je do 31 oktobra padel na 494 milijonov 488.000 lir. Tudi kredit poštnih donosnih obveznic se je v oktobru občutno zmanjšal. Krizo po 8, oktobru so obči-tile tudi področne finance, in to predvsem pri pobiranju posrednih in drugih davkov. V oktobru je bilo pobranih na vsem področju 688 milijonov 860.000 lir posrednih davkov od katerih 596 milijonov 762.000 lir poslovnega davka (IGE). V oktobru 1952 pa so za iste davke dobili skupno 726 milijonov 651.000 lir. Donos davkov na proizvodnjo je v preteklem oktobru znašal 861 milijonov 817.000 Ur. Oktobra 1952 pa 1 milijardo 95 milijonov 981.000 lir. Razen tega pa imamo v letošnjem oktobru rekordno število meničnih protestov. V omenjenem mesecu je bilo prijavljenih 2.324 meničnih protestov v skupni vrednosti 67 milijonov 14.978 lir. in sicer za 47,72 odst. več kot v septembru, ko so menični protesti znašali 45 milijonov 364.802 liri. O dejavnosti in stanju v industriji bomo pisali v prihodnjih dneh. Ro vsem tem pa si voditelji trgovske zbornice upajo napisati v uvodu biltena, da sta neuresničenje anglo-ame-riške note od 8. oktobra in naknadna politična napetost, ki je sledila tej noti, povzročili škodljive posledice za vse gospodarstvo področja. Hkrati pa dolžijo Jugoslavijo, da je sokriva za nastalo gospodarsko krizo, ker «zahteva ža-veljsko industrijsko področje, ki je za Trst življenjske važnosti«, Del «krivde» naj bi imeli tudi upravitelji področja (misli na anglo-ameriške funkcionarje), ki so izzvali med prebivalstvom ((negotovost«, nato skrb uslužbencev pri ZVU in še posebno članov civilne policije, odpusti civilnih uslužbencev pri britanskih in ameriških vojaških silah, dražbe predmetov vojaških štabov. Vse to naj bi, po pisanju biltena, povzročilo krizo v trgovini. »Strah pred takojšnjim spopadom s Titom v drugi polovici 'oktobra je povzročil skoraj popoln zastoj pri nakupih. Alarmantna kampanja nekaterih od Jugoslavije plačanih listov je ravno tako povzročila paniko« Kot vidimo posijo «krivdo» Za nastalo gospodarsko krizo v Trstu P° 8. oktobru izključno Jugoslovani, (plačani« listi. vojaška uprava in tisti krivični državniki v Londonu in VVashingtohU «ki niso uveljavili note od 8. oktobra«. Voditelji trgovske zbornice, ki so tudi voditelji največjih tržaških gospodarskih ustanov, njihovi prijatelji in voditelji italijanske iredente in vsi tisti, ki po nalogu Rima že o-sem let delajo na tem, da bi popolnoma uničili tržaško gospodarstvo, vsi ti so le »nedolžne« ovčice. Toda Tržačani vedo, da je zaostril sedanjo krizo predvsem strah, da bi Trst ponovno prišel pod Italijo. Ljudje vedo,, v kakšnih vodah plava italijansko gospodarstvo; vedo, da bi se s prihodom Italije v Trst brezposelnost samo povečala In da bi Se zato gospodarska kriza v mestu še bolj zaostrila. Zato so se omejili samo na nakup najnujnejših potrebščin, da prihranijo čim več denarja «za slabše čase«, če bi po nesreči Italija zopet prišla v Trst. Hkrati pa ne bodo niko- li pozabili, da so glavni krivci tržaške gospodarske krize prav tisti ljudje, ki danes dolžijo druge in ki so to krizo povzročili z dolgoletnim sabotiranjem vseh panog gospodarske dejavnosti. Preprečili so obnovo tržaške trgovske mornarice povzročili s tem manjši tranzitni promet skozi tržaško pristanišče, storili so vse, in še vedno delajo na tem, da usmerijo čim več avstrijskega tranzitnega prometa v Benetke, preprečili so vsako svobodno trgovanje Trsta z njegovim naravnim zaledjem in ga priklenili izključno na italijansko trgovino. Poleg tega so tržaško ladjedelniško industrijo spravili v pogubo s tem, da so jo navezali na italijansko, da so jo prisilili nabavljati surovine v Italiji, ki se mnogo dražje kot v Inozemstvu. S tem so popolnoma oddaljili tuje naročnike zaradi previ- sokih gradbenih stroškov, ki so za 30 odst. višje, kot v inozemskih ladjedelnicah. Dva ukaza ZVU o dovoljenjih za začasni uvoz Zavezniška vojaška uprava je obnovila in na novo uved- ^ la dovoljenja za začasni uvoz I lo”deLdr‘zVu'V^odo^brUa"^-raznega blaga, tako tudi bom- redno podporo 8 milijonov lir hDaOKft rn mu je dal pištolo, pa je že v Braziliji. ne bi razumeli. Jasno je tudi, zakaj hočejo vso zadevo zavlačevati. Računajo namreč, da bi prej ali slej dobili vso oblast v roke in da bi tedaj Sami odločali, kakor bi se jim ljubilo, na škodo slovenskega šolstva. Preveč nam je pri srcu naše šolstvo, da bi se pustili izigravati. Ne more biti govora o nekakem kompromisu izključno za slovenski pouk. Ne moremo razumeti, zakaj ZVU ni še tega storila in zahtevamo, da to napravi čim-prej. Zima je že tu, dnevi »o mrzli, naši otroci pa morajo še vedno trepetati in se stiskati v neprimernih prostorih, medtem ko je dograjena stavba prazna. Komu v korist? Mimogrede naj omenimo še nesorazmerje med nekaterimi slovenskimi in italijanskimi šolami. V italijanskih nižjih srednjih in strokovnih šolah je povprečno 26,3 učencev na razred, v slovenskih pa 30,9 na italijanskih strokovnih šolah pride 21,5 učencev na razred v slovenskih pa 35,1. To so številke, ki jasno kažejo v koliko slabšem položaju so slovenske šole glede števila prostorov. Se večje pa je nesorazmerje glede na kvaliteto prostorov, saj se slovenske šole stiskajo v starih. Temnih in nehigienskih prostorih, medtem ko so v zadnjih letih zgradili v mestu nekaj novih stavb za italijanske šole. Vse to pa še enkrat dokazuje, da Slovenci potrebujemo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu izključno zase. ci ne plačajo davkov v določenem roku, jih bodo sodno izterjali. Proti vpisu je dovoljen priziv na conskega predsednika, in sicer, če gre za napako pri vknjiženju; če pa gre za nov vpis, če davkoplačevalec ni prejel obvestila o obdavčenju. Seznami davkoplačevalcev na vpogled Tržaško županstvo javlja, da bodo od 26. do 30. t. m. vsak dan od 9. do 12. ure na vpogled občinstvu pri oddelku za davke in pristojbine v občinski palači v Ul. Rettori št. 2-II. seznami davkoplačevalcev za naslednje davke za leto 1954 in prejšnja leta; občinski davek za odnašanje smeti, davek na pse, na obrtne dovolilnice, na biljarde, pristojbina za najemanje javnih prostorov ter davek na ekspresne kuhalnike kave. Hkrati bodo na vpogled tudi seznami davkoplačevalcev, ki dolgujejo naslednje davke: dohodninski davek, dopolnilni davek, davek na premoženje, hišni davek, davek na izredne dohodke itd. Po tem roku bodo izročili sezname občinski davkariji za izterjevanje. Ce davkoplačeval- Pristno nas, popolnoma nas in domač je ((Jadranski koledar« za leto 1954. Celo običajni spominski dnevi ob mesecih niso več isti kot prejšnja leta: temveč zbrani v veliki večini novi, vsi, prav vsi nanašajoči se na zgodovinske in kulturne dogodke tržaških, goriških in beneških Slovencev. Reševalci križank pa so z zadovoljstvom ugotovili, da so tudi v križanih besedah imena naših krajev in naših ljudi. Skratka: od naslovne strani pa do zadnje uganke in Vse, kar je v ((Jadranskem koledarju» vmes, je za tržaške in goričke bralce zanimivo, ker je vse domače. Zato pa tudi spada ta zanimiva knjiga v vsako slovensko hišo S kamiona je padel in si prebil lobanjo V precej resnem stanju so včeraj popoldne pripeljali v splošno bolnico 41-letnega Ce-sara Turala iz Ul. Commer-clale 83, katerega so zaradi verjetnega prebitja lobanje in drugih manjših poškodb sprejeli na I. kirurškem oddelku. Turale se je poškodoval med delom pri raztovarjanju železniškega vagona, iz katerega so nato natovarjali celulozo na zraven stoječi kamion. Nenadoma je mož izgubil ravnotežje in padel s kamiona, pri čemer je dobil omenjene poškodbe. Železo na nogo Med delom v železarni ILVA je 48-letnemu Oscarju Lucianu padel na nogo velik kos železa. Ker je čutil močne bolečine, so poklicali avto RK. ki ga je odpeljal v bolnico. Zadnja pot Kristine Milic Včeraj popoldne so številni vaščani spremili na zadnji po ti g. Kristino Milič iz Bri-ščikov, ki je po ’dolgi in neozdravljivi bolezni omahnila v visoki starosti 75 let. Pokojnica, ki je pred dobrim mesecem praznovala v krogu svoje družine zlato poroko, je bila dobra gospodinja in mati in so jo kot gostilničarko v Briščikih cenili zaradi njenih sposobnosti. Predvsem Pa je bila zavedna Slovenka, kt se ni ustrašila niti fašistov niti Nemcev in je čeprav stara, na steiaj odpirala vrata vsem, ki so bili vključeni v narodnoosvobodilno borbo. V tem duhu je vzgojila tudi svoje otroke, 9 sinov in eno hčerko, od katerih jih pet še živi. En sin je padel kot partizan pri Cerknem Pokopali so jo na proseškem pokopališč u, kjer je sveži grob zasut s cvetjem in številnimi venci. Tov. Viktorju Miliču, občinskemu svetovalcu v Zgoniku in vsej ostali družini, izrekamo ob'" "bridki izgubi naše iskreno sožalje. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA V Se 18 obtoženih demonstrantov spuščenih na začasno svobodo Za 7 od njih jamčijo odvetniki pismeno s kavcijo 100.000 lir Samoobtoženi Modolo z izgonskim listom poslan domov v Italijo Pred zavezniškim vojaškim sodiščem je bilo včeraj 18 oseb, ki so jih na podlagi fotografskih posnetkov obtožili sodelovanja pri fašističnih izgredih v prvih dneh novembra. slo je za to, da se ugotovi če je dovolj dokazov za njihovo prijavo sodišču in kako naj se z njimi ravna do eventualne razprave. V prvi skupini obtoženih je bilo 10 oseb, med njimi nekatera znana imena, o katerih smo že imeli priliko pisati. Te so: Tribel, Grazioso, Ciof-fo, Zanne, Plet, Bernardis, Pregel, Semeraro. Mei Ugo ter še Bolognino, ki pa je na svobodi. Ker proti njim obstajajo konkretne obtožbe in dokazi, je sodnik odločil, da se bodo morali vsi ‘ ponovno predstaviti sodišču. V skladu s svojo dosedanjo popustljivo prakso pa je dovolil vsem začasno svobodo in sicer pod pogojem da se trikrat na dan policiji in da izroče o-sebne dokumente. Brez teh P°g°3ev pa je dovolil začasno svobodo Cioffu. , ,?atc>, -K Pr*5la na vrsto druga skupina obtožencev v kateri so: Savio,- Ascalone, Somma, Chicco, Tutone, Trin-gale, Gionni in Venturi. Na- ob Štirih zjutraj v hotelu »vittoria* Smrtni skok iz D. nadstrop ja Ženska je obležala na mestu mrtva - Gre za samomor, ki ga je izvršila v trenutni živčni zmedenosti Crna kronika je včeraj zopet zabeležila primer samo- w______„,ro iz n, , mora, ko se jč ob 4. uri zju- Mazzini 44 ki se bo morali' traj P°*nala iz *e«fWgia nad' ' a i m i fitrnniB lintel« eVlttnrifln na zaradi verjetnega zloma lopa-tiče zdraviti od 10 “° "0 dni, pa kljub temu ni hott*la, ostati V bolnici; 31-letna atelli E1. Vira iz Ul. Costalungs 153, ranjena v čeljust, ozdravljiva y 20 dneh, ter 58-letna A, pa_ Van vd. Parenzan iz Ul, vola 27, ki se »o zdravila 5 dni zaradi podpis*3 na steg-nu, Zenske so povedale, so se ob 22.20 un PelJ«le s filobusom štev. 1 P° UJ- Gep-pa. Da bi prepeli trčenje z hekim avtom, ie V05?.L Mo-busa naglo zavrl,zaradi č#Sar so se ženske s silo zaletele v sedeže In se pU tem ranUe. stropja hotela «Vittoria» na Ul. XXX ottobre neka ženska in obležala mrtva na hotelskem dvoriiču. O nesreči so takoj obvestili RK in policijo, ki je žensko identificirala za 39-letno Carrrtelo VI-sentin por. Mllartese, stanujočo v istem hotelu skupno z možem. Ta je policistom izjavil, da je žena ob že omenjeni uri vstala iz postelje in odšla na stranišče. Ker je slišal odpiranje okna in se mu je stvar zazdela sumljiva, je tudi on vstal ter stopil do stranišča, kjer pa je videl le odprto okno. Ko se je sklonil in pogledal na dvorišče, je z grozo ugotovil, da je na tleh ležalo truplo njegove žene. Takoj je odiel v hotelsko pisarno, kjer je o stvari obvestil lastnico hotela, ki je bila tedaj v službi Ta je poklicala RK in ko je zdravnik prišel, je lahko ugotovil lc smrt zaradi verjetnega prebitja lobanje in notranjih poškodb. Po preiskavi so truplo pri-P i / •v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zdi se, da je bila pokojnica precej živčna ter da je svoj usodni korak storila v živčni zmedenosti. TELFFONske ZA PRIMER ŠTEVILKE NUJNOSTI Rdeči kril: 66 6« Gasilci; 2 . 22 Polici la 2 - 23 rednik Armano je izjavil, da proti vsem tem obtožencem obstajajo dokazi za njihovo materialno udeležbo pri izgredih, konkretno pri napadu na neko policijsko vozilo, na sedež Fronte za neodvisnost ter na angleški jeep v Ul. Mazzini 5 nov. Kljub temu pa je narednik Armano izjavil, da policija ni nasprotna njihovi izpustitvi na začasno svobodo, da pa morajo biti pogoji za to ostrejši proti vsem razen proti Tutonu. Predsednik Grabb je sprejel narednikovo izjavo tako glede izpustitve obtožencev na začasno svobodo kot glede pogojev, za katere je zahteval naslednje: Tutone se mora vsak dan trikrat javljati policiji in izročiti svoje dokumente naredniku Arinanu, Za vsakega posebej izmed ostalih pa je povrhu tega zahteval še po 200.000 lir kavcije. Predsednik Grabb je k temu pripomnil da ve. da se bodo našli izgovori, da je ta vsota previsoka, da pa svoje odločitve ne misli menjati. Kljub temu pa se je pozneje v drugi sobi nn zahtevo odv. Poilluc-cia, naj se kavcija zniža na 100.000 lir omehčal in najprej izjavil, da se bo za vsakega obtoženca pogajal posebej, končno pa se zadovoljil s tem, da so odvetniki pismeno Jamčili za vsakega obtoženca s 100.000 lirami, ki bi jih izplačevali v primeru, da se kateri izmed obtožencev umakne z ozemlja. Odv. Goefter _ Won-drich pa je za obtoženega Chicca skušal najti še eno olajševalno okolnost v trditvi, da je hudo bolan. Končno so obravnavali še primer Modola, ki se je pred dnevi sam prijavil policiji češ da ga ta išče in ki je zahteval svojo aretacijo pod grožnji. da bo sicer zapustil področje. Narednik Armano je potrdil, da Modolov opis dogodkov odgovarja resnici, da pa policija nima dokazov za njegovo dejansko udeležbo pri izgredih. Razen tega Modolo tudi nima v Trstu stalnega bivališča, ker je prišel v naše mesto pred časom, da bi tu našel delo (ubogi optimist...). Sodnik je s tem primerom opravil na kratko: Odločil je, naj Modola z Izgonskim listom spravijo domov in tako na enostaven (preenostaven!) način napravil konec temu za sodišče in policijo neprijetnemu odtenku dolgotrajne sodne farse, VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo : v soboto, 26. dec. 1953 ob 20.30 UH v AVDITORIJU v TRSTU v nedeljo, 27. dec. 1953 ob 16. uri V AVDITORIJU v TRSTU Komedija v treh dejanjih Spisal: Branislav Nušič Režiser: Ljudevit Crnobori Scena in kostumi: Jože Cesar Osebe: Jevrem Prokič, trgovec -Modest Sancin; Pavka, njegova žena - Ema Starčeva; Danica, njuna hči . Tea Starčeva; Spira. Je-vremov svak - Rado Na-krst; Spirinica, Pavkina, starejša sestra - Nada Gabri.ielčičeva; dr. Ivkovič, odvetnik - Stane Starešinič; Marina, njegova teta - Zlata Rodoškova; Sekulič, policijski pisar -Miha Baloh; Joviča Jerkovič, mesar - Stane Raztresen; Sreta, časnikar -Jožko Lukeš; Mladen, sluga Prokičev - Srečko Košir; Orožnik - Anton Požar; Vajenec - Silvij Kobal; I. meščan - Julij Guštin; II. meščan - Josip Fišer; III. meščan - Danilo Turk. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11.: danes 24. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto 26. od 11. do 13. in od 17. do 20.30 ure; v nedeljo 27. od 11. do 13. in od 14. do 16. ure. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 27. dec. 1953 ob 2030 uri V AVDITORIJU KONCERT pevskega zbora Glasbene Malice iz Ljubljane Dirigent Ciril Cvetko. Sodelujejo altistka Elsa Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista prof. Janko Ravnik in Nada Verbič. SPORED: I. del : Ciril Cvetko: V nove zarje. - Ubald Vrabec: Slovenska pesem. - Emil Adamič: a) V snegu, b) Fantu, C) Mlad junak (a4t solo E. Karlovac), č) Petnajst let. - Anton Lajovic: Bolest Kovač. (Izvaja mešani zbor). II. del : Janko Ravnik: a) Zimska pesem, b) Kmetiška, (izvaja ženski zbor s klavirjem štiriročno). Josip Pavčič: Padale so cvetne sanje. - Anton Lajovic: Mesec v izbi. -Janko Ravnik: a) Sva z ljubco na jarmak hodiva (narodna), b) Pri farni cerkvici (narodna), c) Je pa davi slanca padla (narodna) - (Poje tenorist Rudolf Franci). III. del : Jakov Gotovac: Smiješno čudo (narodno besedilo) -Fran Dugan ral.: Dve sremski narodni: Uz kola, Svatovska (alt solo E. Karlovac). - Krsto Odak: III. Rapsodija (na medji-mursike narodne pesmi (alt solo E. Karlovac) -Rado Simoniti: Bolen mi leži (makedontska narodna) - Ubald Vrabec: Dober večer, ljubo dakle (koroška narodna) - Karel Pahor: Pri nas pa oh-cet imamo (primorska narodna) - Karel Pahor: Pa se S'lii'§ (primorska narodna) - Peter Lipar: Baba ide na gosti (prleška narodna) - Emil Adamič: Vipavska (narodna) (Izvaja mešani zbor). Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ). danes in v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah - drogerija Scheimer, pri Sv. Ivanu - v trafiki Prosen ter na Opčinah v pekami Cok. Rossetti. 16.00: ((Dogodivščine W-tra Pana«, Walt Dlsneyev in: »Dežela medvedov«. Ezcelsior. 15.00: ((Čili«, L. Carodi Nazionale™' '16.00: ((Dogodiv#”' Petra Pana«, VValt Dlsntv film in: «Dežela medvedov«. Fllodrammatlco. 16.00: «Neyin“ nad Kongom«, S. Hayvvafa. n' Mitchum. . Arcobaleno. 16.30: ((Kruh, lJU®J’ zen In fantazija«, V. De Sit*’ G. Lollobrigida. , Astra Rojan. 16.00: <(Razkoini m0-deli«, K. Grayson, R. Skelton. Auditorium, 15.00, 18.30, J*"": «Quo vadiš?«, R. Taylor, D.Kerr Grattacielo. 16.00: «MOški ffljj? rajSi plavolaske«, M. Monrmi J. Russel. . Alabarda. 16.00: «Lu:isian3kl V* stolovec«, T. Power, P. Laur"1 Ariston. 16.00: ((Orientalske noeui C. VVIlde, E. Keyes. Aurora. 16.00: ((Saloma«, R. Haj vvorth, S. Granger. Armonia. 15.00: {(Komandant JW-ny», G. Cooper, J. Green. Garibaldi. 15.30: »Kapitan f>nZ' zrna«, F. Latimore, A. M. Sanou Ideale. 16.00; «Veliko streljani*’’ R. Corte. Impero. 16.00: «Saloma», R. vvorth, S. Granger. ... Italia. 16.00: «Zbogom, lepa go«*’ A. Arnova, A. Franciolli. M Viale. 16.00: «Stari morski v«*" W. Beery. Kino ob morju, 16.15: «2iveti »«“■ paj», J. Holliday. „ Massimo. 16.00: «Zaklad svete “ ke», J. Payne, R. Fleming. Moderno. 16.00: «Rešite kralj«’’ A. Dexter, A. Quinn. Savona. 15.00: «Odkar si mOJ*’’ M. Lanza, D. Morrovv. v. Vittorio Veneto. 16.00: ((Zen6? smo«, I, Bergmam, A. Magnat/ Azzurro. 16.00: «Talisman Klt,J‘ ske«, R. Reagan, R. Fleming. Beivedere. 16.00 «:Dva tedna 8“ bežni«, J. Povvell, R. MontalM"’ Marconi. 16.00: »Maščevanje Cme-ga orla«, R. Brazzi. G. M. CaH*‘c Novo cin*. 16.00: «Gunga Din’, u’ Grant, V. Mc Laglen. jl OdeOn. 16.00: »Sedmerica z v kega voza«, E. Rossi Drago. . Radio. 16.00: «Dvor kralja Af'u ja«, B. Crosby, R. Fleming. 'četrtek, 24. decembra l«3' JCCOStOVAltSK* CONA Tltb TA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 19.00 ip 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 rt gled tiska: 14.30 Javna tribun*’ 14.40 Domači zvoki; 17.20 PJ' moški zbor CDJLA lz Beogrs*"; 17.43 Slovenske narodne Poigra kmečki trio; 18 00 Potvf' . v hrvaščini; 18.15 Ubald Vrab* • Slovenska suita; 18.30 Glasb*?, kronika: 18.40 Zabaval vas " plesni orkester Radia BeOgtU 23.00 Zadnja poročila v ita1'!. ščini; 23.10 Glasba za lahko no* TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12.1® -j vsakega nekaj 13.00 Pevski “8 in harmonika; 13.20 Lahke nje . di je: 14.00 Jussi Bjoerling; Kulturni obzornik; 14.20 Cigan ^ arije; 17.30 Mozart: Kviwf‘. g-molu; 18.00 Beethovnove ture; 18.40 Corelli: Božični k", cert; 19.00 Mamičina Ptnjvitna 19.15 Pestra glasba; 20.00 SPP/.nl-kronika; 21.00 Schubert: Sitni ja št. 8.: 21.25 zborovska sl5‘n. nična glasba: 21.45 H*nson: cert za orgle, godala in 30 22.00 Dramatizirana zgodba; Schubert: Kvartet v d-molu. * ■ Čajkovski: Serenada v C-du"u’ TRM T I. 12.15 Angelinijev orkester: • |n Glasbena fantazija; 18.20 P**^iija, >37-5 _________________..... Pesnj,, melodije: 22.00 Glasba Corem Corneliusa in Bacha. HIOVENIJA 327,1 m. 202,1 f, 212,4 m Poročila ob 5 40, 6.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. ln| 12.00 Opoldanski orkes« ; spored; 12.45 Zabavna *Lnir- 13.00 Glasbena oddaja za P .giil je; 13.15 Koroške narodne P m‘, 14.40 Drobne klavirske op2' 15.15 Zabavna glasba; „iamiP retne melodije; 16.15 Beni 0j. Ipavec: Serenada za goua‘",, kester, W. A. Mozart: Konce ^ jj violino i,n orkester v D-durU'10(jij; Za ljubitelje opernih m.Ljnidi 18.00 Mali koncert za nu ,.ra 18.30 Kulturni preRled; 1 ,, »uPa" Veseli trio; 20.00 Tedenski Jtr-nje-politični pregled; 20.15 rjt- koncert; 21.20 V P.leS.nt<|r v*‘ mu s solisti in majhnimi ‘ikimi plesnimi orkestri. Tatovi nogavic Včeraj ob 22.20 je 46-letna Marija Nabrah por. Radivo iz Ul. Cancellierb 11 šla v svojo manufakturno trgovino v Ul. Imbriani 12 in tu opazila da je bil spuščen železni zastor, čeprav je pustila izložbeno okno odkrito. Ko je dvignila zastor, je epazila, da je bila razbita šipa izložbe. V trgovini je ugotovila, da ji je zmanjkalo 81 parov ženskih nogavic ter 16.300 lir iz bla-gajne. lakoj je prijavila tatvino policiji. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI so SE: učitelj Dano Furlan In učiteljica Corrada Novem, zidar Nazarlo Sandrin In šivilja Lldia Colomban, električar Marino Fuser in Šivilja Ca-milla Zorni, ladijski kurjač In gospodinja Lucla Ferro. UMRLI SO: 54-letnl Luciano Petraceo, 71-letnl Andrea Zorn, 77-letna Anna Cecconi por. Del Conte, 70-letna Gemma Mattlon Vd. Ugoiinl, 86-letna Maria Bla-sizza vd. Bergomas reete Bergama«, Akademski klub «J»dr*n* vabi na Mtefiinoviinj® h pleNoii* * 0J. ki bo v soboto 26. t ob 21. uri v mali dv° gledališča Rosse«1’ Predprodaja vstopnic, ^ rezerviranje miz V s<’ . na 5 chi®' 6491- od 15. do 19. ure dežu kluba v Ul. M®' velli 13/11. tel. Mladina Dijaškega priredi TRADICIONALNA silvestrovaN3 Na to svojo drUŽ'yoje prireditev vabi vise 6 dobrotnike in diJ®* ' Vabila so na r;iZp° v tajništvu Dijaške ^ tiče v Ul. R°ma 1 (SHPZ). Brez vabila ni ^‘^0 zato naj si S® pravočasno oskrbi. MLADINA VAB J® lllIŽlfilMMb ;,oS'Fv ui *llicrl S«’-b,ii%t3SSa sprejema vsak aosl0,rih 1* Jj jS po telefon« kr na št. 96160* 8./1- Fotoklub nabre*,^„- PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 34. decembra UGIBANJA IN PRIČAKOVANJA V ZVEZI S SESTANKOM STIKIH V BERLINU Dobrih 15 let je tega od- ^>r so bili vsi pogledi z nekakim strahom in trepetom "Perjem v Berlin. Iz berlinske radijske postaje je hru-®el divji glas norca Hitlerja, ^ je oznanjal vojno. Danes P", Po 15 letih, so ponovno vsi pogledi usmerjeni v Berlin. Vsa Evropa, ki je strahote tadnje vojne tako težko oblatila na svojem telesu in ki !e danes, skoraj 9 let po končani vojni, še vedno celi rahe, in z njo ves svet, se z : globokim upanjem obrača v Serlin, od Jcoder naj bi prišla • Pričakovana vest, ki bi naznanja, da je vsaj za nekaj let Ugotovljen mir. Res je, človeštvo je zaradi silnih, skoraj bi rekli že Ptogramatičnih kršitev vseh sptejetih sklepov in danih °Mjub postalo skeptično in to Bezaupanje je postala nekaka Prizma, skozi katero gleda rioveštvo v Berlin, kjer bi se riorali v kratkem sestati zu-Mnji ministri štirih vodečih svetovnih držav, namreč Sovjetske zveze, ZDA, Anglije ln Francije. Toda četudi je res> da si spričo trenutnega stanja ne smemo delati premikih iluzij, je vendarle res, ~a bi berlinska konferenca štirih vsaj nekoliko pomirila razburkane vode, ki jih u-stvarjata dejansko glavna čilija vse sedanje svetovne Politike, Washington in Mo-skva. Bermudski razgovori treh "ajvišjih zastopnikov zapad-0e,ga sveta niso prinesli svetu lc Posebnega, toda tu je bil sprejet tudi predlog za bernski sestanek, in to je prav gotovo, če ne edini, vsaj Najvažnejši rezultat štiridnevna dela, kajti vse od tedaj, 0 so se pred štirimi leti 2adnjič sestali v Parizu zunanji ministri štirih velesil, ,e zavladala v svetu velika Papetost, ki so jo imenovali Pladno vojno, in ki je mnogokrat bila tik pred tem, da se U(B dejansko spremeni v Vročo ali celo atomsko vročo vpjno. Kakšne pa so prognoze za Pspeh tega sestanka, ki sicer 5a ni točno določen, ki pa je krajno zaželen? O tem nam Pgjboljg pričajo vesti, ki se s'rijo iz uradnih in poluradnil) P°litičnih krogov v svetu. Brognoza za uspeh tega se-s^nka pa je hkrati odvisna udi od vrste drugih činiteljev, k so pravzaprav vzrok vse 6 napetosti. Ce pogledamo v 5,neriški tisk, ki odraža na eP' strani javno mnenje šilu. plasti, na drugi pa sta-lace Vladajočih krogov, bomo 9 žalost opazili, da je to nenje precej protislovno, saj ,akateri krogi odkrito izruje0 negodovanje zaradi spre-r nta sovjetske ponudbe. Toda poimenovani uradni krogi ® cdajo na berlinski sestanek iskreno in z zaupanjem*, pdnje dni pa je opaziti, da i° Se tudi tisti ameriški krogi, } ®o sprejeli vest o berlin-pm sestanku z negodova iem, nekoliko ublažili in njihov tisk ne napada ?c nameravanega sestanka, j!1 kakor se izražajajo popu-Na tega je Churchill naletel tudi na ostre kritike na Zapadu in predvsem v najbolj reakcionarnih krogih ZDA, in danes bo prav gotovo njegovo stališče doživelo še vidnejši uspeh, ko se je vendarle izkazalo, da je njegov vpliv vsaj posredno imel pozitiven učinek tudi v nekaterih krogih ZDA. Kar se pa tiče angleške opozicije in sicer laburistov, je itak znano, da je njihova politika že več let težila za tem, da bi se med Vzhodom in Zahodom na kakršen koli način našel tisti kup problemov, ki so si med seboj skrajno nasprotni, ki pa bodo poleg številnih drugih problemov prav gotovo največji kamen spotike za morebitni sporazum. Ce bi hoteli analizirati vse posamezne probleme in težko-če, ki se bodo pojavile na berlinski konferenci, bi nas na žalost privedlo do zelo skeptičnih rezultatov, toda če vzamemo v poštev razpoloženje Zapada, ki je vsaj na videz z navdušenjem sprejel predlog, in če vzamemo v modus vivendi, ki bi dejan- j*£evw Se ,P°pust‘jlvost’ > kaze v zadnjem casu Moskva, je upati, da se bo na berlin- ski konferenci vsaj do skrajnih meja skušala najti neka osnovna baza za trenutno rešitev vseh teh številnih protislovnih in nasprotujočih si problemov, ki smo jih navedli. In predstavniki štirih velesil bi prav gotovo ne mogli dati človeštvu večjega novoletnega darila kot bi bilo prav to. sko koristil vsemu svetu. Razumljivo je torej, da bodo laburisti podprli Churchilla tako, da bo njegova politika na berlinskem sestanku imela podporo vsega angleškega naroda. Preostaja še Zapadna Nemčija kot vidnejši partner za-padnega sveta. Adenauer je bil v prvem trenutku nerazpoložen in nasproten vsakemu kompromisarskemu razpravljanju s Sovjetsko zvezo. Ker pa je verjetno uvidel, da bi ta konferenca mogla prinesti koristi tudi Nemčiji, je sprejel to stališče in se je torej sprijaznil s splošnim stališčem Zapadne Evrope. Preostaja še eden najvažnejših činiteljev, in sicer Sovjetska zveza. Za Sovjetsko zvezo velja še vedno to, da je njena politika ostala še vedno neznanka, vendar se da opaziti, da je po Stalinovi smrti ubrala mnogo zmernejšo pot. Dokazi za to so: premirje v Koreji, ponudba Moskvi podrejenega Hočiminha v In-dokini, umerjenejša politika do Zapadne Evrope; dejstvo, da je Moskva s svojim predlogom za berlinski sestanek dejansko pristala na prvotni zapadni predlog o podobnem sestanku, in končno pristanek Moskve na Eisenhowerjev predlog o atomskem sodelovanju. Vse to kaže, da ima Sovjetska zveza verjetno namen. ublažiti razmere v svetu, kar bi ji dovolilo, da se ona posveti nekoliko več svoji notranji politiki, in sicer borbi za zvišanje življenjske ravni, kar je dejansko danes osrednje vprašanje v njeni notranji politiki. V tem ozračju in v teh konkretnih razmerah so se začele priprave za berlinski sestanek. Problemov, kot vemo, je mnogo. Sovjetska zveza zahteva nevtralizacijo Nemčije, Churchill zatrjuje, da se v Sovjetski zvezi doga-' jajo resne spremembe. Francija bi hotela, da bi Nemčiji še v naprej onemogočili, da bi imela svojo vojako. Sovjetska zveza ima prav gotovo namen, da se severnoatlantski pakt in evropska - -obrambna skupnost spremeni-1 majhne plastične plošče, ki se ta ali celo ukineta. Vse to i e * j e vrtela na diktafonu. Umrl je od dolgega časa Obudila ga je... do&%a t NOVA »LINIJA« V VZHODNI NEMČIJI Po čudni logiki kominlormovskih voditeljev satelitske Vzhodne Nemčije so potrebo po znosnejših gospodarskih in socialnih pogojih sprožili < imperialistični agenti» Prispevki za Dijaško Matico v «Tednu za .našega dijaka '((Splošna linija naše partije je bila in je pravilna«. Tako je napisalo glavno glasilo e-notne socialistične stranke Vzhodne Nemčije «Neues Deutschlandn v svoji številki z dne 28. julija letos, to se pravi približno 40 dni po ljudski vstaji v vzhodnem Berlinu in drugih vzhodnonemških mestih. Tudi vsak pristaš vzhodnonemškega režima in sploh vsakega pokoravanja sovjetskemu režimu zatrjuje, da je vzhodnonemška vlada in centralni komite vzhodnonemške enotne socialistične stranke že pred dogodki, ki so se začeli 17. junija sklenila spremeniti svojo politično smer, ker se je zavedala, da so bili razni u-krepi, ki jih je vlada do tedaj izvajala, zgrešeni. Zagovornik vzhodnonemškega režima zatrjuje, da se je že 9. junija sestal CK vzhodnonemške enotne socialistične stranke, in da je tu bilo sklenjeno, . da se popravijo vse napake. 11. junija pa se je sestala vzhodnonemška vlada in že istega dne objavila «za-četek popolnoma nove politične smeri«. Smisel te nove smeri bi bilo «zvišanje življenjske ravni delavcev, intelektualcev, kmetov, obrtnikov in drugih slojev prebivalstva«. Kot vidimo, se zagovornik vzhodnonemškega režima vsaj posredno zaveda, da je bilo potrebno v Vzhodni Nemčiji ustvariti znosnejše življenje, tako glede ekonomskega stanja kakor tudi glede političnih razmer. Mi pa bomo pristavili, da je bil namen tega novega kurza ustvariti pogoje za morebitno združitev c.beh Nemčiji. To nam dokazuje tudi dejstvo, da je celo predsednik vzhodnonemške republike VVilhelm pieck že 2. junija izjavil, da je prišlo v DANES JE VISOKOŠOLSKA IZOBRAZBA ODPRTA TUDI SLEPIM V V KNJIGE NA PLOŠČAH ZA SLEPE «Govoreče knjige» so sicer že dolgo obstajale, vendar pa le pretežno leposlovna dela Tudi učne knjige za slepe že imamo, a le v Brajlovi pisavi in v precej omejenem številu zaradi ogromnih stroškov in dolgega časa, ki je potreben za njihovo izdelavo Pred nedavnim se je Mau-rice Young, visok mož lepega obraza, čeprav že nekoliko razoranega od gub, v svojem stanovanju v New Yorku pripravljal na dinlomski izpit. Na prvi pogled se je zdela soba, v Kateri je študiral, prav taka, kot so sobe vseh, ki se pripravljajo na zadnji izpit — miza pokrita s papirji in knjigami, na njej pisalni stroj in vsepovsod pepelniki, polni cigaretnih ogorkov in pepela. Družbo mu je delal njegov doberman, ki mu je že nekaj let zvest in zanesljiv tovariš. Kmalu pa je postalo jasno, da se je ta soba razlikovala od drugih delovnih sob. Manjkale so namreč običajne trdo vezane knjige. Nadomestovale so jih druge «knjige» čudne vrste. Iz ene teh knjig je Young- tipkal zapiske po besedah, ki so prihajale z Young je namreč popolnoma slep. Prej je bil priložnostni fotograf za časopise in je s svojim zaslužkom vzdrževal ženo ter mlado hčerko. Pred štirimi leti pa je oslepel. Ves obupan se je začel ozirati po kaki novi zaposlitvi jim knjižnice niso mogle dati. Kot je dejala knjižničarka newyorške knjižnice za slepe, gospa Alison B. Alessios, so bili to «novi slepi, ki niso poznali Brajlove pisave in ki so potrebovali učne knjige o zgodovini, sociologiji, fiziki in zavitLl je slepe, ker, kot: itd. Ali smo jim mogli mi je sam dejal, — «živel sem kot knjižničarji odrekati po- NAŠIM MALIM... •tanj in la Sovjetski zvezi. uSi strani pa je verjetno, bi vprav ta nepopustlji-t°s( ZDA pokazala da Ame-ne veruje v kakršno koli °žnost rešitve sedanjih ne-,2iržnih razmer v svetu in bi bilo prav gotovo zelo "gativno, saj bi svetovni >sti že vnaprej napove-*’° neuspeh berlinskega se-J;at>ka in bi svetovno javno ,?*hje lahko s prstom poka- bi 0 na krivce neuspeha. To s, bila prav gotovo izredno J*ba legitimacija za ameri-® demokracijo. d Vropa pa misli povsem 'u8ače. Glavni činitelji ev-UP?ke politike v odnosu do *rl‘nskega sestanka so — v "Psdneni merilu — Francija, jPglija in Zapadna Nemčija. 2 Sr se Francije tiče moremo 2adovoljstvom ugotoviti,, da str .tnnenIa vseh političnih v dj skoraj bi rekli soglasna ^“dobrovanju te politične fv ‘Je- Poleg tega, da si Sai Ciia 'sireno želi miru, jJ i' vojna v Indoklni sploh tit 'Pnsti do sape, bi ji pomi-jjvev v svetu in predvsem v Ve,r°pi prinesla tudi posredno sta olajšanje. Sklep za se-2,(,nek v Berlinu je bil sprejet jj0 ker ni Sovjetska zvezu Po vlla nikakih osnovnih staS°Jev’ sa^ se ce*° odrekla (em* zahte'B> Ba naj bi na st sestanku najvišjlh prediv^''.111*10'' sodelovala tudi da sicer v njihovem svetu, nisem pa spadal k njim, ker nisem poznal Brajlove pisave in njene tehnike«. Na kolumbijsko univerzo se je vpisal, ko je bil star 43 let. Po treh letih je napravil prve izpite in se začel pripravljati na diplomske. V juniju letošnjega leta je diplomiral «cum lau-de» in bil nagrajen s Hooverjevo spominsko nagrado. Za ta uspeh se ima zahvaliti predvsem svojemu izrednemu pogumu in ponosu ter pomoči, ki so mu jo dali nekateri knjižničarji in drugi dobrotniki, kakor tudj pripomočkom, ki so mu jih preskrbeli, namreč knjigam na ploščah. Njegove sanje, ki so sanje kakih 400 slepih študentov, ki obiskujejo ameriške kolegije in univerze, so se uresničile, ker so pred sedmimi leti knjižničarji newyorške javne knjižnice sprožili prizadevanja, po zaslugi katerih naj bi slepim študentom nudili enake študijski pripomočke, kot jih imajo drugi študentje oGovoreče knjige* za slepe so že dolgo obstajale. Vendar pa so to v glavnem le leposlovna dela, kajti med slepimi odpade večina na bolj priletne ljudi, katerim služijo knjige v razvedrilo in ne v študijske namene. Tudi učne knjige v Brajlovi pisavi so bile za razpolago, vendar pa je bilo njihovo število bolj omejeno zaradi ogromnih stroškov in dolgega časa, ki je potreben za izdelavo. Poleg tega pa tisti, ki nenadoma oslepe, ne poznajo Brajlove pisave, Nauče se je v dveh ali treh letih, nekaterim starejšim p a to sploh nikoli ne uspe. Ta vprašanja so postala zlasti pereča po drugi svetovni vojni. Vojni povratniki, ki so v vojni izgubili vid, so začeli povpraševati v kongresni knjižnici in v krajevnih knjižnicah po gradivu, ki ga moč? Najti smo morali pot iz te zagate.« In našli so jo. Gospa Alessios si je izposodila napravo za snemanje plošč in člani knjižničnega osebja so prostovoljno čitali učne knjige, da so jih tako lahko snemali na plošče. Ko se je novica o tem pionirskem delu razvedela, je povpraševanje po knjigah na ploščah zelo naraslo. Knjižnica je začela zbirati denarne prispevke za nakup naprav za snemanje plošč in iskati prostovoljne izvežbane bralce. Novo prizadevanje je bilo kronano z uspehom in poskusi newyorške knjižnice so postali vzor za podobna prizadevanja po vseh Združenih državah. V Vorkvilleu imajo posebne proti Zvoku izolirane sobe za snemanje in cel zbor bralcev, med katerimi so igralci, zdravniki, odvetniki, šolniki, inženirji itd., katerih glas najprej slepi sami preizkusijo, da ugotovijo, če ima potrebno toplino in če sta izgovarjava ter hitrost ustrezajoči. Ce izvzamemo nakup naprav za snemanje plošč, je izvedba tega programa povezana z razmeroma majhnimi stroški. Majhne zelene plastične plošče stanejo samo nekaj centov kos (kako drago je v primeri s tem tiskanje knjig v Brajlovi pisavi). Po originalnih ploščah standardnih učnih knjig, ki jih splošno uporabljajo, snemajo duplikate plošč, da so slepim lahko takoj na razpolago. Kot na primer Maurice Young, tako tudi drugi slepi študentje večkrat tipkajo zapiske za nadaljnji študij in nato naprosijo koga, da te zapiske čita, da jih lahko snamejo na ploščo. Z vztrajnostjo slepih tekmuje tudi vztrajnost posameznih bralcev. Eden izmed njih je z občudovanja vredno potrpežljivostjo čltal ves an-gleiko-francoski slovar. Na- dalje je osem odvetnikov žrtvovalo svoj večerni prosti čas, da so prečitali knjigo «Primeri o pravnih zmotah«, ki ima 1205 strani in kazenski zakonik, ki obsega 903 strani. Knjige na ploščah so slepim vrnile neodvisnost, kar pomeni zanje pravi čudež, ker lahko #čitajo» kadar hočejo in kjer hočejo, (če potrebno s slušalkami). Le malokateri 'zmed njih so imeli priložnost, da so se osebno seznanili s svojim’) prostovoljnimi bralci. Inženir Holmes T. Douglas, ki je uslužben v laboratorijih družbe «Bell Telephone« in ki je v zadnjih dveh letih čital za slepe razne težke znanstvene knjige kot so Whitejeva ((Klasična in moderna fizika«, Gif-fordovi deli «Učbenik oftal-mogij« in «Sodobna psihopatologija«, je dejal; «Bila je doba, ko sem čital knjige na z univerze Kansas in po knjigah sodeč sem si predstavljal, da mora biti zelo rezerviran, precej velik m črnolas, ter da mora imeti približno 30 let.» Po čudnem naključju je Bill Pickman, ki je slep že iz detinske dobe, pred nedavnim prišel v New York, da bi se pripravil za diplomski izpit v pedogogiki in klinični psihologiji. Bilj Pickman je visoke postave, temnolas, ima 26 let in je zelo prijeten družabnik. Ko so mu povedali, kako si ga je predstavljal Douglas, se je zasmejal in rekel; ((Nekateri izmed bralcev so si zame večkrat polomili zobe — ti ljudje so bajni!« Potipal je svojo zapestno uro z Brajlovo številčnico, potegnil iz žepa Brajlovo tablico in klinček ter vprašal za Douglasovo telefonsko številko. «Rad bi mu sam povedal, samo za nekega Billa Pickma-ikaj vse je naredil zame« Tovarna za proizvodnjo plutonija v Sellafleldu (AngMja) a°isetungova Kitajska. To- 'z same vsebine priprav r&zb--*Tnfik^ sestaek se du bierJat'' da bo glavni pro-'n n .VpraSunie obeh Ncmčij s«Ve,° tega tud( vprašanle evto n°atlantskega pakta in ki V* obrambne skupnosti, v«aj os*a morala posredno bistvtP0'Jsem “Premeniti svoje z® n ", *n s tem bi se vsaj Hrnn ,1 ^asa odstranila ne- USjb0,| katere se Francija, ob0-„J., °°Ji. namreč ponovne C Nemiije' Sestaiit tnisli 0 berlinskem Velja u Anglija. Za Anglijo o p u-to kar smo rekli že glasi-. le da je to so- 2» Oh bolI do izraza c Churchilla ...... Klasje _ kot predstavnl-M«re„nisarvat'vne stranke in Politik* Ca za samostojno da i Ang'ije je značilno, Pajti n ?e vočkrat poskušal rtpo najosnovnejšo plat-Za Pomirjenje med fo; ^zhod om ■n Zapadom. Zaradi V Chinu v Kaliforniji Imajo svojevrstno moSko kaznilnico brez klju&avnlc, klju’ev in zapahov. Poslopje stoji na jasi sredi zelenja Vsako soboto navsezgodaj stoji pred kaznilnico dolga vrsta avtomobilov. Od vseh strani prihajajo radovedni ljudje. da bl se prepričali, da je taksna kaznilnica mogoča. Pnna jajo seveda tudi svojci kaznjencev. Ob enajstin se vrata odpro in uprava po zvodnikih obvesti kaznjence, da Jih zunaj čakajo svojci. Prvotno so hoteli tu ustanoviti farmo za kaznjence brez poklicev, po' 2?neje pa so zgradili pravo kaznilnlSko poslopje z debelimi stenami in visokimi stražnlmi stolpi. Potem je izbruhnil v drugi kalifornijski kaznilnici, v San Quentinu, upor. Preiskava Je pokazala, da je bilo življenje kaznjencev v njej res neznosno. Z njimi so 'ravnali tako nečloveško, tla ni bilo čudno, da so se naposled uprli. Zato je guverner Kalifornije poklical k sebi Kenyona Scuddera, Kaznilnica brez ključavnic in zanaliov ki je 28 let uspešno vodil poboljševalnico za mladoletnike. Scuddcr je zbral okoli sebe sodelavce, ki so Imeli razumevanje za kaznjence in ki so znali ravnati z njimi človeško. Vseh 50 paznikov je prej temeljito preizkusil, preden jih je sprejel v službo. V San Quentlnu je govoril z več sto kaznjenci. Ni ga zanimalo,kaj so zagrešili, marveč koliko je v vsakem posameznem primeru upanja, da se bodo poboljšali. Julija 1941 je privozil na dvoriš-e kaznilnice v San ouentinu avtobus. Za velikimi železnimi vrati se je gnetlo 37 kaznjencev-vlo-milcev, ponarejevalcev in morilcev. Pazniki so majali z glavami, videc, da Scud-der ni pripeljal s seboj ne okovov ne orožja. Odpeljal je kaznjence in na 800 km dolgi poti ni nikomur pri- šlo na misel, da bi pobegnil. Med potjo je avtobus večkrat ustavil in po štirje kaznjenci so lahko izstopili. da so se v krCmi o* krepčali. Ko so prispeli v Chino, ni nobeden manjkal. Pozneje so tako prepeljali še kakih 12.000 kaznjencev, ne da bj med vožnjo koga pogrešili. »Kaznjenci so tudi ljudje,« pravi Scudder, «ln večidel o-pravlčijo zaupanje.« V Chinu so zvedeli, da je sramota oosodbe in zapor že zadostna kazen za njihove zločine. Zanimivo je, da kaznilniška uprava kaznjencev skoraj ne ovira, 6e hočejo pobegniti. Nove kaznjence celo opozori, da žična ograja ni visoka in da ni težko pebegniti. Pouči jih, da bo skušnjava velika, da pa bodo morali, ko bedo kazen odsedeli tudi zunaj kaznilnice premago- I vati mnoge skušnjave. Za- nilnico, lahko takoj dobe službo, ker so se naučili raznih obrti. Mesec dni, preden kaznjenca odpuste, pride v poseben oddelek, kjer se uči lepega vedenja. Zlasti koristne napotke dobi odhajajoči kaznjenec o vedenju doma, kjer se mora svoji družini spet znova prilagoditi, saj se dogaja, da otroci očeta niti ne poznajo, ce je več let presedel v ječi. V začetku je bilo v Kaliforniji komaj šest od sto kaznjencev, ki so jih lahko poslali v kaznilnico brez ključavnic in zapahov, zdaj pa je ta odstotek narasel že na dobro tretjino. Zanimivo je, da v tej kaznilni-I cl še ni bilo nobenega upo- to naj se ze v kaznilnici * ra. Od leta 1941 do 1945 pripravijo na to, da ne bi zn^va zašli na kriva pota. Večina obsojencev je brez poklica. Ko pa zapuste kaa- so pobegnili od sto štirje kaznjenci, zadnja leta pa komaj še dva. V nobeni a-meriški kaznilnici ne more- jo kaznjenci ob dnevih, ko so dovoljeni obiski, tako nemoteno govoriti s svojci kakor v tej. V drugih kaznilnicah morajo govoriti zv njimi skozi železne mreže, tu pa jim lahko sežejo v roko, jih objamejo in govore z njimi po cele ure. Kaznjenci imajo na razpolago kantino, prodajalno in celo otroško igrišče, da se lahko njihovi otroci igrajo, ko jih pridejo z materami obiskat. «Nekega dne,« pravi Scudder, «se bodo naši kaznjenci spet vrnili v človeško družbo, od koder so prišli. Ce bi ravnali z njimi tako, kakor ravnajo v drugih kaznilnicah, bi prišli med poštene ljudi zagrenjeni in družba ne bi imela od njih nobene koristi. Ce pa ravnamo z njimi lepo, če jim zaupamo, če jih vzgajamo in skrbimo. da se vezi med njimi in svojci ne zrahljajo ali celo pretrgajo, smo lahko prepričani, da smo jih za družbo rešili In o a bodo spet postali njeni koristni člani.« Vzhodni Nemčiji do močnega poslabšanja, ki je ustvarilo pravi prepad med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. V zahodnonemikih krogih pa zatrjujejo, da je vzrok novemu kurzu vzhodnonemške politike iskati V dogodkih, ki so se zgodili v vzhodnem Berlinu in ostalih vzhodnonem ških mestih od 17. junija dalje. ker bi se to sicer ne zgodilo. Kakor prva, tako je tudi druga trditev pretirana in bo resnica verjetno v sredi. Vzhodnonemška vlada se je prav gotovo zavedala, da so vsesplošne družbene razmere postale nevzdržne in so zato pripravljale «novo smer«, ki naj bi napetost, ublažila. Drugi namen teh ukrepov pa je bil v tem, da se razmere ne oddaljijo preveč od material nega stanja v Zahodni Nemčiji. Toda prav gotovo je, da so julijski dogodki v vzhod' nem Berlinu Dresdenu, Lip-skenu. Potsdamu in drugod pospešili izvajanje «novega kurza«. Vzhodnonemški voditelji so sicer skušali zvreči krivdo za junijske dogodke na ((imperialistične agente«, ki naj bi jih poslali v vzhodni Berlin «zahodni imperialisti«; toda hkrati so se tudi zavedali, da stvari ne stoje tako, saj je celo sam predsednik Vzhodne Nemčije Wil-helm Pieck priznal, da so v demonstracijah sodelovali studi delavci«. Pieck je tudi priznal, da je prišlo v Vzhodni Nemčiji do «kratkih stavk in prehodnih demonstracij«. To se je lahko zgodilo samo zato, ker je — nadaljuje Pieck — «naša partija šla prenaglo naprej in se je oddaljila od delavskih množic in končno, ker smisla novega kurza par. tije in vlade, ki je bil uamer jen k izboljšanju življenjskih pogojev vseh ljudi, h krepitvi nase republike in mirnega združenja... nismo zadostno pojasnili. Zaradi tega so fa< šistični agenti in provokator} tudi mogli izkoristiti nezadO' voljstvo med delavci in zlo' rabiti njihove upravičene pri' tožbe ln zahteve...« Torej med proletariatom Vzhodne Nemčije je vladalo »upravičeno nezadovoljstvo, upravičene pritožbe in zahteve«. In temu je bilo treba po novem kurzu odpomoči, Seveda tu so bili potrebni učinkoviti ukrepi in ne samo besede. Zato je bilo sklenjeno, predvsem sledeče Najprej ie bilo treba na' polniti državne trgovine prehranbenimi artikli, kajti do tedaj so bile te trgovine dobesedno prazne. Takoj za. tem je bilo sklenjeno, da se bo olajšalo Življenje kmetom in tudi večjim posestnikom ali tako imenovanim «GrosS' bauern«, ki naj bi zaradi tega olajšanja začeli bolje obdelovati zemljo ln dobavljati tržišču več pridelkov. Kot tretji ukrep novega kurza j bil večji dovoz industrijskih proizvodov na tržišče. Zato so sklenili, da bodo pomagali obrtnikom, manjšim in sred njim industrijcem. dalj gradbeništvu in trgovini. Ce trta točka v programu je bil sklepi s katerim bi se zrnanj šal beg vzhodnonemškeg ljudstva na Zapad. V tem smislu so tudi izdali poseben dekret, s katerim se vsem beguncem oprosti «krivda« ter se jim hkrati vrne vse njihovo premoženje, ki jim je bilo zaradi njihovega pobega zaplenjeno. Peti ukrep ((novega kurza« je bila obljuba, da se bo v medeonskem prometu kurz nekoliko ublažil in da bo odslej naprej dana možnost tudi zahodnonemškim državljanom, da obiskujejo svoje sorodnike in znance v Vzhodni Nemčiji. Peti ukrep pa zadeva evangelistično cerkev. Da bi vzhodnonemška vlada preprečila vpliv evan-gelistične cerkve, ki šteje IS milijonov vernikov od 18. milijonov prebivalcev vse Vzhodne Nemčije, si jo je skušala pridobiti s tem, da je normalizirala svoje odnose z njo Kot poslednja točka tega programa »novega kurza« pa je okrepitev zakonitosti v Vzhodni Nemčiji in revizija vseh Že izrečenih obsodb. To je bil nekak program, ki ga je vzhodnonemška vlada ter CK vzhodnonemške Enotne socialistične stranke izdelal že v naprej in ki ga je objavil takoj ko so se začeli junijski dogodki. Ko danes pogledamo na rezultate vsega tega večjega programa, bomo ugotovili sledeče: v vzhodnonemških trgovinah je dejansko precej več prehran-benega blaga, toda kar se tiče industrijskega blaga je stanje skoraj enako kot pred 17. junijem, odnosno prsd »novim kurzom«. Ce zasledimo v kaki trgovini sicer nekoliko več industrijskih proizvodov široke potrošnje, moramo ugotoviti, da je to blago po svoji kakovosti izredno slabo. Kar je boljšega, je nedostopno povprečnemu državljanu. Kar se tiče političnih svoboščin, večje umerjenosti in v programu označene zakonitosti, se razmere niso v ničemer spremenile; nasprotno, proti vsem osumljencem, ki naj bi bili sodelovali v junijskih dogodkih se je kurz celo poostril. V vzhodnonemških trgovinah in gostilnah si vzhodnonemški državljan »icer danes lahko privošči klobase, kakršnih ne najde niti v Zahodni Nemčiji, toda zato »J LONJER: Glavina Franc 200, Reduce Berta 100. Cok Amalija 500, Cok Marijo 200, Cok Josipina 200, Baravina A. 200, Pečar Justina 50, N.N. 100, Gombač Ivana 100, Biska Marija 100, Kjuder Francka 300, Cok Antonija 100, Cok Zorka 300, Pečar Pierina 150, Gombač Antonija 100. Cok Marica 200. Kjuder Marcella 100, Cok Milka 150, Gombač Ana 100, Pečar Antonija 300, Kuret Ma-rjia 300, Cok Francka 100, Cok Angela 100, Cok Emitja 100, Cok T. 300, Biaggi Karel 100, Cok Anton 1000. Cok 100, Glavina Just 100, Cok Feli-ce 100, Kosmač Veler-ija »0, Batič Milka ICO. Cač Marija 100, Sudič Frane 100. Batič Vilko 200, Cok Rozina 100, Žerjal Marija 500. Fadlni Karla 120, Gombač Justa 100, Cok Avguštin 100. Cač Antonija 300, Cač Marija 350, Merlok Meri 100. Škrinjar Cilka 500, Kjuder Pepka 200. REPENTABOR — COL: Cotič Rudolf 2000, Lukač Marija 550, Guštin Anton 100, Guštin Anton 200, Guštin Ivan 150, Guštin Ludvik 100, Guštin Alfonz 100, Bizjak Jože 200, Guštin Edvard 150, Guštin An- ton 200, Zenič Viktor 150, Guštin Ivan 50. Škamperle 20Q, Furlan 500. Hrovatič 100, Guštin 300. Stok 200. Zenič 100; Guštin 100, Milič 200. ° da stalno pred nevarnostjo tudi njega zadenejo »čistke«, ki spravljajo v zapore in prisilno delo vedno večje število delavcev in kmetov. CEROVLJE: Antonič 100. Le-eiša Emil 100, Legiša Stanko 200, Legiša Ema 100, Legiša Miroslav 150. Legiša Viktor 100, Legiša Milka 50, Legiša Ida 50, Antonič Franka 100, Legiša Marija 100, Kocjančič Franc 200, Legiša Jožef 150, Legiša Ivan 200, Legiša Marija 100, Klarič Olga 50, Le-glšp. Marija 100, Legiša Lado 50. Legiša Ivana 200. Legiša Franc 200. SKEDENJ; Ažman Marin« 100, Kukavica Roža 100, Dorini 70, Miro 200, Tonelli 10O, Stepančič Adele 300, Kisič Liza 200, Božič Marija 100, N. N. 400 Suman Marija 10O0, Jenko 'Herta 500, Merlak Antonija 500, Lipovec 5O0, Žerjal Angel 1000, Marčela in Vida 500, Godina Andrej 500, Novel Zora 200, Sancin Meri 200 Sancin Francka 150, Tomažič Marija 200. Ambrozet Marija 1000. Merlak Slava 200, Sancin Ivanka 500, Repič Marija 100, Slama Eda 100, Bau-čer Albina 500, Sancin 100, Germek Edi 200, Pipan Mirko 100, Žerjal Ljuba 200, Nedoh 200, Verh Amelija 200, Verh Marija 200, Simič Milka 200, Godina Karol 50, Nadrak Juli 200, Blokar M. 150, Družina Tavčer 500, Sancin Mila 150, Sancin Marija 500, Godina P, 500, Suman Mira 200, Stopar Semplloija 200, Sancin Marija 100, Flego Danica 200, Forna-zaro Josipina 500, Sancin Lucija 509 Velajat Ana 150, Guštin Josip 1000, Stubel Danilo 1000, Suman Srečko 1000, Čibej Joško 300. MESTO; Pirec Mirko 2000, Vinikola Miar in Pirec Lo-sappio 1000, Umek Giulio 2000, Jelinčič Zorko 300, Odarico Frančiška 300, Počkaj Danilo 200, Šuligoj Albino 100, Tu-ljak Rodolfo 200, Godina Antonija 100, Bandi Ema 100, Furlan Marija 250, Ofrara Cecilija 200, Sindikat alovenzkih Šolnikov 500, Novak Anica 100, Granduč Marija 100, D6-brilla Evgen 100, Bizjak Karlo 200, Černivec Sergio 200, 2upančič Franc 300, Zobec Bogomil 200, Nibrant Bogomil 400, Zupančič Marijo 100, Zot-ti Livio 200, Kariž Ivanka 100, Merlak 200, Peterlin Jože 200, Novak Angela 300, Novak 200, Stavar Juro 500, Per-tot Riko 500, Sinka Vera 200, Višnjever Jolanda 50, Brus Aldo 150, Preh Jože 250, Tome 100, Lavrenčič 100, Kol-vic 100, Civardi 100, Pertot Ivan 200, Žnideršič Karel 10O, Hrovatin 10O, Gustinčič Zofija 200, dr. Angel Kukanja 1000, Turina Jelka 200, dr. Mašera Sonja 5000, druž. Berger 5000, Hosner Karlo 300, Sila Valerija 300, Obersnel Andrej 2000, Sila 250, Krevatin Just 200, Šuligoj Emil 1000, Faganel Josip 200, Inž. Starec Stanko 500, Suman Angela 200, Daneu Lidija 300, Pahor Slavka 100, Vatovec Lidija 300, Žitko Bogomir 100, Saksida Bogomir 200, Košmolj Ant. 400, Adriaimpex 10.000, Vodopivec Draguška 500, Ukmar Karlo 500, Pahor Marija 500, SupiČič Oskar 500, Glavan Boslljka 1500, 2erjal Alma 500, Mijovič Lepa 1000, Fabjančič 500, Franki Mira 1000, druž. Berginc 200, Pernarčič Albert 200, druž. Reschitz 500, Lipovec Franc 500, Abram Marija 200, Zalokar Marija 300, Jaklič Svetka 300. Cač 100, Štolfa 100, pušpan 200, Sterle Marija 100, dr. Kovačič 500, fitibel 500, Križman 500, Siega Marcel 500, S. P. 1000, C. N. 1000, N. N. 500, Race Boris 1000, Vladimir 200, Klun Franc 500, N. N. 500, Pače Boris 1000, dr. Simonič Z. 1000, Ferluga Mimi 500, Ukmar 900, Simonič 1000, Rad 3000, G. G. 2000, Dellaschina 500, KoSmina Mirko 200 Ribarič Mlade 200, Bukavec 300, dr. Obad 500, Lovrenčič 500, Štopar Miro 200, Curk Drago 1000, Caha-rija Franc 1000, Škrinjar M. 1000, Gorkič Milena 1000, Pelikan Stano 2000, Lippert Eda 500, Jejčoč Pavla 100, Kočevar Valerija 100, Pulgher Fe-lleita 500, Ljutke Milena 200, N. N. 200, Pavanelli Volk Kar-la 100, Lene Antonija 100, Kravos Matilde 100, Sancin Vilma 500 presl Oskar 100, Gruden Maruška 200, Kante Ivanka 300, Zega Alojz 1000. Pegan Roža 500, Luin Livlja 500, Kanobel Medardo 500, Fabiani Poldo 300, Križman Karel 500, Pegan Jože 300, Dogolin 500, SV. IVAN: Pečar 300. druž. Martelanc 600, druž. Kolarič 500, Mijot Alojzija 500, Bizjak Marija 100, Hlača Rahela lOO, Vitez Angela 100, družina Prelc 300, Adam Marija 300, TUST, četrtek 24. decembra 1953 OB ZAKLJUČKU TEČAJA ZA MOLŽO V FURLANIJI Tečaje za hmetijstvo organizirati tmži po nhnlišhih sloi/enshih občinah V njih bi mladina pridobila potrebno znanje za opravljanje kmečkih del - Brezposelna mladina s podeželja bi se priučila na obdelovanje zemlje - Pomagati bi morala občina in poljedelsko nadzormštvo Pri kmečkem podjetju SATCA v furlanski vasi An-goris se je zadnji dan prejšnjega tedna zaključil kmečki tečaj za molžo in pravilno hranjenje domačih živali. Tečaja se je udeležilo 30 tečajnikov iz goriške pokrajine. Trajal je 10 dni po 4 ure dnevno; pouk je bil teoretičen in praktičen. Ugotovljeno je bilo, da je tečaj zelo uspel in da so z njim bili zadovoljni tečajniki in tudi vodstvo pokrajinskega poljedelskega nad-zorništva. Podobni tečaji za neposredne obdelovalce zemlje in gojitelje goveje živine bi bili zelo dobrodošli tudi v slovenskih občinah in po okoliških vaseh. Mnogo je danes kmečke mladine, ki zaradi pomanjkanja zaposlitve v industriji in obrtništvu ostaja doma ter pomaga staršem ali sorodnikom. Edino znanje prejme v življenju v osnovni šoli in v večernih tečajih. ki se sestoje predvsem v podajanju snovi splošnega znanja ali pa v zelo dobrodošlih tečajih gospodinjstva, prikladnih seveda samo za mlada dekleta. Fantje, pa tudi dekleta, bi se nedvomno radi odzvali raznim tečajem o pravilnem gojenju goveda, tečaju o molži, uporabi modemih poljedelskih strojev, gojenju čebel in še marsikateremu tečaju, ki bi koristil vsakdanji zaposlitvi kmečkega človeka. Seveda bi morali biti taki večerni tečaji v slovenščini, ker edino tako bi bili plodonosni, saj bi biti razumljivi mladim ljudem, ki so se osnovnega znanja o živinoreji in ostalem kmečkem delu naučili pri svojih starših. Strokovnjakov za taka vprašanja na Goriškem ne manjka. V Gorici je več slovenskih srednjih šol ter bi bilo tudi med nepoklicnimi poznavalci kmečkih opravil lahko najt; dobre predavatelje in učitelje m.ade generacije. To bi koristilo tudi skupnemu bogastvu živinoreje v pokrajini in bi privadilo mlade ljudi na nove načine obdelovanja zemlje. Toda za takšne tečaje bi se poleg neposrednega zanimanja same občine ali pa tamkajšnjih prosvetnih društev moralo pozanimat; tudi pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo, ki bi moralo vsaj delno pomagat; organizirati in materialno vzdrževati takšne večerne tečaje. pregledano izkaznico, katera je bila izdana pred 31. oktobrom. Izredni pregled železniških tedenskih vozovnic Pregledovali bodo vozovnice, izdane pred 31. oktobrom letos. Zaključili bodo 31. januarja- Uprava državnih železnic obvešča vse potnike, ki imajo tedensko vozovnico za vožnje z železnico bodisi ob delavnikih ali praznikih, da bo do 31. januarja 1954 izreden pregled. Pregledane bodo vse vozovnice, izdane pred 31. ok. tobrom 1953. Za pregled morajo lastniki predložiti izjavo občine na ne-kolkovanem papirju, kjer na.i bo navedeno stalno bivališče prosilca, izjava delodajalca z navedbo ocene in številko vpisa v matično knjigo in delavske knjižice. Za državne in poldržavne uradnike, oficirje in podoficirje v aktivni službi, za uslužbence vzgojnih ustanov in za učitelje pri zasebnih zavodih zadostuje, da predložijo izjavo, ki jo izda njihova ustanova. Tedenske vozovnice bodo pregledali na postaji v kraju bivališča, tiste, kj veljajo za praznike, pa na postaji v službenem kraju. Po 31. januarju 1954 ne bodo dali vozovnic tedenskim abonentom, ki bodo imeli ne- ZiiMie spd Slovensko planinsko društvo priredi običajno zimovanje na Ukvanskl planini od 27. decembra do 6. januarja. Cena za člane 5.500 lir, za nečlane 6.600 lir. — Vpisovanje in pojasnila pri urarju D. Šuligoju v Ul. Carducci. iješieiliu ‘flavt*n!ja Taka so stara ognjišča, katerih je še vedno dovolj po beneških hišah. humanost ustanov pred prazniki Slovensko podporno društvo obdarovalo najpotrebnejše Občinsko podporno društvo razdelilo podpore občinskim revežem- Otvorili so tri nove sobe v domu za onemogle • Dom bi bilo treba nekoliko preurediti, da ne bi bil tako podoben vojašnici DOKONČNO RAZREŠENA UGANKA 119-letna Irma Ruttars se zastrupila s kininom Vzadnjih dneh pred prazniki se dobrodelne organizacije spomnijo ljudi, ki so potrebni pomoči, in jim z večjimi ali manjšimi darovi lajšajo njihovo vsakdanje bedno življenje. V ponedeljek je občinsko podporno društvo (ECA) začelo v domu za onemogle deliti denarne podpore, danes pa so v istem poslopju otvorili tri nove sobe. ki bodo sprejele stanovalce. S tem se je nekoliko olajšalo skoraj nemogoče stanje v domu, kjer je v premajhnih prostorih še vedno preveliko število starčkov in stark iz goriške občine Prav tako poslopje za odmor ni pripravno za nalogo, ki jo izvršuje. Zara- CffOKpodstrsli! napredek noriškega okraja Livarna «Strukelj» bo kmalu postala moderna tovarna strojev z najmodernejšo opremo - Uspehi vinarsko-sadjarske postaje V Solkanu se je kmalu po priključitvi mehanična delavnica za popravila motornih vo. zil spremenila v pravo livarno. Dela je bilo vedno več, toda delavci, zaposleni v njej, r.iso ostal samo pri popravilih, temveč so pričeli tudi z izdelavo novih strojev, potreb-nm Primorski in vsej Sloveniji. Zaradi tega prostori in (■prema livarne «Strukelj» niso več zadoščali in vodstvo podjetja je skupno z goriškim okrajem začelo misliti na gradnjo novih objektov, kjer bi bila omogočena gradnja novih strojev in bi ti objekti zadostili tudi vsem tehničnim in zdravstvenim predpisom. Kot smo izvedeli, so načrti že v delu in bo novo poslopje, katerega bodo začeli graditi v zgodnji pomladi, stalo v bližini kolodvora poleg poslopja giadbenega podjetja »Gorica«. f iiinrsko sadjarska postaja V Šempetru pri Gorici pa so lam ustanovili vinarsko-sadjarsko zadrugo z namenom, da bo pomagala kmetom pri načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov ter hkrati skrbela za zaščito rastlin. Novoustanovljena postaja je imela že dosti uspehov. Tako so kmetje iz Rožne doline in okolice s pomočjo strokovnjakov te postaje zatrli ameriškega kaparja. Prav tako so letos goriški sadjarji z množično akcijo proti češnjevi muhi, ki je lani povzročala velikansko škodo, dosegli, da so bile češnje dlje časa zdrave :n dobre za izvoz, Vinarsko-sadjarska postaja je dosegla zadovoljive uspehe pri terasiranju vinogradov, takšne vinograde zdaj urejujejo tudi v drugih krajih Slovenije in se za to zanima zlasti Vinarski inštitut iz Vojvodine. Omenjena postaja bo uvozila 80.000 kosov cepičev, 50.000 kosov cepljenk za namizno grozdje z debelimi jagodami in 200.000 kosov ključev ameriških podlag. V okolici Šempetra bo uredila letos vzoren poskusni vinograd, v katerem bo gojila vse vrste trt, ki rasejo na Primorskem, v drugih krajih države in v tujini. Na bližnji ekonomiji pa bo zasadila na 4 ha trte. žence iz Gorice v nedeljo ob 14.15 izpred Bratuževe kavarne. Vrnitev bo zvečer po koncertu. Kdor bo želel, se bo lahko udeležil obeh predstav, ali pa samo ene. Za pojasnila vprašajte na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1. OBVESTILO OBČINSKIH PODJETIJ V ZVEZI Z MREZOM Zavarujte števce za vodo in za plin Občinska podjetja obveščajo vse potrošnike plina in vode. da zavarujejo pred mrazom plinske števce na vodo in števce za vodo s tem. da jih pokrijejo. Za vsako okvaro števcev bodo odgovorni potrošniki sami. Nakazila za bencin veljavna do koDca leta Trgovska zbornica sporoča, da zgubijo 31. decembra veljavo nakazila za bencin in drugo tekoče gorivo. Vsi tisti, ki imajo navedena nakazila, naj kupijo bencin do določenega dne, kajti po tem roku ne bodo nakazil obnovili. di tega je bilo že precej debate in prepira med raznimi predstavniki strank in njihovimi glasili. Vendar je bila večina mnenja, da bi bilo potrebno onemogie razmestiti v novo stavbo ali pa v prejšnjo hiralnico, kjer je sedaj bolnišnica Rdeča hiša. Sele s tem bj bili onemogli dostojno razmeščeni, kajti stavba, kjer prebivajo, je na zunaj podob-na vojašnici, pa tudi njeni no-tranji prostori niso prikladni za zadnje dneve življenja, ki onemoglim ljudem še ostaja. Šolski otroci bodo nagrajeni na božični dan v gledališču Verdi in darila bo prejelo približno 1.000 otrok. Brezposelni so dobili danes darila v prehrani in kurjavi; vseh daril je bilo 1500. Tudi slovensko podporno društvo v Gorici se je pred prazniki spomnilo najpotrebnejših Slovencev v Gorici in okolici. Po prejetih prošnjah je ugodilo precejšnjim in jim v zadnjih dneh razdelilo denarne podpore, s katerimi si bodo nakupili najpotrebnejše za praznike. Doma je iz Srednjega v Benečiji. — žalostna usoda hišne pomočnice po italijanskih mestih Trinajsta plača hišnim pomočnicam in pomočnikom Sindikalna organizacija CISL sporoča vsem hišnim pomočnicam in pomočnikom, da je senat 13. decembra t. 1. odobril zakon za izplačevanje 13. plače, ki bo enaka enomesečni plači. Trinajsto plačo bodo izplačevali v mesecu decembru vsako leto s pričetkom letos. Zakon bo še predložen poslanski zbornici v dokončno odobritev. Po tem bo postal državni zakon. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Eaštel 26 - tel. 33-49. Včeraj je policija razjasnila zadevo glede dekleta, o katerem smo že pisali, da je bila prejšnji teden sprejeta v bolnišnico pri Rdeči hiši in za katero se več dni ni vedelo, kdo naj bi bila. Ker vsa izpraševanja niso privedla do razjasnitve zaradi molka, je policija pričela raziskovanja drugod. V neki gostilni v Ul. Mazzini je policija dobila njen kovček, ki ga je tamkaj pustila ob prihodu v Gorico. V njem so našli osebno izkaznico in tako spoznali dekle za 19-letno Irmo Ruttars iz Stregne pri Vidmu, ki je po poklicu hišna in hči poljedelcev. Kakor so ugotovili zdravniki. je deklica izpila precejšnjo količino kinina. na podlagi česar je nastala začetna zastrupitev. Takoj po prihodu v bolnišnico so ji zdravniki izprali želodec. Dekle je privedlo do tega dejanja baje razočaranje v ljubezni, kar se je zgodilo po pripovedovanju njenih staršev že dvakrat prej, ko je Ruttarsova služila nekje v Milanu in Rim Nadalje so starši omenili policiji, da je bila za krajšo dobo tudi dvakrat v umobolnici v prej omenjenih mestih. V torek je dekle zapustilo bolnišnico pri Rdeči hiši. odkoder so jo odvedli v umobolnico, ker bi, po mnenju zdravnikov, njena molčečnost lahko privedla do nevarnih dejanj zanjo. Disciplinski ukrepi ital nogometne zveze MILANO, 23. — Odbor italijanske nogometne zveze je na današnji seji sprejel med drugimi naslednje disciplinske ukrepe: Za tri nedelje je bi! diskvalificiran Cattaneo (Carbosar-da) zaradi žaljenja sodnika, za dve nedelje med drugimi Ras-mussen (Alalanta). Opomnjeni so biili: Ispiro (Triestina), Giaroli (Palermo). Pomati (Palermo), Occhetta (Marzotto) in drugi. 8000 lir globe bo plačal Mas-sagrande (Salernitana). 6.000 lir Armano (Inter). 4.000 lir pa Zecca (Verona) in Malavasi (Monza). Med moštvi bodo morala plačati globe: 40.000 lir Torino, 35.000 lir Atalanta in Lazio, 30.000 lir Spal, 20.000 lir Mo-dena. 10.000 lir pa Pisa, Livorno in Lecco. Tekma Napoli. - Legnano, ki je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča, bo ponovljena 6. januarja. 24. januarja pa se bo ponovila tekma Ve-n-ezia - Catanzaro, ki je bila tudi prekinjena. Po današnji seji je predsednik Saverio Giulini zanikal ve-sti o uvedbi preiskave glede nekaterih moštev v seriji A, ki bi baje spremenila položaj na vrhu lestvice. Potrdil pa je. da so odredili preiskavo, ker je neki Gaggiotti izplačal vratarju Alessandrie 350.000 lir, da bi omogočil zmago Fanfulle v tekmi med obema moštvoma. Alesrandria je ta denar deponirala. Italijanski mladi nogometaši na treningu v Moden! Miištvu igralcev i/ ii»e B je preinugalu igralce lige 4 s 3:2 [1:2) MODEN A, 23. — Danes popoldne je 22 mladih nogometašev. ki so jih sklicali na skupni trening za državno reprezentanco »Pomlads (Primave-ra) odigralo nogometno tekmo pod vodstvom trenerja Czeiz-lerja. Vreme je bilo lepo, igrišče pa zaradi včerajšnjega dežja nekoliko težiko. Moštvo A, ki so ga sestavljali igralci iz prve lige, je podleglo moštvu B, sestavljenemu iz igralcev B lige z 2:3 (2:1). Moštvi so nastopili v naslednjih sestavah: Moštvo A: Stefani;. Molino, Zagatti; Turchi, Bernascoai, Invernizzi; Conti, Pivatelli, Vir-gi-Ii, Tortul, Savioni. Moštvo B: Cernuschi; De Toni, Breoni; Masiero, Lancioiii, Bosio; Carta, Colombo, Betti-ni, Occhetta, Lonardi. V drugem polčasu sta bili moštvi nekoliko spremenjeni. V moštvu A je namesto Inver-nizzija igral Sassi II, namesto Conti.ia Savioni, ki je prešel z levega krila na desno, namesto Pivatellija Olivieri, na ! MADRID. 23. V prijatelj-Savionijevem . mestu na levem | ski nogometn; tekmi je »Inde-krilu pa je igral Zabaiti. V I pendiente« iz Buenos Airesa moštvu B so bile spremembe | premagal *danes v Madridu do-večje. V vratih je igral Se- mače moštvo «AtIetico» s 5:3 sla trajala po 35 minut) va (30’) in Escudero (7’ dtu- je moštvo A pokazalo večjo vigranost in boljšo taktiko, kar se je izrazilo tudi v rezultatu 2:1. Za A moštvo sta bila uspešna Savioni in Conti, za moštvo B pa. je dosegel gol Bettini. V drugem polčasu so igralci iz mo-štev lige B presenetili svoje nasprotnike iz višjega prvenstva ,s hitro in ostro igro in spremenili rezultat v svojo korist z dvema goloma, ki sta ju dosegla Agnoletti in Colombo. V 25. minuti je Virgili zas-treljal enajstmetrovko in s tem , zapravil najugodnejšo možnost za mošvo A, Rezultat pomeni presenečenje, zasti še, ker je moštvo A v prvem polčasu res pokazalo boljšo in bolj zrelo igro: vendar je v drugem polčasu zelo popustilo. ge ga polčasa iz enajstmetrovke). Argentinski nogometaši zmagali v Madridu veso, branilca sta bila Fon-garo in Brancaleone. na levem krilu je igra: Agnoletti, levo zvezo pa Perin. (5:2). Za Argentince so dosegli gole Grillo (12’), Cecco-nato (14’), Bonelli (17’). Gril-j lo (20’), Bonelli (40’). Za do- V prvem polčasu (oba pol-1 mačine pa Zaira (15’), Da Sil- ,,Plavalni maratori* na Nilu samo štirje od 30 na cilju Na 42 km dolgi progi zmagal Francoz Raphael Morand - Neprostovoljno kopel 150 gledalcev KINO CORSO. 16.40: »Operacija Z», R. Mitchun in A, Blith. — 26. t. m.: «Pesmi pesmi, pesmi...« VERDI 17: «Ujemik Zende«. S. Granger in D Kerr. CENTRALE. 17: «Na vojni stezi«, J. Hall in C. Larson, barvni film. VITTORIA. 17: »Velika vojvodinja in hlevar«, R. Voung in H. Gilbert MODERNO. 17: »Zarota u- pornikov«, barvni . film. G, Mac Rae. ZSPD organizira avtobus za ^Narodnega poslanca» ZSPD v Gorici, Ulica Ascoli opozarja vse ljubitelje glasbe in dramske umetnosti, da organizira v nedeljo 27, t. m. prevoz s posebnim avtobusom v Trst. V Avditoriju bo namreč v nedeljo popoldne SNG za Tržaško ozemlje uprizorilo ob 16. uri Nušičevo komedijo »Narodni poslanec« ob 20.30 pa bo v istih prostorih nastopil pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane; dirigiral bo Ciril Cvetko. Poleg zbora bodo nastopili še priznani solisti in pianisti. Avtobus bo odpeljal udele- Vozni red vlakovj URNIK TRGOVIN za bližnje praznike ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A), 6.10 (A.), 7.23 (A.). 8,33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A.) 17.12 (DD.). 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 21 26 (D.). Proti Vidmu: 4,33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (A.), 8.32 (DD), 10.46 (A,) 13.59 (A.), 16.00 (A.)4', 17,13 (A.) 19.15 (A.), 20.36 (A.), 23.16 (D.). PRIHODI: Iz Trsta: 5.30 (A.), 6.24 (A.), 7.55 (D ), 8.22 (A.)*, 8.30 (DD.), 10.44 (A.), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.), 20.31 (A.). 2314 (D.). Iz Vidma: 0.23, (A.), 4.25 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.), 10.00 (D.), 13.56 '(A.), 15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D.). * Ne vozi ob nedeljah in (ila j le Putnoteki dnevnik! Zveza trgovcev za goriško I v četrtek. 31 decembra se pokrajino obvešča, da bodo bodo trgovine zapirale ob poljubni uri; ; imele trgovine vseh občin v pokrajini za praznike sledeči urn fk; Danes so'vse trgovine lahko odprte do poljubne ure. Peki bodo kruh spekli in prodajali tudi za božič. Prav tako bodo mlekarne prodajale mleko danes za jutri; ; v petek, za božič, bodo vse trgovine brez razlike ves dan ljubni uri; v soboto bodo imele pekarne in mlekarne odprto, dokler ne bodo prodale vsega kruha in mleka. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; v nedeljo bodo v dopoldanskih urah odprte trgovine z jestvinami, drogerije, mesnice, pekarne, mlekarne in prodajalne s sadjem Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; v petek, 1. januarja bodo mlekarne in pekarne odprte, dokler ne bodo prodale vsega blaga. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; v sredo. 6. januarja bodo v dopoldanskih urah odprte samo pekarne in mlekarne. O-stale trgovine bodo odprte, V vseh zgoraj navedenih dnevih pa bodo cvetličarne odprte v dopoldanskih urah do 13. JAVNI LOKALI Vsi javni lokali v goriški pokrajini, razen krčem, gostiln brez kuhinje in vinotočev, bodo lahko odprti vso noč 24., 25., 26 in 31. decembra ter 1., 5 in 6, januarja 1954. KAIRO, 23. — Francoz Raphael Morand je zmagal danes na «plavalnem maratonu» po Nilu. Progo 42 km je preplaval v 13 urah 58 min. Komaj je vztrajni francoski plavalec, ki je znan po svojem čez Rokovski preliv, prispel na cilj, je godba zaigrala marseljezo med navdušenim ploskanjem ogromne množice, ki jo cenijo na 750.000 ose b, Na cilj so pris-peli samo štirje tekmovalci od 30, kolikor jih je bilo na startu. Nastopile so tudi tri ženske — Angležinji Jenny James in Margaret Feathers ter Danka Jenny Kammersgaard, ki pa so vse morale položiti orožje že v prvi polovici proge. ((Nilski maraton» je nedvomno najtežje vztrajnostno tekmovanje v vodi; angleški plavalec Kenneth Wray je izjavil, da je to nečloveška tekma, v primerjavi s katero je plavanje čez Rokovski preliv otročarija. Letos je bilo tekmova- j nje še težje zaradi mrzlega vremena in močnega vetra. Tudi voda je bila zelo mrzla in mnogi tekmovalci so morali odstopiti zaradi krča. Med tekmovanjem so morali tekmovalci tudi dvakrat obkroži, ti olofc Gezira in torej deloma plavati proti toku, ki je bil danes zelo hiter — 6 km na uro. Prav pri izčrpavajočem. plavanju proti toku je izstopilo največ tekmovalcev. Egiptovsko občinstvo je bilo razočarano, ker domači tekmovalci, ki so se v zadnjih letih zelo izkazali v plavanju čez Rokavski preliv, niso vzdržali do konca. Prvih sedem ur so bilj na čelu tekme sami Egipčani, ki pa so potem drug za drugim odpadali. Ob 8.30 je bil v vodstvu še Egipčan Hasan Abdel Rehin, toda po drugem krogu okoli otoka Ge. -ira ie bil Portugalec Baptista Pereira samo še 100 m za njim in ga počasi dohiteval. Z. zaostankom 150 m sta plavala kasnejši zmagovalec Morand in Egipčan Abdel Lati/ Abu Heif. Kmalu nato je Pereira prehitel tekmeca za 100 m, Vendar se je to zgodilo v trenutku. ko se je ena izmed številnih ladij, s katerih je občinstvo opazovalo potek tekme. prevrnila, 150 ljudi pa je padlo v vodo. Abdel Rehin se je takrat lotil reševanja potapljajočih se, kmalu nato pa je od utrujenosti odstopil. Kmalu nato je odstopil tudi Egipčan Hasan Hamad, za njim pa še Italijan Aldo Fio-ravanti, ki je dobro začel, pa slabo končal. Okoli poldneva se je začela tekma odločati. Francoz Morand, ki je najbolj racionalno razdelil svoje sile, je napadel Pereiro. Po dolgi in ogorčeni borbi se je Pereira popolnoma zrušil, da so ga morali dvigniti v spremljevalni čoln Odstopanje je bilo v tem času splošen pojav; nekaj tekmovalcev, ki so omedleli. so morali prepeljati v bolnišnico. Med tekmovanjem se je, kot smo omenili, prevrnila ladja gledalci Na njej so bili ve- ginilo v valovih, kasneje pa so javili, da so se vsi rešili. Pomoč pri reševanju je Egipčana Abdela Rehima morda stala prvo mesto. PARIZ. 23. —- Člani vodstva francoske nogometne zveze so danes izjavili, da upajo v sklenitev sporazuma s sovjetsko lahkoatietsko zvezo o nastopu nekaterih najboljših sovjetskih činoma dijaki. Prva poročila | atletov na tekmovanju v Fran-so govorila, da je 40 oseb iz- leiji v prihodnji sezoni. Dvoboj ZDA - ZSSR Dvoboj šahovskih reprezekj tanc teh dveh držav,, ki ju l001 železna zavesa, je bil napove-dan že za mesec julij *• Odigral naj bi se v New V®1' ku. To bi bila za svet velika senzacija, kajti že dolgo vrsto let ni nastopilo v Ameriki^ B®-beno sovjetsko športno moštvo-Toda takoj so se pojavile j* žave. Američani so objavi l. da bodo sovjetskim gostom o°' volili gibanje samo V Yorku. To je Ruse silno užal'" lo in odpovedali so dvoboj. P°' tem pa so se ponovno dogoT®" ril-i za ta dvoboj. Odigran 5° na 10 deskah na ozemlju n««* nevtralne države v bližnji P*1 hodnos-ti. Po dosedaj objavi nih podatkih, bodo Američan' nastopili v naslednji P°stap!] velemojstra Reshewsky 'n. • ne ter mednarodni mojsth Ewans. Kramer, Horovvitz, Een' ker, Pavey. D. Byme. Bisgu'et in R. Byrne. V ameriškem n'°' š-tvu bo — kakor vidimo na stopil tudi velemojster F"’!e_' :ki pa že precej časa ni nas pal na turnirjih, kjer ima ko univerzitetni profesor PreC dela — Rusi pa bodo stopili v boj v naslednji postavi: Botv1-n-i-k, Smislov, Keres, BoleslaV sk,i, Kotov, GeiSer. ToliU. Averbah, Petrosjan, ^a“oZI^ Bondarevski. Tajmanov. Rusk° moštvo je kakor vidimo, ze pomlajeno manjkajo Pa . njem velemojstri Bron-st®11’’ Flor in Lilienthal. Skoraj vst ki igrajo v ruskem moštvu-nastopil na zueriškem turnirju- Mednarodno šahovsko tekmovanje na Dunaju Na ekipnem šahovskem nirju, ki bo na Dunaju od ■ do 31. decembra bodo soC|e, n vali šahovski klub F>ar.t'z‘*n (Beograd). Hitzlng (Dupai* 1 šahovski klubi iz Antwerpn^ Muenchena, Zuericba in burga. Zmagovalec tekmovanja ^ dobil prehodni pokal avs-h skega lista «Wiene.r Kuri®rl1' Iilne na O predvaja danes, 24. in jutri, 25. decembra barvni tilm družbe M. G. M. D Pojoč pod dežjem Danes začetek ob 18. in jutri ob 16. uri. Aldgovonn urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t. 6 lil. nad. - Telefon številka »3-808 In «4-638. - Pojtiu predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak min vtstne v Slrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mir, Širine 1 stoipra ra vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — PodniZn Gorica Ul R. Pelllro t-II Tei. 33-82 — Rokooisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ked. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečni« 210^d^ PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, Drž. za prst nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - -p 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. - ____ 1^' Ji Sli iTST Ml« Vremenska napoved za danes:t Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi poobiačitvami. i- Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu ie bila 153 sto-pihje; najnižja 2.4 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.20: Poje moški zbor CDJLA iz Beograda. 18.15: U. Vrabec: Slovenska suita. — Trst II.: 17.30: Mozart: Kvintet v g-molu. — Trst I.: 13.25: Glasbena fantazija. Slovenija: 13.15: Koroške narodne pesmi.