Rop v Ravnah
Stran 7
Razprodaje

številka 2 četrtek, 13« januarja 2000 180 tolarjev
Mnogi potrošniki ugotavljajo, da se splača malo počakati in tisto, kar bi dražje plačali v redni proda)/, kupiti na sezonskem znižanju. Trgovci pravijo, da smo se na to že navadili in zato tudi ni čudno, da je ziasti prvi dan razprodaj, gneča povsod precejšnja. Po tistem, ko je večina trgovcev z obutvijo to znižala že 3. januarja, sose jim v ponedeljek, 10. januarja, pridružili trgovci s tekstilom.
■ m hp, foto: tp
Stopimo iz teme!
v teto^fljem letu s» se na območju Policijske postaje Velenje /^<KÍila že tri prometne ne«irečc i utIeležiHi pevcev. Pri ttni sta bili dve pei>ki hudo telesno poškodovani, ena p» la/Je. Vsem ircm pronicinlm ncsrciani jť skupno, da so su /godile bodisi zvečer ali zjutraj ob zmanjSani vidljivosli. /ato naj ne ho odvyC, Ce vas spiinmimo na uporaÍH> odsevnih leics ali kresniOk, s pomočjo kalcríb boste kol pcSci tudi v temi ali mrakii lur ob slabSi vidijivosli, bolj vidni. Voznik opazi ponoii ali v mraku temno oblečenega peSca na 2(i metrov, svetlo obk'ćcncga na 38 metrov in pcica s kresničko ali odmevnim trakom na i3ří melrov!
■ mkp
Seveda, a ie na jezerih in drsaiiščih, l^er si pozimi mnogi radi damo duška z drsanjem, ki je še vedno zelo priljubljen zimski šport. Tistega na še skoraj neočiščenih pločniidh in parkirnih prostorih (po 14 dneh, odkar je nazadnje zapadlo veliko snega) seveda nimamo čisto nič radi. Zato tokrat hvaiimo te drsanje z drsalkami, za katerega nam vsako leto vsaj za nekaj dni priiožnost ponudijo tudi velenjska jezera. Temperature so v teh dneh res zimske, dovolj nizke, da so jezera postala velika naravna drsališča. Hi vabijo tudi s pravljično lepo okolico...	■ bš
UUBNO OB SAVINJI - V tem kraju je bilo v soboto veliko športno slavje. Slavili so Člani domačega Smučarsko skakalnega kluba BTC, saj so po izjemnih naporih svečano otvorili prenovlje» no in povečano smučarsko skakalnico, S tem pa so oprav/// sele osnovni del načrta, saj bodo skakalnico
pomladi převlekli s plastično snovjo. Slovesnosti in lepe tekme se je udeležilo okrog tisoč ljubiteljev smučarskih skokov iz obeh dolin, kar samo priča o pri» ljubijenosti tega sporta in upravičenosti naložbe. Stran 20


Ob koncu tedna bo pretežno oblačno vreme.
ISSN 0350-5561
Pomagajmo zgraditi
YDC Ježek!
7ie lani }€ slek!ti solkiarmislnii akcija, s hitero naj hi v matni iÁKini Vff/ťrt/e zbrali .«Uo miiijonav tolarjei'Za ^ kiiko fHiirehfio iz^aJisjo Varslivno tleloimega cefitm Jaitrk. IzgraJnjo /ť ie podfrrlo tudi Mumlrslvo Zit iklo, družino iu s^icialne zadeve, ki zagotovilo lHjlf>vjco potrehue^a lienorja. £io inilijoriov pa fiai bi zi^rali u oOč/mí s pri</)fii/h
/^Hljť/i; m píjsamťCfiikou
Prve prispevka so zlfrali udeletenci lanskega Pikinega festivala, kl za la »amen nanwlali f pikm hramluik 1H3.000 tolarja u. Uspešno so avkcip slik izuedh Itidi ŠaUski hkoi/iji-ki, (Hkvala pil scj (udi ze nekatera pruljclja. Uredništvi Radia Velenje iu N(úega casa jo hosta frrav lako ptxiprli, re<in(i lít tm o oí) javljali imena vseh dobmlnikftv. V Čas», ko iTiij^oslo tivimo drug numu dru^e^a, po^lavliartift torej v občini Velenje na tehtnico iâito najljolj občutljivo čltn/ešk^ Čustvo - $<}čulfc. liomo torej zmogli razumeti ležave itslih naših s<y>bčanov, ki fih }e narava prikrajšala in sami brez pomoči družbe ne MKjrvfo preiivctif Vai-siveno delovni cet)ter je zanje fmjelno zavetje, se pttsel/ej» ktr postanejo tam. seveda oh strokoimi pofnoči, tudi oni koristni.
hmagajnio (orejI
■ M.Z9košek
Svoje prispevke nakažite na Žiro račun: 52800-630-10Í0151 - MO Velenje za izgradnjo prizidka k VDC Ježek
9770350556014
2damirla.qxd 1/13/00 11:18 AM Page 2

2 KAS ÍAS
DOGODKI
13. januarja 2000
n ONíWltEC e
Dobrodelni koncert za nov vrtec
ŠENTILJ - V KS Šentilj so se lani razveselili posodobljene in razširjene podružnične šole, že takrat pa so krajani napovedali, da si za lepše in prijetnejše bivanje v tej primestni krajevni skupnosti želijo še nove prostore za vrtec in telovadnico. Ker se zavedajo, da morajo za to kaj narediti tudi sami, bodo pripravili vrsto dobrodelnih prireditev.
Izkupiček bodo seveda namenili za prizidek k šoli, v katerem bodo uredili enoto velenjskega vrtca. Investitor bo MO Velenje, pričakujejo pa, da bodo dela veljala okoli 18 milijonov SIT. Koledniki so v sklad že prispevali nekaj več kot 200 tisoč tolarjev. V soboto ob 15. uri pa vas vabijo na dobrodelni koncert v tamkajšnjo dvorano doma krajanov. Nastopili bodo priznani ansambli in pevci iz okolice (vsaj 15). Vstopnice po 500 SIT bodo naprodaj pred koncertom. Izkupiček bo seveda v celoti namenjen za izgradnjo vrtca. Predsednik sveta KS Drago Kolar je prepričan, da bodo dela stekla med poletnimi počitnicami.
■ bš
Zoisova štipendija 387 dijal(om in študentom
VELENJE - V Območni službi Republiškega zavoda za zaspolovanje Velenje, kamor sodi šest upravnih enot od Radelj ob Dravi do Mozirja, prejema republiške in Zoisove štipendije 3.753 dijakov in študentov (2.576 dijakov in 1.177 študentov, republiške 2.719, Zoisove 1.034), od tega na območju Upravne enote Velenje 1030. Med njimi jih 643 prejema republiško štipendijo in 387 Zoisovo štipendijo ali štipendijo za nadarjene (180 dijakov in 207 študentov).
Manj gneče pred Gorenjem
VELENJE - Gorenje Je v lanskem letu za razrešitev kroničnega pomanjkanja parkirnih mest pred tovarno, še zlasti "na tesno" je bilo okoli 14. ure, ob menjavanju izmen, namenilo milijon 800 tisoč nemških mark sredstev
Z 8.000 kvadratnih metrov dodatnih parkirnih mest (v te namene so 5.000 kvadratnih metrov zemljišč morali odkupiti), so ta problem zaključili za nekaj naslednjih let. Prva parkirišča so bila nared spomladi, preostala sredi decembra.
V pripravi koiedar prireditev
ŠOŠTANJ - V družbenih dejavnostih občine Šoštanj bodo do konca tega meseca zbirali Informacije o prireditvah, kijih v tem letu načrtujejo v občini, tako kulturne, športne in zabavne kot tiste, ki so povezne z obeležitvijo pomembnih dogodkov v občini.
Objavili jih bodo v posebni zloženki, vsake tri mesece pa preverili, koliko "držijo".
I mkp
Gornji Grad
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Območna organizacija Velenje
Prešernova 1,3320 Velenje, telefon: 063/871-410, telefax: 063/871-442
SINDIKALNE INFORMACIJE
Sporazum med sindikatom in vodstvom podjetja Elkroj je bil v drugi polovici decembra podpisan. Določbe o razporeditvi delavcev In plačah pa partnerja še skupaj razrešujeta.
Območni odbor lesarstva je na decembrski seji razpravljal o uresničevanju nekaterih nalog Iz KP za dejavnost lesarstva In o nadaljnjih aktivnostih na tem področju. Pregled sindikalnega dela za leto 1999 sta na sejah opravila območni odbor sindikata delavcev v obrti in odbor regijske organizacije SKEI.
Člani RO sindikatov dejavnosti industrije (predstavniki v RO so tudi z območja) so vabljeni na konferenco SKEI "Perspektive slovenskih industrijskih delavcev", ki bo 19. januarja v Mariboru.
Pobuda ZSSS za izplačilo trinajste plače je temeljila na 49. členu SKP za gospodarske dejavnosti, določilih In kriterijih KP dejavnosti, KP podjetij, 19. členu Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresa za letni dopust v obdobju 1999-2001.
Območni odbor sindikata upokojencev je na decembrski seji pregledal opravljene aktivnosti v letu 1999. Predstavniki 00 SUS, MDI in MZDU so se dogovorili o skupni udeležbi z območja na osrednjih prireditvah ob mednarodnem letu starejših, ki so bile v ponedeljek, 10. januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani (sejem idej, ponudb in predstavitev dejavnosti za starejše, okrogla miza "Človekove pravice v starosti", slavnostna akademija).
Dom za starejše občane bo!
Gradnja domov za starejše občane je glede na potrebe po vsej Sloveniji več kot nujna, po drugi strani pa skoraj nemogoča, če kdo pričakuje pomoč države. Nič drugače nI na širšem koroško - šaleško -zgornjesavinjskem področju. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tem obdobju podpira gradnjo doma na Prevaljah, vsi ostali pa vsaj do leta 2005 glede na program nimajo kaj pričakovati. Po drugi strani ministrstvo nima nič proti izgradnji domov, če to v posameznem okolju uspejo sami. TVetja stvar je, da merila za podelitev koncesije niso opredeljena. Ampak - nič hudega.
Slednje pravijo v Gornjem Gradu, kjer so se že odločili za gradnjo. Pred časom se je za takšno izgradnjo potegovalo več zgornjesavinjskih in zadrečkih občin, prednost pa je dobila občina Gornji Grad,
da ima najboljše pogoje med vsemi, je potrdilo tudi ministrstvo. Občina Gornji Grad je z njim začela pogovore o možnostiii izgradnje in pri tem izvedela znano dejstvo, da do leta 2005 pomoč ministrstva ni možna. "Zdaj gradijo dom na Prevaljah, ostali naj bi čakali na čas po letu 2005, pa še za tisti čas se postavlja vprašanje, če bo država takrat še naklonjena takšnemu sistemu sofinanciranja in kdo bo takrat na vrsti. Drugo vprašanje, o katerem razmišljamo pri nas pa je, če je gradnja domov po sedanjih normativih sploh še smiselna, če so ti normativi prilagojeni tistim, ki želijo v takšne domove danes ali v prihodnjih letih. Ne mislimo na nobeno "razvajenost," poudarjamo pa potrebo po določenem standardu, ki naj bi bil v domovih vsaj približno enak, kakršnega imamo danes," posebej poudarja gornjegrajski župan
Na OŠ MPT pomagajo živalim
Za zapuščene živali
Velenje - Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda že tri leta v mesecu decembru pripravljajo prav posebno akcijo. Aktivnosti vodi pomočnica ravnatelja Magda Žist, ki nam je povedala, da so se pred tremi leti prvič odločili, da se odzovejo na razpis društva za varstvo in proti mučenju živali iz Maribora, kjer imajo tudi azil za zapuščene živali. Tudi letos so se učenci zelo izkazali in zbrali nezanemarljivo vsoto denarja.
"Prav zato, ker so učenci že pi-vo leto pokazali velčik posluh za pomoč zapuščenim živalim, akcijo nadaljujemo. Vsako leto zberemo več sredstev, kar nam je še v večje veselje. Letos smo zbrali 68 tisoč SIT, dodali pa
smo 25 tisoč SIT, ki smo jih zbrali z akcijo zbiranja starega papirja. V prejšnjih dveh letih smo vsa sredstva prispevali za mariborski azil, letos pa smo polovico sredstev nakazali Mileni MoČilnik kot pomoč za njen azil za zapuščene živali." Tako so se na šoli odločili še preden je Milena Močilnik postala Slovenka leta in s tem v središču pozornosti.	■ bš
Magda Žist: "Veseli smo, ker vsako leto zberemo več denarja za zapuščene živali"
Toni Rifelj.
Občina Gornji Grad se pospešeno dogovarja z italijanskim investitorjem, ki v Sloveniji ni neznanka, pogovarjajo pa se predvsem o ponudbi in organiziranosti bodočega doma. Ponudili so tri različice, potrdilo jih je tudi ministrstvo, torej so sedaj na vrsti tudi vlagatelji. Obliko bi morali izbrati do koncajanuar-ja, se nato hitro dogovoriti naprej in gradnjo začeti še letos. V Gornjem Gradu naj bi tako gradili center za starejše občane, večina ponudbe naj bi bila nadstandardna, poleg ostalega naj bi bil v centru tudi manjši bazen s fizioterapijo in sorodno ponudbo, torej "toplice" v malem.
"Koncesija res še ni dorečena, vendar zaradi tega ne vidimo ovir. Gradnjo bomo začeli tudi, če je slučajno ne bi dobili. Številni nas kličejo in se zanimajo za sovlaganje, da bi si vnaprej zagotovili prostor, zanimanje je zares veliko. Drugo je, če se slučajno ne bi dogovorili s tujim partnerjem. Tudi na to možnost se pripravljamo, ta pa bi pomenila sku-
pek sovlagateljev firm iz širšega slovenskega prostora, ki bi tako svojim ljudem zagotovile, da bi v lepem centru v Gornjem Gradu preživeli prijetno starost," je optimist Toni Rifelj.
Iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je trenutno po domovih širom po Sloveniji skoraj 100 varovancev. Vprašanje je, če bi se prav vsi vrnili v domače okolje, saj si vsi ne želijo prevelikih sprememb, če se nekje ustalijo, vendar to ne bi bil problem, saj je potreb že sedaj veliko in jih bo vsako leto več. Sicer v Gornjem Gradu na začetku načrtujejo center za 120 oseb z možnostjo povečanja števila, center pa bi odprl od 55 do 60 delovnih mest, kar je za Gornji Grad in vso dolino veliko in zelo pomembno, prav tako pomembna pa bo povezava z okoljem glede oskrbe s hrano in podobno, česar niso zanemarili. Tudi na tem področju izdelujejo načrte, pri čemer si bodo pomagali tudi z razpisi, ki jih ponuja program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.	I jp
razpisuje prosti delovni mesti
za prodajalno Peko v Velenju, Šaleška 19
1.	TRGOVINSKI POSLOVODJA
2.	PRODAJALEC
Pogoji za sprejem: pod 1.
trgovinski poslovodja komunikativnost, vestnost, urejenost 2 leti delovnih izkušenj pod 2.
prodajaiec-ka
komunikativnost, vestnost, urejenost 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece (možnost zaposlitve za nedoločen čas). Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Peko, tovarna obutve d.d., Ste Marie aux Mines 5,4290 Tržič.


Prva ponovoletna tipanja
Leto je še mlado, zato se še tudi novi dogodki nekako niso začeli na novo porajati. A pravega zatišja to ne pomeni, saj imamo veliko opravka Še s tistimi, ki smo jih nezaključene pustili, da so z nami prestopili v novo leto. Nekateri se jih očitno niso resno lotili zato, da ne bi delali zastonj. Za primer, da bi bil res konec sveta, ali da bi naj v notranjosti res razjedel hrošč in uničil "tako dobro pripravljene rešin-e." "Morda niti ne bi bilo slabo, če bi tisti zlovešči hrošč malo prevetril dogajanje pri nas!" mi je zadnjič, po tem, ko je že bilo jasno, da vsaj ob koncu leta Še ni bilo tudi konca sveta, rekel eden mojih znancev. Ce s tem ni mislil česa slabega, ima morda še kaj prav. Kakšna poštena prevetritev nam bi še vedno prišla prav.
Tisti, ki niso verjeli v konec sveta, so ponekod še hiteli, do bi opravili še kakšna nujna dela. Kot na primer na Golteh. Tu so sicer zamudili novoletno smuko, potem pa z otvoritvijo tako hiteli, da so naprave pognali prej, preden jim je ministrstvo za promet in zveze izdalo dovoljenje. In tako so imeli nato še en dan počitka, preden so lahko v soboto naprave vendarle uradno spustili v promet. Velenjski najemnik, ki je od novega lastnika prevzel letošnjo sezono, seveda upa, da jim bo vreme še v nadaljevanju sezone tako naklonjeno, kot jim je bilo v času, ko naprav še niso pognali. Precej razprav je bilo prejšnji teden tudi med Velenjem in Šentjurjem. V Šentjurju namreč menijo, da je Vegrad kriv za tako veliko zamudo pri dokončanju
nove osnovne šole na Prevorju. Pri Vegradu so drugačnega mnenja in za zamudo krivijo tudi slabe projekte in še nekatere druge stvari, na katere sami niso mogli vplivati. Prejšnji teden so se vendarle še enkrat temeljito lotilo odprave pomanjkljivosti in če je šlo vse po sreči, je morda v teh dneh končno res vse pripravljeno, da se bodo mali šolarji lahko preselili v prostore nove šole. To si že res močno želijo, saj imajo zdaj pouk v stari šoli in to kar med tramovi, s kateri so podprte učilnice.
Se vedno pa nismo dobiti pravega odgovora na vprašanje, ali je Bojan Ušeničnik, direktor urada za zaščito in reševanje, s svojimi prednovoletnimi opozorili pretiraval ali ne. Njegov nadrejeni minister misli, da ne. Pa tudi sicer ljudje niso najbolj ostri v kritikah. Saj ga v glavnem tudi niso poslušali. Seveda pa je lahko taka neposlušnost usodna za primere, ko bi nam res ^ozila kakšna prava nevarnost. Na srečo znajo to oceniti tudi naši ljudje. Strah pred hroščem ali koncem sveta pa ne sodi mednje.
Se nekaj, za nekatere močno presenetljivega se je zgodilo zadnje dni. Za Slovenko leta smo dobili "mater" človekovih najboljših prijateljev. Toda kakor koli se zdi nekaterim to nepomembno, vendarle ni. Tak izbor pač ne more (in ne sme) miniti brez odmeva, to pa pomeni brez boljšega odnosa do zavrženih živali. Prava človečnost se pogosto kaže prav v odnosu do živali.	| (k)

KAN CAS izdaja Časopisno, zaiožnišl(o in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posamesiega izvoda Je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT. polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 srr.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuia-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnil<, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in grat. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.


13. januarja 2000
AKTUALNO
KAK rAS 3
zgornja Savinjska dolina

Skupen nastop do Evropske skupnosti
Pliar« prekomejiii^&a siKielovjtnj«! z Avscríjo s« v Slo>enijí doM| lispe.sno uveljavlja IH drugo hto. Z;i piKlrcKjť Z^onxji.' ssavinjskv In Zsidm-ke doline je so v tem trenutku v ospredju projekti d^iljinvkeuK u^revHT^Iu n«) piHl-laffj izkoriščanju bio man*. Vzorec liikšneuji sodetov.mj;) je (iom.ii (inid, Ujtr so prvi deJ sistem.i ie /gmdili in ^a Ixxto nadatje>jli. nekaj so na tem (HKlročJu le p<»slorili v l^icarski dolini. velike mo'>.n».sri pa se obetajo (udi drugim.
Dcjsivj) jc, Jii sc za taksne stsiemc prijavilo vcř slovcaskih aWin, izbranih je l'iilo dcst'i, na koncu pa so ostale siirL Poleg Preddvora na CrorcAjskcm Sc Soliava, Nazarje in (rornji Cirad, Vse osiale niso uspelo pravoOasno zagotoviti zahteva-
nih pogojev, kar v preicžni meri velja za Izdelavo dokumentacije in pridobitev zein-IjiSća 1er gradbenega dovoljenja.
Sc on pojioj jc za pridobitev nepovrainih sredstev, namreč skuj'ten nastop. To poineni, dii bodo v kratkem /,a omenjene Štiri občine ustanovili konzorcij, pogodbo pa bodi> svcCanti podpisali v naslednjih dneh. Dejstvo namreC je, Ja tnora ena obOina zastopati celotni projekt. V tem primeru ho to glede na velike dosedsuije izkušnje oblina (torn j i <irad, predsednik konzorcija pa bo njen župan Toni Rifelj. Prvi korak na tej poli je hil podpis memorandunia med Slovenijo in Evropsko skupniwtjo, ki ga je za Slovenijo 23. dccembra pi>dpisaj minister za evropske zadeve Igor BavCar.
Vse je torej pripravljeno, Štiri i>Wine pa deležne zajetnega kupCka denarja. Oh prispevku programa Phare bodo 10 i^e nepovratna sredstva ministrstev za gaspodar.ske dejavn<«ti, za okolje in pr«\stor ter za kmetijstvo in goziirsivo. Vse skupaj p<^meni do 5 milijcv ncft' Tiemi^kih mark, tej vrednosti pa je treba dodali 15 odstotkov nepovratnih sredstev, kijih zagotavljata vlada in ekoloSki sklad scwcdnje Avstrije.
Takk^n konzorcij je mwiwt in hkrati pogoj nadaljnjega s<ide-lovanja. Vsi kasncjsi projekti hodiî morali slediti taksni obliki. saj Ic skupno nastopanje zagotavljanje sredstev, ki jih Evropska skupnost namenja Sloveniji. V nasprotnem primeru tega denarja no bo, v Gornjem Gradu in v ostalih
treh občinafi pa iskreno upajo, da bili kot prvi dovolj spretni. (flede na dosedanji potek o tem vsekak<ir ni treba dvomiti.
V <7omjem (îradu bodo torej nadiiljevali projekt, prav tako v Logarski dolini, v S<îliavi Kido nalo?bo začeli» enako tudi v Nazarjah, kjer bodo na prostoru podjetja Glin (îRlF zgradili nov kotel, ki bo zagotavljal topjiwodno ogrevanje za celotne Na/arje. Gradbeno dovoljenje ŤC imajo, torej zadrikov ne hi smelo biti. razmišljajo pa tudi že o drugem delu pn>jek-ta. ki bi pomenil povezavo z Mozirjem, če se bodo tam <idločiIi za 10.
mjp
Iz občine Šmartno ob Pakl
380 m pločnika Rečica - Šmartno ob Paki
Dťlavťí cvljsk^u;! Podjetja /n <»1}novo in vydr/.ťvanje cest so decembra lani /ji cel I privide« na dela pri izgradnji pločnilci Kepica oh l^tki • Šmartno ob l>Hki v dol/ini 3K0 m. Predračunska vrednost naložbe, brez javne razsvetljave. zna*^a približno 9 milijonov tolarjev. Del» nuj bi končali letos spomladi.
Takrat naj bi nadaljevali Uidi izgradnjo javne razsvetljave v (lavcah ter ob ptHi osnovna Sola - Bole v bmartnem ob Paki.
Nadaljevanje izgrad« nje čistfine naprave
Pt» besedah župana občinv Ivana Rakuna znaAajo načrtovana vlaganja na področju ekologije več kot 1,5 milijona
ncmikili mark. karjci»koraj K) tctnih občinskih proračunov. Med največjimi dolgoročnimi nalozb.'imi je izgradnja čistilne naprave. Vred nosi slednje so <Keniii na več kot lOt) milijonov tolarjev, /alogaja občina sama zagoK^vo ne bo mogla rešili, zato se je skupaj z občinama Velenje in Ss^Stanj prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev programa ISPA. Da bi laliko uspešno kandidirala zanjo, morajo zbrati v.si> pt»ireb-no dokumentacijo za pridobitev gradl^cnega dovoljenja do 15. februarja leios. Kol zatrjuje imar.çki župan Ivan Rakun, so tovrstne aktivnosti v polnem zamahu. To naj bi med drugim potrdila tudi Javna razprava o t^snutku lokacijskega načrta (ta bov pt^nedcljek, 17. januarja ob
18. uri v mali dvorani tam-kaj^jega kulturnega dnma) ter javna razgrnitev načrtov, kj jo bod^i sklenili 2I-januarja.
80 zbor paskih gasilcev
Občni zbori druílcv, na kaierih bodo čUiní ocenili opravljeno delo ter si začrtali smernice nadaljnjega delovanja. se bodo v naslednjih dneh kar vrstili. MoJ 17 druStvi v občini Smarlno ob Paki N>do v soboto to Morili Člani prostovoljnega ga:iilskega druííva Paska vas. Na rednem zboru h«»dn zagotovo namcjiili poz«")r-nost p razn wan ju jubileja. Letos namreč druStvo praznuje 8tl -letnico delovanja.
■ tP
Občina Šoštanj
é黫é黫é**aéé4«é**«é**éé« t
Priprava proračuna
V občini Šoštanj priprav» Ijajo osnutek proračuna /a letošnje leto. Kako I>ikI<» v njem razdelili denar In katerim mdo^ham IxkIo dali prednost, je odvisno (udi od tega. koliko sredstev bo treba v nJem zui&u-tovili za pokritje lani /a čet i ti nalo;^). Nekatere od njih, kot denimo vodovod Pristava in Laj.^e ali prenova SoStanj-skcga kulturnega doma in kanalizacija TopoBice, fizično ?e zaključeni, ne pa finančno. Povsem odprt (fizično in finančno) je se projeki kânali/acije Garberke - Ravne Šoštanj, vodovod Florjan -Dele Vode, toplovod L o kovica in projekt kanalizacije oh Aškerčevi v Šoštanju.
■ mkp
Poslanski vprašanji Bojana Kontiča
Kadrovska okrepitev velenjske policijske postaje
Dr/avni zbor je nastavljeno vprašanje vDlcnjske^^a p<>slanca Buja na Kontiča v zvuzi s kadritvsko in vurnoslno prohlo-niHtlko Policijske |Hislaje Velenje naslovil na Ministrstvo za niitranje zadeve, (o pa je pojasnilo, da so liihi sredi lan* ske^a leta sis te m i žira na uniformirana (Iclovnii mesta zjiscde* mi udstutno. i.v v kratkem pa naj hi tja razpnredili še dva policista, s čimer bi se zasedenost povečala na VI odstotkov. Na dei vpraisnja, ki se nanaia na izvajanje opazovalne službe in varnosino problematiko sploh, pa so odgovorili: 'Vodsivo policijske postaje skrbi, da so pri razporejanju policistov na delo upi>Stevane vse oblike dela. In sicer v obliki skupinskih nadZ(>rov, patrulj In opazovalne službe. Tako je zagotovljena tudi prisotnost pcilici.st<'>v na javnih mcslih. kjer je možno pričakovati storitev kaznivih dejanj ali prekrškov ozirt^ma vandalizcm. Kljub manjši kadrov.-iki zasedbi velenjski policisti permanentno izvajajo opazovalno službo, z izjemo v poletnih mc.secev. ko
jc zaradi rednih dopu.siov ta oblika dela nekoliko oic^ena."
Krajani Vinske Gore bodt^ upravne zadeve ^e naprej reSevall v Žalcu
Od ieta 1994 sodi krajevna skupn^ist Vinska Gora pod okrilje mestne občine Velenje, Ic vedno pa morajo tamkajšnji krajani upravne zadeve razreševati na Upravni enoti v ižalcu. Tudi na to je opozoril poslanec Bojan Kontič in prejel naslednji ixlgiwor; "Na podlagi zatečenega stanja na začetku leta lyy.^ in nadaljevanja kontinuitete prvega obdobja spre» memb v organizaciji uprave, je bila nujna naslonitev na že obstoječi sistem teritorialne upravne razdelitve na bivSe <íhčíne. Na enakih pi^dlagali je oblikovana tudi teritorialna organizacija pravosodnega sistema okrajnih, okrožnih in viSjib sodišč, sodnikov za prekrške in organizacija geodetske uprave z zemljii^kim katastrom, kar pomeni, da bo v prihodnje potrebno ponovno natančneje proučiti vse predN'i-dene posledice pren^«ov naselij fz ene upravne enote v drugo in
ovrednotiti tudi fmančno oceno taksnega posega.
Mini&trslvti za notranje zadeve odobrava in podpira teritorialno pokrivanje upravnih enot z mejami lokalnih skupnosti, kolikor to ne bi povzročilo drugih In dodatnih težav državljanov in državljank ter lokalnih skupnosti, upravnih enot in pravosi^dnega sistema v celoti. Odprle so dodatne
možní)slí v okvjru nadaljnjih faz reform dr?*ivne uprave in povezovanja občin na ravni |x>krajin, kar pa je v celoti odvisno od sprememb ustave.
Iz teh razlogov tukajj>nje ministrstvi) meni, da ni smotrno posegati s sprememb.imi. ki bi se kasneje v okviru reforme razrešile z manj stroški."
■ mz
obCina Šmartno ob paki, šmartoo ob paki 72.3327 Šmartno ob paki
v skladu s Programom priprave lokacijskega načrta za čistilno napravo v Občini Šmartno ob Pakl (Ur vestnik Mestne občine Velenje, št. 10/99) obveščamo občane in vse za inter is i rane, da bo
javna razprava o osnutku lokacijskega načrta za čistilno napravo
v ponedeljek, 17. 1, 2ÛÛ0. ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma Šmartno ob Paki. davna razgrnitev, ki poteka v istih prostorih bo zakljočena21.1.2000.
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI župan
VPOGLEDNA TOLARSKA SREDSTVA
®
ZA lAŽJO OOlOČrTEV PRI IZBIRI 6ANKE. KI BO VODILA VAŠ RAČUN PO REFORfVll PLAâLNEGA SiSTEMA {PRVI RAÔJNI NAJ di PREŠU NA BANKE PREDVIDOMA V FEBRUARJU 2000). VAS 2aUM0 SEZNANITI Z NASO
PONUDBO ZA VOOErUE VPOGLEDNIH TOIARSKJH SREDSTEV.
OMENJENA SREDSTVA VODlfvlO NA PODLAGI POGODBE S PRAVNO OSEBO OB:
- SAMODEJNEM VKUUĆEVANJU SALDA IZ
2IR0 RAČUNA PRI AGENCL; 2A PLAČILNI PROMET,
• VPOGLEDNA TOLARSKA SREDSTVA SE OBRESTUJEJO V VIŠIN11 % LETNO. OBRESTI SE OBRAČUNAVAJO NA KONFORMNÍ NAČIN IN SE PLAČUJEJO MESEČNO.
ZA DODATNE INFORMACIJE NAS PO<LiČIT£ NA TELEFON 899-53-33.
banka Velenje
Banka Vě/enje d.d.. Velenfe,
hanina skupina Nove ljubljanske hanke
vlenemstavku
CILLAIE - Vsi zuvajiWínei celjske obmoínc enote /avo<b za zdravstvena zavarovanje SKwenljc y izpiutavaml v Luškem, Slovenskih Kcjnjieah, .Šentjurju. Šmatju pri .leKah in w žc dobili nove zxIravMvcne kartiee, p«5Íta pitje nu/^aj v Ljubljnno posktUi Ic slab «xlsiotek iH^tbtnnih kartic
SLOVDNSKE K<)NJlC:!i - Dosedanje gospodarsko interesno združenje Draviiij'ike doline so prvi'ttïlikovaii v li>k.ilno luristlklno OT^ni/ucijo, siccrsije kini turist it*ne uv^ke v konjički obOinl ogledalo 15.000 obi^kovaleev, v leti>?njem letu želijo i5tcvílc> pkxlvi>jitl na .^O.iXïO.vnbiinl pa imaju JTfipivniíčItvenili znwgjjivo^li.
SlîMPETliR. Turistično društvo i/ Šcmpcira v Savinjski dolini ni zadovoljno 7. ol>iskoni tanikajšnjili turísitónih zanimivosii. saj je Uni jami^ Pekel in rimsko tickropiMo i>hiskal<î .'Viim obiskcw;ilecv mirnj kol leto prej, jiimo U.Oi^n in nekroptilo <lobriîi lO.OOlf. pretežno donuOih gt.'tf.tciv. napori /j pvwcčanjc ^levila p;i ne nxiijo «dov.
SÎ.OVENSKE KONJICE - Na Prežigalu pri Siovcnskili Konjluiii Ixxlo ^>mludi priOeli isradiijo centn /a nivi\;inje ztxJpadknzobsîln Slovenske Konjice, Zre<ie In Vitanje, kar ne pomeni Širitve odb-golisêa, ampak přípravu na gratlnjo tovanie za pripravo cKlpadkov m rccíklsíhx
PREHOI.O - Med šeuimi novimi ohiinami v Spodnji Savinjski dotini JC občina Prebold prva sprejela proraCun leto 2tKK). v proračunski vreêije .^29 níiíljonov tolarjev, nakviíe nlf^o natanCno opredeljene In botlo o njfh svetniki še razpravljali, tudi o HX) milijonih icilaijcv namenjenih in <ol>rvo. zlasti ai devetletno Solo.
CELJE - jeseni naj bi v Clcljii zaCeli gaditi varMvcn;^ sianovanju za starejše	v prvem delu naj bi jih zgradili 5ti. namenjena
bodo upokojcnccnt. ki ^ lahko skrbijo zase In so siarcjSl od let. s Icm /«[ijo spro.sllti vc^^a stanovanja, stanovanja pa bodo postavili v npu?Ceni park na lepem me^tu Savinji.
MAHIBOR-NowwjiircUna ^jovvnskihželeznieah bo /aiJel veljati 28. maju lelo.s, z njim pa naj bi Slovenske iclczniee iiied Mariborom in Ljubljano uvedle nagibni vlak pendoUno. ki naj bi za pol med obema mcsioma porabil 1 um in 45 minul, sprejel pa bole toliko pt>lnik<"«v, kolikor ima sedežev.
Občina Šoštanj _ uprava
Trg svobod« 12.33?S ŠoStanf. telefon: (063) 40410, i»: (063) B83^1
Obveščamo vse oúčane, da je v prostohh občine Šoštanj 1. nadstropje, Trg svobode 12, Šoštanj, v času od 28.12. 1999 do 27.1.2000
javno razgrnjen
osnuteli odloka o spremembi odloka o ZN Šoštanj stanovanjski kare ob Paki, ki ga je Izdelala URBANA Kočar In Kočar • Urbartizem, projektiranje, press storitve, In.o. Velenje pod It. 138/98, v avgustu 1999.
Javna obravnava razgrnjenega osnutka bo v dogovoru s KS Šoštanj organizirana v sredo» dne 19. januarja 2000 ob 18,00 url v Kulturnem domu v ŠoStanju.
V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo pisne pripombe in predloge vsi občani In delovni ljudje, podjetja ter druge organizaolfe In skupnosti in jih posredujejo Županu občine Šoštanj.
OBČINA ŠOŠTANJ

2damirla.qxd 1/13/00 11:19 AM Page 4

4 kVAS iAS
GOSPODARSTVO
13. januarja 2000

Blues, d.d., v letu 2000 stopa peti obletnici nasproti
Novi programi - nova delovna mesta
30. aprila bu minilu pet let od takrat, ko so ustanovili podjetje Blues. Začeli so z dvema programoma in štirimi zaposlenimi v času, ko so bili pogoji gospodarjenja še precej nejasni. Danes so ti precej boljši, bolj pregledni, pravi direktor Jože Angeli.
V Bluesu, podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, je zaposlenih 125 delavcev, ki delajo v petih programih. Začeli so z maloprodajo tehničnih pripomočkov za starejše občane in invalide, s programom, ki danes deluje popolnoma samostojno v okviru podjetja ter s programom proizvodnje točajev za štedilnike.
Kateri pa so še drugi programi?
Jože Angeli: "Tretji program je proizvodnja perlanih grelcev, za katere lahko s ponosom povem, da smo edini proizvajalci v Evropi poleg Boscha, ki ga ta grelec poskuša osvajati skupaj z nami. Četrti program je program orodjarne. Z njim smo imeli v začetku kar nekaj težav iz povsem kadrovskih razlogov. Zelo težko je dobiti orodjarje in kar nekaj sreče smo morali imeti, da smo dobiti dober kader. V tem programu še nismo rekli zadnje besede. Peti program je lesni program, na katerega sem zelo ponosen. Rodil se je pred enim letom.
kupljen je bil v razvalinah. Marsikdo v Mežici, kjer stoji, je
zdaj tujim tudi domačim bankam vračali denar, ki si ga sposodimo za nova vlaganja. Tudi za naše gospodarstvo bi bilo to bolje."
So letos na vidiku spet nova vlaganja?
Jože Angeli: "Pet novih programov imam v mislih, ki so oštevilčeni - ena, dva, tri..."
napake ne bom več ponovil. O dveh novih programih vas bom obvestil šele, ko bom imel komercialno pogodbo in ko bo že tako daleč, da bom lahko normalno proizvajal in proda-jal."
Kje se bo proizvodnja odvijala, tukaj ali na Koroškem?
Jože Angeli: "Del bo tukaj.
Jože Angeli: "Že letos najbrž dva nova programa."
bil do tega nakupa skeptičen. Danes dela v tem obratu 19 ljudi v treh programih. "
Brez velikih vlaganj pa najbrž ne bi mogli razvijati novih programov.
Jože Angeli: "Od leta 1995 do danes smo investirali skupno 7 milijonov mark. Velik zalo-gaj."
Kako vam je uspelo?
Jože Angeli: "S pomočjo veh-kega zaupanja bank. Na žalost pa moram povedati, da gre v dveh tretjinah za tuje banke, ki so ugodnejše, imajo boljše pogoje, čeprav bi lahko tako kot
Orodjarno bodo letos širili. Pomembna pridobitev bo nov CNC stroj za žično erozijo in 3D rezkalnl stroj.
Zakaj oštevilčeni?
Jože Angeli: "Zato, ker sem lani nakazal enega od programov drugače, bolj konkretno -eni bodo tako vedeli, za katerega gre - pa so mi ga uspeli preprečiti. Vendar niso vedeli, da imam v predalu še dosti idej. Te
kjer imamo še okoli tri tisoč kvadratnih metrov neizkoriščenega prostora, del pa na Koroškem."
■ Milena Krstič -Planine, foto: vos
Banka Celje
Zaroki z NLB sledi poroka
Celje, 6, januarja 2000 -"Banka Celje je po sedaj zbranih podatkih uresničila vse zastavljene cilje za preteklo leto. Med dogodki, ki so zaznamovali omenjeno leto, je na prvem mestu podpis pogodbe o strateškem partner-
stvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko. Za zdaj sodelujeta in se povezujeta na ravni zaroke, saj Banka Slovenije za njuno poroko še ni izdala potrebnega soglasja. Pričakujemo ga v prvi četrtini tega leta," je med
KREKOVA BANKA d.d.
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nei(omitente
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Rlbarja 2. Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
Píu bo ole^^^.c^/ v jh^ibi chve^i^c'.
drugim na novinarski konferenci podčrtal predsednik uprave Banke Celje Niko Kač.
Banka Celje bo v načrtovano zakonsko skupnost - v enotno bančno skupino Nove Ljubljanske banke, v kateri naj bi bili poleg nje še Dolenjska banka in NLB, prinesla lepo doto. Lansko poslovno leto je namreč sklenila z 1,7 milijarde tolarjev neto dobička. Banka Celje se je po Kačevih besedah odločila za povezovanje z NLB zato, ker slednja že sedaj obvladuje več kot četrtino slovenskega bančnega trga, ker imata soroden informacijski sistem in ker tako povezovanje zagotavlja varčevalcem Banke Celje večjo varčevalno varnost njihovih denarnih naložb. Nova Ljubljanska baňkaje lastnica petine delnic v Banki Celje. Z oblikovanjem bančne skupine Nove Ljubljanske banke, v kateri bo Banka Celje ohranila status hčerinske firme, bo sčasoma
Aluminij montai d.d
Komen
Podjetje al. stavbnih in drugih konstrukcij KOMEN 129a, 6223 KOMEN SLOVENIJA
Ponujamo Vam PVC in ALU okna,
aluminii montai komen
polkna, vrata, zimske vrtove, fasade...	. iv i ML
ugoden k,edtt: od 6 mesecev do 51^
CELJE: Tel: (063) 425 49 38
Fax: (063) 425 49 39
Gsm: (041) 345 378
UUBUANA OC TRZIN: Tel: (061) 162 11 06
Fax: (061) 162 11 07, Gsm: (041) 349 217
KOMEN: Tel:(067) 395 900
Prodaja PVC 395 915, ALU 395 910, Fax: (067) 395 955
A ...
REHAU



prišlo tudi do zamenjave delnic približno 800 delničarjev Banke Celje za delnice NLB. Kakšno bo menjalno razmerje je v tem trenutku še predmet pogajanj med obema bankama in ocen domačih ter tujih finančnih strokovnjakov.
Sicer pa so v preteklem letu v celjski banki povečali bilančno vsoto za 12 odstotkov (sedaj znaša 156 milijard tolarjev), podjetjem in prebivalcem so odobrili za za 12 odstotkov več posojil, plačilni promet s tujino so povečali za 5 odstotkov, bruto dobiček pa izkazali v višini 2,3 milijarde tolarjev. Po plačilu davščin bo banka izkazala 1,7 milijarde SIT neto dobička, ki naj bi ga - na predlog uprava delničarjem na zboru banke - polovico namenili za rezerve, preostalo polovico pa izplačali delničarjem v obliki dividend. Poleg že omenjenega podpisa o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z NLB, je Kač med pomembnejšimi dogodki minulega leta omenil še ustrezno tehnološko podporo ter organizacijo, potrebno za opravljanje plačilnega prometa, depotnega poslovanja ter uspešno vključitev v program dolgoročne nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, za kar je namenila približno 500 milijonov SIT
Glede na izkazano bilančno vsoto je Banka Celje ohranila 5,7-odstoten tržni delež na slovenskem trgu bančnih storitev in takšnega namerava ohraniti tudi letos, čeprav naj bi bilančno vsoto povečala za približno 20 milijard tolarjev, bruto dobiček pa naj bi porasel na 2,6 milijarde SIT. Kot je dejal Kač v planskih ciljih za leto 2000 niso zapisali strategije, ampak posle. Poseben izziv zanje je nova pokojninska reforma. Prav tako pri banki načrtujejo nekaj novosti v poslovanju z občani, v prid učinkovitejšemu gospodarjenju pa namerava letos znižati realno obrestno maržo s sedanjih 2,5 na 2,3 odstotka, stroške poslovanja pa glede na bilančno vsoto zmanjšati s 3,5 na 3,3 odstotka.
■ tp
V obratu Galvana v Velenju izdelujejo žičnate polizdelke (največ je mrež) za vgradnjo v velike gospodinjske aparate
Gorenje ••••••••••••••
Oblikovali program MEKOM
Na drugi skupščini delničarjev Gorenja sredi julija lani je bil sprejet sklep o vključitvi družbe EMKOR, d.o.u., v matično družbo Gorenje, d.d. Zaradi te odločitve je bil v Gorenju, d.d., oblikovan nov program za proizvodnjo mehanskih komponent (MEKOM), ki ga sestavljata obrat Galvana (bivši obrat v programu Kuhalni aparati v Velenju) in obrat Rogatec (bivši EMKOR, d.o.o. v Rogatcu).
V novo oblikovanem programu MEKOM je skupno zaposlenih okrog 500 delavcev, od tega skoraj 300 v Rogatcu. V obeh obratih izdelujejo mehanske komponente za velike gospodinjske aparate, poleg tega pa so v zadnjih letih v Rogatcu razvili še proizvodnjo radiatorjev. Tako so v nekaj letih izredno povečali število zaposlenih, zgradili so nadstrešnico, uredili nove parkirne prostore, pridobili prašno lakirnico in začeli izdelovati ploščate uparjalnike v novem oddelku. Bistveno so izboljšali kakovost in pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Tudi v bodoče lahko v Rogatcu pričakujejo razvoj v okviru matične družbe Gorenja, ki je prevzela prodajo radiatorjev in mehanskih komponent v okviru Trženja ter še nekatere druge dejavnosti skupnega pomena, medtem ko razvoj in nekatere sorodne dejavnosti ostajajo v domeni zaposlenih v obratu Rogatec.
■ HInko Jerčič
SIC
STANOVANJSKO PODJETJE
3320 Velenje, Koroška c. 48,
VELENJE
Objavlja po pooblastilu Stanovanjskega sklada Repubike Slovenije, Poljanska 31, Ljubljana
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	PREDMET PRODAJE je:
a) dvosobno stanovanje št. 5 v izmeri 70,24 m2 v II. nadstropju stanovanjskega objekta Metleče 20, Šoštanj, izklicna cena znaša 6.060.000,00 SIT.
2.	POGOJI PRODAJEZZBIRANJEM PISNIH PONUDB:
-	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe,
-	ponudbi mora ponudnik, kije:
a)	fizična oseba- priložiti potrdilo o državljanstvu RS,
b)	pravna oseba - sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe,
-	polog varščine - 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca št.
52800-601-22204,
-	ponujena cena mora biti najmanj enaka izklicni ceni,
-	prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom,
-	o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb,
-	ponudnikom, ki s ponudbo ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v5 dneh po odpiranju ponudb.
3.	Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 15 dneh po objavi na naslov: STANOVANJSKO PODJETJEVELENJE, KOROŠKA 48, VELENJE
- Upravljanje, z oznako "PONUDBAZA ODKUP - NE ODPIRAJ!"
4.	Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 31. 1. 2000 ob 10. uri v prostorih na Koroški 48 v Velenju.
5.	Sklenitev pogodbe: kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer varščina zapade.
6.	Kupnino plača kupec v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se vplačana varščina brez obresti šteje v kupnino.
7.	Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec.
8.	Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
9.	Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnico prodajalca (gospo Rebeko FERARIČ, tel.: 063/ 866-186).


13- januarja 2000
UTRIP
NAS VAS 5
Čakalna doba za posvojitev je od 3 do 5 let
//i
Otrokom iščemo nafbolise starše in ne obratno!^^
C) posvojitvah v sredstvih jav-iicgii obveščanji! ne pišcnm velikokrat. Tudi na centrih /a socialno delo. kjer vodijo tovrstne postopke, jih omenjajo malokdaj.
za spevitICne zadeve, osebne tïbravnave/* poudarja direktorica Centra za socialn<i delo Velenje mag^ .îeika Fu/ir, *'in ditkaj dolgo čakalno dobo. Kandidatov za posvojitev Jc kar nekaj, otrok za posvojitev pa ^lede na zanimanje mnogo premaio. Željo pnih take» lali-ko uresničimo sele v obdol)Jii ihI treh d<» petih let/* V zadnjih devetih letih so na velenjskem centru i/peljali 2(1 posvi>iiivenih postopkov, vlog pa so prejeli vsaj 50. Cîre le /a vlo^e kandidatov za posvojitev s stalnim bivališčem na območju, ki ga center pokriva s svojo dejavnostjo - torej v občinah Velenje. Šoštanj in Smarino oh Paki. sicer pa so jih v omenjenih letih prejeli več kot 200. V tem trenutku zeli posvojiti otr(>ka sedem parov iz Šaleške doline in prav toliko pai'ov iz ostalih delov Slovenije. Kot je dejala Fu/irjeva glede na di>gov(ir v slovenskem prosio-ru rešujejo le vloge kandidatov /a posvojitev s stalnim bivališčem v omenjenih občinah. Prej omenjenih 20 izpeljanih postopkov predstavlja seštevek eniïslranskih in ohtijcsiranskih posvojitev. Eniîstranske so liste, ko olaika enega od part-nejjev posvoji drugi partner, 'le
Mag. Jelka Fužlr: "Strokovna merita doiočajo, da Je naj' prej potrebno storiti vse za normaino živfjenje otrok v njihovi i} druzinaty. Se/e takrat, kadar to ni mogoče ukrepamo drugače"
so precej bolj enostavne od obtijeslranskih- /a katere so pí sedaj veljavnem zakonu potrebni doKxicni postopki.Ti se praviloma lahko zaključijo po enem letu. ko so za posvojitev nastopili tudi pogoji.
•'Posvcíjiřveni postopek ne predstavlja le iskanja kandidatov za posvojitev; ampak tudi delo s kandidati za posv<ijite' IJe. Začne se s pridobitvijo potrebnih inf<»rmacij, povezanih s poslopk<»m. (emu sledi vključilev paniv v individualne oblike svetovanja, v katerih <isrednjo pi>zornost namenjajo predvsem t)zaveščanju mt>tiva za posTojitev. Sele nato slefinje vključimo v skupinske oblike priprave na kakovostno starševstvo, kot jim poimenujemo stroki)vno." Fu/irjeva je še povedala, da pri tem vse pogosteje naglašajo. da je posvojitev postopek, v katerem otroku iščejo naj-bolj.^e starše in ne obratno, kar za marsikaterega kandidata za posvojitev ni ravno najbolj sprejemljivo dejstvo. ^*P<îmeni namreč, daje v središču (»beh utnjk, star toliko in loliko let, iz takega in takega okidja, s taksno preteklost in dobrimi ali slabimi izkušnjami. Če ga želimo dati v posvojiteljsko
Povprečna starost posvojiteljie je 35, posvojiteljev pa 35.5 let. Večina med njimi bi rada posvojila dojenčka. V postopkih oltíK*! aktivno sodelujejo. Za otroke, stare več kot 10 let. je takšno sodelowmjo obvezno.
družino, moramo pri tem izhajati iz njej^ovih konkrét* nih potreb, ki pa so seveda usklajene z možnostmi para kandidata za posvojitev;" Vlog torej ne manjka, otrok, ki bi jim morali poiskali dobre slarše, prijeten dom, pa - po trditvah Fužirjeve - v omenjenih t^bčinah v icm ircnulku ni. čeprav na terenu ni zanemarljivo malo števik> trpinčenih in zanemarjenih. "Res je, kar trdijo nekateri, da bi bilo trpinčenega otroka bolje izitjčili iz takega okolja in ga dati v posvojitev. Res je ludi to, kar Je napisala v predgovoru k svoji knjigi z naslov<»m: Pt)Svojen (»trok - zaželen, ljubljen lanska dobitnica priznanja na področju socialnega varstva Slovenije Ela Zupančič: p(»svc»jitevje najpt>-membnejša in najboljša oblika zaščite otroka, ki iz kakršnih koli razlogov ne more živeli s svojimi nKiilelji. A, pri tem je treba biti zelo previden. Na osnovi stlki»v, ki jih imamo s posvojenci, namreč ne manjka njihovih ocen, da hi lahko bolje živeli v svoji biološki družini,*' je sklenila poaovor mac. Jelka Fužir.
mtp
Posvojijo se lahko namreč le listi otroci, katerih starši se sami odpovedo n^dilelji pravici (število teh ni skorajda omembe vredno) ali, ko je bila bit^loškim staršem iz Jiajraz-ličnejšib vzrokov (najpogosteje zaradi trpinčenja in zane-marjenja otrok) odvzela njihova starševska pravica, Ki»nčm» besedo imajo v lakih primerih sodišča.
Med najpogosteje izraženimi motivi za posvojitev je imeli družino, oziroma "da vem /a koga delam, ali si prizadevam v življenju."
Varstveno - delovni center Mozirje
Sedem srečnih in pridnih let
Pniv te dni mineva sedem iet od ustanovitve Varstveno - delovnega centra v Mozirju. Res to ni okn»gla obletnica, res ne bo velikega slavja ob tej priliki, res pa je to sedem lel veselja, sreče in zadovoljstva za vse varovance in njihove starše, to je tudi sedem let ne* sebičnega dela treh zaposlenih in zad4»ščenja za Center za socialno delo Mozirje. Varovancev je 12 (»d 20 leta starosti naprej, prihajajo iz občin Ljubno, (iornji Gnid, Nazarje in Mozirje, večino pa pripeljejo v center in odpeljejo di»mov z lastnim prevozom. Statistika je sicer znanstvena laž, ki pa v
tem primeru ni lažniva, povprečen obisk v lan.skem letuje d<isegel 93 odstotkov, za manj-

ka,jt>čih sedem pa so izkijučno krive zdravstvene težave. Res se imajo radi in pridni so vsi skupaj. Delajo za različna (Kjdjetja. imajo tudi lastno proizvodnjo PVC vrečk, izdelujejo ra/.lične voščilnicv in druge izdelke za prodajo, barvajo svilene rule in kravate. Šivajo gobeline, poslikujejo sleklo in keramiko, z veseljem počnejo še marsikaj, p<im>sni pa so tudi na okenske rože. ki so jih lani sami vzgojili, nasadili in negovali. Seveda se tudi učijo, imajo uro miselnih vaj. branja in pisanja za ohranjanje njihovih znanj in pridobivanja novih sposobnosti, vse pač v ííkviru posiimez-nikovih zmožnosti.
Pa to razumljivo še ni vse. Veliko se posvečajo rekreativnim in športnim aktivnostim, nastopajo na različnih športnih tekmovanjih in se nanje pridno pripravljajo, dnevno se veliko gibljejo na svežem zraku, stalnica pa so tudi najriizličnejši izleti in obiski kulturnih prireditev. pa gledanje Hlmov, prirejanje zabav ob rojstnih dnevih in drugih praznikih, tudi redna skrb za zdravje je v ospredju, pa za osebno higieno in čistočo v centru, v veliko veselje jim je pripravljanje jutranjih napitkov in še veliko je vsakdanjih "drobnarij." ki so jim v zadovoljstvo.
mjp
perspektivo
Pravica vedeti
Hill Chnlon je nedavnu objavil svojo slrn-legijo: » toliko, kot je telefonskih priključkov v /DA, mora hni dostopov do intcrnelo. Osebno se fxmi zavzel, da lxj iniernei postal VMfkdunjoai, ne le mladih, mpdk nuli .\Ufrejcih Amenai nov Internet je za nas vwť nujen in sStik s prilujiinosijo.« Skratka, ameriška vhda ima mrmett i' rekordnem Času razširili dostop do medmn'žja do te mere, da ho dostopen vsem državljanom, tudi revnim in pri.seljencem. là pravico namreč sodobne družbe že izenačujejo .s'pravico do brez-pUične^a šolanja.
Kmečko-liberalna naveza, ki žešiirileiu kroji naše iivljenje, razmišlja diametralno driti^ače. Se najbolj všeč jim je, če se mladi ukvarjajo z obujanjem starih kmečkih običajev, po šoli pa hiiijo na ure ciîranja. Pretok med slovenskimi osebnimi računalniki in znanjem zbranim na Internetu lako že vsa leia bolj alJ manj neposredno moti delniška družba Telekom. Ta je bila zmeraj dohrculošel predmet ciničnih pisanj i' časnikarskih kolu mn ah. pa kasneje naslovnik pijzivov na Unč po inlerneh nih forumih, no, tudi navadno ljudstvo zaradi tradicionalno pokija joči/l zvez in sumljivih računov, o rutcionalnem operaterju stacionarne telefonije nima najlxjljšega mnenja. Nedavna podražitev lokalnih klicev pa je šla mimo nenavadno mirno, in treba bo hržhme počakali, da v nalnnflnike prispejo pri'i računi, yiada je požehnala Telekomov predio^ tarifnega .úsiema, kije, potem, ko seje internet v Sloveniji rtfvno udomačil, le-tega napravH za jy(}lnokn'no hiksiuno dobrino. Za izejjačenjem cen medkrajei nih in lokalnih p(jfio\ orov, pri čemer je sex'edu jiLsno. da so se prilagodili lokalni pofiovori in ne obratno, se je namreč zahrl')tno, in to za meserrih SO od-stoikov podražil tudi dostop preko ^neprojitnihff p(mudnikov. ko! sta Arnes in Kiss. Pri njih up<trabniki ne plačujejo p(jseh-ne nartjčnine. pač pa le, donedavna pífceni lokalne telefonske impulze ~ In ta kili naj bi bilo kar dve ireljini uporabnikov. Z vi-dika vseh. h na medmrežju ne gledamo samo na^ih bab in kino .'Sporeda, je i<i enako, kol Če bi knjižnice za šestkrat podražile Članarino. S tem dejanjem .w je nekako zaokn)žilo dolgoletno višanje cen uporabe Interneta- Slovenski telekomunikacijski lobisti so prekos ili sami sebe. saj cene teh .st<}riiev povsod po svetu padajo. Pri nas pa... Leta j je ura .surfa-nja slala približno 40 tolarjev, dane.s, po božični podražitvi kar 246. Prav toliko .sedaj sume liuli imi klepeta z nekaj metrov oddaljenim telefonskim priključkom i* sosednjetn stanovanju. Ihča.sen, a \2 tra jen padec cen v mobilni telefoniji je denimo sčasoma omof^)čil. da ragfje ziYjnijo iz žepov kralko-hlačnikov, gimnazijcev in hranjevk mt tržnici. Telefon, tisti dobri, te sto let stari aparat, pa ho kot kaže spel izpodrinila popoldanska turška kava in vreščanje skozi okno. Ker gre pri vsem skupaj za znanje, ki je - kot so ugotovih Američani - državi dolgorrjčno v i/iteresu. nipimem razumljiv namen naše vlade; pra\'zaprav nekoliko spominja na strategijo izvršnega sveta SFIil v osemde^setih. ko v času svetovne exfori-je s hišnimi računalniki ni in ni hotel spustiti visokih carin za s trojčke, ki so kasneje kajpada prešvercani. vendarle opi.sme-nje vali danes že dragocene strokovnjake. Telekom in vlada imata se\'eda na v.se to pripravljene odgtmjre. dre za prilagajanje (tropskim standardom. Zato so pri Telekomu hkrati spustili cene mednarodnih pogovorov in priključnine. in si zaradi tega za prihodnje leto otožno na računali celo za slabi dve milijardi manj.H dobiček. Že hitra analiza lastnih pogovorov pa nam da vedeli, da večino klicev opravimo v lastnem kraju, klici v tujino pa so v skladu s slovensko folkloro zredurirani na trtinintum. in opravljeni večidel na .skriwj, s s lužice nega aparata. 7 Woinc rezultate prihodnjega leta zalo pričakujenw z zanirmtnjem. Za vsem .\kupaj je lx)lj verjetno Telekomova računica, ki predvide\'a. da se bodo podjetja^ zavodi in društvu sprijaznili z vi.^imi računi za internet in telefon, posamični uprjrabniki pa bodo pri telefonu prilagodili porabo, glede interneta pa postopoma prešli k Siolu. hčerinskemu podjetju Telekoma, ki se pospešeno trudi izriniti s trga dnige pontid-nike itnernelnih storitev. Dobro. Telekom ima v repu tisti d. d., in to nekako opravičuje h la.sla nje po dobičku. Kaj pa vlada? Bo internetno ozaveščanje odložila še za kako leto dni. do težko pričakovanega prihoda konkurence, ki naj bi cene impulzov dokončno potisnila navzdol. Doilej pa bo kot kaže Si-olovih pet brezplačnih ur na me.sec. oziroma slabih deset mimu na dan - in to zgolj za tiste, ki redno Študirajo • vse, kar pri nas ukrenemo zaU). da bodo mladim vsak trenutek dostopne infitmuicije, kot so dostopne njihovim vrstnikom v tujini. 7AtIv.uikdo, ki kdaj pokuka na internet ve, da v desetih minutah ne moreš najti niti slike lubadarja, kaj šele kakšen redek primerek študijskega gradiva.
In na koncu, zakaj za v.sako ceno evropski recept? V ZDA .so poleg gornjih napovedi pred nami še za en korak, .saj so .svoj relekom že pred leti razcepili na kopico manjših pMljetij. Zaradi medsebojne konkurenčnosti teh podjetij lokalni pogovori onkraj luže povsem brezplačni.
■ Dare Hriberšek
6 KAS VAS
NASI KRAJI IN UUDJE
13. januarja 2000
V vinski Gori Je voda spet pitna
Nujna zaščita zasebnih gnojišč in izgradnja novega vodovoda
■ ■ V V
Prťil iťUM(m) tini mi v pnpol«
clariNkili unih t/ cvljski^ii /:4-
voda /a /dra>'stv«no varstvo sporcK'ih, <iù jť víKla v clol>ríh (lesel dtii cmesna/en^m lokai-iiťni V(icl(»V0(Íu pod cerkvijo v Vinski (»ori, Čista do te inerť, da je iiporďhnď (udí /a pitje. Na Komunalnem p<idie1ju Velenje / ukrepi /a čišćenje za-jelja in razvodov niso prenehati. voda pa ho seveda še vedno pod nad/orom inšpekcijskih sluzi), s tent pa te/av / vodo v tem s2ťO{*raťsko ni/.^ih»-nem kraju se zdaleč ni konec. Gasilcem res ne !»> Ireba (gasiti žeje s cisternami, a le. će se hodo iiidi kmetje* na visokih ležečih kmetijah dr/:ali navodil inšpekcije in MO Velenje. \je tako bo mot^oče do i/(*rad-nje novega vo(lov<»da /a polovi-li. da il |>ip iiť ÏH* lekla vinla z okusom in vonjem po ^nojnicJ. Dcjsrvo jc, dii jc MO Vclcnjc s priiJobitvijo Vinske Gore v meje svoje občine dobila lepo, a inJjnslruklurno baso podroCjc.
Tone Brodnik: "Sredstva za zaščito gnojišč na visoko-iežečfh kmetijah moramo zagotoviti takoj. S tem bomo preprečiti ponoven iziiv feka-ti) v vodo. "
Skoraj ceioino področje ima namreč lokalne vodovode, kj so si jih / velikim odrekanjem in udarniškim delom krnjani zgradili sami. Zal pa konlrola kvalitete vode v njih ni zago-liwljcnn. saj jih je icžko uprav-
ljali in nadzorovali- .Slroški /a izgradnjo novega vodwodncga in kanali/acijskcga omrežja, ki bosia edina rešila lovrsinc te?ave, bodo ogromni, zalo nilKV ne more računati, da bo vse pasiorjeno čez noč. In kakSni so nairli na podroi!ju vi>dooskrlx: v lcl<išnjem in na-slednjiii Iciib? Po odgovore smo Ali k Tonetu Bn>dniku na Urad za javne gospíídarske zadeve na MO Velenje. Prizadevanja občine nam je lak(^le obrazložil: "V letu 1997 smo pristopili k ure<litvi vodooskrbne-^a sistema v Vinski Gori. Ta^ kral smo tudi predstavili idejni projekt /a nš\iv\ vcnhaiskr* be na /:honi krajanov, tako da so biti krajani seznanjeni na k^iksen način in v kolikem času naj hi iz^^radnja (Kitekahi. Projekt Je izdela drii^ha PrcK lok. Vinsko Cîon» |)a je rsizdeli-la na 16 področij. Doda I m» ho v kraju potrebno zgraditi 15 kilometrov novih cevovodov, tri kilometre obstoječih p^i bit
Se uporabnih. Poraba Je pre* računa na 5,1 litra na sekundo. Celoten projekt bi stal okoli 4fH» miiyonov SIT kar je ve« lik zalogaj ludi /m MO Velenje. Seveda smo ta projekt /Jijeli v reševanje s pomočjo zbiranja sredstev RK; to Je lO-letni projekt, ki ne /ajenui le Vinske Ciore ampak reševanje v<kIoos-kiiïe v celotni MO Velerýe. Se-ve<la pri vsefi iz^nidnjah v<kIo-oskrhe računamo na soude-ležlio krajanov samih.** V idejnem projeklu je natančno i/deiana Kidi la/nosl izgradnje. V /gornji in Spodnji ťrnovi je stekla Že lani. izvedeli smo, da bo leios zago-itjvo končana. ''Vreilnosl projekta Je okoli 40 milijonov srn pričakujemo pa. da bodo krajani zbrali od 40 do sredstev, nekaj tudi / lastnim delom. Postopoma homo potem poskušali redili vi><l<M>skr-Ih> v celotnem kraju. Ko smo pridobili Vinsko <»oro v MO Veter^je. smo se z.iive<lail, tla je
Krajevna skupnost Lokovica
Zima se ni ozirala na obljube
Predsednik krajevne skupnosti l^ikovka Andrej Volk je ob izkopih prvih meirih lopiovod-nega omrežja v osrednjem delu KS v drugi ptiliwici preteklega leia z velikim zadovoljstvom ptiudaril. da so krajani končno dobili listo, kar bi že davno morali. Praviakojeiisiim.kisose odloČili za toplovodno ogrevanje svojih domov, vse do začetka zime opiimisučna o!>ljubljal. da iciosnja kurilna sezona kljub kasnej.^emu začelku del od predvidenega roka nc bo ogrožena. Danes uginavlja, da dogodki niso sledili načrlom,
in verjel sem, da ho |h< ko, kot je vseskozi poudarjal i/vajalec del. I/ka/alo seje. da
seje ustel. Na trasi so stroji /ahrneli skoraj iztiri mesece kiisneje od predvidenega roka in zamude nikakor ni mo^el nadomestili. Pri nadaljevanju del na Sesli ehkpi prve faze i/* gradnje ga je prehitela zima in tako je ostalo 15 i24ksp4Klinjslev èc pri starem načinu ogreva« nja slojih domov. Ne vem, kj)j naj rečem. Težko Je za vse. Sploh žal mi je za liste krajane, ki so sredi lanskega leta /m te namene vv.eli kred il. |K»rav-nali svoje obveznosti, mi pa Jim obljubljenega ne morem«» nuditi/* Po zagotovilih Volka bodo dela nadaljevali takoj, ko bodo lo dopuščale vremeiiskc razmere, končali j*^ naj bi ji h v
dobrem mesecu dni. Projekt loplilikaclje osrednje' ga dela Lokovice, kjer ga uresničujejo najprej, predvideva priključitev 100 givvpodinjsiev na omrci^je. V lem trenuikujih je nanj priključenih 50. kar je prii^liíno dve irctjini od Jievila podpisanih pi>godb (83 gospo-dinjslev), Osiali se /a zdaj za ekološko čistejši način ogrevanja .^e niso odloča]!. Naložba je za občino Šoštanj kol glavnega investitorja velik zalogaj (izgradnja omrežja v osrednjem delu KS velja približno 350 milijonov tolarjev), nenazadnje ludi za sama gospodinj si va, saj jih bo priključek veljal več kol 800 ii.six' SIT.
Projei<t izgradnje top/ovodne^d omrežja v osrednjem detu Lokovice vključuje 100 gospodinjstev, v tem trenutku je nanj priključenih SO.
Andrej Votk: "Zima Je prehi-teta izvajatca del, zato Je 15 gospodinjstev v šesti etapi prve faze izgradnje tudi v tej kuriini sezoni ostalo pri starem načinu ogrevanja svojih domov."
Poleg osrednjega dela KS naj bi v nadaljevanju gradili toplovodno omrežje Že za gospodinjstva v spodnjem delu Lokovice. v projeklu pa je predvidena .še možnosl priključitve gospodinjsiev v Podgorju. V ta n:imen so pri Plaskanovi domačiji žc pripravili odcep za spodnjo Lokovicíí, pn RemSeiovi delavnici za Podgorje. Kdaj bodo ugriznili v drugo polovico kislega jabofka in zahteven zalogaj v celoti uresničili. Volk ne ve. "Kar teAko verjamem« da bomo predvideno izgradnjo v spodnji Lokoviei nadaljevali Ae letos. Vseje odvisno od volje in pripravljenosti svetnikov občine .Šoštanj. O ekološko čistejšem o^revanjo gospodinjstev v Podgorju pu se hodo morali «Kiločiti svetniki ol>čine Velenje, kamor zaselek sodi je Se dejal Andrej Volk.
■ tp
to največji prnhiem tega kra* ja. Pa ne le vodovod, lodf kanalizacija je pereča, projekt novoi/^radnje pa ho po vrednosti pi»doben vodooskrbne-mu. Sicer lahko rečemo, daje vod<»oskri)ni sistem v MO Velenje rešen na več kot o/emlja. v tej krajevni skupnosti pač temu ni tako. Ko ho končan vodovod v Crnovi, bo potrebno zgradili Se diidalni magLslralni ccvov<id z It H) kubičnim rezervoarjem. Polem btîdo gradili tri različne veje vodovoda. "Zalo hijmo poirehovali kar nekaj časa. Lipje je že vezano na cevovoti Komunalnega pmljelja Vele* nje. torej je <listribucija zaf>o-tovljena. Postopno homo |h>* skuhali, tudi »lede na finančna sredstva knijan<»v. mak.simal-tio hitro reali/inui program vtHJooskrlie tudi na drugih p<i-dničjih," je dodal Brodnik.
Zagotovo vse, ki se napajajo iz lokalnega vodovoda, ki }C bil slaba dvřt tedna onesnažen s fekalijami - gre za za gospodinjstev - zanima, kcluj bodo prišli nu vrsto. Tone Brodnik nam je odgovi'>ril: "Njihov del cevDVoda hi za|20lovo sùil okoli 50 milijonov SIT. Imajo namreč ze zgrajen sekundami sistem cevoviKla. Kralkoročno la]tk<» lam izvedemo le zitsčilo gn(»jišč na <lveh perečih visoko le/ečih kmetijah, da preprečimo iMinoviie izliv« fekalij v ixKitalnico in kasneje v vodo-viHlni sistem. To ho potrebno mire<lili tak(^> ta sredstva bomo morati /ugotovili. Računa« mo. <la se bmlo knielje ob tem držah tudi navodil ini^pekcije in Komunalnega podjetja. O dokončni re.^ilvi vodooskrl)e pa bomo verjetno govorili če?, neka) let.**
■ hš
Sekcija rejcev in ijubiteljev konj Šmartno ob Paki
• «■••«■■•••»••■»•»»»■a
Obujalo običaie svojih prednikov
Pred dobrim letom dni so nekaieri zagnani rejci in ljubitelji konj v občini Sn^iirlno ob Paki prvič pripravili na Stefanovo blagoslov konj. Ker je prireditev pri krajanih naletela na ugoden odmev, so se odločili, da hodo vse lelo delovali organizirano kol sekcija pod okriljem Smar.ikega 'Juristic negi! dr asi va.
*'Ohud1tev lepega običaja na^ih prednikov /a mnoge na pcHiročju spodnjega toka reke Pake ní nič neobičajnega," pravi prctlsednlk sekcye Jože .Aristovnik, 'Saj je bilo Smart-no ob Paki v preteklosti lesno povezni m» s konji in runiiani. 'hikajši\]a Žele/niski p«»slaja jeliila namreč dolga leta okno v svei Zit prevoz hugatib /alog lesa iz Zgonge Savinjske didine. do nakladne rampe pa .so ta les prevažali s konjskimi sprega' mi."
Več kot.'^O članov Sieje sekcija danes, njihiwo aklivnasi pa je v preteklem letu bilo moč zaznali na vseh ponwmbncjših dogodkih v občini (na vaSkih igrah, Mariinovanju, ob obisku decembrskih dobrih moi' med lukajšnjimi otroki, na pobodu po mejah občine in podobno), V sodelovanju .s kmetijsko svetovalno službo Sosianj so novembra lani pripravili predavanje veterinarja na temo nege in prebrane konj» ki so mu z zanimanjem prisluhnili ludi rejei iz bližnje in daljne okolice. Kol pravi Arislovnik bistveno letoSnjega delovnega programa sekcije ne bodo spreminjali. Sledili bodo dogodkom ia ptUrebam, z zadovoljslvtim pa se bodo odzvali Se povsod tam, kjer si bodo Želeli njihtwega sodelovanja.
mrp
Z lanskega drugega žegnanja konjev pri brunarici TO. Obred je opravit šmariki prodekan tvan Napret, popestrili pa so ga še domači pevci in muzikanti.
13. Januarja 2000
POGOVOR Z RAZLOGOM
SeAK OkS 7
Kako vidijo prihodnost na Železniški postaji Velenje?
železniško slepo črevo, ki si želi več povezav s svetom
OrtrjNČjIu <cni lik nh veltnjski i^vleyní^M im«!. oU ^ižglh parnih lokoim^liv /J)ujalH In {Kihnj.ilii V nAwhaníh otročkih letih smio i^taru-vn^iínnski niulvi nc.štvtn iir <lili med Nri« dc/W iit lui k:ik.>«n vu^on in rii/i&kuviiti Tijc^ovu DUtnir^osl. IVvlvpi $}MimÍQt. ki su xiHi.'d^li. kl) parnv loki»-miilive Ktmtr^sill nnwIerni^jŇl v|;iki, ki dnnv^ v prmivrjovi 7. v>Tn|>skjnil »korajfln ^<idyr> v mxi/t^. Pnivi praznik ]Ki je hil. ko sv X <lru>jmi iKipr.ivili i vlakom v Ccljv. In <l:invs }M>-mislim. kdđj »tin sv fK'IJiila 7 \l:iki>ni» hi hil» vožnj» / slakom Icidi dnncs pnivi nik. Prepričana s«m. «Ui ne Iv /iiine. ùno me je (vcj^etu) pn. * svndil pitrhilvk. da nii velenjski ^x'IvTjri.^ki (Mi.Nh^i niv»eřn<) piv-pvljejc) okoli 7 (i&ui' [xitnikov. Ob úíni uvtomubiKki cne^i v Vtisih mefthh sem prvprićiina« dii bi sť liidr sumn vvćkral pts ^jflla / vl:)k(»m. čc bi me la I/Ve-ici\ia brez prcstop^r^ju v do« i>{cdncm ča^u prepeljal do I^uhljane. In ludi lu nisem <)sam|jenji.'te|*ii se /iived^jo tudi na velenjski železniški piH shiji. bjmor ««vm se tokrat jkk valiita na klepvt k vodji p<»si<ýe. Drat;an Danićić. vodja velenjske zelť/niske pc>felajc. mi jc najprej prcdMavil organizira-mwl Sjtwcnskih ^elcyjiic. Deli-JO jih na lri .sckctje; mariborsko. Ijubljajisko in po&tojnsko. V IcCo^jem Jctii jih i^jka reor-gjinixncija in, jh^ mnenju človeka. ki je zelczjiici zapisan že preko 30 let. pioniel pa mu je krepko zeic/cl pod ko?x7. pte-ceji^nje post"*U"»bitve. Pa kaj. ic bo /anjc "kriva" Evropa, glavno jc, da sc tudi p«>Mczjû^ih lirih pripnejo hitrejši premiki, kajne?
^ Drafjan Dantac. predsiaviie nnin YMezsiíSko postajo Vek-njedani:^, vzfffelku Ív(a lOOUf "Povedati ntoram» Ua postaja Velenje spada pod .sekeijo za promet S/ MariU>r. delo pa se pri nii.s / Iclom ^IKX) glede na lansko leto ni omembe vredno spremenilo. Obseg dela v leiu l^yy je bj| enak «obsegu deia v leiu 1998. nekaj lei ne be-le/iirto velikih sprememb." ^ Vostaja }e ma večjih v .STtnr-niji. KiiUko \>Q.s je zaposknih? "/aptïslenih nas jc 27,,s tem da pi>slaja Pesje .spacla k nam. 'lam hO zaposleni trije. Prometna slu^ha prit^ne z delom ob 4. uri /jutiaj in konća oh J, uri igulraj. liidi vse ostale naloge Sil t(îCno řazdeijenc nied zíipiv slene. preccj dela pa opravlja-mo tudi /a <ikolk^ke. manjine p^Mřia^e."
^Kakftiojc rrrzfni'fjp inetirovor-nim in pi»íniikíin prvmeioin?
»
Drag&n Danièîc, vodja Žetez^ nlšků postaje Vůienje: "Žeti-mo sf urediti postajo piimer-neje ot<olju in prestavit/ po* stajo za tovorni promet v in-dustrijsko cono. "
t/e!iutf}o realnimi," 0 KûJ /nisH/e. kaj bi hiio treha iuintlUi. da bi ijudje spft vef poiovaii z vlaki/ "Veliko, zelo veliko. NckoC smo imeli med Velenjem in Ljubljano Tcleni vluk. vendur se p ijudje nis(î navadili. Mislim. da bi bilo sedaj drugače, da bibiloUH)ri>, & bi Velenje spet
direktno piwtv.di s sKwcnskiml
ccntri • / Ljubljano in Maribo-rt>ni. Na glaN-ni progi je tosieer urejeno, a mi smo odrinjeni, snu» slepo irev«> te proge. P<v trebno pa ho tudi bolje vtrediti promelnii pc^liiiko. -Sedaj so se tega na dr^jtvnem nKoju sicer lotili, a bo k veliko dela," ^Koliko pomikov pa prepeljefe v
poini.ikimi vlaki/ "Na ntesec pribliňio? nekaj vuC v zimskih mesecih in malo (n;uij poleli Največje di-jakirt'. kar nant je v veselje, saj
Še vedno je največ dela s tovornim prometom, kar 60% vsega prometa pa ustvarijo s pomočjo Gorenja d,d.. -V letu mo smo «xlpeljali
853(3 vagonov, to je 75954 ton blaga, pripeljali in razloi^ili pa smo vagomiv, kar pomeni ton blaga. Od lega je 25.51 vagonov prepeljanih za zasebnike, îSkupno .smo lani prepeljali 11.^11 vagonov, kar pomeni 173121 loiibhiga. NaA najveOjt poslovni piirlrjer je Ciorenje tl.d.. Za njih pripelje« mo in ixipeljemo za fi)'^ v.sega prometa velenjske /elcxniške postaje. PiVJia se. da se je renje obrnilo na /aluxhïe lige. Lokahîega Irga je zelo malo. saj je majhen, /ato se tu pn« si u kujejo cestnega prometa, njihiw tzvoz in uvoz materialov pa je ve^^inoma vezan na naSo íťlczníco,"
0	ArtA'o pa je p/Hni.<kim pr/tne-(oin?
Dnevno ihi nas odpelje y via-kiiv. pripeljejih 10. Sktipaj itv rej 19 vlakov. Seveda .si želiuto vei. vendar je trenutno tako, da nam država narekuje le lo-
1	ikîen promet. î>teVflovlakiwjc Tiamre^ omejeno, na.w Želje In upi pa so tu veliko vc^'i. kot jc
menim, da smo /elo vanio pje-vozm> sredsivo. Veliko / nami pi^tnjejo tudi up^ikojenci. ki jim pripriivljami> tudi UinKijene iz-lete in krožne vožn)e za za« kJjuiicne skiipine. Tudi to je le željo je treba izrazili.*' 0 Decemitra je minilo 100 let, oiikarje zapeljal prvi vtak po /lovi, moderni progi Celje -Velenj' Dravograd. V Slovenj (iradcu so pripravili fiidi spo-minsko mcvraiv, ki pnkazuje obdobje gradnje le proge in prva leta njenega delovanja. Mnogi se te ielrzjiiike proge sposninjajo z nostalgijo, vse glasneje w govori, da je bila ukinitev proge velika napaka. Tu in tam pa sUSimo ludi, iht naj bi tete^ù.^ka poveviva iz 1'elenja proti k/antiki ponovno zaii^eh. Kaj vi veste o tcm^ "Proga je bila iikinjena 1. junija I96H. /adnji vlak je konćal vožnjo ?0. aprila I96y. Tu je bila narxjjena velika napaka, ne (c Velenju. Po mojem ée veíjo škcído občutijo v Slovenj Gmdeu, kjer kljub oblici dobro stoječ' indiLsIrije. ki n» zaiiod-
ne irge izvozi yo^ izdelkov, nimajo nobene prav epromcine píwezavc > ,sveioiti • ne cestne in ne ?cle?aii5ke, Zuto mislim, da bibOozelo na mestu. Ce bi v pfvj lazi pi>novno poveznili Slovenj Ciradee z Oliškim vrhom, Dravogradoiii in Av.slrij<\ Po-vcifava med Velenjem in Slo-vetij Gfadccm. pa so po mojem ivsehnem mnenju le poboine želje. Imanï občutek, da o tem p^^slušam Ic v predvolilnili dol)}ih, a relunosl ne kaže. da bi se lošekdrtj zg<xlilo.*' # Kaj si v príhoílnosíi kot \'o<Ija velenjske tetezniike pitstajc nojholf ielite? "Zagotow veC fiiianíniii sied-stev, da bi urctlili to postajo tako. da bi bila primenieji^ oki>-iju. Mislim, da bti 10 letos izpeljano, saj imamo obljube s strani V(x}ilnih na Slovencih železnicah. ^A.*limo si tudi, da bi tiv v^inio postajo prestavili v indu« atrijsko ^>kolje, kamor tudi sodi. nc morenîo veC biti pri-soiniv mcsSiu. Trenutno smo se, pa Čeprav zelo malo. Upam. da bonu^ tovorno poslajc^ Že v kratkem prestavili med pt>siaji Velenje in Pc.sje.'* 0 ,\đ veknjski ielnniiki postaji ste v siulbi ig 2H feř. vodja postaje ste postati leta Î Kako fíiviijujťte razvoj UleZ' nizkega prometa v Sloveniji, ki je tal krepko zaoKtal za mnogimi e^'ropskimi drtava^ mi. Iger hitri vlaki pomenijo pomembno prevo7/\o sredstvo tako v potniškem kot tovor-nem prometu, pa ie bolj ekološki fge .se je pri nas usta-vih/
"Pri nasjc razvoj dolga leta tekel njuško pot^asi. Mislim, da .se situacija sediij popravlja. Slovenske železnice kupujejo mixleme aparature in vlake, vendar moramo priznali, da nas je k temu prisilila tudi Evropa, v katero si tako želimo. Veliko dela nas .v éaka. da bomo sodobno pwezali cclotno ozemlje Skwenije za evropsko pr^>mel-no tlejavnost, moramo najprej y^aditi glavne pr<>melniee. Upam, da tkwio tudi v Velenju deležni sredstev in vlaganj v razvoj železnice. Nekaj smo že pridobili. med prvimi v držiwi smo denimo zaieli transport vcxliti s pí)moiíjo računalnika, ki ga Inia-mo že 17 tet, Sedaj izobražujemo za ninmulnisko xipravljanje prometa postaje v /;ilcu iii ^\^lanju. kjer so s tem šele priàili. Pixsodobilev se že nicMJno pozna, koraki naprej so kar veliki. Žal pa se vedno pre-midi za naše knije. Pričakujemo p;i tudi ponuM^ in interes liiknl-ne skupntisti. ki smo je bili doslej vedno deležni,"
■ Bojana špegel
Mala anketa
"ču-ču"
Odslužen
Samo sireljaj stran od ribiškega doma ob Skalskcm jezeru, JC neznani lastnik starega kadeta, ki mu je pred tem najbrž dolgo dobro služil, pustil lega neregistriranega in že dodobra "op le nje nega". Mu j« zmanjaklo poguma, da bi ga zapeljal Se malo naprej in ga pustil tam. kjer se stare in zavrženo reći pui»Cajo? D<>br» bi ga bilo spoznali in mu za to nemarnost izreii kazen ter ufeiložiti strtKvkc odvoza.
Spet skozi Velenje?
^vk'ZDÎska proj^H. ki je nekoi^ povezcivHla koriiski del k sIhJít-skim, »»tan^cjc z Velenjem, J c tc ^ del /^«kI ovine, spomin nnn-Jn pa jc pogasi zbledel, Najboy se je spommjajo starejši občani. Vsakdo, ki se jc peljul p» cesti mimo Hude luknje, pn jc >'SHj enkrat uzrl tudi zapuA^ne lunelc, ki m spominjajo na pretekla obdobj», Zanimalo nas je. kako se naključno izbrani spominjajo stare železniške pnij^e in če bi si Jo želijo naz^ij.
Biserka UatiC\ Dnlić: "Vsak dan sc vozim v službiv v Velenje, čc pa bi biia kraja med povezana7železjíico. blscverjeino pt^luževala tega prtnncta, /. uvedlxi nove Želcznkx\kj je ncki'«č tu kaj že potekala, pa bi bilo ludi manj prometa iia cestah ter manj smoga in izpui^nih plinov, ki jih pov/r^>č3jii avtomobili, luko bi lahko p<.»leg avtobtisa uporabljali tudi železnieci. Hrup me pravzaprav niti ne bj motil. Čeprav stanujem v bližini stare progy. kateri H p<i vsej verjetmxsti lekla ludi nova."
I.idija Ogriz, Mlslinja: "Nc vem. zakaj so ukinili slaro žeicznieo. Bila je zelo uporabna, saj jo je upi>rabljalt) precej lju' di. Dandanes je z žolezjiico piwczana vsa Slovenija» samt) Kortiška jc odcepljena od žclezniikcga prometa. Vlak jc u<kibncji^i in cencjSi od avtobusa, prt^mot na cestah pa bi bil razbremenjen,"
Jože Napotnik, Velenjej "Sam so Sc /elo dobro spom« inja m železnice, ki
je vodila lu skozi, saj scni so z njo obćasiK^ ludi vozil, mislim, da ni bila preveč uporabna, prevažali so večinoma premog, vlak pa je na Kort^sko in njeno okolico vozil le dvakrat na te;ien, Oe bi železnico ptmovníí ^Tljradili. sc z nj<i vcrjclno nc bi voziL Vse opravke, kijih imam, opravljam namrečv Velenju,"
Darko Zduvc, Velenje: "?A.'íeznica. ki je nekoč potekala skozi Velenje, je bila dokaj uporabna. Govorilo sc je. da ni bila naSa. temveč avstrijska. YjíIo dobro bi bik\ će bi znova vzp(istavili icîVTstno povezavo med Velenjem in Kt>ro.<k<.>. /. vlakv^m, bi sc tuJi sam vozil, ker je veliko ccncjši od avtobusa, pa tudi bliže in hitreje bi prijel do cilja. Vendar menim, tli bi bila največji ležava pri njeni ponovni gradnji v VeJcnju, saj nt vem. kje bi jo lahko speljali"
Vlmii» Straus, Velenje: "Da st^ odstranili železniško progo, so imeli doli^cne razloge, Da pa so bili ti razlagi utemcljcm' uidi za piMnikc. ki so se prevažali na po progi, je danes ležko reči. Prav bi bilo, da bi železnica osiala oziroma, da bi jo zopet zgradili. Ceste so vso b(^lj obremenjene, med drugim tudi zaradi prevoza težkih lovnrnv, za kaicre bi bila železnica ideal-Jia. Naložba v niw gradjij<^ pa bi biia ver-jolnozolo velika, sploh ker jc "stara trasa" precej zapa^'cna in bi p bilo potrebno temeljito prcnwitî."
■ Marija In Andrej
Ravne pri Šoštanju
ii
Prodajalca knjig" vlomila
V okoli 13. ure« sta polrkalu nu vrala s(uni»Viin-jske hi5e Jožeia V. v Ravnali pri S<i§tanju dva neznan« ca. Prťdsiavila sta Sť, da sta prodajalca knjig*,Jožeta kiiji}{c niso /anímaiť, zalo ju ni ž.ťkl spustiti v sianoviinjť. Koparja sla vlomila, ^a napadla, /.vezala in un»pula.
prvih podatkih nuj hj i>dnc,sla veCjo vsoto denarju. Odpeljala sia sc z vozilom modre ali zelene barve v smeri proti SoSianju. Stara naj bi bila med 18 jn 22 lei, svetlih las, na ^avj pa sia imela črni kapi, Ciovorila sta v domačem narečju.
Policija prosi vse. ki bi karkoli vedeli o napadu, da to spor(xNjo na tel, 113.
8 KAS VAS
VI PIŠETE
13. januarja 2000
MNENJA IN ODMEVI

Spoštovani bralci!
Vtíscli smo vsćikcgA vaScga prispevka v rubriki Mncnjn in odmevi. Vendar naj nc hixio prcdcîlgi. f^ispcvkov, dalj^ili od 4í) ijpkanih VTKCic in 7 već kol Hil i'tiaki veni vrsli nc bomo ohjav« Ijali oziroma jih bomo krajžalipo lastni presoji.Vsak prispevek morn biti opremljen / naskwom avtorja In njcgiwim pc^dpi-som. NepoJpisanlli pisem in pisem ]>rc7 naslova nc objavlja» mo. ťe Imale lelcťiín, navedite ludi njegtwo i^ievilko. Včasih je poirebno kakšno sivar namreč Se pojasnili oziroma preverili. Prispevek lahko prineselc (/ai^clcno) tudi na diskeil.
Uredništvo
Čaroben zimski večer v vrtcu Ciciban
v decembru hítírl. ki obl>-kiijcldvricc riiilxm v Velenju, prinesli dom»>v pri^riao vabilo, s kafcriiu w n.ks v/^í^íicljtce <v.mv nia tio^ lossirislec p^wabile, da sc /beremo pred vjicetn (cr skupaj poiićcnio dedka Mra/a,
Vabilojc v nas najprej prebrnh-io prijetne opomine na <iud«ivitl verier v pred krnskem decembru, ko so icivaniiee U na^ga vriw pnki prlpr;ivilc takimi prircdllcv In nas ludi starîc skupaj / oiroci popclja« le v skrivnosten wet pravljic ter pr;»/nlCnih prlC;«kiWřinj. lopllna, ki smo p vsrkali ta vcćer. nas je j;reUi celo zinjo In ftc dlje. Ziito snio Icio«^ rkesUpn«"^ skupaj / otroci prlCak*>vali la vciîer. V nail duûjtil (x!^icvnll dneve, ki $o na« ^ć li>?tll ixl i;«ko teiko pričak^wancga 14. deeenihra. Vs.iko popoldne smo skupaj $ hčcrania prepevali in ponavljali pesmi n dedku Mr»i/u In babici /imi. kajti /.a priluxl dedka Mra/a se je potrebno res d»>bro pripraviti.
Napetiji je lako ležk4> prÍC;iktv vani torek, i^eniato pre<l IZ uro^c na^ je pred vrtcem /brala veiíina oln»k s >laryi. Vrement^ka nap^wcd je bila ^a ía dan ^laba • de? in temni ohlakí io rcs grozilL a je niati Narava 7 ukazom počakala ter nam do\v>llla dořivetí ta ćarotv mveCcrhrcz dežnikov.
Po pozdravu tovarji»Íee Jožicc 1er odpetih pesmicah stno ve pi>slaviJi v kolono, skupina /a skupino 1er ob svel lobi bakel inn>5ni]i «vet ilk od ih proti Saleku. 'Ibvaj f^icv s<^otn^kiMn i>!clelule sve-
tleče /ve>xllee In / njimi v ri.>kah ao hili pravi mail kresnički in kresničke, Pot je minila liiln^ in pribit smo na trg v J^aleku. kjer so otnvi ^e dopvîidnc okrasili jelko. i\i je naša nestrpnost naraščala. Ratlmedno 5.mi> sc Uull stnrii skupaj / cîiroei o/lraîl naokT<^ in se spraievall k)c je dedek Mr a/. Nestrpnost smo premagovali s prepevanjem pesmic m poslušanjem pravljice, ki stajo pripovedovala dedek in babica. Srca otnik in starcev pa rado^l no v/I repe lain, ki> se je s ^sileškega gradu 4>glasil dcilek Mra/, ki je dejal: "Sem /e tu.oircxí! Le počakajte me na trgu in prepevajte d;ilje!". /apeli smo <e bo\j }}\i\M\o 1er Se holj radkived-no .snio se o/iralt naokn^g. i>d kivJ in kdaj ho prišel de<lek Mraz med iiiiK. ht končno. prÍM:l je. ne, bolje p^ivedanix pripeljal se je. Pa ne s sanmi, ker ni bilo snega, pač pa s ks>iijo, N.isa pričak<>vania so bila i^p<»lnjena. v srca se je naschio veselje ter rado>tn(> deecml^rsko razpis lože nfe. Skupaj ? dedkom Mrazom «mo /apeli še nekaj pev mie, otrcwl so tlohili h<>nhone, popili Mno topel čaj ter pi>lnej5j k /n CIU1 prijetno doživetje, ki so ga pripravile nai^e Ii>varl5lce, o<Kli doiThW.
Menim, da moram koncu pi^udariti, da vzgojiteljice m pomoinice r/ vrtca Ciciban vseskozi dokazujejo, da opravljajo nji-hovo delo z ve,'šeljem. ljubeznijo ter predanos|ji>. Vcdjio Imamo obéutck, da io na§i otroei tudi njihovi i^troei in mnogokrat storijii /a njih t\Hli dejanja, ki presegajc» njihove tlelovnc ohve/no^ii. Unii Iz med laksnil) je ladi ladcecmbrska prireditev. Drage ttworisice. hvala vam /a laksne prijelne trenutke in
piipeljitc nas <c kdaj v kakšno pravljia)!
■ Irens Fríškovůc, Bůvče
Dvojni pozdrav v novem tisocietju dvojnim obiskovai« cem našega srečanja, gospem in gospodom!
Smo v l/tekaji>5eni se bti^ičn<v novoletnem času. Moje misli sc bixlo vrtele okrcîg števila <lva. Kaj prav/aprav mislim, ko j/rečem besedo dva? Največkrat je beseda dva /nak za dogiivoijeno količino. A če nekomu /aželi^ dvakrat več sreCe kol doslej, lahko lo pomeni neskončen i/vir vsega dobregi». Popularna in p<w)un3so nam ljudska <lev|ia. kot v irl, ^est, devet. Med temi ljudskimi, pravljičnimi števili nI na>^ dvojke. Številka rts ni pravljična, je pa nekaj pi>sebne-ga. /lasti p^ssebnega /a na*, ki smo dočakal I In prestopil I magično mejo leta 20<KJ. T«irej je /a nas dvojka /elo. zelo resnična. /:elo daleč od pravljice.
Kolcglea v krožku je dejala, da se številki ne reče dva, ampak dve. "Oh. oh," je takoj pripi^innll močnejšega spola, "tega pa ne nuHcmo lakole p<îsp|c>«evali,' V slovenskem je/iku po/namo tri dvojke; dva sla moška la lonca, dve pa /en:<ki in skledi. Naslednji v/klik je bil* dviije je otrok, dw^je Vifíc, dvoje oken. Vidite, da je na^a dvojka kol prt/nia s tremi pravilnimi i)bra/i. ki^t piramida $ ifctui stenan«, ki v svt^i luMranjo-sti skriva globoke modr<»stl resničnega	življenja.
Lahkorečemo tudi. da je tridimenzionalna. Varujmo na.îo s|ovcn».ko dvojino! Lc kateri nar<xl lahko v dve spravi Irl stvari?
Moje navdu^nosti j^aii cK^^jko ve nI konce. Povedali Želim, da je število dve res sestavni del nagega vsiikdanjcga življenja, Imamo dviije i'jfii, uses, ri^k, nog» pljučnlli kril, glasilk, ledvic. !>koda. da niiiiamo dveh src. Z;Uo si pa drugt> sree včasih izpi^siKlinio ali v/ame-
mo. lc za en dan. en večer, a iselimo >1 ga /a vm: življenje. Takima dvema srcema pa ne reCemo več dva srea, dvi^je src ali dvojno srec, ampak rečemo par. Vsi si v življenju želimo samih srečnih parov, a brez truda tega nikakor ne do^žemo, Čc želimo» da iWojc SK ali par poslane in Ostane srečen, moramo «"»bvezno priložiti dvojno pturpljenje. dvakratno ra/umevanje, p^xlvojeno nesebičnost in gorečnost za ilva. Da. življenje dveh src je dwjina. ki ob dvakratnem trudu daje dvojnih
srečo.
Ni naklju^e, da si človek želi bK'anja v dvojini, saj je v\a narava okoli njega enu sama dvojina. Samo da txlprcmo «sči in napnen)0 u^csa. že ixikrijemo čuílovlti svet dvojnosti v naravi. Ste že sli<ali. kako si odgovarjata ptička v pomladanskem drevju lepSe zacveit in dozori, če v sadvw-njaku ni sama. rck> gobica lep^ raste v p:^» i/ ene korenine. Dan ni dan bicz n<>éi in strela ne udari brez groma. Šele ob tem. ko tloživimooba p«^java.jlh razp<vna-mo. pričakujemo jih v paru. Saj tudi sreče brez nesreče ne bt pi^znali. Ziifo se lahkih tx^drimc^da /ÁX iiesrcč«> vedno pride sreča, za tle/jem pi^sjje mjiicc.
Stara pravljica pnpweduje o dveh dobrih sinovih In tretjem slabem. Zi)pei drogi» o dveh slabih In tretjem dobrem. Dajmo, uporabimo nauk zadnje pravljice In si zaželimo ob dveh 'Jabih liiííičíelijih tretje dobro, najbolj^ tisočleijc. Tls»>Cletje brez vojn. prcpinw, siKTAîtva ili žaK^síi, llvi>iletje brez dvojne morale in bre/ dvoličnih obra/w. Naj ho to lisiVHetjc dvakratnik nase naklonjenosti drug ilrogeimi. dvakratnik nagega optl-mi/ma In dvojna zavest, da ž;ilost, bi>lezeu in nesreča nastopajo vedno v dvojini / veseljem, zdravjem in srečo. Takega upanja si želimo na kvadrat in s u>želji> pre-stijpaaiii okvir tisočletja, ki je omejen s številko dve. Dve na kvadrat je pravzaprav Uiri in kdo nam raore vzet I veselje, da sine bi želeli pinWojene sreče? /ato stopimo smelo v mwo tjs»HÍIeljel
■ Milica Hovač [fz novoletnega srečanja uni' verze za 3. živijensko obdo-bje)
Kulturni dan z glasbeno šolo
Vsako leto iiařrtujcmo že k«ir nekako trudiclunalnu ub zakyučku kidi'fiurske^u leta kulturni dau. Ponsivadi si' ntrcHii na
(hiloéťuo temo po Rocredih pripni-
vyt» > pumiáju učiteljev in nnlu svnjv ustvarjanje preclsta>ijcK Nastop jť uktívnr»^t. kl seje pu^<>< f>Ut poslužiijeino, se pnsvlwj kťf inuiju oiph:! ztinaj ustnuove/u tn rc<lkť priložnosti.
Letos tcin glede n.i to. da smo lani praziUTvali 4Í), obletnico ustanovitve iiaSe u.stanove In smo morali bilt tako učitelji kol tudi otroci zelo delavni skozi vse leto, želela organizirati posebni kulturni dan, na katerem bi b]li vsi v naši ustanv>vi gledalci zanimive kulturne prireditve. Po tihem sem si želela, da bi bila prireditev taksna, da bi nas vse »pnVkiila. nam dala se d(xlaten decembrski čar in sp<id-
buil xa bixtoCe.
\^likv> ^em razmišljala in to me je pripeljalo do glasbe. Olroki>m na naši glasba zelo veliko pt^Dieni. Kot prvo, več kot polovica vseh íMrok je vključenih k pev-sketnu zhi>ru, kar kaže na to, kako radi imajo glasbo. Kot <lnigič se zelo ra^li vključujejo h gibalno-plesnim aktivnostim in v leni zelo i>ŽÁ?ajo. Kot tretje pa v pisuk pi^g«v slo vključujem glasbo kot tera-pevisko sredstvo za spro,stltcv, razbremenitev in pomiritev. Airadi tega lahko ii lastnih izkušenj in tudi uu pLXÍlagi številnih raziskav na to temo reiem, da Ima glasi>a včasih eelo neke vrsie čudežen ^pliv na njih in jo z;ito uporabljam tudi kol pomembno leiapevtsko sredstvo. Na osmwl .^Ír(>kegi. vsestranskega razmišljanja me je misel pripeljala do p»^niembne. visoko sirokimio cenjene In priznane ustanove v Sloveniji, saj je znana pv^ številnih zjianih glasbenih ustvarjalcih in mcjstrih. poleg tega pa je skoraj soseda iia§e ustanove. Odpravila sem se v Glasbeno šok' Fran Ki»ruit Koželj-
ski. ki jo v Velenju vsi «^bCani zelo d(îbro poznamo in se seznanila z gt)spo mag, Majdo Ziiveriiilk Pue. Razkrila sem j I svi^^e lihe želje in i^l skoraj nisem upala pričakovati pozitivnega odgiwora. sij i>cm vedela, da so glasbeniki v tem obdobju /elo ziiposleni / nasi opt. Tixla obljubila ml je. da btvii) pripravili nekaj za na.s. Dog«5vorill .sva
se ?a tcniiin in tako smo 21-deteinbra obiskali j^asbeiK> §oío, Di^živell snjo /ares \cpo in ncpi>/íii-hno pria-tlilev, ki jt^ marsikdo ne pozabil. Mni>go nas Ňc ni bilt> v nilhovl prečudiwltj orgelskid\H>ra-ni. ki te že sama popelje v veličasten svet glasbe. Od lie na povezcwalka pnigratna nas je popeljala s p*>moijo gozilncga
škrata do «veta glasini. Spoznali smo vse vrste glasbil in jih tudi
shsiili.
Izpolnila se mi je Želja, otrctei so disbill ie več kot to. kar sem si v začetku predstavljala, lako se oh tej priložnosti 5e enkryi z-ihvalju-jem Vsem vodstsvnim delavcem glasbene k)le. ki so omogíxjili kulturno prircdhev, .se p>sebei pa mag. Majdi /aversnik Puc za <>dprto srce in v<em Izvajalcem procrama: tako Vixlitcljici, glasbenikom. mladim ple^ileem In njiluv vim mcntoijcm.
I Vodja kutturnih dejavno&tí na Centru za VIU Vetenje Marjeti<a Sonjak, prof. def.
Vspomin Karlu Uranjeku
Ii/'iUi seje 11. tiix<nnhm l')22 i' Shiluii p/i Ve/enjii hft dni^i >wii .ie.sumi oin)ki v htitpovsh tiniSjni. Ae ktii inlad pt'hič se y« í.fť.Wíy,«/» tni U'ti uipf'.^il y ftíknitnť/n mdwht NauJčetku dnijií'yy<fii}\neí wjnc gii je kot imc^ť vMnrhí tlok'U'fii kniui resnicii. Mtynil je uipiistui Jomiiče 1'ffijh'fče m l'diU nii inlo Jelo v Ni'/ućijo. /Vnr/í vsega je inítriil lei/i 1^43 sluííit Se vojů.i^ini' v okt'piuorski nem.iki vojski. Mtiniikiij rni^u'nejiu je íínživef viefí MIk "idi kíil ujdiuk 1 Franciji. Vendnr se je UtJt tu morti končuhi. ziinj je /mJíel ifvnuleií kil se je ki>i Ixirvc fjrekí>-nujrske Im^zníle liihko vkijnčil v piiWzaiL'ike vrsie m z njimi JnČakíi! swhf^do.
ih k .vWí wjmh ^niztifdfi se je ponovna vnn! med velenjske kniipc nvhij je ht! UiJi nu.-J hosunshrni. kjer je zuniib .sroji/i izjemnih xposohnosii opntvljdl
tlelo upruvnikii. th vmitvin {iimcje niipredov<i{ vinšimkíorjíi mdiir^ skti^d prKikiÍCne}^! {Mukit za biulo^e mdarje no Utkrniui nniut^ki k>U v yelt-nju. /.<1 lem je hil upravnik vseh mdnisfhh sumshh domov v yeleîijii v.^c dit íeiii 1974. hj sW je upokojil.
Ihvsrttl, kjerjedi'liil, sii spošioi vli. swje delo je opnu Ijiil vesno 117 ZL'to odfiowmo. kiir imi njihovi hiv.ir sodeliivcipnziuiviijo dones, K/M/.ín/' ii/wk/jjcncei' H'Ienje se je Kf/vl v^l/mH letii /(Wff in od U/Arm didjť ukJirno sodehmd /,efii /yXí je prevzťl delo rujniko dndDti h je o/vmljul i.ç*? do let d y vseh teh lenh us/H'^e^a delti je prejel iruH .^iex ilnii phznivijii, med njiim nidi najvišje Zieze dniSiev upokojenci^' Slownîje.. Kol Utjnik in Čhi ek je studprisliihnifi vsakomur, ki se je ohmi! fumj, z iiayi'eu)in. <df kako dni^inče, iudi sam Siin z njan vdihf sodelovtd, m nikoli m rekel danimuCuM. Ceiudisva se d"hila v večernih iinih v nje^jvem .nanmvnju.
Dohn dve leii noaij je fùirla hudo bolezen priklenilo na pasieljo Uiko InuUi. da je moral »' dom zn iviraîw odraxlHi. /mI jepnielčiis, h/ Kiirel ni nut^řl wč kljiilvtvari řasu in iivljenju. za nas, ki smo fia ix*z'wli kol dohreya in pndnegu Človeka, pa je pnM áis slovesu nu nje-g(>\H Ziidnji }3oii A januarja na i>okiipah.^čii v Mkruju.
Veliko se nas je zhrvlo nu /i/'// zadnji poii, liojih najbližjih m sumdnikov, s/}sedov in nekdanjih stidelavcev, članov vclcnj.^ke^a dni.^lva upoki'jeiice^' m Jn/^du Ne h<'>inť> le p/*:uhih. ONjuhimo.
■ Bogdan Mugfirte
Vspomin Mirku Zirovniku
T
iho se je /xysh'vd velik človek, sknanin čhwhtljid?, član hiimam-lame or^miiziidje
lUe'^ej«! kriia Slovenije m Ohim>čtie}ia idmienja HK Velenje,
Mirko 2^irovnik. rojen
22.10.1^21 .delavec in ui>okojencc podjetja za urejanje voda a Celja, ki je preživel zadnje obdobje
M
stoječa Življenja Velenju, se je razdajal v dohrohi ljudem, ki so bih le še s lanku rdečo niiko pme-zaiu v življenje. Kn je darovni nesebičnu, s pvpríámjeřn. da je <o ena redkih Clorekoljiihnih vezi. ki nas plemenili in /jostavlja v fiítsehno taC m hd(iirr> čltn ekm-e hiti.
Absolulni rekorder knrtdajal-stva v Sloveniji, h je durin^al kn kur 2(Hi-krin. je to syoje
{HJslansh'o delil od tukrat. ki» jo _fe tudi sam prvji-f od neznanih h<>n:ev - .Slowncev na ntski fhmii kn. h mu je rcA/ff življenje. Kar
.íť.w desviL'Uj je osiajid zvesi humanim načelom sodiJovul je z rdečim kriieiK darovalcc kni pa je bil naifx>^fSicjc za Zavod zii tniwfuzijo kn iiž /.jithljane. IkdniJinic Celje, Slovenj Gnidec. TojxjlSica m dnn{e. Večkiit?Oúin>v(.'/.
Seiiadomesdjiva živijenjsků lek/Kina je omo^yčalo zdnivljenje in življenje innojjim
pomoči /)oin'hnim. Cepri/v Řibke^ia zdrtivja. je Mirko Zirovnik vedno fMniho dejal, da .vt člo\'e^ke vrednote iifia )vz2didiovn<'stjo. ki niïlikiije ljudi mc'd diihre m .sebične. In kol (ak. nemalokJuj vi/se pogreznjen m za^njen. je zna! susnm človeku mko. s posebno kletam posl*-'<loin m hrez besed [)ovednti mno^o. "Človek. hiht í/m.v^K cw je ih-ljenje na zemlji, l^oi fal ^»znal prepffzno.'-^
/. len je prejemnik v.Kh najvi.yih prrznani m odličij za ztislnge na {X'droCju humanosu ui kn od<ijalsi\'a i' Sloveniji, nho obnul nepO' pmin lis: losininske^a. človeški-^n hi sc s/manend r plemenit spcnnin na prvproxlei^a. prijaznega in člowkoljuhnega soseda, krajana in driiivljanii.
Mntj^ sSmo mu huileini z^ nje^wa dejanja, plemenitost in vrimc, iuiu'ga/i bok'dolff) (Ksial kazalec jk>Siene^a, pohinčnega mzdnivegu razuma. Kn • la .^imMika človeikef^a bilja m vse^a iiveffj bo z z/afimi črkami zapisana tudi na komnu. simbolu nenanljivc^ii.
Hvala v imenu ma vseh, h si nam dajal upanje, vero vČio\'cčnosi in kri Zli nadalje\imfi življenja.
■ Za OZ AK V^/en/e, Jože Mikiavc

2damirla.qxd 1/13/00 11:19 AM Page 9

13. januarja 2000
SOLSTVO
KAS ÍAS 9
Ćezmejno sodelovanje Šolskega centra Velenje
Ciljev je več, prav tako možnosti
Junija lani so predstavniki Šolskega centra Velenje in Poklicne šole v Celovcu podpisali pogodbo o sodelovanju, Ob obisku Avstrijcev v Velenju, oktobra lani, so oblike in možnosti sodelovanja že nekoliko konkretizirali in opredelili cilje. Konec tega oziroma prihodnji mesec bo izšel razpis programa Phare za čezmejno sodelovanje, na katerega se bo Center prijavil. S pridobljenim denarjem za te namene bodo zastavile dokaj trdne smernice medsebojnega tvornega dolgoročnega sodelovanja. Za zdaj ga načrtujejo na področju energetike, možnosti za kaj takega pa najbrž obstajajo še pri drugih dejavnosti šol Šolskega centra Velenje. Srečko Podvržen, koordinator programa čezmejnega sodelovanja na velenjskem šolskem centru nam je zatrdil, da se na njihovem vzgo-jno-izobraževalnem zavodu še zdaleč niso odločili za takšen korak le zaradi možnosti pridobitve denarja iz Phare programa, ampak so jih k temu spodbudili tudi drugi razlogi. "Trudimo se učiteljem in dijakom predstaviti pouk, tehnologijo, potrebno za kakovostno izva-janje izobraževanja v okolju druge države. Ob tem bodo ti spoznali lahko še drugo jezikovno področje, strokovno primerjali pridobljeno znanje
med šolami, zanemarljivo pa tudi ni druženje mladih dveh sosednjih držav. Med cilj poleg	omenjenega
naglašamo še prepričanje, da bomo tehnologijo, ki smo jo na šolske centru večinoma
Srečko Podvržen, koordinator programa čezmejnega sodelovanja na ŠCV: "Za zdaj bomo sodelovali na področju krmiljenja in regulacij, skupne dosežke pa nato predstavili na letošnjem sejmu učil v Celovcu ter na obrtnem sejmu v Celju."
izdelali sami in z njo opremili druge slovenske šole, obogatili z izkušnjami, tehnologijo, ki na slovenskem trgu v tem trenutku še ni tako prisotna. " Čezmejno sodelovanje so si zamislili v obliki redne izmenjave informacij med elek-trošolama, priprav učiteljev na dolgoročno sodelovanje s
partnersko šolo, prav tako naj bi izmenjali dijake pri pouku, višek sodelovanja pa naj bi predstavljal skupen nastop dijakov in učiteljev na letošnjem sejmu učil v Celovcu ter na obrtnem sejmu v Celju. Tu naj bi predstavili dosežke, sad skupnega dela na področju elektrotehnike.
Do prve konkretizacije zapisanega naj bi prišlo v mesecu marcu, aprilu oziroma odvisno od vremenskih razmer. Prvi gostitelji dijakov iz celovške šole bodo Velenjčani. "Radi bi, da bi se ti na nekajdnevnem obisku pri nas seznaniU z našim delom, začutili utrip dogajanj na naši šoli. Kasneje naj bi naši dijaki in profesorji Avstrijcev obisk vrnili." Za zdaj načrtujejo čezmejno sodelovanje na področju energetike, konkretneje krmiljenja in regulacij. Podvržen je prepričan, da bi sodelovanje lahko kasneje razširili še na dejavnosti drugih šol šolskega centra. Mimogrede v ta projekt Phara se poleg Centra vključujejo še Strojna šola Muta, Srednja strojna in kovinarska šola Ravne na Koroškem, Poklicna gostinska in lesarska šola ter Poklicna in srednja ekonomska šola (obe Slovenj Gradec).
mtp
Univerza za III. žMJensko obdobje Velenje
Svečan in zabaven skok v novo stoletje
Velenjska Univerza za ill. življensko obdobje deluje več kut uspešno že štirinajsto študijsko leto. Zaradi izjemnega zanimanja predvsem upokojencev, vsako leto že tako bogatemu študijskemu programu dodajo še nekaj krožkov, saj le tako lahko sprejmejo nove člane. Letošnje leto se jim je pridružilo kar 87 novincev, tako da si nova znanja na Univerzi sedaj pridobiva že blizu 500 študentov. V nedeljo so se zbrali na tradicionalnem novoletnem srečanju, kjer so se predstavili številni krožki.
Letos v okviru Univerze deluje že 37 krožkov, katerih čar je, da v njem pridobljenih znanj ne preverjajo in da to ni
študij, ki bi ob koncu prinesel diplomo. Upokojencem pa zagotovo prinese obilo lepih trenutkov in druženja z vrstniki, kar jim bogati obdobje življenja, ki je zagotovo iz leta v leto bolj aktivno. Ob rednih srečanjih v študijskih krožkih pa vsako leto pripravljajo tudi družabna srečanja. Največje je zagotovo prav novoletno srečanje, ki se ga je letos udeležilo preko 120 študentov.
Dvorana gasilskega doma, kjer so se novemu letu v čast srečali tudi letos, je bila lepo okrašena, za kar so poskrbeli člani vrtnarskega krožka. Člani krožkov, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, so pripravili lepo razstavo svojih izdelkov. Mize
so bile polne dobrot.,Večino so jih spekli v krožku z nazivom "zdrava prehrana". V kulturnem programu so se na svoj način predstavili številni krožki, vsi pa so tokrat pripravili izvirne čestitke ob prehodu v novo leto. Literati so pripravili zanimiv izbor izvirnih čestitk in esejev na to temo, "angleži" in "nemci" so peli božične in novoletne pesmi, za zabavo pa sta poskrbela tudi škalski Pepi in čarodej Bojan Glavač... Za glasbo je tudi tokrat lastnoročno poskrbel Jože Šalej, da je bilo vzdušje res enkratno, pa pove tudi podatek, da so druženje, ki so ga začeli ob 15. uri, zaključili nekaj po 23. uri.
Mbš

Ob dobri glasbi, plesu in klepetu pa se je popoldne hitro prevesilo v pozen večer, ko se je
srečanje končalo.
S kolesom po Škotski (1)
Od Glasgowa do jezera Lochy
Piše: Damjan Končnik
Na Škotskem sem bil prvič že leta 1997. Takrat je moje potovanje trajalo deset dni. že takrat meje najbolj prevzelo škotsko Višavje In njeni ljudje, valovom in vetru izpostavljeni otoki, osamljene vasice, morske ožine, peščene plaže in čeri, skrivnostna jezera, mogočni gradovi ter živahna mesta. Želel sem prekole-sariti severozahodno višavsko turistično pot ter nekaj otokov. To so kraji, kamor množice ne zahajajo, mnogi se jim izognejo zaradi nadležnega mrčesa, jaz pa sem bil pripravljen potrpeti za ogled severa Britanije tudi nekaj ugrizov music.
Poklical meje kolega Primož in me vprašal, če sem še ogret za to idejo. Pokazal sem mu okvirni načrt potovanja in z njim se je tudi strinjal. V avgustu prejšnjega leta sva ga tudi uresničila. Najino pot sva začela na letališču pri Glasgowu. Ko je letalo pristalo, sva se znašla pod nepretrgano sivimi oblaki in na tem mestu sva bila povsem brez orientacije. Ko sva si kupila zemljevid in vprašala, v kateri smeri je najin prvi cilj Loch Lomond, sva se napotila na najino krožno pot po Škotski. Iz letališkega labirinta cest sva zapeljala na glavno cesto, ki vodi proti Dumbartonu in na srečo kmalu srečala škotskega kolesarja. Vprašala sva ga, če sva na pravi poti in nama odgovoril pritrdilno, na najino srečo pa je tudi on šel s svojim škripajočim kolesom v isto smer. Skupaj smo prekolesarili kar nekaj kilometrov. Povedal nama je, da je že šel po delu poti, kot sva si jo zamislila in nama potrdil, da bova videla številne znamenitosti, zanimivosti in mikavno pokrajino. Ko so se nam poti razšle, naju je napotil na kolesarsko stezo. Pot do nje je na tem delu vodila preko ozkega in ukrivljenega mostu, tako da sem se s težavo prebil na drugo stran, medtem ko Primoževo kolo tudi s skupnimi močmi nisva spravila čez most. Zato je naredil manjši obvoz, da je prišel tudi on na kolesarsko stezo. Po samo delno asfaltirani kolesarski stezi sva napredovala počasi. Na progi sva morala premagovati številne ovire in nekatere so bile tako ozke, da sva jih s širokimi kolesi komaj premagala. Zaradi najine slabše orientacije na začetku in dolgega sestavljanja koles ter vožnji po kolesarski stezi s polno ovirami sva prišla do jezera Loch Lomond zelo pozno. Ker je bil mladinski dom ob jezeru povsem zaseden, nama je ostalo samo prenočevanje v šotoru. Še preden se je spustila noč, sva vprašala pri pravi vili, če smeva postaviti šotor. Lastnica naju je napotila na mehko travo poleg vrta. Postavila sva šotor, kolesi pa sva naslonila pod drevo in ga pokrila s polivinilom, da sta ostali suhi. Nočni spanec je občasno zmotilo trkanje dežnih kapelj, zjutraj pa so naju zbudili mimo hiše drveči avtomobili.
Ko sva vstala in pospravila šotor, sva se odpravila na pot proti dolini Glen Coe. Že dopoldne sva prvič zagledala sonce nad škotskim nebom. Ko sva zapuščala cesto, ki vodi ob jezeru, seje začela cesta vzpenjati, nebo pa jasniti. Na sušeči cesti sva tudi kmalu zagledala najini senci. Že na zemljevidu sva videla, da je to področje redko naseljeno, nisva pa si mislila, da bova prišla v poldivjino. Na karti so bila označena naselja, a ko sva prišla do njih, sva ugotovila, da jih sestavljajo samo nekaj hiš. Ob cestah je
Škotski dudaš - "zbiranje" penijev na ulici
bilo ogromno cvetja, rož in nizkega grmičevja. Zelena stebla teh rastlin sta praviloma krasili cvetovi predvsem v rumeni ali vijolični barvi. Ko sva se vzpenjala, so okoliški hribi postajali vedno manj zeleni. Ta barva se je prelivala s sivo barvo skal. Tudi dreves je bilo vedno manj in pokrajina je bila podobna tundri. Popoldne sva prispela na planoto s številnimi močvirskimi jezeri. Z jezer so režale med otoki številne skale, prav tako pa so bili ob jezerih pravi roji mušic in ostalega mrčesa. Ko sva perkolesarila skoraj sto kilometrov in seje dan nagibal proti večeru, sva zastonj iskala prenočišče, pravzaprav ni bilo niti hiše, v kateri bi bivali ljudje, da bi vprašala, če smeva kje postaviti šotor. Zavila sva z glavne ceste in se napotila do najbližje stavbe. Ker v njej ni bilo nikogar, sva se napotila k drugemu objektu. Na poti do koče so bile tri zapuščene počitniške hiše, na tabli z bledim napisom pa sva dobila informacijo, da se nahajava 1250 čevljev nad morsko gladino. Postavila sva si šotor in potem ugotovila, da sva ob smučarskem reševalnem centru. Mimo šotora je tekel majhen potok, na drugi strani pa so bili ostanki dela človeške roke, in sicer zarjavela samokolni-ca ter razpadajoč usnjen čevelj. Ko sva pripravljala večerjo, so naju prvič začele napadati mušice, tako da sva hitro pokrila vse dele telesa. Na veliko žalost je bil autan povsem neučinkovit odganjevalec insektov, zato sva morala pojesti večerjo ob neprestanem spreminjanju najinega mesta oziroma skorajda v teku. Tako je bila večerja bolj podobna večerni rekreaciji. Na hitro sva spravila stvari in naju v šotor, ki je bil edino varno zavetišče pred insekti.
Zaradi mušic sva zjutraj na hitro pospravila šotor, a njihovi invaziji se kljub temu nisva morala izogniti. Med pritrjevanjem torb na kolesi so naju najbolj neusmiljeno grizle po vratu, čelu in ušesih. Zajtrk je sledil zato šele čez nekaj kilometrov, ko so bile mušice že za nama. Po podatkih, ki sva jih imela sva pričakovala še en vzpon. Namesto tega pa se je kmalu začela cesta spuščati v dolino med skrivnostno temnimi gorami. Tako je celodnevnemu vzponu sledi manj kot uro trajajoč spust v dolino Glen Coe. Dolina je najbolj znana po velikem masakru, ki se je zgodil v sedemnajstem stoletju. Ker sva prišla ob morje, sva začutila vonj slane vode. Po enem dnevu divjine, samote in odmaknjenosti sva se zopet znašla v gosteje naseljenem svetu. Sredi poldneva sva se že sprehaja s krmilom v rokah po glavni ulici Fort Williama. Prva misel nama je bila lekarna in repelent insektov. Tega sva si v tem mestu tudi kupila in apotekarka nama je zagotavljala, da je zelo učinkovit. Pod obronki najvišje gore britanskega otoka Ben Navis sva se spomnila, da bi lahko zapustila glavno prometno cesto in kolesarila po kolesarski stezi, ki vodi skozi veliko dolino jezer Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness. Kmalu sva tudi zagledala znak, ki naju je vodil do kolesarske steze. Tako sva se znebila prometne asfaltne ceste in začelo se je vrtenje pedal po neudobnem makadamu.
(Dalje)



10 KAK VAS	107,8 Mhz	13. januarja 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Dan odprtih vrat
[zpolnjujcmo «»bljubo, ki smo ji» dali lani: v sredo. 19. januarja. vas vabiini» na dan odprtih vrat Radia Velenje.
Vse lisic, ki vas zanima naSe delo, naši prostori in način, l<alšo sc gremo radio, vabimo na Slari trg 15, v Staro Velenje, kjer so naSi prostori. Ra/ka/ali in povedali vam bomo vse, kar vas v zvc/i z našim dolom zanima. Pričakujemo vas d(»poldne med 9. in 11. ur» ter popoldne med 16. in 19. uro. Med vašim obiskom bo program in vse, kar je povezano z njim, nemoteno leklo, tako da si bosle
lahko ogledali, kako teče program, pa ludi. kako "montiramo" prispevke, kako snemamo spote ... Koga izmed tistih. ki nas bodo obiskali, bomo "vzeli" tudi v studio in ga pobarali o vtisih, ki sijih bo nabral med <igledom. Doslej smo dan odprtih vrat napravili .samo enkrat. Bilo je v éasu, ko smo odpirali nove prostore v Starem Velenju in tislikrat je bil obisk precejšcn. Nadejamo se ga tudi tokrat. Vstopnine seveda ni!
I mkp
Irena Brzelak pomaga tudi časopisni redakciji, ne samo
radijski
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
MADONNA
Madonna je pred kratkim objavila ncwieo, da bo njen naslednji .single predelava slare uspešnice pevca Dona McLeana "American Pic". Pri snemanju bo sodeloval tudi igralec Rupert Everelt. ki bo tokrat nastopil v vlogi pevca spremljajočih	vokalov.
Skladba bo izišla na sound-tracku novega Madonninega
doživel novo pt)trditev. Kar v
filma "The Next Big Thing", v katerem ob njej na.stopa tudi Ruperl Everett. Na albumu bosta sicer še dve njeni skladbi, Single "American Pie" bo. kot trdijo pri založbi Warner, izSel 28. 1'cbruarja, celoten album '/. glasbo iz filma pa aprila. Madonna pa je tudi sicer zelo dejavna in v Veliki Britaniji že pripravlja nov studijski album. Pri tem ji spel pomaga William Orbit, ki je sodeloval že pri njenem zadnjem albumu "Ray Of Light".
SANTANA
Legendarni kitarist Carlos Santana. ki .se je v lanskem letu zelo opazno vrnil na glasbeno sceno z albumom "Supernatural", je v teh dneh
desetih (ID!) kategorijah je namreč nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, nominacije pa si je prislužil v naj prestižnoj ši h kategorijah. Tako je njegov album "Supcrnalural" kandidat za album leta. single "Smooth" je nominiran za skladbo leta, pesem "Put Your Lights On" za najboljšo vokalno rock skladbo v izvedbi dueta ali skupine, skladba The Calling", ki jo je posnel skupaj z Ericom Clapionom. pa je nominirana za najboljšo instrumentalno rock skladbo.
CELINE DION
Zveza kanadskih glasbenih založnikov je pevko Celine Dion razglasila za najbolj pro-
dajano kanadsko glasbenico stoletja. Po podatkih združenja založnikov je Celine prodala već nosilcev zvoka kol katerikoli kanadski izvajalec, saj je samo v svi>ji domovini prodala več kol 9 milijonov albumov, medtem ko število prodanih izvodov po vsem svetu presega 110 milijonov.
Sicer pa je Celine pred kratkim v Las Vegasu z novim poročnim ceremonijalom ponovno potrdila zvezo z Renejem Angelilom in hkrati najavila leto premora, v katerem se namerava po.svelili le ustvarjanju družine.
THE CURE
Legendarna skupina iz obdobja dark in gotskega ročka, The Cure, bo 14. februarja, kol posebno darilo svojim oboževalcem na vaienlin{)vo.
centskega dela pevca in tudi sicer vodilnega člana skupine. Roberta Smi lha in ostalih članov skupine, ki svoje za.sedbe v zadnjih petih lelih začuda ni spremenjala. Album je nastal v Londonu, ob njegovem izidu pa lahko pričakujemo krajino turnejo po Evropi in ZDA. ki hi pomenila uvod v veliko svetovno turnejo, načrtovano za drugi del letošnjega lota.
DAVOR RADOLFI
Popularni zagrebški krealor hrvaškega pop latina. Davor Radolfi. je skupaj s skupino Rilmo Loco dočakal izid novega albuma "Vino me je opilo". Album, ki je izšel pri založbi Tutico. pri nas promo-
izdala svoj trinajsti album z naslovom "Bloodflowers". Album naj bi zaključil trilogijo, ki sta jo začela leta 19X2 izdani "Pornography" in leta 1989 objavljeni album "Disintegration". Novi album je plod koprodu-
vira založba Menarl in la je izid albuma že pred nekaj tedni najavila s prvim singlom "Bomba", ki je v tem času že poslal prava uspešnica. Piilog omenjene skladbe je na albumu še devet pesmi, ki bodo razveselile predvsem dosedanje ljubitelje hrvaškega šarmerja in njegovih ple.snih ritmov.
■ MiČ
Piizdriivijeni!
^^ ■ v novem lelu ■	I smo vam pripra-
I	■ vili nekaj iiovitct-
Ir n «
ř ri " ■ 1 ^ placu. r LI U ^ in sieur konccrl I	skupine Pialluz?..
I^^^B^J Fanije ^ačnejn ,';voje ploske noge ka/ati ob 22.31) zalo prosimo nc xamiijiijlc. Naslednja dobra novica je praznovanje lO-letniec PLACA. .Sicer se graditelji sami nc strinjajo o letu gradilve in olvorilve, zato bomo to poizkusili razčistili v noči 28. L, ko se bo zbralo kar nekaj gencracij SŠK-jevccv.Bomo videli katera bo najS_leviIčnejSa. Vsi, ki ste včlanjeni v SŠK in ste letos ludi prinesli potrdilo o vpisu, lahko s irejcto člansko izkjiznico uveljav-jale popusl v piceriji M4 in sicer 15% na pice, l(j% na alko pijače in 2(1% iiři brez alko. Vse samo za člane ŠSKja.Lcpu se imejte in upam, da vas bo lo vznodbutlilo k včlanitvi	I Dražen
Aies Crnić gosti Dragana Živadi' nova
Biomehanilca Noordung
v Mladinskem centru Velenje bo v jutri, v petek, ob 21.(K) Dragan Zivadiniiv (rojen 1960, umrl 2045. gledališki režiser, soustanovitelj nsk in kandidat kuzmonavt)
predaval o osnovah abstraktnega gledališča. Bioniehanika Noordung je gledališče v gravitaciji O - v brcztežnostnem prostoru.
Bioniehanika: 1. Historična biomchanika,	2.
'Ii;leprczcntaciiska biomchanika, 3. Kozmična biomchanika. V nadaljevanju bo beseda tekla
o subkullurni zgodovini gledališča 20. stoletja, zaključili pa bomo s pregledom stilnih formacij 2(1. stoletja.
Biomchanika Noordung -Modularna akcija L5,12.1999-29.12.1999
ITAR-TASS (Moskva) - 15. decembra 1999, se je ob 9.3(i zjutraj po moskovskem času. na višini 6660m, 140km SV od Moskve, začela prva izmed enajstih parabol umetniškega projekta BIOMEI lAN IKA N()()RDUNC;. atrakiorja Dragana Živadinova, Na krovu so bili prisotni celotna igralska in umetniška ekipa projekta ter dva snemalca, vodja poletov in posadka ckspcrimenlalnega oddelka Centra za pripravo kozmonavlov, piid vodstvom polkovnika Olega Puskarja. Piloi prvega poleta je bil polkovnik Konovalov. Parabole so bile strukturirane znotraj 30 sekundih intervalov z 2 - 5
minutnimi medobmočji. Pred vsako parabolo je sedem igralcev v različnih konfiguracijah pri pospeških do -(-20 začeio s strukturirano dramsko akcijo (Obred Poslavljanja od Marka Mlačnika in Romane íalchar), ki je trajala od 7 do 22 .sekund. Tife pred pospeškom se je začela tekstualna numcričnost, ki je trajala do negativnega pospe.ška in točke gravitacije nič, ko se je začela vektorska tendenca v čisti trodimenzionalnosti. Dramski niz je bil osnovan na algoritemskih enačbah in simulacijah širjenja poroznega bloka gobaste kostnine v pogojih mikrogravitaeije. Zadnja parabola prvega poleta se je začela ob 10,12 in zaključila oh 10,13. 'lakrat sta se končala dramska akcija in strukturiran gledališki dogodek, (jledališče v .skrajšani mikrograviiaciji se je /godilo, prvič v zgodovini!
WESTUFE
Zgodba o Westlil'e, eni izmed množice popularnih fantovskih skupin, je lipična zgodba o u.spehu. Začela se je pred letcm in pol v majhnem irskem mestecu Sligo. dve uri vožnje iz Dublina, Kol navadno v lakih zgodbah, so ludi la začenja s prijateljslvom treh ianlov, ki .so najprej skupaj dekivali v gledališki skupini in v premorih med vajami skupaj prepevali znane skladbe. Sčasoma s<i pri tem svojem početju poslali tako dobri, da so začeli nastopali kot pevci. Posneli so celo CD ploščo in jo v nekaj sto izvodih prodali prijateljem in lokalnemu prebivalstvu. Nič posebnega, a U> je bil šele začetek uspešne pevske kariere.
Ki"> je o enem njihovih naslopov za boine otroke poročala televizija, jih je opazil tudi njihov zdajšnji menedžer Louis Walsh. Bil je navdušen in takoj slopil v slik z njimi. Kmalu za tem jim je organiziral prvi naslop. Kol predskupina so nastopili pred koncertom lakral mnogo bolj znanih Backstreet Boys v Dublinu. Naslop je pomenil popoln uspeh
in z njim .so navdušili še enega pomembnega irskega pop glasbenika zadnjega časa, Ronana Kcatinga, sicer vodjo skupine Boyzone, ki se je lakral zna.šel med občinstvom. Kljub temu, da so fanljo pomenili konkurenco skupini Boyzone, jih je podjetni Keating vzel pod svoje okrilje. 'T<>da trio se je menedžerjem zdel neprimerna in premajhna zasedba za uspeh v tovrstnem poslu. Večina fantovskih skupin šteje štiri ali pel članov in ludi pri Westlil'e so se odločili, da svojo zasedbo razširijo. Organizirali so avdicijo in ustanovnim članom Shaneu. Kianu in Marku sta se pridružila še njihova vrstnika, doveinajslleinika, Nicky Byrne in Bryan McFadden. oba z določenimi izkušnjami iz zabavnjaškega posla. Zasedba je tako postala popolna. Po nekaj nastopih so jih začeli oblegati pred.slavniki velikih založniških hiš in jim ponujati mamljive pogodbe. Česa podobnega fantje še niso doživeli. Odločili so se za založbo RCA, ki seje doslej pokazala za odlično pri usmerjanju karier še dveh znanih fanlovskih skupin - legendarnih Take Tlial in skupine Five. Tako so Westlife přislali v naročju velike založniške hiše, njihovo delo pa sta usmerjala dva vrhunska menedžerja. Izpolnjeni so bili v.si pogoji, ki so jim zagotiivl-jali uspeh.
lil je prišel že s prvim singlom. Balada "Swear h Ag-ain" je postala velik hit. Westlife pa so poslali novi idoli sicer zelo spremenljive najstniške publike. Prvi uspešnici sta sledili še "If I Lel You Oo" in "Flying Without Wings, íantje pa so praktično razprodali vse sv<">jc naslopc. Lani novembra je izšla njihova debitantska plošča, na kateri je kar sedemnajst posnetkov. Poleg vseh omenjenih največjih uspešnic, najdemo na njej tudi priredbe znanih pop skladb, kot sla na primer "Seasons In The Sun" in "More Tlian W<5rd.s". Na albumu jo dovolj materiala za dve plošči in vsaka izmed sedemnajslih skladbe je potencialna uspešnica. Da bo večina skladb to res poslala, je prepričan ludi Rtinan Kealing. ki že zdaj napoveduje, da bo skupina presegla slavo doslej najbolj popularnega ir.skega boy banda, skupine Boyzone.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE
(St.350)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 9. januarja:
l.SLAHI: Minili sta že leti dve
2.B0H0RČ:	Beli venček
3.N0VAT0:	Kaj je lepšega 5.IG0R + ZZ: Svet je lep 5.ST0PAR: Naših ISiet
Predlogi za nedeljo, 16. januarja:
1.CVERLE:Napir
2.DAN	IN NOČ: Človek z zamudo
3.EKS:	Na zdravje, sosed
4.MIHELIČ:	Za konec tedna
5.MIK0LA:	Nagajiva tašča
13 glasov 12 glasov 5 glasov O glasov O glasov
Vili Grabner

13. januarja 2000
ZANIMIVO
KAS VAS 11
HOROSKOP
OVEN 0D21Î. DO 21.4.
h vQt 1« ^ocënjû zelo plodno obdobje LJ$p«ini boils no (nr^o^ih podro^iK. le nojbolj po no po^ova?m V» vom bo f^la loke
giođio. do bo^i? kmolkp pogresoli ie^ove m iziiv«. Poliudi^ ie m vloTile vs« tvoje mo^i v doie^o zeljene^o ciljo, ki r» fako dd». kol iZ vatn zdi. Kor $s hc« (utiven«^ poèoi a bosfe le vedno koj b bi «nkfol zo (pr^membo poJuio i m in ptnuhoii ^ebrono rozin ^lofi,
BIK OOllA. 00 20.5.
Veliko vQiiíi miili te vifi okoli kot vat bolj oli monj tprov^|Q v tlobo voljo. ^Ije bo, do o lem ne oovorile pieveč uij lidiy ledonji tibiociji veljo, do bo (o^ potkrbe! za v^. ker po te tKgri ie vrnjo vom v pfid. koi vot bo v lo ie prepričalo. No If^ezpriJieir podîKju bovi( 1^, rofronlicnr irt rv^ni bo^ie koi že doloo rte. kor bo te r^ojbolj ve^lilo voie^o porirerjo. ki bo vie. kor mu bo$íe nM. vpijal bi žejru gobo. Zdrovje • povprečrw. te vedno prebok-vole roKel prchiod.
OVOjČKA 00 21.5. DO 21.6.
Po dolgem totu boiic p^ni energije in vilolikosli. lo te vom bo Videlo a no ddeč. Sicer po botle znoli kortthio preživeli vtoke rnira/to. Ker te boste dobro pooitiii« bctle dobio voljo hetli pov-lod okoli tebe, zolo te m zgodik do bosie nekomu po^loii ulno vieč. lo VOIT bo ruiprei pokozol diikreW. so] ve, do tle vezani. Koko dolečbotfe <\i, je odviino lomood vat • dejtfvopoje, do te že oeko) im obnoiofe, kol do ii želik v^oj bežno ovonkiio
RAK OD 22.6. DO 227.
kjdt če bosie veorw (oso pte^veii kot domo, kiet vom bo zelo lepo, ie ne bo^le dolgočotJi, lohko te zgoiii, ao te botic (otiii pieurejvijo tiviovor^o. soj vor bo iifc rozporedifev poftiiKro m borve (fen potoii p^etedlo, Žol it li^ko v rtotledrtjib dneh pripravile no nekoj pr^irov z don>aČiiri, ki bi ^ jini, če ne bi imeli loko dolora jeziko. z lal^olo uo^mli, Pri hnončnih zade*
vab ne Kcgajle preve<. Iifdi poíotí a dolec pfide.
lEV OD 23.7. DO 23.8
Ne rozmitl|ojle vet <oi le o deki. (oj je joirw, da fe mora vtakdo kj m tam lidi pozobovofi m idio pozabili no ie^ve, ki jih je vedno dovolj. Vate si bo$le kor preveč gnali k ircu, zoio botle te foliko bolj polrebni $p(otfiKe. Včonh pomoto, ce le noQtodiíe tomi. moîda tkoklnim kosom garderobe« ki ti 9a že doloo Ťelíie, Pri lem te ne ozirojie no pokebe dnjgih. taj ves (ot ikrbile I« zon^e ' tedojje do sezocneie imeh rodi.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
fbzmitljoli bo}fe o nekaj dneh dopv^lo. ki go bosie polrebovoti predvtem zolo, do k n9olnile tkoroi povtem ^ziroiene boleiije. Ce te vedno kotljoie in tmrkofe, pazile, do bosfe uzili dovolj vii* ormov. Predvsem pa te rrujnj zodrhjjel med tlirimi (lenomi. Wodnik vot bo v naJednjihdrtebpionl zo veliko utiugo • rukv mu je ne odte<rie. toj botie kjnalu pohebovok pomoč Kidi vk Dorilo. ki ga boffe dobili kar loko. vot bo izjemno otrecilo.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
ljudie bodo tpotfovali voi mo<an znočq, vom po bo lo silno ugo* nle. Do bi vtem pcd^ozoh. koko nezmolljivi rn çeniohr tle. ne Dotte pri tvojih določilvoH odtiopili nili za ped. po čeptov botfe morda i tem norcdili ve< ikode kokor kofitfi. Denor • mkor loko n)oćno n« zditkojie posii. lOj vom ie ne 91e loko tliko. življenje je kroiko« zoio ga je Irebo iiveti. In p(( hm ptisluhnih kidi drugim. Porber ti bo želel vec življenja v vot. soj botle delovali rtovelicivio m brezvoljno Po bo to le fatodo. kc^ne?
^KOf^PIJON OD 24.10 DO 22.11.
Ker ittik dobro rozpoloženi m vedri se bodo hjdi dru^i dobro «ufili v voii dnžbi. Če bosle orgoniziroli koktno zobovo. oli po «tle nofBO le povobljcni. botle viekokor bletleli Poilnet bo spel m^ce ljUKsumcn. o mu botle znoli odgnorili no vto 10^ ^ourjo. Na delovnem meth; vom delo ticer ne bo zmanjka 90 botfe kor z laiikola ofKoviioli, loj le 90 botle lolili t tironi. ?alo po bo doma tple malo zoikripolo, soj ootle poiinerji^ pomo^oli bitKeno monj. kol od vos pritokuie.
^0 t orove
STflELEC OD23.1t DO 22.12,
Pieve( botle zaupali ivojim pujoleljem. ki vom v(0tih pomenijo več kol lisli. ki tO vtn res najbližji, lo loiiko imo pre<ej slabe in nepiedvidljrve posledice že v bliinji prihodnoth, toj botlo t patiner fem prezivljolo provo Ijubotumno vo no. Po te kar nekoj rozlo* 90V zo laktiïo slon e mu bosle nomzo 1. (e žeEile retili notlolo tiKwijo. ti vzemi e več rosa zo dnjiino m noredile ludt kgj lokego, kor vam »cei nr v veselje, iz lujine botle dobih lozveteljivo pttmo, kor>ec ledno po botle preživeli v nadvte piijehii družbi.
K020R0C OD 23.12. DO 20.1.
Zelo botle nemirni. Želeli ti botle več svobode, kol si jo Irenulno lofiko vzomele. kv u iz rodičnih razlogov nrli ne upale. Prtlegel br te vom vtsj nekajdnevni dopusl. Ce je le morete, ti go pfivoicile. o thotkih pa foje ne razmitljojie, wj imale dovoij denarja, do te vedno lofiko dobro potk^ile zo svoje zdrovjc. Piedřn botle v nos ledni ih dneft očihli partnerju, do re hladen, te vprotojle. koj sle nateili zalo. do nebi bil. »le polem tpíoiujíe, sicef boJile roje liho.
VODNAR OD 211. DO 19,2.
Zgodilo te vom bo. do po dol^m Čotu spl^ ne botle več vedeli, kgj b provzoptûv rodi od tvojego življenjo. Poskutilc si no(cdtli ipisek žejjo. mordo vom bo potem lažje rwli piKt dlje. Želeli ti botle več topline m ljubezni, po bo lo področje ie ve^o hladno kol sedanje vreme. V tlužbi bodile pazljivi, koliko in koj obljubi* jote, ticer se loSko kot priprovile no nekoj noro delovnili dni. ki vat bodo čitlo preveč izčrpa Is.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Potulje te vetkto ne bo no^oljte, vteeno po boste u^li pregnali hude dvome in se olretli shohu, da te z vomi dogojo nckoj hude* 90 tle SI na glavo ni^c^li preveč delo, kol do ti nitle že tlokrol ^Ijubili. do se vom koj li^a ne sme več zgoditi. Poleg lego je čas, da moke zaiegrvie pas m v red tpiovile kootjcno tlonje no votih bančnih računih, ^pfoh, ker se nepričokovarih dolokov ne motele nodejori. vsaj te nekoj čoso ne. Vzemile ti več čoto zase m pieženile brezvoljnost z oklivnotljo no svežem zraku.
V leto 2000 z novim slogom
v #	•
življenja
Vchkokrai smo pripravljeni več invcsiíraít v materialne dobrin« kot lastno /drav-jť. Da je temu res tako. navajam naslednji primer. Pred kraikim sem opazoval moškega srednjih Ici, kako jc kupoval drag avtomobil. Bog nc daj, da hi mu ga bil ncvoilCijiv. Vendar je bilo oh nakupu dragega m^rccdesa v.secno nekaj naroK--
Kupcc je namreč posedoval kar kakftnih 120 kg laslne teze, komaj je dihal, se potil, obličje pa mu je krasila i^e eigarela v ustih. Lastnik merccdesa jo izpolnil skoraj vse riziCne 1'akior-je. pa kaj zalo, samo da se bo vozil 7. dragim avtomobilom, Oeprav hudo bolan.
Ob preteklih praznikih smo s: siiskali roke in si zaželeli veliko srctřc, zdravja in osebnega zadovoljstva. Toda sreiia in zdravje nam ne padela kar 2 neba, zanj sc jc Ireba potrudili, .le fc res, da nam podedovani geni naCrlujejo dolgost nagega življenja, vendar je la v glavnem odvisna od na.^ih	prehrambenih,
pivskih in kondicijskih navad. Malo ljudi ve, kaj je in koristen bole.sicrol, kolikšna je normalna
NOVOIETNI KONCERT
Id bo V soboto, 15» januarja 2000, ob 19*30 v veiiki dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
DIRIGENT IVAN MARIN
Sporedi	
i. Marin	R>?drovVel»iiii
G. F, Hoefldel	Glosba no vodi
A. Bo^ndoder	Salztxidiko sefsr cdo
W. UseroTTB	Prozři k tioben^
	(so^ozQ tri trobente)
F. von Suppe	lahko konjenico
6. Rosini	foiinsko srake
IM	Veliko ïïwio
telesna icža in normalen krvni priti.sk. Vsak, ki ima avlo, ve, koliko olja je ireba nalili v molor avtomobila, koliki^na pa je prava mera tekočine in hrane za srce, o tem paC ni ireba razmišljali, saj imamo zdravstveno službo, ki bo zdravila grehe naSih razvad. Seveda je takSno	razmišljanje
napuéno, saj moramo za svoje zdravje najprej poskrbeli sami, zato bi vsem bralcem Naj>ega časa zaželel, da bi v leiu 2(K)i) zaživeli s kvalitelnejîlm .slogom življenja in da bi zdravje pomenilo naSo največjo vrednoto, katero pa bomo imeli, ie bomo već invesiiraU v svoje /dravje.
■ Ptrtovšek, đr. me<f.
"Z»
m
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VEU^NENSlS
vabita na
KONCERT
UROS USENIK - kitara
Absolvent Akademije za glasbo v LJubljani SPORED:
J. S. Bach, J. Turina, R Tarrega, H. Villa -Lobos, Ivi. Giuliani, R. Dyens
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE
ORGELSKA DVORANA, ČETRTEK, 13. JANUAR 2000,08 19.30
KC Ivana Napotnika Velenje KOLEDAR PRIREDITEV -januar
Ćcirit'k 13. j;4nuuijn« i>h 1X,(HJ. Knji^iiku VvJunjt Matjaž Šalej: Zgodovinsko geogralskl oris Šaleške doline Predavanje.
(îiïiinizJlor §5iIc>ko muzejska» in /gcxinvin-^kiítlni^tvi^
Inrvk. IK. jdnuHijji. ('Hiikaijcv dom v IJub^iiiii. Super abonma{4).
UKROČENA TRMOGLAVKA
balet.
Glasbil: Kiirt-lluin/ SioUc. kO{c^>grdrij<< in (nHccnncijn* Jolni C'r4nki>. NC4:iiogr?riju in kosiumogrnOjn	Dalum. txlrska
p^^^t;lvilcv; ( rco^'tlc 'iMiigui rides.
Koprtnlukv'ijj med SN(i Opera in hukiom Ljubljunu in (\tnkarjcN'ini donionv
Odhod avtobusa i'h I/ slovenj Cîrydcu in oh Í7.ÍII) i/ Vfelcnja.
Vsti^niecMHtiiSlJI
janunija.ob IK.IH), I><»m kulniiv Vdcnjv Mbdinski aK>nma (4) in ÎA'cn
Tone Partljič: ČISTiLKA MARIJA
Rcžiwr Vico Ibuřcr, Igra Niojca I^rltjiO.
(«ro /Ji literarno d<!kî 'malcvia cKivckii". Mimja jc 'samo' ^i&iiíkn. Njťnc ^krbi ^ suicjo okolt prchraric, ^»ilkc a prcživci)c, opravljanj, Ibda îudi "malicknxík* je wndar konipkfcii <'lovck. Iji njene sanjariji: o oiro^kih in ni]atk»>liii)i nastopih pred publiko ^<ivorijo, da »«c ludi v^^tilki hhko skrzVii nekaj već ... VNlopníce iíxíosrn
Peivk. 21. januHrjiu i>h 19.00« Knjižnici Velujuv Kuluirni vcCtr Alojz REBULA
SKivcn$J(í písaiel] in kr^n*iki mi&kc V«iiopniîie nil
Ni>(luyu. 23.Juiiuurjj. <ib 20.00. Cankarji*« <\om v ljuhljaní.
/lati abonma
ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER.
Oingvnl; Lct^pold I loger. Sol i si ku An^liku kít>chljgcr. me/* Prt>prani: WA, Miwan.
(XllitHÍ aviohusa i»b h Skivcnj Oradcji iii ob 17.1KI i/, Velenja.
SvboUi. 29.j3nuijrjn. ub iO.OO. Duai kuhuri-Vvfvnjc Pikiii ahonmu (5) in izvgn. Lutkovno giedalíi^ť Ljuhljiina
Světlana Makarović: TACAMUCA
Pravtjjciio prikupni beli miici, kije hv>le}ahiti nckiij posebnega, Vstopni« WXI SIT!
Ponedeljek 31.Januarja. <>h Dtim kufiure Voluiije Beli gledališki oboncna (4)
Turek. Lfcbnjarja.ub 19.J0.RumenisIediiU^kiabonma
Vinko Mëderndorier: LIMONADA SIOVENICA
Komedga.
"Rcži^icr Vinko Môdcm<loiÎ6i. Igrajo; Bojan Umck. Diivjd ('aU. Anica Kumcr. Biniio Baranwic, Manea Ogoitve, Slone Potisk, Dragih KaKtelic. Renato Jcn^k, Avonc A^rež. M:îja Slronuir,
V icj žkihlni kamcilijj avtor íjudoniu^no /aobjci ^Jcwçn^ko 'visoko' potiiiko, ki / uprizoritvijo ne morv pt>siau samo predmei cenene^ p^vrucha. tuntveć liiUn prepričljiva t.lik;i, ki bo fUcdalca ndpiralûvîCi. Jc p«>lna zdravega liuniorja. ki scpoMUchojejari sloven* ski nerixini^&lj.
Vsttîpniec2fJ0uSm

12 KAK VAS
VRTIUAK
13. januarja 2000
'Danilo l*iid^nn v.d. riiixsk* liiiíj hl<jvi)n$kíh nurcli* jskih n^phrw(niant; in Mfrmial. prodskcJnik upraviî MTC. sicor pa l.jubenci:. sla bilu v soliolo nâ alvoritvi pivnovljiinrs in iMivck^ďno smuf'jut'skii skaktilniix; nn l.iuhnoin. /niifni (lui srtiO^tuv yaí to pi'ispcrval priiv "Surno za toliko bi |o bilo Irclia |»ov(«îali. pa bi so skakalnemu .športu in IJubnitmu èii Uipso. písiilo."
-"Prav si povedal." ju k Anionu S komínku, »vviniku v nUiMnhkcm svitru ^uslunja i/ vrsi SKI) obmil kolosa Anion Koron (SDS). imun scistanfhkih ulic jc Ireba pomoluti vsr; ju^itslovansk«: |)n* imko."
Mnlo lilagus. drugi mc>^. raclu in VKtdkn. sla nubuvilu dvi,* knjigi Kilo6i;go kralja. "I'rviC /aU>."Îiî iXîkeJ Mal*;» ''«la Sis no bova pn:pi* ruia. kilo bo najpruj bral, drui^ii^ pa /alo. kermo y^dni-
/anima, kako so lahko včasih, klí uli |KimHn}kan|u hln»ktivníakov naivilíli lako dobru nablavko meslu, zda't. ko jii sln>kuvniakuv kolikor pa nu ^ru in no
Sdme hčerke
V Ljubljani sc ic rodila prva Slovvnktt. ludi V ctflji^ki hol-ni^Tiid m: jť piva t<k1íIh dekb* ca. Ifi7a mwo leio jc ludi Vo» Icnjô dol>ili» hćcrko. tn d^^hil jojecolo PrcTTK^wmk.
Smučarskd
lliusijc grcma dol. Mj smi> na vrilu. A io v^lja in Za i>muCarji;,
(Pre)hltro
ludi /a (ioUe Jc veljalo pro-memo opoyohh: biiKije hi-irt) prchiiri>. Kcr «> prchilro pognali naprave, jím jih jc mSpcklor hiiro 7aprl. srcCa. da so poicm spci hiiro dohiU dovoljenje.
It y'.C'.-:?
Podobnost
/. MiMiivZcm. B(»?iikom in dcdkiim	jc kol
7 (nekdanjo) brc/plnćno osnovno àolo. Siarie veliko siancjnl
Zaposlenost
PodiUki kažejo, da jc ludi pri r\Ai. vfrti manj hruzposclnib. SfiVtíila. ko pil jih je već pri ra?nih delib /aptislcnih celo ponoiil.
Čudno
(''udno se sîiAi. da ;e kljub man)Semu Stcviiu n^jsicv Se vedno loliko poireb po ureja» njuvnccv. Da jim je Icp&c. In kljub lemu. da iiidi Slovenci dočakamo vse vcCjc^ slarost, jc vse več pt>ireb pi> mriiSkili vciicnh. Dii jim je lep^?
Spremembe
v Si^uinju ic vedno čakajo» na svoje revolucionarne spremembe, Ulica b^le Rl-harja Ae nikakor noOe pa.Ml.
Policija!
Nukuieri pa res niso nikoli ;'adovoljni: na Ljul^m aoù izb<uili policijsko pisarno, /daj iMćcto ^ p<isijjo. lorej nckaicri le še zaupajo |K)lici' i'-
Varno
Nii m ćudno, d,t župnik s krajani Starega Velenja Uiko dobro vo/i. Saj je Furman.
V Evropi
liidiima ni vedno le v Ameriki. NaSa Indiana iz Logarske doline je v Evropi. Prva v Evropi. Po uporabi samo-siřela so najlx)lj5^i v Evropi.
REZANJE ŠOŠTANJA
D
Zima J9. Uraz m popušča. V takih dneh J« budi srca le&o n^îohiifcl s toploto. I^jiuljs so TOlJe, ker jih zebe v noge, ko pa ee odpravijo po mestu, jih na vsakem koraJni prlâak^o kupi ledu m zmrzn^ene^ sneg& Zato sâ)e vââ«inu piscu pripetUo» da ga Je vzne)evoUena sxiňn-ka sredi mesta aa ves glas ogcwrila, ali »nam je na obžuii smanjXalo soli.« m z vellXim ce^ai^era previdno odstopicala čez ledeno parkliiàds za KE^uhovlm domom. Nej'brž ruma smisla vse^amu Soètanjâanu posebsj rasla-ga^l, da podpisani Že deLrto leio ved ne dela na občini Da pa Jim je na obâim većtrai zmanjka sou, se tudi Jas stn* njam. pa ne samo uste 2& posipale ce«t, ampsk one dru* ge, pregovorne.
ieprav Je Xntlka zaradi slabo oiJédeneg» messa nsjbrž prsvénja, Je po drugi stranJ treba re^, da led In sneg pozimi, ljudi ne bi smela prevoá spravljali v slabo voljo, s^ hvalabogu êtvlmo v obdobju In na te>:éni sem-^eplsni legi, da pomlad vedno pobere ob& âneg in led. Unogo Je pa ki za cd5tran,}evanje ledenega oklepa ne kli&ijo na pomoi občine, fttnpftk ee scvari ročno m jadrno loiijo kar sami. pa tsko te dni m ni£ čudnem će erećate kakénega meèâana> kl se s krampom spopada z tedano podJe^.
Sodoben na£m živ^en^a nas Ja pog^^ltnil vose, teko da niti ne opazimo mnc^lh anomalij. ki sa dog^ajo okoli nas m ki nas zelo veliko stanejo. Ne dvomim, da bi danes pri nas obveljal sa čudaka vsakdo, ki bi pričel osnaryau. daje ékodljivo zimsko soljenje cest m drugih Javnih povriln,
se skorso vsem> tudi moji znanki iz uvoda, zdJ samo* umevi», da je treba ledene ceste posoUti. Tako se hipoma razreéene vse simske težave, Čepráv nihSe niu tega ne ve, da so te dni temperature a'aka preprosto prenizke, da bi bila za cdstrar^jevanje ledu boJ zelo udinkovito. So bo pa topleje, bo pasonoe Itak samo naredilo svoje.
A to, kar se mnogim zdi samoumevno za Javne, mest* na povràine: ceste, ploânike m kolesarske steze^ Jih int.i slu&^no no^ početi na domeâem dvonâ£u. Saj lju<^e vendar vedo, da sol ne ra^e samo ledu. amp^ tudi tisto kai* je pod njim, pa naj bodo to tlakovci, as^t, aH kakéno drugo bolj aH manj imenitno tlakovanje dvo* riââa. Karkoli že je, tisto Je moraJ laustnik plačati m Je ékoda, dabi taksno tlakovanje solili iit uniôevali. Vsakdo zato r^e z lopato počisti svoje dvoriéfie, da m ledeno in da se bkratt dvoriâôu ne dela âkcda.
Starokopitno, kakopak, zvem ideja, da bi se veaj pločniki m kolesarke steze, poČistUl rofino. S^ vendar £Mmo na pragu tretjega tisočle^a. Ko je vse nagumlx m na stroje in ni potrebno, da bi človek giarsi v pctu svojega obra^. Kako pa zgleda to '»strojno« čiědenje Soětanja^ Kakšen dan all dva po tistem, ko po sneženju spluž^o cestlââa, se komunalci lottJo ée pločnikov. TeUu> da plužljo dobro polovios pločnikov. Pol po cesti In pol po pločniku zatem vosijo s otamičem«» za njlm Je pripet voziček Iz katerega se na debelo uaipljeta eol m pesek. Da po tskim tehnologOl ne	samo do kem:uske eros^e, ampak
tudi do grobih mehanskih poâkodb, m treba dvakrat pra* nu. Kdor ne vrnjamo, m^ 81 gre Fomladi ogledati eno 19K)
star plcČnlk in kolesarko stezico ob novem bicdcu pri bencinski črpalki Sol, kolikor se Je nezažeevasfelt inbeton. se nato spere v Peko, kar seveda ne gre 6teu k ekoloâkJ sanao;jt reke, na cestah m pločnikih pa ostane na debelo drobnega peska, Ki Je kakor nalaéč, da saznjunodmarca do maja ukvai:{a strojna metla. Tb. ob hrupu m v prshu, obřSéOno okoli ene p^oldne, da Jo -vidi ČUnved IJvvil. porSegi krempi po mestu.
191 mogoče oporekati, da zimska služba s tem ni oprav^ena. Nesporno je pa tudi, da takána tehnologija mtenenmo ákodi^e cestni infrastrukturi, V ŠoStanju âkode ni mogsče opasni le sato, ker so skoraj vse cestne povržme v tako slabem stan)u. da se ikoda ena sune ozi* roma ene sezone soljenja, aploh ne vidi več. Kratka kal* kulaoija pa hitro pokaže, da bi za enak denar, kot je to narejeno s sodobno solllno-ôlsClIno téhnolo^o, mesto v tednu dni počimili ëtlije korei;)^ ročno.
Po vsem napisanem boste rekli, da tudi meni manjka Eoli v ^avl, pa zato klatim neslanosti. Morda. Tbda vpi<aàujôm se, all tudi v Avstnji èieâijo sol same zsio, ker nims^o moija m. jo ssto skrbno čuvejo v svojih glavah? No, mogoče pa sol rasžira tudi avstr^aki beton.
■ Psrorez
GARANT d.d. P0L2ELA Industrlt&ka prodajalna POLZELA Tel,: 0B3/70-37.130. 70-37-131 Delovni 6a$ prodajalne: pon&deljek • petek od 6. do 18. ure sobota od 8. do 12. ur
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
9 Velika izbira vseh vrst pohištva po UQOdnlh cenab
#	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati
#	Razprodaja opuščenih programov In vzorčnih sestavov - do 00% popust
0 RAZPRODAJA programa COMPO • znižanje 30 %



POLZELA
NOVO
PROGRAM G >
Informacije rutsiefofl: 0«V 7037.130, (»^7037.13t
13. januarja 2000	SREČANJE	KAS CAS 13
		
Mormonska misionarja v Velenju sta prepričana:
^^Veleničani so drugačni kot drugi Slovenci
Mormona Elder Hudscm in Elder Moss sta Američana, kiju vedno lepo urejena, v moških oblekah, srajci in kravati, zagotovo na mestnih ulicah srečujete tudi vi. Spoznala sta se šele v Sloveniji, kamor sta prišla širiti vero. v katero verjameta in ji zaupata. Zato, ker se jima zdi vredno, da prispevata k razširjanju vere po vsem svetu s svojim misijimarskim delcmi. Že nekaj mesecev živita v najetem stanovanju na Gorici v Velenju, vsak dan pa se odpravita tudi med Šalečane, da bi jim na nevsiljiv način predstavila "Cerkev Jezusa Kristusa iz poslednjih dni'', kot se uradno imenuje njuna cerkev. Elder Hudson prihaja iz države Washington, Elder Moss je doniii v Ncvadi. Prcscnelila me z odličnim znanjem slovenščine, ki jo tu in tam dopolnimo s kakšno angleško besedo, a se z njima lahko lepo pogovarjam v svojem jeziku. Pohvalno, če veste, da sla v Sloveniji le dobro leto in da so ju. preden sla prišla k nam, naučili le nekaj osnovnih fraz, kol je "Lačen sem", "Hvala, prosim..." Presenečenj še ni bilo konec. Zato. da sta iahko prišla Sirili mormonsko vero, sta varčevala, saj svoje misionarsko delo linancirala sama. "Verjamemo, da je naše znanje vredno širiti po vsem svetu. Že od začetka našo vero približujemo ljudem s pim)očji» misi-onarjev. Fantje lahko postanemo misionarji pri 19. letih, dekleta pri 21., konča pa se pri 26. letih. Potem si ustvarimo družine, pc» upokojitvi, po 60. letu. pa mnogi spet postanejo misionarji. Trenutno nas je v Sloveniji 30, večinoma smo mladi, le 8 je starejših od 60 let," pripovedujeta.
Pred časom sla v svojem stanovanju prirejala tudi brezplačne tečaje pogovorne angleščine,
pa pravila, da. žal. pravega zanimanja ni bilo. Zalo se sedaj posvečala predvsem študiju jezika in evangelija, ki ga širila med ljudi "Vstane-va ob 6. uri, ob 930 greva med ljudi, pcmavadi od vrat d«i vrat. Pri tem imava veliko težav, ker naju mnogi takoj zavrnejo, ker mislijo, da sva jehovca. Naša vera in način dehivanja se od njihove močno razlikuje. Zato nama ni lahko, saj želiva le predstaviti naša spoznanja in cerkev. Ce ljudi zanima, potem jim dava še več informacij, imamo veliki» knjig in druge literature." V Celju, Ljubljani in Mariboru imajo tudi svojo prostore, kjer potekajo cerkveni obredi. Zanimivo je, da nimajo prolesionalnih duhovnikov. Svoje delo ti opravljajo kot dodalno delo, ponavadi na nedeljskih mašah. Po svelu imajo veliko cerkva in templjev. Nekateri so zelo pro.stomi. arhitekturno izredno zanimivi, spl{)h v San Diegu, Washingtonu, Lt)ganu ... Mormoni verjamejo, da je družina najpomembnejša slvar na svetu, zato so mormonske družine zelo številne. Elder Hudson ima šlir .sestre in dva brala, žc pred njim je bila misionarka ena od sester, ki je prežJvela lelo in p(il v Belgiji. Pravi, da bo. ko .se vrne domov, študiral grafiko in smučanje. Med misionarje jo šel tudi zato, ker je želel spoznali .s^vet in se naučiti novega jezika. Dva meseca sejo na pol pripravljal v mormonskem misonarskem centru, kjer u.spo.sabljajo misitmarjc za pot med ljudi. Njihov način dela je zelo uspešen, .saj imajo po v.sem svetu že 11 milijonov vernikov. Tudi Elder Moss izhaja iz velike družino; ima pei sester in brala. Oče in bral sta bila misionarja v Nemčiji, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Ko se bo vrnil, .se bo posvetil študiju gradbe-
ništva, a do lakral je še nekaj mesecev. Oba v en glas mi zatrdita, da za Slovenijo nista slišala, dokler ju niso napotili sem. Fanijo in dekJeia namreč ne morejo sami izbirati, kje bodo opravljali misionarsko poslanstvo. "Sedíy je že mah) drugače. Odkar je bil na obisku Clinton, zagot(»vo več Američanov ve. kje je Slovenija," dodala k temu.
Odkar sla prišla v Slovenijo, sta delala v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. V Velenju sla od začetka poletja. Najbolj odprti in komunikativni se jima zdijo Štajerci, sploh na mariborskem območju. "Nikogar ne prepričujeva, da se nam pridruži. Le povabiva jih, da molijo in spoznajo našo ven». Odločitev pa je njih(»va," ob tem še onkral poudarita. In kaj oba Elderja menilii o Velenju? "Kot misionarja občutiva, daje lepo me.sto, s tradicije». Ljudje pa se nama zdijo precej drugačni kot drugje p(» Sloveniji. Zelo s<» zaprti. Včasih nama ne pustijo niti. da bi se jim predstavila. Želiva le p<»magati. Želiva, da niyu sprejmejo in nama prisluhnejo!"
Velenj.ska mormonska misionarja sta mi po pogiivoru prinesla še veliko literature, ki predstavlja njuno vero in delovanje cerkve. Sto vedeli, da so mormoni ena največjih humanitarnih organizacij na svetu? Da pomagajo lačnim, vojnim sirotam in praktično vsem, ki so pomoči potrebni. Številke, ki jih namenijo v humanitarne namene, so ogromne. Tudi na vojnem področju nekdanje Jugoslavije so veliko pomagali. Imajo dvanajst apostolov. Prva zapoved. ki jo je Bog dal Adamu in Evi, je bila povezana z njuno zmožnostjo, da kol mož in žena postaneta starša in da imata čim več
Mormonska misionaija Elder Hudson in Elder Moss sta Velenje z okolico že dodobra spoznala. Mnogi jima zaloputnejo vrata, f<er mislijo, da sta Jehove priče. Pa ne želita nič drugega, kot prijazno predstaviti svojo cerkev. Odločitev, ali želite o njej zvedeti še kaj več, pa prepuščata ljudem....
otrok. Otroci pa naj se po njihovem prepričanju rojevajo le v zakoaski zvezi ... V literaturi veliko pišejo o preroku Joshephu Smil-hu, ki je ponovno obudil in ustanovil Cerkev Jezusa Kristusa iz poslednjih dni. Zanimivo mi je bilo tudi 10, da se mormoni pri osmih letih slarosli sami odločijo, ali želijo biti krščeni ali ne. In vse to vam bodo razložili mormonski misionarji, če jim b(isie seveda voljni prisluhnili. In lo v lepi Slovenščini.
■ Bojana Špegel
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
1. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE 5. PROGRAMIZA
•	Anglešld, nemški, Italijanski in španski jezik -začetni in nadaljevalni tečaji • 50 ur
•	Izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika s pripravo
2.	RAČUHAIHI5K0 USPOSABUAHJE
•	Osnovni tečaj Win Word
•	Nadaljevalni tečaj Word - Excel
3.	PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
•	Nega in zaščita sadnega drevja
•	Kreativne delavnice za otroke
4.	IICEHCE IH USPOSABUAHJA
•	Trgovinski poslovodja priprava na izpit
•	Gostinski poslovodja
•	Turistični vodnik - NOVO
•	Turistični spremljevalec - NOVO
•	Voznik viličarjev
•	Strojnik gradbene mehanizacije
•	Upravljalec dvigal
•	Varnostnik
PRIDOBITEV IZOBRAZBE
•	Kuha^ Natakar • 1. letnik
•	Voznik -1. letnik
•	Voznik - prekvalifikacija
•	Ekonomsko-komercialni tehnik (diferenc, program)
6. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
•	samostojno učenje s pomočjo računalnika in multimedijskih programov BREZPLAČNO -tel. 8971780
Informacije o programih in vpis je vsak dan od 8. do 16. ure, ob sredah do 18. ure osebno ali po telefonu 871 374,871 372 in 897 17 81. Prltove sprejemamo do S. februarja 2000.
Trgovci so najprej znižali cene obutvi, sledilo je nižanje cen tekstilu
Na razprodaiah
£hik^je-ntt(jOž%(X príkodhoé
VELENJE - Pr» tistem, ko se je v prvih dneb novega leta pred praznična nakup<»valna mrzlica po trgovinah polegla, so se trgovci začeli pripravljati na sezonske razprodaje. Tudi po številnih velenjskih trgovinah, podobno kot drugod po Sloveniji, se je najprej, že prejšnji ponedeljek, 3. januarja, začela sezimska raz-pntdaja obutve, ta ponedeljek pa ji je sledil še teksti i.
Na vseh izložbah trgovin z {)butvijo so plakali z informacijo o nižanju vabili potrošnike, da izberejo kaj zase. Ponekod so sezonsko obuiev ponujali za polovico ceneje, kar se resnično izplača. Zalo ni čudno, da je bila prve dni gneča v lakih trgovinah kar precejšnja. Ljudje z nakupi raje malo počakajo in prihranijii denar, volja pa tudi li.sio, da kdor prvi pride ludi prvi melje. V ponedeljek, 10. januarja, pa je nižjim cenam obutve, sledila razprodaja tekstila in ponovila se je slika izpred tedna dni. Številni poiro.iniki so si listo, kar bi utegnili kupili, ogledali že prej, potem pa počakali, da bo cenejši tudi tekstil. Medlem, ko se bodo razprodaje športne opreme začele po napovedih okoli 5. februarja. Mnogi smo se na ta znižanja že navadili, in ludi trgovci pravijo, da .se jim zadnji dnevi pred nižanjem pozjiajo, ker le redki Se kaj kupujejo, veliko več pa je tisiih, ki si ogledujejo. Vsak prihranjen tolar pride prav in zakaj bi z nakupom hiteli, če se to ne izplača? Da ljudje raje počakamo na razprodajo in kakovostno izdelke, ki so bili še včeraj dražji, kupimo po nižjih cenah, je pokazal že bežen ponedeljkov sprehod po trgovinah s tekstilom. Nekateri kupci so nam lo ludi potrdili. MARTINA PAVČIČ: "I.ščem krilo z^se in odločila sem .se, da
počakam na znižanje. Zakaj bi ga plačala več, čc to ni poirebno? Splača se počakali kakšen dan in enakega ki bi ga dan prej plačala dražje, kupiti naslednji dan ceneje. Sploh pa lahko precej priliraniš. če imaš v načriu nakup česa večjega." RAZIJA MDJAČEVIČ: "Nobenega dvoma ni, da se splača počakali na razprodaje. Sama iščem zase jakno in kolikor zdaj gledam, se mi bo čakanje izplačalo. Pri tejle, ki jo ogledujem in mi je všeč, je cena za 2().()00 tolarjev nižja. Bom pa še pogledala po drugih prodajalnah in se ne bom zaletela. Obiskala sem tudi že prodajalne z obutvijo in ludi tam se mi jc nakup obrestoval. Zakaj bi plačevala dražje, čc pa to ni poirebno?" IRENA ŠKET: "Kar nekako navadila .sem se žc na sezonska nižanja, kjer izdelke enake kakovosti dobiš znatno ceneje. Če človek česa ne ptîtrebuje ravno nujno, se mu čakanje vsekakor izplača. Iščem zimsko obutev zase. Odločena som. da bom nekaj kupila, niham pa še zaenkral med škornji in gležnarji. P<Hcm bom obiskala šo nekaj trgovin s tekstilom, saj danes, ko so razprodaje tam šele začeli, še ni vse prebrano in se da kupili res kaj odličnega. Sploh seje pa vredno podviziiti in na razprodaje priti že prvi dan. Predvsem pa me veseli to, da so le zdaj že d<wolj zgodaj, in da se na njih poceni kupili modne in aktualne izdelke."'
■ mkp, tp
Nclb.qxd 4.1.00 20:4S Page 14

14 KAN iAS
TV SPORED
6. januarja 2000
ČETRTEK, 6. Januarja
PETEK, 7. januarja
SOBOTA, 8» Januarja
NEDEUA, 9. Januarja
PONEDEUEK, 10« januarja
TOREK, 11. Januarja
SREDA, 12. Januarja

u Où t255
t3?5
t5.30 16.30
1730 t8.05 19.00 1930 20.05 20.
22.00
23 40 01 05
06.00	DoDrojutro.Slovfiniia
09 00	Topsliop
09.30	LJmazanelaji.na/i.
1030	DlVjiangel.nad. 1130 l(ulKzni. nad. 12.30 policija, nan
13 30	2tvl|en|eiQče daljs. rtan.
14.30	Pas|i pojtcisC. nan.
15.06	Družina za limrel. nar».
1540	Maggie,fian
1Ô1S	Uni92dnele2Ln9n
17.10	Divji sngftl, n»n
16.10	Uo6 ljubezni, nad
19.15	24 Uř
2000	Raziresena Ally, nan
2055	Nikira. nan
21	55	PniaiBlji nan
22	20	Bíez zapor z Jonasom 23.15	Vohupska ijra. nan 00 00	U.ASH.nan 00.30	Kjia. nan
01.00	24 uc ponoviav

s7 4«
aft
9 00 NAJ SPOT DNEVA
9	05 NAJ SPOT, s^^nâ Odd
10	35 VABIMOKOaEDU 104Û TARZAN'KONCERT
PHILACOLUNSA çtlasbeno dolcům, oddaja 11.25 VIDEOSTRANI 1855 NAJSPOTDNEVA 1900 REGIONALNE NOVICE 19 05 OTROŠKI PROGR/UiA.
ALitU^IN.I.d^ns lilnu 19.30 O0Ve$TlLA 19.55 VABIMO K OGUDLI 2000 UEJNIKkREINKAfí»ACIM-pogovor z d/. QCODANOM DOliNCEM 20.40 OBISKALI SMO MOZIRSKI GAJ. đokumsnumt zapis 21,00 NAJ VI2A STOLETJA, 6. 22,00 RE6I0MLNE NOVICE 2205 MOTOR SPORT MUNOIAL, 7 Oddaja, ledeni! pregled 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
09.30 Risanka	j
09 40 Lssk iz globin, plesna	t
oddsra	\
09 50 OdtíjS li oiroke. ponov	i
10.30 Zgodbe IZ kolike	[
1100 Neiionai ge^graohic, a^n	i
11.55 Casovmstroj	i
13.00 Poroeila vreme. ^	[
14.05 Siover^kaleta r^ona^a	j
1420 Kdjscr^liveCemi[los^ev	j
letu 1999	i
15,10 Zoom	1
1630 Osmldan	j
iroo Tsdi, oddaiazamutarifo	j
1735 MbdIgenij,mladius^ar]a]d	j
)8 00 Obzornik, vreme, épcit	I
18.10 Delov{6Ku,1/7	|
1840 Ljudjeevrope	i
19.10 Risanka	j
1930 TVdnevnik	j
19^ Spon	:
20.05 Tadnik	I
21,00 TV poper	[
21 35 Homo luristicus	j
2210 Odmevi, vrane.	j
23.00 Podoba podoba	t
23.30 Smrak Stoletja, dok. odd	[
Ql,05 Alica. kurtuml magazin	[
SLOVENIJA 2
09.40 SPvafp $mue.SL{2), 1	j
vo^ja. prenos iz Manbor?	|
Strel3zjasne3a,4/13	i
SPvalp smuč,SL(Ž),l	|
vožnja pienos iz Manbor^	j
Novofetna Tumeja v smuC.	j
skokih, prenos	}
Glasbeni uirtnki	[
SPvaip smuC.,SL(5.	i
posneiakiz Manbora	:
Po Sloveniji	|
Dr Ouinnova. 23/2?	i
Sol9laminila.3/7	\
Videonng	i
Sponni lifm	[
Evropska 119a v košarki	[
(Uj. cnotot*Llnior> OUmpija.	[
prenos	:
Poseben pogled zakai	[
ravno Havel?, kanad	|
6^rr\ ilm	j
Perverzna igra, 2/2	[
Slovensb tazz	•
SLOVENIJA 1
09.30 Oddaja za otroke
10.05	Mladi ganiji 10.20 Tedi.oddejazamuladjo
1055	D€lovieky.i/7
11 25	Lfudje evTops
1135	Vvojmzm3mi)i,1/3 13.00 Poročila vreme. §port 13.40 Alica. evropekj kuXiimi
magazin 14.Somrak siolatia dokum oddaia
15	40 Po domaČe
16	30 Mostovi 17.00	PozabM^s
batac. 1 oddaja
1715	Mtžkolin' mišonovi
1725	ûorote|3vde2eliOz. nsanka
1600 Obzornik.vreme Sporr
1810	Modro
18	40	Trigbvski narodni park 1910	Risanka
1930	TVdnevnik
2015	Petka
2135	Jogger. 11/13
2210	Odmevi, vreme, šport 23.00 Pomožna kli^b 00.10 Modro
00.40	Trigbvski narodni park
SLOVENIJA 2
10.00	Or.Ouinnova 23/27
10.45	bza. Iranc. rial lilm
1215	Wdeonng
1350	hanTavC^rAjnandu$.
slover^ lîitTi
15 05 TV prodaja
16.35 Krava m ujsinik.tiafic film
17	30 PoSlovenifi
18.00 Bnj§en|e diamantov, dokum oddaia
19	00 Parada plesa
19	30	v^deonng
20	05	DaieC od pcmorelega sveta 21.00	Grsceneudaru, 1/25 21.20	Divj I konji, argentisnki lilm 23.20	lmon.8/?2
0010	lmc^1.siopnis,9/16
TXX
06.00	Dobro (Utrt . Slovenqa
09.00	Topshcí)
09.30	Umazane laîi. nan
1030	Diviiangel, nad.
11.30	Moiíjubezni, nad
12.30	Rarrresena Ally, nan
13.30	ívljenje teče dalje, nan
14	30	Pasji po^cisi, nan 15.05	On.Ftina za umret, nan
15	40	Maggie, nan 16.15	Umazane la2i, nin 17.10	Diviisngel, nan 16.10	Mo£ ljubezni, nad 19.15	24 ur
20.00	Mreiazloims.amer lilm
2155	Odpadmk.nan
22.50	Oosjeflx.nan
2350	Popolni spomin, amer lilm
00 50	24 ur, ponovitev

Hmnmtí
Str
09.00 09.05
10.05
10.« 10 50
1150
12.20 17.55 18.00 19.00 19.05
1925 19.55 20.00
21.30 22 35 22.25 22.30
N/U SPOT DNEVA
DMROJIHRO
Bil«mativno*razveQnlna
oddaia
MEJNIKI -
RčiNKARNACiJA, pogovor Z dr BOSDANOM DOLENCEM VABIMO K OOLEÛU NAJ VIŽAST0LFTJA,6 Oddaja: IZBOR NAJBOLJ PRILJUBLJENE NARODNO-ZtóAVNE PESMI MOTOR SPORT MUNDIAL 7 Oddala: iedenskl pregled dogaîanjana podrofiu moio športa VlDÊOSTliANt NAJ SPOT DNEVA MIŠ UAâ. otroika oddala REGIONAL NE NOVICE OTROČKI PROGRAM ALA0IN.2. delrisan lilma VlOEOSTTîANl VABIMO K OGLEDU MACARENA, romantiCna komedije
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA VlDEOSTRANl
SLOVENIJA 1
09	30 Oddata n otroke 10.05 MladigeniH
10.20 Tedi, oddaja za mulanjo 1055 Delovteku,1/7 11 25 L|udie svrope 11.35 Vvoinizmam<N.1/3 13 00 PoroCiia. vieme. šport 13.40 AUca. evropskikulturni
magaan 1405 Somi^kstolMia.dokum oddaja
15	40 Podomaie
16	30 Mostovi
17.00	Pozabliene knjige naSih
bâbic 1 oddaia
17.15	MiSkolin misofiovi
17.25	DoroiejavdeželiOz, rrsanka
18 00	Ob?omik. vrsTte. šport
18.10	Modro
18	40	Tnglavskl narodni park 1910	Risanka
19	30	TVdnevnik 20.15	Petka
21.35	Jogger, 11/13
2210	Odmevi, vreme.
23.00	Polnočni klub
00.10	MCNjro
0040	Tnglavski narodni park
SLOVENIJA 2
10.00	Dr. Oumnova. 23/27
10.46	LIza. franc, ital film
1215	Videoring
13JO	Ivan TavCar* Amandus,
slovenski film
15.05	TVproiteja
15.35	Krava kn u|eln)k. franc Mm
17.30	Poslovenili
18	00	Brušenje diamantov.
dokum oddaja 19.00 Parada plesa
19	30 Videonng
20.05	Dalei od ponorelega sveta
21.00	Gr^ce na udaru. 1/25
21 20	Divji konji, argentisnki lilm
23.20	Umon.8/22
0010	Umori stopnie.9/t8
06.00	Dobroiutro,Slovenija
09.00	T« shop
09 30	Umazane lai, nan
10.30	Divil angel, nad
11.30	MoC^ubesii.nad.
12.30	Raztresena Ally, nan
13.30	2ivlM Kis dalje, nan
14	30	Pasji policist, ran 15Û5	Dnj2irazaumret. nan.
15	40	Maggie, nan 1615	Umazane Ia2i. nan 1710	Divji angd. nan 18.10	Moč ljubeči, nad. 1915	24 ur
20.00	MfeSa zločina, amer, film
21 55	Odpadnik nan.
22.50	Dos|â|ix.nan
23.50	Popotna spomin, amer, tiřm
00.50	24 ur, ponovilev


09.00 MIŠ MAŠ ponovitev 10.00 VABIMO K OGLEOJ 10.05 MACAňENA. romanbčna
komedija 11 40 VIOEOSTRANI
18	56 NAJSPOTDNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM V
MOJEM KOŠKU JE PA MAVRICA
19	45 OBVESTIU 1955 OGLAS I/VABIMO K
OGLEDU 2000 fô9.VTVMAGA2IN regionaínj informa^vm program 20.20 BOŽCNO NOVOLETNI KONCERT FRANCA fN NIN£ KOMPARE, posnetek konceria v Novi Gorid 21 20 NEVIDNAMAUA ameriška
komedija 2250 859. vrv MAGAZIN.
ponovitev 23.10 NAJSPOTDNEVA 23,15 VlDEOSTRANl
SLOVENIJA 1
08.00	Risanka
08.05	ČarovnfcizOza.6/18
0830	FrsijidoU3/23
08»	Batiar.30/«5
0920	Telenme
09.25	Super $[a;H mama 23/?6
09 SO	Ozare
0955	Nedeliskama^,sizSco2ic
11.00	Audubonov řivalski svet
1130	Obzorja dutia
1200	Ljudje m zemlja
13.00	Poro6ib.vreme.Sport
1310	Vremenska panorama
1325	Pomagajmos»
13 55	Darilo pesmi
1530	TVpopir
1605	Prviindn^gi
1630	Podoma6e
18OO	Obzornik.vreme,špoft
1810	Slovenski magazm
18;40	Spoznavanja najave m družbe
19.10	ži^njelota
19 15	Risanka
1930	TV dnevnik, vreme, šport
2000	Zoom
2130	Intervju
22.30	Poročila, vreme, iport
22.50	Hresač. Šved. kraljevi balet
00.25	Spoznavanj narav« In družba
SLOVENIJA 2
0830	Trerjeoko 4/10
0915	Aia,4/6
0950	SPvalp smuć.,SL(M). 1
1100	Nevarni zaliv
11.50	Nikli v dvoje brez tebe
1215	Policaji na naši sirani
1250	SPvalp smuč.SL (M}.2
13.50	SPvalp.sniui..SL®.1.
1500	Parada plesa
1530	Zvezda Hollywooda: Gene
Kelly, dcAum. odd^a
16.00	Naša pesem 1999
17.15	Košarka N8A • action
17 SO	SPvalp smue..SL(2).2.
1900	Evropski pokal v alp smuf
(2),reporta^zRogie
1930	Vtfleocing
2005	Umetnost zatiodnega svela
21.00	Raymonds Imajo vsi radi
21.25	Cikcak
22 00	Špo<t v nedeljo
23,00	Spopad, iranc. film
0700 Pc^tarPat. rfs sanja 0730 Kasper ris.senja 08.00 Družinski pes, ris. seriia 08.30 Zvennice. ris senia 09.00 X*men.ris senia 09.30 PrIAddamsovfh.nan 10.00 Kaiilormiske sanie, nan 10.30 Mlajši bntec, nan 11.00 Tarzan, nan 1130 Herkul, rtad 1230 Xeia.nan 1330 Mladizdramiki.amsr film 1530 Mala Daniela, nan 1630 OtroanelaZejo.amer odd 17.00 SamzdoienCkom, nan 17.30 Modna popoiovania 18.00 Pod srefno zvezdo 19.15 24 ur
20.00 Delovno dekle. amer, lilm 22.00 Športna scena
23 O	Smrt v Miamiju. nemški I 0030 24ur.ponovnav
^^^^ kanali ^^ ^^	st
SLOVENIJA 1
09 30 Risanka 09.45 Mtškolm* mišonovi
09	50 Pozablenekniigenaših
babic
10	05 Modro
10.35 TrigUvskinarodnipdrk
11	00 Na vrtu
1125 Podoba podobe 11.55 Utnp 1210 Zrcalo tfidna 12.25 Prvi m drugi 13.00 PoroCila. vreme, šport 13.10 Ne svidenje rdeCa kapica kanad fifm
14	45 Pomargajmosi 15.15 Polnočni Mub 16.30 Dober dan. Koroška 1700 Radovedni Taiek 17.15 Super stara mama 23/26 18.00 Obzornik, vreme, iport 1810 Volja najde pot. oddata o
invafiditi 1900 Risanka 1910 Žrebanja 3 X 3 plus 6 19,30 TV dnevnik vrvne Jport 20.05 Klinika pod palmami 6/24 21.00 Podezm^fl Peca.
dokumamarec meseca 2210 Odmevi, vreme, špon 23.10 Trides« let revije 2000 00.05 Volja najde pot. oddaja o invalidih
SLOVENIJA 2
10.00 Daleč od ponor^ega svea. 1/4
10 55 Sobotna noi 13.00 8riišen|e diamantov.
doKum oddaja 1355 Umetnost zahodr^ega sveta, 6/9
15	25 Cikcak
15.55 Policajinanašistranl 16.3Q Veliki :^ladaieJil 1730 Poslovenili
18	05 Snežna27/52 19.00 Lingo, TV igncâ
19	30 Videoring
2005 Mednarođnoletostarefš^. prenos iz Cankarjevega doma 21 05 Studio City 23 05 Brane RonCel izza odra 00 35 Krave m uejtnik. frsnc Nm
TV
09 30	Umazane laži, nad.
1030	Divjiangal, rvar)
1130	Moč ljubezni, nan.
12 20	športrasc«ia
1350	2jvtjenja (e£e dalje, rsn
14	45	Pasji policist, nan
1515	Družina za umřel. nan.
15	45	Rek^na agencija, nan IS 15	Divji angel, nan
1715	Za tvojo ljubezen, nan
1810	1.2,3-kdodobi^
1815	Moč ljubezni, nan
1915	24 ur
20 00	Pozna ljubezen, amer, lilm
2140	Ladja zadubljenih, nan
22	30	Dragi Jotin. nan
23	00	Voriunska igra nan. 00 00	MASH nan
00	30	Knla.r»n
01	00	24 ur. ponovitev
©
SLOVENIJA 1
09.30 Radovedni TaCek Feniks m preproga, 10.15 Volja najde po(, oddaja o
inval(d)h 11.05 Znamenit) umetniki 12.05 Klir^ika pod palmam^ 6^24 13.00 PoroCila. vfdme, šport 14.45 Podzemlje Pece,
dokumentarec meseca 13 35 Kontrapunkt
16	30 Prisluhnimotéini 17.00 Zlatko zakladko
17.20 Kakorad3imamèolo.1/26 1735 Moja2ivaliniaz,1/26 18 00 Obzornik, vreme, šport 1810 Zgodovina vode. 1/4 1910 Risanka
19.30 IV dnevnik, vreme šport 20.05 Peta h(šs na levi. 4/10 20.35 Izbranat>ogtavjakz20.
stoletja 21.00 Gospodarska oddaia 2210 Odmevi, vreme šport 23.00 Vvoinizmamiii.2/3 00.30 Zgodovina vode. 1/4
SLOVENIJA 2
1000 Snežna reka. 27/52 1120 Vremenska pa nore ma 1150 špekulani3 s srebrom, ang
film
13	35 TV prodaj
1410 tivahni svet IZ zgodb Ricfiarda Scarryja. 5/26
14	35 Jasno In glasm
15	30 Studio city
17	30 Poslovenil
18	05 Vetervhrtet, 14/26
18 55 Polzela pokal Saporta v košarki, Saviniski hop»* Aek. prenos 20.30 Isaac B Singer, dokum
oddaja 21.20 špicelj. franc Jilm 23.00 Svetpcroi^ 23.30 Glasba In človeški um. 1/3
09.30 Divil angal nan 10.30 Zattfojoliuoezen.nan. 11.25 Moi ljubezni, nan 12.20 Pop'ň'roll 13.50 2iviisn(etečedaJje,nan. 14.45 Pasji pchcfst. nan
15,15	Dn^žma za umret, nan 15.45 Reklamna agencifa nan 16,15 Div|i ang^. nad 17,15 Zatvojol|ubezen,nad 18,10 1.2.3-kdo dobi' 18,15 m06 ljubezni, nad. 19,15 24 ur
20.00 Sodni dan. amer fikn 2140 ZakonvLosAngelesu.nan 22 30 Dragi Jol^n. nan. 23.00 Vohunska igra, nan 0000 MAS.H.nan. 00.30 Krila, nan. 01.00 24 ur, ponovitev

kanali ar
		: 09.00	NAJ SPOT DNEVA	i 16 55
		1 09.05	DOBRO JUTRO inlorm. -	j 19.00
PONOVITVE ODDAJ'			razvedrilna odclaia	
09.00	MIŠ MAŠ. ponovitev	i 10 05	VABIMO K OGLEDU	
10.00	IZ PONEDELJKOVE	j 1010	BOŽCNO NOVOLETNI	j 19.40
	ODDAJE DOBROJUTftO		KONCERT FRANCA IN	i 19,S5
10.50	858. VTV MAGASN		NINE KOMPARE. posnetek	
1110	ŠPOfiTNI TOREK		konc^ v Novi Oona	j 20 00
11 30	IZ SREDINE ODDAJE	j 1110	VIOEOSTTÎANI	
	D08ROJUTRO	I 16 55	NW SPOT DNEVA	
1220	VABIMO K OGLEDU	1 1900	REGIONALNE NOVICE	! 20.20
1225	859. VTV MAQA3N. pon	i 1905	OTROŠKI PROGRAM.	
12.30	NOVOLETNI KONCERT PIHALNE GODBE LIBOJE		RœiN HOOD. 1. del nsjne^a lilma	1 20 40
13 30	IZ PETKOVEOODAJE	i 19.30	OSVESTILA	
	DOSROJUTRO	i 1955	VABIMO K OGLEDU	
14.20	VlDEOSTRANl	i 20 00	MEJNiKt - USODA,	j 21.10
17.00	MEJNIK-REINKARNACIJA, pogovor z dr. BOGDANOM		pogovor 2 dr BOGDANOM DOLENCEM	
	DOLfNCafl	I 2050	REGIONALNE NOVICE	i 22.30
1740	NAJVIŽA STOLETJA, 6	i 20.55	BOJ PROTI RAKU.	
1840	NAJ SPOT. gfas. oddaja		dokumentarna oddaja	i 2250
2010	VIDEO NOVICE ZA GLUHE	! 21.05	12 ODDAJE DOBRO JUTRO	
	IN NAGLUŠNE	1 22 00	NAJ SPOT DNEVA	i 2310
2130	VlDEOSTRANl	{ 2205	WDEOSTRANI	i 2315
09.00 NAJSPOTDNEVA 09.05 MEJNIKI-USODA pogovor z dr BOGDANOM
DOLENCEM 09,50 VABIMO K OGLEO J 09.55 BOJ PROTI RAKU.
dokumentama oddaia 10.05 VlDEOSTRANl
ROBIN HOO). 2 del rcsanega filna
/VABIMO
K OGLEDU
regionalni inlormafivni program
športni torek, športna iniormativna oddara iz produkcije združenja ltv slovenije, Oddaja
taeviaje novo mesto
festival brežce m purcêll ouartfí. posnelek koncerta 860 vtv magazin, ponovitev športni torek, ponovitev
SIOVENIJA1 0930 ZlatKozakladko 0950 Kako rada tmam šolo, 1/26 10 05 Moja žival m }az, 1/26 10.20 Colko col, 1/26 1045 Mozartovadciišfina, 1/26 1115 Zgodovinavode.1/4 12.05 Peta nišana levi,4/10 12.35 Izbrana poglavja iz 20 stoleija
13.00 Poroiila, vreme, ipcn 14.05 Obzoriaduna 14 35 Ljudje in zemlja 15.25 Gospodarska oddaja 1630 Mostovi 17.00 Male sr/e ctiice. kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 1810 National geogrspnic. 9/11 1910 Risanka 1930 Dnevnik.vrame.^»(t 20.05 Ustrelila sem Andyia Warnola. amer, lilm 2210 Odmevi, vreme, šport 23 05 Osmi dan 2330 Koncertzaftavto.Min
orkester OOOO Plesni center ljubl|ana 00 20 National geogrsptiic. 9/11
SLOVENIJA 2
10.00 Veter v brbet, 14/26 10.40 Isaac 8. Singer, dokum
oddaja 11.30 Špicelj,mc lilm 14.30 Div|ikOAji,argentinsk»film 1630 SPvbiatlonu^15km(M)tn
12,5 km (Ž), posnetek 17.30 PoSloveniji 18.05 Sirel3Zj3snega,5/13 19.00 Sorodne duše, 2/13 19.30 Videoring 2005 Šport
20.25 Bologna'avropsiQiigav košarki (M). Paf Pivovarna Laško, prenos 22.00 Evropska liga v odbojki (Ž). Intond Branik Foppapedretu Bergamo, posnetek rr Mantwa 23.00 Andersonvflle. ^
0930	Divjiangel.nan
10.30	2a Nojo ijubazen. nan
1125	Mot liubeznl. nan
1220	Pod srečno zvezdo pon
1350	Življenje te£s dalje, nan
14.45	Pasii policai nan.
15.15	Družina za umr% nan
15.45	Reklamna agencija, nan
1615	Divjiangel nad.
17.15	Za tvoio ljubezen nan
1810	1,2,3-kdo dobi?
1815	Mo£ liubezni, nan
1915	24 ur
2000	Preden se zbudi amer fi^
21.40	Newyoï^ka polička nan
22 30	Drigt John, nan
23.00	Votiunska igra, nan.
0000	M.AS.H,nan
0030	Knla.nan
01.00	24 ur. ponovflev
Icanali aT
09.00 NAJSPOTDNEVA 09.05 DC«ROJUTRO.inlorm.-
razvedrilna oddaja 1005 860 VTV MAGA2N. pon 10.25 ŠPORTNI TOREK, športna
inlormativna oddaja 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 IZ PRODUKCIJE
ZDfiUSNJA LTV. oddaja TELEVIZIJE NOVO MESTO 1120 FESTfVALBREŽICE-THE PURCELL OUARTET. posnetek Koncerta 12.40 ViDEOSTRWI 18.55 NAJSPOTDNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SFARKIJEVC/UlOBNI PIANINO, 1. del nseneoa Iflma
19.30 OBVESTILA 19.35 OGlASl/VAfilMOK
OGLEDU 2000 NAOBISKU. pnDR JOŽETU KRAŠOVCU 20.45 VIDÉO TOP. oddaja z glasbenimi videospoti 2130 REGIONALNE NOVICE 2lfô IZ0DDWED08R0JUTR0 2225 NAJSPOTDNEVA 2230 VIDEOSTftANI

Drlma ^«íiííh^	^^^ «.»«r^^^^^s

KOMPOT ANANAS 850g
149$IT PIVOPILS ST.	72SIT
379SÍT ACnA0ENSKA1,5PVC 123SIT 189SÍT UUTOMSRČAN1/1	249 SIT


Cosh&Carry
Gorica Velenje
Nclb.qxd 4.1.00 20:46 Page 15

6. januarja 2000	MODRO mm KRONIKA	KAK VAS 15
		
» • - ,	•;•	< .t	• * s
Trčenje v Vinski Gori
v lore k. 21. dcccmbra, jť 37-lcinj Jflnko K. iz PlrcSicc vozil et>ni avtomabil piíglavníccsli ízsmcri Velenja proli Vinski (k^ri-Ko jc pripeljal (k) kri?jSCa zlokalnti ccsto, je priCcl zavijali lev<\ v smeri na-sclja Plrcšica. V lisicm je iz smeri Vinxkegoreprt'>il Ve-Icnju pripeljala voznica osebnega aviomobila 39-loina Izeia S. iz Velenja. Med voziii j« prišlo do trCcnja, v katcrciTi je vtiznica utrpela lažje. H^znik pa leŽje poškodbe.
Zadel peil<o
v ponedeljek» 3. januarja, ob sc je na ('esii talcev v Velenju zgodila nesreća, v kaieri se je huje píJŠkodťwala peíka 34-l<;lna Damjana L. iz i^ošianja.
33-letiii Darko S. iz Velenja je vt^zil t^sebni avlomobil Iz smeri železniške poslaje proli Cesli talcev, V bližini žeiezjilSke pť«taje, soznjegt)ve leve strani, prcćkak; cesto irl peSkc. Dve stase na src-(lini ceslI^Ca asiavlll, Damjana L. pa je prečkanje nadaljevala In prišlo je ào nesreêe.
Objestnost
Med 24. in 27. decembrom so neznan I objeslneži vlomili v Šlu-Jenlski servis na TrgumlaJoMi v Velenju. Pri lem so razbili vIukI-na vrata, v notranjosti pa inventar in MekJa na oknili ler pisali In risali po sienah. Studentski servis so t^kodovalj za t)koli 300.000
lolarjev.
V,sredo, 2^. decembra. lîekaj cez polnoi. pa je neznanec razbil okni^ na objektu Banke Velenje na Šaleški cesti. Povzročil je za kakinlli 5i).IKJ() lolarjev ?tkodc.
Vlomilci brez predalia
v noći na torek. 21. decembra, je nez.nanec i/vozila jugo parkiranega na Kx>žcljskega ulici ukradel avioradiokasetofon znamke Sony. Andrejo i. je oškodoval za t)knll .^O.íXH) lolarjev.
V	noći na Cciriek.23. decembra, je neaianec v skupnib garažah na Kardeljevem li^ v Velenju vlomil v iri avu^mobile. Iz vt>zila HoKomIrjA S. je pobral že aranžirana darila, kijih la.'Çtnik gotovo ni namenil njemu, iz vozila Fahrudina S. je ukra<.lel avtoradi<' znamke Sony, iz vozila Franc-i Č. pa avtoradicj Blaupunkt. Lastnike je t>5kodoval za okoli 60.()(X) tolarjev.
V	noći na torek, 28, decembra, je neznanec vlomil v okrepčevalnico Malusv Smartnem ob Paki. Odne.sel je manjšo vsoio menjalnega denarja 1er de.^i zavil kov cigaret. Ivanko M. je i>Skodoval 7Ji H).00() lolarjev. I.sto noC je neznanec vlomil v lokal Zcxim na lekavCevi vSoltanju. Odnesel je nekaj menjalnega denarja, nekaj steklenic alkoholnih pijaC in par zavi'>jCk(ïv cigaret. Vlada O, je aîktxkwal za iD.řXXl lolarjev.
V	noči na sredo. 29. decembra, je nekdo vlomil v kiosk-trafiko, ob vhodu v Bolniinici^ 'lopolšiea. Na Ški>do Milke C. je odnesel nekaj sladkarij, kozmetike, vina. cigarei in menjalnega denarja In jo oškodoval za i>kt)li 50.lX)0 lolarjev.
VnoCi na petek, 31. decembra, pa je neznanec na Šaleški cesii v Velenju vlomii v prosiore Mla^Jinske kjijige. Odnesel je faks znamke Panasonic, dala bank znamke Sharp in pn'kjektor, vse skupaj vredno 760.000 lt»iarjcv.
Med novi>letnlmi prazniki je vlomilec Iz hRe Milana S.v 'li»poKici odnesel barvni televizor Eve lux. vreden okoli 30.0()() tolarjev.
Škodo pustila in zbežaia
v lorek, 21. decembra, ob 3. uri quiraj. sla dva neznanca na Kopališki cesti v Velenju vlomila v prostore zimskega bazena, V nojranjcjsti Sla na.?l3 kontaklne ključe vozila Skoda piek up. 10>sia se zvtwilom pripeljala v bližino križISCa KidriCeve In Šaleške, sla opazila pt)licljsko patruljo, zato sta vozilo zapustila in zbežala v neznano.
Goreio v savni
v «îbi^to, 25. decembra, okoli 22.30, je prÍí>lo do pt>?^ra v kletnih pr<tsiorih stanovanjske hi5e na Me.^kovi ulici v Velenju, last Stanislava B. Ogenj je p(Wzroćila napaka na električni peči. ki jc h i la vklí píjena v domači finski savni. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je naslaio za okoli fiOiMXX) lolarjev gmolne Škode.
Kje je megan?
v sredo, 29. decembra, med IV. in 20..^)uri\je bilv Velenju spet ukraden avlomt^bii. Nezjianeeje s ŠaleÍNkecv.ste odpeljal osehi avto znamke Renauli Megane 1.6 E Coupe, rumene barve, registrskih oznak C'E52-9t>D, lail Valentine Ć. Lusinicajecfikodovanazavsaj l.r>5ími0 tolarjev.
Drzna tatvina na Kidričevi
Vieirtek. 30. decembra, okoli 18.20, so irlje neznanci v Velenju, na Kidričevi cesti, dohiteli 60-leino Sniiljo Z. V bližini starega kina jj je eden iz n">k izlival nakupovalno torbiv v kateri je imela dokumente in nekaj Jenaija. za lem so vsi skupaj slekli v smeri S tane love ceste. Z dejanjem so jo oSkodtwali zatikoli IS.iXM) lolarjev.
P Oi^ i el J iS K A POSTAJ A MOZIRJE
Kijub zaviranju silovito trčenje
v četrtek, 23. decembra , se je ob 8.45. na regionalni cesti pri MivJrju zgodila hudii prometna nesreča. 53-leini Franc J. iz Pri-hove je vozil ^'«ebni avtomobil iz smeri Nazarij proti Mozirju. V trenutku, ko je bil s svojim avtom vzporedno s prehitevanim vozilom, je i)pazil. da na-sproti vozi drugo vozib, zato je zaCel moćno zavirati, loje pi»Cel tudi 33-letnl Zlatko K. Iz Reiiceob Paki. ki je z osebnim avioin pripeljal iz nasprotne smeri. Med voziloma je kljub lemu prUlo dosllovtiega čelnega trCenja.v katerem sta sc oba voznika hudo pix?kodi>vala.
Poškodba na smučišču
v četrtek. 30. decembra, tkipoldne, se je na smučiSču Brdce v Mozirju pri smuki huje poškodoval 2 7-ki ni Minn B. /.dravisev
celjski bolnišnici.
PÓLiČIí^KA
Nesrečno zaviranje na spoizki cesti
v četrtek. 23. decembra,ob 6.10, je 23-leini w^znlk usebnega avtomobila Marko K. iz Andraža nad Polzelo vi«il proli lokalni cesti Polzela - (irušovlje. Med vožnjo po klancu nav/dol jc dohitel dvape.^a, kisla hi>dilav.sakposvi>jj strani ceste. Meil zaviranjem na spolzki cesti je trčil v pei>ca 23-letnega Viktorja B, Iz Založb ki je hodil pti desni strani ceste. R;šee se je v nei^reči hudu poSkodtwaL
Kraja v stanovanju
Med 23. In 36. decembrom je neznanec na Polzeli na nept>jas-njen način iz .stanovanja Sebasijana \\ odtujil zJat in drugI nakit, denar, različne okrasne predmete, fotoaparat ('anon in bundo puhwko. Lastnik jc o5kix$c^van zaoki>li 250.tX)0 tolarjev.
Sveča zakrivila požar
v torek, 21. decembra, okoli 13.3ÍÍ je izbruhnil požar v sobi stam^vanjskc hii^e v Veliki Pirešici. Ia.st Majde G. Vse kaže, daje pt^^r.kl je povzročil za kakšnih 2(X>.(JIK} ii>larjev SkixJe, nastal zaradi sveče, ki je dogt>rela. Ogenj so pogasili gasilci.
Namerno poškodoval avto
v noči na 29. decembra,Je neznani objestnež pred gostinskim lokalom St.Peters pub v Šempetru namerno poškodoval kom» bi niran o vozilo znamke Renault E>q:>ress, last Horuto Č. Razbil je veirobransko steklo, polomil obe zunanji vzvratni ogledali. pci5k<x!<n'al pokrov motorja in brisalec, Lastnika je twk<id<5val za okoli IÍMUKH) lolarjev.
Viomiici v pripravah na praznovanje
Med 24. in 27. clecembn^m je neznanec vlomil v.skladišče lrgi»vine Celjskih mesnin na Šlandrovem trgu v Žalcu. Odnesel je več zavojčkov cigaret invečsteklenic alkoholnih pijač, v skupni vrednosti 236.{m tolarjev.
Vi^eieznem na območju ?lalca je neznanec v noči na torek. 28. decembra, vlom il v bistri'^ Brunarkra. Odne.sel je gla.sl>enl stolp, alkcv holne pijače in menjalni denar. Marjctko B. jea^kinlovalzaokoll 1110.0i)0 lolarjev.
Naslednji večer. 29. decembra, okoli 21. ure. pa je neznanec izki>-rist 11 odsotnost Bojane D, in na parkirnem prostoru gostilne Cizej vSludencah vlomil v njen osebni avtomoblLUkradel ji je nahrbtnik z<isebnimi stvarmi in jo » »Škodoval za okoli 50.IXK) U^larjev.
Noč kasneje je bilo vlomljentJvklei Radislava IX v stanovanjskem bloku na Bevbwi v i^^lcu, /. njim sta i>dsla dva vrtalna stroja in električni brusilni stroj. La-stnik je oškodovan za 20,()()() tolarjev.
Vm^čl napelek, 31. decembra, pa je neznanec vkimil v klel Dine R.vPrebť>ldu. ZnjimslaodSla električni vrl aln i stroj in električna krožna žaga Iskra.
Vodusek odšel
Robert Vodušek, pomočnik komandirja Policijske postaje Velanjeje s 1. januarjem prevzel delovne obveznosti v Ministrstvu za notranje zadeve, v sektorju za mejne zadeve in tu i ce.
■ mííp
K A II I O
TELEHJE
Ljubno ob Savinji
Policijska pisarna, žeiijo postajo
Pred novim letom .so na Ljuhneni nfi Savinji «xlprli policijsko pisarno« ki so si jo olK»ni že dol^ želeli. Eaknit na ivdcn Jim bo n^ voljo vod« Ja |>(»licij.skeua okoli.^), kij« tudi strokovnjak/a pr«ime(. ki ob Javnem redu in miru ljudi najlMiy unimjt.
Njegovi iKJgoviui in nasveti b<ido vsekakor dobrod<^li, ob vsem razumevanju Polieijske postaje Mozirje in njene^ja komandirja, pa si občani vseeno želijo nazaj pravo policijsko posta-
j<\ ki s<i jo nekoč že imeli. In možnosti z^njoso, če prej ne, pa v dveh ali treh letih.
Pričakujejo namreč, da bo pc^ odprtju mejnega prehoda na Pavličevem sedlu ustanovitev policijske postaje nujna, ludi zaradi mednar^v dnih sporazumov. Po sporazumu iz Seliengena namreč po lelu2i)()4 na meji pi>l3clsiov ne hoveČ. Umaknili se bodo morali v "notranjost", na Ljubnem pa upajo, da bo to prav pri njih.
mjp
Zegna
ŠENTJANŽ - Lastniki in ljubitelji kt>nj so ludi letos ohranili pred leii obncwljen običaj žeg-nanja konjev. Tudi letos so sc po različnih krajih na Šiefaj^o-vo zbrali v velikem .številu in nadaljevali lepo navado.
Za Zgornjo Savinjsko dolino je bilo to ob eerkviei v Šentjanžu. kjer je župnik blagoskwil konje.za tem pa sose navkljub neugodnemu vremenu zbrali na zakuski in prijateljskem družjjnju.
■ sUHa: Jp
Rekli so:
Ed^iird Mlačnlk« načelnik OKC Policijske upnive Celje, v zadnji oddnji letů 1999 na Kadlu Velenje:
"Policijska nprm'u Celje ícriiorůdnopokriva ohntf^čjť od Logarske <iolinc do Rogrita/ in od Tepanja do Radet To jc ol)moČje, na katerem fnv prti)(ižno čctn niilijona ljudi v osmih upravnih enouih. Dela nam ni primanjkovalo. Km iz\^r^^ijcjokii2ni\ a dejanja, drrfgjmje tuja promeino-varnos-ina ktdmra, tretji si ne morejo kaj, da tak^> ali dnif^ace ne vznemirjajo drugih, četrti pa izumijo kaj izvirnega.
yShnvnijí ť/l>ravnaya policija lelno preko 55. (MX) kazni^'fh dejanj Vna^i re^ji smo jih Icuvt evirlentirali okoli 4.500, kar je približno 5 odstolko\' manj kol leta J'J'JS. y Sloveniji in itidir mši regyi se soočamo z bolj.^0 in večjo orgaiuziraiv)sfjo storilcev. Opravka imamo tudi s profesionalci in z Mj ali manj piyvezanimi zdmlbami slorikev
Uspešnost policije v tviši tipravi^ pri fxJkrivanju storilcev, je relaf/vfu? visoka, saj se giljije okoli 05%- Med mziskani-mi koznf\-imi dejanji so u veČini vsa httjša in tista, ki so imela poseben odme\' med ljudmi.
Malo je bilo dni v letu, ko smo se vam j(/\Hi in dejaliy da m bilo htijših prometnih nesreč. Pr}licLsii naiie tiprave so j/h olyruvnavali preko S.OOf). kurje za 500 \'eč kol luni V teh nesrečah je rtmrlo 36 oseh, okoli 2S() jih je utrpelo hude in preko 1.000 lahke telesne poškodbe.
/.oper kršitelje ťprometli smo ukrepali tako sprc\'eirùvn' imiy kakor uidi z represivnimi tdirepi. íe dalj časa pa nom je povsem jasno, da naš/ /ikrepi niso edino in vsemogočno sredsn^ za izboljšanje stanja prometne varnosti^ upamo pa, da smo vendarle prispevali k tenvu da je bil knvi davek nekoliko manjši. Če smo, tedaj naš tmd ni bil zaman.
Na področj/i prekrškov, kiji}} iw štejemo med prometne, so policisti v tem letu obravn^ividipreki) 6.000 kdi/evmzlič/uh predpisov, kar je za okoli 3 odstotke več kot via r\skemleUi. V porastu so predvsem prekrški na državni meji tn prekrški povezani z mamih, "

16 KAS ilAS
SPORT IN REKREACIJA
13. januarja 2000
NK Rudar

Zelja - drugo mesto
Od poncfJcIJk'j ludi i&nild vcloi\isk<%a prvoUgnsa pripruNljii-jo lia spuiiiladanxkj del prvvnstva. fa'rimujcjii nu /i*ln (]iil>ri'iH à'tr-tem mcsui, v nud^yLn'Hnju pH sa hrido skuf^ali punrnkniti m kukinn mi'!»Ui IVencr Bnnn <)li!)ik<;do pt>u<l<iij)i: "Z^inima mu d m CO mv^tu.*' Tc»rcj n»i bi Vuknj^aiii znova uvt>1ÍIí v cnci»:i úmťd lvkiix»v;inj LvrMp»kc nogomvinv /.vv7a% k:ir Je »evvdii ludi û'^ii kliihskcgH v||(|^t^<l.
Na /iit^elku priprav je Igralce po'Alr.ivil predsednik kluh.x /dcnkd Lah. kt je ludi dejal, "da bi bili kpo. ÙC bi bilo koneu prvenstva uvrščeni l;iki>j /a Miirilu>rL>ni P(Vv>varno LaSko."
V ekipi i« kar nekaj s preme tnb, ■Rudnr' ni ve^J m l.islno Željo Aninn (frnhcl>ck. ki menda
/^radi prevelike !Úužl>cne zav/etiv sti celo prenehal ijiraii nogomet. Prosle roko jc dobil ludi ZUirko Cerimnvli^, v velenju pa ludi nI veC .Ufrťrta.IennaníŇa. Vodsivokluba mu je v	pi">nud!li^ novo. unj
slabvî p<ipi\lbi\ 5 kalem pa se ni sirinjal. ^ulo >e (>por;i^imiuo) rar^rali. ob Niku Podvinskvmu. Siavko Jn\<>ni(ku (obuilvc leii) bi Robertu Obinkii (leU> dni) m> do koncn lega prvensiva pod^djšalo pogoJbt) Se s Peirom SumnikiHn. Rudarje d4U>il tudi ntîvi okrepitvi • («nrana JollCa (leto In pol) in ,\leÂa Turka (dve leti).
Prav /aradi negotovosti, alt btîsfa Ciranić in Balagič naprej nosila velenjski /cleno - limi dres. v klubu spiska luwih igralcev se niso Atkijučili.
IHner Obhik poudaija, da
bodo uidt le priprave pe»lie. Trenirajo bodo d vak ra I na dan. Do konca mcseea b<ido vadili v Velenju, nakar bcxlo od^li za deset dni na Obalo, kjer naj bi odigral tudi nekaj prijateljskih tekem, poiem pa priprave spet nadaljeVi^l doma o/jr^jnia v Mo/trju, kjer ima še vedno v uporabi tamkajšnje ijiriSćc. Že obteaju tretier Oblak /a na>;protníka v prijalelj-«'kih tekmah ne bo iskal modnih ekip, ajiipak dmgoliga^ke, treninge pa bixio kombinirali iiidi / medř<cbi">jnim igranjem.
Zimska liga
Ljubitelji nogometa, ki ^e nestipno ćiikajo na nadaljevanje prveiiitvUk bixio imcii prvi "slik" s svi^imi ekipami '/c konce tega tedna, ko bo ^tckJa zimska
SI.MOBÏL hpa NZ-S v malem nogi^nctu tia odlx*»]. Ukipe mí razdelili v tri skupine.
Gostitelj prve «kupine v nedeljo v AjiU^všiini bo Primoijc, poîeg gostitelje K^do v njej igrali <e: Di^m-?ale. tWica in SCT Olimpija. (Kwlilelj druge skupine bo v soboto v R<le*îi dvorani NK Rudar (CM ("elje Publikum. Dravograd. Pievalje), tretje ps» v nedeljo v Murski St^oii Mura (F. Piilioije. Maribovr PL. Pol(\>^nik).
V RdťCi dvarani mí hn turnir TAĆcJ on 16. uri s ickmn Kudar -
Igrali bklo dv.ikrat po petnajst minut, vsak z vsakim. Sodnika v Velenju bosia Borosak in lurk. llnalnj lumir pa 22. januarja v ílaliTiviili v Ljubljani.
H vos
Zasluženo drtavne ptvakinje
Zimska liga v ženskem malem nogO' metu
Škalčanke prvakinje
s Hnalno tckmu med 2NK .Skale in ZNK Pande Mur.sko Sulxite
{4:2> M) v KdvCi dvnmni v nedelo skJenili «rimsko /vnbk» nKi^nnogc»-irtelno li^o. V Velcitju hi morala Mil ludi lekma /a Ire^e niesio med Ilirijo in ekipo Sunoži-d. vvndar ekipi nisia phjvll na sklepni turnir, ker muulu nisu di)l)ila obvuMihi KIS o km: pod rčením nkii^vm jv hilo namreř 4u pnenstM). )ć:4nimivn. svaje^a prvdMnvniKa (TrHnea Nv/jnaha iz Velvi^a) pa jc poslala, daje piulelll pokala ekipama 221 pr>o in dru};o mesto.
V	ligi je <<xle|r>valo skstft ekip, ki v bik razdeljene v dv^i skupini, ekipi Sknle in Pande pa sta se kot mjl>olj4Í vsaka v svoji scsiaii xa pm» mesto.
Cîostiîeijice so bile izvrstne v prvem polt^asu. saj so 7 "mn^o" igri"^ povsem nadigrale gi>stjc, ki bile prepričane, da bi> naslov njihov. / dvema ^HdcIkoma kapetanke /alo^nikove fer z enim (iovckove so Skaivanke hilro pin^etlfc s ;0. poltaspu di'^ilcs4; 1. /a goMjc je/-«lelek dosegla 1 lorvatwa.
V	natlaljevanju }>kal<lankc niso igrale ve«5 tako /jtv/elo kot v prvem delu, saj so Inilj raznii.^ljale o tejn, da dobijo zadetka, kot pa da ga Sil tne z;ibijcjo. Re^soga dobile (rujsova). kar pa je bjto premalo za veselje Sobi^nk.
Za Skale so i{!ra(e: Boknn, Mantijuka. Golcž. PiJx^m. Kolar. Cîiwek. /alo/nik. Beriénîk. Brglez, njihov trener pa je Mirko AnzcI.
H vos
Športno srečanje mladih gasilcev
paška Vas - Mladinska komisija pri (îasilski m«/i VcJcnjc in inhtdinsk:) komisij;i V(',D pivška vas sIh prckklo nť<leljo Uvedla Ickmovnnjc mladih gasilcev v vvloshilomu, na katerem Jc nastopilo í>í> pisikcv iz 11 gasilskih društev.
l/jdi - piiinirke; I.Tina Primožih,2. PolonaBor.šnak {olw Pajvk:i Vili»), X Taja Duh (Šmartno ob Pnki): pionirji: 1. Klemen Dobave. 2. iure Pari (oba Paika vas). 3. Jani Juvan ( ibpoláica): mladinke; I. Barbara Dobave, 2. Janja Tamise (obe PaSka vas). 3. UrAka HrlK-rkk (Lc » kovica ): mladinci: I. Klemen Ježovnik, 2. Matic Borsnak (nba Pa<ku vjis). X Matej Gorogriinc (Vinska Cicjra). |
Tako so igrali
PrvaBSKL.13. krog:
Ka<lenskn Cr^ntiv - tllcklra 83 ; 74 (37 : 42) Elcktru: Kovai«vii\ Ruprchi, Ri/man 23, Nulianovit*. Bo;řie	Maiičcvk\
VugdaliC 14, (joržck, /.upanc 9, Miliř 4. ť^rcSnik 5.
Druga OOLJ2. krog:
Tertno Ltihnik - Sa^IanJ lop'tksiat
2:3(18.-15.18. -17.10) Šoštanj Tapolfiica: Medved. Pjwid. I iribcrsck, S. Sc%x*nikar. D. ScvČniknr. Zulii, Mihidincc. Buijak, KugiivniC. S uvi nek, DriSnik, Dupll^ik.
Namizni tenis
Uspešni nastopi
Minulo xoIh)Io so iunilci ICKE us(HH>no nastopili na 2. iKiptieni hirnlrjii /a člane v Murski Soboti. Mvd 94 nastopaji^ćlmi so s« Un»^ in .hirť Slatin^ek ter Tadej Vodušek ()4> /ma^ah v predlek-movalnih .skupinah In v prvem kolu nada^ťvanja uvrMilí na mesta <kJ 9 do 16. Dobro Je l^^mi (tidi Velenj^an Damijan Vodui^ek ki je pci |>ora/it s KiisncjŠim ixiUinatisinm Bojanom PaviOem (R^idlje) osvojil dru}<o mesto v predtekmovjilnl skupini. I^^raicl prveekipť [<IKIv.se v teh dneh pripravljajo na nadaljevanje sezone, ki .se bv /ďcelo y sofwto. 15. januarja z }^<>stovar\jem v Kriùh in nadaljevalo v sredo, 19. januarja, knho v Velenju f>os* lovala drtic(»uvrscena ekipa Maribora. V nedeljo. 9. januarja so uspyíno naiilopaii tudi mladi igralci CRO, ki so sc v /alogu udeležili 21. Jakhiovcga mcmoriala. Najbaijo sc jc ixirczala lamara Jerič, ki je kliînila iW'le v polťinalu in lako usvojila trcljc mcsto nicd 38 naslopajoćimi mlajšimi křtdciinjami. Dobro sut igrala ludi Benjamin Klauíar in Miha Kijajií. Mlhíisc jťvkonkurcnci 73 mlajSih kadyltivuvrslíl med 16 najboljih in naio dokaj lesno izgubil proti kasncjAcmu finalistu in drugemu igralcu Slovenije v lej kategoriji Timu Fridrihu i/. Mur.ske Sobote.	■ DK
1. Menihov memorial
Namiznoteniski delavci NTK Spin Soi>lanj so v soholo, H. janu-arjn uspe.^no t/vedli 1. memitrialni turnir v sptmnn mi lani pre* mliiuiet^a è>oi^tanjskeua Otipana dr. Bo^idana Meniha. Na turnirju Je v različnih starostnih kiite^orijah nastopilo 65 nere|*isiriranih igralcev i/ vse Skivenlje. V k»leu<iríjl od 16 do 51> let Je med moškimi /ma^at no}>dati Simimći^ (\eler\je) pred Sebastjanom Leharjem {Spin S<»^tHT\j) in Spasojem Te.^anovičem (Spin Šoi>tanj)
Med ;^cciskami jc bila v iihsokiitii kategoriji najboljša domaCinka Jalanda Bciavi^î, 4, Ireno Klosternik (prav lako Spin ŠoStanj). cd Trkaj - Dimovic, Brenk - Korenjak in StankoviC- Vltane. ■ OK
Alpsko smučanje Ana in Špela odlični
Pricclu so ^e tudi f•muÝ;1^^k;< Ivkmovunjii nn dr/^ivni r:ivni za .siur^sein mlojse de^ke in deklice, Pred^^UivnikiSKVvknjeiiojih (fi»hro /jiccli, lie poNchvJ An» Drev in Spi^tu Osit^rc. v soliotu in iivdcljo p;i slu hiiH na sporedu vvleslal'tnoi hj Sturvrn vrhu in lui Krxt^cu.
Stari vrh - Marcjíc dcklicc: 2. An;i Drcv, W. Bar+^ara 'loniič; M;ircj>i dc<5ki; 17. M.itic mbj^i dc^^ki: Hi Matija Pla/I.
Krvavcc - ^tarcj^c dckiicc; 3. Ana Drcv; mlajše clcklicc: X bpcia Ositerc. 15. Alenka VaSl; Marejii dcćki: 9. Matija Pla?).	B

AVTO ŠKORJANEC
VaiKI POPUSTI
OD 40.000r00 DO 300.000,00 SIT!
#	Solon Celio: tel. 412-245
#	Smis Celle: M. 490-M-40
#	itexervni Mi (tudt zd ostola vozilo): toL 413-800 0 Odkup iKiilcodovonOi vedl, ovtovleka: teL 412-240
DAIHA1SU TIRIOS 4X4 ie IQ 2.787,943,00 SIT
Bodite Z nami tudi v letu 2000!
Radenska Creativ • Elektra 83 : 74
Točki splavali po IVIuri
KoŇHrkďrJi Klektrt' ao nitvo Iťto /a^cIÍ íí poni/om. V soboto v I.V kro^u 1. BSKLso.s«druRÍř v Ig .sc/oni i/jiiihili V( Rudvn>k<> Crc.uivf»mi (okrdt v Murski Sohtiti / i/Í<loni K.1 : lA.	»o /.^pruvili k'po
prilnj.nost /a /m^go. síý so vodili do sredine drugega <lcl:h n:i odmor od^li N prednostjo iKilh toCk (37 : 4Z). prutlv.stm |>o /j^slugi v iiup^idu im<diio ra/pcdo/ť!(ih Riynnin». i»	Ti (r^e igralci
»kopiij vp^^C'm dulu dcrsccli kar rcKk. med ^Irclcc pil jih tej lekmi >'piftalo [i «esi lilcktrinih Igmlcev
Do minute n.idaljívanja $o Jc>Slan):«ki knsarkai}! ^ uspeli zadrhli prednost, nmo so dom»iûi z delnim i/idorn 13 ; 3 p^jvcdli in v<xJ«vo ^iídrí.kli do koncu. 7. o^icniiiai^linii loikoini jt ïïlektry vtxiijo pa skupaj Riuicnska, Bežigrad in Ni>va (ioriea. Prav slednja bo navpn>tnik EkkTr^ v naslednjem kolu v so^itinjski dwr.ini. 'Ičkma se bi) pričela ob 17.31» un. V nedeljo so mladinci Elektre ^o^tovali v Ljubljani pri Iliriji in Yjivx^iiW s67 :	■ TJaia fíehar
Savinjska košarkarska liga
Gneča na vrhu
Nu Pol/eli so odigrnii krog v savinjski kosurkarnki Mgl. Iesl>icii končno diihiva pnho podob<t, na njenL-in vrhu pu je pnivu gncî:!. S (ocko ntiskokn sicer vodita ekipi Norma Soft Velenje in 1ris Vrí)av<K ki pil imaln Ickjnn več od nu^p^t>rnik^v in IkiMíi v nahlédnutém krogu prosti.
Izidi K. kroga; KK Velenje • Mo/irje 65:57 (4(1:2.^). La^co • N.S Velenje 47:4y (22:28), Pol/d.i - Naviurjc 54:52 (23:23), Vrstni rod; 1. Noi-ma Soft Velenje 11, 2. Uis Vrbovee Naz-iijc 11.3. KK Velenje KI, 4. Prebold 10.5. Velcrani Laško 9. (>. SD Moziijc 9. 7. f Jarant Pol>^la H. Piz/cria y02 fîornji (îrad 5 (-1): dalecí najboljši .^trelcc jc Pun^artnik (darjiit Po|?cb) z2l7koii. drugi je Blagotinkk (Vciernni La.^ko) s 131 iii tretji Aran d řclovtó (Norma St^lt) z 91).	H
v
Termo Lubnik • Šoštanj Topolšica 2:3
Že drugi, v soboto s prvim
fx pna («km;) pt» novvn) klu jv hihi /21 o<lhoJk:«rjť So.^tanja lopoKsice |>mvi prvi/.kus ^relosli. (to.stovali so prí ckipi Icrnio l.ubnik v Skorji l^iki, /a /.nm^o p» so mor.ili h sťl>« i/lisni(l mU nje iit<mie miKí. Hilu pa je to pímivnibna /mn^a. saj Je doslťj drufji ^mpvkr i/;;ul>il in i^ntUi So.štanja ToiMili^iťv mi sv pi»/.« p«li n;i tako ^leno drugo mesto, lega po hiwlo monili hraniti v misktlrxiein krogu, ko Ih> v so1>oto v SošLinju goslovab vodilna Brť/o>1ca.
Cíostjc sc v prvem ni/u nikakor niso ujeli in domači so brc/ tc^av zmagali, v drugem pa so zaigrali povsem drujiaCc in izenHČili. Treiji niz JC bil podoben prvemu in Skoljelt^ćani so spel povedli, vendar st) sť g^Jstje aspeli zbrali in izenačili na 2:2. v odlixNInem petem ni7u pa so ť>dbojkarji SoJitanjû Tl)pol5ice zaigrali odlííno in gazanesljivo dobili.	■ RobíKugovnié
Strelski šport
Veternik dvakrat tretji
v Try inu Je bílo v sobíito («kmo^anjc prehodni pokal, na kiiterein SO nastupili vst niijbuySi sfu^cnski Jitretei s pištolo. V inoční konkurvnci ju pří «^laaih Sinům Vutvrnik osvfijil 3. mvsto.
Á; v nedeljo jc bilo v Ljubljani ^xlprlo prvenstvo Slovenije u Vf^e k;(tegi>iijc. Pri i^lanih se jc v 3. tue^íom /nova i/J<a/al SÍQK>n Velemck / enakim ítevlloni krogiw kol treljeuvrWcni. při Clanicnh pa sía Sabina Sufjiti in Špelii MatijcviC nvvojili 8. oziroma 9. me.stn.	|
LK Mozirje
Tri zmage v Čakovcu
Clani }^)kosirelskcga klub» Mo/irje so no^» (ekmoNalno se/jmo uspetsno uCcli na turnirjik v ljuhyaní iii Cakc^vcu, «xllivni pa so bili
(udí najml;vj^i.
Ljubljano - Člani: 5. Marko .Satler, Ivan Sket, ix Andrej Sm^xlcj, 17. Janez (îrom: vctenmi: 3, Miran Borsiner. 4. hncv. Pelko.
Na mednarixinem lurniiju v hrv;t<ken) ('ikovcu jc při élanih /nia£i:d Štefan O.Wp s 579 knigi. při veteranih je /.najboljšim rc/ulimom turnirja (58t^ kr(>gov) xmagal Du^an Pcrh;tč, pří nilaj.^ih dečkih pa je bil rnijbolj^i Primo? Perhać.
V Ljubljani pa jc bil turtiir o^tiuwnih na katerem je AlekscuiUcr OSep /Jiiagal me<.l uúenci od 4. do 6. razreda. Prinw IVrliač jki jc bil Četrti med uCcneí do 4. ra/.reda.	H
TRGOVINA KOŠARICA iCpS^A
Pemovo 17a (pri \éliki Pireiici) ^ - ^
TWefon/fe» 063/728'080
POSEBNA PONUDBA
KAVABARIOÛQ	139.90	KRMNA KORUZA 1 KG	26.90
VEGETAI KG	699.90	PESNIRAZANCtIKG	24.90
MILMf^LEČNAlOOG	99.90	KRWHLNAM0KA1K6	19.90
OUEZVEZDAVZAeOJU	189.90	AfîlELMKG	1.599.00
Rl2 SPLENDOR 1KG	129.90	GNDJIU3NFK 3x15 VREČA	1.529.90
v NAŠI PRODAJALNI LAHKO KUPITE KRMILA, KRMNA ŽITA. HRANO ZA MALe ŽIVALI • PO UGODNIH CENAH PA TUDI OSTAU VRSTE UMETNIH GNOJIL VEČJE KOLIČINE BLAGA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU. NAROČENO PA VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPELJAU DOMOV!
^KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!^


13. januarja 2000
Plavalni klub Velenje
SPORT IN REKREACIJA

Na kratko

Imenu dodal Mladinski servis
v /HcinjiJi (lecemhrskih rijtťh tn tuili v prwm nivsucu nove^n luui mursikju	^rT'>>
oprnvtjefiim <lclr»m. To so »torMi (ufU v vvk'njskvm pluv^ilnvm kJulni. Skiip^^inti vckigxki'gd pl:i-vulnv^u klubaje ^prqt'ln ikUdčíIcv o sprvmvinhi imvciti. <)d»kj f>v bi» imvnoviil Huviilin kluh Mladiii.ski Velenje. Tisln. k;ir sn sî v kluhu leta želeli» dđ hi dobili pokrovUcIjft, ki hi jim denarno pumagal. seje napu.slcd zgodilo. Mliidifi^ki ficrvis bo oi dťiovanje klub:i immvnil /jminti Mvrisivu. ki jib IhkJo v klubu xmili umno porabi (i.
šlťvilo plavalccv /odnja Iclu niiraiiia. trenutno v klubu ircnin» ali Viidi v plavdlni 5oU mladih. Pri Pljvaltti yyc/i Skwcnijc jc rcgi« xlrtronib 46 tekmiiVHÍCťV, toliko jih ic ni bilo v dosedanji zgodovini klubj- Predsednik klub<i Marko Primc^.iĆ, ki je na :^kupscmi i*)ccnil minulo tekmovalno sezono, je bil z
njo zûlo /iidovoljcn. "Ne samo, da Dit ilr-^avnib prvcnMvfli o>vt"g i-li 44 mcUalj, postavili ^Itiri drtavnc rekordi • posebej velja omenili Tino Piindii in íi^^íelo kudelinj -smo imeli Člana Sovernike represe man cc Jure I a Prinioži(2:<. Na m«:dnanidnih milingih jtí /n Slovenijo osvojil (xlli(!nib meffl.'Tojiin je uspelo kljub temu. da /C dve leti niso mo^li vaditi v letnem ba/enu, ker tejja nj, in da ninmjo tudi 5i>-nKlrskega bazen;», kjer bi m plavalci na tekme l.ibko Sc K^ljc pripTTívIjjří.
Uro!^ Me^ći, direktor Mladinskegit scrvisii. j« pť^vcdnl, <la so se za ^pozv>rÍranjc khibii íkIIocÍIÍ, ker vidijo v plavalnem klubu mUid rn 2druv kolektiv x d^rfirimi medseÍH^jnimi inlnosi. ki se kljub skromnim r«/{merimi za vatllx*, ponaša z /ek^ dobrimi rczkillati "Pri odločanju o sptm/o-riranju klubo je Mladinski 5ervii> videl tudi marketinško príložnosL
S Športnim marketingom prcko sponzoriranja plavalnega kluba bomo poizkušali do^či enake režtiliaic kot bi jih z oglaseva« njem "
Pmebcj 4o na skupSiini slavili in pilhvalili odlično delo trenerjev in viiditcljev, najuspešnejšim plavalcem lii trener* jem pa podelili nagrade. Med plavalci so nagrade prejeli: Nina Kugonič. Jernej Oeepek. Peter R<winik, Sanja Kaliinik. DaviJ Dan C v (mimogrede, ne ^an^o. da je U5>pehcn plavalec, kol dijak pive-g;i letnika giniTH/ijc je uididrfjivni prvak v matemaliki), Nina Sovin C k. Ivan Vrhnjak. M^ja Sovinek. Jure Prjmo?ÍC in Tina Pandža.
Plavalni klub, smo sliSali na skup^^ini. pa bo letos julija tudi organi/att>r državnega pAcnstva v plavalnem maratonu na V^lenj^em jezeru,
■ Milená Krstić « Planine
Rolandu ni uspelo
Najbulj&i velenjski smučarski iifc^kalcc Robndo Kaligaro j« bil s sluvvnskti reprc/entaneo na lekmi cvIinskegM pukala v .svicar>kcm Kn(>elhcrgu. kjer jo osvr^il mesto in bil dru^i najho^si Slovenec. S tem si Je priboril prav* ico naiziopa v ^ve(»vnum pok^tlu. Na soliotni lukml na isti skakalnici med v&o svetovno elito 36.« v ncdc^i» pa sc žal ni uspel uvrstiti na tckmcK
V Kriinju <« na prven.slvcni tekmi pomerili pioniiji do 12 let. Med tekmovalci je /niagal Luka Bcrnot (Ilirija), Žiga Urleb je bil 8.. Kokolj 13.. IlrgDia 15.. 2ižck 17., Klemen Omladii 25., BcrkH.^l.in/.upane 4Í.
Najmlajšemu prvi rekord
v >olx>to so na Igubnem otvn-rili prenovljeno in povedano smučarsko skakaloicu. Lepemu slavju lib 90 - metriki skakalnici so dodali tekmo za poluil MIP na kateri Je na.vtupilo skikalccv U v*e .Slovenije. Vrstni red: I- Rok Henkoviř (Mengei^), 2. PrininHi Piki {Ljubno irrC), 3. Jure Rogaiuj tlViAlav), 4. Dair^an Jernej jlllrija)i 5. Uroi^ Koćnik (VelenjeJ iul.
Prvi uradni rekord prcm^vljene skakalnice je fc v kvabïîkaeijski 5enji postavil najmlajši med VNcmi Rok Bcnkovii \y MengSa z W metri, pri lem pa ni i^stalo. Pi>
konCani tekmi se je namreč 10 najbi^ljših pomerilo /a iiajdaljt) ^kok in deniimc nagrtxlc.pimovno pa je bil najboljši Rok Benkiwiř, ki je rekordtio /.uamko premaknil na y2.i metra.
XXJV. planinski ples pred vratu
Komaj KO se velenjski planinci pošteno oddahnili ixl lanske napcv nie in uspešne sezone, že so pred njimi nove naloge, Ona ?elo /ahtevTiih jc tudi organizacija in
iwedbu Vsakoletnega planinskega plesu, ki je W skromnih zařetkc^v z [lili prexasel v pravo gala |>rírcid-tev. ki ni namenjena s^imo planincem. ampak vsem ljubiteljem zdrave /abave. dobre glasbe, prcsc-ne*ienj In ol>ilo'pa5e' za i^i.za kar se vsako leto ptHrudi /Jiani slikar in odli^ini scenski mojster .lože Napotnik, ki ima tudi pri leloi^njib pripravah i^kupaj 7. ženo Mflico glavno besedo, /^to smo lahkti preprit^ani.da hci tudi 24. planinski ples lakben. kol Hrbili dosedanji in bo marsik(^a na poti dom^iv prizdravila julranja ^nija. Da se bornih lahki> do ;šiiega uaple^ali. je letos /adolřen Atisambel braUw Poljankk.
Vs(n|)ilice sn takii kot vsnkn leto na razpolapo v planinski pisarni na Sule^ki 18/(1, in sievr v piinedc^ck. sredo tn putck o<l 9, rin 10. ure. v torek in četrtek pa od 17. do 19, ure. V tem ćasu so vam na vnyo rudi vse portrobnij.se Informacije na tel.: <)6.V 87MJ4,
Na .svidei^e nn 24. planinskem ple.su v soboto, 22. januarja, v Kcli
kVAK VAS 17
dviinini. Kjer so di>l)imo ob 19. uri.
MM. H.
■Množica najmiajšlii navdušuje
/gornjesavinjski smučarski klub je ponovno oživil svoje delo lanskega septembra, in to temeljilo. 'lo piHijuje v minulih mesceih opravljeno delo. kamor lahko kcjemo ureditev smučišča na Brcah tik ch Mozii^u. obnova vlečnice, izvedba odmevnega smučarskega sejma, v xa<hijem ćasu smut^arska tečaja za najm* laj^c U okoli^kili vrtcev.
V ilirinajslih dneh se je ob oilhCnib snežnih ra/mcrah na smuCii^Ču ptxl strokovnim vodstvom zbiralo preko fiO mladih up<iv. kiso leCaj sklenili v «loboto s tekmo in p«3delilvijo pri;'nanj. V klubu imajo sicer ?e vxl prej oblikinafřc teknu>valtie selekcije, letos so ustamwili Se selekciji mlajših cicibanov in ctcibiink. vi^e pa bodo p<^slcj vndile tudi na (řolleh
Mnozkâ najmiajših, tući v veliko veseije staršev (Jf>}
UPI
UUDSKA UNIVERZA ŽALEC tel.: 063 703 165, fax: 715 402
UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
vabi v naslednje tečaje in seminarje
VPIS IN INFORMACIJE
VSAK DELOVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU: 063/ 703-165, 703-16-61. ROK PRIJAVE: 31.1.2000.
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE -TEČAJI ZA ODRASLE
^Nemščina, angleščina,
italijanščina, francoščina ^Osvežitveni tečaji íTTečaji poslovnega jezika ^Izpiti za aktivno znanje jezi ka
^Slovenščina kot tuji jezik
Šola prijaznih ljudi
SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE
íifTečaj voditelja čolnov ^Tečaj vodenja poslovnih kn j i g
^Kreativne delavnice «fAvtogeni trening ^Retorika ^Soimel ier
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
^Osnove računalništva WWord za Windows «TExcel
^Internet in elektronska pošta
SREDISCE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
^Učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov
LICENCE IN USPOSABLJANJA
^Licenca za trgovinskega
poslovodjo ^Gostinski poslovodja if Gradbeni delovodja «TDelovodja v
elektroenergetiki
NOVOSTI
^Priprava na maturo ^Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (seminar - enodnevni)
Nclb.qxd 4.1.00 20:46 Page 18

18 KAS ÍAS
OBVESCEVALEC
6. januarja 2000
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Januar 2000
četrtek, 6. januarja, ob 19.00, Dom kulture Velenje Borut Furlan: PORTRET RDEČEGA MORJA
PocívocínI posr^U<i ob glasbi.
Borut Furian se 2e preko dvajsel let ukvarja s potapfjanjem In podvodno totogralijo. Na svetovnem prvenstvu v podvodni fotografiji fe lani dosegel osmo mesto. Doslej js pripravil reportaže s potapljanj v Sredozemlju, Rdečem in Non^eškem morju ter na Maldivih. Vstopnice 600 SITI
Čotrtek, 13. januarja, ob 18.00, Knjižnica Velonje Matjaž ŠaleJ: Zgodovinsko geografski oris Šaieske doiine
Predavanje
Organizator. Šaleško muzejsko in zgodovinsko druitvo.
Torek. 18. januana. Cankarjev dom v Ljubljani. Super abonma (4).
UKROČENA TRMOGLAVKA
ealet.
Glasba: Kurt-Heinz Stofze, koreografija in inscenacija: John Cranko, scenografija in kosiumografíja Elisabeth DaKon, odrska postavitev: Georgette Tsin gui rid es. Koprodukcija med SNG Opera in baletom Ljubliana in Cankarjevim domom.
Odhod avtobusa ob IG.SOizslovenjGradcalnob 17.00 iz Velenja.
Vstopnice SODOSUI
Sreda, 19. januarja, ob 16.00, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (4) in izven
KINO VELENJE-
ALh^Ojte.Lu ^iSA.K A
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GOST, objavjene v tedniku Nas čas 23. decembra 1999
1.	nagrado: vikend paket v hotelu Barbara v Resi prejme Ivan Mevc, Ravne 42/a, 3325 Šo^lanj
2.	nagrado: družinsko nedeljsko kosilo za §lin osebe v restavraciji Jezero prejme Majda Lesnl&ar, Jenkova 21, Velenje
3.	nagrado: družinsko nedeljsko ko^lo za dve osebe v restavraciji Jezero prejme Margareta Polov$ak, Skorno V a, 3325 Šošlani Potrdila prejmete po poltil
Ćestftamof
d.O.O.
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO:
REFERENT ZA FINANCE
Razpisni pogoji:
VI olj VII stopnjo izobrazbe EKOmSKASMER zQ!eljenQ5tQrost()d25(jo30 lel aktivno znonja onglešcine, zo^eljeno Udi posiVno znonje nemine obvlodonje delo no ročunolniku ( Windows okolje word, Excel[ ]
Od kandidatov pričakujsmo: somostojno? in priproi^ienost no skupinsko delo, komunikotii^ost opravljen vo^iSki izpit kot. B
7opo$iitev jeza nedoločen čos z 6 mesečno poskupio dabo
Vse pr(ái|e s krotkim živi jeniepisom v pisni obliki naslovite no FORI d.o.o., Hrostovec 24 Velenje ( s pripisom ZA RAZPIS ) - da no|kasne[e 12.01.2000!
veitkA »voe^M
TARZAN
(DíBsneyeva komedija) Dolžina: 96 minut Celrlek 6.1.ob17.a0 Petek7.1.ob 17-30 Nedelja 8.1.Qb17.3D Ponedeljek 5.1.ob17.aO Torek in sretfa10.,11.1. ob17.30 Najnovejša risanka o Tarzanu je ena najlepiih rtssnk. ki so jih naredili v Diesneysvíh studiili. v zadnjih nekaj letih. Je čiidovila pravljica o svetovno znanem junaku, polna humorja, akcije, šustev in čudovite glasbe.
GLOBOKA MODRINA
(grozljivka I Railja: Ranný Harlin Vloga; Samuel Uackson, S alf on Burrows
OoUina: 104 minuta
Čelrlek 6.1.ob 20.00 Petek 7.1. ob 20.00 In 22.00 Sobota 8.1. ob 20.00 In 22.00 Nedelja 8.1.cb20.0D Ponedeljek 9.1. ob 20.00 Torek Ir^ sreda 10„11.1. ob 20.00 Globoke pod mersko gladino je lajni laboratorij v katerem znanstveniki proućuiejo motganske bolezni V blizini imajo zaprle mosrke pse z zek: razvitimi možgani, kj pa pobegne|o iz tanka. Za znasivenike se zaćne pekel iz katerega se bodo težko rešili. Grozljivka v slilu ŽRELA! Film z odličnimi efekti I

Sobota 8.1.Ob 17h Nedelja 9.1.ob17h
MIŠJI LOV
{komedija}
boltina: 9Q minul
Milka 2lvi sreônovsurl hl^l, ki jo
{elita nova lastnika podreti, Toda
miška se s tem ravno ne strinja.
Kdo bo zmagal? Na vsaki predsiavi otroške matineje, irlje obiskovalci dobijo nagradol
Filmski ciklus LAM PHBZfiTO bo vianusrju vsak ponedeljek in tank ob 19M v MALI OVOftANI: IZGUBUm PRTUAGA. ODŠTĚKANO žtVUEféJl ZNAùAJ, KONEC miUA!
Dobri filmi, ki smo jih lani prezrli, v velikem slogu začenjalo novo filmsko leto:
PonedeljeklO.I. ob 19.00 Torek 11.1, ob10.OO
ODŠTEKANO ŽIVUENJE
(komedija)
Režija: Danny Boyle
Vloge: Ewan McGregor, Cameron
Dial, Holly H ureter
Komedija za vse tiste, ki so b^i
kadarkoli v nevarnosti, da se
zaljubijo.
Hišnik je ob slu2bo. ker le njegovo delo zamenjal robol. Obupan ugrabi šefovo h(L ds bi izsilil svoioe delo nazaj in. da bi si popestril dolgočasne dni. Tudi ugrabljenki pride kar prav ta ugrabitev in sčasoma skupaj načrtujeta naslednje korake v odštekano živllenje.
Film je delala ista ekipa, kije uspela s filmoma Trainspotting in
PliiKi grob.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje <i00 SIT Ni rezervacii vstopnic. V předprodají lahko kupile vstopnice tudi za leden dni naprej, pri blagajni tána. vsak dan. pol ure pfêd prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah. 898 24 93 od ponedeljka do petka od 6. do 14.ure
Informacije in predprodaja vstopnic ludt za teden dni naprei: 898 24 9t vsak dan pol ure pr^ prvo predstavo in dalje.
MiiiHO
Dežurria pogrebna služba PUP, pokopališče Podkraj:
Telefon 0$3/B65-8$6.0609/640-208.0609/620-128.
AUŽBm •«OT77 DONicer
PplďStt D obiiiftB ciBt v potImMcifi: C^ Caa 1i «li^i 1 i tá: iaámíiuMm^imi.
PREPRIČANI SMO, DA IMAMO V NAŠI EVIDENCI KUPCA ZA VAŠE STANOVANJE. POKLIČITE KADARKOLI I 063/a61«aS9, 041/609-780
DEŽURSTVA
Zilravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da le tel.: 112 rezervirana zs službo nujne medicinske pomoči. Ate to telefonsko èlevm pokličite SAMO V NtJMH PfllMERIH. h) je zarsdi bolezni aJi poškodbe ogroženo živllenie ki je potrebno takojšnie ukrepanje ehpe za nujno medicinstti pomoč. Pogovore na tei številki snemamo Zalnform^-clje v zvezi 2 reščvélrto službo kličite na telefonsko številko 8395-478, dežurno službo pa ns 3$9$-44$.
Zdravniki: četrte«, 6. januarja -dopokian dr. 8lalnik, popoldan dr. Žuber, no^i drKočevar indr.Slavtó Petek, 7. januarja • dopoldan dr. Fnškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Slravnik m dr. Puvalič Sobota, 8. in nedelja 9. januarja • dežurni dr. Lovrec-Veternik in dr.
Žuber
Ponedeljek, 10. januaria-dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabtč, nočni dr. Rus in dr. Lazar Torek, 11. januarja - dopoldan dr Budnjo. popoldan dr PuvaBč. nočni dr. Urbaru: in dr Puvalič Sreda, 12. januarja • dopoldan dr. Rus, popoldan dr Lazar, nočni dr. Vidovič in dr Stupar Zobozdravstvo: 8. in 9. januarja'dr. Zora Kohan^vič-Pavlovič. Zdravstveni dom Velenje, deži^na zobna ambulanta. Vodnikova 1. Velenie (od 8. do12.ure). Lekarna v Velenju:
Dežurna siuzba ie organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Vbbtunskaposfcipšožfani: Od7.do14. januarja-Pranc
Blatnik, dr vel. med., mobitel 041/618-t17.
K A III O V in. B K J B
s: 497 66 80/ 497 66 81
ÍETRTEK, 6. {onvorjo: $,oo Oobroiutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današn|i dan: 7.00 Horo^up; 7.15 Cestne Infomiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Sloven| Gradec; 7.3Û Poročila; 8.Û0 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,00 Zanimivosti in vede2evat)je: 9.30 Poročila; Povabilo Olimpilskega komiteja-športa za vse; 10.00 Nasvider^e; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kđal,kje.kaj; 16.30Poročila; 18-00 DJ news: 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje.
P6TIK, 7. jgnuorja:	6.00 Pozdrav: 6.30 PoitJčIla; 6.45 I^a
današnji dan; 7.00 Konrtskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Pdicijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsî(o upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kda|,Kje<ka|: 16.30 Poročila: 17,00 Glasbene riovost ; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenie.
SOBOTA, 8. |anwr|a: 6.00 Dobro|iJtro;6,30 Poročila,'6.45 Na darašnli dan; 7.00 Horoskc^; 7 .15 Cestne infomidcije - poročilo Avto moto zveze Slovenl|e; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; B.DD Polepiajmo si sobotno julro; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesniUedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 PoZfÉBv; Čestitke; 14.30 Poročila: 15.0D Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Sobotno popoldne na Radiu Velenje: 16.30 Pnroâla; 17.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 9. janOTijo: §,00 Dobro \utro: 6.30 Poročila; 6.45 Na danaSn|l dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnadla - poročilo Avto moto zveze Slovenlle; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje. kaj; 9.3DP«očaa: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blc4( čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok Cestrtk: 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svider^e.
PONEOCUEK, 10. januaria: g.oo Dobrojuiro; 6.30 Poročila; 6.45 Na danain|i dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne infom^aclie - poročilo A\ío moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo polic^sko postajo Ce^e, 9.00107,8 Avtomoto iiercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 1S.00 Aktualno: 15.30 Poročila: l6.00Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila;17.00 Ponedeljkov $pon; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK,11.[anwrjo: g.oo Oobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 1100 Kda|. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši krafllRlIudje; 18.30 Porođla; Pesem tedna; 19.00 Na svlden|e.
SRÎDA, 12. januoTja: g.OO Oobrojutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na danaân|l dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7-20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec: 7.30 Poročila: 8.00 Te2dva |e vaša. rešitev je naša: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kd^, kje. kaj; 16.20 Govorimo o tllmu; 17,00 m in vi: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtedni}od27 decemljra 1999 do 2. lanuaria 2000 strpovpreer^ dnevne korK^entrsctie S02. izmorene vavlomatskih meninih postajah (AMP) na ob(7iod|u Mestne obeme Velenie. Obeine n Dbeine Šmartrfo ob Paki, presegale mejne 24-urno koncenlraciie 125 mikro-g S02/m3 zrakâ v naslednjih dt>eh
27 12. 28.12 29.12
Af^P Veillai vrh	157 mikro-g S02/m3
AMP ^m vrh	143 mikro-g S02/m3
AMP Veld<l vfh	219 mikro-g $02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE mOZAOiíOUElNPmTQB
HMâMUJC POUJME KÛNC&fmACLSSOÎ oá V. 0«c»mM ttt» ptMi^tW
KMkW TCMAfik MMJE fiWJWOO» «£Ui

:]27.ii. zfOAi saM. 991)2. oai.u 01.1. 12.1.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA mk 8,3320 VEflilE, Tel.: 063/ 69100 30, Mob.: 0609/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI '
•	PREVOZI	I
•	UREOnW DOmŒNTACUE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Nclb.qxd 4.1.00 20:46 Page 19

6. januarja 2000	OBVESCEVALEC	KAS CAS 19
		
man OGLASI
APARATI IN STROJI
ELEKTRIČNO MESOREZNICO ZZ,
prodam ali menjam za svinjsko meso. Telefon 882-940.
IZGUBLJENO
IZGUBILI SMO MOBITEL DETEL.
Poštenega najditelja prosimo, naj ga vrne in dobi nagrado. Telefon 874-730.
LOKALI
IŠČEMO LOKAL, ali prostor za prodajo vozil in rezervniti delov, na dobri lokaciji v Velenju. GSM 041 -667-380.
V	NAJEM ODDAMO poslovni prostor v centru Velenja, v skupni izmeri cca 40 m2, z opremo ali brez in poslovni prostor v skupni izmeri 16 m2 v industrijski coni Stara Vas. Telefon 040-205580 ali 063/8970750,
V	VELENJU ugodno prodam prostor za pisarno. Telefon 871-156.
OSTALO
ČE ŽELITE v novem letu bolje živeti, imeti več denarja in kvalitetnejše življenje, se oglasite pod šifro 'NEKAJ NOVEGA".
POSESTI
V ŠENTILJU pri Velenju prodam parcele za gradnjo ali manjšo kmetijo,Telefon 063/841-196.
RAZNO PRODAM
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM,
trip trap stolček in športni voziček Peg perego, prodam. Telefon 862-863.
DVE ZIMSKI GUMI, skoraj novi, 175 X13 R, prodam za 5000 SIT Telefon 041-577-240.
OSOVINO z gumami za traktorsko prii<olico, prodam. Telefon 882-075. VEČ KRZNENE KONFEKCIJE (plašč, dve jakni, polarno lisico in kapo, nerc) vse kot novo, št. 40 do 44, prodam po zares ugodni, simbolični ceni. Telefon 866-286 od 18.do 22. ure.
STANOVANJA
V ŠALEKU ODDAM pritlično dvosobno stanovanje, 68 m2 za 40.000 SIT Telefon 041-787-737. STANOVANJE V STANOVANJSKI hiši oddam. Telefon 865-086. KUPIM STANOVANJE v Izmeri cca 55 m2 z balkonom (Loggio). Telefon 041-540-740.
STORITVE
PRI TOVARNI GORENJE
oddam parkirišča za kamione. Telefon 041-720-954.
VOZILA
PRODAM AX1,1 TRS. letnik 91, bele barve, za 320,000,00 SIT Telefon 063-892-195. ŠKODO FAVORIT, letnik 93, bele barve, prevoženih 60.000 km, prodam. Telefon 894-014.
ZAPOSLITVE
IŠČEMO DEKLE ZA DELO V BISTROJU. Telefon 893-793. POMOČ PRI VODENJU poslovnih
V SPOMIN
MIHAELU RA VLJENU
10. 8.1925 ■ 29.12.1998
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so ponos nam vse/n in lep spomin na 7fe.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob tc/ki i/gubi moje ljubljene hčerke
ALENKE JAKOP
iz Šoštanja 16. 3.1958 - 19.12.1999
se zahvaljujemo oscbnju Bolnišnice Slovenj Gradec za nesebično pomoč, šc po.scbcj dr. Jožetu Bilencu. I Ivala tudi gospodu dr. Pirlovšku iz Zdravstvenega doma Šoštanj. Iskrena hvala gospodu Ivanu Medvedu za poslovilne besede. I Ivala gospodu kaplanu Janku Kvartiču za pogrebni obred. Vsem. ki ste jo v tako velikem .številu pospremili na zadnji poli. prisrčna hvala. Lepo zahvalo izrekamo tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Žalujoča oče Ivan in sin Marjo
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MILENE ZACIRKOVNIK
iz Gave št. 7 Šmartno ob Paki 14. 8.1938 - 17.12.1999
V težkih trenutkih nismo ostali sami. zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam kakor koli pomagali v času njene dolgotrajne bolezni. Po,sebno zahvalo smo dolžni gospodu dr. Stuparju, setrama Silvi,Nataliji in patronažnim sestram Dragici, Urški, Tatjan i, Majdi, Alenki in Slavici, negovalki na domu Bemardki in bivši sestri Faniki in upokojeni sestri Olgi Kraševee. I Ivala govornikoma Francu Korbarju ter Zdenki Kolene, pevcem in gospodu /upniku za opravljen obred. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvelje,
sveče in za s"vete maše.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci z Ženo Jožico, hčerka Metka z možem Bojanom,
vnuki Tadeja, Andreja, Urška, Leja in Gorazd
knjig, nudim. Telefon 876-062. ŽIVALI
PRAŠIČA, TEŽKEGA 150 kg. prodam. Telefon 882-941. TELIČKO SIMENTALKO, 135 kg, prodam. Telefon 882-710. TELIČKO, TEŽKO 130 kg, prodamo, Telefon 881-846.
PRILJUBLJENO, ČRNO, kratkodlako psičko, potomko Čivave, staro 3 leta, podarim. Telefon 709-311. PRAŠIČA ZA ZAKOL ugodno prodam ter čelni traktorski nakladač Riko prodam. Telefon 041-905-999. PRAŠIČA, domače reje, 170 kg, lahko tudi samo polovico, prodam. Telefon 893-557. PRAŠIČE, težke 70 kg, prodam. Telefon 881-764. PRAŠIČE, 40 DO 50 kg in 100 do 130 kg, prodam. Telefon 882-564. TELIČKO. SIMENTALKO, težko 130 kg, za nadaljno rejo prodam. Telefon 041-900-065.
GIBANJE PREBIVALSTVA
upravna enota Velenje
TodorMilojevič, raj. 1910, Trnovo št. 5 c. Laško; Antonija Verdev, roj. 1920, Topolšica št, 188/a; Franc Bibič, roj. 1923, Letuš št. 103/a; Matej Upovšek, roj. 1973. Velenje, Kardetjevtrg št, 2; Štefan Gobec, roj. 1933, Cadramska vas št. 43; Ivan Skvarc, roj. 1921, Žalec, Efenkova c. št. 1; Frančišek Božič, roj. 1914, Lokovica št, 122; Marija Lipovšek, roj, 1899, Velenje, Graškogorska c, št. 21; Anton Planinšec, roj. 1944, tolsti vrh pri MIstinji št, 4/a; Marija Jelen, roj. 1910, Lokovica št. 45; Marija Lipnikar, roj. 1935, Plešivec št. 17; Rudi Skumšek, roj. 1941, Breg pri Polzeli št. 93/a; Franc Potočnik, roj. 1934, Trg svobode št. 13/a, Ravne na Koroškem; Mirko Žirovnik, roj. 1921, Velenje, Koroška c. št. 8/a; Antonija Lapomik, roj. 1920, Breg št.
1/b, Loka pri Zidanem mostu; Jožef Zidar roj. 1921, Vinska gorica št. 26; Jožef Rednak, roj. 1934, Kavče št. 38; Marija Aberšek, roj. 1919, Mislinjska Dobrava št. 90; Mir1<o Čoh, roj. 1913, Podkraj št. 78. Hrastnik.
Upravna enota Žalec
Vladimir Šumak, star 68 let, Letuš 38; Zvonimir Brešl«, star 52 let, Žalec. Ul. heroja Staneta 7; Gizela Petrovec, stara 92 let, Pongrac 131.
KAMNOSESTVOPODPECAN
iolek 20, Tal.! 0i3 I 8»S 050
Ugodni popustilo notofllavjanuariu :
•	okenske police 5%
•	stopniUa zmontflio IO %
•	nogrobRÍÍcI,žate15%
SPOMIN
ob 31. decembru, ko je minilo 5 let odkar nas je zapustil na.š dragi mož, ata, dedek in pradedek
Ostal je le spomin na lepe diti, ki več jih ni, ko živel z nami si -kako pogrešamo te vsi, ostali smo sami.
Ivan ROGELSEK
mizarski mojster iz Šoštanja (21. 8.1912 - 31.12.1994)
Ob tem naj velja zahvala vsem, ki prinai^te cvetje, prižigale svečke, za trenutek po.slojile ob grobu ali se kako drugače spomnile nanj.
Vsi njegovi

ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
ANTONIJE VERDEV
se zahvaljujemo gospodu dr. Urbancu, palronažni službi, sestri Micki ter sosedom Sušnikovim.
Žalujoči: sin Milan in vsi njeni
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
( )b boleči izgubi drage žene, sestre, tete in botre
MARIJE LIPNIKAR
rojene DOLER iz Plešivca 17 16. 6.1935 - 28.12.1999
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, .sosedom, prijateljem in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, ker sle nam stali ob strani, delili z nami grenko bolečino, darovali cvelje, sveče, svele maše 1er za uslno in pisno izražena sožalja. Iskrena hvala ludi govorniku, duhovniku, pevkam, praporščaku, osebnemu zdravniku gospodu dr. Reberniku za dolgoletno zdravljenje 1er pogrebcem in pogrebni službi Usar.
Žalujoči: mož Edo, sestri Slava in Cilka z družino, bratje Edo, Ivan, Beri, Franc in Silvo z
družinami ter nečakinja Damjana z družino
Rekreacijsko - turistični center Golte
če ima (tudi) birokratski hudič mlade». ...iiii ima zanesljivo na Mozirskih planinah!
Odvevjť ponH>lj3li vse ^«»dť in w/^ttút RTC (îolte nu'd sSťúijním postopkom in |m njťm. je (bilo) novih dov'olj in pr«rvvč. Zlasti prc^J in po no' vem Ictit, praví višek psi je hil na ^Tsti minuli petek. V srctlo pred tem je cenlcr obratoval poi/ka^^no. v Ccdick je 7tí razveseljeval nmozico smuciarjcv, ki jc u?ivala vcudiv viiem vremenu in v r«/merah /a /im.ske raiJosli. kakršnih Uolgo ni bilo. že v pclek /juiraj pa jc bila /a mnoj^ica Ijuhiieijev snežnih opojnosii /.nova ra-/oearana in l>csna, upravljavci pa naravnost otnipani: malo sicer po svoji krivdi, ve<íinoma pa p<^ krivdi drugih. Smučarje je v pelek /jumj namreč presenetil napis, da jo center (spel) zaprl! Razbg? Pred /ače Ikoni týralova ňja se je v ?-ekovcu v spremslvii poli-cisiov pojavil republiški inšpektor in prepovedal ohra-lovanjc. V resnici je ravnal prav, saj na ceniru niso imeli dovoljenja za obralovanje. Mučno rojevanje mladih "hu-dičkov" se je začelo in končalo malo pred 15-W>. kt> se je "ro-dil" ministrov podpis inje hil cenier "spet" odprl, spel en dan pa je šel v nič. 7i;<xft>a? Bilo je 24.decembra. ko so v eenlru pregledali vrvi. proUvrvi in vlečne vrvi nn ni-halki 1er bili pripravljeni na tehnični pregled. Prišli srn sobola in nedelja, ko ni bilo moýni>sii. prišla sla ponedeljek in (orek. niso pa prišli strokov-
njaki Zaviida /a gradbeništvo Ljubljana (bivži zav(xJ /i? raziskavo materiala), da hi opravili tehnični pregled. Ta se je (pr-vič) Zisodil v sredo, ugotovljene so bile pomanjkljivost. kist>jih upravljavci c^dpravili Se do 21.00 istega dne. torej bi strokovnjaki v četrtek lahko to preverili. vendar nLso. Novoletni prazniki so šli po zlu. Na prvi dclovjîi dan ni>vega Ic-la (ponedeljek) komisije seveda ni hilo. priSla pa je v lorek in tehnični pregled potrdila. Padla je tudi oMjuiia. da Iwdo do četrtka napisali port^ilo o tehničnem pregledu, ki je pogoj, da minister /a promet in zveze p<^dpise dovoljenje za ohratcv vanje. To se ni zgodi Jo. vseeno pa so v četriek ccntcr «xlprli -in naredili napako, pravzaprav prekršek in inšpektorje v petek zjutraj center zaprl. Spel zmeda, saj so se z iašpcktorjem
dogovorili, da se v petek zjutraj dobijo v Ljubljani in uredijo papirje, pa so se "srečali" nekje na Irojanah.
ZazNonili so lekToni. na podlagi katerih so na ( îollch zvedeh. da bo zavod za gradbeništvo nujno pt>trebno poročilo o opravljenem ichničDem pregledu sestavil do J3. januarja. Tu pa je xavreloî Spei so zvonili telefoni na vse strani, piisle-dica lega je bila. da so d(îbe-sedno prisili zav^xj, Ua je vendarle seslav i I poročilo, pvisla-nec Jakob Presečnik pa je vn<wčil svoje poznanstvo in ministra Antona Bergauerja prepričal, da bo počakal na po-R>čilt^ in podpisal inšpektorjevo dovoljenje {la je med tem odpoioval v Ljubljano in tudi čaka! na poročilo). Pred 15,1)0 istega dne je hila zadeva urejena in center je bil spel odprt. Seveda dopoldaaskega ra-
Grdi pogfedi na lepa smučišča
Kuiturno društvo Jurij Mozirje
Koledovanje, opereta in še kaj
Rnznoliko dejavnost skozi vKť telo so ojulotjť^vnli In okrepili ob prehodu v novo leto zlusti člani Kultuniegj društva Jurij Mozirje. Najprej so presenetili s koUdo* >anjem. ko so trije kralji obiskali prijiitelje. sosede, številne domućije v o/jem delu Mozirja, "priporočili" pa so se tudi mozirskeniu županu. Bolj zajeten zalogaj je opereta slovenskega skladatelja Mali-je Jbmca "Slovenski božič." V Mozirju st) jo minuli kcnee ledna uprizorili dvakrat in obakrat navdušili polno ávo-rano kulturnega doma. predstavili pa se (H'ido ludi v ostalih krajih po dolini in izven nje. Vopcreti naslo-pa 2t) pevcev in pevk ter solistov ob spremljavi klavirja, poskrbeli pa so seveda tudi za izvirno sceno in oblačila.
miP
zočaranja ni mogel nihče po-praviti. Nekateri smučarji so bili neizprosno besni, drugi i^e kar dobrohotno razumevajoč nihče pa seveda ni smučal. Upravljavci seveda priznavajo, da so bili neprevidni. Zakaj? Zato, ker imajo obraiovalno dovoljenje za nihalko in obe sedeřnici do marca (za vlečnico inšpckti>r veljavnega dovoljenja ni preklical), ravnali pa st) po dtKlej olijčajnih postopkih. To pa pomeni, da so kakrsnt^ koli ugotovljeno po-manjkljivost tnlpravili in lo dokazali. uporabno diwoljenje pa je veijalo. Očitno ni več tako. saj so ga takoj pt) opravljenih popravilih obvestili, pa seveda ni pomagalo. Kar je prav. Že nekaj očitno ni več tako. kot
je bilo. in ludi lo so ugotovili pri inšpekciji na (iolteh. Namreč. dt)slej je na dovoljenju za obratovanje veljal podpis sekretarja na ninistrstvu za promel in zveze, tnJslej velja sumo ministrov podpis. Tudi prav. vendar ima večina twialih smučarskih središč na dovoljenjih sekretaijev podpis. Torej dovoljenja niso veljavna. Kakor koli že, v petek je bilo ob spodnji postaji nihalke v Žekovcu "obsedno'' stanje. Prišlo je celo lako daleč, da so se upravljavci giasno odločili, da centra sploh ne cxJprcjo več in vrnejo lastnikom pogodbo, če dovoljenja petek ne bo. Vse skupaj bi bilo res že nesmiselno. Predvsem čakali na 13. januar, da si bo nekdo vzel uro
Časa in dopolnil pi>ročilo o tehničnem pregledu, če so že med prazničnimi dnevi vsak dan izgubili kakSen milijon tolarjev. Vse skupaj je Se lx)lj ironično, če vemo. da tako ugodnih (naravnih) snežnih razmer na (iolteh že leta ni bilo. Po vseh zapletih je bilo ?e v soboto na (iolteh preko4.^0 smučarjev, v nedeljo pa kljub dokaj neugixl-nemu vretnenu skoraj 7(M). In še nekaj! O slovenskih smučiščih in njihwem oi'irato-vanju na ministrstvu za promet in zveze txlloča "sektor za prometno pilitiko in mednarodne odnose!" (Cc bi to količkaj držalo, polem bi morali upoštevati vsaj interese italijanskih lasinik(»v RrC(iohe).
mjp
Ljubno ob Savinji
Velik praznik smučarskih skokov
Tmk je prerezan in posnetek za spomin ni odveč. Alojz Murko, predsednik domačega Mulja in goniina sita vseh naporov, ljubenska županja Anka Rakun in predsednik uprave 8TC - ja Jože thermal (od leve proti desni)
S koledovanjem so zares prijetno presenetiti
Prvo smučarsko skakiilnico so nn Ljubnem ob Savinji pit načrtih Stanka Blnudk» zsičeli gradili leta 1949 in prvo tekmo na i\iej i^'edli 1953. V nasledrijili letih je bilo tekem še veliko, na njih so navdu^vali veliki mojstri kot si» Janez Pol-da. Kudi Finžgjir in ost«iíi, kasneje pa je skHk«d-niča **do2i^ljala** vz.pone in padce ter v .soboto preno^Uena in povečana dosegla trenutni srUu* nee. Trenutni zato, ker so izjemno prizadevni člani domač-ega klul>a Ljubno UTC navzlic vvli* kemu kljulvovanju narave i velikimi napori in s podporo njihovega pi»krovitelja napravo uspeli pi>večati, s tem pa so opravili le osn<»vn<r <lelo. Že pomladi jo bodo namreč prekrili z umelno snovjo, to bo v tistem trenutku največja takšna skakalnica v Slirveniji. postavili bodo razsvetljavo za nočne tekme in zgradili žičnico za skakalce od izteka do vrha naleta. To je v soboto tisočglavi množici in obeh dolin in od drugod ter vsem skakalcem zagotovil predsednik uprave BTC - ja Jože Memial. domačin z Ljubne-ga, ki svojih besed gotovo ne bo pozabil in naložbe ne bo pustil na pol poli. Z njo ima namreč velike načrte, ki bodo z nieno uresničitvijo poživili turistični in gospodarski utrip Ljub-nega in vse doline.
Mnogi gíwlje so se udeležili slavja in tekme, med njimi predstavniki gUivnih pokrovitelje v, poslanec Jakob Presečiiik. župani in (»slali predstavniki sosednjih občin, Janez (loriik'k. kije pomagal pri obnovi, tudi v.d. direktorja slovenskih nordijskih reprezentanc Danilo Pudgar, ki je bil navdušen nad prireditvijo, teloiio inv7da<jem. saj tudi na tekmah svetwnega pokala večkrat ni tako. kot je dejal. Tudi Danilo Pudgar. ki nestrpno pričakuje prevleko s plastično snovjo, saj lxv do v icm primem njegovi lanije tu ptileli z vesoljem vadili, s kančkom nejevi>lje pa je vendarle dodal, da bi bil resnično srečen, če bi skakalci na tej napravi laliko skakali vsaj pel mcu-ov dlje. torej i>krog 100 idc-trov. Najbrž res. vendar - pri ljubenskih zagnancih êkwek ni-ki^li ne ve, kaj hod(î ukrenili, so pa vsega zjnožni.
mjp
"Stovenski božič" je mnoge že navdušil in mnoge Še bo
Tekmi so z veseljem prisostvovali številni ugledni gosti, ne ie iz sveta
smučarskih skokov