UpravniStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratm oddelek: Ljubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42 Računi pri pošt ček. zavodu: LJubljana št. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica štev. ft, telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSION AR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttaliana ed estera:
Unione Pubbllcltft Italiana S. A_ Milano
USPEŠNI BOJI OB DONCU
Odbiti sovražni izpadi pri Petrogradu - Spopad brzih in stražnik čolnov v Rokavskem prelivu - Protinapad nemških in italijanskih čet
v Libiji
Ameriški imperializem in Anglija
Irska resno ogrožena — Kmalu pride na vrsto še škotska
se še pred kratkim smatrale za vozle angleškega živčnega sistema. (Piccolo).
Kršitev ameriške nevtralnosti
JVashington, 21. nov. s. Kakšno je biflo delovanje ameriškega vojnega brodovja, še predem so bule izglasovane spremembe nev-tralnostnoga zakona, dokazuje pismo, ki ga je demokratski senator Wheeler poslali neki ameriški časopisni agenciji. Gre za pismo, ki ga je poslali svojim domačim neki mornar z ameriškega ruši l ca v službi na Atlantiku. Iz tega pisana je razvidno, da so ameriške vojne ladje spremljale angleške konvoje in plluile v angleške luke, še preden je bila izglasovana revizija nevtralnost nega zakona. V svojem pismu piše mornar med drugim: »Ne razumem, zakaj se ljudje tako vznemirjajo zaradi revizije nevtral-nostnega zakona. Sem na krovu rušil ca, ki je dodeljen spremstvu konvojev, in sem na angleških otokih celo prebili svoj dopust. Kadar smo zaslutili navzočnost sovražnih podmornic, simo takoj vrgli globinske bombe. Moja edinica je spremljala konvoj, ki je bil napaden, ko je bil torpedir&n rusillec ■<>Kearny«.
Washington, 21. ncv. a Ameriški mornariški minister Knox je na vprašanje novinarjev izjavil, da bodo po kakih desetih dneh odšli prvi oboroženi pamiki proti angleškim pristaniščem. Trije alli štirje meseci bodo potrebni za oborožitev brodovja. Priznal je, da bodo potrebni topovi na razpolago, kar pa ni mogoče reči o potrebnem protiletalskem orožju.
Lizbona, 21. nov. s. V Vmdonskih krogih pričakujejo, da se bo oborožitev ameriških trgovskih ladij nekolika zakasnila, ker je treba za namestitev vsakega topa na ladjo vsaj 15^ topničarjev, mornariško ministrstvo pa je šetle sedaj crtvorilo vpisovanje tcpni-oairjev za trgovske ladje.
Bolgarski vojaški ataše v Rimu
Sofija, 21. nov. s. V Rim je odpotoval novi bolgarski vojaški, pomorski «n letalski ataše pri Kvirinalu. letalski polkovnik Konstantin Uzunski, ki je bil doslej šef letalskega generalnega štaba v Bolgariji.
Berlin, 21. nov. u. Zedinjene države so si torej pridobile pomorsko oporišče v Severni Irski. Sedaj ne manjka nič drugega,« kakor da se še 1000 ameriškim tehnikom, ki so se razmestili na področju okrog Lon-dionderrya, jamči primerna zaščita, kakor so jo pred nekaj tedni zahtevali po lordu Hatifaxu. Gotovo jim zaščite ne bodo odrekli. Medtem so napovedali prihod manjših obalnih ladij z odgovarjajočim številom lovskih in bombnih letal.
Nadalje poročajo, da so krajevne oblasti po nalogu angleškega notranjega ministra Morrisona očistile področje okrog London-derrya od vseh sumljivih elementov iz bližnje svobodne irske države. V enem tednu so ustavili okrog 10.000 ljudi in jih skoraj vse izgnali ter pri tem varno pospremili do meje. Njihov prihod na Irsko je dal povod za mnoge pomembne manifestacije in čie Valera je povzel priliko, da je ponovil, da je neodvisnost Irske resno ogrožena in da postaja od dne do dne hujša nevarnost, da Angleži in Američani s svojimi ukrepi pripravijo Irsko do tega, da bo zaradi lakote hudo trpela. Policijska akcija v Severni Irski pa bo nedvomno še nadalje razvila nastalo napetost.
Pobuda za vse te ukrepe je izšla, kakor pravijo, iz Washingtona. Američani so izrazili željo, da mora Churchill odločno prerezati irski tvor in to na čim manj nevaren način. Amerika bo storila vse, kar bo mogla, da olajša to operacijo ln onemogoči sleherno hujšo reakcijo na ta način, da na primer ukine vse dobave, ki jih je obljubila de Valeri, tako da se bo prej ali slej prepričal, da bi dosegel zboljšanje gospodarskega položaja v svoji deželi še naprej na ta način, da bi pristal na prisotnost enega ali drugega oddelka »tehnikov« v eni alf drugi irski luki. Irska bi morala torej za živež in druge potrebščine dovoliti ameriškim mornarjem in letalcem, vojnim ladjam in skupinam ameriških letal, da se vsidrajo na njenem zelenem otoku.
V ostalem pa kaže, da bodo morali tudi Skoti izkazati Američanom enako gostoljubje in verjetno je, da {do v nekaj mesecih v Cornwallu dograjenih nekaj pomorskih in letalskih oporišč za Ameriko.
Tako neznanski rooseveltovski imperialistični polip izteguje svoje tipalke na vse strani preko Atlantskega in Tihega oceana z namenom, da se polasti točk, ki so
Buenos Aires, 21. nov. s. List »El Pueblo« zelo ostro kritizira izjave članov parlamentarne komisije za preiskavo prot'argentinskega delovanja, ki so med drugim izjavili, da se bo Argentina postavila na stran Zedinjenih držav. List zaključuje svojo kritiko s pripombo: »Ako se hočejo Damonte Taborga in njegovi tovariši prostovoljno priglasiti v ameriško vojsko, naj to store, nikakor pa niso upravičeni govoriti v tem smislu v imenu argentinskega ljudstva, ki hoče ohraniti popolno nevtralnost.
Huda avtomobilska nesreča
Haag, 21. nov. d. V bližini vasice Capel-le ob reki Ijsel se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Avtobus, ki je vozil med krajema Krimpen in Goda, se je v bližini vasice Capelle prevrnil z nasipa v prekop ob cesti. Izmed 30 potnikov, ki so bili ta čas v avtobusu, jih je 15 utonilo. Med žrtvami je tudi večje Število otrok.
Visoki Komisar delavstvu
Skrb Sadistične vlade za zboljšanje položaja našega
delovnega ljudstva
Ljubljana, 21. novembra
Visoki Komisar je zbral v vlalni palači zastopnike in delavske odposlance Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani v navzočnosti Zveznega Podtajnika Gattija, strokovnega poročevalca pri Zvezi nacionalnega svetnika Vagliana in predsednika Zveze dr. Alu-jeviča. Bilo je navzočih nad 100 delegatov, pripadajočih vsem kategorijam, vštevši one s podeželja, ki so nalašč za to prišli v Ljubljano. Visoki Komisar je govoril delavcem, ki prej nikdar niso bili pozvani na sedež vladnega zastopstva ter jipa je podal obsežno in realistično poročilo o gospo lar-skem položaju Ljubljanske pokrajine ob zasedbi mesta in dežele po italijanskih četah.
Ta položaj je bil vse prej ko rožnat in posledice jugoslovanskega doma so ga le še poslabšale, tako na industrijskem, kakor na trgovskem, kmetijskem in obrtniškem področju; nič boljši pa ni bil finančni položaj, zlasti zavodov, katerih poslovanje je nenadoma prenehalo.
Eksc. Grazioli je dejal delavcem, da jim je hotel podati stvarno sliko položaja v mesecu aprilu, ker je fašistična navada ljubezen do resnice. Znak gospodarskega položaja pokrajine je bil tudi življenjski indeks, s katerim višina plač ni mogla najti pravičnega ravnovesja. Položaj je bil tak, da bi gotovo prišlo do katastrofe, ako bi se pustilo, da gredo stvari 3vojo pot, ne da bi se poseglo vmes ugodno ali neugodno.
Prvo vprašanje, kateremu je moral Visoki Komisar posvetiti svojo skrb, je bilo vprašanje prehrane, kajti, kar je ostalo po oplenitvah zalog ob zrušenju Jugoslavije in kar je bilo v zalogah samih, bi komaj zadoščalo za prehrano prebivalstva za nekaj dni. Visoki Komisar je v zvezi s tem omenil številke o življenskih potrebščinah, uvoženih iz kraljevine v novo pokrajino, kajti prebivalstvo ne bi bilo moglo živeti s pridelki zasedenega ozemlja. Nekaj številk bo zadostovalo, da nam prikaže napore, ki jih je izvršila država v vojni. Do vključno 31. oktobra t. 1. je bilo uvoženih v Ljubljano 106.448 stotov pšenične moke, 1622 stotov koruzne moke, 17.840 stotov testenin, 3042 stotov moke za izdelovanje testenin, 16.661 stotov riža, 11.300 stotov sladkorja, 3861 stotov masti, da omenjamo samo eno izmed skupin uvoženih potrebščin, ki jih je prejelo prebivalstvo Ljubljane iz nebogatih zalog naroda, ki je podvržen vojnemu gospodarstvu.
Sklicujoč se na te podatke je v svojem nadaljnem poročilu Visoki Komisar vprašal, kako morejo spričo te velikodušnosti takšne materijalne podpore upravičiti tako zvani »partizani« svoje trditve, ki so v ostalem glavni del njihove propagande, da so namreč Italijani poropali zaloge in da spravljajo prebivalstvo s krajo v lakoto. V nadaljevanju svojega poročila o izvršenem delu ter o prispevkih, ki jih je dala fašistična vlada, da bi dvignila gospodarski položaj Ljubljane in olajšala težavni položaj brezposelnih, je Eksc. Grazioli obrazložil delavcem, ki so med njegovim iznašanjem večkrat pokazali, da pravilno razumejo duha, v katerim jim je govoril, in ki so večkrat prekinili izvajanja Visokega Komisarja z navdušenim ploskanjem, vsa javna dela, ki so v teku, kakor tudi ona, ki so že odobrena, ter ona, ki bodo o kratkem odobrena, dela, ki so — kakor je to jasno razvidno, — v korist vsega pokrajinskega gospodarstva in ki zelo ugodno vplivajo na vseh področjih pokrajinskega življenja. Med temi deli so predvsem ona velika dela za izgradnjo ljubljanske bolnišnice v skupnem znesku nad 15 milijonov lir, nadalje ona za vseučilišče, ki bodo veljala nad 22 milijonov lir. V vseh teh primerih gre za dela, o katerih ne more nobena fantazija »partizanov« trditi, da so bila podvzeta v korist Italijanov, kajti oni prav gotovo niso potrebovali zastarele bolnišnice ali pa slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Iz jasnega in kratkega pregleda Visokega Komisarja so se mogli poslušalci prepričati o velikem čutu za socialno pravičnost, ki vodi delo fašistične vlade in njenega predstavnika v novi pokrajini. V duhu teh namer je Visoki Komisar nato govoril delavcem o razmerju med plačami in življenskim indeksom ter jih opozoril na ukrepe, ki so bili že podvzeti, in na one, ki bodo še pod-vzeti za uravnovešen je plač in mezd z današnjimi cenami. Temeljito je obrazložil tudi vprašanje cen, za katerih zaščito bodo uvedeni najstrožji ukrepi, ter je pozval prebivalstvo, naj bi sodelovalo z oblastjo v interesu samih potrošnikov ter iz spoštovanja do svetega zaslužka delavca.
Ekscelenca Grazioli je prvi del svojega govora zaključil z obsežno sliko podpornih del, ki so v teku, ter onih, ki bodo po volji Duceja vsak čas uresničena v dobro delavstva. Sliki dela, ki ga j -e Italija izvršila v tej pokrajini, je Visoki komisar postavil nasproti sedanji politični položaj, v katerem neznatna peščica komunistov razvija delavnost, ki neposredno ograža ljudstvo ter mirni potek življenja v pokrajini. »Vprašam vas,« je dejal delavcem Visoki komisar, »ali je tisti, ki daje kruh ljudstvu njegov zatiralec, kakor pravijo partizani v svojih bednih lističih, pisanih na stroj? Vprašam vas, ali je to, kar dela Italija v tej pokrajini ropanje prebivalstva? Kaj pa delajo sami, kadar se spuščajo iz gozdov, da si poiščejo hrane. Mnogo desetkov takih primerov razbojniške tatvine bi se lahko navedlo kot dokaz njihovega razboj-ništva in njihovih zločinov. »To je nekaj drugega pravijo«, komunisti in javnost jih lahko vsak dan demantira.
Tako je Visoki komisar postopno orisal razne vidike današnjega položaja ter je predstavil delavskim zastopnikom pravo resničnost, kakršna je. če ta resničnost ne napravlja vtisa na italijansko oblast, gre vsekakor vse v škodo prebivalstva, kajti ono bo zadeto od ukrepov, ki bodo sklenjeni in ki se bodo poostrili vsakokrat, kadar bo prišlo do kakih novih komunističnih manifestacij. Italijani od slovenskega prebivalstva po zasedbi pokrajine niso zahtevali nič drugega kakor, da se ponaša primerno dobrotam, ki jih dobiva. Ako je ta skladnost po prizadevanju skupine pre-vratnikov resnično ogrožena, gre to, kakor rečeno, v škodo nedolžnega dela prebivalstva.
Besede Visokega komisarja so tudi v tem • pogledu izzvale globoko razumevanje navzočih. Naj navedemo besede, ki so jih
izgovorili delavski zastopniki: »Izražamo vam našo najtoplejšo zahvalo za vaše razumevanje in uvaževanje potreb pokrajine in zlasti za razumevanje potreb slovenskega delavstva. Bodite prepričani, Ekscelenca, da naše sodelovanje z vami in z vašimi zaupniki ni navidezno.« Razen tega so delavci ponovno naglasili, da so gotovi,
da bo razvoj stvari zadel na odobravanje tega prizadevanja In načina dela. Pozdravna adresa, ki so jo delavci sestavili Visokemu komisarju, se zaključuje z naslednjimi besedami: »želimo nadaljevati to pot, da služimo blaginji prebivalstva, česar del smo. Prepričani smo, da bomo na ta način pospeševali blagobit Ljubljanske pokrajine.«
Visoki Komisar je nato zaključil svoj govor ter je še enkrat naslovil tople pozdrave delavcem in njihovim družinam, dočim so navzoči s svoje strani pripravili Ekscelenci Grazioliju iskreno manifestacijo.
Popolna soglasnost japonskega naroda
Izredno zasedanje japonskega parlamenta zaključeno
Tokio, 21. nov. (Domej.) Dopoldne je bilo zaključeno 71. izredno zasedanje japonskega parlamenta. Po sklepnih svečanostih je predsednik vlade general Tojo povabil na kosilo člane vlade in predstavnike parlamenta.
Tokio, 21. nov. s. Izredno zasedanje japonskega parlamenta je zaključeno. Rezultati tega zasedanja so po pisanju listov zelo pomembni, saj so dosegli dva glavna namena: 1. popolno potrditev notranje edinosti japonskega naroda, ki tvori en sam mogočen blok; 2. vzporeditev vseh naporov, da bi billa Japonska kos sedanjemu položaju. K resoluciji Šimare pripominjajo nekateri listi da ima Šimara sicer prav. ko smatra razgovore japonskega posebnega odposlanca v Washmgtonu Kurusa za navadno izgubo časa in ko zahteva, naj s« preneha zavlačevanje, vendar :e treba na drugi strani priznati, da je prav ta japonska misija v Washmgtomu dokazala svetu, da ne želj Japonska opustiti nobene prilike, da bi preprečila katastrofo. Medtem ko je zadržanje Wa®hingtona vedno bolj agresivno in stremi Amerika po svetovni nadvladi, se Japonska bori samo za obrambo svojega obsitoja in za to, da bi daila azijskemu vzhodu boljšo bodočnost, ki naj bi bila bodočnost napredka in miru.
List »Niči Niči« pa primerja soglasnost, ki je prišla do izraza pri vseh sklepih japonskega parlamenta, z nasprotji in negotovostmi ameriškega kongresa, ki je med drugim odobril spremembe nevtralnostnega zakona z neznatno večino. List zaključuje svoj komentar s pripombo, da je cdsllej Japonska odločena, da proda svoje življenje samo za drago ceno.
List »Yomiuri« piše, da je iz poslednjih govorca' raznih japonskih ministrov na izrednem zasedanju japonskega parlamenta razvidno, da motrajo sedanji napori japonskega naroda za vsake ceno preprečiti končno katastrofo. Japonska je pripravljena, kakor so izjavilli odgovorni državniki, in sedaj nima druge naloge, kakor da še čaka na konec pogajanj v Washingtonu.
Tokio, 21. nov. (Domei.) Japonski listi označujejo zasedanje parlamenta kot velik uspeh vlade, ker je prišla do izraza trdna odločnost japonskega naroda. da bo vsestransko podpiral vlado pri odstranjevanju cvir na poti k ureaničevan;u svojih političnih ciljev. Vlada si je sedaj lahko »vesta, da bo v svojih akcijah v bodoče ddležna popolnega razumevanja in vsestranske podpore parlamenta kot zastopnika japonskega ljudstva. Posebno zadovoljivo se listi izražajo o govtrih ministrsKoga predsednika To>;a ter zunanjega ministra Toga, ki sta točno opredelila cilje japonske narodne politike ter naznačifla tudi meje, de- katerih je Japonska pripravljena iti v svoji želji, da se ohrani mir.
Solidarnost gospodarskih krogov z vlado
Tokio, 21. nov. (Domei.) Na 14. generailni skupščini japonske trgovinsko-industrijske zbornice so udeleženci manifestirali za to, da se japonski vladi nudi totalna pomoč, da bi mogla v polni meri uresničiti vse naloge svoje politike. Japo>n.ski gospodarski krogi se z vso odločnostjo prillagujejo potrebam vojnega časi, trdno odločeni, da prebrodijo vsakršno krizo, ki bi jo utegnil prinesti razvoj položaja.
Izjave zastopnika japonske vlade
Tokio, 21. nov. (Domej.) Današnjo tiskovno konferenco je vodil novoimenovani službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Tokomazu Hori. Na vprašanja glede vesti, ki jo je objavil list »Jomiurl« iz Washingtona, češ, da so se Avstralija, Nova Zelandija in Nizozemska Vzhodna Indija sporazumele, da se priključijo Ze-dinjenim državam v primeru izbruha vojne na Pacifiku, je vladni zastopnik izjavil:
Ne govorim rad o takih hipotetičnih možnostih, dasi je prav verjetno, da bi se prizadete države priključile Zedinjenlm državam.
Nato je Tokomazu Hori pripomnil na vprašanja glede poteka japonsko-amerl-ških pogajanj, da so bila ta pogajanja nedvomno predmet poročila, ki ga je podal mikadu zunanji minister Togo o priliki svoje včerajšnje avdience.
Na vprašanja, kaj je z japonskim protestom pri panamski vladi, je japonski službeni zastopnik podal samo svoje osebno mnenje, rekoč, da je povsem naravna domneva, da so Zedinjene države izkoristile svoj vpliv, ki ga imajo na Panama, upoštevajoč odnošaje med obema državama. Pripomnil je še, da se Japonska zaradi tega v Washingtonu ni pritožila.
Razgovor! v Washingtonu
VPashington, 21. nov. u. Navzlic včerajšnjemu prazniku o priliki »dneva hvaležnosti« je posebni japonski :«lposflanec Kurusu imel dolg razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Cordefllom Hullom.
Včeraj je bilo v ameriškem zunanjem ministrstvu zelo živahno. Izmenjavala so se obiski diplomatov raznih držav. Pooblaščeni minister nizozemske emigrantske vlade Louden se je razgovarjaJ s Cordellom Hul-Icm in njegovim podtajnikom Sumnerjem Wellesom. Baje je od njiju zvedel za značaj razgovorov med Hullom, Rumom in Normira Po Loudencvem obisku je državni tajnik za zunanje zadeve sprejel še avstralskega poslanika Caseya, svetnika britanskega poslaništva Campbell« ter poslanika maršala Čangkajška.
Tokio, 21. nov. (Domei.) Japonska zunanji minister Togo je biil danes v avdienci pri cesarju. Kakor sodijo v poučenih tokijskih krogih, je zunanji minister poročali mikadu o poteku jajpcmsla^acretriskih podajanj x
NVashingtonu. Potem ko je bil Togo od-govril še na razna mik ad sva vprašanja, ie bil njegov obisk v cesarski palači zaključen.
Tokio, 21. nov. (Domei.) List iVomiun« sodi. da bo od dveh ali trdi prihodnjih razgovorov poslanika Kurusa v Washingtonu odvisno, ali bo na Pacifiku mir ali vojna. Nato razpravlja list o resoluciji, ki jo je sprejela reprezentančna zbornica in v kateri poziva vlado, naj nad&Puje svojo do sedanjo politiko. Po mnenju lista se ta deklaracija morda zdi v svojih izrazih neko liko premočna, na vsak način pa zrcali ne upogljivo voljo japonskega prebivalstva.
Saigonski dopisnik poroča na drugem mestu omenjenega lista, da ie siamska vlada z Zedinjenimi državami sklenila pogodbo o dobavi 40 ameriških bombnikov siiamski vojski. Dopisnik pereča, da bo 30 bombnikov pripeljala v Siam 5000tonska trgovska ladja, ki jo pričakujejo v Bangkoku še pred konce mmeseca. Tudi 'adja, s katero se prevažajo ameriški bombniki je bila kupljena v Zedinjenih državah.
Zasledovanje teroristov v Parizu
Pariz, 21. nov. h Zaradi raznih terorističnih dejanj, izvršenih v zadnjem ča6u, ki so imela zelo hude poledice za francosko prebivalstvo. ie pariška policija osredotočila vse svoje delovanje na izsleditev krivcev. Nekateri izmed njih so bili že aretirani, čeprav ne brez težav. Tako ie bil policijski nadzornik hudo ranjen, ko je aretiral skupino teroristov. Pri raznih preiskavah v Parizu in okolici so našli cele zaloge orožja in streliva. Vsri aretiran ci, med katerimi ie tudi mlad židovski krznar so priznali, da so pripadali organizaciji ki je pripravila v zadnjem času atentate na železniške pr>ge, na pariške tvornice in drusfa poslopja ter zažigala poljske pridelke, s čimer je povzročila poljedelcem za več desetin milijonov škode. Razen tega je teroristična to'pa vršila tudi zelo aktivno komunistično propagando, in sicer vse od časa. odkar so nemške čete priflle v Pariz. Policija išče sedaj še enega izmed voditeljev organizacije, nekega Gilberta Andreja Bruslaina, ki je znan pariški zlikovec in posebno nevaren tip, ki se po vsej verjetnosti skriva v Panzu. Policija je pozvaila prebivalstvo, naj sodeluje pri zasledovanju tega zfc.einca. Preiskava se nadaljuje Te dni so' bili aretirani še trije člani organ;z»cije, ki so na skrivaj prodajali razne mamufakturne izdelke, predvsem volno in svilo. Zvedelo se je, da so na teden zaslužili do 400.000 frankov.
Pariz, 21. nov. d. Zaradi kraje pošiljk, namenjenih francoskim vojni/m ujetnikom v Nemčiji, je pariška policija aretiraila podžupana neke pariške predmestne občine. Aretiranec je bil član podpornega odbora, ki je zbiral po"Aljke za francoske vojne ujetnike. Obenem je policija aretirala tudi pet njegovih pomočnic, ki so se udejstvo-vale v istem podpornem društvu. Posebno značilno je, da so med vojnimi ujetniki tudi možje vseh petih aretiranih Parižank, udeleženih pri teh tatvinah.
Pogreb generala Udeta
Berlin, 21. nov. d. Ob prisotnosti kancelarja Hitlerja so bile danes v Berlinu žalne svečanosti za pokojnim nemškim letalskim generalom Udetom, ki je postal žrtev nesreče pri preizkušanju neke nove vrste orožja. V okviru svečanosti v častni dvorani palače nemškega letalskega ministrstva se je od pokojnika poslovil letalski minister maršal Goring. ki je v svojem govoru slavil delo in posebne vrline pokojnega generala Udeta.
Tihotapljenje Židov lz Bukovine in Besarabije
Bukarešta. 21. nov. s. Neki finančni ko misar je sam zajel na vlaku med'černo-vicami in Bukarešto del neke tolpe, ki je za plačilo 200.000 do 300.000 lejev spravljala osebe židovskega porekla iz Bukovine in Besarabije, kjer so Zidje podvrženi zelo strogemu režimu, v Bukarešto
in ostale kraje v državi
Polnočni ca popoldne
Odkar je vojna in Je nočno življenje v mestih ln vaseh zaradi predpisov o zatemnitvi precej utesnjeno, se je po posebni papeževi odredbi v vojujočih se deželah uvedla navada, da se polnočne cerkvene slovesnosti, ki jih krščanski narodi leto za letom obhajajo na praznik božjega rojstva, opravljajo že v času pred zatemnitvijo. Tako je papež tudi letos naročil škofom, naj se v vseh krajih, kjer veljajo predpis) o zatemnitvi, opravijo polnočnlce tako, da bodo končane že pred nastooom teme. Tudi pri tej popoldanski službi božii bodo verniki lahko sprejemali zakrament sv. obhajila. Duhovniki, ki bodo opravljali službo božjo, ln pa verniki, ld bodo pristopali k sv. obhajilu, se bodo morali postiti 4 ure pred službo božjo.
L'opuscolo della GILL
Poichž da piti parti viene richiesto ln distribuzione 1'opuscolo recentemente edi-to dalla Gioventu' Italiana del Littorio di Lubiana, s'informa che lo stesso puč venir ritirato gratuitamente presso il Comando Federale della G. I. L. L., Uficio Cultura e Propaganda
Pojasnila o brošuri GHA-a
Ker prihajajo z vseh strani povpraševanja po brošuri, ki jo Je pred kratkim izdala organizacija Italijanske Liktorske Mladine v Ljubljani, se občinstvo obvešča, da je ta brošura brezplačno na razpolago pri Zveznem Poveljništvu G. I. L. La, urad za kultuip in propagando.
Rezultati ljudskega štetja v Rumuniji
Rumunska vlada je po izvršeni odsto-pitvl Sedmograške, Južne Dobrudže in Besarabije letos spomladi odredila ljudsko štetje, ld naj pokaže stanje Rumunije v novih mejah. Rezultati tega ljudskega štetja, ki je bilo 6. aprila t 1., so sedaj v glavnem na razpolago.
Leta 1930. je štela Velika Rumunija 18 057.000 prebivalcev. Letos 6. aprila pa je imela Rumunija na okrnjenem področju 13,493.000 prebivalcev; na tem področju je bilo leta 1930. 11,896.000 prebivalcev. Tako se je število prebivalcev v novih mejah v 10 letih povečalo za 1.6 milijona ljudi ali za 13.4°'«. Povprečni letni prirastek brez priselitev (1.23) je razmeroma velik v primeri z drugimi državami, saj znaša v sosedni madžarski 0.71°/o, v Bolgariji 0.74°/o. v Nemčiji 0.63%.
Ker je Rumunija pretežno agrarna dežela, živi več kakor 76% celotnega prebivalstva na deželi, v mestih pa živi 23 2% prebivalcev, od tega 13.9% v 11 največjih mestih dežele. Mestno prebivalstvo se je izredno pomnožilo ln sicer od 1.4 milijona v letu 1930 na 1.88 milijona, tako da znaša
prirastek 35%. Najbolj se je v teh 10 letfli povečalo število prebivalcev v Bukarešti, ld je naraslo za 56%, namreč od 639.000 na 999.660, torej nekaj manj nego 1 milijon. Prebivalstvo Jasija je naraslo od 103 tisoč na 111.000, prebivalstvo Temišvara od 92.000 na 110.000 in prebivalstvo Ploe-stija od 79.000 na 101.000, le prebivalstvo Galaca je nazadovalo od 101.000 na 94.000. Glavno mesto Bukarešta je štelo pred svetovno vojno 338 000 prebivalcev in se je v treh desetletjih potrojilo. Nazadovanje prebivalcev v Galacu je v zvezi s tem, da gre velik del dunavskega prometa, sedaj od dunavskega rokava pri Crnavodl do bližnje črnomorske luke Konstance.
Posebno pozornost so pri ljudskem štetju posvetili vprašanju židov. Vsega je bilo v deželi na dan ljudskega štetja 302.000 oseb židovskega pokolenja. Število židov se je na tedanjem področju Rumunije zmanjšalo v primeru z letom 1930 za 27 tisoč. Obenem je delež pri skupnem prebivalstvu padel od 2.7 na 2.2%. Zanimiv pa je, da živi v 11 največjih mestih va| nego 60% židov, med tem ko odpade na t« mesta le 14.9% celotnega prebivalstva.
Sporazum o preselitvi hrvatskih državnih pripadnikov iz Spodnje štajerske
Med šefom civilne uprave za Spodnjo Štajersko pokrajinskim vodjem dr. U'ber-reitherjem v Gradcu in ministrstvom za zunanje zadeve države Hrvatske, ki ga je zastopal dr. Oskar Turina, p<slanik pri tem ministrstvu v Zagrebu, je bil 12 novembra sklenjen sporazum o pr^elitvi hrvatskih državnih pripadnikov iz Spodnje Štajerske.
Vsi hrvatski državni pripadniki in vsi oni. ki se v smislu tega sporazuma smatrajo kot pripadniki hrvatskega naroda in stalno stanujejo na Spodnjem Štajerskem, imajo pravico preseliti se na področje države Hrvatske. Nobena pogodbena stranka pa ne more tako preselitev izsiliti. Povratniki morajo svojo odločitev za preselitev pismeno javiti paritetnemu pov er j en ištvu, in siicer v roku treh let. Dobili bodo popolno odškodnine za one imovinske predmete, ki ostanejo na Spodnjem Štajerskem. Paritetno poverjeništvo predstavljajo dva nemška in dva hrvatska predstavnika. To poverje-ništvo presodi, ali se ima posamezna oseba smatrati kot povratnik. To presoja po izvoru. jeziku in narodnostni opredelitvi. Ce ima določena oseba izpolnjena dva pogoja, se zmatra za povratnika. Če paritetno poverjen ištvo glede določene osebe ni sporazumno. odloča paritetno razsodišče s sedežem v Zagrebu. Če pa tudi tu ne pride do sporazuma, odloča v poslednji instanci SA Obergruppenfuhrer Siegfried Kasche osebno.
Povratniki-izseljenci lahko vzamejo s seboj premičnine, lahko pa jih tudi prodajo v svobodni predaji ter sii dajo protivrednost nakazati v okviru nemško-hrvatskega kliringa, preko katerega nakažejo lahko tudi svoje prihranke. Nepremičnine pa lahko svobodno prodajo v teku treh let. Od premičnin lahko vzamejo s seboj pohištvo, obleke in perilo, potido, preproge, slike, knjige, glasbila, radij^ce aparate, kolesa, opremo kopalnic nakit in osebne ter rodbinske dokumente. Ne morejo pa vzeti s seboj blaga, ki je namenjeno za trgovino, in predmetov, ki niso namenjeni zaisebni porabi. Kmetovalci smejo vzeti s seboj še živila za 6 tednov, obrtniki in delavci orodje, zdravniki in inženjerji pa potrebne instrumente. Povratniki, ki so se že pred tem sporazumom preselili v Hrvatsko se bodo lahko vrnili v svoje prejšnje bnališče, da odnesejo svoje stvari in se bodo v ta namen lahko mudili v Nemčiji tri mesece. Isto velja za povratnike, ki so bili doslej prisilno preseljeni na Hrvatsko ali pa so bili po proglasitvi objave o državnopolitičnih ukrepih v obmejnem področju (od 30. oktobra t l.) preseljeni v Nemčijo, razen tistih, proti katerim obstoje važni politični razlogu
Kcirkor je bila tem osebam povzročena zaradi prisilne izselitve ali preselitve škoda, bo to škodo Nemčija povrnila. Onim povratnikom, ki so v bivši Jugoslaviji ;meli pravico do pokojnine, bodo nemška oblastva do izselitve plačale ustrezajoče zneske. Povratniki, ki bivajo v obmejni coni, morajo svojo odločitev o izselitvi prijaviti v 6 mesecih. Ta sporazum * ne uporablja za nearijske hrvatske državne pripadnike, vprašanje, ali je posameznik Arijec, se presoja po nemški zakonodaji. Prav tako se sporazum ne nanaša na one hrvatske državne in narodne pripadnike, ki so po 1. marcu t. 1. tajno, to je brez odjave ali brez odobritve oblastva, zapustili Spodnje štajersko.
Gospodarske vesti
= Centralna oskrba z mlekom v Italiji.
Po poteku dobavnih pogodb v gospodarstvu z mlekom so 11. t. m stopili v vsej Italiji v veljavo predpisi o centralnem vodstvu za razdeljevanje mleka, ki so bili že izdani v aprilu. Čeloma proizvodnja kravjega mleka je odslej na razpolago živinorejskim sekcijam, ki izvrše razdelitev mleka neposredno konzumentom in industriji za predelavo v sir, in sicei po upoštevanju lastne potrebe kmetov in Dotrebe za mlado živino.
— Italijansko-nemško-madžarskl železniški sporazum. Med upravami Italijanskih, nemških in madžarskih železnic je bil sklenjen sporazum, po katerem se bodo normalne vozninske postavke za prevoz madžarskega blaga do Trsta, Reke in Pulja zaračunale tudi tedaj, če se bo moralo blago poslati do teh luk po posredni poti. Za razbremenitev preobremenjene proge Zagreb—Reka se bo blago deloma prevažalo tudi preko Trbiža. Kakor poročajo Iz Hrvatske se je v zadnjem času zaradi znatnejšega prevoza drv in premoga poostrilo pomanjkanje vagonov in so bili nekateri premogovniki prisiljeni začasno ustaviti obratovanje. Hrvatska železniška uprava je do skrajnosti reducirala nakladalni ln raz-kladalni čas in je podaljšala delovni čas na kolodvoru. Obenem je povišala stojnine
■* Dogon živine. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bo dogon za govejo klavno živino v sredo dn® 26. t m v St Jerneju, dogon v Logatcu pa odpade.
= Oskrba energije Južna Štajerska. Pred 14 dnevi smo poročali, da ie bila s sedežem v Mariboru ustanovljena delniška družba
»Energieversorgung Siidsteiermark d. d.« z glavnico 5 milijonov mark, in siceT namesto istoimenske javnopravne korporacije, ki je v juniju prevzela zaseženo premično in nepremično premoženje Elektrarne Fale, Trboveljske premogokopne družbe, premogovnika Velenje in Kranjskih deželnih elektrarn. Sedaj poročajo iz Maribora, da je šef civilne uprave za Spodnje Štajersko, pokrajinski vodja Uiberreither predpisali statute nove delniške družbe. Družba bo prevzela priključene obrate n jih izgradila, postavila bo neve naprave za pridobivanje energije in izgradila obstoječe vodne sile. Družba lahko v Nemčiji ri v inozemstvu ustanovi podružnice, zastopstva ali poslovalnice in se 'lahko udeleži tudi pri drugih podjetjih. Istočasno je bi! j za dobo petih let imenovano ravnateljstvo, ki ga tvorijo inž. Karel Augustin, Alfred Fleischmann, inž. Franc Pichler in dr. Odo Pretner. Nadzorstveni svet pa tvorijo dr. inž. Armin Da-dieu (predsednik), dr inž. Herman Gremgg (podpredsednik). VVerner Axt, dr. Bauer-reiss. dr. Jentl, Fritz Knaus, dr. Pagl, dr. Persche, dr. Rumpf in inž. Steimer.
= Pobijanje špekulacije z nepremičninami v ŠvicL Ze v januarju 1940 je švicarski zvezni svet izdal ukrep proti špekulaciji z zemljo. Te dni je zvezni svet te predpise še znatno poostril Doslej so bila posestva izpod dveh hektarjev v premeru prosta, odslej pa se omejitve nanašajo tudi na ta posestva in velja predpis, da nekmetovalec ne more kupiti kmečkega posestva, s čimer naj se prepreči, da bi nekmetovalci zaradi špekulacije kupovali kmečka posestva. Prav tako je onemogočeno kmetom, ki imajo že dovolj zemlje za obdelavo, da bi zaradi špekulacije nadalje kupovali zemljišča. Izjeme so dovoljene pri dednih delitvah in kadar industrijsko podjetje kupuje zemljišče zaradi povečanja naprav. V vsakem primeru pa je nakup zemljišča zaradi parcelacije prepovedan. Tudi sklepanje zakupnih pogodb za več nego pet let je prepovedano. Sploh je onemogočeno, da bi kmečka posestva vzeli v zakup nekmetovalci, ki zemlje ne bi pravilno obdelovali.
mc »Pogod« se odslej Imenuje »Plodina«.
Znana hrvatska državna ustanova za odkup in vnovčenje kmetijskih pridelkov »Pogod« ja po odredbi hrvatskega ministra za obrt industrijo in trgovino spremenila ime v »Plodina«.
= Podaljšan rok za zamenjavo 20- in lOdinarskih bankovcev v Srbij in na Hrvatskem. Srbska narodna banka je podaljšala rok za zamenjajvo 20- in lOdinarskih bankovcev v nove srbske bankovce do 21. novembra, toda le za Beograd in Ba-nat. — Na Hrvatskem pa poteče rok za zamenjavo 20- in lOdinarskih bankovcev 29. novembra in ne kakor je bilo prvotno določeno 27. novembra.
= Madžarska je zasegla ves pridelek čebule. Da se zasigura javna preskrba je madžarska vlada odredila, da morajo proizvajalci čebulo po uradno določenih cenah oddati določenim kmetijskim zadrugam.
Novi nemški vojni HIm
Berlin, 21. nov. d. Danes so pričeli v vseh nemških kinematografih prikazovati novi vojni žurnal, ki prinaša slike iz hojev nemških čet na neizmerno dolgi bojni črti od skrajne severne točke Evrope visoko ob polarnem krogu pa do puščavskih predelov severne Afrike. Posebno zanimive so slike, ki prikazujejo borbe nemških in finskih čet v velikanskih gozdovih vzhodne Ka relije. Film prikazuje več borb na nekaj kilometrov dolgem frontnem odseku, na katerem so si boljševiki že zgradili svoja žimska bivališča globoko pod zemljo. Na^ daljnje slike prikazujejo fronto pri Solumu v severni Afriki. Tu je videti, kako nemško topništvo razbija britansko avtomobilsko kolono. Med prizori z vzhodnega bojišča ie tudi videti, kako se nemškim vojakom razdeljujejo zimski plašči, kožuhi ter beli površniki, ki bodo vojake dobro skrivali v zasneženi pokrajini. Na filmu je videti tudi nova zimska bivališča nemških čet na vzhodnem bojišču
Razžidovljenje madžarske trgovine
Budimpešta, 21. nov. s. Borba za popolno odstranitev židovskega vpliva z vseh področij narodnega življenja se nadaljuje zlasti na trgovskem področju, kjer so imeli židje največji vpliv. Zakon o razžidovljenju madžarske trgovine bo po izjavi ministra za trgovino in industrijo Varge izveden z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Določen je bil fond 20 milijonov pengov za podpiranje malih arijskih trgovcev. medtem ko se proučujujejo ukrepi za vzgojo mlajše gen era ene krščanskih trgovcev. Dijakom trgovskih šol so dali na razpolago razne štipendije za študij. Nadalje je minister Varga uradno izjavil, da bo odredil v kratkem ostre ukrepe proti tako zvanim »slamnatim možem«, ki so Dravi zajedalci narodnega gospodarstva. To so namreč ljudje, ki prodajajo židovskim trgovcem svoja imena, da bi imeli ti vsaj videz arij skega porekla.
Živilske nakaznice ?a december
Važno prasnilo o ureditvi in izdajanju živilskih nakaznic
Ljubljana, _
Informirali smo se na pristojnem mestu glede živilskih nakaznic za december in smo dobili sledeča pojasnila:
Živilske nakaznice za december so po količini racioniranih živil enake onim za november; razlikujejo se od njih samo v barvi in sicer so tiskane navadne nakaznice na sivkastem pod tonu, nakaznice za ročne delavce na rjavkastem in nakaznice za težke delavce na modrikastem pod tonu. Razen tega se razlikujejo nakaznice za ljubljansko občino od nakaznic za ostale občine v tem, da so ljubljanske tiskane z zelenimi črkami, a okoliške s črnimi Te razlike v barvah so potrebne zato, da &e ne mešajo odrezki prejšnjih mesecev — ki so v decembru neveljavni — z odrezki tekočega meseca, kakor tudi, da se regulira nakupovanje na podeželske nakaznice pri trgovcih v njihovih občinah, ne pa pri ljubljanskih trgovcih. Končno je novo tudi to, da je dnevna količina kruha na decembrskih nakaznicah razdeljena na dva enaka dela (radi gostinskih obrr «v).
Posamez «. /rste nakaznic pripadajo naslednjim vrstam oziroma slojem prebivalstva:
Posamezne vrste nakaznic pripadajo naslednjim vrstam oziroma slojem prebivalstva:
i. Navadno živilska nakaznica — na sivkastem podtonu — pripada vsem osebam ©bojega spola, ki ne opravljajo nobenih fi-jjčno težjih in napornejših del, kakor tudi vsem onim ročnim in težkim delavcem, ki so prejšnje mesece sicer prejemal: nakaznice na dodatne količine živil, so pa sedaj sezonsko nezaposleni ali ne opravljajo več onih del, radi katerih so bili upravičeni na večjo količino hrane, četudi traja prekinitev dela samo en mesec.
Navadno nakaznico morajo prejemati torej vse osebe, ki so zaposlene po uradih, pisarnah, šolah in podobno (uradništvo in učiteljstvo, razen slug), vodilno osebje v raznih podjetjih: šefi (predstojniki) uradov ali podjetij, postaj •načelniki, razna višja zvanja v tehnični stroki, inženerji, višji prometniki, tehniki, poslovodje, delovodje, mojstri in obrtniki, ki osebno ne opravljajo svoje obrti, temveč imajo samo »naziv«; umski delavci in umetniško osebje najrazličnejših kulturnih ustanov, zasebniki. trgovci, gospodinje v družinah z 2 ali manj družinskih članov ali podnajemnikov, gospodinje v družinah s služkinjo; razni potniki, akviziterji, zastopniki, inkasanti, eksekutorji; grafičarji, ki niso v dotičnem mesecu zaposleni; vsi otroci, šolarji, dijaki itd.
Za prejem nakaznic za ročne in za težke de-avce je prvi pogoj, da dotični, ki re-fiektira na tako nakaznico, resnično v dotičnem mesecu tudi osebno opravlja ona težja dela, katera mu dajejo pravico na več j: obrok hrane. Do teh nakaznic nimajo pravice brezposelni in oni, ki so po pr : ;cu sicer obrtniki ali delavci, pa se os« ono redno s tem poslom ne bavijo. Posebej pa veljajo še sledeča določila:
2. Posebna živilska nakaznica za ročne de avce — na rjavkastem podtonu — pripada vsem osebam obojega spola, ki se preživljajo od svojega ročnega dela, najetim delavcem obeh spolov, ki opravljajo ročna dela fizičnega značaja ali težaška dela v domačih gospodarstvih: stražniki, Siuge, služinčad, vratarji, čuvaji, gospodinje v samostojnih gospodinjstvih z več kot dvema družinskima članoma brez služkinje, obrtniki obeh spolov, mojstri in osebje zaposleno- v delavnicah; poljski delavci za časa trajanja poljskih del, dninarji itd.; zaposleni grafičarji razen črkostavcev m linotipistov, šoferji osebnih avtomobilov, trgovsko pomožno osebje, stalni gozdni, lovski in nočni čuvaji; osebe, ki stalno vršijo nočno službo v turnusih vsaj osemkrat mesečno (policija, železnica, pošta;, pr: čemer je mišljena pod izrazom »nočna siužba« služba po polnoči ne pa »večerna s žba« pred polnočjo.
•i. Posebna živilska nakaznica za težke delavce — na modrikastem podtonu — pripada samo onim osebam moškega spola, k^ redno osebno opravljajo tako fizično delo, ki zahteva znatno več porabe telesne moči kot navadno delo. Težki delavec pa ni oni, ki opravlja težko delo samo začasno ali le par ur dnevno ali samo nekaj dni v mesecu.
Na splošno se smatrajo za težke delavce vs; oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem, nakladanjem ali skladanjem težkega materijala ali predmetov ter napornimi očiščevalnimi deli. Sem spadajo tudi poklicni postreščki in poklicni pismonoše (za pisma, pakete in brzojavke).
Posebej pa se smatrajo za težke delavce v raznih panogah industrije: drvarji in ročni Žagarji, delavstvo, zaposleno v lesni industriji, gradbeni industriji (zidarji tesarji, krovci, kopači, tlačile! terena, poda-jači, minerji, železarji itd.), rudarji in delavstvo, zaposleno v rudarski industriji v rovih in na prostem; delavstvo, zaposleno pri pečeh in obdelavah s trajnim ognjem v kovinarski industriji in mehaniki (kovači, kurjači in strojniki prt parnih strojih; premogarji; delavstvo, zaposleno v železniških, tramvajskih in avtomobilskih delavnicah in na progah; vlakovodje in strojevodje pri železnici, tramvajski vozniki, šoferji tovornih avtomobilov in avtobusov; železniški tramvajski in avtobusni sprevodniki; delavstvo v elektrarnah; plinarnah in vodovodih ter pri edinicah za vzdrževanje in napeljavo zunanjega omrežja elektrike, telefona, plina in vode: delavstvo, zaposleno v papirni, kemični. cementni, opekarski, keramični, steklarski. cementni in emajln industriji; delavstvo zaposleno v strojarnah in tovarnah raznih industrijskih izdelkov, pri kamnosekih, v kamnolomih in gramoznih jamah, v hladilnicah (pri klavnicah in pivovarnah), v mlinih v luščilnici riža,
Se posebno je poudarjeno, da se eno ali drago vrsto nakaznice ne more in ne sme zahtevati na podlagi nakaznice prejšnjega meseca (n. pr. če je imel nekdo prejšnji mesec nakaznico za težkega delavca, pa zahteva, da se mu zaradi tega prizna težaška nakaznica tudi za december) temveč je za prejem nakaznice v decembru veljavna poleg izdanih predpisov samo vrsta dela ali zaposlenosti dotičnega upravičenca, brez vsakega ozira na to. kakšno nakaznico je imel v novembru.
Da dobi kdo posebno nakaznico za težkega delavca, je potrebna prijava dotičnega podjetja ali tvrdke, ki zaposluje delavstvo, našteto v točki 3 Za to prijavo ne obstoji poseben obrazec, temveč napravi vsako podjetje za vsak mesec poseben seznam v dotičneMn mesecu zaposlenih delavcev in sicer ločeno za vsako občino, iz katere so delavci Te sezname morajo podjetja odposlati takoj, najpozneje pa do 23. novembra pristojnim občinam Seznami morajo vsebovati naslednje podatke:
1.	priiimek. ime in očetovo ime delavca:
2.	rojstni datum in rojstni kraj.
3.	sedanje bivališče (točen naslov);
4.	natančen r>p;s dela ki ga opravlja in koliko ur dnevno:
5.	trgovec. Dri kat-erem je dosedaj prejemal živilske nakaznice
Vsi podatki v seznamu morajo biti absolutno točni in resnični ter za iste osebno odgovarjajo šefi (predstojniki) uradov, lastniki ali predstavniki podjetij ali zavodov itd Pomanjkljivo izpolnjeni seznami pa sploh ne bodo vpostevani. Razen tega morajo biti na enem seznamu vsi delavci enega podjetja stanujoči v isti občini.
PotrdMa ki fih nekateri delodajalci izročajo svojim delavcem so neveljavna in jih preskrbovalni urad; ne bodo vpošte-vali, zatorej opozarjamo vse prizadete, da se ravnajo točno po danih navodilih, kakor tudi da sezname odpošljejo v določenem
roku, ker pada odgovornost za prepozno poslane a^i nepravilno izpolnjene sezname samo na dotično podjetje, kajti živilsko nakaznico za težkega delavca bodo prejeli samo oni težki delavci, ki bodo pravilno in pravočasno prijavljeni pristojnim občinam.
Živilske nakaznice za december morajo preskrbovalni uradi izpolniti sami in jih izpolnjene dostaviti vsakemu upravičencu osebno na dom, o čemer pa bodo pravočasno objavljena navodila posameznih pre-skrbovalnih uradov. Za Ljubljano je to novost, ki se pa v drugih velemestih v Kraljevini že dolgo prakticira in je pokazala dobre rezultate.
Delitev živilskih nakaznic mora biti vsak mesec izvršena najpozneje do 10. v mesecu za tekoči mesec; kdor do tega dne ni preje! pripadajoče nakaznice, niti jo je do tega dne reklamiral, izgubi pravico do živilske nakaznice za dotični mesec, na kar prebivalstvo še posebej opozarjamo! Po tem roku se upoštevajo prijave same za priseljence iz drugih pokrajin kraljevine ali iz inozemstva Za priseljence iz ene občine v drugo pa so bila že svoječasno objavljena zadevna določila, ki določajo da mora potrošnik pri odhodu iz dotedanje občine zahtevati od preskrbovalnega urada potrdilo, da je brisan iz seznama upravičencev do živilske nakaznice za prihodnji mesec, ker sicer v novi občini, kjer mora poleg svoje osebne legitimacije predložiti to potrdilo in živilsko nakaznico za tekoči mesec, ne bo vpisan v seznam upravičencev do živilskih nakaznic, niti ne bo prejel živilsko nakaznico za naslednji mesec.
Končno moramo omeniti še to. da bodo pridelovalci žita, ki niso doslej prejemali odrezkov za moko in testenine, prejemali od l decembra dalje nakaznice brez odrezkov za riž, moko k) testenine.
— ------------------se z na-
slednjimi naknadnimi informacijami: Prvih 16 dni v mesecu pripada na osebo dnevno po 50 gramov testenin ali mesečno 3.8 kg; ostalih 15 dni pa pripada na osebo -Inevno po 80 gramov riža ali mesečno 1.2 kg, dočim sta prejšnje mesece količini riža r. testenin bili enaki ter sta znašali vsaka po en kilogram.
TEDLJTVOST
Mladr, gospr, pride k optiku in žel toplo-ler. Optik jo vpraša, če želi Reomirjev ali
elzijev.
»Prosim vas, kakšna pa je razlika med jima,« vprašr. dama. »Pri Celzijevem toplomeru vre voda pri 00 stopinjah, pri Reomirjevem pa pri 80 ■topinj&h,« je pojasnil optik.
»No, potem mi dajte rajši Reomirja. !\Jo-jmo štediti s kurivom, ki je zdaj tako ago!«
Bolgarsko naseljevanje ob Egejskem morju
Izjava ministrskega predsednika Filova o razmerah v novo pridobljenih pokrajinah
Tracija, kjer zdaj Bolgari naseljujejo
svoje rojake, predvsem tiste, ki so morali pred dvema desetletjema zapustiti te kraje, je pokrajina, ki jo je Bolgarija poleg Ma-cedonije zasedla po zlomu Grčije. Tracija je dežela ob Egejskem morju, ki sega od reke Strume do reke Marice. Meri od zapa-
»Neues VViener Tagblatt« je objavil v sredo daljši razgovor svojega dopisnika z bolgarskim ministrskim predsednikom. Razgovor se nanaša v glavnem na obnovitvena dela v povečani Bolgariji. Na vprašanje o pomenu priključka Tracije in Macedomje za bolgarsko narouno živijensko moč in gospodarstvo je ministrski predsednik F i 1 o v izjavil:
—	Macedonija in egejsko področje kakor tudi severna Dobrudža so bile vedno neločljive pokrajine, ki so nam bile nekoč na krivičen način ugrabljene in za katere smo v treh vojnah doprinesli hude žrtve. Zato bo bolgarski narod v neomahljivi zvestobi vekomaj ostal zvezan z osnimi silami, katerih volstvo nam je dodelilo to pravico. Ponovna pridobitev Macedonije, Tracije in severne Dobrudže ni samo iz polnitev naših idealov, marveč obenem v veliki meri krepi našo narodno in gospodarsko moč. In to bo v prid vsej Evropi. Raznolikost in obilje kmetskih pridelkov iz teh pokrajin izpopolnjuje v zelo srečni meri pridelke ostalih delov Bolgarije in to je prav viden prispevek k našemu splošnemu gospodai stvu.
Na vprašanje, kaj je započela bolgarska vlada, da čim bolj izkoristi te pokrajine, je predsednik Filov izjavil:
—	Naši ukrepi so izredno številni in -lel-no tudi zelo težavno. Lahko ste prepričani, da delamo noč in dan, da rešimo v najkrajšem času vsa ta vprašanja, ki so za naš narod važna, politično in gospodarsko. Predvsem naj navedem naš novi veliki naselitveni načrt ob Egejskem morju. Prav te dni se prične naseljevanje v pokrajini ob Egejskem morju, kajti tu je vprašanje naselitve najnujnejše in reštev g( i podarskih vprašanj najtežja. Vlada je izdala oklic, da ne sme ostati noben košček Bolgarije neobdelan. V smislu tega oklica
da do vzhoda 350 km, široka pa je le 20 do 80 km. Z zasedbo tega plodnega ozemlja je Bolgarija dobila izhod na Egejsko morje, v vzhodnem delu pa zlasti važno luko Dede-agač, ki jo Bolgari imenujejo Aleksandrov grad.
bodo s pomočjo izrelnih vladnih pripomočkov v bodočih tednih in mesec.h tam naseljene tsočere bolgarske družine. Kot najvažnejše naj podčrtam naslednje ukrepe: stanovanja, poslopja in pr.paciajočo opravo plačajo novi naseljenci samo s 35», 0 prave vrednosti, a tudi teh 35% bodo odplačevali šele od leta 1944. daJje brezobrestno v letnih obrokih. Razen tega prevaža država brezplačno družine naseljencev in njihovo imovino v kraj naselitve. Poleg večletne osvoboditve od davkov uživajo naseljenci s pomočjo državn.h posojil možnost, da si nakupijo gospodarske stroje. Ko bo ta naselitveni načrt opravljen, bo storjen pivi korak za prikrojitev te pokrajine k domovini. Vprašanje naselitve v Dobrudži pa lahko danes že imamo za rešeno. Vprašanje naselitve v Macedonji se sploh ni pojavilo, Ker se na tem področju ni zahteva, a prisilna izselitev. Kot nadaljnje važno vprašanje naj omenim obnovitev železnišk.h in cestnih zvez med domovino in novimi pokrajinami. Zgradili smo več železnišk.h prog in dobro negovanih cest. Nova organizacija prometnih zvez v pridobljen h pokrajinah se lahko razvija, ne da bi zavoljo tega trpela gralbena dela na starih področjih. Tretje zelo važno vprašanje se je nanašalo na zdravstveno stanje prebivalstva v pridobljenih pokrajinah. Tu mora vlada s posebnimi ukr p. naglo in korenito odstraniti razne nevšečnosti in razna zla in lahko se pohvalimo, da smo v tem pogledu že zelo mnogo storili. V isti okvir spada naloga, da prilagodimo soc alno skrbstvo v pridobljenih pokrajinah razmeram v Bolgariji. Razume se, da v šestih mesecih, ki so za nami, še nismo mogli zmagati vseh nalog. Toda vzpodbudna marljivost pristojn h oblastev in vneto so lelovanje prebivalstva nam zagotavljata, da bomo v razmeroma kratkem času dosegli svoj namen.
Kako so Hrvati postali pomorščaki?
te pred naselitvijo v današnji domovini so bili vajeni
ladjedelništva in plovbe
V drugi novembrski številki hrvatskega tednika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja Za dom objavlja prof. Bare Poparič daljši članek o Hrvatih kot pomorskem narodu. Zaradi zanimivosti ga v izvlečku ponatiskujemo.
Po propadu vzhodnogotske države, se je začelo preseljevanje Hrvatov v njihovo današnjo domovino, posebno še na obale Dalmacije. To preseljevanje Hrvatov je bilo končano Jo konca šestega stoletja; pod vodstvom voditeljev bojevnikov je imelo osva-jalni značaj.
Hrvati so zasedli te kraje brez večjega nasilja. Novi gospodarji so spoštovali vojno pravo, in to je imelo za posledico, da se je hitro začel razvijati promet med Hrvati in romaskimi mesti. Hrvati so se odrekli tudi svoji veri, sprejeli katolicizem in že v 7.
stoletju sklenili z rimsko stclico pogodbo o nenapadanju.
V novi deželi so Hrvati našli pomorstvo nezatrto; ono se namreč ne Ja zatreti, ker je glavni vir gospodarske delavnosti vsakega naroda, ki živi na morski obali. Možno je, da se v jadranskih lukah niso več gradile slavne »liburne«, ki so v bitki pri Ak-ciju odločile, ali bo gospodoval nad rimsko državo Oktavijan ali Antonij s Kleopatro, toda bilo je že dovolj primernih ladij za trgovski promet in za uporabo v vojni. To dokazuje okolnost, da sta ob neki priliki prefekta v Salomi in Raveni lahko brez napora zbrala brodovje 50 oboroženih lalij.
še posebno je treba imeti v spominu zgodovinsko dejstvo, da Hrvatom, ki so se priselili na jadransko obalo, ni bila neznana plovba in ladjedelništvo, ker so bilo oboje-
ga vajeni že pred selitvijo v nove dežele. Ugledni zgodovinarji so napisali, da so se Hrvati bavili z ladjedelništvom že v svoji prekokarpatski domovini in da ser že v pradavni dobi na velikih plovnih rekah vzdrževali plovbo med Črnim in severnimi morji. Grški pisci so v letih 551. do 553. zabeležili več vpadov Hrvatov preko Donave v pokrajine vzhodnega rimskega cesarstva. V resnici Hrvati s tem niso dokazali svoje veščine v ladjedelništvu in plovbi, ker bi potem številnim barbarskim plemenom, ki so drugo za drugim pritiskali čez Donavo, morali priznati svojstvo pomorščakov. Dokaz in opravičilo trditve, da so bili Hrvati od nekdaj pomorščaki je, da so čez Donavo prehajali na svojih lastnih ladjah.
Ko se je leta 592. vodja Obrov Kagan pripravljal na vojno proti bizantinskemu cesarstvu, je ukazal nekaterim hrvatsk m plemenom, ki so mu bila polložna in so stanovala ob Donavi, da pripravijo večje Število ladij, na katerih bi prepeljal svojo vojsko čez reko. Ko je prišel srečno čez Donavo, so mu morali posavski Hrvati zgraditi nove ladje za prevoz vojske preko Save. Grški zgodovinar, ki o tem poroča, imenuje narod, ki je moral Obrom graditi ladje. Sla vene (Sclabenai). her pa zgodovina konec 16. stoletja ne prizna okoli Donave in Save drugega naroda kakor Hrvate, se naziv Sclabenai ne nar.aša na nikogar drugega kakor nanje. Iz zgodovine tudi vemo. da so bili Hrvati Obrom nekaj časa podložni, potem njihovi zavezniki, 'n končno sovražniki, ki so največ pripomogli k propasti njihove lržave, ko so se z njimi spoprijeli na življenje in smrt.
Ladjedelništvo in plovba Hrvatov je bila v davnini zares omejena na reke, na obalah Jadranskega morja pa so se h tro in lahko prilagodili novemu položaju. V ladjedelništvu so se tako izpopolnili, da so celo Benečani, ki so bili znani pomorščaki, iskali med Hrvati mojstre za svoje ladjedelnice. Hrvati so imeli pravi nagon za pomorstvo, med tem ko morje za noben drug slovanski narod ni bilo privlačno. -Sele tisoč let za Hrvati se je z nezaupanjem obrnil k morju ruski narod, toda ne sam od sebe, ampak po ukazu svojega carja Petra Velikega. Dolgo za njimi so začeli ceniti blagodati morja Poljaki. Cehi, Slovaki in Srbi pa tedaj niso imeli niti pojma o tem, kolike važnosti je za poedine narode morje.
Hrvati so po morju množili svoje imetje in na njem gradili svojo kulturo. Dubrovnik je zaradi tega s polno pravico dobil ime Hrvatske Atene. Ce ne bi Dubrovčani dvignili blagostanja svojega mesta s plovbo po vseh morjih, se ne bi mogel Dubrovnik nikdar povzpeti do tega, da bi mu bilo mogoče pošiljati mladino v tedanja kulturna središča Evrope, v krasna italijanska mesta in vseučilišča. Kar so storili v Ital ji razni meceni, to je v Dubrovniku dosegel hrvatski mornar, ki je z razvito zastavo sv. Blaža plul po vseh morjih in pristajal v vseh lukah.
Z ozirom na to se ne smemo čuditi, če so se Hrvati že po nekoliko desetletjih svojega bivanja na obalah Jadrana javno afirmirali kot pomorski narod, čeprav spominov o blestečih hrvatski preteklosti niso pisali Hrvati, ampak tujci. Langobardski zgodovinar Pavel Dijakon je v svojem delu zapi-sal.da so Hrvati na številnih ladjah prepluli Jadran in izkrcali svoje čete v Beneventski vojvodini ter se utaborili pod mestom Se-pentom (današnji Manfredonija). To poročilo potrjuje tudi znamenita kronika sv. Benedikta. Oba vira imenujeta Hrvate Sclavi, ne vedoč, da so Hrvati zavojev ali Sclave in jim kot osvajalci dali svoje ime, od njih pa sprejeli jezik.
Treba je naglasiti, da je veliko blagostanje, ki ga hrvatska kronika pripisuje dobi kralja Zvon:mira, moglo biti posledica silno razvitega pomorstva v hrvatskem kraljestvu. Znano je, da je kralj Zvonimir kot zaveznik normanskega vojvode Roberta Guiscarda delj časa vodil vojno v južnem Jadranu in v Jonskem morju proti Vzhodnemu cesarstvu in njegovim zaveznikom. Poleg močne vojne mornarice pa je Zvoni-mirova država imela tudi vel.ko trgovsko mornarico, ker se ena brez druge ne da zamisliti. S slavno pomorsko preteklostjo se Hivati lahko po pravi« ponašamo, zaključuje člankar svoja izvajanja.
S POTOVANJA
Mr. Havvkins pripoveduje: »Na svoji zadnji poti po Afriki sem se z vso brzino zaletel z avtom v drevo!«
»Ali se vam je kaj zgodilo?« je vprašala neka dama.
»Eh, popolnoma nič!« reče Hawkins, »drevo je bilo k sreči — gumovec!« TAKO JE!
»Slišite, Mina, zakaj ste pa postavili košaro z otrokom na mizo?«
»Zato, da bom slišala, kadar bo na tla padel.«	.
Jiannino Omero Gallo:
MoJ konec
Pred letom, približno ob tem času, sem
lenil, da umrem.
Prosim, ne poprašujte me po povolu!
Nekaj pred poldnem sem stopil na poko-ališče, da si preskrbim primeren grob.
Upravitelj ni mogel vedeti, toda izkušen, vakršen je bil, mi je dal, ne da bi bil pogodil mojo skrivnost, vsa potrebna pojas-ila.
»Ali je drago?«
»Lahko pride do ...« je dejal. Pomislil
nekoliko, stisnil pest, iztezal prste in ravnal.
»Malenkost, 200 lir za vse.«
»Hvala!«
»Hvala, čemu?«
Nisem mu odgovoril, šel sem proti izhodu i kmalu izginil.
V ulici Temnih cvetlic je bil pogrebni
-	----------- ----- rad. Vanj sem vstopil. V notranjščini je
klavci, gnetilc, testa (delavci, ne obrtniki), Mlo vse črno. Stare, zamazane stene. Možje zaposleni črkostavci in linotipisti delav- • z dolgimi, košatimi, visečimi brki, klo-stvo v stalni služb; pri industrijskih stro- ! buki, čepice, obleke, preproge, prti, svetil-Jih in napravah njihovem vzdrževanju v ke, vse je bilo temačno, vse je dišalo po obratu in čiščenju: desinfektorji; organi večah, po petroleju in olju, po smoli in finančne kontrole (ne uradništvo), ki redno - -osebno vršijo vsakodnevno terensko službo ter poklicni gasilci.	I
Kdo dobi navadno in kdo posebno živilsko nakaznico za ročne delavce, bodo odločali m prodajni preskrbovalni uradi po svojih podatkih, za kar so odgovorni Prevodu.
Obnovite naročnino!
.iazilu. A ravnatelj je bil vljulen in po-trežljiv.
»Oprostite ... !«
»Prosim, prosim!«
»Krsto bi rad ...«
»Prosim, tu jih vidite, gospod! Imamo jih iz bukovine, jelovine, macesnovine, ebe-novine, mahagonovine z mednimi okovi; tu dobite enotne in dvojnate krste, prav po okusu, kaj ne! Yam ud. treba drugega ko
naročiti, a to takoj, če bodi že za jutršnji dan.«
»Za jutri zjutraj, domnevam.«
»Kako, ali še ni umrl?«
»Kdo?«
Moral sem tako govoriti. Ce bi bil rekel: »Pripravite krsto za jutri in sicer zame!« hi se mu bil izdal, česar pa nikakor nisem nameraval.
»Ali je daleč?«
Pomislil sem nekoliko — Mirakolski most je oddaljen kakih dve sto metrov od bolnišnice. Ce me takoj potegnejo iz vole. me gotovo sparvijo tja — zato sem oJgovoril:
»Do bolnišnice!«
»To ni daleč! Iz macesnovine?«
»Iz macesnovine!«
»Ker ste vi, oprostite, ker vam sega smrt v srce, menite, da ne sočustvujemo?«
»Seveda!«
»Da ne razumemo bolesti prizadetih sorodnikov?«
»Brez dvoma!«
»Tri sto lir vse skupaj. Krsta, mi pošljemo po mrliča, postrežba in tako dalje, toda niti liro manj, prosim...«
Razmišljal sem. Dve sto in tri sto, cvetlice, ostaneta mi še dva s to taka, mogoče kaj manj.
»Prav, torej tri sto lir, da so le deske močne in trpežne.«
Kakšnih cvetlic naj si le izberem za svoj grob? Kakšne cvetlice dobim za sto lir?
Bil je november. Pritiskajoč svoj nos tesno k izložbenemu oknu velike cvetličarne, sem preudarjal, preden sem vstopil. Zvezdnice so lepe, tudi dišijo močno, rdeči nageljni imajo nekam bolesten vonj, rsjši pa
rumene in bele krizanteme, ki se precej časa drže, se nato nagnejo k steblu in počasi popadajo na tla, rajši pisane krizanteme, toda najlepše, kako posebno redkost, če so tri na eni sami rastlini, ki počasi ve-nejo druga za drugo, najprej najv.šja, ki gleda v sonce, nato druga nekoliko niže in slednjič tista, ki cvete tako blizu zemlje, da se zdi, kakor bi prihajala iz drobja jesenskega vrta.
»Ali so drage, gospodična?«
Gospodična je bila nežna in plavolasa, velika in vitka. »Drage? Ne, nikakor ne! Ta stane nekaj več ko druga. A le poglejte, kakšne krizanteme!«
»Torej recimo za sto lir!«
»Ta, ta, tuli ta, tri, štiri, pet, dvanajst rastlin namesto desetih. V tem je vračunana tudi potnina za prinašal ca, če le ni predaleč.«
Stopil se mv svojo sobo in spisal vse potrebno : koliko stane krsta, koliko prostor na pokopališču, koliko cvetlice, naslov pogrebnega urada in cvetličarne
Na pragu sem se obrnil. Moja gospodinja je bila zatopljena v molitvenik. Za prižgano lučjo sem dobro videl njeno sivo glavo s tankimi, v prečko počesanimi lasmi.
Tiho sem zaprl vrata, šel po stopnicah, ustavil se ob vhodu, poslušal, kako pada dež ln kako mi utripla srce.
Zunaj na temni ulici je lilo z neba, po katerem je pobliskovalo in tedaj so se hipno razsvetlile krogle vrh zvonikov, križi vrh cerkva in strešni žlebovi.
Nekdo je šel mimo mene, tiščal se pod dežnik ln me nehote sunil. Nadaljeval sem svojo pot do železnega mostu, ld je vezal oba brega pod njim šumeče reke.
Pre 1 mostom je bila krčma. Pri m.zah je sedlo precej ljudi pokritih glav, jedli so in kadili. Dolg, reven mož je srkal iz svoje rdečkaste pipe in puhal gost dim v zrak.
»Ali ste jedli?«
»še ne!«
»Ali boste jedli?«
Začuden in radoveden me je p gledal.
»Pridite bliže! Ne štejte mi v zlo, jejte z mano ...«
Cez pol ure sem slišal biti uro v zvoniku.
»In še dežuje!«
To so bile edine besede, ki jih je izgovoril nenznanec, ne da bi bil vprašan.
»Napravite mi uslugo...«
»Ral!«
»Jaz ne utegnem več. Vi ste mogoče še lačni, tu imate sto lir.«
Reči sem hotel — zadnjih sto lir, ki so mi bile še ostale — toda pravočasno sem se zavedel.
»S temi sto lirami plačajte račun — ne takoj, saj ni sile, šele ko končate večerjo.«
»Preveč je!«
»Kar ostane, obdržite! Ste zadovoljni?«
Vzel je štor in mi stisnil roko. Njegova roka je bila mrzla in umazana in lepljiva. Vzel sem k!obyk in plašč in odšel.
Nebo je bilo temno, deževalo Je neprestano. Do mostu čez reko ni bilo več daleč. Pospešil sem korake.
Ko sem dosegel ograjo ln se hotel spustiti v globino, je stekla črna mačka čez pot od leve protj desni.
Spomnil sem se, da pomeni nesrečo za tistega, komur prestriže pot črna mačka od leve proti desni
In zato sem se vrnil domov.
Truppe 6'assalto tedesche — Nemški napadalni oddelki


........»'"»".i" ■.mmmm^!. - y 1 J mi;1


ai
>S j ' i
/ W ^ - - f *
/ ' 'V..


. ::•:>>: v: v:.
- *
A' .,



espugnanti un fortino corazzato nemico — v navalu na sovražno oklepno utrdbico
Kdo je bil prvi stoletnik?
Ljudje smo navajeni, da Si zamišljamo v starem veku vse polno patriarhalnih starCevskih postav. Takoj se spomnimo na Metuzalema in na njegovega sina Enoha, ki je po svetem pismu živel nič manj nego 969 let. Znanost pa je že davno ugotovila, da bi morali označbo Metuzalema za posebno starega človeka uporabljati zelo previdno, kajti vsa staroveška poro.ila o prastarih ljudeh temeljijo na zmotah in zamenjavah. Imamo mnogo povoda sprejemati z nezaupanjem celo tudi tisto rimsko sporočilo, ki govori o 120 let starem gi-lejskem sužnju.
Moderna znanost je raziskala takšne vesti vsako posebej in je tudi z uspehom poskusila določiti človeško starost v najbolj oddaljenih dobah. Zlati arheolog Hen-ri Valois je predelal s senzacionalnimi uspehi ves dosegljivi material, ki bi mu mogel rabiti kot opora za določitev človeškega življenja tudi v najstarejših časih. Pri tem je ugotovil, kar je v ostalem ugotovilo tudi nešteto drugih raziskovalce da je človeško življenje od najstarejših časov sem čedalje daljše. Do sredine ka-
mene dobe Jih je namreč samo 0.5«/0 doseglo več nego 40 let. Med neandertalskl-mi ljudmi jih je samo 5®/0 preseglo četrto desetletje, v mlajši kameni dobi je ta odstotek narasel na 11.8. V bronasti dobi pa je živelo že 7.3o/0 ljudi nad 60 iet, a pr: starih Egipčanih v rimski dobi jih je bilo 13.4%. Za primerjavo naj navedemo, da doseže v civiliziranih deželah povprečno 660/0 moških in 71% žensk starost 60 let!
Odgovor na vprašanje, kdaj se je pojav:! prvi stoletnik, se mora tedaj glasiti, da se je to zgodilo bržkone šele v pravi zgodovinski dobi. Morda je bil to dejansko šele Kentigern, ki ga izročilo navaja pod imenom svetega Munga kot ustanovitelja glas-gowske opatije. Umrl je 5. januarja 1. 600. Da-li je pa res živel 185 let, ni gotovo. Z znanstveno zanesljivostjo se dado starostni podatki overoviti šele iz dosti poznejšega časa in tako nimamo nobenega povoda dvomiti, da je angleški kmet Thomas Pan učakal 152 let, norveški mornar Draken-berg 146 in francoski zdravnik Politima n 140 let, da navedemo samo nekatere overovljene primere. A če nam danes poroča-
tmea
Vedno nove pripomočke in načine si izmišljajo, da bi materi zemlji iztrgali za-» klade, ld jih skriva pod svojo površino. Eden najb;stroumnejših in pri tem najpreprostejših pripomočkov je nad v3e občutljiva tehtnica. Ta tehtnica ugotavlja namreč vrednost zemeljske privlačnosti.
Zemeljska privlačnost ni na vssh točkah zemeljske površine enaka, nad rahlo, lahko grudo je n. pr. Šibkejša nego r.ad masivno prakamenino. To razliko je mogoče
etrolejska ležišča
izmeriti oziroma iztehtati. Na podlagi tehtanja pa je mogoče potem sklepati o tem, kaj se skriva pod površjem. Merilne priprave morajo delovati seveda nad vse natančno. Tehtnica, ki jo uporabljajo za ugotavljanje petrolejskih ležišč, beleži n. pr. že za milijardinko manjšo ali večjo težnost, nego bi morala bit* na dotičnem zemeljskem mestu. S tem postopkom so odkrili že številna nahajališča petroleja.
Mislite, da se more nekdo odtegniti raD-lju samo zato, ker se imenuje slon? V Ameriki so drugačnega mnenja. Pred rablja je moral navzlic temu, da je bilo Le redkokdaj toliko prošenj za pomilostitev na smrt obsojenega, kakor se je to zgodilo za Wally v San Franciscu. Iz vseh delov Zedinjenih držav so prihajala pisma, v katerih so se stari in mladi postavljali za to, da bi ji darovali življenje. V San Franciscu se je stvoril pravcat demonstracijski sprevod, v njem so korakali zlasti otroci. Tri majhne, jokajoče deklice so šle v de-putaciji k ravnatelju živalskega parka, da bi občudovali sivo velikanko, a stalni gostje živalskega vrta niso zamudili nobenega dne, da bi ji ne prinesli tradicionalnega
koščka sladkorja.
Toda Wally so obsodili na smrt, ker je veljala doslej sicer za dobrodušno, toda nekega popoldneva je nenadno planila na svojega paznika in ga tako zdelala, da je nesrečnež v bolnišnici umrl. Navzlic temu so njeni prijatelji, ko so zvedeli za strašno novico, skušali doseči, da bi še enkrat obveljala milost pred pravico. Toda ravnatelj živalskega vrta se nI dal pregovoriti, žival, ki ima človeško življenje na vesti, mora umreti, pa naj bo še tako dragocena. Nihče, je dejal, ne more vedeti, kaj bi gospa, ki je postala na svoja stara leta zloo-na, lahko še nakadila. Pri tem je ostalo in Wally so zato nekega dne ob sončnem vzhodu usmrtili.
Jo o poljskem kmetu Janu Stepusu. da j'e v starosti 118 let opravil dolgo potovanje iz svoje rodne vasi do Varšave peš, smemo temu poročilu mirno verjeti.
V obeh zadnjih stoletjih je povprečna življenjska meja naraščala skokoma in se dviga še od leta do leta. Hufelandova misel o normalnem živi jen u, ki bi trajalo 125 let, ni nobena utopija več. Danes sicer ne vemo, kdo je bil prvi stoletnik in kdaj je živel, pač pa vemo, da ni predstavljal nobene abnormitete, temveč da je bil le zgodnji, a nikakor ne čudežni predhodnik novega, življenjsko trdnega človeškega rodu.
II piccolo Principe ereditarlo glapponese — Mali japonski princ prestolonaslednik
In cammino verso la scnola. Egli porta Ia stessa uniforme scolaresca come i suoi com-pagni — na poti v šolo. Nosi isto šolsko uniformo kakor njegovi tovariši.
LOVSKA LATINŠČINA
»Snoči sem bil s svojim jazbečarjem v restoranu, pozabil sem pa naročiti nekaj tudi zanj. Tedaj je žival nenadno izginila. Cez nekaj časa se je vrnila — in kaj je imela v gobcu? Jedilni list!«
Najnovejši ameriški ženski poklic
Geslo, ld je priklicalo v Ameriki nov ženski poklic ▼ življenje, se glasi: Noben mož na svetu naj W se ne čutil osamelega! Vodilna misel ni slaba. Z eno samo besedo pa novega poklica ne moremo opisati, ogledati al ga je treba pobllžje.
Najprvo se je na temelju navedenega gesla sestavil ženski odbor, ki mu predseduje ga. Pierpont Cons table. Potem je bilo treba refflti tehnični del naloge. Za gospodarje stvarstva, ki se čutijo osamele, je bilo treba najti torej primerno družbo. Odbor se je ogledal v neworški družbi za mla • dimi ln mičnimi damami, ki so postale prezgodaj vdove ali pa so ločenke. Odboi pa je izbral samo takšne dame, Ki Imajo neoporečen sloves, dobro vzgojo in predvsem resen, toda ljubezniv značaj. Tem zahtevam ni tako enostavno zadostiti, kajti odbor si Je postavil za smoter, da bo moške s prijetno, toda pošteno žensko družbo osvobodil grde navade, da se zate
Kalorije v srednjem veku
Švedski profesor Fli Hekscher je primerjal prehrano vojaštva na gradu Grips-holmu pri Stockholmu 1. 1555 s prehrano današnje švedske vojske in je prišel do presenetljivega zaključka, da je navzlic kakšni spremembi v jedilnih listih oben dob kalorijska vrednost hrane ostala skoraj popolnoma ista. Današnja Kalorijska vrednost znaša 4326, pred štirimi stoletji pa je znašala 4275. Tedanji ljudje so jedli predvsem kruh, meso, slanino, ribo in maslo, edina pijača je bilo pivo, medtem ko je sladkorja, zelenjave, mleka, sira, jajc n krompirja popolnoma nedostajalo. Dnevni ribji obrok je znašal v 16. stoletju štirikrat toliko kakor danes. Potrošnja piva, če jo merimo po kalorijah, je bila 50-krat tako velika kakor v naših dneh, a vendar so se vojaki pritoževali, da dobivajo premalo piva. Seveda so potrebovali dosti pijače že zavoljo tega, kei so pojedii veliko osoljene hrane.
Serum proti kačjim pikom
Znanost se je dolgo časa trudila, da bi odkrila serum, ki bi bil uporaben zoper vse kačje strupe. To je bila težka naloga, kajti kačji strup! so različno sestavljeni in temu primerno morajo biti različni tudi proti vnl strupi. Razen tega je treba upoštevati, da so droge zelo občutljive za tropsko vročino, kajti serum proti kačjim strupom prihaja v prvi vrsti v poštev seveda za tropske kraje. V novejšem času pa so izdelali preparat, neki rastlinski izvleček, ki se Je obnesel proti vsem kačjim strupom. Ta serum vbrizgavajo v pičeno mesto ali v njegovo neposredno okolico ln kačji strup postane od njega tako gost, da ne more več prodirati skozi stanične mrene. Človeško telo pridobi s tem čas, da mobilizira svoje obrambne sile ter prežene strup, ki je že vdrl v njegove stanice. Novi pripomoček se lahko tudi uživa ln učinkuje v tem primeru skoraj enako kaker ▼ obliki injekcije.
Ptičji „nos"
Ornitologi so se bavili vedno znova z vprašanjem, da-li ptice vohajo. Iz neštevil-nih poskusov, ki so jih napravili z vsemi mogočimi vrstami ptic pa je razvidno, da te živali ne znajo razlikovati z dišečimi snovmi prepojena zrna in drugo pičo, pač pa morejo z nenavadno dobrim vidom razlikovati najmanjše spremembe na površini zrn. Edino neka vrsta noja je po dosedanjih ugotovitvah obdarjena z nekim določenim, toda ne prevelikim čutom za vohanje. Namesto tega pa imajo ptice Izvrsten vid in sluh, ki jima tisti nedostatek izravnava.
Televizija
Tehnika televizije je do današnjih dni dosegla takšen razvoj, da ne nudi samo možnosti skupnega sprejema v dvoranah, ki so nalašč opremljene v ta namen, temveč lahko slike brezžično sprejemate že tudi kar v stanovanju doma. Nemška tvrdka »Telefunken« pravkar dela poizkuse z novimi sprejemnimi aparati. Najnovejši tipi aparatov so visoki po 35 cm, široki 58, globoki pa 36. Ploskev, ki se nanjo proiei-rajo slike, ima obseg 20 in 23 cm.
Obnovite naročnino!
finltarni pregled
šestdeseti letnik »Slovenskega Pravnika"
S pravkar iraSIo 8—12. številko je zaključen 60. letnik časopisa »Slovenski Pravnik«. Jubilejna knjiga znanstvenega glasilk nase pravne vede je izhajala v zgodovinsko odločilnem času in se zaključila s spominom na dolgoletnega sodelavca in odličnega pred-staviitolja starejše generaci'e slovenskih
* pravnikov, prof. drja. Metoda Dotenca. Šcstdeset Jetnikov slov enakega pravnega glasila je že samo po sebi lep dokaz dovolj dolge pravne tradicije pri narodu, ki je imel vedno mnogo čuta za pravni red in za zakonitost v vseh družbenih odmosih.
V pravkar zaključenem letniku tega časopisa, ki ima v univ. prof. dr. Rudolfu S a -j o v c u skrbnega in vestnega urednika, je izšlo šestnajst razprav in člankov iz peresa doktorjev L. Kravine, A. Stuhca, Albina Kandareta, R. Sajovca, Iv. Grašiča. Adolfa Franceta, Josipa Globevnika, Metoda Dolenca, Rudolfa Trofenika. A. Druškoviča, Leva Svetka, Vkdimirja Orla. Božidarja Kobeta in Avgusta Munde. Izmed Qlanxov, ki zanimajo širši krog, naj posebej omenimo razpravo o kazenskosodni zaščiti preskrbe prebivalstva, o knjigovodstvu, pravu im sodstvu, o novem švicarskem kazenskem zakoniku, o trgovinskem potniku in zastopniku, o odpravnini, o razsodnem postopku po novem ,italijanskem procesnem zakoniku o problemih reforme delniškega prava i. dr.
Književna poročila 60 vedno zavzemala v tem časopisu važno mesto, saj so preko njih dobivali slovenski pravniki - praktiki vpogled v literaturo, ki o-bravnava proble-
me pravne teorije in prakse. Poleg domače književnosti so bile upoštevane hrvatske* srbske, italijanske, nemške in francoske književne publikacijo. Razne vesti so kronika društvenih in osebnih pojavov in dogodkov v krogu pravnikov ter prostor za krajše zapiske. Poleg te redne vsebine je prinašal »Slovenski Pravnik« v posebnih prilogah odločbe kasacijskega sodišča v civilnih in kazenskih stvareh in odločbe v upravnih sitvareh.
Zaključna (8.—12.) številka jubilejnega letnika je opremljena z reprodukcijo portreta pokojnega prof. M. Dolenca, umetniškega dela G. A. Kosa. Dr. Rudolf Sa-jovic je napisal svojemu tovarišu s pravne fakultete in predsedniku društva »Pravnik« sit varen in topel nekrolog, v katerem osvetljuje z vseh strani Dolenčevo izredno delavnost, iniciativnost in mnogostransko razgledanost. Po svojih obsežnih knjižnih delih »Dolenc ni postavil samo teoretičnih pod stav slovenski kazensko - pravni vedi, Dolenc je tudi utemeljitelj slovenske pravne zgodovine«. In dalje: »Kakor da bi se bil uresničil pri njem staradrvni rek .fortes fortuna adiuvait'. Kamor je zagrabil, je storil to smelo, nameril takoj v črno, usipeh mu ni nikoli izostal. Pa bilo je vselej zaslužno plkčilo za skozi in škorci pošteno delo.« Nekrolog je ob koncu zvezka in letnika izpopolnjen z biografskimi in bibliografskimi podatki o Dolencu in z besedilom nagrobnega govora, ki ga je imel dr- Sa. jovic.
V ostalem se v tem zvezku nadaljuje ob-
sežna razprava dr. Božidarja Kobeta »Osnovni problemi reforme delniškega prava«. Piščevo strokovno razgledanost izpričujejo tudi številne podčri me navedbe inozemske literature. Dr. Avgust M u n d a razpravlja o procesualnih težkočah pri praktični uporabi določbe § 184 k. z. (kazniva dejanja zoper telesno varnost). Za širši krog zasebnih nameščencev in za njih socialno zaščito je posebno pomembna obširna razprava drja. Leva Svetka »Odpravnina«, ki zavzema dobršen del zvezka m predstavlja nekako monografijo o tem vprašanju. Pisec prehaja od določitve pojma in zgodovinskega razvoja k pravni naravi odpravnine, razglablja odpravnino po veljavnem pravu, se zaustavlja pri njenih posebnih vprašanjih, pretresa problem pogodbene odpravnine in naposled obravnava odpravnino v zvezi z mednarodnim zasebnim pravom. — Informativno prav zanimiv je prispevek drja. Rudolfa Trofenika o novem švicarskem kazenskem zakoniku, ki stopi v veljavo 1. januarja 1942 in ki kaže na konkretnem, skrbno izdelanem primeru duha sodobne kazenska zakonodaje.
Med ocenami v tem zvezku je še dr. Metoda Dolenca kritično poročilo o lani izišli knjigi drja. Antuna Dabinoviča »Hrvatska državna i pravna povijest«, dr. Fr. Skafeer-neta presoja Rajka Mullačka knjige »Gradbeni predpisi« in dr. Antona Urbanca poročilo o novi izdaji knjige UH-sseja Gob-bija »L'Assricurazicni in Generale«.
Številko zaključujejo Drobne vesti, izmed katerih je treba še posebej omeniti dr. R. S. prispevek »Sprememba državnih mej in pristojnost« in dr. Antona Urbanca »Novelira™ zakon o odvetnikih v bivši Banovini Hrvatski in sedanje gledanje na odvetništvo v Nezavisni Državi Hrvatski«.
Upamo, da bo mogel »Slovenski Pravnik« se nadalje uspešno predstavljati in zasito-pati tradicije pravnih študij med Slovenci — tradicijo, ki je tako častno združena že šestdeset let z njegovim imenom.
Stari mojstri
B o 11 i c e 11 i
Kakor skoraj vsi veliki umetniki floren-tinske renesanse, je bil tudi Botticelli človek iz ljulstva. Človek, ki mu je bila dana na življenjsko pot očitna sreča. Predvsem sreča, da se je rodil 1. 1444 v Firenzah in sicer v dobi, ko je bilo to mesto ne samo srce Italije, marveč srce Evrope. Sandro, ali s krstnim imenom Alessandro Mariano Filipepi, je bil najmlajši sin mnogoštevilne rodbine. Njegova druga sreča je bila v tem, da je že zelo mlad zapustil očetovo strojil-nico in da ga je vzel tako rekoč v rejo njegov najstarejši brat. Le-ta je bil po poltlicu neke vrste mešetar in se je toplo zavzemal za svojega štiri in dvajset let mlajSega brata, ki je po vsej verjetnosti že zgodaj pokazal umetniške nagibe. Drugi brat mladega dečka, An tono, je bil po poklicu zlatar in podobar ter je po tej poti vzdrževal stike s florentinskimi slikarji. Ni dvoma, da je bila njegova zasluga, če je Sandro, ki je »rad bral in bil šibkega zdravja«, imel tretjo srečo, da ga je namreč sprejel v uk sloveči fra Filippo Iippi, znani veseljak in odličen slikar, ki je zapustil genialno delo.
Ta menih je imel med drugim Se to prednost, da je bil njegov zaščitnik Coema dl Medicls, bankir, velik prijatelj umetnosti, filozof in večkratni gonfalonier, se pravi: predsednik florentinske republike. Bratje Sanira Botticellija so gotovo upali, da postane mojstrov zaščitnik tudi njegov pro-
lcajo ▼ zloglasne nočne lokale. S primemo reklamo jih Je opozoril na svoj »dobrodelni zavod«.
Seveda pa ne more noben moški zahtevati, da bi mu bima družabna dama s svojim časom na razpolago zastonj. V&e stane na tem 3vetu denar in tako velja tudi družba ljubeznive ženske do polnoči 10 dolarjev. do dveh po polnoči pa še pet dolarjev zraven. Vožnjo tja m nazaj p>ača dami isto kavallr, znaša pa 2 dolarja. Pri tem se mora njegova spremljevalka strogo držati svojih službenih predpisov m o spoda ne sme spremiti v noben kraj, ki bi ne bil dopusten občinstvu. Ce ^e tega ne drži, jo takoj odpustijo, a odbor ima na razpolago spretne detektive, ki jo v tem pogledu nadzirajo. Nu, navzlic temu se predejo nežne vezi povsod in vedno, s takšnimi vezmj pa gotovo tudi resna in poštena lama ne reflektira več na to. da bi jo držali v takšni službi
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Mali krojačev sin: »Ata me je poslal z računom. Rekel je, da ne smem proč, dokler ne plačate.«
»Ali imaš počitnice, malček?« je vprašal študent dolžnik sočutno.
Sobarica je prišla baš za časa, da j« videla, kako drži kuharica pismo nad ka-dečim se čajnim kotlom.
»Kaj pa delaš?« je vprašala začudeno.
»Ah, veš,« je odgovorila kuharica, »to je Janezovo pismo. Z Janezom sva se dokončno razšla. In sedaj bi rada vedela, kaj mi piše, preden mu pismo neodprto pošljem nazaj ...»
Potovalni urad je objavil oglas. Iskal je moža, ki bi potovalne družbe spremljal v tujino. Javil se je mlad mož.
»Dobro jutro,« je dejal ravnatelj. Parlez-vous frangais?«
»E — e — oprostite, kako ste rekli?«
»Parlez-vous frangalse?«
»Jaz — e — oprostite, nisem vas prav razumel.«
»Vprašal sem: Govorite francoski?«
Mladi mož se je olajšano nasmehnil: »Seveda, seveda, gladko!«
»Ah, odgovori ml, ljubček,« ga Je vpraševala, »ali me boš ljubil tudi še tedaj, ko bom stara in grda?«
»Toda, srce moje,« je menil cm, »ti seveda lahko postaneš starejša, toda grša nikoli!«
»Torej kupila sem prašek, ki baje pomaga zoper pijančevanje. Nasula sem ga možu v kavo.«
»Ali je kaj pomagalo?«
»Da, sedaj kave ne pije več!«
ANEKDOTA
Pokojni belgijski kralj Albert je bil med ljudmi zelo priljubljen in rad je obiskoval tudi majhna mesteca, da se je to in ono pogovoril z ljudstvom. Nekoč je priše] v majhen kraj blizu Ostenda. Tam so ga čakali že vsi prebivalci, ki bi si kralja radi ogledali iz neposredne bližine. Posebno županova sestra je bila zelo radovedna nanj. Ko se je kralj končno prikazal, se je vse zgnetlo okoli njega in tudi županova sestra se je pririla z neko prijateljico do njega. Ko je bila tam, je zašepetala prijateljici: »Nu, lep prav za prav ni!« Tedaj je vladar nenadno obrnil glavo in menil z nasmehom: »Ne, lep prav za prav res ni, pač pa ima zelo dobra ušesa!« Nesrečnica je gledala, da je čim prej izginila.
VSAK DAN ENA
»Ali bi vas mnogo stalo, da bi izpustili mojo ovratnico?«
tektor. V tem se niso zmotili, zakaj Sandro je res postal stalni slikar rodbine Medičej-cev.
Ko je bil dovršil svoj uk, je Botticelli ot>-iskaval atelje Andrea del Verrocchio, ki je bil središče vsega tedanjega intelektualnega in umetniškega življenja v Firenzah; v njem je končal svoj uk Leonardo da Vinci, preden je bil postal* mojstrov družabnik. Večina Botticellijevih življenjepiscev meni, da je osem let mlajši Leonardo vzdrževal tesne stike z Botticellijem. Pri tem se sklicujejo na neko omembo v Leonardovih rokopisih, kjer se omenja »naš Botticelli«. Toda čitanje besedila kaže, da odnosi obeh umetnikov niso bili nič kaj dobri, saj Leonardo očita Botticell-ju, da je »ozkega duha«.
Botticelli, ki je bil bolj sanjar kakor mistik, se je upiral realističnim težnjam Ghir-landeja in Pietra di Cosima. 3 njegova zgodnja dela razodevajo znatno čutnost. »Devica«, ki je ohranjena v Louvru, kaže s svojimi drobnimi nosnicami in lahno na-zven molečo ustnico tisti pristno bottcelli-jevski ženski tip z njegovo nežno melanholijo, nervoznim nemirom in skoraj bolestna ljubkostjo, ki označuje vse BotticelLjeve slike.
*
Walter Pater pripoveduje v knj gi »Re-naissance«, da je v Botticellijevem čast krožila od rok do rok pesnitev, ki opeva Luciferjev upor zoper Boga. Po tej pesnitvi so ljudje angeli, ki so hoteli ostati nevtralni v sporu in jih je Bog zaradi tega i^g-nnl na zemljo, da bi se pokorili zaradi svoje mlačnosti. To čustvo pregnanstva je zarec značilno za vse Botticelli je ve figure: device otroke, svetnike, elfe in driade. Celo njegova »Venus«, podobna odlični dami mnogo manj čutna kakor večina njegovih
Kronika
*	Princesa Piemontska na otvoritvi Materinskega in dečjega doma v Comu. V
četrtek popoldne je Princesa Piemontska prispeia v Como, da prisostvuje otvoritvi novega Materinskega in dečjega doma, ki ga je ustanovila rodbina Montero in nosi ime po Lini Montero. Visokega gosta so pozdravili naj odličnejši predstavniki krajevnih oblastev in Stranke in pa generalni direktor Nacionalnega skrbstvenega društva za matere in deco, pod katerega okriljem bo novi dom posloval. Vso pot od mestne meje do slavnostnega kraja je princeso spremljala množica občinstva v gostem špalirju obakraj cest ter ji prirejala navdušene ovacije. Blagoslovitvene obrede je izvršil škof mons. Macchi, nato pa je Princesa otvorila dom, ki obsega 45 svetlih, udobno opremljenih prostorov ter ima 3000 m2 vrta. V eni izmed dvoran je pokrajinski predsednik Nacionalnega skrbstvenega društva izrekel predstavnici Sa-vojske hiše iskreno dobrodošlico. Princeso pa, ki so ji bili že predstavljeni člani # rodbine Montero, je izročila Ricardu Mon-' teru dve zlati kolajni za zasluge. Množica, ki se je bila zbrala okrog poslopja, je medtem tako navdušeno vzklikala visokemu gostu, da se je morala princesa ponovno pojaviti ob oknu in ovacije se skoraj niso hotele poleči. Po končani slavnosti je Princesa Piemontska obiskala še Pokrajinski zavod za matere v Rebbiju.
StearomaES.
Najboljši nadomestek za ruski čaj. Dobi se v vseh boljših trgovinah! nnnnnnrnnnnnnnanDDDDDDDDoano
*	Rojstni dan prve Kraljice Italije. V
četrtek je poteklo 90 let, odkar se je (dne 20. novembra 1951) v Turinu princesi Elizabeti Saksonski in Vojvodi Ferdinandu Genovskemu rodila princeska Margareta Savojska, ki se je pozneje poročila s Princem Umbertom in je postala prva Kraljica Italije. Velika pokojnica bo po svoji plemenitosti in kulturi med narodom ostala v večnem spominu, posebno živ pa je na njo spomin v njenem rojstnem mestu Turinu, kjer je prebila velik del svojega življenja, in ki mu je ob tolikih prilikah izkazala svojo posebno naklonjenost.
*	Smrt uglednega pomorščaka. Iz Beograda so nam sporočili: Dne 16. oktobra smo pokopali našega rojaka g. Avgusta g t r o s a, kapetana Rečne plovidbe v Beogradu, sina ugledne rodbine Strosovih v Idriji. Zapustil je vdovo in hčerko. Ob mnogoštevilni udeležbi beograjskih Slovencev, zlasti vseh tu stanujočih Idrijča-nov ter številnih tovarišev in moštva Rečne plovidbe je bil ugledni pokojnik položen k večnemu počitku. Svojcem in vsej rodbini naše iskreno sožalje, posebno še staremu očetu, kateremu je ob bombardiranju na cvetno nedeljo 6. aprila t. L ubilo tudi edino hčerko Marijo, ženo uglednega podjetnika in trgovca g. Mili-voja Djuriča v Beograda
Dp&zarŽ&mo cenjene citatelf e,
da ima uprava Usta tel.: 31-22, 31-23, 31-24, naš inseratni oddelek pa tel.: 31-25, 31-26.
*	Strog postopek proti kršiteljem predpisov c predaji živil. Kako strogo izvajajo pristojna obiastva predpise o prodaji in konzumu živil najbolj nazorno priča dejstvo, da je biio po podatkih, ki jih je po naročilu ministra pravde zbralo Apelacij-sko sodišče Kraljevine, samo v teku meseca septembra pri posameznih sodnih ob-lastvih vloženih 7554 ovadb. Obsojenih je bilo v septembru 7532 ovadencev, med njimi samo 184 pogojno, 887 pa jih je bilo oproščenih. Zaradi kopičenja živil je bilo izrečenih 319 obsodb, zaradi odtegovanja živil konzumu 138, zaradi prekrškov racio-niranja 145, zaradi čezmernega višanja cen 2977, zaradi drugih prekrškov 3013.
*	Družinski list za mesto in deželo bo postal tednik »Domovina«. Lepi roma^ ni, povestice, novele in zanimive zgodbe bodo gotovo nad vse zanimale čitatelje in čitateljice. List bo prinašal tudi mladinski roman. Nadalje bo izpopolnjena ženska rubrika in uvedena bo rubrika za ugankarje. V tej rubriki bo »Domovina« stalno prinašala po erio križanko. Rubrika »Mali in veliki gospodar« bo imela poučno snov ne samo za kmeta, temveč tudi za mestnega lastnika vrta in za rejca malih živali. Manjkalo ne bo šal s slikami in hkratu bo imela »Domovina« tedenski pregled važnejših dogodkov. V času, ko se tiska malo knjig, bo skušala »Domovina« kolikor mogoče nadomestiti primanjkljaj dobrih pripovednih knjig. Novi naročnik, ki plača od novega leta dalje vsaj četrt-
letno naročnino (4.50 lire za četrt leta), bo dobival v decembru »Domovino« zastonj. Pošljite naročnino na upravo »Domovine«, Puccinijeva 5, Ljubljana.
*	Skrb za zaposlitev kmečkih delavcev. Te dni se je v Rimu sestal sosvet Fašistične zveze kmečkih delavcev, ki mu je poverjena skrb za zaposlitev. Predsednik cons. naz. Annio Bignardi, je imel pri tej priliki govor o izredni važnosti skrbstva za posredovanje zaposlitve v naš|m kmetijstvu. V vsej Kraljevini posluje zdaj 8556 uradov za zaposlitev, med katerimi je 233 medobčinskih, 5451 občinskih, in 2872 krajevnih in ostalih.
*	Italijansko-nemški vseučiliški sestanek v Turinu. V veliki dvorani turinske politehnike je bil v četrtek dopoldne otvorjen tretji italijansko-nemški vseučiliški kongres, posvečen obravnavi socialnih pogojev novega gospodarskega reda. Uvodna točka kongresa je bilo poročilo nemškega delegata Pfefferja pod zaglavjem »Kritika kapitalizma po nacionalnosocialistični doktrini«.
*	Gospodinje v njihovem lastnem interesu prosimo, da se za Gospodinjski dnevnik za leto 1942 (koledar) priglase nemu-dno. Hočemo jim pomagati z dragocenim pripomočkom in koristnim priročnikom za gospodinjstvo in kuhanje Podaljšujemo rok za naročbo do ponedeljka 24. t. m. Ako se v tem času število dosedanjih naročnic ne podvoji, žal Gospodinjskega koledarja ne bomo mogli izdati Cena 20 L. Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3.
*	Vodnikova pratika za leto 1942., ki izide hkrati z Jarčevo povestjo »Jalov dom«, objavi letos poleg drugega pisanega gradiva tri izredno zanimive in koristne članke iz gospodarskega področja: bogato ilustriran članek nadz. Andreja Skulja »Več skrbi za naše sadjarstvo!«, članek strokovnjaka-rejca Podrožniškega »Gospodarske koristi kuncereje« in članek nadz Josipa Štreklja »Obiski pri kmetijstvu koristnih živali«. Na te poljudno in sodobno pisane članke opozarjamo številne interesente. Vodnikove knjige izidejo konec meseca, zato je treba kar pohiteti z naročbo! Vsi v letošnji krog Vodnikovcev!
IZ UU8UANE
Razdeljevanje živilskih nakaznic za december
Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino bo mestni preskrbovalni urad za mesec december dostavil živilske nakaznice že Izpolnjene vsem upravičencem na dom. To dostavljanje se bo pričelo že jutrišnjo soboto 22. t. m. po abecednem redu trgovcev tako, da bodo odjemalci teh trgovcev s prvimi črkami abecede dobili živilske nakaznice prvi, pozneje pa še d nagi. Zaradi rednega in nemotenega dostavljanja pa mestni preskrbovalni urad prosi vse družinske, glavarje, naj bodo od 22. novembra do 1. decembra doma sami ali žena ali kak odrasel član družine oziroma kak odrasel posel, ki bo lahko prevzel živilske nakaznice in potrdil prejem na posebnem formularju s svojim podpisom. Sosedom mestni uslužbenci nikakor ne bodo smeli izročiti živilskih nakaznic drugih strank. Vse stranke naj pa pripravijo tudi denar in sicer po 30 centesimov za vsako živilsko nakaznico. Obenem naj ima vsaka družina pripravljena glave družinskih nakaznic za mesec november, ker jih morajo oddati mestnemu uslužbencu. Co pa mestni uslužbenec navzlic temu opominu ne bo našel stranke doma, ji bo pritrdil na vrata listek, kdaj spet pride, če pa tudi tedaj ne bo stranke doma, bo ta družina dobila živilske nakaznice šele po 1. decembru v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu.
Vse reklamacije zaradi živilskih nakaznic bo obravnaval mestni preskrbovalni urad po 1. decembru. Posebno pa opozarjamo vse tiste, ki bi dobili preveč živilskih nakaznic, da jih takoj vrnejo dostavljalcu ter to zapišejo v dobljeni formular potrdila.
u— Vreme. Letošnje vreme je muhasto približno tako kakor lansko leto. Dvakrat nam je že zima pokazala zobe in dvakrat se je moral mraz umakniti toplemu jugu. Sneg je izginil, ostaie so le blatne ceste, ki pa jih mestni delavci stalno čistijo. Živo srebro stoji stalno precej zadovoljivo nad ničlo. Zato so marsikje nehali kuriti peči. V ostalem je pa spanje v nezakur-jeni sobi itak bolj zdravo. Tudi noči so za sedanji čas razmeroma tople. Tako vreme je posebno ugodno za vse tiste, ki jem slabe gmotne razmere ne dopuščajo, da bi se zadostno založili s premogom in drvmi, všeč pa je tudi kmetovalcem, ki imajo še nujna jesenska opravila. Ptičji rod je spet prav živahen. Vremenoslovci pa letos zagonetno majejo z glavami: sami
ne vedo, kako Se bo. Časi so taki, da se vse naglo prevrača. Zato bomo o letošnji zimi lahko govorili šele — ko pride ponuad.
u— Milan Zega praznuje. Kdo ga ne pozna, popularnega basista Miiana Zege, odličnega uradnika — računskega višjega inšpektorja na visokem Koiiiis<aijatu! Vedno veder in vesel, prava kraška korenina, zvest prijateljem, dober tovarišem in znancem Gre po cesti visok in raven ko sveča, prožen kakor mladost. In vendar Je prav danes 50 let, odkar je zagledal svet v lepih kraških Krepljah blizu Tomaja. Po ljudski šoli na Krasu je študiral gimnazijo v Kranju in Gorici, po maturi je stopil v službo na apeiacijskem sodišču v Trstu, uradoval je potem tudi v Vidmu, zadnjih 10 let pa v Skofji Loki in Ljubljani. Kot ljubitelj umetnosti je bil vedno znan, najbolj pa kot izvrsten basist in velik pevec v kvartetih. Želimo mu še dosti, dosti veselih pevskih let ob strani ljube gospe Nikoline!
u— Dobro srce. Prejeli smo: Moj doživljaj jasno priča, da se še vedno najdejo med nami osebe, ki resnično občutijo težavno stanje tistih, ki smo brez doma in brez službe. Te dni sem bil pri znanem trgovcu. V pogovoru sem mu med drugim potožil o svojem težkem položaju. Ne da bi vedel, je ta pogovor slišala starejša nepoznana gospa, ki mi je takoj ponudila 50 lir. Globoko prevzet zaradi dobrote nepoznane darovalke se ji po tej poti toplo zahvaljujem in ji zatrjujem, da mi bo njena dobrota ostala vedno v spominu. T. D.
Danes ,Veseli teater4 ob Ms 19.
mi določili o zatemnitvi tudi v lekarnah
uvesti nov službeni čas. Poslej bodo lekarne odprte od 8. do 13. in od 15. do 19.30. Lekarne, ki imajo nočno službo, st bodo odslej zvečer zapirale ob 21.30.
Odgovornost za smrt otroka. Kazensko sodišče v Trstu je zadnjič obravnavalo redek in prav zato zanimiv primer o odgovornosti odraslega človeka za varnost otroka. Ko je dne 10. aprila vozil brzo-vlak Trst—Benetke mimo Barkovelj, je Nives Vidrini jeva stala pred domačo hišo in se sončila, nekaj korakov od železniške proge. Skozi okno nekega kupeja je gledal vojak, in ko je uzrl dekle, ji je z roko zamahnil v pozdrav, hkratu pa ji je — čeprav je bila ta kretnja nekaj nenavadnega — vrgel zavojček cigaret Stadio. V bližini se je devetletni Antonio Jesu igral s svojim bratcem, pa je skočil proti drvečemu vlaku, da bi zavojček pobraL V svoji vnemi pa se je preveč približal tiru, tako da ga je stopnica nekega vagona z vso silo butnila v glavo in ga sunila ob tla. Ob udarcu mu je prebilo lobanjo in nesrečni deček je kmalu nato izkrvavel. Njegovi starši so Nives Vidrinijevo smatrali za krivo otrokove smrti in so vso reč izročili sodišču Priče so izpovedale, da je Nives že takoj takrat, ko je brzec drvel mimo. naročila malemu Antoniu. naj skoči po zavojček. S tem je narušila meje varnosti otrokovega življenja in ga izpostavila smrtni nevarnosti. Sodniki so jo spoznali za krivo uboja iz malomarnosti ter jo obsodili na osem mesecev zapora in 200 lir globe pogojno, brezpogojno pa tudi na plačilo stroškov in odškodnine
u— Likof na novi stavbi. Kljub nedavnemu snegu so se ponekod nadaljevala stavbna dela in so praznovali na poslopju tehnične fakultete na oglu Aškerčeve in Snežniške ulice likof. Zdaj so na vrsti druga dela; pokrivanje strehe, ometava-nje in notranja oprema. Novo poslopje je prav moderno zgrajeno, predavalnice so zračne in čiste, imajo zelo velika okna in bodo opremljene z modernimi študijskimi napravami. Dela se bodo nadaljevala do nastopa mraza.
u— Prihodnji koncert pod okriljem Glasbene Matice bo v petek 28. t m. ob pol 19. v veliki filharmonični dvorani. Nastopila bo koncertna in operna pevka Mana Fiorenza Ciampelli iz Milana. Spored in druge podrobnosti bomo objavili Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Opozarjamo na umetniško razstavo: Stane Kregar. N. Omersa. K. Putrich. — Otvoritev bo v nedeljo 23 t. m. ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Vabila se ne razpošiljajo.
u— »Gledališki koledarček« bo izšel te dni v založbi »Naši obrazi«. Pestri članici in 66 slik naših pevcev in Igralcev dajejo knjižici kulturen pomen. Opozarjamo na razpis lepih nagrad.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Ulica 29. oktobra št. 7/1, telefon št. 41-52.
u— Nekaj nesreč. V skladišču tvrdke Agnola je padel 37-letni delavec Anton Kovač in si zlomil levo nogo. Pri šivanju si je zadrta v prst šivanko, ki se je zlomila. 30-letna delavčeva žena Marija Lovšinova iz Ljubljane. Dinarski kovanec je pogoltnila 2-letna hči kolporterja Franja Rozmanova iz Ljubljane. Pri telovadbi je padel In si nalomil levico 16-letni &?n sprevodnika državnih železnic Janez Jamšek lz Device M. v Polju. Na krožni žagi si je porezal prste na desnici 29-letni posestnik Jože Petrič iz Velikih LaSč. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Iz Goriške
ii T?sfa
Prefekt Tamburini na obisku v otroški bolnišnici. V četrtek ob 10. je Eksc. prefekt Tamburini obiskal bolnišnico »Burro-Garofolo«. Na pragu zavoda so visokega gosta pozdravili predsednik ustanove baron Demetrio Economo, prof. dr. Gattor-no in drugi člani vodstva s predstavnicami ženskega odbora in zdravniki bolnišnice Po pozdravnih besedah si je Eks. Tamburini ogledal vse oddelke zavoda ter ljubeznivo kramljal z malimi pacienti, pri čemer se je živo zanimal za stanje njihove bolezni in njihove življenjske razmere. Otroci so bili obiska toliko bolj veseli, ker so bili mimogrede obdarovani s slaščicami. Obisk sam je trajal več ko poldrugo uro, nato pa se je prefekt s predstavniki zavoda podrobno porazgovo-ril o vprašanju prehrane malčkov. Odredil je, da varovancem zavoda, kolikor so le dane možnosti, ne sme ničesar primanjkovati. Na koncu se je Eksc. Tamburini vsem članom vodstva in zdravnikom toplo zahvalil za njihov človekoljubni trud.
Lekarne so dobile nov službeni čas. Fašistični pokrajinski sindikat lekarnarjev opozaja, da je bilo teba v skladu z novi-
Gojenci za policijo v Italijanski Afriki.
Prihodnje dni bo sprejetih večje število mladih kandidatov, ki žele služiti v policijskem zboru Italijanske Afrike. Pogoji za sprejem v šolo so, da je kandidat vpisan v Nacionalni fašistični stranki, da je italijanski državljan, ki uživa politične pravice in ne pripada židovski rasi, da je izpolnil 18. in ni prekoračil 26. leta v času, ko je bil objavljen razpis, da je dovršil višjo osnovno šolo, da je samski ali vdovec brez otrok, da njegova postava ni nižja od 1.70 m — za policijske godbenike in specialiste, ki jih navaja člen 29. splošnega pravilnika policijskega zbora v Italijanski Afriki, zadošča višina 1.65 m — in da je fizično sposoben za vojaško službo v Afriki. Cas, ki ga mladenič odsluži v policijskem zboru Italijanske Afrike, velja v vsakem pogledu kakor čas rednega vojaškega roka. Svojeročno napisane in s kolkom za 6 lir opremljene prošnje je treba nasloviti na generalno poveljstvo policijskega zbora Italijanske Afrike v Rimu do 31. decembra.
Določbe o prenosnih mlinih. S takojšnjo veljavnosto je izšla prepoved, prodajati ali posojati prenosne mline kakršne koli vrste in druge priprave, ki bi lahko služile za mletev žita v domačem gospodinjstvu. Lastniki takšnih mlinov in priprav, bodisi da so trgovci, kmetijske ustanove ali zasebniki, jih morajo takoj prijaviti goriški mestni občini, ki sprejema prijave v sobi št 27 v prvem nadstropju od 11. do 13. — danes zadnji dan. Kdor bo izsleden, da je v posesti takšne priprave, ki je ni prijavil, bo strogo kaznovan.
Pred tremi meseci je bil v Ljubljani padel, zdaj pa so ga prepeljali v goriško bol-n šnico. Pred tremi meseci se je 221etni Giovanni Ersegni iz Idrije s kolesom odpeljal v Ljubljano, pa je tako nesrečno padel, da je dobil nekaj nerodnih poškodb. Ko se je vrnil domov, je upal, da bo okreval brez zdravniške pomoči, in se je lečil sam. Po treh mesecih pa posledice padca še zmerom niso prešle in njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Z načinom, kako se je sam zdravil, je fant svoje poškodbe tako zanemaril, da so zdravniki v skrbeh za njegovo življenje.
Iz Spednfe štajerske
Zimska pošiljka na fronto, štajersko ženstvo je. odposlalo iz Gradca transport zavojčkov, namenjenih četam na severu in na vzhodni fronti. V obsežni zbirki so različne dobrote, zlasti pa tuli potrebščjie za ostro zimo. Mnogo je zimskih čepic, varovalcev ušes, rokavic, različnih volnenih ščitnikov, rokavčkov in nogavic pa tudi mnogo peciva, orglic, igralnih kart in raznih družabnih iger. Priloženih je 9200 knjig in brošur, britvice in žepna zrcala, 65.200 pisem in dopisnic, da bodo vojaki lahko sporočali v domovino, kako jim gre. PoSljka bo prispela Se pred božičnimi prazniki v najoddaljenejše kraje na fronti.
Mariborska gimnazija je bila svečano otvorjena pretekli ponedeljek kot druga višja šola v Mariboru. Gimnazija je nameščena v istem poslopju, kakor prva višja šola. Dijaštvu je spregovoril vodja gimnazije, študijski svetnik dr. Manfred Straka.
Po pozdravu zastavi se je pričel pouk f
vseh razreiih.
Smrtna žrtev lastne neprevidnosti. Na postaji v Poljčanah se je zgodila v torek zvečer huda nesreča. 631etni zidar Janez Bru-mec, zaposlen pri neki zidavi v Slovenski Bistrici, se je pripeljal zvečer v sosedne Poljčane, da bi nato odšel v domači kraj Stanovsko. Ker se mu je mudilo, je odpri vrata, preden se je vlak ustavil, in je skočil s stopnic na nasprotno stran postaje. Po nesreči pa je prav tisti čas privoz-1 po drugem tiru tovorni vlak z južne smeri. Lokomotiva je pograbila nesrečnika in ga silovito odbila, farumec jei obil hudi poškodbe, zlomila se mu je tudi noga in roka. Z naslednjim vlakom so ga prepeljali v Maribor, kjer pa je izdihnil ob prevozu v bolniSnico. Pokopali so ga na Pobrežju. Listi priključujejo svarilo: »Ne izstopajte, preden se vlak ne ustavi! Se zlasti pa ne izstopajte na nepravi strani!«
Iz Hrvatske
Pogiavnik je sprejel generala milice Renza Montagno. V spremstvu je bil tudi šef odposlanstva italijanske fašistične stranke. Pogiavnik je pridržal generala Montagno v dolgem in prisrčnem razgovoru.
Ustanovljen je bil red »Vitezov hrvatskega zmaja«, katerega naloga bo čuvanje hrvatskih narodnih izročil ter širjenje hrvatske kulture in umetnosti. Pripravlja se osnutek zakona za ustanovitev zavoda, ki naj bi podpiral razvoj hrvatskega obrtništva in male industrije.
Seja županov hrvatskih mest. V ponedeljek je bila prva seja županov hrvatskih mest, ki ji je predsedoval zagrebški župan Ivan VVerner. Razen podžupanov Emila Dintera in Toma Biljana so bili navzočnl dubrovnlškl župan dr. Josip Baljkas, podžupan iz Mostara Tolič-Puhalo, župan lz Požege Evgen Gutac, karlovški župan dr. Fran jo Deak, varaždinski župan dr. Vjeko-slav Medvedovič in belovarski župan Nl-kola Božičevič. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašanju prehrane mest, tako da bi bila razdelitev živil v vseh mestih enaka.
Škofovska konferenca v Zagrebu. V ponedeljek so se začela posvetovanja hrvatskih škofov. Konferenci predseduje hrvatski metropolit in zagrebški nadškof dr. A. Stepinac. Posvetovanju prisostvuje tudipa-peški legat Giuseppe Ramiro Marcone. Od škofov se udeležujejo konference splitski škof dr. Kvirin Bonefačič, hvarski škof Miho Pušič, krški škof dr. Josip Srebrnič, senjski škof dr. Viktor Burič in apostolski administrator križevske škofije dr. Simrak. Posvetovanj se udeležuje tudi beograjski nadškof dr. Josip Ujčič. Konferenca bo trajala nekaj dni in bo o njej izdano službeno poročilo za javnost.
Breganski župan je prisegel. Ob nedavni razmejitvi med nemškim Rajhom in nezavisno državo Hrvatsko so bila naselja Bregansko Selo, Jesenice na Savi, Nova vas. Obrežje in Raje priključena Hrvatski. V Bregani je bila ustanovljena nova upravna občina, ki je priključena okraju Samoboru. Za breganskega župana je bil imenovan Nikola Kiepach, posestnik iz Luga, za njegovega namestnika Martin Frigl, delavec z Jesenic, v posvetovalni odbor pa so imenovani Josip Kalin, gostilničar iz Bregane, Anton Berce, Marko Plaščevič, Mika Ivkovčič in Stjepan Vu-grinec. Preteklo soboto so sprejeli svoje posle in prisegli zvestobo Hrvatski in po-glavniku.
Zamenjava 10- in 20dinarskih novčanic.
»Narodne Novine« objavljajo popravek, po katerem se bo zamenjava 10- in 20di-narskih novčanic vršila do izključno 29. t m. in ne, kakor je bilo objavljeno, do izključno 27. t. m.
Iz Srbije
Minister Ačimovič spevna delu. Srbski notranji minister Milan Ačimovič se je vrnil z bolezenskega dopusta in je v torek v kabinetu ministrskega predsednika spet prevzel svoje posle.
V Varvarinu in okolici je več slovenskih rojakov, ki so bili letos priče ondotne trgatve, o kateri nam poročajo: Varvarm ima v razdalji 6 km vinske gorice. To je bilo grozdja! Se zdaj ga prodajajo na trgu kg 10 din. Grozdje je lepo, zdravo in sladko. Mnogi gospodarji so pripeljali na trg poln voz. V časih, ko je bil promet še bolj odprt, je šlo tudi grozdje še vse bolj
v	denar. Ljudje so ga kupovali polne vozove in ga kar sami pretvorili v vino. Pred letošnjo vojno je bilo grozdje povprečno po 1 din kg, ob izredno ugodnih letinah celo po pol din. Mnogo grozdja tukaj tudi posuše »za žimnico«, kakor pra
vi	jo. Vino velja zdaj pri kmetih od 16 ao 20 din liter, po gostilnah pa je po 25 in še čez. Zanimivo je, da grozdja tu ne pre-šajo, kakor na Slovenskem. Vse grozdje zmečejo v mlin in ga zmeljejo. Grozani sok in ostanke grozdja spravijo nato v dolge sode. Tam nekaj časa vse vre, čistino pretočijo, iz grozdnih ostankov pa skuhajo žganje.
devic, katerim je sicer podobna kakor sestra, zapušča vtisk spokorjene žrtve, ki jf zapustila domovino duše, da stopi na zemljo.
Botticellijev novi tip Madone, tip, ki j« neznansko človeški, brez radosti, brez upa in luči, je imel izreden uspeh. Te blede in drhteče ustnice, te bolestno medleče oči govore bolj o melanholiji kakor o strahu ali obupu. Mati božja, gospo larica neba, ki je v srednjem veku, v gotični in zlasti še v bizantinski umetnosti, nudila zavetja ljudem, omagujočim pod bremenom življenja in prestrašenim od človeške krivičnosti, je na poti iz neba na zemljo pozabila na svoje božanstvo. Dete Jezus, ki ga v lepi podobi iz Louvra stiska na srce, ni več vseveden otrok gotičnih in bizantinskih mojstrov, marveč debeiušast otrok, ki se boji kazni. Da se prepričamo o tem duhovnem razpoloženju, primerjajmo s tem otrokom na pr. otroke iz Leonardove »Device med skalami« ali Rafaelove i-Device z modrim diade-mom«, ki obe razodevate božanski značaj.
Vzlec temu ostaja Botticelli zelo velik slikar. »Pomlad« m »Rojstvo Venere«, ki sta v Ufficij-h in freske v vili Lemmi, sedaj v Louvru kažejo, da Botticelli gleda na svet izrazito osebno in da nas ume prepričati s svojimi čisto poetičnimi vizijami. Njegova melanholija, sad srečnega časa, ko so bile vojne in revolucije nekje v preteklosti in ko niso mogli njih prividi skaliti niti pogledov v bodoče dni, nam razodeva življenjsko ugodje toskanskega Quattrocenta. Ni čuda, če so iz istega vzroka preraphaeli-sti ob koncu devetnajstega stoletja sprejeli prav Botticellija za svojega mojstra. —
Okrog L 1490 je bil Botticelli, tedaj gost , Lorenza il Magnifico, slikar »& la mode«, j kakor je spet postal štiri stoletja pozneje. !
Ko je bil že slaven, je še vedno zvesto občudoval svojega starega učitelja Filippa Lippija in ko je le-ta umrl (1449), slikajoč freske v spoletski stolni cerkvi, je Sandro prevzel skrb za mladega Filippina in ga sprejel v svoj atelje, kjer je postal pozneje eden njegovih sodelavcev. V tem času je Botticelli po navadi napravil samo risbo nameravane slike in so jo potlej naslikali pod njegovim nadzorstvom posamezni učenci.
*
Toda zlati dobi italijanske kulture so nagloma sedili burni časi, ki spominjajo v marsičem na naše dni. Dokler je živel Lo-rezno il Magnetico, je umel pomiriti nasprotja, ljubosumja in ambicije ter ohraniti mir. Po njegovi smrti pa je udaril vihar. Karel vm., ki ga je poklical vojvoda Milanski, je prodrl v Italijo ln v Florenco ter je pod vplivom Savonarole pregnal Lorenzovega sina Petra Medičejskega.
V vseh umetnostnih zgodovinah najdete legendo, da je bdi Botticelli Savonarollin pristaš. Najnovejša raziskavanja Carla Gambe in Jaequesa Mesnila so dognala nad vsak dvom samo, da Botticelli ni bil v Sa-vonarollovih vrstah. Mogočen in celo verjetno se zdi, da je do neke mere podlegel vplivom florentinskega meniha. Bil pa je preveč bister, da bd njegov fanatizem primerjal z metodami Medičejcev, ki so umetnikom ustvarjali ugodne razmere za njih dela. Sa-vonarola nI samo dal sežgati umetnostnih del, knjig, pergamentov, dragocenih tkanin,
marveč se je tudi skušal z nasiljem i znebi ti svojih nasprotnikov. Lorenzo Torna-buoni, mlad, lep in inteligenten mož, ki ga poznamo z Botticellijeve freske v Louvru, je bil 17. avgusta 1479 obglavljen zaradi svoje zvestobe Medičejcem. Kako da se ne bi Botticelli ju, ki je bil preveč umetnik, da bi se bil povsem podredil »državnim razlogom«, upirala taka krivičnost?
Kmalu nato je Savonarola. ki so ga naposled lastni pristaši pustili na cedilu, končal na grmadi. Srečni in melanholični svet, kakor ga je s čopičem opeval Botticelli, je za nekaj let spet oživel, toda umetnik ni več imel moči, da bi se bil pridružil tej obnovi, ki jo označujejo dela Rafaela, Andrea del Sarto in Michelangela. Njegovo zdravje je bilo vedno šibko in nostalgija za domovino, ki ni od tega sveta, se je stopnjevala v njem čedalje bolj, zlasti odkar je bil izgubil zaščitnike in prijatelje. L. 1500 je še naslikal svojo čudovito »Rojstvo Gospodovo«, ki je pomenilo dejanje vere in odpovedi. Sama Devica časti božansko dete, angeli plešejo bratsko kolo, kralji in pastirji se čudijo, če bi Botticelli imel zadosti moči, da bi bil premagal trpljenje svojega telesa in duše, bi bil lahko postal prav po tej svoji notranji preobrazbi slikar odrešilne vere. Toda to stanje je bilo pri njem zgolj prehodno; kmalu se je telesno zlomil, da nI več občutil nobenega veselja in stvarjalne moči. Ostal je še živ kakih deset let ln Je umrl 17. maja 1510 v starosti 66 let. Legenda, kakor jo pripoveduje Vasari, ga kaže oblečenega v beraške cunje in podprtega z berglami, toda ta podoba je neivomno pretirana, saj je znano, da je zapustil po-
sestvo izven mestnega obzidja. Gotovo pa je, da so ga starci, ki so pripovedovali o njem Vasariju, ohranili v spominu kot zlomljenega, telesno propadlega in duševno onemoglega človeka.
Botticelli ni imel tiste močne volje, ki je odlikovala Verrocchia, Leonarda da Vincija in Rafaela — volje, s katero bi se bil povzpel med največje umetnike. Zii se, da se je rajši naslajal z melanholijo, izviraJočo iz njegove globoke občutljivosti, ni pa maral podvreči svojega srca duhu, kakor tudi ni hotel pri slikarskem delu študirat krajine; zaradi tega se je počasi pogrezal v ner-v ozn ost in obup. Vzlic vsem slabostim pa ostaja Botticelli eden tistih slikarjev, ki so posebno priljubljeni pri umetnikih in pri občinstvu. Spisi, ki še danes izhajajo o nJem, pričajo, da je Botticelli slej ko prej ena najzanimivejših osebnosti italijanskega Quattrocenta. (Po F. Berencu.)
ZAPISKI
Smrt pisatelja ln muzikologa Aria Tri-bellija. V Trstu je umrl v starosti 71 let pisatelj, muzikolog in pesnik Ario Tri-belli, ena najodličnejših osebnosti ondot-nega intelektualnega sveta. Bil je dolga leta koncertni kritik »Piccola« in je izdal izbor svojih kritik v knjigi »Prose musi-cali«. L. 1927 je izšla njegova pesniška zbirka »Momenti liricl«. Prevedel Je tudi Baumbachov »Zlatorog« (»La leggenda del Tricomo Zlatorog«) in spisal pesnitev »Le Grotfe del" Timavo a San Canziano del Carso«. Bil je goreč alpinist, izdajatelj ča-
sopisa »Alpi Giulie«, v katerem je objavil mnogo planinskih spisov in študij.
Koncert monakovskih filharmonikov v Trstu. V tržaškem gledališču »Verdi« je priredil filharmonični orkester iz Monako-vega pod vodstvom Oswalda Kabasta koncert simfonične glasbe. Program je obsegal med drugim Straussa, Mozarta. Beethovnovo Sedmo simfonijo in Wagnerje-vo koračnico iz »Siegfrieda«. Koncert zaznamuje izjemno velik uspeh.
Vova literatura o Mozartu. Leto 150 letnice Mozartove smrti je obrodilo vrsto novih publikacij o velikem skladatelju. Tako je izdal Egon von Komorzynski življenjepis z naslovom »Mozart«. V njem popravlja nekatere romantične nazore o skladatelju »Don Giovannija« in objavlja izsledke novih biografskih proučavanj. — Roland Tenschert je v svoji knjigi »Mozart« obdelal predvsem Mozarta kot dramatika, kot opernega skladatelja in skušal razčleniti muzikološke značilnosti njegovih gledaliških stvaritev. Kritika označuje Tenschertovo študijo kot tehten prispevek k dramaturgiji in muzični pripravi Mozartovih oper. — Isti avtor je oskrbel nov izbor Mzartove korespondence, ki ga — kakor znano — važen vir za spoznavanje Mozarta kot človeka in za razumevanje njegovega odnosa do življenja in do umetnosti. — Pomemben prispevek k razumevanju Mozartove osebnosti je obsežna knjiga Wolfganga Goetza »Mozart in Selbstzeugnissen«. Knjiga vsebuje Mozartovo korespondenco, pričevanja sodobnikov o njem in razno drugo dokumentarno gradivo, ki samo potrjuje enkratnost in dragocenost Mozartove močne osebnosti.
ŠPORT
Spomladi se temo videli spet . • •
na nogometnih Igriščih, kjer igrajo za točke klubi SNZ
Po treh neuspelih poskusih, da bi se lahko spet zasukalo prvenstveno tekmovanja v nogometu, je tehnični odbor Slovenske nogometne zveze na zadnji seji sprejel čisto kratek sklep naslednje vsebine:
Prvenstveno tekmovanje, določeno za jesenske termine in prekinjeno dne 26. oktobra po končanem IV. kolu, se zaradi nestalnih vremenskih razmer odgodi na spomlad. Termini bodo določeni pozneje in pravočasno objavljeni.
Ta sklep je dovolj jasen ln zdaj nam do nadaljnjega ne bo treba več gledati pod nebo ali na barometre in šele potem sklepati, ali bo v nedeljo kaj sporeda na zelenem polju ali ne. Nogometaši ljubljanske pokrajine so torej do nadaljnjega na odmoru, nogometna sezona pa je s tem — vsekakor s precej skromno bilanco — za letcs zaključena.
V. kolo
v i&slifanskem prvenstvu
Na italijanskih terenih se bo prvenstveno
tekmovanje nadaljevalo po določenem sporedu in bodo to nedeljo spet nastopile vse Številne enajstorice, ki se borijo za boljša in najboljša mesta. V diviziji A bo, kakor vsakokrat, tudi to pot osem tekem, ln sicer:
V	Rimu med Lazlom in Ambrosrano, v Genovi med Ligurio in Livornom, v Tu-rinu med Torinom in Moden o, v Trstu med Triestino in Napolijem, v Benetkah med Venezio in Bologno, v Bergamu med Ata-lanto in Juventusom, v Milanu med MIlanom in Genovo ter v Florenci med Fioren-tino in Romo.
V	B diviziji je nasprotnikov 18 ln do torej ta nedelja prinesla naslednjih devet srečanj:
Savona — Bari, Alessandrla — Prato, Pro Patria — Vicenza, Pescare — Udina-se, Padova — Fiumana, Reggiana — Lue-chese, Pisa — Novara, Fanfulla — Stena. Spezia — Brescia.
Ljubljana naj hI igrala v Pasovi?
Iz italijanskih listov posnemamo razveseljivo vest za naše nogometaše, čeprav se iz njene vsebine žal še tudi ne da povzeti, kako daleč bo od besed do dejanj Ti viri vedo povedati, da je bil pred kratkim v Padovi na obisku tajnik italijanske nogometne federacije Ing. Barassi, ki si je ogledal vse tamkajšnje športne naprave in sprejel z odobravanjem na znanje bogata poročila vodilnih krajevnih funkcionarjev v športu. Pri tej priliki je ponovno poudaril velike zasluge tega mesteca za razvoj nogometa v posebnem govoru in obljubil, da bo Padova v znak priznanja za svoja prizadevanja v tej športni panogi dobila nagrado v obliki dveh mednarodnih tekem.
Ti dve mednarodni tekmi naj bi odigrali Padovanci sami, in sicer starejša generacija, ki je deloma zdaj že odšla v druge klube, proti neki enaj-storici Zagreba, sedanja sestava Pa-dove pa naj bi nastopila proti reprezentanci najmlajše pokrajine, Ljubljanske.
Kako in kdaj bo prišlo do izvedbe te obljube tajnika nogometne federacije, omenjeni viri ne vedo povedati, pa tudi v naših prizadetih nogometnih krogih — niti pri nogometni zvezi niti pri vodstvu SK Ljubljane — še niso prejeli nobenega obvestila, da bo to kaj kmalu. Ne glede na to zasluži pobuda tega nogometnega funkcionarja iz države vso pozornost, saj bi tako ljubljanski nogometaši po dolgem premisleku, — saj že več ko pol leta niso imeli priložnosti pomeriti svojih sposobnosti z drugimi nasprotniki kakor iz rodnega mesta — vendar lahko vsaj enkrat zapustili domače igrišče in morda pokazali tudi drugod, da menda le niso najslabši. Bomo videli!
» * *
O nogometnih tekmah pretekle nedelje v državnem nogometnem razredu na Hrvatskem smo nekaj podatkov že lahko zapisali. Dodati bi bilo še, da se je ona prekinjena tekma med Gradjanskim in Concor-dijo končala že pet minut po odmoru in so že do takrat »purgerji« vodili s 4 : 0. Ker je ostalo neodigranih celih 40 minut, se mora računati, da bo ta rezultat bržkone doživel še marsikatero spremembo. S tretjo tekmo te nedelje, in sicer ono med Zagorcem iz Varaždina in Victorijo iz Ze-muna, organizatorji niso imeli sreče. Ko so Varaždinci prišli na igrišče, so čakali določeni čas, potem pa so spet odšli, ker Viktorije ni bilo, in sicer ne samo na teren, empak sploh v zagorsko središče. Zakaj zemunskih Nemcev ni bilo na to gostova-
nje, se zaenkrat ni dalo ugotoviti. O četrti tekmi, ki je bila oni isti dan v Sarajevu, in sicer med železničarji in Saškom, še ne vemo nobene podrobnosti.
Mednarodna nogometna federacija (FIFA), ki je imela včasih iz svojega sedeža v Curihu veliko besedo, se je zuaj spremenila v skromno društvece, ki z največjo muko preživlja sedanji vojni čas. Precej dolgo je že tega, kar so imeli glavni odločilni gospodje pri tej zvezi tudi plenarne sejo in so se nekoliko pomenili, s kakšnimi sredstvi bi se dalo vsaj za silo podaljšati življenje temu forumu. Informacije iz virov, ki so nam na razpolago, zatrjujejo, da glede denarne strani FIFA še ni čisto pri kraju in so ji tekme zadnjih dveh svetovnih prvenstev vrgle toliko prispevkov, da bo lahko životarila še nekaj časa. Da se bo tudi kaj pozitivnega slišalo o njej, so se na tej seji dogovorili, da bo FIFA začela izdajati vsake tri mesece svoj glasnik, ki bo razpravljal o tehničnih problemih nogometa in poskusil povezati vse nogometne zveze po svetu, s katerimi ima zdaj zelo malo stika. Po svojem značaju je ta mednarodna športna organizacija čisto nepolitična in ker v Evropi kljub vojni še zmerom pridno igrajo nogomet, je prav za prav res, da ima neko pravico obstoja, vendar pa jo bo treba, če bo še dolgo ostalo pri tem, primerno prilagoditi novim razmeram. Najbolj živahno je njeno sodelovanje z južnoameriškimi državami, vendar pa ta tla za važnejše mednarodne tekme ali celo za svetovno prvenstvo ne pridejo v poštev.
Milanski igralci hokeja na ledu so se na povratku iz Berlina ustavili še na Dunaju in so tamkaj nastopili proti kombinirani ekipi Dunaja in res tudi zmagali z 2 : 1. Medtem ko je ostala prva tretjina igre neodločena in v drugi sploh nobeno moštvo ni prišlo do gola, so v zadnji tretjini gostje spravili v okvir zmagoviti zgoditek in oi vsaj nekoliko olajšali breme, ki so ga nosili s seboj domov iz Berlina. Kakor bo našim čitateljem še v spominu, so tamkaj izgubili v soboto in nedeljo dve tekmi zaporedoma s precej izdatnim minusom (0:4 in 1 : 11).
Ljubljanska zimsko športna podzveza
zadnjič opozarja vse v njej včlanjene klube, naj najkasneje do 15. decembra t. 1. pošljejo spored letošnjih prireditev. Pri tem pa se morajo ozirati na termine, ki si jih je obdržala podzveza za svoja prvenstva in ki so bili objavljeni v posebni okrožnici, razposlani vsem klubom. Nadalje opozaija podzveza, da mora biti do 20. decembra poravnana članarina v znesku 38 lir. Vse dopise za LZSP je treba pošiljati na naslov: Kogovšek Boris, Ljubljana, Linhartova ulica y.
Četrt! seznam oseb* ki se preselila v
i
Včeraj smo objavili prvi del IV. seznama oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Danes objavljamo drugi del teg-i seznama (v oklepajih leto starosti in kraj rojstva):
Izselniki iz Črnomlja-okoliee
Sterbanz Franc, sin Matije (50, Ponikve); Rothel Mihael, sin Ivana (31, Črnomelj); Luscher por. Rothel Rozalija, h5i Franca (27, Črnomelj); Rothel Adelajda (4), Erna (2), Viljem (3 mes.); Luschei Franc, sin Andreja (70, Črnomelj); Brin-scheller por. Luscher Marija, hči Franca (63, Črnomelj); Brinscheller Josip, sin Franca (45, Črnomelj); Samida por. Brin-schelle Elizabeta, hči Andreja (44, Črnomelj); Brinschelle Henrik (18), Anton (15), Frida (10), Albert (8); Brinschelle Jos.,' sin Franca (21, Črnomelj); VVuchte Henrik, sin Jurija (30. Črnomelj); Ro-schitsch por. Wuchte Ana, hči Ivana (3?, Črnomelj); VVuchte Albin (4), Josip (9 mes.); Brinskelle Ivan, sin Andreja (75. Komama vas); Rothel por. Brinskelle Marija, hči Mateja (79, Komama vas); Brinskelle Viljem, sin Ivana (20, Črnomelj); Mauser por. Brinskelle Marija, hči Franca (22, Črnomelj); Brinskelle Vilma (1), La-vra (10 mes.); Sterbenz Matija, sin Matije (63. Črnomelj); Kump por. Sterbenz Frančiška, hči Ivana (59. Stražni vrh); Sterbenz Ivan, sin Matije (26, Črnomelj >; Sterbenz Henrik, sin Matije (30, Cleve-land); Sterbenz Marija, hči Matije (21, Črnomelj); Sterbentz Bernard, sin Matije (23 Črnomelj); Kump Franc, sin Jurija (52, Črnomelj); Nick por. Kump Marija, no'i Matije (54, Ovčjak); VVuchte Ivan, sin Jurija (33, Črnomelj); Spitel por. VVuchte Roza. hči Franca (28, Črnomelj); VVuchte Zofija (7); MausSer Edvard, sin Josipa (33, Črnomelj); Tesart por. Mausser Elizabeta, hči Matije (38); Mausser Marija (12), Frida (8), Zofija (5), Rozina (9 mes); Rothel Henrik, sin Andreja (54, Črnomelj); Spreitzer por Rothel Marija, hči Josipa (40, Črnomelj); Rothel Marija (17). Erna (16), Rozalija (15), Hiloa (12), Schniderschitsch Rudolf, sin Mihaela (29, Potok); Krische por. Schniderschitsch Rozalija hči Franca (34. Potok); Schnider-schitsch Adolf (2); Rom Marija, hči Ivana (68. Stari log); Schmuck Franc, sin Franca (32 Komama vas); Hofferle por. Schmuck Marija, hči Antona (36, Stari log)" Schmuck Albert (8), Herman (3>, Erna (10); Gregoritsch Franc, sin Ivana
\lr
JlfrI
(46, Črnomelj); Mausser por. Gregoritsch Rozaliia, hči Josipa (44, Črnomelj); Gregoritsch Feliks (18), Marija (17), Štefanija (12), Rozina (11), Josipina (9), Alojzija (2); Bukowitz Josip, sin Josipa (53, Črnomelj); Matzelle por. Bukovvitz AIoj-zra, hči Josipa (43, Sedgora); Bukowwitz Marija (21), Kari (19), Albina (16), Albert "(13), Frida (11), Henrik (8), Justina (6), Roza (4), Franc (1); Sterbenz Avgust, sin Ivana (47, Črnomelj); Nick por. Sterbenz Josipina. hči Antona (37, Črnomelj); Stritrzl vdova Nick Marija, hči Franca (31, Črnomelj); Stritzl Vaiter (/), Herman (4); Novak roj. Schmuck Marija, hči Ivana (41, Črnomelj); Novak Franc, sin Marije (20); Matzelle Josip, sin Franca (55, Črnomelj); Sterbenz por. Matzelie Alojzija, hči Ivana (52, Svedgora); Mac-zelle Alberta (10), Henrik (21), Ivan (19K, Ronald (16), Albert (12), Kristina (7): Matzelle Franc, sin Josipa (23, Črnomelj); Stalzer Rudolf, sin Ivana (62, Črnomelj); Milkovvitsch por. Stalzer Marija, hči Ivana (55, Črnomelj); Stalzer Rudolf (20), Anton (15), Kristina (13), Rozalija (12;; Schuss Ivan, sin Ivana (79. Črnomelj); Grill Marija, hči Jurija (79, Črnomelj); Matzelle Albert, sin Matije (39, Komama vas); Windischmann por. Matzelle Marija, hči Josipa (39, Črnomelj); Matzelle Adolf (9), Viljem (5), Josip (1); Widmer roj. Schmuck Veronika, hči Ivana (37, Črnomelj); Widmer Ivan, sin Veronike (32), Albina (5); Stritzl Josip, sin Bfeža (59 Črnomelj); Kotschevver por. Stritzl Terezija, hči Ivana (50. črnomeli); Stritzl Danijela (20), Anton (17); Matzelle Fran-:, sin Jurija (46. Črnomelj); Rom Pavel, sin Konrada (52, Črnomelj); Lukan Maksirn, sin Ivana (62, Črnomelj); Sterbenz por. Lukan Frančiška, hči Ivana (65, Črnomelj); Lukan Albert, sin Maksima (34, Črnomelj); Rothel Albin, sin Ivana (29, Črnomelj); Schmuck por. Rothel Roza, hči Ivana (31, Cnomelj); Rothel Herie (5), Ronald (4); Mische Ferdinand, sin Ivana (79, Pogorelec); Kump por. Mische Marija, hči Lovrenca (67, Črnomelj); Mischo Henrik (17); Rothel Andrej, sin Andreja (57. Črnomelj); Rothel Albin (m, Ivana (15), Marija (13); Kaduntz Stanislav, sin Antona (45, Črnomelj); Grill por. Kaduntz Rozina, hči Ivana (46, Amerika); Kaduntz Sigfrid (18), Leopoldina (15), Viljemina (12); Radowitsch Stanislav, sin Stanislava (22, Komama vas); Brinskelle Agata,
hd Matije (76, Črnomelj); Spreitaer Rozalija, hči Matije (72, Črnomelj); Rack Ivan, sin Silvestra (31, Črnomelj); Stalzer por. Rack Olga, hči Feliksa (28, Črnomelj); Rack Herman (5), Hedvika (lj; Sterbentz Marija, hči Ivana (75, Kočevje); Schmuck Ivan, -sin Andreja (61, Črnomelj); Roschitsch por. Schmuck Štefanija hči Matije (57, Črnomelj); Schmuck Emd (20), Albina (18), Henrik (16), Albert (12); Schmuck Ivan, sin Ivana (27. Črnomelj); Schmuck Marija, hči Ivana (22, Črnomelj); Spreitzer Matej, sin Josipa (34, Črnomelj); Lukan por. Spreitzer Alojzija, hči Maksima (33, Črnomelj/; Spreitzer Henrik (10); Friderik (9), Ludo-vik (5); Spreitzer Josip, sin Štefana (79, Črnomelj); Matzelle por. Spreitzer Kata rina, hči Ivana (68, Črnomelj); Kon.^ Josip, sin Mateja (37, Kunče); Mische por. Konig Roza, hči Ferdinanda (35, črnom * Konig Alma (12), Cita (9), Amalija (5), Vaiter (1); Meditz Franc, sin Josipa (40, Črnomelj); Schniederschitsch por. Med:~.z Ivana, hči Franca (36, Golobinjek); Meditz Franc (13), Karel (11), Henrik (12., Josip (7), Zofija (1), Marija (1); Medu' Josip, sin Josipa (79, Črnomelj); Tscheme por. Meditz Josipina, hči Florijana (75, Črnomelj); Stonitsch Neža. hči Ivana (86. Črnomelj); Fink Franc, sin Mateja (59, Črnomelj); Kraker por. Fink Jos:pina, hoi Ivana (52, Črnomelj); Fink Ivana (17», Albert (15), Oton (22), Franc (21); Rum Josip, sin Ivana (37, Črnomelj); Kriscti-por. Rom Marija, hči Jurija (47, Cmom <; Rom Fran«; (11), Henrik (9). Marija (7), Terezija (5); Schmuck Matej, sin Andreji (58, Črnomelj); Kramer por. Schmuck Mo rija, hči Mateja (34. Črnomelj); Schmu«;* Marija (17); Lukan Henrik, sin Maksimft (28. Črnomelj); Schmuck por. Lukan Elizabeta. hči Mateja (30, Brooklin); Lukan Alfred (1), Adalbert (8 mes.); Kothei Ivan, sin Andreja (63, Cesta); Novak pc-. Rothel Marija, hči Jakoba (59, Črnomelj Stiene Fani, hči Ivana (33, Črnomelj c Rothel Olga. hči Ivana (22, Črnomelj)" Rom Rudolf, sin Andre.a (54. Črnomelj >\ Matzelle por. Rom Marija, hči Franca (58. Črnomelj); Rom Andrej, sin Ivana (88, Črnomelj); Fink por. Rom Marija, hči Ivana (83, Črnomelj); Matzelle Ema, hči Ru dolfa (31, Črnomelj); Matzelle Ronald (3/, Herbert (1); VVindischmann Barbara, hči Ivana (39, Kočevje); VVindischmann Feliks. sin Ivana (22, črnemelj); Windisch-mann Marija, hči Ivana (28, Črnomelj). VVindischmann Josip, sin Ivana (30, Črnomelj); Mausser Josip, sin Mateja (71, Črnomelj); Nick por. Mausser Marija, hči Ivana (65, Črnomelj); Mausser Josip, sin Josipa (26, Črnomelj); Matzelle por Maus ser Marija, hči Josipa (30, Črnomelj); Bobnar roj. Stangel Marija, hči Ivana (32. Črnomelj); Bobnar Marija (10), Frida (7), Ana (2); Stangel Josipina, hči Mateja (64, Črnomelj); VVindischmann Matej, sin Josipa (38, Črnomelj); Konig por. VVindischmann Josipina, hči Mateja (35, Črnomelj); Vindischmann Ervin (14), Ema (8), Karel (6), Marija (5); Stalzer Feliks, sin Ivana (61, Črnomelj); Kump por. Stalzer Josipma, hči Lovrenca (59, Črnomelj); Stalzer Zofija (16), Marija (21); Stritzei Edvin, sin Ivana (20, Scherenbrunn).
Morebitni upniki navedenih oseb morajo do 29. t. m. prijaviti svoje terjatve Po-botnemu nradn za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg.
Maše* fdeti&liSče
D R A M A :
Sobota, 22. nov.: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 14.30. — Dom. Red B. Začetek ob 17.30 Nedelja, 23. nov.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zeio zniiar.e cene. Začetek ob 14.30. — Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Zafctek ob 17.30 Ponedeljek, 24. nov.: zaprto
Prva režija Milana Skrbinžka v tekoči sezoni je delo slovenskega dramatika Janeza Jalna: »Dom«. Ta drama lz kmečkega življenja pokaže eno izmed zgodb, ki so v gruntarsekm življenju pogoste: propad posestva zaradi sebičnosti otrok. Jalen je podal v dejanju posrečeno označene značaje in jih opremil z najznačilnejšo potezo našega kmeta: ljubeznijo do rodne grude, ki mu jo pomaga rešiti. Igrali bod.<: Marija Vera, Gregorin, Presetnlk, M. Danilova, Simčičeva. Tiran, Bratlna, Boltar-Ukmarieva, Drenovec, M. Skrbinšek, Na-krst, Plut, Brezigar, Orel, Remčeva, J. Boltarjeva. Režiser M. Skrbinšek, inscena-tor ing. Franz.
Zgodba o malem lordu, ki si s svojo Izredno prikupnostjo pridobi srce zagrenjenega deda, jo znana mladini po knjigi »Mili lord«. Prvič v letošnji sezoni jo bodo ponovili v nedeljo dne 23. t. m. ob 14.30 uri. Naslovno vlogo bo Igrala Simčičeva. Režiser prof. šest.
»Nocoj bomo improvizirali«, je naslov originalne predstave, ki pokaže poskus sodobne improvizacije. Večer Ima za osnovo neko Plrandellovo novelo. Ljubosumnost na preteklost je glavna nit dejanja. Vpogled v delo režiserja in igralcev pri ustvarjanju te svojevrstne predstave je zanimivost zase. V glavnih vlogah: Levar, Gabrijel-člčeva, Severjeva, Jan. Režiser ln inscena-tor ing. arh. B. Stupica.
Prihodnja dramska premiera bo v začetku bodočega tedna. V režiji prof. šesta In z Nablocko v glavni vlogi bodo uprizorili delo sodobnega italijanskega pisatelja Ghe-rardija: »O, ta mladina!« Namen avtorja jo bil, pokazati kako privede lahko človek, ki veruje v svoje poslanstvo vzgoje, mlade ljudi, boreče se s predsodkom, da čustvo in prava ljubezen v današnjem času več ne obstojita, na pravo pot.
OPERA:
Sobota, 22. nov.: Madame Butterfly. Premiera. Red premierski. Začetek ob 17.30 Nedelja, 23. nov.: Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 10.30. — Grof Luksemburškt. Opereta. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16. uri Abonente Premierskega reda opozarjamo na današnjo predstavo Puccinijeve opere »Madame Butterfly« v deloma novi zasedbi. s Heybalovo v naslovni partiji. Glavno tenorsko partijo bo pel Franci, glavno baritonsko partijo Janko, nadalje sodelujejo od prejšnje zasedbe: Kogejeva kot Suzuki, španova — Kate, Lupša — Bonec. Dolničar — Tamadorl, na novo so zasedene partije: Goro — Sladoljev, komisar — Gregorin. Uradnika bo podal škabar.
Nedelja v Operi. Ob 10.30 uri bodo ponovili pestro mladinsko igro »Princeska ln zmaj«, z godbo, petjem in plesom, ki sta
jo napisala Golovin in Gregorc. Zgodba o pogumnem Jofiku, ki premaga a pomočjo palčkov in dobrih živali troglavega zmaja in reši princesko, je nadvse ljubka. V glavnih vlogah: Barbičeva, M. Golieva, Pianec-ki, B. In M. Sancin. Dirigent D. 2ebre. — Popoldne ob 16. url boao peli Leharjevo. opereto »Grof Luksemburški« s Franclom v naslovni ln Ivančlčevo v glavni ženski partiji. Melodljozna glasba, zabavno dejanje in učinkovit plesni vložek ustvarjajo prikupno predstavo, ob kateri se občinstvo Izvrstno zabava. Dirigent D. žebre, režiser E. Frelih, koreograf ing. Golorin. Opozarjamo, da veljajo za obe predstavi znižane cene.
Radio LJubljana
Sobota, 22. novembra 1941-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved tasa. S.15 Poročila v italijanščini. 12-15: Koncert viOh-rrsta Karla Trpina, pri kiavirju L M. Sker-janc. 12.40: Sekstet Jandali. 13 Napoved časa poročila v italijanščini. 13 15: Komunike glavnega stana Oboroženih Si'l v slovenščini. 13.17: Koncert sopranistke Elvire Balberi. Pri klavirju Salermo. I.del. 13.30: Pisana glasba, p.ošče. 13.45: Koncert sopra-nisitke Elvire Balberi. Pri klavirju Sailermo. II del 14 Poročila v Italijan 14.15. Ljubljanski radi j Sik i orkester pod vodstvom D M. Šijanca 14.15. Poročilla v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra 18
Inž. Norima.: Gospodinjstvo, da vanje za gospodinje. 1930; Foročflft ▼
slovenščini. 19.45: Koncert tenorist« Janeza Lipuščka ob spremiljevanju kitarista Kari* Hiadkega. 20: Napoved čafia, poročilla v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Stare in moderne skladbe, godalni orkester pod vodstvom mojstrov Manna in Zeme. 21.25: Vesti v slovenščini. 21.35: Romantična glasba pod vodstvom mojstra Oriandaja, 22.15: Pestra glasba. 22.45: Poročila v italijanščini.
Star! trg ob Kolpi
Preselitev. 79 občanov, stanujočih v če-pljah in v Brezovici v bližini Nemške Loke, se bo izselilo te dni v Nemčijo. So to ljudje, ki so bili naseljeni v naši občini dalje časa. Njihovo premoženje je že ocenjeno :n bodo dobili za svoja posestva odškodnino. Upniki imajo v naš; občini vpogled seznamov vseh teh oseb, ki se izselijo.
Vremenska izprememba. Kakor smo že poročali, nas je zima že zelo zgodaj obiskala. Radi tega je bil promet že Večkrat oviran. Najhujše težkoče se pojavljajo vedno zaradi prehrane. Sedaj, ko je nastopilo lepo sončno vreme, bi bilo zelo umestno, da se hrana čim prej nabavi za ta mesec. Kakor hitro se vreme izpremeni, lahko potem dolgo čakamo, ker smo v teh primerih odrezan- od sveta. Zato apeliramo na mero-dajne faktorje, da ukrenejo vse potrebno, da prejmemo ž:vila čim prej za ta mesec in tudi v bodoče vedno v reku.
Službo dobi
Beseda ( -.60, taksa —.60. »a daianie naslova ali za šifro L i.—.
Pletilja
verzirana » splošnem ple-tilistvu, dobi takoi stalno mesto. Vprašati v gostilni »Pri lovcu«. Rimska c. 24. tel. 46-9V	19299-1
Učiteljsko moč
za nemški pouk (.. II., III. in IV. razreda gimna-ziie, z znaniem latinščine in po možnosti angleščine, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimna-ziia«.	19278-1
'I'
Beseda l —.60. taksa —.60. i> daianie naslova ali za šifro L J.—.
Brizgalne za protiletalsko zaščito
z razpršilcem dobavlja ILERšIč & Co., Ljubliana, Cesta 29- oktobra 13, telefon 37-54.	19282-6
Aparat »Metan«
nemške znamke Hanson, kompletno garnituro, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19270-6
Fmpim
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Vinske sode
od 50—~>00 litrov, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na 'ogl. odd. Jutra pod »Sodi«.	19263-7
Prazne steklenice
vinske, vseh vrst. vs.-iko količino, plačamo najbolje.— Rupena, Tavčarjeva 6.
18880-7
	25 Dim! /	
	2« Wall|/	
V;':?		so/
•		40 Dim
		34 Wall


II iilamenio (t 'V/ doppia spirale ed il riem-- v/ pimenlo di aas inerte garan-^-frj ' tiseono nelle lampado Osrani gj VŽD
/grande quan!ita dfTuce (Clm) ffffffo J	ridotto consumo (WaH). V&i-***—'
i / Nitke na dvojno spiralo
I napolnitev z neučinkovitim [fffiljD plinom, jamčijo v ^Samicah p Osrazng] veliko količino svet
lobe, zaznamovane ▼ /mZffir^-. Decalumenu (Dim), z reducirano pora-. bo električne sile. (Watt).
65 Dim 50 Waff
E

100 Dim 71 Wati
125 Dim 86 Walt
150 Dim 99 Watt
.•t
•'. ' /	■-.-.'•v-
PSRAM
rp

-i
..• da litctf cz biton rnercato ......
Vam
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Radi opustitve prodaje radio-aparatov
prodamo še nekaj komndov najmodernejših	nemških
ap.iratnv po nizki ceni. — 1IER«TČ 8: Co., Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54.	19283 9
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za
šifro t 3-—. Krasno jedilnico
novo, in
samsko sobo
> kaučem, zelo ugodno prodam. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	19297-12
Ugodna prilika!
Jedilnico, lepo, staro, nemški slog, prodam. Medvedova 10-III-, levo.
19295-12
Kompletno spalnico
šperano, orehova imitacija, prodam. Poizve se: Gerbi-čeva ul. 25.	19277-12
Posteljne vložke
izdeluje iz močne žice in spreiema popravila Alojz Andlovic, Gregorčičeva 5.
19269-12
Jesenovo spalnico
2krat šperano, prodam za Lir 9700.—. Krže. pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Liubljani, Tvrševa 47, poleg kavarne Majcen.	19259-12
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3-—.
Več vagonov
suhih bukovih drv kupi takoj Pogačnik, Ljubljana, Bohoričeva 5, telefon 20 59.
19289-15
un
od d a
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
z elektriko in vodovodom, v bližini Ljubljane, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
mC9-21
Beseda l —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Garsonjero
udobno, v središču mesta ali neposredni okolici središča, v novi hiši. iščem za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«. 19261-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lepo, po možnosti s souporabo kopalnice, v ali blizu središča mesta, iščem za takoi ali t. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
19260-23a
Lepo sobo
s strogo separiranim vhodom, išče za takoj boliši gospod, ki pride mesečno samo nekaj dni v Ljubljano. Plača za ves mesec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predaleč«.
19308-23a
Izgubljen?
Beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L }.—.
Zlato zapestnico
sem našel. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19275-28
mmmtm-
Beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Odeje
iz vate in puha — nove in stare — vam zaiije. — Ljubljana, Marijin trg 2-II.
19206-30
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Opozorilo!
Rezervirane galoše naj stranke dvignejo še danes, ker se ne morejo dalje držati v evidenci. Aleksander Oblat, trgovina s čevlji. Sv. Petra c. 18. 19294-31
INSERSRAJ V „JUTRU"!
PREMOČ
DRVA — nudi
l Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
KUPIM PODJETJE
Z MOŽNOSTJO RAZVOJA.
Sprejmem tudi soudeležbo!
Kapital na razpolago. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Finančnike. □□□□□□□□□□□□□□□mDnonmaDCED
Primaria fabbrica ita-	Vodeča italijanska
liana carrozzine per	tvornica otroških vo-
bambini e giocattoli	zičkov in igračk išče
cerca conoscitore ar-	pri boljših strankah
ticolo introdotto mi-	vpeljanega poznaval-
gliore clientela per	ca artikla v svrho
AFFIDARE	PREDAJE
RAPPRESENTANZA ZASTOPSTVA
in Slovenja. Esigesi	za Slovenijo. Zahteva
capacita, referenze	se sposobnost, prvo-
primo ordine. Seri-	vrstne reference. Pi-
vere:	sati na:
Cassetta lOB-Unione	Pubblicita Italiana -
BOLOGNA_
Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh!
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod	m w
Jože Lotnc
vpokojenec O. U. Z. D.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob %3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
LJUBLJANA,, dne 21. novembra 1941.
Žalujoči: BOŽA — soproga; JOŽE, NADA, BOŽE ln RUŽA — otroci, ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v LjubljaaL ^