NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 39 - LETO 53 - CELJE, 1.10.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
OTROK
NA BEGU
Sedemletnik je v mesecu dni trikrat pobegnil,
zakaj? Tema tedna na strani 12.
Zdravnik
izsiljeval
bolnilca
Zdravnik splošne medicinske prakse s Kozjanskega
zahteval 3 tisoč nemških mark za »uslugo«. Stran 31.
/ražji nasveti za Gorenje
^	česa se bojijo gostinci? Sank ročk na sodišču. Kronika s Celjskega na strani 32.
Paijca, ravno prav dolga
__________^abert o PooblastHih slovenske pollcue. inter*^^
^apad na Trojane
Začenja se gradnja avtocestnega odseka Vransko - Blagovica. Stran 3.
HOPSI
OSTAJA
zakaj Goran Jagodnik ni oblekel dresa
turškega prvaka Fenerbahčeja? stran 20.
fčeraj blagor, danes prekletstvo
^štanjski vinigradniki, tako kot marsikateri drugi na Štajerskem, bijejo plat zvona. Kleti
)polne lanskega vina, vinska trta pa je zopet dobro obrodila. Vinogradniki se bojijo, da
Jgrozdje ostalo na trsih in se zavedajo, da marsikdo ne bo preživel tekme na evropskem
9u. Stran 6.
2
DOGODKI
Kategorizacija [e postala
politični problem
V ministrstvu za zdravstvo še naprej trdijo, da se v celjski bolnišnici kljub manjšemu prilivu denarja raven storitev ne
bo spremenila
Tudi po nedavni razpravi
na izredni seji celjskega
mestnega sveta ni prav nič
bolj jasno, kako bodo najbolj
odgovorne zdravstvene insti-
tucije v državi rešile spor s
Splošno bolnišnico Celje, ki
je nastal zaradi razvrstitve
bolnišnice med regijske, in
kako bodo v Celju z 800 mili-
joni manj letnega proračuna
lahko ohranili enak obseg
storitev in enako število za-
poslenih.
Direktor bolnišnice dr. Sa-
mo Fakin je namreč znova
opozoril, da celjska bolnišnica
po sedmih letih sanacije ne
more več zmanjšati material-
nih stroškov, niti števila zapo-
slenih ne. Po matematičnih
izračunih res »delajo več draž-
je medicine«, vendar to ne po-
meni, da »delajo predrage sto-
ritve« in mečejo denar skozi
okno. V zadnjih letih so kljub
zmanjšanju stroškov ohranili
in celo povečali obseg storitev,
zato manjšega priliva denarja
ne bodo mogli nadomestiti z
varčevanjem. »Žal pa jemanje
denarja niti ni največje zlo,« je
poudaril dr. Fakin. »V bolni-
šnici bo prišlo do moralnega
razkola, saj bo vsak vlekel na
svojo stran.«
Čeprav je torej vseskozi ja-
sno in tudi z analizami doka-
zano, da celjska bolnišnica
ne bo preživela kategorizaci-
je in standardizacije brez od-
puščanja zdravnikov in zapi-
ranja nekaterih oddelkov,
predstavniki	najvišjih
zdravstvenih institucij v dr-
žavi še naprej trdijo prav nas-
protno, namreč, da se v celj-
ski bolnišnici zaradi katego-
rizacije razmere ne bodo
prav nič poslabšale in da bo
standard storitev še naprej
takšen kot je bil zadnja leta.
»Celjani se čutijo prikrajša-
ne, ker so doslej dobili pre-
več oziroma več denarja kot
drugi,« je dejal minister za
zdravstvo dr. Marjan Jereb,
državni sekretar dr. Janez
Zajec pa je dr. Fakinu očital,
da navaja napačne podatke.
da je standard v celjski bolni-
šnici neprimerno boljši kot
marsikje drugje in da vods-
tvo bolnišnice noče priti na
sestanek v Ljubljano, kjer bi
preverih izračune o tem, ali
so v Celju zares dražji od
drugih. Dr. Zajec je celo oči-
tal, da je celjska bolnišnica
sprejela razvojno strategijo,
ne da ,bi jo prej uskladila z
ministrstvom in zdravstve-
nim svetom. Ne prvi ne drugi
očitek ne drži, pravijo celjski
zdravniki, saj jih v Ljubljani
ves čas ignorirajo, še ne dol-
go nazaj pa so o njihovi raz-
vojni strategiji govorili le naj-
boljše in poudarjali, da bi jo
morali imeti tudi v ostalih
bolnišnicah.
Razprava na celjskem
mestnem svetu, ki je bila si-
cer burna in polemična, torej
ni prinesla nobenega tehtne-
ga odgovora, razen sklepa,
da morajo zdravstveni stro-
kovnjaki čim prej narediti
primerjalno analizo, da celj-
ski bolnišnici do takrat ne
smejo zmanjšati mesečnega
priliva denarja in da je treba
o posledicah standardizacije
obvestiti vlado. Pokazalo pa
se je, da se je primer spoliti-
ziral in da bodo ministrstvo
za zdravstvo, državna zava-
rovalnica in vodstvo bolni-
šnice morali čim prej poiska-
ti primerne rešitve, ki pa bo-
do, tako vsaj glede na vse
izrečene grožnje kaže, mora-
le biti po godu Celjanom. Ce-
lje namreč ne bi moglo preži-
veti, so poudarili mnogi svet-
niki, če bi se po gospodar-
skem kolapsu porušilo še
zdravstvo.
JANJA INTIHAR
Občinskemu prazniku v čast
Minuli teden so svoj praz-
nik slavili v občini Mozirje.
Za datum 25. september so
se odločili, ker se je septem-
bra pred več kot dvema sto-
letjema na pobudo Franca
Hofbauerja začelo poučeva-
nje v slovenščini, septembra
pred skoraj sto leti so ustano-
vili zadružno hranilnico na
Rečici, septembra pa je bilo
osvobojeno tudi Mozirje.
V praznovanju so dali naj-
večji poudarek Francu Hriber-
niku, prvemu ravnatelju dr-
žavne nižje gimnazije, saj je
minilo pol stoletja, kar je šola-
nje v mozirski gimnaziji za-
ključila prva generacija matu-
rantov. V spomin ravnatelju so
izdelali doprsni kip in ga med
svečanostjo pred mozirsko šo-
lo tudi odprli, Hriberniku pa
so posvetili še brošuro in spo-
minski večer, na katerem so o
delu tega šolnika, pisca in kro-
nista spregovorili učenci sami.
Na svečani seji je slavnostni
govornik, predsednik občin-
skega sveta Mozirje dr. Anton
Jezernik, kot največja dosež-
ka minulega obdobja izposta-
vil začetek gradnje popolne
osnovne šole na Rečici in pri-
pravo dokumentacije za grad-
njo športne dvorane v Mozir-
ju, seveda pa so marsikje v
občini uredili tudi najbolj pe-
reče komunalne in infrastruk-
turne probleme.
Sicer so Mozirjani v čast
praznika pripravili še več
športnih tekmovanj, odprli
razstavo del Lojzeta Zavolovš-
ka, v Mozirskem gaju so se na
tradicionalnem druženju,
imenovanem Ex-tempore, sre-
čali slikarji iz večih slovenskih
krajev z mentorjem dr. Jože-
tom Muhovičem (razstavo
del, nastalih v dvodnevnem
druženju, bodo odprli novem-
bra), nedeljsko popoldne na
Rečici so popestrili zgornjesa-
vinjski godbeniki na pihala
pod vodstvom Francija Golju-
fa, v ponedeljek pa so s po-
močjo dr. Marije Makarovič
pripravili predstavitev knjige
Naše življenje, ki bo vsebovala
življenjepise rečiških kraja-
nov.
US, Foto: JOŽE MIKLAVC
Predsednik pripravljalnega odbora Ivan Zupan kot dirigent pred svojimi sošolci, prvimi
maturanti nižje gimnazije v Mozirju.
Celjski sejem Z |
enim gospodarjeir
Celjski župan Jože Zimšek in direktor družbe Celjsi
sejem mag. Franc Pangerl sta v ponedeljek na seji mestneo-
sveta parafirala pogodbo o ureditvi lastninskih razniefj
med oljčino in sejmom ter o pogojih najema objektov, kj^
v občinski lasti.
Z vsebino pogodbe, ki jo podpira tudi Obrtna zbornii^
Slovenije in s katero se po skoraj enoletnem usklajevani
končno strinjata oba partnerja, se načelno strinjajo tud
mestni svetniki. Pogodba določa, da občina kot lastnica oddaj
Celjskemu sejmu v najem hali A in B, vsa pripadajof
nezazidana zemljišča, servisne objekte, igrišča za tenis j
garderobe. Posebno poglavje opredeljuje vprašanje zimsk^
bazena, za katerega bodo v roku šestih mesecev na osnoi
strokovnih analiz pripravili aneks, v katerem bodo opredelil
način financiranja bazena in investicijska vlaganja. V pogodi
je določen tudi znesek najemnine, vendar svetniki menijo, (
številka (6 milijonov tolarjev na leto) ni realna, saj vsota nel
zadostovala za redno vzdrževanje občinskih objektov. Strinj^
jo pa se s tistim členom pogodbe, ki določa, da je Celjski sejen
dolžan omogočiti izvedbo vseh tistih kulturnih, športnih |
zabavnih prireditev, ki so v Celju že tradicionalne ali pa ima
za mesto poseben pomen.
Zaradi pripomb bodo svetniki pogodbo dokončno ratific^
šele čez nekaj tednov, podpis pa naj bi združili s slovesnost
ob vgraditvi temeljnega kamna za novo sejemsko halo.
Tabor mladih krščanskih demokratov
v športnem centru v Žalcu
je bil od petka do nedelje II.
vseslovenski mladinski ta-
bor, ki so ga organizirali
Mladi krščanski demokrati.
Začeli so s koncertom sku-
pine Kingston, v soboto pa je
bila okrogla miza na temo
»Mladi in Evropska zveza«, ki
so se je kot osrednji razprav-
ljavci udeležili predsednik ko-
misije za evropske zadeve v
državnem zboru Lojze Peter-
le, direktorica urada Vlade RS
za informiranje Marta Kos ter
predstavnica Zavoda za razvoj
mobilnosti mladih Katarina
Gorenc. Predstavili so vklju-
čevanje v evropske integracije
ter poudarili prednosti in sla-
bosti slovenskega vključeva-
nja v Evropsko zvezo kot jih
bodo občutili mladi. V razpra-
vi, ki je sledila, so poudarili,
da bi se morala mladina bolj
dejavno vključevati tudi v tak-
šne procese. Za ta čas sta na-
mreč značilna veliko nezani-
manje in apatija mladih na
tem področju.
Zvečer je bil koncert skupi-
ne Agropop, nedeljski dan pa
so namenili športu. Tako soi
ekipe iz različnih koncev Sl<
venije pomerile na turnirju
malem nogometu in košarki
T. TAVČA
Z okrogle mize Mladi in Evropska zveza.
Z OBČINSKIH SVETOV
Darja Pirkmajer se naprej direktorica
CEUE - Celjski svetniki so soglasno za direktorico Pokrajin-
skega muzeja Celje znova potrdili Darjo Pirkmajer, ki vodi to
pomembno celjsko in regijsko ustanovo že od leta 1994. (JI)
O javnih službali
LJUBNO - Občinski svetniki so minuli teden po obsežni
razpravi sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah. Z njim
bo uravnavano delovanje tovrstnih služb, ki jih je v ljubenski
občini že nekaj. (Ž.Z.)
Dražji vrtec
LJUBNO - Po nekaj mesecih je občinski svet določil nove,
višje cene oskrbe v vrtcu. Podražitev bo 15-odstotna in bo
začela veljati že naslednji mesec. (Ž.Z.)
Svelniškii
kandidati^
Krajevna organiza^
ZZB Tone Grčar Pod gii
dom je že pred časom spf
jela pobudo, naj škofij®^
konferenca Slovenije '
sveti oče Janez Pavel 1
uvrstita med svetniške ka'
didate slovenske mučeni'
duhovnike, ki jih je zverr
sko pobila fašistična drh^
V zvezi s to pobudo so pf
kratkim prejeli odgovor m^'
borskega škofa dr. FraH'
Krambergerja, da so vsi"
hovniki, ki so bili umorjen'
zloglasnem taborišču Jasfi^
vac, že zapisani na seznai^
kandidatov za proces nr^^
ništva. »Seveda bo ves po^
pek zahteval svoj čas.
smo šele pred pravim
kom, to je pri zbiranju osJ^
nih podatkov in izjav ter i
stavljanju življenjepisov oP!
sameznih kandidatih,« ^
sporočil mariborski škof- .
DOGODKI
3
llovorojencem'
prijazna
porodnišnica
predstavniki Slovenske-
odbora za Unicef bodo
danes dopoldne celjski
porodnišnici kot drugi v
jloveniji tudi uradno po-
delili prestižni niednarod-
pi naziv Baby Friendly
fjospital, novorojenčku
prijazna bolnišnica.
Slovesnost se bo pričela
Qb 10. uri pred glavnim
vliodom v porodnišnico,
predsednica slovenskega
odbora mag. Andreja -Čr-
nak Meglič bo širše pred-
stavila projekt, ki ga skupaj
i Unicefom vodi Svetovna
zdravstvena organizacija,
predsednik Nacionalnega
odbora za spodbujanje do-
jenja dr. Borut Bratanič pa
i)0 predstavil stroge kriteri-
;je, ki jih je treba izpolniti za
pridobitev tega mednarod-
nega naziva.
Ploščo z nazivom, ki bo
odslej krasila vhod v porod-
i-nišnico, bo odkrila ambasa-
dorka slovenskega Unic^f^a
jj^lilena Zupančič.
JI
ft
Mednarodni
dan gluhih
v počastitev 50-letnice
Iruštva- gluhih in naglušnih
lelje in mednarodnega dneva
luhih bo v dvorani Golovec v
kI)u v soboto, 3. oktobra,
poslava, ki se je bodo udele-
f gluhi in naglušni iz vse
venije, predstavniki iz par-
penta, surdopedagogi in
^stje iz tujine. Pričakujejo
akšnih tisoč udeležencev,
(ulturni program prireditve.
Sjo organizirata Društvo glu-
lih in naglušnih Celje in Zve-
adruštev gluhih in naglušnih
iovenije, bodo pripravili čla-
1 društev in gluhi otroci iz
K. L.
Napad na Trojane
Začenja se gradnja avtocestnega odseka Vransko-Blagovica - Poleg avtoceste še vec
obnovljenih cest
Napad na Trojane, kot so
se slikovito izrazili ob podpi-
su pogodb za pripravljalna
dela na 16,7 kilometra dolgi
trasi bodoče avtoceste med
Vranskim in Blagovico, se
začenja.
V ponedeljek je namreč
predsednik uprave Dars Jože
Brodnik podpisal pogodbi v
vrednosti 4,4 milijarde tolar-
jev. Cestno podjetje Ljubljana
in Cestno podjetje Celje bosta
v letu in pol opravila dela na
650 metrih avtocestne trase,
zgradila več premostitvenih
objektov (tudi viadukta Baba
in Zlokarje), nadomestni vo-
dovod v Zajasovniku, predv-
kop portala za predor Jasov-
nik ter več drugih preureditve-
nih in zaščitnih del; dela pa
bodo veljala 1,8 milijarde to-
larjev.
Gradiš bo v okviru priprav-
ljalnih del v 20 mesecih na
območju Jasovnika opravil
nekaj del, prestavil dve lokal-
ni cesti in več poti ter zgradil
124 metrov dolg viadukt Ja-
sovnik. Poleg tega bo presta-
vil lokalno cesto Ločica-Za-
homce, tam zgradil dva pod-
voza, z obeh strani trojanske-
ga predora pripravil predv-
kop portala... Gradisova dela
so ocenjena na 2,^ milijarde
tolarjev.
Sedaj že tečejo tudi razpisi
za gradbena dela na avtocesti
prek Trojan, ki sodi med naj-
težje odseke v Sloveniji. Na
njem bo treba zgraditi štiri
dvocevne predore s skupno
dolžino 11,8 kilometra, 360
metrov dolg enocevni predor
in 13 viaduktov, dolgih 3,5
kilometra. Če bo šlo vse po
načrtih, bo pododsek med
Vranskim in Trojanami zgra-
jen do konca leta 2002, od
Trojan do Blagovice pa leto
kasneje.
Ob tem pa je minuli četrtek
minister mag. Anton Bergauer
v Motniku slovesno odpri ob-
vozno cesto, ki se bo uporablja-
la kot razbremenilna cesta ob
gradnji avtoceste prek Trojan.
Posodobljena regionalna cesta
vodi od Ločice pri Vranskem
preko Kamnika do Vodic.
V torek so v Slovenj Gradcu
slavnostno podpisali tudi po-
godbo za rehabilitacijo več kot
46 kilometrov dolge ceste med
Dravogradom in Slovenj Grad-
cem, Dravogradom in Maribo-
rom, Slovenj Gradcem in Pe-
trovčami ter med Petrovčami
in Celjem. Pogodbo, vredno
več kot 1,35 milijarde tolarjev,
so podpisali predstavniki in-
vestitorja, Direkcije Republike
Slovenije za ceste, ter večih
izvajalcev, med njimi je tudi
Cestno podjetje Celje.
US
Mladi za razvoj
Šentjurja
v petek je iniciativni od-
bor ustanovil Društvo za raz-
voj šentjurske občine, kate-
rega namen je združevati ob-
čane, ki lahko kakorkoli
prispevajo k razvoju občine.
Društvo je nastalo na pobu-
do mladih, ki menijo, da na-
daljnje usmeritve za občino
pomenijo le nazadovanje.
Novonastalo društvo naj bi
bilo nestrankarska in civilno
družbena organizacija, ki naj
bi s svojim delovanjem vzpod-
budila k hitrejšemu gospodar-
skemu in drugemu napredku
na tem območju, kar med dru-
gim pomeni povečanje gospo-
darske rasti, zmanjševanje
brezposelnosti ter ustavitev
negativnih demografskih tren-
dov. Posledice gospodarskega
nazadovanja se kažejo tudi v
obliki zmanjševanja industrij-
ske proizvodnje, investicij,
kupne moči prebivalstva ter
odlivu mladega strokovnega
kadra.
Prav zato so člani društva
prepričani, da je potrebno za
rešitev omenjenih problemov
postaviti prioritete, ki vključu-
jejo pozitivno naravnano in
razvojno usmerjeno ozračje,
ki bo v ljudeh vzbudila zaupa-
nje v podporo in pomoč.
Opredeliti bi bilo potrebno
primerjalne prednosti posa-
meznih področij, izdelati stra-
tegijo razvoja po posameznih
krajih in panogah itd. Pri tem
naj bi zlasti upoštevali geo-
grafsko lego Šentjurja, za delo
pa naj bi občina aktivirala in
motivirala tudi mlade strokov-
no usposobljene ljudi.
Prednost tega območja naj
bi bila predvsem v neokrnjeni
naravi, kjer so možnosti pride-
lave bio proizvodov. Šentjur
naj bi tako postal razvojno
središče Kozjansko-obsotelj-
ske regije, s čimer bi tudi
zmanjšali število brezposel-
nih in povečali bruto družbeni
proizvod občine oziroma regi-
je.	B. JANČIČ
Skozi trg je šla povorica
Občina Šoštanj je praznovala včeraj, 30. septembra, 650-letnico podelitve trških pravic. V
^oto, 26. septembra, si je več kot tisoč Šoštanjčanov ogledalo pisano povorko, v kateri so se
^flstavile krajevne skupnosti, društva in kulturniki.
i^ledalce so navdušili člani Pihalnega orkestra Zarja in mladi frajtonarji (na sliki) pod vodstvom
r^erta Goličnika. Osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki je bila povsem drugačna kot prejšnja
so vtisnili dušo otroški glasovi, saj so zapeli združeni šolski in cerkveni otroški zbori. »Večina
mora zoreti, tako tudi Šoštanj počasi izgublja pečat prezrtega kraja in prihodnost se kaže v
^^lejši luči,« je dejal župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih in pristavil, da naj bi prav v zakladnici
prednikov našli temelje sedanje ponovne rasti Šoštanja.	K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
''^c kot tisoč Šoštanjčanov si je ogledalo povorko ob občinskem prazniku. Letos mineva 650
let, odkar je celjski knez Friderik podelil Šoštanju trške pravice.
Srečanje
borcev na Čreli
v soboto, 10. oktobra, bo
ob 11. uri tradicionalno spo-
minsko srečanje na Čreti
nad Vranskim.
Tukaj so se oktobra . 1941
slovenski partizani prvič fron-
talno spopadli z nemško voj-
sko. Na srečanju bo slavnostni
govornik Sergej Kraigher, ude-
ležence pa bo pozdravil tudi
škof Vekoslav Grmič. Sreča-
nje, ki ga pripravljajo Združe-
nje borcev in udeležencev
NOB občine, območni odbor
Zveze borcev Mozirje in Do-
micialni odbor II. grupe odre-
dov Celje, bo ob vsakem vre-
menu.	PP
PO SVETU
Schroder
porazil Kohla
v Nemčiji so potekale voli-
tve, na katerih je dobrih 60
milijonov volivcev izbiralo
poslance spodnjega doma
parlamenta in novega kanc-
lerja. Kot je bilo pričakovati,
se je zgodil zgodovinski
preobrat. S pet odstotkov
prednosti pred vladajočo
koalicijo CDU/CSU je zmaga-
la Socialdemokratska stran-
ka (SPD). Tako se je po 16-ih
letih končala vladavina 68-
letnega kanclerja Kohla, ki
ga bo zamenjal 54-letni Ger-
hard Schroder, ki je bil doslej
premier zvezne dežele Spod-
nje Saške.
Kohl je po velikem porazu,
izgubil je celo v lastnem volil-
nem okrožju v Ludwigshafnu,
odstopil tudi s položaja pred-
sednika Krščansko-demokrat-
ske unije. Bo pa v prihodnje
opravljal delo poslanca. CDU
je bila v nedeljo poražena naj-
močneje po letu 1949; kar na
12-ih od zadnjih 13-ih volitev
je bila stranka z največ glasovi.
Le leta 1972 je socialdemokra-
tu Willyju Brandtu uspelo
zmagati s prednostjo 0,9 od-
stotka. Nemčijo bo v prihod-
nje najverjetneje vodila »rde-
če-zelena« koalicija, SPD in
Zeleni, ki imajo skupaj 345
poslanskih mest, kar je 21
mest večine pred združbo os-
talih strank. Zanimivo je, da se
Zeleni zavzemajo za legaliza-
cijo mehkih drog, želijo pa si
tudi »prevetriti« zvezo Nato.
Schroder ne skriva, da bi Zele-
nim dodelil zunanje ministrs-
tvo. Zunanji minister bi postal
Joschka Fischer, šef parlamen-
tarne frakcije Zelenih. Danes
50-letni Fischer je bil v 60-ih
eden bolj zagretih mirovnih
protestnikov. Pred dvema leto-
ma se je ločil od tretje žene. To
je lani storil tudi Schroder, ki
se je le tri tedne zatem poročil
še četrtič, tokrat s skoraj en-
krat mlajšo novinarko. Sicer
pa je novi kancler po izobrazbi
pravnik, ki je obljubil, da bo
nadaljeval nemško usmerje-
nost proti združeni Evropi..
Bo ostalo le pri
grožnjah?
Prvič po sedmih mesecih,
odkar je izbruhnila kosovska
kriza, se je mednarodna
skupnost odločila za bolj os-
tro potezo, ki naj bi jugoslo:
vanskega predsednika Milo-
ševiča prisilila k popuščanju.
Varnostni svet ZN je namreč
sprejel resolucijo, ki ne iz-
ključuje uporabe sile.
Pa tudi sicer je besedilo re-
solucije napisano v precej os-
trem tonu. Bliža se namreč
zima, več kot 50 tisoč ljudi pa
živi na prostem, brez najo-
snovnejših življenjskih sred-
stev. VS od obeh strani zahte-
va takojšnjo prekinitev vseh
sovražnosti. Od ZRJ pa zahte-
va začetek dialoga pod medna-
rodnim posredništvom; umik
sil, s katerimi so izvajali repre-
sijo nad civilnim prebivals-
tvom; tujim misijam mora
omogočiti neprekinjeno opa-
zovanje položaja na Kosovu in
poskrbeti za vrnitev številnih
beguncev. Od kosovskih Al-
bancev pa resolucija izrecno
zahteva, da obsodijo teroristič-
na dejanja, pri doseganju svo-
jih ciljev pa se morajo omejiti
na miroljubna sredstva.
Dan po sprejetju resolucije
so se na Portugalskem sestali
obrambni ministri Nata, ki so
Miloševiča pozvali, naj raz-
glasi premirje, sicer mu bodo
zagrozili z ultimatom. Po be-
sedah generalnega sekretarja
Nata Šolane je zveza od svojih
vojaških strokovnjakov že
zahtevala, naj sestavijo po-
sebno letalsko enoto za more-
biten vojaški poseg. Na vse to
so se seveda odzvali v Beogra-
du; po besedah neimenova-
nega vira bo vojska ukrepala v
primeru vsakršnega kršenja
jugoslovanskega zračnega
prostora.
Rushciie si je
oddahnil
Iransko vodstvo je sporo-
čilo, da se distancira od
smrtne obsodbe nad Salma-
nom Rushdiejem, ki jo je
leta 1989 izrekel nekdanji
verski voditelj ajatola Ho-
meini. Prav tako več ne pod-
pira denarne nagrade v viši-
ni dva in pol milijona dolar-
jev za umor pisatelja indij-
skega rodu, ki je zaslovel in
hkrati postal svojevrsten
ujetnik, ko je napisal Satan-
ske stihe.
Sedanje vodstvo t.i. fatve
(dolžnost vsakega muslima-
na, ki ima možnost, da ubije
Rushdieja je, da to stori) si-
cer ne more preklicati, si pa
je v Veliki Britaniji živeči pi-
satelj precej oddahnil. Kljub
temu pa ga bodo še naprej
varovali posebni britanski
agenti. V preteklih devetih
letih je namreč umrlo nema-
lo ljudi, ki so bili povezani s
Satanskimi stihi. Julija 91 so
neznanci do smrti zabodli
japonskega prevajalca; istega
meseca je bil v napadu z
nožem ranjen tudi italijanski
prevajalec Rushdiejevega de-
la. Dve leti kasneje so iranski
"skrajneži napadli turškega
založnika, ki mu je uspelo
pobegniti, a je v podtaknje-
nem požaru umrlo 37 ljudi.
Oktobra 93 pa je bil trikrat
ustreljen norveški prevaja-
lec, ki jo je odnesel s hudimi
poškodbami. Poteza novega,
bolj liberalnega iranskega
vodstva, naj bi pripomogla k
hitrejši navezavi odnosov z
zahodnimi državami. Po is-
lamski revoluciji leta 1979 so
namreč državo osiromašili
številni ukrepi; od gospodar-
skih sankcij, prepovedi grad-
nje (donosnih) naftovodov
skozi Iran, do zamrznitve
iranskega premoženja v
ZDA. Zato tudi ne čudi, da so
ta teden podpisani sporazum
o obnovitvi diplomatskih od-
nosov med Londonom in Te-
heranom številni označili za
zgodovinski.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Volitve bodo
Državna volilna komisija
je sprejela rokovnik volil-
nih opravil za izvedbo le-
tošnjih lokalnih volitev, ki
bodo 22. novembra.
Roki za izvedbo volitev so
pričeli teči 23. septembra.
Občinske komisije morajo
do 2. oktobra določiti voliš-
ča, do takrat pa lahko posa-
mezne politične stranke tudi
predlagajo predsednika in
člane volilnih odborov. Volil-
ni imeniki morajo biti razgčr
njeni od 12. oktobra .dalje,
zadnji rok za vložitev kandi-
datur pa je 28. oktober do 19.
ure. Preverjanje zakonitosti
kandidatur mora biti konča-
no do 3. novembra, 7. no-
vembra bodo objavljene po-
trjene kandidature in liste
kandidatov. Predčasno gla-
sovanje bo od 17. do 19. no-
vembra.
Volilna kampanja se bo
uradno začela 23. oktobra,
končala pa 20. novembra
opolnoči. Občine so v skladu
z zakonom o volilni kampa-
nji že morale določiti plakat-
na mesta, organizatorji kam-
panje pa morajo posebne ži-
ro račune odpreti do 8. okto-
bra. Na ta dan morajo tudi
mediji določiti in objaviti
pravila v zvezi z volilno kam-
panjo.
Državna volilna komisija
je še priporočila, naj občine
v primeru, ko bo potreben
drugi krog volitev za župana,
le-tega razpišejo 6. decem-
bra.	JI
Celje potrebuje spremembe
Županski kandidat SKD Stanko Lorger si želi, da bi bilo mesto vsem prijazno
Prejšnjo sredo, na prvi dan
volilnih opravil, je celjski ob-
činski odbor Slovenskih krš-
čanskih demokratov uradno
napovedal kandidaturo Stan-
ka Lorgerja, upokojenega 67-
letnega profesorja matemati-
ke, za župana Mestne občine
Celje. Člani stranke vidijo v
Stanku Lorgerju moža, ki bi
znal prisluhniti majhnemu
človeku in bi reševal proble-
me v zadovoljstvo občanov.
Celje - vsem prijazno mesto je
slogan županskega kandidata,
ki je na tiskovni konferenci
opozoril na nekatere ključne
probleme, ki jih vidi v mestu in
bi jim kot župan namenil več
pozornosti. Izpostavil je prob-
lem brezposelnosti: »V Celju ni
bilo storjeno vse, da bi ta pereč
problem razrešili v dobro vseh
meščanov. Kako naj bi na
zmanjševanje brezposelnosti
vplival župan? Občina bi lahko
podjetnikom in obrtnikom da-
la v uporabo zemljišča v zame-
no za minimalno participacijo
in na ta način bi že odprli nekaj
novih delovnih mest.« Stanko
Lorger je poudaril, da mesto
dobi premalo denarja od drža-
ve in da zdaj nismo kaj dosti na
boljšem, kot smo bili takrat, ko
v Ljubljani ni bilo naših po-
slancev. Opozoril je še na prob-
lematiko celjske bolnišnice, ki
ji preti zapiranje oddelkov.
»Bomo imeli zdravstvene stori-
tve na voljo v Mariboru in
Ljubljani, Celje pa bo potisnje-
no na rob?« je vprašal Lorger.
Izpostavil je tudi problem ne-
dokončane razvojne strategije
mesta: »Že leta 1995 je občina
župana pooblastila, da sprej-
me razvojno strategijo, a je še
danes nimamo.« V celjskem
odboru SKD so bili mnenja, da
je stalna županova prisotnost v
občini nujna in dejali, da da-
našnja praksa kaže, da župan
ni prisoten vselej, kadar bi mo-
ral biti. Poudarih so, da Celje
potrebuje spremembe in Stan-
ko Lorger, njihov kandidat za
župana, naj bi jih pomagal ure-
sničiti.
mmmmmmmmmmKmmm KL
Stanko Lorger je član SKD od leta 1993. Celjani ga poznajo kot
dolgoletnega profesorja matematike in izredno uspešnega
atleta, ki se je trikrat udeležil olimpijskih iger, danes pa je
dejaven mednarodni atletski sodnik. Pred dvema letoma je
postal častni meščan Celja.
Savinjčani v programu Phare
v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
ter s sodelovanjem republiškega zavoda za zaposlovanje
poteka v celjski regiji pilotski projekt Phare pod delovnim
nazivom »Aktiviranje lokalnih zaposlitvenih iniciativ.«
Gre za program Evropske unije, ki omogoča podporo integral-
nim razvojnim programom, ki so eden najpomembnejših pogo-
jev za pridobivanje finančne podpore s strani Evropske unije.
Za ta sredstva ne morejo kandidirati posamezne občine, ampak
le več občin skupaj v regiji. Z razdelitvijo občine Žalec na šest
novih občin lahko te nastopajo kot regija Spodnje Savinjske
doline in tako sodelujejo v projektu.
Izvedli bodo delavnice za pristop k pripravi projektov na
posameznih področjih kot so turizem, malo gospodarstvo ter
podjetništvo, področje kmetijstva, varstva okolja in prostora ter
sociale. Prvi takšni delavnici sta bili minuli konec tedna. Na
PolzeU, odkoder je tudi posnetek, je bila s-področja turizma,
druga delavnica za področje malega gospodarstva in podjetniš-
tva pa je bila na Vranskem.	T. TAVČAR
Zahvala ravnateljicam
V ponedeljek, 28. septembra, je župan Mestne občine Celje
Jože Zimšek, sprejel tri ravnateljice, ki zaključujejo svoje
poklicno delovanje.
Ravnateljici vrtcev Tončke Čečeve Emiliji Pešec, ravnateljici
vrtcev Zarja Marini Posinek in ravnateljici Osnovne šole Lava
Mariji Hudej se je v imenu Celja zahvalil za njihov bogat
prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja.
PP, Foto: GREGOR KATIC
Cesta v Ter za CRP
V program celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi
(CRP) je ljubenska občina letos prijavila območje hribo-
vitega zaselka Ter in je bila tudi izbrana na javnem
razpisu.
Ljubenci so hkrati dobili še nekaj denarja za demografsko
ogrožena območja in začeli z modernizacijo ceste proti Teru,
ki je pogoj za nadaljevanje akcije CRP. Za izvajalca zaključnih
del na 3,8 kilometra dolgem odseku je bilo izbrano CP Celje,
spodnji ustroj ceste pa bodo pripravili kar krajani.	Ž.Z.
Cesti za praznik
Občina Vojnik praznuje v
teh dneh svoj tretji občinski
praznik, ob katerem so pri-
pravili številne prireditve,
med drugim tudi sobotni ot-
voritvi cest Socka-Vrba ter
Klane.
Ob tej priložnosti je vojniški
župan Beno Podergajs nave-
del tudi nekaj podatkov o za-
četkih gradnje in težavah z
uresničitvijo načrtov. To naj bi
zlasti veljalo za nekaj več kot 2
kilometra dolgo cestno pove-
zavo Socka-Vrba, ki naj bi de-
lala preglavice uporabnikom
ceste. Precej obremenjeno ce-
sto so tako razširili in asfaltira-
li že konec lanskega leta, slav-
nostno otvorili pa ob letoš-
njem občinskem prazniku.
Zanjo je občina Vojnik odštela
33,3 milijona tolarjev.
Druga pridobitev za krajane
novonastale občine Dobrna je
asfaltiran 600-metrski odsek
ceste v Klane, ki je znašal 14
milijonov tolarjev. Le-ta po-
meni nadaljevanje izgradnje
ceste izpred štirih let, ki naj bi
bila prva odprta cesta v novi
Občini Vojnik, dolga približno
poldrugi kilometer. Z novoas-
faltiranim odsekom je tako ce-
sta v Klane po besedah vojniš-
kega župana dobila celostno
podobo, kot naj bi se za zdra-
viliški kraj tudi spodobilo.
Na šolskem igrišču so se ob
prazniku pomerile pionirske in
mladinske ekipe Gasilske zveze
Celje, med katerimi je v skup-
nem seštevku po pričakovanjih
zmagala mladinska ekipa z Do-
brne. Štirideset članskih ekip in
veteranov je tekmovalo v nede-
ljo, med 500 nastopajočimi ga-
silci pa so prvo mesto dosegli
gasilci iz Nove Cerkve.
B. JANČIČ
Po otvoritvi ceste i; Klane so krajani nazdravili z vojniškim županom Benom Podergajsom.
PO DRŽA^
Zavrnjen slclep
UUBUANA, 24. septem.
bra (Večer) - Državni zbor nj
sprejel sklepa poslanskih
skupin SDS in SKD, naj pred.
sednik vlade Janez Drnovšel;
zaradi domnevnim nepravil.
nosti v ministrstvu za šolstvo
v zvezi s primerom Jankovi^
zamenja ministra Slavka Ga-
bra. Petdnevno prerekanje se
je končalo z 22 glasovi ^
zamenjavo in 40 glasovi proti
Vec za stanovanju
UUBLJANA, 24. septem-
bra (Delo) - Stanovanjski
sklad RS je na septembrskem
razpisu stanovanjskih poso-
jil razdelil mladim parom in
družinam, ki prvič rešujejo
stanovanjsko vprašanje,
2,575 milijarde tolarjev, kar
je za 700 milijonov več, kot
je znašala razpisna vsota.
Zglajen spor
UUBLJANA, 24. septem
bra (Večer) - Vlada je potrdi-
la tarifni del aneksa h kolek-
tivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi. Po pogod-
bi, ki sta jo vlada in sindikat
že podpisala, med drugim
velja, da za delo na dan dr-
žavnega praznika ali za delo
prostega dne pripada zapo-
slenim v zdravstveni negi do-
datek, ki znaša 130 odstot-
kov od osnove. Prvi dodatek
bodo medicinske sestre do-
bile izplačan 1. oktobra. Na-
slednji dodatek bodo po spe
razumu dobile najkasneje
oktobra prihodnje leto.
Vroča razprava
UUBUANA, 25. septem
bra (Delo) - Državni zbor je
prekinil obravnavo zakona o
izdaji državnega poroštva za
najetje posojil za izgradnjo
tretjega bloka Termoelek-
trarne Trbovlje. Zakon je v
drugem branju, vendar od-
bor za finance predlaga vno-
vično splošno razpravo o
smiselnosti gradnje, saj naj
bi 150 milijonov mark zanjo
prispevala tudi država.
Proračunsko
usklajevanje
UUBUANA, 28. septem-
bra (Delo) - Vlada je po več-
dnevni seji sprejela predlog
proračuna za leto 1999 in v
njem določila, da naj bi od-
hodki znašali 958,6 milijarde
tolarjoj/, prihodki pa 928,8 m';
lijarde tolarjev. Proračunski
primanjkljaj naj bi tako znašal
29,8 milijarde tolarjev oziro-
ma 0,8 odstotka slovenskega
bruto družbenega proizvoda v
prihodnjem letu. V primerjav
z letošnjim proračunom bodo
proračunski odhodki v le'"
1999 višji za deset odstotkov.
Troha brez službe
UUBLJANA, 28. septem
bra (Delo) - Ministrstvo
obrambo je majorju Ladisla-
vu Trohi, ki zaradi nepravi'"
nosti v Slovenski vojski
nekaj mesecev protestif^
pred parlamentom, poslal"
sklep o prenehanju delovn^
ga razmerja zaradi neizp^''
njevanja delovnih obvez^'''
sti. Troha je bil od začeti'^
protesta v suspenzu in r
prejemal polovično plačo.
INTERVJU
5
Palica, ravno prav dolga
Ima po novem zakonu o policiji slovenska policija dovolj, premalo ali preveč pooblastil? - O tem in še o cem v pogovoru z Miroslavom Žaberlom,
višjim svetovalcem v ministrstvu za notranje zadeve
Julija letos je začel veljati
„ov zakon o policiji. Zakon,
l^i je naslednik Zakona o no-
tranjih zadevah iz leta 1980,
prinaša novosti, ki se nana-
šajo na organizacijsko in de-
lovno pravno področje, ne-
l(aj izrazitih sprememb pa je
tudi na področju policijskih
pooblastil. Kako je po novem
z organizacijo policije, smo
najprej vprašali sogovorni-
ka, Miroslava Žaberla, višje-
ga svetovalca v ministrstvu
za notranje zadeve.
m^-
Zakon še vedno določa tri-
nivojsko organizacijo polici-
je, torej državno, regionalno
in lokalno raven. Na državni
ravni je predvideno delovanje
generalne policijske uprave,
na regionalni ravni so policij-
ske uprave in na lokalni poli-
cijske postaje. Bistvena no-
vost je že pri državni organi-
zaciji, kjer zakon policijo kot
pretežno operativno službo
»izvzema« iz ministrstva za
notranje zadeve in jo ustoli-
čuje kot organ v sestavi tega
ministrstva. S tem naj bi poli-
cija kot strokovna služba do-
bila večjo samostojnost. Poli-
ti/o in generalno policijsko
opravo vodi generalni direk-
tor policije. Na regijski ravni
se bo spremenilo ime organi-
zacijske enote, ki se ne bo več
imenovala uprava za notranje
zadeve, temveč bo to policij-
ska uprava, ki jo bo po novem
vodil direktor policijske upra-
ve. Organizacija policije na
lokalni ravni ostaja nespre-
menjena.
Ali novi zakon določa tudi
razmerja policije na lokalni
ravni do lokalnih skupnosti?
Zakon o policiji je na to
področje posegel dokaj ohlap-
no - z določilom, da policijske
postaje in policijske uprave v
okviru-svojih pristojnosti so-
delujejo z organi lokalnih
skupnosti na področjih, ki se
nanašajo na izboljšanje varno-
sti. V ta namen se lahko usta-
navljajo sveti, sosveti, komisi-
je ali druge dogovorjene obli-
l^e partnerskega sodelovanja.
Zakonske možnosti so torej
dane. Sicer pa si v policiji v
Zadnjem obdobju močno pri-
^devamo, da se odpiramo
navzvem in sodelujemo z
jiudmi in institucijami kot
enakopravnimi partnerji pri
Zagotavljanju osnovnega poli-
'^'jskega poslanstva, to je zago-
tavljanju varnosti ljudi in pre-
•^oženja.
Področje policijskih poob-
'^stil, ki nas tokrat še pose-
■^Pj zanima, je široko, pred-
vsem pa zelo občutljivo. Kaj
^Ploh so policijska pooblasti-
^ in kako daleč smejo pose-
dati v človekove osnovne pra-
vice?
Policija ima z zakonom do-
°čene naloge, ki jih opravlja.
^ jih opravlja uspešno, pa
Potrebuje pooblastila, torej
'^^kakšno orodje. Pooblastila
določena v različnih zako-
"^''i. na primer v Zakonu o
kazenskem postopku za pri-
mere, ko policija preiskuje
kazniva dejanja, v Zakonu o
prekrških za primere, ko ima
policija opravka s storilcem
prekrška in v Zakonu o policiji
za primere vzdrževanja javne-
ga reda in opravljanja ostalih
policijskih nalog. Vsako poli-
,cijsko pooblastilo pa nujno
posega v ustavno zagotovljene
človekove svoboščine in pravi-
ce. Tako se na primer s poob-
lastilom hišne preiskave pose-
ga v človekovo pravico do ne-
dotakljivosti stanovanja, s pri-
jetjem, privedbo in pridrža-
njem pa v pravico do osebne
svobode. Glede na intenziteto
poseganja v človekove svoboš-
čine ali pravice so določeni
bolj ali manj strogi pogoji in
postopki pri uporabi posa-
meznih pooblastil.
V Angliji menda ni z za-
konom predpisano, da mo-
ra imeti posameznik, ko
ima opravka s policijo, pri
sebi dokumente za identifi-
kacijo. Kako je s tem pri
nas?
Po sprejetju novega Zakona
o osebni izkaznici ta doku-
ment tudi pri nas ni več obve-
zen identifikacijski doku-
ment. Zakon o policiji pa je
predrugačil pogoje za izvedbo
policijskega pooblastila »legi-
timiranja«. To pooblastilo je
zakonodajalec preimenoval v
ugotavljanje identitete. Pri
tem pa ne gre samo za lepo-
rečni popravek naziva poobla-
stilne norme, temveč tudi za
vsebinske spremembe. Poleg
primerov, ko policija nekoga
prime, in v primerih, ko poli-
cija ugotavlja identiteto dolo-
čene osebe na upravičeno
zahtevo uradnih oseb ali dru-
ge osebe, sme policist ugotav-
ljati identiteto tudi tiste osebe,
ki s svojim obnašanjem, rav-
nanjem, videzom ali zadrže-
vanjem na določenem kraju
ali ob določenem času vzbuja
sum, da bo izvršila, izvršuje
ali je že izvršila kaznivo deja-
nje ali prekršek.
Sme pri nas policist ustavi-
ti voznika, udeleženca v pro-
metu, če ta ni storil nobene-
ga cestnoprometnega pre-
krška?
Gre za dilemo, ali sme izvr-
šilna veja oblasti omejevati
pravice državljana, ki se ni z
ničemer pregrešil proti drža-
vi. Tipični takšni primeri so
pri vsakodnevnih vožnjah v
cestnem prometu. Policisti
imajo z zakoni določena
pooblastila, da lahko ustavijo
in prekontrolirajo voznika ter
preverijo listine in tehnično
brezhibnost njegovega vozi-
la. Celo več, »prometni za-
kon« zavezuje udeležence v
cestnem prometu, da dopu-
stijo policistu potreben pre-
gled prevoznega sredstva za-
radi preverjanja opreme, na-
prav in tovora v interesu var-
ne vožnje. Pravila stroke ozi-
roma usmeritve ministrstva
pa gredo v smeri, da bi se
takšna ustavljanja dogajala
čim redkeje, seveda pa to ne
velja za akcijsko delo polici-
stov. Pri določenih vrstah pre-
krškov, v mislih imam pred-
vsem vožnjo pod vplivom al-
kohola in kršitve v zvezi z
mamili, pa bo strožji nadzor v
praksi najverjetneje ostal.
Imajo tuje policije več ali
manj pristojnosti, kot jih ima
naša?
Ko se državljan prekrši zo-
per pravni red, imajo tuje poli-
cije ponavadi hujša in strožja
pooblastila, kot pri nas. V
Ameriki vas zaradi vožnje pod
vplivom alkohola ali zaradi
kakšnega drugega, manj ne-
varnega dejanja, nemudoma
aretirajo in zaprejo. V tujini so
predvsem postopki, ki sledijo
policijskim ukrepom, dodela-
ni in dorečeni. To pa so zade-
ve, ki pri nas še pešajo. Mislim
predvsem na dolgotrajnost in
številčnost postopkov pri pra-
vosodnih organih ter na neu-
strezen sistem izterjav izreče-
nih kaznih.
Sme policija opraviti prei-
skavo avtomobila ali stano-
vanja brez odredbe sodišča?
Nedotakljivost stanovanja je
varovana z ustavo in zakoni.
Policija sme načeloma vstopiti
in preiskati tuje stanovanje in
prostore le z odredbo sodišča.
Le v izjemno nujnih primerih,
ki pa so taksativno zakonsko
določeni in se nanašajo samo
na sum storitve kaznivega de-
janja, pa smejo policisti prei-
skavo opraviti tudi brez
odredbe sodišča, vendar mo-
rajo o tem takoj obvestiti prei-
skovalnega sodnika ali držav-
nega tožilca. To pa ne velja za
prevozno sredstvo, ki ga kot
udeleženci uporabljamo v
cestnem prometu. V zakonsko
določenih primerih, kot so na
primer sum storitve uradno
pregonljivega kaznivega deja-
nja, sum posedovanja orožja
ali orodja primernega za na-
pad, ob opravljanju mejne
kontrole in podobnem, pa
sme policist opraviti pregled
prevoznega sredstva, voznika
in potnikov brez odredbe so-
dišča. Izjema velja le za bival-
ne prostore avtodoma in za
počitniške prikolice, kjer pa je
zagotovljeno sodno varstvo
zasebnosti in si mora policija
pred preiskavo priskrbeti
odredbo sodišča.
Kako pa je s pravico do
odvetnika, ko se državljan
znajde v policijskem postop-
ku?
Odvetnik naj bi bil državlja-
nu pravni garant. Pri policij-
skih postopkih, predvsem pa
to velja za nadaljnje postopke
pred sodiščem oziroma sodni-
kom za prekrške, imamo na
eni strani prava neveščo stran-
ko, ki se je s storitvijo nezako-
nitega ravnanja pregrešila pro-
ti državi, na drugi strani pa
policijo, državnega tožilca in
sodnika za prekrške, vsi ti pa
so »oboroženi« s pravnim zna-
njem. Zaradi tega že sama Us-"
tava Republike Slovenije in v
določenih primerih Zakon o
kazenskem postopku ter Za-
kon o policiji, dajejo državlja-
nu pravico, da je seznanjen s
tem, da mu je organ na njego-
vo zahtevo dolžan zagotoviti
zagovornika in da ima pravi-
co, da v postopku molči. Ta
dolžnost policije pa je predpi-
sana samo v primeru, ko poli-
cija nekomu odvzame pro-
stost ali pa ko opravlja hišno
preiskavo na podlagi odredbe
sodišča. V takšnem primeru
mora policija, če si je držav-
ljan izgovoril zagovornika, po-
čakati z nadaljnjimi aktivnost-
mi, vendar najdlje dve uri od
takrat, ko mu je bila dana
možnost, da pokliče odvetni-
ka. Pri vseh ostalih policijskih
postopkih pa policija ni ob-
vezna seznaniti državljana z
navedeno pravico. Seveda pa
to ne pomeni, da državljan
sam, na lastne stroške, ne bi
mogel poklicati odvetnika,
vendar v takšnem primeru po-
licisti ne bodo čakah z nadalj-
njim ukrepanjem, ampak bo-
do svoje delo nadaljevali in
dokončali.
So kakršna koli maltretira-
nja med policijskim postop-
kom dopustna? Nas, na pri-
mer, policist sme tepsti z gu-
mijevko ali podobnim sreds-
tvom?
Policisti smejo uporabljati
tudi silo. Prisilna sredstva je
pri izvrševanju zakonite nalo-
ge dopustno uporabiti takrat,
ko se oseba med postopkom
upira, ko napada ali kako
drugače onemogoča izvršitev
naloge. Seveda pa so za tak-
šne primere točno določeni
razlogi ter postopki. Policisti
smejo uporabljati različne vr-
ste prisilnih sredstev, od naj-
milejših, kot so sredstva za
vklepanje in vezanje, plinski
razpršilec ter fizična sila, pa
do hujših, kot so posebna mo-
torna vozila, konjenica, plin-
ska sredstva ipd. ki pridejo v
poštev predvsem pri množič-
nejših kršitvah. Strelno orož-
je uvrščamo med najhujša
prisilna sredstva. Zakon o po-
liciji je tudi tukaj prinesel ne-
kaj novosti. Prisilno sredstvo
gumijevko je, na primer,
»preimenoval« v palico. Ven-
dar to ne pomeni, da bodo
policisti enostavno zamenjali
vse dosedanje gumijevke z le-
senimi palicami. Zakon le do-
pušča širšo paleto izbire tega
prisilnega sredstva.
Veliko je bilo in je še govo-
ra o tajnem prisluškovanju
ter podobnih metodah dela
policije. Kako so uzakonjena
tovrstna pooblastila?
To so policijska pooblastila,
ki so v rabi predvsem pri naj-
hujših oblikah organiziranega
kriminala in ki jih uporabljajo
tudi obveščevalne službe.
Uzakonjena so v Zakonu o ka-
zenskem postopku. Osnovna
dilema, ki se je porajala v fazi
sprejemanja Zakona o policiji,
je bila, ali to tvarino uvrstiti
tudi v ta zakon glede na to, da
je podobna materija za potre-
be kazenskega postopka ure-
jena tudi v Zakonu o kazen-
skem postopku. Vztrajali smo,
da se določen del tako imeno-
vanih tajnih policijskih ukre-
pov uredi tudi v' Zakonu o
policiji, da smo lahko s tem
»pokrili« tako imenovano
preddeliktno stanje. Gre za
določena opravila, ki ne pose-
gajo pregloboko v človekovo
pravico do zasebnosti, na pri-
mer tajno opazovanje, tajno
policijsko delovanje m sodelo-
vanje idr. V sistem odrejanja
in izvajanja teh ukrepov so
vgrajene tudi ustrezne varo-
valke, ki preprečujejo zlorabe,
zagotovljen pa je tudi sodni
nadzor. Izsledki, pridobljeni z
uporabo tajnih policijskih
ukrepov, veljajo na sodišču
kot dokaz, kar po določilih
Zakona o notranjih zadevah ni
bilo mogoče.
Kakšne možnosti ima dr-
žavljan, ki ni zadovoljen z
delom policije ali če meni,
da so policisti prekoračili
pooblastila?
Ker je pohcija služba, ki naj
bi bila varuh zakonitosti, smo
seveda zainteresirani, da poli-
cisti zakonito in strokovno
opravljajo svoje naloge. Zato
imamo za primere »reklama-
cij« vgrajen interni mehani-
zem, ki se imenuje pritožbeni
postopek. Pomeni, da se lah-
ko vsak državljan, ki ni zado-
voljen s policijskim delom, ali
ki meni, da so policisti preko-
račili pooblastila, pritoži na
postopek. Pritožbo praviloma
poda ustno ali pisno v policij-
ski enoti, ki je zadevo obrav-
navala ali v katerikoli drugi
policijski enoti v Republiki
Sloveniji. Tudi zaradi tega je
predpisana policistova dolž-
nost, da mora na državljano-
vo zahtevo povedati svoj prii-
mek ter enoto, kateri pripada,
razen v primeru, ko bi to ovi-
ralo izvršitev uradne naloge.
Pritožbo obravnavajo pristoj-
ni policijski organi. Ker pa je
bilo v preteklosti precej očit-
kov, da »vrana, vrani ne iz-
kljuje oči«, smo v Zakon o
policiji vnesli novost, da v
pritožbenem postopku sode-
lujeta tudi predstavnik javno-
sti in predstavnik Policijskega
sindikata Slovenije. Predstav-
nik javnosti naj bi zagotovil
nepristranost in laičnost pri
razreševanju pritožb, pred-
stavnik Policijskega sindikata
pa varovanje delavca-polici-
sta, ki je v pritožbenem po-
stopku. Pritožbeni policijski
organ bo državljanu, ki se je
pritožil, odgovoril v roku tri-
desetih dni. Seveda pa ima
državljan, ki je nezadovoljen
z delom policista, na voljo
'tudi vse ostale možne pritož-
bene postopke, kot so vloži-
tev ovadbe zaradi suma kaz-
nivega dejanja, vložitev civil-
ne tožbe zaradi morebitnega
materialnega zadoščenja, lah-
ko se pritoži varuhu človeko-
vih pravic ipd.
Naj vam na koncu zasta-
vim še retorično vprašanje:
ima slovenska policija danes
pravšnjo mero pooblastil?
To bo večno odprto vpraša-
nje. Policija, pa ne le sloven-
ska ampak tudi tuje, si bo
vedno želela imeti več poobla-
stil, kot jih ima v danem tre-
nutku na voljo, saj je ob večjih
pooblastilih praviloma tudi
uspešnejša. Vendar je potreb-
no vselej najti nekakšno sred-
njo pot. Večja pooblastila na-
mreč nujno pomenijo tudi
hujše posege v človekove svo-
boščine in pravice, pa tudi
večjo možnost zlorab. Policija
naj ima torej toliko pooblastil,
da bo lahko strokovno" in us-
pešno opravljala naloge, za
katere je pooblaščena. S poob-
lastili, kot jih imamo trenutno
na voljo, je mogoče zagotav-
ljati varnost našim državlja-
nom.
MARJELAAGREŽ
Miroslav Žaberl: »Policija, pa ne le slovenska, si bo vedno
želela več pooblastil...«
□
GOSPODARSTVO
Včeraj blagor, danes prekletstvo
Virštanjski vinogradniki se bojijo, da bo grozdje ostalo na trsih - Marsikdo ne bo preživel tekme na evropskem trgu
če boste še nekoliko na-
prej prelistali po časopisu,
boste na straneh, kjer ogla-
šujejo naši bralci, pod rubri-
ko »prodam« naleteli na og-
lase z dokaj podobno vsebi-
no. »Mešano grozdje, vir-
štanjski okoliš, ugodno pro-
dam... grozdje na trsu, do
1000 kilogramov prodani...
laški rizling, virštanjčan, čr-
nina prodam... grozdje za
stiskanje si naberete sami po
ugodni ceni...« Virštanjski
vinogradniki, tako kot mar-
sikateri drugi na Štajerskem,
bijejo plat zvona. Kleti so
polne lanskega vina, vinska
trta pa je zopet dobro obrodi-
la.
V Sloveniji običajno pridela-
mo med 100 do 135 milijonov
kilogramov grozdja oziroma
od 70 do 110 milijonov litrov
vina. V zadnjih dveh letih je
znašala proizvodnja okrog 100
milijonov litrov, tolikšen bo
tudi letošnji pridelek. Slovenci
popijemo na leto 85 milijonov
litrov vina, torej manj kot zna-
ša proizvodnja, zato se zadnja
leta vino v kleteh kopiči. Do-
mača poraba se ne povečuje,
izvoz raste prepočasi. Trenut-
no je po kleteh kar 50 milijo-
nov litrov neprodanega vina in
če k temu prištejemo še letoš-
nji pridelek, pomeni, da bomo
imeh na zalogi toliko vina, kot
ga v enem letu spije cela Slo-
venija. »Vse velike kleti so pol-
ne in gotovo ne bodo mogle
prevzeti toliko grozdja kot la-
ni,« ugotavlja direktor Poslov-
ne skupnosti za vinogradniš-
tvo in vinarstvo Janez Vrečer.
»Prednost bodo imeli tisti vi-
nogradniki, ki imajo pogodbe
in ki so kletem ostali zvesti
tudi v časih, ko trta ni tako
dobro obrodila. Trudimo se,
da bi država vinogradnikom
in kletem pomagala iz zagate,
tudi uvoz iz Makedonije bo
letos desetkrat manjši od lan-
skega in bo v glavnem name-
njen za kis, vendar je vse, kar
je doslej naredila, le kapljica v
morje. Prejšnji teden smo
predlagali, naj država umakne
s trga določene količine vina
in s tem prepreči zlom cen ter
posledice, ki bi pri tem nasta-
le, a nam žal doslej ni še nihče
odgovoril.«
Janez Vrečer je prepričan,
da bi država veliko lažje ukre-
pala, če bi natančno vedela,
kakšna je v Sloveniji celotna
ponudba vina. »Poznamo le
okrog 40 odstotkov vseh pri-
delovalcev, saj ostali porabijo
vino sami oziroma ga prodajo
na sivem trgu. Vinogradniki
nočejo dajati podatkov, zdaj
pa opozarjajo državo, naj jim
pomaga. Prav tako tudi niso
hoteli upoštevati priporočila
ministrstva za kmetijstvo, ki
jih je že v začetku poletja po-
zvalo, naj zmanjšajo količine
grozdja na račun večje kako-
vosti. Tudi zato bodo letošnje
težave še toliko večje in jesen
bo zagotovo vroča.«
Najhuje bo na Štajerskem in
Dolenjskem. Janez Vrečer
opozarja, da podjetja, ki se
ukvarjajo s predelavo grozdja,
niso zavezana pomagati vino-
gradnikom v težavah. Zato se
mu bes, ki ga stresajo na kleti
in na državo, ne zdi upravi-
čen. »Naši vinogradniki še
vedno živijo v veri, da bo drža-
va uredila vse rijihove težave,
namesto da bi si sami poiskali
tržišče, tako kot to počnejo
tudi drugod po svetu,» pravi.
»Še pred dvema letoma se je
vino kar samo prodajalo, zdaj
pa se bo treba navaditi na to,
da bo Slovenija pridelala na
leto 100 milijonov litrov vina.
Vinogradniki bodo morali
omejiti pridelek na hektar, po-
ceniti proizvodnjo, več vložiti
v marketing in se organizirati
za uspešno trženja doma in v
tujini. Z vstopom* v Evropo
domači trg ne bo več zaščiten
in bojim se, da bo zaradi ce-
novne tekme, ki se bo takrat
začela, marsikoga vzel vrag.
Morda pa bo letošnja kriza
vinogradnike le spametovala,
da bodo že prihodnje leto svo-
jo celotno pridelavo usmerili k
večji kakovosti in iskanju last-
nih trgov.«
Klet Imeno se ne
meni za
virštanjske
vinogradnike
Podobno kot v poslovni
skupnosti razmišljajo tudi v
Društvu vinogradnikov vir-
štanjsko-kozjanskega območ-
ja, ki ima 120 članov. Sredi
preteklega tedna so v gostišče
Virštanj povabili gostince in
trgovce iz sedmih obČin celj-
ske regije in jim predstavili
svojo vinsko ponudbo. Mar-
sikdo je bil presenečen nad
kakovostjo virštanjskih vin,
kar pa glede na to, da so jih v
preteklosti v kleti Ere Šmartno
polnili celo v tetrapak embala-
žo in jim s tem uničili ves
ugled in dobro ime, niti ne
čudi.
Morda se bodo po navezavi
neposrednih stikov z gostinci
in trgovci zaloge vina pri vir-
štanjskih vinogradnikih neko-
liko zmanjšale, vendar zaradi
tega njihovo ogorčenje do dr-
žave in do domače kleti Ime-
no, ki je prezrla povabilo na
srečanje, ne bo prav nič manj-
še.
»Slišali smo, da bo klet Ime-
no odkupila le 350 ton grozd-
ja, to je letni pridelek manj kot
stotih pridelovalcev,« pravi
predsednik društva vinograd-
nikov Slavko Toplišek. »Ali
bodo torej vsi ostali morali
pustiti grozdje na trsih? Ža-
lostno je, da zadruge pogoju-
jejo odkup s članstvom in do-
sedanjim sodelovanjem, kako-
vost grozdja pa sploh ni po-
membna. Tudi če imaš dober
chardoney ali suvignon, kup-
čije ne moreš skleniti. Vendar
se tisti, ki jim bo uspelo pro-
dati grozdje, ne bodo dolgo
veselili. Izvedel sem, da bodo
letos odkupne cene znašale od
40 do 80 tolarjev za kilogram,
kar je prava sramota. Vino-
gradniki ne bodo mogli pokri-
ti niti osnovnega vložka, vso
njihovo delo bo v celoti izniče-
no. Če bo šlo tako naprej, bo
marsikdo moral vinograd po-
sekati. S tem se bo naredila
velika škoda, saj trta ni koru-
za, da bi zopet zrasla v enem
letu.«
V društvu virštanjskih vino-
gradnikov so jezni tudi zaradi
dosedanjega nenadzorovane-
ga uvoza vin, zlasti iz Make-
donije. «Nesprejemljivo je, da
država izvoz tekstila, bele teh-
nike, mesa in mleka kompen-
žira z uvozom makedonskega
vina in s tem probleme drugih
vali na hrbte slovenskih vino-
gradnikov,» opozarja Slavko
Toplišek. »Povrhu vsega se vi-
no stekleniči pri nas in dobiva
slovenska imena. Le iz drob-
nega tiska na robu etikete je
mogoče razbrati, da je vino
uvoženo iz. Makedonije. Na-
mesto da bi se že od daleč
videlo, od kod je vino.«
Vinogradniki se bojijo, da
letošnja kriza ni le trenutna in
da se bo v prihodnjih letih Še
poglobila. »Zavedamo se, da
moramo veliko narediti tudi
sami,« pravi Slavko TopUšek,
»vendar pa nas pri začetnih
poskusih le malokdo podpira.
Naše društvo se je, na primer,
odločilo, da bo vinogradništvo
povezalo s turizmom. Z obči-
no Podčetrtek in Zdraviliščem
Atomske toplice pripravljamo
projekt vinske ceste, v katere-
ga smo hoteli vključiti tudi
našo zadrugo, vendar se pova-
bilu ni odzvala. Moram priz-
nati, da smo zaradi takšnega
odklonilnega odnosa zelo ra-
zočarani in zaskrbljeni, zato
vse bolj glasno kličemo na po-
moč.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Janez Vrečer
Slavko Toplišek
Pripravljeni za evropski trg
Podjetje Meja iz Šentjurja pridela na leto do 2200 ton jabolk - Posebna skrb kakovosti in integrirani pridelavi
Kmetijsko podjetje Meja
Šentjur, ki je drugi največji
proizvajalec jajc v Sloveni-
ji, največji pridelovalec le-
šnikov, ukvarja pa se tudi z
živinorejo, poljedelstvom
in trgovino, že nekaj let na-
menja posebno skrb in po-
zornost pridelavi jabolk, ki
je tudi ena od najpomem-
bnejših panog družbe. Ce-
loten razvoj sadjarstva so v
podjetju podredili zahte-
vam evropskega trga, zato
so že sedaj prepričani, da
bodo sposobni preživeti v
odprti konkurenci Evrop-
ske unije.
Sadjarska proizvodnja Meje
Šentjur poteka na 60 hektarjih
jablanovih nasadov, ki se raz-
prostirajo v okolici rojstne hi-
še Antona Martina Slomška na
Ponikvi, zato jabolka tudi no-
sijo ime slomska jabolka. Na
leto pridelajo okoli 2200 ton
jabolk vseh glavnih sort slo-
venskega sadnega izbora, v
zadnjih treh letih pa so z ob-
novo osmih hektarjev nasadov
še povečali delež sort jona-
gold, gala in brelebum, ki so
tržno bolj zanimive, saj jih
zaradi klimatsko ugodnih raz-
mer lahko ponudijo tržišču 14
dni pred ostalimi. »Naša jabol-
ka prodajamo vse leto, tretjino
jih tudi izvozimo, glede na
kakovost in produktivnost pa
smo prepričani, da bomo us-
pešni tudi na odprtem evrop-
skem trgu,« meni direktor
podjetja Jože Fidler. »Že ne-
kaj let vztrajamo pri okolju
prijazni pridelavi, kar zahteva
večjo strokovnost in tudi višje
stroške, vendar pomeni to za
nas tudi vstopnico za Evrop-
sko unijo.«
Podjetje Meja proizvede na
leto na farmi Slivnica 30 mi-
lijonov jajc, v nasadih leske
pa pridelajo 25 ton suhih le-
šnikov v luski. Lastno sušil-
nico in luščilnico nudijo v
uporabo tudi manjšim pride-
lovalcem.
Meja Šentjur je že od leta
1991 članica SIPS, Slovenske-
ga integriranega pridelovanja
sadja, in se podreja poostrene-
mu nadzoru pri uporabi ke-
mičnih zaščitnih sredstev, za-
.to njena celotna pridelava ja-
bolk nosi zaščitno znamko si-
ničke. »Zadnja leta namenja-
mo največjo skrb kakovosti,
saj bomo le na takšen način
tudi dobro zaslužili,« pravi
tehnologinja Alenka Ferlež.
»Pred vstopom v EU bi zato
radi obnovili čim več nasadov
s tržno zanimivimi sortami,
zato bomo v prihodnje pride-
lavo sort jonagold ii\elstar še
povečali'. Moram poudariti, da
so naša jabolka zares dobra,
kar nam priznavajo tudi v tuji-
ni, doma pa, žal, vedno ni
tako, za kar so največ krivi
prodajalci. Z jabolki delajo kot
s krompirjem, zato pogosto
pridejo do kupcev poškodova-
na.«
V Meji so prvo letošnje pol-
letje zaključili pozitivno, tako
naj bi bilo tudi ob koncu leta,
vendar si dobička za sedaj še
ne obetajo. »Naša dejavnost
ne omogoča velikega zasluž-
ka,« pojasnjuj Slavko Zu-
pane, ki je v podjetju zadol-
žen za finance, »saj so držav-
ne spodbude zelo skromne,
obdavčeni pa smo tako kot
industrija.«
JANJA INTIHAR
V Meji, ki je eden od prav-
nih naslednikov Kmetijske-
ga kombinata Šentjur, je za-
poslenih 89 ljudi, za obiranje
jabolk, ki je prav zdaj na
vrhuncu^ pa so letos preko
javnih del zaposlili 120 de-
lavcev. Delo poteka počasne-
je kot prejšnja leta, ko so
najemali sezonce iz hrvaške-
ga Zagorja, pravi Jože Fidler,
saj naši ljudje delo v sadov-
njakih sprejemajo kot ka-
zen.
Sistem Das se maje
Prejšnji teden je bil prvi
narok za celjsko podjetje Das
International v stečaju. Ste-
čajni upravitelj Rudi Hramec
je priznal za 291 milijonov
tolarjev terjatev, za 36 mili-
jonov pa jih je prerekal.
Predlog za uvedbo stečaja
Das International je vložila,
največja upnica. Kreditna ban-
ka Triglav, ki ji podjetje dolgu-
je 90 milijonov tolarjev, med
večjimi upniki pa so še Banka
Celje,Volksbank-Ljudska ban-
ka, Faktor Banka in ministrs-
tvo za finance, ki pa si od
stečaja ne morejo veliko obe-
tati. Das International, ki se je
ukvarjal s prodajo, namreč ni-
ma nepremičnega ali premič-
nega premoženja, ker je poslo-
val v najetih prostorih. Ima pa
terjatve do podjetij Evrodas in
Prodaš, ki delujeta znotraj si-
stema Das, zato bo Rudi Hra-
mec predlagal upnikom, naj
prevzamejo te terjatve v soraz-
mernem deležu. Če se upniki
s takšnim predlogom ne bodo
strinjali, se bo primer Das In-
ternational moral razplesti na
kakšen drugačen način. Upni-
ki lahko terjatve prenesejo na
lokalno skupnost ali pa zbere-
jo denar in gredo v sodnem
postopku do konca. To pome-
ni, da bi vložili tožbe proti
Evrodasu in Prodasu ter osta-
lim družbam iz sistema Das,
dokler ne bi prišli do družbe,
ki je lastnica premoženja.
JI
Certifikat za orodjarno
Jutri, 2. oktobra, bo podjetje Gorenje Orodjarna prejelo
certifikat sistema kakovosti ISO 9001. Certifikat bo podjetju
podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
KL
Zlata medalja za Gorenje
Na nedavnem mednarodnem sejmu bele
tehnike v mestu Poznanj na Poljskem je Gore-
nje d.d. Velenje dobilo zlato medaljo za pralni
stroj WA22 Simple&Logical. To je že druga
letošnja medalja, ki so si jo tokrat priborili v
konkurenci devetdesetih proizvajalcev.
Na sejmu, na katerem je sodelovalo preko
500 razstavljalcev iz sedemnajstih držav, se je
Gorenje predstavilo na 120 kvadratnih metrih
razstavnih površin. Poljskemu trgu, ki je dobro
seznanjen z vsemi novostmi iz Velenja, so
tokrat postavili na ogled pralne stroje, samo-
stojne štedilnike in vgradne kuhalne aparate
posodobljenih linij Simple&Logical, Harmony
in Metalic. Razstavili so tudi pralna stroja ^
črni in zeleni barvi.
V Gorenju so letos izdelali že več kot milijo"^
velikih gospodinjskih aparatov in ustvarili Z^
32 milijard tolarjev prihodkov, vendar pa ^
rezultati, čeprav so za 15 odstotkov višji o"
lanskih, niso povsem zadovoljni. »Fizični ka'
zalci ne spremljajo rasti prodaje, čeprav je ta^
primerjavi z lansko višja kar za petino,«
povedal predsednik uprave Gorenja Jože Sta*
nič. »Zato si ne moremo obetati tudi večjeg''
dobička, saj bodo številke najverjetneje enak^
lanskim ali pa morda le za kakšen odstote"^
višje.«	^^
GOSPODARSTVO
B
S trdimi metodami
do boljšiii rezultatov
f Pogovor s predsednikom uprave Kovinotehne Sašom Geržino
' Celjsko mednarodno tr-
govsko podjetje Kovinotehna
je v teh dneh objavilo, da je
pb polletju imelo nekaj več
l^ol 358 milijonov tolarjev iz-
gube. Takšen negativni re-
zultat ni nepričakovan, saj je
Kovinotehna kljub uspešne-
mu poslovanju ob lanskem
polletju, ko je imela 11,2 mi-
lijona tolarjev dobička, leto
1997 zaključila z izgubo, re-
zultati pa so bili daleč od
pričakovanih tudi v prvih le-
lošnjih mesecih. Kriza je do-
segla vrhunec junija letos,
lio je odstopila celotna upra-
va, nadzorni svet pa je za
novega predsednika družbe
imenoval Saša Geržino, ki je
takoj pripravil ukrepe za iz-
boljšanje poslovanje. Prvi
premiki na bolje se že kaže-
jo, vendar bo Kovinotehna
zagotovo imela izgubo tudi
ob koncu leta.
»Če nam bo izgubo uspelo
zmanjšati za polovico, bomo
ob koncu leta lahko vsi zado-
voljni, saj bo naš izhodiščni
položaj v prihodnjem letu
iioljši od letošnjega,« ocenjuje
kša Geržina.
Kateri so glavni razlogi za
slabo poslovanje Kovinoteh-
ne?
Predvsem so to visoki izred-
ni odhodki, ki so posledica
velikih odpisov terjatev, ter
prevelik obseg zalog. Podjetje
je maja doseglo dno, vendar
smo z ukrepi, ki jih je podprl
nadzorni svet, pozitivno pa so
iih ocenile tudi banke, že za-
feli ustavljati negativne toko-
ve. Uspešni smo bili zlasti pri
Kterjavi odpisanih terjatev,
znižali smo zaloge, obvezno-
sti do dobaviteljev pa smo v
ilveh mesecih zmanjšali za
ikrog 500 milijonov. Bolj smo
ieposvetili tudi prodaji in prvi
premiki na bolje so bili vidni
že junija, julij je bil zelo do-
kler, avgusta smo dosegli ena-
realizacijo kot lani v tem
Mesecu, za september pa lah-
rečem, da bo rekorden, saj
lio prodaja v tem mesecu no-
minalno višja za 15 odstotkov.
Kako bo na poslovanje Ko-
vinotehne vplivala ruska
kriza
, saj ste na tamkajšnjih
'■^gih načrtovali za 15 milijo-
nov dolarjev poslov?
Res je, da smo zaustavili vso
prodajo na ruske trge, zaradi
•^sar bomo uresničili le za 4
bilijone dolarjev poslov, ven-
^^r je treba vedeti, da.naš
^^'oz na ruskih trgih ni velik,
^olj pomembni so gradbeno-
•^ženirski posli. K sreči so vsi
^okrožene celote, ki so se
^l^rat, ko so bile končane, tu-
' plačale. Trenutno imamo
va posla v Sibiriji, od katerih
^^den v celoti pokrit z avan-
'"■Ti, za kar ima zasluge Aleš
pri drugem pa je nekaj
'Oprtih postavk, ki pa niso
^ko velike, da bi ogrozile Ko-
'jHotehno. Večji problem so
''•^^oški, ki jih imamo s trgov-
centroma v Kijevu in
Moskvi, vendar bomo tudi to
prebrodili. Nesmiselno bi bi-
lo, če bi se s teh trgov umakni-
li, saj bi bila vrnitev osemkrat
dražja od cene, ki jo plačuje-
mo zdaj. Zato menim, da se z
rusko krizo ne smemo preveč
obremenjevati. Treba je reše-
vati probleme, ki jih imamo
doma.
Kateri so poglavitni cilji
sanacije, ki poteka v Kovino-
tehni skorajda od prvega dne
vašega prihoda v Celje?
Želimo uskladiti blagovne
tokove s finančnimi, kar nam
je v prvih treh mesecih tudi
uspelo, težje pa bo povečati
prodajo in poostriti prodajne
tokove. Glede povečanja pro-
daje sicer nisem preveč opti-
mističen, vendar menim, da
bomo z najboljšim izkorist-
kom nabavnih in prodajnih to-
kov tudi na tem področju do-
segli napredek. V podjetju
smo uvedli trdo metodo pre-
verjanja, saj uprava z najožjim
vodstvom redno spremlja po-
slovne rezultate in jih vsakih
štirinajst dni primerja z me-
sečnimi načrti. Vem, da to ni
prijetno in da s tem paramo
živce sebi in vsem, ki so odgo-
vorni za posamezne progra-
me, vendar se v upravi zave-
damo, da se bo treba kljub
dobrim rezultatom v zadnjih
treh mesecih do konca leta še
zelo potruditi. Pri preverjanju
bomo dosledni, zadnji rok, ki
smo si ga zastavili, je 23. de-
cember.
Ali po dosedanjih rezulta-
tih že lahko ocenite, da bo
vaš prihod v Celje rešil Kovi-
notehno ene od najhujših
kriz doslej?
Oceno prepuščam drugim,
vendar menim, da je za oce-
njevanje še prezgodaj. Poča-
kajmo do silvestrovega.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Saša Geržina
Certifikat Icakovosti za štorske Valje
Podjetje Valji d.o.o., ki de-
luje v okviru Slovenskih že-
lezarn, je minuli petek urad-
no prejelo certifikat kakovo-
sti ISO 9001. Na krajši slove-
snosti, ki so jo pripravili v
štorski osnovni šoli, jim je
visoko priznanje podelil
predstavnik slovenskega in-
štituta za kakovost.
»Certifikat nam pomeni ze-
lo veliko, saj dokazuje, da
smo dobro organizirano pod-
jetje in da zagotavljamo kako-
vost na prav vseh ravneh,« je
povedal direktor Valjev Ivan
Šterlekar. »Še zlasti je po-
membno, da smo priznanje
dobili tudi za razvoj, česar
nima v Sloveniji še nobena
livarna, saj nam bo to, tako
vsaj upamo, odprlo nova tr-
žišča in pripeljalo še več kup-
cev.«
V Valjih, ki so bili ustanov-
ljeni leta 1991, trenutno pa
zaposlujejo 228 delavcev, us-
tvarijo na leto za okrog 1,7
milijarde tolarjev prodaje, kar
70 odstotkov proizvodnje pa
prodajo na tujih trgih, večino-
ma v Italiji, Avstriji, Nemčiji in
Franciji. Podjetje posluje tre-
nutno na »pozitivni ničli«, di-
rektor Ivan Šterlekar pa napo-
veduje, da bodo prihodnje le-
to, tudi na račun certifikata
kakovosti, rezultati veliko bolj
ugodni.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor Valjev Ivan Šterlekar (levo) se je takole razveselil certifikata
kakovosti ISO 9001.
Seiem sadja, vina in icrulia
»Znanje, tradicija in kvali-
teta pridobivanja vina in
sadja, ter peka kruha so na
Konjiškem že dolgo uveljav-
ljeni.« S temi besedami je v
petek, 25. septembra, župan
občine Slovenske Konjice Ja-
nez Jazbec odprl že tretji se-
jem sadja, vina in kruha, ki
je bil odprt do nedelje.
Na odprtju je zbranim spre-
govoril tudi državni sekretar
iz ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Mat-
jaž Kočar, ki je sejem ocenil
kot ustrezno obliko promocije
kmetijske proizvodnje. Sejem
si je v treh dneh ogledalo 8
tisoč obiskovalcev.
Letošnjo sejemsko ponudbo
so organizatorji razširili. Po-
leg sadja sta predstavljena še
kruh in vino. Na sejmu je so-
delovalo devetindvajset raz-
stavljavcev. Predstavili so se
zveza čebelarskih društev,
društvo sadjarjev celjske regi-
je, več pekarn, kmetijsko sve-
tovalna služba, živilske, kme-
tijske in gospodinjske šole in
še mnogo znanih imen iz sad-
jarstva in vinogradništva.
Po petkovem odprtju, na ka-
terem so sodelovali kmetje iz
Vitanja s prikazom mlatenja
pšenice. Pohorska konjenica.
ljudske pevke iz Rogatca, fol-
klorna skupina osnovne šole
Ob Dravinji in mažoretke iz
Slovenske Bistrice, je bil dan
pekarstva, na katerem je bil pri-
kaz različnih pek kruha in dru-
gih proizvodov iz moke Živilske
šole Maribor in predavanje na
temo Naš vsakdanji kruh, ki ga
je imela Jasna Komerički. V so-
boto je bil dan sadjarstva in
vinogradništva, na katerem je
predaval Andreas Fischerauer,
iz Kmetijske zbornice Štajerske
iz Avstrije, na temo Predelava
sadja na kmetiji v EU. Zvečer pa
so podelili še 21 sejemskih priz-
nanj.
PRIMOŽ POKLIČ
Pohorska konjenica je pozdravila župana Janeza Jazbeca.
NOVO NA BORZI
Nove kotacije delnic pidov
Trenutno na borzi kotira že
60 delnic družb, ki so imela
javno prodajo. V letošnjem in
prihodnjem letu se pričakuje,
da bo na kotacijo sprejetih še 60
delnic družb, ki so imele javno
prodajo. Nekatere delnice
družb še ne kotirajo, tudi zaradi
tega, ker družbe še niso »pri-
pravljene« za kotacijo delnic na
borzi. Seveda bo sprejetje zako-
na o dematerializaciji uredilo
tudi to področje. Logično je na-
mreč. da vsi, ki so vpisali certifi-
kat v družbe, ki so se lastninile
z javno prodajo, lahko delnice
prodajo na najbolj transparen-
ten in javen način, ki ga vseka-
kor omogoča borza. Borza je
namreč stičišče celotne ponud-
be in povpraševanj, kjer so teča-
ji delnic vedno realni. Zaradi
načina lastninjenja družb, ki so
se privatizirale, je pri nas tudi
veliko delnic pooblaščenih in-
vesticijskih družb. Trenutno na
borzi kotira že 13 delnic poob-
laščenih investicijskih družb, ki
se jim bodo v prihodnje pridru-
žile še ostale. Za vse tiste, ki so
vpisali certifikat v sklade, ki jih
upravlja Nacionalna finančna
družba, pa končno vesela novi-
ca. Po dolgih letih čakanja bodo
lahko preverili vrednost svoje
naložbe tudi na borzi. Po nepre-
verjenih informacijah naj bi
omenjene delnice začele kotira-
ti na borzi v oktobru ali novem-
bru letos. Ta informacija je še
posebej zanimiva za celjsko ob-
močje, ker je veliko državljanov
naložilo svoje certifikate v Šta-
jerski sklad. Upamo seveda, da
informacija o kotaciji drži in, da
bodo cene omenjenih delnic
čim višje. Vse, ki jih zanimajo
omenjene delnice in drugi vred-
nostni papirji vabimo, da nas
obiščejo ali pokličejo na sedež
naše družbe. Število sprejem-
nih mest za naročila bomo zara-
di velikega števila delničarjev
skladov povečali. Vsem, ki bo-
do poslovali preko nas zagotav-
ljamo kvalitetno in hitro poslo-
vanje z vrednostnimi papirji.
V zadnjih dneh meseca sep-
tembra se tečaji delnic po kar
veliki krizi na borzi popravljajo.
V torek, 29. septembra, je bil
SBI 1728 točk. V mesecu sep-
tembru je bil najvišji indeks
1826 točk. Vsi, ki so kupovali
delnice pri najvišjih nivojih, so
seveda pri sedanjih tečajih še
vedno v izgubi.
Od prvega oktobra letos se je
sestava SBI povečala še za dve
delnici. Na novo so vključili
delnice Dolenjske banke in
Probanke. V SBI je trenutno
zajetih 20 najprometnejših del-
nic, ki so na borzi. Za vse tiste,
ki natančno ne spremljajo raz-
mer na borzi, je spremljanje
sprememb indeksa še bolj re-
prezentativno. Tudi na drugih
borzah na svetu imajo borzne
indekse zato, da le-ti v kar
največji meri kažejo trenutne
razmere na borzi v povezavi z
dogajanji, ki so se na borzi že
zgodili.
Piše: BOJAN GRADIŠNIK
□
GOSPODARSTVO
Cehi in piaicete za
uspešne in prodorne
Na nedavno končanem 31. Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju so Obrtna zbornica
Slovenije, Celjski sejem d.d. in Mestna obči-
na Celje podelili tradicionalna priznanja
najvidnejšim razstavljavcem. Med dobitnike
cehov in priznanj so se letos vpisali tudi
podjetja Bučar iz Štor, Tajfun iz Planine pri
Sevnici, Kreativ iz Rogaške Slatine, Mesars-
tvo Žerak iz Rogatca in Usnjarstvo Grad
Motnik. Nagrajena podjetja oziroma njihove
lastnike tokrat obširneje predstavljamo tudi
v našem časopisu.
Želijo certifikat
kakovosti
Mesarstvo Žerak si je za projekt Zlato zrno
letos prislužilo srebrni ceh OZS.
Zasebno podjetje je letos poleti praznovalo
70. let obstoja, ob tej priložnosti pa so si
zastavili tudi nekaj ciljev. Med najpomembnej-
šimi bo zagotovo pridobitev Certifikata kako-
vosti za celotno dejavnost; računajo, da jim ga
bo uspelo pridobiti prihodnje leto, saj so s
pripravami že začeli. Mesarstvo Žerak zaposlu-
je okrog 50 delavcev, prodajne enote, mesnice
in delikatese pa imajo v Šmarju, Rogatcu in
Rogaški Slatini. V prihodnjih mesecih namera-
vajo odpreti tudi poslovno enoto v Celju, kdaj
in kje pa je zaenkrat še poslovna skrivnost.
Oskrbujejo nekatera zdravilišča, med drugim
tudi Zdravilišče Rogaška in Zdravilišče Topol-
šica, vrtce, in podjetja. Projekt Zlato zrno
pomeni vzrejo telet po načinu, ki je prežveko-
valcem naraven in prijazen, saj slovenski stro-
kovnjaki pri sestavi obroka upoštevajo ana-
tomske in fiziološke značilnosti ter prehranske
zahteve teleta. Pri tem je prepovedana uporaba
kostne in mesne moke, antibiotikov in hormo-
nov. »Nagrada nam pomeni veliko, najbolj pa
smo zadovoljni, ker nas kupci opažajo in so
zadovoljni z našo ponudbo,« je po podelitvi
menil Franc Žerak. Načrtujemo dokapitaliza-
cijo podjetja, s svežim zasebnim kapitalom,
kajti dejavnost in prodajno mrežo namerava-
mo v prihodnjih letih še razširiti. Vidimo pa se
na prihodnjem Mednarodnem obrtnem sejmu,
ko pričakujemo zlati ceh,« je še malo za šalo
malo za res, povedal Žerak.
Edinstvene zaščitne
rokavice
Usnjarstvo Grad Motnik, Usnjarska delav-
nica zaščitnih rokavic »PAN«, je dobitnik
dveh nagrad 31. MOS, bronastega ceha OZS
in priznanja Mestne občine Celje.
Priznanji je podjetje prejelo za usnjene delovne
zaščitne rokavice. Lastnika podjetja, Janez Grad
in Tanja Samec-Grad sta povedala: »Naša osnov-
na dejavnost je strojenje kož, sicer pa se ukvarja-
mo tudi z obdelavo usnja za zaščitne rokavice.
Letos nam je uspela inovacija, izdelali smo vo-
doodporno oziroma oljnoodporno usnje za usnje-
ne delovne zaščitne rokavice, kar je novost pri nas
in tudi v Evropi. Rokavice smo izdelali v naši
delavnici, izdelek pa je patentiran in testiran v
Franciji. Rokavice so ekološko neoporečne, poseb-
nost teh rokavic pa je, da so primerne za dela, ki se
opravljajo v vlažnih pogojih, določeni modeli
imajo vstavljen tudi poseben material, ki ščiti pred ,
urezi, zato so še posebej primerne za težko
avtomobilsko industrijo, uporabne pa so tudi v
kamnoseštvu, steklarstvu in gradbeništvu. So več-
namenske in zdržijo trikrat do štirikrat dlje od
navadnih, posebnost pa je tudi ta, da so po vsakem
sušenju enako prožne in mehke, kot so bile pred
uporabo, hi to je tudi glavna značilnost teh roka-
vic. Povpraševanje po teh rokavicah je izredno
veliko tudi v tujini, predvsem zaradi visokih rezul-
tatov testov. Ta rokavica je prva pri nas, ki sploh
zadovoljuje evropski standard za usnjeno delovno
rokavico, to je EN 420 in 388, ki sta pogoj za
pridobitev znaka CE. To nam je uspelo kot prvim v
Evropi, prvi pa smo razvili tudi vodooporne in olj
Ko bi si vsaj med seboj
plačevali
Bučar s.p., krovsko-kleparski izdelki Štore
je tudi letos med nagrajenci. Tokrat je Emil
Bučar prejel priznanje Mestne občine Celje
in srebrno priznanje SPIM za inovacije.
»Novost lanskega leta je strešna kritina Me-
talco, ki so jo kupci zelo dobro sprejeli. Letos
so se predstavili s hidravličnim strojem za
izdelavo dimovodnih kolen za razne peči. Stroj
je domače izdelave in zanj je veljalo že v času
sejma precejšnje zanimanje. Izdelke prodajajo
po vsej Sloveniji, izvažajo pa tudi na tuje.
predvsem v Avstrijo, Nemčijo in Švico. »Država
kot takšna ne bo nikoli nič naredila v zvezi s
plačilno nedisciplino. Vendar bi bilo dovolj že,
če bi vsaj obrtniki redno plačevali drug druge-
mu in s tem zmanjšali tveganje,« je po podelitvi
priznanj povedal Bučar. Novosti pripravljajo
tudi za prihodnji MOS, vendar so zaenkrat še
poslovna skrivnost. Sicer pa so bili v zasebnem
podjetju tudi letos veseli priznanja, čeprav so
nagrado, predvsem zaradi neskritega zanima-
nja komisije, ki je izdelke ocenjevala, na tihem
tudi pričakovali. Podjetje, ki ima proizvodnjo
krovsko-kleparskih izdelkov v Štorah ima šest
zaposlenih. Nekaj imajo kooperantov, s kateri-
mi sodelujejo že nekaj let, sicer pa proizvajajo
v glavnem za znane kupce.
Pomembna je oznaka CE
Tajfun d.o.o. Planina pri Sevnici je letos
odnesel priznanje Celjskega sejma MOS 98.
Priznanje je v imenu podjetja prejel Hinko
Gračner iz razvojnega oddelka.
Podjetje se ukvarja z izdelavo gozdarske opre-
me in v zadnjem času tudi s hobi opremo, ki naj
bi zapolnila vrzel v času poletja, ko ni toliko
naročil. Za unikat vodilo so v Hannovru dobili
oznako CE, ki si jo bodo prizadevali pridobiti
tudi za nekatere druge svoje izdelke. »Priznanje
pomeni za podjetje s 30-Ietno tradicijo veliko.
Zavedamo se namreč, da je za prodor na tuje
tržišče pomembna kakovost izdelkov«. V pod-
jetju je okrog 120 zaposlenih, zato je slovensko
tržišče zanj premajhno. Na tujem tako prodajo
več kot 80 odstotkov proizvodov, samo manjši
del doma. »Konstrukcija, proizvodnja, montaža
servis, vse opravimo na enem mestu,« je pov^!
dal Gračner: »To pa terja veliko priprav, organj.
zacije in natančnega in konstruktivnega dela.,
Zadnje čase se precej usmerjajo v hoby prg.
gram, večina kupcev pa jih pozna po puhalnikij
Tajfun, ki je bil v začetnem obdobju obstoja
podjetja udaren prodajni izdelek, zatem pa so
prešli na izdelavo vitlov od mehanskih do hidra.
vličnih. Trenutno, ko je prodaja teh izdelkov na
vrhuncu, pa že razmišljajo o novih izdelkih.
Tradicija štajerskih
glažut
Podjetju Kreativ iz Rogaške Slatine so na
letošnjem MOS podelili priznanje Celjskega
sejma.
Samostojni podjetnik Franc Sajko je povedal;
»Naše podjetje Kreativ deluje po vzoru nekdanje
zgodovinske tradicije že 15 let. Pohorska glažutaje
bila osnovna zamisel naše dejavnosti, iz katere
nastajajo izdelki novodobnih oblik. Pred več kot
400 leti so na Štajerskem, od Pohorja do Sotle,
delovale številne glažute, več kot 30 rokodelskih
steklopihaških delavnic pa je na obrtni način
izdelovalo steklene izdelke. V našem podjetju smo
razvili svoj stil, svoj dizajn, s katerim smo prepoz-
navni na trgu.« Na letošnjem MOS se je podjetje
Kreativ predstavilo z unikatnimi izdelki iz barvne
ga kristalnega stekla, ki je ročno oblikovano in
pihano. »Kreativ je družinsko podjetje, pri delu mi
močno pomagata tudi sin in hčerka, ki sta izbrala
poklic iz >branže<. Hčerka je grafični tehnik in je v
veliko pomoč pri oblikovanju embalaže, sin pa je
steklarski tehnik in je v naši obratovalnici tudi
poslovodja. Zaposlujemo 34 ljudi, na MOS pa smo
letos sodelovali že sedmič. Zadovoljen sem, kei
nam organizatorji vsako leto dodelijo enak, iz leta
v leto tudi nekoliko večji razstavni prostor. Sicer pa
smo lani, ob jubilejnem 30. MOS, v živo predstav-
ljali štajersko glažuto. Upam, da se bom z organi-
zatorji uspel dogovoriti, da bi se leta 2000 na MOS
predstavljal na bolj izviren način. Pripravljen sero
zgraditi improvizirano štajersko glažuto, kjer bi
lahko prikazali izdelovanje izdelkov iz kristalnega
stekla.«
Hmezad Banica ni
vec samostojna
Z današnjim dnem je Hme-
zad banka iz Žalca pričela
poslovati kot Banka Celje
d.d., Podružnica Hmezad.
Sklep o pripojitvi Hmezad
banke k Banki Celje sta zbo-
ra obeh bank sprejela že sre-
di letošnjega junija.
Pripojitev k Banki Celje bo
komitentom Hmezad banke
omogočila celovitejšo po-
nudbo bančnih storitev, saj
sta banki združili poslovno
mrežo in vse podporne de-
javnosti. Kot je povedala Ire-
na Mužič, dosedanja direk-
torica sektorja splošnih po-
slov in marketinga v Banki
Celje, je komercialna dejav-
nost Podružnice Hmezad or-
ganizirana v dveh službah -
ena deluje na področju po-
slovanja s prebivalstvom,
druga pa na področju poslo-
vanja z gospodarskimi druž-
bami. V službo poslovanja s
prebivalstvom so vključene
vse ekspoziture in agencije,
ki so doslej delovale na ob-
močju občine Žalec in Zgor-
nje Savinjske doline. V okvi-
ru podružnice bo delovala
tudi nova agencija Petrovče,
ki bo pričela poslovati po
ukinitvi agencije v Levcu. Na
sedežu podružnice Hmezad
v Žalcu deluje služba za po-
slovanje s pravnimi osebami.
ki nudi vse storitve Banke
Celje, namenjene malim
srednjim	gospodarskim
družbam na območju seda-
nje žalske občine in Zgornj«
Savinjske doline. Vse tiste
agencije Hmezad banke, ki ^l
doslej delovala izven Savii^f
ske doline, je Banka Celje P^''
ključila k svojim najbližjf^
enotam.
Banka Celje bo to soboto
zaradi obnove zaprla poslov
no enoto na Prešernovi ulif
v Celju in poslovanje
sno preselila v prostore Mi^
žeja novejše zgodovine. Pr®!
novljeno poslovno enoto n3)
bi zopet odprli januarja pJ^J
hodnje leto, ko bodo koifl'
tentom ponudili še nekatef^
nove storitve - samopostre^
no cono in finančno svetov^
nje.	.
KULTURA
□
Maratova krvava kopel
Po premieri Weissove dokumentarne drame v SLG
Za uvod v novo sezono so v
celjskem gledališču premier-
no uprizorili najodmevnejše
odrsko delo znanega nemš-
kega dramatika Petra VVeissa
(1916 - 1982) Zasledovanje in
usmrtitev Jean-Paula Marata
-v uprizoritvi igralske skupi-
ne charentonskega zavetišča
po navodilih gospoda de Sa-
da (1964).
Besedilo velja za redek do-
sežek v zgodovini svetovne
dramatike, saj ne nosi le ene-
ga najdaljših naslovov, ampak
v dokumentarni dramski teh-
niki povezuje in prepleta med
seboj miselni izročili dveh
skrajno raznorodnih gledališ-
kih velikanov našega stoletja:
Antonina Artauda (z »gleda-
liščem krutosti«) in Bertolta
Brechta (z »epskim« oziroma
»dialektičnim gledališčem«).
Režiser Matjaž Zupančič,
ki je isto dramo (prevedla jo je
Maila Golob, songe pa Pavel
Oblak) že pred desetletjem
postavil v Kranju, je tokrat
skušal »preveriti misel Weisso-
vega besedila v novem družbe-
nem in političnem kontekstu,
po koncu političnih utopij«. V
celoti bi mogli ugotoviti; da
mu je (ob dramaturškem sode-
lovanju Krištofa Dovjaka) us-
pelo ustvariti širokopotezno,
pregledno in tekoče dogajanje,
ki je ansambelsko ubrano, gle-
dališko razgibano in mestoma
tudi groteskno drastično in ži-
vopisno predstavilo »posled-
njo uro« ali »krvavo kopel« fa-
natično zamaknjenega revolu-
cionarja Jean-Paula Marata.
Žal pa je ob tej dokumentarni
sredici pri vodenju protagoni-
stov domala v celoti umanjkal
izjemno pomenljiv okvir doga-
janja, namreč dejstvo, da igro
markiza de Sada igrajo pacien-
ti oziroma ujetniki umobolni-
ce v Charentonu. Se pravi, os-
tro in individualno skrivenče-
ne človeške kreature, ki na pri-
zorišče prinašajo najprej vsa-
ka svojo tragično zgodbo živo-
tarjenja in trpljenja brezimne-
ga posameznika in šele na to
svojo prvotno človeško figuro
bolj ali manj vešče ter dosled-
no nanašajo okruške »mask«
nekaterih zgodovinskih oseb-
nosti iz francoske meščanske
revolucije. Ker omenjene igre
v igri skorajda ni bilo opaziti
oziroma predvsem ne dvojnih
značajev odrskih oseb, je sicer
skrbno aranžirano dogajanje
izgubilo najverjetneje odloči-
len del svoje človeške srhljivo-
sti, prepričljivosti in izzivalno-
sti. Brez globljega naboja blaz-
nosti in bolečine se je dogaja-
nje »odvrtelo« na varni razdalji
zgolj kot slikovita in korektna
politična igra, ki nam na ravni
avtorjevega rezoniranja na
znano temo pravzaprav ne po-
nuja nič novega.
Scenografka in kostumo-
grafka Janja Korun je zasno-
vala imenitno prizorišče uma-
zane charentonske kopalnice,
pravzaprav že kar bazena, po-
stavljenega na klančino in
polkrožno zaprtega. Z odpira-
njem pododrja in prostora za
orkester ter možnostjo izrabe
jetniške mreže nad prizoriš-
čem je omogočila tri igralne
ravnine, obenem pa je ves čas
razločno nakazovala zaprtost,
obvladanost in obvladljivost
sveta »blaznežev«. Zamolklo
prizorišče je oživljala s skrb-
no stiliziranimi in barvno
učinkovitimi historičnimi ko-
stumi, med katerimi je pose-
bej poudarila harlekinsko na-
povedovalko in pevsko četve-
rico kot večne ljudske zabav-
Ijače. Za zgledno solistično in
večglasno zborovsko petje iz-
virne glasbe Hans-Martina
Majevvskega (ter Richarda
Peasleeja in Ludvviga van
Beethovna, po zamisli Janija
Kovačiča) je zgledno poskrbel
glasbeni vodja, korepetitor,
dirigent petčlanskega instru-
mentalnega ansambla in pia-
nist Žarko Prinčič. Koreogra-
fiji Damirja Zlatarja-Freya
(njegova asistentka je bila Go-
ga Stefanovic-Erjavec) pa je
(podobno kot režija) ostajala
na pol poti, zgolj v vlogi obli-
kovanja vzdušja, aranžiranja
prizorov, njihovega ilustrira-
nja in poantiranja. Gib je bil
premalo individualiziran in
poglobljen, da bi zmoglo ob
freskantnih zborovskih giblji-
vih slikah in »zaledenitvah«
prepričljivo spregovoriti posa-
mično telo ter vzpostaviti
vzporedno resničnost, srhlji-
vost in lepoto bolečine.
V številčno okrepljenem in
pomlajenem igralskem zboru
SLG, ki se je ponovno izkazal z
ubrano in partnersko požrtvo-
valno ansambelsko igro, so no-
silne vloge izoblikovali Janez
Bermež (kot peklensko jasno-
vidni manipulant "in indivi-
dualist de Sade), Mario Šelih
(kot /samo/uničujoče strastno
zamaknjeni revolucionar Ma-
rat), Milada Kalezič (kot »sle-
pa« idealistka, izkoreninjeval-
ka zla). Barbara Vidovič (kot
harlekinsko potujena Napove-
dovalka), Anica Kumer, To-
maž Gubenšek, Bojan Umek
in Miro Podjed (kot obeše-
njaško radoživi harlekinski
kvartet Rossignol, Cucurucu,
Polpoch in Kokol) ter Stane
Potisk (kot univerzalni »apa-
ratčik« vladajočega družbene-
ga sistema in politične oblasti
Coulmier). Nastopajo še Tina
Gorenjak, Maja Štromar, Ja-
goda Vajt, Renato Jenček,
Zvone Agrež, Barbara Med-
vešek, Eva Škofič-Maurer,
Vanja Slapar-Ljubutin, Lud-
vik Bagari, Simon Dobravec,
Drago Kastelic, Igor Žužek,
Hana Komar, statisti in in-
strumentalisti.
SLAVKO PEZDIR
Dama v črnem
Knjiga v spomin na prvo slovensko pesnico Fanny
Hausmann
Letos mineva 180 let od
rojstva prve slovenske pesni-
ce Fanny Hausmann. Ob tem
je založba Karantanija izda-
la knjigo Dama v črnem, v
kateri je objavljen življenje-
pis pesnice in devet njenih
pesmi. Predstavitev knjige je
bila prejšnji teden v Savinovi
hiši v Žalcu v okviru priredi-
tev ob 130-letnici II. sloven-
skega tabora.
Življenje in delo Fanny Hau-
smann, o kateri je zelo malo
podatkov, je predstavila Anka
Krčmar. Pesnica je bila rojena
na Avstrijskem, s šestnajstimi
leti pa se je preselila v dvorec
Nov(> Celje. Kmalu se je vklju-
čila v celjski kulturni krog in
verjetno pod njegovim vplivom
začela pisati slovenske pesmi.
Njene pesmi so bile objavljene
v celjskih Slovenskih novinah,
ena pa je bila natisnjena v ljub-
ljanskem časniku Slovenija.
-Sodeč po objavljenih pesmih je
njeno pesnikovanje trajalo ma-
lo časa. Umrla je za jetiko, stara
komaj 34 let. Njeni posmrtni
ostanki so v petrovški baziliki,
kjer naj bi v kratkem namestili
napis, ki bi označeval njeno
grobnico.
Pesmi Fanny Hausmann sta
v Savinovem salonu recitirali
Jolanda Železnik in Irena Štu-
sej, za glasbeno spremljavo pa
je poskrbel Emil Glavnik.
T TAVČAR
Pesmi dveh
Ob prazniku mesta Šentjur
so v soboto, 26. septembra, v
šentjurski knjižnici predsta-
vili novo pesniško zbirko do-
mačih avtoric Anice Hvaleč
in Ivane Klepec, Pesmi dveh.
Zbirko je ob denarni pomoči
nekaterih sponzorjev v sa-
mozaložbi izdala Knjižnica
Šentjur.
Za obe pesnici je to že druga
izdana zbirka. Hvalčeva je pr-
vo izdala leta 1990, Klepčeva
pa leto kasneje. Kot je ob izidu
zbirke zapisal urednik. Drago
Medved, obe pesnici bolj ali
manj ostajata zvesti sami sebi
in nadaljujeta slog pisanja pr-
vih zbirk. Hvalčeva je še ved-
no najmočnejša v ljubezenski
poeziji, »... svoj svet prevaja v
svet, ki je lahko blizu vsako-
mur, in svoje spomine prevaja
v javno last kot nekaj splošno
znanega , a nikoli povsem do
konca doživetega in izživete-
ga,« je zapisal urednik. Med-
tem ko je Hvalčeva v prvi zbir-
ki obujala spomine na rojstno
Belo Krajino, dom in starše, v
novih pesmih izpoved preple-
ta s podobami Šentjurja, nje-
gove okolice in preteklosti kra-
ja, o čemer govorita pesmi, kot
sta Slivniško jezero in Pradav-
na lepotica.
V pesmih Ivane Klepec se
doživljanja narave, sveta in
družbe prepletajo z refleksijo
in liriko. Medved je njene pe-
smi označil kot »intimno liri-
ko, ki se dotakne skoraj sle-
hernega med nami vsaj enkrat
v življenju, in spominska fre-
ska skozi čas, ko se v človeku
z leti in zrelostjo kopičijo
spoznanja take vrste, ki mu
odpirajo dušo in jih želi deliti
še s kom.«
Ob predstavitvi zbirke sta
spregovorila šentjurski podžu-
pan Oto Pungartnik in ilustra-
tor zbirke, Ivo Brodej.
J. PEVEC
Jolanda Železnik in Irena Štusej med recitalom pesmi Fanny Hausmann.
ZAPISOVANJA
Kriva je Hillary
Hja, seks, laži in videotrako-
vi so postali resničnost. Film-
ska fikcija se je umaknila živ-
ljenju. Rob Lowe in Andie
MacDowell sta le še nedolžni
figuri, ki sta nas nagovarjali s
filmskega platna. Ki sta nam
skušala dopovedati, da je živ-
ljenje, kakršno se kuha v tovar-
nah brez dimnikov, pa čeprav
je nad njimi en sam dim, laž-
no. Neresnično. Oziroma dru-
gače: da je tisto življenje, ki ga
živijo junaki na platnu, resnič-
no, toda le do tistega trenutka,
dokler se ne izteče odjavna špi-
ca. Dokler se nam pred očmi
ne izpišejo vsa imena, ki so
nam skušala to resničnost pri-
kazati.
S televizijskim razkritjem
Billa Clintona pred veliko po-
roto pa so se stvari zasukale v
nasprotno smer. Kot da se špi-
ca filma Seks, laži in videotra-
kovi še vedno ni iztekla. Kot da
se junaki še vedno niso zedini-
li, kdo s kom občuje, kdo ko-
mu laže in kdo za vraga razpo-
laga z videotrakovi. Z resnico.
Ja, točno: filmsko bistvo se
skriva v resnici. Filmsko bistvo
se skriva v uideotrakovih. Bis-
tvo Clintonove afere imenova-
ne Sexgate se skriva v resnici.
V videotrakovih. Bistvo se torej
skriva tam, kjer ni mogoče la-
gati. V videotrakovih.
Toda, kako lahko potem vi-
deotrakovi, če se strinjamo, da
je tudi filmski trak neke vrste
videotrak, vsaj v svojem sim-
bolnem pomenu, pripoveduje-
jo neresnične zgodbe, neresni-
co, če v sebi skrivajo ravno
resnico?
Pojdimo po vrsti. Dejstvo je,
da je imel tudi George Bush,
nekdanji ameriški predsed-
nik, ljubico, hi da so mu jo
mnogi očitali. Dejstvo pa je
tudi, da je imel George Bush
ob sebi Barbaro. Ali še boljše;
ob sebi ni imel Hillary! Zelo
pomembno dejstvo. Tudi Ron
Reagan, prav tako bivši ame-
riški predsednik, je imel svojo
ljubico. Kate, ali kako se je že
imenovala. Kar je ^pravzaprav
nepomembno. Pomembno je
to, da je imel za ženo Nancy.
Da se ni poročil s Hillary. Kaj
hočem povedati? Preprosto to.
da je ključ Clintonove afere pri
Hillary. Da je ona tista, zaradi
katere je pravzaprav prišlo do
afere. Da afere nista povzročila
niti Bili niti Monica, da je
afero povzročila Hillary. S svo-
jo prisotnostjo, hi z ničemer
drugim. Ker Hillary je za razli-
ko od drugih predsednikovih
žena več kot predsednikova že-
na. Je simpatična. Je kolikor
toliko lepa. Je še mlada, hi je
zelo aktivna. Je pravzaprav
model idealne ameriške žene.
No ja, vsaj žene. Je identifika-
cijski model. In s tem, ko je Bili
prevaral Hillary, je takorekoč
prevaral vse ameriške žene. Jih
pustil na cedilu. Še več: na
cedilu je pustil vse ameriške
može, ki so v Clintonu kot
identifikacijskem modelu
ameriškega moža videli svoje-
ga zaveznika; ravnal je nespa-
metno. Tako, torej nespamet-
no pa moški ne ravna. Žen-
ska, kot je Hillary, si takšnega
moškega, ki je pripravljen v
ključnih trenutkih ravnati zelo
ne moško, preprosto ne zaslu-
ži. Vse ameriške žene si takšne
može preprosto ne zaslužijo.
Njim pripada nekaj več. S či-
mer pademo nazaj v zgodbico
o videotrakovih. Ki pripovedu-
jejo zgodbe, ki so več kot življe-
nje samo. Ki so v svoji nere-
sničnosti, V svoji fikciji, nad
resničnostjo, pa čeprav so iz-
ključno in zgolj produkcija re-
sničnosti. Ki razkrivajo resni-
co, ki se napaja iz svoje nere-
sničnosti. hi Sexgate je točno
to: preprosta zgodba o Hillary
in Billu. ki seje sesula v prah v
tistem trenutku, ko sta Hillary
in Bili postala več kot samo
Hillary in Bili. Ko sta presegla
lastno bit.
Piše: TADEJ ČATER
Baletna medicina
Minuli vikend je bil drugi
seminar na temo Baletna
medicina, ki ga je v baletni
dvorani ljubljanske opere
pripravilo Društvo baletnih
umetnikov Slovenije.
Po prvem seminarju, ki ga
je vodila Švedinja Eva Ramel,
je predsednik DBUS, dr. He-
nrik Neubauer, k nam povabil
Tino Hessel, direktorico edi-
ne klinike za plesalce v Skan-
dinaviji. Predavateljica pou-
čuje in predava o plesni medi-
cini že dvajset let. poučuje na
glavnih baletnih šolah v Oslu
in enkrat letno v Stockholmu
in je že trinajst let. fiziotera-
pevtka baleta norveške Ope-
re. Napisala je knjigo o plesu,
anatomiji in raztezanju, ter
izdelala funkcionalni ana-
tomski test za sprejem novih
učencev v vse baletne šole v
Oslu.
O raztegovanju, ki je bila
osrednja tema seminarja, smo
doslej vedeli toliko, kolikor
smo prebrali v literaturi, kje
bežno opazili in preizkušali na
sebi. S strokovno urejenim si-
stemom specializiranega razte-
govanja telesa, ki je plesalčev
osnovni instrument, pa smo se
srečali prvič. Struktura udele-
žencev je bila pestra. Poleg ak-
tivnih 'plesalcev ljubljanske
Opere, učiteljev baleta, sodob-
no plesnih pedagogov in dru-
gih plesnikov, so novim spoz-
nanjem v baletni medicini pri-
sluhnili tudi zdravniki in fizio-
terapevtke. To je že premik k
potrebnemu sodelovanju med
strokami. Upajmo, da bosta
obe stroki, balet in medicina,
tudi pri nas našli del skupne
poti tako, kot sta jo pred dvaj-
setimi leti v Skandinaviji.
ANA VOVK PEZDIR
10
KULTURA
Darilo ob stoletnici
Celjski novinar Tone VrabI bo 5. oktobra predstavil knjigo o olimpioniku Leonu Štuklju
Slovenski dobitnik zlatih
medalj na olimpiadah Leon
Štukelj bo novembra dopol-
nil stoto leto in dobil bo prav
posebno darilo - knjigo o
svojem življenju, avtorja To-
neta Vrabla, dolgoletnega
novinarja Radia Celje in No-
vega tednika. Knjiga z na-
slovom Mož treh stoletij pri-
naša deset avtorjevih sre-
čanj z Leonom Štukljem. Zo-
rela in nastajala je pet let,
med bralci pa bo mesec dni
pred velikim življenjskim
praznikom moža, ki je naj-
starejši živeči aktivni udele-
ženec olimpijskih iger mo-
derne dobe.
Prva predstavitev knjige To-
neta Vrabla, ki jo je založila
naša novinarska hiša NT-RC,
bo v ponedeljek, 5. oktobra
ob 13. uri, v salonu Zdravihš-
ča Laško. Avtorjev častni gost
bo Leon Štukelj. Tega izjem-
nega slovenskega športnika je
svet na novo odkril po olim-
pijskih igrah v Atlanti, Tone
Vrabl pa je zamisel o knjigi
negoval že veliko prej. Vse se
je začelo maja 1993, ko je
obiskal profesorja Draga Ula-
go, da bi ga predstavil v ne-
deljski radijski oddaji, in ta-
krat je njegov intervjuvanec
omenjal tudi prof. Antona Tr-
stenjaka ter Leona Štuklja.
Novinarju je že na poti do-
mov šinila v glavo misel o
srečanju treh velikih Sloven-
cev. Čudovita tema za radij-
sko reportažo, si je takrat mi-
slil, primerna tudi za bližajo-
či festival slovenskih radij-
skih postaj. Zamisel o »slo-
venskem Triglavu« je Tone
Vrabl izpeljal. Trojica se je
prvič sestala v imenitnem sta-
novanju dr. Trstenjaka, temu
srečanju pa so sledila nova.
Žal se je dr. Trstenjak prezgo-
daj poslovil. Knjiga Mož treh
stoletij ni le darilo Leonu Štu-
klju, ampak tudi prof. Dragu
Ulagi in pokojnemu dr. Anto-
nu Trstenjaku.
Glavna pokrovitelja pri iz-
daji knjige o Leonu Štuklju sta
Zavarovalnica Triglav d.d.
Ljubljana in Zdravilišče Laš-
ko.
Avtor se je po vsakem pogo-
voru - vseh se je nabralo za
več kot petdeset ur - lotil dela
in skozi pogovore je zraslo
knjižno delo, ki vabi k razmiš-
ljanju o treh zanimivih mo-
žeh, še posebej o jubilantu
Štuklju, ki mu je dr. Trstenjak
preroško napovedal sto let živ-
ljenja. Knjiga, ki jo je uredil
Drago Medved, vsebuje repor-
taže in intervjuje, tudi razmiš-
ljanja, osebne zapiske in anek-
dote, dopolnjujejo pa jo origi-
nalna pisma, razglednice in
fotografije.
KSENIJA LEKIČ
Prof. Drago Ulaga, Leon Štukelj, dr. Anton Trstenjak in Tone Vrabl med pogovorom pred
petimi leti. Prav takrat je začela nastajati knjiga Mož treh stoletij.
Kultura in igra
Mladinski center Velenje prireja v petek, 2. oktobra, ob
16. uri v svoji galeriji otvoritev likovne razstav Kristine
Lažetič, ob 20. uri pa cikel predavanj in pogovorov o kulturi
in umetnosti v sodobni družbi z naslovom Umetnost v času
interneta in internet v času umetnosti.
Osnovni namen predavanj in pogovorov je na privlačen
način in iz različnih zornih kotov osvetliti dogajanje v sodobni
umetnosti. Gost predavanj bo Vuk Čosič, pogovor pa bo vodil
Aleš Črnič.
Sobotni Emcejev hora legalis ob 21. uri bo namenjen
mlademu Gregorju Šeligi, ki pripravlja potopisno predavanje
z diapozitivi prostega plezanja po španskih plezališčih.
V sodelovanju z Mednarodno zvezo prijateljev mladine
Velenje pričenjajo tudi z otroškimi delavnicami, ki bodo v
začetku enkrat mesečno ob sredah ob 17. uri, prva pa bo 7.
oktobra. Prva Sredina peta, kot so poimenovali otroško delav-
nico, bo namenjena šolskim otrokom, za starše, ki bodo
malčke pripeljali, pa je Mladinski center pripravil tudi varstvo.
B. JANČIČ
Generacija
mladih liieratov
V	Velenju bo konec ted-
na, 2. in 3. oktobra, držav-
no srečanje mladih pesni-
kov in pisateljev Slovenije,
ki ga pripravljata Sklad RS
za ljuljiteljske kulturne de-
javnosti in Zveza kulturnih
društev Šaleške doline.
V	literarno-glasbenem ve-
čeru na velenjskem gradu
bodo v petek nastopili Maja
Novak, Ivo Stropnik, Nina
Kokelj in Aleš Šteger ter
Zračni kvartet Kanta. V sobo-
to bodo v knjigarni Kult ur ni-
ča predstavili velenjsko za-
ložništvo Pozoj in zbornik
Hotenja 12, v Mladinskem
centru pa se bo ob 16. uri
pričelo osrednje literarno
popoldne Mi smo generacija,
ki skače v prazno. I^astopili
bodo najboljši avtorji, ki so
spomladi sodelovali na lite-
rarnem natečaju Sklada za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti. Sodelovalo je 158 av-
torjev in med njimi so ob-
močne žirije in pesnik Ivo
Stropnik, republiški selek-
tor, izbrali avtorje Boštjana
Domjaniča, Matejko Grgič,
Andreja Hočevarja, Petra
Jurgeca, Dejana Kozela in
Katjo Zakrajšek.	K.L.
Lepote Slovenije v grafiki
Od sobote dalje si bodo lju-
bitelji likovne umetnosti v
Planinski sobi v Vojniku lah-
ko ogledali razstavo grafik
Jožeta Žlausa z naslovom Le-
pote Slovenije, ki spada v
sklop prireditev ob vojniš-
kem občinskem prazniku.
V	likovnem svetu avtorja se
prepletata realizem in abstrak-
cija, nostalgično ga privablja
motivni svet starih domačij,
kašč in posameznih predme-
tov, ki imajo dokumentarno
vrednost. Njegove abstraktne
kompozicije so grajene v to-
plih in hladnih lazurnih od-
tenkih s konstantno črno in
zlato barvo. V ustvarjanju
uporablja grafično tehniko in
čeprav mu je ljub tudi portret,
se zelo rad vrača h krajinski
tematiki. V njej, kot je zapisal
Drago Medved, lahko razvija
svoje videnje grafičnih oblik,
med katerimi najraje posega
po globoki jedkanici, še raje
pa dela v tehniki suhe igle, kar
mu omogoča zelo realistično
upodabljanje motivov. Njego-
ve grafike so realistično nazor-
ne, tehnično brezhibno izde-
lane in izrazito privlačne.
V	predstavljenem ciklusu je
20 od skupaj 40 grafik, ki jih je
naredil doslej, v prihodnje pa ga
namerava dopolniti, tako da bo
ciklus zajemal kar sto različnih
grafik. Velik izziv zanj je tudi
ciklus o Antonu Martinu Slomš-
ku, sicer pa je takih in podob-
nih izzivov, kot sam pravi, še in
še. Na vprašanje, zakaj šele se-
daj prvič razstavlja v svojem
domačem kraju, je odgovoril,
da se je najtežje predstaviti prav
doma, čeprav je bil v Vojniku
nekoč tudi član likovne sekcije.
Kasneje se je vključil v konjiško
ikovno sekcijo, sedaj pa želi le-
' o k življenju ponovno obuditi
tudi v Vojniku.
B. JANČIČ
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v po-
nedeljek ob 11. uri za abonma
Gimnazija Celje - Center in v
torek ob 10.30 za abonma
Srednja trgovska šola I Celje
uprizorili predstavo Zasledo-
vanje in usmrtitev Jean Paula
Marata, v režiji Matjaža Zu-
pančiča.
V	Kulturnem centru Laško
si lahko jutri, v petek zvečer
ob 19.30, ogledate komedijo
Georgesa Feydeauja z naslo-
vom Krojač za dame, v izvedbi
gledališča Toneta Čufarja z Je-
senic in v režiji Matije Milčin-
skega.
KONCERfI
V Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo danes, v četr-
tek, ob 19.30, veseli koncert
savinjskih ansamblov domače
glasbe z gosti. Koncert bo po-
vezoval Tone Vrabl.
RAZSTAVE
V	knjižnici v Šentjurju bo-
do danes, v četrtek, ob 18. uri,
odprli razstavo Utrinki iz mla-
dinskega pl^inskega tabora
Medvodje '98.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti je na ogled razstava ki-
parke Dube Sambolec z naslo-
vom »Devided Zones«.
V	Pokrajinskem muzeju je
do 31. oktobra na ogled razsta-
va Odmevi na razstavo Habs-
buržani. Do 15. novembra pa
si lahko ogledate tudi razstavo
Na grmado z veščami.
Na razstavišču Celjskega
sejma v Celjanki ima Pokra-
jinski muzej do 25. oktobra
odprto prodajno razstavo so-
dobnih slovenskih umetniških
del MOS 98.
V	Lapidariju je do 12. okto-
bra na ogled razstava Rimske
nekropole severne Hrvaške. '
V	razstavišču Kulturnega
centra v Laškem je na ogled
razstava akademskega slikarja
Kristoferja Meška in akadem-
skega slikarja ter kiparja Kiar-
ja Meška.
V	Galeriji Mozaik so na og-
led dela 6. Mozaikove slikar-
sko kiparske kolonije MOS'98.
Muzej novejše zgodovine
ima do 24. oktobra na ogled
razstavo Škarje in platno -
predstavitev krojaške delavni-
ce, do 14. novembra razstavo
»1. svetovna vojna v fondih
Zgodovinskega arhiva Celje«
in do konca leta tudi Sloven-
sko zobozdravstveno zbirko.
Otroški muzej ima do konc^
leta na ogled razstavo Hitreje
višje, močneje, v fotograf!
skem ateljeju Josipa Pelik^,
na je razstava njegovih foto,
grafij, v Starem piskru pa j^
na ogled razstava »Zatirani, j
nikdar poteptani«. V prostori)]
njihove galerije Keleia do 22
oktobra razstavlja Trevor Bell
dela z naslovom Piranski ci-
klus.
Na Starem gradu v Celju "V
Pelikanovem stolpu je do 4
oktobra na ogled razstava Da-
nes grofje Celjski in...
Na Dobrni bo od nedelje
naprej na ogled razstava slik
iz slikarskega Ex-tempora Do-
brna '98.
V	Zlatorog clubu razstavlja
dela celjski slikar Božo Srdič,
Na Dobrni razstavlja slikar-
ka Marija Vasle.
V	Razvojnem centru v Ce
lju razstavlja dela Tone Mo-
har, v Celjskem domu do kon
ca septembra Alica Javšnik, v
Etolu Jana Strušnik iz Ljublja-
ne, v Rogaški Slatini (GIC
center) Vlado Geršak, v gale-
riji Volk v Ozki ulici Ljuban
Šega in Zoran Jošič, všpagete-
riji na Vranskem Vilma Mav
šič.
OSTALO
V	Pokrajinskem muzeju na
Muzejskem trgu 9 potekajo od
srede do petka vsak teden do
konca meseca od 9. do 12. in
od 15. do 16.30 ure, ob sobo-
tah pa od 9. do 12. ure, delav
niče za staro in mlado z našlo
vom Kako postanem čarovni-
ca?
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne - otroškem muzeju bo v
torek ob 17. uri predavanje
Igorja Cvetka o Igrah na Slo-
venskem. V sredo pa bo od 10.
do 18. ure predstavitev Lega in
Crayola programa za igro.
V	Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice bo v ponedeljek ob
17. uri, v okviru Univerze za
III. življenjsko obdobje, pre-
davanje dr. Marije Makarovič
z naslovom Kmečka kulturna
dediščina.
Zaustavljeni David
V petek, 2. oktobra, bodo v spodnji dvorani Kulturnega
doma v Šmarju pri Jelšah predstavili knjigo Zaustavljeni
David. V njej je Franček Smole zbral in uredil ustvarjalni
mir in nemir šmarskega rojaka, duhovnika in publicista
Frančka Križnika.
Franček Križnik (1944-1980) je v času svojega življenja
predstavljal hudo motnjo za oblast, saj je že kot dvanajstletni
ministrant z ročno napisanimi listki, nalepljenimi na oglasno
tablo v Šmarju, opozarjal na osebno krivico, s kritičnin'
pisanjem pa je kasneje nadaljeval, zato so mu velikokrat
preprečili objavo. Kar nekaj njegovih časopisaiih prispevkov iii
analiz pa je izšlo nepodpisanih ali pa s psevdonimi.
Na predstavitvi bo o njegovem delu in nastanku knjig^
spregovoril Franček Smole, pri predstavitvi pa bo sodeloval
tudi urednik založbe Družina, ki je knjigo izdala, dr. Jane^
Gril. Nekaj domačih pesmi bodo zapeli šmarski Petkaši, ^a
flavto pa bo zaigrala Urša Hrovat.	P"
KULTURA
11
Osvežitev celjske
ljubiteljske kulture
Zveza kulturnih društev Celje je končno dobila novo direktorico - Marijano Kolenko
Po kar leto dni trajajočem iskanju nove-
ga vodje Zveze kulturnih društev (ZKD)
Celje je 1. septembra to mesto prevzela
Marijana Kolenko, profesorica pedagogike,
ki je prej dvanajst let delala v šolstvu;
zadnja štiri leta v svetovalni službi III.
Osnovne šole v Celju. »Za odhod na novo
delovno mesto sem se odločila iz več razlo-
gov,« pravi Marijana Kolenko, katere urad-
ni naziv je direktorica Sklada za ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti - občinske izposta-
ve Celje, kot se bo nekdanja ZKD Celje
imenovala odslej.
»Osnovna vloga sklada bo skrbeti za vse
zvrsti ljubiteljske kulture in kulturna društva,
predvsem pa bo potrebno skrbeti za izobraže-
valne programe oziroma vzgojo mentorjev, kar
lahko občutno dvigne raven kakovosti dela
kulturnih društev v Celju,« pravi Marijana Ko-
lenko, katere vizija delovanja sklada je polna
svežih in konkretnih idej. »V Celju je trenutno
prijavljenih okoli 50 ljubiteljskih kulturnih
društev, kar 30 pa jih aktivno deluje,« pravi
Marijana Kolenko, ki si je kot prvi cilj zastavila
pripravo pregleda nad delovanjem kulturnih
društev, ki jim bo takrat, ko se bo vedelo, kaj v
katerem počnejo in kakšne načrte imajo, mo-
goče veliko bolj kakovostno pomagati. »Na-
slednja pomembna naloga, ki se je bomo mora-
li lotiti v skladu, je promocija dosežkov kultur-
nih društev, saj se velikokrat
zgodi, da kakšno društvo do-
seže lepe uspehe, javnost pa o
tem ničesar ne ve.«
Marijana Kolenko priznava,
da se ji je bilo, čeprav je dobro
premislila, preden se je prija-
vila na razpis za delovno me-
sto direktorice sklada, kar tež-
ko posloviti od dela v šoli, kjer
je z otroki delala kar dvanajst
let; preden se je kot pedagoš-
ka svetovalka zaposlila na III.
Osnovni šoli, je osem let pou-
čevala na OŠ Dobrna.Vendar
pa je prepričana, da ji bodo
izkušnje iz šole prišle še kako
prav na novem delovnem me-
stu. »Prav zato se mi zdi ena
zelo pomembnih nalog, da bi
uspeli združiti ljubiteljsko
kulturo z delom v celjskih os-
novnih in srednjih šolah, kjer
je tovrstnih dejavnosti občut-
no premalo,« pravi Kolenkova,
ki se ji zdi prav zato izredno
pomembno izobraževanje
mentorjev.
Zelo konkretno pa je zasta-
vila tudi druge načrte, med
katerimi je posebej vredno iz-
postaviti oživitev Naše bese-
de, srečanja slovenskih šol-
skih gledališč, ki je v Celju
zamrlo pred dobrimi desetimi
leti. »Želim si, da bi v Celju v
prihodnosti spet zaživelo lut-
karstvo, po katerem je to me-
sto nekoč slovelo in čudovito
bi bilo, če bi lahko spet začeli
pripravljati lutkovni festival.
Ponovno nameravamo oživiti
tudi mladinsko folkloro ter
vzdrževati kakovost delovanja
celjskih pevskih zborov, ki so
zelo aktivni in uspešni, saj v
tem mestu trenutno deluje kar
27 pevskih društev.«
Da bi cilje novoustanovlje-
nega sklada ljubiteljskih de-
javnosti uspela čimprej in čim
bolj kakovostno uresničiti, se
je že povezala tudi z občinami
Vojnik, Štore in Laško in v
vseh se, pravi, za sodelovanje
s celjskim skladom zelo zani-
majo. Povezala se je tudi že z
aktivoma ravnateljev celjskih
osnovnih in srednjih šol.
In kaj Marijana Kolenko po-
čenja v prostem času? Nena-
vadno bi bilo, če tudi njeno
osebno življenje in konjički ne
bi bili povezani s kulturo in
nova direktorica celjskih ljubi-
teljskih kulturnikov, ki o sebi
sicer ne govori ravno veliko,
na tem področju seveda ne
razočara. Že od nekdaj se uk-
varja z likovnim ustvarjanjem,
poje pri celjskem Mešanem
komornem zboru, veliko be-
re, med drugim pa predava
tudi turističnim delavcem po
vsej Sloveniji o področjih, ki
zajemajo del njenega podi-
plomskega študija. »Drugače
pa sem dejavna tudi na literar-
nem področju, saj že od nek-
daj pišem pesmi. Ampak pi-
šem jih samo zase in to je ena
redkih skrivnosti o meni, za
katero ni doslej vedel skoraj
nihče,« potihem reče sicer od-
ločna in ciljev in načrtov polna
nova direktorica celjskih ljubi-
teljskih kulturnikov.
NINA M. SEDLAR
Marijana Kolenko
Jordanov pozabljeni svet
V razstavnem prostoru Gorenja so 24. septembra odprli
razstavo zagrebškega slikarja Vasilije Josipa Jordana,
umetnika, ki sodi v sam vrh današnjega hrvaškega slikars-
tva. Njegova dela so izredne umetnine.
»Na Jordanovi poetični sceni se pojavljajo dame v korzetih,
gospodje v slamnatih klobukih ob svojih kolesih, otroci v
mornariških oblekah. Ta pozabljeni svet je kot na novo najden
v nekem zaprašenem albumu starih fotografij, zavrženem na
podstrešju...« je bila ena izmed misli hrvaškega likovnega
kritika Josipa Depola. Vasilij Jordan je na samostojno umetniš-
ko pot stopil leta 1960, pred tem pa že leta 1953 končal šolo
primerjalne umetnosti in pet let zatem diplomiral na Akade-
miji likovnih umetnosti pri profesorju Ljubu Babiču. Doslej je
razstavljal na več kot 300 skupinskih razstavah in se samostoj-
no predstavil v številnih evropskih mestih. Prejel je številne
nagrade za slikarstvo, med njimi je še posebej vredna nagrada
Vladimirja Nazorja iz leta 1992.	HINKO JERČIČ
Akvareli na Pašicem icoz[alcu
Od petka do nedelje je bila
v Planinskem domu na Paš-
kem kozjaku tretja bienalna
likovna delavnica - kolonija
akvarela Paški kozjak '98, ki
sta jo Mestna občina Velenje
in Društvo Šaleških likovni-
kov organizirala ob prazni-
ku Mestne občine Velenje.
Več kot 30 udeležencev iz
vse Slovenije je ustvarjalo pod
vodstvom akademskega sli-
karja Lojzeta Zavolovška ter
strokovne presoj evalke in li-
kovne kritičarke Milene Koren
Božiček. Med več kot sto deli
so slikarji nekaj izbranih slik
podarili v slikarski sklad druš-
tva, ki slike razstavi in jih ka-
sneje uporabi za različne kul-
turne, sponzorske in humani-
tarne namene. Ob zaključku
letošnje slikarske delavnice so
slikarji naslikali še skupinsko
projektno risbo, mastodonta,
simbolično delo, ki združuje
samostojne poteze vseh avtor-
jev.
Prva delavnica akvarelov je
bila pred štirimi leti, ko so se
organizatorji tudi dogovorili,
da postane tradicionalna.
Društvo Šaleških likovnikov
danes združuje več kot sto
članov - ustvarjalcev, mentor-
jev in prijateljev društva. De-
luje že več kot 50 let, njegovi
člani pa niso le iz velenjske
občine, ampak tudi iz Celja,
Slovenskih Konjic, Žalca, Pol-
zele, Mozirja, Slovenj Gradca,
Mislinje, največ članov pa je
seveda iz Velenja, Šoštanja in
Šmartnega ob Paki. V društvu
delujejo tako kiparji kot grafi-
ki in lončarji, svojo dejavnost
pa želijo razširiti tudi izven
društva.
J. MIKLAVC
B. JANČIČ
Have fun Club v London in Dublin
Gledališka skupina Have
fun Club, ki pod vodstvom Ka-
ren Polimac Dobovišek deluje
na Gimnaziji Celje - Center, se
te dni odpravlja na gostovanje
v Anglijo in na Irsko. Tokrat se
bodo predstavili s Pygmalio-
nom Bernarda Shavva.
Skupina, ki se pretežno uk-
varja z izvirnimi besedili an-
gleških klasikov, odhaja na pot
na povabilo Stevena Rovvseja,
vodje angleškega oddelka na
srednji šoli Charterhouse - Go-
dalning v bližini Londona. To
pot bodo gostje te šole že dru-
gič; lani so se predstavili s Sha-
kespearovimi Soneti.
Gostovanje na Angleškem
bo trajalo od 5. do 11. oktobra.
Prvo predstavo bodo odigrali
7. oktobra v gledališču ome-
njene šole, vmes pa si bodo
ogledali mestece Guilford in
prestolnico London. V Londo-
nu si bodo ogledali gledališko
predstavo Lepotica in zver, na
šoU, katere gostje bodo, pa se
bodo en dan udeležili tudi ju-
tranje maše pred pričetkom
pouka in nekaj časa sodelovali
pri pouku. Gre za znamenito
in priznano angleško šolo za
fante, zgrajeno v 16. stoletju.
V Dublin bodo odpotovali
11. oktobra, kjer jih bo priča-
kala gospa Judith Byrne s St.
Andrevvs College Internatio-
nal Baccalaureate Organisa-
tion. Med bivanjem v Dublinu
bodo Pygmaliona odigrali
dvakrat, do 15. oktobra pa bo-
do obisk izkoristili še za ogled
ene izmed gledaliških pred-
stav v okviru tradicionalnega
dublinskega gledališkega fe-
stivala. Ves čas bivanja na Ir-
skem bodo člani te celjske
gimnazijske gledališke skupi-
ne bivali pri družinah sovrst-
nikov.
M. AGREŽ
V novo sezono s
polnim zagonom
studio za ples Celje in Plesni
teater Igen sta v ponedeljek
odprla svoja vrata mladim, pa
tudi nekoliko starejšim plesal-
cem, ki se bodo lahko tudi v tej
sezoni izobraževali ob plesnih
tehnikah Olje Ilič, Anite Čana-
di, Alexandre Vučkovič, Igorja
Jelena ter številnih gostujočih
pedagogov.
Plesalci Plesnega teatra Igen
Studia za ples so novo sezono
že pričeli v okviru 10. plesne
kolonije Piran 1998 konec av-
gusta. Ob koncu so pedagogi in
plesalci pripravili zaključni ve-
čer sodobnega plesa in baleta.
V sezoni 1998/99 bodo na
sporedu plesna slikanica Vid-
kova srajčica, s katero bodo
ponovno gostovah v oktobru,
novembru in decembru, duet
Pobegnimo v svetlejšo prihod-
nost v koreografiji Igorja Jele-
na, ki ga bodo po enajstih
sezonah zaplesali v več kot
dvajsetih državah v okviru
svetovnih in evropskih festiva-
lov, ter koreografija Spomin
na Evo Peron Alexandre Vuč-
kovič, nagrajene s petimi med-
narodnimi nagradami v prete-
kli sezoni. Koreografija bo tu-
di letos sestavni del sporeda
ob gostovanjih v tujini. Ogle-
dati si bo moč tudi nekaj kraj-
ših koreografij, kot so Človek,
zbudi se, Comedia del pata-
tas. Baletni copatek in druge.
Za to sezono so predvidena
gostovanja v Rusiji, Afriki, Tur-
čiji, Italiji, Avstriji, na Japon-
skem, Srbiji, Makedoniji..., od
mednarodnega izbora in pa fi-
nančne odobritve Ministrstva
za kulturo RS, Sklada ljubitelj-
ske kulture RS, Občine Celje in
drugih pa je odvisno, ali bodo
njihovi cilji tudi uresničeni.
B. JANČIČ
Pesem Akademskega
pevskega zbora Celje
v sredo, 23. septembra, se je Akademski pevski zbor Celje
pod vodstvom Sonje Pavlič-Čendak predstavil v starem Zdravi-
liškem domu na Dobrni. Poslušalcem so približali programom
slovenskih narodnih pesmi, ki so jih med 25. in 27. septem-
brom zapeli tudi na mednarodnem projektu Caelicantus v
Monzi v Italiji. Pevci APZ Celje so se potrudili, da bi v okviru
tega projekta slovensko narodno pesem, državo Slovenijo in
•mesto Celje, dostojno zastopali.	BARBARA ARLIČ
Folkloristi v Južni Koreji
Kot smo že poročali, se Celjska folklorna skupina v teh
dneh mudi na svetovnem kulturnem EXPU 98, v mestu
Kyongju v Južni Koreji.
Svetovni festival bo trajal kar ves mesec, celjski folkloristi pa
se v tej daljni deželi predstavljajo od 23. septembra do 3.
oktobra. V Južno Korejo so odšli na povabilo svetovnega
združenja folklornih skupin CIOFF.
Kot poročajo člani Celjske folklorne skupine, je festival
odlično organiziran. Tamkajšnje občinstvo z velikim navduše-
njem spremlja nastope celjske skupine, ki se predstavlja s plesi
Bele krajine, Prekmurja, štajerskimi pustnimi in gorenjskimi
plesi. Folklorno skupino, ki šteje 27 članov, na turneji spremlja-
jo tudi glasbeniki.	MP
12
TEMA TEDNA
Otrok na begu
Sedemletnik je v mesecu dni pobegnil dvakrat od doma in enkrat iz šole - Malčkovo beganje je odprlo val polresnic
treh vpletenih družin, predvsem pa problem, kako zaščititi otroka
Tine bi se moral po pouku vrniti v
internat, kjer živi skupaj z drugimi učenci
celjske osnovne šole s prilagojenim pro-
gramom, a je odšel po Ljubljanski ulici,
prečkal železniški prehod in se namenil
proti blokovskemu naselju, kjer stanuje
njegova teta. Iz šole je pobegnil prvič, od
doma že dvakrat. Namenjen je bil pravza-
prav na Kozjansko, k babici, pri kateri je
živel od svojega drugega meseca življenja
do julija letos, ko so ga po sedmih letih
nenadoma dodelili k mamici.
Pogovarjala. sva se v majhni garsonjeri
njegove tete v Celju, kamor je pribežal.
Skušal je zbrano odgovarjati,.medtem pa je
s prstkom ves čas sukal pramen živo rdečih
las.
»Tine, zakaj si zbežal danes iz šole?«
»Želel sem k omi. Ker omo veliko pogre-
šam. Dolgčas mi je za omo, za vse.«
»Zakaj si tako želiš k babici?«
»Rad bi bil tam. Ker imajo veliko rož, ker
so mi kupili novo trenirko, ker so vse.«
»Zakaj ne želiš biti pri mamici?«
»Zato ker me tunkajo v vodo, ker me
tepejo, ker me zaklepajo.«
»Kdo počne vse to?«
»Mamica in teta Magda. Obe.«
»Kdo je teta Magda?«
»Mamicina kolegica, ona.«
»Zakaj sta te tepli?«
»Ker se nisem hotel učiti. Jokal sem se.
Kar naprej me silita učiti. Ne znam še brati,
mamica pa me sili. Piše težke naloge.«
»Prej si živel pri babici?«
»Ja, že dolgo prej. Potem so me ukradli.«
»Kdo te je ukradel?«
»Mamica s policijo.«
»Ko si prišel živet k mamici, si začeK
bežati od doma. Se spomniš, zakaj si zbe-
žal prvič?«
»Ja. Ker so me zaklenili samega v stano-
vanje.«
»Ostal si čisto sam?«
»Ne, z Damirjem. To je moj bratec. Do-
jenček.«
»Kako si potem pobegnil, če so te zakle-
nili?«
»Zavrtel sem tisti krogec na vratih in
zbežal k sosedom. Ne vem, v kateri kraj.«
»So prišli pote?«
»Policija me je odpeljala nazaj k mamici.«
»Zakaj si pobegnil drugič, se spomniš?«
»Prišel sem iz šole, pustil torbo na hodni-
ku, potem sem šel.«
»Je tvoja oma prijazna?«
»Strašno jo imam rad. Samo rad bi bil pri
njej.«
Kmalu je se je oglasil zvonec in prišli so
ponj, da bi ga odpeljali v internat. Oklenil
se je tete in ni hotel nikamor. Naslednje
jutro ga je teta odpeljala v šolo in ostal je
v internatu. V šoli in v domu skušajo
sedemletniku, ki je pri njih šele nekaj
dni, olajšati novo življenje in mu približa-
li vsaj občutek varnosti. Najbolj ga je
strah samote in zaprtega prostora. Deček
je zadnje mesece, odkar se je vrnij k
mami, v precepu med svojimi sorodniki,
ki skušajo nanj vsak po svoje vplivati, on
pa se enostavno ne znajde več.
Naj posluša mamo Anko, teto Vanjo ali
babico Marijo? Vse tri družine, ki so zelo
problematične, obravnavajo centri za social-
no delo. Kdo je teta Vanja? Tridesetletnica je
mama šestih otrok, tri ima v rejništvu. Je
brezposelna, skupaj s partnerjem in tremi
otroki živi na tesnem v garsonjeri. V Celju se
spomnimo primera pred leti, ko sta njena
majhna otroka, ostala sta namreč sama v
stanovanju, zanetila požar. Med Vanjo in
Tinetovo mamico, ki je njena sestra, vladajo
huda nesoglasja. Vanja sestro obtožuje, da
za sedemletnega Tineta ne skrbi, da ga
zanemarja, pretepa. Pravi, da bi mu bilo
najbolje pri babici, kjer je bil sedem let.
Tinetova mama Anka je ob otrokovem rojs-
tvu sama želela, da zanj prevzame skrb
babica, lani pa so se odnosi med družinama
tako zaostrili, da so si dopisovali le še prek
centra za socialno delo.
Zlorabljanje?
»z mamo sva prišli navzkriž že davno,
ko sem bila še otrok. Moj oče me je spolno
zlorabljal, zanosila sem in imela splav.
Takrat sem bila stara enajst let,« trdi Tine-
tova mama Anka. »Zaradi maminih gro-
ženj, da me bo spravila v grob, sem morala
vse zanikati.« Njena mama Marija je ob
našem obisku dejala, da o hčerkini zanosi-
tvi pri enajstih letih sliši prvič in ne ve
ničesar o kakršnemkoli spolnem zlorablja-
nju. Pravi, da njena hči laže. Podatkov o
spolni zlorabi v družini v pristojnem cen-
tru za socialno delo nimajo. Marija pravi,
da so Ankinega očeta na sodišču obravna-
vali edino zaradi kraje kolesa.
V Ankini družini je bilo pet otrok, štiri
dekleta in fant. Trije otroci, med njimi tudi
ona, Tinetova mama, so se šolali v šoli s
prilagojenim programom. Anko je pri sed-
mih letih starosti obravnavala komisija za
razvrščanje otrok z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju in ugotovili so, da
njena storilnost ne presega sposobnosti
mejno inteligentnih zaradi hujše vzgojne
zanemarjenosti. Od devetega leta dalje se
je deklica zdravila zaradi epilepsije. V
bolnišnici so v njene izvide zapisali, da sta
njena starša alkoholika. Anka je po konča-
nem usposabljanju, stara je bila petnajst
let, odšla proč od staršev. S fantom, ki je
bil alkoholik, je živela v Rogaški Slatini.
Osem let je stanovala v sobi brez vode in
elektrike in medtem postala mama štirih
otrok. Prva dva so»takoj po rojstvu dali v
rejo, za tretjega, Tineta, je skrbela babica,
s katero je center za socialno delo vzposta-
vil rejniški odnos. Devetindvajsetletna An-
ka je danes mama šestih otrok in mlajše tri
je obdržala pri sebi. Spoznala je Jožeta,
gradbenega delavca, poročila sta se in
dobila prostorno stanovanje. Pravita, da
sta si uredila življenje. Zakaj je hotela po
sedmih letih naenkrat prevzeti skrb za
Tineta, ki je živel pri babici?
Zanemarjanje
»S hčerko smo se sprli pred kakšnim
letom, ko smo pri nas praznovali vnukov
krst,« pripoveduje Tinetova babica Marija.
»Ankin mož Jože se je takrat znesel nad
sinom, in ko je otroka vrgel po sobi, mi je
bilo vsega dovolj. Od takrat se ne pogovar-
jamo več.« Naj bi ta družinski prepir sprožil
barantanje za otroka? Anka pravi, da je
vzrok povsem drugje: »Tine je moral hoditi
v malo šolo dve leti, slabo se je učil in videla
sem, da pri moji mami nima nobenega
reda. Hotela sem, da pride živet k meni in
da hodi redno v šolo. Ne morem dovoliti,
da bodo z mojim sinom počeli to, kar so
delali z menoj. Sprašujem se, kako sta moja
mama in oče sploh lahko rejnika? Že deset
let skrbita tudi za sestrino hčerko. Se moja
mati ne boji za vnukinjo, ko živi ob člove-
ku, ki je posilil mene, in ob mojem bratu, ki
je prizadet in je že bil obsojen zaradi
posilstva?« Obtožbe se kopičijo, koliko re-
snice je v njih, bodo ugotavljali kriminalisti.
Najhuje je, da se je v gordijskem vozlu
obtožb znašel majhen otrok. Babica in
mama sta se pred nekaj meseci, ko še ni
bilo jasno, pri kom bo živel, zanj stepli. Na
koncu je obveljala starševska pravica in
babica ni vnuka videla že več mesecev.
Center za socialno delo je rejništvo preki-
nil, saj so predvidevali, da bi se odnosi med
družinama le zaostrovali. Menili so še, da
Tine pri mami ne bo ogrožen.
Tine vsem okoli sebe dopoveduje, da
ima babico zelo rad. Rad bi živel tam,
kjer je bil doslej. Kakšnega drugačnega
načina življenja niti ne pozna. Babica je
za vnuka skrbela na podoben način kot
prej za svoje otroke, na edini in najboljši
način, ki ga zmore. Ni ga tepla, pravi,
povsod ga je jemala s seboj, imel je
svobodo in nihče ga ni zaklepal. Ko je
triletnega vnuka pripeljala na psihološki
pregled, so zapisali, da v psihomotorič-
nem razvoju zaostaja, kaže čustvene
motnje in je vzgojno zanemarjen. Letos
ga je obravnavala komisija za razvrščanje
otrok z motnjami v telesnem in dušev-
nem razvoju in predlagala nujno prešola-
nje v prvi razred osnovne šole s prilagoje-
nim programom ter internatsko oskrbo.
Zadnjim trem mesecem Tine ni bil kos.
Najprej so ga ločili od babice in iz male
šole , kjer mu je bilo vse znano in domače,
je moral v novo šolo. Nanj so se zgrnili
hudi pritiski sorodnikov. Pri mami ni bil
dolgo. Socialna služba je ob njegovem
pobegu ukrepala in ji ga začasno odvzela.
Otrokove trditve o nasilnem ravnanju pre-
verja tudi kriminalistična služba. Deček
trdi, da ga doma tunkajo v vodo, ker se
noče učiti. Njegova mama pravi, da je šlo
zgolj za umivanje las. Deček trdi, da ga
puščajo samega. Njegova mama pravi, da
sta bila z možem odsotna samo pol ure.
Sedemletniku sta takrat v varstvo zaupala
tudi štirimesečnega dojenčka.
KSENIJA LEKIČ
Komu pripada?
»Menimo, da je v teh razmerah za otroka najboljši začasni
odvzem materi in namestitev v novo rejniško družino,« je
dejala Romana Prevolšek, direktorica Centra za socialno
delo Šmarje. »Za ta ukrep smo se odločili, ker moramo
ugotoviti, ali so obtožbe tete in stare matere o grobem
ravnanju z otrokom resnične. Zadevo raziskuje kriminalistič-
na služba. Posledice, ki jih je otrok do sedaj utrpel zaradi
hudih pritiskov vseh treh družin, ki spore odraslih ne morejo
rešiti brez vmešavanja otrok, se že zdaj vidijo v njegovem
obnašanju. Zelo je razdvojen in ne ve, komu pripada. Izgubil
je zaupanje, saj ne razume, da se osebe, ki so mu blizu,
kregajo in pri tem najbolj trpi sam. Ne moremo dopustiti, da
bi odraščal v okolju, kjer vladajo spori, telefonski klici in
grožnje, kjer ga je strah, kaj se bo z njim zgodilo jutri. Kaj bo
z otrokom, se bomo dokončno odločili potem, ko bomo
obtožbe in dogajanje v družinah temeljito raziskali.«
Zamujeni trenutek
Katera mama je dovolj do-
hm, da bi lahko o dragi trdi-
la, da je slaba, celo tako sla-
ba, da bi ji morali otroka vze-
ti? Najbrž nobena, čeprav se
večinoma trudimo, da bi bile
v otrokovih očeh vredne zau-
panja. Primernejše vprašanje
je, kako naj ukrepa državna
ustanova, ki je dolžna ščititi
tiste posameznike, ki so nes-,
posobni skrbeti zase in uvelja-
viti svoje pravice. Center za
socialno delo, ki naj bi ščitil
pravice otroka in pravice star-
šev, se mora takrat, kadar se
interesi prvih in drugih ne
ujemajo, zavzeti predvsem za
otroka.
Trpinčenega otroka, ki ima
polomljene kosti, buške in čus-
tvene rane za vse življenje, je
treba zaščititi pred tistim, ki
mu povzroča telesno in dušev-
no bolečino. Če so to starši, ga
je treba zaščiti pred njimi. Od-
vzemov otrok, kar pomeni, da
otroka vzamejo proti volji star-
šev, je pri nas zelo malo. Jih je
premalo? Socialne službe se te-
ga skrajnega ukrepa poslužu-
jejo le v najhujših primerih
trpinčenja, največkrat hudega
nasilja in spolne zlorabe
otrok. Problem je v tem, da ne
morejo reagirati, preden se
zgodi kaj hudega, četudi otro-
kovo usodo slutijo. Ni namreč
matere v Sloveniji, ki bi jo
lahko vnaprej obsodili, da bo
prvorojencu slaba mama in
mu bo škodovala. To pa pov-
zroči, da otroka vzamejo šele,
ko so posledice vidne in je
otrok najhujše že preživel. Vča-
sih pa se nasilje stopnjuje do
otrokove smrti.
V obdobju šestih let, od leta
1988 do leta 1994, je po po-
datkih iz raziskave Inštituta
za kriminologijo pri pravni
fakulteti v Ljubljani v Slove-
niji zaradi namernih poš-
kodb po tretji osebi umrlo 33
otrok in mladostnikov, 1106
je bilo hospitaliziranih. Naj-
več jih je umrlo v prvem leta
življenja. Devet jih je umrlo
zaradi zadavljenja, šest.zara-
di napada z ostrim predme-
tom. dva so starši pretepli do
smrti, enega so utopili, dru-
gega ubili s strelnim orožjem,
tretji, mlajši od šestih let, je
umrl zaradi posilstva. Social-
ne in kriminalistične službe
so pri zaščiti teh otrok odpo-
vedale.
Kje je bila meja, ko bi morali
grobo poseči, da bi preprečili
najhujše?
Socialne službe so v dvojni
zadregi: bodo storile preveč
ali premalo? Obe odločitvi,
tako preuranjeno kot zaka-
snelo ukrepanje, prinašata
posledice. Kadar socialna
služba staršem odvzame
otroka, se v številnih prime-
rih vnamejo polemike, včasih
se povsem v prazno zganejo^
tudi mediji. Spominjam se
mame, ki so ji vzeli šest otrok
zaradi grobega zanemarja-
nja, neodgovornega ravna-
nja, telesnega in duševnega
trpinčenja, nato pa je v tre-
nutku slabe vesti in materin-
skega navdiha prebelila sta-
novanje in ga temeljito očisti-
la, skušala partnerja čez noč
spreobrniti v nealkoholika in
nenasilneža, poklicala novi-
narje in pripovedovala, da si
zdaj zares želi skrbeti za otro-
ke. Napak, je v solzah obljub-
ljala, ne bo več ponavljala.
Vsi njeni otroci pa so že dav-
no utrpeli posledice. Saj, os-
tali so živi, vendar ni smisel
zgolj v otrokovem preživetju.
Naloga centra za socialno de-
lo je, da zaščiti otroka. Pred
vsakim posegom v družino pa
morajo dobro razmisliti in pred-
videti, kaj bo otrok dobil v za-
meno za starše ali skrbnike,
čeprav niso idealni, morda so
celo neprimerni. Kdaj in kako
naj center poseže v družino, je
najtežje določiti. Pravi trenutek,
ko bi za otroka morali poskrbe-
ti, velikokrat prehitijo posledice,
ki jih ni moč popraviti.
Neuslišane pravice
Konvencija OZN o pravicah otrok izvira iz leta 1989, deset
let prej pa je mednarodno združenje šolskih psihologov
sprejelo tudi deklaracijo o psiholoških pravicah otroka. To so
ljubezen in varnost pred strahom (pravica do ljubezni,
naklonjenosti in razumevanja, pravica do svobode pred
strahom pred psihološko in telesno poškodbo ali zlorabo),
osebni, duhovni in socialni razvoj (pravica do osebne identi-
tete in neodvisnosti, pravica do priložnosti za duhovni in
moralni razvoj, pravica do zadovoljujočih medosebnih odno-
sov in odgovorne skupinske pripadnosti), izobraževanje in
igra (pravica do izobraževanja, pravica do priložnosti za
igro, razvedrilo in domišljijo, pravica do optimalnega tele-
snega in psihološkega razvoja in spodbujanja obeh).
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Nova
parkirišča,
obnovljeno
Irsko jedro
v Velenju bodo jutri, 2.
oktobra, odprli nova parki-
rišča, ki so jih v zadnjem
fasu zgradili na treh loka-
cijah, in obnovljeno trško
jedro v Šaleku.
Letos je mestna občina po-
skrbela za obnovitev cest,
poti in stopnišč v Šaleku,
kjer so uredili tudi zelenice
in postavili klopi. Naložba v
obnovo trškega jedra bo sta-
la približno 50 milijonov to-
larjev. Pri Elektrotehni, na
Šaleški in Rudarski cesti so
zgradili 75 parkirnih mest in
zanj« odšteli približno 60
milijonov tolarjev. Približno
toliko novih parkirišč bo tu-
di na Kidričevi cesti, ki naj bi
bila nared konec prihodnje-
ga tedna. Letos so na novo
uredili še parkirišče za tržni-
co in zagotovili 91 parkirnih
mest. Na tiskovni konferenci
Mestne občine Velenje so v
ponedeljek predstavili pro-
jekt izgradnje parkirišč in
obnove starih mestnih jeder.
Med večjimi načrtovanimi
projekti je obnova Trga mla-
dosti, za katerega že priprav-
ljajo tehnično dokumentaci-
jo.	K.L.
Iz Celja na
Kalobje
Društvo maratoncev in po-
hodnikov Celje je v mesecu
športa in rekreacije pripravi-
lo dva pohoda. Minulo nede-
ljo so se odpravili iz Celja
preko Grmade, skozi Svetino
in Kanjuce do Šentruperta
nad Laškim, IL oktobra pa
bo cilj na Kalobju.
Na Kalobje se bodo pohod-
niki odpravili v nedeljo ob 9.
uri izpred Gasilskega doma
Pečovnik v Celju. Pot jih bo
vodila preko Svetine, Šentru-
perta nad Laškim in Jazbinega
vrha na Kalobje do gostišča
Erjavec. Pot je dolga 17, 5
kilometra, vračali pa se bodo
ali po isti poti ali kateri izmed
vzporednih poti. Pot je ozna-
čena, pohodniki pa si lahko
sami izberejo čas rekreacije in
se kontrolno vpišejo v vpisne
knjige. Štartnine ni.	PP
Staranje kot izziv
Narodi po vsem svetu se 1.
oktobra obrnejo k starejšim.
Organizacija združenih na-
rodov je dan starejših pro-
glasila z namenom, da bi ta-
krat še posebej opozorili dr-
žave in odgovorne državne
ustanove na življenjske raz-
mere starejših in njihove po-
trebe. Prihodnje leto - leto
starejših - naj bi nosilo pečat
medgeneracijske solidarno-
sti in sožitja vseh generacij.
Na kongresu .v Adelaidi v
Avstraliji so lani sprejeli De-
klaracijo o staranju in v raz-
pravah opozorili na kritična
vprašanja, ki vplivajo na var-
nost življenja ljudi, pri tem pa
so izpostavili revščino, bole-
zensko-invalidna stanja, poti-
skanje starih na rob družbe,
zlorabe in zanemarjanje člo-
vekovih pravic. Opozorili so
še na problematiko medgene-
racijskih odnosov, saj naj bi
bila starost odraz življenja lju-
di skozi vsa obdobja. V dekla-
raciji so posebej poudarili po-
men raziskovanja, ki naj bi
pripomoglo k preventivnemu
preprečevanju socialnih,
zdravstvenih in ekonomskih
posledic staranja, prav tako
naj bi spodbujali izobraževa-
nje, saj naj bi bila vzgoja o
staranju in dosmrtno učenje
sestavni del fzobraževalnih
programov na nacionalni in
lokalni ravni.
Pri nas Zveza društev upo-
kojencev Slovenije, ki jo se-
stavlja 431 društev, združuje
232 tisoč upokojencev in upo-
kojenk. V programih in ciljih
si prizadeva predvsem za
ohranjanje in vzdrževanje
zdravja ter za zadovoljevanje
potreb in interesov članov na
najrazličnejših področjih. Med
dejavnosti društev sodi tudi
skrb za ostarele in bolne, ki
živijo v družinah. Tako so lani
obiskali več kot 24 tisoč bol-
nih, onemoglih in invalidnih
ljudi. Lani so pripravili 632
strokovnih predavanj, 1360
kulturnih večerov, 3150 izletov
in več kot 100 razstav ročnih,
likovnih in drugih del. K.L.
Soncnice in Viharniki
V petek so dijaki Srednje
trgovske šole v Celju v šolski
avli pripravili kar dve razsta-
vi, s katerima naj bi pozdra-
vili prihod jeseni. Prvo so
poimenovali Sončnice imajo
zlato krono, druga pa je na-
stala v spomin na nedavno
preminulega slovenskega pi-
'satelja Toneta Svetino.
Pod vodstvom mentorice
Tee Finžgar-Plavčak so tako
dijaki združili živo pisano po-
dobo jesenskih barv in ploclov
s slikovito ustvarjalnostjo slo-
venskih pesnikov na temo je-
seni. V harmoniji naravnih to-
nov izstopajo sončnice tako
besedilno kot likovno. Razsta-
va predstavlja bogastvo jeseni
v naravi in človeškem življe-
nju, hkrati pa slutnjo zime in
smrti.
Z drugo razstavo so dijaki
pod vodstvom Majde Lesjak
prikazali del ustvarjalnosti pi-
satelja in kiparja Toneta Sveti-
ne, ki je letos po daljši bolezni
preminil na Bledu. Avtor Uka-
ne, Volčičev, Ognjenega plazu
itd. je bil mag besed, bojevnik
miru in nepopustljiv iskalec
lepega in boljšega v ljudeh.
Pero in dleto je usmeril proti
vojni. Knjiga Viharniki, deli
katere so predstavljeni tudi na
razstavi, je nastala v sodelova-
nju z njegovim prijateljem, al-
pinistom in fotografom Jako
Čopom. Ob zaključku le še
kratek izrek iz knjige: »Močan
je samo tisti, ki ga je potrdila
preizkušnja.«
B. JANČIČ
Krvodajalske akcije
Oktobra in novembra se bo
pri nas zvrstilo več krvoda-
jalskih akcij.
V oktobru bo najprej krvoda-
jalska akcija v Lučah, in sicer
11. oktobra, 15. oktobra bo ak-
cija v Ravnah nad Šoštanjem,
28. in 29. oktobra v Slovenskih
Konjicah in 30. oktobra v Zre-
čah. Novembra pa bo najprej v
Šempetru v Savinjski dolini, in
sicer 5. novembra, nato 12.
novembra v Kozjem, 17., 18.,
19. in 20. novembra bo akcija v
Velenju in 19. tudi v Kozjem,
26. novembra pa bo krvodajal-
ska akcija še v Preboldu. PP
Večje pokopališče
Kljub raznim zapletom, ki se dogajajo v Krajevni skup-
nosti Šempeter, se tu dogaja tudi nekaj pohvale vrednega,
saj so začeli z deli na domačem pokopališču.
Pokopališče je skoraj že zapolnjeno z grobovi, zato ga je bilo
potrebno razširiti. Nov del pokopališča bo razdeljen na tri dele.
Prvi del bo namenjen žaram, drugi enojnim, tretji pa večjim
družinskim grobovom. Poleg tega bodo postavili še križ z večno
lučjo in vodnjakom. Na pokopališču sta voda in elektrika že
napeljani, trenutno pa sadijo ciprese. Z deli nameravajo zaklju-
čiti do 1. novembra, ko se bo tudi na šempetrskem pokopališču
zbralo največ ljudi. S tem želijo še polepšati že tako zgledno
urejeno šempetrsko pokopališče.	B.K.
Žalčani tretji v šahu
v Ljubljani je bilo ekipno državno prvenstvo upokojencev v šahu. Iz regijskih prvenstev se je
^^'rstilo na državno prvenstvo 14 ekip. Zmagala je ekipa DU Ljubljanske Barje, ki je osvojila 35,5
'očk, sledi DU Ptuj 33, ZDU Žalec 32,5, DU Maribor 31,5 točk itd.	T TAVČAR
Ekipa Zveze društev upokojencev Žalec, kije osvojila tretje mesto: z leve proti desni Mitja
^risek, Jože Ranziger, Martin Štorman (s pokalom), kije bil tudi vodja ekipe in Stane Skok.
REČENO (ne)STORJENO
Minister Gaber pa nič
Ko je minister za šolstvo in
šport gospod Slavko Gaber na
začetku svojega mandata oblju-
bil, da se bo zavzemal predvsem
za urejene razmere na področju
šolstva in, kar je v tem trenutku
manj zanimivo, športa, je večina
državljanov pričakovala izpolni-
tev njegovih izjav. Beseda oblju-
ba seveda kar kliče po tem, da jo
nekoliko podrobneje raziščemo
s pomočjo analize, kakršno nam
najbolje predstavi Igor Ž. Žagar,
ko piše o obljubah kot o tako
imenovanih komisivih. Komisiv
je namreč vrsta izrekanja, ki go-
vorcu nalaga delovati na dolo-
čen način. TU je potrebno pove-
dati, da kakor je razlika med
siljenjem in ukazovanjem, je tu-
di razlika med namenom in ob-
ljubo. Navedimo zato. za boljše
razumevanje »obljube«, nasled-
nji dialog:
A: Ali boš naredil domačo na-
logo?
B: Obljubljam, da jo bom.
Če natančneje pogledamo B-
jev odgovor, vidimo, da B sploh
ne odgovarja na A-jevo vpraša-
nje! A ga namreč ni vprašal ali
obljubi, da bo naredil domačo
nalogo. Na zastavljeno vpraša-
nje bi tako zadostoval že odgo-
vor »bom«. B torej očitno odgo-
varja na neko drugo vprašanje,
na vprašanje, ki ga navedeni
dialog (eksplicitno) ne postavlja.
Tako bi dialog pravzaprav mora-
li dopolniti takole:
A: Jutri bom ugotavljal tvoje
sposobnosti in znanje tako, da
bom preverjal domače naloge.
Jo boš naredil?
B: Bom.
A: Dvomim. Še nikoli nisi na-
redil domače naloge.
B: Obljubljam, da jo bom na-
redil.
Iz omenjenih dvogovorov pač
ne sledi nič drugega kot to, da
slovesna obljuba v našem kon-
tekstu, v osnovi pomeni dvom v
iskrenost, ki odgovor osebe B
predstavlja kot nezadovoljiv. Za
odgovor na vprašanje ali bo gos-
pod minister držal svojo oblju-
bo, oziroma povedano z našimi
besedami »Ali bo naredil doma-
čo nalogo?« nam ne preostane
nič drugega kot počakati do kon-
ca njegovega mandata. Ali pa
morda nekoliko manj, odvisno
pač od tega, koliko bitk, za svoj
obstoj, mu bo še uspelo prestati
(izgleda, da ima nekolike sreče
tudi s tem, da njegovi nasprotni-
ki, ne le, da nimajo priložnosti
narediti »domačo nalogo«, zdi se
namreč, da pravzaprav niti ne
poznajo njene rešitve). Verjetno
lahko le upamo, da se v tem, pa
morebiti še v kakšnem drugem
primeru, pregovor Obljuba dela
dolg, ne bo končal z dolgim
nosom. Sicer pa, predsednik Dr-
novšek pravi, da minister za
šolstvo ni po naključju z najdalj-
šim stažem med kolegi, minister
Gaber pa nič.
ZORAN PEVEC
Slikarski Ex-Tempore
Na Dobrni bo-od petka, 2. oktobra, do nedelje, 4. oktobra, že
17. slikarski ex-tempore. Tega slikarskega srečanja se bo udeleži-
lo 18 umetnikov, ki bodo ustvarjali na temo »Dobrna z okolico«.
V nedeljo, 4. oktobra bo ob 17. uri v avli hotela Dobrna odprtje
razstave in podelitev nagrad ter priznanje udeležencem. PP
Nogomet v Gotovljah
v sredo, 23. septembra, je
bilo na igrišču v Gotovljah
pri Žalcu vroče. Domače
športno rekreativno društvo
Borut je organiziralo prija-
teljski nogometni turnir.
Zbrale so se tri zanimive
ekipe. Ekipo Pax sestavljajo
duhovniki iz raznih sloven-
skih krajev. Ti si vzamejo čas
in za spremembo in sprostitev
brcajo žogo v gol, namesto
grešnike v nebesa. Člane do-
mačega moštva Borut ni po-
trebno posebno predstavljati,
tretja ekipa Gostišče Štorman
pa je bila sestavljena iz zapo-
slenih kuharjev in natakarjev
v tem gostišču.
Najprej sta se pomerila Pax
in domačini. Razvnel se je
hud boj. Z igrišča se je zasliša-
lo »Brez preklinjanja« in tega
tudi ni bilo. Gotovljani pa so
dokazali, da lahko tudi brez
grdih besed dobro odigrajo in
so zmagali. V naslednji tekmi
pa so prišli na igrišče tudi
gostinci. Ni jim šlo in tako so
domačini spet zmagali. Sicer
pa rezultati niso pomembni.
Dobra volja, druženje športni-
kov in kozarček vina po tek-
mi, pa so botrovali dogovoru,
da bo ta turnir postal tradicio-
nalen.	B. K.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Tarča, ki daje svobodo
Franci Romih, lokostrelec s Polzele, je osvojil letošnji alpski pokal v prostem streljanju in postal evropski prvak
»z osvojitvijo letošnjega
alpskega pokala sem dosegel
svoj glavni cilj za letošnjo
sezono - zmago v evropskem
pokalu,« pravi Franci Ro-
mih, ki je v tekmovanju za ta
pokal lani osvojil drugo me-
sto. Ob njem želi letos osvoji-
ti še pokal camo, ki ga pode-
ljujejo slovenski lokostrelci
in do katerega mu manjkajo
še tri tekmovanja.
Franci Romih se je z loko-
strelskim športom prvič sre-
čal pred dobrimi osmimi leti
in to popolnoma po naključ-
ju. »Ko smo se preselili v no-
vo hišo na Polzeli, sem slučaj-
no videl soseda, kako gre na
bližnji travnik streljat z lo-
kom ga vprašal, če se mu
lahko pridružim. Pritrdil mi
je, jaz pa sem takrat prvič v
življenju v roke prijel lok,«
pravi Franci, ki te naprave
potem ni nikoli več izpustil.
Kmalu zatem je namreč sku-
paj s sosedi ustanovil Loko-
strelski klub Polzela, katere-
ga predsednik je bil dobra
štiri leta; vse do leta 1996, ko
je ugotovil, da prihaja čas, ko
želi s svojo veliko ljubeznijo
naredi nekaj tudi zase. Takrat
je pustil funkcijo predsednika
lokostrelskega kluba in pričel
streljati tudi sam ter začel
kmalu dosegati odlične rezul-
tate, med katerimi lahko le-
tošnji pokal šteje za enega
največjih uspehov v svoji lo-
kostrelski karieri.
Po poklicu obrtnik sobosli-
kar, ki se ukvarja tudi z višin-
skimi deli, Franci Romih pra-
vi, da se mora med opravlja-
njem dela ves čas koncentrira-
ti, tako da je streljanje z lokom
edino, kar ga zares sprosti in
mu daje novega poleta in
energije. »Tudi ko v sezoni
delam po deset, dvanajst ur,
mi vedno ostaneta še dve uri,
da grem na strelišče in pri-
mem v roke lok, naperim puš-
čico in... zadenem v tarčo,«
pripoveduje najbrž vedno na-
smejani Franci, eden redkih
lokostrelcev, ki tekmuje v tako
imenovani CB Compound dis-'
ciplini oziroma streljanju z go-
lim lokom. »Lok imaš na
škripce, s puščico pa potem
prosto streljaš, brez kakršne-
ga koli merjenja,« pove in do-
da, da mu takšno streljanje
daje največji občutek svobo-
de.
In kaj je Franciju Romihu,
odkar se je skupaj s svojo dru-
žino posvetil lokostrelstvu
(žena je blagajnik LK Polzela,
sin Tadej, ki te dni odhaja v
vojsko, pa prav tako uspešen
lokostrelec), največ pomeni-
lo? »Številna tekmovanja,
predvsem pa med njimi nasta-
la prijateljstva, saj lokostrelci
z vsega sveta komaj čakamo,
da se spet srečamo,« pravi
Franci in doda, da, jasno, veli-
ko pomenijo tudi doseženi us-
pehi oziroma dobri rezultati.
Ti pa so plod rednega in
vztrajnega treninga.
S klubskimi kolegi trenira
tudi mlade lokostrelce. »Zelo
pomembno je, da se tudi mla-
di zanimajo za ta šport ter
dosegajo dobre rezultate,«
pravi Franci, ki najraje trenira
na domačiji Karlija Gradišnika
v Matkovem kotu. »Tam je
• mir, nihče me ne moti, pa še
možnosti so velike, saj je mo-
goče višino tarče sproti prila-
gajati,« omeni Franci strelišče
svojega prijatelja Karlija, ki je
prav tako zmagovalec alpske-
ga pokala v svoji disciplini.
Sicer pa si Franci, ki tekmuje z
ameriškim lokom znamke
Hoyt, želi v prihodnji sezoni
sodelovati tudi na svetovnem
prvenstvu.
Lok je tisti, ki Franciju Ro-
mihu, nekdanjemu jamarju,
plezalcu, danes pa pravzaprav
sodobnemu polzelskemu Ro-
binu Hoodu, daje občutek mi-
ru, sprostitve in svobode. Za-
kaj bo z lokom streljal še na-
prej in vselej, pravzaprav ne
more povedati. Če bi ga vpra-
šali, bi vam gotovo ddgovoril
dokaj preprosto. Rekel bi
vam, da poskusite občutiti.
.	NINA M. SEDLAR
Šolar naj bo!
v ponedeljek, četrtek in petek bodo za otroke, rojene v
letu 1992 ter januarja in februarja 1993, v osnovnih šolah
v občini Vojnik vpisi v prve razrede za šolsko leto 1999/
2000.
Na OŠ Vojnik bodo vpisi v ponedeljek, 5. oktobra od 7.30
do 10. ure, v četrtek in petek, 8. in 9. oktobra, pa od 7.30 do
13. ure. Vpis na OŠ Dobrna bo v ponedeljek, 12. oktobra, od^
8. do 13. ure, na OŠ Frankolovo pa v četrtek, 8. oktobra, od 8.
do 16. ure.Vpis v šolo je obvezen, starši pa vpišejo otroka v h
tisto osnovno šolo, ki spada v isti okoliš kot njihovo prebiva-.^
hšče.	B.J.,
Razstava dobrot in
lovski jubilej
v okviru prireditev ob
vojniškem občinskem praz-
niku je bila v nedeljo otvo-
ritev razstave Spominek
občine Vojnik 1998, kjer se
je na področju kulinarike,
vinarstva in drugega pred-
stavilo okoli 15 razstavljav-
cev s Frankolovega, Dobr-
ne, Nove Cerkve in Vojnika.
Spominke za letošnje leto
so dobili Marjana Dobovič-
nik z Dobrne za domači sir,
kmetija Goršek s Frankolove-
ga, na kateri se je tudi odvija-
la prireditev, za domače štru-
klje, Slava Krajnc iz Vojnika
za sadni kruh, Bojan in Alen-.
ka Sešel iz Nove Cerkve za
galovsko lipo v žganju. Sa-
mec - Soržev mlin iz Nove
Cerkve za pecivo iz polno-
vredne pirine moke ter mo-
dra frankinja Mihe Šventa z
Dobrne.
Po kulturnem programu in
podelitvi priznanj so odprli
razstavo, ki je bila na ogled
do srede, 30. septembra.
Praznično pa je bilo tudi
dan prej, ko je svoj 40. jubi-
lej s slovesno prireditvijo
obeležila Lovska koča na
Trojni v Parožu nad Dobrno,
Iz prvotne brunarice, ki jo je
zob časa že pošteno načel, je
pred desetimi leti nastala ko-;
ča, ki so jo tamkajšnji lovci
popolnoma obnovili. Danes
jo redno obiskujejo planinci,
pohodniki, šolarji in gobarji,
že dolgo pa je tudi priljublje-
na izletniška točka turistov
iz Toplic Dobrna.
Slovesne prireditve so se
udeležili tudi predsednik iz-
vršnega odbora Zveze lov-
skih družin Celp Hubert
Kolšek, predsednik Krajevne
skupnosti Dobrna Martin,
Bred ter predstavnik vojniš-
ke občine Vili Kveder, v
športnem programu pa so se
lovci pomerili v streljanju na
glinaste golobe in tarčo sr-
njaka.
B. JANČIČ
Povzdignjen glas odmeva
Te dni so se končala popra-
vila in preplastitev ceste med
Črnolico in Gorico pri Slivni-
ci, katere vrednost znaša 35
milijonov tolarjev, denar pa
je v celoti zagotovljen iz dr-
žavnega proračuna.
Popravilo ceste je zlasti re-
zultat skupnih prizadevanj
tamkaj živečih krajanov, ki so
v podporo javni zahtevi za
čimprejšnje popravilo ceste
pred več kot letom dni začeli
zbiranje podpisov. Poleg ob-
nove ceste so zahtevali tudi
izgradnjo nadvoza čez želez-
nico v Šentjurju ter dokonča-
nje izgradnje ceste med Pre-
vorjem in Lesičnim. Zbrali so
več kot petsto podpisov, kraja-
ni pa so organizirali.tudi pro-
testni shod na dan lanskih
predsedniških volitev ter vse-
skozi sodelovali s predstavni-
ki Ministrstva za promet in
zveze ter vlade in. Državnega
zbora RS. S tem naj bi osvetlili
problem širši javnosti, pristoj-
ne državne organe pa vzpod-
budili k resnejšemu pristopu
njegovega razreševanja. Sicer
pa je nadvoz čez železnico v
tem letu uvrščen kot postavka
v državni proračun, občina pa
je odkupila zemljišča in name-
nila 20 milijonov tolarjev za
izgradnjo. Cesta med Prevor-
jem in Lesičnim bo v celoti
končana predvidoma do kon-
ca prihodnjega julija, vrednost
del pa naj bi znašala okoli 160
milijonov tolarjev. Tokrat se je
torej izplačalo povzdigniti
glas.
B. JANČIČ
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika v članku z naslovom
Po poteh pečovniških rudarjev
med organizatorji pohoda na
Svetino nismo omenili Krajev-
ne organizacije Zveze borcev
Tone Grčar Pod gradom. Priza-
detim se opravičujemo. B. J.
Zbrali 18 ton papirja
Letos poteka prvo desetletje ekoloških aktivnosti na Osnovni šoli Polzela in drugo leto vključitve
v državni projekt EKO šol, preko katerega se polzelska šola povezuje še z dvema evropskima
šolama. V okviru ekološkega delovanja je tudi vsakoletna zbiralna akcija reciklažnega papirja.
Oddelčne skupnosti se v zbiranju papirja pomerijo dvakrat letno in tista, ki ga zbere največ,
prejme ob pokalu tudi denarno nagrado za zaključno ekskurzijo. Prva akcija v tem šolskem letu
je končana, učenci so zbrali okrog 18 ton papirja, najbolj uspešni pa so bili učenci 7. a razreda, ki
so zbrali 3.273 kg, 5. c 2.675 in 6. c 2635 kg papirja.	T. TAVČAR
Delegati evropskih EKO šol na Vranskem
v okviru srečanja evropskih nacionalnih koordinatorjev EKO šol, ki je bilo prejšnji konei^
tedna v Ljubljani, so delegati obiskali tudi osnovno šolo Vransko.
Delegacijo je vodila nacionalna koordinatorka EKO šol Slovenije Nada Pavšer. Učenci so gost^
pričakali v narodnih nošah in jim za dobrodošlico zaigrali, zapeli ter jim ponudili, po staren^
slovenskem običaju, kruh in sol. Nato so jim v angleškem jeziku predstavili delovanje svoje šol^'
Sledila je nadvse prijetna in pohvalna diskusija za okroglo mizo. Po ogledu mavrične šole in njen^
vzorno urejene okolice so gostje izrazili zadovoljstvo ob srečanju in prepričanje, da OŠ Vransko n>
EKO šola na papirju, ampak odraža takšen način življenja na vsakem koraku. TONE TAVČAJ'
Franci Romih
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Sever in Jug
ob avtocesti Hoče-Arja vas
Lopati v Celju je predvide-
1,3 izgradnja spremljajočih
jvtocestnih objektov, ben-
|,jnskih servisov na južni in
jgverni strani, ob njih pa go-
jtinskih objektov. Medtem
1(0 se je gradnja na lokaciji
Jug že začela, se na Severu
še nič ne dogaja.
P
Na lokaciji Jug je pred krat-
jtim že stekla izgradnja ben-
cinskega servisa investitorja
qMV Istrabenz, za odgovor,
j(daj se bo enako zgodilo na
severnem delu, pa smo se
obrnili na drugega investitor-
ja, ljubljanski Petrol. Tam so
nam povedali, da bodo ben-
cinski servis pričeli graditi v
oktobru, na obeh lokacijah
pa je začrtana tudi izgradnja
gostinskih objektov. Oba ben-
cinska servisa naj bi bila zgra-
jena do spomladi, ker pa sta
obe gostinski investiciji ta čas
še precej nedorečeni, je na
obeh straneh še lep čas priča-
kovati gradbišče, torej na pol
zaključeni celoti ob avtocesti
na območju Celje-Lopata.
Laičnemu opazovalcu se zdi
smotrno, da bi se oba dela teh
investicij, torej tudi gostinski,
gradila sočasno in bila dokon-
čana vsaj v približno istem
času.
Na Lopati Jug, torej zraven
bencinskega servisa OMV Is-
trabenz, naj bi stal večji objekt
motelskega tipa, na lokaciji
Lopata Sever pa klasični resta-
vracijski avtocestni objekt.
Kdaj se bo to zgodilo? Na to
vprašanje nam niso znali do-
ločneje odgovoriti niti v Petro-
lu kot investitorju gostišča niti
v podjetju Javico, kateremu je
bila po Darsovem razpisu zau-
pana izgradnja gostinskega
objekta na južnem delu. Oboji
so v tem času odvisni ali od
Darsa, ki mora pripraviti pro-
jektno dokumentacijo za iz-
gradnjo platoja, kjer naj bi stal
gostinski objekt oziroma mo-
tel ali pa od Mestne občine
Celje (Zavod za planiranje in
izgradnjo), ki pripravlja doku-
mentacijo za ureditev komu-
nalnih avtocestnih priključ-
kov. Sicer pa se zdi, da se
zapleta še kako drugače in še
kje drugje. Petrolu se z izgrad-
njo gostinskega objekta ne
mudi, saj ima v načrtih večjo
tovrstno naložbo na drugi lo-
kaciji, sploh pa je vprašanje,
če se bo kasneje pojavil kot
investitor objekta ob avtocesti
na Lopati ali pa bo to naložbo
prepustil komu drugemu, ki
ima interes in denar. Bo to
morda Zvone Štorman, ki je
lani izpadel iz Darsove nate-
čaj ne »liste«? Štorman bi lah-
ko začel graditi takoj, je pa
vprašanje, koliko bi se to skla-
dalo z načrti in interesi tako
podjetja Javico kot Petrola. V
Petrolu namreč tudi pravijo:
»Čakali bomo na Javico, saj
naj bi se gostinski naložbi pri-
čeli istočasno.«
MARJELA AGREŽ
Sentlenarlslci absolventi
Začetek jeseni je po petde-
ietih letih v Vrhu nad Laš-
urn, še danes bolj znanem
^ot Šentlenartu, zbral nek-
lanje osnovnošolce. Srečali
>0 se v šoli, ki so jo zapustili
'red zlatimi desetletji in
'budili spomine na lepe, če-
'rav težke čase.
m-:.
Ko so Še hodili v šolo, je bil
^aj brez elektrike, vodovoda
1 asfaltiranih cest. Učitelji so
lodili sedem kilometrov daleč
' Laško na razne posvete in
^obraževanja. Dobri učitelji
'o bili in spomini nanje so
^Pi, saj so jih veliko nauč41i in
'srnerili številne učence v us-
fezne poklice, pri tem pa sve-
"vali in prigovarjali staršem,
o petdesetih letih so se lahko
'®Čini poklonili le še s šopkom
^etja in svečo.
; Danes je v kraju vse drugače.
je lepo urejena, v njej je
^di telovadnica, otroci se vozi-
^ 2 avtobusom in imajo ureje-
prehrano. Kraj ima novo
^sto, avtobusno povezavo z
-^škim, vodovod, elektriko. Ti-
ki so ostali v domačem
'Jl^ju, so si uredili lepe domove
''i sodobne kmetije. Le nekaj
je še ostalo iz starih časov:
zakonca Krivonog in gospa Ce-
puževa, vdova po upravitelju
šole. Prav ti trije pa že desetlet-
ja skrbijo za kulturno življenje
v kraju in za human odnos do
soljudi. Z njihovo pomočjo se
ohranja cerkveni pevski zbor,
ki ima zadnje čase tudi mlade
pevce, lepo cvetje v središču
kraja, večerni glas cerkvenega
zvona... Tudi obiski bolnih so
na njihovih ramenih. Pa ven-
dar so našli čas in se v šoli
pridružili nekdanjim učen-
cem, za katere je bilo to še prav
posebno doživetje.
Vseh 70 »absolventov« je sre-
čanje nadaljevalo v dvorcu v
Marija Gradcu vse do poznih
večernih ur - seveda prekrat-
kih, da bi se lahko o vsem
pogovorili. Niso pa pozabili na
hvaležnost do številnih spon-
zorjev, ki so jim pomagali pri-
praviti lep dan, in seveda na
obljubo za ponovno srečanje.
JOŽICA SUBOTIČ
Sprejem za najboljše maturante
v ponedeljek, 28. septembra, je župan Mestne občine Celje Jože Zimšek sprejel maturante,
ki so letošnjo maturo opravili izredno uspešno in se uvrstili v sam vrh slovenskih
maturantov.
To so dijaki Gorazd Bastašič, Irena Irman, Petra Koprivnik, Tomaž Kosem, Nina Lednik, Maja
Pakiž, Aljoša Peperko, Andrej Pukšič, Alma Slimovič, Urška Steblovnik, Ana Štrubej, Ana
Trbovec, Špela Ulaga, Marko Uplaznik, Maja Vižin, Janko Vlaovič, Jasna Vrečko, Katja Vrtovšek,
Matjaž Zemljič in Sanja Žaberl. Na maturo so se pripravljali na L Gimnaziji v Celju, Gimnaziji
Celje - Center ter Splošni in strokovni gimnaziji Lava iz Šolskega centra Celje.
PP, Foto: GREGOR KATIČ
Prvi diplomanti Višje
strolcovne šole v Celju
Letos so na Višji strokovni
šoli Šolskega centra Celje di-
plomirali prvi študentje.
Najprej jih je diplomiralo
osemnajst, v tem tednu pa
jih bo svoje diplomske nalo-
ge zagovarjalo še šest.
Bo besedah ravnatelja Višje
strokovne šole, Alojza Razpe-
ta, so diplomanti predvsem
praktično usmerjeni inžinerji,
ki pri iskanju zaposlitve ne bi
smeli imeti težav. Pridobiva-
nje splošnega in strokovnoteo-
retičnega znanja so študentje
ves čas študija dopolnjevali z
reševanjem praktičnih stro-
kovnih nalog v podjetjih. Tudi
njihove diplomske naloge so
plod medsebojnega sodelova-
nja študenta, mentorja in pre-
davatelja ter mentorja v pod-
jetju, kjer so študenti v večini
primerov izdelovali praktični
izdelek.
Letos bodo na Višji strokov-
ni šoli poleg že obstoječega
programa strojništvo pričeli
izvajati tudi nov program
gradbeništvo, ki je prvi tovr-
sten program v Sloveniji. Po
tem programu se bodo v letoš-
njem letu izobraževali odrasli,
v naslednjem letu pa tudi mla-
di. Zanimanje za novo študij-
sko smer je bilo tako veliko, da
so morali vpis omejiti.
PP
Prvih pet diplomantov višje strokovne šole.
Število krvodajalcev narašča
Območno združenje Rdečega križa Laško
je minuli teden v sodelovanju s krajevno
organizacijo RK Rimske Toplice in republiš-
kim zavodom za transfuzijo pripravilo v
Rimskih Toplicah že četrto letošnjo krvoda-
jalsko akcijo v občinah Laško in Radeče.
Akcije se je udeležilo 158 krvodajalcev, kar je za
polovico več kot v minulih letih. Pa tudi sicer v
območnem združenju ugotavljajo, da so v letoš-
njem jubilejnem letu krvodajalstva na Slovenskem
akcije ha njihovem območju zelo dobro obiskane.
Do 25. septembra je kri darovalo 699 krvodajalcev,
kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju
lani, do konca leta pa naj bi se številka povzpela na
950. V decembru bodo namreč v Laškem še tri
akcije, ki so že po tradiciji dobro obiskane.
Območno združenje RK Laško bo v nasled-
njih tednih skupaj s krajevnimi organizacijami
pripravil tri večja srečanja za vse tiste krvoda-
jalce, ki so že velikokrat darovali kri. V nedeljo,
18. oktobra, bo srečanje v Šentrupertu, ki ima
največ krvodajalcev na število prebivalcev, 24.
oktobra se bodo srečali krvodajalci iz Rimskih
Toplic, 27. novembra pa iz Laškega. Konec
oktobra bo tudi slovesnost, na kateri bodo
podelili posebna priznanja.	JI
Najboljši gasilci z Dobrne
in iz Nove Cerkve
v soboto, 16. septembra, in v nedeljo, 27. septembra, je
bilo na športnih igriščih v Vojniku tekmovanje gasilskih
enot občin Celje, Štore in Vojnik, ki spadajo v gasilsko
zvezo Celje. Pripravili so ga vojniški gasilci.
V	soboto so tekmovali pionirji, pionirke, mladinci in mladin-
ke. Pri pionirkah je zmagala desetina iz Vojnika, pred Dobrno in
Štorami, pri pionirjih pa Dobrna pred Ostrožnim in Teharjem.
Med mladinkami je bila najuspešnejša ekipa Dobrne pred
Ostrožnim in Teharjem, pri mladincih pa Dobrna pred Lopato
in Prožinsko vasjo. Skupno so bile najboljše ekipe Dobrne.
V	nedeljo pa je bilo tekmovanje članov, članic in veteranov.
Članice in člani so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in v
štafeti. V kategoriji do 25 let so bile pri članicah najuspešnejše
gasilke iz Škofje vasi pred Trnovljami in Šmartnim, pri članih
pa Nova Cerkev 1. pred Škofjo vasjo in Prožinsko vasjo. Pri
članicah nad 25 let je zmagala ekipa Nove Cerkve pred Škofjo
vasjo in Štorami L, pri članih pa Nova Cerkev pred Prožinsko
in Škofjo vasjo. Pri veteranih, ki so opravljali vajo s hidrantom,
je zmagala ekipa Teharij pred Ljubečno in Novo Cerkvijo.
Društvena zmaga je pripadla Novi Cerkvi. MILENA JURGEC
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Odprli Slomškovo rojstno hišo
Slomškova nedelja še nikoli ni bila tako slovesna - Na Slom so prišli vsi najvišji cerkveni dostojanstveniki na Slovenskem
Več kot pet tisoč romarjev iz vse Slovenije
se je v nedeljo popoldne zbralo na Slomu pri
Ponikvi, kjer so obhajali tradicionalno
Slomškovo nedeljo in odprli prenovljeno
rojstno hišo škofa Antona Martina Slomška,
ki bo kmalu postal prvi slovenski svetnik.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili skoraj vsi
slovenski škofje, je najprej urednik Mohorjeve
družbe dr. Janez Dular govoril o narodnem in
kulturnem pomenu Slomškovega dela, mariborski
škof dr. Franc Kramberger, ki je daroval slovesno
mašo, pa je blagoslovil nad 300 let staro in v treh
letih temeljito obnovljeno Slomškovo domačijo.
Zbranim je spregovoril tudi slovenski nadškof in
metropolit dr. Franc Rode, ki je Antona Martina
Slomška postavil za zgled kristjana in Slovenca in
ga imenoval za apostola slovenskega naroda.
J. INTIHAR, Foto: GREGOR KATIČ
Na Slom je prišlo preko pet tisoč vernikov in domala vsi slovenski škofje.
V Slomškovi rojstni hiši so med drugim uredili tri spominske sobe - sobo otroštva (na sliki),
sobo duhovništva in sobo, ki prikazuje njegovo plodno delo v času škofovske službe.
Otrok in mediji
Od 5. do 15. oktobra bodo
v Celju in njegovi širši oko-
lici številne prireditve na te-
mo Otrok in mediji, ki jih
organizira Medobčinska
zveza prijateljev mladine
Celje.
V ponedeljek bodo otroci iz
vrtcev in šol v dopoldanskem
času slikali na asfalt pred ob-
činami Celje, Vojnik in Štore, v
torek bo likovna delavnica za
nadarjene v Hrastovljah na
Primorskem, v sredo dopold-
ne pa poslikava stekel na OŠ v
Celju, Vojniku in Štorah.
Okrogla miza na temo Vpliv
medijev na otroke bo ob 17.
uri na OŠ Frana Roša, preda-
val pa bo psiholog prof. Ljubo
Raičevič. V petek, 9. oktobra,
bo ob 11. uri v kavarni Celjske-
ga doma otvoritev likovne raz-
stave Piran '98 ter kiparske
razstave Celje '98, na katerih
bodo razstavljali nadarjeni
učenci celjskih, vojniških in
štorske osnovne šole. Likovno
razstavo organizira MZPM že
šesto leto, letos pa jo bo vodila
likovna pedagoginja in sveto-
valka Marija Cene. V delavni-
ci, ki bo sicer v torek, 6. okto-
bra, bodo sodelovali po trije
učenci višjih razredov iz vsake
osnovne šole, slikali pa bodo
akvarele.
Prireditve se bodo zaključile
v petek, 15. oktobra. Takrat
bodo za otroke v celjski bolni-
šnici pripravili srečanje z Vili-
jem Resnikom, ob 16. uri pa bo
ponovno predavanje na temo
Otrok in mediji na OŠ Vojnik.
B. JANČIČ
Avtooptika in vuikanizerstvo
V nekaj mesecih je v Ločici ob Savinji v KS Polzela zrasel nov objekt, v katerem bo servis
podvozja, avtooptika ter montaža in centriranje gum. Lastnik novih prostorov je Branko
Ducman, ki se je že doslej ukvarjal s to dejavnostjo, vendar v manjšem obsegu zaradi
prostorske stiske.
Slovesne otvoritve, ki je bila minulo soboto, so se udeležili sokrajani in uporabniki teh storitev.
Najprej je spregovoril sam lastnik Branko Ducman, v imenu KS Polzela pa Jernej Vošnjak, ki je
izrazil zadovoljstvo, da se drobno gospodarstvo na področju krajevne skupnosti oziroma bodoče
občine Polzela uspešno razvija. Nove poslovne prostore je blagoslovil polzelski župnik Jože
Kovačec.	TONE TAVČAR
Ob otvoritvi sodobno opremljenega objekta, v katerem bo kmalu pet do šest novih
delovnih mest.
Prcingerski kraji na Pilštanju
Sobota je na Pilštanju minila v znamenju preteklih časov. V kraju nad Lesičnim so sc
namreč na prvi prangeriadi zbrali predstavniki krajev, ki se ponašajo s sramotilnim
kamnom ali prangerjem.
Na Pilštanju so prangeriado združili z Miholovim sejmom, vsi sodelujoči so predstavili svoj
kraj in njegove značilnosti, nato pa so člani domačega turističnega društva pripravili prikaz
srednjeveškega sojenja na prangerju. Na prangeriadi so sodelovali predstavniki Brestanice,
Lemberga, Podsrede, Ptuja, Pirana, Pilštanja, Virštanja, Radovljice in Rečice. Slednji, torej
Rečičani, bodo gostili drugo prangeriado, saj naj bi srečanje prangerskih krajev postalo
tradicionalno.	Foto: MŠ
Prijetno srečanje
Karitas na Vranskem je pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Vransko pripravil tradicionali^^^
srečanje krajanov starih sedemdeset in več let. Po maši v farni cerkvi so se zbrali v gostišču Slov^i^'
Filač, kjer so kulturni program pripravili malčki iz vrtca in učenci OŠ Vransko. Kakšnim
udeležencem srečanja je spregovoril predsednik sveta KS Vransko Franc Sušnik. T. TAVČAI^
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Pikasto mesto igrivih otrok
Otroški festival v Velenju je ponudil otrokom vec kot sedemdeset ustvarjalnih delavnic
peveti Pikin festival, ki je
[,jl v Velenju od 18. do 26.
jeptembra, je bil doslej naj-
večji. vendar so v šestinse-
^emdesetih ustvarjalnih de-
lavnicah v Rdeči dvorani in
pa mestnem igrišču komaj
^mogli zadovoljiti želje mno-
žice otrok. Festival je namreč
obiskalo več kot šestdeset ti-
soč otrok. V Velenje, ki so ga
v minulih dneh preplavile Pi-
ke in Pikci, je prispelo 125
šolskih avtobusov.
Rdeča nit letošnjega največ-
jega festivala otroške ustvar-
jalnosti je bila šport, njegova
častna pokroviteljica pa mla-
da velenjska teniška igralka
Katarina Srebotnik. S špor-
tom so bile povezane številne
delavnice, saj so se otroci
preizkušali na plezalni steni
in na hoduljah, se vozili s
skiroji, imeli so ^oj studio za
fitnes, se razgibavali ob aero-
biki, spoznavali taborniške
veščine, veliko so tudi risali,
lepili, slikali, se lepotičili,
obujali igre naših babic in se
na vso moč igrali. Petkrat je
bila na sporedu predstava
Mladinskega gledališča iz
Ljubljane Pika Nogavička, os-
novnošolske gledališke sku-
ine pa so se s svojim pred-
'fevami potegovale za naslov
najbolj pikaste predstave. To
je bila predstava Enkolsa OŠ
Šalek, ki jo je izbrala devetč-
lanska žirija deklic, starih de-
vet let. Pozornost je pritegni-
la tudi razstava Pika med
otroki vsega sveta, avtorja
Marjana Marinška, ki si jo je
ogledalo blizu tri tisoč obi-
skovalcev. Prikazuje prve slo-
venske prevode Pike nogavič-
ke in življenjski opus pisate-
ljice Astrid Lindgren.
Festival je obiskalo tudi
štirideset sarajevskih otrok
od prvega do tretjega razre-
da, z njimi pa je prišla otroš-
ka ambasadorka, operna
pevka in primadona Gertru-
da Munitič, predsednica sa-
rajevske humanitarne orga-
nizacije Naši otroci. Tudi le-
tošnja prireditev je nosila do-
brodelni pečat. Otroci so na-
mreč pridno polnih Pikin
šparovček in v veliki prozor-
ni kocki zbrah približno 300
kilogramov kovancev, ki jih
bodo poslali Zvezi društev za
cerebralno paralizo Sloveni-
je.
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Festival je sklenila Pikina povorka, v kateri je sodelovalo približno 300 udeležencev, med
njimi šaleški športniki, godbeniki, konjeniki, mažoretke in Pika na belem konju.
Kolo - simbol trajnostnega prometa
V Gimnaziji Celje-Center so se zbrali zagovorniki kolesarstva
v okviru akcije »Celje zdravo me-
sto« je bilo v četrtek, 24. septembra, v
knjižnici Gimnazije Celje - Center,
Ddprtje razstave z naslovom »Kolo -
simbol trajnostnega prometa«. Uvod-
ni nagovor je imel Boris Keuc, organi-
zator Mariborske kolesarske mreže,
ki si v okviru tega društva prizadeva,
ii bi kolesarstvo v Celju postalo mno-
žičen pojav, predstavil pa je tudi delo-
vanje kolesarskih mrež po svetu in
pri nas.
Leia 1992 so se na konferenci v Riu de
'aneiru svetovni voditelji, med njirni tudi
slovenski, dogovorili o nujnosti trajnost-
nega razvoja in za njegovo čim hitrejšo
uveljavitev. V Sloveniji si že 19 občin želi
Povečati zanimanje za kolesarjenje, med
■Sipi občinami pa je tudi Celje.
Žal se pojavlja kar nekaj problemov,
^rvi je pomanjkanje kolesarskih stez v
■^estu. Še vedno je najbolj problematična
^elo prometna Kersnikova ulica, ki še
^edno nima v celoti urejene kolesarske
^^eze, vzrok za to pa tiči v tem, da
•^itikajšnji prebivalci kolesarjem nočejo
odstopiti zemljišča. K problematičnem pa
sodi tudi območje novih naselij, ki tudi še
nimajo urejenih kolesarskih stez.
Mestna občina Celje si prizadeva to
rešiti, vendar to ni edina težava. Otroci
kolesarskega izpita ne opravljajo na ce-
stah, kjer se dejansko odvija promet,
temveč na pohgonu v Ljubečni, tako da
na cesto pripeljejo popolnoma neizkuše-
ni, to pa je tudi razlog za številne promet-
ne nesreče, v katerih sodelujejo mladi
kolesarji. Inšpektor Uprave za notranje
zadeve je povedal, da je bilo v lanskem
letu v Celju kar 61 prometnih nesreč, v
katerih so bili udeleženi kolesarji, ena se
je končala celo s smrtnim izidom.
Sklep pogovora je bil, da je kolo okolju
najbolj prijazno prevozno sredstvo, saj
ne povzroča ne hrupa ne izpušnih plinov,
hkrati pa krepi zdravje vsakega, ki se
prevaža z njim. Če nas bo več sedlo na
kolo pa bo tudi gneča na cestah manjša.
Razstava, na kateri so fotografije Borisa
Keuca, Jožeta Kosa, Danijele Rebolja, Ve-
re Šmigoc, Cirila Tovška in Sebastjana
Veharja, bo na ogled do ponedeljka, 5.
oktobra.
SABINA KRANJEC
Pojasnilo
Fotografijo v članku Upor brez usmi-
ljenja, v katerem smo 24. septembra
pisali o vzrokih za morebitno stavko
'Medicinskih sester, smo uporabili iz
Arhiva. Na tej fotografiji je tudi Ljubinka
Jarabič, višja medicinska sestra iz poš-
fedbenega oddelka celjske bolnišnice,
belimo pojasniti, da Ljubinka TarabiČ z
Organizacijo stavke ni nikakor povezana
R se ji zavoljo težav, ki jih je imela v
^l^žbi zaradi fotografije, iskreno opravi-
čujemo.	Uredništvo
Petnajste vaške igre
v nedeljo, 27. septembra, so bile v Šmartnem ob Paki že 15. vaške igre, na
katerih so sodelovale vaške skupnosti Šmartnega ob Paki.
Vaške skupnosti Gavče, Mali Vrh, Paška vas, Podgora, Veliki Vrh, Slatina in Rečica so
se pomerile v več igrah, med drugim tudi v zbijanju zabojev za jabolka.
LOJZE OJSTERŠEK
Tržnica izpred stoletij
čar preteklosti je v soboto popoldne zasul del Prešernove
ceste v Celju. Turistično društvo je mestno središče za nekaj
ur spremenilo v srednjeveško tržnico mnogih zanimivosti.
Predstavljali so se alkimisti, izdelovalci papirja, medičar,
risar, vedeževalka, zeliščarka ... Hodulje, kletka, viteški konj,
mučilna naprava in dvorni norček so bili najbolj zanimivi za
mlade, vmes so se vrstile Audaxove viteške igre, zvečer pa so
Aronovo srednjeveško tržnico razsvetlile bakle.
Foto: ŽEUKO ZULE
Novinarji se niso
zastrupili
Društvo novinarjev Celje je ob pomoči gobarskega društva
Bisernica prejšnji petek pripravilo že tradicionalni gobarski dan.
Srečanje članov obeh društev je bilo na kmečkem turizmu
Lešnik v Hramšah, gobja bera pa je bila v skladu z letošnjo
gobjo sezono. Bogata torej, zato iz nabranega ni bilo težko
pripraviti zanimive razstave. Pri tem gre pohvaliti tudi novinar-
je, saj so se na preteklih gobarskih srečanjih očitno že precej
naučili in so lahko k razstavi prispevali več primerkov užitnih
gob kpt v preteklosti. Najbolj pa so jim bile všeč - gobe na
krožniku.	PP, Foto: GK
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Poroka na nepalski način
Durga 6handary-Koštomaj se po dveh letih bivanja v Celju odlično izraža v slovenščini - Iz dežele pod Himalajo v
hribovito Slovenijo
Durga Bhandary-Koštomaj
je prišla iz Nepala v Celje
pred dobrima dvema letoma.
Ko je z možem Slovencem
pristala na letališču Brnik je
znala le besedici »dober
dan«. Z njima je pozdravila
moževe starše, ki so jo prisrč-
no sprejeli.
Slovenija je postala njena no-
va domovina. »Prišla sem z
mešanimi občutki, nikoli ni-
sem bila tako daleč od doma.
Zdelo se mi je, kot da sem se na
novo rodila,« pripoveduje v te-
koči slovenščini. V deželi
osemtisočakov imajo drugačen
način življenja in razmišljanja.
Evropo je poznala le s televizij-
skega ekrana, zato se je morala
zelo potruditi. Ljubezen re-
snično ne pozna meja, uspelo
ji je.
Durga in Igor Koštomaj sta se
poročila v Katmanduju novem-
bra 1995. Poroke so se veselili
na nepalski način. »Dan poroke
odloči astrolog glede na položaj
planetov. Nevesta je oblečena v
rdeč sari, saj ta barva pomeni
srečo in ljubezen. Poroka je na
nevestinem domu, opravita jo
duhovnika obeh družin. Ženi-
nov oče mora obljubiti, da bodo
zanjo skrbeli kot za lastno hčer-
ko. Pred obredom si tudi svatje
izmenjajo darila: suho sadje in
oreške betel, ki ponazarjajo trd-
nost zakonske zveze. Sledi
sprejem neveste na ženinem
domu, kjer se začne poročna
gostija. Ženin in nevesta morata
poskusiti 80 in več jedi, da bi se
v prihodnosti izognila pomanj-
kanju. Drugi dan svatbe se kon-
ča v templju boga Ganesa, zaš-
čitnika modrosti in uspeha.«
Tako je Celjanka Durga ob
neki priložnosti zapisala v spi-
su o značilni nepalski poroki v
slovenskem jeziku, v naši pisa-
vi. Danes je pisanja v sloven-
skem jeziku vešča bolj kot
marsikateri rojeni ter izobraže-
ni Slovenec! Ko je prišla v Slo-
venijo, se je seveda takoj lotila
učenja. Znala je angleški jezik,
zato se je poslužila angleško-
slovenskega slovarja. Marsikaj
so ji pojasnili mož in njegovi
starši, nato jo je posebej pouče-
vala profesorica Ljudmila Kajt-
ner, dva tedna pa je preživela v
poletni šoli slovenskega jezika.
Letos je uspešno opravila izpit
iz slovenščine, kar je pogoj za
pridobitev slovenskega držav-
ljanstva.
Slovenščino pozna tako do-
bro, da loči narečja. Tako ji je v
ljubljanski poletni šoli sloven-
skega jezika uspelo po celjskih
narečnih izrazih prepoznati
Novozelandca, ki živi med na-
mi. Na izpitu iz slovenščine pa
je spoznala prijateljico iz Ja-
ponske, ki se je tudi poročila v
Celje.
Prvič na ledu
Dhurgi Bhandary-Koštomaj
se je v Sloveniji prikupila lepa
narava. V Nepalu, ki je sanjski
cilj hribolazcev vsega sveta,
hodijo v gore le šerpe, ki jih
spremljajo. Prebivalci Katman-
duja uživajo v naravi ob sobo-
tah, ki je edini dela prost dan.
Takrat se odpravijo na družin-
ske piknike v okolici prestolni-
ce.
V	Celju je skupaj z možem
vzljubila planinske izlete ter se
rada odpravi na Veliko plani-
no, Šmohor, Boč, Paški Koz-
jak, na Grmado nad Celjem...
Tudi del poročnega potovanja
sta preživela na izletih po ne-
palski pokrajini, nato sta odšla
v Singapur in Indonezijo.
V	Sloveniji jo najbolj moti
dolga zima. V Katmanduju, ki
je na petsto metrih nadmorske
višine, ni nikoli videla snega.
Po snegu je prvič hodila v Slo-
veniji. Najbolj si je zapomnila
prvo srečanje z ledom, je pove-
dala v šah. Kaj jo je še motilo?
»Tega ni treba napisati,« je re-
kla. Gre za to, da so se v začet-
ku ljudje ozirali za njo, saj
tujcev nismo najbolj vajeni.
Tu je drugače kot v Nepalu,
kjer je turistov kot listja in tra-
ve. Z vsega sveta so, vendar
Nepalci Slovenije ne poznajo
niti po imenu. Poznajo Hrvaš-
ko, Bosno, Jugoslavijo in celo
Črno goro, o Sloveniji pa ni
mogoče slišati. Pri nas pač ni
izjemno hudih, niti posebno
razveseljivih dogodkov, ki bi
zanimaH svetovno javnost. Si-
cer pa se veliko mladih Nepal-
cev izobražuje ter uživa v po-
slušanju anglo-ameriške ter in-
dijske in pakistanske pop glas-
be. Durga, ki izvira iz zdravniš-
ke družine, je v Katmanduju
študirala sociologijo ter se za-
poslila v turistični agenciji.
Potem je prišel v Katmandu
fant iz daljne dežele, ki je pre-
potoval veliko sveta. Spoznala
sta, da jima je namenjena
skupna življenjska pot.
Sreča pod Alpami
Durga Bhandary-Koštomaj
je postala Celjanka. Videti je,
da se z možem odhčno razu-
meta. Igor Koštomaj je zapo-
slen v družinskem podjetju,
kjer se posveča računalništvu.
V tistem času se žena dodatno
izobražuje. Iz stolpnice kjer
stanujeta, odide tudi v mesto,
po nakupih. Dobro je spoznala
slovensko kuhinjo, zna pripra-
viti ričet, cmoke, dunajski zre-,
zek in podobno, za drugo ob-
letnico poroke pa je celo spekla
torto. Njen mož prav tako ceni
zdravo nepalsko hrano. Nepal-
ska kuhinja je zelo podobna
indijski, o upoštevanosti sled-
nje pa pričujejo po vsem svetu
razširjene indijske restavracije.
Nepalci imajo radi veliko riža
in različne zelenjave, saj imajo
večjo izbiro. Na njihovih krožni-
kih je manj mesa, tako zaradi
višje cene kot zaradi predsodkov
verske narave. Kraljevina med
Indijo ter kitajskim Tibetom je
namreč v znamenju hinduizraa
in budizma. Kljub verski pestro-
sti jim je versko sovraštvo tuje.
Lepo je v Nepalu, lepo v
Sloveniji. Najlepše je, ko so
ljudje srečni. V deželi pod Hi-:
malajo, kjer imajo precej manj
denarja ter cenijo tradicional-
ne vrednote, so mogoče ši
bolj, Durga Bhandary-Košto
maj je našla družinsko srečo
pod Alpami. Zato Katmanduja
ne pogreša tako kot bi ga sicer,
BRANE JERANKO
Iz družinskega albuma. Durga in Igor Koštomaj sta se v Katmanduju poročila po lepem
nepalskem običaju, v tamkajšnji noši.
Doma, v celjski stolpnici. Oba sta velika ljubitelja nara-
ve,zato veliko časa posvetita izletom.
Zavarovalnica Adriatic v novih prostorih
Zavarovalna hiša Adriatic, ki ima na velenjskem območju 20-odstotni tržni delež, je odprla
nove prostore v hotelu Paka v Velenju.
Na odprtju je spregovoril direktor Adriaticove poslovne enote, s sedežem v Celju, Marjan
Kranjc. Zavarovalnica Adriatic je imela v Šaleški dolini že velik zavarovalni primer, ko je zgorela
graščina v Šoštanju. V tej graščini sedaj potekajo dela za pridobitev novih stanovanj, ki bodo
imela tudi centralno ogrevanje.	LOJZE OJSTERŠEK
Oskrba na Ponikvi bo boljša
V soboto so na Ponikvi s
krajšo slovesnostjo odprli
novo kmetijsko trgovino, ki
jo je v nekdanji hmeljski su-
šilnici uredila Kmetijska za-
druga Šentjur.
Gre za zelo vehko pridobi-
tev, saj je s prenovljenim ob-
jektom, v katerem so poleg
trgovine še poslovni prostori
in blagajniško mesto hranilno-
kreditne službe, kmetijska za-
druga le dobila svojo končno
podobo. Leta 1989, ko je raz-
padel Kmetijski kombinat
Šentjur, namreč ni imela last-
ne trgovine. Zato je to dejav-
nost z vehko težavo postavila
na noge: najprej na Planini, v
Dobju in Slivnici, nato v Šent-
jurju, maja letos pa še v Dram-
Ijah. Le Ponikva je ostala siva
hsa, ki pa so jo to soboto
dokončno zbrisali. »Od sedaj
naprej bo tudi na območju
Ponikve naše delo veliko laž-
je, nova trgovina pa obeta kra-
ju še kakšno delovno mesto
več,« je povedal direktor Kme-1
tijske zadruge Šentjur Zvonko
Pušnik.
Zgradba, ki so jo začeli teme-1
Ijito prenavljati marca letos,
ima v pritličju blizu 100 kva-1
dratnih metrov prodajnih in i
skladiščnih prostorov, v prvem :
nadstropju sta blagajna HKS in i
pisarna za potrebe zadruge, na;
podstrešju pa bodo sčasoma!
uredili še manjšo dvorano. Ob-:
nova objekta je stala 24 milijo-:
nov tolarjev.	JI;
Novo trgovino KZ Šentjur na Ponikvi je odprl eden najstarejših zadružnikov in prvi predsed'
nik nove šentjurske zadruge Alojz Senica iz Ponkvice.
ŠPORT
19
Korak v dveh dneh
Za uvrstitev v Ligo evropskih prvakov rokometašem Celja Pivovarne Laško letos ne bo potrebno trepetati, pot proti
'	vrhu pa bo težja - V soboto in nedeljo najprej z nizozemskim prvakom Anovo iz Emmna
(Celjski rokometaši bodo ta
jl^eiid zaorali v ledino letoš-
ijj evropske sezone. Prvi
ijsprotnik Anova ni prete-
jli, napovedi iz domačega
jbora gredo s kančkom pre-
jjiinosti v smeri dveh zma-
goslavij v predkrogu Lige pr-
vakov.
r
»Posebnih priprav za tekmi
iredkroga nismo imeli, v dvo-
loj z Anovo pa gremo nepo-
redno iz karantene. Ekipo
m je po reprezentančnih ak-
|ah domače ter makedonske
in jugoslovanske reprezentan-
ce uspelo sestaviti brez nev-
šečnosti, vsi igralci so se vrnili
zdravi in nepoškodovani. Kot
lahko sklepam po ogledu vi-
deokaset, bo Anova najbrž na-
stopila s postavitvijo 6-0, mor-
da nam pripravljajo tudi kak-
šno zanko. Nizozemci niso
preveč kvalitetni, izpostavil
pa bi zunanjo linijo Tomano-
vič-Wesselink-Van Der Zan-
den,« je mirno pojasnjeval tre-
ner Celjanov Sead Hasanefen-
dič in dodal, da igralci iz
Emmna po rasti niso preveč
visoki, izjemno hitro pa pre-
hajajo v protinapade. »Vzeti
jih moramo resno, publika pa
mora videti, fkaj naša ekipa
zmore.« Edina neznanka pri
domačih je Aleš Pajovič. Nje-
gova poškodba (križ) je bojda
že toliko sanirana, da bo 19-
letni bombarder verjetno zai-
gral vsaj na eni tekmi.
Dva ducata
pokroviteljev
Prav presenetljivo se je Ano-
va na evropski štart pripravila
povsem resno, čeprav bi glede
na njihov pristop (predlagali
so obe tekmi v Celju) in dose-
danje dosežke kaj takšnega
težko sklepali. Generalni po-
krovitelj kluba je zavarovalni-
ca Anova, prav za evropsko
ligo pa so pridobili še 20 dru-
gih pokroviteljev.
Sestava moštva je sila pe-
stra. Trije tujci: 24-letni Jugo-
slovan Vladimir Tomljanovič,
17-letni Portugalec z nizozem-
skim potnim listom Adilson
Evora Manteiro ter agresivni
Turek in hkrati najboljši krilni
igralec v deželi tulipanov 26-
letni Murat Korkmaz. Najpo-
polnejša igralca sta vsekakor
Frank Van Der Zanden (kape-
tan) in krožni napadalec
Frank Krijger (po treh letih
profesionalizma se je vrnil v
klub), ponašajo se tiidi z elit-
nim domačim vratarjem Ja-
nom de Bakkerjem. Zanimi-
vo, da je kot igralec Anove v
Ligi prvakov prijavljen še tre-
ner Peter Portengen, ki je bil
pred tremi sezonami še naj-
boljši nizozemski igralec, no-
silec reprezentančne igre ter
v minuli sezoni še nepogreš-
ljiv v dresu Anove. Njegov
klub je tedaj izpadel proti
švedskemu Guifeu, Porten-
gen pa jim je nasul 8 (od 10)
zadetkov. 32-letnega trenerja
je torej moč pričakovati tudi
na parketu. Povprečna starost
Anove je 25 let, želijo pa jo še
pomladiti.
Želja po Evropi
»želimo si evropskih tekem.
Vsi, ki smo igrali v reprezen-
tancah, smo dobili potreben
občutek. Anova je lahko prob-
lematična, če je ne vzamemo
dovolj resno, vsekakor pa se v
Ligo prvakov moramo uvrsti-
ti,« je razmišljal celjski vratar
Dejan Perič, ki je v zadnjih
sezonah že nič kolikokrat bil v
vlogi jezička na tehtnici zma-
ge. Zagotovo bo svojo prilož-
nost dočakal še drugi vratar
Beno Lapajne, kajti njegova
forma je izvrstna. »V obeh tek-
mah moramo zmagati, čeprav
nasprotnikov ne poznamo
najbolje. Z rokometno pred-
stavo moramo zadovoljiti na-
še navijače,« napoveduje Ro-
man Pungartnik. So njegove
besede torej najava spektakla,
ki bo rokometno središče
povzdignilo do prave evforije,
še preden bodo znani vsi ude-
leženci in skupine v Ligi prva-
kov? »Cilji so jasni in nas delo-
ma tudi obremenjujejo. Le v
popolni postavi bi v sezoni, ki
se začenja, lahko posegli naj-
višje. Upravičeno merimo na
najvišjo stopničko, če bi nam
spodletelo, ne bomo razočara-
ni. Vsekakor pa verjamem, da
nam tokrat finale ne bi smelo
uiti,« je zaključil direktor klu-
ba Vlado Privšek.
f----1 PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Postava RK Celje Pivovar-
la Laško v predkrogu Lige
rvakov: vratarja Dejan Peri-
(28 let, 185 cm) in Beno
apajne (25, 197), levi krili
obi Šafarič (28, 184) in Vla-
iniir Jelčič (30, 188), desno
rilo Roman Pungartnik (27,
53), krožni napadalci Dra-
an Škrbič (30, 190), Tomaž
jmšič (26, 191) in Igor Mar-
cn (20, 200), desna zunanja
enato Vugrinec (23, 195) in
apetan Uroš Šerbec (30,
57),	levi zunanji Aleš Pajo-
ič (19, 197), Iztok Puc (32,
56) in Pepi Manaskov (34,
58)	ter organizatorja igre
istko Stefanovič (27, 192)
IRok Praznik (18, 190).
Predprodaja vstopnic, ki
bodo veljale za obe tekmi, se
je pričela v ponedeljek. Ku-
piti jih je moč v bistroju Ti-
me out, v poslovalnici Kom-
pas in klubskih prostorih.
Na dan prve tekme bo blagaj-
na odprta od 16. ure dalje.
Dvorana bo odprta uro
pred pričetkom obeh tekem.
Letos se bo vanjo lahko strni-
lo največ 2800 navijačev, za-
bavnega programa v tej sezo-
ni ne bo.
24-članska odprava iz
Emmna je v Celje dopotovala
danes, namestili jim bodo v
hotelu Hum v Laškem, sod-
nike pa v hotelu Savinja.
Obe tekmi v Golovcu bosta
sodila Rusa Peter Kozlovski
in Anatolij Zhuravlev, dele-
gat je Makedonec Nedjeljko
Nedelj kovski.
Dejan Perič: »Želimo si evropskih tekem!«
Roman Pungartnik gledalcem obljublja atraktivni rokomet-
ni predstavi.
Preskočiti Italijanke
žalske rokometašice so z
idatno zmago pričele novo
ržavno prvenstvo, upajo pa,
a bo tako tudi v prvi tekmi
okala EHF, ko bodo v sobo-
Igostile italijanskega pred-
avnika Casana Magnana.
RK Juteks se je pod taktirko
ovega trenerja Bogosava Pe-
ča na novo sezono priprav-
il več kot dva meseca. V
omačem tekmovanju bi bili
idovoljni že s 3. mestom,
enutno pa si prvi Juteksov
lož veliko bolj beli glavo z
alijankami: »Podatki o nas-
protnicah so skopi. Nikoli niso
bile državne prvakinje, igralke
so v povprečju nižje od naših,
v svojih vrstah imajo dve od-
lični Madžarki, igrajo pa si-
stem 5-1. Nikdar ne veš, koli-
ko golov bo zadostovalo za
uspeh, na prvi tekmi pa želi-
mo takšno zmago, ki bi nam v
vsakem primeru zadostovala
za povratno tekmo. Doma
smo že pokazali, da bomo le-
tos imeli vidnejšo vlogo,« je
Perič strnil razmišljanja pred
pričetkom pokala EHF.
TONE TAVČAR
opravljene za Evropo - RK Juteks Žalec: Bogosav Perič (trener). Barbara Urankar, Tina
^^dl, Mojca Derčar, Barbara Jelen, Vanja Dolar, Mojca Jager, Ljuba Korotneva, Katja
^hrle. Spodaj: Tina Aubreht, Tadeja Kralj, Tamara Šeško, Sonja Zidar, Sergeja Kline, Anja
Bubik, Maruša Batista in Urška Jaušovec, manjka Tanja Raukovič.
Bo Švicarje uničil tempo?
Rokometaši velenjskega
Gorenja se bodo na štartu
svoje pete evropske sezone v
PPZ pomerili s sila neugod-
nimi Švicarji St. Otmar St.
Gallen. Vodstvo stavi na po-
zitivno vzdušje v klubu, bolj
kot o rezultatu pa razmišlja-
jo o taktiki.
Razmišljanja, da bi borbena
velenjska fantovščina utegnila
ponoviti največji mednarodni
uspeh kluba (polfinale EHF
1995), najbrž niso na mestu,
sploh pa je do te faze še mnogo
(težkih) preizkušenj. Prva že v
nedeljo, ko bodo izbranci tre-
nerja Toneta Tislja okusili moč
šestkratnih švicarskih prvakov,
lani pa četrtouvrščene ekipe v
prvenstvu. »Poskusili bomo z
obrambo 3-3, nasprotnik pa
najbrž s 3-2-1. Skušali bomo
vzpostaviti oster tempo, kar bo
v odsotnosti nekaterih stan-
dardnih igralcev (Senica, Kre-
jan, Ojsteršek in Khimtchenko)
sicer težko, toda imamo dolgo
klop in lahko veliko menjuje-
mo, kar je naša nova vrlina,« je
pojasnjeval Tiselj. »V obrambi
krpamo luknje, zato bo mnogo
odvisno od vratarjev Matoviča
in Lainščka, lanske katastrofe iz
Čeljabinska pa nikakor ne sme-
mo ponoviti,« ga je dopolnil
kapetan Borut Plaskan, med-
tem ko je predsednik kluba
Franc Plaskan izdal, kako bo
pri fantih okrepil lojalnost: »Po-
magamo jim tudi izven igrišča.
Mlajšim pri šolanju, starejšim
poiščemo službe. Na nek način
posnemamo švicarski polama-
terski sistem, nenazadnje pa je
kar 6 tamkajšnjih klubov vr-
hunskih.« Mednje gre vsekakor
prišteti St. Otmar St. Gallen, ki
je v finalu EHF igral že davnega
leta 1981, 6 let kasneje celo v
polfinalu Pokala prvakov, leta
1997 pa je bil v četrtfinalu zanje
usoden Viking Stevanger. K
moštvu, ki se bo Gorenju v
nedeljo postavilo po robu, so
letos ob odhodu kar devetih
igralcev pristopili švedski repre-
zentant in mož odločitve Ro-
bert Hedin (32 let, 196 cm).
mladinski reprezentant Ivan
Pavlovič (24,190), Frank Froeh-
lich (25, 182), Michael Deutch-
mann (22, 198), Rolf Erdin (21,
188), Christoph Lenz (19, 185)
ter vratarji Patrick Blauenstein
(24, 188), Phillipe Osvald (21,
188) in Peter Sieber (20, 199).
Celoto zaokroži izkušeni is-
landski reprezentant Julius Jo-
nasson (34, 198). Švicarji tokrat
mislijo resno!
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Tekmo v St. Gallenu bo sodil
norveški par Borresen-Tog-
stad, povratno v Rdeči dvorani
pa Nemca Lemme in Ulrich.
Poškodbe so Velenjčane zdesetkale. Bo levica Branka
Bedekoviča (na tleh) tokrat zdržala?
20
ŠPORT
»Poskusil bom znova!«
Minuli teden je odjeknila vest, da bo
24-letni košarkar Savinjskih Hopsov
Goran Jagodnik skupaj z NBA-jevcem
Markom Miličem oblekel dres turškega
prvaka Fenerbahčeja. In ko smo 202 cm
visokega reprezentanta že videli v dr-
žavi, ki zadnje čase v košarko vlaga
prav osupljive vsote denarja, je sledil
nov preobrat - v staro smer.
Medtem ko MiHč v Turčiji že blesti, pa
je Jagodniku v uteho podatek, da ga je v
svoje vrste želel klub, ki bi na pomlad
moral zaigrati na »Final four«. Slednje bo
zagotovo povečalo zanimanje zanj in na
svoj način dokazuje kvalitete krilnega
igralca iz Ilirske Bistrice.
Kako bi pojasnili zaplet, zaradi kate-
rega ste namesto v dresu turškega prva-
ka še vedno na Polzeli?
Za možnost, da bi zaigral v Turčiji, sem
izvedel šele v nedeljo, zato sem se moral
odločiti na mah. Menda smo zamudili 12
ur, ker sem bil za Hopse prijavljen v
pokalu Saporta, pri Fenerbahčeju pa bi
nastopal v Ligi prvakov. Procesa registra-
cije niti ne poznam najbolje, prijavljen pa
bi moral biti vsaj 72 ur pred prvo tekmo.
Tako sem še vedno na Polzeli, čeprav je
bila ponudba Turkov prav mamljiva.
Kako so vas Ttirki sploh odkrili?
Moj manager Ciketič iz Zadra ima veli-
ko poznanstev, sodeluje tudi s kolegi iz
ZDA. Novi trener Fenerbahčeja si je ogle-
dal kasete z mojo igro. Opazil me je že na
EP v Istanbulu in ker so potrebovali
igralca na poziciji 3, so bili takoj zaintere-
sirani.
Kakšno vlogo je pri tem odigrala
uprava Savinjskih Hopsov?
Bili so korektni in me niso ovirali.
Dejali so, da Fenerbahčeju ne morejo
konkurirati, zato je bila odločitev - čeprav
zelo težka - na moji strani. Evroliga je pač
izziv in v primeru še ene takšne ponudbe
bi se gotovo odločil enako.
Kateri klubi so vas v zadnjem obdob-
ju vabili?
V italijanski drugi ligi bi lahko igral za
Napoli. Zame so se zanimali že v minuli
sezoni, nato pa preveč mencali. Klicali so
me tudi v Nemčijo, vendar sem se odločil
ostati tukaj. Predvsem zato, ker je m'oj
trener Boris Zrinski. Veliko še lahko nare-
dim v reprezentančnem dresu. Če pa bi že
lahko izbiral, bi se podal v Italijo, a tam ne
more zaigrati vsakdo. Glede na kvaliteto
me privlačita tudi Španija in Grčija.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: TONE TAVČAR
So apetiti ze
narasli?
Košarkarji Savinjskih Hop-
sov in Pivovarne Laško so za-
beželi še drugo zmago v poka-
lu Saporta. Polzelani so v do-
mači dvorani z 80:68 (44:37)
odpravili portugalski Estrelas,
Laščani pa so v hrvaški pre-
stolnici tesno premagali Za-
greb z 80:78 (38:35).
Štart obeh ekip v evropkem
tekmovanju je gotovo nad pri-
čakovanji in hkrati obet, da sta
oba košarkarska kolektiva s
celjskega morda sposobna
več, kot kažejo previdno za-
stavljeni cilji.
Savinjski Hopsi (skupina A)
so se v igri sodniških zmeš-
njav, ki je večkrat mejila na
incident, proti hitrim Portugal-
cem bolje znašli. Najbolj pri-
sebna sta bila kapetan Cizej
(12 točk) in Jagodnik (17), ob
koncu se jima je pridružil še
Kobale (15), konstantno je odi-
gral Stevič (16). Košarkarji Es-
trelasa so možnosti za zmag,
potem ko so izničili zaostau
10 točk - zapravili s slabo ij
pod košema in nezanesljivi
metanji prostih metov.
Pivovarna Laško je v nej
srednem dvoboju s tekmecf
za 3. mesto v skupini D n
naloge že opravila. Zagreb(
ni so zaostajali celotno teku
(največ 12 točk), manjko
skušali nadoknaditi s troji
mi. V zadnjih minutah so
čane hoteli zmesti še s preki
ki, kar pa so Lisica (19), Gojj
vič (13) in Hafnar (26), ki se
končno uspel razigrati, spre
brnili sebi v prid.
Obe moštvi bosta tudi v
krogu gostovali. Savinji
hopsi pri Kalevu iz Talilna p
čenjajo »vzhodno turnejo«,
vovarno Laško pa na madŽ
skem pričakuje najlažji n
protnik v skupini.	'
PRIMOŽ ŠKEl
NA KRATKO
Ljubljana: Na odprtem DP
v streljanju z vojaško puško je
SD Kovinar Štore osvojilo 3.
mesto, med posamezniki pa je
Jože Jeram (SD Celje) zasedel
2. mesto.
Ankaran: Kegljavke celjske-
ga Miroteksa so z zmago (4:2)
nad ekipo Adria Convent pri-
čele novo DP. V 2. ligi je Miro-
teks II. v Celju ugnal Šoštanj
(5:^3).
Štore, Kompole: Na prvens-
tvu policijskih enot celjske re-
gije v malem nogometu je na-
stopilo 10 moštev. Končni
vrstni red: 1. PP Velenje, 2.
PMP Rogaška Slatina, 3. PP
Slovenske Konjice. Najboljši
strelec je z 9 zadetki postal
Ivan Fijavž, za najboljšega
vratarja pa so proglasili Zlatka
Sipka (oba PP Slov. Konjice).
Rečica pri Laškem: SD Du-
šan Poženel je priredilo turnir-
ja z zračno pištolo in revolver-
jem velikega kalibra. Rezultati
pištola vel. kal. ekipno: 1. D:
Poženel, 2. Celje. Posamezno:
2.	Peter Tkalec (D. Poženel),
3.	Marjan Zdovc (Celje). Re-
volver ekipno: 1. D. Poženel,
3. Celje. Posamezno: Slavko
Frece (Celje). Zračna pištola
ekipno: 1. D. Poženel. Posa-
mezno: 1. Cveto Ljubič (Slov.
Konjice), 2. Peter Tkalec (D.
Poženel).
Ljubno ob Savinji: Na DP
smučarjev skakalcev do 12 let
je Aljoša Čutuk (Velenje) pri-
stal na 7. mestu.
Žalec: Na teniškem turnirju
v spomin na športnega peda-
goga Vlada Vebra je zaigralo
84 tenisačev. Rezultati final -
moški: Granič-Bračun 2:0.
Ženske: Agrež-Tovornik 2:1.
Moški pari: Posedel, Jan-Vu-
čer, Cizej 2:1.
Celje: Na ekipnem atlet-
skem prvenstvu celjskih os-
novnih šol so se tekmovalci
merili v 16 panogah. Vrstni
red - moški: 1. IV.OŠ (14618
točk), 2. II.OŠ (14468), 3. OŠ
Lava (13703). Ženske: 1. OŠ
Lava (13308), 2. 11.OŠ
(11979), 3. IVOŠ (11810).
Velenje: Po 18 krogih bali-
narskega prvenstva v 1. ligi je
Velenje Premogovnik še vedno
na 6. mestu. V zadnjem krogu
je doma ugnal Bistrico s 16:8.
Tandem za Jezico
Jugoslovanki Olivera Va-
sic (29 let, 194 cm) in Smilja-
na Radenovič (30, 194) sta
najodmevnejši okrepitvi,
kar jih je ŽKK Ingrad Celje v
zadnjih letih uspel pripeljati
v svoje vrste.
Z njima so celjske košarkari-
ce največ pridobile na izkuš-
njah in v igri pod obročem,
kar bo veliko bolj prišlo do
veljave v končnici državnega
prvenstva. Radenovičeva za-
radi zapletov s papirji ne bo
igrala prvega dela pokala Lili-
jane Ronchetti (v skupini) in
se bo v evropske nastope
vključila šele 11. novembra.
Za nameček si je Vasičeva v
tekmi 1. kroga DP v Sežani
poškodovala gleženj, zato je
vprašanje, kakšna bo Ravni-
karjeva taktika v prvem pra-
vem derbiju, ko jih v Ljubljani
pričakuje oslabljeni prvak
Imos Ježica. V predkrogu po-
kala Ronchetti so Celjanke z
dvema izdatnima zmagama
izločile bosansko ekipo Sirela
Mljekara iz Livna, v nadaljeva-
nju pa bodo v skupini z itali-
jansko Pavio in madžarsko
BSE Budimpešto (dvokrožni
sistem, izpade zadnjeuvršče-
ni). Sprva načrtovana sloven-
sko-hrvaška ženska košarkar-
ska liga zaradi malega zani-
manja hrvaških klubov letos
odpade.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: VILI ŠUSTER
Olivera Vasic in Smiljana Radenovič.
Memorial v Ljubljano
Judo klub Ivo Reya je že pripravil spominski memorial-
ni turnir (34. po vrsti) mladih tekmovalcev in se spomnil
svojega prvega učitelja in prvega nosilca črnega pasu v
judu v Sloveniji ing. Iva Reye. Po njem se tudi imenuje
eden od celjskih judo klubov.
Memorialni pokal so med tekmovalci osvojili mladi judoi-
sti Olimpije (15 točk), Ivo Reya.in Sankaku sta si razdelila
peto mesto. Zanimiv je pogled med posamezne uvrstitve
celjskih judoistov. Med mladinkami sta članici JK Sankaku
Petra Nareks (do 52 kg) in Maja Frece (70 kg) osvojili prvi
mesti, Svečakova (63 kg), Jurječeva (70 kg) in Šosterjeva (78
kg) so bile druge, tretje mesto pa je dodala Drežnikova (78
kg). V moški konkurenci je iz istega kluba priboril prvo
mesto še Bevc (100 kg). Za judo klub Ivo Reya, ki je
tekmovanje odlično speljal, je srebrno medaljo osvojil Holer
(60 kg), bronasto pa Ceraj (90 kg).	J.K.
Za savinjskega prvaka
v nedeljo se bo pričelo peto prvenstvo Savinjske košark.
ske lige AS Polzela 98.
Osem ekip bo igralo enokrožni sistem, štirje najboljši gred(
končnico za prvaka. Tekme bodo ob nedeljah v dvorani Savi
skih Hopsov na Polzeli, organizator ŠD Koš Polzela pa
priredil še odprto prvenstvo Polzele v metanju trojk in prosi
metov. Pari 1. kroga: Veterani Laško-Vrbovec Tris Nazai
Prebold-ŠD Mozirje, Minerva Griže-ZT Celje, TE Šoštanj-Nor
Soft Velenje.
Darja odslej slovenska
Celjan Danijel Bedrač in ruski alpinist Valerij Dimitrije'
Šumilov sta v Altajskem pogorju skušala osvojiti najvišji ruski'
Belukha (4506 m), vendar so jima nestalno vreme in plaz
preprečili prvenstveni cilj. Zato sta se v alpskem slogu povzpela
še neosvojeni vrh, ki sta ga poimenovala Pik Darja (3100 m) - I
Bedračevi hčeri. V mednarodnem merilu vzpon ne pomeni m"
go, Altajsko pogorje pa je bilo Slovencem doslej neznano. '
ŠPORT
21
Rudar še upa, Publikum se odpira
^^gometaši velenjskega Rudarja bo-
janes v povratni tekmi 1. kroga
^ga pokala pokalnih zmagovalcev na
^tovanju v Varaždinu lovili zaostanek
pe tekme 0:1. Po zmagi v domačem
^eiistvu so Velenjčani optimisti.
Hudar je v 8. krogu z minimahio razli-
^gnal Živila Triglav, trener Drago
ijtanjšekpa je takoj napovedal naskok
;,araždinsko trdnjavo. V Velenju sicer
jupozno ne napovedujejo napredova-
I v 2. krog, potihem pa upajo na
»senečenje. Zdi se, da je Varteks že v
jeiiju pokazal vse svoje adute in da
5(i bolje ne zmore ighiti. Podobno
velja tudi za Rudarja, vendar imajo »kna-
pi« kar nekaj rezerv pri zaključkih akcij.
Ob idealnem razpletu bi zeleno-rumeni
lahko računali na današnji uspeh. Real-
no je Varteks izraziti favorit, seveda pa
bo v 2. krogu tisti, ki bo od 15.30 ure
dalje prikazal več.
V Varaždin danes potujejo tudi velenj-
ski navijači, a so že na prvi tekmo pokaza-
li, da je vseeno če so na srečanju ali ne, saj
jih ni slišati, njihova pomoč klubu je tako
skoraj nična.
Malce bolje je z navijači v Celju, minulo
nedeljo so si ravni pravšnji trenutek za
sicer ne preveč blesteč come-back izbrali
Celjski grofje. Videli so namreč najboljšo
predstavo Publikuma v letošnjem pr-
venstvu. Trener Edin Osmanovič se je
končno odločil za povsem odprto igro, ki
je prinesla kar nekaj priložnosti in celo
tri zadetke. Če izpostavimo podatek, da
so jih Celjani v prejšnjih sedmih krogih
dosegli pet, potem je jasno, da bi bilo
potrebno bo popolni ofenzivi poseči več-
krat. V podobnem položaju sta se končno
izkazala napadalca Širec in Hodžar, ble-
stel je Kačičnik, standardno dobra sta
bila G. Blatnik in Mujčinovič, razočaral ni
nihče. Res pa je tudi, da je Primorje
katastrofalno slabo...	T.L.
»Celjane naj trenirajo sposobnejši!«
iD Kladivar Cetis je ob koncu sezone
proslavi SO-letnice društva in 100-
aice atletike v mestu ob Savinji prire-
Dan atletskega društva. Ob tej pri-
nesti so se na stadionu zbrali atleti
; gene racij.
'rišli so olimpijci, državni prvaki, vete-
i, današnji nosilci kvalitete in številni
idi, ki šele prihajajo v prve vrste celj-
atletike. O tem je po uvodnih besedah
dsednika društva Jožeta Zimška do-
svoje videnje še predsednik Atletske
ze Slovenije Jože Brodnik: »Celje je
zibelka atletike v Sloveniji. Zato si zasluži
večjo podporo širšega prostora v katerem
živi. Brez te podpore zbranih strokovnja-
kov in načrtnega skupnega dela bo težko
obdržati vodilno mesto v državi in držati
korak z Evropo. Vsekakor pa morajo naše
atlete vaditi naši trenerji, ker se je poka-
zalo, da pod tujimi trenerji ne napreduje-
jo dovolj hitro.«
Tako zbrani na zadnjem tekmoval-
nem mitingu so se številni atleti, med
njimi tudi veterani, pomerili v discipli-
nah: 100 m, 300 m ovire, skoku v višino
in suvanju krogle. Med atletinjami je
bila zelo uspešna Desanka Čalasan, ki
je zmagala v teku na 300 m ovire,
suvanju krogle in skoku v višino. Med
aktivnimi atleti velja omeniti nastop
Stiva Polimaca na 100 m (11,20), Aleša
Stopinška na 300 m ovire (38,78) ter
veterane Branka Vivoda in Borisa Čopa
v skoku v višino. Trudili so se še vetera-
ni Božiček, Svet, Milovac, Podpečan,
dr. Polimac na 1000 m ter Kolnik in
Kocuvan v suvanju krogle.
JOŽE KUZMA
Medalje v ZRJ in Hrvaško
Karate zveza Slovenije in KK Žalec sta v dvorani žalske
lovne šole priredila mednarodni turnir članskih repre-
iitanc ZRJ, Hrvaške, BIH in Slovenije.
fe tekmovanju, ki je bilo hkrati generalka pred odhodom na
v Brazilijo prihodnji mesec, se je borilo preko 100 »kimo-
^ev«. Največkrat so se na zmagovalne stopničke (kate in
roe) povzpeli hrvaški in jugoslovanski karateisti, med do-
čimi tekmovalci pa so se izkazali Kramarjeva (1. mesto do
kg), Bukovnikova (2. mesto do 53 kg), Vašp (1. mesto do 65
I in Žalčan Vrbanič (2. mesto do 60).	TT
Kiss po nekaj metrih v zid
^len>ski Petrol rally bi lahko strnili v tri točke: zmaga
isko-slovaške posadke, slovenska prvaka se nista pustila
liti, prvi favorit pa je treščil v zid že kar na začetku.
'izu 30 tisoč gledalcev je imelo kaj videti. Poljski voznik
Os Kulig in slovaški sovoznik Emil Horniaček (Transpetrol)
s toyoto celico brez naprezanja prehitevala konkurente in
''la od druge HP dalje. Blejsko-mariborska naveza državnih
^kov Tomaž Jemc-Matjaž Korošak (Petrol Racing) je na
'cu končala tik za njima, vendar jima je s fordom escortom
^ortom pripadel že šesti (od 7) letošnji rally za DP. Favorizi-
® madžarska posadka Ferenc Kiss-Erno Buki (Mol rally
je že uvodoma hotela upravičiti napovedi. Pretirano
sanjanje subaruja imprezze se je zanju končalo v steni
^ovanjske hiše - brez resnejših posledic, toda z odstopom.
PRIMOŽ ŠKERL, Foto: G.K.
Polstoletni
streisici turnir
Strelsko društvo Kovinar
Štore bo na obnovljenem
strelišču v Spodnjih Štorah
od danes do sobote gostilo
močno strelsko druščino iz
Avstrije, Hrvaške in Sloveni-
je. S turnirjem bodo obeleži-
li 50-letnico ustanovitve in
delovanja društva.
Med 100 tekmovalci iz 30
klubov je gotovo najvidnejši
domači šampijon in letošnji
evropski prvak Rajmond De-
bevc, kateremu bi končno
zmago lahko ogrozil kvečjemu
hrvaški reprezentat Bran-
ko Žiger (srebro iz EP, do-
bitnik več odličij svetovnih
pokalov). Avstrijci so v Što-
re poslali močno ekipo po-
sameznikov, med njimi tudi
člana izbrane vrste, ki je le-
tos postavila svetovni re-
kord.
SD Kovinar Štore so leta 1948
ustanovili Boris Malec, Pavel
Štefančič in danes že pokojni
Karel Vovk, strelska zgodovina
pa se je v Štorah pisala že med
obema vojnama. Prvi naslov
državnega prvaka so osvojili
leta 1954, 6 let kasneje je Vili
Dečman za takratno jugoslo-
vansko reprezentanco nastopil
na EP v Moskvi. Leta 1985 je
Branko Malec z zračno puško
postavil jugoslovanski rekord
in postal prvak ter trikrat osvo-
jil najmočnejši strelski turnir
»Pokal Mladosti«. V zadnjem
obdobju je Vili Ravnikar v dre-
su s slovenskim grbom beležil
več odmevnih rezultatov na EP
in svetovnih pokalih v
Miinchnu, Barceloni in Atlanti.
Kovinar Štore trenutno tekmu-
je v II. državni strelski ligi.
PRIMOŽ ŠKERL
Kmalu na Ironman?
Celjski triatlonec Jože Tan-
ko (Kovinotehna) je na naj-
pomembnejši preizkušnji se-
zone Odprtem prvenstvu Ita-
lije v dolgem triatlonu zma-
gal v kategoriji veteranov II.
(50 do 54 let).
Absolutni zmagovalec v Fal-
lonici je po 4 km plavanja, 120
km kolesarjenja in 30 km teka
postal domačin Massimo Gua-
dagni (5:58,30), Tanko pa je
(kot edini Slovenec) za skup-
nim zmagovalcem zaostal uro
in 47 minut in se med 160
tekmovalci iz 6 držav uvrstil
na 63. mesto. Dosežek je hkra-
ti osebni rekord celjskega
triatlonca, ki ga je dosegel
prav ob zaključku sezone in
dobra napoved za prihodnje
leto, ko Jože Tanko načrtuje
nastopa na Ironmanu (3,8 km
plavanja, 180 km kolesarjenja
in 42 km teka) v Rothu in na
Havajih.	PŠ
PANORAMA
NOGOMET
l.SNI
8. krog: Publikum-Primorje
3:0 (1:0) Mitič 28, Širec 67,
Hodžar 68. Rudar (V)-Živila
Triglav 1:0 (0:0) Javornik 73.
Vrstni red: Maribor Teatanic
19, HIT Gorica 18, SCT Olim-
pija 15, Mura 14, Potrošnik 13,
Publikum 12, Rudar (V) 11,
Korotan 8, Koper 7, Primorje
in Živila Triglav 6, BST Dom-
žale 5.
2.SNL
7. krog: SET Vevče-Šentjur
0:0, Drava-Esotech Šmartno
3:2 (2:0) Pekič 52, 87. Vrstni
red: Pohorje 21, Dravograd 17,
Tabor Sežana 16, Elan 13, Go-
riške opekarne 12, Nafta in
Zagorje 11, Aluminij in Šent-
jur 10, Drava in Železničar 9,
SET Vevče 8, Esotech Šmartno
6, Jadran Šepič 3, Factor 2,
Rudar (T) 0.
3.SNL sever
7. krog: Starše-Mons Clau-
dius 6:0, Paloma Šega-Usnjar
3:0, Kovinar-Unior 2:1, TIM
Laško-MM Brunšvik 1:0, Dra-
vinja-Montavar Rogoza 0:2.
Vrstni red: Montavar Rogoza
16, Pobrežje 14, Dravinja in
MM Brunšvik 13, Starše 12,
Unior, Paloma Šega, Usnjar in
TIM Laško 10, Gerečja vas in
Hajdina 9, Kungota 4, Kovinar
3, Mons Claudius 2.
KOŠARKA
Liga Koiinsica
5. krog: Union Olimpija-PIL
73:70 (39:36) Goljovič 26, Li-
sica 13, Bečirovič 11, Jurak 10,
Dragšič 4, Kune in Dončič 2.
Savinjski Hopsi-Slovan 73:66
(60:60, 24:36) Jagodnik 20,
Kobale in Trifunovič 13, Stevič
11,	Cizej 8, Rituper 6, Čmer 2.
Vrstni red: Union Olimpija 10,
PIL, Krka in Savinjski Hopsi 9,
ZM Lumar MB, Postojna, Loka
kava in Pošta MB Branik 7,
Slovan in Kraški Zidar 6, Tri-
glav (-1) in Helios (-1) 5.
1.B SKL
1. krog: Elektra-Rogla Atras
79:90 (33:45) Božič 20, Mirt in
Rizman 19, Črešnik 12, Bri-
novšek 7, Zupane 2 za Elektro,
Sedminek 29, Zinrajh 21, Puč-
nik in Herman 14, Temnik 8,
Ravnikar in Benič 2 za Roglo
Atras. Kemoplast-Radenska
89:77 (54:42) Sušin 21, Rov-
šnik 18, Urbanija 17, Maček
12,	Vukič 11, Gajšek6.
2.SKL vzhod
1, krog: Črnomelj-Celje
86:94 (78:78, 70:70, 30:29).
1.SKL (Ž)
1. krog: Ingrad Celje-BTC
Legrand Sežana 88:71 (55:28)
A. Vodopivec 23, Grobelnik
19, Radenovič 18, Jurše 10,
Vasic 6, Obrovnik in Veble 4,
Potočnik in Ramšak 2.
Pokal Lilijane Ronchetti
Predkrog (1.tekma): Sirela
Mljekara Livno-ŽKK Ingrad
Celje49:83. (Povratna tekma):
ŽKK Ingrad Celje-Sirela Mlje-
kara Livno 80:42.
. ROKOJMET
1.DRL (Ž)
1. krog: Burja-Juteks Žalec
10:30 (6:13) Derčar 10, Uran-
ker 8, Raukovič 5, Randl 4,
Kralj 2, Kline I. Gramiz Kočev-
je-Vegrad 16:15 (8:7) Topič 5,
Nojinovič, Ibralič in Krajnc 3,
Kneževič 1.
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 1.10. ""
.....:\:V .
streljanje
štore: Medn. turnir zračna
puška standard (16, tudi petek
in sobota).
PETEK, 2.10.
Rokomet
1.DRL, 3. krog - Radeče:
Radeče-Slovan (20).
SOBOTA, 3.10.
Nogomet
3.SNL sever, 8. krog - Roga-
tec: Mons Claudius-MM
Brunšvik, Rogoza: Montavar
Rogoza-TIM Laško, Pobrežje:
Pobrežje-Dravioj Zreče:
Unior-Kungot^ Šoštanj: Us-
njar-Kovinar (vse ob 15,30).
Košarka
Liga Kolinska, 6. krog - Laš-
ko: Pivovarna Laško-Triglav
(19), Polzela: Savinjski Hopsi-
Pošta MB Branik (19,30).
l.B SKL, 2. krog - Zreče:
Rogla Atras-Krškq Zagorje:
Zagorje, Kemoplast (obe ob
19), Hrastnik: GD Hrastnik-
Banex, Šoštanj: Elektra-Union
Olimpija ml. (obe ob 18).
2.SKL vzhod, 2. krog - Ce-
lje: Celje-Malgaj Rudar (19).
l.SKL (Ž), 2. krog-Ljublja-
na: Imos Ježica-lngrad Celje.
Rokomet
Liga prvakov, predkrog -
Celje: CPL-Anova (18).
Pokal EHF (Ž), 1. krog -
Žalec: Juteks-Casana Magna-
na (19).
NEDEUA, 4.10.
Nogomet
l.SNL, 9. krog - Domžale:
BST Domžale-Publikum, Aj-
dovščina: Primorje-Rudar
(obe ob 15,30).
2.SNL, 8. krog - Šmartno ob
Paki: Esotech Šmartno-Želez-
ničar, Šentjur: Šentjur-Drava
(obe ob 15,30).
Rokomet
Liga prvakov, predkrog
(povratna tekma) - Celje: Ano-
va-CPL (15).
PPZ, 1. krog - St. Gallen:
St.Otmar St. Gallen-Gorenje
(17,30).
l.DRL (Ž), 2. krog - Vele-
nje: Vegrad-Izola (19).
TORE£6.10.
Košarka
Pokal Saporta, 3. krog -
Paks: Atomeromu-Pivovarna
Laško (18), Tallin: BC Kalev-
Savinjski Hopsi (19).
SREDA, 7.10.
Košarka
Pokal Lilijane Ronchetti, 1.
krog - Budimpešta: BSE-ŽKK
Ingrad Celje.
Rokomet
l.DRL, 3. krog - Trebnje:
Trebnje-Gorenje.
22
ZA RAZVEDRILO
RADIO - INFORMACIJE
23
RADIJSKI ŠKRATKI
p tudi ta teden niso počiva-
■prekaljeno so se lotili vra-
jlij in v odsotnosti odgovor-
iirednice Nataše, ki si na-
ra energijo nekje v Turčiji,
I pasti nastavljali v.d. šefici
ergeji-
p eni od informativnih
^aj minulega tedna so tako
Liešali magnetofonske tra-
Le s prispevki novinarjev,
^^jclobčiča v studiu ne tehnik
ne napovedovalka Joži-
nista mogla več odvozla-
..bilo pa je sila zabavno
oslušati, kako iz napovedi o
^niu sadja, vina in kruha,
plegica Mateja zavzeto poro-
jo prvi premieri v gledališ-
in v tako zabavnem vrst-
ein (ne)redu naprej... Krivec
I znan. Škrat.
...spočit se je z dopusta pred
0i vrnil naš vrli tehnik Mi-
)ia zaenkrat še uspešno pre-
Hjfl škratove preizkušnje. Pa
ii novinarske, saj je minuli
ieii presnemaval prispevke
i festival lokalnih radijskih
<istaj v Sloveniji. Ves čas je bil
npreži tudi - Škrat...
...tehnik Bojan se je predča-
10 vrnil z dopusta, potem,
)je že naravnaval klopotce
ed bližnjo trgatvijo, kamor
aat ne zaide. Zato pa se mi
liko bolj veselimo sladkega
ošta...
Inm pa Škrat veliko izzivov
novem studiu, kjer preži
na vse...
...tehnik Matjaž je strogo
odločen, da mu bo priškrnil
rep in se najbrž zato tako
temeljito poglablja v najso-
dobnejši »čudež tehni-
ke«...Zato, Škrat, »ne se špi-
lat«, kakor bi rekel prvi radij-
ski tehnik Janez Klanšek...
...ampak brez dela pa Škrat
res ne more biti. Zato se je oni
dan skril v magnetofon kole-
gici Janji, ki nam je v času
kadrovske krize (še so dopu-
sti) priskočila na pomoč in ji
uničil prispevek z Mestnega
sveta...
...pa mu to še ni bilo dovolj.
Očitno lačen, se je istega dne,
na isti seji, potuhnil v magne-
tofon šmarske kolegice Darje,
ki je Škratu utekla in poiskala
prvo pomoč pri naših tehni-
kih... ki mu pa tudi niso bili
kos.
...zato vedite: karkoli se v
našem radijskem programu
zaplete, zavozla, zafuzla,
za... ne kličite nas. Poiščite
Njega!
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
21.	9.: Maja PIRNAT iz Celja
-	deklico, Slavica SKERBIČ iz
Rimskih Toplic - dečka in Ani-
ta HODAK iz Rogatca - dečka;
22.	9.: Martina KRULEČ iz
Žalca - deklico, Evica ŠEŠKO iz
Nove Cerkve - dečka, Jovanka
IVANOVIČ iz Celja - deklico.
Barbara KOLAR iz Podčetrtka -
dečka, Mirjana SLIVEČKA-
SKRBINŠEK iz Slovenskih Ko-
njic - dečka in Jožica TURK iz
Rečice ob Savinji - deklico;
23.	9.: Mateja TURK iz Pod-
četrtka - dečka, Karmen ŠTAR-
KEL iz Štor - deklico, Irena
FELICIJAN iz Prebolda - dekli-
co, Marija VIŠNER z Dobrne -
dečka in Polonca PEŠKO s Pol-
zele - dečka;
24.	9.: Marija MARINŠEK iz
Zreč - dečka, Saša MUHOVIC iz
Gomilskega - deklico, Amalija
ZUPANC iz Celja - deklico, Moj-
ca ROTOVNIK iz Šoštanja - de-
klico, Alenka OBERČ iz Velenja
; dečka, Jožica POZNIČ-RAM-
ŠAK iz Šmartnega ob Dreti -
dečka, Magda BRECL z Dobrne
-	deklico in Marija STRNIŠNIK
iz Braslovč - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se Bogdan HRA-
ŠAR in Marjana DOBNIK, oba
iz Žalca.
Laško
Poročilo se je 24 parov, od
teh: Martin ŠPAN in Anica GO-
RIŠEK, oba iz Lahovega Grabna
pri Jurkloštru, Peter ROM in
Andreja TANŠEK, oba iz Ogo-
revca nad Štorami, Andrej HEL-
BEL s Polzele in Andreja BEDE-
NIK iz Vojnika, Miha HERCOG
iz Trbovelj in Maja KAVŠEK iz
Škofje Riže pri Dobovcu, Bene-
dikt^ CEGLAR iz Malega Vrha
pri Šmarju in Ivanka KMETIČ iz
Svibnega, Danijel PLANINŠEK
iz Prekorja in Mojca CEPIN iz
Zadobrove, Miran JANČIČ iz
Obrežja pri Zidanem Mostu in
Anja DRUGOVIČ iz Hrastnika,
Matjaž FRANTAR iz Šenčurja in
Leonida ŠTANCAR iz Topolši-
ce, Aleš JELEN iz Laškega in
Dragica DERNOVŠEK iz Spod-
nje Rečice pri Laškem, Robert
KARLATEC in Jasna KAMEN-
SKY, oba iz Laškega, Robert
KIDRIČ iz Dobrove pri Celju in
Nevenka PISK iz Celja, Slavko
KLEPEJ iz Laškega in Liljana
ŠPEC iz Harja pri Laškem, Ja-
nez PUŠNIK iz Blatnega Vrha
pri Jurkloštru in Suzana ALEŠ
iz Strmce pri Laškem, Aleksan-
der PAVLIN iz Radeč in Ksenija
BALENTIN iz Trbovelj, Jernej
ŠTEFANIČ in Petra AUSER, oba
iz Celja, Benedikt PISKAR in
Urška KAČIČ, oba iz Ljubljane
ter Miran PODLIPNIK in Silva
MEDVEŠEK, oba iz Senovega.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Maksimiljan
BUKOVŠEK iz Šentjurja in
Anita KOKLIČ iz Vrbnega.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Štefan MED-
VED iz Kristan Vrha in Leoni-
da ŠKRABL iz Irja, Boštjan
JAGER iz Laš in Renata MED-
VED iz Kristan Vrha ter Jožef
KORITNIK iz Zibike in Božiča
JAGODIČ iz Podturna.
Velenje
Poročili so se: Janez KOREZ
in Marija VERKO, oba iz Šošta-
nja, Matej ŠVIGA in Metka
PLATOVŠEK, oba iz Podkraja
pri Velenju, Klemen KUKOVEC
iz Velenja in Alenka JEROMEL
iz Malega Vrha, Simon RIH-
TAR iz Raven in Lidija URBAC
iz Skornega pri Šoštanju ter
Borut RAMŠAK in Katica PI-
REČNIK, oba iz Skornega.
Žalec
Poročili so se: Iztok ROTER
iz Prekope in Jožica POLŠAK iz*
Celja, Niko CEVZAR iz Andra-
ža nad Polzelo in Darja RA-
KUN iz Založ ter Dušan OB-
REZA iz Vrh in Mateja GOL-
ČAR iz Železnega.
SMRTI
Celje
Umrli so: Franc Radivoj PO-
CAJT iz Celja, 76 let, Ana ŠPRA-
JC iz Celja, 66 let, Danica TURK
iz Celja, 77 let, Franc POTOČNIK
iz Zavodja, 76 let, Frančiška
BERNARD iz Celja, 79 let, Anica
LASNIK iz Ložnice pri Žalcu, 92
let, Antonija OŠLAK iz Vitanja,
75 let, Janez VALENČAK iz Ve-
rač, 77 let, Janez FALNOGA iz
Polene, 72 let, Jožef NOVAK iz
Kozjega, 59 let, Marija PRAH iz
Lahomnega, 83 let in Alojzija
TERNIK izJuvanj,54 let.
Laško
Umrli so: Slavko CENTRIH
iz Šentruperta, 66 let, Anton
OJSTERŠEK iz Olešč nad Laš-
kim, 43 let, Rudolf CIGOLE iz
Obrežja pri Zidanem Mostu,
72 let, Jožef KOLENC iz Vrho-
vega, 71 let, Franc MEDVED iz
Vrhovega pri Radečah, 85 let,
Irena STARINA iz Radeč, 47
let, Ludvik POVŠE iz Počako-
vega pri Radečah, 73 let in
Jože PEČNIK iz Radobelj pri
Laškem, 65 let.
Velenje
Umrli so: Zdenka PRISTOV-
ŠEK iz Velenja, 51 let, Ivana
HLEP iz Velenja, 85 let, Anton
OCEPEK iz Rečice ob Paki, 64
let, Rihard SAGMEISTER iz
Velenja, 57 let, Terezija GORI-
ŠEK iz Velenja, 59 let, Štefan
RAMŠAK iz Velenja, 76 let,
Alojzija STRMČNIK iz Vele-
nja, 56 let in Janez FRIŠKO-
VEC iz Topolšice, 87 let.
Žalec
Umrla sta Matija PLANIN-
ŠEK iz Dobriše vasi, 90 let in
Mihael ČERENAK iz Brnice,
91 let.
^ NE PRESLIŠITE NA
^ RADIU CELJE!
Športni prenosi:
okomet in nogomet v soboto in nedeljo
Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo konec tedna odprli
ednarodno sezono. V kvalifikacijah za ligo prvakov bodo
rakrat gostili nizozemskega prvaka Anovo. Na valovih Radia
!lje boste lahko spremljali obe tekmi, v soboto ob 18.00 in v
ideljo ob 15.00. Reporter bo Dean Šuster.
Kot ponavadi bomo tudi tokrat spremljali nogometaše celj-
«ga Publikuma na gostovanju v prvi slovenski nogometni ligi.
nedeljo ob 15.30 bodo v devetem krogu gostovali pri BS
hniku, iz Domžal pa bo poročal Tomaž Lukač.
Mož treh stoletij:
ponedeljek, 5. oktobra ob 14.30
Knjiga o olimpioniku Leonu Štuklju, ki jo je napisal Tone
^bl, novinar Radia Celje, bo izšla mesec dni pred njegovim
5tim rojstnim dnem. Prva predstavitev knjige, ki jo je založila
'ša novinarska hiša NT-RC, bo v ponedeljek ob 13.00 v salonu
Iravilišča Laško. Od tam se bo oglašala Mateja Podjed, ki bo z
'Sti in kolegom pripravila tudi radijsko reportažo. Objavili jo
'mo v sredo, 7. 10. ob 10.15.
Ognjišče napolnilo Tivoli
Radio Ognjišče je v nedeljo pripravil večer narodnoza-
Jvne glasbe z naslovom: 200 glasbenikov v pozdrav 200.
Idaji Prijatelji radia Ognjišče.
Gre za prvo tovrstno prireditev pri nas, saj je v dvorani
'Voli zares zaigralo, zapelo in zaplesalo 200 glasbenikov;
Isambel Nagelj, Ansambel Franca Miheliča, Gašperji, An-
'iTibel Bratov Poljanšek, Igor in zlati zvoki. Ansambel
'etlin. Ansambel Grega Avsenika, Ansambel Braneta Klav-
^•"j^. Bobri, Šaleški fantje. Ansambel Petra Finka, Trio
■oržič. Štirje kovači. Ansambel Tonija Verderberja, Meseč-
'l^i. Ansambel Vrhovec, Zarja, Braco Koren&Kraški kvintet,
ftsambel Vesna, Ivan Hudnik, Alfi Nipič, Joži Kališnik&Mi-
^ Dovžan, Folklorna skupina Cirles-Preddvor in Godba
Znižale.
Prireditev, ki je potekala v živo, je dokazala, da slovensko
l^dstvo rado prisluhne polkam in valčkom, saj je dvorano
'Voli napolnilo kar 4 tisoč ljudi in, kar je najpomembnejše,
^^ stopnice so bile prodane že v predprodaji.	UŠ
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota Celje
Celje: gradbeni delavec (2), pomožni dela-
vec (5), snažilka, varilec v serijski proizvodnji,
pomožni emajler, ključavničar, strugar, varilec,
monter ogrevalnih naprav, krojač, tiskar za tisk
s ploskve, prodajalec, prodajalec tekstilnih-
usnjenih artiklov, kuhar (2), natakar (2), grad-
beni tehnik, komercialni tehnik (4), ekonom-
ski tehnik in gimnazijski maturant.
Laško: slikopleskar.
Slovenske Konjice: elektromonter, avtoličar,
voznik avtomehanik (2), prodajalec živilskih-
prehramb. artiklov, gimnazijski maturant in
inženir strojništva.
Šentjur pri Celju: monter in upravljalec
energetskih naprav, strojni mehanik, voznik
avtomehanik in ekonomski tehnik.
Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec, avto-
mehanik, prodajalec avtom., rez. del.,
kmet.mehan., kuhar (2), natakar (2) in strojni
tehnik konstrukter.
Žalec: pek, ključavničar, prodajalec el. teh.
art., akustike, fotomat., strojni tehnik, strojni
tehnik energetik, komercialni tehnik in pred-
metni učitelj zgodovine.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Voznik avtomehanik, kuhar natakar, nata-
kar, veterinarski tehnik, grafični tehnik in
zdravnik specialist splošne medicine.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Svet zavoda OS Polzela
razpisuje delovno mesto
ravnatelja.
Prijavijo se lahko kandidati, ki ustrezajo pogojem določil
53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki
izpolnjujejo pogoje po 144. in 145. členu Zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96).
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 25. 11. 1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi na naslov:
Svet zavoda OŠ Polzela, Polzela 10, 3313 Polzela,
s pripisom »prijava za razpis ravnatelja«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzorni svet: Irena Jelen Baša -
predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna
Lejič-
direktor Jože Cerovšek
poslovni sekretar Suzana Rober
Podjetje q3navlja časopisno-založniško,
radijsko in agencijd<cKržno dejavnost. .
Naslov: Prešernova 19,3000 Ce^e,
telefon (063) 422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Caia
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za
tujino je letna naroaiina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med ps-oizvode informativne-
ga značaja, za katere se plačuje 5% davdc
od praneta fsidzvDdov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Samejčič.
Urednica Nbvi^ tednika:
Milena B.Poklič.
Urednica Ptetice Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jden
Baša, Janja Intiliar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalnik prdom: Robert
Kojterer, IgorŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-niaii: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eŠ-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tdinike: Bojan Pišek
Tddon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
E-mait Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Frančdc Pungerčič
Propaganda: Valter Ldxai, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Kc^Hivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja Mitja Umnik
laefon: 063/422-50
iax: 441-032,443-511
E-maH: Agendja@NT-RC.si
24
PISMA BRALCEV - ROMAN
PREJELI
SMO
Ne za
siromašenje
bolnišnice
Že nekaj časa poslušamo in
beremo o celjski bolnišnici, da
jo je treba po mišljenju mini-
stra za zdravstvo in vlade pre-
kategorizirati in zmanjšati ob-
seg njenih storitev. Beremo tu-
di, da se s tem vprašanjem
ukvarja poleg delavcev v bol-
nišnici samo še svetniki v celj-
ski mestni občini. Toda bolni-
šnica ni samo celjska. Regija,
ki jo bolnišnica pokriva, šteje
več kot 260.000 prebivalcev.
Zato je čudno, da na predloge
iz Ljubljane ne reagirajo tudi
občine, župani in stranke iz
tega področja.
Spoštovani »oblastniki«, ste
pozabili kako mukotrpno smo
zbirali sredstva za gradnjo in
modernizacijo? Celjski samo-
prispevek »Iz srca za zdravje«
smo namenili modernizaciji,
sam sem organiziral kulturno
prireditev, od katere smo ves
izkupiček namenili moderni-
zaciji. To smo delali zato, da bi
tudi ljudje iz najbolj nerazvi-
tih slovenskih delov (Kozjan-
skega) dobili z nami vred us-
lugo, kot jo dobijo tisti iz raz-
vitih delov. Je bilo narobe, ker
smo želeli biti enakovredni tu-
di v medicinski oskrbi?
Gospodje župani in gospe
županje! Pred nami je volilno
obdobje. Vsi že imate priprav-
ljene programe, s katerimi bo-
ste prepričevali volivce, da ste
najboljši. Govorili boste o re-
zultatih in vaših načrtih. Toda
redki ste, ki razmišljate širše
in v svoje programe vključuje-
te razvoj zdravstva, tudi s celj-
sko bolnišnico. Se zavedate,
da bo s siromašenjem (preka-
tegorizacijo) bolnišnice osiro-
mašeno tudi zdravstveno vars-
tvo ljudi iz tega področja? Tudi
vaših volivcev!
Boste stopili skupaj in zah-
tevali v Ljubljani, da nehajo
razmišljati o zmanjševanju
sredstev, oddelkov in delavcev
v celjski bolnišnici? Je treba
na tak način zbirati sredstva
za potrebne popravke plač de-
lavcem v zdravstvu? Zberite se
in odločno z argumenti stroke
nastopite proti centralizaciji.
Tudi strankarski vodje lahko
ob tem pokažete, da vam ni
samo za »stolčke«, ampak tudi
za volivce.
V nasprotnem bomo še en-
krat dokazali, da v demokra-
tični državi velja samo zakon
sile. To je zapora cest ali želez-
nice, stavke... Zato gospodje,
ki imate vpliv v Ljubljani, sto-
rite že nekaj, da regija ne bo še
bolj siromašna! Za to vam bo-
do hvaležni ljudje, ki bodo še
naprej uporabljali usluge v
celjski bolnišnici. Upajmo, da
nam ne bo treba zbirati podpi-
sov v podporo delavcem v bol-
nišnici ali celo s protesti na
'cestah pomagati osebju. Pusti-
mo jih, da skrbijo samo za
bolnike in stroko, ne pa, da
pod stalno »pezo« reorganiza-
cij in kategorizacij mislijo na
svojo negotovo usodo, ki je
odvisna od dnevne politike.
Prepričan sem, da bo to pi-
smo vzpodbudilo župane,
vodje strank, svetnike in vse.
ki jirn ni vseeno, kakšno bol-
nišnico bomo imeli v tretjem
tisočletju. Vsi skupaj naj s
stroko naredijo vse, da bolni-
šnica dela v normalnem in
prijaznem okolju. Kaj to po-
meni, vedo tisti, ki so njene
usluge že potrebovali. Naj to
pismo pomeni tudi začetek
pritiska civilne družbe na po-
litiko, da preden skoči, reče
tudi hop.
MILAN BRECL,
Celje
Vprašanja o
bolnišnici
Demokrati Slovenije, občin-
ski odbor Celje, odločno pro-
testiramo proti načinu katego-
rizacije bolnišnice Celje, ki jo
hoče izvesti ministrstvo za
zdravstvo in vlada RS. Prav
tako izražamo protest proti
prekinitvi izredne seje mest-
nega sveta dne 15. 9. na to
temo.
Pri tem postavljamo še do-
datna vprašanja:
1.	Ali bomo davkoplačevalci
plačevali kaj manj prispevkov
za zdravstveno zavarovanje,
če se bo zmanjšal nivo uslug v
bolnišnici Celje? Po našem
mnenju ne. Plačevali bomo po
vsej verjetnosti še več!
2.	Zakaj Celjani ne moremo
imeti ustreznega standarda
zdravstvenih storitev? Zakaj bi
morali hoditi v druge bolni-
šnice, če lahko to dobimo v
Celju?
Menimo, da smo Celjani
enakovredni državljani in dav-
koplačevalci RS. Celje je v tej
tranziciji že veliko preveč iz-
gubilo!
Ker je določitev o kategori-
zaciji bolnišnice politična, je
treba povedati, da odgovor-
nost za takšno rešitev nosijo
stranke koalicije: LDS, SLS in
Desus. Predvsem ministrstvo
za zdravstvo, ki ga »pokriva«
Slovenska ljudska stranka, no-
si največjo odgovornost.
Demokrati Slovenije
00 Celje
Taksa na
onesnaževanje
vode
Cena, ki jo plačujemo za
vodo, je izredno visoka, zato
si julijska podražitev za 33 %
prav gotovo zasluži podrob-
nejšo obravnavo.
1.	Osnovna cena pitne vode
se spremeni, če vlada odobri
podražitev. To se je letos zgo-
dilo 1. maja, ko je vlada odo-
brila 6% podražitev. Novih cen
Vodovod - Kanalizacija JP ne
objavlja v Uradnem listu, zato
je primerjava cen pitne vode s
ceno v drugih mestih težka.
Informacijo o ceni posreduje-
jo telefonsko na JP Komunala -
vodovod. Osnovni ceni, ki je
odobrena, se obračunava še
5% davek.
2.	Kanalščina se plačuje za
odvajanje in čiščenje odpad-
nih voda. Sredstva se zbirajo
na računu JP Vodovod - Kana-
lizacija. Pojem kanalščine je
uvedel Odlok o kanalizaciji
občine Celje (Uradni vestnik
št. 12 z dne 28. 4. 1967), ka-
nalščina naj bi znašala 20%
cene porabljene pitne vode.
3.	Vodni prispevek (vodna
povračila za rabo in izkorišča-
nje naravnih dobrin). Po 80.
čl. Zakona o varstvu okolja,
uporabnik naravne dobrine,
katere lastnik je država ali lo-
kalna skupnost, za njeno izko-
riščanje plačuje povračila.
Sredstva povračil se zbirajo v
proračunu, tarifa je bila objav-
ljena v Ur. listu. 84/9Z
4.	Republiška taksa na obre-
menjevanje odpadnih voda se
obračunava glede na enoto
obremenitve. Celje izračunava
obremenjevanje, ki ga povzro-
čajo gospodinjstva. Cena na
enoto obremenitve se vsako
leto dviguje. Dvig cene na eno-
to obremenitve RS objavlja v
Ur. listu. Zadnja sprememba
je v Ur. listu št. 84/97. Taksa se
načelno zbira v državnem pro-
računu, kamor ga je dolžno JP
Komunala odvajati v primeru,
da samo ni prijavilo programa
za izboljšanje kvalitete odpad-
-nih voda. Če program ima,
lahko občina po Zakonu o tak-
sah zadrži zbrana sredstva in
jih namensko porablja.
5.	Prispevek odlok CE 98 -
1998 je MO Celje sprejela nov
cenik za odlok iz 1997, ki je
omogočal zbiranje sredstev za
obnovo vodovodnih priključ-
kov za dobo 10 let. Po lestvici
iz odloka iz 1997 bi naj v 1998
zbirali po 10,30 SIT na kubični
meter. MO je sprejela novo
lestvico za preostalih 9 let, po
kateri plačujemo v 1998 po
11,05 SIT na kubični meter.
6.	Taksa na onesnaževanje -
Mestna občina je s 1. Z 1998
uvedla takso na onesnaževa-
nje voda z obrazložitvijo, da
bodo tako zbrana sredstva slu-
žila za izvedbo ukrepov, ki
bodo zmanjšali onesnaževa-
nje vode. Ti ukrepi so name-
njeni sanaciji in izgradnji vo-
dovodnega in kanalizacijs
ga omrežja ter izgradnji
nih naprav. Taksa se zbir^
JP Komunala - vodovod,
sredstva mora tekoče nakj
vati na proračun Mestna o
ne Celje.
Taksa na onesnaževanja
poleg kanalščine, posebnj
prispevka za vodooskrbo
odvajanje in čiščenje odj
nih voda ter republiške ta
na obremenitev že četrti p,
pevek, ki ga plačujem za
namen.	j
Tudi druge občine so skt
le uvesti takso na onesnaže
nje, pa je Ustavno sodiščf
odločbami zahtevalo razvej
vitve takšnih odlokov. Vprj
nje je, zakaj se je Mestna oli
na Celje odločila za zbira
sredstev mimo zakoii?
predpisov in na ta način
dražila vodo za 33%. Bolj
merno bi bilo, da bi Ceijj
namenska sredstva, ki so
zbirala v Celju za gradnjo
stilne naprave že nekaj de
letij, tudi namensko porabi
BREDA K(
C
Neenako-
pravnost
državljanov
Enakopravnost državlja
je vodilo vsem zakonoda
cem, da z zakonom prepre
monopolizem - nadvlado
tere koli družbene skupine
posameznika znotraj neke
žavne ali družbene skupno
Enakopravnost je toleran
meja, do koder sega prav
drugega. Pravica enega^
Otroštvo med ruševinami
Na naše otroštvo so se še lepile grozote minule vojne, a tega se
sploh nismo zavedali. Nasprotno. Človeku je dano, da to
obdobje kasneje podoživlja obsijano z lučjo in soncem. In to ne
v prispodobi, temveč v pravem pomenu besede.
Takoj po vojni so bili odrasli vpreženi v delo od ranega jutra
do noči. Za hrano, obleko in zabavo jim ni bilo mar. Po službi so
odstranjevali ruševine, zvečer pa so sestankovali. Nam otrokom
so bila vrata nemotene svobode široko odprta.
•Priljubljena otroška igra, pri kateri sem pridno sodelovala, je
potekala kar se da vznemirljivo. V bližini zdajšnje mariborske
Fontane je bila med vojno protiletalska artilerija. Ker so Nemci
morali pred naglo napredujočimi partizani na vrat na nos
pobegniti, so orožje pustili kar tam. Otroci smo kmalu izsledili
velike, nedotaknjene izstrelke. Večji fantje so tolkli po njih s
kamni toliko časa, dokler jih niso razstavili, potem pa smo vsi
skupaj iz odprtega izstrelka vlekli eksploziv v obliki makaro-
nov. Vtikali smo jih v steklenice, ki smo jih do vratu zakopali v
zemljo. »Makarone«, ki so gledali iz steklenice, smo prižgali,
potem pa smo se razbežali na vse strani in legli na zemljo.
Najprej so zaprasketale posamezne majhne eksplozije, ko pa so
eksplodirale steklenice, je počilo kot se spodobi. Ko so za naše
početje izvedeli starši, sploh niso imeli moči, da bi nas kaznova-
li. Še glasu niso povzdignili, saj so se morali prvič soočiti z
resnico, da so na nas skoraj pozabili. Po vojni je na desetine
otrok umrlo zaradi podobnih iger kot smo jih uganjali mi.
Razigrani, a revni
Odraščali smo. Naša prešerna mladost je pognala korenine in
se razrasla po široki okolici našega mesta; po Kalvariji, Pirami-
di, Kamnici, pozimi po ribniškem Pohorju, poleti pa predvsem
po Mariborskem otoku in zdajšnjih igriščih Branika ob Mladin-
ski ulici. V toplih spomladanskih dneh nas je mamilo v naravo,
med drevje in na travnike. Poležavali smo s šolskimi torbicami
pod glavami ter s travnatimi bilkami med zobmi zrli v nebo, ki
je naša mladostna hrepenenja širilo do bolečin. Bili smo
redkobesedni in zamišljeni. Polne nezavednih moči so nas z
enako močjo pritegovala športna igrišča. Igrali smo mali roko-
met, košarko, nekaj najpredrznejših pa se nas je upalo na
teniška igrišča. Beli šport je takrat še imel prizvok ^ristokracij-
ske oholosti, ki smo se je izogibali, ker nam je bila tuja. Moje
navdušenje me je počasi, a opazno potiskalo po lestvici teniških
uspehov navzgor. Zdaj bi morala pustiti vse drugo in vsak dan
pridno pošiljati žogo čez mrežo. Pa je nisem. Orodna telovadba
je bila bolj zabavna, čeprav smo urili sleherni dan. Vaditelji so
bili zahtevni, a tovariški. Mimogrede sem se znašala v tekmoval-
ni vrsti.
Nekega dne so nam sporočili, da gremo v Trst na tekmovanje.
Prvič v tujino! Pred potovanjem nisem zatisnila očes. Rečeno je
tudi bilo, da nas bodo gostile družine tržaških Slovencev. Mene
je vzel pod okrilje režiser Jože Babič. Čeprav so me čevlji močno
žulili (imela sem samo en par za svečane priložnosti), sem
odprtih ust hodila mimo izložb, polnih pravljično lepih stvari.
Na trgu blizu morske obale pa kupi oranž in banan. Ali sanjam?
Gostitelj mi je kupil sladoled. Mar tudi sadni sladoled obstaja?
Ob določeni uri smo se morali zbrati na tekmovalnem igrišču.
Prišle so tudi Tržačanke. Prihajale so vitke, lepe, v elegantnih
oblačilih in lahkih čeveljčkih s polpeto. Strahoma smo gledali
vanje, one pa v nas z začudenjem. Oblečene v predelane obleke,
ki nam jih je podarjal Rdeči križ in obute v težke čevlje, smo
ustvarjale klavrno podobo nebogljenosti. Vendar le do tekmova-
nja, ki je bilo zvečer na prostem pod žarometi. Nič zato, če so nas
nasprotniki slovenstva s fračami streljali v zadnjice, ko smo se
obračale na dvovišinskih bradljah ali na tleh delale prevale.
Zagrizeno smo dokazovale, da nismo nič slabše od lepih Trža-
čank. Spominjam se, da smo težko čakale na vrnitev v Maribor. V
oholi in bogati tujini smo se čutile ponižane. Da, doma je bilo
vseeno, kako sem oblečena za ples na Klasični gimnaziji ali na
Kmetijski šoli. Plesali smo do zadnjega takta odličnih šolskih
orkestrov. Najraje smo hodili plesat na Kmetijsko šolo. V toplih
večerih smo se domovgrede lahko neopazno po dva in dva
izmuznili pričam, starši pa so verjeli, da od tako zelo oddaljene
šole res ni mogoče hitro priti domov. Fantje so bili obzirni. Objem
je trajal le toliko časa, dokler je bilo obema pogodu.
Na hitro sem se odločila za delo na mladinski delovni akciji
Brčko-Banoviči. Samo nekajkrat sem prespala v baraki, ki so jo
znotraj na hitro prepleskali z apnom in samo nekajkrat sem
brigadirjem prinesla na gradbišče pitno vodo, kar je sodilo med
najlažja dela. A tudi tem nisem bila kos. Zaradi podhranjenosti
so me poslali domov.
Odraščali smo v velikem pomanjkanju. V naši bližini so
mnogi ljudje zgroženi poslušali razsodbe zrežiranih političnih
procesov in čeprav sta besedi Goli otok bili izgovorjeni tiho
skrivoma, nas mladih ta dogajanja niso zmedla. Bilo je, ko,
bili oviti v nepremočljiva platna, saj so se nas neprijetnosti zg;
dotaknile in že spolzele z nas. Tudi, ko so nas iz političii
razlogov metali iz šole, smo še naprej hodili na sprehode ;
Kalvarijo ter leže v visoki dišeči travi raje ogovarjali svi!
profesorje kot mladinske funkcionarje, ki smo se jim izogiba i
Z njimi nismo imeli nič skupnega. Niso marali športa in sovi i
česar niso počeli sami, označili s kritično besedo »malomešča |
sko«.	i
Nekoč smo se kot srednješolci morali udeležiti nekih dem« i
stracij. Naročili so nam, da moramo na Slomškovem trgu pn i
Škofijo vzklikati žaljivke. Tekmovali smo, kdo bo glasnej
Nekaj najbolj razvnetih mlečnozobcev je začelo metati kamel i
v zamrežena okna. Tudi jaz sem vrgla enega. Doma sem i
povedala očetu, misleč, da me bo pohvalil. Toda moj oče mi i
primazal zaušnico. Bila je prva in zadnja, ki mi jo je namen i
Takrat v resnici nisem vedela, zakaj sem demonstrirala, pa to i
ne, s čim sem prizadela starše. Danes seveda vem.	'
Nič pa mi ni ostalo v spominu tako zakoličeno, kot s sre^ i
zapolnjeni poletni dnevi, ki smo jih preživljali na Mariborske i
otoku. Že pešačenje do tja je bila prava dogodivščina. Vonja i
pregretih trav so nam dražile nosnice, ko pa smo zavili k Dra' s
nas je pozdravilo nam vsem ljubo in poznano šumotanje rekC' i
vlago osvežen vetrič pa nam je hladil potna čela. Hiteli sni (
skoraj tekli, saj bi se radi čimprej zapodili v vodo.	?
Vonj lesene stavbe s kabinami in omaricami mi je preželi I
vse telo. Nikoli več me v kasnejših letih ni dosegel slič*
blagodejen dražljaj. Desno ob skakalnici so že bili zbra*
mariborski zapeljivci. Nas, dekleta so spremljali z ocenjujoČii I
očmi. Me pa smo spet dalj časa, kot je bilo treba, stale! k
odbojnih deskah skakalnice in se prepuščale pogledom dob n
raščenih plavalcev. Poležavali smo pod razkošnim zelenja <
šumečih dreves, tisočeri glasovi kopalcev pa so se med seli ^
prepletali v prijetno glasbo prelivajočih zvokov, ki so na-
utrujene od plavanja in tekanja, zazibali v kratek sen.
K dravski obali sem zahajala sama. Skrita za skalami sp
prisluškovala tišini in ji v mislih sestavljala verze.
Veliko smo brali. Mimogrede smo opravili z rusko klasil^l
prebrali smo knjige drugih znanih avtorjev, izdaje žepnih krt
smo brali med hojo, na avtobusu, na vlaku, prebrali smo^^^
kar so nam določili za šolsko čtivo. Profesorji niso poznali
Temeljito so preverjali, kako smo opravili nalogo. Hvala j''^
Obogateli so naše duševno življenje.	.
Narkomanija, alkoholizem, brezposelnost, verbalno nasi')
mučenje živali, posilstva - vse te pojave smo zaznavali
komaj slišen odmev nekega zelo oddaljenega sveta. S
svetom pa sem se soočila tisti dan, ko sem po končani gimn^^
stopila iz balkanekspresa na beograjska tla.
PISMA BRALCEV
25
i gjena z dogovorjeno pravi-
r drugega. Uzakonjenost
Losti pred zakonom je pr-
L sodobne pravičnosti. Po-
L vse bolj predmet obrav-
L osnovnih človekovih
V zapletenosti sedanje
^jviie materije, ki predpisu-
I enakopravnost, je še cela
j^jada uzakonjenih neena-
upravnosti. Npr. trajni man-
sodnikov, poslanska imu-
iteta, podpis poslanca, noše-
in posedovanje orožja,
[jviia neverodostojnost...
jtemelji demokracije je do-
lženo pravilo večine, ta veči-
jpa se voli na splošnih in
yiiih volitvah. Neposredna
(jvica ljudstva do upravlja-
3 z javnimi zadevami, bi
lorala poleg pravice do daja-
3 in dokončnega odločanja
referendumom o lastnih po-
jdah na vseh nivojih terito-
alne organiziranosti, vklju-
ivati tudi neposredno pravi-
)do zamenjave tistega dela
jlasti, ki ima kadrovske pri-
ojnosti na izvršilni veji ob-
sti, kar seveda tudi pomeni
avico do predčasne zame-
ave same zakonodajne ob-
sti.
Zakonski, kadrovski, fi-
inčni, izobrazbeni in drugi
igoji enakopravnosti so ele-
enti, ki se medsebojno zelo
epletajo, vendar je eden od
meljnih določil enakoprav-
)sti politična enakopravnost
akega volilnega upravičen-
, ki je podana s podpisom
ednarodnega pakta o držav-
inskih in političnih pravi-
li posameznika sprejetega
ia 1948 v OZN. Za nadalje-
inje odpravljanja politične-
^onopola in s tem vseh
felih monopolov in neupra-
;enih privilegijev in s pre-
ro odvzetega skupnega
užbenega premoženja v
)veniji je spoštovanje tega
kta v tistem delu, ki govori
pravici državljanov, da so
ivsod priznana pravna
ebnost in da imajo pravico
di do neposredne oblasti,
:ti nujni in neodložljivi del
'eljavitve tega mednarodne-
1 sporazuma, ki pogojuje
Ipravo posledic totalitarne-
Irežima v RS.
Poleg hudih kršitev člove-
ivih pravic same slovenske
ikonodaje, ki omejuje in tu-
onemogoča pravico Ijuds-
a iz slovenske ustave do ne-
'sredne oblasti, ter zgoraj
ivedenih neenakosti pred
konom, je omejevanje pra-
ce do povsod priznane
avne osebnosti državljana
'ti element zakonskih krši-
^ človekovih pravic, na ka-
rih v dobršni meri temelji
danje monopolno politično
^nje v Sloveniji,
^stavno sodišče RS že vse
' oktobra 1996, ko je bila
ožena pobuda stranke SED
'to sodišče za odpravo poli-
■le iii državljanske neena-
'Pravnosti neposlancev Slo-
'•^ije in ponovno razširjena
ustavna pobuda stranke SED
na to sodišče, ni do danes
sprejelo nobenega sklepa o
prenehanju veljavnosti od-
redb in zakonov, ki onemogo-
čajo uveljavljanje politične in
državljanske enakopravnosti
državljanov. Zavlačevanje Us-
tavnega sodišča o razveljavi-
tvi slovenske zakonodaje, ki
je v nasprotju z 50 let starim
Mednarodnim paktom o dr-
žavljanskih in političnih pra-
vicah državljanov daje misli-
ti, kako daleč - predaleč sega
monopolizem slovenske ob-
lasti, presenetljivo pa je, da
tudi urgenca za sestanek
stranke SED z avstrijskim in
nemškim veleposlaništvom
še ni prinesla želenega sre-
čanj o pogovorih o teh med-
narodnih kršitvah človekovih
pravic v Slovenije.
JOŽEF JARH,
SED
Občinski
praznik v
Radečah
Letos je bilo praznovanje
občinskega praznika poveza-
no z mnogimi pomembnimi
pridobitvami za razvoj naše
mlade občine. Res, da je malo
ponagajalo vreme, vendar je
večina prireditev zelo uspela.
Poleg športnih in kulturnih
prireditev je bila zanimiva raz-
stava hortikulturnega društva,
ki je odprlo tudi nove prostore
v centru Radeč. Prav tako se
Radečani lahko pohvalimo s
prenovljenim Domom kultu-
re, ribiči so organizirali tek-
movanje, lovci predstavili lov-
ske veščine, v praznovanje pa
so se aktivno vključili tudi pla-
ninci.
Otvoritev prenovljene Staro-
grajske ulice je bila zanimiva
tako za mlade, še posebej pa
za starejše Radečane. Zado-
voljni smo bili, da se bodo
pričela dela adaptacije starega
mostu čez Savo, ki ima bogato
zgodovinsko tradicijo, pa ven-
dar je pogled nanj zdaj prav
klavrn. V praznovanje je bilo
tudi letos vključeno polaganje
vencev padlim borcem, ki so
žrtvovali svoja življenja za na-
šo svobodo.
Za učence pa je bila najbolj
razveseljiva in svečana otvori-
tev prenovljene športne dvo-
rane, ki smo jo počastili s pro-
gramom. Vsi smo bili veseli,
saj po tleh ni več dolin in
hribčkov, pač pa se blešči nov
parket. Takoj po otvoritvi telo-
vadnice so prišli na svoj račun
rolkarji, saj so se lahko preiz-
kusili na rolkarski stezi zraven
stadiona. Lahko trdimo, da se
je v Radečah dogajalo marsi-
kaj zanimivega.
L. PAVLOVIČ,
T. TITOVŠEK,
Radeče
POHVALE-
ZAHVALE
Piknik in maša
Uprava Doma upokojencev
Šmarje pri Jelšah nam stano-
valcem večkrat pripravi kak-
šno prireditev, občasno pa
poskrbijo tudi za duševno
hrano. Tako nam je v začetku
septembra omogočila sveto
mašo pri šmarski podružnici
v cerkvi Sv. Miklavža, združe-
no s piknikom. Izpred doma
smo se v lepem popoldnevu
odpeljali z avtobusom in
domskim kombijem. Z nami
so potovali tudi nekateri
domski delavci. To so bili so-
cialna delavka Carmen, de-
lovna terapevtka Pranja, me-
dicinski tehnik Ferdo, glavna
kuharja Nada in Darko, hi-
šnik Roman, ki je bil vzoren
voznik domskega kombija,
ter negovalki Franja in Petra.
Najprej smo bili pri sveti ma-
ši, ki jo je daroval šmarski
gospod kaplan. Nato je sledil
piknik pri lovskem domu. Do-
brote na žaru sta pripravljala
Nada in Darko. Za veselo raz-
položenje je poskrbel naš sta-
ri znanec, muzikant Pajk, ki
je poleg harmonike tudi lepo
zapel.
Iskrena hvala upravi Doma
upokojencev Šmarje pri Jel-
šah, ki nam je stanovalcem
omogočila lepo preživet po-
poldan. Hvala obema vozni-
koma za srečno vožnjo in ena-
ka hvala pridnemu domskemu
osebju, ki so nam stregli s
hrano in pijačo ter skrbeli za
varnost in dobro počutje.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Hvala
bolnišnici
Od konca junija do sredine
julija sem bil v bolnišnici v
Celja, kjer sem bil tudi operi-
ran. Z nego in prijaznostjo
zdravnikov in sester sem bil
zelo zadovoljen, zato se jim
najiskreneje zahvaljujem za
opravljen poseg in oskrbo.
IVAN KNEZ,
Laze pri Sevnici
Prijetne Terme
Zreče
Terme Zreče ležijo pod Po-
horjem v prelepi naravni oko-
lici. Zrak in čisto okolje odli-
kujeta prelep turistični kraj.
Hotel Dobrava je zelo okusno
urejen, prijazno osebje in sil-
no dobre kuharice nudijo go-
stom zdravo in okusno hrano.
Posebna pohvala gre zdrav-
niškemu osebju. Sestra Cirila
neumorno pripravlja kopeli in
z vehko ljubeznijo spremlja
vsakega gosta. Tudi ostali us-
lužbenci so prijazni in radi
prisluhnejo pacientovi proš-
nji. Zelo so me razvedrili po-
poldanski izleti v naravo, kjer
spoznaš še ostalo lepo Slove-
nijo, ki je bogata s kmečkim
turizmom, z dobro vinsko
kapljico se lahko razvedriš in
pozabiš na slabe čase.
Pot me je peljala tudi v ob-
novljeno cerkev, katero uprav-
lja priljubljeni župnik Anton
Pavčnik, ki s svojim prijetnim
petjem privablja vernike k
božji službi.
Kdor si hoče res okrepiti
zdravje, naj se odloči za Ter-
me Zreče. To sem sama obču-
tila, ker sem tam preživela le-
tošnji oddih in se z zadovoljni-
mi občutki vračala domov.
PAVLA PROHINAR,
Braslovče
Hvala za
sodelovanje
Podmornica - Dnevni cen-
ter za otroke in mladostnike,
ki deluje v okviru Centra za
socialno delo Žalec, se naj-
lepše zahvaljuje vsem, ki so
nam v preteklem šolskem le-
tu pomagali s prispevki v ma-
terialu, s storitvami ali pro-
stovoljnim delom. Le ti so
Občinska matična knjižnica
Žalec, Orion plus Šempeter,
Karitas Petrovče, Kili Liboje,
Tekstilna tovarna Prebold,
Dekorativa Center Velenje,
dijakinje - prostovoljke. Rok
Robič, ki nam je s prostovolj-
nimi prispevki omogočil na-
kup štedilnika, na katerem
se pridno učimo prvih kora-
kov v svet kuhanja, in vsi, ki
so nas pri delu spodbujali in
nam stali ob strani.
Upamo, da bomo sodelovah
še naprej.
METKA ČEDE,
vodja Podmornice
Da ne bomo
pozabili
Pregovor pravi: »V bolezni
človek razume mnogo tiste-
ga, kar zdrav pozablja.« Tudi
to, da je delo zdravnikov, se-
ster, fizioterapevtov... ter
vseh, ki se trudijo in izžare-
vajo človeško toplino, zaupa-
nje, prijaznost, humor, po-
gum, še vedno premalo ce-
njeno in vrednoteno. Za
zdravje smo pripravljeni sto-
riti največ in zato je tudi od-
govornost vseh, ki jim zau-
pamo, zelo velika. Žal je še
vedno premalo pozornosti,
stimulacij in sredstev name-
njenih zdravstvu , ki pa se
tiče nas vseh.
Avgusta sem bila po pro-
metni nesreči sprejeta na
travmatološki oddelek Splo-
šne bolnišnice v Celju. Neiz-
merno sem hvaležna vsem za
izredno strokovno, prijazno
in požrtvovalno pomoč pri
zdravljenju. Posebej pa bi se
rada zahvalila predstojniku
oddelka, kirurgu dr. Miodra-
gu Vlaoviču za uspešno ope-
racijo ter posebno skrb pri
nadaljnjem okrevanju. Vsem
zaposlenim želim še naprej
veliko uspehov pri delu. Hva-
la.
KATARINA
iz Ljubljane
PRITOŽNA
KNJIGA
Vljudnost?
Premišljevala sem in se od-
ločila, da vam napišem nekaj
vrstic o tem, kaj sem dožive-
la v Atomskih toplicah.
Bil je lep sončen dan, zato
sva se z možem odločila, da
bova obiskala Atomske topli-
ce. Ker sva oba že starejša,
sva sklenila, da se bova odšla
kopat v hotel, kjer je bolj
mirno. Moram reči, da nama
je voda kar ugajala. Nato sva
se odločila, da bova odšla na
kosilo v hotel, saj sva od ve-
čih ljudi slišala, da je hrana
tukaj zelo dobra in tudi po-
šteno lačna sva že bila. Hra-
no imajo res dobro, a nad
postrežbo pa sva bila zelo
razočarana. Najprej sva mo-
rala nekaj časa čakati, pre-
den je prišla natakarica k na-
ma. Že ton njenega glasu je
bil zadirčen, ko naju je vpra-
šala, kaj bova pila. Naj ome-
nim, da ji je ime Edita K.,
tako sem lahko razbrala iz
njene priponke. Nato sva si
naročila hrano. Tukaj pa je
vljudnost natakarice dosegla
svoj višek. Ker se mi roke
zelo tresejo in imajo samo-
postrežni način, sem prosila
natakarico, če mi lahko pri-
nese juho. Njen odgovor me
je zelo prizadel. »Nimam ča-
sa, sami si jo postrežite.«
Ali se tako ravna z gosti, pa
čeprav samo enodnevnimi?
Hrana je bila res dobra, a kaj,
ko natakarica ni bila čisto nič
prijazna. Bila je tako sitna in
naduta, kot da sva mogoče
midva kriva, da sva stara.
Res si ne morem pomagati, a
tudi stari ljudje moramo ži-
veti. Atomske toplice so v
samem vrhu kopališč v Slo-
veniji, a kaj, ko ji takšni sitni
in neprijazni natakarji kvari-
jo sloves. Dober glas gre v
deveto vas, slab glas pa v
deveto deželo. Mogoče bi se
morali nadrejeni malo zami-
sliti nad tem in svoje nata-
karje poslati na tečaj iz
vljudnosti.
MARIJA KIDRIČ,
Rogaška Slatina
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE

MAH oeusi - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Tihotapila tehniko,
presnemavala zgoščenke
»
Celjski kriminalisti odkrili nov primer tihotapstva in kraje intelektualne lastnine-
Ovadili dva mlada Šentjurcana
Kriminalisti celjske UNZ (
z oddelka za zatiranje gospo-
darske kriminalitete) so pred
kratkim ovadili dva mlajša
Šentjurčana, A.Z. in K.M., ki
sta se že dlje časa ukvarjala s
tihotapljenjem blaga iz tuji-
ne, lepe denarce pa sta služi-
la tudi s presnemavanjem in
prodajo zgoščenk ter s tem
izkoriščala avtorska dela.
Kot je bilo ugotovljeno v prei-
skavi, sta na Reki na Hrvaškem
nabavljala zgoščenke, ki so tja
preko Srbije in Hrvaške prispele
iz Bolgarije. Tako naj hi kupil
okoli 600 ponarejenih zgoš-
čenk, ki so bile tako dobre, da
povprečni kupec ni mogel ugo-
toviti, da gre za ponaredke.
Zgoščenke sta kupcem ponuja-
la preko časopisnih oglasov in s
pomočjo katalogov, dostavljala
pa sta jih po pošti ali jih celo
osebno prinesla kupcu na dom.
V Bolgariji takšne zgoščenke
stanejo od 300 do 500 tolarjev,
osumljena Šentjurčana pa sta
jih na domačem trgu ponujala
po ceni 1.500 tolarjev, za dvojne
albume pa sta postavila ceno od
1.500 do 2.900 tolarjev Zgoš-
čenke pa sta tudi sama ponare-
jala in pri tem upoštevala želje
kupcev. V času preiskave so
kriminalisti obiskali okoli 30
največjih kupcev in jim zgoš-
čenke zasegli.
S tihotapstvom sta se ukvar-
jala tudi tako, da sta prek av-
strijske meje pripeljala različ-
ne akustične predmete, glas-
bene stolpe, videorekorderje,
avtoradijske sprejemnike ipd.
S temi posli naj bi se ukvarjala
že dlje časa, vendar pri vsako-
kratnem dejanju v manjšem
obsegu. S takšno dejavnostjo
sta »zaslužila« najmanj 1 mili-
jon tolarjev. Med hišno prei-
skavo so kriminalisti pri
osumljencih našli in zasegli
različne pretihotapljene pred-
mete, ponarejene zgoščenke,
kataloge in naprave za presne-
mavanje.
MARJELA AGREŽ
^ ^ Foto:SHERPA
Med hišno preiskavo zaseženo pretihotapljeno tehnično blago in glasbeni ponaredki.
PROMETNE NEZGODE
Mopedist v kombi
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v četrtek, 24. septembra
zjutraj, pripetila nezgoda, v
kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpel voznik kolesa z
motorjem. Gmotna škoda na
vozilih znaša približno 270
tisoč tolarjev.
Matjaž O. (20) je vozil kom-
binirano vozilo po Šercerjevi
ulici proti Ljubljanski cesti. V
križišču z Ljubljansko cesto je
pričel zavijati v levo proti Čo-
povi ulici in to v trenutku, ko
je po Ljubljanski cesti (proti
Medlogu) pripeljal voznik ko-
lesa z motorjem, 14-letni Bošt-
jan S. V trčenju med voziloma
je voznik kolesa z motorjem
utrpel hude telesne poškodbe.
Z mopedom v
robnik
Na lokalni cesti v naselju Pol-
zela se je v ponedeljek, 28. sep-
tembra i>opoldne, pri^ietila nez-
gotla, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
Katica B. (14) iz Brega pri
Polzeli je vozila kolo. z motor-
jem po lokalni cesti iz smeri
tovarne Garant proti gostišču
Matjaž. Med vožnjo je trčila v
robnik, padla po vozišču in se
hudo telesno poškodovala. So-
potnik, 15-letni Erik G. iz Do-
brteše vasi, jo je odnesel brez
poškodb.
V ovinku po levi
Na magistralni cesti zunaj
naselja Mala Pristava se je v
nedeljo, 27. septembra dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
se je ena oseba hudo telesno
poškodovala, gmotna škoda
na vozilih pa znaša okoli 1
milijon 250 tisoč tolarjev.
Janez T. (79) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Me-
stinja proti Šmarju. Med vož-
njo je v levem ostrem pregled-
nem ovinku zapeljal na levo in
trčil v zadnji del tovornjaka s
priklopnikom, ki ga je iz nas-
protne smeri vozil 28-letni
Rafko P. iz Tiroseka. V nesreči
je voznik Janez T. utrpel hude
telesne poškodbe. M.A.
MINI KRIMICI
Okradeni šoli
v noči na 23. september je
nekdo vlomil v mozirsko os-
novno šolo na Šolski ulici. V
posamezne prostore je vlam-
Ijal tudi v notranjosti objekta,
v tajništvu pa še v kovinsko
blagajno, iz katere je pobral
približno 1 milijon tolarjev go-
tovine.
Naslednjo noč pa je bilo
vlomljeno v prostore osnovne
šole Gorica v Velenju. Iz pisar-
ne računovodstva je odnesel
računalnik in telefonski apa-
rat. Omenjeno šolo je oškodo-
val za približno 200 tisoč tolar-
jev.
odklenjeni
kamionet
v sredo, 23. septembra do-
poldne, je neznani storilec
ugotovil, da je kamionet-fur-
gon, ki je bil parkiran na Irši-
čevi ulici v Celju, odklenjen.
Zato je vstopil vanj in pobral
denarnico, v kateri je bil denar
in osebni dokumenti lastnika
Roberta J. z Vrhnike, ki je
oškodovan za okoli 40 tisoč
tolarjev.
odkrili nasad
konoplje
šmarski policisti so 23. sep-
tembra odkrili in potem zase-
gli ter uničili nasad (129 rast-
lin) indijske konoplje, ki jo je
gojil 58-letni Anton Leopold
O. Na osnovi sodne odredbe
so pri osumljencu opravili še
hišno preiskavo, kjer so našli
in prav tako zasegli okoli 2,5
kilograma že posušenega in za
trg pripravljenega mamila. Dr-
žavnemu tožilcu so Antona
Leopolda O. ovadili za kazni-
vo dejanje neupravičene proi-
zvodnje in prometa z mamili.
Potolceni tipo
v sredo, 23. septembra po-
noči, se je neznani storilec
znesel nad osebnim vozilom
znamke Fiat tipo, ki je bil par-
kiran na Teharski cesti v Celju
pred gostinskim lokalom. Z
udarci je poškodoval pokrov
motorja, vetrobransko steklo,
streho in vse štiri pnevmatike
na kolesih. Z dejanjem je last-
nika Andreja L. oškodoval za
približno 120 tisoč tolarjev.
Osiromašena
prikolica
v času od 19. do 24. septem-
bra je neznani storilec vlomil
v počitniško prikolico, ki jo je
lastnica Pavla M. postavila v
bližino svoje stanovanjske hi-
še v Letušu. Storilec je ukradel
platneni baldahin rumeno-rja-
ve barve s pripadajočimi ko-
vinskimi elementi. Lastnico je
oškodoval za približno 30 ti-
soč tolarjev.
Prijeli izsiljevalca
Policisti PP Celje in krimi-
nalisti UKS so v petek, nepo-
sredno po dejanju izsiljeva-
nja, prijeli 19-letnega Denisa
B. iz Celja in mu odvzeli pro-
stost. Sumijo namreč, da je
prijeti v času od 20. do 25.
septembra sam ali pa v sosto-
rilstvu s pomočniki na ob-
močju Celja storil več kazni-
vih dejanj izsiljevanja in drz-
nih tatvin. Ciljal je na mlajše
dijake iz različnih celjskih
srednjih šol. V soboto so ga s
kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku, ki
je osumljenca zaslišal in nato
zanj odredil pripor.
Lažna prijava
tatvine
Kriminalisti in policisti PP
Celje so 25. septembra po-
poldne odvzeli prostost dve-
ma Slovenjegradčanoma, 34-
letnemu Janezu S. in 24-letne-
mu Dejanu R.
Prijeta osumljenca sta 18.
septembra pri obrtniku Jože-
tu S. iz Raven na Koroškem
najela kombinirano vozilo
znamke Citroen jumper in se
z njim odpeljala v poljsko
prestolnico Varšavo. Tam sta
vozilo prodala kupcem iz Be-
lorusije, 24. septembra pa sta
se vrnila v Slovenijo. Napor-
no noč sta preživljala v različ-
nih celjskih nočnih lokalih, v
petek zjutraj pa sta se napoti-
la na UNZ Celje, kjer sta po-
dala lažno prijavo o tatvini
kombija. Zaradi suma kazni-
vega dejanja goljufije in kaz-
nivega dejanja krive ovadbe
so ju v nedeljo privedli k de-
žurnemu preiskovalnemu
sodniku Okrožnega sodišča v
Celju.
Ukradel zvočnike
Prejšnji petek zvečer je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil, last Andreja P., ki
je bil parkiran za gostiščem
Teater na Ljubljanski cesti v
Celju. Iz vozila je ukradel zad-
njo polico z zvočnikoma Ken-
wood, poskušal pa je ukrasti
tudi avloradio kasetofon. Last-
nik je oškodovan za okoli 30
tisoč tolarjev.
Unikatni plašč
Minulo soboto popoldne se
je v prodajalni Modiana v cen-
tru Interšpar v Celju mudil
neznani storilec, ki je izkori-
stil pravo priložnost in ukra-
del dolg krznen plašč, unikat-
ni izdelek podjetja Eber iz
Ljubljane. Trgovino Modiana
je oškodoval za dobrih 700
tisoč tolarjev.
Drzno, nasilno
Boris Z. (32) iz Slovenskih
Konjic se je 26. septembra
dopoldne, skupaj z dvema
prijateljema, vozil z osebnim
avtomobilom in na Stritarjevi
ulici v Celju zapeljal pred
osebni avto 36-letnega Zden-
ka Š. iz Celja in ga na tak
način ustavil. Potem je na silo
prisedel k Zdenku in nasijJ
demontiral njegov avtoradj
kasetofon, za tem pa še re«
strski tablici vozila. Zden]
Š. je oškodovan za okoli s
tisoč tolarjev.
vlom v ribarnico
V^soboto, 26. septembra p|
poldne, je neznani storilj
vlomil v prodajalno Riba i
Linhartovi ulici v Celju in j
tam »nalovil« okoli 40 tis(
tolarjev gotovine.
Natovoril jeklenki
v noči na 26. september;
neznani storilec na silo odp
kletko skladišča za plinske ji
klenke pri samopostrežni (
govini Market na Ostrožnem
Celju. Ukradel in odpeljal jej
polnih jeklenk v skupni vrej
nosti 250 tisoč tolarjev.
Posprejal golfa
Minulo nedeljo popoldne i
neznani storilec stopil S
osebnega avtomobila VI
golf, parkiranega v Grušovj
pri Ločah in ga posprejal
neznano tekočino, s tem p
lastnika Ignaca M. oškodov
za približno 50 tisoč tolarjev,
Delta iz cimosa
v noči na ponedeljek, 21
septembra, je neznani sto[
lec (ne ve se, kako) prišel
notranjost osebnega avtoiraj
bila Cimos, ki je bil parkirai
na Cesti talcev v Velenji
Ukradel je prenosni telefoil
ski aparat znamke Delta,
tem pa lastnika Marjana 1
oškodoval za približno 401
soč tolarjev.
Zbiratelj
prometnih znakoii
Delavci Podjetja za vzdrži 1
vanje in varstvo cest Celje s I
28. septembra prijavili, da jiii
je nekdo (v mesecu septem i
bru) z gradbišča ceste Šmai
jeta-Jurklošter ukradel 11
prometnih znakov z drogo*
in podstavki vred. Ukradeo
znaki so vredni 300 tisoč to
larjev.
Zmikavt med
bolniki
v Zdravstvenem domu v Ce
lju je bil 28. septembra po-
poldne na delu storilec, ki si
je mudil v ordinaciji fiziologi
je dela, prometa in športa. I;
tamkajšnje garderobne omari
ce je ukradel črno usnjeni
žensko torbico z dvema den^'
nicama, denarjem, plačilu'
ter čekovno kartico in doku
menti na ime Elizabete V.
Sedmero tatičev
Sedem policiji že znani'
mladoletnikov z območja Si"
venskih Konjic je v času o*
lanskega decembra do julij'
letos večkrat vlomilo v prosto
re Pekarne in slaščičarne
gla na Starem trgu v SloveH
skih Konjicah. Iz notranjo?^
so odnesli okoli 150 zasof
različnih vrst cigaret in nek^
alkoholnih pijač. Omenjen'
pekarno so oškodovali za ok""
1140 tisoč tolarjev.
Mi'
KRONIKA
31
NOČNE ^
CVETKE
f v sredo, 23. septembra do-
Jdne, sta se na Stanetovi uli-
j spoprijela Ferdinand Š. in
^^hard R. Vzrok pretepa je bil
'parkirni prostor, v katerega sta
je zagledala oba hkrati, prosto-
|j3pa je bilo le za enega.
I V četrtek popoldne je svojo
izvenzakonsko družico Evo
pretepel Simon K.
jI Sebastjan P. in Marko Z. sta
)5. septembra zvečer harala po
lokalu Turist na Frankolovem.
potem ko sta se drla in razbila
jekaj kozarcev, sta se zbala
policijske intervencije in odšla
jeznano^ kam, srečanju s sod-
nikom za prekrške pa se le ne
liosta mogla izogniti.
I Nekateri so glasni že na-
vsezgodaj. Tudi Sašo Š., ki se je
v soboto drl po avtobusni po-
staji. Ker so ga maligani prehu-
do napadli, je bil zoprn tudi po
srečanju s patruljo. Ohlajal se
jena policijski postaji.
I V stanovanju na Kovinarski
sta se v soboto popoldne grdo
gledali in na koncu stepli ma-
na in hčerka. Tista Jožica, ki je
ivoji hčerki dala ime Vida.
I V soboto zvečer so policisti
laleteli na kršitev javnega reda
n miru v gostišču Pav v Novi
/asi. Videli so in izvedeli, kako
e Andrej D. obračunaval z last-
likom lokala Andrejem M., ga
ibil na tla in ga obrcal.
» Uroš B. je v nedeljo ponoči
;tal na balkonu gostišča v Hu-
ličevem grabnu, ko mu je šini-
o: z balkona je zabrisal prazno
iteklenico, ki se je zaletela v
^vo Marka J.
I Pred bistrojem Brioni sta se
nedeljo popoldne stepla San-
i Š. in Darko P.
► V ponedeljek, 28. septem-
ira malo po polnoči, je Franc
L kršil javni red in mir pred
lotelom Evropa, pred tem pa
e obiskal dežurnega na policij-
iki postaji in ga nadrl. Ker se
)red Evropo ni in ni hotel umi-
iti, je zaleglo le še pridržanje.
V eni izmed nočnih cvetk,
objavljenih v prejšnji številki,
se nam je zgodila napaka, ko
smo zamenjali imeni dveh
žensk, ki sta se 19. septembra
srečali v samopostrežni trgo-
vini na Dobrni. Zapisali smo,
da je Frančiška U. zmerjala
Marijo K. in jo dvakrat udari-
la s cekrom, v resnici pa sta
bili vlogi obrnjeni: Marija K.
je napadla Frančiško U. Priza-
detim se za napako opraviču-
jemo.	M.A.
Zdravnik izsiljeval bolnika
Zdravnik splošne medicinske prakse s Kozjanskega zahteval 3 tisoč nemških mark za »uslugo«
stane Jerman, načelnik
oddelka za zatiranje gospo-
darske kriminalitete v uradu
kriminalistične službe UNZ
Celje, je na novinarski kon-
ferenci v minulem tednu
predstavil primer korupcije
v zdravstvu. Ovadili so
zdravnika, ki je v svoji ordi-
naciji od pacienta zahteval
denar za pričakovano uslugo
in pri tem početju tudi izsi-
ljeval.
Osumljeni zdravnik (po
neuradni informaciji gre za
N.A. iz zdravstvene postaje
Kozje) je od pacienta, ki je že
imel odločbo o invalidnosti
tretje in druge kategorije, zah-
teval vsoto 3 tisoč nemških
mark, da bi mu uredil status
invalida prve kategorije. Za ta
denar bi, kot je bolniku zago-
tovil, podkupil člane invalid-
ske komisije, sam pa bi si, za
trud pri sodelovanju s komisi-
jo, obdržal 900 mark. Zanimi-
vo je, da.je zdravnik od istega
pacienta zahteval podkupni-
no tudi po tem, ko mu je
invalidska komisija že izrekla
status prvostopenjske invalid-
nosti. »Če denarja ne boste
prinesli, bom dosegel razve-
ljavitev odločbe o invalidnosti
prve stopnje,« naj bi osumlje-
ni zdravnik izsiljeval neukega
pacienta, ki ni mogel vedeti,
da je takšna razveljavitev ne-
mogoča, sploh pa mu tudi
gmotno stanje nikakor ni do-
puščalo, da bi mu lahko izro-
čil tako visok znesek zahteva-
ne podkupnine.
V zadevo z izsiljevanjem in
podkupovanjem je osumljeni
grdo vpletel tudi člane invalid-
ske komisije, ki o kaznivem in
nehumanem početju zdravni-
ka N.A. niso ničesar vedeli in
so pacientu dodelili invalidski
status prve kategorije zgolj na
osnovi zdravstvene dokumen-
tacije. Prestrašeni pacient je,
da bi ustregel zahtevi zdravni-
ka, iskal pomoč, vse skupaj pa
je prišlo tudi do ušes članov
invalidske komisije. Da med
člani invalidske komisije in
N.A. ni bilo nobene sporne po-
vezave, je bilo ugotovljeno tudi
v kriminalistični preiskavi. Čla-
ni invalidske komisije so tudi
sami sodelovali pri razkritju
tega primera korupcije. Krimi-
nalisti bodo o ugotovitvah prei-
skave (poleg kazenske ovadbe
okrožnemu državnemu tožil-
cu) obvestili tudi ministrstvo
za zdravstvo in slovensko
zdravniško zbornico.
.. .	MARJELA AGREŽ
Parada spretnosti,
poslušnosti in znanja
v minulem tednu je bilo v
Zrečah 10. državno prvens-
tvo, v katerem so se pomerili
vodniki službenih psov slo-
venske policije. Sodelovalo
je 36 vodnikov s svojimi va-
rovanci, usposobljeni za
splošno in specialistično
uporabo (iskanje mamil in
minsko eksplozivnih sred-
stev.
Prvenstvo je odprl generalni
direktor policije Borut Likar,
sicer pa je letošnje prvenstvo
organizirala celjska uprava za
notranje zadeve v sodelovanju
Z'ministrstvom za notranje za-
deve. Sodelovali so najboljši
vodniki in službeni psi iz vseh
slovenskih uprav in iz special-
ne enote MNZ. Merili so se v
posameznih disciplinah (sle-
denje, poslušnost, obramba in
napad itd.), kjer so tekmoval-
ne dvojice pokazale visoko
stopnjo usposobljenosri za
posamezne zahtevne policij-
ske naloge.
Zaključna prireditev tega pr-
venstva je bila 24. septembra na
športnem stadionu v Zrečah, ko
so v različnih atraktivnih toč-
kah sodelovali tudi člani kino-
loškega društva iz Zreč in s
Polzele, vodnik Marcel Vodov-
nik pa je z rjavim dobermanom
prikazal nekaj vaj, ki so navdu-
šile gledalce, prav vsi sodelujoči
vodniki pa so na tem tekmova-
nju dokazali, da se da s pravilno
vzgojo psov in ljubeznijo do
njih doseči odlične rezultate.
V kategoriji vodnikov za
splošno uporabo se je na prvo
mesto uvrstil Damijan Lev-
stik (pes Prik), PP VSP Ljub-
ljana, med vodniki službenih
psov za odkrivanje narkotikov
je bil najboljS Dušan Kra-
mersteter (pes Kio), UNZ Ko-
per, največ točk pa je med
vodniki psov za odkrivanje
minsko eksplozivnih sredstev
dosegel Robert Rogelj (pes
Nol), UNZ Kranj.	M.A.
Foto: SHERPA
Dobro izurjenemu policijskemu psu ni mogoče ubežati - prikaz obrambe in napada na
zaščitno obleko.
Miha v pripor
Kriminalisti in policisti PP
Celje so 23. septembra od-
vzeli prostost Mihi A. [20) iz
Celja ter ga naslednji dan s
kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku.
Miha A. je osumljen vrste
kaznivih dejanj. Hudo telesno
poškodbo je 11. septembra
povzročil v bližini lokala Tea-
ter v Celju, ko se je spravil nad
Jerneja G., rop (v sostorilstvu
z Denisom M.) naj bi storil 20.
septembra na športnem igriš-
ču pri dijaškem domu ob
Ljubljanski cesti v Celju, ko je
oškodoval pet mladoletnikov.
Velike oziroma drzne tatvine
je osumljen, ker naj bi 21.
septembra, na istem športnem
igrišču, ^a grob način okradel
Damjana A. Rop in lahko tele-
sno poškodbo pa naj bi storil
22. septembra, ko naj bi na
Trubarjevi ulici v Celju oško-
doval Čedomira O.
Preiskovalni sodnik je zoper
Miho A., po tem ko ga je zasli-
šal, odredil 30-dnevni pripor.
M.A
Jugo v plamenih
Minulo nedeljo okrog 1.35 ure je izbruhnil požar na
osebnem avtomobilu Zastava Jugo 55, ki je bil parkiran pred
hotelom Slovenija v Rogaški Slatini.
Ogenj na vozilu je opazil Peter F. iz Žibernika, ko se je vračal
iz diskoteke MG in se nameraval odpeljati domov v vozilu, ki
mu ga je prejšnji večer posodila mama. Požar, v katerem je bil
uničen ves sprednji del avtomobila, so pogasili gasilci iz
tamkajšnje Steklarne, gmotna škoda pa znaša približno 140
tisoč tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo.	M.A.
Radarji
bodo
•	v četrtek, 1. oktobra
dopoldne, na območju
Celja in Slovenskih Ko-
njic, popoldne pa na ob-
močju Rogaške Slatine in
Mozirja,
•	v petek, 2. oktobra do-
poldne, na območju Žalca
in Velenja, popoldne pa na
območju Celja in Laškega,
•	v nedeljo, 4. oktobra po-
poldne, na območju Vele-
nja,
•	v ponedeljek, 5. okto-
bra dopoldne, na območ-
ju Celja, Laškega, Rogaš-
ke Slatine in Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem
času pa na območju Vele-
nja in Žalca,
•	v torek, 6. oktobra do-
poldne, na območju Vele-
nja, Mozirja, Laškega in
Žalca, v popoldanskem ča-
su pa na območju Šmarja
pri Jelšah in Rogaške Slati-
ne,
•	v sredo, 7. oktobra do-
poldne, na območju Celja
in Slovenskih Konjic, po-
poldne pa na območju Ve-
lenja, Mozirja in Laškega
ter
•	v četrtek, 8. oktobra do-
poldne, na območju Celja
in Šmarja pri Jelšah, v po-
poldanskem času pa na ob-
močju Slovejnskih Konjic in
Rogaške Slatine.
•	Lase^ki merilnik hitro-
sti bo do 8. oktobra nameš-
čen na območju Šentjurja
pri Celju in Mozirja.
32
KRONIKA S CEUSKEGA
Vražji nasveti za Gorenje '
Kuharski recepti podpredsednika občinskega sveta za velenjskega giganta - Pristojbine za javno predvajanje glasbe, Sank ročk na sodišču
Med gostinci je preplah.
Združenje skladateljev, av-
torjev in založnikov za zaš-
čito avtorskih pravic Slove-
nije (SAZAS) jim je začelo
pošiljati položnice za plači-
lo mesečne pristojbine za
javno predvajanje glasbe.
Kdor ima v lokalu radio s
kasetofonom torej lahko pri-
čakuje »pozdrav« iz Ljublja-
ne, toda po drugi strani
SAZAS še nima podpisanih
pogodb z večino komercial-
nih radijskih postaj, televi-
zijskih postaj in diskotek.
Gostinci naj bi mesečno pla-
čevali po 2940 tolarjev, štu-
diji za fitness 4200, plesne
šole 6300, štadioni in šport-
ne dvorane med 2100 in
12600, frizerski saloni med
10600 in 18900 tolarjev...
Vse skupaj je tudi zelo hec-
no, saj je predvidena celo
mesečna odškodnina za
predvajanje glasbe v dvigalu.
Denar bo v primeru velenj-
ske skupine Šank ročk poto-
val tudi v drugo smer. Last-
nik najbolj znanega snemal-
nega studia pri nas^co Raz-
bornik je namreč dobil tož-
bo in čaka na povračilo vseh
stroškov snemanja. Velenjča-
ni so pred osmimi leti v stu-
diu Tivoli posneli kaseto in
našli založnika za izdajo
plošče. Posnetke so vzeli in
pozabili na plačilo, kar je
Razbornika neizmerno raz-
kačilo. Za kazen je bobnarja
Aleša Uranjeka (lani je za-
pustil Šank ročk, v središču
Velenja pa ima lokal Bla-bla)
pred zgradbo nacionalne te-
levizije in celo pred pričami
prebunkal ter skupino tožil.
Pravdo je dobil in menda gre
za približno 10.000 mark.
Čeprav je bil poveljnik vra-
gov, je Jože Kuzman veliko
bolj umirjen. Podpredsedni-
ka konjiškega občinskega
sveta že od nelcdaj mikajo
rože, dragoceni kamni (pred
leti je v Avstraliji iskal opale
in z mlajšim sinom Juretom
napisal knjigo) in - kuhinjski
lonci. Nedavno tega je izdal
drobno zbirko receptov Iz
babičine kuhinje, ki je že po-
slovno darilo velenjskega
Gorenja.
Prvi direktor giganta je bil
Ivan Atelšek, ki je sredi me-
seca praznoval okrogli jubi-
lej. Slavje je bilo v prenovlje-
nem hotelu Paka, za katere-
ga je celostno podobo obli-
koval Hari Draušbaher iz
Ljubljane, ki pripravlja tudi
novo podobo Gorenja. Nje-
gov je sloviti beli konj, ki ga
je SDS v pripravah za zadnje
državnozborske volitve ni
uporabila, ker je Benetton
ravno takrat svoje izdelke
oglaševal s plakatom, na ka-
terem je črni konj osemenje-
val belega. SDS zdaj kani za-
menjati svojo celostno podo-
bOj Hari pa ima brata Ivana,
ki je župan občine Muta, prej
pa je bil direktor Orbisa in
uslužbenec državnega po,
jetja Snežnik.
Bolj kot župan Draušbahe
je z orožjem povezan Ludvi
Zvonar. Po rodu je iz Slovej
skih Konjic, kjer se je izuf
za vodovodnega inštalaterj,
nakar se je odločil za šolanj
za miličnika. V domačei
kraju je bil komandir, v Celji
kriminalist, v Beogradu |
izvrsten strelec in preizkuša
valeč orožja. Pred desetii
leti je postal šef protokolai
nega objekta Brdo (upravlj;
je tudi grad Strmol in vil
Podrožnik) in za dobrih tiso
mark na noč je oddajal Tito
apartma. Pred in po osamo
vojitvi je skrbel za naba^
orožja, zdaj pa pri petdeseti
na obrambnem ministrstii
čaka na upokojitev.
ŽEUKO ZUl
Foto: GREGOR KATl
Jože in Jure Kuzman
Šank ročk
GRAFIT TEDNA
Šentjur, ob cesti Celje-Rogaška Slatina.
Y barakah brez
prihodnosti
Pravljica s srečnim
koncem
f Jesen
zakritih vralov
Suhi šopki
i za dolgo zimo
Rola(n|e)
z Nude
londonski taksiji
Vec kot polovica kandidatov za taksista ne opravi zahtevnega preizkusa
z začetkom 20. stoletja so
5 londonski kočijaži prele-
pi v prave taksiste, saj so
lotorni štirikolesniki izpo-
lnili kočije. Sprva so bili
foizvajalci londonskih tak-
ijev pomembnejša svetov-
» avtomobilska podjetja
M, Renault, Fiat, Vaux-
»11, Unic, Vinot), kasneje
I so se Angleži omejili le na
i domače izdelovalce.
London je tako danes eno
Jiied redkih mest, ki se med
^gim ponaša s svojstvenimi
^iji, znanimi pod vzdev-
blackcabs (črni taksi),
^ina na prvi pogled starih
je še vedno črnih, toda
med njimi se vedno pogosteje
pojavljajo tudi avtomobili ži-
vahnejših barv. Po ulicah kro-
žijo tri vrste vozil, ki jih pred-
pisuje Londonski urad za jav-
ni prevoz.
Tovarna Carbodies proizva-
ja zaobljene avtomobile fair-
way/FX4 z videzom šestdese-
tih let. Hoopers izdeluje avto-
mobile metrocab, ki nekoliko
spominjajo na pomanjšane
land roverje, Asquith pa izde-
luje nekakšne posodobljene
kopije avtomobilov iz tridese-
tih let. Kljub navidezni staro-
sti so vsa vozila dokaj moder-
na in večina je prilagojena
tudi prevozu invalidnih oseb
(oznaka D in E na registrski
tablici)-. Vanje je brez težav
mogoče zložiti invalidski vo-
ziček ali ga celo pripeljati
prek posebnih nastavkov v no-
tranjost vozila.
Taksiji morajo imeti s ste-
klom ločen prostor za potnike
od sprednjega dela z vozni-
kom. Hkrati lahko prevažajo
štiri do šest potnikov. Seveda
imajo na strehi oznako taxi in
vgrajen taksi-meter, ki naj bi
zagotavljal pravilen račun po
končani vožnji. Prostor za prt-
ljago je urejen poleg voznika
in ne v prtljažniku, kot običaj-
no.
Zahtevni preizkusi
Opisani modeli so edini le-
galni in le njim oblasti pode-
ljujejo licenco za delovanje.
Po mestnih ulicah pa kroži
tudi večje število voznikov, ki
skušajo zaslužiti na čjno. Ti
so med domačini na slabem
glasu, tako da še najpogosteje
uspejo pretentati slabše podu-
čene tujce. Vozniki brez us-
trezne licence in seveda tudi
brez predpisanega tipa avto-
mobila so praviloma manj za-
nesljivi in predvsem slabše
poznajo londonske ulice in
znamenitosti. Poleg tega tako
imenovani gypsy-cabs (cigan-
ski avtomobili) oz. njihovi
vozniki predstavljajo poten-
cialno nevarnost za potnike,
saj po trditvah policije zakri-
vijo kar četrtino spolnih nad-
legovanj in posilstev v Londo-
nu.
Postati londonski taksist še
zdaleč ni preprosta zadeva.
Pridobitev licence je namreč
povezana z zelo zahtevnimi
preizkusi. Kandidati morajo
biti seveda brezpogojno zdra-
vi in imeti opravljen vozniški
izpit. Potem sledi najtežji del,
saj morajo podrobno poznati
vse ulice v širšem mestnem
središču in tudi v bližnjih
predmestjih. To lahko pome-
ni tudi nekaj let priprav, v
povprečju pa potrebujejo tak-
sisti za pridobitev licence dve
do tri leta. Seveda jih več kot
polovica zahtevnih izpitov ni-
koli ne opravi! Na preizku-
snem testu mora kandidat do-
bro poznati mestne znameni-
tosti in najkrajše poti med
posameznimi ulicami, zna-
menitostmi ali mestnimi pre-
deh. To pomeni, da mora na
pamet poznati okoli 20.000
uhc, vključno z vsemi omeji-
tvami za motorni promet.
Z najemom taksija turisti v
Londonu torej dobijo tudi pr-
vovrstnega vodiča in mimo-
grede okusijo delček stoletne
tradicije. Seveda pa je po-
trebno poiskati pravega taksi-
sta z hcenco, kar spričo raz-
poznavnih vozil in dokaj veli-
kega števila taksistov ni pre-
težko.
IGOR FABJAN
Za London in predmestja značilni taksiji so delček stoletne tradicije.
34
INTERVJU
Sem predvsem
dobra uciteljica
Emilija Pešec, ravnateljica vrtcev Tončke Čečeve, je ob upokojitvi zadovoljna zlasti s svojo vlogo pri uveljavitvi novega
modela delo z otroki
»Imela sem izjemno srečo,
da sem imela kolektiv, ki mi
je sledil, ki sem jim je zdelo
vredno prisluhniti temu, kar
jim skušam povedati in to
razvijati naprej. Mislim, da
je to v poklicu, zlasti vods-
tvenem, največ, kar lahko
dosežeš. Ko sem razmišljala,
čemu sem na tem svetu - bi
morda morala imeti sina, na-
pisati knjigo, posaditi drevo -
sem ugotovila, da je podpora
ljudem, da nekaj dosežejo,
tisto, zaradi česar je tudi lah-
ko kdo na svetu. Zase lahko
rečem, da sem dobra učitelji-
ca v vseh pogledih. Zelo sem
vesela^, če ljudje ob meni ra-
stejo. Nimam potrebe in
zmožnosti, da se potrjujem
navzven, imam pa rada
okrog sebe takšne ljudi.«
Tako je o svoji pokhcni in
življenjski poti razmišljala
Emilija Pešec, dolgoletna rav-
nateljica VVZ Tončke Čečeve v
Celju, ki se je s 1. septembrom
upokojila. To pa seveda ne po-
meni, da je povsem prekinila
svoje sodelovanje z vrtci. Nje-
ne bogate izkušnje so gotovo
lahko v pomoč mlajšim.
»Zadovoljna sem, da sem si
izbrala ta poklic. Začela sem
sicer kot učiteljica na, vsaj za-
me, romantični šoli v Gahciji,
potem sem poučevala v Žalcu,
v Grižah in se nato zaposlila
na zavodu za šolstvu kot peda-
goška svetovalka. To je bilo
zelo zanimivo in plodno ob-
dobje. Ko se je začela vloga
zavoda spreminjati, sem se le-
ta 1983 prijavila na razpis za
ravnateljico v VVZ Tončke Če-
čeve. Prvih deset let dela v
vrtcu in delo na zavodu oce-
njujem kot najbolj uspešno.
Veliko novosti se je dalo ure-
sničiti, predvsem v organiza-
ciji dela, v odnosu do otrok, v
spoštovanju otrokove osebno-
sti. V Celju sem začela z no-
vim načinom dela, pri kate-
rem načrtuješ po temah, daš
otroku veliko možnosti na iz-
biro, pri tem pa spremljaš, kaj
počne, česa se loti in mu po-
nujaš stvari, ki ga vlečejo na-
prej v razvoju. Ta način je imel
velik odziv med vzgojiteljica-
mi in je v Sloveniji zamenjal
dotedanji šolski model, ko je
bilo po-urah natančno določe-
no, kaj se dela. Celjsko ob-
močje je ta način zagrabilo v
času, ko je Slovenija še tipala
na tem področju.
Tematsko načrtovanje smo
zelo dobro razvili v vrtcu ko-
nec osemdesetih let tudi po
zaslugi predavanj na Pedagoš-
ki fakulteti v Mariboru, kjer
sem kot diplomirana pedago-
ginja sedem let prenašala zna-
nje na mlajše kolegice.«
Ste pri tem uvajanju novo-
sti naleteli na kakšne težave
in nasprotovanja?
Nasprotovanj ni bilo, poseb-
ne podpore pa tudi ne. V za-
četku si sam, poskusiš najprej
s kolegicami. Neke vrste pre-
lomnica je bil celjski posvet
sredi osemdesetih, ko smo
imeli strokovno srečanje na
temo obravnave narave v vrt-
cu. Priprave smo naredili tako,
da so bile zaokrožene kot te-
matski sklopi. Nato so se poja-
vile diplomske naloge na to
temo in želje v vrtcih, da bi
jim predstavih projekt. Počasi
se je delo v vrtcih spremenilo
iz izrazito struktuiranega, ko
je bilo predpisano, koliko česa
in kdaj, do tega, da ima otrok
vehko možnosti, da izbira in
uravnava, kaj se bo pojavilo v
oddelku.
S takšnimi strokovnimi za-
devami, ko ti ni treba zagovar-
jati ideoloških podlag, sem se
rada ukvarjala, medtem ko ni-
sem marala zunanjih potrje-
vanj in spuščanja v polpolitič-
ne stvari.
Vrtci verjetno nikoli niso
bili pod posebej ostrim po-
gledom politike.
O, saj so nam očitali, da
prenašamo socialistične ideje
o tem, da naj bodo otroci v
vrtcu, ne doma. Določeni
ideologiji, ki vlada v družbi, se
v vzgoji in izobraževanju, ne
moreš izogniti. V programih
se žal vidi ne deklarirana, am-
pak dejanska odsotnost vzgo-
je, saj ni vzgajanja vrednot,
stališč. Pri tem pa si vedno na
spolzkih tleh, ker vrednota
nosi za sabo neko ideološko
razlago.
V katero smer bo šel po
vašem razvoj vrtcev?
Do takrat, ko se bo všolala
celotna šestletna generacija,
bo veliko manj otrok in to se
bo poznalo tudi v vrtcih. Ti so
še vedno polni tudi zaradi
spremenjenih normativov.
Vendar bodo vrtci čutih posle-
dice tudi zaradi drugih dejav-
nikov, kot sta napovedan dalj-
ši porodniški dopust, pa brez-
poselnost... Bojim se, da bo
vse to pomenilo ukinjanje
enot, da bo prišlo do tehnološ-
kih viškov med zaposlenimi.
Ne glede na to, da zakon gpvo-
ri, da je predšolska dejavnost
pomoč družini, se bojim, da
bo postala zgolj podlaga os-
novni šoli in zaradi tega mi je
zelo žal. Prizadevala sem si,
da bi otroško varstvo ne bilo v
istem resorju skupaj z osnov-
no šolo, za katero nekateri
odgovorni trdijo, da sociala ni-
ma v njej kaj iskati. Predšol-
ska dejavnost kot pomoč dru-
žini pa je socialna dejavnost.
Ne kot podpiranje revščine,
temveč, da družina živi v več-
jem blagostanju, saj ve, da bo
za otroka kakovostno poskrb-
ljeno in se lahko posveti dru-
gim stvarem.
Zato se tudi zavzemam za
krajše programe, ki bi morali
biti jedro predšolske dejavno-
sti. Dnevno varstvo ni zaradi
otrok, pač pa le zaradi potreb
staršev. Državni vrtec pa se žal
ne razvija v tej smeri. Šolske
politike namreč ne zanimajo
mlajši otroci, pač pa šele tik
pred vpisom v šolo, čeprav je
jedro otrokovega razvoja v ra-
ni mladosti.
Se vam zdi, da se bodo 6-
letniki dobro znašli v šolah?
Verjamem, da bodo šole na-
redile vse, da se bodo šestlet-
niki dobro počutili, v dvomih
pa sem, ker je izobraževanje
vzgojiteljev in učiteljic na po-
vsem različnih osnovah. Naj-
boljša elementarka ima po-
vsem drugačen pogled na
otroka kot vzgojiteljica. Če-
prav natančno ve, da se ta
otrok mora igrati, ima v sebi
tudi to, da mora otrok nekaj
narediti, pokazati, znati. To je
sicer prisotno tudi v vrtcu,
vendar ne na prvem mestu in
na drugačen način. Šestletniki
sicer marsikaj zmorejo, večina
otrok že bere, vprašanje pa je,
ali je tudi vse drugo basanje
znanj potrebno. Uskladitev
programov v kurikularnih ko-
misijah bo verjetno prineslo
tudi nekaj kakovosti, da se
otroci ne bodo dolgočasili.
Se bojite konkurence za-
sebnikov?
Ob priliki sem rekla, da v
načelu podpiram konkurenco.
Zlasti bi se morala začeti tam,
kjer državni vrtec zaradi za-
konskih in materialnih omeji-
tev ne zadovoljuje potreb star-
šev. Nisem pa zadovoljna, ker
se odpiraj« vrtci, ki ponujajo
isto stvar manj kakovostno.
Dobro bi bilo, če bi se odpirali
glasbeni, športni in podobni
vrtci.
V	to smer je šel projekt
zavoda za šolstvo, v katerega
smo se vključili, ki pa je za
letos spodletel. Vsem druži-
nam, ki nimajo otrok v vrtcu
(podatke dobili v soglasju z
ministrstvom), smo poslali
ponudbe za vključitev v po-
sebne programe, pri katerih
že imamo izkušnje, na primer
obogatene kulturne ali knjiž-
ne vzgoje. Vendar kljub zani-
manju nihče od staršev ni bil
pripravljen vsak dan voziti
otroka v vrtec. Ministrstvo pa
vztraja, da program ne sme
trajati manj kot 4 ure vsak
dan. Zato sem že pred leti
protestirala nad odločitvijo,
da so ukinili Cicibanove uri-
ce, saj so s tem otrokom vzeli
občasno možnost srečanja z
drugimi otroki, možnost
spoznavanja aktivnosti, ki
jim jih doma ne morejo ali ne
znajo ponuditi. Vojniška in
štorska občina iz svojih sred-
stev deloma še izvajata dolo-
čene programe, ostalo pode-
želje pa tega nima in to je zelo
narobe.
V	omenjenem projektu, pri
katerem bom še pomagala, bi
radi uspeli s predlogom, da bi
te krajše programe s posebni-
mi vsebinami ne bilo treba
obiskovati celo leto. Odpor pa
je žal vehk.
Na nek način torej še osta-
jate povezani s to dejavnost-
jo.
Obljubila sem si, da me ne
bodo preveč prizadele stvari,
ki bodo prizadevale vrtce, zla-
sti, če bo prišlo do ukinjanja
oddelkov in viškov. Menim, da
predšolska dejavnost ne more
ostati, če ni konkurenčna
predvsem s kakovostjo. Ivij
rialno smo vsi na istem, do^
opremljen vrtec je lahko saJ
v primeru pridobitve spon^J
jev, Celjani pa smo v tem t]
nutku v primerjavi z drugjj
mesti na repu v Sloveniji,
se primanjkljaj vleče že nel
let. Veliko je vrtcev in otro
prihodkov pa malo. Kompe
zacija z znanjem in stroi
nam je kljub temu prinej
ugledno mesto v Sloveniji,
celo ponekod vodimo.
Če ocenjujem, kaj je bj
dobrega in kaj ne, se mi n
da bi morali več narediti]
starše. Ti potrebujejo več p
govora, nasvetov, pri tem
lahko vrtci naredili še več. i
se stroka na predšolskem p
dročju premalo razvija.
Kaj boste počeli sedaj, |
ste v pokoju?
Na voljo imam ves čas te
sveta, vendar še malo tavai
Imam celo vrsto konjički
rada hodim, kolesarim, rai
imam hribe, berem, imami
za vsakodnevno sprostit?
Napisala sem si nekaj stva
ki bi jih še rada naredila, d
kler sem zdrava in fit. Vs^
leto bi rada odpotovala v sti
dobrega trekinga. Želim
pošteno naučiti angleščiu
če mi bosta zdravje in pan
služila, pa še en romans
jezik. Kupila sem si račun
nik, naredila nekaj izobraz
vanj in že obljubila kolej
cam, da jim lahko pomagai
Kot že rečeno, boljša sem j
tem, da ljudi pripravim,
tega, da naredijo dobro st
kot pa, da jo naredim sam
TATJANA Cvi
, / Foto: GREGOR KA
Emilija Pešec, dolgoletna ravnateljica celjskih vrtcev Tončke
Čečeve, je z odhodom v pokoj pripravljena na nove izzive.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
Jesen zakritih vratov
Po nekaj sušnih modnih sezonah ovratniki skrbijo za lepoto in ušesa
v niodi se že nekaj časa,
jjv intenzivno pa v tej sezo-
^ čuti osvobajanje iz predpi-
sih spon in strogih kalupov,
^jso zaradi premočne želje po
Jividualnosti le ironična
^njica do konzervativnosti.
P
^ Odsev razvoja miselnosti na
(pu tega tisočletja se odraža v
jzgibanosti modnih linij, ma-
fialov in detajlov. Ne le ves
jsopis, celo knjigo bi lahko
^apisali o teh vzdušjih, ki pa
}i je vendarle treba videti, jih
otipati, občutiti, se zaviti,
liiti vanje... O! Ovratniki! Si
iliko predstavljate: po nekaj
iušnih« modnih sezonah so
tu in to prav zaradi vseh
aštetih namenov.
Njegadni je bil ovratnik, ta
jključni del oblačila, domi-
anten modni detajl. Lahko je
11 iz istega ah drugega blaga,
hko je bil čipkast, usnjen ali
[znen, lahko je bil enojen ali
rojen... Tudi nešteto oblik je
lo cenjenih, med njimi so se
modni anale z najbolj vidni-
mi črkami zapisali: ovratnik z zavihki, puli,
bubi, berta, ovratniki Buster Brown, Vandyc-
kovski, Peter Pan in Pierot, polo ovratnik,
pruski in ruski ovratnik, šal ovratnik, vulkan-
ski ovratnik...
In, kot rečeno, mnogi med njimi bodo znova,
z malce prenovljenim in pomlajenim obrazom
seveda, obeležili modno sezono jesen/zima
1998/99.
Pa si poglejmo tri izmed najbolj vznemirlji-
vih primerkov, ki nas ne bodo le lepšali, temveč
nudili našemu vratu prijetno zavetje, nemara
greli celo ušesa...
Berta se imenuje gigantski ovratnik v obliki
ogrinjala oziroma pelerine.
Ovratnik z zavihki je trdo podložen in visok,
vogale pa ima koničasto zavihane.
^nski ovratnik je retro izpeljanka modela, ki se lahko
irablja celo kot kapuca, rahlo objema vrat in pada na prsi.
Zimsici coicii, zadnji
modni icrilc
Najbolj znani cokli so tisti,
kakršne so nekdaj nosili ho-
landski kmetje - leseno obu-
valo brez zadnjega zgornje-
ga dela oziroma odprt copat
s peto...
To imenitno ortopedsko
obuvalo nosi že od petdesetih
let dalje, ko so se cokli pojavili
tudi v modnem svetu, tudi
zdravstveno osebje v bolnišni-
cah. Nosimo jih tudi doma,
poleti za na plažo, celo skok
do tržnice oziroma bližnje tr-
govine v coklih ni neodpustlji-
va estetska pregreha...
Letošnjo jesen so se cokli
pojavili kot zadnji modni krik,
namenjen kot simpatično
obuvalo za hladne dni. V
modni hiši Birkenstock so
kreirali usnjene natikače,
preoblečene v več plasti gro-
bega filca, z debelim gumija-
stim podplatom.
In kako jih bodo nosile tiste
mlade, duhovite in atraktivnih
oblačilnih domislic željne gos-
podične? Cokli skoraj obvez-
no zahtevajo družbo debelih
volnenih nogavic, da jih ne bo
mraz grizel v pete. Svojo
sproščeno naravo cokli ime-
nitno izrazijo tudi ob dolgih
pletenih oblekah, prevelikih
puloverjih, kapicah in »želez-
nem repertoarju« mladih - na-
hrbtniku.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Torbica kot umetnišici eicsponat
Pred kratkim so v ljubljanski galeriji
IDCO pripravili prodajno razstavo uni-
katnih torbic. Oblikovala jih je Alek-
sandra Šaronjič, ki je skreirala tudi
eno izmed oblek za lansko miss Slove-
nije Majo Šimec za tekmovanje na Sej-
šelih.
»Ko sem bila dekletce, je bila mamina
večerna torbica sanjski svet, v katerem so
bile skrite najbolj zanimive stvari tega
sveta.^. Danes je torbica zapeljiv predmet,
moderna različica Pandorine skrinjice, ki
s svojo obliko hote ali nehote razkazuje
senzibilnost lastnice,« je ob vabilu na
razstavo pripisala Aleksandra. Pozneje
nam je povedala, da je predstavljene
modne dodatke najrazličnejših oblik in
barv izdelovala celo poletje.
Izdelki so bili obešeni na tankih nitkah,
zato so dajali vtis, kot da čudežno lebdijo
v zraku in pripovedujejo svojo zgodbo,
napisano z gubanjem svetlečih materia-
lov, drobnimi bleščicami in bogatimi ve-
zeninami. Vsaka torbica Aleksandre Ša-
ronjič je umetniški eksponat, ki ima hkra-
ti uporabno vrednost, saj ga lahko nosi-
mo tako k preprosti enobarvni obleki kot
tudi razkošni večerni toaleti.
KATJA MAl
Foto: STANE JERKO
36
GUSBA
Rola(nje) z Nude
Spominjam se enega nji-
hovih prvih nastopov izpred
petih let, ko so nastopali še
kot Every East. Takrat je
Boštjan zapel v srce segajočo
Running to Stand Stili, eno
od uspešnic U2, skupine, ki
so jo tedanji člani zasedbe
imeli za nesporne vzornike.
Minilo je nekaj let, fantje so
gimnazijo zamenjali s fakulte-
to, igranje priredb, ki jih je
spremljalo le nekaj lastnih ko-
madov, pa nenadoma z izvirni-
mi uspešnicami, ki si jih danes
prepevajo mladi in stari po vsej
Sloveniji. In, seveda, izboljšali
so kakovost igranja, se iz zaklo-
nišča na Lavi, kjer so imeli prve
vaje in nastope, preselili v mo-
derne studie, nekaj tisoč mark
odšteli za opremo in prvi CD
plošček z naslovom Predigra,
ki je bil v hipu razprodan ter se
preimenovali v Nude. Danes so
to: Cel^ Boštjan Dermol
(vokal), Gaber Marolt (bobni),
Primož Pogelšek (bas), Luka
Umek (ritem kitara in klaviatu-
re) ter od ostalih članov pet let
mlajši solo kitarist Grega Peer
iz Žalca, ki se je skupini pridru-
žil pred kratkim.
Danes igrajo glasbo, ki spo-
minja na Brit-pop. Kot pravi
šef in bobnar skupine Gaber
Marolt so na pot uspeha stopi-
li šele, ko so ugotovili, da je v
glasbi mogoče uspeti, če jo
delaš za svojo dušo in to zdru-
žiti s tisto, ki je všeč tudi širo-
kemu krogu poslušalcev. »Lju-
bezen je pri pisanju pesmi in v
glasbi tema, ki vedno zažge,
zato je kakšno drugo področje
pisanja, ki bi prav tako uspelo
kot hit, skorajda že težko naj-
ti,« razloži Gaber. »Mi smo v
času, ko smo prestopili najst-
niško obdobje odraščanja in
igranja spoznah, da se v pop
glasbi nima smisla ne vem ka-
ko poglabljati v težke zadeve
in z glasbo poslušalcev moriti.
Namen glasbe, ki jo ustvarja-
mo je, da poslušalcem nekaj
da, da gre z lahkoto v uho, da
so refreni čim bolj spevni, tako
da si jih tisti, ki jo posluša,
brez težav zapomni in tako na
koncertih kot tudi ob posluša-
nju radia zapoje sam.«
Po principu njegove filozofi-
je so fantje v letošnjem poletju
tako dobro zažgali s svojim
prvim velikim hitom Rola, s
pesmijo, katere refrena si za-
res ni bilo težko zapomniti.
Kar nekaj prahu pa je dvignila
tudi Vesoljka, s katero so se
fantje predstavili na Melodi-
jah morja in sonca. Z nasto-
pom na MMS so bih člani ben-
da dosti bolj zadovoljni bolj
kot z rezultatom ali z organi-
zacijo prireditve, saj, kot pravi
Gaber, organizatorji niso po-
skrbeh niti za hrano ah preno-
čišče nastopajočih. »Vseeno pa
veliko pomeni že to, da se nam
je uspelo uvrstiti na enega naj-
bolj elitnih glasbenih festiva-
lov v Sloveniji,« pravi Gaber o
skupini, ki je skupaj z Don
Mentony bandom Slovenijo
predstavljala tudi na festivalu
»Preživimo noč skupaj«, ki je
bil v Gradcu.
Sicer pa so tako poletni Hit
Rola kot tudi kulturni imidž
članov benda (vokalist Boštjan
Dermol se na vseh nastopih
pojavlja v suknjiču in kravati)
naredili svoje in tako so fantje
postali že kar stalna predskupi-
na Plavega orkestra, s katerim
so prvič nastopili v drsališču v
Celju, potem pa še v Laškem,
Bohinju in na Koroškem ter
povsod poželi velik uspeh.
V teh dneh je tik pred izidom
njihov drugi CD, ki bo ves v
stilu pop glasbe oziroma ko-
mada Rola (tega boste lahko
slišah ob Vesolj ki). Vse ostalo,
kar bo poslušalcem prinesel
novi CD članov skupine Nude,
pa naj zaenkrat ostane skriv-
nost. Prodorni in načrtov polni
fantje bodo že poskrbeli za do-
stojno promocijo in za to, da
jih ne bomo kmalu pozabih; še
posebej, če bodo nadaljevali z
zagonom, s kakršnim jim je
uspelo popestriti letošnje glas-
beno poletje v Sloveniji...
NINA M. SEDLAR
Nekdaj Every East, danes uspešni Nude.
Nostalgija z lidijo
Prireditve iz programa Po-
letje v Celju, knežjem mestu,
ki so se med obiskovalci že
priljubile, ugodno pa jih je
ocenil tudi odbor za priredi-
tve pri Mestni občini Celje,
so se iztekle.
V atriju Majolke, v enem
brez dvoma najbolj priljublje-
nih letnih prizorišč v srcu me-
sta, kjer so poleti v soorgani-
zaciji s Fit medio pripravili
dvanajst glasbenih večerov, so
minulo sredo poletje podaljša-
li z električnimi grelci. V vese-
lje poslušalcev se od priredi-
tev še ne mislijo posloviti.
Minulo sredo so tako na že-
ljo številnih poslušalcev pono-
vili večer starogradskih pesmi
in romanc s slovensko pevko
Lidijo Kodrič, ki je dolgo vrsto
let živela v Beogradu, zdaj pa
jo je usoda pripeljala nazaj v
rodni Maribor. S seboj pa je
prinesla malo »jugonostalgije«
in melosa, ki je mnogim zelo
blizu. Tako je bil sredin večer
z Lidijo Kodrič ob spremljavi
pianista Emila Glavnika in po
zaslugi električnih grelcev, ki
so jih kupili v Majolki za po-
daljšanje poletnih večerov,
spet zelo topel.
Večno zelenim starograd-
skim pesmim v atriju Majolke,
»pesmim za dušo«, je prisluh-
nilo več kot 70 poslušalcev.
Kot zadovoljen pravi direktor
Majolke Roman Bastič, raz-
mišljajo tudi o montažni stre-
hi nad atrijem. Seveda takšni,
poudarja, ki ne bi motila estet-
ske podobe renesančnega vr-
ta, poslušalcem pa tudi dež ne
bi mogel do živega. Menda
jim je pomoč in podporo pri
izvedbi te zamisli že oblj^t)
župan Jože Zimšek. '
Strehe letos sicer še ne b
Bo pa, to pa je že znano
atriju Majolke spet prijetj
grelo 24. oktobra, ko bod
tam gostili Prleške godce
tamburaše s programom vii
skih papitnic in točili mošt
vino iz Slabinčeve kleti. V ati
ju Majolke bo torej dolga
vroča tudi jesen!
MATEJA PODij
Grašo v Celju
Glede na to, da so se šolska
vrata na stežaj odprla, bi člo-
vek pričakoval, da bo obisk v
diskotekah in podobnih za-
baviščnih krajih upadel, pa
ni tako. Še vedno se mladi
zbirajo v takšnih krajih in
skupaj žurirajo.
Tako se je preteklo soboto v
diskoteki Jungle zbralo kar
nekaj mladih in (za spremem-
bo) tudi več starejših ljudi kot
ponavadi. Vzrok temu je bil
koncert Petra Graše, mladega
pevca iz Hrvaške, ki ga •
spremljala skupina Bolero
Bjelovarja. Koncert je del vej
ke turneje po Sloveniji, ki'
bo končala konec marca. Gi
šo predstavlja album »Mje|
iznad oblaka«, ki se je na!
vaškem prodal že v zavidljiij
80 tisoč izvodih. Hkrati Gra
pripravlja nov album, ki naj
izšel marca prihodnje leto.
Hrvaški pevec se je na gl
beni sceni pojavil pred pribl
no štirimi leti, ko je začel p
v skupini Magazin. Zadnji d?
leti nastopa samostojno. ]
veliko popularnost »krivi«!
kulteto za glasbo in pa dej
tvo, da imajo ljudje radi njegi
vo glasbo.
To se je pokazalo tudi
koncertu v Celju, kjer je po
svojih pesmi odpel tudi ne
skladb drugih hrvaških si
pin. »Ni pomembno, aU je p
slušalec star ali mlad, moški;
ženska, zame je vsak posluš
lec pomemben. Vsekakor se
vesel, če vidim pod odrom z
dovolj ne obraze. Slovensl
publika je disciplinirana
sem presenečen, da moje p
smi tako odlično pozna ini
zna ob njih tudi dobro zabav
ti,« je povedal Grašo. Že v s(
boto bo v diskoteki Jungle gi
stovala Daniela.	B. l!
Petar Grašo
J
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
' {Razvpiti ameriški metalci
I^OTLEV CRUE se po precej
ji5pešni lanski vrnitvi na glas-
[jgno sceno z albumom »Gene-
0tion Swine« to jesen odprav-
ijo še na veliko ameriško
^rnejo, kjer bodo promovira-
]j tudi dopolnjeno izdajo že
jeta 1991 objavljene zbirke us-
pešnic. Na tokratnem LP-ju
,Greatest Hits« bo poleg sta-
jejših uspešnic še nekaj hitov
^albuma »Generation Swine«
^ pa dve čisto novi skladbi -
„Enslaved« in »Bitter Pili«.
V okviru 50 milijonov težke
pogodbe, s katero si je Poly-
gram kupil pravice do objave
[reh kompilacijskih albumov
^največjimi uspešnicami sku-
pine U2, bo novembra v ome-
jeni količini skupaj z zbirko
,The Best Of U2 Volume One
1980 - 1990« izšel tudi CD z
petnajstimi skladbami, ki so v
preteklih letih izšle na B-stra-
leh single plošč te najpopular-
lejše irske ročk zasedbe.
Podobnega projekta so se
otili širši javnosti precej
nanj znani, pri ljubiteljih
idarnega tehno-metala pa
ladvse cenjeni KMFDM. Pri-
lodnji mesec bo namreč
'zporedno z dolgo pričakova-
lim kompilacijskim albu-
nom »Retro« izšla tudi tlačen-
;a »Agogo«, na kateri bo deset
ijihovih do sedaj bolj redko
slišanih mojstrovin. Med nji-
mi bo tudi priredba velike
uspešnice »Mysterious Ways«
(1991) že omenjenih U2.'
Govorice o skorajšnjem raz-
padu dekliškega kvarteta
SPICE GILRS, ki so jih konec
prejšnjega meseca sprožili ne-
kateri britanski tabloidi, so se
spet izkazale za lažne. Noseč-
nost dveh članic (Victorie in
Mel B), naslov božičnega sin-
gla (»Goodbye«) in nadvse us-
pešen glasbeni izlet Mel z
Missy Misdemeanour Elliott v
No. 1 uspešnici »l Want You
Back« so bili po mnenju ured-
nikov rumenega tiska dovolj
močni »dokazi« za to, da so
»spajsice« godne za odhod na
smetišče zgodovine. Založba
Virgin se je na pisanje »dobro
obveščenih« tabloidov odzva-
la z ogorčenim pismom javno-
sti, same Spice Girls pa so
špekulacije o razpadu in nevz-
držnih odnosih znotraj benda
demantirale na najboljši mož-
ni način - v okviru svetovne
turneje so septembra napolni-
le nekaj največjih angleških
stadionov, obenem pa so v
nekem londonskem studiu
posnele tudi nekaj demo po-
snetkov skladb, ki naj bi se
sredi prihodnjega leta znašle
na njihovem tretjem albumu.
Znamenita britanska techno
naveza CHEMICAL BROT-
HERS je v ponedeljek objavila
svoj tretji LP. Po dveh odhčno
sprejetih klasičnih LP-jih
(»Exit Planet Dust« in »Dig
Your Own Hole«) sta Tom
Rowlands in Ed Simons tokrat
posnela DJ mix album »Brot-
hers Gonna Work It Out« zapol-
njen z remixi nekaterih njunih
trenutno najljubših skladb.
Kritiki so njun glasbeni kolaž
ocenili z najvišjimi ocenami,
glede na slavo in kultni status,
ki ga »kemična brata« uživata
med ljubitelji razbijaškega
break-beata po vsem svetu, pa
bo LP »Brothers Gonna Work It
Out« z lahkoto dosegel mili-
jonsko naklado.
V začetku prihodnjega me-
seca (2. november) bo pod
okriljem založbe Geffen luč
sveta ugledal že peti studijski
izdelek čudežnega dečka, ki v
svetu velikih in slavnih sliši na
ime BECK. Komaj 24-letni
Kalifornijec Beck Hanson je
za večino dosedanjih glasbe-
nih umotvorov prejel najvišje
nagrade (grammy, MTV
awards...), še posebne hvale
in več milijonske naklade pa
je bil deležen njegov predlan-
ski album »Odelay«. Tokratni
LP bo izšel pod imenom »Mu-
tations« in bo precej bolj aku-
stično obarvan - stilsko naj bi
bil še najbolj podoben njego-
vemu drugemu LP-ju »One
Foot In The Grave« (1994), za
kar je poskrbel pr£)ducent Ni-
gel Godrich, ki se je proslavil
z oblikovanjem zvočne podo-
be enega izmed najodmevnej-
ših albumov devetdesetih, LP-
ja »OK Computer« skupine Ra-
diohead.
Založba Geffen že skoraj
osem let zaman čaka na nove
avtorske kreacije nekoč naj-
popularnejše ročk zasedbe
GUNS'N'ROSES. Po leta 1991
objavljenemu dvojnemu albu-
mu »Use Your Illusion« in dve
leti kasneje izdanem »The
Spaghetti Incident?«, ki pa je
bil zapolnjen le s priredbami
starih ročk uspešnic, so Gunsi
po številnih medsebojnih spo-
rih razpadli. Pred dobrima
dvema letoma je pevec Axl
Rose okoli sebe zbral povsem
novo ekipo glasbenikov (Ro-
bin Finck (Nine Inch Nails),
Josh Freese (Vandals),
Tommy Stinson (Replace-
ment), Dizzy Rent s katero
»pospešeno« pripravlja nov al-
bum. V času priprav je ta »ute-
čena« ekipa zamenjala že pol
ducata producentov - med nji-
mi so bila tudi tako slavna
imena kot so Moby, Mick
Clink in Vouth. Pred kratkim
je Axl k sodelovanju povabil
Seana Beavana (NIN, Marilyn
Manson...), ki naj bi poskrbel,
da bo nova plošča Gunsov na
trgu »že« sredi prihodnjega le-
ta.
V ponedeljek se je na poli-
cah trgovin z nosilci zvoka
znašel tudi nov album 28-let-
ne angleške alter-rockerice PJ
HARVEV. Po sramežljivem
koketiranju z art-dance glasbo
na njenem prejšnjem albumu
»To Bring You My Love« je
Polly Jean tokrat bolj smelo
zakoračila v tehno in
drum&bass vode in mešanico
teh, za tiste bolj zadrte po-
vsem nasprotujočih glasbenih
usmeritev, zabeležila na al-
bum »Is This Desire«.
Založba Nika je objavila de-
bitantski studijski izdelek
ljubljanske zasedbe SIX
PACK. Gre za eno izmed bolj-
ši letošnjih domačih pop-rock
plošč, ki je nastala V studio Kif
Kif hiperproduktivnega Žarka
Paka. Mitja Šedlbauer (vo-
kal), Aleš Berkec (kitara, kla-
viature), Matej Ivanič (bas) in
Blaž Medja (bobni) so na al-
bum »Mars« zgostili deset
skladb, ki nekoliko spominja-
jo na zgodnje Simple Minds,
Big Country in U2.
V	spomin na pred nedavnim
umrlo zvezdnico country
glasbe TAMMV WYNETTE so
nekateri znani izvajalci coun-
try in pop glasbe posneh nekaj
njenih najuspešnejših skladb,
založba Warner Bros. pa jih je
objavila na plošči »Remembe-
red«. Poleg Eltona Johna, ki je
seveda zapel njeno najbolj
znano »Stand by Your Man«, je
na tej plošči moč slišati še
Emmylou Harris, Lindo Ron-
stand, Trisho Yearwood in še
nekaj pri nas manj znanih
ameriških pevk.
V	torek, 6.oktobra, bodo v
Hali Tivoli rogovilili NOFX.
Legendarni kahfornijski pun-
kerji bodo v Ljubljani ob po-
moči predskupin, ameriških
Hi-Standard in Ten Foot Pole,
predstavljali svoj zadnji al-
bum »So Long And Thank For
Ali The Shoes«. Tri dni kasne-
je, 9. oktobra, bodo v velenj-
skem mladinskem centru v
Rdeči dvorani razgrajali fran-
coski FERDINAND ET LES
DIPLOMATES.
Konec septembra sta se pod
okriljem založbe FV na dvo-
mesečno turnejo po ameriš-
kih klubih odpravila dva vo-
dilna slovenska predstavnika
garažnega ročka DICKY B.
HARDY in HIC ET NUNC.
STANE ŠPEGEL
Kljub temu, da so THE KELLY FAMILY v Evropi in na
Daljnem vzhodu doslej prodali že več kot 15 milijonov
plošč, pa so v ZDA še vedno popolnoma neznani. Vsi njihovi
naskoki na ta največji in najdonosnejši glasbeni trg so bili
neuspešni, zato so se pred nedavnim povezali z diskograf-
skim velikanom Virgin, ki bo v prihodnje skrbel za distribu-
cijo njihovih izdelkov. Kot prvi se bo na policah ameriških
trgovin znašel v Evropi že skoraj pozabljeni LP »Almost
Heaven« (1996).
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
f ILM - TELEVIZIJA
Bližje je, kot si mislite
L oktobra prihaja v kina Armaged-
don režiserja Michaela Baya, ki bo s
svojimi akcijskimi prizori, pogumnost-
jo junakov in čustveno napetostjo prav
gotovo pritegnil ljubitelje akcijskih
spektaklov. Gre za zgodbo o skupini
posameznikov, ki so se prisiljeni odlo-
čati o življenju in smrti - ne le zase,
ampak za vse človeštvo.
Začetek filma prikaže čas, ko so dino-
zavri še teptali Zemljina z bujnim rastli-
njem poraščena tla. Kamen, širok samo 9
kilometrov in pol, je vse spremenil. Zem-
ljo je zadel s silo deset tisoč zemeljskih
bomb. Trilijon ton prahu in kamenja v
ozračju je naredilo zadušljivo odejo, sko-
zi katero tisoč let ni prodrl sončni žarek.
Sedaj je to preteklost. Ki pa se bo znova
ponovila. Vprašanje je le, kdaj...
Asteroid, velik kot Teksas, drvi proti
Zemlji s hitrostjo 35.000 km na uro.
Vodilni človek v Nasi, Dan Truman
(Billy Bob Thornton) ima eno samo
možnost, da reši modri planet - na aste-
roid bo poslal posadko z namenom, da
ga razstreli. Za pomoč prosi Harryja
Stamperja (Bruce VVillis), razvpitega
vrtalca nafte, ki pristane, da bo s svojo
skupino delavcev pristal na asteroidu ter
vanj namestil atomsko bombo. Njihovo
potovanje je tako po telesnih kot po
psihičnih preizkušnjah izziv, kakršnega
bi si človek še v najhujši nočni mori ne
mogel zamisliti.
Armageddon gradi na junakih tipa »dva-
najst umazancev«, posebnežev, ki niso
super heroji, niso vzorni državljani in še
zdaleč ne ljudje brez napak. Nepremaglji-
ve jih naredi zaupanje drug v drugega,
neuničljiva trma in iznajdljivost, ki meji
na norost, in pa predvsem tovarištvo.
Številne zapletene scenske postavitve,
tehnično izredno zahtevno snemanje ter
ogromno ur dela so ob pomoči Nase in
ameriškega vojaškega letalstva obrodili
sadove. Astronavt Joe Allen, glavni sveto-
valec igralcem in ekipi, je ob tem dejal:
»Človek 20. stoletja bo konec koncev
zapisan v zgodovino predvsem po razi-
skovalnih dosežkih v okviru našega sonč-
nega sistema, zaradi neverjetno izpopol-
njenih kamer in radio zvez pa smo v teh
podvigih sodelovali vsi.«
B. j.
Prizor iz Armageddona.
Z oblakov na zemljo
Sean Penn, Robin Wright
Penn in John Travolta so
glavni junaki v romantični
zgodbi Johna Cassavettesa,
sicer znanega po komičnih
zapletih, ki se vselej končajo
z nezemeljsko ljubezenskim
koncem.
»Kako je ljubka« je pripoved
o Eddie in Maureen, ki sta na
smrt zaljubljena in živita v
oblakih. Dneve in noči preživ-
ljata v barih, obkrožena z naj-
različnejšimi brezupneži, ki
se veselijo večera, za jutrišnji
dan pa jih ne skrbi preveč.
Kljub Maureenini nosečnosti
se večer za večerom, srečna
kot v pravljici, potikata iz bara
v bar. Nič na tem svetu ju ne
more ločiti, dokler se Eddie
nekega jutra ne prebudi z
blaznim pogledom v očeh in
začne kvasiti neumnosti. Ker
se to ni zgodilo prvič, Mau-
reen ve, kaj storiti, in Eddieja
odpeljejo v norišnico.
Deset let kasneje je Eddie še
vedno za rešetkami psihiatrič-
ne bolnišnice in le še nekaj
dni ga loči od ponovne prosto-
sti. Maureenino življenje pa se
je-medtem popolnoma spre-
menilo. Zdaj je poročena s
premožnim Joeyem (John
Travolta), živi v elitnem pre-
delu mesta in vzgaja tri otroke
- vključno z Eddiejevim. Takoj
po tem, ko ga odpustijo iz
bolnišnice, je povabljen na ve-
čerjo k Maureenini novi druži-
ni...	B. J.
Gremo v kino!
Točno, Courteney Cox igra v TV seriji Prijatelji. Tako je odgovori-
la vehka večina naših bralcev, med njimi tudi Jolanda Polutnik,
Dobrova 29, Celje, Andreja Komplet, Grobelno 60, Grobelno in
Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje. Za nagrado bodo nagrajenci
prejeli vstopnice za predstavo Celjskih kinematografov.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: Kdo izvaja glasbo v
filmu Armageddon?
Odgovore na nagradno vprašanje pošljite do ponedeljka, 5.
oktobra 1998, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence,
ki bodo prejeli vstopnico za predstavo Celjskih kinematografov.
KINO
Union 1. 10. ob 17. in 20.
uri, od 2. do 4. 10. ob 15.30,
18.^0 in 21.30 ter 5. in 6. 10.
ob 17. in 20. uri ameriški ak-
cijski spektakel Armaged-
don. 7. 10. kinopredstave od-
padejo.
Mali Union 1. ter 5. in 6.
10. ob 19. uri , od 2. do 4.
10. pa ob 18. in 20. uri ro-
mantična dram Tako je
ljubka. 7. 10. kinopredstave
odpadejo.
Metropol od 1. do 6. 10. ob
16.	uri otroška komedija Pasji
detektiv, ob 18. in 20.30 pa
srhljivka Krik 2. 3. 10 ob 10.
uri Pasji detektiv, ob 23.30
Armageddon, 7. 10 pa ob 17.
in 20. uri prav tako Armaged-
don.
Žalec 2. 10. ob 18., 3. 10. ob
18. in 20.30 ter 4. 10. ob 16. uri
ameriški akcijski spektakel
Godzila, 2. 10 ob 20.30 ter 4.
10. ob 18.30 in 20.30 pa ame-
riška pustolovska romantična
komedija Šest dni, sedem no-
či.
Dobrna 3. ob 19. in 4. 10. ob
17.	uri ameriški film Šest dni
in sedem noči.
V DRUŽBI S KANALOM A
Od filma do filma
V	tokratni predstavitvi
sporeda na Kanalu A smo
izbrali nekaj filmov, v kate-
rih bodo zastavili tudi ključ-
no vprašanje v nagradni igri
Ob 20.00 si na Kanalu A pri-
glejte.
Varuli svojega
brata
Režija: Glenn Jordan
Igrajo: John Lithgow, Anne-
te oToole, Veronica Cart-
wright, Ellen Burstyn
Varuh svojega brata je gan-
ljiva zgodba, posneta po re-
sničnih dogodkih. John Lith-
govv igra brata dvojčka. Boba
in Toma, priljubljena učitelja
na eni od šol Long Islanda.
Tom je okužen z virusom HIV
in edino operacija, v kateri bi
mu vsadili bratov kostni mo-
zeg, bi ustavila razširjanje
smrtonosnega virusa. Tik
pred odločilnim dnevom pa
Tomovo zavarovalniško pod-
jetje ^naznani, da ne bo krilo
stroškov operacije. Film bo na
sporedu v ponedeljek, 5. okto-
bra, ob 20.30.
Ameriški Ninja
Režija: Sam Firstenberg
Igrajo: Michael Dudikoff,
Steve James, Judie Aronson,
Guich Koock
V	torek, 6. oktobra, bo na
sporedu prvi del ameriškega
akcijskega filma American Ni-
nja. Vojak Joe Armstrong, ki
ga igra mojster akcijskih fil-
mov Michael Dudikoff, se
znajde pred veliko uganko. Ni
mu jasno, od kje je prišlo zna-
nje borilnih veščin, s pomočjo
katerih je uspel preprečiti
ugrabitev vojaške pošiljke, na-
menjene na Filipine. Ne dolgo
za tem opravi nove podvige, ki
si jih ravno tako ne zna razlo-
žiti. Za Joeja so to prvi dogod-
ki, ki ga popeljejo v davno
preteklost in ga soočijo z
otroštvom...
Nevarna srca
Režija: John N. Smith
Igrajo: Michelle Pfeiffer,
George Dzundza, Courtney B.
Vance, Robin Bartlett, Beatri-
ce Winde, John Neville
V sredo, Z oktobra, bo ob
20. uri na sporedu ameriški
film Nevarna srca. Louanne
Johnson je nova učiteljica an-
gleščine na losangeleški sred-
nji šoli Parkmont High, kjer
zaradi dijakov z roba družbe
vladajo nevzdržne razmere.
Kot nekdanja pripadnica elit-
nih vojaških enot marincev si
mora v najbolj težavnem raz-
redu najprej izbojevati pozor-
nost ...
Prizor iz filma Beli očnjak, ki ga bodo na Kanalu A zavrteli
v nedeljo, 4. oktobra, ob 20. uri.
SKRITA
KAMERA
Slovenska nacionalna telev
zija očitno tudi na podroffl
zabavnega programa ni 0(j
muh, saj so njene tovrstne oJ
daje pri gledalcih bolj popul^S
ne kot tiste, ki jih pripravljaj!
na konkurenčnih komerciaU
nih televizijah. Dokaz za to n^
bi bil gong popularnosti, ki so
ga bralci priloge največje^
slovenskega dnevnega časoa
sa za leto 1997/98 prisodil
Mariu Galuniču, voditelju oa
daje Zoom. Popularni Štajg.
rec, ki je krepko za sabo pust^
Boruta Veselka s Kanala A ^
Stojana Auerja s POP TV, se]^
komentarjem ob zmagi diplcP
matsko izognil, povedal pa i
da je njegova največja želj^
oddaji Zoom gostiti slovM
ameriško ročk babico Tia
Turner. Mariova desna rok«
oddaji Desa Muck ob tem^
mogla skriti razočaranja, saja
bila trdno prepričana, da je 1
ona ženska Mariovih skriffl
sanj.	a
Skrite sanje pa so se izpoi™
le Barbari Volčič Lomberg^
ki je prav tako kot Mario preje
la laskavo priznanje - gon
ustvarjalnosti za leto 1997/9i
Nagrajenka je urednica in
torica oddaje Besede, ki se J
ocenjevalcem zdela najboljši
ustvarjalna novost domačii
TV programov. Sicer "pa je Ban
bara soproga direktorja Tw
programov Janeza Lombef
garja. Ta ji je za nagrajeii|
oddajo dal na voljo omejeJ
tehnične, kadrovske in tinai||
ne možnosti ter eno najboljši
voditeljic Tajdo Lekše, njeil
nekdanjo dolgoletno prijate^
co. »Tako je vse ostalo v druži
ni«, so komentirali zadevo za^
vistneži s konkurence. Mito
Trefalt, nekdanji veliki šef na
TVS, ki je bil znan po tem, da
je na projektih zaposloval svo-
je bližnje in daljne sorodstvo,
pa je zadovoljen, da se tradici-
ja nadaljuje, čeprav brez nje
ga-
Pod uredniško taktirko Bar-
bare Volčič Lombergar pa bo
kmalu startala še ena oddaja,
ki ima vse šanse, da postane
uspešna. Imenovala se bo Do-
ber večer, namenjena bo lju-
dem v tretjem življenjskem!
obdobju, vodil pa jo bo odstav-
ljeni voditelj televizijskega
dnevnika in kandidat za upo-
kojenca Janez Čuček. Majhen
korak zanj, velik za množico
gledalcev, ki bo, odkar so pred
leti ukinili oddajo Karavana
nebotičnik, spet deležna neko-
liko več pozornosti »nacional-
ke«. Če imajo upokojenci lah-
ko v parlamentu svojo stranko,
lahko imajo na TVS tudi svojo
oddajo.
Gledalcem se lahko v krat-
kem zgodi še eno veliko prese;
nečenje. Po tem, ko so P
tehničnem preizkušanju sate-
litskega kanala, ki ga ima
zakupu TVS, vrteli pornograf
ske filme, je direktor RTV-j^
Janez Čadež povedal, da bo
kanal namenjen komercial
uporabi, kar ne izključuj?
možnosti, da bi na njen lahl^"
gledalcem ponudili tudi filn^^
takšne vsebine. Vendar pa teg^
ne bo počela javna televiziji'
ampak bodoči najemnik. Sic^^
pa je v tistem, kar predva)!
TVS na svojih programih, tu'^
veliko pornografije, menijo
kateri. Za primer dajejo pren""
se iz pariamenta, ko se poslal^',
ci m^ sabo pošteno j...o, ^^
dalcem pa TVS za to zaračitf^
še naročnino.
I
TV VODIC
39
40
TV VODIC

TV VODIC
41
42
TV VODIC
PETICA
REPORTAŽA
43
V barakah brez
* prihodnosti
r. Brazilija je dežela velikih nasprotij, najrevnejši imajo komaj za preživetje
Brazilija je velika dežela,
[o pomislimo nanjo, se nam
fiše pred očmi slika Copa-
ibane v Riu de Janeiru ali
jsok kip Kristusa na Corco-
adu nad mestom. Mogoče
do pomisli na džunglo ali
eževni gozd ob Amazonki.
razilija je tudi to, vendar
^vsem nekaj drugega, če
opazimo oz. želimo vide-
Gre za deželo velikih nas-
jfotij. 80 odstotkov ljudi je
iepismenih. Živijo v favelah,
(vnih predmestjih velemest,
tli delajo na velikih posestvih,
njih ima v rokah peščica bo-
Itih. Ti imajo raje neobdela-
lepovršine, kot da bi jih dali v
lajem revnim. Policija je v ro-
ah države, državi pa vladajo
logati. Hiše v favelah so brez
lišnih številk, narejene iz
lesk, polivinila in stare ropoti-
t,ki jo prinesejo s smetišč. Ni
iektrike in vodovoda. Edina
Božnost zaslužka je, da poši-
lajo sinove krast in prosjačit,
ferke pa v prostitucijo. Rodi-
se v teh revnih četrtih pome-
iže od rojstva ne imeti skoraj
obene možnosti, da bi umrl
ako drugače, kot se rodiš -
irez vsega.
Naselje ob robu
gozda
Vedno pa se najdejo ljudje,
i se uprejo usodi in naredijo
Jvari po svoje. Nekateri zač-
lejo kmetovati na rodovitnih
leh nenaseljenih območji. To
Iržavo moti, zato jih preselju-
f drugam, običajno na ob-
bčja, kjer so tla nerodovitna.
Najpogosteje tja, od koder je
'redaleč nazaj, kjer se srečajo
'peskom in najslabšimi pogo-
iza življenje.
Brazilski študentje so nas
'dpeljali na rob evkaliptuso-
l^ga gozda, kjer so se naselili
iudje iz favel. Zgradili so si
Majhne hišice iz desk in uredi-
'Vrtove. Vsaka hišica ima svoj
ftiček z zelenjavo. Le-to ima-
"zase, nekaj pa jo prodajo na
fgu. V jezeru ob gozdu gojijo
'ž, ki je skupna last. Skromna
'febivališča so lepo urejena in
•^spravljena. Hišice so velike
'fibližno 25 m^, okrog imajo
Wan jarek, da ob dežju vo-
® ne zateka v notranjost,
^koli hiš so lonci z rožami, v
J''ostoru pa stoje na rdeči
j^nilji stari štedilniki in iz
narejena stojala. V eni od
"^ic je šola, kjer uči nekdo iz
"^selja. Lesene klopi, stolčki,
'^ra tabla... Tu se otroci učijo
pati, brati in računati. Od
i^trtega razreda naprej mora-
® v pravo šolo - sedem kilo-
''^trov peš tja in sedem nazaj.
•I^di krepita in opogumljata
"^^a ter medsebojna pomoč.
J^^jo majhno, leseno cerkvi-
jo in ko jim je najhuje, skupaj
in pojejo.
Vendar - ta evkaliptusov
gozd je zaščiten kot naravni
park. Sicer ima Brazilija za-
kon, da če nekdo živi na dolo-
čenem ozemlju in se v letu ter
enem dnevu ne pojavi lastnik,
je zemlja njegova. V tem pri-
meru je drugače, saj je ves čas
znano, da je lastnik država.
Ljudi, ki živijo na robu evka-
liptusovega gozda, želijo pre-
seliti drugam, vendar se le-ti
zavedajo, kaj to pomeni, zato
hočejo na vsak način ostati,
kjer so.
Ljudi obremenjuje tudi inf-
lacija. Denar, ki jim ga uspe
zaslužiti s prodajo zelenjave
in cvetja, sproti propada. V
banki ga ni mogoče naložiti,
saj banke v Braziliji menda ne
sprejemajo tako nizkih vsot.
Prijetno je sedeti na lese-
nem stolu v topli dnevni sobi,
gledati televizijo in se jeziti
nad Brazilci, ker izsekavajo
gozd. Če pogledamo stvar
globje in manj splošno, vidi-
mo tistih nekaj družin, ki bi
želele pridelovati lastno hrano
in ne več krasti po ulicah ter
prodajati svojih hčera. Za ure-
sničitev teh želja pa bi bilo
potrebno posekati nekaj evka-
liptusov in preorati tla. Zdaj
ima tistih nekaj družin, ki
smo jih obiskah, vrtove le ob
robu gozda, stanujejo pa v
vlažnem osrčju visokih dre-
ves. V primeru poseka bi pri-
hajale nove družine in evka-
liptusov gozd bi izginil.
Smetišča
Ob velikem mestnem sme-
tišču so zgrajene kolibe, ki
služijo kot sortirnice. Ljudje iz
favel hodijo tja vsako jutro in
odhajajo pozno zvečer. Ko to-
vornjak pripelje pošiljko sme-
ti, jih ne pelje naravnost v
globoko jamo, temveč strese
vsebino na tla pred njo. Vanjo
se zakadi kopica ljudi, ki zač-
nejo brskati. Delajo brez roka-
vic in zaščitnih mask. Ločijo
papir, železo, plastiko in^po-
rabne reči. Morda je kdo vrgel
stran čevlje brez lukenj, pa
tudi kakšni z luknjami so še
uporabni. Papir znosijo v eno
kohbo, plastiko v drugo in ta-
ko naprej. Delati morajo zelo
hitro, saj ko pripelje tovornjak
naslednjo pošiljko, odrine
prejšnjo v brezno odpadkov.
Zvečer s tovornjaki odpeljejo
surovine in delavcem iz favele
plačajo zanje.
Delavci svoje delo skrbno
varujejo. Tisti, ki so tam naj-
dlje, imajo najlažje delo. No-
vincev ne sprejemajo, razen
ob odhodu katerega od delav-
cev, ki je že tako star, da dela
ne zmore več.
Ob robu Curitibe so načrtno
ohranili košček naravne podo-
be pokrajine. Bujno rastje de-
ževnega gozda pove, zakaj
ima mesto strahovito slab
zrak. Namesto neprehodnega
deževnega gozda se zdaj bo-
hotijo stolpnice tretjega naj-
večjega mesta na svetu. Mo-
gotci so se zato domislili nara-
vovarstvene vzgoje za revne.
Za prinesene odpadke dajo
glavo solate, zelja ali riž. Pred-
stavnik mestne oblasti se je
pohvalil, da so s to akcijo
vzbudili naravovarstveno za-
vest svojih prebivalcev. Ulice
so bile v času akcije tako čiste,
da so se reveži celo tepli za
odpadke. A ob tem se porodi
vprašanje: je šlo za naravo-
varstveno zavest ali za veliko
lakoto?
Grenek sladkorni
trst
Sladkorni trst je večletna
rastlina, po videzu najbolj
podobna koruzi, če odmisli-
mo storže. Pomembna so
stebla, ki vsebujejo sladkor.
Listi so neuporabni, zato po-
lja sladkornega trsta pred se-
kanjem stebel požgejo. Listje
pogori, ostanejo le osmojena
stebla. Požgane rastline je la-
že sekati in delo teče veliko
hitreje, saj se ni treba prebija-
ti skozi goščavo. Na poseka-
nem polju naslednje leto zra-
stejo iz korenin nove rastline.
Negativni dejavnik požigov
pa so oblaki dima, ki se dvi-
gujejo še nekaj dni po požigu
polja. To moti naravovarstve-
nike, ki nasprotujejo takšni
obliki žetve sladkornega tr-
sta. Zahtevajo prepoved poži-
gov; trst naj se seka cel, liste
naj delavci klestijo sproti.
Obiskali smo delavca na
polju in povedal je, da delata
z ženo od zore do mraka, pa
vendar dohodek včasih ne za-
došča niti za hrano. Delavci
so plačani po učinku; kolikor
posekanih stebel, toliko de-
narja. Delajo moški, ženske
in otroci, takoj ko so dovolj
veliki, da lahko držijo nož in
sekajo. Če je polje požgano,
teče delo hitro in dobijo več
denarja. Tisto leto, ko je na
vrsti saditev novih rastlin, se
trst ne sme požigati. Takrat
teče delo zelo počasi in zaslu-
žek je še bolj skromen. Ne
zadostuje niti za prehrano
družine...
Če polj pred sekanjem ne bi
zažigali, bi bili vsi ti delavci še
veliko bolj revni, kot so. Seka-
jo v puloverjih z dolgimi roka-
vi, v dolgih hlačah, kapah in z
velikimi rokavicami. Pepel, ki
ostane po požigu, je namreč
zelo trdovraten in ga je težko
odstraniti s kože. Bilo je do-
poldne in že takrat je bilo
okrog 35 stopinj. V takšnih
okoliščinah delavci garajo več
kot dvanajst ur dnevno, tudi
ob nedeljah.
■■■■■■■ BARBARA ČEH
Upravnik in delavec na požganem polju sladkornega trsta.
Slovenci bodo dišali po Rocabaru in konjih
V Slovenijo zelo hitro zai-
dejo svetovno znani parfu-
mi. Pisani viri trdijo, da se je
zgodba o Rocabaru, ki takrat
sploh še ni bil parfum, zače-
la nekega dne v Hermesu
leta 1930.
Takrat so sedlarji v delavni-
cah v uhci Fauborg Sant Ho-
noro poimenovali znano her-
mesovo rumeno ogrinjalo za
konje z rdečimi in modrimi
črkami Rocabar. In ime se je
prijelo. Tudi nov moški par-
fum, ki sta ga pred kratkim na
Brdu predstavila zastopnika
pariškega Hermesa, redke par-
fumske hiše, ki je še v družin-
ski lasti, in G-trade iz Celja, ki
je generalni zastopnik te firme
pri nas, ima to ime: Rocabar.
Slovenija je med tistimi deže-
lami, ki so v tako imenovanem
prvem krogu predstavljanja
nove blagovne znamke, sve-
tovna premiera je bila maja
meseca v Parizu, nato pa je
prišla na vrsto Nemčija, Italija,
Španija in Slovenija.
Tisti dan, ko so Uroš, Alen-
ka in Jure Gode predstavljali
na Brdu nov moški parfum, je
tam tudi v resnici dišalo po
konjih. Prvo presenečenje je
goste, med njimi je bilo veliko
znanih Slovencev, čakalo že
na vhodu v sam park Brdo, ko
so jih posedli v kočije in odpe-
ljali do Titove vile. Toda tudi
pri samem dvoru je dišalo po
konjih, saj sta tam Jure Godec
in njegov trener Laufer jahala
v polkrogu. Vse v znamenju
konj, vse v znamenju Rocaba-
ra.
Takšna zadeva, kot je pred-
stavitev nove blagovne znam-
ke, parfuma ah črtala za ustni-
ce, šminke ali česa podobne-
ga, je v tujini prestižna zade-
va. In Uroš Godec si že nekaj
let prizadeva, da bi to postala
tudi pri nas. Prejšnje predsta-
vitve je imel v Vili Bled, zdaj
pa je naredil še korak naprej.
Kot rečeno, je na predstavitev
prišlo veliko slovenskih po-
membnežev. Tako sta bila tam
stara znanca iz Aninega elit-
nega plesa v Rogaški Slatini
profesor Jože Zupančič s so-
progo Ano in Vitodrag Pukl s
soprogo Greto. Tam je bila Jo-
landa Thaler, eno od najbolj
znanih imen slovenske mode,
pa odvetnik Dušan Korošec,
lastnica in glavna urednica re-
vije Pepita Nada Kirbiš s sode-
lavko Dušico Herman. Prvič
smo na takšni prireditvi videli
najbolj znanega slovenskega
gostilničarja Zvoneta Štorma-
na. Prišel je Ernest Žvar, direk-
tor Nove ljubljanske banke iz
Celja, poslovnež, ki se je ugla-
jenosti naučil v Ameriki, bil je
podjetnik in lastnik revije E-
sport Srečko Čož in lastnik
agencije Imelda 8000 Mojmir
Ocvirk. Ne smemo pozabiti na
prodekana medicinske fakul-
tete v Ljubljani Uroša Skaleri-
ča s soprogo Ano in nekaj
znanih novinarskih imen, pis-
ca družabne kronike v Večeru
Jožeta Jermana, lastnika revi-
je Moški svet Bojana Požarja
in druge.
Rocabar je kot amulet sreče,
snovalci so ga odeli v žafran
rumeno, pobesnelo redečo in
indigo modro v tri barve v
škatlici, ki vsebujejo ves do-
mišljijski svet. In ko odprete
škatlico, je notri steklenička,
ovita v odejico in povezana z
usnjeno vrvico. Parfum je v
barvi jantarja, snovalci pa so
ga dobili iz izvlečka kanadske-
ga hojinega balzama, italijan-
ske ciprese, lubja virginijske
cedre in atlaške cedre, dodali
so mu vonj brinovih jagod,
nakar so vse skupaj »zabelili«
z sivko, muškatnim oreškom
in cimetom in ima, tako pravi-
jo, živahen in presenetljivo to-
pel vonj po iglastem gozdu.
»Hermes je še eno do tradi-
cionalnih francoskih podjet-
jih, kjer še vse delajo ročno,«
je dejal Uroš Godec, direktor
in lastnik G-trada iz Celja.
»Njihov osnovni program od
štirinajstih, kolikor jih obsega,
je še vedno konjska oprema,
usnjeni in kozmetični izdelki
in drugo. Ravno zato sem Br-
do, kjer sem imel slovensko
promocijo tega parfuma, del-
no >oblekel< v rocabar odeje,
moji gostje so se do rezidence
pripeljali s kočijami, tam jih je
pričakal na konju tudi moj sin
Juri. Z Hermesom sodelujem
dobro leto in pol in slovenski
trg je v tem času bogatejši za
moške parfume >Orange de-
verte<, ki je tudi letošnji proi-
zvod, pa >Equipag< in najnovej-
ši >Rocabar<. Tako imenovana
ženska linija obsega dva par-
fuma in sicer >24 hour< in >Col-
lethe<, ki sta prišla na svetovni
trg že lani, slovenski trg pa jih
je sprejel še letos. Če bi jih
ocenjevali, bi lahko rekli, da
so to parfumi visokega osnov-
nega razreda,« je dejal Uroš
Godec.
ŠTEFAN MALI
44
ZA AVTOMOBILISTE
Fiat seicento na slovenskem trgu
Italijanski Fiat slovi kot uspešen izde-
lovalec predvsem majhnih in manjših
avtomobilov. Zgodovina tovrstnih Fia-
tov je res bogata in pri italijanski avto-
mobilski tovarni upajo, da se bo nada-
ljevala tudi s seicentom.
To je majhen, vsega 332 centimetrov
dolg avtomobil s tremi vrati, s katerimi so
nadomestili pri nas dokaj neznanega cin-
quecenta. Seicento je po zunanji obliki
tipičen predstavnik majhnih kombilimu-
zin s strmo odrezanim zadkom, kar je še
posebej pomembno pri natančnem parki-
ranju. Seicento, ki je na voljo v okviru
pooblaščene mreže Avto Triglava, urad-
nega predstavnika Fiata pri nas, je na
voljo s štirimi različnimi opremami (S in
SX, nato pa še suite in sporting).
Prvi dve opremski različici sta na voljo
z 0,9-litrskim bencinskim motorjem z
močjo 29 kW/40 KM pri 5500 vrtljajih v
minuti, obe drugi pa z 1108-kut3ičnim
bencinskim štirivaljnikom, ki ponuja 40
kW/55 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. V
serijski opremi vseh izvedenk je vedno
varnostna zračna blazina, zategovalniki
varnostnih pasov in zadnji brisalnik ste-
kla. Za doplačilo si je ob tem mogoče
omisliti še zračno varnostno blazino za
sovoznika in protiblokirni zavorni sistem
ABS. Pri opremskem paketu SX so ob
tistem, kar ponuja S, na voljo še električ-
na pomična prednja stekla, zaščitne letve
na vratih, termoodbojna stekla ipd.
Pri opremi suite je na voljo še klimatska
naprava, osrednja ključavnica, stabiliza-
tor, ki preprečuje nagibanje karoserije;
predvsem športno razpoloženim pa je
namenjena izvedenka sporting, kajti me-
njalnik ima krajša prestavna razmerja.
prednji odbijači so nekaj bolj agresivni,
na litih platiščih so širše gume, avto ima
merilnik vrtljajev, sedeži omogočajo
boljši oprijem telesa ipd. Pri omenjenem
zastopniku računajo, da se jim bo vsako
leto pri nas posrečilo prodati nekako 350
seicentov, pri Čemer je najcenejša izve-
denka na voljo za 1,26, najdražja pa za
1,44 milijona tolarjev.
Novi turbodizei za xantio
Francoska avtomobilska
tovarna Citroen je že doslej
ponujala tako rekoč vse svo-
je avtomobile tudi z dizelski-
mi motorji, vendar ni imela
agregata, ki bi bil po moder-
nosti na ravni konkurence.
Sedaj zapolnjujejo to praz-
nino z novim turbodizelskim
motorjem z oznako HDi. Naj-
prej bodo motor namenih xan-
tii (tako v limuzinski kot tudi
break varianti), agregat pa
zmore pri gibni prostornini
2,0 litra največjo moč 80 kW/
110 KM pri 4000 vrtljajih v
minuti. Do te moči mu poma-
gal turbinski polnilnik na iz-
pušne pline in dizelska črpal-
ka (pa po dva ventila na valj),
za povrh pa še neposredni
vbrizg goriva po načiriu skup-
nega voda (common rail). Po
tovarniških podatkih je avto s
tem motorjem dokaj skromen
pri porabi (v povprečju 5,5
litra), poleg tega pa je v pri-
merjavi s sedanjim 2,1-litr-
skim dizelskim motorjem tudi
ekološko primernejši.
Tovarna si je dala veliko de-
la tudi pri zagotavljanju večje
zvočne izoliranosti potniškega
prostora, zagotovili pa so tudi
gladko vžiganje motorja pri
nižjih temperaturah. Kot na-
povedujejo pri Citroenu, bo za
začetek xantia HDi na voljo
predvsem kupcem v domači
Franciji, medtem ko naj bi bila
pri nas na voljo februarja pri-
hodnje leto. Na sliki: citroen
xantia HDi.
Evropa:
ugodni plusi
Avtomobilske tovarne,
združene v svoje združe-
nje, objavljajo podatke o
evropski prodaji novih
osebnih avtomobilov v le-
tošnjem juliju in avgustu.
Tako se je prodaja v drža-
vah Evropske unije v juliju
povečala za 7,7 odstotka v
primerjavi z enakim lanskim
mesecem, medtem ko je bila
prodaja v letošnjem avgustu
v primerjavi z lanskim večja
za 2,7 odstotka. V letošnjih
osmih mesecih so sicer pro-
dali več kot 10 milijonov no-
vih avtomobilov ali za 6,9
odstotka več kot v enakem
lanskem obdobju. Tako se-
daj predvidevajo, da bo le-
tošnja prodaja od lanske več-
ja za nekako dva odstotka.
Razvili novo
preskusno
lutko
Pri obeh švedskih avtomo-
bilskih hišah, Saabu in Volvo-
ju, so znani tudi po veliki
skrbi za varnost potnikov.
Ob pomoči še nekaterih dru-
gih strokovnjakov so sedaj iz-
delali posebno lutko, ki naj bi
pomagala ugotavljati posledice
trčenja v zadek avtomobila. Ta
lutka ima oprsje, hrbtenico in
zadnjico, ob vsem drugem pa
denimo prav pri trkih v zadek
avtomobila bolj očitno pokaže,
kakšne bi bile morebitne poš-
kodbe vratu. Prvikrat so novo
lutko preskusili na letni med-
narodni konferenci znanstve-
nikov, ki se ukvarjajo s temi
preskusi v Goteborgu.
YW lupo pri nas in v Evropi
Najmanjši avtomobili, ti-
sti, ki komaj za kakšen cen-
timeter presegajo dolžino 3,5
metra, postajajo velika
evropska moda. Vrsti teh av-
tomobilov se sedaj pridružu-
je še VW lupo.
Avto je trenutno najmanjši
znotraj velikega nemškega
koncema, se pa lahko spogle-
duje s seatom aroso, kajti avto-
mobila sta narejena na enaki
osnovi. VW lupo je seveda tri-
vratna kombilimuzina z zelo
strmo odrezanim zadkom,
predvsem pa z okroglimi pred-
njimi lučmi, ki so nekakšen
prepoznavni znak tega avto-
mobila. Zaradi znane zasnove -
povprek postavljen motor in v
skrajne konce potisnjena kole-
sa - je lupo tudi avto za štiri,
načeloma pa vendarle name-
njen predvsem mestnim vož-
njam. K skromnim zunanjim
meram spada tudi relativno
skromen prtljažnik (130 li-
trov), ki pa ga je mogoče s
podiranjem zadnje sedežne
klopi razširiti na 830 litrov. Av-
to bo načeloma na voljo s tremi
motorji. Osnovni je 1,0-litrski
bencinski agregat, ki ponuja 50
KM, serijsko pa je opremljen s
petstopenjskim ročnim me-
njalnikom. Sledi nekaj zmoglji-
vejši 1,4-litrski štirivaljnik z
močjo 75 KM, povsem na kon-
cu pa je 1,7-litrski dizelski SDl
motor z močjo 60 KM. Pri VW
imajo z lupom seveda veliko
ambicioznih načrtov, kupcem
v Evropi pa bo na voljo 16.
oktobra. Tedaj bo stekla tudi
prodaja na slovenskem trg^j
vendar naj bi za začetek pon^ ^
jali le osnovno izvedenko z |
litrskim motorjem. Cene Še ^ ^
so znane, vsaj v Nemčiji pa
omenjeni lupo na voljo za slj^
raj 18 tisoč mark. Porsche S'^'' ^
venija, uradni prodajah
volkswagnov pri nas, raču>^
da bo izhodiščna izvedenka', j
pa naprodaj za nekako \
lijona tolarjev.	j
VWlupo
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod^ jf
avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil. Organizatorji so izdali tudj^
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. ^

ZA AVTOMOBILISTE
45
lužnokorejsko Kio še
niso prodali
Pred nekaj meseci so obja-
vili dražbo južnokorejske av-
omobilske tovarne Kia in
]jenq sestrske družbe Asia
Ho|ors,, ki izdeluje gospodar-
ica vozila. Rečeno je bilo, da
K^ na licitaciji k septem-
ira izbrali najboljšega po-
ludfifka. Sedaj se. to ni zgo-
ilo, dražba pa naj bi bila 28.
eptembra.
V tovarni Kia so povedali, da
jhče od ponudnikov ni izpol-
ijeval vseh zahtevanih pogo-
;v, po drugi strani pa je posta-
3 jasno, da so vsi morebitni
upci zahtevali odpis dolgov,
'o sedanjih podatkih Korejske
azvojne banke, ki je tudi naj-
ečja lastnica tovarne Kia, sta
tako Kia kot Asia Motors z
vsem premoženjem vredni ne-
kako 5,7 milijarde dolarjev,
medtem ko naj bi bili njuni
skupni dolgovi več kot devet
milijard dolarjev. Pri banki so
dali jasno vedeti, da ne bodo
odpisali dolgov, ki jih imata
obe tovarni, pripravljeni pa so
preložiti njihovo plačevanje in
delno znižati obrestne mere..
Po splošnem mnenju pa prav
zaradi tega ne bo lahko proda-
ti Kie oziroma Asie Motors,
kajti južnokorejsko gospo-
darstvo je v neugodnem polo-
žaju, tako da je vprašanje, ali
ostajajo Hyundai, Daewoo,
Samsung in Ford resni intere-
senti. Hkrati je očitno, da gre
zelo slabo na domačem avto-
mobilskem trgu, kjer je letoš-
nja prodaja padla za 64 odstot-
kov.
Ob tem je Kia začela na slo-
venskem trgu prodajati novo
gospodarsko vozilo K2700. To
je na voljo kot šasija z enojno
podaljšano kabino s kesonom
ali pa brez njega. Vozilo poga-
nja dizelski motor z gibno pro-
stornino 2,7 litra ter močjo 80
KM pri 4000 vrtljajih v minuti
(največja hitrost je 125 km/h),
nosilnost je 1150 kilogramov,
največja skupna dovoljena teža
pa 2850 kilogramov. Vozilo je s
5-odstotnim prometnim dav-
kom na voljo za 1,79 milijona
tolarjev, cena kesona s kovin-
skimi stranicami pa 120 tisoč
tolarjev. Na sliki: kia K2700.
Koncem PSA in dobro
poslovanje
Francoski avtomobilski
fincern PSA, ki ga sestavlja-
I Citroen in Peugeot, je v
ftošnjem prvem polletju po-
toval zelo dobro.
Tako so v letošnjih šestih
lesecih ustvarili za 2,22 mili-
irde frankov čistega dobitka,
^r je skoraj trikrat več kot v
iiakem lanskem obdobju,
'J^rati pa so v tem času prodali
i>l milijona avtomobilov (lani
^ nekaj manj). Kot pravijo pri
so ti dobri rezultati-pred-
'sem posledica večje prodaje
evropskem trgu in hitrejše-
zniževanja stroškov.
Zanimivo je, da koncem kar
odstotkov svoje prodaje us-
predvsem v Zahodni
•^ropi, kar se je v sedanjih
'^gotovih časih pokazalo kot
'''ednost in ne kot slabost. V
^^ošnjega pol leta se je na teh
[§ih prodaja avtomobilov po-
'^čala za sedem odstotkov,
'^oje pa si je torej »odtrgal«
^di PSA. Po drugi strani je
prvi človek PSA Jean
"Martin
Folz uvedel nekaj ko-
renitih sprememb (poenote-
nje osnov za citroene in peu-
geote), kar pa je očitno prine-
slo letošnje zelo dobre rezul-
tate.
Peugeot 806
Toyota poslala
lastnica
Daihatsuja
Medtem ko je že nekaj ča-
sa znano, kako huda je gos-
podarska kriza denimo v
Južni Koreji in kako hudo je
hkrati udarila tudi po tam-
kajšnjih avtomobilskih to-
varnah, pa je vse tisto, kar se
dogaja z japonsko avtomo-
bilsko industrijo le nekoliko
v senci.
Vendar je jasno, da se tudi
na otoku vzhajajočega sonca
dogaja marsikaj. Med drugim
to potrjuje tudi dejstvo, da je
Toyota, tretja avtomobilska to-
varna na svetu, pred nedav-
nim postala večinska lastnica
Daihatsuja. Že prej je imela
Toyota v tej tovarni v svojih
rokah 34,5-odstotni delež, se-
daj oziroma po novem pa ga je
povečala na večinskih 51,2 od-
stotka. Kljub temu naj bi Dai-
hatsujevi avtomobili ohranili
svojo prepoznavnost oziroma
znamko, je pa ta prevzem sa-
mo dokaz o globalizaciji avto-
mobilske industrije.
Daihatsu move.
Začenja se čas alfe 166
Pri italijanski avtomobil-
ski tovarni Alfa Romeo, ki je
(že dolgo) sestavni del veli-
kega Fiata, se v teh dneh
pojavljajo s povsem novim
avtomobilom.
To je alfa 166, največji hišni
avtomobil in zamenjava za do-
kaj uspešno alfo 164. Alfa 166
je navzven preprosto lep avto-
mobil z nekaterimi karoserij-
skimi oblikami, ki dokazujejo
očitno spogledovanje z manj-
šo in za sedaj dovolj uspešno
alfo 156. Alfa 166 se že zaradi
svoje dolžine (472 centime-
trov) hoče primerjati pred-
vsem z mercedesom E, pa
BMW serije 5 in podobnimi
avtomobili. Italijanska avto-
mobilska tovarna ima s tem
avtomobilom seveda ustrezno
ambiciozne načrte, saj hočejo
zadovoljiti veliko količino raz-
ličnih okusov in s tem kupcev.
Motorjev bo pet, in sicer en
štirivaljnik, en petvaljnik in
trije šestvaljniki. Začeli bodo
z 2,0 twin spark agregatom
(155 KM pri 6400 vrtljajih v
minuti), nadaljevali z 2,4 JTD
izvedenko (turbodizelski mo-
tor z močjo 136 KM pri 4000
vrtljajih v minuti), nato pa
sledijo šestvaljniki. Prvi je
2,5-litrski motor, ki razvije
190 KM pri 6200 vrtljajih v
minuti, sledi 2,0-litrski turbo
V6 z 205 KM pri 6000 vrtljajih
v minuti, na koncu pa je trili-
trski motor z močjo 226 KM
pri 6200 vrtljajih. Na voljo so
trije menjalniki (dva ročna s
petimi oziroma šestimi pre-
stavami) in avtomatski spor-
tronic, pa tri različne opreme
notranjosti oziroma skupaj
sedem verzij novega avtomo-
bila.
Alfa 166 bo pri nas uradno
na voljo v začetku prihodnje-
ga leta, vendar bo Avto Triglav
že pred tem sprejemal naroči-
la. Po sedanjih napovedih naj
bi bila osnovna izvedenka na
voljo za nekako 5,9 milijona
tolarjev.
Alfa 166
46
NASVETI
ODVISNOST
Kaj lahko povzroči
omamo?
Droga ali mamilo lahko
postane vsaka snov ali posto-
pek, ki ga uporabljamo za
lajšanje bolečine v sedanjo-
sti, kar bi lahko imenovali
celo zlorabljanje nekaterih
postopkov proti bolečini.
Vendar ne pri vseh ljudeh,
ampak le pri tistih, ki imajo
v svoji psihični strukturi po-
sebno kombinacijo oseb-
nostnih lastnosti in so odraš-
čali v neugodnih življenj-
skih pogojih, zaradi česar so
ranljivi za nastanek odvisno-
sti (vsak, ki pije, ni pijanec).
Kemična sredstva povzroča-
jo telesno odvisnost, ker se na
poseben način vključijo v pre-
snovo in telo brez njih ne mo-
re več funkcionirati. V kolikor
jih ne dobi, nastane odtegni-
tvena reakcija. Odvisnost pov-
zročijo pri vsakem človeku.
Čas od vnosa v telo do nastan-
ka je različen, odvisnost lahko
nastopi že od ene doze (crack,
tudi pri kokainu in heroinu
gre hitro).
Psihično odvisnost lahko
povzroči vsaka snov, postopek
ali sredstvo, ki je sicer brez
farmakološkega učinka in ga
človek uporablja za zmanjša-
nje bolečine in stisk v sedanjo-
sti. Izhajajo iz notranjih raz-
dvojenosti in imajo osnovo v
zgodnjem otroštvu. Za to obli-
ko odvisnosti obolijo ljudje s
posebno kombinacijo oseb-
nostnih lastnosti in so odraš-
čali v neugodnih, čustveno
nezdravih pogojih in so zato
posebej občutljivi.
Zato kot droga delujejo basa-
nje s hrano, sanjarjenje (TV,
literatura), igre na srečo (avto-
mati, karte, loterije), obsede-
nost s tveganjem, alpinizem,
nora vožnja z avtomobilom,
kraja, zadolževanje, nakupo-
vanje, razna spolna vedenja,
nasilja, pretirane športne aktiv-
nosti, obsedenost z verskimi
rituali, magija, obsedenost z
določeno vrsto škodljivih od-
nosov z ljudmi. Zasvojenost je
v osnovi ena bolezen, le kaže
se z različnimi oblikami. Vsem
pa je skupna potreba po
omamljanju v rednih časovnih
presledkih, sicer nastopi odteg-
nitvena reakcija.
Nihče ne želi prostovoljno
postati odvisen in začetki ima-
jo nedolžno obliko. Pri mla-
dostnikih je najpogostejši
vzrok želja postati enak prijate-
ljem, zato sprejme ponujeno
sredstvo z mislijo o odraslosti.
Mladi radi pokažejo hrabrost
in za »hec« poskusijo nekaj
steklenic piva, zaradi česar po-
stanejo nekateri že pri devet-
najstih letih alkoholiki. Gre za
premagovanje stiske, strahu,
občutka zavrženosti, ko človek
misli, da ga nima nihče rad.
Raje se odloči za omamo na
katerikoli način. Z omamo ne
čuti več zunanjega sveta, ne
bolečine in ne čuti več potrebe,
da bi šel v družbo. V začetku je
droga zastonj. Toda počasi to-
ne v odvisnost, vstopa v druga-
čen svet in daje prednost no-
vim prijateljem. Odvisnosti ne
prizna in jo zanika, kar je zna-
čilen tip vedenja odvisnosti.
Že otroci želijo bivati v bla-
gostanju, kjer ni pomanjkanja
denarja, v razkošni hiši, z lepi-
mi avtomobili, pri prijaznih in
ljubečih starših. Vse je lepo, a v
življenju je žal tudi drugače in
povsod nastanejo doma kdaj
težave. Ali je to izguba dela,
bolezen, nerazumevanje, raz-
ne zlorabe in alkohol ali celo
mamila. Naštete težave so za
marsikoga nepremostljive in
zato pomisli na rešitev v mami-
lih katerekoli vrste. Čuti se
odrinjenega, kot bi ga vsi zapu-
stili. Zaupa se prijatelju, ki ni
pravi prijatelj in ponudi mami-
lo. Z mamilom je vse lažje,
problemi se odmaknejo. V želji
za izboljšanjem počutja ali
enakosti vrstnikom vzame ma-
milo še enkrat in nato samo še
enkrat in počasi se začne. Ko
ga nekaj časa ne vzame, posta-
ne živčen, nemiren, kar nekaj
išče, čuti preganjanje in se ne
more umiriti. Potrebuje novo
dozo za dobro počutje. Mamila
so se vključila v življenje, ga
vodijo in na koncu zaradi njih
nastane večji problem kot tisto,
zaradi česar jih je začel jemati.
Enako počutje potrebe po
novi omami je, kadar se zanjo
uporabljajo razni postopki od
basanja s hrano in ostalih ob-
lik, ki jih je treba ponavljati.
Počutje ob
odvisnosti
- Odvisnost je bolezen duha,
uma in telesa. Vsa mamila pov-
zročajo najprej prijetne občut-
ke, mir, srečo vznesenost ali
celo vzvišenost, ki se po dolo-
čenem času, odvisno od vrste
mamila, spremeni v žalost in
depresijo.
Psihična odvisnost povzroča
stiske, nemir, slabo počutje,
manjšo koncentracijo, ki se ob
stiku z »drogo«, postopkom ali
osebo zmanjša, vendar vedno
nekaj manjka. Počutje in željo
je možno primerjati z jedjo, ki
jo ima človek rad, na primer
čokolada. Vsak je že kdaj poje-
del več tablic čokolade in nekje
v sredini ni več čutil lakote,
ampak bi jo še kar naprej jedel.
Potem nastopi slabost. Ob sla-
bem počutju ali kadar je člove-
ku hudo, bi kar tako, za tolaž-
bo, pojedel tablico čokolade, ki
za nekaj časa potolaži. Kasneje
nastane potreba po vedno večji
količini čokolade in enostavno
jo je treba jesti.
Imeti jo je treba, ne zato, ker
bi se počutili slaboj ne da bi se
počutili bolje, temveč da bi se
počutili normalno. V vsakda-
njem življenju je tako, da člo-
veku postane slabo, če se česa
prenaje in navadno takšne hra-
ne nekaj časa ne more videti.
Pri opisani zgodbi o čokoladi
pa ni tako. Počasi, zelo počasi
nastaja odvisnost.
Odvisnež ne more prenehati
z omamo, ker so se sredstva za
omamo vključila v proces pre-
snove in postala zanjo nujno
potrebna, sicer bi nastala absti-
nenčna reakcija.
(Se nadaljuje)
DARINKA MUHOVEC
ŽIVLJENJE V DVOJE!
Pravljica s
srečnim koncem
Odločitev za skupno življenje naj bo dobro premišljena'
Večino dni preživita tako,
da zvečer prespita eden pri
drugem. Čez vikend se do-
datno sestajata, skupaj bere-
ta časopis,-skupaj hodita na
zabave in obiskujeta prijate-
lje ali družine. Njegov briv-
ski aparat je v vaši kopalnici,
vaše drage čipkaste hlačke
so pri njem v omari. Vse je
točno tako, kot bi živela sku-
paj, pa vendar ne živita sku-
paj.
Večino časa sicer preživljata
skupaj, vendar se ne morete
odločiti, ali je že čas, da zač-
neta živeti skupaj. Ali to po-
meni, da si želite zvezo brez
obveznosti ali si samo dajete
več svobode?
Mogoče se počutite tako,
kot bi bili na križišču dveh
velikih prometnic. Po eni stra-
ni mislite, da je čas za prijetno
malo stanovanje (saj bi tako
privarčevali na stanarini, ra-
zen tega to vedno tako privlač-
no deluje na TV), ga imate
radi in ste zaljubljeni; prav
lako pa si včasih zaželite gle-
dati T V sami, brez njegovega
pritiskanja gumbov na daljin-
cu. Nenazadnje lahko zadovo-
ljite svojo noro željo, da pople-
skate stene s kričeče roža bar-
vo in to brez strahu pred nje-
govo reakcijo. Skupno življe-
nje se vam zdi kot čisto dolo-
čen korak in obveza, za kar pa
še niste pripravljeni.
Bolje je tako, kot pa da bi se
vselili v skupno stanovanje in
nato spoznali, da ste naredili
napako, pravi londonska za-
konska svetovalka Lucy Sel-
leck. Svetovalka poudarja, (j,
za razliko od prejšnjih generJ
cij danes vemo, da skupi^
življenje ali zakon ne pomeJ
da bo vse kot v pravljici. ZatJ
se raje še nekaj časa »šlepaj
mo« sem in tja s torbami j]
nahrbtniki. Za dobro in resni
zvezo je potrebno več, ko
smo se za njen uspeh priprai
Ijeni žrtvovati.
Previdnost vsekakor ne ško
di. Seveda danes za mnog
ženske lahko rečemo to, kar ji
prej veljalo smo za moške: tež
ko se jim bo ustaliti pred tride
setim letom, ker uporabljaji
preveč energije za planiranji
kariere.
Obstaja še en razlog za od
lašanje: nekateri aspeki
skupnega življenja znajo bit
povsem neromantični. V
gledate njega, ko si striži
nohte na nožnih prstih, oi
pa vas z navijalkami na glav
ali ko iz kozarca z roko jem
Ijete kisle kumarice in jil
neusmiljeno požirate. Dru
gače je v tako imenovani pol
skupnosti, kjer vedno izgle
date ali dišite sijajno in s
popolno obnašate. To je tre
ba čim dlje zavlačevati.
Velja tudi, da partnerp
podzavestno silite k odločit\i
če se obupano poskušate pre
seliti k njemu. To pa je napa
ka, pravijo strokovnjaki. Mo
goče se boji odgovornosti. O
si že zelo želite, da bi se
preselili k njemu, določite
rok, do katerega boste čakai
na njegovo odločitev. Če sil
tem roku ne premisli, o skuf
ni zvezi še enkrat temeljito
razmislite.
Prednosti, ki vam jih pol-
skupno življenje vsekakor nu-
di, so sijajna priložnost, da ste
lahko popolnoma iskreni do
sebe (in partnerja) v tem, kaj
pričakujete od življenja in zve-
ze. Če se nameravate poročiti
s tem partnerjem, si lahko mi
slite, da je vselitev k njem'^
korak bliže k ureničitvi želje
Kaj pa, če si on ne želi nič vei
od tega? Skupno življenje se
razlikuje od zakonske skup-
nosti po tem, kaj pomeni pO"
samezniku. Morate vedeti, ^^
pomeni enemu od vaju več kd
drugemu. Ne morete se kaf
preseliti, šele nato pa razmik
Ijati o detajlih.
Torej, če neprestano sprem
Ijate oglase o prodaji stanO"
vanj ah zavidate parom, ki va
bijo prijatelje na kosilo, sf
vprašajte, zakaj se tako poču-
tite. Morda se imata rada, ven
dar če ne tečeta vaši uri ^
enakem ritmu, potem ne m"'
rete prisiliti ne sebe ne njeg'^'
Še enkrat razmislite o svojei^
življenju - ali ste pripravljeii'
prevzeti vse detajle skupnega
življenja s partnerjem, meo
tem ko končujete fakulteti
gradite kariero ali se želite
bavati s prijateljicami? Če i^'
ste, je polskupno življenje na)
boljša rešitev - pa četudi vaf
nahrbtnik neprestano bingV
na hrbtu.	,
LIDIJA SENIČAI^
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Za zdrave zobe
Včasih je prevladovalo
mnenje, da samo uživanje
sladkorja pospešuje zobno
gnilobo (karies). Razvoj ka-
riesa je povezan z ustnimi
bakterijami - če teh ni, se ne
razvija, ne glede na vrsto
hrane, ki jo zaužijemo.
Bakterije se hranijo s slad-
korji, ki jih vsebuje hrana in
kot izloček tvorijo kislino. Ta
kislina raztaplja zobno skleni-
no, s čimer se lahko začne
gnilobni proces. Na hitrost te-
ga procesa vpliva več dejavni-
kov, med njimi pa je tudi pre-
hrana.
Prehrano sestavlja pet os-
novnih skupin: ogljikovi hi-
drat, beljakovine, maščobe,
vitamini in minerah. Ogljikove
hidrate lahko delimo na slad-
korje in škrobe. Sladkorji so:
saharoza (beli in rjavi slad-
kor) , fruktoza (v medu in sad-
ju), glukoza (nekaj je je v sad-
ju, zelenjavi, medu), laktoza
(v mleku). Škrob je sestavljen
iz molekul glukoze in ga naje-
mo v kruhu, krompirju, rižu,
jedeh iz žitaric... Tako so sko-
raj vse vrste hrane in pijač, ki
vsebujejo sladkorje ali škrob,
hrana za bakterije in s tem
vzrok za tvorbo kisline na
zobni površini. Pravzaprav
sprožimo napad kisline z vsa-
kim obrokom hrane in pijače.
Vendar obstajajo dejavniki,
ki omilijo celotno situacijo in
so pomembnejši od samega
uživanja sladkorja. Pomem-
ben je čas zadrževanja hrane v
ustih (slina nekatere vrste hra-
ne hitreje spira z zob kot dru-
ge - npr. beli kruh, rozine ali
krekerji se dlje zadržujejo v
ustih kot mlečna čokolada, ki
jo slina zaradi enostavnih
sladkorjev hitreje spere z
zob).
Pomemben je tudi čas med
obroki hrane. V tem vmesnem
času se vrši proces nevtraliza-
cije kisline s shno in obnova
sklenine z minerah - remine-
ralizacija. Obnova sklenine se
ponoči vrši počasneje, saj se v
ustni votlini izloča manjša ko-
ličina shne kot podnevi. Zato
je pomembno, da si po obro-
kih operemo zobe in jim da-
mo priložnost za počitek in
obnovo škode, ki jo povzroča-
jo bakterije. Čez dan se mora-
mo izogibati pogostim prigriz-
kom. S tem bo več časa za
obnovo sklenine in manj pri-
ložnosti za gnilobe procese.
Za to sta potrebni vsaj po dve
uri premora med obroki.
Majhnim otrokom in dojenč-
kom ne smemo dovoliti, da bi
se uspavali s sesanjem iz ste-
kleničke z oslajeno pijačo ali
sadnim sokom. To povzroči
bolezen, imenovano steklenič-
ni karies. Raje uporabljajte vo-
do oz. nesladkan zeliščni čaj.
Ne drži, da so slaščice in
brezalkoholne pijače bolj ne-
varne za zdravje zob kakor
npr. sadje. Pomembnejša je
pogostnost uživanja teh in
ustna higiena. Dokazano je tu-
di, da pri obrambi pred zobno
gnilobo zelo pomaga umiva-
nje zob vsaj dvakrat dnevno, z
zobno pasto, ki vsebuje fluor.
Raziskave so pokazale, da
zobje, ki jih dvakrat dnevno
umivamo z zobno pasto, ki
vsebuje fluor, izgubljajo šest-
krat manj sklenine kot zobje,
ki jih ne varujemo s fluorom.
NATAŠA JAN, dipl. biol.
NASVETI
47
KUHAJMO PO DOMAČE
Pomoč pri icuhi in peici
Gotovo ste že videli v trgovi-
^ zvitke bleščeče tanke folije
j^aluminija. Njena uporaba je
^lo mnogostranska, zato si
l^ko pri kuhi, peki, v hladil-
jjKu ali zamrzovalni skrinji z
njo veliko pomagamo. Na njej
jf ne zadržujejo bakterije, ne
prepušča zraka, svetlobe in
jiaščobe. Zelo je prilagodljiva
posodi in živilu. Od njene
ijvetleče površine se odbija del
toplotnih žarkov, zato se živi-
ia, zavita v nji, dalj ohranijo.
P
Poglejmo, za kaj vse nam pri-
je prav! Če imamo v družini
dietika, ki ne sme jesti zapeče-
nih skorjic pri mesu, mu zavije-
jao zrezek, kos perutnine ali
ibo v alu folijo. Dodamo malo
laščobe. Zavijemo tako, da
sok nikjer ne more ven in spe-
•čemo v ponvi, lahko neposred-
no na kuhalni plošči ali na žaru.
Za tiste, ki skorjice smejo jesti,
malo pred koncem pečenja za-
vitek odpremo in vsebino ru-
meno zapečemo.Tako spečemo
tudi na koščke narezan krom-
pir, ki ga potresemo s seseklja-
nim peteršiljem in mu dodamo
malo masla ali olja, lahko pa
pečemo tudi brez maščobe.
Testo za sladice se rado pri-
me dna pekača. To prepreči-
mo, če dno obložimo s folijo.
Isto velja za razne druge mod-
le, kot so tiste za torte, biskvit
in podobno. Folija se mora dna
tesno prijeti, gubice poravna-
mo. Pečeno sladico lahko dvig-
nemo s folijo vred. Posebno
dobro se folija obnese pri sad-
nih sladicah, kjer je več vlage.
Riba ostane lepa in cela, če jo
zavijemo v folijo in denemo ku-
hat v krop. Glava in rep sta lahko
zunaj. Kuhano dvignemo brez
težav in malo ohlajeno odvije-
mo.Ribja koža ostane popolno-
ma cela. Tudi jajce, ki ga vzame-
mo iz hladilnika, ne po počilo
zaradi prevelike toplotne razlike,
če zavitega v alu folijo potopimo
v krop. Z alu folijo lahko nado-
mestimo tudi vložne posode v
loncu na zvišan pritisk, če vanjo
zavijemo živilo in vložimo v lo-
nec. Preden zavitek zapremo,
vanj vlijemo malo vode, da ima
živilo za kuho dovolj vlage.
Kot vemo, hranimo ostanke
jedi in živil v hladilnikih vedno
pokrite oziroma zavite. Iz alu
folije lahko hitro naredimo za
vsako posodo prilegajoč se po-
krovček, ki ga lahko večkrat
uporabimo. V njo zavijemo tudi
živila, kot so npr. narezana sala-
ma, pečeno meso, klobase in
podobno. Živilo ne hlapi in tudi
ne oksidira, ker je zavarovano
pred zrakom. Sveža riba, zavita
v alu folijo, ne razširja svojega
vonja po celem hladilniku. Alu
folija je tudi odlična embalaža
za živila, ki jih želimo zamrzni-
ti. Embalaža bo trdnejša, če
vzamemo več plasti folije.
Piše: MAJDA KLANŠEK
BIO
KOLEDAR
CVETJE V VASEM DOMU
Suhi šopki za dolgo zimo
Kar nekaj rož, v katerih
uživamo poleti, je primernih
za sušenje. S suhimi aranž-
maji si bomo popestrili dom
v nekoliko bolj pustih zim-
skih dneh. Prav gotovo se v
marsikaterem cvetličnem vr-
tu nahajajo cvetlice, kot so
hortenzija, srebrenka, volčje
jabolko ali rman. Prav vse so
primerne za sušenje.
Srebrenka -
Lunaria annua
Srebrenka je v času svetenja
diskretna roža. Cveti konec
spomladi, oziroma v začetku
poletja v beli, rožnati ali najpo-
gosteje v vijoličasti barvi. Ko-
nec poletje se iz cvetov razvije-
jo »papirnati« rjavkasto-zlati li-
stiči, po katerih je srebrenka
tudi bolj poznana. Uspeva v
senčni legi in v odcednih vrt-
nih tleh. Posejemo jo maja ali
junija. Ko sejanci dosežejo pri-
merno višino, jih razredčimo
na razdalje okoli pet centime-
trov. Jeseni jih z nekaj prsti
okoli korenin presadimo na
stalno mesto in zalijemo.
Za sušenje izberemo prime-
ren prostor. Biti mora temačen,
s čim manj vlage, topel in zra-
čen. V takih pogojih stebla ne
bodo splesnela in se bodo hitro
posušila. Primerna prostora sta
podstrešje ali suha klet. Rastli-
ne je potrebno za uspešno su-
šenje tudi ustrezno pripraviti.
Stebla povežemo v manjše šop-
ke. Če je šopkov več, poskrbi-
mo, da se ne dotikajo. Da bodo
stebla ostala ravna, jih obesi-
mo z »glavo« navzdol. Sušimo
jih nekaj tednov.
Posušene semenske luske so
sestavljene iz treh plasti. Zuna-
nji sta temnejši, notranja-sred-
nja pa je svetlejša. Če želimo
imeti svetlejše, jih torej olupi-
mo. Suhe luske je sicer eno-
stavno olupiti, vendar je opra-
vilo zamudno. Z nohti zunanji
plasti razmaknemo. Pri tem
pridemo tudi do semen, ki se
nahajajo med luskami. Prihra-
nimo jih za naslednje leto.
Posušena stebla z olupljeni-
mi sli neolupljenimi luskami
lahko različno uporabimo.
Stebla so lahko dolga, damo
jih v visoko vazo, ki jo postavi-
mo na primer v kot sobe. Lah-
ko pa stebla skrajšamo in da-
mo v majhno vazico na mizo.
Lahko pa jih v pleteni košarici
kombiniramo z drugimi suhi-
mi rožami.
Hortenzija -
Hydrangea
macrophylla
Avgust in september sta me-
seca, ko v vsej svoji lepoti zac-
vetijo hortenzije. Ne pravijo ji
zaman kraljica pozno cvetočih
grmovnic. Cvetijo v različnih
barvah: beli, od roza do vijolič-
ne, rdeči, modri. Na barvo vpli-
va sestava tal. Tako na primer
se lepa modra barva razvije v
zemlji, v kateri je železo. Tudi
socvetja se pri različnih vrstah
razlikujejo, od stožčastih do
okroglih. Lepo uspeva na senč-
ni leg in v rodovitnih tleh.
Za sušenje odrežemo cvetove
takrat, ko so najlepši. Cvetovi so
težki, zato jih ne bomo imeli na
dolgih steblih. Dolgi naj bodo le
približno decimeter. Tako kot
srebrenko tudi hortenzijo suši-
mo s cvetom navzdol, vendar s
tako razliko, da sušimo socvetja
posamično. Barva bo med suše-
njem postala temnejša. Suhe
svetove dodamo k drugim živo-
barvnejšim suhim rožam.
Volčje jabolko -
Physalis alkekengi
Volčje jabolko ali lampijončki
cvetijo julija in avgusta. Imajo
majhne in bele cvetove. V času
cvetenja niso nič posebnega, za-
nimivi pa so plodovi, ki zorijo
septembra in oktobra. Imajo
obliko lampijončka in so dolgi
približno pet centimetrov. So
rdečkasto-oranžne barve. Volč-
jemu jabolku ustrezajo vsaka
vrtna tla, sončna ah senčna le-
ga. Je trajnica, podzemni po-
ganjki pa se sami razraščajo v
zelo velikem obsegu. Torej jih je
potrebno samo posaditi, za raz-
množevanje pa bodo poskrbeli
sami. Stebla porežemo proti
koncu jeseni. Odstranimo zele-
ne liste in pustimo le rdeče
lampijončke. Postopek sušenja
je enak srebrenkinemu.
Posušene lampijončke upo-
rabimo v najrazličnejših
aranžmajih, samostojnih ali v
kombinaciji z drugimi suhimi
cvetlicami. Včasih se zgodi, da
steblo ne zraste ravno. V teh
primerih potrgamo lampijonč-
ke in jih posušimo same. Eno-
stavno jih lahko damo s ste-
kleno bučo in že imamo zani-
miv okras.
Rman - Achillea
Rman je trajnica, ki bogato
popestri vrt, prav tako je pri-
meren za sušenje. Vendar gle-
de na ostale omenjene rože
zahteva posebne pogoje. Zah-
teva prostor z veliko sonca,
nerodovitna tla in kar je pose-
bej pomembno, tla morajo biti
dobro odcedna. Tako so skal-
njaki najprimernejše mesto za
gojenje rmana. Prav tako pa ga
lahko ob upoštevanju omenje-
nih pogojev posejemo oziro-
ma zasadimo v cvetličnem vr-
tu ali v gredi ob ograji. Višina
rmana je različna, pač glede
na vrsto. Lahko so nizki, do
višine petnajst centimetrov,
ali visoki do višine enega me-
tra. Na steblih so bogata soc-
vetja razhčnih barv. Tako je na.
primer vrsta tomentosa nizke
rasti in cveti rumeno. Vrsta
clavennae cveti najprej roza,
nato pa se cvetovi pobelijo. Je
tudi nekoliko višja.
Za sušenje porežemo cveto-
ve avgusta, v času polnega
cvetenja. Tudi rman sušimo
tako kot srebrenko. Torej po-
vezan v majhne šopke, obr-
njene z »glavo« navzdol.
Nanizanih je le nekaj prime-
rov rož, ki so primerne za
sušenje. Postopek sušenja je
enak pri vseh. Paziti moramo
le na to, kdaj bomo katero
odtrgali in pričeli s sušenjem.
Eternele ali gojene suhe rože
nabiramo, preden se cvet po-
polnoma odpre. Tako bodo
bolj obdržale svojo barvo.
Med rastjo so cveti sicer suhi,
listi in steblo pa sočni. Tudi te
rože moramo pred uporabo
posušiti. Zelene liste pred tem
potrgamo, steblo pa poskuša-
mo čim bolj zravnati. Sušimo
lahko tudi travniške rastline,
kot so na primer lepotni rman,
zlatice, solzice in podobno.
Naberemo jih takrat, ko so v
polnem cvetju.
Za aranžmaje iz suhega cvet-
ja marsikaj najdemo tudi na
žitnih poljih. Žita nabiramo lah-
ko zelena ali rumena. Z malo
domišljije bomo oblikovali za-
nimive suhe aranžmaje iz cvet-
ja, ki ga bomo nabrali na vrtu,
travniku, polju ali celo v gozdu.
wmm suzana suholežnik
Volčje jabolko s plodovi, ki so podobni lampijončkom.
48

Lejga, tička!
NASMEH,
PROSIM!
Tokrat nam je šali poslala
Janja Kajtna iz Laškega in se
tako vpisala na naš seznam
nagrajencev.
Pekel
Pacient leži na operacijski
mizi. Tedaj v hiši nasproti bol-
nišnice izbruhne požar.
»Sestra, zagrnite okno,« pra-
vi zdravnik, »da pacient, ko se
bo po operaciji zbudil, ne bo
mishl, da je v peklu!«
Trije zadetki
Lovec Jože je vzel na lov še
služabnika.
Jože ustreli prvič in pošlje slu-
žabnika, naj gre pogledat, kaj je
zadel. »Po perju sodeč, bi rekel,
da je fazan,« poroča služabnik.
Jože ustreli drugič, služab-
nik spet pogleda in pove:
»Gospod Jože, po ušesih so-
deč, bi rekel, da je zajec.«
Jože ustreli še tretjič. Slu-
žabnik priteče in pravi: »Po
dokumentih sodeč, bi rekel,
da je lovski čuvaj...«
TRAČNICE
v boj
Andreju Cvetku iz Potrošnika, Edvardu Stepišniku iz Klasja, Adolfu Naraksu iz Žane in Zvonetu
Cizeju iz Klasja verjetno hodi po glavi samo ena misel: konkurenca. Seji bodo takole združeni lahko uprli?
Denar namesto priznanja
v mozirski občini ob prvem prazniku še niso podeljevali občin-
skih priznanj. Namesto priznanja je na koncertu Godbe na pihala
Zgornje Savinjske doline župan Jakob Presečnik izročil potrdilo o
nakazanih 100 tisočakih. Verjamemo, da je bil dirigent Frand
Goljuf bolj vesel denarja, kot bi bil priznanja, če bi ga dobil. Mogoče
bi ga še bolj razveselila kakšna višja številka na začetku znesko.
Ponovno V fotelja
Ste opazili, da se pri kandidatih za župane pojavlja kar precej
znanih imen? Seveda, saj se bodo očitno vsi dosedanji župani po
izteku štiriletnega mandata ponovno pognali v boj za županski
fotelj. Pa naj še kdo reče, da oblast ni sladka!
Samo nasmeh je bolj grenak...
Celjski regijski posvet o devetletni osnovni šoli je bil v veliki
predavalnici Dijaškega doma Murska Sobota. Očitno je ministrstvo
za šolstvo in šport obupalo nad Celjem kot univerzitetnim središčem,
če nam že osnovnošolske ravnateljice in ravnatelje »podijo« iz regije.
ZANIMIVOST
Hruške za srečo
Da je lahko 13 tudi srečna številka, dokazuje drevo na vrt
Lupšetovih v Levcu. Na eni sami vejici je zraslo trinajst debel
hrušk, ki se jih je najbolj razveselil in nas na pogled povat^
ponosni gospodar Mirko.	Z.
RIBIŠKE TROFEJE
Ribič, ribič jo je ujel...
Marjan Zupanec je že petnajst let član celjskega Ribiške
ga društva, a večje ribe kot je tale tolstolobik, še ni ujel. 5
svojimi 112 centimetri in 24,5 kilograma naj bi bila eni
največjih rib te vrste, ki so jo ujeli v Šmartinskem jezeru-i
Marjan je tolsto orjakinjo, ki se prehranjuje s planktonom
ujel ravno na prvi dan šole. Po uri večernega ribarjenja se i
nameraval napotiti proti obali, ko je se je njegov trnek nenado
ma zapel za hrbtno plavut ribe, ki jo je še več kot uro vlekel i
vode. Sicer pa je bila doslej njegova največja trofeja nekolik
manj kot sedem kilogramov težki krap, ki ga je ujel n
tekmovanju ribičev leta '90 in si tako prislužil naziv ribiške?
carja.	B-'
VITEZI BELEGA MESTA