Naročnina mesečna S9 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi nlfc/IB WENEC Telefoni vednUtras dnevna služba 20» — nočna 299*. 2994 in 205« Ček račun: Ljub- liana št. IIIMU m lO.MV ta inseratej Sarajevo Stv r^bi, Zagreb štv Vl.Ull, Praita-I >unaj 24.79* Uprav«, kopiiHr-leva b. telefon 299J izhaja rsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Dajte nam javna deta! V naši državi smo dobili že večkrat zakone, ki so v svojih nazivih omenjali tudi javna dela. Toda javna dela so se pri nas izvajala v majhnem obsegu, včasih pa s ostala samo na papirju. V politiki javnih del emo prav za prav napravili prvi korak šele februarja 1935 z znano milijardo dinarjev z: javna dela, ki je bila kasneje povišana še za 157 milijonov dinarjev. Ta uredba o javnih delih je predstavljala znaten korak naprej, ker se je bistveno spremenil način financ ranja javnih del. Vse dotlej so financirali javna dela iz rednih in izrednih proračunskih sredstev ali pa celo nalagali nove davke. Poleg tega je nova ureditev pomenila korak naprej tudi zaradi svoje obsežnosti, saj pomeni vsota 1 milijarde 157 milijonov Din res velik prispevek v pomoč našemu gospodarstvu. Toda žo večkrat smo moral omeniti, da odpada na Slovenijo od teh javnih del premajhna vsota. Za zeleznice je določenih 579 milijonov Din, od tega odpade na Slovenijo 34 milijonov Din ali 5.9%. Za ceste pa je določenih 578 milijonov Din, od česar bi imela dobiti Slovenija 35 milijonov Din ali 6.05%. Toda v tej številki je vpoštevana rekonstrukcija celotne ceste Ljubljana—Delnice v znesku 10 milijonov Din, od česar pa se porabi za dela na področju savske banovine poldrag milijon Din, tako da prav za prav dobi Slovenija samo 33.5 milijonov Din. Seveda bi bili veseli, če bi se vsaj za Slovenijo določeni znesek čimprej začel porabljati. Toda, dočim so skoro za vse druge cestno gradbe bile že razpisane licitacije in so se dela že začela, tako da je zanje potrošenih že najmanj 200 milijonov Din, pri nas ne pridemo nikamor naprej. Bilo je sicer že več licitacij ,toda niso uspele. Če pa je bilo dovolj licitantov, pa je bila zopet licitacija razveljavljena .Nočemo preiskovati razlogov, kdo je temu kriv, ali prevelika vestnost urad-ništva ali sploh birokratični ustroj naše državne uprave, za nas je dejstvo, da od ogromnih vsot, namenjenih in že izdanih za javna dela. ni prišlo k nam skoro nič. Toda nešteto razlogov je, ki govore za to, da bi se moral izvesti program omenjenih javnih del ravno v Sloveniji. Naše ceste so v izredno slabem stanju in vedno bolj se nas izogiba mednarodni avtomobilski promet. Pa tudi pri nas opažamo pomanjkanje dobrih železniških zvez. Res se gradi — kdaj bo na dograjena, pa ne vemo — proga Št. Janž— Sevpica. Toda ta proga ne bo imela velikega pomena, če se istočasno ne zgradi zveza Slovenije z morjem iz Kočevja na Sušak ter se priključijo tudi ostale dolenjske železnice k tej progi. Poleg tega seveda bo pa treba tudi že obstoječe proge temeljito popraviti, da bodo lahko zmagovale večji promet. Zato moramo ugotoviti, da program javnih del iz preteklega leta še oddaleč ne zadostuje najnujnejšim potrebam slovenskega gospodarstva. Ni pa samo zahtevati, da se izvede vsaj že postavljen ta program, kajti Slovenija potrebuje še mnogo več. Danes preti najvažnejši panogi slovenskega gospodarstva, to jc lesni industriji ter trgovini poguba. Vemo, da marsikateri napori za vnovčenje našega lesa na neitalijanskih tržiščih ne bodo uspešni. Pa tudi, kjer bodo uspešni, ni mogoče misliti, da se bo takoj lahko tja usmeril ves naš izvoz lesa. Čaka nas še dolga doba prilagoditve na draga tržišča lesa in vprav zato preti velika brezposelnost našemu delavstvu. Naše delavstvo pa je pripravljeno delati. Niti ne računa s kakšno znatno državno podporo, ampak zahteva kot vse slovensko gospodarstvo, da se mu da prilike za delo. Od vsepovsod nam prihajajo klici in poročila: dajte nam dela! Tu bi bila umestna velikopotezna politika javnih del, ki ne bi izvrševala samo dosedanjega programa, ampak začela izvrševati še obsežnejši, pa nujno potrebni program javnih del. Rekel bo kdo, da za to država nima dovolj sredstev, toda če so našli denar in ga šo imamo za gradbe drugod v državi, se mora najti denar tudi za Slovenijo. V letih dobre konjukture so cenili izvoz lesa iz naše banovine v Italijo na 250 milijonov Din. Praktično prav za prav drugam z našim lesom trenutno tudi ne moremo. Nakopičene so velike zaloge na žagah, v njih pa investirane ogromne vsote naših indu-strijcev in trgovcev. Vsi ti se nahajajo obenem z delavstvom v položaju, iz katerega trenutno ni dragega izhoda, kakor to pravilno imenuje nek list: socializacija izgub. Če smo imeli za žitni režim stomilijonske vsote na razpolago, jih moramo imeti tudi za naše lesno gospodarstvo, ki je prav tako važen faktor v domačem gospodarstvu, ki tudi odlično prispeva k našemu izvozu. Še več! Vedno težje nam je prodajati našo pšenico, dočim se je izvoz lesa še. kolikor toliko držal. Še posebej pa moramo poudariti, da je upravičena naša zahteva po izdatni državni pomoči že zaradi tega, ker so naši državi narekovale politiko sankcij obveznosti, sprejete s paktom Zveze narodov. Naša lesna industrija in trgovina sedanjega položaja nista zakrivili ter si resno prizadevata, najti nova tržišča za naš les. Radi vseh teh razlogov je potrebno, da naša državna gospodarska politika najde nova tržišča za naše proizvode in se pri tem sklicuje na to, da so skoro vse države, članice Zveze narodov, pristale, da dajejo druga drugi kompenzacije za izgubo italijanskega tržišča. Toda ker ne moremo čakati na uspehe takih akcij, ki zadevajo na velike težkoče, moramo z vso odločnostjo zahtevati, da priskoči država na pomoč in da dela in kruha vsem tistim številnim delavcem, ki so radi sedanje krize brez svoje krivde in tudi brez krivde svojih poslodajalcev prišli ob kruli. To se pa da izvesti le z velikimi javnimi deli. katere lahko financira država. Snj državna gospodarska politika ne snie^ dopustiti, dn propade tnko važna pokrajina, kakor je Slovenija. Kljub temu du šteje Slovenija komaj 8% vsega prebivalstva Da razbremene rasa Desio Najbolj krvava bitka Abesinci srdito napadajo pri Mahati Ras Našibu prodira po Ogadenu na pomoč Desti Mobilizacija v Abesiniji Reuter poroča: Abesinci »o v teku hudih borb pri Makali odbili več italijanskih protinapadov. Pri tem so Italijane pritisnili za nekaj milj nazaj. Na abesinski strani se še dalje trdi, da so Abesinci zaplenili veliko število topov in večkrat je prišlo do strahovite borbe mož na moža. Italijani in Abesinci izjavljajo, da so odločilno zmagali na severni fronti, kjer so oboji poklali mnogo nasprotnikov. Po vesteh iz abesinskega vira, je na južni fronti začel ras Nasibu ofenzivo proti generalu Grazzianiju. Iz Addis Abebe poroča Reuterjev dopisnik brzojavno, da se v Tigreji (na severu) še vedno bije huda bitka, ki se je začela pretekli teden. Abesinci so uspešno odbili ofenzivo Italijanov in prešli v protinapad in zavzeli izvestno število strateških položajev. Bitka se nadaljuje zelo krvavo v okolici Makale. Abesinci so globoko prodrli v italijanske postojanke. Ne ve še, kolikšne so izgube Abesincev, vendar j>a so zelo težke. Borba se vodi dan in noč na fronti 110 km, ki se razteza jugozahodno od Makale do jugozapadno od Aksuma. Po še nepotrjenih vesteh"je pri teh bitkah sodeloval tudi vojni minister ras Mulugeta s svojimi četami, in sicer vzhodno od Makale. Med to bitko je ras Mulugeta umrl naravne smrti. Prva vest o zmagi je prišla od rasa Kase, čigar čete se nahajajo jugozapadno od Makale. Vesti o porazu na južni fronti navdajajo z veliki skrbmi uradne kroge. Tem bolj pa so jih razveselile vesli o zmagah na severu. V krogih okoli cesarske palače se slišijo glasovi, da bodo ti krogi zaprosili abesinskega cesarja, da naj zapusti Dessie in da naj prouči vprašanje, če ni ojiortuno, da bi obiskal južno fronto. Vesti iz italijanskega vira pripovedujejo, da so Abesinci v teku najbolj krvave bitke na severni fronti izgubili več tisoč mrtvili v pokrajini Tembien in da so Italijani ujeli mnogo ujetnikov. Italijanska letala sodelujejo pri teli bitkah. Italijanski letalci trde, da je bombardiranje lahko in da nižje ležeče položaje obstreljujejo s strojnicami. Iz Addis Abebe poročajo, da gre na južni fronti ras Našibu hitro naprej proti središču desnega krila italijanske fronte. General Grazianl mora vzdrževati fronto, ki je okoli 700 km dolga. Ras Našibu hoče prisiliti generala Grazianija s svojo protiofenzivo, da ustavi svoje operacije jiroti rasu Desti. Ras Seium srdito napada Addis Abeba, 24. jan. b. Od jionedeljka do četrtka so trajale strahovite bitke med četami rasa Sejuma in italijanskimi domačini, ki se nahajajo na položajih v bližini Makale v severozapadni smeri. Po najnovejših vesteh s severnega bojišča je v teli borbah padlo več tisoč italijanskih vojakov in hrabra armada rasa Sejuma je postala popoln gospodar teh italijanskih položajev. Tudi z abesinske strani je bilo mnogo žrtev, toda v silovitem zamahu jih Italijani kljub strašnemu ognjenemu pozdravu niso mogli zaustaviti. Podrobnosti o bitkah še manjkajo. Italijansko uradno poročilo tO5 Rim. 24. januarja. AA. Agencija Štefani pri-občuje komunike št. 105: Ker je italijansko poveljstvo izvedelo iz zanesljivih virov, da vrše znatne abesinske čete pod poveljstvom rasa Kase gi- banja v Tembijenu, da pripravijo ofenzivo, zato je ftoveljstvo sklenilo sovražni poskus vdušiti in je izvršilo krepak napad. Napad italijanskih čet je sovražnika presenetil. Ogorčeni boji, ki so trajali 21., 22. in 23. t. m. so se snoči končali z našim popolnim uspehom. Jutrišnji komunike bo objavil vse podrobnosti te bilke. General Graziani sporoča, da je na področju, kamor je prodrl in ga zavzel, ukinil suženjstvo v vseh oblikah. Neko naše letalo je v bojih pred zavzetjem Negelija, kjer se zdaj nahaja štab generala Grazianija, padlo na zemljo. Doprinos civilizacije: 30.000 kg ehrazita 1000 laikov V bojih pred zavzetjem Negelija so italijanski letalci izvršili na somalijskem bojišču 130 poletov. Večini teh poletov je bil namen obstreljevanje sovražnih čet. Tik pred zavzetjem Negelija, je mesto bombardiralo 20 letal. Pri bombardiranju so letala vrgla 39.037 kg razstreliva. Italijanska Agencija Štefani jioroča iz Dola: Odločilni elementi, ki so odločili zmago pri Nege-liju so poleg generala Grazianija bili piloti in tanki. Bombardiranje od strani italijanskih avijo-nov je porušilo utrdbe Abesincev. katerih ostanki še sedaj pričajo, da so vsa dela izvedli evropski strokovnjaki. Italijanska letala niso bombardirala skladišče municije in živeža, temveč so z ognjem iz strojnic prisilila abesinske straže, dn so zapustile svoje položaje. Tako so skladišča nepoško-dovana prišla v roke Italijanov. Na drugi strani je manevriralo nad tisoč tankov, ki so brez od mora gonili sovražnike. Hrabrost italijanskih čel in prav tako hrabrost domačinov in popolna organizacija prehrane vojske so mnogo pomagali k tej veliki zmagi. Sedaj Italijani utrjujejo Negeli. Graziani poroča: Zastoj! Asinara. 24. jan. b. General Graziani sporoča, da bo sedaj nastopil zastoj nn južni fronti. V uied-času se bo pripravljala nova ofenziva. General Graziani bo skušal urediti v tem času politične in vojne razmere v sedaj zasedenih krajih. Vlada levičarskega kartela v Franciji Pariz, 24. jan. AA. Havas poroča: ob 13.45 so uradno sporočili, da je vlada g. Sarrauta sestavljena, in sicer takole: predsednik vlade in notranji minister Sarraul (radikal); min. brez portfclja Paul-Boncour (socialist); pravosodni minister Yvone Dclbos (radikal) zunanji minister Flandin (rep. levica, prijazna radikalom): finančni minister Regnier (radikal); vojni minister general Gcorge (izven strank), mornariški minister Pičtri (republ. centrum): trgovinski minister Georges Bonnct( radikal): minister za pošte Mandcl (neodvisen); gradbeni minister Chautemps (radikal); letalski minister Dčat (socialistični razkolnik). prosvetni minister Guerin; kmetijski minister Tellierj kolonijski minister Stern (radikalna levica); delovni minister Trossard (socialist, razkolnik); minister za narodno zdravje Nicolle; minister za trgovinsko mornarico Cbappedc-laine (radikal); minister za pokojnine Renč Baissc. Državni podtajniki v Sarrautovi vladi so: V predsedstvu ministrskega sveta Jcan Zay, v notranjem ministrstvu Bcausite, v pravosodnem ministrstvu Bibicr, v gradbenem ministrstvu Ma-get in za tehniški pouk Jullien. S a r r a u t Ženeva zaključila zasedanje Salomonshi nasvet Titulesca Urugvaju in sovjetski Rusiji Ženeva, 24. jan. o. Devetdeseto zasedanje sveta Zveze narodov se je končalo danes zvečer. Na dopoldanskih posvetovanjih je bilo odpravljeno vprašanje Gdanskega in sicer s sporazumom med l.denom in člani gdanskega senata. Svet je odobril ta sporazum, vendar pa bo presodil vse potrebno tedaj, ko bo senat mesta Gdanskega dokazal, da se bo držal določil tega sporazuma. Popoldne se je vršila zaključna seja sveta. Najprej je romunski zunanji minister Titulescu povabil svet Zveze narodov, naj priredi prihodnje zasedanje sveta meseca maja v Bukarešti in ne v Ženevi. Nato je podal Titulescu poročilo o sporu med Urugvajem i.i SSSK in svetoval, da naj obe strani storita vse, da ne bosta pog-abljali spora in da se kmalu pomirita med seboj. Litvinov in urugvajski delegat Guani sta se Titulescu najlep se zahvalia za njegov trud. O rešitvi spora bo razpravljalo prihodnje zasedanje svela ZN. Nato je bilo zasedanje zaključeno. 99 ii Spoštoval bom ustavo* Edvard VIII. spodnji zbornici London, 24. jan. AA. Na današnj; -eji spodnje zbornice je ministrski predsednik Baldvvin predal predsedniku spodnje zbornice poslanico Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. Seji zbornice so prisostvovali vsi poslanci do zadnjega. V poslanici stoji: Prepričan sem, dn je spodnja zbornica v veliki žalosti zaradi smrti mojega ljubega očeta, ki je vse življenje posvetil službi naroda. Ker je bil navdihnjen z globokim pojmovanjem dolžnosti, jc zmeraj težil za tem, dn se je držal zakonov ustavne vladavine. Trdno sem odločen, dn bom tudi sam šel po poti, ki jo jc nakazal inoj predhodnik.« Nato je spodnja zbornica sprejela prvo i adreso, v kateri izraža sožalje Nj. Vel kraljici j in jo zagotavlja, da nikdar ne bo pozabila vdanosti pokojnemu vladarju in domovini. V drugi adresi pozdravlja novega kralja in izru/u pre- 99 a Stranka upornikov... Angleška delavska stranka odklanja komuniste London, 24. januarja. AA Kakor jc že znano, so pristojne instance angleški delavske stranke že drugič odbile formalni predlog angleških komunistov, da sc ustvari tako zvana v državi, vendar prispeva k vsem državnim neposrednim davkom z 12%. Če bo to nesorazmerje trajalo dalje, potem bomo kaj kmalu porabili vse svoje kapitalne rezerve ter bomo živeli iz rok v usta in bo življcnski standard našega naroda strahovito padel, tnko dn delež Slovenije kmalu ne bo znašal več. kol znaša delež Slovenije nu i, iokupnent prebivalstvu države. skupna fronta. Glavni organ delavske stranke londonski Dnilv Herald' v svoji jutranji izdaji pozdravlja odločitev vodstva stranke, in pravi mod drugim, tla jc komunistična strnnkn stranka prevrutnežev in upornikov, ki noče in tudi ne ve posvetiti svoje moči delu /a zboljšanje pogojev življenja najširših slojev narodu. Vse svoje energije posveča ta stranka rušenju, prevratu in državljanski vojni in diktaturi samo enega stanu. Predlog komunistov o enotni fronti z delavsko stranko, po mnenju listu ui iskren in izhaja sntno iz želje, da sc i/ velike angleške I delavske slranke ustvari orožje /u čim lužje i j širjenje prevratne komunistične propagande v I Veliki Britaniji. 1 pričanje, da bo tudi njegova vladavina jiosve-čena zagotovitvi sreče in svobode vsega naroda. Zahvala sv. očetu Rim, 24 januarja AA. Agencija Štefani poroča: Sveti oče papež jc sprejel od Nj Vel kralja Edvarda VIII. sledečo brzojavko Nj. Vel. kraljica mati in jaz skupno zagotavljava vašo svetost, o naši največji hvaležnosti za izraze sožalja, ki ste nam jih poslali o priliki težkega udarca ki ji zadel na« in narode britanskega cesarstva s smrtjo kralja in mojega ljubljenega očetu. Mimohod naroda London, 24. jan. b. Davi se je pričel mmio hod mimo mrtvaškega odru. nn katerem leži kralj Jurij V. žc snoči so se pričele zbirati pred vvostminstersko dvorano ogiouine množico narodu ter so čakale vso noč. du bi lahko lavi izkazale zadnjo čast svojemu mrtvemu k al j u. Ponoči so postale množice vso gostej"o ter zavrle vos promet nu trgu. Policija jo sicer večkrat poskušala množice razpršiti, toda vedno brc/ uspeha. Navsezudnje sc jo morala ukloniti ljudski volji in odstopiti od svojih zalili v Dav i p« so pričelo zopet prihajati iz vseli ulit ogromne množice ljudstva, ki so tako roko,' I.I« Kirnle vse dohode k vvestminstorski dvorani O kakšnem prometu sploh ni moglo bit' govora policija pa jc bila brez moči. dn bi napravilo red in od prla pot prometu. Mimohod sc ji pričel navsezgodaj zjutraj v gostih vrstah in jo traja« vse do mraku. Zadnji podpis V zgornji zbornici so po govoru lorda euvnr ja drž. pečata govorili voditelji delavske in Ii beralno opozicijo. Odobrili so predlog,• I..i Nadaljevanje na 2. strani spodaj. Trije ministri v Ljubljani Velika lesna honlerenca prihodnjo nedeljo Bel*™«!. 24. jan. A \. Zaradi škodo, ki Jo trpi manu tajim intluklri.iii v zvezi .. »aukri]uiqi proti Italiii. bi) nedelji .!,. . ?'i. jaminin v Ljubljani veliko /'i -n i v ..!!.;•■ l ," > i - i - i' • voni!io\ cir;. '-Ur banovin /.bi)iv.var,-a .- ■ bodo udeležili tudi iinnisiri i'ntiii':i ( v ellan ic. d;. vila i Viharne in Djurn .lankm '/,lioni.\tr,iu bodo prisostvovali tudi go-• podart-lvoiiikl iz Iruuili banov n ii: osrednji od- bor dn i. lun ij-kiiu nn Kraljev. baliska uprava v Ljubljani objavlja: Ivouicrciii a gospodarskih korporaeij in strokovnih združenj. ki ua.j razpravl.i:t o sliinjil liflfegit gWrt-iii -jimlar-di;' ter nas« lesne trgovine in ni-i dnntri.il' in ki jc »klicana z:i 2«. t. m. ob Iti do-j poldne, -<• b:» vršila v \lji»ii preiska• i zadevi aii.i jc zagrebška policija pr.h o no\ - Ii c-'kril i j o d-lor-au:«: zag; bškili komuni- j postopanje V /vezi s lov l'rt;f!'*va prfctl; ttb(]uh!ii siražiiilat Raiajca je lirauih 26 oseb. za icrotcv;1;' >1" jv ubii. Ic član tajne komunistifne I ilani tajne komunistič gitacije, i.H«-. vam tdarn s I; up" ae te, je dobil uih skupin okrajnih i llgOlOV ■ aiitn.-j-. revolver pred dvema iiiesiecv.na i::l vodstva komunistično organizacije i ua!of.c:n, da ubije enega od bivših tovarišev, nn katerega ic p::del sum. da je m Be.larad, 2-!. ian. M'::>'.-• ter /a socialno politiko j in narodno zdravje Dragi'-a Cvctkoviš jc dal v I j zve/a 7. uredbo z zakonsko m. -o o izpremombah ; in dopolnitvah invalidskega 'akona tole izjavo: j Cepra- so sedanje finančne razmere težavne, j jo finančni minister vendaile dal na razpolago potrebi-.; zne.ek za ureditev invalidskega vprašanja. /. rnedmiiii>l:'s'io 1 onii.iio med delegacijami ti-socalucga mioirlrstva sem dosegel vpr. anjih I o uredbe. Mini- j straki vet je na seji 17. januarja t. 1. to uredbo , dobri1. S pooolnstilom, izdanim v členu 79 zako- , na o proračunskih dvanajslinah za mesece avgust | do marec 1935-36 pride la uredba pred finančne j ompgcci odbore narodnega predstavništva v defmltivno odobrite.. Glavne odlike te u edbe so tele- Po obstoječ..m invalidskem zakonu so ^ nekatere • kupim; družin imele na račun pogrebnih tro-■ \o'. dobi i i cdSkodaiso «• vlJini enega mesečnega zne^ ca Ta znei.ek je't>il- premajhen za kritie tro- , • kov ' m-da ni'ii .a korai rojj določil Irmasečne j prešel v nasprotno taborišče. Razni tega so ugotovljene tudi vc podrobnosti v zve/i s samim zlo-linciii in so zbrana vsa doka/ilna sredstva za sodno leai zločinom pa je bilo are-katere je ugotovljeno, da so tiene organizacije, in sicer udaril« predmestnih odborov Karla Marksa, Ltnina, Vorošilova in Georgija' Dimitrbva. Po preiskavi so bodo vse osebe izročile pristojnemu sodišču /a zaščito države nanenega in sporazum o sne . aib SikC b: oseba« 17: / J.idv doidadami za kritje pogrebnin troikov. l-o čienu ?■ invi' /crv liit častnikov, 1 podlagi posebnih >:« ;.-.«ijo v vi- i ■ini ooitotlcov ia-. alid-ie i>o'Jporc i vdovami rt- j zervnih č*vf<»ko<-. ki jobivajo pokojnino po invalidnem zakonu iz leta 192". vratne umrlih vojrfh invalidov s 50 odstotno i csposobnostio cc >.-?_!c pravico co iavolidakc pori-ore. Zakon iz leto 1929 i jim je to pravico vzel. Ta uredba jim pa vri'.? te ukinjene pravico tat.o, da bodo to družine imele > pravico do invalidske podpore. Po invalidskem MKOtm iz leta 192'. so imeli invalidi katerokoli skup:oe pravico, v kateremkoli t času zaradi povečania nesposobnosti zahtevat. : pregled i.i na podlagi tega pregleda zahtevali p>- | višanje invalidnine. Nova uredba odreja, da ir.va- | iidi od 7. do 9. skuoine lahko zahtevajo ponov-i j pregled *iu zviianie invalidnine pod pogriean. da se jim pri tei prlloiaosU ugotovi nesposobnost v ; %iftni najmanj 70 ccM. 0'rr'tcTi. bi so du.evno • ali tele no popolnoma nesposobni zn zasbzc!" se prizna po izpolnjenem 10. letu. '. oi ■ ar traia ta . nesposobnost, pravi.« dn invalid.iine. t-cd ocJc-jcm*. e'a r.o br«-'. lastne i.rivde in pred izpolajca m | 16, leten poslali dušavuo ali telesno ponolnoais nesposobni 71 vsak zaslužek. Prav tako as poveča tudi vdovam, kad.r .»e ponovno psrože, do'a z i rani k m hajiuaiij St!",; ncsnofoluij. ni bedo zdaj pri itovoiii pregledu prav tako karakterizirani z 80 . iicr.fn3obuo.-it.io za delo. Dn;j;;i prav tako važna določba le nove uredbe c.1 reja, ila se tisie osebe, ki so zamudile po čl. IC4 in 103 invalidskega zakon? za prcdlfžitei prijave. !a'•.!■;o v roku ti mesecev, računajoč od dneva,' ko siopi ta uredba v veljavo, naknadno vložr piijavo Ta uredba je poseluo smotrena, ker so irkaterc osebe, zlar.ti v sorskih krajih, zaradi oddaljenosti- od -občin«?, ali sploh zaradi neznanja opustile prijavo v določenem zakonskem roku in i/-gubile pravico do invalidnine, leni caebam re (ako omogoči,, da v tem roku vloic naknadno prijavo i i ponovno dolie piitvico do invElidnine, Z izpolnitvijo e;l. 10« invalidskega zakona ;se podjfi pravica do državne zaščiie in podpore tistim bojevnikom, ki so ostali nezmožni za delo pri vo-•?fkih operacijah leta !<11'J po balkanski vojiii. in dt u ž i n a m lislih vojakov, ki so pri teh operacijah iv'(i!i. umrli ali jiii pogrešajo. S o uredbo ie popravljeno vse listo, kar se je ;'i)!o i.i tm.tlo popraviti. Zu delinitivno ureditev i.p.a vprašanja bedo veljala stremljenja kr. vlade, .':• •• dcl/ne nri/plrčane invalidnine čim prej li-L'.:di;ajo ia da invalidska sodišča, kjer je še mnogo •'c-uf"'c:ih invalidski!) razsodb, pospeše svoje delo. 2a&vm tlmter mmm Maiibor. 21. junutirju. K si. 1 i.i a miui jioročnjoi tla mo uahajii >irvi xiovi iriki /.ti|iun obrne,ru-" občino Šentilj.l;o v hiloven';'lrvi borec ua-iii: obmejnih Slovejicev Kraujo Tiialer na ..url .i i losiei j i. Se preteklo .nctlel.io je UI } uf > j 111 < I i l-,(|«.-/ni v-j»(j j | kot iiredsednik V.olivneKji i < ■ i e - r; obrinske volitve v Št. liju ter (lo/ivci ■: '' • j>ve zadoščenje •/. •/.iiiu^osliivuim iziidom. >:, -!tein j i se jo l)')!<'/.en jio.-labšala In pravijo, da "an.i ni več rošiive. leiiezeri jir i.jene^a .lovei'sket;a lioaea .v e.i okoliiri sp,o:i:iM sueiifje je vzbiidila po jccs Horacifa 7 dveloirega na tvliclni anes -.1, ie pouoo.-e. ;up inval'd pri iv-»i rt' Voiuuu mvalidoju, la -o prejeli cd. n ne, st da pravica do brezplačnega prevoza nirru, kadar gredo v ertepedske zavede i:i_ druge zdravstvene usta>:ove tudi pri pavratku iz 1.«i ':s čl. 113 inva!ais!;:ga /al-ohranili .-.avi.o do brezplačnega zdravljenja. iud: pravica do brezplačnega prevoza. Ira:i.v se eiei.o zdravit in k; dar sc z /dravijenja vratz/o domov. ^ Nova uredba odreia tudi oprostitev sironinšoin osebnih invalidov prve do ;-.l' ; kup sne huh-kn v denarju io dtlu, ki pride v breme samoupravnih proračunov. f\::ir.žiieisa določba urc-di'-. ie _pravima in pravična uredite" vprršarja cee/usa. Nava uredba ureia ,. .-■ na tnnogfo pravičnejši način s M ni, da /viša ceuzus cd '.70 ua i70 Din m s jem ga evnja slopnjtvaje v teli n-ejah s 120 do J70 Din. Tnko .:• io vprašanje urejeno t;a ratiogo sr.iotrcnejii podi: j i. P; nevi uredbi i ado u. pr. iuvJe osebe, ki plačajo 121) Din 'očncvutga neposrednega diiv;0% iu do 1/0 dinarjev eWvka 59% odrejene invalidniiie'. J ~-i|i;o i.i določba uredbe odreja vračilo invalidnine i7. !16 Oiobiim ki so te prejemke izgubilo 7 zakonom i/ leta in sicer je osebnih inva- lidov ".203. vojnih vdov 12.500 in Maršev 1413. Ra. al ie di;lo:.bc, ki odreja vračilo invalidnine 17.41" osebam, določrjo tudi ostale določbe vračilo invalidnine in drugih ugodnosti še večjemu številu vojnih invalidov, kar nedvomno kaže. da je ta uredba velikanske va/nosti za pravilno ureditev invalidskega vprašanja. 20G0 ?e;n Xo-,':i.j ob ."•. uri je l'iil;i v filbarmoničui ; (lvcn.iai zelo dobro tisiie!:i jiriretiilev fvojou-1 i ."■ (I:žn\iie 1.lnsieiie simmizije v Ljubljani i v simmiu 2,!'it)-l:!inici' Ho rut-i,i a. Prireditev ho 1 obiskali tnko r'tai ;i licence".. učenci sami ter ! pri iatciji klrsičae v/.jfojo. Bilo so zastop. nc ii-di jirosvoinc oblasti. Dijalii so jiri jiriro-! ilil\i nii!;lir.iili uvodoma /. Iltijtloiiovo eiklad-; ho, ki so .io "eii' p izročeno podali, nato jo a.,n ori i prol-. .1 it •'.)> O -niiu, ki jo v lopeni ffo-vaiii pn vda r.ia I veliko kultni nc tradicije slo-! venskeSM nun. ia in Uiilluru'.' vezi, ki vežejo S-oveuce z v-emi imrotii, zlasti pa je dolžna {rojiti te tr: iicije Jdnničim gimnazija, ki jo ua.is.iurej-"-i srednješolski zavod v Sio.veiu.ii. S:i.; je bila !isli;".o\l.ioita pred ,':illl leli. Nato .iu leiio očrliil delo iu življenje Uoraei.ia. 'ti rr.1 .tr-v ^ .Sil .^k-.-.lij Nocoj ob 6 se je sesbd uiariboreki občinski .-vet k svoji prvi seji, ki .ji jo prisostvoval tudi okrajni glavar < I f. Popovič. Po otvoritvi Je iiie.stni župan dr. .liiviiu sporočil, dn je podpisal protestno .sjnmieiiir« proJi |pono|iiilizaclji šolskih knjig, ki jo ic liuli prebraT. Občinski svet je z velikipi odo-liraviiiiiem iu iiloskanjeni pozdravi! nastop k. /.lipami ;:.i • hrambo interesov slovenskega šolstvu ter ualo soglasno odobril njegov korali. Odobrilo te je nato Ot'00'Oln za popravek volivnih inienikuv. V disciplinski odsek sin bila izvoljen«- dri Milili r iu Ozvatie, l;nl naiiie-itnikn pa Stabej in Prl-Jalelj. --- Novouvslnuovljeui gasilski župi maribor-; ski se dovoli 1300 I>i■ i podpore. — Na vrsto So prišla poročilu odsekov: /a prv i odsek jo. po.ničal . šv ctiljk dl'._ Alllllor. \ prašanje zahtevo lovurnc Pinler - Lenart za odškodnino podrle hišic.' v Cvetlični' 'ulici ii, ki jo podla kot žrtev regulacije, so odgodi do prihodnjo seje. Za liniji 'odsek je-'poročat Svetnik Aljunčič. Društvo /ii vaiftvo deklet je vložilo prošnjo, naj so mu dovoli jirev/.cm Kulacherovc ustanove. I.ela 1905 je namreč učiteljica Sabina Kutseherova podarila ineslni občini svojo hišo ua Slomškovem trgu 12 zn brezposelne služkinjo in revna dekleta. Ustanova se doslej ni uporabljala v namene, za kolero jo je določila ustanoviteljica. Društvo za varstvo deklet v Mariboru pa prosi že dolgo vrsto lel, da bi so mu dovolilo prevzem te ustanove, v kateri bi uredilo azil za brezposelne služkinje iu raznim nevarnostim izpostavljena dekleta. HlvSa občinska uprava pa je vse prošnje dosledno odklanjala, pri čemer so se v občinskem svetu posebno odlikovali Koeinlisti, ki so tedaj odkrito izjavljali, i; da so proti prošnji društva samo radi tega, ker ; ga vodijo katoliški ljudje. Tudi danes «o socialistični zastopniki nastopili proti oddaji te lista- , nove Društvu za varstvo deklet, vendar so sedaj skušali svoj nastop sjiretno prikriti z zagovarjali,jem nekih občinskih intere-jv, ki pa v ničemer niso ogroženi. Predlog io bi! »oglasno sprejel proli ilvein socialističnim aTasovom. Društvo dobi to hišo v najem za lo lel, iz sredstev pa, ki so se doslej iz. to uslanove dobivala, bo mestna občina izvršila malenkostmi popravilu na poslopju in ne lin pobirala gbstaSflno in vodarine. Društvo jui se zavrže, da bo plačevalo vso davke in vzdrževalo poslopje v dobrem stanju. /a ireiji odsek jo poročni občinski svetnik Naboj. Odobrila so je parcelacija zemljišča tir. Marija Polila na Zrinjskegn trgu. — Stanovalci v Prešernovi ulici so prosili, da bi so Itnli v loj ulici posekali kostanji. Gradbeni odbor in ineslni svet cla se izrekla jiroli temu. Za četrti odsek je poročal svetnik Sabothv. Nove zgradbe so bile doslej oproščene za dobo i; lel občinskih dajatev, in sicer goalaščine, vodarine in ItHiitilšfiiie, dočiili « bili prci priznani za takšne zaradi bo-l.-zri in ki f-0 pred 17. majem 1923 bili karakteri- lidui ('livarja držuviiegn pečata. Nato je govoril natl--ko! < iiaterbur\ški. ki je izrazil spoštovanje pakojiieinii vladarju V svojem govoru je nail--kot posebno podčrtal ni korislol jubnusi .poko jne'-.• vladarja in njegovo stalnost in njegovo veliko pojmovanje dolžnosti. () toin velikem čuv-stvovu.nju dolžnosti pri. i prizor, ki }tn je nad--kof doživel pri zudnjeni kronskem svetu, kralj je -etlel v svojem naslonjaču, ko je sprejel člane kronskega sveta. Ko mu jo bil preeitnn doku-nient o kruljevem namcstiiištvii, jo Inliko jasno i/govoril: (ijdobreno! Nato se je kralj ponovno potrudil, dn bi '-ain podpisal ta važni akt. Ko je videl, da je ta napor zunj prevelik, se jo sani j nasmejal članom kronskega sveta. To jo jiila sliko, ki je nikdo od navzočih ne bo po-zubii. Tako se jo zgodilo, da ta kraljevski dokument ne nosi celega pofloi»n krnljn. ampak »,inio začetni znak. pocenilo. Predlog se sprejme soglasno s pripombo, da velja cenitev od 1. januarja 1936. — Za avtobusno progo Maribor—Celje sc bosta nabavila dva nova avtobusa na DieSelov pogon. Za to se je odobril znesek 3SO.OCO Din. - - Mestni tovorni avtobusni park se bo preuredil na pogon z otjljcnim plinom. Investicije bodo znašale 100.030 Din, ki se bodo'že v' ene ril letu povrnile. — Tovarni čokolade Mirim v Košakih bo prispevala mestna ob-člr.a 30,000 Din za postavitev novega transformatorja, i t. katerega bo dobavljala tok tudi drugim konsumentom. - S tem je bila javna seja zaključena in.se je nadaljevala tajna. Tajna seja, Na tajni seji je bil na dnevnem redu sprejem v občinsko zvezo. Glavno vprašanje pa je bilo ureditev prejemkov mestnih uslužbencev na podlagi uredbe l dhč 1. oktobra 1935. Po daljši debati je občinski svet sklehil, da se končnoveljavno 'sklepanje o rešitvi lega vprašanja odjiodi dd prihodnje izredne seje, ki bo v torek sklicana samo za tu vprašanje. Stidjniku mestne klavnice Jurkoviču se je priznala .«talnost in napredovanje, istotako strojniku metrtrte Vodarne Krnestit Dabringerjti ter magistratnemu uradniku Germtr Francu. — V delavskem azilu se je bivšemu podžupanu Gtdouhir regulirala najemnina, ki -je doslej ni plačeval. — Zadeva zgradbe mag-dalenske šole se je zaenkrat rešila tako, da so ge zaenkrat oddale samo stopnice, za vsa druga dela pa se izvede ponoven razpis. Istočasno se je zaprosilo za novo posojilo 1,fGO.OOO Din, ker je prejšnji magistralni režim izdelal samo površni proračun za to varno zgradbo in se je sedaj pokazalo, da ie bil kredit 7 milijonov Din premajhen. ---Dobava električnega toka tvrdki Hosner so zniža rta vr»kio, kftkof jo ittiafo drude veletvrd-ke. S tem i« -bila tudi -lajna seja zaključena, Domači odmevi Ljubljanski župan se vrača Belgrad, 24. jan. m. Nocoj je odpotoval v Ljubljano ljubljanski župau dr. Juro Adlcšič, ki se je iu mudil nekoliko dni v'zadevali ljubljanske občine. Danes jc bil s svojo ioprogo sprejet v avdicnco pri Nj. Vel. kraljici Mariji, njegova'soproga sama pa pri Nj. Via. kneginji .Olgi Ža časa svojega bivanja v Belgradu je ljubljanski /upati obiskal večino ministrov. I ako je bil. spteiet- tudi pri ministrskem predsedniku dr. StOiadinoviču, ki mu je obljubil vso^ pozornost v zadevah ljubljanskega mesta. Dr. Žlojadiuovič je i/javil, da sc bo glede škode, ki jo jo prizadelo našemu gospodnrstvu izvajanje sankcij, začelo s čim večjimi javnimi deli. da se na ta način zaposli čim več brezposelnega delavstva' Tudi v tem pogledu bo upošteval mesto Ljubljano. Nadalje je bil. dr. Adlešič sprejel tudi pri ministru za šoc. politiko Cvetkoviču, katerega je prosil za njegovo pomoč onega zneska, ki je bil določen ia prehrano pasivnih krajev. Tudi minister Cveflcovič um je obljubit, da bo posvetil ljubljanski občini vso svojo naklonjenost. Z njim je dr. Adlešič razpravlja! (udi o vprašanju ustanovitve Občinske bolnišnice v Ljubljani. Minister mu je pri tem obljubil, da bo v tem oziru šel občini na roko, ker bi se z ustanovitvijo te bolnišnice razbremenila splošna tffžaVha bolnišnica. Dejal jo tudi, da se bo v In namen-?e našlo primerno posojilo. Gi'a{py»i mmisfčf dr. Kožni je obljubil ljubljanskemu županu, da ho dol-.it citih 3CO.C00 Dfn, ki so bili obljubljeni s strani vlacle za trasiranje ceste Ljubljana—Sušak, ter je naročil, tla . še to trasiranje čimprej začne in da sc mora ietos izvršiti, on pa da bo gledal ua to, da bodo krediti na razpolago, Središče muslimanov - Sarajevo Podobna komisija pruvosotltiega ministrstva ,ie izdelala luiert /nkoiui o i/.prein.onibi zakonu o islamski vv rs k i zajodnict. .Načrt je izdelan nn načelu iiotrunjo samouprave iskiinske verske /ajednice, kur tudi odgovarja duhu šorijatske,-ga prava. Razmerje do države je urejeno podobno kakor pri drugih verskih družbah. Sedež vrhovnega poglavarju islama v državi, reis-iil-uleuiii .Im prenesen i/ llelgrudu v Sarajevo, komisija je delo zaključila iu pravosodno ministrstvo bo zakon knmln predložilo iniiiLslrsko-mU svetu. Osebne vesti Belgrad, 24. .jan. m. S kr. ukazom je po slavijo n za načelnika s]11 ošv\:ra odtlelksi g,'lavnega ravnuleljstva držuvnili železnic dr. Ivan Kavčič, dosedanji načelnik splošneg-a oddelka v Sarajevu; za načelnika prometnega oddelka v glavnem ravnateljstvu državnih železnic m«. Dimitrije Aiaimekovie. dostda-11.(1 načelnik Kradbeiieg« dddclka v Ljubljani; z,a. načelnika gradbenega oddelka v L.jitb-Ijani ing. Borisavl.jevič. dosedanji načelnik {vospodarskega oddelka v glavnem ruvna-lel.istvn državnih železnic; zu načelnika oddelka gospodarskega oddelka v glavnem ravnateljstvu državnih železnic ing. Stailoje Mi-Ivojevič. relerent promet noga ministra v pokoju: dosedanji vršilec dolžnosti načelnika splošnega oddelka glavnega ravnateljstva državnih železnic Stevan Walter je imenovan za načelnika .snlošnega oddelka pri železniškem ravnateljstvu v Snbotiei. Belgrad. 2 1. jan. in. S kr. tika/dni J" postavljen dr. I vali Pšeničnik, sodnik okraj, sodišču «, Novi Uradlški. ua okraj, sodišče v Dmro selo. Z. odlokom pfomelnegn iniiiislra so poslavliani pri iiivualel.jsitvu drž. železnic v Ljubljani v IX. pol. --.kup. za ploiiieliie uradnike: l-idvanl (trebenaek, dr. Alojzij K u sija, Anion /ai|i:m in Adrijait iso-gavu, uradniški pripravniki; za lehničueo.i iirnd-nikn Anion l'To;io: za aduiiiiislravilega uradnika pa Mihajlo Ivestovski: v ■ X, pol. sPmj. |'.f,možne promet ne uradnike: Jouip Kiltpla. Henrik /.olendk - ------ Zaje. „ in Prane Helgrafske vesti Belgrad. 'J-hijnii. in. Pod predsedstvom liiini stra za socialno politiko Drauišc (;vetknvlča je bila danes popoldne ml 17 ,|„ 03 sri;1 p|'„in,„,., „iis|ai -»kegn kluba ,IRZ, . Belgrad, 24 jan. m. Danes popoldne ji nadaljeval s svojim dolom odbor zu proučevan je zakonskega osnutka o prekrških. Prihodnja seja ho v sretlo, ' Udeležba naših zimskih olimpijeev v (ia-Pa ie ogiožena. jutri se vrši v Ljubljani iu drugih krajih Zli 1 ran je prispevkov, dn omogočimo našim fantom, ki so se več mesečev trdo pripravljali za tekme, sodelovanje nn največjih svetovnih igrali. Nftša dolžnost jv. da dnnm vsnj en dinar, ce ze ne moremo kupiti znaka z.a S dinarjev. Kritika meščanske šote Iz vrst občinstva se pogosto slišijo pritožbe čez meščansko šolo, češ, da vzgaja inteligenčni iu polinteligenčni proletarijat. Njeni učenci, namesto da bi šli na kmetije, v obrt ali trgovino, silijo v uradniške poklice. Tako se na eni strani našemu gospodarskemu življu odteguje zmožni naraščaj, ki j« za napredek na tem področju nujno potreben, na drugi strani pa se pomnožujejo vrste brezposelnih uradniških in sploh pisarniški i kandidatov, ki so v svoji zagrenjenosti nevaren eksploziv za družbo. Te pritožbe pogosto najdejo pot tudi v časopisje. Ali so te pritožbe upravičene? To vprašanje si je treba nujno staviti, in to v javnosti. Tu ne gre za kakšne posamezne slučaje lokalnega pomena, tu gre namreč za ceiotno vrsto šole in torej za družabno vprašanje načelnega pomena. Upoštevati je treba, da so meščanske šole že sedaj zelo razširjene in da bodo zahteve, ki jih stavi nagli kulturni in gospodarski razvoj na posameznika, kmalu vsilile vsakemu večjemu kraju meščansko šolo; s tem dobe navedene pritožbe še večji pomen. Če so očitki upravičeni, tedaj meščanska šola — kakor je danes — pomaga jačiti destruktivne sile v današnji družbi! Javnost tega ne more prezreti, a meščanska šola mora na te očitke reagirati. Sem učitelj meščanske šole, in kotv tak moram priznati, da so ti očitki upravičeni! Res je, da absolvent meščanske šole v splošnem želi vstopiti v uradniško ali sploh pisarniško službo; če se posveti praktičnemu (ročnemu) poklicu, stori to večinoma le pod silo razmer in z nezadovoljstvom. Res je, da ti pisarniški kandidati povečujojo število brezposelnih in nezadovoljnih. Res je, dtf meščanska šola ročnim poklicem odteguje inteligenten naraščaj. To vse in še več je res. Meščanska šola je kriva! Todat niso krivi njeni učitelji, temveč sistem! Učiteljstvo meščanske šole se svoje družabne naloge^ dobro zaveda in je prav gotovo ne jemlje nič manj resno nego učiteljstvo katerekoli druge vrste šol. Zato tudi samo najbolj občuti hibe sedanjega ustroja meščanske šole. O tem dovolj zgovorno pričajo referati na zborovanjih in kongresih in stanovsko glasilo »Me Sčanska šola«. Toda vse njihove pritožbe in vsi njegovi predlogi na merodajna mesta so bili doslej bob ob steno. Glavni' vzroki za negativni uspeh mešč. šole so: obstoječi učni načrt, pomanjkanje denarnih sredstev in podrejenost meščanske šole oddelku za srednje šole. Naj opišem to podrobneje: Leta 1925 je izšel provizoričen učni načrt za meščanske šole, ki je bil slabši od prejšnjega: bil je mehanska kopija učnega načrta za nižje srednje šole. Razdelitev učne snovi je v tem učnem načrtu za meščansko šolo nesmiselna, in s teoretično, sterilno učno snovjo je natrpan do nemogročnosti. Umljivo, da je na njegovi podlagi kakšen praktičen pouk, ki bi omogočal čim več ročnega udejstvo: vanja, čisto izključen. Učiteljstvo jo proti temu provizoriju nastopilo takoj in ni pro-puščalo nobene prilike z- t-vitiVo obenem pa je izdelalo nov učni načrt in ga predlo/ merodajnim činiteljem, iu to ne samo enkrat. ^Toda monstruni skrpucanega provizoričnega učnega načrta, ki je že takoj oh rojstvu pokazal življenjsko nezmožnost, kljubuje vsem napadom, še zdaj, ko pišemo leto 1936! — Meščanska šola — če naj priljublja fizično delo — mora imeti dovolj obširno zemljišče za razne panogo kmetijstva in za praktični priro-dopis; pripomočki za pouk v fiziki in kemi.i; morajo biti toliko zadostni, da se lahko vsi učenci aktivno udejstvujejo; imeti mora tri dobro opremljene delavnice: eno za ženska ročna dela najrazličnejših vrst, drugo za dela z glino, papirjem in le^nnk« tretjo za obdelovanje lesa in kovin. Koliko pa je mešč'' skih šol, ki imajo to? Za tozadevno izpopob nitev bi bile potrebne velike vsote; a šolski proračuni so zadnja leta tako pristriženi, da za navedene svrhe ne preostane skoraj ničesar. Tako splahnevajo učni predmeti, ki dajejo najidealnejšo priliko za fizično udej-stvovanje, v brezplodnem teoretiziranju, besedičenju in igračkanju. — Meščansko šolstvo je administrativno priključeno oddelkom za srednje šole, tako pri prosvetnem mi- nistrstvu, knkor pri hanskih upravah. Te oddelke vodijo rv-ednješolski profesorji. Naravno, da jc srednješolski profesor usmerjen teoretski in da ta pečat vtisne tudi meščanski šoli, če ima vpliv nanjo. Saj so ne more /.ali tevati od njega, da se vživlja v ideologijo meščanske šole, ki je vendar čisto različna od ideologije srednje šole! Srednja šola je po današnjem ustroju šola za duševno elito; njena naloga je priprava na akademski študij in mora zato gojiti ahstrakeijske zmožnosti; metodika ni važna, ker šola prav za prav re-flektira le na učence, ki hitro in lahko pojmujejo. Meščanska šola pa je šola za mase in praktična šola; hoditi mora pot. ki zajema najširše plasti mladine, jo navaja k fizičnemu delu pod vodstvom intelekta in ji tako delo priljubi; metodika je tu zelo važna. Kadi svojetrn speeijalnega značaja mora meščanska šola imeti samostojne oddelke i pri prosvetnem ministrstvu i pri hanskih upravah; načelnvati jim morajo ljudje, ki meščansko šolo dobro poznajo in imajo voljo in zmožnost, da se ji popolnoma posvetijo. S teh mest mora izhajati zdrava in krepka ini-cijativa, ki smo je doslej večinoma čisto pogrešali. Edino tako se bo obvladal kaos, ki sedaj obstoja v tem šolstvu in se končno enkrat prične doba konstruktivnega dela. Meščanske šole so pač že dovolj številne, da se jim lahko dajo samostojni oddelki pri oblastih. Tndi tozadevne zahteve meščansko-šol-skega učiteljstva so doslej ostale glas vpije čega v puščavi. Ponavljam: Kritiku meščanske šole .ie upravičena! Ona res odhiju.ie mladino fi- zičnemu delu, namesti da ga priljublja ln kultivirn. in tako deluje družabno destruktivno. Toda potroiino je. tla javnost položaj dobro pozna, da ve, kje naj nastavi sekiro. Naj ve. da tega nepovoljuega .stanja ni krivo učiteljstvo meščansko šole. ki nasprotno stori vse, da navedene napake omilja; ki stori mnogo več, nego bi kdo pri njegovom gmotnem zapostavljanju napram učiteljstvu drugih šol in obremenjen iu daleč nad učno ob veznost pričakoval. Naravnost noodpustno pa je, da so se v preteklosti našli celo predstavniki oblasti, ki so v svoji komodnosti za i neuspehe meščanske šole obdolžili kratko-malo učiteljstvo, namesto da bi so malo potrudili in položaj malo podrobneje proučili; spričo številnih resolucij učiteljstva meščan- ; skih šol in člankov v strokovnem listu bi to ! ne bilo prav nič težko. Prav nič ni teh gospodov motilo dejstvo, da učitelj meščanske 1 šole itak že obupuje pod težo razmer, ki jim i je izpostavljen, in dn mu Inki neosnovani ] očitki morajo spodgrizti voljo do nadaljnjih , žrtev. To je žalosten, a zelo značilen dokument za resnost, s katero so se doslej pri nas | tre tirala vitalna vprašanja. Čas jc. da se s ! takim lahkomiselnim igranjem z narodovo | usodo neha! Da se usmeri delo meščanske šole docela ! v družahno-pnzitivno smer. mora poseči jav- j nost vmes in izposlovati, da se: 1. izda učni načrt, ki je primeren nalogam meščanske šole; 2. ustvarijo predpogoji za one učne pred-mete, ki najbolj omogočajo fizično delo. in 3. pri prosvetnem .ministrstvu in pri hanskih unravah ustanovijo samostojni oddelki za meščanske šole in poverijo ljudem, ki so sposobni in voljni, da se posvete delu za meščanske šole. Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih izkušeno kakovostno zobno pasto Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8- O dvojni morati in grožnjah JUU Nekateri člani JUU so zadnje dni dobili od JLTU sekcija Ljubljana sledeči dopis: Z oziroin nn objavo učiteljskih premestitev v »Slovencu« z dno 15. januarja t. 1., ki so jih ponatisnili tudi drugi listi, med njimi naše stanovsko glasilo, apeliramo na Vas kot na člana JUU. da sledeč načelom stanovske organizacije, pošljete uradnim potom pismeno vlogo nn ministrstvo prosvete, naj se Vaša premestitev ne izvede. Ta apel naslavljamo na Vas. ker način, kakor sc je Vaša premestitev izvršila, z oziroin na načela organizacije ni pravilen. Večina premestitev po prošnjah, vloženih na poziv banskega «o' nadzornika g. Štruklja z dne 4. decembra 1935, se more izvršiti le na tak način, da se morajo drugi učitelji umakniti s svojih mest kar občutijo, naravno, za težko krivico. Zaradi tega te premestitve niso povzročile le razburjenja v učiteljskih vrstah, marveč tu di v drugih krogih in se je bati pozneje re-presalij. Ugotovitev našemu apelu znači zato za Vas osebno samoobrambni ukrep. Prepis svoje vloge blagovolile radi uporabe poslati sekciji. Predsednica: Tajnik: Franja Završanova, s. r. Metod Kumelj, s. r. Žig J. U.U. Da bo imelo JUU po časopisju še ka.i pre-klicevati s svojimi vodenimi: »Ni res, da:... — Res pa je. da:..... s katerimi se zaman pere, smo obelodanili še to-le grozilno pismo na naše učiteljstvo. Dvoje je iz njega močno obremenilno za stanovsko organizacijo, pa naj bo za ta ali oni stan, posebno pa šc za učiteljsko stanovsko organizacijo: Položaj naših teksiilnih delavcev Ljubljana. 24. januarja. Svetovna gospodarska in socialna kriza, ki je v drugih panogah tako občutno prizadela skoraj vso proizvodnjo v Sloveniji je prizanesla eni panogi — tekstilni industriji, ki je prav v zadnjih desetih letih doživela pri nas velik razvoj, čemur so vzrok par posebne razmere, to so visoke zaščitne carine, ki ščitijo domačo proizvodnjo, in pa cenena deiovna moč, ki jo nudi naše delavstvo. Žal na drugi strani ne moremo trditi, da bi tuji kapital, ki ima v rokah skoraj vso tekstilno industrijo pri nas, dal našemu delavstvu res pravičen zaslužek, temveč je kruh tekstilne industrije prav grenek in težavno zaslužen. Res je. da tekstilna industrija tudi sedaj v času krize: ne pozna brezposelnosti, saj jc število delavstva cclo naraslo. Toda strah nas je pomisliti kaj bi počelo to delavstvo v trenutku, ko pride tekstilna industrija v zagato. Brezposelnost in revščina bo še hujša, kakor jc sedaj v rudarskih revirjih. L. 1926 je bilo v Sloveniji okoli 5000 delavcev zaposlenih v tekstilnih obratih ter je od tedaj naglo naraščalo. Lani je število tega delavstva preseglo celo 13.0d mezd, ako je blago slabo izdelano ali pokvarjeno. Ljubljanska Delavska zbornica bo na kongresu delavskih zbornic vložila predloc osrednji vladi, da se te razmere v tekstilnih tovarnah zboljšajo. Predvsem bo predlagala, naj delavec ne zasluži manj kakor 3.15 din nn uro. Le delavce, ki so v pouku, bi smelo podjetje nižje plačevati. Uredi naj sc vprašanje ukorrt-nega dela. da bo tudi tu zaslužek odgovarj il dejanski storitvi delavca. Inšpektorji dela bi morali izvajati regulacijo mezd v teh podjetjih. To regulacijo bi odobraval g. ban V obratih naj bi sc^kolikor mogoče omejilo nadurno delo kjer pa že to mora biti. naj bo pravilno plačano s 50% pribitkom. Dobrodelne fosile. v katere bi dotekale disciplinske kazni, oa naj bi upravljali paritetni odbori. lire i (o dvojno moralo. 2. Ne glode tia to, da se danes umikajo iz nekaterih učit. mest na novo premeščenim zaradi razlogov, ki nikakor niso političnega značaja, ampak strogo vzgojnega in v Iem smislu vseskozi pravilnega, in ne glede na to. da so razburjajo danes samo tisti, ki pač neradi puste svoja dosedanja mesta in se v tej slučajno blagi zimi (to po zaslugi prav JUU in njenega nerganja šele sedaj, dočim so se^v drugih banovinah premestitve izvršile že pred dvema mesecema) selijo drugam. in na še morda knko manjše številee njili družabnih prijateljev in somišl ienikov (h katerim očividno pripada tudi JTTU-sek-cijn rlrav. ban ) ter morda tudi kdo iz »drugih krogov«, pa moramo posebej podčrtati grožnjo JUU s preganjanji, katerih »se je bat] pozneje« in pa način, ki se ga JUU poslužuje v »zaščito članstva«, s tem. da daje tem nekaterim svojim članom IT. reda tako širokogrudno možnost »osebnih samoobrambnih ukrepov« še v tem zadnjem hipu lik pred selitvijo. Sicer je to res popolnoma v skladu s prej navedeno prvo točko razgaljene dvojne morale v organizaciji JUU in su mo dosledno nadaljevanje, vendar naj JUU oprosti, če nas tu nekaj moti in zavaja v močen dvom ali .TUIT s takimi grožnjami nad našim nčitoljstvom sploh še ostaja res stanovska organizacija — ali pa se ni morda tu skregala s svojimi pravili. Ali ni tudi teh par sto premeščenih učiteljev (-ic). ki se rn-dnjejo, da so bile njih stanovsko utemeljene prošnje ugodno rešene enako članstvo stanovske organizacije .TUIT? Kako to dn je zdaj kar naenkrat njih bitno stanovska osebna^ zadeva v nekem nasprotju - stanovsko JUU in da se vrhu tega ta JUU že naprej Slovenci v Zagreba Zagreb, dne 23. januarja 1936 V novo leto smo zagrebški Slovenci zajadrali t dobro voljo in pripravljenostjo za delo. ki '•e razviia lepo po dosedanjih smernicah In reii smemo, da gre vse — hvala Bogu — srečno in uspešno od rok. Da bi Slo vedno vsai tako1 Še iz lanskega leta moramo omeniti nadvse zanimivo predavanje p. Vizjaka D. J., ki ie v nedeljo, dne 79 dee. v natlačeno polnJi prostorih Slomškovega društva pripovedoval o svojih doživljajih v bengalskih misiiorilh. Nad dve liri smo ga poslušali, ko je razgrinjal pred nami pionirsko delo jugoslovanskih misijonarjev med katerimi je bil predavatelj sam Orisal nam ic šege in navade, versko, kulturno in socialno stanje Indije tako nazorno, da vsi komaj čakamo nadaljevanje predavanja Ob tej priliki so poslušalci napravili tudi zbirko za misijone. Na prvem predavanju v novem letu (v nedeljo dne 5. jan.) smo slišali marsikaj tehtnega o lepi knjigi in njenem pomenu za življenje. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano in se je uspeh takoj pokazal: mnogi so naročili Mohorjeve knjige in nekaj katoliških listov, drugi pa so skoraj raznesli Slomškovo kniižnico, naša pridna knjižničarka gdč. Adela je bila prav vesela, zakaj že dolg.) ni imela toliko dela. — Drugi dan to ic na praznik Sv. treh kraljev (dopoldne je bil v Zagrebu navaden delavnik!) pa je govoril o prvi poinoči v nezgodah medicinec g. I.enče Peter. Predavanje je bilo prav poučno in se bo nadaljevalo, ker je predavatelj obdelal šele najrazličnejša krvavenja. --V nedeljo, dne 13. jan. nas ie popeljal govornik v Abesinijo in nam na kratko očrtal zemljo in ljudi, ki so danes predmet imperialističnih teženj evropskih narodov. I Preteklo nedelio (19 jan.) pa so nam marljivi Slomškovi igralci pripravili mnogo veselja in zabave z uprizoritvijo »Izbirčne neveste«. Jerpnim-ska dvorana ki je bila natlačeno polna, je kar odmevala od smeha Predstave se je udeležil tudi avtor g. Spnica Franc, ki sc je nalašč zato pripeljal iz Sevnice in se prav pohvalno izrazil o naših igralcih. Razen preizkušenih starih igralcev, ki so stebri Dramatičnega odseka, je nasiopilo nekaj novih igralk, ki so se zelo dobro izkazale. Želimo le, da ostanejo zveste Dramatičnemu odseku in da jih čimprej zopet vidimo in slišimo na odru. Pozabiti ne smemo tudi novega Slovenskega okteta«, ki je to pot prvič stopil pred javnost in s svojim ubranim petjem med odmori lepo poživil in povzdignil celotno prireditev. Za prihodnje dni se nam obeta zopet mnogo zanimivih prireditev V nedeljo (26 ian.l bo imela dekliška Marijina družba svojo božičnico, kjer |e napovedan prav pisan spored: petje (tega se nai-bolj veselimo), zatem pa enodejanka Sestri« in vesela igra v dveh dejaniih »Jeza nad petelinom in kes«. Upamo, da se hodo naša dekleta, ki so sc še vselej dobro izkazala, tudi sedaj postavila. — Z veseljem pričakujemo tudi predstavo »Daničar-jev«, ki za Svečnico pripravljajo dramo tz vojske »Konec poti«. Naši študentje sodelujejo pri prosvetnem delu s predavanji in drugače, za kar zaslužijo vse priznanje. To pa bo po diljšem času njihov popolnoma samostojen nastop in ga seveda s tem večjimi nadami pričakujemo Po pripravah sodeč bo prireditev res reprezentančna. Dolžnost vseh zavednih zagrebških Slovencev pa je, da s svojo udeležbo podprejo štndente v njihovem lepem prizadevanju. To bo najizdnlneiše priznanj". Pretekli teden se je prišel poslovit od »vojih zagrebških prijateljev g. Hladnik Janez, ki iz Kostanjevice odhaia v Rnenos Aires med ondotne Slovence, G. Hladnik J. je bil prvi. ki je zaiel redno dušno pastirstvo med zagrebškimi Slovenci in v kratkem času dosegel zelo lepe uspehe, za njegovo delo pa mu bodo njegove ovčice vrdno hvaležne. Želimo mu srečno potovanje in mnogo uspehov tudi v daljni Argentini. Članke o hrvaško-slovn>kem sodelovanju, ki so izšli zadnie dneve v Slovence«, nismo z ve-se'iem pozdravili samo zagrebški S'ovenci, marveč tudi vsi dobro misleči Hrvatje Tako stanje, kakor je zlasti od majskih volitev sem. je neznosno (to . čutimo naibolj v Zagrebu) in v *kodo Hrvatom in i Slovencem. Zalo ie zadnji čas, da se na odločilnih I mestih zčaneio, da ne bomo složni samo na papirju, ampak ledi v resnici in da ne bomo enaki samo I v dolžnostih, marveč tudi v pravicah. Primshovo pri Litiji Bela žerrn se je sedaj s posebno vnemo vrgla na Primskovo. Te dni se je spravila na najuglednejšega fa-rana, na Merzel Franca. pod Rajca. Bajčev oče je ravno pred par dnevi dopolnil 78 let. Zadnje čase je že težko hodil pa je kljub temu ob nedeljah, če je bilo lepo vreme, prišel k maši. Mož je bij do zadnjega pri polni zavesti. Dne 21. | januarja zvečer pa je mirno previden s sv. zakra-i inenti. v Bogu zaspal. Pokopali so ga na primskov-| škem pokopališču poleg njegove žene, ki je davno 1 pred njim iegla k večnemu počitku. Vsa fara ga jo spremila na njegovi zadnji poli Pogreba pa se je I udeležila tudi šolsko mladina. Pokojni je bil mož. I da malo takih. Dolaa leta je bil občinski svetova j lec in cerkveni ključar. Njegova beseda je mnogo I zalegla. Svojo domačijo v Zagriču je vzorno uredil I ter jo prepustil pred leti svojemu sinu Francu brez. | dolga. Bil je zvest naročnik -.Domoljuba«- in drugih nabožnih listov, akoravno sam ni bil vešč čitanja. I za svoje otroke pa je vzorno skrbel Imel je števil-I no deco. ki je sedaj vsa preskrbljena. Sin Ignacij. 1 katerega je dal študirat v Novo mesto, je padel v I svetovni vojni. Vsem ostalim iskreno sožalje. Blagi mož, ti pa počivaj v miru. Ostal nam boš v trajnen spominu. Ptuj Krajevna organizacija JRZ v Ptuju zelo pridtn, ' deluje. Do sedaj se je prijavilo že veliko število somišljenikov, ki so vstopili v stranko — Ker se vrši v kratkem občni zbor stranke, se vabijo vsi, ki nameravajo vslopiti v stranko, da čimprej oddaje tozadevne prijave pri strankinem zaupniku gosp. Ognjestavu Skazi. povzpenja do groženj s preganjanji nn> poštenega učiteljstva nekoč »pozneje«, vendar ve, da je vse to zadnje premešč v popolnem skladu z ljudsko voljo, ki tu lahko soodloča, saj vprav naše ljudstvo v žuje naše šole in tudi ve. da mora iti uči stvo s tem našim ljudstvom in njihovim teresi z roko v roki? Ali ni tu li 2 leti ustanovljene godbe in cerkveni ključar do zadnjega časa. Pogreb bo v nedeljo 26. t. m. popoldne ob II. Nuj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne i«s(J Vrnitev g. bana. I!an dravske banovine "■ dr. Marko Natlačen se jc la teden innilifpo službenih opravkih v Belgradu ter si- je vrnil z nočnim brzovlukoni včeraj v Ljubljano. nCEU K11%O U.NION Telelon 23-21 Premiera veseloigre pristnega dunajskega lmmovla m ieutli pesmi steladatclla Hobei-ia Slolst« Ob IU.. 19-15 111 21-15 nn GOSPOD BHEZ STANOVANJA Ansambel n«lpopularnelStli igralccv in sicer. Herman Tliimis, H«rl»«er. leo Merah, tl«i iioizscnuh, Aflotc sandroch m drugi i7t\uti~M[.t5 mntlnei.1 oi) 14 io mi po Din 4-30 napeto! Vrinž,.»š liger napeto* — Iz tajništva JRZ v Ljubljani. Seja banovinskega odbora JPZ, ki ic bilo napovedana za nedeljo, dne 26. januarja v Celju, s c preloži na nedelje, une 9. lebruarja 1936 ob isti uri in z istim dnevnim redom v prostorih Ljudske posojilnice v Celju. — Vse okrajne organizacije prosimo, da opozore \ svojem okraju predsednika in pod-pi cdsednika, da jc seja odložena, ako bi sami pre-irrli to vest. Občni zbor Slovenske Malice zu 11)33 bo v ponedeljek 10. Februarju t. J. ob ti zvečer v d rušivoltih prostorih na Kongresnem Irgu 7. Dnevni rod: Poročila društvenih funkcijonarjev. slučajnosti. Pravico do udeležbe imajo pokrovitelji, uslunov uiki in društve-niki. - Odbor SM. ca prt ju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba Fr - josef oue -Jrenkc vode prijetno polajšante. Res. pO min. soc. pol. i" »ar- vl!r- S-br. l.VISj. ii. \. »•> Ljubljana • Maša za turiste in izletnike bo. jutri v kupoli Vzajemne zavarovalnico ob pol 7. • Slovenskemu katol. starešinstvu! Akademska zveza priredi v torek, dne 28. januarja 1936 ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice < svoj tradicionalni spoznavni brucovski večer. Na la večer vljudno vabimo vse naše starešinstvo. Posebna vabila bodo te dni raznašali naši novinci. Ako bi ga kdo pomotoma ne prejel, naj nam oprosti in vzame na znanje to objavo. — Danica, Zarja, Savica. • Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomer-lina v Jakopičevem paviljonu je odprta še v soboto in nedeljo od 9—19. Vstopnina 5 Din. Dijaki 2 Din. 0 Najmlajši Trnovčani imajo zopet besedo na Trnovskem prosvetnem odru v nedeljo, 26. januarja ob 3 popoldne. Na splošno željo se ponovi otroška prireditev, ki jc že dvakrat -napolnila dvorano in bila deležna obilnega priznanja. Na sporedu je 10 točk otroških deklamacij, petja in prizorov. Začetek ločno ob 3. Vstopnina znižana na 6, 4 in 2 Din. Q Otroški koncert v Mostah. Cerkveno predstojništvo v Mostah bo v nedeljo 26. t. 111. ob -1 popoldne priredilo v Ljudskem domu zanimiv koncert. Pod vodstvom prodno delavnega g. Beueriiiauu bodo nastopili mali meščanski goslurji, stari od 7—12 let. Vsi ti mali umetniki so učenci g. Beuermanna. Prav toplo vabimo na ta koncert! 0 Kino Kodeljevo. Danes in jutri -Tebi pojem svojo pesem (Groli) in > Kralj ciganov (Mojicu) v žurnulu pojejo trboveljski slaveki. • Obrtniki! — Važno informativno predavanje »o davkih« se vrši nocoj ob 20 v restavraciji Zvezda.. F Telefon 2730 KIlU} SlOf}H Telefon 2730 Svečana premiera velikega češkega filma €Ffllfffln £|/ »Himna svobode« 3I-|£551bWI» v glavni vlogi inonimic Rcgoz Svečana predstava z nagovorom predsednika Jug. češkcsl. ligo dr. E. Stareta ob 19.15 uri. Nadaljnjo predstava ob 21.15 uri. Dopolnilo prvi češki tednik in Ufa žurnal. Smrtna nesreča pri Cmurehu Pri padcu se je nabodla na štor in umrla Muriboi, 2-1 januurju. I/ Cmurcku nuni poročajo o tragični smrti, ki je zmlela revno tujko. V emureško občino jo prišel brezposelni kljuenviiičur \iiton Oister i/ Preddvoru pri k ran ju. Z njim je budila po sveta /e eno leto 28 letnu Marija Murgol ki je bilu sedaj noseča že v sedmem liieseeu Na cm u reški občini stu dobila od žnpuiiu dovoljenje, du si lah ko poiščetu pri kmetih zuposlitev. če jo dobita in začelo se je zu oba romanj- od kmetu (io kmetu. Nu teli potili je zadela Marijo Murgol sm rt nu tragičen način. Oister in Muri ju Murgol sla šla skozi torkov gozd i/. Svečan v Cmurek. Hližnjicu vodi po hudi strmini nad obrežjem Mure ter je sedaj zurudi dežja ia snegu zelo spol/.ku. Oistei je šel lianrej. VI u r i ju pa kakih "0 melrov /a njim. Km j, Oistei prišel na vrh bregu. sc je Muriju ustavila šele nu polovici strmine pri dveh drvarjih Jožefa Mcz-gccti i/ Jukobskegu dola ia 1'Vrkovem hlapcu Jožetu Kurnikit Oba sta jo posvarila, naj pu/.i au pot. v tistem trenutku pu jo že zdrsnila ter strmogluv ilu po bregu uuv/dol. kakih "ml metrov nižje pu je priletela na priostron drevesni štor s tako silo. du so jo j i u 11 j miru vnos t uusudilu s spodnjim delom života. Drvarju in Oister so ji naglo prihiteli na pomoč ter jo osvobodili s stn.šao pa-ti. i/ strahovite rane pu jo lako krvavela. da je v kratkem času izdihnila, truplo so zanesli v emureško liirtvušnieo. in drug bo sumu i/.vcd-svojegu delavstvu. I.ust-sam je dul pobudo zu to o □ Tvornicu llutter la starostno zuvurovunjc ni k tov urne g. llutter zu naše ruzinore edinstveno sucijulno ustanovo ter napravil tudi že načrt /a uresničenje tem načrtu se ustanovi posebno društvo zu slti-rostnu zavarovanju delavcev. Pravili so že vložena pri Lanski upravi ter bodo kmalu odobrena. Tovurnu bo sumu pristopila k društvu kot podporni član ter bo prispevala ob zaključku bilanco tolik znesek, kakor znašajo celotni letni prispevki vseh tovurniškili nustavljencev, nuj-več pu 20 odstotkov čistega dobičku. Nabrano vsoto bo uprav ljul poseben društveni odbor. /. denarjem bodo zgradili na zemljišču, ki gu ima tovarna že pripravljenega, veliko stanovanjsko poslopje za delavstvo. .Najemnine zu l.i stanovanja so bodo zopet steklih v podporpi fond. Ker zaposluje tovarna več tisoč delavcev, med katerimi vlada zn to podporno ustanovo veliko zanimanje, se bodo kmalu /brale skupaj potrebne vsote, da so bo načrt lahko izvedel. □ Ribe nu trgu. Včeraj so se prodajali cipii IS dii 22 Din. kuluiiiuj po >0. borboni po 28. po 20. očadc po U in kurpl Obrtno sodišče po Gospodinjska šola za gostllničnrske gospodinje v Ljubljani .ie bila olvorjena L"), r. in. Ker .ie v soli še nek,'tj mest prostih, < izjemoma sprejemajo go.ieliko do 1. rebr.uur.ffi t. i. One pni robne prosilke, ki žele vstopiti proti znižani oskrbnini, naj vlože prošnjo na naslov: Privoz — (-Sostilu murski tlom. Tam se dobe l udi pojasni la. — Na peci se je opekel. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 64-let llC-tu .Talio/,a Kerna iz Gore pri Komendi, ki ga jt doletela prtiv čudim nezgoda. Kern je zaspal nn peči. ki pa -e ji zelo vnzgreln tako. dn .ie dobil resne opekline po vsem telesu. Naj bo staro al na mlada v«ka pil« čaj" rada C&z tare tn devet vasi „NaS Cajj" vse druge prevesi. Nemški inženjerji za jugoslovaniki rudnik. .Julija mesecu lani smo objavili poročilo. da je bil Hii mmitailisl ičlii šoli v Leob-nn nabil od struni Allnlini Mineš Ltd/oglns. .SKO GLEDALIŠČE Dl.' A M A — /ačetek ob 20 ., I m , J i,, -.'.', i i, II11 tr I- i: Pr.II m -> ccv/i-. t/.vrn. Znižano <.,.(,. n,I 'JI I lin llli vzibil. Ni-' '.i;!, . i .iiiieiiii-.iii nli 1.',: 'l,iji •nšl:i si-rtiiiki. Izven. ......... ■ /iilžiiiii- • «iii- ml I lin iinvv.iiol. Oli ■JI: Mnlirrr. !.-.vi • . Zalž.an i-i-nv ..-I M tli,: navzdol. OPERA — začetek ob 20 Hnb,>;;t, -'k jciiiiiirja: 1'oljnh'o l>ri, l/ven. tlloboku -/.iii- žaiii- din- .>,1 -1 IU" mivziliil. Keduljii, 2fi. lamuiirja ob 15: Trarijnla. I/.ven. /.iil/.nnp ceno ml :«l Din navrdot. — Ob 31: Carmen. Uo-Btuje te.uor Marij feimemc. Izven. • Letna prijava motornih vozil za leto 1 .';:?<;. upruvu policije' v Ljubljani jioziva lastnike motornih vozil, ki letos še niso protllo-' ili prijave iu niso plačali banoviuske troša-sarine ua pnenniatiko za svoje vozilo, naj to nem udoma store. bilo 2s(i,5 naših državljanov. V isleni mesecu je potovalo iz dr-/uve "">24 oseb preko Muriboru. od tegu 2>'50 I ugoslovunov □ Za pet lel so ji kazen znižali. Dno 2~\ novembra je bilu obsojena delavka Zofiju l.ilek i/. Sladkega vrhu pred mariborskim malim senatom nu b let in tri mesece vobije, ker je skfičilu v Muro s svojo malo hčerko, sumu pu jo potem splavala ua breg. (ločim je otrok utonil. Stol sedmerice je uvu/eval pritožbo obsojene ler ji /iii/ul ko/on na I leto in 2 meseca strogega /upora. □ Vinogradi so obrezani. \ toplih januarskih dneh su začeli vinogradniki v mariborski okolici / re/.jo v vinogradih. Skoro polovica vinogradov je že ubrc/.unu. MARIBORSKO St»l,olM. •_'.">. .Iniuuir.la «>l. 'in* Ncdcl.iu, "J. Mosolov; Zeleziilivuriiit. simfonične slik. /.u veliki orkester lil :t sicileer: Pelitrlofiiulju za sni t. zbor orke-slev. Pournlmiisti ulede iiusumezulh det bodcino nri-uiieili v poznejših števiilkoli, du.nes pu že (iiiiizie-liimo uu pomembni koncert uasc odlične iriasbene korpo racije. Drugi braii \nrii iiiisln. Občni zbor .liidi-uuske striiie Im v Iieih-ljo, '-'li. jHiiuur.iu ob tu dopoldne v tnesltil posvetu viilitlei. Valilniii idil,list vil, knkor ludi ilriiKo občinstvo du nheucttu zlioru I'- fes mirodne or^iiulzuelie v čim več,leni številu udeleži. Hi'liil.'ni n Juh n imili. Slin'. In, ilrnšlru r i mumiji imu svoj redili obrtni zliot v nedeljo !i. rclinuirju ob 1.1 v hotelu I nek uit Črnomlju llolctlcriica Tiiilt iij.SnJc Prosvetno ilrušlvo vpri zori drevt v LJnilskem domu Izvirno 1bi-o Nu krivih potili . I Ihiiitl michi litima r Nniinliirni /ul T.ilijl v tiri /url Prosvetno ilnišivo v nedeljo. 'Ji., jiinuiirjn ob 1! Iinroiliio in-ro T.jtibiivl evet Je zaniorjen . prlreleim po Iz Iv resa zunu- povest! .Iu„e.z z Viso-keKU . luni so uu Svetnico. fobrtmrlii tionov 1. Pridite, m- i«i vam žal. Kriza slov. tesnega gospodarstva Nekdaj <6.300 delavcev, sedaj !e še 8.700 Na več zborovunjib lesnih trgovcev smo slišali. | da j<- jo prav za prav kriza začela, kot smo v Slovencu napisali že leta 1930, z ruskim diimpingoin. | Poostrena pa je bila ta kriza z avstrijskimi prete- j rencami, ki so stopile v veljavo leta 1984, odkar ! datira stalno padanje naše lesu" industrije in trgo- | vine.To nam svedočijo tudi statistični podatki o'gi- i banju zaposlenosli \ lesni stroki. Tja do leta 1930 I izkazuje statistika Okrožnega urada za zavarovanje j delavcev v Ljubljani vso lesno stroko pod eno sa- | mo skupino, od leta 1931 pa so loči v dve skupini: i I, go-zdnožagursko industrijo ter 2 industrijo za predelovanje lesa. Zato moramo primerjati v letih od lota 1931 dalje obe skupini skupaj v primeri s prejšnjimi podatki. Število zavarovanih delavcev jo'znašalo od lela 1927 dalje vedno v sredi leta, ločno 30. junija: Leta 1927 . . . ... 12.427 , 1928 ..... 14.820 > 1929 ..... 10.80! •1930 ..... 15.174 193 1..... 18.995 193 2.....10.518 » 1933 ..... 9.2118 1934 ..... 10.718 1935 ..... 10.249 Iz te statistiko je razvidno, da je bilo še leta 1929 zaposlenih v lesni »stroki maksimalno 10.000 delavcev. Vpoštevati je treba, da pada višek sezone v lesni stroki bas v to dobo in tako lahko vzamemo šlevilo lO.Oill) kol maksimalno. Že leta 1930 poleti lesna stroka ni dosegla viška, največji pa je bil padec od 1931 na 1932, ko je zaradi splošne po- 208.000 državnik uslužbencev imamo Finančno ministrstvo je izdalo ob predložitvi proračuna narodnemu predstavništvu tudi pregled števila državnih uslžbencev iu njih prejemke v proračunskem letu I'135-1030. S tem se nadaljuje serija statistik o teh vprašanjih iz prejšnjih let. Število državnih uslužbencev je naraslo od 205.110 v letu 1934-1035 ua 208.277 v letu 1935-1930, njih prejemki pa od 5.142.9 nij 5.192.0 milj. dinarjev. Od leta 1934-1935 na 1935-1930 je predvsem naraslo število uradniških pripravnikov iu sicer za 2.924, dočim ie število uradnikov naraslo samo za 137. Državni uslužbenci se razdele sledeče; ministri in bani 23, uradniki 57.762, uradniški pripravniki 16.042. zvaivičniki 34.894, služitelji 10.848, kontrak-tualni in honorarni uslužbenci ter dnevničarji 36.885, nerazvrščeno osobje 2.252, častniki in uradniki 10.530, podčastniki, kaplarji in orožniki 39.033 Državnih uslužbencev pri banskih upravah je bilo 1935-1936 44.446. Število baiiovmskih uslužbencev je naraslo od 1934-1935 na 1935-1936 od 11.800 na 12.359. Zaposlenost v decembru Prejeli smo statistiko članstvu O UZD v Ljubljani po strokah za povprečje mesec;; decembra. Ker smo podatku o lesni stroki navedli na drugem mestu, a za 102 na 3.119. Nov napredek beleži tekstilna industrija, kjer je število zavarovancev naraslo na 13.427 in je s tem skoro dosegla rekordno stanje novembra 1934 s 13.431 delavci. Sicer je zaposlenost \ tekstilni industriji v prvih mesecih 1935 nekoliko padlu, junija 1935 je znašalo število zavarovancev samo 12.236, vendar je kasneje zaposlenost v tej stroki zoi>ct narasla in dosegla že omenjeni maksimum. V ostalem ,ie bilo največje število zavarovancev v teh-le strokah povprečno meseca decembra .1935 (v oklepajih razlika v primeri z decembrom 1934): Industrija kamenja in zemlje 344ti (plus 317), kovinska industrija 5592 (jdtis 387), kemična industrija 1879 (plus 30). tekstilna industrija 13.427 (plus 285), industrija papirja 1999 (plus 157), industrija kože in gume 1815 (j)lits 90), predelovanje kože in njenih suro-gatov 3010 (—18), gozdnožagarska industrija 5585 (—825), predelovanje losa 3119 (—151), industrija hranil in pijač 3933 tplus 168), gostilne, kavarne, krčme 3065 (plus 37). oblačil-nu industrija in čiščenje 4596 (plus 189). gradnja železnic, cest itd. 1122 (—837), gradnja nad zemljo 2562 (plus 505), grafična industrija 1205 (plus 79), higijena 1768 (pliis 155). občinski obrati 1956 (plin 3741. tr«rovin;i 3781 (—36), gledališča, svoh. poklici, razno 1179 (plus 10) in hišni pošli 8611 (plus 102). Eskontirame menic z 2 I; IUI ha kiutihu. iui' v Ljubljani bu v ponedeljek, dno 27. I. nt., na kur op: zarjanio vse, ki ko žuhovine šo niso odposlali. Blago naj lakoj, pošljejo lovsko - prodajni organizaciji Divja koža-. , Ljubljana Velo.se.jeiu. Nova delniška družbo. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev delniške družbe Montanika, katere svrlia je predvsem trgovina z rudarskimi in topilniškimi proizvodi ter nakup rudnikov v ts svrhe. Sedež družbe je v Bclgradu, glavnica 10 milij. Din, razdeljena je pa na 10.030 delnic po 1CC0 Din imenske vrednosti. Vpis traja od 25. do 30. januarja. Predhodni občni zbor delničarjev bo 30. januarja. Bor*«? Deri n» Dne 24. januarja. s»ef: Gospod Ku'ič, s 1. jnnu-ur.cai ste odpuščeni radi neprestonvga ka&ljunja v uradu ker odkar se dobi se hh'-co 'rašeli prepreči PROIZVOD: »UNION«, ZAGR..B. a Kol znano ima Narodna banka možnost eskou-tirali menice samo Z dvema podpisoma. Sedaj je izvršni odbor izdal tozadevne natančno predpise o poslovanju banke s temi menicami kar bo šele omogočilo praktično uveljavljenje Narodne banke nu tem poslovnem polju. Med drugim so lnerodajni sledeči jiogoji: Menice, ki se predložc v oskonti-runje, morajo biti lastne menice (sopstvene). Pri zavodu, ki predloži menice v esko.it, pa mora obstojali stvarna zadolžitev ter mora zavod dati tudi izjavo, da bo menico delno uli v celoti izplačal, če se zadolžitev pri njem zniža. Polog lega mora imeti denarni zavod zu kredit realno kritje, vrednostne papirje, jamstvo, hipoteko itd. Če jo menica, ki se predloži v eskont, bila položena pri denarnem zavodu kot garancija za zadolžitev v tekočem računu, je potreben pismeni pristanek podpisnika na menici. To velja glede določitve meničnega roka. v jirinieru. da ni vpisan ob jirililti izdajanja ves menični tekst. Končno določa pravilnik, da more denarni zavod eskontirati menico z dvema podpisoma le do 2( 1 % za eskont mu določenega kredita. Dobave, Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30, januarja 1030 ponudbe za dobavo slekel za parouiere brzinomere, vodo merilih stekel, signalnih stekel, slekla »Klinger Refleksi in nalučnikov. Nespremenjena sla ostalo tečaja Berlina in ('liriku, jiopustil je le Ne\v York, vsi drugi tečaji so pa narasli. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na | ljubljanski borzi popustil na 9.27—937, mi zagrebški liorzi pa celo na 9.185— 0.285, dočim jo v Bclgradu padel na 9.2253—9.3253 (irski boni so no- ; tirati v Zagrebu 29.90—30.00, v Belgradu pu 30.50 denar. Angleški funt je ostal uu ljubljanski iu za-grobški borzi nespremenjen na 250.20- 257.80, dočim je na belgrajski borzi narastel na 250.37 do | 257.97. Španska pezela je v Zagrebu noti ruta 0.71 blago v Belgradu pa 5.09—0.79 Nemški čoki so notiruli v Belgtadu 14.35 denar, v Zagrebu 14.30 do 14.50, za 15. februar 14.15 blago. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi nespremenjeno 3.05—8.10, dočim je dolar i popustil na 49.20—49.90. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2978.80—2988.40 Berlin, 100 mark...... 1750.0«—1709.95 Bruselj, 100 belg...... 739.54— 744.(50 čurili. 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London, I funt.......210.41— 218.17 Ne\v York, 100 dolarjev .... 4318.94—1355.20 Praga, 100 kron.......181.33— 182.44 Pariz, 100 Frankov ..... 288 89— 290.33 Promet nn zagrebški borzi jo znašal brez. kompenzacij 575.7510 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.285 London 15.215, New Vork 305 75, Bruselj 51.95. Milan 24.50, Madrid 42.025, Amsterdam 208.8O. Berlin 123.05, Dunaj 57, Stockholm 78.10, Oslo 70.40. Kopeuhagen 07.90, Praga 12.74, Varšava 57.975. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 0.705, Buenos Aires 0.84. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. po. 75.50 —76.50, agrarji 44—45. vojna škoda promptnn 352—355, begi. obv. 64—06, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 71—72, 7% pos. Drž. hip. banke 79—80. Zagreb. Drž papirji: vojna škoda proniptna mali kom. 854—356 2. «53-355. 3. 353 35«. 4. 858—855 (354). 5. 853 -355 begi, obv. 01.Co bl„ dalm. agrarji 01.50 bi., Bler. pos 81 50 -82.50, 7% Bler. |,os 71.50-72 5'). 7% po.- Drž. hip. banko 79—80 (79.50). — Delnice: Priv aorarna banka 237 den.. Osj. sladk. tov. 120—130. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 79 den., vojna škodu proniptna 35550— 350 50 (35(1). 3 in 4. (356), begi. obv. 64.50 65 (05). mali kom. 62.75 do 63.50. 8% Bler. pes 82.50—83 (83), 7% Bler. pos. 72.75—73.50 (73), 7% slab pos. 78 50 blago. — Delnice: Narodno banka 6151) den, Priv agr, banka 285.50—237.50 Elehtrika na cerhlianshem po!'u V kranjskem okraju, ki obsega sodne okraje Kranj, Tržič in Škofja Loku, ie danes 110 clektra-ren, ki imajo skupno 119 generatorjev Ta okraj, ki meri okrog 1140 kvadratnih kilometrov, je tako močno elektrificiran, da pride na vsakih 60J prebivalcev po enu elektrarna. Pri tem se ne sme prezreti, da gre skozi kranjski okraj še daljnovod Za-vršnice in iz Velenja. Navzlic temu pa jc na cerkljanskem polju električna razsvetljava tako slaba, da o njei skoro ni mogoče govoriti. Pri tem mislimo na elektrarno, ki jo je zgradil tam pod Krvavcem ob potoku Mlinšica, ki teče skozi Cerklje pod imenom Reka, v letu 1924 pokojni g. Ivan Čimžar. Ta delavni mož, ki je prišel iz Denver, država Co-lorado v Ameriki, je z neverjetnim naporom in ob največjih ovirah svojih sosedov, po l4 letnem tež-i kem delu v Ameriki pričel graditi to elektrarno, j V letu 1930 je umrl — žal prerano - in ni mogel dati razmaha svojemu podjetju. Omeniti moramo, da je med gornjimi 110 elektrarnami veliko takih, ki so ob jjotokih na mlinih in žagah in da tudi Čimžarjeva ni največja, toda že modernejša. Turbina daje ob polni vodi 18.5 HP. Elektrarna ima 1 vodni regulator in da|e luč 14 krajem (Cerklje, | Grad, Pšata, Poženk, Polica, Z;>. in Sp. Brnik, ' Vopolje, Češnjcvk, Velesovo, Luže, Srednja vas in ■ Šenčur). Ti kraji imajo po zadnjem ljudskem štetju 1 z dne 1. IV. 1931 770 hiš s 3M7 prebivalci. Dolži-! na daljnovoda znaša 31 km. Odjemalcev je 412 z;i I luč, nadalje dva obrtna motorja in 24 kmetijskih. Razumljivo, d" Pr' današnji gospodarski sliski in , označenem konzumu elektrike in zlasti razsežni štednji z elektriko zaradi banovinske in državne trošarine elektrarna ne more niti naprej niti nazaj, ker je donos silno malenkosten. Ponekod gre , daljnovod te elektrarne skoro paralelno z završni-| škim daljnovodom. Luč te elektrarne je zlasti le-| daj, kadar se obratuje z motorji, kar je pri kmetij-! stvu večkrat neizogibno v večernih urah, silno slaba in negotova. Rdeče žari, iznenada pa zasveti kakor junijsko solnce. Da taka razsvetljava marsikoga spravi ob dobro razpoloženje, je gotovo. Ga. Čimžarjeva se vsekakor zelo trudi, da bi odjemalce zadovoljila, vendar ji ni mogoče premagati vseh zaprek. Vsem prebivalcem omenjenih 14 vasi bi bilo zelo ustreženo, če bi posegle kranjske deželne elektrarne v to in Čimžarievo elektrarno prevzele v svojo režiio. S tem bi bilo gotovo po-magauo tudi ge. Čimžarjevi, kajti ta nc zmore ob tako pičlih'dohodkih, ki jih nudi elektrarna, du bi izvajala še kaka nova dela. Zalo prosijo prizadeli, ki jih luč iz le elektrarne ne zadovoljuje, nai bi merodajni pri kr. banski upravi to vprašanje čimprej načeli in vsestransko prav reflli Elektrike s pomočjo sveč in petrolejk ne bi smelo biti. Žitni trt: Čvrsta tefidenca traja dalje ter cone naraščajo zaradi velikega pomanjkanja ponudbe. Cene zn pšenico In koruzo so liarastle za 2 in pol pare. | za moko jia za 5 par. Ljubljana. Pšenica bč in ban. 78 kg 1% 177 50 do 180 koruza času primerno suho 1'?0 50 '22.50, prekomerno suha prekmurska 129 50—182.50 oves slavonski 142 50 115 ajda pariteta Ljubllnnti 135 do 187.50, moko O bč. in ban. 285 2'T> "t 2 265 do 270. št. 5 24.r,—?50. otrobi 110 115 Novi Sad. Pšenica: srem 175—177. oslaln pšenica neizpr Vse ostalo neizpr Tendenca neizpr. Promet srednji Sombor. Pšenica; bč. okol Sonibor 171 173, gor. bč. in gor ban. '73 -175. srem. in slav. 175 do 177. juž, ban. 174 170 bč. iu ban. potiska šlep 178—180, bč. ladiu Beijej 176-178 bč. 'mlin kanal 174—176. Oves: bč., srem. in slav lfft—141 .leč-nten: neizpr. Rž; ne nolira Koruza: bč. in srem nova uar kval. 117-119. bč in srem zn febr. 150- 122. Moka- bč. Og in Ogg 200 280, št. 2 210 -200 31.5 220 240. št (i 200 220 Št. 7 170 do 180 št 8 115—120. Otrobi: bč. 100—102, srem. 92 04. Fižol: neizpr. Tendenca prijazna. Promet: 25 vagonov. o d s o Progrtimi RcicčJo Liub^nna: Snhtfit, .*., Jarinai ia: ij Vlos a -:i p|u>.,i ,i:u v nupe\ I'.1.tri Vreim-tisl. ;t itnotivi-l timMeiln l"l. N;i|m veti , ol)Juu vromeroika niiit>\,'l i.lijuvn .p.M-i' u. nlivr-ilila tll.au \'iif. tira: A t Vrini .Iuum-.ii, pror.-i : ■ ir iiu.ši- kidliiri- \ Si.uifliiui', i,j t J.u: SiiHutluki- i/. ll(-l irnutu) i'11 Petje, ..mrli bi pli-s in .ir/.n, S il,- > , ' Pester v,-'er s soilel.n-milepi i-i,li:-- ir-l-i-Hira, 1'bn-aiiM-iiiuiiovoKn Irln ru-IlJ ilrutiisV,- ,lružliir. -,:e\ skeitu kvartet., in pli:;-'- t: 4 i,, vi-etneiisli.-i uu; oveil, p,,ro.'-iln. •■Iijnri. »pari---;. .: Zal-a> rti ulast:« (llailiMI "i-''.-:t url Dnsrti protffamii Sobni (I. VJ. jnntlfirjn: ilrlprtltl II) .' • Kdlil^u: -/.ve zilu |io.le.|ii nn |ili,š' iti _M.;r, Vr,•.m* i: Sr,-in.-l;ili Knr lnveov: StuviKol.ui ilnlioviii k,)'m-,-, . :':i.j;, IVmim- \-,-;'-,-r -J.i Prt-nos t/, kitviu-ne - /.u]i'<-ii; in \ io! i i« n -.'it.:;. M.iia Sl,rt\7.7i ln vii-i|Js>:i Vtftemr fc l':i" Ple-nit Kbf,irt — Dunaj: «1.1(1 llMnu isk' vnie1-:. (s|ifvt,'i\i a pn -1 mfe.-t-i: t in iiiliiJSeiru SlrniifiKit iiflotlijuh) ul.-itl llnu-i.|»li; i.■•<,]- liiiiKt (spi-elitnl pu nm-iiein liuiuigul lluili ihšIh: -i .In-.'-/, (i/. V Kim« ter nekaj krajših pesmi in povesti. Dobro bi bito, če bi dobili v prevodu še to ali ono njegovo delo, n. pr. mladinsko povest ali bolje avtobiografijo »Slalky & Co.« itd. Večina njegovih del na bi zaradi tujega nam miljeji in lokalnega kolorita ne ugajala. Angleški bralci imajo kajpada drugačen okus, zato ni čudno, da so Kiplingova dela izšla že večkrat v poldrugmilijon-ski založbi. »Džungla« je doživela nešteto izdaj v Starem in Novem svetu in malo pred pisateljevo smrtjo je spet kakor vsako leto izšla v štiri sto tisočih izvodov. Najbolj pa bero Angleži njegove zanimive potopise, v katerih opisuje svoja potovanja po Kanadi Zdruzenli državah in Franciji (Lctters of travel). Mnoge univerze, kakor oxtordska, cambridge-ska in durhamskn, so imenovale Kiplinga za častnega doktorja. Leta 1907 jc prejel Nobelovo nagrado, a Kraljevsko društvo za literaturo ga je počastilo z zlato kolajno. Angleški Pen-klub je ob priliki njegove sedemdesetletnice dne jO. decembra m. 1. organiziral razne akademije iu druge slavnostne prireditve, da bi dostojno proslavil redki jubilej pesnika, ki je po naporni življenjski poti vdano ležal na bolniški postelji na svojem kmečkem posestvu v Sus«exu. Težka želodčna operacija je končala njegove telesne muke. Sedemdesetletni kralj in »edmedeselletni bard britanskega imperija si- hkratu stopila na prag večnosti. G. K. V Južnoslovauskem Filolcgu (knjiga XIII) je ! izšla zanimiva študija g. doc. dr. Vaclava B u -' riana: Poizvedovanje mladega Kopitarju za s r b s k o.h rvatsko narodno poezijo. — Splošno znano je, da je Slovenec Kopitar vzgojil Srbom njihovega največjega narodnega preporoditelja, obenem pa odkrivatelja srbske narodne pesmi, ki je po njegovih zbirkah poslala svetovno slavna, Prof. Burian se že delj -asa peča s Kopitarjem (korespondenca) ter je pričujoča študija samo nekak uvod v večjo razpravo. Za sedaj je zbral vse podatke, ki so znani o tej najtemnejši dobi Kopitarjevi, namreč o njegovem prvem dotiku z narodno pesmijo ter o njegovem prizadevanju, da najde nekoga, ki bi mu napisal srbskohrvatske pesmi iz ust naroda. Pisatelj razbere — največ po Kidriču — vse moment«, kako se ie zanimanje za narodno peiam širilo pri Slovencih, zlasti v Zoisovem krogu, ki jc izviralo še iz klasicističnega Denisovega ossiani-zma. Kopitar je prišel v ta krog ter svoje znanje še nekako razširil z Goethcjevimi prevodi, ko pa je pričel na Dunaj in ga ju opozoril Dobrovskv na zbiranje narodnih pesmi, je postal že pravi her-derjevski romantik, ter se na vso moč trudil, da dobi direktne stike s Srbohrvati, dokler ni slučajno naletel na srbskega emigranta Vuka Ka-radžiča. Študija ima namen pokazati, koliko so Slo venci v Kopitarjevem času znali ceniti nar. pesem, obenem pa rast tega zanimanja zanjo v Kopitarju samem ter napor, da odkrije svetu srb-skohrvatsko narodno pesem, o kateri je verjel, da je enaka najlepšim svetovnim narodnim pesmim (Fdda, saga). Z Vukom je tudi uspel. — Dobro je, da je Burian tiskal svojo razpravico v Belgradu, kajti la doba v Kopitarjevem življenju je Srbom manj poznana kot njegovo poznejše delo za Vuka. Študija pa je tudi pomembna, ker jo je napisal češki književni zgodovinar v slovenskem jeziku ter v tem jeziku priobčil v srbskem znanstvenem filoloJkem časopisu, kar je redkost. V novoletni številki .»Hrvatske misli« je posvetil znani zagrebški kulturni delavec in informator o medslovanikih kulturnih in književnih novostih dr. E t i h ves podlistek novi knjigi prof. Schneevveisa, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Ob tej priliki se pohvalno izraža o Mohorjevi družbi, ki izdaja taka dela kot je omenjeno Schneevveiso-vo ali pa Keleminova zbirka Bai, Kocbek-Sašljevi Pregovori itd. Ko podčrtava pomen te knjige za hrvatsko etnografijo, omenja tudi Slovence: »Slovencem pa bo ta knjiga — poleg tega, da jim služi za poznavanje najbližjih bratov — dober metodološki voditelj za podobno slovensko delo, ki ga SIo-| venci nujno potrebujejo. Dr. Nikola Županič, rav-| natelj etnografskega muzeja v Ljubljani, izdaja so-' liden časopis Etnolog. Toda Slovenci, kot sme ! brali v ljubljanikem dnevniku (v članku pokojne-■ ga Lojzeta Golobiča), ne morejo pričakovati take-I ga dela od dr. Županiča, ker on v svojem Etnologu ' n« priobčuje gradiva o narodnem življenju in na-I vadah.« Ponatiskujemo to misel zagrefciksga pu-I blicista, ker nam utegne koristiti. t sardinien M6rs tem kongresom. Ta odsekov predlog je prišel v obravnavo v poslansko zbornico, kjer se je potem razvila tale zanimiva obravnava: Neodvisni socialist Vinjart je izjavil: Ne verujem pisateljem, zlasti pa ne internacionalnim, ki prihajajo semkaj med nas in ki nas bodo stali 100.000 pezov.« — 1'uejre-don, konzervativen je dejal: »Mislim, da je lOli.OO pezov vsekakor premalo. Za 8—10 dnevno bivanje mednarodnih pisateljev med nami bo treba najmanj 245.000 pezov.« — Nato je neodvisni socialist Vinjart odgovoril: Toliko denarja naj hi rajši dali našim pisateljem. ki lakote umirajo. Če se bodo naši pisatelji do sitega najedli, bodo bolje pisali, vsekakor boljo kakor tujci.« _ Na vse to se je oglasil konzervativen Uriburu, ki je dejal: »Kot Argentinca me tolaži zavest, da smo Argentinci vedno bili pripravljeni poveličevati tudi nekoristne stvari. Zakaj ne hi enkrat imeli pri nas kongres pisateljev vsega sveta?« — Tudi konzervativen Pustilo je utemeljeval potrebo podpore na tale način: »Dosedanji kongresi Pen-klubov po različnih deželah so bili od ondotnih vlad mnogo bolje podpirani. Kongres nudi naši domovini priliko, da pride v stike z vsem svetom. To bodo storila poročila dopisnikov in publikacij pisateljev o naši deželi.<. — Konzervativec Uriburu, ki je bil, kakor zgoraj povedano, tudi za podporo, je dodatno vendarle izjavil tole: »Zakaj pa morajo ti ljudje potovati v prvem razredu? Naj potujejo v drugem.» — Nato je neodvisni socialist Vinjart predlagal poimensko glasovanje, češ: »Dozdeva se mi, da mečemo denar v vodo.« Sedaj se je oglasil socialist Dikman, ki jc izjavil: »Dolžan sem izreči nekaj besed o tem, kako ho na našo deželo vplivala ta lažiknltura, katero vi ščitite in podpirate. Prav nič ne verujem kongresom učenjakov, literatov in umetnikov. Mnogo bolj verjamem. da bo to družabna prireditev kavalir-jev, ki se žele pri nas zabavati. Prav z ničemer ne boste pomagali odkrivati temeljno vrednosti kulture iu naprednega stremljenja. Znanstvena odkritja in velika umetniška dela se začenjajo ter izvajajo v zaprti tišini delovnih sob. Za kongres, ki ,je namenjen samo družabnosti, ne smemo izdajati denarja. Ali hočete, da nas naj znova odkrivajo? Kdo pa so ti dobri ljudje, ki žele priti? Komunisti, fašisti, katoličani?« Na to vprašanje je odgovoril neodvisni socialist Vin- jart. ki je dejal: Kaj. komunisti in fašisti? Če je tako, nc odobravam prav nič. No, če hočete, kvečjemu 5 pezov.« — Nato ,ie konzervativec Noble pojasnil zadevo in povedal: K sreči prihajajo zastopniki vseh ideoloških smeri. S tem bomo dokazali, da v naši deželi vlada popolna svoboda mišljenja«. — Socialist Dikman je nato rekel: ■Svobodno mišljenje v takem obsegu ho imelo za posledico mačje mjavkanje. Za mene je Pen-klub fantastičen izum. Prepričan sem, da večina tukaj navzočih gospodov niti pojma nima, kaj prav za prav je ta Pen-klub«. — Konzervativec Noble je nato pojasnil, da so črke PEN samo kratice, ki pomenijo: poetje, eseisti, novelisti, nakar je socialist Dikman la pojasnila zaključil z besedami: »Mislim, 1110 pognali svoje konje, a smo kljub temu T sli prepozno. Krvoločne zveri so že opravile svoje delo. Niti voznik, niti noben drugi izmed romarjev ni bil več živ. Vsi so postali plen lačnih volkov. Povsod so ležala raztresena trupla ne-srečnežev. Nekatera so bila že do kosti oglodana. Bil je strašen pogled. Volkovi so pobegnili šele, ko smo prišli že prav na pozorišče tega strašno krvavega dogodka.« Ta dogodek so romarji takoj sporočili afgan-skim oblastem, ki so ukrenile vse potrebno, da se zavaruje življenje popotnikov. -Gospod ravnatelj, naša registratura je vedno obširnejša. Ali ne bi bilo bolje, če bi vsa pisma, ki so nad 30 let stara, sežgali?« »Prav, kar sežgile jih, ne pozabite pa. poprej od vsakega pisma napraviti prepis.« •k »Jakec, kam pa je zginil štrukelj, ker je bil prej na temle krožniku?« »Dal sem ga lačnemu dečku, mamica.« •Lepo si naredil sinko. Kdo pa je bil tisti deček?« v Jaz, mamica.« Sedem prestolov Nov kralj, Edvard VIII., stopa na presol Ve-j like Britanije, svetovne države z več ko 400 mili-i joni prebivalcev. Zanimivo pa je, da Velika Brita-j nija nima samo enega prestola, ampak jih ima kar sedem. Najbolj sloveči, najstarejši in najbolj znani prestol je hrastov stol v vvestminsterski opatiji, na kateri izza časov Edvarda I. seda vsak angleški vladar, kadar ga kronajo. Edvard I. je ta preprosti leseni stol pred več ko 600 leti prinesel iz Škotske v London v spomin na to, da je osvojil deželo Škotov. inmHKHRB a^.i^i^i^.^u^JBnuLim^jnacBann Tukaj bo počival angleški kralj Jurij V. Pogled v kapelico sv. Jurija v gradu Windsor, kamor bodo 2S. januarja položili truplo kralja Jurija V. k zadnjemu počitku. ■HKMKSDHHinBMMEaBHBDHHBBHIHBHBMB • Vatikanski kočijaž umrl V starosti 01 let je umrl papeški kočijaž Ri-naldo Giacchini. Služil je petini papežem. Mesto Hercttianeum odkrito ? Poleg Pompejev je bilo 1. 79 po Kr. uničeno staro rimsko mesto I lerculaneum. na vznožju ognjenika Vezuva. Medtem, ko so Pompeje že skoro docela odkrili, je odkrivanje Herculaneia bilo bolj počasno. Zadnja lela pa so tudi tukaj bolj vneto delovali ter odkrili veličastne zgradbe z dvema ali tremi nadstropji, z mogočnimi dvoranami, velikimi arkadami ter razsežnimi vrlovi. Cez nekaj mesecev bo nekdaj sloveče mesto I lerculaneum docela odkrito. angleških kraljev .Drugi prestol je v angleški gosposki zbornici. To je dragocen prestol pod razkošnim baldahinom. Na ta prestol seda angleški kralj, kadar je navzoč ko se začne parlamentarno zasedanje. Prestol je okrašen z iskrečimi se kristali. V gosposki zbornici, in sicer v sobi kraljevske garderobe, stoji še tretji kraljevski prestol, lia katerem sedi kralj, kadar ga oblačijo v državna oblačila, v katera mora biti oblečen, ko odpira parlament. Najlepši in najdragocenejši angleški kraljevski prestol jsa stoji v palači St. James. Na njem sedi kralj ob priliki, ko opravlja važne državne akte. Ta prestol z baldahinom je tako okrašen z dragocenimi kamni, da se vrednost leh dragocenosti niti preceniti ne da. Peti prestol, angleških kraljev stoji v palači Buckingham. Šesti in sedmi pa sta v gradu Wind-sor. Omeniti je treba, da je sedmi prestol daroval angleškim kraljem neki indijski maharadža. Ta prestol je ves izdelan iz bogato izrezljane slo-novine. ]L©¥EME€e pirroca, da so zopet zasledili novo zarotbo, ktere namen bil je pregnati kneza Milana in na prestol povzdigniti mladega Kara Gjorgjeviča, ki biva pri vstajmkih v Bosni... Izvirni dopisi. Iz Trsta, 19. januarja. (Iz mestnega zbora.) Pogled v naš mestni zbor ni nič kaj razveseljiven, ne v narodnem ne v gospodarskem oziru. Slovenska narodnost okolice se pr*-zira in vse žile se napenjajo k njenemu zatiranju. Slovenščina ni dosegla pri mestnih gosposkah še nobene pravice; vraduje se za okolico kakor za mesto izključljivo v italijanskem jeziku; še celo slovenski pisane vloge se z lepa ne sprejemajo. Šole v okolici so sicer slovenske, napisi šol in zapisniki pa le laški in šole le dvorazredne; v Rojani, kjer so trije razredi, vlada v tretjem laščina kot učni jezik. Tako ne sme in ne more dalje biti; polit, društvo »Edinost« mora se prizadevati, da slovenščina dobi v šoli iti v uradih svoje naravne pravice... Razne reči. — Goriški »Slavec« namerava napraviti koncerte v Sežani, Raihenbergu ali Do ni bergu. v Tolminu in Komnu, na jesen pa v Gorici. Tržaški -Slavci« napravijo boje še pred veliko nočjo v gledališči »Armonia« v Trstu enak Koncert kakor je bil zadnti soriški. i Žalne topniške salve je oddajala baterija londonske posadke blizu lovverskega mostu v Londonu, ko so zvonovi cerkve sv. Pavla naznanili, da je kralj mrtev. Kraljeva garda žaluje. Oddelek angleške kraljeve garde koraka od palače Buckingham (v ozadju) k palači St. James, kjer se vrši kronski svet po kral jevi smrti. Zastava kraljeve garde je pokrita s črnini florom v znamenje žalosti. Gledališče in koncerti Dva komorna koncerta Upravičeno je vzradoščenje ob pogledu na naše glasbeno življenje zadnjega časa. Čitalniškp barvano domače koncertiranje stopa hvalabogu iz natrpane povprečnosti v ozadje, gostijo pa se koncerti, ki sledijo glavnemu cilju — umetniški vrednoti; pa najsi so domačega ali tujega izvora, vokalne ali instrumentalne smeri. To je pol, po kateri jc hodi resni glasbeni kulturi nasproli in upajmo, da pridemo po njej tudi Slovenci skoro do nje in si sezidamo najprej trdnn tla tradicije in na njej stavbo lastne glasbene kulture, ki bo dobila evropski nivo in ceno. Ob razveseljivi gostoti teh umetniških prireditev pa bi želeli le, da bi bila njih razporeditev bolj smiselna po časovni zaporednosti in da bi se ne stekale preveč navkup, Glasbena Matica, v »katere okviru se hvalevredno vrši večina koncertov, naj bi polagala še večjo pozornost na to, da primerno razporedi razne umetniške dogodke in tuko ne prizadene nili prirediteljev niti občinstva bodisi v pogledu umetniškega užitka bodisi z ozirom na gmotno vprašanje (n. pr. kolizija koncerta Praškega kvarteta in Daneševe proslave v drami), KONCERT PRAŠKEGA KVARTETA Med izbrance, v katerih se utrinja iskra velike lepote, so se vzpeli tudi člani Praškega kvarteta, ki vrše danes izrazito poslanstvo najvišje glasbene lepote in nam jo posredujejo v svoji kristalni igl i; na goslih S v e j d a in B e r g e r, na violi Č e r n y in na čelu V e č t o m o v — vsi umetniki, zaznamovani od usode s posebnim znakom, ki mu je pojm; človek — umetnik. Nujnost poslanstva jih je v preteklih dneh privedla zopet k nam in dali so nam koncert, ko sc jim je pridružil še v igri na klavirju Janko Ravnik, njim vzporejeni umetnik; — koncert, ki nam pomenja užitka poln glasben dogodek prveg? reda. V spored svojega koncerta so povezali tri umalnine, ki v skupnosti sicer niso zgradile najbolj napete celote, a so imele posamič vsaka svoje mikavne vrednote kol umetniški li!.i. Kot v tonih oživljene podobe pa so 34 zlivale vendar v enoto prefinjene igre umetnikov. — Na čelu sporeda je stal Mozartov Godalni kvartet v c-duru s štirimi stavki. Umetnina požne klasike, ki silovito zajame v .svoji kristalni, do skrajnih odtenkov prečiščeni zgradbi, v svoji prožni inven-ciji, ki je kot silen vrelec skrivnostne igre tonov ter v svoji prepričevalni vsebini, zajeti iz notranjega miru kot odsev sproščenja, ki ni od tega sveta. Ta lik je zaživel . samemu sebi dokončno ;:veslo tudi v igri, ki jC biin v r a žil i h pomenih besede — klasična. — Mozartovemu kvartetu je sledil Š lt e r j a n č c v IV. godalni kvartet v dveh stavkih. Delo je mikavno zlasti kot domač umetniški protlukl; zrelo v zgradbi, živahno v invenciji, ki se v prvem delu še lovi ob franco' iketn impresionizmu, pa je v drugem že samoniklo doživljeno. Celota pn vendar sili k popolnosti vsaj treh stavkov, kjer bi sc mogli zmanjšati ludi prenapeti kontrasti v posameznih delili in se zliti nc pretirano oddaljeni od osnovnega razpoloženja v sicer različne a posn-mi5 vendar enotno doživ-Ijene dele. Umetnina ie dobila v igri svoje pristno lice in se zdi, kol da jo je vsebinsko še nosila moč izvajalcev. — Zadnji del sporeda, jc izpolni! S,u y o v klavirski k v i n t e t, o p. 8 (za godalni kvartet in klavir) v štirih stavkih.. To Suko-vo mladostno delo je še vtopljcno v romantičnih \odali, a se že usmerja proti ploskovno barvitemu impresionizmu. Njen glavni učinek je živo mešana barvitost. Umetnina je zanešena v bujni, mladostno še neobvladani invenciji; polna je predvsem iz vzporednega življenja tonov, ki ustvarja barvite plokve sozvočij, iz katerih se kar s težavo bočijo konture melcdit".n'h tvorb. Tako je tudi zgradba vsa z.ineSttii obok, ki nima šc strogo odmerjenih oblik in učinkuje zato bolj v svoji za-nešcnosli kol v dovršenih sorazmerjih kristala. V takih sVojstvih je umetnina tudi zaživela pred nami v igri, Umetniki s> vlili vanjo bujno življenje mladosti, pretehtali so kar moč tonske enote in jim dali prava sorazmerja, oživeli so maVrični trak tonskih sozvočij v prelesti godu) in klavirja, ki je tukaj s<- posebno pršil najfinejše zvočne utrinke. V tej umetnini je zakraljeval zvok v vsej svoji privlačnosti. Tako jc bil koncert praznik pristne glasbene lepote, kjer je živelo zmagoslavje čudežnegu sveta tonov. Kajti skrivnosti tega sveta so vsi umetniki doživeli v sebi do izrednih globin in zato je ta svet nijhova domačija, iz katere hranijo nas vse z žarki resnične lepote, ki sijejo v njej. Glavne poteze te lepote, ki jo izžareva njihova igra, pa so zajete v sili doživetja, ki jo spoštljivo uklonijo pred umetnino in njenim bistvom, v moti napetega izraza in v plemenitem zvoku, ki utripa v . popolni ubranosti in v čudežnih barvah iz instrumentov v rokah teh umetnikov. KLAVIRSKI KONCERT ORLOVA. Tudi pianist Nikolaj Orlov, ki nas je po daljšem premoru zopet obiskal in utešil s svojo igro, je umetnik velike moči. Kar njegovo umetniško osebnost še zlasti podčrtava, je poteza, po kateri nastopa kot umirjeno skromen a vzvišen poslanec umetnosti, 1:1 ji je ves predan v čisto službo in kateri nasproti vzdržuje odnos pravega spoštovanji, Čc ni te poteze, ni lahko podajanje brez osebne svojevoljnosti in zazrtosti vase, iz česar se rodi kaj rado, dejal bi, potvarjanje umetnin, izvajajoči umetnik polaga v tem slučaju več pozornosti nase kot na umetnino, sledi bolj poudarku samega sebe in svoje igre kot umelnine in iščo priznanja v prvi vrsti sebi in svojim sposobnostim. Pri Orlovu tega ni. V njegovi igri jasno čutiš, da je umetnik Izločil samega sgbe in da stremi le po čim večjem približanju k umetnini in njeni resnični podobi, kateri želi izoblikovati čim bolj pristno lice. Zato se mu tud! dejansko posreči, da zažive umetnine pod njegovimi prsti v svoji pravi sliki, da jim izoblikuje Zunanji lik pristno v zgradbi z vso različno povezanostjo melodije, harmonije in ritma in da jim izčrpa tudi notranjo vsebino, s katero do vrha napolni umetniško posodo. To objektivizmu bližajoče se podajanje je posebna vrednota umetnika, ' ki zmore na te. način poustvarjati umetnine vseh različnih smeri in vendar ne grešili nad niibtfvo svobodo in pravico, ki jo imajo do stilno svojevrstnega. lastnega izraza. Gotovo pa je taka sposobnost posebna odlika umetnika, ki mora tako i: moč i doživljati zunanii izraz in notranjo vsebino v vse smeri do odtenkov. 1 a poteza se je iavila tudi iz podajanja, ki smo ga doživeli ob Orlovu na zadnjem koncertu in ki je v njem doseglo posebno vrednoto. Poleg tega pa nas je močno ogrela njegova virtuozna igra, ki sloni na popolnem tehničnem obvladova-! nju instrumenta in ga uporablja res le za sredstvo vsebinskemu izrazu. Tudi za ta vssbinski izraz hrani umetnik v sebi toliko moči, da napolni do-jemalja vsaga ler ga priklene in navduši, ko sproži v njem prepričevalna doživetja. To. je zmogel od umetnine do umetnine Scariattija, Schumanna in največ zastopanega Chopina, bojih dela so tvorila vsebino sporeda ter so pod njegovimi pesti zaživela v svoiih pristnih eodobah. Vsekakor je bil višek Chopin, genialni klavirski komponist, in njegove čudovito zasnovane umetnine, ob katerih more človek doživeti vso veličino lepote glasbene umetnosti. 1 Oba konccrta, ki sla si ozko sledila v Filhar-I monični dvorani, sla bila dobro obiskana, kar ! utegne biti mikaven donesek k reševanju umetni-1 f ke krize — saj je dejitvo dokaz, da je prava I umetniška vrednota vendarle še glavna privlačna moč. V. U. Prejemki m Ako smemo verjeti raznim vestem, se pripravlja zcpl sprememba uradniškega zakona. Vsi brez izjeme aktivni 111 upokojeni državni uslužbenci (upokojeni še posebej) — kodo z veseljem pozdravili spremembo, ako bo prvič prinesla tolikanj X a-/cljctio r.tainost, drugič pa uredila | . ejetnke utko, da bo dana možnost za življenje v.-iij v najskrom-nejših mejah. Kajti povedano naj bo že vendar en-krat na ves glas. da sedanji prejemki nižjih kategorij niti uradniških kaj šele služileljskih za življenje po tolikokralnih znižanjih absolutno ne zadostujejo. Eksistenčni minimum ni dan v teh kategorijah ---- ako vzamemo štiri najnižje niti za samce, ali recimo je komaj dan za le-te Kdor mora pa preživljati še nepreskrbljene družinske člane, ima po znanem reku za živeli piemalo, za umreti preveč. Naše žene pri tem ne štejejo msd te vrste članov, ker so jim rodbinske doklade itak odvzele, čeprav nimajo niti sencc premoženja ali dohodkov. — Skušnja dolgih let nas uči, da nam jc prinesla šc vsaka sprememba dosledno samo poslabšanje. /sto mislim: ako se zopet izvrši sprememba, mora biti taka, da bo prinesla za daljšo dobo stalnost prejemkov, ne pa, da bi kolebali v strahu, da nam žc jutri vzamejo še to, kar danes še imamo, Ako je res, da se namerava sprememba uradniškega zakona, pod katerega spadajo vsi državni ttpokojenci(ke), je predvsem nujna potreba, da že vendar enkrat prelomimo razlikovanje med »slaro« in miovo« — upokojenci. Saj jc to anahro-nizeni brez primere v moderni zakonodaji. Ali pa se pripravlja morebiti samo regulacija prejemkov, ki naj bi se ludi /e enkrat dokončno izvršila z zakonom, ne z uredbami na osnovi raznih pooblastil, du se nu bodo lake uredim popravljale z novimi uredbami že naslednji mesec. Bodi že kakorkoli: izenačenje pokojninskih prejemkov vseli bivših državnih nameščencev, lo se pravi državnih upokojencev in upokojenk, je neodložljiva, je, iiui-na, je pereča zadeva. Nujna zavoljo lega, ker pride še la mesec v razpravo državni proračun. Sicer je bil storjen že precejšen, korak k izenačenju prejemkov novo- iu slaroupokojelicev z Zadnjo regulacijo dragiujskih in rodbinskih doklad v oktobru I!):tri. leta. V tem pogledu torej nima prav dr. Krouvogel. ki je napisal v Slovencu dne lt!. novembra I935. i. pod naslovom (lian staroupoko-jencev . da so prejemki le-telv še vedno do polovice nižji od prejemkov novejših upokojencev. (Stari upokojenci so vsi, ki so bili upokojeni, preden je stopil v veljavo prvi novi zakon o uradnikih iz I. 19o:i.). Kajti — kakor so bili znatno znižani pok. prejemki novo -upokojencev, tako so bili kar zadovol jivo zvišani prejemki staro ••upokojencev. čeprav do upravičenega, popolnega izenačenja manjka še precej dolg korak. Kol dokaz le irdilve naj navedem samo en primer. Uradnik VIII. čin. razr., je bil po 40 letnem službovanju upokojen po zakonu i/. 1. 1028. in je prejemal po večkratnem znižanju prejemkov do vštetega 1. septembra 1935 mesečno 2193 Din —- lo po odbitku od brutto-preiemkov: uslužbensketia davka, izrednega prispevka za uradniški pokojninski sklad. — V tem znesku jc bila vpošteta še rodbinska do-klada za ženo 140 Din. — Njegov tovariš istega či-novnega razreda toda staro -upokojenec — je prejema! pred I. septembrom 19B5 mesečno 2147 Din. Sedaj prejemu uradnik, ki je bil upokojen po prevedbi na osnovi zakona iz leta 102'!, počensi 7. dnem 1. oktobra 1 035 mesečno po 2030 Din. --dočim prejema njegov tovariš — staroupokojetiec od tega času nadalje mesečno po ...Din 2293. — Ni mogoče, da bi bil to kak osamljen primer. Zalo ni prav razumljiva trditev dr. K., da so prejemki staroupokojeneev še. vedno do polovice nižji kakor oni novoupokojencev. — (Prejšnja meja ugotovitev je točna, kar potrjujem kot pisec pričujočega član-čiča, ki so ml bili prav tako znižani čisti pokojninski prejemki — t. j. po vseh odbitkih od lirutto — od mere — od 2231.SO mi 2039,50 Din; z decembrom 1935 pa zvišani za celili 20 Din kot za razliko ua rodbinski dokladi za 1 hčerko). To je zgolj ugotovitev tli krtka zavisi. Izhaja pa iz lega nujna zahteva, da se res že končno, a zu lo tudi trajno uredi izenačenje pokojninskih prejemkov vseli upokojencev, ker je dejansko vsako razlikovanji) ne samo anahrotiizem, marveč je prava anomalija. -- Končni finančni efekt, ki se da ob dobri volji bržkone ugotoviti vsaj v nekaj tednih, bi utegnil bili glede na navedeni primer naposled za 13 uiilijardrii državni proračun vsekakor znosen za državne finance. Ni treba drugega kot volje. Ako bi bilo tudi nekaj milijonov več izdatkov, bi se dali morda le prršleditl kje drugje, kajti tudi pri nas je. še mursikrtk izdatek nepotreben. Zalo bi bilo pu dano sedanji vladi pravice in reda sijajno zadoščenje, ko bi uredila to vprašanje, l0 111. — S I. februar jem prične delati \ Planici tudi smučarska skakalna šola Smučki tečaji SPD. V planinah je zapadlo mnogo novega snega. SPD ima na razpolago stalno smuškega učitelju v Domu na Krvavcu od 23. t, m, do 16. februarja ter v koči na Veliki Planini, Smuški tereni v teli gorskih predelih so znani kot najboljši. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Smučarji — Krvavec vas vabil Krvavec nudi s svojimi obširnimi tereni užitka polno smučanje izvežbanim smučarjem. Da se pa omogoči tudi manj izvežbanim smučarjem uživati krasote alpskega smučanja nu Krvavcu, prireja SPD. letos stalne smuške tečaje. Za delom- izvežbane se vrše nadaljevalni, za izvežbane pa alpinski smuški tečaji. Snežni prilike so prav sedai dobre. Upoštevajoč splošen gospodarski položaj in letošnje zelo neugodne snežne prilike v dolinah je določilo SPD skrajno nizke cenc v svojih postojankah, da tako omogoči najširšim sloiem uživanje belega športa. Udelcženec 7 dnevnega tečaja plača za hrano, prenoinino, polik in jirispcvek za zbor smuških učiteljev skupno 295 Din. Pot do doma je izgažena. Najbližja vodi iz Cerkelj do avtobusne postaje Sajovic, kjer so na razpolago tudi 110-sači. Tozadevne informacije se dobe v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova ccsta. palača Viktorija . -.1 Sl\ Sliiritn. I>bVešč.:.Jo sc vsi imnU-i I. mnSlv;,. l.i -t' i urili v netlvllo poiriilihic prijiilelj-ku tekma Z ASK Prlmn-rjem tut igrišču Priniuijii. I\e;'uvu nwi*tvii, e i b,luv!.i.euu in v okencu nn Murii+ncm trmn. tfllitini^ n: vabijo: Ključi'.'. Mnrchiotti, llniic. Nr.čuluiik Obrni ihti! SK .ftttllllhil si' vrši iulr; lili t., m, nit !>.:! CI. jiiiiitar.iii 1:>M. lilrrl .1 r:,-/n |fn sfMijtl ilalicsl ' t', vlsrka ui''tfl:i, snegu v iltiiini nič. P nt: 1,1111,-n trn st 1111111 '.a jti.iiiifirju: .*» I', jusno, nilriHi, uu s eni |Mi i|uyi iu cm pršiPn. Smuku idealna. SknVnlnlcM fitaifnlimi. Ilnirrr-Pltinirn [ i stinijn iluue.c in ('. luironiv-ler sr ihi«.-i, jiisnn, mirne, '-"> eni tu-šičji. Kriiiijhhti nuni pn sltiujii iliMie.,: in I'. barometer se dvigu, .Hl-Iln, minut, 2.) cm pršp.i. Knfcr, .1. .itMiinojii lirMi 'rempc.ritlura s, ua pu-illugi Sil eni !."p eni in-,š:'-it, s-iliičnu, smuku idealna ('rliskn t,-ura': li. insim in lire/, vel en. Xu lopnit je /Itptiilln ei eni silcj-i-n. Smuka ili uir ulita. Mniiniktt kuril nn je /n|"i;Mi) ' .i i-m siilievrir sle-u-u Pršič! Smilita ju izvrstna. Z« ne lel.io so i/trle li najlepši. 1'olt'iinki litim ln Mtirihttinkti kitrti: 11 r. minut, ■lil cm sulititfu Kiieicu. Cerkveni vestnih I' rrrl,-ri Mmijr Pomiirnicr nn lltiliucnikii ltoilo lu-lho.lujo neileljo. ilne ^li juuiuirja, slovesno obhajati pru/aik /.tis'il-ttikji Snle/ljuusliC družile sv-. 1'runčišKn SiUtMkivu. 1'otL'K drllulli eerkveiiilt opravil in sv in.iš, Iki oh iri četrt nu lil cerkveiti kuvoi- in slt:\isna pela sv. uuišu. 1'opoldue pa t'o eb pol I ^ovot in slovesne vei-tisrrtleii Ub Ti »vV-er bi. v ilVoruu, prireditev in predavanje, ki ga I.odo poju.snjevi.it slik« o snle/.ijaii-; skrili delu. Kuiti/rrtjrtrijti tjtisinnlirrn liri sr. Jturin r Ljubljani. KciiKrcKilcijski pruzinik - SveSnico % pruzuu-jemo to nedeljo, ua :'li. JltnuniMri. JMuiruJ ob pol sedmih sv. uuišu i.n - k 1111110 sv. obhtitillo, t>opi-lilue oh štirih slovesen shod. »bukrat darovanje v kon^ieijae.ij.ske niittiviH'. Rok za vlaganje prošenj gla.som razpisa za pragmatično mesto občinskega delovodie občine Jesenice, objavljenega pod št. 2005 2 v Službenem listu od 16, novembra 1935 kos 92, se po sklepu občinske uprave od 13. innuarja 1936 podaljša do 20. februarja 1936. Uprava občine Jescnicc. M zaključna žrebanja se vrše dnevno Izžrebali se bodo: 1 premija od Din 2,000.000 (dva milijona) 1 H 11 11 1.000.000 (en milijon) 1 M 11 11 500.000 (pol milijona) — 1 11------ >i 11 400.000 1 .11 u 11 300.000 5 dobitkov po u 200.000 1o n 11 11 100.000 1o n 11 11 80.000 10 11 11 u 60.000 15 u M 11 50.000 15 11 11 11 40.000 15 11 11 11 30.000 20 n 11 11 20.000 200 11 11 11 10.000 250 11 11 11 8.000 3oo u 11 11 6.000 490 11 11 11 5.000 5oo 11 11 11 2.000 1650 ti 11 11 2.000 336oo n 11 11 leoo lis itlM! jSmarkv (festtripctrtssHt miiijotov) Cenc srečk: I 1 srečka |Din 1000 1 IT j Din srečne Dtn liso- '/1 srečke Din 230 - Strogo soiidna, priznano Mns 351 diskretna Bostrasfee! Originalne srečke za to žrebanje se . razpošiljajo samo proti plačilu Vnaprej iNajvečje premije od ili ... so bile izžrebane v kratkem vrstnem redu mvmm na srečke, prodane pri nas 6!auna koielttura držnvfie razredne loterije Ustanavljanje loterijskih udruženi (izdajanje dcielev na skupine srečk) )e z zakonetn od 5. diicsnibra 1931 (§35. toč. 4. zakona) prepovedalo. Iz tega razloga sc ne smemo s takimi posli pelati. v Ljubljani, trg. ali priv. kupim. Ponudbe s ceno in pogoji poslati upravništvn Slovenca< pod št. 914. p Ugodim prilika! Masivno enonadslropno poslopje, pripravno /a vsako industrijsko podjetje, lik železniške postaje Sv. Jurij tiri Celiti, vredno 700.000 Din — se proda za 150.000 Din. Rok , do 1. februarja. Pojasnila; Mastnak. trgovec, Sv. Jurij ob juž. žel. (p) Dvostanovanjsko vilo ob Dunajski cesti, lik gozda, blizu Ljubljane, prodam. 5000 m- vrta, ribnik, garaža. Zraven avtobus in železniška postain. Cena 160.000 Din, polovico v knjižicah. Ponudbe tinra- vi "Slovenca • pod 'Najlepši krni št. 1027. Potrtega srca naznanjamo, da nas je za vedno zapusti! nns predobri jiapa, dedek, pradedek. brat, Stric, gospod V ^ ® Jože Sirce!j trgovec ki jc danes 24. januarja, previden s tolažili svete vere, v starosti 84 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 26. t, m ob pol treh popoldne. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Mokronog, dne 24. januarja 1936. Rodbine Šlrcelj - Mejač. Mali oglasi Lammertz igle prvovrstne izdelave se dobo za vse vrst«1 šivalnih strojev torej tudi zn Singer, Plaii, Merrow, Union, Maaser, R.ccc, Lewis itd. pri A. Gllttmann ■ Zagreb - Martina 4 Telefon 58-21 strokovna trgovina Šivalnih stroiev. Prireditve Kavarna Stritar Vsaik večei koncert. Salonski orkester. V soboto in nedeljo do štirih zjutraj odprto. (pl I! Službe iičejo Kuharica srednje starosti išče službo v župnišču; vajena samostojnega gospodinjstva m gospodarstva. Cenjene ponudbe upravi Slovenca« pod »Mirna in zanesljiva- št. 927. (a) lluzbodobe Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Celju, za 150.000 Din — kupim proti obročnemu odplačilu. Ponudbe podružnici ^Slovenca« v Celju. (d) Hranilne knjižice članic Zadružne zvece — kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722 Hranil.hnjižice vseh bank m hranilnic ku pimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru. rmmn Ce avU> i vol sturi prvttu/us aT motorja bi in »biI se rad irri kuna r u mnogo onzent Stnufnčsv naimnnii' m\trul Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimu Presker, Sv. Petra cesta 14 (I) Šivalni stroj j prvovrsten, nemški (abri- ! kal, pogrezljiv, z okro- j glim čolničkom, ki tudii štika — poceni naprodaj. j Nova trgovina, Tyrševaj cesta 36. (I) A* Telefon 2059 /S PREMO« KA RIS 0 PAKETE DRVA. KOKS nudi Pogačnik Špecerijska trgovina velika, v sredini Zagreba, dobro idoča, radi družinskih razmer naprodaj. — Vprašati pri Vilim Gerers-dorfer, Zagreb. Smičikla-dova ulica št. 20/11, levo. (Pismeno ali ustmeno.) (1) Vinskega potnika za Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe opravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646. (b) V železninski stroki izvežbane pomočnike in pisarniške moči, z dobrimi referencami, in vajence — sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« it. 912. (b) Šoferja trez.nega, vestnega, s kavcijo, sprejmem. Ponudbe upravi Slovenca« Maribor pod Šofer« 1036. (b) Kuharico *a mternatsko kuhinjo, kjer se kuha za 50 do 80 iseb, dobra kmečka hrana iščemo. Vešča mora biti tudi meščanske kuhe in samostojnega gospodinjstva. Želeti je, da ima gospodinjsko šolo. Začetna plača 300 Din. Nastop 1. marca. Ponudbe je poslati na ravnateljstvo ba-novinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (b) Šivilja za pletenine, samostojna prikrojevalka. izurjena pri vseh tozadevnih strojih, se takoj sprejme. Stalna služba! Ponudbe s prepisi »oričeval, sliko m pogoj' poslati upravi »Slovenca-Celje pod št. 961. (b) Denar Posojila ne vložne knjižice daie Slovenska banka Liubliana, Krekov trg 10. Tvrdka A. & E. Skabcrne Ljubliana. javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.). ODDAJO-. Oddam klet pritličju, pripravno za skladišče, s 1. februarjem. Center Ljubljane. Poizve se: Trgovina »Pri Zvonu« Strojanšek, Pred škofijo št. 21. (n) Mlekarno takoj ugodno oddam na zelo prometni cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 976. (n) IHEEEffll Ford športna tipa poceni naprodaj. Poizve se pri »Aeroputu«, Ljubljana. Aerodrom, telefon št. 36-21. (f) Tinekove in Tončkove prigode 236. Življenje naših prijateljev spet visi nn niti Kakor obsedeni so se borili za življenje, a vse je bilo videti, da je njihova usoda zapečatena. Grozila jim je strašna smrt, smrt v divje penečih se in zamolklo bobnečih vrtincih vodopada. Že je bil splav tik vodopada, že je v njegovi posadki ugasnila zadnja iskrica upanja na rešitev. V predsmrtni grozi so vili roke in se zmedeno prerivali po krovu. Samo Primožek še ni obupal. Do zadnjega je ohranil prisebnost. V zadnjem, pa prav zares zadnjem hipu mu je padla svetla misel v glavo. Zgrabil je laso, ga spretno zavihtel po zraku — in tedaj se je zgodilo čudo. Zanka je padla orjaškemu krokodilu okoli vratu. Primožek je zanko krepko zadrgnil. Vse krokodilovo prizadevanje, da bi se zmuznil iz nje, je bilo zaman. V boju za lastno življenje je krokodil napel vse sile in potegnil splav proč od vodopada. Hural« je divjeradostno zakričal Primožek. »Rešeni smo!« Motor na sesalni plin, komple ten, v dobrem stanju, cir ka 35 ks — kupim takoj proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca-' pod -Plin« St. 1018. (f) Nabava pohištva! Zmerne cene. Preden se odločite, oglejte moderne izdelke oprem Egidij in Korel Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano. Išl Angela Šubic, vdova po višjem poštnem kontrolorju naznanja globoko užaloščena v svojem in v imenu sorodstva vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njena iskreno ljubljena, dobra in skrbna mama, gospa Ana Klinec roi?. Brankama dne 24. t. m. ob petih popoldne, večkrat previdena s tolažili »v. vere, po dolgotrajnem trpljenju, v 74. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 26. januarja 1936 ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. januarja 1936. Cas si sam utira pot! Naša doba — je doba tehnike! Kar je bilo čudo v dobi naših očetov, nas ne more več zadovoljili! PHILIPS RADIO prinaša v svoji nenadkriljivi seriji 1936 aparate, ki pomenijo revolucijo v radio-tehniki. Zahtevajle neobvezno predvajanje! Najugodnejši plačilni pogoji. Sprejemniki po Din 4"— dnevno. Zahvala Podpisana izrekam tem potom javno zahvalo primariju ginekolo^ko-porodniškega oddelka v Mariboru g. dr. Josipu Benčanu, ki me je rešil s težko operacijo resne in dolgotrajne bolezni ter mi s svojo veščo roko povrnil ljubo zdravje. Istočasno čutim dolžnost zahvaliti se gg. zdravnikom porodniško-ginekološkega oddelka: g. dr. A. Glušiču, dr. B. Skalickemu, dr. A. Toplaku za njihovo skrb, čč, sestram za ljubeznivo nego. G. primarija dr. J. Benčana vsem prav toplo priporočam. Maribor, dne 24. januarja 1936. Irma Fon, vdova dvornega svetnika. VS 163 35—18. Prostovoljna dražba nepremičnin Na predlog Senčič Benedikta, župana v Jakobskem dolu kot pomočnika preklicane Zelezinger Marije — se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine, z navedenimi pritiklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno dne 17. februarja I916 ob 10. uri kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Ročici št. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Vknjižena bremena se ne prevzamejo. Za potrditev prodaje imajo zdražitelji osem (8) dni premisleka. Izkupilo prodaje ima zdražiteli položiti v gotovini pri sodišču v treh mesecih po pravomočnosti domika s 4Vi-% od dneva dražbe. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati med uradnimi urami pri sreskem sodišču v Mariboru, soba št, 6. Vsak zdražitelj mora pred začetkom dražbe položiti eno desetino izklicne cene kot varščino, to je znesek 8800 Din v gotovini. N epremicnina. VI. št. 9. k. o. Ročica (celo posestvo): 1. stanovanjska hiša št. 5, preša, svinjak in gospodarsko poslopje » izmeri 7 a 67 m2; 2. pritikline in premi&nine; 3. zemljiške parcele kakor njive, travniki, pašniki, vrti in gozd v izmeri 17 ha 73 a 14 m=. Izklicna cena znaša 64.000 Din in dolžnost prevzema v dosmrtno oskrbo skrbljenke Zelezinger Marije in njene pastorke Zelezinger Ivana, Marijo in Alojza brez zaračuna na najvišji ponudek, koja bremena se ocenijo z.a odmero pristojbin na 24.000 Din. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 21. januarja 1936. P ran z Joseph Schneider: 16 Cesta brezbožnih In dekle se je čutilo pritegnjeno. Marija je objela roko. ki je bila še premražena od noči. Iskala je obstanka. Kateregakoli človeka je morala imeti v teh dneh, ki lx> imel skupno -z njo ženskost. Iska-j* je prešla ve.s kolobar tam zunaj v kuhinji. Nihče. Sama. Io je bila zagrenjenost, ki jo je skrivaj tako zelo trla. In zdaj ni našla nobene druge kot Novakovo Edico. Vlačugo. Braneče je zmajala z glavo. Novakovo Edico je spet videla v mraku cerkve. takrat na njenem poročnem dnevu. Videla jo je na sveti večer. »Edica 1« še enkrat je imenovala ime. Solze so ji stopile v oči. Bila je kot bi klicala nn pomoč. Dekle je Io i moki /si izbruh bolečine, sklonila «e je k njej in rekla tolažeče: »Da. Marija, s čim ti moreni pomngnti? •Zmeraj prihajaj k meni, je rekla od bolečine stokajoč pa z upajoče veselim obrazom. Stanko se je tudi globoko sklonil. »Marija, vsi -ji tukfij. vsa hiša je na nogah, vsi ti hočejo pomagati! Njegov obraz je bil tako vesel in hvaležen in kol mladenič je tekal okrog. 14. Zjutraj je Marija tiho ležala. V njenem naročju jk' \ mehkih plenicah spal krepak deček s temnimi, ivilenimi lasmi. Jtanko je sedel ob |x»stelji in zmeraj spel občudoval drobceno bitje, ki je iz velikega očeta naredilo v veselju spet otroka. Stavil je najnerodnej-ša vprašanja, če je stopila katera od postrežnic v -•obo. Marijine oči so bile zaprte, njena lira bleda. Ko je prešla njena ležka ura. so jo dvignili iz mla-lnil to željo in iioklical dekleta dol. Marija je čakala, da sla ostali sami in razgrnila svoj načrt. Edica, je rekla z utrujenim glasom. .-saj veš. kakšni so v hiši, poznaš tudi Stanka. Moj otrok mora biti kmalu krščen. Njene oči so plahutale kot zahlodeli ptiči v temnih, bolnih voili-nah. Iskaje je tipala okrog sebi in privlekla na dan majhen sveženj. Sovražijo Boga in Stanko se l>oji ljudi!« Po vsakem stavku je bila lako trudna, da je morala zapreti oči. In spet je vzela svojega moža v zavetje. Stanlto tudi ne more, je rekla oproščujoč ga. -Ti ga Ik>š dala skrivaj krsiiti. Edica, slišiš.' Toda nihče v hiši naj nc izve. Prosim le, Edica, ker si naju |>ač tedaj videla tudi v cerkvi. Stanka in mene. In tega tudi...!- Široko je pogledala dekleta, pa ni govorila naprej. Neskončno zaupanje do zavržene je ležalo v njenem pogledu. Zdelo se je. da je padlo z nje težko breme. Blaženo je še enkrat rekla: Edica! Dekle ji je stisnilo obe roki. Marija, lahko se zaueseš name. Zmeraj se lahko zaneseš name, če ti je le kaj treba!' Obljuba je zvenela tako pošteno, ni mogla biti zlagana. Stanko je stopil v sobo in morali stn presekati (»ogovor. Zvečer je Trnuljc poklical Stanka k sebi na stanovanje. -Kako je z otrokovim krstom'.' je vprašal. Stanko je naredil z roko kretnjo, ki je udarila v prazno. »Ni vredno, da bi mislil nn Io. je rekel brez sveta gleda joč predse. >No, neknj je vendar treba narediti,« je omenil Trnuljc. Ni pa mislil mogoče na cerkveni obred, ampak nn gostijo. ;>Saj Marija je Se preslaba, je potrto odgovoril Stanko. Pri vama tudi ne bo šlo, nedeljo bomo praznovali pri nas v izbi, je predlagal sosed. »Prinesel boš kaj pijače in moja žena bo spekla. Bila je resnična pripravljenost za pomaganje, s katero je to ponujal. Marija naj ima svoj mir, je še pristavil. Stanko je tiil čisto vase zatopljen. »Krst. Do zdaj še ni mislil na Io. stanje njegove žene je hromilo njegovo delo in mišljenje. Pa če zdaj pristane na to? Hiša se je v noči njenega poroda in v teh dneh izkazala lako pripravljeno za pomoč. In zdaj naj bi spet hodil lastna pota pred njihovimi očmi? Zato ne sme Mariji v njenem sedanjem stanju nič odreči. Sploh se je čudil, da še ni spregovorila o tem. V strahu se je izogibal vsega, s čimer bi jo mogel spomniti na to. Kako naj bo dečku ime? je rekla Trnuljka vmes. Stanko je premišljeval. Da. saj sem Manzet-tiju obljubil, da bo boter,- je rekel malomarno. »Inferno, ju komaj slišno dodal. -Saj Manzettiju ni Inferno ime?- je začudeno omenil Trnuljc. Pu saj hoče lako. je rekel Stanko vdano. Ce je obljubil, potem pač pusti,- se je spet vmešala Trnuljka in se posmehljivo zasmejal« predse. ■Kaj pa pravi Marija k temu?«- je poizvedoval Trnuljc. Saj tudi ona rajši sliši .Stanko', je omenil, toda če ji boni rekel, potem bo že privolila! S tem je presekal neljub pogovor in odšel ven. Ko je zvedela Novakova Edica za načrl praznovanja v hiši. je predlagala Mariji, da bo le gotovo nemir vzbujajoče, ure porabila za skrivni otrokov krst. Dan prej se je naznanila župniku. Sneženo sivi zimski dan je že v zgodnjih po-poldanskih urah naredil vse mračno po hiši. V Tr-nuljčevi kuhinji je sedel del hišnih prebivalcev pri kavi. Možje so bili že od jutra v znamenju alkohola. Tudi Stanko je moral sodelovati. S skrivno zoprnostjo je prenašala Marija alkoholni vonj njegovih ust. če se je tu pa tam sklonil čeznjo. Tedaj se je priplazila skrivaj kot mačka Novakova Edica. Pri vsakem koraku zunaj v veži je izginila za zavešeno otrokovo zibelko. Kot tat ga je morala ukrasti iz zibelke in sledove spet zakriti. Malo bitje ni niti črhnilo, ko ga je dekle valjalo sem in tja in ga zadelavalo v blago. Zmoteno iz globokega »panja je le trdno pritisnilo kreivpljaste prstke k zardelim licem. Doleo je morala Edica poslušati ven in gledati na Trnuljčeva vrata. Dvakrat je bila na stopnicah in je bila prisiljena spet v kuhinjo, če so od spodaj silili navzgor sumljivi šumi. Smejala se je in spreminjala skrivanje v šalo. Toda Marija jo je žalostno gledala. Svojo najsvetejšo pravico si mora krasti. S strahom je gledala v prihodnost. Znoj ji je stopil na čelo. Prestrašeno je obtičalo njeno oko na belih rokah. Čutila je njihovo slabost, Ce bi — če bi — je kdaj ne bilo več! Ilripavo je zavpila na Edico, kol bi se dušila, hotela je dohiti obljubo od nje. Toda dekle je bilo že zunaj, vrata so bila odprta. Posrečilo se je. Mati se je nezavestno zgrudila nazaj v blazine. ' Ko je prišel čez nekaj časa Stanko pogledat k njej. so njene vprašujoče oči hodile jk> stropu. Vsega se je »pet spomnila. S ležavo se je spet dvignila in ubranila Stanka od zibelke. Pst spi —T ln v njenem bledem obrazu je rdeče zaplamenelo. V lej najsvetejši uri. ko je bil njen otrok sprejet v občestvo njene vere, je morala lagali. Morala na je zatajiti v zibelki. Nemirno je krilil« z. rokami. In Stanko je spet sel. Odrešena se je oddehnila. Dal se je prevarati Stanislav, Marija, infenio Slovnik,. je rekla Edica Novak pri oltarju. Njena kolena so trepetala, kajti skrivaj je mislila na svojo cesto, na svojo hišo, na svoje življenje. Kadilo, ki je še viselo dušeče v zraku, ji je jemalo čute. Sveče so plamenele in obsvetljevale podobe svetnikov in pregibale njihove obraze. /a >Jugoslovansko tiskarni* v Ljubljani: Karel Ccč. Izdajatelj; Ivan Bukovec. Urednik: Viktor Cen«*