IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA MR 15, DON 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA MR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA MR 190.— URENISTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTEOCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE
Vračajo. - oglasi: v sirokosti enega stolpca za
VSAK MILIM. LIR 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
poštnina plačana v gotovini, sped. in abb. post.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Resničen demokrat je oni, ki cita, siri in po svojih močeh podpira demokratičen tisk.
Demokratični Slovenci! “DELO,, je edini slovenski demokratični list. Zavedajte se, da je njegovo izhajanje v vaših rokah.
Citalle, sirile In podpirajte "HUB”
Obnovljena izdaja leto I. Štev 39.
TRST SOBOTA, 20. AVGUSTA-1949
Cena 15 lir - 5 din
Resolucija komunističnih svetovalcev tržaške občine
NADALJEVALI DOMO TO BORBO, OOBIER NE 00
jjiovm PBItllim PRAVICA IIPBBAOt MflTIHIItiŠČIBIE
^akaj general Eddleman ne sprejme komunističnih svetovalcev? Vojaška uprava je dolžna dati tržaškim Slovencem jasen odgovor
kuipSna komunističnih ave. alcev tržaške občine je po J® °&lu tovarišev, ki sta bila Doii,raZ®0voru določenem od rf- Marshalla za Z.V.U. na lagi zahteve naše skupine, Sejeta sledečo
Resolucijo
elh‘r*<^°8' akUlPine komunietič svetovalcev, stavljen na 0(j.etn zasedanju tržaškega č ,KBa*tesa eveta še Pred; pri-k°in obravnavami a dnevne-
r**«,
«A »ki 6«,
da naj se postavi in stenograf za eloven-jezik, je šovinistična veči-
navedene zastopnike. 80 zahtevali od polk. Ma.r-
^vrnila, To je utemelje-Q"a 2 zvijačno pretvezo, da lo(ln8lti 6wt ni poklican od-° zakonodajnih ukrepih rabn priznanJa pravic upo-»ln at* pri razpravah sveta j6 Ven8ki jezik. Sklicevala se B‘T*3, je raba slovenščine v zlob»rC^'*U Z zakoni> katerih pa °d njih ni znal na-~ ‘- ker jih pač ni.
takega položaja in v 8e ,Cnu‘ da ag vprašanje reši, 6v 6 skupina komunističnih
»a h-Valcev obrnila na ZVU, „er 1 dosegla razgovor z Ge-g6 4 ^rrn ravnateljem za clvil-^ zadeve generalom Eddel-e^norn- Toda naša zastopnika kov ltl°8la govoriti le a pol-hj n‘korn Marshallom, ki naj Totem poročal gen. Eddel-B bu> kateri bi končno, če bi ral aa potrebno, tudi sam Nje,
'daj ZVU izda odredbo, •lov 6r° se Poznava pravica ^^nekega jezika v tržaškem Čln 'Wlttn> svetu, ko njena ye-0^. °dreka pristojnost za to ti«. ,nslte,mu svetu. To zahtevo 8kli 1X3^ Marshall zavračal, ae na Prikladnost in
rabo ‘*noe*’ dla' 83 ne hi z UP0" ZgVJ ^beh jezikov seje preveč ka. 8!Ceva,e- Na,ša predat a vni-4 a Ogovarjala, da gre tu kraJ’ra®'anje pravice in demo* brezlje ter, da slovenska večina vjCo Vs®ke ovire priznava pra-obči *"abe diaterinščine v onih n,a.‘na;h' kjer so Italijani v tala*'1?1, Končno sta še vztra-Va.žnPri zahtevi, da jih zaradi spr. S'‘ in nujnosti zadeve Tod16 8en‘ Eddelman,
H aa do danes ZVU ni v biti	ukrenila ničesar,
<ao bili predstavniki naše v», 1136 Povabljeni na razgo-
btht ka^ereJra tako vtetrajno ^®vajo.
a^W.n°, da se še napreti t»ra.v- nesP°rna narodnostna tVa: ki ao sl jo demokrati in priborili v osvo-* ^riii proti fašizmu s slovens'kemu ljudstvu "Vebo*"? 0dvzemajo osnovne ofl ^ ki so priznane tudi
Hma komunističnih sve-
tovalcev protestira proti temu novemu nesmiselnemu nasil-stvu proti Slovencem ter ga stavlja tukajšnjemu in svetovnemu javnemu mnenju v obsodbo. V tej akciji, ki ima namen doseči priznanje tako demokratične zahteve — kakor je Komunistična partija vedno delovala v obrambo pravic vseh narodov —• se obrača na široke italijanske in slovenske demokratične množice ter jih prosi polpore pri izvrševanju mandata, katerega so poverile svojim predstavnikom v tržaškem občinskem svetu.
Skupina komunističnih sve-
rni/ izpvegovorfti ; 'sadiva ivi še končano. C e tudi proglaša ZVU e molkom svojo nepristojnost v tej zadevI, bomo pa iskali višjo instanco — to je svetovno javno mnenje, ki naj sodi o naravnih pravicah v/takega naroda. Sodilo pa bo tudi o režimu in metodah, ki jih v imenu štirih svobod uvaja angloameriška okupacijska oblast na našem ozemlju, ki ni morda nekje v Afriki, temveč v osrčju Evrope.
In upamo, da gospod Airey v svojem 8. poročilu ne bo tako zlahka opral zamorca.
tovalcev bo nadaljevala borbo, ClsIlM /Invisi- ti n hnSn priznane f“ »lOMn 9 T* ■ d ^
dokler ne bodo priznane te svete pravice slovenskim občanom.
Preteklo je že 18 dni, odkar sta bila komunistična svetovalca tovariša dr. Rogassi in Košuta pri polkovniku Marshallu, kateremu sta dovolj razumljivo prikazala mezako-nitost sklepa šovinistične večine, ki noče priznati Sloven-* cem pravice govoriti c občinskem svetu v materinščini. Toda ne polkovnik Marshall, ne general Bddelman do danes nista ukrenila rti tesat v tem pogledu. Gospodu generalu se ni zdelo miti vredno, da bi na ponovno zahtevo sprejel naše zastopnike ter jim povedal stališče ZVU v tej zadevi.
Tudi ta molk pove rta m, Slovencem dovolj. Zlasti to) da gospoda Eddelmana in Vojaško upravo Slovenci prav nič ne brigamo še man) pa naše, s krvjo priborjene pravice. Pove nam alje, da zaupna uprava brezpogojno in protizakonito podpira italijanski šovinizem, ki je danes navadna lutka anglo-ameriškega imperializma.
Kaj se g. Eddelmdn boji zameriti italijanskim šovinistom, če bi o tej zadevi povedal resnico, ki je samo ena: ni namreč zakoma, ki bi prepovedal v občinskem svetu govoriti slovenski. Kajti, če bi tak zakon obstajal, bi moral gospod Eddelman, ki
novega poslanika ZDA
Generalisimuh Stalin je sprejel novega poslanika ZDA v Moskvi, admirala Aliana Kirka. V mednarodnih krogih pripisujejo temu razgovoru zelo velik pomen, čeprav ni
POLITIČNI PREGAJANCI OF in SIAU organizirajo za Nedeljo 11. sept. popoldne
Spominsko
svečanost
pri spomenikvu v Bazovici v počastitev štirih mučenikov Po spominski svečanosti bo v vasi kulturna prireditev.
točno znano, o čem sta razgo-varjala. Domnevajo pa. da je bilo govora predvsem o ureditvi nemškega vprašanja in o novi ureditvi gospodarskih izmenjav medi obema državama. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Acheson pa je hotel e svojo izjavo zmanjšati pomen tega sestanka ter
Izjavil je namreč, da sta govorila o motnjah, ki jih sovjetske radijske postaje povzročajo ameriškim.
Za pomočnika zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji veleposlanik v Beogradu Anatoli Lavrentijev. To imenovanje je v sedanji zaostreni situaciji med ZSSR in Jugoslavijo nadvse značilno.
Odbor za mir
so zaprli v Argentini
Kako daleč je že napredovala fašistizacija Argentine, nam kaže aretacija 17 odbornikov Ljudskega po k reta za mir. Med aretiranimi člani tega odbora, ki jih obtožujejo p roti reži inskega delovanja, je tudi Carlos. F. Ardenes, ki je zastopal argentinske demokrate na Svetovnem kongresu miru v Pa-
zabrisati veliki vtis v javnosti, rižu.
TITO IN MONARHOFAŠISTI V BRATSKEM OBJEMP
Ofenziva proti grškim partizanom je priprava k razdelitvi Albanije
Titovo topništvo obstreljuje grško demokratično vojsko - Atensko časopisje pripravlja javno mnenje na okupacijo Albanije
V letošnji poletni ofenzivi mo n a rhoif ašis tov proti gršlti osvobodilni vojski želijo ameriški imperialisti čim bolj očistiti severno Grčijo partizanskih oddelkov ter zasesti osvobojeno ozemlje, da bi mogli doseči svoj pravi čil j ti j, zasedbo Albanije.
Da bi prikrili te svoje nakane, širijo v svetovnem reakcionarnem časopisju fantastične vesti o nameravanem napadu «kominformističnih» armad na Jugoslavijo, o dozdevnih uporih v Albaniji, o albanskih kršitvah grške meje in podobno. S temi bedastimi izmišljotinami, ki jih po anglo-ameriškem tisku posnema in razširja tudi tukajšnje reakcionarno čaeo-brez ' pi®j e, skušajo prikriti vsa izziva-
dvoma zakone spoštuje, poslati na seije občinskih svetov v Miljah, Dolini Nabrežini, Zgoniku in Repentabru policaje, ki bi skrbeli, da se s slovenskim govorjenjem ta zakon ne krši. Toda do danes g. generalni ravnatelj tega ni napravil, kar znači, da takega zakona ni. In od njega tudi nič drugega ne zahtevamo kot to, da javno pove to preprosto resnico.
Vendar kljub molku onih, ki bi v tako važni stvari mo-
rije, atenske vladie proti sosedni albanski republiki ter podlo vlogo, ki jo pri tem igra izdajalec Tito. Dolga je veriga kršitev, ki jih je zagrešila pod spretno režijo ameriškega svetovalca pri atenski vladi generala van Fleeta monarhofaši-stična vojaka. Tako je 12 t. m. ob podpori topništva in letal ena grška brigada pri Biliču dlvakrat vdrla na albansko ozemlje, odkoder pa so biti seveda pregnami. Tudi predsednik atenske vlade Caldaris ne skriva teh namenov. V Strasbourgu je namreč izjavil, da «predvideva», da se bodo «mi-
^JLZPVNI FESTIVAL DEMOKRATIČNE MLADINE
groomniEM mm » mm
?aV(tošen sprejem mladini 80 dežel • Govor predsednika republike lv°ntev razstave • Tržaška mladina odpotovala na Madžarsko
Hiti rnio 88 ie začel eve-Hbpešti nsk* festival v Bu-r '^aros katere8a organizira ,čtie na zveza demokra-
uWadwe: Veliki stadion
Ju daicevU’ k‘ 8Preime 60.000 H častni t,vbil nabito P°ln-J,"ritnih j trlbUttl 80 bili poleg člani lnozemskih gostov tu-!redeedL.imadžarske vlade s A Čeiu ,koiT> tov. Rakosijem hU burnkatereSa «o ob priho-""'ci,	0 Pozdravili vsi g:le-
li*3 «i? mladine je otve-
N«na zas
* tein ». ^e8el, ki sodelujejo
lna zastav, predstav-* letn !. de®el, ki sodelujejo L>tì,/ 'tÌVa,u- Nato so se KritiškoAbecednem redu , lupine iz vseh aojaK a v pestrih narod-j " <leie» ' ^aaka ekupina je dl1?1®. Se banavdušenega spre-t, ,°i p,]-,?? av 'posebno so gle-
biiadhie ,p"edstavnikom
Q.ne v partizanskih °ddeivSPa,?8kim emigran-Hu " v°j»k U kitai«ke osvobo-j> ha «m z generalom Hsiao haJ® »preniH Pra tak° navdu-d>' In^e tu<li borce Viet-koir.ef'^e in nnladine
Po vòtnh1"’11 narodov-
Vr^oJnl se je udeležila •hkn-ifestacdjie tu-
di mladina vzhodne Nemčije. Navdušeni vzkliki Stalinu in 'SIZ sprejmejo številno skupino sovjetske mladine, kjer so zastopani z narodnimi nošami vsi narodi jjrve dežele socializma.
Po končani povorki je spregovoril predsednik MZ DtM Guy de Boisson. za njimi predstavnik svetovnih sindikatov J. Bromati in končno je pozdravil mladino predsednik Madžarske ljudske republike Arpad Szakasic». Madžarsko ljudstvo je navdušeno pozdravljalo mladince, ki so se vračali s stadiona ter jih obsipali z rožami.
V igondeljek so odprli svetovno mladinsko razstavo, katero si dnevno ogleda na deset tisoče ljudi. Ta razstava razvrščena po deželah, prikazuje borbo svobodoljubnih narodov. in zlati mladine proti kolonialnVn gospodarjem in ekonomskemu izkoriščanju. SZ in dežele ljudske demokracije pa prikazujejo svoj ogromni gospodarski .kulturni In. tehnični napredek.
Sinoči ob 18.40 se Je odpeljala z glavne postaje iprva
skupina 21 mladincev iz Trsta proti Budimpešti. Ostala skupina 31 zastopnikov demokratične mladine pa bo verjetno odpotovala v pondeljek. Med našimi mladinci je folklorna plesna skupina in več pevcev, ki bodo nastopili na kulturnem tekmovanju. Športniki pa se bodo udeležili tudi študentovskih športnih iger, ki bodo v okviru festivala. *
Posebne pohvale je vredna bratska pomoč madžarske mladine, ki je z zbirko prispevkov omogočila tržaškim mladincem njihovo udeležbo na tej mednarodni manifestaciji.
Prepričani smo, da bodo naši zastopniki obrazložili predstavnikom ostale mladine sveta vso težko borbo, ki jo tu vodimo proti imperialistom ter slovenskemu in italijanskemu šovinizmu za mir in pravice delovnega ljudstva, za pravice slovenskega jezika, za Človeka dostojno življenje. Solidarnost mladine drugih dežel bo tudi nam Tržačanom naj-večjv opora v naši nadaljnji borbi proti kolonialnimi sistemom, ki spreminjajo naše mesto v bazo vojaške in politične provokacije.
roljubne» sile neposredno po- jugoslovanskega teritorija za
napade monarhofašistov proti partizanom ter z obstreljeva-
IZTREBITI KOMUNISTE JE NALOGA 1MPEBIALIST1CNIH HLAPCEV
Dovoli Je krvavih zločinov
rablja Jugoslovanskega ljudstva !
Članek glasila Informacijskega urada - Inkvizicija je medla senca Požig “Partizanke,, uvod v ienljernejsko noč? - Aretacije in teror v
za albansko vpra-
z animale šanje.
Za to albansko «vprašanje» ipa se zlasti zanima tudi Titova vlada, k!i že leta nazaj deluje na tem, da bi zasedla Albanijo. Najbolje je to pokazal proces proti titovskemu agentu Koči Dzodzeju, ki je imel nalogo organizirati trockistično vstajo v Albaniji ter po vzorcu Jugoslavije odstraniti ljudsko o-blas', likvidirati Komunistično partijo ter tako omogočiti jugoslovansko okupacijo Albanije. Ker pa je po zaslugi resolucije IU in zaredil' budnosti albanskih komunistov Titu la nakana izpodletela, se je zatekel po pomoč k van Fleetu in Po daljših pogajanjih medbeo-daljših pogajanjih medi beograjskimi trockisti Sn van Flee-tom prišlo do sporazuma tako glede razdelitve Albanije kot tudi glede skupne ofenzive Titove in monarhofašistične voj-slke proti grški ljudski armadi, Tito je atenski vladi obljubil pomoč, kar j» potrdil že v svr-jem govoru v Pulju 10. julija t, i„ ko je izjavil, da bo Jugoslavija popolnoma zaprla svojo mejo proti Grčiji. To je potrdil novinarjem te dni tudi jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu Sava Kosanovlč po svojem obisku pri državnem tajniku ZDA Achesonu, ko je izjavil, da je meja med Jugoslavijo in Grčijo popolnoma zaprta in da Jugoslavija ni nikdar pomagala grškim partizanom.
Toda podlo Titovo izdajstvo se ni zadovoljilo samo s tem. Dne 4. julija so ae v bil šini Kajmakčalana na jugoslovanskih tleh sestali Titovi oficirji z monarhofašističnimi, kjer so se domenili glede napada proti grškim partizanom z jugoslovanske strani, Temu sestanku so prisostvovali tudj angleški in ameriški oficirji. Ze naslednjega dne so enote monarhofašistov z jugoslovanske strani obkolile in napadle grško ljudsko armado. Teh obtožb agencije «Svobodna Grčija» nista demantirala ne «Tanjug» nul Tito v Pulju.
Višek izdajalske podlosti pa je zagrešil Tito v svojem hlapčevstvu ameriškim imperialistom zadnji dni. Mtd tem, ko grški partizani na G ramosa in pa Viciju hrabro odbijajo vse napade monarhofašistov, ki so imeli samo v zadnji . treh dneh preko 3000 mrtvih in 8000 ranjenih, so trockistični zločinci zi.grešili, novo zahrbtno izdajstvo. Jugoslovansko topništvo je namreč 'na sektorju Vici na dveh krajih začelo obstreljevati grške partizanske ediinice in to prav v najbolj kritičnem trenutku, ko so se po napadu monarhist iv začeli utrjevati v novih postojankah.
To je poslednje dejanje nizkotnega izdajstva titoCašistov, ki si obetajo za te podlosti od imperialistov primernega plačila v zvenečih judeževih dolarjih.
In v resnici se Je prav s Titovo pomočjo to je z uporabo
njem partizanskih položajev po jugoslovanskem topništvu, posrečilo girški monarhistični 11. diviziji, da je predrla obrambne položaje ljudske vojske. Partizani so se morali zaradi tega umakniti v manjših oddelkih na gorske masive, do-čim so monarhofašisti dosegli albansko mejo. To je dalo atenskemu reakcionarnemu časopisju nove vzpodbude, da je začelo odkrito hujskati k zasedbi Albanije. Isto razpoloženje skuša Titova klika vzbuditi s svojo propagando med vojaštvom in civilnim prebivalstvom ob albanski meji.
Ze mnogo mesecev besni v Jugoslaviji nazaslišan teror, ki ga je mogoče primerjati le Francovemu v Španiji in mo-narhofašističnemu v Grčiji. Ta teror je naperjen predvsem proti delavskemu razredu in proti njegovemu najboljšemu; in najbolj borbenemu delu -F*roti jugoslovanskim, komunistom.
Nekdanja kraljevska ječa «Glavnjača ne more več sprejemati vedno naraščajočega števila žrtev rablja Rankoviča, Da bi zaprli jugoslovanske rodbljube, uporabljajo v Beogradu velike stanovanjske hiše, ki so jih spremenili v zapore. Toda to še ne zadostuje. Titova klika je našla izhod iz te zadrege s tem, da je organizirala po vseh delih države koncentracijska taborišča, kjer vlada prav takšen teror kot v Glavnjači, Najstrahovitejše od vseh teh je taborišče «Zabela». Kot povesta jugoslovanska komunista, podporočnik Vladimir Glumač in sekretar vaške celice v Sontu Rade Pešut, ki s ta zbežala iz tega taborišča. Po mučenjih vržejo v tem taborišču žrtve nage v klet, kjer stoji voda do kolen, T,u jih puste nato tedne in tedne in le redko komu uspe priti živ odondod. Da bi terorizirali internirance taborišča Kostolac, kjer delajo pod zemljo v najtežjih okoliščinah, streljajo rablji vpričo ostalih, ki so postrojeni v vrstah, vsak dan po enega interniranca.
Nešteta pisma, ki prihajajo jz Jugoslavije, navajajo vedno nove primere zverinskih okrutnostih proti poštenim rodoljubom, Po zasliševanju prihajajo žrtve vse ovite v krvaveče obveze ter strahovito razmesarjene. V noči od 11'. na 12. maja so bili prebivalci Novega Sada priče strahovitega prizora: po metnih ulicah je policija v smetarskih vozovih peljala strahovito razmesarjena trupla jetnikov. V Glavnjači in v drugih zaporih puste umirati jetnike od gladu, jih strahovito pretepajo, osleplju-jejo jih z močnimi električnimi reflektorji ter jih imajo več mesecev z verigo priklenjene v vlažnih podzemskih celicah. Ta mučenja so uporabili tudi proti članu Politbiroja KRT Sretenu Zuioviču, članu OK KPJ tov. Andrili Hebrangu, polkovniku Moml Diurlču in mnogVr» drueiim herolem osvo-bodine borbe, Zujovič je v ne-
KITAJSKA — Napredovanje kitajske demokratične armade proti jugu s nadaljuje. V preteklem tednu je padlo veliko pristaniško mesto Fučov, ki se nahaja nasproti Formo-ze. Mesto šteje 410.000 prebivalcev in Je važno tudi po svoji industriji. Preko Fučova prodira najbolj vzhodni del kitajskih demokratičnih armad ob obali proti Kantonu.
Druga skupina armad prodira v centralni. Kitajski, v provinci Kiangsi. Mesto Kanh-sien v južnem Kiangsiju je ž£ dalj časa obkoljeno. Demokratična armada pa je nadaljevala svoje prodiranje proti jugu in se nahaja že na meji med: pronti racama Kiangsi *i Kwantung. Tako ni Kanton oddaljen niti več 300 km od fronte. Veliko vlogo v teh operacijah igrajo partizanske formacije, ki so se leta in leja borile osamljene v zaledju Čangkajšekovih armad. General Feng, poveljnik partizanskih čet nia. tem odseku, je prevzel poveljstvo nad operacijami demokratične armade, ki je prispela v Kiangsi,
Tretja skupina armad prodira proti vzhodu. Tako je bilo osvobojeno mesto Lungsi, nedaleč od Cangčova v provinci Kansu.
V Cangkajškovi Kitajski se pa. nadaljuje razkroj. 45 članov Kuomlntanga je dalo v Honkongu izjavo, v kateri obsojajo generala Cangkajška in vse njegove pajdaše kot izdajalce načel Sunjacena.
FINSiKA — V Finski so v znak solidarnosti z delavci, ki delajo pri prevozu drevesnih debel vodnim potom, stopili v stavko pristaniški delavci, pekarji, zidiarji itd.
Več časa namreč že traja stavka delavcev, ki vodijo silne množine lesa po rekah, kanalih in jezerih v morska pristanišča» Do stavke je prišlo, ker delodajalci niso hoteli pri-
stati na pravične zahteve delavcev glede povišanja iplaič. Na mestu, da bi socialdemokratska vlada uslišala te zahteve, je raje priskočila v pomoč delodajalcem pod lažno pretvezo, da je ogrožen «javni mir In red» ter poskušala e policijo in vojsko prisiliti delavce. da nastopijo delo. Nasilna dejanja policije in vojske so popolnoma brezsmiselna, ker ne bodo mogli s 50 stavkokazi nadomestiti dela 5000 stavkujočih. Njihovega dela tudi ne more nadomestiti vojska, ker »o za prevoz debel po rekah potrebni specializirani delavci Neuke vojake ali druge ljudi bodo debla zmastila in ubila, V protest proti brutalnemu nastopu policije. ki je streljala na etav-kujoče in enega ubila, so stopili v stavko ostali delavci, tako da bo stavkalo sedaj
200.000	delavcev, kar je zelo visoko število, če se upošteva, da šteje Finska le 3.800.0oG prebivalcev.
NEMČIJA — V nedeljo no se v treh zapadnih področjih Nemčije izvedle volitve v parlament. 2 e same priprave so jasmo pokazale zelo nedemokratično vzdušje, v katerem so zapadni okupatorji hoteli izvesti te volitve proti interesom nemžkega delovnega ljudstva. Volivna kampanja se je začela z aretacijo komunističnega voditelja Maksa Reima nna, zaključila pa z bombnim atentatom proti njemu. Po svoji kolonialni praksi, ki smo jo okusili pred volitvami tudi v Trstu, so z najrazličnejšimi protidemokratičnimi ukrepi strahovali demokrate in istočasno vzpodbujali reakcionarne struje, vštevši tudi odkrite naciste. Uspeh teh manevrov ni izostal. Tako se dobili klerikalci 7.350.000, socialdemokrati 6,800 000, liberalci
2.780.000	In komunisti 1.360.000 glasov. Najbolj značilno za to ozračje Je dejstvo, da so nacisti dobili 940.000 glasov.
ki celici, kamor ne pride dnevna svetloba, -n se ne more niti gibati. Po takem postopku so popolnoma nedolžni ljudje zapisani počasni in okrutni smrti, ko dobe le 120 gr kruha ter liter vode na dan. Zaradi takega ravnanja je 40% jetnikov zbolelo za jetiko.
Iz Glavnjače pišejo zaporniki, da so tako oslabeli, da morejo one redke dneve, ko jim dovolijo četrt ure sprehoda po dvorišču, hoditi le opirajoč se ob zid. Mnogo jetnikov nima niti več moči, da bi šli iz celice, ter tako nimaflo možnosti, da bi izkoristili te redke sprehode.
Družinam zaprtih rodoljubov odvzemajo vse premoženj» ter so na ta način tudi one zapisa ne smrti od gladu.
Vse to dokazuje, da sl je krvoločna klika Tita in Rankoviča zadala podlo nalogo, da iztrebi vse poštene ljudi, ki obsojajo in s» bore proti njeni protiljudski in izdajalski politiki.
Jugoslovanski revolucionarni emigranti se obračajo vsej demokratični svetovni javnosti ter jo pozivajo, da dvigne svoj glas proti mučenjem ter fašističnemu iztrebljevanju najboljših borcev delavskega razreda in jugoslovanskih delovnih množic, ki vodijo herojsko borbo proti kolonialnemu za-sužnjevanju Jugoslavije, ki so ga izvedli imperialistični agen-
ti Titove-Rankovičeve klike, katera si je pridobila žalostno slavo zaradi svojih krvavih zločinov. Jugoslovanski rodoljubi kličejo:
Zaustavimo krvoločni bes rabljev Tita in Rankoviča!
Demokratično javno mnenje naj posveti vse svoje moči v borbo proti terorističnemu, protiljudskemu režimu v Jugoslaviji!
Pomagajmo herojskim jugoslovanskim narodom!
Radio in časopisi so prinesli ta teden vest o požaru na «Partizanki», največji jugoslovanski potniški ladji. Do požara Je iprišlo v pristanišču Splita v noči na 12. avgust. Požar je jznenadil mnoge člane posadke, .ki so v plamenih našli žalostni ikon ec. Baje je požar popolnoma uničil ladjo.
Radio in časopisi pa poročajo tudi o 600 aretacjah v Splitu. Policija namreč smatra, da je požar nastal kot posledica sabotaže. 2e samo te vesti vzbude upravičen sum, da gre za silno provokacijo. Notranji položaj Titove klike v Jugoslaviji se namreč poslabšuje iz dneva v dan. Tudi zunanjepolitično se izdajstvo beograjskega vodstva vedno bolj jasno kaže. Zato je potrebna ti lovnem velika provokacija, da bi jmeli opravičilo, da svoj že itak besni teror pojačijo. Ze sedaj so zapori prepolni «kominfor-
Mesec komunističnega in demokratičnena tiska
Mobilizirati komuniste in demokrate za oouularl-zacljo, širjenje in denarno nomoč našemu tisku
Tisk je eno glavnih sredstev, ki jih uporabljata imperializem ia reakcija za širjenje laži, klevet, potvorjenih vesti, da bi vsadil med ljudstvo svojo ideologijo, da bi zaviral pohod idej napredka i« demokracije. Od takozvan h informativnih dnevnikov, ki obveščajo le v korist gospoda-ja, preko glasil strank, ki so vdinjane imperializmu, do ilustriranih tednikov zasledujejo vsi sektorji meščanskega tiska ta edini cilj.
V	Trstu, kjer je lisk v rokah demokrščanskega vodstva in Titove agencije, je tisk orotje klerikalnega in imperialističnega mračnjaštva ter izdajstva interesov in borbe delavskega razreda in ljudstva. 8 tem tiskom, protisovjetskim in protikomunističnim* klerikalnim In titovskim^ hinavskim in demagoškim hočejo Siriti strup slovens>kega in italijanskega nacionalizma ter kozmopolitskega indipendentismo. Ne da bi se brigali za vprašanja razredne borbe in pozabljajoč na narodne vrednote tukajšnjega ljudstva, poveličujejo priprave nove vojne, propagirajo ameriški monopolistični sistem in širijo najbesnejše klevete proti socializmu.
Tej sovražni fronti nasproti postavlja Komunistična partija ter slovansko-italijanski demokratični pokret tržaško izdajo «Unità», «Delo»» in «Lavoratore», revije «Vie nuove» in «Calendario del Popolo», glasila za politično in ideološko usmerjenje kot sta ^Rinascita* ter «Za trajen mir», ženske, in otroške liste, ljudsko in marksistično literaturo, ki jo izdajajo desetine demokratičnih založb. Vse to predstavlja močan* obsežen tn pester izbor, ki predstavlja tisk, kateri je resnično neodvisen od imperializma in kapitala, od Vatikana in Tita, tisk delavstva in ljudstva.
V	namenit popularizirati in širiti ta tisk med široke plasti prebivalstva ter denarno podpirati tDelo». t D’Unità* in «/Z Lavoratore» je izvršilni komite sklenil, da organizira ves september
«Mesec komunističnega in demokratičnega tiska».
Vse moramo upoznati z našim tiskom, osredotočiti se motamo v njegovem širjenju s tem, da zainteresiramo »n stvarno mobiliziramo oelotn0 Partijo.
Predvsem je treba zastaviti svoje sile za širjenje sDela», tržaške izdaje «Unità» j n «Lavoratore», Kupovanje, čitanje in širjenje «Unità» ter enega od obeh tednikov predstavlja eno prvih nalog čin na Partije. Razširili bomo sUnità», če bo vsa partija prepričana o nujnosti te akcije, če bomo v ta namen v organizacijskem pogledu ukrenili vse potrebno, ce bomo izvedli širokopotezno akcijo prepričevanja med delavstom, med demokratičnimi množicami med simpatizerji <n onimi, ki so še pod vplivom. nasprotnikov. Treba jim je obrazložili, da je tržaška izdati «Unità» edini dnevnik, ki ega more brati v Trstu demokrat, kateri koli struji pripada. Povečana razširjenost «Unità» tn tedenskega «Lavoratore» je glavno sredstvo, s katerim bomo oživeli dnevno izhajanje tLavotsaitore»»
Posebno pozornost le treba posvetiti «Delu», edinemu slovenskemu demokratičnemu in protititovskemu časopisu, kateri ima možnost še sname razširitve, zlasti v predmestnih okrajih, kjer so neizkoriščene še zelo široke možnosti.
Mnogih pobud se je mogoče lotiti; od nedeljske prodaje «Unità* in razdelitve po par izvodov revij med partijce, da bi jih prodali prijateljem, sosedom in tomrišem na delu, pa do organiziranja razstave tiska v ljudskih domovih in do prodaje knjig in brošur na veselicah in predavanjih. Treba je poskrbeti, da bo v vsaki tovarni, v vsakem oddelku, v vsaki vasi, v vsakem zaselku ali skupini hiš, razširjevalec komunističnega tn demokratičnega tiska.
Da zagotovimo «Mesecu tiska* dober uspeh, je potrebno. da že sedai vsi komiteti in relice sprejemajo v dnevni red svojih sestankov to vprašamje in da pripravijo svoje lastne načrte in sprejmejo stvarne sklepe za mobilizacijo vseh svojih sil okrog našega tiska.
Izvršilni komite Komunistične partije STO.
proti terorju UDB-e Jugosloviji in coni B
mistov», tudi v novoustanovljenih koncentracijski h tabor š-ščih ni več prostora. Kot Goe tihe lau in Hitlerju požar «RelchsL taga», tako je -potrebna tudi Titu velika provokacija, ki naj preusmeri nezadovljstvo in bes ljudstva od njegove izdajalske politke, na «saboterje» — kom-inormiste.
Titovi časopisi v Trstu, Primorski Dnevnik in Corriere di Trieste, so se zagrnili v pogledu Pariitzanke v grobni molk. Očividno še pričakujejo podrobnejših direktiv iz Djilaso-vega agitpropa, kako naj ta dogodek izrabijo, seveda proti Ktkominformistom».
Glede sličnih nekomunističnih in delovnemu ljudstvu Škodljivih sabotaž pa so že dobili direktivo, da jih pripišejo komunistom, ki jih oni kličejo «komin-formiste». Tako je v preteklih dneh pisal Primorski, da so «komiuformisti, vidalijev-ci» krivci za slične sabotaže v tetri in coni B. Tu gre za zažiganje senikov itd. Komunisti taki 1 terorističnih in sabotažnih dejanj niso nikoli izvajali in podpirali. Oni tudi danes v Jugoslaviji tega ne delajo, nego pripravljajo narode na veliko vstajo, ki naj odstrani osovraženo izdajalsko eStupino v .Beogradu.
Vse te provolacije Titovcev imajo edini namen opravičiti P o v val terorja, ki se je sprožil v Jugoslaviji po noti sovjetske vlade. Tako s» vrše množične .aretacije delavskih in sindikalnih voditeljev v jugoslovanski Makedoniji. Med aretiranimi se nahaja sedemdesetletni •minister za pravosodje Pavet S at e v, ki je tudi član presidia makedonske republike. Nadalje so bili aretirani Miro Antena sov, bivši poslanik v Belgiji. -Krum Efrenonov (obadva st a voditelja delavskega pokreta v Macedoniji), Miro Bogdanov, generalni tapnik ministrstva za rudarstvo, Dimce Halzimitrov, vrhovni javni tožilec. Vsi so biti obtoženi, da so «sovjetski a-igentl». Pod isto obtožbo je bilo sojenih pred prekim sodiščem v Beogradu nadaljnjih pet oseb iz Ljubljane. Trije so bili obsojeni na smrtno kazen. Češkoslovaški časopis «Lidove Novi-;ny» pa objavlja dolgo Usto /imen umetnikov, profesorjev in pisateljev, ki so bili nedavno aretirani v Jugoslaviji.
Obletnica smrti
Arse Jovanoviča
Te dni poteka eno leto, odkar je umrl mučenitke smrti narodni heroj generalni polkovnik Arsa Jovanovič, ki je brez dvoma ena najsvetlejših podob osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Bil je rojen vojak in genialen strateg. Kot član in pozneje kot načelnik Glavnega štaba NOV »n POJ je vodil najvažnejše bitke proti hitlerjevskim, ustaškim in četni-škim tolpam.
Posebno je bila znana njegova globoka ljubezen do Sovjetske sveže «n do tovariša Stalina. In prav ta ljubezen m zvestoba do prve države socializma mu je postala usodna. Kot prej vedno je tudi po resoluciji in dosledno branil brezpogojno prijateljstvo do ZSSR, zaradi česar ga je Titov pajdaš in rabelj jugoslovanskih narodov Rankovič zahrbtno umoril
Danes, ko je vsak pošten demokrat jasno spoznal vso nizkotnost Titovega izdajstva, je Arsa Jovanovič postal simbol borbe komunistov in vsega delovnega ljudsti-a Jugoslavie, Id se bori proti izdajalski politiki klike imperialističnih hlapcev za ponovno vzpostavitev ljudske oblasti, za socialistično graditev Jugoslavije, za prijateljstvo v veliko protiimperiali-iitav v veliko protiimperiali• stično fronto «tiru in napredka.
Slava heroju Arsi Jovanoviču !
Državni udar v Siriji
Skupina višjih oficirjev pod vodstvom polkovnika Sami Hinnavija Je v bliskovitem državnem udarui strmoglavila režim. Predsednik republike Husni Zaim ter ministrski predsednik Možen Ba-razi stai bila po prekem sodu obsojena na smrt in takoj ustreljena. Husni Zaim, ki je predstavljal v republiki ameriške interese, Je prišel na oblast 30. marca letos prav tako z državnim udarom. Sedanja vlada, ki so jo sestavili zarotniki, je po splošnem mnenju v nasprotju z dosedanjo, naklonjena angleškim kapitalističnim in; teresom.
Spoznali
OZNO
«Spoznali *o•'krivičnost re-aoludije» s takim naslovom na dva stolpca je osrečil Primorski zadnjo sredo svoje bralce. Z deviško lilijo v rok’oi in svetniškim sijajem okrog glavice hodijo po pisanju Primorskega, po svetu agenti in rablji OZNe. Ti «dobrotniki» so «prepričali» H16 zapeljanih oseb, «Reveli• so v zaporu «spoznaliV veličino svoje zablode, podpisali so baje resolucijo, kjer priznavajo vse svoje napake. Primorski Dnevnik pa noče zaostajati za OZNO, tudi on zagrabi za lilijo deviitva in s> natakne svetniški sijaj ter prinese pod vidnim naslovom čudovito priznanje.
Vendar pa je Primorski v veliki zmoti. Samo v Jugoslaviji si še lahko OZNa natika svetniški sijaj in hodi z deviško lilijo, ne da bi se ji mogli ljudje javno in odkrito smejati. Vsak kdor bi se namreč poskušal smejati... bi nato spoznarml dolge mesece v zaporu «krivičnost» svojega dejanja. Na Triaškem ozemlju je taka maškerada nemogoča. Človek ne ve ali bi se smejal, ali bi jokal. Primorski je začel na ta način odkrito opevati divji teror rabljev OZNe v Jugoslaviji saj piše. da so bili ljudje zaprti «zaradi protiljudakega delovanja na podlagi resolucije In-formbiroja». Javno opevanje blaznosti in terorja pa je možno samo tam kjer gospodarijo OZNa in slične fašistične u-stanove in je zadušen poslednji ostanek demokratičnega tiska. V Trstu še nismo prišli tako daleč.
Za stavKuioče u Tovarni slroiev Prijaviti le treba škodo
so nabrali nad 200.000 lir
Razkroj zadnjih
ostankov logike
Primorski Dnevnik se nedvomno razkraja« kakor mačka, ki jo je ob času volitev povozil težak avtomobil. Ker je žival «crknila» že pred časom, so znaki razkroja in smrad že veliki, ves svet abdajajoči. Kar je še danes črno, /to je že jutri belo in pojutršnjem bo ponovno črno in tako naprej. Vsaka organična povezava se je koniaia v pisariji Primorskega. Tako je na primer bila še v nedeljo Češkoslovaška demokratične dežela M je Primorski pisal o njej pod naslovom «Demokratični tabor je močnejši kot tabor imperialistov». Naslov je bil seveda na enem samem stolpa u, ker je za junake titovstva dokaj neprijetno dejstvo, fia je «demokratični tabor močnejši kot tabor imperialistov». Vendar •je tildi take vesti potrebno prinašati, da se ohrani videz demokratičnosti.
Za veliko žalitev proti imperialistom, ki jo je zgrešil Primorski v nedeljski številki, se je pa v četrtek nedvomno oddožll, ko Je prinesel lep, velik naslov na .1 (tri) stolpce: «Dobave C SR monarhofašistom služijo borbi proti grškemu ljudstinih. In Primorski piše in namiguje, vidite: hinavci so, lažnjivci, spredaj ližejo, zadaj praskajo; spredaj so proti imperialistom, zadaj pa jih podpirajo. Iz tega bi naj izhajal zaključek, da so le titovci pravi poštenjaki, ker se oni nič ne hlinijo, oni so javno prekinili stike z grško demokratično vojsko in zavzeli proti njej sovražno stališče.
Zdrav razum ne more doumeti čudnih oblik razkroja s> titovski logiki. Vsemu svetu je znano, da se imperialisti m nj<h podrepniki razburjajo, da «demokratične sile in v prid vrsti Albanija in Bolgarija podpirajo grško demokratično vojsko», a Tito je dobil pohvalo za svoje stališče prav iz zapada. Samo logika' Primorskega je postavila vse stvari na glavi.
Primorski ne piše za 789 dolar|ev
Veliko je bila neumnost, ki jo je poskušal vcepiti nacizem, v nemški narod. Hitler je zinil in povedal najmčjo neumnost in množica pred njim je na komando tulila. To je bila velika epopeja tuljenja in blaznosti. Za to je bila potrebna dolga doba vzgoje tudi s pomočjo koncentracijskih
taborišč. Titova skupina je že pričela s tako vzgojo k neumnosti. Tudi Prtmorsk i poskuša posnemati, vendar dobijo njegovi poskusi vzgoje k neumnosti pri nas sila žalostno sliko.
«789 dolarjev za vsakega koroškega Slovenca», je dobila Sovjetska zveza. To je prinesel Primorski pod naslovom v širini enega stolpca na prvi strani. Ni važno, da se je borila ZSSR dolini leta za pravice Koroščev proti anglo-ameriškim imperialistom ; ni važno, da je popustila šele, ko so titovci sami zahrbtno prodali za dve električni centrali Koroško, Primorski ni dvignil kričanja proti anglo-ameri-škemu imperializmu in Kardelju ki je z njim barantal; ne Sovjetska zveza je baran-tala-
Primorski doseza vso veličino Hitlerjeve dresure k hotnosti. Vendar 1' Trstu ni istih dirigentov, režiserjev in dreserjev OZNe, ki bi zagotovili zašel jen i uspeh: neumno tuljenje.
Ko so E n oidi sindikati v imenu svojih članov zahtevali zvišanje mezd pa splošno za ves delavski razred so gospodujoči »lodi ter z njimi tudi ti. ati, ki jih iz kateregakoli razloga zagovarjajo, vpili, da komunisti izrabljajo revščino v svoje politične s vrhe. Tega mnenja je bila na STO in je še vedno Delavska zbornica v italijanski republiki pa, kjer ima delavski razred močno oporo v CGIL (italijanski splošni delavski zbornici), razširjajo tako mnenije taikozvani «svobodni sindikati»; torej tiste sindikalne organizacije, ki težijo za tem, dia razbijejo enotno delavsko gibanje.
Beda delavnih množic je tolikšna, da ni mogoče napraviti gluhih ušes pred nujnimi zahtevami delavcev, ki so privedeni do obupa; to tembolj, ker so sedaj delavci organizirani in se meščanska država postavlja kot demokratična, ker se ne more več ponašati s fašizmom in totalitarizmom. Zato (je morala Confindusti ia popustiti in sprejeti vsaj deloma zahteve CGIL ter podpisati sporazum «da. pride do normalizacije v podjetjih». S tem, da je sprejela predhodni sporazum, je CGIL pokazala, da nima namena mešati v kalnem kot so jo obtoževali, nego da skrbi edino za delavske interese-. Nasprotniki so tako ostali, brez vsakih argumentov a prikriti nasprotniki, to je «svobodni sindikati» in tukajšnja Delavska zbornica so »e morale hinavsko hliniti,, da so tudi one pomagale pri ustvarjanju nove pridobitve lelavofrv.
Sporazum določa zvišanje družinskih doklad za, vsakega otroka v višini 20 lir dnedvno, priznava v načelu; da je potrebno pregledati premično lestvico mezd (in torej tudi višino draginjske doklade, ker premična lestvica določa tudi to doklado) in dvigniti vrednost posameznim strokam, to je: postaviti potrebno razliko med mezdo specializiranih in nespecializiranih delavcev. Za sedaj določa sporazum, ki stopa v veljavo s prvim avgustom, povišanja 56 lir dnevno za specializirane delavced. 24 lir za kvalificirane delavce, 12 ,lir za specializirane dninaric, 16 lir za žene prve kategorije in 8 lir za žene druge kategorije ter nadaljua povišanja v drugiih sektorjih.
Enotnost delavskega razreda je trn- v peti nasprotnikom.
Delodajalci, ki so sl navezali , Njihovi protesti pa kllub temu j značaja so; niti se ne zmeni za tesneje Delavsko zbornico, so j niso bili uslišani. Ravnatelj- dejstvo, te bodo po volji o-prešli v na,daljno fazo svoje . stvo je celo sklenilo, da odpusti gromni večini poslušalcev ra-ofenzive in so razpustili tovar- ! dva delavca (ov. Lucchetto I dj0 jj. niške odbore na isti način, j in Ferro), ki sta protestirala |
kot je lo naprav'la Confindu- j proti ukrepom delodajalcev, j Dobro je znano, da so vse stria, v Italiji, kjer so razen j Omeniti je potrebno, da se J» i omenjene skupine političnega tega bili zatrti tudi upravni j ravnateljstvo tovarne skl’ce-i značaja in so zato tudi njih
i	i-ji-i	prireditve politične. S tem ho-
čemo reti, da vrši radio Trst tudi propagando v korist omenjenih političnih grupacij. O-
ki io le povzročila toča
ZGODOVINSKI
DNEVI
sveti
lfl-vci
v upanju, da bodo dermi no sprejeli grenki grižljaj. Enotni sindikati pa 30 «lemudoma zavzeli odločno stališče in so sporočili tukaj«- l'^o nadaljuje nji zvezi industnjcev, da nimajo namena, priznati izvrše-
valo pri tem na lažnive izjave čuvajev.
Odpust z dela, je dovedel do stavke monterjev, ki se *e
no dejstvo, ker bo sporazum prena.ial biti veljaven šele, ko se bost a obe stranki sporazumeli, da ga nadomestita z drugim. Ce obe stranki n,s- dosežeta novega sporazume,, je jasno, da ostane v veljavi stari sporazum.
Razen napada proti Tovarniškim odborom so industrije! poskušali napasti tudi svobodo besede in izražanja v tovarnah ter poskušali uvesti cenzuro na atenskih časopisih. Prvi dogodek, ki je dal povodi za to ofenzivo delodajalcev, se je pripetil v tovarni strojev Sv. Andreje,. Tukaj si j» direkcija prilastila pravico, da cenzurira ste nč as e tovarne in se je prod-glesila kot razsodnik o temi katere članke lahko in katere ne morejo obajavldjati delavci. Razumljio je, da so se delavci takoj dvignili proti neču-venim zahtevam delodajalcev.
prta od vseh d^vcev. V°£z^r0mna stavkujoče so zbrali nad 200 tisoč 'lir delavci v ladjedelnicah (GRDA).
Ali je Trst II.
monopol «Delčkov» ?
Poslušalci radia Trst II. imajo pogostokrat piiložnost slišati naslednje:	«Naprošeni
objavljamo, ali naprosili so nas za naslednjo objavo: Slovenska demokratska zveza priredi.... ali Katoliška prosveta vabi na prireditev v ....ali Slovenska prosvetna Matica vabi no družabni večer, ki bo p društvenih prostorih v ulici Macchia-velli in podobno.
Pri teh objavah se vodstvo radia Trst ne vpraša kakšnega
večina abonentov in poslušalcev radia pa noče ničesar slišati o SDZ in njenih fi-lialkah. Na to bi se molalo vodstvo radia tudi malo ozirati; kajti naročilo morajo plačati enako eni kot drugi.
Spominjamo se, da Je nekoč Liudska prosveta zaprosila radio Trst II za objavo sporeda neke Cankarjeve proslave v Trstu. Uslužbenci radia so sicer vljudno obljubili, da bodo ustregli želji, a poslušalci so zaman ta leali, da bi se kaj takega zgodilo. To je ponoven dokaz pristranosti vodstva in o-sebja radia Trst II.
Skrajni čas bi bil, da bi se nehalo s tako pristranostjo, Radio je ustanova, do katere imajo vsi poslušalci enake pravice in enake dolžnosti.
V 33. številki našega lista smo poročali o škodi, ki jo je prizadejala pred dvema mese-cima toča v tržaški okolici, Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov se je takoj zanimala za pomoč prizadetim kmetovalcem. Po daljšem oklevanju je kmetijski inšpektorat poslal posebno komisijo, da na kraju semen ugotovi škodo. Ta komisija pa ni do danes obiskala vseh pri zadetih krajev. Zato so kmetje še vedno v dvomu ali bo sploh prišla v oškodovane vaai. Enotni sindikati so vztrajali na stališču, da mora komisija dosledno dokončati svoje delo. Toda kakor i zgleda, se je ista omejila le na vasi, ki so bile najbolj prizadete od toče.
Zaradi tega opozarja kmetijska strokovna zveza ES vse prizadete kmetovalce, ki so utrpeli nad 30% škode, da se qimprej zglasijo na sedežu Enotnih sindikatov (ul. Im-briani 5-1). da prijavijo utrpelo škodo. Enotni sindikati bodo naknadno preskrbeli za dostavitev prijave na kmetijski inšpektorat.
Delovanje BS pa se ni omejilo le na intervencijo pri kmetijskem inšpektoratu. Zaveda-
joč se važnosti tega problema naših kmetov so ES intervenirali tudi pri Vojaški upravi. Naknadno je bilo poslano pismo, v katerem poziva Vojaško upravo, da priskoči ra pomoč z denarno podporo.
Dejansko je VU kot zaupna upraviteljica tega ozemlja dclžna, da se stvarno pobi.ga za potrebe naših kmetovalcev in to še prav posebno v primeru vremenskih neprilik, k; našega revnega kmeta še najbolj prizadenejo.
NOVI OBČINSKI SVET ČAKAJO VAŽNE NALOGE
Pri $v. Dl. Dl. Sp. nrimaniKuie mit Di razsuetliaitB
Zaradi brezbrižnosti prejšnjega občinskega sveta se prebivalci Sv. M. M. IS,p. — predela «Kobci» in deloma ulica Costalunga še danes nahajajo v težkihi razmerah.
Pred,vsemi primanjkuje v teh predelih že petnajst dni pitne vode. Ljudje morajo zato rabiti vodo iz vodjakov, ki je pa nezdrava,- ter obstoja nevarnost za nalezljive bolezn,'. To se ne dogaja samo v poletnem času, marveč pogostem a. Številni protesti.^ ki so jih prizadeti naslovili' na ACEGAT niso imeli nikakega odziva.
Razen tega so navedeni predeli Sv. M. M. Sp. še vedno brez električne razsvetljave.
«**. «p,...
vedlno pripravljeni na ukaze ! v tem P°il'edu je v resnici pra
tiatega, ki plača bolje. V tem slučajju so bili ponovno dobri hlapci delodajalcev voditelji Delavske zbornice, katerim je uspelo kljub opoziciji njihovih pristašev, da odcepijo svojo organizacijo od CGIL in da jo nasi o n yo na «svobodne ."sindikate». To smo pričakovali, zato se ne čudimo, ker smo vedeli že vnaprej, da Scelba ne daruje desetine milijonov mesečno, ker je tako dobrega srca».
va sramota za Trst. Tudi v tem pogledu so ostale vse dosedanje protestne resolucije brez uspeha.
Ce si ogledamo zadnji del ulice Costalunga moramo ugotoviti, da je stanje slednjega res obupno. Javna dela, ki so se- že večkrat pričela niso bila nikdar dokončno izvedena. To je deloma posledica površne napeljave obcestnih odtokov in pomanjkanje cestarja. Da
se napravi temu stanjui vendar enkrat konec je nujno potrebno, da se popravila, ki so v tekni, razširijo tudi na oni del ceste, ki pelje v predel «Kobcj». Ta del je namreč sedaj nedostopen vsakemu vozilu.
Prizadeti prebivalci so te dni poslali Vojaški upravi in občinskemu svetu obširno resolucijo, v kateri zahtevajo da se ugodi upravičenim,zahtevam ter nujno rešijo vsa gornja pereča vprašanja. Utemeljenim zahtevam prizadetih se tudi mi pridružujemo ter opozarjamo novoizvoljenega župana, da je vsekakor važnejša hitra rešitev tega vprašanja kot pa razni pozdravni telegrami Degasperiju in Vatikanu.
Proslavljajo Lipo.
Ki so jo sami posekali
Pred petdesetimi leti je bilo ustanovljeno v Bazovici pevsko društvo «Lipa». V resnici je bil jo le kvartet, k\ se je polagoma razril v dober pevski zbor, ki ga je vodil pevovodja Hrabroslav Ražman.
POSTAVLJEN JE BIL S PROSTOVOLJNIM DELOM
PODLIH IMA UlfDSKI DOM
Jutri bo v Podtonjerju slovesna otvoritev Ljudskega doma, ki je bil zgrajen » prostovoljnim delom
Društvo je pozneje nastopa- ni ki, ki jih je določila uprava
lo po raznih vaseh in čilo n mestu» obenem pa je tudi prirejalo pevske nastope v Bazovici, na katere so prihajala gost ovc t — kot je bila takrat navada — sosednja pevska društva. Tako se je ponavljalo dolga leta pred prvo svetovno r.ojno in tudi potem, dokler ni fašizem preprečil vsako prosvetno delovanje. Formalno je fašizem zatrl pevsko dni štvo «Lipa», dejansko pa ga ni mogel uničiti. Pevci so se še nadalje zbirali in, ker niso mogli prirejati javnih nastopov, so se zadovoljili s tem. da so peli r cerkvi. Toij. tega, kar ni mogel storiti italijanski fašizem, so storili prosvetarji Pahorjevega in Preslovega kolta. Tem gospodom je uspelo, da so prav v Bazovici uničili pevsko društvo «Lipa». Mesto tega starega društva so ustanovili novo prosvetno društvo, ki pa ni pokazalo skoro nobenega delovanja. Da je prosvetno delo v Bazovici popolnoma zamrlo ni bilo treba čakati na «nesrečno resolucijo IU», kot vedno trobijo babičevci, marveč je bilo dovolj, da se je začela šopiriti po društvih nova gospoda s četnikom Pahorjem in Preslom na čelu.
In letos se je ta nova gospoda spomnila, da je bilo pred 50 leti ustanovljeno pevsko društvo «Lipah ter da je treba ta važni jubilej tudi dostojno proslaviti. To je namreč njena načelnost: društvo nalfprej zatreti, potem pa proslavljati njegove jubileje. Pred nekaj leti je moralo po njeni volji izginiti društvo «Lipa» morda tudi za, to, ker je bilo ustanovljeno na nacionalistični osnovi; letos pa> jo to prav nič ne moti. Sicer pa je to popolnoma razumljivo.
Pevsko društvo «Lipa» so ustanovili ljudje, ki so bili resnično željni slovenske kulture, ne pa ljudje, ki imajo od iste velike koristi kot so to «novi» prosvetarji Prešel. Pahor in dr. Tem ljudem ni niti malo na tem, da bi resnično gojili pravo kulturo, pač pa jim je glavni namen rovarjenje proti delovnemu ljudstvu in njegovi kulturi.
bolnic. Prizivi, ki so jih prizadeti nameščenci vložili so bili odbiti, češ da sploh ni predvidena nobena možnost pritožbe.
Zveza sanitetnih delavcev Enotnih sindikatov je zaradi tega enostranskega postopka pismeno intervenirala dne 28. julija t. 1, in postavila zahtevo, da se na podlagi člena 38 delovne pogodbe bolniških nameščencev, zdravniška komisija sestavi po postopku, ki ga predvideva ta pogodba in sicer: enega zdravnika imenuje bolniška uprava, drugega si izbere uslužbenec sam, tretjega pa si izbereta sporazumno obe stranki.
Nadalje so Enotni sindikati zahtevali, da se morajo upoštevati že vloženi prizivi ter da se priključi zdravniški komisiji zdravnik, ki si ga bo izbral uslužbenec sam.
Uprava Združenih bolnic je priznala, da so zahteve ES povsem utemeljene. Iz tega sledi, da bo morala v bodočnosti tudi po sitopati v tem smislu, bodisi za nameščence, ki so bili že odpuščeni, kakor tudi za one. ki bi jih morebiti kdaj kasneje še hoteli odpustiti.
Kulturni praznik
u Križu pri Trstu
Drugo nedeljo, 28. t. m. bo pri nas velik kulturni praznik. Ta dan bosta na domačem odru prosvetnega društva «Vesne» na prostem doživela svoj prvi wrstni nastop na novo ustanovljeni orkester in na novo ustanovljeni moški pevski zbor, ki ju oba vodita domačina. Orkester vodi Mario Bogateč, zbor pa Frančke Žerjal. Orkester, ki je sestavljen iz samih mladih moči, bo izvajal cel ciklus narodnih in umetnih pesmi, kakor: «Ruske napeve». Chopinovo «Tristesse», «Gor čez Izaro», «Ko b’ sodov ne b’lo», «Venček slovenskih narodnih» itd., vsega skupaj 13 pesmi. Zbor pa bo izvajal «Partizansko», «Bolen mi leži», «Tiho luno», «Piovi, piovi», «Kam», it di Svojevrsten! bo tudi nastop improviziranega pevskega kvinteta,
zapele dve narodni pesmi in končno društveni orkester, ki je s svojimi točkami prijetno izpopolnil spored.
Kaj je bolj ugajalo, je prav za prav težko reči ! Openci, ki so se proslave udeležili v res častnem številu, so bili kar presenečeni toliko zaradi posrečenega sporeda, kolikor tudi zaradi dobre izvedbe posameznih točk in nagrajali so nastopajoče z obilnim, priznanjem, da je bilo treba nekatere točke ponavljati.
Ko je ljudstvo zapuščalo po končani proslavi dvorano, je bilo čuti splošno ugotovitev, da bi takih prireditev trebalc še več.
Pri prireditvi bo sodelovala domača godba.
Kot zadnja toč'ka sporeda, bo folklorna enodejanka s petjem iz domačega ribiškega življenja «Na kriški osmici», ki jo je napisal domačin Justo Košuta, ki bo sam tudi nastop i v vlogi Mikole. Igrali bodo domačini v domačem dialektu.
S posebnim ozirom na okoličane je začetek določen za 18, uro. Zadnji vlak v mesto je oh 22.10. Vstopnina bo ljudska.
Jutri ob 16. uri bo otvoritev prosvetnega doma «Zvezda» v
PDDlOmil
80. 8. 191,1, se je pričete' vel k,a sovjetska ofenziva Pr° Besarabiji in proti B&ilkao ' k,i je dovedla do velike in a končne zmage na jugoalov» aitili in celo slovenskih tleh.
21.	8. 1780 se je rod-il v R*T n ja h za Smarno goro velik) » venski preroditelj in sloviti J zikoslovec Jernej Služboval je na Dunaju. U111 je leta 1844.
22.	8. 1860 se je rodil Cl»u”, Debussy, francoski skladat » Njegova znamenita dela ■ ' Sinfonija «Preludij k faun?.(j mu popoldnevu», opera «F®
in Melizanda», skadfoa to w vir:	«Potopljena katedra
itd. Umrl je leta 1918.	,,
23.	8. 1851 se je rodil Jirašek, češki romanop156 Umrl je 1. 1930.
23. 8. 191,1, je 'bil Pariz, prestolnica republike.	. ,.
23. 8. 19U je kapitulira Rumunija.	j.
21,. 8. 1581 je v Ljubljeni pr
čela zasedati protestantska
misija, ki je dala smernic6 ,, ureditev slovenskega pr»: dj, sa. A. Bohorič je na osnovi » smernic izd,al leta 1584 P slovensko slovnico.
25.	8. 171,1, se je rodil J- 11
der. nemški pisatelj.	-j,
26.	8. 191,1, so italijanski trstični vojaki zažgali cerkev » Frančiška in planinski doni Mirni gori. (Vatikan jih nj ^ radi tega izobčil iz katol cePkve!).
09Vdb<
Franco#
Spored je naslednji:
Otvoritveni govor domačina. govor tov. Gombača, recitacije tov. Košuta, nastop pevskega zbora iz Pcdlonjer-ja in Ricmanj. V imenu OOP bo pozdravil prof. Ferlan, v imenu POLiP tov. Gerlanc ter v imenu OF tov. Krečič Venček.
Po končanem sporedu sledi ljudsko rajanje in ples.
Prevozna sredstva : Poleg tramvajev št. 3. 7, 9 do Sv. Ivana od koder je četrt ure peš poti, vozijo vsako uro avtobusi v Podlonjer. Odhod iz avtobusne postaje in trga SV/ Frančiška.
Vabljeni vsi. Za postrežbo bo dobro preskrbljeno.
( ( ( BADI0j|)
trst n.
Sobota: 13.40 Slovenski ” redni motivi ; 18.30 Oddaj najmlajše; 2(100 Športna ^
nika; 20.30 Programski . . skop; 21.00 Sobotni v
22.00 Večerni koncert. ..
8.30 Slovenske
Nedelja:
rodne pesmi bo na harm°» e. izvajal Marij Sancin; 9.30 b-1 , tijska oddaja; 13.00 Glase* ', željah,; 16.00 Sprehodi P° j.
šem podeželju; 20.00 Z narJ
21-0»
no pesmijo po Sloveniji; Radijski oder . Kotzebue:.
do srca», izvajajo dijskega odra.
Ponedeljek: 13.00 Eusk® .g rodne pesmi; 18.15 Vivfj.
Lepa prireditev na Opčinah
Prosvetno društvo Opčine je 12. t.m» proslavilo spomin dveh nedavno umrlih velikih jugoslovanskih kulturnih delavcev : slovenskega pesnika Otona Zupančiča in hrvatskega pesnika in .pisatelja Vladimirja Nazorja.
Po uvodnem govoru, ki je objasnil življenje in delovanje obeh velikih pokojnikov, je sledil pester in prav posrečeno izbran spored, pri katerem so sodelovali: moški pevski zbor, mladina z lepo uspelo zborno recitacijo in še nekaterimi deklamacijami, troje mladink, ki so nam ob spremljavi klavirja
Draginjska doklada
nameščencem javnih ustanov
Z odlokom št, 149 z dne 12. 4.1949, ki je bil izdan v Italiji je bila izenačena draginjska doklada samskih nameščencev javnih ustanov, ki niso dosegli 30 leto starceli — z onimi, k so presegli to starost.
Zveza nameščencev javnih ustanov ES je takoj intervenirala pri Vojaški upravi v smislu, da se ta postopek uvede tudi na STO. Istotako je sindikalna zveza intervenirala pri občinskih upravah, ECA ter pri upravi umobolnice.
Finančni oddelek Vojaške uprave je sporočil, da je že izdal zadevno odobrenje ter o tem tudi obvestil consko predsedstvo.
Ker se je, kot običajno, pri predsedstvu cone cela zadeva precej zavlekla, so Enotni sindikati dne 10 t. m. ponovno intervenirali ter zahtevali, da se omenjeni odlok takoj uveljavi.
USPEH EJUDSKE POŽRTVOVALNOSTI
Ljudski dom v Elerjih
je ponos^ vse vasi
Upravičeni prolesti
uslužbencev Združenih bolnic
V zadnjem času je uprava Združenih bolnic odpustila iz službe nekatere nameščence z utemeljitvijo, da so «dela nezmožni». kar je ugotovila posebna zdravniška komisija. To komisijo pa sestavljajo 3 zdrav- sredstev postavitev Ljudskega
Mala prijazna vasica Ele rji nad Miljami bo imela v doglednem času svoj Ljudski dom. Ta vest je nad vse razveseljiva za vse demokrate. Posebno pa je to v ponos vsej miljski občini, predvsem pa borbenim vaščanom iz Elerjev, ki so si s trudapolnim in požrtvovalnimi delom v razmeroma kratkem času postavili Ljudski oder, ki bo v ponos tudi poznejšim rodovom in bo stal kot živa priča požrtvovalnosti demokratičnega ljudstva.
Skupina podjet/nih vaščanov je meseca februarja izdelala načrt za gradnjo Ljudskega doma. Ti napredni ljudje so ta načrt začeli takoj izvajati a konkretnim delom. Spočetka je izgledalo, da presega načrt možnosti jn sile male vasice. Celo nekateri vaščani so bili mnenja, da je zaradi skromnih
Jutri bo velika ljudska veselica v
ELERJIH
Pričetek ob 15. uri.
Spored je naslednji:
Otvoritveni govor tov. Ivana Eller in Zupina, govori zastopnikov KP STO tov. Stradi-ja in Adcta Slavca, nastopi pevskih zborov «Rota» iz Trsta in zbora iz C airi por, koncert godbe iz Božičev.
Sledil bo ples. Vsi dohodki bodo v korist gradnje novega ljudskega doma v Elerjih.
Prevozna sredstva iz Trsta: Avtobus za Škofije iz avtobusne postaje tér trga ex Impero, vsako uro.
Vabljeni vsi.
TJ rez dvoma je piroblem dru-štvenih prostorov eden iz-
med najbolj perečih, ki občutno zadene vse ljudsko prosvetno delovanje. Skoro v vsaki vasi in posebno še v mestu in predmestju je pomanjkanje dru-ištevnih dvoran še vedno na dnevnem redu.
Toda naše Jjuctatvo ge kljub vsemu ni udalo malodušju V posameznih okiajih in vaseh so si pričeli pomagati z lastnimi silami, da pridejo v doglednem času do svojega doma, kjer bi se v kulturnem, in političnem delovanju izživljale demokratične organizacije.
Tak primer ljudske iniciative in 'požrtvovalnosti moremo ugotoviti v Podlonjerju. Kot v ostalih krajih so tudi v Pod'-icmjerju obstajale težkoče glede društvenih prostorov. S“d?ž organizacij ee je nahajal v neki gostilni, kar je bilo za vsako udejstvovanje povsem neprimerno. Zaradi tega so prišli prebivalci Podlonjerja še leta 1947 na zamisel zgraditi si Ljudski dom. Dela se je udeležilo prebivalstvo v velikem
številu. Izreden doprinos je dala mladina in pionirji:,. Napravljenih je bilo skupno 5994 prostovoljnih delovnih ur in to Jprez vsakega pritiska ali pozi vnio kot se danes dogaja pod Titovim režimom v Jugoslaviji, V prostovoljnem delu so se posebno odlikovali tov. iSlavtko Skodler, ki je napravil 487 delovnih ur, Albin Prelc (382 ur), Avgust Cok (259), Rihard G ropa jo (242),
Prijazni Ljudski dom je o-premljen z baroni ter namiznim tenisom. Drušvtena dvorana meri 16 m x 7.80, oder pa 5m x 6. Prostor pred domom bo primerno tlakovan »n ga bo mladina lahko uporabila za športno udejstvovanje.
Jutni bo slavnostna otvoritev novo zgrajenega Ljudskega doma, kateri bo sledil pester spored. Podlcnjerci se z navdušenjem pripuvljajo na jutrišnji dan, ki predstavlja za tamkajšnje .prebivalce brez dvoma pomemben dogodek. Izrednemu uspehu ipolžrtivovalnčh .in zavednih Podlonjercev gredo naše čestitke
V zadnji številki našega lista smo poročali o občnem, zboru Zveze društev za telesno vzgojo, ki se je vršil 7. t.m. Nedvomen uspeh tega prvega občnega zbora pa je za Babičevo nacionalistično skupino noi> poraz. Nacionalistični agenti so bili izločeni tudi iz vrst športnikov. Na ta način, so izgubili še zadnjo postojanko, kjer so bili usidrani ne morda iz ljubezni do ljudskega športa, marveč e-dino z namenom, da bi povedli tržaške demokratične športnike na sthanpot slovenskega buržoaznega nacionalizma. V ta namen so imeli redno na razpolago ogiomna denarna sredstva, ki jim pa končno niso popolnoma, nič pomagala.
Babičevi agenti se niso upal» pokazati na občnem zboru ZDTV. Vedeli so za usodo, ki jih je čakala. Zato so pa uprizorili svoj «občni zbor» ki so se ga udeležili delegati iz cone B. Lahko si predstavljamo potek tega občnega zbora, ki se je vršil v strogem ozračju, kontrole «od zgoraj». Po istem si-
PO KONGRESUZDTV
S svojim prvim kongresom stopa ZDTV na pot, ki je bila
Babičeve! so izgubili
tudi zadnjo postojanko
stemn so se vršila poročila in volitve novega «vodstva». Delegatom iz cone B je irregaro Citai blagajniško poročilo. Saj imajo vendar društva cone B samostojno organizacijo ZDTV. Povsem logično je, da so bila tudi imena takozvanega vodstva že v n'apre j diktirana. Vso to režijo so seveda pripravili, da zakrijejo svoj poraz, ki so ga doživeli tudi na športnem polju. Jugoslovanskemu narodu ■morajo pač prikazati, da so v Tistu vsi in med temi tudi športniki - za Tita.
Da ni temu tako pa je pokazal pravi kongres ZDTV, ki
se je vršil v resnično demokratičnemu ozračju ljudskega športa. Vodstvo ni predlagalo nika-ke, kandidatne tiste, marveč so si športniki sami izbrali najboljše predstavnike, ki bodo tudi v bodočnosti branili interese pravega ljudskega športa. V diskusijo je svobodno poseglo nad 20 prisotnih delegatov, ki so mnogo doprinesli k nadaljnjemu delovanju ZDTV. S konkretnimi dokfazi so posamezni delegati, zastopniki športnih društev, do golega razkrinkali vse zakulisno in sabotersko delovanje, ki so ga izvajali Joco, Pregaro in drugi pajdaši.
začrtana ob njeni ustanovitvi. To je pot resničnega ljudskega špoita, brez vsakega nacionalizma. Babičevi nacionalisti »e skušajo tolažiti $ tem, če«, kdo bo i»a sedaj dajal denar, ko r,i več Pregarca in pajdašev. To vprašanje postavlja popolnoma odkrito Babičevo glasilo «Trieste Sport». To so pa pravi «športniki. Očividno je njim denar vse, zato se tudi tako krčevito držijo svojih stolčkov. Toda motijo se, ako mislijo, da ne bo ZDTV v stanju premostiti te trenutne težkoče. Ti gospodje so očividno pozabi!} na solidarnost vsegia demokia-tičnega prebivalstva in na mednarodno športno solidarnost. Zdrave sile tržaškega ljudskega športa pa se tega zavedajo. Kot niso do sedaj klonile pred vabljivimi denarnimi nagradami Titovih agentov tako jih tudi v bodoče ne bo premamila nikaka slična varljiva vaba, ki bi jo poraženi nacionalisti še skušali nastaviti.
doma skoro nemogoča. Toda požrtvovalnemu delu prve skupine vaščanov je v kratkem sledila vsa vas. Na gradilišču so se dan za dnem vrstili vaščani in s prostovljnim delom postavili temelje svojega doma. Po petih mesecih neumornega prostovoljnega dela vse vasi so že postavljeni zidovi ljudske stavbe. Stavbo že krije etreha. na kateri vihra rdeča delavska zastava.
Za dokončno izvedbo začrtanega dela je treba vaščanom .še truda in naporov, kakor tudi denarnih sreda, e v. Toda to ne straši zavednih prebžvalcev ■Elerjev. Delavska volja nima .mej. Prebivalci so gotovi, da ibodo tudi te zapreke in težave premagane in v Ljudskem domu se bodo v doglednem času nastanile krajevne množične ■organizacije in v novo zgrajeni dvorani bo odmevala ljudska ,pesem,
V tej proletarski vasici bo jutri velik ljudski praznik na .katerem bodo gostovali pevski izbori iz Campor in Trsta ter godba iz Božičev. Tega ljudi-iskega slavja se bodo množično udeležile vse bližnje vasi. Nedvomno bodo prihiteli v Elerje v velikem številu tudi tržaški .demokrati, da skupno g tamkajšnjim prebivalstvom proslavijo ta, za vse demokrate, va-(žen dogodek in si obenem, ogle dajo novo zgradbo, ki je plod ljudskega napora in požrtvovalnosti. Na ta način bodo'tržaški delavci pokazali svojo zavestno solidarnost in nudili •konkretno podpoio marljivim vaščanom Elerjev.
Za pokret «DEMOKRATIČNE SOLIDARNOSTI» so prispevali: tov. Malalan Viktor lir 100.—, celica «Rinaldo Rinaldi» V. okraja lir 5,000.— ; tov. Ana Brusini Ur 850.—.
glasba; 20.30 Okno v svet; ■‘Z Verdi: «Traviata» I. de)» 22.15 Večerni koncert. ;efi Torek: 13.00 Pesmi '» Li' jugoslovanskih narodov ; Glasba za harmoniko; jj. Balalajke; 21.00 Vzori jo ni:	«Peter Veliki». 1ZV%,00
člani Radijskega odra; yj(r Mendelssohn : Koncert ll„„ i„ orkester- 22.45 Več«
lino in orkester; 22.45 melodije.	jr
Sreda: 13.00 Glasba P” »r ljah; 18.15 Schumann: ^o) tet v A duru op 41. št. 3, ^ Pestra glasba ; 21.00	ir
ri pred mikrofonom ; 21.45 “ip e—22.30 ^
feniCni koncert; večerna glasba.
Četrtek: 13.00 Na bari11 J ko bo igral Manj Sancin, )6g0 Glasbeno predavanje; _ l9® Slovenščina za Slovence, jjpl Pester koncertni spored; v,-Radijski oder - Nušič: O p, den človek», izvajajo clan a dijskega odra ; 22.30 * koncert.	,,!»&!
Petek: 13.00 Glasba po ‘Vy 18.40 Igra Schramel
pod vodstvom Oskarja » Jf 19.00 Tržaški kulturni ra di; 21.00 Mojstri besedeL v p
Simfonija št. ^ert.
Brahms: duru; 22.45 Vešerni kon'
RADIO MOSKVA ^ (V srbohrvaščini) čaS^- -9j:
val. dol. 19,72; 19,78; 25,08, (0 11.30 val. dol. 19,78; 25,0»' d/ nedeljah); čas: 16,00 va'- ^ 19,78; 25,08; 25,26; 30,90,
18.00	val, dol. 25,08.	jg.l5
(V slovenščini) : čas:
val. dol. 25,08.	otllr
(V srbohrvaščini) čas val. dol. 25,08; 30,90.
(V makedonskem jeziku)
21.00	val. dol. 25,08; 377,4’ ^ (V srbohrvaščini) čas.
20,1
,č»,:
val. dol. 25,08; 377,4.
(V slovenščini) čas: 22,0® dol 25,08 ; 377,4.
SOFIJA )8ji (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 39,11; čas: 2°’7 flf' dol. 391 (razen ob sredah deljah).	. n>1
(V makedonskem jezi«u' 20,45 val. dol. 391 (samo °° dah in nedeljah).
PRAGA
(V srbohrvaščini) čas: L), val. dol. 31,40; čas: 16,30 vai -j, 31,40; čas: 19,30 val. dol. »
BUKAREŠTA	^
(V srbohrvaščini) ča*: val. dol. 48,30.
BUDIMPEŠTA (V srbohrvaščini) čas: y>|, val. dol. 549; čas: 20,3» dol 459.
VARŠAVA	«aO«
(V srbohrvaščini) čas: val. dol. 48,25.
21'
TIRANA
(V srbohrvaščini) val. dol. 38,22.	. wl
K. K. v Skednju priredi J
OBJAVE
K. K. v Skednju sporoč*’gV' Je bilo «Ljudsko rajanj® jt Lovrenca», najavljeno in 15. t. m., vsled slabe?» .pt)1 mena. preneseno na JU* v dan, 21. t. m. in ponedelJ® ^ t. m. Na sporedu: skupin gv monikašev ladjedelnic®,^/ Marka, balet, bogat sre®
Od 20. ure dalje ples °» ^ steni. Debro opremUen Vabljenj vsi !
P. D. «Marij^Matjašič-^eV v Barkovljah priredi v ,
28. avgusta t. 1. ob Pri"lt veli||! n ove n ja Sv. Jerneja, ^Jil’ vrtno veselico, kj se b° v dodatnem druitvenen’ -dl*, žu (Sport klub). Na sf pogodbeni koncert, zborev in šaljivo srečkanje. r° du preste zabava in F‘tL,e ^
Opozarjamo BarkovU® to prireditev, katere či*otftyio
dok je namenjen za partizanskega s pomen**/
Odgovorni uredn1*^ DUŠAN KODR1/, Založništvo
Tiska Štab. Tipogri T‘ ulica S. Pellico » Dovoljenje A. »•
:
MOJSTER SLOVENSKE NOVELE
Dr. Ivan Tavčar
Doba šestdesetih let pretekle-Sa stoletja je bila za Slovence kaj usodna: iz narodne skup-nosti je bilo odcepljenih na Beneškem 40.000 d' 1866), na Madžarskem (ogrska nagodba) Pa naslednjega leta 80.000 Sllo-Vehcev. V slovenskem! .politič-nem življenju sta nastala dva tabora: starejši rod je videl rešitev našega narodnega vpra šanja v preureditvi Avstrije ha federalni 'podlagi, medtem k° so mlajši, naprednejši krosi videli možnost svobodnega ParodnegB razvoja samo v «rušitvi habsburške države.
To nasprotje med konserva-tivci in liberalci je v naši domovini pognalo globoke kore-Pike, Slošna ljudska izobrazba je slovenski knjigi odprla vra-*a V sleherno slovensko hišo, ji torej omogočila širši razvoj
ši moški in starčevski povesti, potem ko se jima je odtujil z
mladeniškim delom». (Slodnjak).
Pozneje je svoja dela objavljal v mariborski Zori, v Ljubljanskem anionu, Slovanu itd.
Od njegovih prvih, v Zor; objavljenih romantičnih novel (Gospa Amalija, Povest v kleti itd.) spadajo nekatere (Antonio Gledjevič, 1873) med najboljše v našem slovstvu.
S piestopom k Ljubljanskemu zvonu (1876) se Tavčar preoblikuje v opisovalca domačega človeka in domačega življenja iz Škofjeloških hribov. Močno ga zanimajo romantični gradovi in njihovi prebivalci (Otok in Struge, V Karlovcu itd). Bolj realistično vpliva ozadje domači in krajev v Ivanu S avl ju (1876) in v
iAfe. ...lil
- - !
vedal: «Visoško kroniko hočem posvetiti trem generacijam: prvi del se peča s prvo generacijo, katera Ima svoje središče okrog leta 1695., drugi del se bo pečal nekako z dobo Marije Terezije, tretji del pa z Napoleonovimi časi». (Obiski). V tej j» Tavčar «napravil pravo zgodovinsko povest, za katero je skrbno pregledal in preštudiral vse krhko gradivo... Kmetiški rod v loškem pogorju v 17. stoletju je orisal z veliko zgodovinsko in umetniško verjetnostjo, odkril poglavitna gibala njegovega duhovnega in materialnega življenja ter proslavljal. kakor vedno, zlasti njegovo pasivno junaštvo, ki nam je ohranilo jezik in zemljo» (Slodnjak).
Zal pa Tavčar ni vtič utegnil spisati tudi še 2. ;,n 3. dela Visoške kronike; to delu mm je ubranila smrt. kateri je zapadel v Ljubljani dne 19. februarja 1923. Njegovi zemski ostanki so bili prepeljani na njegovo posestvo na Visokem pri Škofji Loki. kjer je našel svoj poslednji počitek.
Clovek-jamar v ledeni dobi
Uier Soča, Sava, Drava lek imajo svoj
Človek v predzgodovinski dobi
Kraške jame • živa knjiga o domovanju, življenju, delovanju, orodju in orožju neznanih človeških rodov. Tržaški Kras je bil dobro obljuden že v pradavnih časih
Posamezne razvojne stopnje človeka so pri raznih narodih in v raznih delih sveta v časovnem oziru zelo različne; saj i-miamo še danes poleg visoko-kulturnih narodov tudi še narode na skrajno nizki kulturni stopinji. Zato se bomo pri clbravnavanju' razvoja človeka ozirali le na ozemlje Slovenije.
Ves čas človekovega življenja na Zemlji delimo v dve razdobji: v prazgodovinsko in v zgodovinsko razdobje.
Iz prazgodovinskega razdobja nimamo nikakih pisanih »po-
so#
Paleolitsko orodje iz kresll-nika. Najdišče: Pokala jama pri Nabrežini
menikov. Priče te dobe so najdišča starih ognjišč, domovanj, orodja in orožja. Po materialu, iz katerega si je prazgodovinski človek Izdeloval orodje, lo-
Korajžni Ricmanjcf
Beg Francozov - Vaška skupnost nad cerkvenimi zapovedmi - Romarji in "osmice,, -Bige, strige, osle in Se marsikaj najdeš tam
élmo dobo kamena, dobo bakra, dobo brona in dobo železa.
Doba kamena, iz katere nam je ohranjenih mnogo najdišč, sega v pradavnine, celo že v tercijar. V Sloveniji je segala nekako do leta 1900 pred našim štetjem.
V starejši kameni dobi ali paleolitiku eo človekovi izdelki še zelo preprosti in enostavni Napredek je bil izredno počasen. Človek je tedaj bival v jamah, ki so mu nudite primerno zaive'je. Živel je od lova divjih živali. Da je žival že tedaj v Sloveniji ni dvoma, kar
Iz jelenove rogovile narejeno orodje, najbrže za kmečko uporabo, najdeno v Medvedji jami pri Gabrovici
la tudi razno glinasto posodje z enostavnimi okraski. Iz kamena izdelani predmeti so lepo obdelani; isto tudi roženi in koščeni izdelki. Nastala je tudi že trgovina in človek je imel že nekake verske predstave in
Paleolitska lončena posoda in neolitska lončena skledica, najdeni v neki jami v dolini Glinščice
'n je rešila državnega in vlad-fieSa hlapčevanja. V slovenski književnosti se pojavi nova 1'°mantika, ki je v Josipu Stri-tar>4 še močno Idealistična, Prehaja pa že z Josipom Jurčičem v realizem. «Iz najglob-'jih in najčistejših prvin slovstva, ki živi v krajih, kjer ■e slovenski živelj diotika ro-htenskega prebivalstva» (Slod-Jijak) vznikne «goriški slav tek» Simon Gregorčič.
Maš najodličnejši romantik-jt°velist te dobe pa je Dr. Ivan Tavčar. Rojen je bil v revni kmečki hiši v Poljanah nad Škofjo Loko (1. 1851). obisko-Ij11 gimnazijo v Ljubljani in Movem mestu, dovršil pravo na Dunaju ln nastopil 1, 1884. v Ljubljani kot odvetnik.
Kmalu se je predal politič-nemiu vrvenju, bil deželni, poz-i ei® državni poslanec, ljub-Janaki župan itd. Svojo pomično kariero Je pričel pri Sl°venskem narodu; tedanji h j egov urednik J. Jurčič je bil ?aradi bolezni pogosto zadržan *h zato je moral Tavčar «vsak Priteči na pomoč Sloven-,e»in narodu in pripetilo se da sem celo številko od 'prve do zadnje strani spisal aB>. S tem sem se zapletel v P°litiSne boje, v surove politična polemike...» (Izidor Cankar, °tiiski).
®v°j «lepj trenutek», ko «se ‘vič vidiš tiskanega», je do-*’Vel že takrat, ko Je bil še Tevak v ponižnih šolskih klo-Petl» (istotam).
«Rodna pokrajina in njen ? ovek sta vtisnila, ne'zbrisna Barnenja v njepovo duševnost, '"«a go posvečeni tudi Tav-ar.1evi prvi. še neleposlovni '»stavki v Večernicah in Kn-/fjlh Mohorjeve družbe. K ■ii'na se je vrnil v najzrelej-
Med gorami (1876-1888). številnih slikah iz loškega gorovja. Med poslednjimi je «Vita ci-tae meae» (1882). slika iz časa verskih bojev v loških hribih, ena najlepših Tavčarjevih novel; za njo komaj zaostaja novela v obliki kronike «Grajski pisar» (1885), v kateri razkriva verski fanatizem in brutalnost toliko katolikov, kolikor luterancev.
S satiro 4000, «času primerno povestjo iz prihodnjih dni», je Tavčar ostro nastopil proti dr. Antonu Mahniču, tedanjemu profesorju bogoslovja v Gorici in poznejšemu krškemu škofu, ki se je — zaslepljen po svojem filozofskem doktri-narstvu in po svojem skrajnem verskem fanatizmu — divje zaletaval v poezijo Simona Gregorčiča in sploh’ krivično in slepo kritiziral vso slovensko poezijo, počenši s Prešernom,
Od satire 4000 dalje je Tavčar pisal 16 presledkoma. Po dolgem odmoru se je T. 1895. oglasil s povestjo V Zali. Po še dafjšem oresledku zaradi političnemu dela pa je v letih 1906-1907 naetal roman Teza kongresa, «v katerem ni teži’. za tem. da bi obudil od mrtvih ljubljansko politično, kulturno in socialno živH°o.1e o nriliki kongresa svete «Tanse 1821 !.. ki je hotel uničiti no’it.ično in kulturno miselnost francoske revolucije- in Napoleonove n-a-k'epe ter oživi‘i v Srednji in Vzhodni Evropi fevdalizem». (Plod« jak).
Leta 1916. je spisal Cvetje v jeseni, ki je po vsebini in_ no slogu sorodna slikam' iz loške-g P Hribov j a.
Končno' je 1. 1919. obiavi’ v T.(ubite nekem zvonu svo<o VÌ-soško kroniko, o kateri je po-
Na strmem pobočju poslednjih obronkov skalnatega Krasa leži v prijazni, sončni legi vas Ricmanje, ki je znana daleč naokoli po svoji romarski cerkvi in semnju st’. Jožefa, kakor tudi po izbornem vinu «brežanu». Vas je razmeroma že precej stara, suj to pričajo tudi njene številne starinske hiše. Nekateri trdijo, da se je jrrvotno naselje, ki je bilo ob nekem studencu «v njivah», imenovalo Rusmanje. Baje pa je bilo taim komaj par hiš. Pozneje so se prebivalci «Rusmanj» preselili na mesto, kjer so danes Ricmanje. Ze v tistem času so vsadili sredi vasi murvo, okoli katere so se zbirali vaščani in kjer so,
dek ovekovečil s sliko, ki še danes vi si v cerkvi ob desni strani glavnega vhoda.
Drug primer odločnosti in borbenosti sopokazali Ricmanj-ci, ko so se postavili proti cerkveni oblasti in celo proti civilni, ki je ščitila interese takratne cerkvene gosposke. Slo je predvsem zaradi velikih dohodkov, ki jih je takrat imela cerkev sv Jožefa ;’n ki jih je pobirala dolinska duhovščina. Spor je privedel tako daleč, da' so Ricmdnjoi raje izstopili jz katoliške cerkve, kot da Iti se bili pokorili krivičnim sklepom oblasti. Ostali so sedem let v razkolu.
Ob priliki neke cerkvene vizitactje je neki rianvanjski
Odprta noč in dan so groba vrata...
Sicer kratka doba za posled-|«em dnevnega časopisja tudi “ vojne in po njej je terjala i<«Dom in svet», «Ljubljanski
n,.	življenj tudi med slo-
. nskim razumništvom in ne-<JBo Je legel v grob komaj etni zdravnik in pisatelj.
Dr. SLAVKO GRUM
lžin^°n kbt »in delavske dru-g a dhe 2. avgusta 1901, v
,lai v pri K'1’-*1’ se je š0" l(.a . Movem mestu, kier je legi,	odlično prestal gimna-
vitei ,naturitetni izpit. Zdra-«tva ae je util na DunajU ;n njegovih del je bilo prevedenih
rain\-,leta !928. »udi promovi-, v hrvaščino, češ,:.n- in slova-b* ' p° zdravniški praksi v Lju- ! Siine; nekaj del pa so naš i v ie nastopil kot zdravnik 1 njegovi zapuščini se neobjavlje-
izvon» in «Svobodna mladina».
(Predvsem je analiziral in opisoval človeško duševno Živi je -mje. Posebno ga je privlačevala dramatika. Njegovo najpomembnejše delo, igra v dveh dejanjih «Dogodek v mestu Gogi»,
,ki ga je objavil leta 1930. v j avstrijske
kot je bila slovenska nomada, sprejemali razne ukrepe. Omenjena murva še danes stoji.
Stari prebivalci so bili znani po svoji odločnosti m samozavesti. To so zlasti pokazali z dejanji, ko so prišli Francozi v njihovo vas in so oskrunili cerkev sv. Jožefa. Pravijo, da so v njej nastanili svoje konje in jih privezali k obhajilni mizi, kar pričajo še danes znaki na njej. Francoski vojaki so delali po vas: tudi razne druge nevšečnosti, ropali so in celo posiljevali. Nekega dne je bilo Ricmanjcem tega zadosti. Začeli so biti plat zvona, nakar so privreli skupaj vsi prebivalci Ricmanj in še iz nekaterih okoliških vasi. Vnel se boj med Francozi in domačim prebivalstvom. Malokateri Francoz se je utegnil rešiti s begom v mesto.
Pozneje je francosko poveljstvo poslalo večgo silo nad uporne Ricmanjce. Med tem časom pa so prišli Ricmanjcem na pomoč možje iz vseh vasi v Bregu in večja edinica vojske, ki je ta-
Ljubljanskem zvonu», pozrnje pa v knjigi, je bilo vprizorjmo v Narodnem gledališču v Ljubljani in v Mariboru. Nekaj
»gorju ob Savi. kr.1 ot delavski otrok, še bolj * ’rf-vndk v
«nejlj. J'- trpko občutil nepri-|tarz ost socialne strani prole-|sv01eV.ega življenja; zalo je nje temeljito zdravniško zna-
tnih. Dne
,k a zdravnik v "industrijskem Oni» podlegel v Zagorju ob - je	'
3. t. n. je dr. Slavko V
i3avi neozdravljivi tfVlezni.
borila za Sv. Socerbom. Hud boj se je vnel pri Ključu; Omembe vredno je dejstvo, da so se Rtcmanjci tn drugi Brežani postaviti proti Francozom oboroženi le s kmečkim orodjem, vilami, kosami n paPnami. Francozi so imeli celo dva topa, vendar pa niso nič opraviti. Umaknili so se poraženi v mesto.
Neki Ricmanjec je ta dogo-
'hje D “vijito zdravniško znaten P0KV»til predvsem delovne-
u človeku.
>°d11ne t
hitio'"-0Bilo z zdravili
-v IL*°veku. To posebno za o-
^dravnii?6 Borba, ko je — bilo Binon- k*10, bilo z zdravili -Ža Tomog^-i našim borcem je “Odio. Ni torej čudno, da »tv * nied zagorskim delav-m zelo priljubljen, rum
v&Bj„ “legovo kulturno delo-;vsjtu Je veljalo delovnemu člo-hoVtl’ ^Bteremu je razširjal du-Ijudri okzoriB z neštetimi po-'Bji I Znanstveninri predava-P;. ,s 3 voj imi spisi.
Bjeg0y elieyal je ze ko't dijak; e Sp*se so objavljali ra-

Civilni pogreb v Ricmanjih za časa cerkvenega spora
kmetič stavil škofovemu odposlancu naslednje vprašanje:
«Kdo ima po vašem večjo pravico, da se bolje in lepše oblači, mati ali hči r» Prelat je v zadregi odgovoril, da brez dvoma hči. «No vidite», je dejal kmetič, «in to sta, dolinska in naša cerkev. Dolinska je mati, je stara in ni potrebna več nikakih okraskov; naša pa je hči, je še mlada in je potrebna marsičesa».
Ves čas cerkvenega spora je ostala oerlcev zaprta. Visoka cerkvena gosposka se je namreč bala, da bi RlCmanjci res prestopil k pravoslavju. Tudi takratna avstrijska oblast je šla na roko cerkveni hierarhiji. Na vse načine je poskušala, da bi spravila Rioman.jce v neposredni konflikt z državno oblastjo. Toda pametni in zavedni Ricmanjci so bili previdni. Ohranili so vedno hladno kri in se niso niti zmenili za stalno patruli-ranje orožnikov po vasi.
Med tem časom je nadomeščal duhovnika vaški kmet Ivan Berdon. Sklepal je poroke pred cerkivijo in celo mrliče je pokopaval na pokopališču.
Zanimivo je dejstvo, da so Ricmanjci za> časa razkola vsakega mrliča spremili na pokopališče z godbo, ki je Igrala vesele koračnice in ne žalostinke.
Občudovanja vredna je bila enotnost takratnih Ricmanj-nev. Kot en sam človek so držali vsi za vaško skupnost.
Nekdanje čase je za praznik sv. Jožefa prihajalo v Ricmanje mnogo romarjev. Prihajali so ne samo iz bližnje okolice in mesta, marveč iz najod■ daljenejših krajev Primorske in celo iz Notranjske. Moj ded mi je pripovedoval, da je nekoč bila strašno huda zima, dosti snega in da so veliki zameti trajali celo do konca marca. Toda kljub mrazu in snegu so šli ljudje v Ricmanje za Jožefovo. Zgodilo se je nekoč, da je neka ženška ol povratku iz Ricman\j omagala pod Vremšico in zmrznila v snegu. Tiste čase je bilo v
Ricmanjih za praznik sv. Jožefai po 24 «osmič»; ljudi pa je bilo toliko, ni bilo mogoče naslednji dan dobiti kapljice vina.
Kot po ostalih vaseh v Bregu in Istri, je bilo tudi v Ricmanjih mnogo krušaric, katere so bile znane predvsem pod imenom Brškice. Vsak dan, skozi vse leto, so nosile s svojimi osliči navsezgodaj v mesto okusne «bige», katere so Tržačani Izredno cenili.
«Takrat ni bilo kot seda ji», pripoveduje maiakar Svara iz Ricmanj, «Sedaj ima vsak otrok uro na roki, a v starih časih so bile redke hiše, ki so jo imele. Po noči so se ljudje ravnalt ob določanju časa po zvezdah, čez dan pa po soncu. Včasih pa so povedali cas tudi osli, ki jih je bilo svojčas vse polno v Bregu. Zupinovo kru-šarico je n. pr. vsako jutro ob 4. zbudil osel s svojim riganjem. Nekega dne si je izmislil nell vaški falot «en špas». Sel je v Zupinovo «štolo» še pred polnočjo in dal oslu jesti. Osel je gotovo -mislil, da je že štiri ura in začel tako zijati, da je zbudi, gospodarja Miho. Njegova žena pa je bila komaj zaspala, ker je pozno v noč pekla kruh. Zato jo je zbudil Miha. Kei pa še zelo trudna žena ni hotela vstati, jo je stepel, nakar se je reva odpravila V mesto. Ko je prišla na trg je bila komaj ena ura».
Tudi v Ricmanjih niso v starih časi* mirovale «strige». Pogostokrat so nadlegovale Brškice, ki so zelo zgodaj hodile v mesto. Večkrat so pomolzle kako kravo na paši. Zlasti o sv. Iranu je bilo zelo nevarno. Nekoč je neko dekle bralo «na V-alah» ivanske rože,
tedaj so prišle k njej «štrige» in, jo odnesle «vale» k Sv. Ivanu, kjer so jo, revo, našli vso raztrgana šele drugi dan. Nek moški pa se je nekoč zelo najedel na domačem olju cvrtih klobas in seveda potem napil dobrega «brežana», nakar je šel proti Logu. Med potjo pa so ga prijele «štrige» in stlačile v robido ob cesti, kjer so ga šele po dolgem času našli domačini...
Stari Ricmanjci so prerokovali vremenske napoved i s tem, da so metali v zrak svoje klobuke. Ce je padel klobuk v smeri proti «Valam», je kazalo lepo vreme; če je padel v obratno smer, pa je kazalo skorajšnji dež. Tudi po dimu so si tolmačili vremenske napovedi. Ce se je kadilo proti Krasu, torej, če je pihal veter od Tinjana, je v kratkem deževalo.
.97 letni Petnros Iran pripoveduje o nekdanji narodni noši, ki so jo nosili vsi za časa
njegovih mladih let. Moški so nosili kratke p lave «brageše», «kamižolin», bela stopala, nizke čevlje ter klobuk s široko obutjo; ženske pa dolge in široke «kamižotel. «Neke fc sem mesto matere nesel v mesto mleko. Oblečen sem bil v narodno nošo. Je), kako se mi je smejala neka gospa, zato nisem več maral hoditi tako oblečen. Toda moji starši so bili strogi in niso pustili, da bi moja veljala. Sele ko sem se vrnil od vojakov, sem se oblačil• kakor sem sam hotel».
* • •
Za časa cerkvenega spora so nekateri ošabni sosedi hoteli zasramovati Ricmanjce s pridevkom «ščavoni». S tem pridevkom so zlasti prednjačili Zaberžani. Rtcmanjci pa niso marali slišati take žaljivke, ker so se zavedali, da je njihova borbai pravična in da jim je cerkvena gosposka naprtila kazen le po krivici. Zalo pa niso ostali dolžni Za-beržanom. Spomnili so se, da je ob neki šagri neki Zaberžan skoraj omedlel, ko je gledal Ricmanjce. ki so se mastili z izbornim «pršutom». Zaradi tega ni Zaberžan imel miru celo noč. Naslednji dan je prišel vprašat v Ricmanje, če jim je morda ostala «kust». Tako so imeli Ricmanijci lepo priliko, da so začeli Zaber-žane dražiti s kostjo. Zaberžani so bili radi tega zelo jezni, toda njihova jeza ni nič pomagala. Da bi pa vsaj v svoji vasi ne slišali besede «kust», so začeli praviti kosti «parkljadai. Tega izraza se nekateri še danes poslužujejo celo v mesnici, ko vprašajo malo «dobre parkljade za župo».
nam pričajo mnoga najdišča. Ostankov človeka samega v Sloveniji sicer še niso našli, pač pa je raziskovanje jame pri Krapini na Hrvatakem, tik slovenske meje, dalo delo okostij, pripadajočih najmanj desetimi osebam. Važna so najdišča v Potočki zijalki na Olševi v Karavankah, kjer sicer niso bili najdeni človeški ostanki, pač pa ognjišča, razno orodje, orožje (noži) ln velika količina kosti medveda brlogarja, kakor tudi drugih živali. Izven vsakega dvoma je, da so najdbe iz Potočke zijal-ke iz paleolitika.
živel v nekaki družabni organizaciji.
Hitreje je začel človek napredovati, ko je kamen zamenjal a kovinami. Ze koncem neolitske dobe je začel uporabljati baker. Najdišča iz dobe bakra so raztresena okoli Maribora, Ptuja, Celja, Laškega, Ljubljane (stavbe na kolih!) in drugod. ,
Dobi bakra sta si naglo sledili doba brona (1900 do 1000 pred n. št.) in doba železa.
Ker je bilo treba uvažati bron iz drugih d^-žel, se ta doba pri nas ni posebno uveljavila, kar priča, razmeroma malo
■
Mostišče na ljub Ijanskem barju
Z geološkim aluvijem nekak» se začenja mlajša kamena doba ali ncolitik, o katerem govore že mnoga najdišča. Človek tedaj ni več samo nomadski lovec, temveč se že stalno naseljuje kot živinorejec in kmetovalec. Živi še dolgo v Jamah (pri nas pri Nabrežini, Devinu itd), vendar si že gradi domovanja ob vodah (stavbe na kolih na Ljubljanskem barju). Neolitska najdišča so nam d et-
BOŽJA SODBA
ODLOMEK IZ «VISOŠKE KRONIKE»
Bilo je okrog Binkošti v letu 1695, ko je loški ječar Mihol Schiwaiffstrigkh z dvema biričema odvedel z Visokega devico A ciato Schnvarzkoblerico obdolženo, da je delala točo in jahala po zraku na prešjčkih. Na dan sv. Ti-bvrcija mučenika ob desetih zjutraj se je na pašniku pod spodnjim obzidjem Skofie Loke zbralo krvavo sodišče, da pred vsem svetom razpravlja o krivd) čarovnice. Zaradi njenega zakrknjega ta jen j a in da bo sodba poštena, je krvavo sodišče sklenilo začeti izpraševanje s trpinčenjem.
Navsezadnje je Joannes Franciscus zapovedal in o*tulcem«, ki hoče poslušati, naznanil, da naj se nad obdolženko poizkus; z vodo, in sicer tako, da bodi očiščena, če pride na katerikoli način živa iz s>ode. Cas za božjo sodbo se je določil na drugi dan ob devetih zjutraj in sicer na mestu, kjer se pod Škofjo loko zlivata obe Sori ena v drugo.
S tem je bila razprava tistega dne dosegla svoj konec, in glavar je odredil, da se naj obtoženka odvede v zapor v mestni hiši, da naj se ji odvzamejo težke verige in da bodi ondi zaprta vso noč. dokler se je ne odvede n» kraj, kjer bo voda dokazala njeno čistost ali njeno hudobijo! Občini se je obenem zaukazalo, ker je mogoče, da je ta noč zadnja v življenju Agate Eme Schivarzkohlerjeve, da ima vse preskrbeti, kar si bo poželela in izbrala. Tudi se lahko pusti nekaj priletnih žensk, da v noči ostanejo pri nji in da ž njo molijo, če bi tu in tam imela želijo moliti.
Se enkrat zapišem, da Škofja loka še nikdar ni videla takih dni, ko tedaj, ko so sodili Agato Schnvarzkoblerico. Najstarejši ljudje, ki so večkrat gledali, kako je Gavinik jemal življenje revnemu, grešniku, so pričale, da niso nikoli take množice oblegale mesta. Za vse ni bilo prostora v hišah, in naj se jih je po gostilnah in pri znancih spravilo kolikor največ mogoče. Po trgu jih je kar mrgolelo, ki so bili brez prenočišča. Pivničarji so takoj poskočili s svojimi cenami, mesarji so neprestano pobijali živino in klali drobnico, da -i menil, da si zašel v tabor velike armade, za katero je treba pripraviti zadostnega provianta. Pri vsem tem ni hotel nihče proti domu, in naš hlapec je prav posebno klel, ko je moral s konjičema na Visoko nazaj, ker » Ju-
rijem nisva vedela, koliko dni nama bo ostati v Loki. Ali ljudstvo si je vedelo pomagati: naselilo se je po njivah ,n senožetih ter prenočevalo pod milim nebom. Ko je legla tema po ravnini, je gorelo ognjev okrog Puštala in okrog Kamnitnika, da jih prešteti nisi mogel. Prebrisani prekupci se so zagnezdili v te roje in vsak nič so drago prodajali. Med tolpo se jih je mnogo tolažilo, da jutri voda morda ne bo skalila veselja, da jo jutri morda le sežgo ali pa ji vsaj vzamejo glavo. Mnogo jih je lahko zaspalo v tem upanju! Tak je človek: vsak (ma u svoji duši kot, iz katerega priteče nekaj prijetnega škodoielja, če je zagazil bližnji v nesrečo! Jedlo se je, pilo se je in če so se lonci izpraznili, so se zopet nasuli in znova pristavili k ognju.
Agato so zaprli v mestno hišo. Niso je zapustile ne mesarica, ne pekovka, ne mati Bergantova in tudi ne druge dobre ženice, ki so trdno verovale v nedolžnost dekletovo. Cvrle so, pekle so in tudi sladkega vina so ji kuhale, tako da je Agata sedela kakor prl svatovski mizi Pa ni mogla veliko jesti. Le malo je okusna jedi, veliko pa je jokala; navsezadnje je zaspala in je spala do ranega jutra, prav kakor bi pričakovala veselega /jne in ne mrzle smrti v vodi ali pa še celo vroče smrti na' grmadi.
Okrog devete ure in še prej je začelo občinstvo zopet pritiskati v mesto in po trgu se je trlo radovednežev kakor prejšnji dan. Tedaj je prišel jx grada gospod Joannes Fran-oiscus. Crez rdeče obšiti talar si je bil oblekel beli koretelj, rdečkasto kapo je nosil na glavi, okrog pa štroko štolo. Takoj se je raznesla novica	sam presvetli škof iz-
povedati Agato Schvcarzkoblerjevo. Škof sam je hotel našo Agato pripraviti za oni svet ter ji oprati z duše grehe, če jih je kaj imela.

(Nadaljevanje prihodnjič).
najdišč (okolica Novega mesta in Zagorje ob Savi). Z uvažanjem brona so se uvedle tudi tujezemske oblike izdelanih predmetov. V tej dobi so se razvile trgovske poti iz Italije preko Slovenije preti severu in proti vzhodu. Živalske kože. ki so dotlej bile uporabljene kot oblačila, nadomesti laneno In volneno blago.
Povsem novo lice je Sloveni-
Neolitsko kameno orodje: a. dleto iz Medvedje jame pri Gabrovici, b. kladivo iz neke jame pri Opčinah
ja pokazala za dobe železa. Železne rude je po našem ozemlju precej; zato se je v tej dobi razvilo domače prazgodovinsko rudarstvo in fužinarstvo (Bohinj). V teji dobi je človek
EGBta
Predmeti iz dobe brona, najdeni v Vačah
prodrl že globoko v notranjost naših gorovij (Vače nad Savo, Bohinj, Sv. Lucija ob Soči itd.). Svoja domovanja ai človek gradi iz kamenja, nastajajo pa Že tudi naselja in mesta.
Slike so vzete deloma iz dr. J. Grudnove «Zgodovine slovenskega naroda», deloma 1z L. V. Bertarelli ed E. Boegan «Duemila grotte», deloma iz drugih virov. Mnogo predmetov, najdenih v jamah iz okolice Trsta, hrani Mestni prl-rodoznanski muzej v Trstu.
I Predkongresna diskusija Komunistične partije STO |
OZKA PARTIJA JE POMOČ SOVRAŽNIKU
Cesto slišimo, da je sekta-itvo krinka za oportunizem. To je nedvomno res. Poglejmo na primer, kaj se dogaja v mnogih celicah v pogledu sprejemanja novih članov, ki je osnovne važnost: za Partijo.
Volove so nam pokazale ne samo dolžnost razširiti Partijo, nego tudi možnosti.
Na vseh področjih partijskega dela obstojajo načrti, vendar pa napreduje »prejemanje novih članov počasi. V neki celici v Miljah naredijo načrt, vzamejo v evidenco vse tiste, ki bi bili lahko spre(jeti v celico — a po 16 dneh ni bilo še nič narejeno.
V neki drugi celici v Trstu prediskutirajo kdo naj bo aprejet v Partijo in pri tem Izločijo S tovarišic» ker so žene.
Diskusije se vršijo proti sefktaštvu, a istočasno »e porajajo in razvijajo teorije po katerih ta ali oni tovariš še niso «izgrajeni» ali «zreli». Te sektaške tendence so zakrinkane z zelo čudnimi teorijami in mislimi o budnosti ; išče se dlako v jajcu in če kdo pri preiskavi pod mikroskopom opazi kako prastaro ali manjšo na.pako, takrat je nedvomno nemogoče, <ja bi bil tak kandidat sprejet.
Kaj »e piravl »ektaštvo v temi vprašanju? To jo težnja preprečiti vstop v Partijo dobrim in poštenim demokratom, ki so stopali v preteklosti in stopajo tudi sedaj z nami po ist" poti; eektaštvo je nezaupanje v množice žena, v delavski razred; eektaštvo je mnenje, da je .potrebno biti, podi našimi pogoji, «zrel»; eektaštvo je, sprejemati v besedah razširitev Partije, v resnici pa ostati pri starem mišljenju. Vse to je oportunizem in »ektaštvo? To je eno ln drugo - oboje!
Poglejmo kako gredo stvari na sindikalnem polju Tam. 1-mamo cilj Enotnih sindikatov, enotnost delavskega .razreda na osnovi borbe za delavske pravice in zahteve, ki so j) h postavili delavci sami.
Komunisti pristajajo ln podpirajo to politično linijo. To delo zahteva vztrajnost, hladnokrvnost ln stalno, neprenehno delo prepričevanja na osnovi dejstev napram članom Delavske zbornice. Tako se bo razkrinkalo sožitje med vodstvom Delavske ziborrrtoe in delodajalci.
Na tem področju ee je marsikaj naredilo. Krivično bi bito, če tega ne bi priznali. To kar ne zadošča P6 je delo Partije v tem smieflu.
Podrobno poznavanje vseh sindikalnih problemov s strani komunistov, njihova aktivnost v prepričevanju, to so neizbežni pogoji, da se doseže enotnost v borbi vseh delavcev. Malomarnost ali nedelavnost komunistov na tem področju dela je v resnici eektaštvo, ker *ma za posledico zakasnjen j e v združitvi delavcev.
O tem bi lahko prinesli primere iz vseh področij parti jskega dela,, če bi analizirali aktivnost komunistov v množičnih organizacijah In bi naleteli povsod na sektaške tendence.
Drugačno nego danes je bilo
prvi vrst1 s propagando Idej socializma. Danes smo v razdobju, ko se gradi komunizem na šestini zemeljske oble 'in se gradi socializem v nadaljmih deželah. Danes se trudi kapitalizem!, da bi povlekel v svoj sramotni konec vse človeštvo in delavski razred ima ponekod v rokah vlado in družbo, ali pa postavlja vprašanje nasilne In (bližnje zrušitve kapitalističnega sistema, danes se delo stranke delavskega razreda in drugih njegovih organizacij ne more več omejiti na propagando idej socializma. Komunistične partije morajo nastopiti z vso svojo težo v vseh vprašanjih družbe in po-
stati odločilna sila pri njih rešitvi.
Pri nas v Trstu stremimo po odhodu .okupacijskih čet. Nahajamo ee v obrambi naše industrije, ki daje kruh delovnim množicam, borimo se proti, prostituciji In kriminaliteti med mladoletnimi, proti nenarodni, kozmopolitski kulturi itd. V vseh teh vprašanjih mora nastopiti, mora imeti potrebno moč, da nastopi in posreduje Partija. Partija mora biti odločilna sila v vseh teh vprašanjih. Zato se borimo proti gek-taštvu v organizacijskih vprašanjih. Zato je danes glavno geslo «razširitev Partije», da
bi se tako Partija bolje povezala z množicami volivcev in tudi tistih, ki niso volili za nas; zato je danes vsaka (teorija» o tem, da ni možna ali potrebna razširitev Partije v resnici »ektaštvo in strah pred borbo.
Zoževati delo partije, ne videti vprašanja, ki se postavljajo na vseh področjih, zapirati oči pred njimi, da bi se jim tako ubežalo, tudi težnja ne .poglobiti se v poznavanju teh vprašanj, vse to je predstavlja željo prepustiti prosto polje razrednemu sovražniku ter ga v resnici podpirati v njegovi politiki razkroja ln uničevanja.
FRANCESCO GAŠPERINI
0 pridobivanju somišljenikov
V neprestanem stremljenijui h končnemu cilju — komunističnemu družbenemu redu in v vsakodnevni borbi proti izkoriščevalcem in vojnim hujskačem imajo komunisti dolžnost približati ee delovnim množicam in meščanom — nekomunistom, da bi medi njimi pridobili novih somišljenikov. Pridobivanje pristašev ni akcija, ki bi bila na organiziran, način določena od partijskega vodstva ali celice, temveč jo izvaja vsak komunist iz lastnega nagiba; kajtj le iz dejstva, da Je komunist, izhaja tudi njegova težnja, da bi se tudi drugi ljudje oklenili njegove ideje. Pač pa more biti pridb-• bivanje novih članov določena, ‘ vzporejena ln načrtna akctij.a kot je to v sedanji kampanji za razširitev Partije. Pridobivanje somišljenikov pom e n ja pridobiti za komunistično idejo one, ki dotlej niso bili tega prepričanja. Rekrutacija (pridobivanje novih članov) pa znači «prejemati v Partijo one, ki v glavnem že mislijo kot komunisti. Pri 43.000 volivcih, ki so oddali svoj glas za Komunistično Partijo je bilo že izvedeno delo pridobivanja somišljenikov in prav zaradi tega imajo oni zaupanje v komuniste. Med temi je mogoče pridobiti na tisoče novih članov. Prodreti ter pridobiti moramo kot somišljenike one, ki imajo v socialnem pogledu iste interese kot mi in ki jih doslej še nismo iztrgali iz krempljev meščanske Ideologije. Pridobivanje somišljenikov je temeljni pogoj m pridobivanje novih članov Partije ter za nadaljnje razvijanje borbe za osamosvojitev delavskega razreda in človeštva,
Ker je nam komunistom težnja po vzgoji novih somišljenikov že v krvi, moramo proučiti katera metoda je najboljša. Predvsem si moramo biti v svesti, da ae moramo neprestano izpopolnjevati v poznavanju marksizma-leniniizma. Pri svojem Obnašanju in izražanju moramo vedno primerjati svoje delovanje « komunistično idejo, ugotavljati napa-
bi se ohladila njihova ljubezen, pri odločnejših pa bi ee disiarsi ja izrodila ter povzročila sovraštvo. Nasprotno je treba preučiti z vso resnostjo, od kod izvirajo njihove zmote, ter jih na prijateljski in bratski način popraviti, da jih bodo mogli-spoznati in premagati. Ce mi sami zagrešimo kakg.no napako, jo moramo pripoznatj in jih ne poskušajmo okoriščajoč se z njihovim površnim znanjem' preslepiti, da napake ni. Na ta način si bomo pridobili spoštovanje; kajti ljudstvo Ima-zaupanje v one, ki priznajo svoje zmote, dočim demagogom obrne hrbet. Poslušati moramo težnje onih, ki se nam približajo, ter ugotoviti, v čem najbolj občutijo, nezadovoljstvo v življenju, bodisi da je gospo-
darskega, moralnega, znanstvenega, umetniškega značaja ali zadeva njihovo željo po miru. Po tej poti jih moramo pripeljati na cesto velike borbe za osvoboditev človeštva.
Jasno je, da med velekapitalisti ne bomo na ta način uspeli, ker jim njihova ideologija ni bila vcepljena od drugih, temveč je odraz njihovega socialnega položaja, ki pomenja izkoriščati, izgladovati, zasužnjevati ln, če je to potrebno njihovim koristim, tudi brezobzirno netiti vojno. Nasprotno pa bomo zanesljivo dosegi! dobre uspehe med delavstvom, vseh vrst, čeprav se njihova miselnost trenutno še ne sklada z njihovim socialnim položajem.
TEODORO BALBI
BREZPOSELNOST
Iz članka M. Paromova v «Temps Nouveaux»
Gospodarsko sodelovanje
med ZSSR in deželami ljudske demokracije
Osnovna razlika, med zunanjo trgovino Sovjetske zveze in zunanjo trgovino kapitalističnih dežel je jasno razvidna tudi iz sovjetskega uvoza.
Znano je, da izrabljajo kapitalistične dežele svoj uvoz, da bi prilagodile gospodarstvo držav, s katerimi trgujejo, potrebam lastnega gospodarstva.
Tako prisilijo kapitalistične velesile manjše dežele, da razvijejo določene maloštevilne industrije in to predvsem tiste, ki proizvajajo surovine.
Tako dobi njihova proizvodnja izključno enostranski značaj in pride v popolno odvisnost od tujih monopolistov.
Dežele ljudske demokracije so seveda zainteresirane na tem, da prodajo proizvode, ki jih lahko daje njihovo gospodarstvo tako, kakor je njen trenutni ustroj, ne da bi morale od vrha do tal preuredit: svoje gospodarstvo po potrebah kupca.
Sovjetska zveza, ki si je že pred dolgim časom zagotovila tehnično in gospodarsko neodvisnost, sprejema v zamenjavo dobavke, ki jih morejo dežele ljudske demokracije pošiljati, ne da bi morale preurediti svojo industrijo. Državniki in novinarji teh dežel so neštetokrat podčrtali to značilnost. Češkoslovaški m mister Jankovcova je.na primer povedal, da je izbira proizvodov na katere je Sovjetska zveza pristala, da jih kupi od Češkoslovaške na osnovi trgovinske pogodbe z dne 11. decembra 1947, izredno ugodna za gospo- znembne prednosti. V mnogih
darstvo dežele. Ta pogodba in izmenjava sta zato ugodni, ker ne zahtevajo posebne prilagoditve ali specializacije s strani češkoslovaškega gospodarstva, Poljski časopis «Tribuna Ludu» naglasa tudi, da jo izbira proizvodov s strani Sovjetske zveze kar najbolj koristna za Poljski izvoz.
Dežele ljudske demokracije, kj so stopile na pot načrtne izgradnje svoje industrije, so zainteresirane, da jim bodo zagotovljene za. daljše razdobje dobave neobhodno potrebnih proizvodov in surovih, a po drugi strani tudi tržišča za razprodajo lastnega blaga. Samo Sovjetska zveza, kjer se razvija gospodarstvo po zakonih petletnega načrta, lahko v celoti zadovolji te potrebe. Njeno gospodarstvo je namreč zavarovano pred izpremem.ba-mt kapitalističnega trga kot so krize in konjukture. Omenimo naj samo, da približno 70% proizvodov, ki jih danes dobavlja Češkoslovaška Sovjetski zvezi, ne bi moglo najti tržišča v kapitalističnih deželah, kjer postaja konkurenca vedno bolj ostra in borba za tržišča vedno bolj živahna. Češkoslovaški delavci niso pozabili bede, ki jo je prinesla kriza 1929-1933, V tem razdobju se je zmanjšala zunanja trgovina na četrtino in več kot tretjina industrijskih delavcev je bila brezposelna.
Trgovina s Sovjetsko zvezo zagotavlja deželam ljudske demokracije še nadalje po
ČLANEK PERE POPIVODE V “ZA TRAJEN MIR IN LJUDSKO DEMOKRACIJO,,
Teror Titovi) kliko proti komunistom Jugoslavije
Nacionalistična Titova klika izdajalsko obračunana z najboljšim, delom Komunistitčne partije Jugoslavije. Po objavi resolucije IU so se tisoči jugoslo-menskih komunistov, ki so spoznali nevarnost, grozečo Partiji, delavskemu razredu in narodu, uprli kliki Tito-Rhnkovič. V nekaterih mestih in krajih — lu Sarajevu, Črni gori, Beogradu, Vzhodni Srbiji, Skoplju in Zagrebu — so cele partijske organizacije nastopile proti burioazno-nacionalistični poli. tiki in zahtevale, dki odvrne CK KPJ Partijo s pota izdaje,
,v.v-„u ,uCJv, us.— .j-m	katero *> i° zavedli nac!°'
ke ter ee izpopolnjevati, t. J. j naltstlčni vtVsovi, postati revolucionarni. Upoštevati moramo, da ljudje, ki se Jim približamo, nimajo o komunistični ideologiji nobenega ali pa zelo zmešane pojme; kajti v svoji dnevni borbi proti proletariatu vceplja vladajoči meščanski razred preko državnega ustroje, šole, tiska itd. v možgane delavcev meščansko Ideologijo. Ce se bomo s takšno presojo lotili dela. nam bo mnogo lažja naša naloga in bomo učinkoviteje dosegli dobre uspehe med tovariši na delu, med družinskimi člani, sorodniki znanci, prijatelji, šolskimi tovariši, ki spadajo v vrste izkoriščanih. Naše obnašanje v odnošajlh z njimi mora biti vzorno, resno, tehtno, prisrčno.
Kadar izustijo kakšno zmotno
delo na začetku delavskega gi- '	P®	?
banja, ko so se stranke delavskega razreda ukvarjale v
Hujši od gestaoom
Ko so Titovi pristaši opazili, da nimajo opore v Partitji i» v ljudstvu, so se zatekli k stra-ihotnemu terorju v nodi, da bodo preprečili naraščanje nezaupanja komunistov do partijskega vodstva, obenem pa tudi odpor zdravih sil. Teror, ki ga izvaja Rankovič v Jugoslaviji, presega po svoji ostrosti in surovosti celo teror gestapovcev in hitlerjevskih okupatorjev.
Zapiranja in ubijanja poštenih komunistov, ki se bore za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo,
so zavzeta množične razmere. ^ri^r^jM^ami: sarmo tekom prvega tedna po niti se jim posmehovati, ker \ objavi resolucije IU je odo bi se bolj boječi zaprli vase in | vrženih v zapore beograjskega
vojnega okrožja 80 komunistov-ofcirjev mlajših in starejših komandantov Jugoslovanske Jirmade.
Med kričanjem o ndemokra-'itzmu» v KPJ in izdajanjem nove «teorije» o Izgradnji socializma, so buržoazni nacionalisti začeli z mračnimi in kri. minatnimi zločini. Eden Ran-Kovičevih ljubljencev, notranji minister Srbije, Slobodan Perič, je dal na zasedanju poverjenikov Uprave državne varnosti (UDBj v okrajih, ki meje na Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo naslednjo odkrito izjavo:
«Budnost in nadzor po izidu resolucije IU moriamo okrepiti. Vsakega človeka, ki se ga najde ob meji, je strogo preveriti in ako se izkaže, da je član Partije, ga je na mestu ubiti, toda brez zbujanja pozornosti in ne oziraje se na osebnost — naj ai bo član CK, minister ali kdor koli. O izvršenem je poročati. Nima nikakega smisla držati take ljudi po zaporih».
Avgusta 191/8 so na meji proti Rumuniji, v vasi Zombolj, nedaleč od mesta Kikinde, u-gtretili UDBovci tri rumunske tovariše, ki so se izjavili za resolucijo IU. Ker si rablji niso upali pogledatit v oči svojim žrtvam, so inscenirali zbeg» i« spustili rafal proti ljudem, ki niso bili ničesar krivi. Izvrsi-leo načelnik prometnega od-
delka UDB AndjelkoviS — ima dobre «skušnje»; po nekolikih ineh je isti «prt poskušanem begu» zopet postrelil 7 ljudi.
V Topliškem okraju je poginil «no lovu» tovariš Janja, sekretar rajonskega komiteta. Pri vasi Mali Hiton pri Zrenjam-nu so bile ubite štiri nadalj. ne osebe. V. rajonskem središču Rumi je bil ubit v gostilni komunist Todorovič Jovan, partizan od leta 191,1 itd. Spisek Rankovičevih žrtev je ogromen.
med
Nezaupanje sejejo starse ln otroke
V zaporih in koncentracijskih taboriščih v katerih so zaprti komunisti in pošteni patrioti, borci proti kliki Tito-Rankovič, kraljuje strahovlada kateri bi lahko zavidali tudi I uezovale in delale skupno. «sveti očetje» inkvizicije. V '
so še takrat imenovali nekaten izdajstvo buržuazne nacionalistične skupine Tito-Rankovič.
Brez ozirat na težke pogoje v Partiji so začete nastajati množične ilegalne skupine komunistov in mladincev, ki so si postavili za cilj, da vodijo odločno borbo proti izdajalski skupini Tito-Rankovič. V Beogradu, Zagrebu, Črni gori so se pojavili letaki, ki so razkrinkavali izdajstvo vodstva KPJ in pozvali na borbo proti nacionalizmu. Komunisti so širili vesti radio-stanlo Moskve,, Prage, Budimpešte. Med komunisti je začelo postopoma popuščati nezaupanje, ki so ga razsejali Rankovičevi provokatorji. Posamezne skupine so se medsebojno po-
555». To piše zOmladina» v št. 57 0(j n. maja 191,9 leta. Kot se vidi iz izjave člana Centralnega sveta ljudske
svojo nemoč. Celo VDBo in mnogi člani Partije razumejo kako poniževalno in sramotno vlogo igrajo. Ti tovariši se
mladine. Jugoslavije, V. Se-. približujejo ilegalnim organi-
KAKO IZBOLJŠAMO PRIDELEK KORUZE?
# c
To je tisto česar si naš’ kmetovalci žele. Oni žele, da bi na tisti površini zemlje pridelali mnogo več koruze, kot pridelajo sedaj.
Koruza je pri nas zelo važen pridelek, ker je pri nas potestà še vedno hrana širokih slojev. Brez ozira na cleve-ško nrano lahko koruzo tudi drugače dobro izrabimo, saj se pri nas pitajo prašiči skoraj izkliučno le » koruzo in krompirjem. 8 koruza pa krmimo tudi konje in perutnino.
Koruza je pri nas torej zelo važna in se je <iidi mnogo seje. Prvi pogoj za dobri pridelek je seveda seme. Navadno se uporablja zn. semensko koruzo le domače seme. Ootovo bi bi,o tu pa tam potrebno zamenjati domače seme » tuj im, boljšim, a tudi sami moiemo domačo koruzo zelo izboljšati s smotrnim obiranjem klasov za seme. Kakšen naj bo k Čast Na klasu takoj moramo videti odgovarjajoče razmerje med dolž’no in širino. Izkušnja uči, da ima klas, ki je dolg in tunele, ali le kratek in debel mnogo manj zrnja kot pa klas, ki j- normalno razvit. Klas mora biti zgoraj in spodaj približno enako debel. Naivužnejša lastnost klasa• pa so ravne vrste zrn. Na klasu, ki ima zrnje v ravnih vrstah je mnogo več trnja, kot na takem klasu, ki nima ravnih vrst. Edino v ravnih vrstah dosežemo tudi največjo težo zrn.
Prt odbiranju koruznih klasov da seme moramo paziti •torej na omenjene lastnosti: na razmerje med dolžino in objemom klasa, na obseg na zgornjem in spodnjem delu klasa ter da je zrnje razvrščeno na klasu v ravnih vrstah, Ako bomo tako odbirali semenske klase leto za letom, bomo orne-njene lastnosti tako vcepili in vkoreninili, da bomo imeli koruzo s samo takimi klasi in z najvišjim pridelkom.
Drugi ne manj vatni pogoji za dober uspeh pridelka to obdelovanje zemlje, pravočasna setev in pletev ter seveda gnojenje. Včasih pa kljub temu, da pride čas pridelka, nimamo skoraj nič za spraviti na podstrešje. Skoraj hkrtiUi se pojavi namreč na njivah bolezen In uniči polovico ali morda še več pridelka. Ta boiezem je koruzna snet.
Koruzna, snet ali smt et l ja j je bolezen, ki povzroča na koruzi vsako leto precejšnj. škodo. To bolezen póma vsak naš kmetovalec, ki se bavi z gojitvijo koruze.
No koruzi, ki je napadena od sneti, se pokažejo v juliju, avgustu‘n septembru kakor ostroška giova debele bule. Ob začetku so te bule trde in bolj svetle barve, pozneje pa postanejo bolj mehke in črnikaste ter končno razpadejo v črno-rjav ali popolnoma črn prah. Ta črni prah ni nič drugega kot trosi, kali bolezni. Najmanjši drobec črnega prahu lahko povzroči novo debelo bulo. samo ako pride nà ugodno podla-
go. Ugodna podlaga je vsak mlad in mehak del koruznega stebla, posebno pa lis‘ne nožnice. Ako pade tros na ugodno g odlc.go, se začne razvijati in požene svoje srkajoče dele kot korenince v rastlino. Kvmzna snet nam škoduje s tem, da se od sneti napadene rastline ne morejo razviti in ne morejo dati dobro razvitega klasa ali pa, da se zrnje na klasu spremeni v črn, ničvreden škodljiv piah. Ako bi preračunali vso škodo, ki jo povzroči koruzna snet samo pri nas, tedaj bi letno gotovo dosegli ogromne svote denarja. Ako nočemo trpet, omenjene škode, tedaj moramo borzen uničiti, kar ini ravno teško delo. Potrebna: je le dobra volja.
Rekli smo, da so trosi klice nove bolezni. Potrebno Je lorej, da trose uničimo. To lahko najceneje dosežemo s tem, da. ne pustimo priti trosom do razvoja, kar se zgodi na ta •način, da uničimo vsaki rastlino, takoj ko opazimo na njej, da je obolela. Naši kmetovalci sicer to delajo in porežejo gobavo, od sneti napadeno koruzo, a s tako koruzo tako ravnajo, da se snet le razširi, ne pa omeji. Ko pride naš kmetovalec na koruzno njivo, tedaj odreže bule in jih pusti na njivi, ati pa odreže cel) koruzno steblo, ga odnese domov ter vrže steblo z gobo vred živini v jasli; mnogi prej odrežejo bulo in jo vržejo na gnoj. Vsako tako ali podobno ravnanje Je škodljivo in sama razširi trose sneti. Ako pustimo bule na njivi, tedaj se raerft-jo tam trosi, ki prezimijo no njivi in pridejo drugo leto zopet na koruzno steblo, kamor jih za-mese veter. Ako smo vrgli bulo na gnoj, pridéjo trosi z gnojem zopet na njivo, kje- napadejo koruzna stebla samo v večji meri kot prejšnje leto. Isto so godi ako damo gobavo koruzo živini, ker pridejo v gnoj in na njivo tudi oni trosi, ki jih je živina požrla in potem v svojem blatu izločila. S takim ravnanjem sono celo poskrbeli, da se je bolezen razširila. Edino sredstvo za uničenje trosov je ogenj, ali pa hude razjedajoče tekočine. Kmetovaleo bi moral odstraniti iz njive bolne rastline ter prerezati eno ped nad bulo in eno pod njo, ter vsaj ta del vreči v ogenj, ako mu je žal ostale slame. Najboljše pa bi bilo vreči celo napadeno steblo v ogenj. Na ivsak način pa mora kmetovaleo vreči v ogenj oeto rastlino, če je melo že počrnelo ak pa celo razpočeno gobo. Na ta ■način uničimo večino, troso ne pa vseh, ker pride vendar rmarsikateri tros na klas in va zrno ter z zrnom na njivo. Tako okuženo zrnje lahko ozdravimo na ta način, da namočimo vse za setev namenjeno zrnje za nekaj minut v raztopino -modre galice, ki uniči vse trose. Namakanje bi bilo potrebno vedno, ako sejemo koruzo ali drugo žito, ki navadno •trpi na sneti.
pismih zapornikov, ki se izmaknejo iz Rankovičevih mučenic, se odkriva strašna slika fizičnega uničevanja stotin in tisočev jugoslovanskih komunistov. Buržuazni nacionalisti, ki so se ugnezdili v KPJ, ss ne ustavijo pred nobenim sredstvom v izdajstvu lastnega ljudstva. Jezuitska podlost Ratikovičevih provokatorjev je •prišla do tega, da poskušajo posejati nezaupanje v družino, mea brati in sestrami, med starši in otroci, CK KPJ poskuša v svojih številnih di. rektivah, obvezati komuniste, da naj špijonirajo svoje sodelavce in znance. V Partiji gospodari UDB-a. Pod njeno kontrolo se nahajajo vsi partijski organi. Večina voditeljev partijskih organizacij so istočasno agenti Rankoviča.
Za vsako provokacijo in izdajstvo nagrajujeta Tito in Rankovič obilno svoje hlapce. Major UBD-e v Zemunu Dza-feragič Balih se javno hvali, da bo povišan v čin podpolkovnikat če mu uspe aretirati še dvu rii tri komuniste, pristaše resolucije Imformbiroa. Provokator in moiileo tov. Ilije Bulatovi-ča v Črni Gori, Savo Joksimo-vič, je v šestih mesecih «napredoval» od majorja v č*»t generalmajorja,.
Rankovičev teror je dobil jugoslovanske komuniste nepripravljene in iznenadene. Mi smo živeli v iluzijah in nismo predpostavljali, da bomo dobili tak odgovor na našo pošteno in odkrito kritiko vodstva KPJ. Mnogi tifisi tovariši so začeli na partijskih sestankih komunistično raemotnvati politiko CK KPJ, podpirali so resolucijo Informbiroja, ker so smatrali, da bodo problemi, ki so nakazani v njej rešeni z svobodnim izražanjem volje večine članov Partije na osnovi načela demokratičnega centralizma.
Komunisti Jugoslavije morajo ponovno v ilegalo
Surova preganjanja poštenih komunistov s strani Rankoviča so prisilila sdrave sile Komunistične partije Jugoslavije, da poiščejo druge metode borbe c nacionalisti, ki so si prilastili ■vodstvo Partije in dežele. Postavilo se je vprašanje o prehodu v ilegalo, Ta prehod je bil zapletena, komplicirana naloga. Za njegovo izvedbo je bilo potrebno določeno razdobje. Del članov je najprej kolebal, živel je še v nekih iluzijah o mirni rešitvi sspora», kakor
V enem izmed pisem uredništvu lista «Nova borba» poročajo študenti beograjske univerze: Na povečani teror izdajalcev odgovarjamo mi, študenti s še bolj odločno in organizirano borbo proti skupini Tito-Rankovič. Mi organiziramo skupine in krožke, poslušamo moskovski radio, šiumo in čitamo list v.Nova ! zastavo borba ter dokazujemo na kon-, cNapred» in druge publikacije, krstnih dejstvih drugim, štu- k* dajejo veliko pomoč našim dentom izdajstvo skupine Ti-
stana, ki je objavljena v istem časopisu 18. aprila 191/9 leta, so prisiljeni titovci, da pošljejo na izgradnjo autostrade Beo-grad-Zagreb samo v tem letu
80.000	tisoč borcev in oficirjev jugoslovanske armade. Tako izgleda «mladinska izgradnja» in «prostovljno» delo.
Polltemigranti in njih stiki z domovino
Mnogi komunisti, katerim je grozila nevarnost s strani Rankovičevih krvnikov so emi-grirali v dežele ljudske demokracije in v Sovjetsko zvezo. Zahvaljujoč široki podpori državljanov teh dežel imajo možnost, da se aktivno udeležujejo borbe proti buržuaznim nacionalistom, ki so izdali interese naše domovine in narodov. Komunisti, polit-emi-grantt izdajajo danes štiri časopise: «Za socialistično Jugoslavijo», «Novo borbo», «Pod internacionaltzma»,
to-RankoVič. Mi bomo storili vse, da bo naša univerza še nadalje žarišče borbe proti sovražniku delavskega razreda». Tak je položaj, ne samo na beograjski univerzi. V stotinah podjetjih, v mestih in vaseh, povsod kjer se nahajajo komunisti pošteni domoljubi, raste tn se širi gibanje proti izdajalcem CK KPJ.
Pomoč družinam zaprtih ln ubitih komunistov
Ko se je pred voditelje ilegalnih. organizacij postavila naloga pomagati rodbinam ubitih in zaprtih tovarišev, ki so obsojene na smrt od lakote, je na tisoče delavcev, uradnikov in kmetov organiziralo zbiranje sredstev ter .si odtrgalo od ust poslednje grižljaji. Delavci naše zem\je vedo, da je njihova nadaljnja usoda odvisna od sodelovanja v borbi proti izdajalcem. Narod skriva tovariše, katere preganjajo Rankovičevi janičarji, pomaga jim materialno, obvešča jih o nevafnostih, razširja letake in časopise ter sabotira ukrepe klike. Tito-Rankovič.
V znak protesta proti bednemu položaju v katerega jih je grivedla zločinska politika današnjih voditeljev Jugoslavije, so delavci mnogih pdjetij organizirali stavke. Tako so organizirano nastopili delavci kovinarske tovarne «Store» pri Celju, tovarne vagonov v Mariboru, kot tudi v drugih mestih. Jugoslovanski delavci se brez ozira, na vse teroristične ukrepe oblasti in UDB-e na vse načine izmikajo, da bi sodelovali v takozvanih «prostovoljnih■ akcijah». List «Omladina» od 7. junija 191/9 piše, da je «načrt vključevanja mladine v izgradnjo petletnega načrta v aprilu izpolnjen samo za 80%\ V kovinarskem zavodu v Zenici je odšlo od 181/ mladih delavcev 75; iz rudnika *Kre-ko» od 758 mladih delavcev
tovarišem v razkrinkovamju Titove klike. Naši listi, brošure in letaki se vsak dan vse bolj razširjajo med ljudstvom in prodirajo v najbolj oddaljene kraje Jugoslavije. Njih iščejo, čitajo, prepisujejo in predajajo iz roke v roko. Noben teror, nobene zapreke, ki jih postavlja Rankovič in njegovi hlapci ne more zadržati glasu resnice, ki poziva komuniste in vse poštene demokrate v borbo proti izdajalcem domovine.
Tito in Rankovič čutijo
zacijam, pomagajo pri odkrivanju provokatorjev, opozarjajo na nevarnost, rešujejo življenje obsojenih komunistov. Samo med organi UDBe je odreklo to ljudi poslušnost, da noče izvršavati ukaze. V Sarajevu so radi odrekanja soglasnosti z nacionalistično politiko CK KPJ aretirani polkovniki UDBe Stane Kovačevič, Rajko Petruka in Nenad Voalč. Oni so vsi bili v partizanih od 191/1. leta. Tragično je končalo življenje tovariša-Ribana, načelnika oddelka, za notranje zde ve pri ljudskem odboru za mesto Zagreb. Ta tovariš je smatral, da je boljše, da umre, nego da še dalje izpoljnjuje ukaze rabljev, da ubija in zapira poštene komuniste.
Ko so obračunali s pravimi domoljubi Jugoslavije in s poštenimi komunisti, s tem da so pognali v ilegalo zdrave sile, so buržoazni nacionalist i iz-premenili KPJ v pomožni aparat rablja Rankoviča. V Partijo se sprejemajo tisoči sovražnikov delavskega razreda, kulaki, šveknlanti. zločinski elementi. Poštenim Jugoslovanskim komunistom se nalaga, naloga, da ustvarijo Partijo, ki bo zvesta marksizmu-leni-nizmu in proletarskemu inter-nacionalizmu. To nalogo moremo in moramo ostvariti in zmagati, ker je od ustvaritve Komunistične partije Jugoslavije odvisna bodočnost naše domovine.
PERO POPIVODA («Za trajen mir ln ljudsko demokracijo» lS.vn.igtg.i
"Dobrotnik, in njegov hlapec
«Resnica, ja, da mi iščemo ini da bomo vzeli posojilo, če nam ga bodo dali, ker nam je posojilo potrebno, toda dajanje posojila bo koristno tudi za tistega, ki ga bo dal...»
(Iz govora Tita v Pulju 10. julija U.)
TITO: «Mi moramo biti zemljo...»
trdni, ker branimo svojo
slučajih dobavlja Sovjetska zveza blago po cenah, ki so nižje od onih na svetovnem trgu. Na ta način je Češkoslovaška prihranila milijardo in 350 kron, ali 27 milijonov dolarjev, s tem da je kupila
600.000	ton žita od Sovjetsk« zveze.
V svojem komentarju in ra» glabljanjiu o trgovinski pogodbi 1949 leta, piše bolgarski časopis «Rabotničesko Die!o»> da Je izredno ugodno in koristno za Bolgarijo, da «o bile ob-držane cene na isti višini kot 1948, ker so cene nekaterih proizvodov, ki se uvažajo ** Sovjetske zveze naraatle, » nasprotno so cene poljedelskih proizvodov, ki se izvažajo ? ZSSR padle. Nekatere proizvode pa niti ne bi bilo mogoč® prodati, ker danes ni zanje dobrih tržišč.
Nadaljna pomembna prednost trgovine s Sovjetsko zvezo je, da se ne vrši v dolarjih» ki so postili najmočnejše sredstvo za ekspanzijo Združenih držav. Sicer pa državam ljudske demokracije v njihovi trgovini s Sovjetsko zvezo niti niso potrebne devize, ker ®e vrši izmenjava na osnovi čist® bilance, kar pomeni v drugih besedah, ravnotežje med izvozom in uvozom,
Ravnotako ni nič čudnega če narašča obseg izmenjav® med Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije a leta v leto. Tako je narasti» trgovina med ZSSR in Rumunijo za 2,5 krat v primeri » prejšnjim letom; trgovina m®d Češkoslovaško in ZSSR z* 45%; trgovina med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo za 20% (®B da bi računali industrijsko
opremo in naprave, ki jih pošilja ZSSR kot posojilo). V primeri s 1948. letom je narasti» trgovina med Sovjetsko zvez® in Madžarsko za 2 krat. R® narašča pa samo obseg trgovine, nego tudi raznovrstno»*
in kvaliteta proizvodov, k®r pošilja Sovjetska zveza deželam ljudske demokracije stroje in surovine, ki jih najbOT potrebujejo.
Zgodovina zunanje trgovin® malih držav Srednje in Jugovzhodne Evrope med oberi' svetovnimi vojnami, je zgodovina omejitve in prekinitve odnosov. ki so bili prej med ni1' mi. Ti odnosi «o bili prej pogojeni, ustvarjeni, v preteklosti zaradi njihove zemljepis®* bližine in zaradi (oblik®' strukture njihovega narodnega gospodarstva. Končno 90 nastali ti trgovinski odnosi, k«1 so se tako medsebojno ispopol-njevali viri surovin. Nemčij»" Združene države, Anglija 'J* Francija so napravile iz teh dežel področje svoje konkurenčne borbe, ter prekinile in d®' zorganizirale gospodarske odnose, ki so se bili ustvarili tekom stoletij.
Temeljite, radikalne demokratične reforme, k* so jih & vedle dežele ljudske demokracije, so uničile oblast k«P‘itall»tov in velikih zemljiških posestnikov ter odstranile umetno razdelitev dežel. Gospodarsko *0" delovanje med njimi se vse bolj poglablja. Tako je Češkoslovaška dobavljala Bolgariji I® celokupnega uvoza te dežele i0 prejemale od nje 6,6% njene#* izvoza. Leta 1947. pa so številk® že drugačne in sicer, 16,8, oZ*u roma 18,9%. Obseg trgov'0®
med Poljsko ln Češkoslovaško je dosegel leta 1948. 93,3 jonov dolarjev, napram milijonom 1937.
Tehnična pomoč, ki »i j° ^ jejo medsebojne dežele de«®lr krat ič nega tabora, da bi zag^ tovile uspeh svoji industria*1 zacjji, je važna oblika goaP0-darskega sodelovanja. Ta P0' moč igra zelo važno vlogo ** gospodarski dvig mladih drž® ljudske demokravije, za utr» tev njihove neodvisnosti i® ^ verenosti. Pomoč, kt jo daj Sovjetska zveza tem dežel*0^ je popolnoma nesebična; °° izključuje vsako možnost riščanja ln ne postavlja ®t^ kor v nevernost njihove ne° vlsnosti in suverenost!« V v čini slučajev pride iniziativa tako pomoč od tiste strani, potrebuje pomoč. Sovje19 zveza nikomur ne vsili ®v * pomoči.
Suverena, demokratična _ žava izdela svoje gospodar načrte v celoti same» tudi ee opirajo na tehnično od zunaj. Znano je. da J® jetska vlada odbila amerl* . predloge, da bi Izdelala z Združenimi državami i® * gli jo načrt za obnovo M*d* ske po vojni. Po mnenju ^ vjetske vlade ima izljučno Pr vico do izdelave takega ®ačr madžarska vlada.
,kra®U*
Dežele ljudske demo! dobivajo odi Sovjetske tehnično pomoč na osnovi P\ eebnlh pogodb. Zahvaljujoč v pomoči so lahko obnovil® kratkem razdobju svoj atrijski aparat in ga š®
indicelo
41) j®
znatno razširile z lzgr®°
-remUj
po zadnjih, najmoderrrej -naukih tehnike. Na ta n'činJ6 silno pospešen tempo ob® ln Izgradnje narodnega
novih tovarn, ki so op'
zadnjih, najmoderrr®.
darstva.
(Nadaljevanje
sle*«