Leto LXIIL, št. 81 V Ljubljani, sreda 9* aprila 1930 Cena Din i.— Izhaja v&ak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst D:n 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. PRIJATELJSTVO MED ITALIJO IN AVSTRIJO Ratifikacija prijateljske pogodbe med Italijo in Avstrijo pred italijanskim parlamentom — Izjava parlamentarnega poročevalca o pomenu pogodbe Rim, 9. aprila. Danes je bil poslanski zbornici predložen zakon o ratifikaciji prijateljske pogodbe med Avstrijo in Italijo. Poročilo je podal poslanec Polveretf, ki je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je podčrtal veliko važnost obnove prijateljstva med Av-strSo m Italijo. Med dragim je naglasa!: Zaključite v pogodbe je tako v Avstriji kakor tudi v Italiji izzvala živahno odobravanje, pa tudi v ostali Evropi je naletela na globok odmev. Zaključitev prijateljske pogodbe med dvema državama, ki sta med seboj oddaljeni, nima tolikega pomena, ker je možnost direktnih spopadov in konfliktov izključena. Tem večje važnosti pa je pogodba med dvema sosednima državama* še večjega pa med državama, ki sta si bili v svetovni vojni sovražnici. S sklenitvijo prijateljske pogodbe med Avstrijo m Italijo je oživljeno staro prijateljstva odstranjene so posledice vojne in obnovljeni tesni sosedni odnošaji v duhu popolne lojalnosti brez Posebnih jamstev in brez, kakih tajnih sporazumov, nanašajočih se na kako tretjo državo. Za razvoj političnih razmer v Evropi je ta pogodba mnogo večje važnosti, kakor pa se da sklepati na prvi pogled. Italijanska vlada je sprejela prijateljsko pogodbo s popolnim zaupanjem Hi je trdno prepričana, da bo rodila tako za italijanski kakor za avstrijski narod obilne sadove. Pogodba je sklenjena za dobo 10 let m se avtomatično podaljša za nadabnih pet let. če ne bo šest mesecev pred potekom odpovedana od ene ali druge strani. Končno je Polvereli pozval zbornico, naj pogodbo soglasno ratificira, da na ta način manifestira obnovljeno prijateljstvo med Avstrijo in Italijo. Možnost sporazuma v Londonu Zaključitev sporazuma med vsemi orožitveni konferenci London, 9. ajpriLa. Včeraj popoldne ob 15l30 je prispel v LoiKion francoski zunanji ministar Briand. Na kolodvoru sta ga spre. jela francoski mornariški minister ff^mesjiil in francoski poslanik v Londonu. Briand je že dve uri pozneje posetil min. predsednika MaodonaJda v spodnji zbornici. Kakor upajo, se bodo dogodki v prihodnjih 24 urah razvoj tako, da se bo položaj popolnoma razjasnil, predvsem glede na vprašanje, kakšne uspehe bj bilo v Londona še mogoče doseči razen pogodbe med Anglijo, Japonsko Vn Amenrko. Japonska je včeraj dosegla sporaizum o pospešenem nadomestilu malih križark in rušilcev, ker hoče s tem zagotoviti zaposlitev ladjedelnic. V splošno presenečenje je v zadnjem trenutku zahtevata, naj bi bil med kategorijami ru'il-cev ro podrnortnic mogoča zamenjava. Splošno upajo, da bo v kratkem uspelo odstraniti te neznatne tezkoče. Zato računajo z vso jrotov«os*jo, da bo pogodba treh držav podpisana. O tem vprašanju bodo voditelji delegacij vseh treh pr-zadetth držav danes nadaljevali posvetovanja. Upanja za zaključitev pogodbe petih držav so trenutno še negotova. Na vprašanje je Macdonald še enkrat odgovoril v spodnji zbornici, da se angleška vlada še vedno prizadeva, da se petimi velesilami na pomorski raz-ovira samo še Italija omogoči zaključitev razoroži t vene pogodbe med petim; državami. London, 9. aprila. Po včerajšnjem sestanku Macdonalda s francoskim zunanjim ministrom Briandom je bil objavljen komunike, ki pravi, da je Briand informiral Macdonalda o razgovorih, ki jih je imel v Parizu. Na drugi strani je Macdonald informiral Briamda o uspehu razgovorov, ki so se vršili v Londonu. Komunike napoveduje za danes nov sestanek angleške in francoske delegacije ter pravi, da je mogoč splošen sporazum med raznmi delegacijami. Napoved te možnosti je vzbodOa splošno razornost, ker je prvič, da se govori o možnem sporazumu med vsemi petimi delegacijami. London, 9. aprila. Francoski in angleški delegati so na včerajšnjem skupnem sestanku ugotovili, da povsem soglašajo v podrobni razlagi ČL 15. pakta Društva narodov. Macdonald in Briand sta včeraj ponovno razpravljala o možnosti odstranitve vseh ovir za sklenitev pakta vseh pet pomorskih velesil. Ponovno je bilo pr,: tej priliki ugotovljeno, da ovira sporazum samo Italija s svojimi neutemeljenimi zahtevan^ po par teti. Razkol v angleški konservativni stranki Baldvvinov predlog za uvedbo carin na živila je izzval velik odpor med voditelji in pristaši konzervativne stranke Potovanje grofa Bethlena v Rim Budimpešta, 9. aprila. O današnjem potovanju ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rim poročajo, da bosta rrrini-strskciga predsednica spremljala dva visoka funkcijonarja zunanjega ministrstva. Iz tega Sklepajo, da se bo pri sestanku z Mus-solinVem raznravl.alo o precej obsežnem zonam'e - političnem delu. Nagi-ašajo, da njegovo potovanje v R'm nikakor ni v zvezj s pariško konferenco o vziiodn h re-paracijan. posebno še. ker je bil o vseli vprašanjih na pariški konferenci večinoma dosežen sporazum. Obsodba Fangalosa Atene, 9. aprila. Sooči je posebno sodišče, pred katerim se je moral zagovarjati bivši grš)k«i diktator general Pangulos, izreklo obsodbo. Pa ruga los je bil obsojen na dve leti ječe in na izgubo drž avli a nsk i h pravic za dobo petih let. V kazen se mu všteje dveletni preiskovalni zapor. V zveza s tem je bil obso:en tudi bivši mrnister v Pangakvsovi vladi Bcgopulos na poldrugo leto ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic. London, 9. aprila. V vrstah konservativne stranke je nastal v vprašanju carin na žrvtla skoraj nejtfemostljdv spor. Bivši ministrski r^e^edinjk Baldvvin je predlagal, naj se uvedejo carine na zavila. Ta predlog je naletel pri nekaterih konzervativnih vo-dšte-tj-m na odločen odpor. Nekaj konzervativniji voditeljev je izjavilo, da ne bo sledilo v vprašanju carin stranki. Ta izjava je naravnost konstemiTaia konzervativne kroge, ki se pripravljajo na volitve in ki jim je skrajno neljubo, da je prr^o v tem trenutku med voditelji stranke do resnega spora. Da res; položaj, je Baldvvdn predlagal, naj o carinah na živila odloči ljudsko glasovanje. Ta predlog pa je naravnost ogorčaj konzervativne volilce, ki odločno odklanjajo vsako povišanje carin na živila. Kakor menijo politični krogi, bo težko prišlo v konzervativni stranki do sporazuma v tej zadevi. Zato so se upi konservativne stranke za prihodnje volitve v angleški parlament zelo poslabšali in je skoraj izključeno, da bi konzervativna stranka pri prihodnjih volitvah zmagala. S podmornico tihotapijo alkohol Los Angeles, 9. aprila. Neko bivšo nem-£ko podmortmeo uporabljajo po informacijah poHcaje za tihotapljenje alkohola v Južno KaJifonrnio. Po izročitvi podmornice je prišla ta v privatno last ter bila pozneje prirejena za sedanje namene. Kakor se zatrjuje, je sedai last nekega sindikata tihotapcev, ki delujeio iz Vauoouvenja v angleški KoJinntbiii in iz Em-sende v Mehiki. Pod-tnonnrica je baie pri zadnji vožnji izkrcala na ameriški obali za 500.000 dolarjev v tihotapljenega alkohola. Naraščanje števila avstrijskih potrrfkov v Jugoslavijo Dunaj, 9. aprila. M. Na podlagi točnih podatkov je *igotovlje*>o.da je v -tekoči sezon-i narasta StoviJo itnjoev. ki potujeio >vz Avstrije v Jugoslavijo, za 30 odst. napram laoske UMI številu v istem časa. Nova stranka na Madžarskem Budfcnpcšta, 9. apri'k. M. Bivši (pre-dsedifnk madčarsJce vlad« Štefan FTiedrioh *e ponovno osnoval krščansko-socialno stranko. Sedaj to stran-V*o orgatvizira in ne že zapusti:! s svojim; pristaši Woliovo stra.i*ko, ki j« je doslej pripadal. Boji v Abesiniji London, 9. aprila. V zapozneli brzojavki poroča dopisnik. »Tirnesa« iz Adis Ahebe. da so francoski letalci v boju med četami kralja Tafarija in uporniki igrali odlično vlogo. Letalci, ki so v službi abe-sinske vlade, so izvedli vec poizvedovalnih in bombnih poletov. Kakor se poroča, so vladne čete izgubile samo 300 mož, do-čim so znašale izgube upornikov 6000 mož. Pogreb umrle kraljice Zeodiru se je po nalogu kralja Tafarija vršil z največjo slovesnostjo. Njej na čast je bilo žrtvovanih nič manj kot 50.000 glav živine. Rov se je zasul Sa4ander. 9. aprila. V Casrtru- se je v nekem rudniku udri rov. ka je zasul 40 delavcev. Reševalna de-Ia so v tefcu. Izr>od ruševin so žsvtekli več ranjencev. Težka nesreča grških letalcev Atene, 9. aprila. A A. Včeraj se je pripetila velika letalska nesreča na tukajšnjem letališču Tatoj. Dve letali, ki se nista mogli ogniti drugo drugemu, sta z vso silo treščili skupaj. Trije oficirji so ostali na mestu mrtvi, IcHli pa sta ponoV^mi r;zb;ti. Nesreča je zbudila v mestu veliko žalost. zarota Pariz, 9. aprila. »Journal« objavlja v zvc. z»i z nedavnimi aretacijami nekih Italijanov v Parizu senzacijonalna razikritia o pripravah za protifašistično revolucijo. List po roča, da so bili v nekem pariškem predmestju te dni aretirani t-;i:e Italijani, ki so pripadali neki tajni organizaciji. Ta organizacija je hotela uničiti vse fašistične organizacije, bodisi s propagando, bod,:si z nasiljem. Pri hišnih preiskavah so našli podrobne načrte za organizacijo neke vrve rdeče armade, ki naj bj se tajno organizirala v Italiji sami, v odločilnem trenutku zasedla državne urade ter prevzela oblast v državi. V zvezi s temi nasilji je bilo izvršenih že vc"č aretacij. Izjava besarabskih poslancev v romunskem parlamentu Bukarešta, 9. aprila. AA. »Rador« poroča, da je bila včeraj v parlamentu pre-čitana deklaracija 20 poslancev kmečke stranke iz Besarabije. Deklaracija manifestira globoka patrijotična čuvstva in zvestobo do zedinjene Rumunije. Obenem obžalujejo poslanci, da je poslanec Sferea pedal ostavko na svoj poslanski mandat in je izstopil iz stranke. Poslanci izjavljajo, da smatrajo odstcpiv?ega pos'anca Sterea še nada'je za svojega voditelja v parlamentu in da ustanavljajo posebno stranko, ki bo še nadalje podpirala vlado. Ostali poslanci iz Besarabje so nato izjavili, da ostajajo zvesti in disciplinirani člani narodne kmečke stranke in da bodo brezpogojno podpirali vlado. Predsednik rumun-ske vlade Manru je vzel obe izjavi z zadovoljstvom na znanje ter pristavil. da je vlada pripravljena ugoditi vsem naglašenim zahtevam, ker se zaveda, da je Bes-arabija dragocen del Rumunije. Eksplozija na angleški vojni ladji London, 9. aprila. Na angleškem ruši I-cu »Sepov«. ki je bil izven Hongkonga se je pripetila velika eksplozija. Ubiti so bili trije mornarji in neki častnik, trije mornarji pa ranjeni. Eden izmed ranjencev je ttmrl v hongkon^ki bolnici dočim se druga dva mornarja borita s smrtjo. Odpor proti verskemu preganjanju v Rusiji Krvavi spopadi med sovjetskim vojaštvom in prebivalstvom v Ukrajini Bukarešta, 9. aprila. Listi poročajo iz Tikina ob Dnjepru, da je prišlo v Ti-rasu, na nasprotni strani Pnjestra. do krvavih bojev med prebivalstvom in med vojaštvom. Oblasti so povodom nedavnega pokreta proti veri med drugimi zaprle tudi katedralo v Tirasu. Včeraj pa so množice navalile na katedralo in jo hotele s silo odpreti. Ko se množica na poziv stražnikov ni hotela umakniti, ;ie bilo pozvano voja- štvo, ki je začelo s strojnicami streljati na ljudi. Borba je trajala nad dve uri. Več sto ljudi je hotelo pobegniti na ru-munsko stran, vendar pa so sovjetsko oblasti zabranile prehod. Več sto ljudi je bilo v borbah ranjenih, vsi. ki M hoteli preko reke. pa so bili takoj aretirani in odvedeni v zapore. Deset oseb. ki so skušate preplavati reko, je bilo ustreljenih. Novi boji na Kitajskem Ofenziva severne armade proti četam nankinške nacionalistične vlade Šanghaiu 9. aprila. Položaj na Kitajskem se je zadnje dn; ponovno poslabšal. Vsi napori, da se poravna spor med severnimi in južnimi kitajskimi pokraiinaimi na miren način, so se izjalovili. Zato je pričela armada severnih pokrajin prodirali proti Nankinsju in je dospela v pokrajine Dahoi hi Kia n£>u. severno od Nankinga. Severna armada je na ta način obkolila obrambne postojanke nacionalistične vlade v bližini Sučaufu, ki so jih izgradile nacionalistične čete s pomočjo Načrt zakona o strokovnih tehničnih šolah Beograd, 9. aprila. AA. Obči oddelek mkni-sirr-stva za trgovino in iadostrija je obvestil g^i>o-darske organizac je. da ie s sklepom ministra za tTgovino m industrijo Jurj-a Demctroviča rok za vročitev orv^nto k zakonskemu nečrtv stTokovnih tehničtrih Sol podaljšan do konca tega meseca. Gospodarske organizacije v Beogradu bodo v kratkem inie'ci. ki se bo vršil pod pokrov itelštvo-n prez'-denla Ma.sarv'ka. Savez je vabilo z navdušenjem sprejel in ho odšla v Prago veča delegacija, v kateri bodo zastopane vse pokrajine naše države. General Krupecki v Beogradu Beosrrad. 9. aprila. Semkaj je prispel predsednik vrhovnega ruskega monarli-stičnega sveta general Krrpecki, da organizira v JngOSlaviK delovanje ruskih naci-jc*naln;h organizacij. Izpremembe v državni službi Beograd. 9. aprila. »Službene Novine« objav« •Itja/o ukaz. s tarerjm so vpokojeni rta sle đo i i ««i- telj: oi'no-5»no uč::e'rji«e: Lovto Seraj-n k v Pr:-liovi. Mari-ja R:-e«tl v Leskovcu, Fo rtom a t JetovSefe v LkbojaJi, Sofija Mu-laček v ivUribonu. Enrilija Voiglar v Vjdtmu, Ana Koz na v Lruibt^ani, DTaga Drofenik v Laškem. A!«š šoštarič v T:pikov cm, Djndevit Rajmnad« u«pravi<:e!j meščanske šole v Caibru. — Za izre-d-vesa profesorja na sred'm? tehn:čiii iofi je ^mecovan dr. Igor Pehanf. — V •poštT!': s-'i'^žibi so premeščeni k poštj Liuv. Delo je doživelo velik uispeh. Predstav; v> priMMtrenfl t>:*ec ki ciarj Pen4ihaba is S^-fj«. To ie T>rvič, d-a ae bilo bolcarsko delo itpriioT-•jeno v ira-zemstrvu. Po predstavi k PMMMkl Penkluib prirediil banket na čast bolgarskega rea-ki-i*ba. V znamenju razoroževanja London, 9. aprila. AA. »Dailv Mera 1J« javlja iz Nevvvorka. da je ameriška admi-raHteta začela uporabljati nove mitralieze, ki so najnevarnejše bojno orožje sedanjosti. Milrarlieza more istretiti v m-inuti 800 nabrjev na oddaljenost 15 km. Povratek Gorkija v Rusijo Rim. 9. aprila. Maksi m Gorki se namerava meseca julija vrniti v Rusijo. Po krarkc.n bivanin v Ljeningradu se bo stalno nastanil v Moskvi. Prebivalstvo Francije Pariz, 9. aprila. AA. Po službemh podatkih se je število prebivalstva v Franciji v letu 1929 man šalo za 12 564, dočim se je leta 19>8 povečalo za 70.205 oseb. Glasovanje o ukinitvi ameriški-prohibicije Xew \or», \ aprila. Neka revija je priredila glasovanje o ohranitvi prohobicik. ki je pokazala naslednji konon; rezultat: Od &340UOOO glasov je bilo oddanih 43% srlasov pcpolno od>pravo prohibicije. $)% za olajšanje prolvbiciiskih zakonov v toliko, da bi bilo dovoljeno i'zdelovanje in prodajanje Iaiukih v;n in piva ter 28^ za ohranitev in najstrožje izvajanje sedaj veljavnih zakonov o prohibiciji. Sorzna poroči X S I BCt LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.725. — Berlin 13.4S75 — 13.5175 (13.5025). — Bruselj 7.8948. — Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1096.9). — Dunaj 79576 — 798.76 (797.26). — London 274.69 — 275.49 (275.09). — Newyork 56.445. — Pariz 222.51. — Praga 167.51. — Trst 296.50. INOZEMSKE BORZE. Curfh. 9. aprila. Beograd 9.1275. — Pariz 20.2125. — London 35.10125. — New-vopk 516.06. — Bruselj 72.02. — Milan 27.05. — Madrid 64.60. — Berl-n 123.19. — Dunaj 72.75. — Sofija 3.74. — Praga 15.285. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90.20, — Bukarešta 3.07, - Razgovor z Mito Dimitrijevićem K današnji vprteorftvi njegove komedije »Ljubimec svoje žene« v ljubljanski drami Ljabtjana, 9. aprila.. Drevi bo pri vprizorftvi gledališkega komada »Lju&Lm«c svoje žene* v naši drami navzoč todi avbor, srbski pisatelj Mita Dimitrijevid. Davi ti je ogledal generalko in ob tej prirflri se je nad urednik pogovarjal z njim* Predstavil mu ga je ravnatelj drame g. Pavel Gorja, ki je dober prijatelj Mite Dimitrijev! ća, — Nad 20 let sem bil v diplomatski službi —, je začel Mita Dimitrijević. Po ujedinjenju pa v politiki, v parlamentu in ▼ političnem kaosu. Vstopil je intendant g. Oton Župančič in takoj sta se spoznala. Bila sta kot dijaka v Parieu. Da, da, se spominjam, jaz tudi Caffe Soufflč. Da, da... in obujala sta spomine na Parkz. — Na žalost, je nadaljeval Mita Dimi-trijevic. moji napori v politiki niso uspeli, četudi sem si prizadeval z vsemi močmi v tesnem sporazumu in akciji s pokojnim Radićem, da bi se ne predrl jez izven parlamentarnega tererKi. Zdaj po 6. januarju je konec parlamentarnega kaosa in stran-kansrva in držav« je zopet v srcih, dušah naroda. Iz katerih bo z mladim pokoljenjem nastala tista krepka etično in politično močna Jugoslavija. Glede komada samega bi predvsem omenil, da sem imel v vidu bolj moralen problem zakona, kot iskanje kakih ekstravagantnih efektov z rasznimi novotarijami, katere zapeljujejo po navadi naše pisatelje. Tema je stara, da bolj stara ne more biti. Njena osnovna ideja pa je, da še ni bilo in ne bo zakona brez tretjega, še celo prvi zakon Adama, in Eve je bil zakonski trrkot, tretji je bila kača. In ideja spozna- nja je več, nego raj, ker preko spoznanja pridemo do boga. V zakonskem trikotu se merijo vrlin« moža in žene in njuna zvestoba. Francoski pisatelji so obdela vali osnovno najrazličnejše načine, moja tema ima pa nekako balkansko strukturo, ker žena sprejme zakon kot usodo in ker v prvi krizi koleba, med svojo žensko častjo in ponosom ter svojo usodo. V Zagrebu, kjer so komad tudi vprizorili, so ugotovili, da je novotarija v komadu to, da se mož ne bori z ženo, temveč s tretjim v zakonu a žena ostane samo opazovalec. In kdor od obeh zmaga, si osvoji ženo. Tako se godi tudi v biološkem svetu. V mojem zakonskem trikotu ima vsak svoje pravice, vsak svojo vlogo, vsi napori se pa koncentrirajo na cn višji etični cilj. Pri generalki sem ugotovili, da ima vaša drama zelo talentirane igralce in trdno verujem v najlepšo interpretacijo komada na vašem odru. Posebno dobra se mi zdi nositeljica glavne vloge ga. Nablocka, ki podaja svojo vlogo z izredno toplino. G. Mita Dimitrijević namerava v kratkem v Ljubljani predavati o »Moči Jugoslavije v narodni etiki*, o čemer je predaval z velikim uspehom nedavno v Splitu. Glavna misel te teme je, da je naša država živela kot etična celina že pred osvoboje-njera in ujedinjenjem in da je od ideje do ustanovitve Jugoslavije poteklo zgodovinsko stoletje, etično je bil) pa storjen samo en korak. Narod je imel svojo državo v duhu, med tem ko politiki in državniki niso dojeli kot etično spoznanje, temveč zgolj z razumom ter so se morali raziti, ko so se sešii. Morali bi priti do ideje Jugoslavije najprvo s srcem in potem z razumom, ker srce je mladost in izvor novega življenja. Zdravstvene naloge ljubljanske občine Širokopotezao zdravstveno delo — Med drugimi zavodi tudi gozdna šola in dispanzer za spolne bolezni Ljubljana, 9. aprila. Mestni ftzikat je predlo «1 občini poteg običajnega referata o zdravstvenih razmerah obširen referat o socijalni higijeni, iz katerega priobčvjerno nas4edmje masi:: Fdeai po ftubiiansta mestni občani organi-a ranega sn enotnega socijalno - higijenskoga dela bi fr:! Zdravstveni dom, sedež in centrala vseh državnih, mestnih in zasebnih ustanov ter organizacij. Dokler se to oe zgodi, je potrebno, da mestna občina sama prične vzpodbudno z delom, ki ga je mogoče na toratko označiti v naslednjih točkah: Zaščita mladine Sem spadatjo: 1. Socijalna zdravstvena in •pravna zaščita dece, združena z generalnim varuštvom vse zapuščene dece, sirot, zanemarjenih otrok in o*rok moralno propadajočih dražim. 2. Dččji dom za prehodne in nujne primere, nadzorstvo in organizacija tkzv. »foster - homes< (domov ali droža« za rejo teh otrok). 3. Socijalna zaščita dojenčkov v sodelovanju z zavodom za socialno higijensko zaščito dece; pre-nacatoo skrbstvo. 4. Otirošfci vrtci, zavetišča in otroška igrišča. 5. Šolska higijena, šolsko zdravstvena zaščita, šolska poliklinika, zdravstvena vzgoja, šolska kopališča, gozdna šola za ogrožene in tuberkulozne kontakte. O šolski h&gijeni je težko govoriti, dokler so ljubljanske šole tako zelo prenatrpane. Potreba vsaj po eni novi šoli, posebno v bežigrajskem okraju, je že z zdravstvenega stališča nujna! Glede dragih nalog mestne občine na področ&u šolsko - zdravstvene zaščite so biK naprav fjeni ponovno že sklepi m odredbe, a so ostale vse neizvršene zaradi pomanjkanja kreditov. Mestna šolska posvetovalnica nima rili tehtnice; prostori so docela neprimerni, čakalnica je tudi pozimi v odprti veži. 6. Dedje obreval&če, počitniške kolonije. Mestna občina izda velike zneske za zdravljenje tuberkuloznih otrok v državnih sanarori!j*h. Zal ostaja ta kapital le prečesto neobrestovan. Obroci žive po vmrtva deloma pozdravljeni, v slabih socdialno -higienskih razmerah in zopet propadatjo. S tem se povzročajo mestni občini vedno no-v« sUoJU. — Mnogo slabotnih, ogroženi a in ^rorutoznin otrok je, ki ne spadajo ne v bolnico, ne v sanatorij. Za to de-co ie potrebno stalno okrevališče nekje na Gorenjskem (morebiti združeno s šolo), kj bi se moglo po potrebi uporabljati luđi za počitniško kolonijo. 7. Poklicna posvetovalnica, izdaja uspo. soblienostnih spričeval, zasešta in zdravstvena vzgoja vajencev. V teh točkah je Irrc-ba stikov z OUZD. a Skrb ter nadzorstvo teiesno detetotabi (g*uhonecrw, gecfcjavi, slepi, pobabljem, srčni defekti) in duševno, ozir. inteligentino defektnih. 9. Strokovna podpora organizacij za povzdisgo narodnega zdravja in telesne kulture: snovanje ter nadzorstvo športnih prostorov in igrišč. V gojitvi sporta je nastal v Ljufofoani kaos, tako da ie uvedba zdravniSk« posvetovalnice, ki jc v vse'i rnodermh mestih običajna, zelo priporofc-ljtiva m potrebna. Tuberkulozni dispanzer Poslovanje dispanzerja, o katerem se že dolgo razpravlja, bi se moralo vršiti v naj- tesnejši zvezi s socijalnim oddelkom, samo v prostorih dispanzerja, temveč tudi na domu bolnikov Ln ogroženih. S pobijanjem tufoeilkirioze je treba pričeti v otroški dobi, ko se da še preprečiti nastanek težje tuberkuloze. Spolne bolezni Na oddelku za kožne bolezni splošne bolaiice v LJ-ubijanj obstoji že brezplačen ambulatonij za spolne bolezni. Zakon o pobijanju nalezjlivih bolezni pa predpisuje, da mora mestna občina sama v doglednem času ustanovitii svoj lasten dispanzer. Vsekakor bi se moral ta ustanoviti le v zvezi z že obstoječim državnim ainbulatorijem. Zavod za alkoholike Izkustva delavcev na socijalno - Ivlgnjen-skem področju kažejo, da je alkohoMzein ena najtežja socilialnih bolezni v Ljubljani. Številne družine so moralno in materijalno pno padli e prav zaradi njega. Temelja alkoholizma segajo globoko v izobrazbo prebivalstva, trgovino, obrt in splošno socijalno stanje meščanov. Za alkoholike in njihovo zdravljenje nima mestna občina nobenega zavoda, čeprav je bilo že pred letri sklenjeno ustanoviti ga. Ubogi L>ana'šnji sistem preskrbe ubogih, razen onih v mestni ubožnici, je zastarel in more voditi k nezaželjenim posledicam. Pomanjkanje bolniške sestre za obisovanje bolnih ubogih, njih nadziranje in poučevanje je zelo občutno. Zaščitne sestre Zaščitne sestre so predpogoj uspešnega socijalno - hrigijenskega dela. Mestna občina nujno potrebuje 2 do 3 izobražene in izšolane sestre, ki bodo opravljale delo na terenu in v centralnem uradu v vseh panogah socijalne higijene. Zdravstvena propaganda Preden je mogoče govoriti o zboljšanju soctiaJno-higijenskih odnošajev v mestu, je treba prebivalstvo najprej pr>učrti. Potrebn: so didaktični prirx>rnooki, ki jati v gotovi meri rpudo Državni higijenski zavod. Mestni zdravnika predavajo v ra-znih društvih, organizacijah, često imajo po več večerov v tednu okupiranih, ne dobe pa za to nobenega honorarja. Ker je zdravstvena propaganda izredne važnosti za zdravstveni napredek Ljubljane, je potrebno, da se tov di zanjo določi kredit v proračunu. Vodstvo Absolutno potrebno je, da se uvede sodelovanje med državnarpi, mestnimi in zasebnimi ustanovami hi organizacijami- ki se bavijo s socijalno higijeno v področju mesta. Zasebno vs^odbudo je podpirati, vendar ne smejo trošiti denar mestne občane brez podpore. Vodstvo in reševanje socijalno - higijenskih zadev imej nadod-bor sociiatno podpornih orgairizadn. Seveda moTa imeti mestna obCma v njem glavno besedo. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes oh 4.. 7. in O. url zvečer premiera. Monumentalni milijonski zvočni velefflm, ki nad-kriljuje nepozabni velefflm Ben - H ur NOETOVA BARKA Grandiozni velefilm o vesoljnem potopu GEORGE O'BRIEN — DOLORES COSTELLO Vojna napoved v Parizu! — Strahovita železniška katastrofa- — Na fronti zasuti. — Babilonski stolp. — Greh in kazen božja. — Potop sveta. Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 10. dopoldne naprej I Telefon 2124 EUtUt ItillO MatiCa Občni zbor čsl. jugosl. lige Uspešno delovanje centrale in odborov v preteklem letu program za tekoče leto Obširen V nedeljo se j-e vršil v prostorih Stross-nvaverjeve juaosloven.ske knjižnice v Pragi občni zbor centrale Češkoslovaške - juse-sloveiiiske Lige ob številni udeležbi zastopnikov krajevnih odborov. Zborovanje je otvoril podpredsednik vseučiliski profesor dr. M. M u r k o, ki je ugotovil velik razmah in razveseljive uspehe Li-gc v preteklem letu. Iz poročila generalnega tajnika A. B e -ringera posnemamo, da je končala Liga lani večletno akcijo glede češkoslovaško - jugoslovens-ke kulturne deklaracije DekJaracijo sta lansko leto podpisali obe državi. Višek delovanja Lige je bil lani sarajevski kongres, k[ jc dal smernice za delo v najbližnjii bodočnosti. Liga je organizirala turnejo pevskega društva »Obilic«, ekskirrzijo invalidov beograjskega okruga, koncert virtuozinje Miihaj-Ioviceve in razstavo slikarja Ivano vica, otvorila je jugo-slovensko nadaljevalno šolo v Prag; m pri pravi.tala njeno reorganizacijo. Centrala in poedini odbori so pokrenili obširno akcijo za pouk srbohrvaščine tako. da je število udeležencev tečajev naraslo od 60 na več kot 500. Lisa upravKia ustanovo iz Inderkovega fonda in tri ustanove ministrstva iavniii del za mornariško akademijo v Bakru. Žtudenrovskih ekskurzij v Jugoslavijo Je bilo lani 1?. Li oče s svojim 1 tumorjem. Nenadomestljiva opora opatu pa mu je njegov tajnik Menard (Ado Klavora). Menard je važnejč^i po svoji oseboosti kakor po govoru. Tako ga je umel tudi igralec. Val ter (Korošec) je bti salonski; vlogo bi lahko podal tudi drugače, pretkanega judovskega zvitorepca, denarja lačnega špekulanta. Nositelja protiigre prior (Slavec) in rv Simon (Pesi) imata igralsko močno igro in sta jo podaj a v največje — ogorčenje gledalcev: gladalci so namreč uživah* zmagoslavje, ko je Uudstivo navalilo na prierja in Simona, da bi ju tomenjaio. Publika je •zaploskala, ko sta morala sramotno zapustiti opatovo sobo. ITvaJežna publika! Prior je dosegel tak uspeh v gjavuem s svojo figuro, kar ie lanski prior (Fugina) dosegel z mnogo umerjenejso in zato resničneJŠo, prarv nič karikirano kreaactjo. V tem smi-slu fino je podaJ Pešl svojega Simona lani kakor letos, M očne so Ne skupine, tako menihov kakor ljudstva, to zlasti v prizoru, ko se poklanja HubHenemu opatu in mu zapoje lepo ubrani slavospev. Potret*no se mi zdi podčrtati, da je prav, ako opuščajo tudi diletantski statisti tako Iesenost kakor tudi kričave kretnje. To pot uiemo mč takega opazili. Vaje seveda m nikdar preveč! K pravi ljudski igri spada tudi dobra sceneri-ja. Kranj takmuje tudi v tem, da bi se otrese! šabionskfh diletantskin scenerij, čeprav ga tezi velikanska številka najemnine. Ve, da se dobro biago dobro proda. Tako nasrt* blagajniškega voJka in mu ostame še vendar koza cela. da mu ne zarubiio odra. Po tej poći mora iti, ako boče priteg- niti kina vajeno pubfcfco od razkošnih senc na pta^no. Ostane me se ^edeo prednost žive besede, katero pa naibo+j spoštuj r m trs*j >crak4, Id se bočefo postaviti najfcotj ha* v tem, kako - wajo ponarejati tekst. Zdaj, ko iepodriva živo besedo stroj toofi:-ma, parimo tudi in Se bolj na besedo. C -steca zlata žne besede ne bo jrpodrirrl po* nafc^en« rvenk robotovega stroja. f V • KOLBDAP D«ie*: Sreda. 9. aprta 1^0, čato:if3tt«: V,, ritod pra» Matici: Noeuova bar^j. Kleo UuMfwki Dr«-: Krajca nv* Kino liemi: An*ai Aliaske. Mafjoiičeva razsia-a razstavi v d«wrani OL:7Xi Mh kk)š!Čevi cesti. Daaas: SošnA. Marija opia\ijencem. Prosimo pa še poleg tega denarnih prispevkov, Id nai se izročajo mestnemu županu ali nakazujejo Hub-tjanskemu odboru Rdečega križa z izrecno navedbo: Za francoski dan. Iz gledališke pisarne Drama Današnji premijeri »Ljubimec .r»*o/e i*«e« bo prisostvoval sam avtor Mita Dimitrijević. Komedija je sodobna in bo brez dvoma zanimala ljubljansko občinstvo vsled svoje prijetne vsebine. Triko* predstavljajo ga. Nablocka. g. Levar in tf. Gre-gorin. Režijo vodi prof. i*est. Začetek je ob osmih, predstava se vrsi za red C. Pasi jonska igra »L N. R. /.< sc prr-pravlja za vetikonočni čas, radi obilega povpraševanja, ponovno v ljubljansik drami. Opozarjamo že danes vse ljubitelje pasi-jonskih iger na to dejstvo, da si pravočasno zasigurajo vstopnice, po možnosti pismenim potom pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Premijera Sheriffovc slovite \-o}ne drame »Konec potite bo v ljubljanskem gledališču v soboto 12. t. m. Delo spada v vrsto j^tilmondskega županac in »Grjaka«-. Dane« je to brez dvoma najbolj znana in najbolj igrana vojna drama na svetu. Godi se v angleškem zakonu tik pred ofenzivo pri St. Quentinu. Sodelujejo Debevcc, Jan, Kralj, Kauk-ler. Lipah. Po tokar. Sa ne in. Skrb in še k in Železnik. Režijo ima g. Ciril Debevcc. Upahova komedija »Glavni dobitek« se ponovi jutri v četrtek dne 10. t. m. v običajni zasedbi in v režiji gospoda avtorja za abonente reda A. Opera Jutri se poje M- K.ogoj©va opera »Črne maske* z g. Primožičem v glavni partiji. Originalna kompozicija domačega komponista ter zanimiva psihološka vsebina ruskega misleca Andrejeva sta vzbudila v pretekli secsoni vse občo pozornost. Tudi letos je delo vprizorjeno s prvovrstnimi razpoložljivimi opernimi močmi. Sodelujejo: ga. Tliierrv, gdč. Maj>iičeva, ga. Poliče-va, gdč. Španova, ga. Stagljar, gg. Betetto, Kovač, Grba, Mohorič, dalje gg. Fovhe. Drenovec, Peček itd. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. Krivecki. Predstava se vrši za abonma D. Pripravlja se BeMinija opera »Norma« z go. špehar kot go>tom v naslovni partiji. Delo študirata gg. Neffat in Krivecki. — Stanič brzeaafcee? nrvaoatva po tretjem kotu. V twdeVo se jc odijTalo 1 to. S Sava 3 10 2 1^:4: 7 7. SK CeHe 3 0 0 2 iaM U V tabeli je wid; te vs*»u tckuna Ooneo'dtd ; bav*a (Sevmea) 26:2 (13:0). Čuden vzrok. — Zakaj si pa zaprt? -^Ker sem zamudil vlak. — Bei'i no, kdo ti bo pa verjel? — In vendar je res, kajti če bi 21 bil ujel, bi 'btf odnesel pete cez me-;o. Pri starmarju. — 15.000 frankov za tole postcl>o sc mi zdi maio preveč. — Da, toda pomisliti morate, da je to posteba, rta kateri Je umrl kralj Ludvik XVL Enako mnenje. —■ Verujte itm, draira. da napravi ruoi meč name včasih vtrs popohieca norca. — Jaz sem tudi mislila tako. ko sem zvedela, da ie vas zasnubil. Pred sodiščem. — Vlamiri ste torej v stanovanje in navrtaii blagajno za rjoTph 20 frankov? — Vidijo, gospod sodnik, če prehodimo to reč po pravici, moramo priznati, da sem 6»U okraden pra\-*aprav iaz. Dnevne vesti — Zanimiv članek o Slovencih. Bratislavski »Slovak« rjriobčuje v št 81. z dne 8. t m. v IN Ulj s koncertom pevskega zbora UJU zelo zanimiv mformatrven članek o Slovencih, v katerem pravi med drugim: Stara navada ie že, da se dva prr}ate*»a ob srečanju narlprej spominjata svoje preteklosti, težkih in žalostnih trenutkov, ki sta jih preživela, potem pa svoje sedanjosti in končno r»r>dmo\ino. EJkskuinzijo je organiziral ttrj-sko - prometni urad »-Uf«. — Iluzije s >Strklrvarije> imj< sos H. Danes se je zgsiasil v našecn uredništvu sodni izvedenec in strokovnjak za glasbila g. A. Brezufk. ki je prišel povedat, da so vse nade lastnikov takozvanih Stradi varijevih gosi? prazne, ker gre za novejše izdelke, ki imajo na notranji strani napis, iz katerega bi sc dalo sklepati, da gre za izdelek slavnega italijanskega mojstra, v resnici pa pomeni napis* da so bile gosli narejene po modelu iz dottčnega leta, seveda nmogo pozneje in da torej s Stradtvarije-vkrri sosli nimajo nič skupnega. Starejšth koncertnih in šolskih srosli z napisom >An-t oran s stradi uvarius Cremonensis Faoieba* Ano...< se bo našlo pri iw* najbrž še več, toda Stradivarljevega izdelka med rtAmi n« bo. Kdor bi pa tmel zelo stare gosti in bi se hotel prepričati, Če niso morda izdelek sJavnega mojstra, se lahko obrne na g. Breznika* ki um bo radevolje postregel z irrforrnactjami. — Breztrčni prenos električne struje Iz Ljubljane v Zagreb? Slovitemu italijanskemu učenjaku m izumitelju MaTooniju se je pretekli teden posrečil seaiizacrjonalen eksperiment S svoje jahte v Genovi je prižgal v Stričevu okola 3000 žarnic To je bril prvi bremeni prenos električnega toka. Zagrebška radiopostaja je sklenila sporazumno z zagrebškim veiesejmom m prof. Spiajtorn prižgati električne žarnice na daljavo. Žarnice bodo nameščene v razstavnih prostorih za«reb~kega velesejrna *n prligaJ* jih bodo ■ moćne oddajne postaje v Bodhovtiu na NtiogeiiKfceiTL Rac en vremenskrh zaenkrat ni drugih tei&oc. Zagrebška radiopostaja ?e 7e stopila v stft s stovito tvrdko Pliilips za ratforzdeike v ESridnovraj, ki bo inontirara a prate za oddajam je toka v Fmdhovnu, v Zajrrebu pa sprejemne aparate in sicer v dvorani zagrebškega velesejma. Zasrrebška rad»postaJa se je pismeno obrnila v Emd-hoven, vendar ni verjetno, da bo mogoče eksperiment napraviti že med vel«ejrnorn. Pismo prispe v I3rwJhoven Sele danes ali jutri. Zato bodo Zagrebčani skušali prenesti tok iz Unoljane. V tei zadevi se bodo pogađali z Uubrjano m upajo, da pojde vse sladko tako. da bo Zagreb prvi, ki bo za Sfcfaevem doživel prenos e4Hc tečnega toka ni daljavo. Uprava zasrebškesa vede sejma bo namestoa v svodih razstavnih prostorih »^e par sto žarnic tako, da bo prenos električnega toka na daljavo velika svečanost £a Zagreb. — Občni zbor SPD. Slov. plan. društvo naznanja svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor za leto 1930 v soboto 26. L m. ob 20. v dvorani Mestnega doma v LJubljani. Dnevni red: l. Pozdrav predsednika. 2. Predlog za volitev častnega člana. 3. PoročUo tairrika. 4. Poročita knjigovodje. 5. PoročHo računskih preglednikov. 6. Volitev predsednika. 7. VoHtev odbora. 8. VoHtev rač. preglednikov. 9. Volitev delegatov za skupšemo. 10. Samostom; predlogi. 11. SJučainosti. _ Koča prt Trielavskil! iezerih. SPt>. naznanja, da bo koča pri Triglavskih jezerih otvor »ena od 11. t. m. do nadaljnjega. Vreme idcakio. Smuka jako ugodna. — Zveza rezervnih oficirjev v LjtmUaui sporoma olanstAu. da je ustanovila odsek za posmrtni skia-d. ki ga je pristojna oblast odobrila. Člani odseka moreio biti samo Č3ani Zveze zase in za svoje soproge. Pri sprejemu v odsek plača vsak Član smrtne prispevke za prva dva smrtna primera. Za vsak smrtmi primer (ne glede na že vplačana prvotna dva primera) plača č*ano STANKO FLORJANClC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 — Delavski oder »Svobode« iz LJubljane. znan po svoji o rigana ln»i vprizoritvi Golo-uhove »Krizen in Tolstega ^Vstajenje«, nastopi v nedeljo 13. t. m. ob 15. v mariborskem gledališču z znano žaloigro iz svetovne vojne »Grob neznanega vojaka«. Režija je v rokah književnika Bratka Krefta, ka je delo dramaturško predelaj v štiri dejanja in prekrstil v >Balado o vojn: in ljubezni«. Posebnost vprizoritve so poleg tega še muzikalne itrrprovizacije g. prof. Rai"-čigaia. ki jih bo izvajal na klavirju. Drana se odlikuije po močni realistiki in proti vojni idejuosri. Preskrbke si pravočasno vstopnice! — Vsem društvom ki borcem iz svetovne vojne na znanje! Letošnja glavna skupščina borcev iz svetovne vojne je določena nepreklicno za dan 10. avgusta in sicer na Brezna h. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj afcj manj oblačno. Temperatura je včeraj v nekaterih kraj m močno poskočila. V Beogradu in Sarajevu ie znašala najvišja temperatura 21, v SkopLiu 20, v Splitu l& v Zagrebu 15, v Ljubljani 14.3, v Mariboru 13.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Liubriani 764, temperatura je znašaj a 6.6. — Za Veliko noč v Pariz po zelo ugodit: ceni prireja »Putnik< v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Informacije istotam. ?63n — Šestnajstletni ubijalec. V dobrovoljsk: koloniji Mah Beograd pri Subotici sta se te dni sprla dva 161etna fantiča. Štefan H. in Dušan M. sta se za šalo premetavala-med borbo pa je Štefan naprotnika pretrdo položil na tla. Dušan je bil užaljen in je pozval nasprotnika, naj se gre še enkrat metat Z njim. Ko se mu je Štefan pribil-žaJ, jc v jezj pograbil lopato in udaril prt* jateaja tako inočno po glavi, da je bil takoj mrtev. Mladega ubijalca so zaprli. — Nesrečna rodbina. V soboto z»utraj s*> našli v Zemunu v mestnem parku na drevesu obešenega nekega moškega. Pasand so o tem obvestili policijo, kj je obešenea snela z drevesa. Poboja je ugotovila, da sire za 38ktnega železniškega usiužbenca Matijo Spačka, ki je bil zadnje Čase vdan pijančevanju. Obcšenec je tmel pri sebi pismo- v katerem pravi, da ie šel v smrt zaradi nelagodnega gmotnega položaja in zaradi večnih prepirov z ženo. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otročičke. Spaček je bil potomec ugledne rodbine, ki je zlasti po prevratu igrala važno vlogo. Toda rodbino je preganjala zla usoda. Dve njegovi sesrr-; sta se lani smrtno ponesrečili na vožnji s čolnom po Dunavu, njegova mati pa je nedavno podtlegila posledicam operacije slepiča. — Straicfi samomor. V Subotioi si je te dni na strašen način končala življertje 30-tefcu Ana Ertner. Dekle je skočilo pod vlak, ki jo je strahovito razmesaril. Odtrgaj ii je glavo in obe nogi. Vzrok samomora )e bil najbrž obup nad neozdravljivo boleznine. Dekle je bilo namreč tuberkulozno m «kavrriki so i i odkrito povedali, da ii ni več rešitrve. _ Uboj r Mitrovici. V vasi Grka pri Mitrovici ie bil te dni izvršen grozen zločin, Kimet Gjoka Stooanović je s sekiro ubil soseda Števana Karanoviea. Moža sta »e že več let sovražila, ker sta se nitim" ženi vedno prepirali. Zato sta se dre« drugega irojrfbala. Toda te dni je bilo srečanie ne-zotfbno. fctevan je prišel fz ene ulice s paJico v roki, Ojoka pa s sekiro iz droge. Začela sia sc prepirati, med prepirom je Ste van s palico zaroalmii proti Gjcki ter krikuH: >Nrkar se mi ne prifclizajU Gjoka je bil pa urnejši. prestregel je rnda-iec ter oplazil nasprotnika s sekiro po gla vi. Stevan se je 25grutrT! in kmalu umrl. Grozen prizor je opazovala lOletna deK-Ikza. ki je začela klicati »a pomoč. Toda * saka pomoč je bila zaman. Komisija ugotovila, da je bil udarec smrten. G-o k ■ so aretirali in izročNi sodišču. — Radi dolfpov v smrt. V Varaždinu se je te dni obesr* krojač Hregf iz Odžacev. Virok samomora sr> btli dotgo>*i. H:egd je začel spekniirati z žitoin in je nakupil večje množine žita "m koruze. Nenaden nadec cen ga ie pa spravtl na boben. Mož je vzel okoli 30n.nno D*n pos°^a v banki, katero je irttabuliral na nHo. Končno mr/ i« vse propadfo. denar in mtetje. V obupu se :e obesil in zapus#l rodbmo v bedi. — Fotoaparate kupite najboljše pri- Pr. K Zajec, optik. Ljubljana, Stari iz z 9. 13T Iz LJubljane —ki Izobesite žabje zastave. Mestna «»■ črna rjubljairska bo jutri, na dan pojrreba Hi. Sv. patrrjarna Dimitrija razobesila ua svoirh poskvnuih črne zastave. Vab+m vse frišne posestnike in someščane, da na isti način počaste spomin veiikega cerkvenega poglavarja. — Dr. Dinko P»c l. r., žnpan. —h Služba vestoeca jozdarja pri mestni občini ljubljanski se v s-rrsl-u sklepa občinskega sveta ne bo rasedia, ker se bo vrtnarstvo in gozdarstvo združilo v osebi vrtnarskega nadzornika. S tem se razpis služibe mestnega gozdarja preklicu jc. —S Zaključno predavanje dmsoa »So-ča«, V soboto \Z> t, m. zaklj\fći >Soča* v salonu pri »Levu« letošnjo serkjo predavani- Ta večer predava prvič v »Soči« z M i s F r a n t a, mestni uradni zdravnik o temi: *>Poglavia iz duševne higiene*. Zelo važna panoga higiene, ki ima svoj izvor v Ameriki, od koder se brzo širi po celem svetu. Bistvo tega gibanja je g. predavatetj sledil pred leti v Zdtru. ženih državah ameriških. Kanadi in AngJi':. kjer mu javnost in zlasti zdravstvene oblasti posvečajo veliko pažnjo. Sočani, pri-iateHi. medicinci in vsi, U se zanimate za to vele važno predavanje, pridite polnoStc-vflno. Vstop vsem prost. 364n —tj Vegetarijanska io dijetična kohlaia. Kuhinijo te vrste v Ljubljani zelo pogrešamo. Veliko ljudi je- ki iščejo dijetično hrano, bodisi po lastnem preudarku. bod'Si po zdravniškem nasvetu. Ce najdejo kuhinjo, ki jhn od časa do časa postreže z zadovoljno hrano, jc združeno to z velikimi denarnimi žrtvami. Seveda je pripravljanje vegetarijanske hrane za enega abo-neta nepripravno. Če se ktriia za več ljudi, je stvar drugačna. Zato pa, ali ne bi kazalo v tej ali oni kuhinji dajati vegetarijanske ali dijetične hrane? Spočetka, dokler taka kuninja ne bi bila znana, bi težko shajala, a če bi bila v vestnih in zanesljiva rokah, bi kmalu zaslovela in obstoj bi n bil zagotovljen. Večkrat siišimo povpraševati zlasti tujce po di.ietični kuhinji. Kakor znano, ie naš list nedavno priobčil daftši članek o vegetarijanski in diietični kuirinjji po Gersonu. kakršno si žeii rnserervt v današnjem »Narodu". —U '"Potopljeno brodovje.« (Bitka pri Skagerraku.) V petek 11. t. m. bo predvajala ZKD v kinu Ideal zopet izredno lep i« velezanimiv film z izredno napeto vsebino — to je film »Potopljeno brodovje«. Ta fikn nam popisuje Kuto borbo dveh junaških brodovij — angleškega in nemškega — za čast hi zmago domovine. Bitka pri Skagerraku je predočena v vsei svoji besnosa in Hutosti. Tudi konec nemškega brodovja pri Capu T)ow je predočen v vsej svoji tragedij. Znano je, da bi se moralo celokupno nemško vojno brodovje predati za-veaarikom. česar pa Nemci niso mogii prenesti. Odločili so se za najtežjo žrtev. 4o je. potopili so celokupno svoje brodovje in ponosne, stare, v junaških bitkah toliko proslavljene oklopnice in krr/arke so izgi-nHe pod morsko padino. — Skratka: velezanimiv in poučen film. ki bo vsesplošno zanimai. Predvajal se bo pri vseh običajnih predstavah ob 4., pol 6., pol S. in ob 9. zvečer. Cene sedežem najnižje, od 2 EHn dalje. —U Jakopičeva razstava v veliki dvorani OUZD na Miktošičevi cesti ie odprla vttk dan do jnclusive sobote 1?. t. m. od 9. do \2. m od 14. do 17., v nedelj pa od 9. do 13. Vstop prost. —Ij JAD Tričav. V četrtek 10- t. m. >e bo vrš'1 v gostilni S e d e j. Kolodvorska urica- prvi članski sestanek. Pozivamo članstvo, da se ga sigurno udeleži. Največji Madžar Za naj večjega. Madžara velja iia Madžarske«] grof Staphan iSzeoheny, ki je končati nasiJno svoje življenje preti 70 leti, star 68 let. Prvotno je bil Ca-ptnlc 1. 1835 je pa zapustil armado in se posvetil povzx)iffi svojega naroda. Po njegovi zaslug* in vecmorna tudi z njegovim denarjem je bila ustanovljena 1. 1825 o-srslka a&atieirrija znanosti, ter narodno gledališče in konzervatorij, on je poskrbel, da so agradiii prvi most med c^rdrnoni in Pv«to, sknbel »ie za trsta-novftev diunavslke r^op»k>ve stal v ospredju narodnih političnih boaev, boril se je za pravice madžarskega naroda v parLamiervfcu in r>otiOrri tteika. V parlamentu je «cer naf»dal ratHkala Košuta, vendar §e ipa vatrj|wl 1. kot mi« nister prometa tn &\m\\ del v njegovo vlado. Toda že takrat eo se pojaviTi na njem znaki duševne bolezmi m se rstega leta so ga prepeljali v ntnobolnico v DoHintgu pri Dunami. Tu je toHko ofrreval, da k mogel oiv javhiali anorrtmne članke proti Bachovemu abscfottanu. Zato ie policija oo» novno preiskala njegovo stanorvagje v LUJiobokiici mi to je grofa tako ra^ka-čbo, da se ie 8. apriia ponoči ustrelil. V -madžarskih publikacijah je rečeno, da je izvršil samomor iz obupa nad oolo-žajem svoje domo\ ine. Ponosne besede, katere ie naprsal pred 100 Ie:\ du Ogri še nrso bili, temveč da šele bodo, so mu zasigurale hvaležen spomin nt-roda. ki ?e poskrlbel za posmrtno izdaio rr»egovih spisov in zapiskov. Madžari 90 se te dni srx>miiriali teca »očeta odrske reforme« in zlavne^a bndrtelia kulturnega rn gospodarskega življenja. Med kolegi. — Ta tvoja žena mi pride zelo drago. — dxi. to mi moraš pa pojasniti. — Zelo enostavno — vedno, kadar ima tvo«a žena novo obleko, jo hoče hneti tudi mora. V čakamici. Zdra^iv: »Kdo je na vrsti ?^ Krotaslki vajenec: r>Jaz! Mojster me posoja z računom.« Negovanje ust z Odolom ie naravnost dobrota. Gnitic v ustih, ki zobe polagoma uničuir, sc zanesliivo zavre in po vsakem izplaknjenju z Odolom se siri po vseh ustih poživljajoča svežost. Če oščetate zobe z Odol-pasto. ohranite zobe bleščeče bele. Han s Christian Andersen Ob 125 letnici slavnega danskega pisatelja, največjega dobrotnika otrok L. sta zavela v Udensee v siromašni izbi novoporoceivca, mlad čcvlia»r in njcgo\a žena. Mož je bil star komas 22 let, bid jc zelo nadarjen in pesntšiko navdahnjen. Žena je bila nekaj let sta-reiša. sveta in življenja ni poznala, živela Lie samo za svojega moža. Mož sd je bi sam napravil čevljarski stol m zakonsko posteljo. V ta ti amen m je stažii les mrtvaškega odra. na katerem je stala malo prej krsta umrrega grofa Tram-peja, o čemur so pričali še koščki črnega sirkna. Namesto umrlega grofca sredi svežega cvetja in plapolajočih sveč je pa zaplakal na tej postelji 2. apri>la 1805, torej pred 125 leti, novorojenček, poznejši slavni tlans Oliristian Andersen, nairvečjš dobrotni otrok. Ta kraj v Odensee. kjer jc l>ii rojen najveći pravljičar sveta, je zdaj Mekika danskega naroda ki slavnostna procesija danskih otrok ob 125 letnici Ander-senovega rojstva, procesija, katere jedro je tvorila velika skupina postav iz Anderseivovih pravljic, je simbolično pokazala, kaj je Ande r se nov a zapuščina otrokom. Nesmrtni čar Andersenovih pravljic bo vedno mil in drag otrokom in odraslšm. Otrok najde v njih napeto dejanje in sijajen Irtmior, o«drasli pa giblje, simbolične vrednote. Morda jo n«i na svetu knjige, ki bi mogla nuditi otrokom in odraslim toliko zanknivega in lepega, kakor Andersenove pravljice. Čarobnost dela je prešla tudi na a\ior-ja in mnogi čitatelji imena Andersen ne družijo s konkretno prsateloevo predstavo, temveč jim ie samo pravljični svet, v katerega se je posreznilo že toliko pc*ko!er>? in ki ie ostal tako svež. kakor sfere »Tisoč in ene noči.« Tudi poedine osebe Andersenovih pravnic so tako popularne, da lih vsak pozna. Lahko celo trdimo, da imajo otroci radi tudi poedine živali in predmete iz Andersenovih pravftic in da jim ostanejo v naj-•boljšem spominu tuda v poznejšem življemu. Cele generacije so že hvaležne An-dersenu za pravljično čarobnost in smelo lahko trdimo, da jc zdaj mata ljuidi nu svetu, ki bi v mladosti ne bdi čitali Andersenovih pravitic. Malo .>c na svetu ljudi, ki bi Andersena ne poznan, seveda ne samo po imenu, kakor mnoge pisatelje in pesrorke. temveč po delih, po čarobnih pravljicah, ki postanejo mnogim vodnice za vse življenje. I11 -malo je bilo na svetu pesnikov, ki so vkieli okoli sobe toliko ljubezni in ra-zaimevanja, kakor srečni Danec, ki je iska4 utehe svojih sanj o veliki siavi .ia povsem drugačni poti, kakor jo je dokaj pozno našel skoro slučajno. O svoji usodi rn o izvoru svojih pravljic pripoveduje Andersen deloma v avtobiogra-fični *Fravijici mojega življenja«, dc'o-ma pa priložnostno in v romanjih, katere je sam visoko cenil in ki so bili nekoč zek> popularni, pa jih je dam časa po pravici položil na stran in jim odka-zal mesto samo v literarni zgodovin L, kajti izpodrinile so jih pravljjrce in i;rlike povesti. Toda o pravem temelju čarobnosti svojih pravljic niti sam ni \ l-dei povedati nič točnega, mogel ie samo ugotoviti njihov učinek. Ta čaroftmos-t je že v Andeiseno\T osebnosti, v njegovem slogu, v dojemanju sveta in življenja, v opisovanju človeških značajev, v treznem, čisto preprostem življenskem nazoru, ki vodi od zunanjega k črstemu čustvu, k poglobitvi notranjega življenja, v nečem, kar ni lalhko nazvafi čustvena demokracija, kajti Andersen neprestano opozarja, kako se čisto čustvo rodi sarao v preprostosti. Zopet in zopet opozarja, kaiko je sreča nakionjena samo preprostim dušam, ki morejo iskreno in z zdravo naivnostjo dojemati življenje in kako Človek zaman fšec sreče tam, kjer ie ne more natfti. CaTov srečne mladosti, iskrene rodbinske bubezni in pr^ateij-stva nd še nihče naslikal s talto preprostimi sredstvi, obenem pa tako ž.vo. kakor Andersen. Nasprotno so pa ;Kisle vse slabe človeške lastnosti v njem nedosegljivega, prepričevalnega in temeljitega kritika. Ne vede nosimo v sebi ves Andersenov svet, v katerem smo sami vzgoje nd in na katerem vzgajamo mlada pokolenja. Umetni otok Iz New Vorka poročajo, da jc prvi umetni otok v Atlantskem oceanu v glavnem že dograjen. Zgradili so ga na kraju, ki je približno sredi poti med New Yorkom in Bermud.sk.imi otoki. Od Ncw Vorka jc oddaljen pri* bližno 325 morskih milj. Umetni otok, katerega jc zgradil ameriški inženjer Armstrong, je dolg 400 m, širok pa 130 m. Na debelih že* leznih verigah jc pritrjen na morsko dno. Nad morsko gladino sega 25 m visoko. Pod gornjo ploskvijo otoka so velike posode za sladko vodo, bencin, olje in zaloge živil. Otok sc imenuje »Lenglev«. Prostora jc na njem za 120 ljudi. Služil bo pa v prvi vrsti kot po* stajališče za letala. Ameriški financ* niki, ki so dali denar za prvi umetni otok, nameravajo zgraditi v Atlant= skem oceanu še šest umetnih otokov. Čim Kodo vsi umetni otoki zgrajeni, ho letanje iz Amerike v Evropo in na* za j brez vsake nevarnosti, ker bodo lahko letala na morju pristajala, kakor na kopnem. Strahopetni Evropci V reviji »Nova Kitajska« pripove* duje J. D. Ditrmar o posetu soproge angleškega misijonarja pri kitajskem mandarinu. Misijonarjevo ženo je od* vedel gostoljubni Kitajec tudi v oni del svoje hiše. kjer prebiva osem nje* govih boljših polovic. Kitajke, ki še nikoli niso videle evropske žene, so se zelo čudile beli polti in normalnim no* gam Anglerrnje. Ker je govorila misu jenarjeva žena za silo kitajsko, se je rasvil med njo in mandarinovimi že* nami zanimiv poflavor. — Ali lahko hodiš kakor mož? — so vprašale Kitajke Angležinjo. — Seveda. Mučna tišina. — Ali znaš plavati? — Seveda znam. — In jahati tudi? — Da. Zopet je bilo nekaj časa vse tiho. slednjič je pa vprašala ena mandarino* vi h žen. — A čc te mož pretepe, ali se mu znaš revanžirati? — Pa še kako! — je odgovorila An* gležinja. Tedaj so se mandarinove žene pomembno spogledale in ena je poveda« Ia, kaj mislijo, rekoč: Zdavj razumemo, zakaj imajo možje v Evropi samo po eno ženo. Boje se. Revolucija želodca v Rusiji V sovjetski Rusiji se vrši zdaj ta* kozvani pregled kolektivne prehrane. Skupine delavske omladine posečajo ljudske kuhinje odnosno jedilnice, da sc seznanijo z njihov ureditvijo in u^o* tove nedostatke, ki bodo po možnosti čimprej odstranjeni. Sovjetski tisk pri= pisuje temu pregledu važen javno^po* litični pomen, kajti čim Ko splošni načrt kolektivizacije uresničen, bodo morale zasebne kuhinje v Rusiji izgi* niti in nadomestUe jih bodo kuhinje* tovarne za kolektivno prehrano, .lavne kuninje, ki so zdaj organizirane po vseh večjih ruskih mestih, so nekakšne poskusne stanice za kolektivno prehran no in zato naj nudi njihov pregled gradiva na podlagi katerega bo pozne* je organizirana po celi državi kolek* tivna prehrana. Poročila, ki jih pošiljajo delavske brigade, katerim ie poverjen pregled javnih kuhinj, pričajo, da ima kolek* tivna prehrana mnogo nedostatkov. Lenangradska »Krasnaja Gaieta« piše, da se mnogi delavci pritožujejo, da je vodstvo javnih kuhinj slabo in hrana pa draga. Zelo verjetno jc, da se bo pokazalo v kolektivni prehrani še več nedostatkov, ko bodo organi/i* rane kubinje*tov#rne. Težko bo zbolj^ sati kakovost obedov v kuhinjah, kjer se bo kuhalo nad 10.000 obedov dnev* no. Ti nedoetaftki pričajo, da je revo* iucija želodca težko izvedljiva. Stran \ Edgar Wallace: 35 Vrata izdajalcev Roman — Toda Diana, dušica, — jc začel. Diana je zmajala z srlavo. — Ne bodite hudi Coll-ev, toda zdi se mi, da mi prinaša Graham zelo važne novice. Če hočete, pridem za vami ob šestih. Ce ie Diana govorila tako mirno, ■je bilo vsako drugo prigovarjanje zaman. Zato se je Colley VVarrinffton, zvest svoji tradiciji, samo zasmejal in skril svoje razočaranje. Diana ga je spremila do vrat. Na hodniku ji ie dejal: — Ne mislim, da bi bilo pametno informirati Grahama o načrtu, o katerem sva pravkar govorila. Diana ni odgovorila, hitro je zaprla vrata in se vrnila h Grahamu. — Kaj se j-e zgodilo? — je vprašala. Graham jo je vprašujoče pogledal. — O čem sta govorila, da Colfcv ni hotel, da bi mi povedala? — jc vprašal. Ni hil ljubosumen, pač pa so b!;i njegovi živci do skrajnosti napeti In zato je bil razdražen. • — Danes popoldne me jc prosil, naj se poročim z njim, — je odgovorila mirno. — In ni hotel da bi ti povedala, kje ga čevelj žuli. Gollev je sicer vsiljiv, toda zelo koristen mož. Zdaj pa povej, kaj se jc zgodilo. Graham je hodil po sobi, držeč roke v žepih. — Travne je blazen — popoln norec! Bil sem v Tovveru in ogledal sem si zakladnico. Oropati Angleško banko je rrmogo lažje. Opisal ji je varnostne naprave v Toweru in nadaljeval: — Stari tepec misli, da so varnostne naprave še vedno take, kakršne 50 bile pred dvesto leti. Zakladnica je zdaj podoJbna oklopni blagajni. Tuai najspretnejši vlomilec bi ne mogel odpreti z jeklom okovanih vrat. Pa tudi če bi se m 11 posrečilo vrata odpreti, bi stal se pred težjo nalogo, ker bi moral odpreti tudi jekleno vitrino. Povsod so signalni zvonci in žice so skrite v zidu. Vlom v zakladnico je torej izključen. Diana si j-e zamišljeno grizla ustnice. — Meni se pa zdi, da bi se Trayne ne lotil nečesa, kar je izključeno. Danes popoldne sem govorila o njem s Golleyjem in on pravi, da je Trayne najbolj prebrisan človek na svetu. Dolgo je gledala Grahama. — Kaj pa tvoja vloga? Misliš, da je nevarna? Graham jg zmajal z glavo. — No samo nevarna, temveč tudi neizpolnljiva. To je prav za prav najdrznejši del njegovega načrta. Poznam dobro vojaško službo, saj sem služil v Saudhnrstu in dve leti pri \vestshir-skem polku. To mi ne bo delalo preglavic. Moji živci so zdravi in krepki. Toda tatvine kraljevske krone me jc navzlic temu groza. Travne pravi, da mora biti vlom izvršen v četrt ure. Toda do mojem -trdnem prepričanju bi potreboval najmanj četrt ure. da bi odprl okovana hrastova vrata in lahko bi bil vesel, če bi se mu posrečilo to v tako kratkem Času. V Dartmoom sem govoril z izkušenimi vlomilci in Vreneliv, ki je vlomil v Južno banko, mi je pravil, da potrebuje najspretnejši vlomilec samo za odpiranje blagajne dobre tri ure. Zato sc lote vloma navadno v soboto zvečer in Se tedaj potrebujejo najmodernejše vlomilsko orodje, da gre delo urno od rok. Vlomilci imajo električne svedre — ah, prepričan sem, da je ta vlom izključen. S Travnom moram govoriti. S tem se je Diana strinjala. — Jutri zvečer odpotuje v Cobham, — je dejala. — Pisal mj je, naj pridem tudi jaz tja. Bo že kako, Graham, glavno je, da dobiva nagrado. Opazovala je Grahama. kako si je prižgal cigareto in vrgel vžigalico v peč. Bil je čuden možakar. Razvijal se ni normalno. V njegovi duševni in moralni razvoj so posegale ovire, ki so ga potisnile s prave poti. Nekoč ga je strastno ljubila in še zdaj ne more trditi, da ga nima rada. V teh zadnjih trenutkih oklevanja in bojazni je čutila, da se stara ljubezen vrača. A ta občutek ji ie bil prijeten. — Jutri bo vse končano. Graham — in najino razmerje se pojasni, — jc dejala zamišljeno. Graham ie začutil v njenem glasu novo struno in urno se je obrnil. Morda je videl tudi on v nji nekaj boljšega in ne samo nepotrebno breme, kajti obraz se mu je zjasnil in prijazno se je nasmehnil. To je bil prvi smehljaj, katerega je Diana videla na njegovem obrazu, odkar so ga bili izpustili iz ječe. — Morda pa vse to sploh ni vrcano, da bi si človek belil glavo. — ie dejal Graham. — Saj vendar stari Travne ni blazen. Gotovo so mu znane ovire vsaj tako dobro kakor meni, a morda še bolje. — Kaj pravi o tem knjižica? — ie vprašala Diana. — Mislim namreč, če je v knjižici označeno, kako prideš v \Vakefield Tower? Graham jc odkimal z glavo. — Travne gre preko te podrobnosti zelo površno, — je odgovoril in sc znova nasmehnil. Potem jc pa nenadoma iztegnil roko, rekoč: — Veseli me, Diana, da sem sc oglasil pri tebi. Ne vem, ali vpliva name atmosfera tvoje sobe ali pa tvoje čudovite lastnosti, toda od kar sem spregovoril s teboj, sc mi zdi ves svet veseleiši. Zato pa Diana ni bila prav nič vesela po njegovem odhodu. Prejšnjim skrbem se je pridružil še strah, katerega dotlej ni poznala — bala se je za Grahama. XIV. Dick HalloweIl ni zahajal pogosto k soprogi svojega polkovnika in zato je bila lady Cvnthie očividno presenečena, ko je sluga napovedal njegov prihod. Sedela je na nizki otomani pred čajno mizico. Bila je vitka, imela je fino modelirane poteze in tako tenke ustnice, da ni bilo mogoče trditi, da so lepe Bobbie ie znal opisati ladv Cyn-thio z enim stavkom. Ce jo človek vidi. misli, da je stara trideset let. Če jo pa sliši, bi mislil, da jih je že sto. V tej nedantični dami je bila združena dekliška mikavnost s starokopitnimi nazori stare ženice. — To Te za nas presenečenje, Dick, — je dejala malomarno. — Ali naj pozvonim, da vam prineso skodelico čaja? — Hvala, ni treba. Rad bi govoril z vami, dokler sva še sama._ Spominjajte se slepih! „Revolucija" v Monte Carin Natakar Blanc, ki jc ustanovil slo lc Igralnica v Monte Carlu jc najzna; menitejša na svetu. V nji so bile dob= Ijenc in izgubljene milijarde, iz beračev so postali tu milijonarji in iz miliš jonarjev berači. Mnogi so že plačali hazardiranje v Monte Carlu z življe* njem. ker so v obupu segli po samo* morilnem orožju, ko so izdubili vse svoje premoženje. Ustanovitelj slovite igralnice jc bil natakar Francois Blanc, rojen l. 1830, torej pred 100 leti. Blanc jc hotel pr; votno ustanoviti igralnico v Hambur= gu, pa podjetje ni uspevalo. Vendar je pa s prvo igralnico toliko zaslovel, da so ga 1. 1863 povabili, naj ustanovi igralnico v Monacu Bivši natakar je sklenil primerno pogodbo z vladajočim domom Orinaldskim in se z vnemo lo* til dela. Vedel je, da se da kovati iz človeških strasti in neumnosti kapital in res je postal v nekaj letih večkratni milijonar. Na Blancovi rodbini se je v polni meri pokazala velika moč denarja. Ena njegova hčerka sc je poročila s predstavnikom najvišje poljske aristo? kracije knezom RadziwiIlom. To jc bilo čudo, katero je mogel storiti sa* mo denar. Z drugo hčerko bivšega natakarja sc jc poročil celo princ Ros land Bonaparte, bližnji sorodnik ta* vito igralnico, je bil rojen pred 100 ti kratnega francoskega cesarskega do; ma. Drugo pokolenje podjetnega na= takarja je pa smatralo očetovo obrt za poniževalno in tako jc prevzel vod= stvo igralnice v Monte Carlu edini Blancov sin Camille. Ta jc očetovo podjetje znatno iz= popolnil, obenem je pa poskrbel tudi za blagostanje male državice. Znano jc, da prebivalcem Monaca ni treba plačevati davkov in da dobiva vlada; joči knez letno 2 milijona frankov ren= te. Vse to gre na račun igralnice. V* tem pogledu so celo vladarji velikih držav na slabšem kakor je vladajoči knez Monaca. Prišla je pa vojna, ki je hudo priza* dela tudi igralnico v Monte Carlu. Do; hodki so močno nazadovali in Camille Blanc jc zašel v denarne stiske. Ta po* ložaj je izkoristil znani finančni magnat Bazil Zaharov, ki je ustanovil delniško družbo z obratnim kapitalom v znesku 1 milijon funtov šterlingov, ki naj bi preprečila polom igralnice. Odkar jc dobila igralnica Zaharovo fi= rrančno injekcijo, posluje zopet z vcli= kim dobičkom. Zaharov je zdaj po vojvodi Westminsterskem najbogatej* ši mož v Evropi. Njegovo premoženje cenijo na pet milijard. Svojo karijero je začel kot natakar v Carigradu. Zaharov je prodal nedavno delnice igralnice v Monaku znanemu bančne* mu domu Danici Drevfus & Comp. v Parizu in sicer s 100% dobičkom. Ta finančna transakcija je vzbudila v Monte Carlu veliko senzacijo. Nazivi* jo jo »revolucijonarni prevrat« v Mon* te Carlu. t'prava igralnice Ko prvič od obstoja tc£a dobičkanosnega podjetja odfovorna ljudem, katerih ne pozna, anonimnim delničarjem, katerim i.im* či za masten dobiček večno hrepene« nje ljudi po bogastvu in njihova strast do igre. NOGAVICE z ŽIGOM Najboljše, najtrajnejse. zato najcenejše! 13 Slaba tolažba. — Moje edino bogastvo je nadarjenost. — Ne bodite žalostni, siromaštvo rri sramota. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše srčno ljubljene mame oz. stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Marije Krisper roj. Janesch se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni g. zdravniku za njegovo izredno pozornost in požrtvovalnost ob času bolezni pokojnice, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno neštetim prijateljem in znancem, ki so blago pokoj- nico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. V Ijubljani, dne 9. aprila 1930. Rodbini Krisper-Gerra Vegetarijanska ali dijetična kuhinja (po Gersonu) Iščem enega ali dva gospoda, ki si želita take hrane. Poznam vestno ssosipo, ki bi kuhala, tođa !až:c djvema ali trem. Reflektiram samo na tenesUvc gospođe, ki bi bila pripravljeni denarno ev-eaiMiairto netko lik© več z rovova; i. Interesenti se nag javijo na osrfasni odide lesk »Slov. Naroda« pod: »Dijert>et i-ona kuhLnja*/l 517. Bt ovni ti g pištole floberte, lovske paiške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiško potrebščine ima vedno v zalogi F. K. RAISEK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATE K & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! J. a če k Ljubljana, Aleksandrova c 12 v oblekah in površnikih na ceneii'. >%Ma1i og1asi< Vsaka beseda 5© par. Plača se lahko tudi » znamkah. Za odgovor znamko I - No vprašanja brez znamke ne . ndontmrinmn. - Najmanjši oQlai> IMn 5—*. - Deklica stara IS let, ki ima štirimesečni fios-podmjs-ki tečaj, želi službo v boHši hiši — v pomoč gospodinjstvu. Gre tađi k otrokom. Naslov. G. Paipež, M i slonic. 1315 Avto za obrt davka prost, mal, dobro ohranjena mašinarija hi kolesce — počen.: prodam ali zamenjam. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Avto« 1294 Potnike z-a obisk privatnih stran-k, ki polože kavcijo, sprejmemo prosti Sijajni proviziji. Naslov v mpravi »Slov. Narodac. 1315 Specialna delavnica ea prevajanje elektromotorjev, avitodinarno-strojev F. PeriSaBC, elektramehamk. Gospo s ve t sk a 16, restavracija pri Lcvn. 1311 Mlajši trgov, pomočnik dobra moč, bi irad spremenil službo. Cenpene dopise na ur»ravo lista ipod »Marljjvt. 1313 coeeeeeeeeb Krušno moko in vse mlevske izdelke ved= no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Železne stopnice okrogle (\Vendeltreppe) 4 m v:-s^|'-:e, premer ir>0 cm. elektromotor 3 PS, 220 voltov. vrtilni to««, elektromotor 2 PS in 3 motor>e po 1 PS kupi I. Raz-boršek, tovai-na čevljev, S*martmo pri Liliji, 1316 NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah z posredovanjem Kreditne zadruge . detajlnih trgovcev v Ljubljani, CigaJetova ul. 1 1312 |jaJ3HBHHHH Žrebanje državne razredne loterije V IV. razredu so bile dne S. t m. izžrebane sledeče srečke: Premijo 250.000 Din je zadela štev. 99*534 Dobitka po Din 80.000 sta zadeli štev. 62.246 Dobitka po Din 60.000 sta zadeli štev. 32*903 Dobitka po Din 40.000 sta zadeli štev. 36.063 Dobitka po Din 30.000 sta zadeli štev. 18.046 Dobitka po Din 24-000 sta zadeli štev. 18.738 Dobitka po Din 15.000 sta zadeli štev. 22.I67 in 33*443 Srečke, na katere so bili izžrebani manjši dobitki, bomo objavili v par dneh. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Modne novosti za damske plašče, kostume, obleke i. t. d. r priporoča v veliki ifcbiri FRANJO NOVAK Spec. trgovina sukna — Ljubljana Kongresni trg št. 15. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo in msenatai det Esta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani